Steviika 47.
Trst, v petek 16. februvarija 1906
Tečaj XXX!
Glasila političnega drjštva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
S3F" Iiiaja viiH dan W
•l. ii ob cede. ah in praznikih ob »». uri. ob ponedeljkih
ob 9. uri zjutraj. Posamične številka *e vrodaiajo po 3 nvč (6 stotin k) ▼ mii< .rih tobakunah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici. Kranju. >t. Petru, Seiani. Nabrezini. Sv Luciji, Tolminu,
Ajdovimi. Postojni, l>omberpu, Solkanu itd. « «*»* ocrlavoT ne računajo po vrrnah (široke <3 mm. visoke J , mm : za tr^ovinfke in obrtne oglase po 20 stot. : ra ©smrtnice, ran vale. poslanice, oglase denarnih zavodov uj ZM >tot. Mala oznanila p« 3 hI o t. beseda. najmanj pa »• 4H >lot. — Ogase sprejema inseratni oddelek uprave . E.:ino-*.i-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti"1.
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na narocbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozi.a.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran Kcvana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj«.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lirna.
UREDNIŠTVO: al. Giorfio Galatti 18. (Narodni dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA- Lastnik
konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS.
Poštno-hranilnieni račun št. 841.852.
- TELEFON itev. 1157. -
s stoli3 MoilMilate ffiiašt?a v Trem '
Iz debato o srednješolskem vprašanju.
iZn^rLi |lr. T ti m a : >k<»venski prof»«.ori -4» res z h g re - i I i i; r < Ii proti u a r o <1 h. ko še - » napisali knji<r / a siv »Inje sole. h na--•»li vfr->ki |Miifmiki omenja govornik. «la K čuje rehifijo <H^isi»iis^lauhe| in cfr-• vro « K irvhenfflaube). Pno imam. drui?e nič.	oredmet je cerkvena vera.
Nanjo -e sedanja država opira in jo zato »trebnje. Sedanja država >|»k>h pi>trehuje ^mlsteT. «l:t navaja i) tiri i jarma. Tak jarujc :di latinščina in grščina. Da <m! teh tlveh
•	/»kov na v ;oir » člmek nima ničesar. doka-/ in so v-i tisti pr^fvoiji. ki ne govore in ne t-jo ničesar «» klasični kulturi, ampak ne poznam me (citsc^H n»*2<i o Klike. Zato naj išče *r,.«stvo j h ; ii m m i v ^amoizobrazbi. I rite >e
in jo j m »t etii pogumno oznanjajte ! f p a v e r <*inatra obtoževanje slovenskih • »rje* /h pretirano. Ni pra\. da se na-- - a kuje ramo |»r©fosnrje. druga hiteli »renta ti nič boljša. Pili sirov je ilovoij tudi med 4msimi izobraženci. Nato hrani svoje nazore •
•	k! as; ni tHologiji. V^a javna vprašanja. tudi VKlenH* politične probleme, nahajamo že v -<-kili pisateljih. » Med-klici: tem nismo na «imna/i u ničesar izvedeli ! I
liro šel j: THibcs se o stari kulturi Mio^it ne iz.e pri latinskem ali grškem »- uku. Nauk, o stari tilo/ofiji. kolikor jo je *»>4»a pn/n r r j _ naj bi »e izluščil iz jezikov-0 ' t |M*uka m Mi<ir i/'' u'oifl.i /i:«mI-itin;.
1/ •» > t t» h a r : Nihče ni profesorjev tožil i .«»- « . množil pa je resničnih napak. Ne I /-»d isra !e krinka, ampak treba je reformnega . Srednješolskemu učiteljstvu manjka pe-
•	izobrazbe. Zato treba, da od-lej t «;e rilo/oti p »le«; svoje otroke vstrajno tudi
.i , « <««£ i k o. Komaj 1 ,9 dijakov-niodi'o-»|mt«ti pripravlja vestno za svoj vzvišeni »"kih-. «ln>5£i k verjemu za izpite. Ne za«lo-Je /naii|e : s|nesobni moralno biti tudi. d;<
»i- ✓ .• i k i. i d e piMlelimo dninini. Mladini treba apelirati na srce !
K o d e r m n : I>ijaštvo po srednjih J lah }e aluševiM* od inteliii»'nee popoln«»ina i i-ieito. "|*<» velja |Mjseinio v malih mestih.
•	Vije ii. pr. ie tif» takega mesta. Profesorji «o Neon i. na^a inteli«£en< a se ne zanima za tfiiaštvo na |»nr.i narm. Tako ne prihaja iz
<m| ko«ler bi elovek pričakoval najbolj 4*d:mie in »M»/rtvovalne mladine. 111110150 iz-
•M.rnih «41. Vabiti dijake k -*»<ielovanjii pri ^akem _kr<>ku~. pa menda pač nihče več ne -matra zri -gojenje duševnih ««tiko\ / dija-
ktfOlB-.
-
]) o n t a ve k. (iosp. Kostohar se je dotaknil o<lprte rane. na kateri krvavi velik del ' našega sreilnješolskega dijaštva. Zlata beseda je to. ki jo je izpreirovoril ir. Kostohur : Mladini t r e b a a peli r ji t i na s r e e !
Splošna sodba starišev je ta. da so prn-te»orji 11.-1 srednjih šolali dandanes le predavatelji in le redko kedaj tudi vzjjojevatelji. da se dandanes jileda le na vzgojo uma in skoro nir na vzgojo srcu. V tem je vzrok, da se dandanes toliko ekzisteneij po^ublja že na srednjih šolah. S tem. da profesor predava s\oj predmet in izprašava urenCe je zanj storjeno vse. Kako zgrešena je ta moderna metoda, vidimo še le prav. če pomislimo. da dandanes ne prihajajo na srednje šole mladeniči v že prilično zreli dobi. ampak v najnežneji dobi še otroei. Brez delovanja na sn e pa pri nerazsodnem otroku mora tr-]>eti tudi izobraževanje uma. Ali z drugimi liesedami : pri otroku ne zadošča, da se mu j >amo predava, ampak treba ga je z besedo rednosti in ljubezni navajati 11a učenje! < >b današnjem zistemu pa. ko profesor samo predava. -i o>tajata učitelj in učener nekako odtujena. nedostaje namreč med njima tiste vezi. ki jej pravimo dobrohotnost, ljubezen. Zato ima popolnoma prav ii. Kostohar: srednješolski profesor bi moral biti tudi pedagog. Ali. kakor je rekel gospod lpaver : vzgojo mora voditi človek, ki z narodom, to je. ki z otrokom ruti ! Izlasti na takih državnih šolali, kakoršnje mi v našem Trstu, manjka popolnoma glede naše slovenske mladin«' prevažnega elementa	ljubezni do urenra ! ! Strogosti . ug. nemških profesorjev ni namen. <la bi povspesevali pridnost in ljubezen učenja, ampak kazati hočejo le svojo vsemožnost nad učeneeni in j»a- še nekaj druz^iia. Znan nam je n. pr. nemški profesor
tudi ime boiuo imenovali, ko pride čas za to ki je vprašal nekega slovenskega jako bistrega dečka, kake narodnosti da je. A na odgovor poslednjega, da je Slovener. se je piotesor porogal : ..Natiirlii h . tiir einem Deutsehen si hauen sie viel zu duniiu aus Mož utegne imeti zelo visoko inteligenco uma. ali inteligence srca ni m a ! hi takov čiovek naj vzgaja našo mladino, naj deluje na njeno sm- ? !! < >b takih razmerah, ob takem zistemu. se nam poguhljajo mlade ekzistem-e. ki bi ob drugačnih, pametnejih in humani-tarnejih razmerah morda izborneje vspevale. Zato bodi naš bojni klie : Dajte nam srednjih šol na katerih bodo poučevali profesorji, ki bodo čutili z našim narodom !
Nekdo.
"iz \mM iićiiera timi
Z dnem t. m. je velik del oblasti nad tržaškim učiteljevom, laškim in slovenskim. prešel v roke vlade.
Kes je sieer. da je ta oblast zdaj ne-
kako v rokah absolutizma, kajti ves šolski delokrog <•. kr. namestništvenega svetovalca v Trstu spada v mestih z avtonomnim statutom ^ ! (Gorica. Kovin j. Ljubljana. Celje, Maribor, j Ptuj itd J v področje ..mestnega šolskega sveta", ki je analogno sestavljen kakor vsaki -okrajni šolski svet", le da je župan avtonomnega mesta ob jednem predsednik ..mestnega šolskega sveta". Ob znanih* tržaških razmerah pa je upati, da bo vladni absolu-tizem v šolski upravi boljše deloval, nego avtonomija v rokah tržaške irredente. Vsaj to upanje imamo, da bodo zdaj o šolskih rečeh odločevali strokovno izobraženi okrajni šolski nadzorniki, ne pa juridični uradniki naui sovražnega magistrata. Za učiteljstvo slovenskih šol v okolici nastopi zdaj gotovo doba. ko bo smelo svobodno pisati ne le imena učencev, ampak tudi svoja imena v pravilni slovenščini, kar je bilo zabranjeno doslej. 1 Torej ura d n o f a 1 z i f i c i r a n j e p r i -i rn k o v neha ! Nehati pa mora tudi oni suženjski duh glede uradnega jezika v šolah. Uradni jezik vsake šole hodi učni jezik iste šole ! Torej proč z laškimi tbrmularji ! In ker s prihodnjim šolskim letom 1906/7 stopi I v veljavo novi šolski red. ki predpisuje razne izpremembe v tiskovinah, opozarjamo že (hines gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za okolico, da nam preskrbi le slovenskih tiskovin za slovenske šole. Ker ima sedaj okra jni šolski nadzornik v šolski upravi odio-; čilno besedo, zahtevamo ter se nadejamo, da 1 bo skrbno čuval naše narodne pravice. Posebno bo treba opozoriti vodstva, da ima j zdaj slovenščina biti uradni jezik vodstvom.1 torej tudi za dopisovanje c. kr. namestništve-nemu svetu. Brez tacega naročila bo še dolgo laščina kraljevala v nekaterih roditeljskih pisarnah.
Pa še neka druga stvar nam je potisnila
pero v roko. Slovensko učiteljstvo v Trstu in 'okolici se je doslej skrbno izogibalo misli, da hi se zjedinilo v strok o v 11 e ni d r u š t v u. Kile so utemeljene in neutemeljene bojazni, ki so nas zadržavale, da se nismo mogli od«-ločiti za ustanovitev »S I o v e n s k e g a u č i-teljskoga društva v T r s t u". Zdaj je veter ugodnejši : na noge torej tovariši ! Na j prevzame kdo inicijativo ter skliče kolege in koleginje mi pogovor o tej stvari. Skrajni čas je. da se tudi mi združimo v strokovnem društvu.
Torej na delo !
Ogrska krizu.
Dogodki se razvijajo svojo pot dalje v smeri bodočih borb. Baron Fejervarv je menda včeraj zapustil Dunaj in se povrnil v Budimpešto. Razpuščanje zbornice ta prvi strel iz topa v nastopajoči veliki bitki med vlado in koalicijo • je bilo menda že poprej sklenjena stvar, kajti sinočnja poročila z Dunaja pravijo, da so se na zadnjih avdijen-
cijah barona Fejervarjja določalo le še modalitete razpuščenja in druge potrebne odredbe.
Mej drugim je bilo baje določeno, da i krona izda proglas na narod. Položaj zadobiva torej najresneji značaj in tega se zaveda I gotovo tudi koalicija. V istej da vlada sedaj veliko razburjenje. Nekateri členi koalicije da groze celo z ustanovitvijo stranke republikancev. čim bi se razpuščeuje izvršilo na nezako-j nit način.
Prihodnji ponedeljek, dan H>. februvarja. ko se zberejo zopet ogrski poslanci in niag-natje, da čuje j o kraljevi reskript. ho torej usodepolen dan na Ogrskem. Kajti ta dan utegne biti začetna točka vrsti dogodkov, ki bodo mogli odločilno spremeniti ne le prihodno usodo onostranske polovice, ampak vse monarhije. Oči avstrijskega političnega sveta s» zopet obrnene na t >grško.
..N. Fr. Presne" poročajo iz Budimpešte, da je nadvojvoda .Josip, poveljnik prvega polka j husarjev v Budimpešti, zaprosil in dobil osem-i tedenski dopust. Menijo, da je nadvojvoda zaprosil za ta dopust, ker noče biti navzoč ob eventuelnih vojaških odredbah na Oger-skem.
Tudi ta korak nadvojvode, ki je velik prijatelj Madj aro m moremo prištevati znakom, da se za Ogrsko bližajo hudi konflikti in ostri časi.
O položaja v Avstriji.
Praška ..Politik" priobčuje to-le situacij-
j sko sliko, došlo jej z Dunaja : -Negotovost
i v situvaeiji narašča od <lne do dne. Zakon o
! kontingentu novincev še ni dovoljen vladi in
...
j že predlaga ista trgovinske pogodbe, ki se do i 1. marca morajo parlamentarično rešiti. A mej rotiranjem predloge o novincih 111 parla-meutaričnim razpravljanjem trgov, pogoleb. pa pride predložitev načrta o v o 1 i 1 11 i r e-t'orm i in razpuščenje ogrsko-hrvatskega parlamenta.
Z ozirom na razpoloženje, ki vlada v avstrijskem parlamentu, in z Ozirom na situva-cijo. ki navstane po predložitvi volilne reforme, ni izključeno, da vlada ne bo mogla računati ; na normalno delovanje zbornice poslancev it* j sosebno ne na gladko rešitev trgovinskih po-l godeb. Ne preseneča torej, ako v resnih poslanskih krogih navstaja vprašanje, kaka usoda bo v tem slučaju določena Gautschevemu kabinetu in državnemu zboru ? Ali se bo morala vlada umakniti pred parlamentom, ali parlament pred vlado V
Parlamentarci, ki so v stikih z vlado, menijo, da v slučaju, da trgovinske pogodbe ne bodo parlamentarkam rešene do omenjenega termina in da bi tudi iz vprašanja volilne reforme uavstale težave, se bodo nove volitve še vršile na stari podlagi ! To pa seveda s parolo splošne volilne pravice."
V O I) L I S T E K.
Prokletstvo.
T j-k rr.rana Avgusta Š)B03. — Nadaljeval
in «firr-;l 1. E. Tomić.
1'revel M. C- i.
A ti molčiš! Ne storiš ničesar? se je
razsrdil kralj.
Moram molčati, ne smem nič storiti, roki >ta nu *ezani.
A kdo ti jih je zvezal, ko ti jaz. «ralj. pusčsun svobodni ?
Ko hočeš, kralj, ti (»oveni, kaj je. • ul kralja ^ta mi roki svobodni, ali nista od Lraljiee.
Kako to ? je \zplamtel Sišmaii in je «t«»pd proti banu. kraljiea da ti je roki zvezala V Kako Kedaj ?
Spominjaš <+*>. svetla krona, da je voja '•^etla družira minole spomladi obiskala »di naše kraje, a spremljal jo je gospod knez Nik«#la tiiirjaiiski.
Vem. je rekel kralj zlovoljno.
Potujoča po deželi, je nadaljeval slavonski ban. je prišla tudi do sela Ladislava, v župniji križevački in sicer v dvore gospoda Stjepana Predavca. \ edela je dobro, da be->eda tega plemiča mnogo tehta med slavonskim plemstvom in da bi bilo slabo, ako bi •.e ta boljar odvrnil od tebe. In bilo se je tudi bati tega. ker j» škot Ivan v tem kraju silovito kršil tuje pravo, odjema je gos|M»du. Predaveu sedaj ta sedaj ona tla. in pobiraje desetino, kjer je zagrebški škof nikdar pobiral ni. Križevskemu boljarju je bilo preveč te grde šale in je začel udirati v škofovske šume. kjer je posekal najlepše hrastje. a kar je ostalo, je jednostavno požgal. Na to ga je škof proklel. in mu je zažugal. da ga zadene maščevanje kraljevo, ker v njegovem, škofovem žepu da sii kl juči do kraljeve milosti, zato da mu je svobodno delati, kar hoče. Na to je prijela Predavca divja jeza ter je zakričal besno : _Kj. svečenik moj ! ako si ti vzel v zakup ključe kraljevske milosti za razbojstvo, poiščem si jaz druzega kralja, ki bo meni bolj ustrezal, nego tebi. Ne bojim se nimalo, jaz >i že najdeni kralja, ta "roba je dandanes
jako v ceno!" Tako je besnil jezili plemič,! ki mu je svet primerno nadel pridevek ^vrag".
I11 to je vražji človek, je planil kralj, ko ima takov vražji jezik. Da. tla. Daleč smo prišli, na lepem potu smo. dragi moj ban. ko se tako govori o kraljevskem veličanstvu. ki izvira iz milosti božje. Oh ! Da! Da ! Taki ste vsi. vsi Predavci. vsi vragi na kralja !
Bubek ni nič odgovoril; le svoje ostro oko je uprl v vladarja, ki je jezno stopal sem in tja po sobi. Sišman je opazil ta čudni pogled bana. pak je bučil dalje :
Da. da. glej me samo Detrik! -laz pravim in pravim, vsi ste Predavci. vsi vragi! Ali jaz vam pokažem	vedeli boste, kaj
je kralj po božji milosti. Nu. kaj praviš 11a to ? Kaj ?
.la pravim, kralj, je začel ban mirno, da je svetla kraljica doznala za Predavčevo razsajanje in škofovo besnenje. Sla je po deželi, da priveze na-se mlačno plemstvo in da zopet pokrsti, kar je odpadlo od njene vere. Mnogo jej je bilo ležeče na Predavcu. mnogo na Ivanu, škofu zagrebškemu. Zato je
naročila škofa v dvore Predavca v Ladislav in je poklicala tudi mene in bana, da boi« priča pomirjen ju. Divil sem se svetli kraljici, kako se je potila od truda, da bi upregla oba bika v eno voje. Saj ni Predavc ni škof se nista brigala za to. da stojita pred svetlim obrazom svoje vladarice, auipak tresk eden po drugem, kakor da jeklo udarja ob kremen Ali zgodilo se je čudo, da je kraljica nadvladala. pomirila oba besna bika in slednjič sta >e potopila v vinu toliko škofovo prokletstvo kolikor Pradavčeva grožnja, da si bo iskal druzega kralja. Sedaj sta velika prijatelja.
To je vse 'lepo iu dolin«, dragi moj ban. je rekel Sišman. zaustavivši se pred Detrikoni in prijemši ga za gumb. ali to je stvar med Predavceni in škofom, jaz pa govorim o sporu med <iričeni in škofom in bi hotel vedeti kako ti je kraljica zvezala roki r tej stvari ?
Dovoli mi še nekoliko posluha, gospodar. tudi to boš čul.
K dobro, da čujemo.
t Pride še.)
T;» *it u* arijska »lika ogovarja dejstvom gotovo v toliko. \ koliko! je razvidno iz oje, da so definitivno minuli lepi dnevi, ko se je ministerstvo Gantscbero radovalo na solncu nenavadne sreče. Počim se je baronu (rautschu '•kozi mesece vse posrečilo. tesar se je lotil. m> mu sedaj začela leteti polena na pot : celo proti najpopularniji ideji, ki jo je liaron Gautsch v sprejel \ svoj program, seje začela >icer prikrita, ali zelo intenzivna borba. Senca «»bstrukdje pada zopet v zbornico v obliki raznih nujnih predlogov. Glede nsode. ki čaka volilno reformo Gautschevo. vlada absolutna negotovost in šanse te reforme so danes zelo dvomljive. Tega mnenja je bil tudi „krščan--kf►-socijalni" princ liechtenstein na nekem zborovanju na Dunaju, ki je trdil, da se je politični položaj sploh neugodnu spremenil za ministerstvo. Tudi princ Liechtenstein je minil v soglasju z gornjim poročilom v „Politiki", da je povsem negotovo. da-li se splošna volilna pravica uvede že v sedanjem zadnjem zasedanju državnega zbora, ali pa še le v novoizvoljenem državnem zboru.
Po prinčevom mnenju >«ta dve dejstvi, ki neugodno »vplivata na rešitev volilne reforme : dejstvo da je revolucija v Rusiji udušena. in dejstvo, da je na Ogrskem vprašanje uvođenja splošne volilne pravice nekako izginilo z dnevnega reda.
Ali tako ji- menil pri no	zavlače-
vanje s to reformo ne l»o moglo dolgo trajati: j morda neka i mesecev, morda tudi eno leto. reč pa no.
Svoboda tiska v Črnigcri.
Zadnia številka lasa Onogorea" je v »vojem uradnem delu priobčila zakon o tisku v črnogorski kneževini, ki ima med drugim tudi nastopne določbe : „Tisek je v Črnigori svoboden. Za isti ne obstojata ni cenzura, ni denarna kavcija.	Tisek se ne more pod-
rejati nikakini upravnim opominom ali odredbam. — časnike in druge tiskane stvari (čl. 2. zakona) zamore državna policijska oblast -nija prepovedati le za slučaj, ako obsegajo : 1 ) Raz žaljenje kneza, kneginje. knežje hiše. ah ako napadajo ali omalovažujejo utrjeni re«| prestolonasleds-tva. 21 Ako poživljajo dr-j žavljane na oboroževano listajo proti zakoni-j tim oblastnijam. ali na vršenje činov, ki soj
kažnjivi po kazenskem zakonu.
Časniki, knjige, revijo, brošure, načrti. :
slike itd., ki po tem zakonu niso prepovedano. je vsakemu črnogorskemu državljanu svobodno razpečavati in prodajati na javnih mestih. Zato ni treba nikake prijave državni oblastniji.
Dogodki na Ruskem.
Štirje vseučiliščni profesorji ustreljeni.
Petro grajski list _Herold~ poroča, da so bili dne «>. t. m. v varšavski čita del i nstre-Ij« ni štirje vseučiliščni profesorji.
Zarota proti Witteju.
Berohnski .Lokal Anzeiger" portk-a iz 1 Vtrognula. da je bilo aretovanih 13 oseb. kij <e zarotile. da umore ministerskega pred- | tilnika \Vitteja.
Drobne politične v<>s*I.
A \ s t r i j s k - š \ i «• a r s k a t r -t: o v i li s k a p o g o d b a. Kakor poroča jo / Dunaja, so se razbila pogajanja za sklep titiovinske ponodbe med Avstrijo in Švico, ker j« ta ]M>s|odnja odklonila stavljene jej pred-1« »j;«'.
Kitajska hoče razširiti svojo u « j «•. Berolinski -L«»kal-Anzeiger" poroča i/ IVtr«»grada : Vladni krogi so zvedeli. da namerava Kitajska osvojiti si v>e obrežno ozemlje ob Amurju. ki je je v pogodbi sklenjeni v Aiguuu leta 18.">!S. odstopila Kusiji. Kn>ka vlada namerava baje ukreniti energične »»dn*dbe. Kakor se zagotovlja. h<»če Ku--ija ob rusko-kitsijski meji zgraditi mnogo novih utrdb ter osnovati jm>so1»im» sibirsko . a rniad«*.
li i b a n j e proti i n o z o m o e m n a Kitajske m. lt«>ro!iiivki -Lokalanzei$;er~ iH.roča i/ New-Vorka. da vojno ministerstvo
Severnih Zveznih držav namerava odposlati
»
\ kitajsko vodov je več vojnih ladij. \ to da do|o« i n;4 eskadra križarjev-admirala Sigs-
K i t a j o i v Mandžuriji niso z a-,] o v o I i n i z -I :* p o n <• i. Dopisnik london--k«- „Tribune" v Pekingu poroča. da »e Ki-t.-«)«- i v Mandžuriji pritožujejo nad svojimi novimi no-podarji	Japonci. Kitajei pra-
vijo. da .fajHMii i postopajo žnjinu kakor s ju« mair.uiim narodom. Povsodi zavzemajo .la-jm.im i ni«'-ta. ki -o jih prej imeli Kvro-pejri.
Domača vesti.
Smrtna kosa. Včeraj je umrl pri Sv. Ivanu hšt. '137 gosp. Josip Prunk. oče gospoda Josipa Prunka, voditelja tukajšnje fili-jalke c. la-. korespondenčnega biro-a. Pogreb se bo vršil jutri ob 2. in pol uri popoludne. Vemo. da govorimo iz srca vsem tržaškim Slovencem, ko izrekamo velecenjeni rodbini Prunkovi najiskreneje sožalje.
Iz novega c. kr. pol. urada. Stranka.
ki je imela posla na c. kr. uradu za vojaško stvari, nam poroča, da je na novem uradu popolnoma izginila tista odurnost. na katero so naletali slovenski zglasenci. dokler je bilo treba hoditi k magistralnim mogotcem na zglaševanje.
„Na mestni ški svet" je preskrbljen z uradništvoiu. ki bo moglo poslužiti slehernemu v njega lastnem jeziku. Uradniki in >luge v uradu za vojaške stvari govore se slovenskimi strankami slovenski, kar jo sicer povsem naravno : ali vendar, čeprav je to naravno, se našemu dobremu ljudstvu vidi. kakor bi bilo to nekaj nadnaravnega ! Umevno je to. ako pomislimo, kako se je v magistralni palači postopalo z našimi krvnimi ..davkoplačevalci". in ako primerjamo prejšnje odurno ravnanje s sedanjim, se nam vidi vso to kakor nekaj novega-ne verjetnega.
Nas veseli, da jo prvi glas. ki smo ga prejeli o novem c. kr. uradu, povoljen za istega in upamo, da so nam ne bo treba pritoževati v tem pogledu. Ako bodo gospoda na ..Namestniškem svetu" pravični vsem državljanom, oziroma deželanom. lahko pričakujejo le pohvale od naše strani, kakor tudi od vseh poštenomislečih Tržačanov.
Rojančani pozor! Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira. sklenili so požrtvovalni rojanski rodoljubi, da ustanove v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu pri cerkvi takozvani ..Narodni urad". V tem „uradu" dalale se bodo vsakovrstne prošnje na različne oblastnije. posebno pa take stvari, ki spadajo v prenošeni delokrog in ki jih je doslej reševal mestni magistrat. Uradovalo se bo vsaki dan izključno le v slovenskem jeziku in brezplačno. Na različnih oblastnijah vložene prošnje bodo v najboljši dokaz, da je Bojan se svojo okolico skoraj izključno slovenska zemlja in da tam živi značajno in narodno ljudstvo.
Torej Rojančani ! Poslužujte so tega privilegija in zahajajte vsi brez razlike j stanu in mišljenja v -Narodno pisarno" !
(Opomba uredništva. Čestitamo iz srca! Rojanslrim rodoljubom na tem za okolico toli važnem začetku in ob enem izrekamo nado.! da ta dobra ideja najde posnemalcev po vsej naši zavedni okolici. Kospodje učitelji, trgovci j itd., žrtvujte svoj svobodni čas za narodno delo ! Rešimo ljudstvo laških izsesalcev. delajmo vstrajno za napredek!)
Nemške nevarnosti ni ?! I/, krogov tržaških Hrvatov smo prejeli :
Laž je da nam južnim Slovanom preti (»oguba od pangermanstva. a najmanje nam j v Trstu, kajti . . . kajti . . . vodilni gospodje j I „Dalmatinskega skupa" so se izborno zabavali ; v domu tiennanije. .. !
Ali pustimo šalo na strani ! \ nobenih j lokalih Trsta ni še toliko orila parola „Od Bel t ji do A dri je kakor ravno v teh. v ka-j | terih so rajali gospoda od -Dalmatinskega skupa". In še neposredno na to. ko so isti pangemiani. ki prihajajo z Dunaja doli v „Kintraeht" propagirati tisti nemški „Orang nach < >sten~. gori na Dunaju ob plemeniti, vzvišeni kulturni slavnosti dejanski insul-tirali slovanske goste, mod katerimi je bilo tudi Hrvatov ! !
Abstrahirajmo od slovanskega stališča ! Ali ravno izvestni gospodje v ..Dalmatinskem skupu" so — kakor je „Edinost" že dobro pripomnila	tesni prijatelji istemu dr.u
Trešiou. ki najbolj glasno opozarja na nemško nevarnost, ki grozi našim južnim krajem ! Postopanje teh gospodov torej tudi logično ni!
Koroške razmere. Pisatelj igro „No kliči vraga !" in -Trije tički". gospod Jaka Stoka, gotovo ni nikdar mislil, da njegovo igro „Ne kliči vraga !" zadene kdaj taka nesreča, kakor jo je minoli teden pred he-Ijaškim okrajnim glavarstvom na Koroškem. ! Katoliško slovensko bralno društvo v Preva-Ijah pri Beljaku je hotelo prirediti veselico z igro „Ne kliči vraga!" A sedaj čujte: to igro »-mat raj o gospodje na beljaškeni okrajnem glavarstvu za policijsko nenravno ! Kdo bi se ne smejal tej salonionsko pametni sodbi slav. j glavarstva ? ! Nedolžna igrica kakor je ta pa nenravna groza ! Pročitali smo knjižico.
a nismo našli nobenega mesta, kjer bi bilo. pisano kaj nenravnega. Nasprotno, knjiga ima celo svojo vzgojno tedenco, ki jo pa čitatelj oziroma poslušalec niti ne opaža dokler ni prečital vse knjige. Prav lepo nam pisatelj polaga na srce v tej burki, naj opustimo grdo preklinjevanjo. ki je med priprostim! ljudstvom precej udomačeno.
Jako nas veseli, da je g. Stoka pričel izdajati igre za manjše odre ; saj imajo vse nekaj vzgojnega v sebi in so za naše raz-: mere tudi veliko bolj pripravne nego pa tiste iz nemškega prevedene. Dokaz, da so njegove; igro po godu našemu narodu, tiči v tem. da sta so obe njegovi igri v tem kratkem času i tako zelo razširili po vsej slovenski domovini.!
' Igrali sta se ob sinjem Jadranskem morju, f * i po kraških planotah in rodovitni goriški zemlji. po prijaznih dolenjskih gričih in pod gorenjskimi gorskimi velikani. Po zeleni Štajerski in v tužnom Korotanu se je slovenski narod radova 1 na njegovih igrah, ki so spisano za narod toli dovzetno. Izvedeli smo. da so igra -Ne kliči vraga!" prestavi tudi na češki jezik. Mi le čestitamo gospodu pisatelju, da je dosegel s svojima igrama tako lep vspeh in upamo, da ga ravnanje beljaskega okrajnega glavarstva le navduši, da izda kmalu zopet kako dramatično delo. Vama. igrici j,No kliči vraga !" in „Trije tički !" pa želimo srečno pot no le med slovenskim ljudstvom. ampak tudi mod bratskim češkim narodom.
Narodni plesi in njih pomen. Je Iju-dij. ki kar slepo obsojajo vsako plesno prireditev kakor nekaj nemoralnega. Mi pa pravimo, da so plesi, prirejeni v dostojnih oblikah in od poštenih društev ali družeb. kaj izdatno vzgojovalno sredstvo, kjer morejo na-obraženejši z lepim vzgledom ugodno vplivati na manje uaobražene. Lepo prirojeni plesni sestanki morejo služiti tudi v važne manife-stacijske svrhe. Dalje pa so to tudi prilike, ki morejo blažiti strasti, osebna in politična sovražtva, kakor kaže ta-le slučaj :
Te dni je priredil -Hrvatski Sokol" v Volovskem svoj ples. A glejte, na tej prireditvi si niso segali v roko le stari prijatelji ; in istomišljeniki. ampak zgodilo se je nekaj i druzega. Ljudje, ki so si leta stali nasproti j kakor politični in narodni sovražniki, so do-i bili na tem plesu priliko, da so si prijateljski i segli v roko. Na plesu „Sokola" so je zgo-gilo prvikrat, da so pristaši italijansko strank«' prišli v krog Hrvatov zabavat se. -In čutili so so — pravi „Omnibus" kakor doma. Mi jih pozdravljamo in naša želja je. da bi 1 se zopet videli v družbi žnjimi. Tako je ta veliki in sijajni ples d o n e s e 1 s e b o j tudi plod prijateljstva i n b r a t s t v a. Tast in (lika našim Sokolom !"
„Šivilja". Zeta Klepetec. ljubljanska šivilja in pa zasebni uradnik Nace Skok sta dve osebi, ki bosta vzbujali grozno smeha tia ! nedeljski predstavi. Nace Skok hoče vse ve- j deti. vsakega človeka takoj taksirati . po j svoje seveda, a pri tem ocenjevanju se navadno vedno inoti. a on so za to niti ne i zmeni. Jezi se še na druge osebe, kakor da: bi bile iste vzrok, da se Skok moti. Odkar se ' mu je ljubica izneverila in so zagledala v opernega pevca, se trudi, da bi postal tudi j on prvi tenorist, da bi si zopet pridobil na-; klonjenost nezvesto ljubice. Tenorist bo pa j težko postal s svojim nizkim glasom. „Ženska ! h- vara nas" poje kakor ubit zvon pri po-1 družnici sv. Jurja. Revež zaljubljeni ne misli j na drugo, kakor na izobrazbo v petju, zato se mu niti ne ljubi tičati v posiedovalnici za j delo in službe pri gospej Vrabčevi. Kako ga J muči pisanje samo dveh pisem ! Kako so mu j je godilo pa na gradu Ilija pl. Popoviča. kamor je prišel kakor tajnik. Zefa Klepetec pa ! kakor družabniea mesto šiviljo, bomo videli i pa na dan predstave, ki ho v nedeljo dne: ' 18. t. m.
Oče in sin zmrznila. Nad vso tragičen slučaj se je dogodil v Metuljah pri Blokah. Dne 1. februvarja sta šla 63-Ietni oče Franc Mihelčič in njegov 29-letni sin Jurij v Loški potok kupovat vole. Kupila sta par volov in pri sklenjeni kupčiji se je seveda pil običajni likof šnops. Ko sta se vračala s kupljeno živino domov, sta krenila, da bi prišla prej domov, od glavno ceste po precej strmi stezi skozi gozd. Toda kmalu je začel oče pešati. Nekaj časa je vlekel sin očeta s seboj deloma tudi nesel. Slednjič jo oče tako obnemogel, da ni mogel dalje. Sin ga je položil na stezo v sneg. slekel vso svojo gorenjo obleko do srajce in pokril ž njo očeta, sam pa je hitel domov iskat pomoči : bila sta še uro od doma. Komaj pa se je oddaljil kakšne pol ure. zgrešil je pravo pot vsled trde teme. Taval in
blodil je po gozdu na vse strani. Nesrečni-/ je plezal čez strme skale, skozi neprodonu-meje in trnje, večkrat se je pogreznil v sne« čez pas. dokler mu niso pošle moći. V soboto .'i. februvarja je našel neki tesar na ste/.i očeta Franceta Mihelčič. pol ure od njega \ i gozdu pri neki skali pa sina Jurija - zmrznjena. Vola sta se sama vrnila domov v Loški potok.	Po -Notranjcu".
Iz-za kulis. Mnogo Vam danes ne um-I rem poročati; le toliko vam morem povedati.
da sem izvedel iz zanesljivega vira. da je i vsem Liljubijanskim založnikom sokolskih j oblek in enakih stvari zmanjkalo robe in da niso bili v stanu ugoditi vsem naročniki>u . | Tudi sem se svojim policijskim nosom zv<>-I hal. da so tudi takozvani ..višji krogi" zanimajo za Sokolsko maskarado dne 25. t. m. Sicer sem pa se svojo zadnjo notico razjezil naše sicer drugače potrpežljive Sokoliće. Sklenile so. da se maščujejo nad ogleduhom, ki se na tak način vmešava v njih priprave; pa kaj, ko me ue poznajo! Zato jim pa »<'1), potom zagotovljam. da bom sicer še napr vohal, a da ne bom izblebetaval vsega. Nekoliko pa smem. kaj ?!	Ogledu h.
Veliki ples. Jutri v soboto se bo v nošeni ..Narodnem domu" zopet slavila bogin plesa in sicer pod okriljem ..Slovanskega pevskega društva". Nežni spol je obljubil, da h;, na tej zabavi častno zastopan. Da ue bo nw dan plesa pri blagajni prevelike gnječe, so lože in sedeži na galeriji že sedaj r predpn>-daji pri vratarju ..Nar. doma'*.
Tujci v Opatiji Od 1. sept. 1JI05. d«. 12. februvarja 1906. je prišlo r Opatijo 90f>v oseb. Od 9. februvarija 190fi. do 1*2. tebi. 1906, je priraslo 247 oseh. Dne 12. tohi. 1906. je bilo navzočih 1550 oseb.
Pazite na otroke ! r» in pol letni Herman, sin rešpicijenta tinančne straže, gospod i Kiinzelna, ki stanuje v Barkovljah. je včeraj popoludne okolu 5. ure in pol padel / okn i prvega nadstropja na cesto. Pozvan je bil zdravnik se zdravniške postaje, ki je konstu-toval. da si jo deček zlomil desno nogo aiol kolenom. Podelil mu je na to najnujnejo moč in ga dal potem odpeljati r mestno bolnišnico.
Otroci XX. stoletja. Sinoči, malo prod 8. uro. je bil zdravnik se zdravniške postaj r telefoničnim potom pozvan, naj pride v hi.so št. 181 na Videli, kjer da neka deklica potrebuje njegove pomoči. Zdravnik je takoj žena označeno mesto, kjer je res našel 12-letim Elizo Osternik, ki so je zvijala v bolečinah, i Mati bolnice mu je pa povedala, da jo Kliz izpila nekoliko lvsola (neka strupena, razjedajoča in desinfetautna tekočina). To jo pa storila v svrho — samomora, ker mesto šolo, je bila šla s prijateljicami in se je putem bala. da jo mati kaznuje.
Zdravnik jo Elizi izpral želodec, a k<» ; : bilo to njegovo delo zvršeno in je bila snn-j kovka iz nevarnosti, je dejala : ..Mi son stnf:< j de viver !" (Jaz sem že sita življenja !!>
Tatinska drznost. l>a so tržaški ta-! tovi jako drzni, dokazuje ta-le dogodek: Pred-■ minolo noč so tatovi udrli v prodajaInieo sla-' nine gospoda Frana Huinnika. ki se nahaja v i ulici del!a <'aserma št. 1H. to je. komaj kakili H»0 korakov daleč od policije. Odprli so I jednostavno eestua vrata to prodajalnico in j znesli iz iste vst* blago, ki je l.ilo v njej: i gnjati. salami, klobase itd., v skupni vrednosti I kakih lOOO kron.
Tatvina je bila izvršena pred 'J. uro in , pol popolunoči. kajti ob tej uri je ponočui čuvaj našel vrata prodajalnico odprta. Ohvo-j stil j<' takoj redarje, a ti so šli klicat g«=-spoda Humnika. Tatovi so bili najbrž motjeni
mej delom, kajti pustili su za vrati vrečo polno j slanine, ki so si j<» bili pripravili, da jo od-I nesejo. Iz tega se da tudi sklepati, da so tatovi kar v vrečah nosili ukradeno slanino iz • prodajalnico. ^^^^^^^^
Koledar in vreme Danes : .lulijaiia, mučenica ; Miodrair; Dobrana. — Jutri: Julijan. mučeneo : Strnhom:r; Vedela — Temperatura včeraj: o!> v. uri [jopolu Jne + 7*nuCeiaiua. — Vreme včeraj : oblačno
Društvene vesti in zabave.
Tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" vabi svoje člene in njih rodbine na celodnevni društveni izlet na Tabor. ki ga priredi v nedeljo dne is. februvarja t. 1. Odhod ikavarne ..Balkan" točno i oh H. uri zjutraj. Smer pešpoti : Konkonel-j Orlek-Sežana-T a bo r-Lipica-Ba/.ovica-Trst. \ slučaju neugodnega vremena odpade i/let.
Podružnica „Slov. plan. društva" v i Ajdovščini priredi 21. t. m. ob h. uri zvečer v hotelu ..Sapia" predavanje Referat: „Trnovska planota in njeni trije najlepši
.izjeledi"". Vabljeni ><» udje in prijatelji planinstva.
Pevsko druStvo „Adrija- v Barko v-1 Ijah vabi na postno reselieo s petjem, igro n plesom, ki jo priredi v nedeljo 18. t. m. v prostorih -Narodnega doma" t Karkovljah. Na v^poredu so : glasbene torke, inozki in nešani zbori inigra »Umor v oglarskih ulicah". Začetek ob 4. in pol uri popoludne. Pri veselici in k plesu svira vojaški orkester pešp.. ♦7. V stopnina : na veselico 5<i stot. za osebo: % plesu moški 1 krono, ženske 50 stotink. Se<ieži 1. vrste 4o stot.. II. vrste 20 stot.
Telovadno društvo „Ilirski Sokol" v
rski Bistrici priredi v nedeljo dno 18. s>v«'-na veselici« plesom v prostorih hotela Ilirija"*. Na \sporedu bmlo : veseloigra .Doktor Hribar", šaljivi prizori, šaljiva |M»šta m ]»!♦->. Vstopnina za Člene : oseba 1 K. n»d-lina 1 K ■'>() st.: za nečlene: oseba 2 K. n albina 3 K. (iodha »šrameljni" i* Opatije. Toaleta proinenadna. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila kakor legitimacije.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Mctodija v Sežani vabi na zabavni večer, -i ga priredi v nedeljo, dne 1 is. febr. ob 7. u p*il uri zvečer v prostorih hotela -Treh kron".
Ued ]K>sameznimi točkami in k plesu bo -viral -Prvi zagrebški tamburaški zbor". Vstopnina 1 K. Sedeži I. vrste <»o xtot.. II. vrste 40 stot.
..Dramatično društvo ' naznanja p. n. občinstvu, da so sedeži in lože za nedeljsko •redstavo „Šivilja" na prodaj vsak dan od •J. 4. |»op. v reži -Narodnega doma" v Trstu.
Pri predstavi -»vira tudi orkester, kar je i«) pomoti izostalo na plakatih.
„Brrinc društvo" v Trebnjem na Dolenjskem priredi 24. t. in. veselico z igro -Trije tički".
II	I - -~-*-
SSL „llSUMi
mm1 t Trstu
priredi jutri
VELIKI PLES
v „Narodnem domu"
4	_| ;
i
Ruski kružok". Podpisani naznanja ircnmn hrvatskega jezika, da	bo jKjuk
vršil, kakor je dogovorieno. vsaki ponedeljek i j petek. < i lede prvega tečaja ruskega jezika iznanjanio. da bo moral ta tečaj opustiti. ko n^ pri slabijo novi učenci : in to takoj! tko se želi ke«lo vpisati. naj se z^lasi v( uradu -1 delavskega podp. društva** od H. do i 'i. ure zjutraj. <»<1 H. il<> 7. ure popoludne i pa zvećer od H. do 9. ure i stota m. Oni. ki /eie vpisati se v teeaj za učenje hrvaščine ij storijo to takoj. Pozn«-j»' se ne bo moglo t sprejemati novineev. ker bi > tem trpel pouk pilotno vpisanih.	Odbor
Uuskega kružka Pevsko društvo „Kolo" priredi dvoje ■lednih venčkov in sicer prvega na 24. t. m. dvorani _Trp>v-k< l-< izobraževalnega «lru-st «a~. ub *a S. Franees4i» •*. I. nadstropje, drugega | a 'J7. t. ni. v dvorani „Malh **, ulica Torente l<i. Blagajna se «>dpre ob ,s. in »I in začetek ple-a je ob uri zvet-er. -topnimi za gospi>de so stot.. za dame ♦ ><» -jot. Dostojnim maskam je vstop -dovoljen. Miil plesom t»o delovala šaljiv« }Mtšta in vršil I to boj s serptnit ina mi. Bralno-pevsko društvo v Gabrij i pri
Aukivs-ini priredi <hie 1 h. t. m. pustni ples / I 'itie HI VMivaMjeiH* ^»ost«'. K plesu bo udarja! taiaburaški zbor iz D(»rnl»erga. t MJ><>r vabi na obilno udeležba.
Vojaško veteransko podporno društvo za Trst in okolico priredi jutri v mi-
i	oIm dn< 17. t. m. v gledalištu „tioldoni**
veliki ples. katerega dobi Mik i s«. naiue-
ii	leni Ziikl.tdu za po<l]M»ro bolu i b in uiHigih
t« ranov. \ sjopm« e 1 K. h »že v pritličju I. Vi/T. I«» k. II. razreda K in III. razre<U«
-» kr«»ne.
Razne vesti.
Štirinajst dni zapora za en poljub. I *red Dečinskim okrožnim sodiščem je st la t« dni 2*>-letna natakarica Mart« kneln-l i/ IHtoiUii. kiK'itel ji> \ 111 m' i meti	m
MiiiivarijHi na per«mu kolodvora v Pothnok-1 h »R'tb-nbarhi i/ razposajenosti poljubila '•v.-.* tujega m ž«. Iktltrm gosjnvtt je tl;t 1 j'.Heiii ileklieo aretovati. Sotlnik je -ta-
tico poljuba" obsodil na 14-dneven zapor, poostren s štirimi |M>sti. Po prestani kazni bo knebel morala po od gon u v Draždane.
Po našem mnenju je sodnik vzel stvar pretragično. Po naravi „delikta" postaja ta strogost pri modernem sodniku jednostavno smešna.
* Ljubavni roman nadvojvode Ferdinanda Karola. Neki madjarski listi poročajo. tla je tesar konečno privolil v to. da se nadvojvoda Ferdinand Karol oženi z go-spico Berto Zuher, hčerjo profesorja Ema-i nuela Zuberja v Pragi. Poroka se bo baje | vršila v kratkem.
Darovi.
Za moško podružnico sv. Pirila in Me-todija ua (ireti je nabrala Ljuboslava Milic
0	priliki družinskega plesa v Barkovljah nii-uole sobote 1 ^ k 2 st. Denar se nahaja v ..Nar. domu" v Barkovljah.
Brzojavne vesti. Avstrijska yttla»sk« žarnica.
DUNAJ 15. Zborniea je nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Govoril je minister za deželno branila* Schonaich.
V svojem govoru je minister izrazil nado. da \ sprejme zborniea v zlit- visokim političnim valovom rek rut no predlogo, ki pokazuje nespremenjeno število rekrutnega kontingenta ter j«- ]»rosil zbornico. naj strogo pretrese vojaške zahteve. Minister je reagiral na razne opomine in očitanja ter je obljubil, da se čim prej reši jezikovno vprašanje pri orožni-štvu in sicer na način, tla bo odgovarjal lattičnim potrebam. Dejal je. da se je število vojaških avditojjev povišalo, to pa. kakor priprava za vojaško kazensko reformo. Na-glašal je potrebo. tla >e gojenci vojaških iz-obra/evališr priuče drugemu deželnemu jeziku ter je izjavil, da velja za polkovni jezik pravilo, namreč, ako 2" odstotkov, to je tfOO mož premakljivega stanja polka govori kak jezik, velja isti kakor polkovni jezik. Neav-strijsko bi bilo. ako bi se poslalo v vojno polk. v katerem se jsimi mož ne more sporazumeti s svojimi častniki. (Živahna pohvala).
1	Službeni jezik je pa absolutna potreba, kajti vojska. > katero se ni uioino vsaj v viših krogih vodstva splošno sporazumeti, je žalostna vojska. (Pohvala). Zato je potrebno, da je slu/beni jezik čim bolj razširjen. <Tlede oh-čevalnega jezika častnikov ni nikakega |>red-pisa. Za armado ne obstoja narodno vprašanje. Nikdar se ni še preganjalo kakega častnika zato. ker je isti kazal svojti narodnost. Duh. ki vlada v armadi, je nastal tekom stoletij ter se je vtrdil v armadi. Nevaren zamore biti le en dvom. to je. ako bomo kos možnemu nasprotniku, zato smatra minister kakor svojti dolžnost, da jasno in odkrito izjavi. da. dočiui sa vse druge države spopol-nile svojt> vojsko in mornarico, obstoja pri nas sicer novi model za topove in velik izvrsten načrt za brodovje. toda zato potrebnih denarnih tirjatev ni možno likvidirati. Naša najvažneja naloga naj bo. da rešimo vprašanje armade in mornarice, konečno je minister prosil, naj zbornica v sprejme predlogo in naj skrbi, tla >e pomnoži in razvije vojska in mornarica. (Viharna pohvala. Ministru so vsestransko čestitali».
Posl. klofač se je bavi I z afero v Budje-jevicah. ki dokazuje, da je duh vojne uprave ostal nespremenjen in tla je armada izdatna opora germanizaciji.
DUNAJ ]."». Posl. kramar vloži interpelacijo. v kateri bo vprašal, ako obstoja A v-1 striji dolžnost, d« pomaga Nemčiji, ako pride med poslednjo in Francijo «!■> vojne radi maroškega vprašanja.
Proračunski odsek.
DUNAJ 15. Proračunski odsek je v svoji j današnji seji najprej izvolil potlodsck za gradnje v tržaškem pristanišču. Izvoljeni so bili Doliemig. Maštalka. Mazorana. Morse v. Star-j zviiski. Skene in \'uković. Na to so oiii razdeljeni referati za fnoračuii ter je pričelo po-svetovauje firedloge o kongrui. Za to je bil izvoljen potlotlsek.
Cesar na Moravskem.
DUNAJ I ~>. Ciovori se. da )H»jde cesar prilnulnje poletjr na Moravsko, kjer da obišče Brno in neka druga mesta, to pa v dokaz priznanja moravskim strankam, da so sklenile ni«*d < Vbi iu Neinri kompromis.
Po smrti kralja Kristijana.
DUNAJ 15. Nadvojvodu Leopold Sakatoj- s«. |»oda jutri v Kodanj. tla se kakor zastupnik cesarjev udeleži |Kigreba kralja kri-stijana. Z midvojvodo dospe v Kotlanj depu-
tacija častnikov pešpolka št. 75. čegar šef je hil pokojni kralj.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 15. ^Ogrski biro" iki-roča z Dunaja : Ministerski predsednik baron Fejervarv je danes ptipoludne odpotoval v j Budimpešto. Položaj je nespremenjen.
BUDIMPEŠTA 15. (Ogrski biro). Kakor se govori, je državna zbornica sklicana na
sejo za ponedeljek.
BUDIMPEŠTA 15. Danes je ministerski predsednik izročil Juliju Justu. predsedniku poslanske zbornice pismo, v katerem mu jej dostavil lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se ogrska zbornica sklicuje na sejo za ponedeljek dne l*t. t. m. ob	uri pred-
poltidne.
Novi praški župan.
PRAGA 15. Na današnji volitvi župana i je hil s 76 od S« oddanih glasov izvoljen kompromisni kandidat mestnozborskih strank, dr. t iroš. dosedanji prvi podžupan.
Štrajk na Reki.
REKA 15. Strajk delavcev v pristanišču i se čim dalje bolj razširja. Štrajku so se pri- ; družili tudi delavci v zalogah, delavci na pri-staniščnih gradnjah in delavci tovarne za lu-ščenje riža. Vseh šb*ajkovcev je okolu 400(». Danes pttjioludne se je pod predsedstvom žu- j pana sestala komisija, tla bi dovedla delodajalce in štrajkovce do sporazuma. Red se doslej ni kalil. Danes s0 poštno službo opravljale tri torpedov k e.
Italija in balkanske države.
RIM 15. ..Italie*" izjavlja, da ni treba dementirati odkritij lista »Voss. Zeitung*' o politiki slovanskih balkanskih držav in razmer istih do Italije, ker so prenezmiselne. Nespametno bi bilo. ako bi Italija tako splet-karila. kajti bilo bi proti njenim lastnim interesom.
Kardinal Manara.
ANkONA 15. Nadškof iz Ankone in Umane kardinal Ahil Manara je danes umrl.
Kardinal Ahil Manara je bil rojen v Bo-lonji 20. novembra 1829. Leta 187fi. je postal škot v Ankoni in Umani. dne 2f>. novembra 18H5. je bil pa imenovan kardinalom. Bil je titular cerkve sv. Pankraeija. Španska križarja v maročanskem vodovju.
MEL1LLA 15. Španska križarja .. K štreni adura" in -Infante Isabella" sta dospela v vodovje Marhike. Maročanski križar ..Turki" pripravlja nov napad na faktorijo. V taboriščih upornikov vlada živahno gibanje, ker je došlo povelje, naj se koncentrujejo v okolici Udjede.
Grška zbornica razpuščena.
ATENE 15. Zbornica je razpuščena. Nove volitve so razpisane za 8. aprila t. 1. Novoizvoljena zbornica se sestane dne •>. maja.
Maroška konferenca.
ALUESffiAS 15. (Agence Ha vas). Včerajšnji razgovor nemškega delegata Radovvitza s francoskim delegatom Revoilom je bil splošnega značaja. Radovvitz je sam priobčil Re-voilu. tla ne stavi nikakib trtlnih predlogov. Revo i 1 je na kratko odvrnil, da sporoči svoji vladi o razgovoru.
Popisovanje cerkvene inventure na Francoskem.
PARIZ 15. Med katoliki v Toulonsu je opažati močno gibanje prtiti škofu Germainu. ; ker je isti dan pred popisovanjem cerkvene inventure odpotoval ter ukazal duhovnikom svoje Škotij«*. naj preprečijo vse hrupne manifestacije.
Cesar Viljem.
KIEL 15. Cesar Viljem je danes popoludne dospel semkaj.
Francoski senat.
PARIZ 15. Združene republikanske skupine senata so s 117 glasovi postavile Dubo-sta kandidatom za predsedstvo senat;u Za Magnina je glasovalo >>3 senatorjev.
Trgovina.
Borzna poročila dne 15. februvarja. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.08—19.11, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 5*—240.70. Francija K 95.62—95.75, Italija K 95.57—95.70. ! italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K i 112.30—117 45, nemški bankovci K —.— —.—
avstrijska e notna renta K 1 JO.--100.10, ogrska
kronska renta K 95.80—96.10, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 673.— — 675.—
državne železnice K 672.-- 674.—. Lombardi K
126.50 127.50 Lloydove akcije K 744— 750 — Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—. Bodenkredit 18S0 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 148.— do 1; 0.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj	dsnes
Državni dolg v papirju	101.45	101.45
„ „ srebru	10i.30	101.30
Avstrijska renta v zlatu	11^.35	118 40
v kronah	100.20	100.10
Avstr. investicijska renta	91.45	91.
Ogrska renta v zlatu 4*/*	114.40	114.3ti
kronah 4».	90.05	95.9.".
„ 3'/c	8G.45	86.45
Akcije nacijonalne banke	1636.—	16H5.—
Kreditne akcije	670.75	672 —
London, 10 Lstr.	240 47240.47V,
10 > državuih mark	117.27';, 117.25',
20 mark	23 47	23.47
20 frankov	19.08	19.09 V.,
100 Ital. lir	95.50	95.50
Cesarski cekini	1130	11.3»» (Sledi na četrti strani.)
Loterijske številke izžrebane	dne 14. februvarja t. 1.
| Brno •	61 72 31	34 24.
| In o most.,	77 G7 ;>(>	11
Mala pošta.
G. J. U. v Pulju. - Iz Trsta ne vozi brezplačno nobeden parnik v Ameriko.
G. P. K v Gorici. — Privatnih naslovov mi ne dajemo.
G. C. v K. — Nam ni znana nobena taka tvrdka.
Radovednež. Obrnite se novi urad c. kr. na-mestniStva v ulici Casermu.
Podpisana javlja tužno \<>st. da jr ni w
ikV
JTože Prnnk
danes zjutraj v dobi 74. let po dolgi bolezni, ! previden se svetotajstvi za umirajoče preminol. Pogreb bo v soboto dne 17. t. m. 2-Vs uri popoludne.
TI«ŠT - Sv. IVAN. 15./2./1906.
Rodbina PRUNK*"
Sprejemajo M vsakovrstna đela la po = posebnih načrtih. =====
v JiutroTU celit Ireiplitio ii Otato ^.*
Tovarna pohištva
= RAFAEL^ ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
===== TRST	=
ulica Malcanton štev. 1
po telo nizkih cenah.
wm~ Tovarna pohištva "M
^Msander £evi jfiinzi
ulica Tesa Stv. 52. n (lastna hiSa).
ZALOGA:
i
PD1ZZA ROSHRIO (Šolsko poslopje), i
Oene, da •• ni bati nober.e konkurence, i
Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po J posebnih načrtih, ^^cccccccccs I
Butrtfu oenlk brezplačno In franko I
Serravallo-vo železnato kina vino ®
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, ntrjuje želodeo in oja6uje organizem.
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh h	kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
OiiiiKu• s 16 kolajnami m raznih raztavah Is z nad 3000
zdravr.išKimi spričevali.
i I. SERRAVALLO
-trst. =
*="a. ižka in londonska borza.
P a r i r- (Sklep«. — Francozk* renta 37.
italijanska rent*	Sptnski f.Tterieur 1) J S-~»,
*k«'V o'.om*ns>ke l»anke 633.—. Menjice na London
2 ltO.
Pariz <Sklep.) A-atrijske državne železnice -- Lanltrde —*— unificirana turska renta 47 avstrijska zlata renta 100 40. ogrska 4 zlaU renta" 9*i.05, Laaderbank —* , turška srečke 1 »5'7 *». parižka banka 15*10. italijanske uieridi-
*	Mlae akciie 74:> —, akcije Kio Tinto f G 58. Trdna.
1. o n d o u (Sklep) Konsolidiran d »lir W).5f,. Lomlurd< O.*,. «rebn> 3 španska renta 93' „, ita-iijaiifka renta 1M* . ti/.ni diskont 31menjice na ytcn:iju -4"3i». Mirna
Tržna poročila V>. februvarja. Budimpešta. Plenica 7 a april K 16 7-t do fc 16-7C. rž za aprit	f>*i «io 13	7n apjil
jd iv »4 do :4 s i koruza za maj K 13-72 do K 13 74 Penita: ponudbe iu	ni srednje, en-
•ienoa mirna. 1 rtvin * -hjOO mfterabih *to ut. koruza miru % rž inrtio. Druga žita nespremenjeno. ^ «: obbiaik
H«rre. tS-Iep) Kara Zarito* *<>od average za tekoči mesec 47. . za inarfc 47.V,- Mirno.
Ne« Y o r k (Otvorjenje). Kava Kio za bodoče doba e. Stalno, za 5 do 1 -j ftotink zvišanja. — Pr^«aja: 11.000 vreč.
Hamburg. 1 Sklep pop.) Kava Santo* goo I average za marec 373 „ za iuaj	tu »eptemr-ir
1 4 za december Vt.'\. — Stalni.. — Kava R10 ■avadna loco 39—40, navadna reeiua 41-4i', navadna dobra 4:J—4j.
Hamburg. (Sklep). — Hadkor za februvar 1^.05. za marec 16.20. za april 16.30. za nisi 16 50, za juni;	. za julij lti.To — Mini". — Vreme :
•	l»laćoc.
London. Sladkor i: repe surov 8— Sh. Ulaćao
Pariz. Rž za tekoči :nesk:e 15.75. za marec lo.—, za junij 1§.—, za maj-avgu-t 15.75 (uurnol
—	P.ienica za tekoči mesec -4.—, /a marec *J4.—, za marec-junij J4.05. za maj-avgunt 23.80 (mirno).
M ka za tekoči mesec 30-30. za marec 30.50, za marec-junij 30.70, maj-avgust 30 05 (mirno)._ — Repično olje za tekoči mesec 55.—, za marec 57.25. za maret-april 57.75, za maj-avgust 59.75 (mlačno).
špirit za tekoči mesec 39.—, za marec 3iJ-.*>0, za ■iaj-avgus; 39. — , za peptember-dec. 36.75 (mlačno).
—	Sladkor surov 83* uso nov .0.---20.'/- (mirno),
bel za tekoči me*e<; 24.—. za marrc -4.',. za msj-avgu^t 25.—. za oktober januvar 26.— \ mirnoj, rali niran 5">.l0—i/G.— . — »reme: dež.
MALI OGLASI
Mali oglasi računajo »e po 3 stot. be-•edo; inastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stot. Plača se takoj.
Qlll7hn ion p 4"»-letai udovee brez otrok ve^č OIUZUJ s O L" »lovpuskega, italijanskega in ■emskega jezika v govorici in pisavi. Dotičnik je ;/.v«-žban s vseli pisarniških strokah in bi sel tudi ua ««rželo. Naslov pove ..loaeratni oddelek" „Edinosti"'-
(51K)
HcO^O itvežbana v trgovski in obrtnijski stroki. UOCLld popolnoma vešča slovenskega, hrvatskega,
italijanskega in nemšfeegs jezika, katerej so trgovinske in obrtnijske razmere v Trstu popolnuma znane, i»če diurtvenika. kateri razpolaga kajital najmanje 10.000 kron. Se jamči za gotovi dobiček. — Našlo* pove ..Inseratni 'nldelek" »Edinosti-.	(515)
JJjAn z vrtom se proda po nizki ceni, Androna nlbd Cilino *tev. 16— is.	(163)
Prnrloin CD ram,e in Telik<*	zemljišča
n UlaC&JU ac 7« Ticanje na	lepih prostorih.
K a u č i č. gostilna „AHa Valle	di Roiano" -
Rojan.	(164)
nrnrfoi	vel- tnalih in velikih hiš v
fld prUUdJ Kojanu. ^korklji in v Barkovljab. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj S00 Stirjaških i»ežnjsv »veta. tam biizo pa 200; cena nizka. Proda »e teč dobro idočih gostiln v me9tu in okolici. Posojila na menice ali vknjižbe re hitro preskrbujejo. Naslov pove ..Edinost"*.	(51i)
Vnaipm od<1*ti tak°.i 9°b* iD kuhinjo
lltijclll na lepem in zračnem prostoru z lepim iszgledom. Več <*e izve v gostilni Bolle, Rojan. (145)
Voionpo sprejme takoj večja trg «v ina z meša-VdjClIUd mm blag m na I>olenskein. Ponudbe pod A Z. na lnseratni oddelek „Edinosti". (14S)
Žensko tamburaško dru ^tvc certuje
v«ak večer v „Restavraciji Aurora"1 (ul. Torrente.) _(»52)
^lllffipnontn iSče družin* bivajoča v Alek-UUVCrildlllU sandriji v Etriptu Potrebno je /banje hrvaščine in nem&čine. Pisuiene ponudbe pod .Guvernanta' „Edinosti".	(510)
Išče se postrežnica
uprava lista -Edinost ".	(507)
jJicipo sf* iščs na prodaj, ato možno na Skor-n.blLd keljskem griču, na solnčni strani. Hišica naj bi imela 4—S prostorov, klet in vrt. Ponudbe pod naslovom ..Hišica" na ..Inseratni oddelek" -.Edinosti".	<503)
l^f Cunrfi vsakojakih spisov ali tiskovin iz uem-n 6rUUI skepa ali italijanskega na slovenski < z;roma iz slovenskega ali nemškega na italijanski ezik se oskrbujejo. Točnost in ratunjčnost. Naslov pove - Inseratni oddelek' ..Edinosti-.
Molo hico 90 na Pro<^a.i- Naslov: tiostilna ^ro^t malC llluC (nad rujansko cerkvijo.)
Lepo prihodnjost
■.» i kapital Več pove Zivic i dr.i. Trgovinska ulica 2 v Trstu.	(150)
Qtunn\/iin'P z dvema	sobami, sob co,
O IdllU V dlllU kuhinjo, vodo. plinom, se zemlji-nem ali vrtom, v ulici Fabbio Severo, ua Skorklji ali v ulici Commerciale. i^če mala obitelj od febru-šalje. — Ponudbe: „Valentič" na „Edinost".
ET6EN BUCHETTI
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, koionijainega blag a, delikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški anjat stari in novi — Ovčji sir pijemonteski — Ovi-ji sir star iz Karnije — Parmezan L in II. vrste — Oljke /elene — Konserve iz ponnodorov ital., najbolje vrste. Na debelo ia drobne.	Cene brsz konkarence
Soeciialiteta predmeti od gume
J.	X
TRST ■ftf C* k *§*_ SOBICA
Corso šte^. 4-	T^bja Corso Verdi
Cevi in rjuhe od gume jamčeno kakovosti prave Rekhoffer, Blazine na zrak za potovanje, Pripravo za klistiranje, Umivalnik*.
plašči za M (pravi angleški.) — Ruske fsSsše.
Priprave za pihati, za sušiti pot, za molzti mlako, konice za berglj«. Vsi predmeti od gume za kirurgične in tehnične potrebe.
Cene in kakovost nimajo konkurence.
&BST Najbolje
A^trac6no¥o črnilo
kakor vse droge masti, estrakt masti, tekoč gumi. pečate, oblatke itd. itd. se dobi
iz c. kr. privilegirane tovarne masti
popp £ Cetiip. — praga
M. U. Dr. Ani Zahorsky
= ulica Torre Blancu štev. 8	-
Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384.
Dr. EOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A. Mittak, ulica della Sonta St. 7, I. — TBST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Sclimidt, bivši sodrug Dr. A. Mittak a
odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rast i va h y Rimu, Berolinu in Saint-Luis. i«i ■■ .........................
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speiicijsko ptijetje
RUDOLF EXNER - TRST
Teiefono 5t. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Toiofoao it. »47
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva ▼ zaprtik patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do S »otrov.
===== iFoSiMe rredmetov, ii se ieiBlieio na coto?anie j& Drevalafije mu n i« sme.) =
Sprejema se ludi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pr pravljena snba skladišča.
tfCT Edini tržaški zavod za S „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPK0H ■ i. »■■imi.
Tovna postrežba in nizke cene.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trsta
|	(Avstro - amerikauska proga.) - Fratelli C0SULICH.
|	Sova icc na, klira i a direktna altJŽta za blago In potnUs®
mej Trstom in Novim jorkom.
i	Hitri in elegantni novi brzoparobrod
SOFI A HOHEaVB 'MR&-
I	odpluje dne 18. febr. t. 1. v Novi York.
Potnina znaša III. razred K 175 —, I. razred X 30».—.
;	Potre i ba in hrana (vsak dan svež kruh in me»)l dobro vino, zdr.ivaifiks služb«. Parniki bo
| električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
( Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin uiccolo št. 2
C. VE€CHIET
ar ZLATAR
TRST - Corso štev. 47 - T K • T
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosii in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema narečbe in popravlja vsakovrstno ziatenino, srebrnino in žepne ure.
IV Cene zmerne.
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaidelia
»LMedla28 TRST Telefon374
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in napredniočin_ pritiskom. — (Iralnice za oljte. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.	'
Vodne attskalnice. Proračuni na zahtevo.
j ProdaJalnSca rokavic in krav d
fCis&mann
TRST — Corso štev. 19 — TRST
ustanovljena leti 1865.
Rokavice	glacc I. vrste v vsiiib tarvali (d 1 gl. as: -Rokavice 12 Me Me :a prati od 90 m. Hprii. Rokavice glaci ia ples ?isoXosti. Rokavice is ponarejene So& 50 bo?č.
Rokavice	s?ileae. Um ua tJi.
mar	zajčje ssovesti.
Pranje in popravljanja v 24 umh.
Iilhllii'1
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prev/.i-na lasten raćnn trgovino in avtOrizovano kroja " n
Mla Oitt^ di Triost j
7 ul. Torrente št. 40 {nasproti gledišču <J«»ld
Tam se vdofciva velika zaloga izgotorij-oblek za odrastle in dečke. Delavske hlaee ;>'■ vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposledne tt:------ novosti.
!Hočete se prepričati?
Obiščite veliku sklatlidča
^arij« vdave Salarisai
Ponto dolla Fabra 2 I ul. Posto TJuova 5 (vogal Ter ente).	| „Alla Citta di l.o:i.!: .>
Velik izbor izgotovljenih oblek za možice, dr.' kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi t raznih pHletotov. Obleke za dom in delo. Delav« 'obleke. Tirolski loden. Nepreni učljivi plašči (pr -; ang e5ki). Speoljalitata: blago tu- in inozeni-^ i tovarn. Izgotovljajo »e obleke p.t meri po najno modi. točno, solidno in elegantno po nizkih een ■
Nova gostilna
„Miifi la Crottf
(Odprta dne 10. februv.)
TRST, ulica Tivarnella št. 5.
Točilo se I'o istraJco in dalrratinoko vla^ In pivo .,Puatlgaai*4 po zmernih etnah.
Kuhinja bo vedno dobro preskrbljena z vf:i<c vrstnimi jedi::. — Priporoča se si. občinstvu
JDragotin JJkm r
gostilničar.
Jfajb^ljic ii^alsic
^ggr po kron S5
z dveletnim jamstvom pošilja
JOSIP E^GER
Zaloau fciciklov TRST — trg prod v«j*w«itro >3 — Tli^ «
Barvarnica. prair^iica in
čistilnica na suho
^I^IBI SMgan
I Trst - ul. Farneto št. ii - Trst.
■ Vsako obleko se more pobarvati, oprati iti oči-t n* .tubo. ne da bi se jo razdrlo. O priliki piesor se izvrši najhitzsjr Cano papslnoma zmaru.
! __________________
Ifgssk Ssglsiep
za svetllt! par krte
Krei^s Ex8lsior za ćevsju
ste ja že poskušali? Heprekosljivol
-	Dobiti je povsod. =
Tovarna voska za svetliti
Esohsa* iz Dal Seno
TRST — ulica Giulia 76 — TRST
i1 --------—r
i ———— M 'i —I I 11 l.l IW~ •
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, roksUeica in zasebnike spiih ss ..MALI OGLASI" v ..Edinosti^ ^r.
I	Nad 40-leten vspeh.	f
NajBtarejaa metlicinalna specijaliteta nase f pokrajine.
PASTIGLIE PESNDIKI :
(od ogoluajene sladke Skorje)	b
i Iznajditelj iu izdajatelj P. PRENĐINI ! v TllSTU.
Odlikt>vane z kolajnami in diplomami na	ii
prvih mej narodni h razstavah.
Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdrav-	H
Inikov ter predpisane kot domače zdravilo	|
pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upa-	g danji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje	t*
pevci, govorniki ter učitelji, da zadobe	|
čist in svež glas.	R
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter	g
zahtevajte vedno „Pastiglic Prendini".	|
V škatlicah : v lekarni „Prendini v	|
Trsiu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj	u in v Evropi.