0 SVETIH TUZLANSKEGA OKRAJ-NEGA ODBORA
O delu svetov pri ljudskih zbor ni enoten v vzgoji rala-odborih bi se lahico pisalo na dine. V večini žol se je pred-dolgo in široko. Hortel pa bi na- met moraJne vzgoje spremenil glasiti samo nekaj vprašanj, k'' v posebne ure ra2redničarja itd. so zeJo važna za njihov nadalj- Medtem ko je v šolah toliko nji  razvoj.                                     takib   važnih   vprašanj,  je  jmel
Predvsem gre za družbeni svet za prosveto v teku pol leta značaj dela svetov. Morali bi 8 sej, na katerih je razpravljal biti veliko boflj pobudniki druž- o postavitvi direktorjev sred-benih sU v reševanju proble- njih šol, reševal prošnje in pri-mov. N« bi mogl; trditi, da sve- tožbe, diskutiral o razmejitvi ti v tej smeri d<jslej niso sto- komipetenc med okrajem in ob-rili ničesar, vendarle moramo činami, o problemih pouka v ugotoviti, da so še zmerom v kmetijstvu, o gmotni zagoto-opravljanju določenih, koinJcret- vitvi abstoja žol, o tistih kra-nih poslov balj obmjenl k Ij^- jih, v katerih bi učiteljj 1b skemu odboru, manj pa se vzgo}itelji imeli pravico na po_ ukvarjajo z angažiranjem ta sebne doklade, o programu vključevanjem družbenih g.'fl v praiktičnega pouka za vajence, reševanje problemov m težav o preftinitv pouka io o podob-posameznega  kraja.                      nih zadevah.
Navedel bom nekaj primerov Svet se je v svojem deJti !z dela svetov Okirajnega ]jud- predvsem ukvarja! s tistimi na-skega odbora v Tuzli. Analiza logami, katere so mu v pristoj-situacije in problemov šol v nost naložili predpisi, o teh Tuzli, ki so jo napravili pred vprašanjih je sklepal v okviru nekaj dnevi, je pokazala, da je svojih možnost', dostj manj pa vrsta problemov, ki b: jih ra- se je prizadeval razgibati druž. zen organov oblasti morali re- bene sile za reševanje posa-ševatj tudi drugi faktorji. Sol- meznih prublemov, manj se je ski odbori v srednjih šolah ni- ukvarjal s konkretnimi vpraša-so povsod enako aktivni. Med- nji okrajnih šolskih ustanov. tem ko so nekateri dosegr do- Videti je. kakor bi še vedno kaj pomembne rezultate, drugi životario mnenje, da so sveti še vedno iščejo vsebino dela nekakšni državnj organi, ki naj ln svoj položaj v šoli. Niso po- bi se ajigažirali samo v tistih Jasnili, kaj so razredne skup- poslih, ki so jim j'h naJožili (se-nostl. )n le mailoikdo skrbl za veda — precej ozko tolmateni) to, da bi dobile svojo viogo. V predpisi; da so svetj organi od. posameznih    Solah    pTOfesorsk:   bora,   ki   imajo   zato   predvsem
vzdrževati zvezo z odborom In njegovimi drugim: organi. Po-zabljajo, da so sveti hkrati ar-gani družbe, da morajo dajatl pobudo družbenim faktorjem. Ko je pred nekoliko dnevi imel svet za prosveto razisirjeno po-svetovanje, smo taikoj lahko opazili, da so se družbene or-ganizacie in drugi činitelji za-čeli živahneje zanimati za to probleme. Manjkail je samo za-četnik, iniciator dejavnosti. To pa bi bil predvsem svet za prosveto, saj ta že najlaže do-seže vsestranski vpogled v šol-ske probleme.
To i« samo en primer, takiil pa je cfrla vreta na področjn dejavnost: vseh posamaznih svetov. V bazenu Tuzla je okrog 600 inženirjev in tehnikov. AH ne bi bilo povsem naravno an-gažirati to veliko množico stro-kovnjakov za reševamje števil-nih vprašamj nadaljnjega indu-Strijskega razvoja tega podrot-ja? Niti sajna iniciativa ne U bila težka, saj so orgAnizirard v lastnem strokovneon društvu. Z majhniimi napori bi to lahko storil sve* za gospodarstvo. Pred dnevi je Družtvo ekono-mistov poslalo pismo sveiu zm goEipodarstvo, v katerero ga va-bi, naj seznani ekcmoin:s;e z važnejišiml vprašanj; Iz svo}ih rasprav, da bi tudi ekonomistl lahko povedali svoje hmenje io da bi lahko sodelovaJl v reše-vanju takih vprašan]. Na takS-no sodelovanje z ustrezjiim sve-tom bi bila pripraviljena tudl druStva zdravnikov, lcmet jskSh strokovnjakov, prosvetn-fi do-lavcev   in  druge  organieaciie.
Pri volitvah svetov b\ mo-rale bili udeležene tudl druž-bene OTganizadje, tako da K biii v svetih tud! predstavniM argamizadj. Danes pa imamo T svetu za gospodarstvo sknr«! samo direfctarje ve<H*fh podi«-H3, v svetn za prosvrto p« pr»-sretoe de-lavee.
Mika Stankovič