štev. 26
Cena 15 din
PTUJ, dne 1. julija 1960
Letnilc XIII
FOKONGRESNA KONFERE NCA SZDL V PTUJU
Gospodarska vprašanja
v ospredju
Konference Socialistične zveze
delovnih ljudi občine Ptuj, ki je
bila v ponedeljek, 27. jun. t. 1.,
v dvorani Titovega doma v Ptu-
ju, so se poleg številnih delega-
tov osnovnih organizacij SZDL
in drugih povabljencev udeležili
tudi zvezni ljudski poslanec dr.
Jože Potrč, sekretar OK ZKS
Tone Kropušek in zastopnik
ptujske garnizije JLA major
Bauk.
Na konferenci je predsednik
Obč. odbora SZDL Ptuj Ivo
Kranjčič obširno obravnaval
splošni gospodarski razvoj v
občini, posebej pa je še obrav-
naval vprašanja, kot so: nagra-
jevanje po delu, izobraževanje
kadrov, kmetijstvo.
V splošnem delu poročila je
predsednik ugotovil, da se je
narodni dohodek na prebivalca
občine povečal glede na 1. 1957
od 88.000 din na 129.000 din
letno v letu 1959 (za 36 "/o), med-
tem ko se je dvignil povprečni
osebni dohodek zaposlenega v
istem času od 130.000 na 180.000
din letno. Ti uspehi so bili do-
seženi kljub sorazmerno majh-
nim investicijam. Vzporedno s
tem povečanjem so se večala
tudi sredstva, s katerimi so raz-
polagali organi gospodarskih
organizacij in ki so znašala v
letu 1959 že 1.943 milijarde.
Predsednik je nadalje pod-
črtal veliki količinski in kako-
vostni dvig proizvodnje, za ka-
terega so v občini velike mož-
nosti. Posebno velike so mož-
nosti v kmetijstvu, kjer je doslej
dosežena komaj polovica tega,
kar bo možno doseči v nasled-
njem obdobju ob uporabi sodob-
ne tehnike, znanosti in organi-
zacije proizvodnje.
Nagrajevanje po delu
o nagrajevanju po delu je
predsednik med drugim rekel
sledeče:
»Novi sistem nagrajevanja, ki
so ga začeli uveljavljati naši
kolektivi v lanskem letu, je po-
vzročil v večini podjetij prav-
cati kvalitetni preskok ■— ne le
v izpolnjevanju proizvodnih na-
črtov, marveč tudi v razvoju
odnosov znotraj kolektivov in
kolektivov do. skupnosti. Raz-
prave o raznih potrebah v pod-
jetju in komuni se vse bolj po-
vezujejo z razpravo o realnih
možnostih in o načinih, kako te
doseči. Le na podeželju je še
vedno več razprav o raznih ko-
munalnih potrebah, znatno manj
pa o možnostih na podlagi pro-
izvodnje, ki je lahko edini ma-
terialni vir za kritje, sicer po
vsem utemeljenih predlogov za
komunalno ureditev vasi.
Kolektivi gospodarskih orga-
nizacij so pristopili k uvajanju
novega sistema nagrajevanja,
ki v svojem bistvu ruši ostanke
mezdnih odnosov, zelo neenotno.
Kljub nekaterim pomanjkljivo-
stim pri uvajanju novega siste-
ma nagrajevanja po očinku ozi-
ma delu, moramo ugotoviti, da
smo napravili v tem pogledu
šele prve, vendar že dokaj
uspešne korake. 2e prvi rezul-
tati takega nagrajevanja v na-
ših podjetjih kažejo, kolikšne
rezerve se bodo še sprostile, ko
bomo uveljavili sistem na širši
fronti in v popolnejši obliki.
Osebni in kolektivni interes
proizvajalcev za produktivnost
dela in uspeh proizvodnje se je
povečal. Materialna podlaga or-
ganov delavskega samouprav-
l,j«nja in družbenega upravlja-
nja se je okrepila.
Ob oceni učinkovitosti doseda-
njih oblik nagrajevanja po delu
v naši občini moramo ugotoviti,
da so dosegla ugodnejše proiz-
vodne rezultate tista podjetja,
ki so nagrajevala po prispevku
vsakega posameznega proizva-
jalca ali skupine k rezultatu
dela.
V večjih industrijskih pod-
jetjih so se po uvedbi stimula-
tivnejših oblik nagrajevanja
povečali zaslužki delavcev v pri-
merjavi s tarifnim pravilnikom
iz lanskega leta v naslednji vi-
šini:
v TGA Kidričevo za 48 "/o, v
Opekarni Zabjak za 13,6 "/o, v
Tovarni strojil Majšperk za
31,5 n/o, v TVI Majšperk za 18,7
odst., v Tekstilni tovarni Ptuj
za 23,6 "/o itd.«
Predsednik je o tem vprašanju
zelo obširno govoril ter obrav-
naval določene težnje, ki se po-
javljajo ob uvajanju novega na-
čina nagrajevanja.
Govoreč o
izobraŽevanje kadrov
v občini
je tov. Kranjčič med drugim
rekel:
»Hkrati z uveljavljanjem si-
stema nagrajevanja po delu ra-
ste v naših gospodarskih orga-
nizacijah vse večji interes za
strokovno izobraževanje. Dose-
danje oblike izob'-aževanja so
postale, za potrebe proizvodnje
in družbenega življenja pre-
ozke. Šola ostaja le eden od ele-
mentov za pridobivanje znanja.
Kot eno bistvenih oblik izobra-
ževanja uveljavljamo izobraže-
vanje na delovnem mestu, ki bo
dopolnjevalo izobraževanje v
šolah, tečajih, v delavski uni-
verzi ter individualno izobraže-
vanje preko strokovnega liska,
filma, radia in televizije.«
Predsednik je s tem v zvezi
obravnaval tudi delo delavske
univerze, izobraževalnih cen-
trov, sindikalne politične šole,
rednega šolstva, šolskih odborov
in šolskih zadrug.
Kmetijstvo v občini Ptuj
»Kmetijstvo je področje, ki
sicer po osvoboditvi nenenno
napreduje, vendar z mnogo po-
časnejšim tempom kot druga
proizvajalna področja in kot to
že omogočajo današnji objektiv-
ni pogoji. Za zaostajanje te po-
membne gospodarske panoge
danes ni resnejših razlogov,
zlasti ker so za njen razvoj že
na razpolago znatnejša družbe-
na sredstva. Vzroki počasnejše-
ga tempa razvoja kmetijstva so
torej danes bolj subjektivne kot
objektivne narave. Zato je
vprašanje napredka^^v kmetij-
ski proizvodnji in razvoj socia-
lističnih odnosov na vasi eno
najpomembnejših političnih
vprašanj SZDL, zlasti v naši ob-
čini, kjer prevladuje kmečko
prebivalstvo. Od vsega prebival-
stva je po novejših podatkih
kmečkega 59 "Vo, od vsega aktiv-
nega prebivalstva, zaposlenega
v kmetijstvu, pa 71 ®/o. Nesoraz-
merje v proizvodnosti med kme-
tijskim in nekmetijskim prebi-
valstvom nam kažejo naslednji
podatki: ena četrtina aktivnega
nekmečkega prebivalstva ustvari
67 "/o narodnega dohodka, tri če-
trtine aktivnega kmečkega pre-
bivalstva pa 33®/o. I»ri tem je
vštet tudi dohodek družbenega
sektorja, ki obsega okoli 10 Vo
vseh površin in daje po hektarju
10®/« več narodnega dohodka od
zasebnega sektorja. To nesoraz-
merje se odraža tudi v razlikah
med možnostmi razvoja indu-
strijskih centrov in vasi, čeprav
ne v taki meri, ker se le preli-
vajo znatna sredstva, predvsem
v obliki storitev na področju
zdravstva, šolstva in socialnega
varstva in v obliki kreditov za
razvoj kmetijstva in drugih
proizvodnih področij na po-
deželje.
Narodni dohodek v kmetijstvu
ni nižji zato, ker morda tam
ljudje manj delajo, nasprotno,
ta efekt dosegajo naši kmetoval-
ci ob znatnih fizičnih naporih.
Vzrok razmeroma nizkega do-
hodka zasebnega sektorja ie v
razdrobljenosti obdelovalnih po-
vi-šin, v primitivni obdelavi, v
neekonomični zaposlitvi večjega
števila žive delovne sile, v vi-
sokih stroških proizvodnje in v
nizkih donosih.
Menim, da danes ni treba še
posebej poudarjati velikih pred-
nosti in ugodnih možnosti, ki jih
nudi modernizacija kmetijske
proizvodnje preko organizacije
kmetijskih zadrug.
Da je rešitev materialnega
vprašanja našega podeželja v
modernizaciji kmetijske proiz-
vodnje, v gospodarjenju na več-
jih površinah z uporabo sodob-
nejših tehničnih sredstev, v pri-
delovanju donosnejših kultur
glede na potrebe tržišča itd., do-
kazujejo uspehi, ki jih dosegajo
družbena kmetijska posestva, in
v dokajšnji meri tudi rezultati
proizvodnega sodelovanja zaseb-
nih kmetijskih proizvajalcev s
kmetijskimi zadrugami.
Razlike v donosih med za-
družnim in zasebnim sektorjem
se gibljejo približno tako: pri
donosu pšenice je bilo lani ob
slabših vremenskih prilikah raz-
like za povprečno 10 q na ha,
pri krompirju 60 q na ha, pri
vinski trti za 7 q na ha. Čeprav
je razmerje med površinami
družbenega sektorja, skupaj s
površinami v kooperaciji, in za-
sebnim sektorjem 1:5,5, znaša
razmerje v dohodkih od tržnih
viškov 461:425 milijon, dinarjev,
torej v korist mnogo manjšim
površinam, na katerih pa so
uporabljali sodobnejše metode
obdelovanja.
Čeprav je dosegel družbeni
sektor kmetijstva v primerjavi
z zasebnim vidnejše in prav
ohrabrujoče uspehe, s temi še
zdaleč ne moremo biti zadovolj-
ni. Sedanje donose bo treba v
naslednjem petletnem obdobju
podvojiti. 50 q pšenice na ha,
80 q koruze na ha, 400 q krom-
pirja na ha, 10 vagonov silaže
na ha so donosi, ki predstav-
ljajo v sodobni agrotehniki nor-
mo, seveda ne brez napora kme-
tijskih strokovnjakov in tudi
ne brez proizvodnega navduše-
nja in enotne akcije kmetijskih
proizvajalcev.
Pred nami je skupna naloga,
da aktiviramo ta mrtvi kapital,
ki leži v približno 35.000 ha ob-
delovalne zemlje naše občine.
Namesto 2,8 milijard narodnega
dohodka bo možno v razmeroma
kratkem razdobju ustvariti okoli
6 milijard narodnega dohodka,
v tem pa je tudi ključ k višjemu
standardu in h kritju vseh ti-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Volitve novih delavskih sve-
tov v letu 1960 so bile v času
praznovanja jubilejne desete
obletnice delavskega samo-
upravljanja ter so bile zaio še
tem pomembnejše in so močna
politična manifestacija enotnosti
in zmag našega delavskega raz-
reda.
V političnih predpripravah na
volitve novih delavskih svetov
so bile v vseh sindikalnih po-
družnicah živahne priprave in
številni predvolilni sestanki, na
katerih so dosedanji delavski
sveti podajali poročila o (ive-
letnem delu v svoji mandatni
dobi ter zelo živahno razprav-
ljali o predlaganih kandidatih
za nove delavske svete. Delovni
kolektivi so kritično ocenili do-
sedanje delo delavskih svstov
ter dali številne spodbudne
predloge za boljše bodoče delo.
Na vseh predvolilnih sestankih
v času priprav na volitve v nove
delavske svete je sodelovalo
nad 5241 članov delovnih ko-
lektivov.
Sindikalne podružnice so v
svojih predloženih kandidatnih
listah predložile 830 kandidatov
za nove delavske svete. V nove
delavske svete je bilo v 32 de-
lovnih kolektivih, v katerih so
na območju ptujske občine vo-
lili nove delavske svete, izvolje-
nih 625 članov, od tega 509 de-
lavcev iz proizvodnje in 123
uslužbencev. T nove delavske
svete je bilo izvoljenih 124 že-
na in 87 mladink in mladincev.
V delavske svete je bilo po-
novno izvoljenih 285 članov.
Nove delavske svete je volilo
5739 delavcev-proizvajalcev.
Letošnje volitve novih delav-
skih svetov so ponovno potrdile
enotnost naših proizvajalcev, da
s še večjim elanom izpolnjujejo
vse svoje naloge v skupnem boju
in izgradnji lepšega in srečnej-
šega življenja v okviru skup-
nosti jugoslovanskih narodov.
TP R
GiasiSo Sociclistične zveze delovnih ljudi
za območje bivšega ptujskega okraja
l¿daja »Ptujski tednik« zavod > «.aniostojn-.ni finansiranjem
Direktor Ivan Kranjčič
Odgovorni urednik: .\nton Bauman
Uredmšto m uprava: Ptuj, Lackova 8
Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor
podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206
Rokopisov ne vračamo
Tiska -Mariborska tiskarna Maribor.
Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo
1250 din
Poslanica predsednika Tita
ob lO-ietnici delavsicega
samoupravljanja
Pred desetimi leti je Zvezna
skupščina stprejeia enega naj-
pomembnejših zakonov sociali-
stične Jugoslavije, po katerem se
prvikrat v zgodovini uresničuje
akcijsko geslo delavskega gibanja:
tovarne delavcem. Z uvedbo de-
lavskega samoupravljanja se je
začela etapa še hitrejšega in moč-
nejšega razvoja socialistične de-
mokracije in socialističnih odno-
sov v naši dieželi.
Desetletna pot razvoja delav-
skega samoupravljanja kaže, da
smo lahko ponosni na ogromne
uspehe, ki smo jih dosegli. Naša
desetletna praksa je pokazala, da
je naš delavski razred, čeprav še
mlad, sposoben upravljati gospo-
darstvo in družbo.
Zdaj uspešno upravlja naša
podjetja kakih 220.000 delavcev
in uslužbencev, izvoljenih v de-
lavske svete. V minulih desetih
letih pa je šlo skozi organe uprav-
ljanja nad 800.000 proizvajalcev.
Na temelju delavskega upravlja-
nja so postopoma zrasli novi so-
cialistični družbeni odnosi in na
vseh področjih našega življenja
se je razvil sistem družbenega
samoufpravljanja, tako da naši
delavci in državljani nasploh če-
dalje bolj sami odločajo o druž-
benih poslih tam, kjer žive, in
tam, kjer delajo. Družbeno samo-
upravljanje se je razširilo tudi
na komuno, kjer urejamo osnovne
probleme razvoja komune in druž_
benega standarda državljanov. Od
občinskega ljudskega odbora do
Zvezne ljudske skupščine sode-
luje naš delavski razred preko
njihovih zborov proizvajalcev v
vodenju državnih poslov in vsega
družbenega sistema.
Delovni kolektivi sodelujejo zdaj
v jugoslovanskem povprečju v
razdelitvi kakih 46 odst. sredstev
družbenega proizvoda in s kakimi
40 odst. v razdelitvi dohodka. To
je edini primer na svetu, da de-
lovni ljudje samostojno odločajo
o razdelitvi dohodka, da sami do-
ločajo merila za nagrajevanje in
odločajo, koliko presežka dela se
bo iporabilo za nadaljnji razvoj.
Mi smo vsekakor ponosni na to,
da so naši delovni kolektivi prav
pri tem samostojnem razpolaga-
ganju s tako velikimi sredstvi
izpričali sposobnost, da vodijo
gospodarstvo. Dosedanji razvoj je
v celoti potrdil tisto, kar smo
vedno poudarjali, da prehod na
delavsko in družbeno upravljanje
ni noben organizacijsko-tehnični
ukrep in tudi ne propagandno
geslo, marveč da je to globoko
revolucionaren proces, v katerem
delavec postopoma nehuje biti
mezdni delavec in postaja zave-
sten, svoboden proizvajalec in
upravljavec proizvajalnih sred-
stev.
Delavsko in družbeno samo-
upravljanje je ogromno razvilo
naše materialne proizvajale sile.
V minulih desetih letih so vznik-
nile ne samo mnoge tovarne, elek-
trarne, velika kmetijska posestva,
šole in bolnišnice, marveč so na-
stale tudi cele nove panoge go-
spodarstva. V nekaterih gospo-
darskih panogah se je proizvodnja
večkratno povečala in materialna
baza naše družbe se z nezmanj-
šanim tempom širi.
Socialistični družbeni odnosi,
katerih podlaga je delavsko sa-
moupravljanje, so naša poglavitna
pridobitev v minulem obdobju.
Delavsko in drubeno upravljanje
je tista sila, ki čedalje bolj utr-
juje in nadalje razvija bratstvo
in enotnost narodov Jugoslavije,
skovano v narodnoosvobodilni
vojni in socialistični revoluciji.
Delavsko in družbeno upravljanje
Ijanje daje naši socialistični druž-
bi moč in monolitost.
Med izpopolnjevanje novega
petletnega plana se bo vključilo
v naše gospodarstvo blizu 900.000
mladih, novih proizvajalcev, ki
bodo pomenili novo silo v nadalj-
njem razvoju in krepitvi naše
socialistične družbe. Sedanja stop-
nja našega razvoja kaže, da uprav-
ljanje postopoma prehaja na
ves delovni kolektiv, organi uprav-
ljanja pa čedalje bolj postajajo
izvršni organi kolektiva, ki uve-
ljavljajo njegovo voljo. Notranja
razdelitev v kolektivih na pod-
lagi novih oblik gospodarjenja in
spobudnega nagrajevanja močno
spodbuja ves kolektiv, da sode-
luje v upravljanju vseh poslov
svoje gospodarske organizacije.
Organi samoupravljanja, orga-
nizacije ZKJ in sindikalne orga-
nizacije, kakor tudi sleherni član
delovnega kolektiva naj si nene-
homa skupno prizadevajo za čim
pravUnejše socialistične odnose v
podjetjih in za nadaljnji razvoj
sistema delavskega samouprav-
ljanja. Tu želim posebej poudariti
ogromni pomen pravilne razdelitve
dohodka in doslednega uveljav-
ljanja načela o nagrajevanju po
delu, ker je bistveni pogoj za
večjo delovno storilnost in za še
večje uspehe v socialistični gra-
ditvi dežele. Nadalje je potrebno,
da vsi odgovorni činitelji i v pod-
jetju i v komuni nenehno skrbe
za poglobitev splošne in stro-
kovne izobrazbe delavcev in za
čedalje hitrejše šolanje kvalifi-
ciranih kadrov, ki so v tako di-
namičnem gospodarskem razvoju,
kakor je naš, nujno potrebni.
Seveda je deset let, čeprav smo
v tem času dosegli ogromne
uspehe, kratko obdobje za širšo
preobrazbo v razvoju socialistič-
nih odnosov v deželi. To je pro-
ces, ki traja dlje, toda že doslej
smo zgradili trdne temelje za na-
daljnji in še bolj vsestranski
razvoj.
V tem boju za nadaljnje pove-
čanje proizvodnje in delovne sto-
rilnosti, za zboljšanje življenjske-
ga standarda in za razvijanje
druženih socialističnih odnosov
moramo nenehoma odpravljati ne-
gativne pojave .ki se kdoj pa kdaj
zrcalijo v birokratskih težnjah in
malomeščanski stihiji, zaradi če-
sar ponekod zanemarjajo pravice
delovnega človeka. Skrb za delov-
ne ljudi je v naši deželi bila in
ostane osnovna naloga naše soci-
alistične skupnosti.
Naj bodo uspehi, doseženi v de-
setletnem obdobju delavskega sa-
moupravljanja. spodbuda za še
večjo ustvarjalnost in za nove
zmage delavskega razreda in vseh
delovnih ljudi v graditvi sociali-
stične družbe v naši deželi.
Vsem delovnim kolektivom in
njihovim organom upravljanja po-
šiljam ob desetletnici uvedbe de-
lavskega upravljanja v naši deželi
tople čestitke in jim želim uspeh
v tiadalnjem delu.
V Ženevi so hitreje porušili
mostove med Vzhodom in Zaho-
dom, kot smo pričakovali, čeprav
so po neuspešnem pariškem se-
stanku vsi zatrjevali, da bodo
pogajanja nadaljevali in jih sku-
šali tudi uspešno zaključiti. Sedaj
je v nevarnosti še konferenca o
ustavitvi jedrs'kih poskusov, ki je
imela doslej že preko 220 sej.
Sovjeti so na zadnji seji spo-
ročili. da ne bodo več sodelovali
v odboru »desetorice«, ker po-
stavljajo zahodne delegacije sa-
mo drugorazredna vprašanja in
nočejo odgovoriti na najnovejši
sovjetski načrt. Potem so na-
tančno pojasnili, kaj so Sovjeti
predlagali in kako so zahodni
predstavniki reagirali. Vsekakor
moramo povedati, da so Sovjeti
glede predlogov bili na boljšem,
saj so vsaj s te strani poskušali
dokazati svojo voljo po razoro-
žitvi.
Sedaj domnevajo, da hočejo
sovejti predložili razorožitveni
problem pred OZN. ker računajo
na podporo številnih izvenblokov-
skih in majhnih dežel, ki so že
večkrat pvoudarile, da so proti na-
daljnjemu oboroževanju. Ne gle-
de na takšna prizadevanja lahko
ugotovimo, da fxxstajajo odnosi
med Vzhodom in Zahodom iz
dneva v dan bolj zapleteni in da
v obeh blokih vedno bolj poudar-
jajo potrebo po enotnosti in
obrambi. V Ženevi so še enkrat
dokazali, da je spcwazumevanje
med Vzhodom in Zahodom zaple-
ten problem, ki ga ni moč rešiti
kar tako s sestanki v Ženevi.
KONGRES V BUKAREŠTI
Kongres romunske delavske
partije ne bi bil tako zanimiv, če
ne bi nsinj prišel tudi Hruščev ter
govoril o politik; vzhodnih dežel.
Zanimiv je njegov napad na tiste
sile v socializmu, ki javno zago-
varjajo tezo, da bo prišlo do III.
svetovne vojne, ker je že Lenin
povedal, da imperializem ne mo-
re mirovati. Hruščev se je tudi
tokrat zavzel za politiko miro-
ljubne koeksistence ter strnil
okoli sebe sile, ki so bolj za go-
spodarsko tekmovanje med kapi-
talizmom in socializmom, kot za
reševanje spornih vprašanj z
vojno.
Po kongresu so se zbrali vodi-
telji vzhodno evropskih držav v
Bukarešti in kot domnevajo, so
podpisali doipolnilno deklaracijo
k znani moskovski deklaraciji iz
leta 1957. Vsekakor bo imelo to-
kratno srečanje za nadaljnji raz-
voj precejšen pomen.
MOLK V PARIZU
Ljudski pregovor pravi, da je
molk zlato. To naj bi veljalo za
francosko-alžirska pogajanja,
kajti v osnovi so se domenili, da
ne bodo objavljali posebnih po-
ročil in da bodo molčali, ker me-
nijo, da bo s tem zajamčen večji
uspeh. Sedaj se mudi v Franciji
posebna pripravljalna skupina za-
časne ailžirske vlade, ki naj bi
s Francozi dosegla sporazum o
glavnih pogajanjih, o dnevu, se-
stavi, kraju in podobnem.
Molk doikazuje tudi to, da si
Francozi želijo uspeh. Iz doseda-
njih izkušenj vedo, da so še
vedno precej močne silnice, k;
nasprotujejo de Gaullovi politiki.
Zakaj naj bi ix>tem z razpiho-
vanjem vesti povzročili nevoljo in
križne komentarje ter zbiranje
nasiprotnikov. Glavna posvetova-
nja bodo sicer dolgotrajna in
težka, toda to lahko pričakujemo,
saj je že petleten odpor jamstvo,
da .Mžirci ne bodo hoteli popustiti
niti za ped. Francozi pa bodo sku-
šali izvleči čimveč koristi.
STRAN î
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DNE 1. JUUJA 1960
Naša mladina zopet na delu
Naša socialistična družba je
lahko upravičeno pcncnsna na svo-
jo mladino, ki je prispevala ta'ko
velik delež pri izgradnji nove so-
ciailistiine domovine. Iz leta v
:eto grade mladinske delcvne bn-
gade ceste, železnice in naselja in
si s sviijim delcm postavljajo pre-
lep spomenik, ki bo še stoletja
spominjal na današnjo delovno
mladino.
Tudi letois so delovne akcije že
v teku Glavno delcvišče jugoslo-
vanske mladine je na zvezni aik-
ciji v Srbiji in Makedoniji, kjer
bo dcgrajeva a avtomobilsko ma-
gistrato, ki bo povezaSa Djevdje-
lijo z Jesenicami. Te velike de-
lovne manifestacije se bo letos
udeležilo na tisoče mladincev in
mladink, ki bodo s svojim delom
zopet dokazali, da so zmcžni naj-
večjih del in da je zaupanje, ki
jim ga izkazuje naše ljudstvo, po-
vsem upravičeno.
Zraven centralne zvezne aikcije
pa bodo še manjše repub'iške in
okrajne akcije. Na teh bo nlladina
gradila ceste, naselja, športna igri-
šča in druge objekte, ki jih nujno
potreibujejo v nekem kraju. Tudi
za te akcije je med mladino veliko
zanimanje in prijav nikcli ne
zmanjka. Tudi življenje v .teh bri-
gadah je lepo, mogcče še lepše od
enega na zvezni akciji. In zato je
tudi tako priljubljeno.
V letošnjem letu bo delalo pre-
cej brigad tudi v mariborskem
okraju. G'avna delovna aukcija bo
v Lenartu pri Mariboru, kjer bo
mladina gradila traso ceste, ki bo
povezovala Mursko Sobcto z Ma-
ri bc rom.
Letos se je ptujska mladiina zo-
pet izkazala, saj je poslala na de-
lovišče pcpoinoma samostojno
brigado. Pohvaliti moramo gimna-
zijsko mladinsko organizacijo, k:'
je poslala na de ovišče nekaj nad
90 brigadirjev, ki bodo delali v
julijski iizmeni.
Za Ptujčane pa bo verj&tno bolj
zanimiva brigada, ki bo delala v
Ptuju pn izgradnji vcdovoda. Po-
budo za to delovno akcijo so dali
ptujski študentje, ki nameravajo
prevzeti celotno organizacijo ob
podpori občinskega ljudskega od-
bora v Ptuju. Ker pa bo študen-
tov premalo, jim bo Okrajni mla^
dinski kcmite iz Maribcra posla'
40 briiadirjev Brigadirji si bodo
uredili bivališče v Domu Va-
jenske šole, za ptujsko mla-
dino pa bodo organizira'i vrsto
športnih in zabavnih prireditev s
plesom. Pri delu samem pa se
bodo potrudili, da bodo izpolnili
zaupanje naše skupnosti. -tf
Pred žetvijo
(Ing. Egon Zoreč)
Se nekaj dni in žetev se bo za-
čela. Letošnja žetev je nekoliko
zgodnejša, kakor v letih z rednim
vremenom. Ozimine so se zaradi
tople jeseni-in kratke. Z:^e .hitr<?
razvijale. Letina pšenice bo sred>-
nja. Pcleg spomladanske slane, ki
je občutno vplivala na razvoj žit,
leži vzrok tudi pri samih pridelo-
valcih žit. Veliko primerov imamo,
da kmetovalec ni pustil, da bi se
zemlja po oranju in brananju se-
sedla. Po teh delih so kar sejali
in posledica je bila, da je nese^
sedeña zemlja cb zimskem zmrzo-
vanju trgala—pšenici • -kcreninice.
Ker so pa zraven tega marsikje
še preplitvo sèjacli, dà so bile ko-
reninice čes'to na vrhu, je bilo
škodljivo delovanje zmrzujoče se
zemlje še toliko večje. Prav tako
so se pokazale slabe lastncsti
ročne setve. Medtem ko sejallnica
polaga seme vedno einakomerno
globoko, kar lahko tudi poljubno
uravnavamo, ostane pri ročni setvi
seme na vrhu. Bil bi torej že^
skrajni čas, da začnemo sejati s
strojem.
Če se vprašamo, kakšni bodo
letošnji prideüki, moramo reči, da
bedo razlike med hektarskim pri-
delkom pšenice različnih sort ve-
like. Pridelek se bo gibal cd 10 do
40 stotov, glede na to, kako je
bila zemlja obdelana, kakšno se-
me smo uporabljali itd.
Strojna žetev bo letcs uspešna,
ker žito ni poleženo. Kljub po-
manjkanju strojev pa upamo, da
se žetev ne bo zavlekla, ker se
obeta lepo vreme. Zraven tega pa
so kmetijske zadruge oskrbljene
tudi s kombanji, ikar bo žetev zelo
pospešilo.
Zqodnja setev ima tudi svoje
prednosti, zlasti ker bo pridelek
prej pospravljen in ker bodo nji-
ve prej proste. Zato pa lahko pri-
čakujemo večje uspehe s strnišč-
nimi posevki. Zaradi zgodnje žetve
je mogoče doseči več njivske
krme. Računamo, da so kmetijske
zadruge pravočasno izvedle vse
predpriiprave, tako da ne bo no-
benih motenj in bo žetev v nek?j
dneh končana.
Posebno varstvo mladine v
delovnem razmerju
Za mladoletnike, zaposlene v ind ustrijskih, gradbenih ter v pro-
metnih gospodarskih organizacija h, velja prepoved nočnega dela 9
Opravljanje posameznih del je za mladoletnike prepovedano ф Za
mladoletnike veljajo ugodnejše določitve letnega dopusta
Po zakonu o delovnih raz-
merjih štejemo za mladoletnike
vse tiste osebe, ki so dopolnile
15. leto starosti in še niso stare
18 let. Kdor sklene delovno raz-
merje, mora izpolniti dva sploš-
na pogoja, to je, da je star 13 let
in da je zdrav, kar ugotovi organ
javne zdravstvene službe. Za
gospodarsko organizacijo, ki bi
sklenila delovno razmerje z
mlajšo osebo od 15 let, je pred-
pisana kazen od 10.000 do 200,000
din. Ta sankcija je predvidena
le za gospodarsko organizacijo,
ne pa tudi za delavca. Posebno
varstvo v delovnem razmerju
torej uživajo le osebe, ki so
stare 15 let in še niso dopolnile
18. leta starosti. Osebe, ki še niso
stare 15 let, ne morejo uživati
posebnega varstva, ker z njimi
ne moremo skleniti delovnega
razmerja oziroma ne morejo biti
v delovnem razmerju.
Zakon o delovnih razmerjih
je tudi določil, da so po tem za-
konu zaščiteni le ' mladoletniki,
ki so v stalnem oziroma rednem
delovnem razmerju, ne pa samo
v začasnem delovnem razmerju
(priložnostna, honorarna, dopol-
nilna zaposlitev itd.) Ni malo
primerov, da gospodarske orga-
nizacije ne znajo ali pa celo na-
merno nočejo določiti statusa
delovnega razmerja. Osebam v
začasnem delovnem razmerju
gre namreč samo pravica do hi-
gienskega in tehničnega varstva
pri delu in pravica do socialne-
ga zavarovanja za nesrečo pri
delu ali za poklicno obolenje, ni-
majo pa ostalih temeljnih pra-
vic iz naslova delovnega raz-
merja.
Opravljanje posameznih
del je za mladoletnike
prepovedano
Zdravju škodljiva, življenju
nevarna in posebno težka fizična
dela so za mladoletnike prepove-
dana. Prav tako so za mladolet-
nike prepovadana tudi vsa dela,
ki so prepovedana za žene. Ta
prepoved je posebno mišljena
za moško mladino, ker so žene,
ne glede na svojo starost še po-
sebej zaščitene pred opravlja-
njem določenih del. Iz tega iz-
haja, da se v tem primeru žene
izenačujejo glede prepovedi do-
ločenih del ne glede na njihovo
starost, z moško mladino.
Za mladoletnike velja
ugodnejša določitev o
trajanju plačanega
letnega dopusta
Delavcem v gospodarskih or-
ganizacijah se daje letni dopust
po 26. členu ZOR in to v mejah
od najmanj 12 do največ 30 de-
lovnih dni v posameznem kole-
darskem letu. Delavci, ki še niso
stari 18 let, imajo po 237. členu
ZDR pravico do letnega dopusta,
ki traja:
1.	za delavce od 15. do dopol-
njenega 16. leta starosti — 21
delovnih dni;
2.	za delavce nad 16. do do-
polnjenega 17. leta starosti — 19
delovnih dni;
3.	za delavce nad 17 do dopol-
njenih 18 starosti — 17 delov-
nih dni.
Povečan letni dopust lahko
predpiše gospodarska organiza-
cija s svojimi pravili oziroma
s pravilnikom.
Navedena ugodnejša določitev
se nanaša na oba spola (nlado-
letnikov — ne nanaša pa se na
mladoletnike v učnem razmerju
(za vajence veljajo predpisi o
vajencih).
V tej zvezi je nujno poudariti,
da ima polnoletni delavec (ki je
dopolnil 18 in več let starosti)
in če še nima 5 let skupne de-
lovne dobe samo 12 delovnih dni
letnega dopusta, torej manj kot
mladoletniki.
Delavcu je treba omogočiti
da izrabi letni dopust brez pre-
sledka, le na njegovo zahtevo
oziroma z njegovo privolitvijo
lahko gospodarska organizacija
določi, da izrabi letni dopust v
dveh približno enakih delih.
Franjo Zmauc
Lunine spremembe in
vremenska napoved
ZA CAS OD 2. DO 7. JULIJA 1960
Prva četrt dne 2. julija 1960 ob
4,48. Dnevne nevihte z nalivi in
točo. Okrog 7. julija I960 se bo
vreme izboljšalo.
KLO Cirkulane, pa je zapustila
1 otroka. Pokojni Janez Petro-
vič je bil ugleden kmet iz Dolan
in je zapustil ženo s 4 otroki.
Ker je elektrika napeljana že
skoraj po vseh vaseh in krajih,
bi bilo priporočljivo, da bi se
ljudje seznanili z ukrepi, ki so
potrebni v takih primerih, da bi
bilo čim manj podobnih nesreč.
Turistična Gomila
v Priekiji
Lepega nedeljskega popoldneva,
12. junija, je agilno in dejavno
Turistično društvo na Gomili pri-
redilo kar dve tekmi. Najprej so
se pomerili škropci v vinogradu,
nato pa še kcsoi na bližnjem trav-
niku. To je bilo l&tošnje prvo pri-
jetno in privlačno praznovanje ob
razglednem stolpu na Gomili.
Tudi lovska družina Juršinci
noče zaostati in namerava organi-
zirati v nedeljo, 3. julija, s po-
močjo sosednjih lovskih družin
strelsko tekmo v streljanju na
glinaste gelobe. Ob tej priložnosti
bodo organizirali tudi prijetno
lovsko zabavo s šalami, godbo m
p'esom Vse obiskovalce pa bodo
pogostili z dobrimi jedačami in
najboljšimi pijačami.
Turistično društvo in Lovska
družina vljudno vabita na vse pri-
reditve. Cesta do vrha Gomile je
sedaj že urejena za vsa lažja in
težja motorna vozila in je sposob-
na za promet tudi cb slabem vre-
menu. Zato se naših lepih in pri.-
vlsčnih prireditev vsekakor ude-
ležite.
Strela povzročila
pretresljivo nesrečo
27. junija se je v popoldanskih
urah razdivjala v okolici Ptuja
nevihta, ki je zahtevala precej
žrtev in povzročila več požarov.
Najpretresljivejši pa je vsekakor
dogodek, ki se je odigral v Go-
renskem vrhu. V hišo Vidovič
Franca je treščila strela, ki je
povzročila požar. Bližnji sosedje
so takoj priskočili na pomoč. V
hišo je bila napeljana elektrika
in ko je udarila strela, se je žica
pretrgala. Pri reševanju je padla
na Faniko Kosteuc, ki je bila pri
priči mrtva. Njena sestra Ma-
rica jo je hotela rešiti, pri tem
pa se je dotaknila žice, ki je tudi
njo ubila. Na pomoč je prišel še
Jožef Petrovič iz Dolan, ki je
neprevidno stopil na električno
žico, ki je tako zahtevala še
tretjo žrtev. Na kraj nesreče se
je pripeljal zdravnik iz Cirku-
ian, ki pa ni mogel prav nič po-
magati. Posloje je pogorelo do
tal in z njim vred tudi vse imet-
je, ker se ni nihče več upal reše-
vati zaradi treh smrtnih nesreč.
Ponesrečena Fanika Kosteuc
je zapustila dvoje otrok, njena
sestra, ki je bila uslužbenka na
Gospodarska vprašanfa v ospredju
(Nadaljevanje t 1. strani)
stih komunalnih, zdravstvenih
in kulturno-prosvetnih potreb
našega podeželja, ki se v obliki
zahtev in prošenj pojavljajo na
neštetih sestankih vaških orga-
nizacij SZDL in zborih voliv-
cev,« je med drugim o vpraša-
njih kmetijstva govoril predsed-
"'^'^nskega odbora.
RAZPRAVA
V	razpravi je scdelovalo več na-
vzočih, skoraj vsi pa so obravna-
vali kmetijska vprašanja, Dr. Jože
Potrč je uvodoma naglasil, da so
bila na konferenci zelo realno iz-
nesena najaktualnejša vprašanja
ptujske občine, njeni uspehi, mož-
nosti za nadaljnji razvoj in tudi
težave, ki spremljajo izgradnjo s-o-
cializma ne le na področju obči-
ne, temveč celotne države.
V	svetu gledajo na način razvo-
ja socializma v Jugoslaviji, ki je
drugačen cd sovjetskega, z veli-
kim spoštovanjem. Za naša stali-
šča v mednarodnih razpravah je
značilno, da mi ob iznašanju svo-
jih vprašanj in sta išč tudi pri-
znavamo težave in slabcsti, s či-
mer pokažemo, da jih želimo od-
praviti. Pn nas je socialistična de-
mokracija na najvišji stopnji, ker
odločaj o vsem direktno proiz-
vajalci sami. Lahko rečemo, da
dosegamo v sistemu delavskega
sam uprav janja in družbenega
upravljanja dnevno nove uspehe,
ob njih pa ugotavljamo vse pro-
bleme, ki prizadevajo človeka, kar
daje vsej naš' dejavn-sti humani-
stičen značaj. D3legat( vzhodnih
dežel govore radi le načelno, vča-
sih omenijo kake prcbeme, toda
o njih ne žele razpravljati.
Na naši vasi se pojavlja vrsta
vprašanj, ki zahtevajo reševanja,
na primer zaposlovanje delovne
sile, racicnalno obdelovanje zem-
lje, možnosti za kritje skupnih
potreb in slično. Vse to je le {X)-
sledica tega, ker imamo v eni in
isti družbi v hitrejšem temou
razvoja u-:p3he in neuspehe. Eni
uspevajo pri svojem delu bolje,
drugi slabše. Hočem le poudariti
nujnost povezave družbe in njenih
članov naše družbe. Vsi se mo-
rajo zavedati, da je možnost za
vse boljše vsklajevanje interesov
in možnosti v občini tudi posledi-
ca dviga standarda vseh njenih
delovnih ljudi.
Dr. Jo'.e Potrč je v nadaljeva-
nju poudaril velik pomen treh
zadnjih dogodkov: kongresa SZDL
Jugoslavije, konference o sociali-
zaciji dela, ki je bila nedavno v
Beogradu, in mednarodne konfe-
rence dela, na kateri je osebno
sodeloval kot v-cdja jugoslovan-
ske delegacije
Na V kongresu SZDLJ je bilo
pri razpravi po Titovem referatu
najbolj zanimivo izvajanje tov. E.
Kairdeija v tem, ko je poudaril
našo največjo skrb za kompleks-
no in pravično nagrajevanje dela,
kar ima za posledico tudi viden
porast proizvodnje. Vemo, da je
ta delitev dohodka ponekod še
premalo proučena in je potrebno,
da prav organizacija Socialistične
zveze kot najmočnejša množična
organizacija budno spremlja in
odpravlja nepravilnosti. Potrebno
je krepiti kmetijske zadruge, da
bodo te lahko dejansko pomagale
slehernemu kmečkemu proizvajal-
cu. Nekateri kmetje včasih ne ra-
zumejo, zakaj moramo ob upošte-
vanju njegovih koristi upoštevati
tudi širše koristi kmetov in vse
naše skupnosti. Nam pa gre
vsej stvaii za pravičnejšo pclitiko'
ne tako kot v Ameriki, kjer se vs¿
bogastvo zgnnia v roke majhnç
p-ščice kapitalistov, niti ne tako_
kot v Sovjetski zvezi, kjer so vsg
pritegnil; v kolhoze. Mi hočen>o
krepiti to, kar je na zemlji, in to,
da imajo na zem ji vsi kmetje
enake pravice in m:žncsti ne gle.
de na lastnino.
Vsebina konference za sociali,
zacijo dela v ti;ku še ni bila tako
obdelana, kot bi m:rala biti, po-
kazala pa je neizmerne možnosti
in koristi dela ob skrbi za člove,
ka. Nepravilno bi bilo, če bi pod-
cenjeval; nep:sredno pomoč člo-
veku pri de u, ki je potrebna tudi
v verigi svetovnega delovnega
pr-ocesa.
O mednarodni k:nferenci dela
je tov. dr. Jože Potrč izjavil, da
so priznali tudi kritiki, ki nam si-
cer niso preveč naklonjeni, da je
naša jugoslovanska delegacija na-
stopala najbolj humanistično. Naše
delegacije si vedno prizadevajo,
da ne naglašajo preveč dosežkov
in uspehov, čeprav imajo za to
dovolj razlogov, in tudi ne silijo
nikamor v ospredje, ker bi nam
sicer lahko očitali, da smo do-
mišljavi.
Tov. zvezni poslanec se je v na-
daljnji diskusiji dotaknil vpraša-
nja vlcge socialističnih sil v med-
narodnem življenju in o njihovem
revolucionarnem programu. Na-
kazal je nujnost odprave brutal-
nosti v mednarodnih odnosih, ki
so bile značilne za najreakcicnar-
nejše sile v drugi svetovni vojni
in katere sledovi se tu in tam še
pojavljajo kct zapuščina fašizma,
ki se je predvsem odlikoval v kru-
tosti in grozotnem uničevanju
ljudskih mas.
Tov. zvezni poslanec je ob za-
ključku svoje diskusije dodal, da
prihajamo danes čestokrat tudi v
težave, niti ne po svcji krivdi, ki
jih pa moramo razumeti in' znati
premagati. Čim starejši je človek,
tem teže so mu razumljive neka-
tere novosti in nujnosti. Prav za-
radi tega moramo pristopati k nje- '
mu z večjo uvidevnostjo in ga s
prepričevalno metodo pridobiti za
pravilno pojmovanje našega raz-
voja im ustvarjalno delo.
»Želim vaši konferenci čimveč
plodne iniaative,« je dejal ob za-
ključku svoje razprave dr. Jože
Potrč »da bi vse probleme v svoji
občini pravilno ccenjevali in pri-
tegnili k reševanju čim širši krog
ljudi!«
TERENSKA
GLU2BA ZDRAVNIKOV
Splošni zdravniki
Dežurstvo splošnih zdravnikov
se vrši od 14. do 7. ure po slede-
čem razporedu:
1.	julija, dr. Žakula;
2.	julija, dr. Paivličev;
3.	julija, dr. Pavličev;
4.	julija, dr. Rakuš;
5.	julija, dr, Toš;
6.	julija, dr. Rakuš;
7.	julija, dr. Stropnik.
Pomožna ambulanta Juršinc'
posluje vsako sredo in soboto od
14. ure dalje;
Pomožna ambulanta Podlehnik
Dečke so rodile: Rozalija Zupa-
nič, Prepolje — Ivana; Terezija
Jurgec, Gruškovlje 47 — Zdenka;
Frančiška Kos, Ptuj, Gregorčičev
drevored 6 — Marka; Miroslava
Planinšek, Pleter je 34 — Antona;
Justina Perse, Slavšina 16 — Jan-
ka; Roza Turk, Župečja vas — Jo-
žeta; Marija Topolovec, Gradišče
26 — Marjana; Marija Arnuga,
Ločič 2 — Franca; Ljudmila Lah,
Ptuj — Bojana.
Deklice so rodile: Ana Frank,
Zupečja vas 19; Marija Hanželič,
Podgorci 60 — Anico; Pavla Lah,
Jelovice 11 — Marijo; Ločki vrh
4 — Anico; Ivana Bez jak,Bukovci
37 —.^nico; Marija Seguía, Mo-
škanjci 52 — Anico; Neža Bra tu-
ša, Lahonci 52 — ; Kristina Bez-
jak, Ormož — Ljudmilo.
Kazimir Kukec, Slovenj gradeč
In Silva Koren, Maribor.
Jožefa Sinog, Ptuj, Jadranska
10, roj. 1886, umrla 22. 6. 1960;
Rozalija Rogina, Brstje 39. roj.
1893, umrla 24. 6. 1960; Janez
Kac, Maribor, roj. 1878 umrl. 18.
6. 1960; Jakob Kramberger, Spuh-
Ija 10, roj. 1895, umrl 20. 6. 1960;
Rudolf Jančič. Ptuj, Tiha pot 2.
roj. 1900, umrl 26. 6. 1960; Mari-
ja Sirec, Ptuj, Rajšpova roj. 1905,
umrla 24. 6. 1960; Dragica Kozlev-
čar, Brezovica, roj. 1957, umrla
21. 6. 1960j
posluje vsak ponedeljek, sredo in
petek od 14. ure dalje;
Otroške posvetovalnice: 1. juli-
ja, v Ptuju od 14. ure dalje; 5.
julija, v Juršincih od 13.30 dalje
in 7. julija, v Desterniku od 13.30
dalje;
internistična dnevno razen sre-
de In sobote od 12. do 14. ure;
očesna specialistična ob torkih od
17.30 dalje; ob sredah in sobotah
od 13. ure dalje; specialistična
ambulanta za ušesa nos in grlo
ob sredah in sobotah od 13. ure
dalje; nevrološko specialistična
ambulanta ob ponedeljkih od 13.
ure dalje;
Protituberkulozni dispanzer
Zdravstvenega doma Ptuj posluje
do nadaljnjega vsak dan razen
torka od 7. do 13. ure. Rentgenski
pregledi pljuč bolnih na tuberku-
lozi in zdravljenje se vrši v torek
od 13. do 18. ure, v soboto od 7.
do 13. ure. V sredo od 7. do 13.
Vse informacije in nt-ročila hiš-
nih obiskov sprejema de/urni cen-
ter zdravstvenega doma Ptuj šte-
vilka telefona 70 in 80.
Hišne obiske naročajte v dopoV*
danskih urah, pozneje naročeni
hišni obiski se bodo izvršili samo
v nujnih primerih.
Uprava ZD Ptuj
POVRTNINA: krompir 40-50.
čebula 70, česen 100, rdeča pesa
50, korenček 80 peteršilj 100, lu-
ščeni fižol 60, fižol v stročju 100-
120, čebuljček 250, špinača 100.
.solata v glavah 25-30, koleraba 40,
kumare 150, zelje v glavah 70,
cvetača 80-100, ohrovt 80-100,
grah 70 din.
SADIKE: solata 1 dinar, zelje 2
din ohrovt 2 koleraba 2, rdeče
zelje2, paprika 5, cvetača 5, para-
dižnik 5 din za komad.
SADJE IN SADEŽI: orehi 240,
domači kis 30, češnje 30-50, hru-
ške 100 borovnice 100, jagode 200,
lisičke 150, maline 160 din.
vrednostix očevlpab odznjurae,
ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL-
KI: ajdova kaša 100, pšenica 30,
koruza 40, proso 40,koruzni zdrob
50,ajgova moka 60. koruzna moka
40, prosena kaša 80.
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI:
mleko 30-35, smetana 160, sir 30-
40, surovo maslo 500.
PERUTNINA. DIVJAČINA iM
JAJCA: kokoši 400-600, piščanci
600-800, domači zajec 150-400,
Jajca 15 din za komad.
Ob Dnevu borca
(Spomini iz NOV)
Kot borec in oficir NOV v času
najtežjih dn¡ naše zgodovine, bi
za dan borca želel prispevati par
odlomkov iz vojne in mislim, da
ne bi bilo odveč, če bi jih obja-
vili v našem Ptujskem tedniku.
-sîr
Po osvoboditvi metropole Šuma-
dije — Kragujevca — so naše
edinice v sklopu XVII. udarne di-
vizije napadale in gonile Nemce,
ki so se žilavo borili za Kraljevo
in so nas hoteli za vsako ceno za-
držati, ker bi jim mi z zavzetjem
Kraljeva onemogočili umik po su-
hem In z železnico, ki teče skozi
Ibarsko klisuro iz Grčije in južnih
krajev Jugoslavije. Zato so se bo-
rili za vsako vas in kraj in poče-
njal} taka hudodelstva, kot so jih
bili zmožni v našem stoletju samo
»nadljudje« fašističnega kova. Pri
tem so se posebno izkazalr 1)anat-
ski Nemci, ki so sodelovali v
Princ-Eugen diviziji in SS odre-
dih. V smeri našega prodiranja
Kragujevac-Kraljevo-Čačak smo
naleteli na strašna razbojništva,
ki so jih zakrivili Nemci, pred-
vsem pa banatski Nemci.
V zgodnjih jutranjih urah smo
prispeli v vas Bresnico. To je več-
ja šumadijska vas z občino, šolo,
kmetijsko zadrugo s par trgovi-
nami in gostilno. Kot po navadi
smo se hoteli umiti, nakrmiti ko-
nje in jih napojiti. Borci so zače-
li iskati vodo in kmalu so na-
šli vodnjak na šolskem dvorišču.
Ko so spustili vedro v vodnjak, se
je že po enem metru ustavilo. Ko
so posvetili v vodnjak, so z gro-
zo ugotovili, da je poln mrtvih va-
ščanov. katere so pobili Nemci in
jih zmetali v 10 metrov globoki
vodnjak. Kmalu so našli še dva
vodnjaka, ki sta tudi bila napol-
njena z mrliči. Na pokopališču so
po drevesih visela trupla vašča-
ov. Ko je neki vojak hotel sneti
truplo z drevesa, ni opazil, da je
zanj privezana mina, ki je takoj
eksplodirala in raztrgala vojaka
na drobne koščke. Ugotovili smo,
da so bila tudi druga trupla zve-
zana z minami, zaminirano pa je
bilo tudi pokopališče samo in pa
pota. ki so vodila nanj. Morali
smo biti zelo previdni, če nismo
hoteli zleteti v zrak.
Ko sem hotel slučajno pogledati
v neko hišo, sem opazil, da je
skozi ključavnico priprtih veznih
vrat napeljana žica. Previdno sem
jo odstranil in z dolgo letvo odprl
vrata. Nudil se nam je strašen
prizor. V veži je na malem tri-
nožnem stolčku sedela žena z raz-
galjenimi prsi. Pri nogah ji je le-
žal dojenček, ki ga je verjetno
dojila. Otrok je imel razbito loba-
njo. na čelu pa so se poznali sle-
dovi okovanih čevljev, s katerimi
ga je poteptal nečloveški Nemec.
Zraven matere sta ležala 2—3-le-
ten sinček in 3—4-letna deklica.
Bila sta v srajčkah s prestrelje-
nimi glavami. Tudi mati je imela
prestreljeno glavo. V veži pa je
ostala neeksplodirana mina, ki
nam ni bila več nevarna. Vse se
je izvršilo zelo hitro. Ogorčeni
smo se podali za Nemci. Nismo
jim smeli pustiti niti trenutka
časa, da se ne bi mogli več usta-
viti v nobeni vasici in počenjati
taka hudodelstva, kakor so jih
počeli v mirni šumadijski vasici
Bresnici. V nas je gorela ena sama
želja — poplačati, temeljito po-
plačati sovraga za njegova gnusna
dejanja.
S svojo težko baterijo mino-
metalcev sem po nalogu štaba
ostal na položaju Snagovo ргз
Zvorniku v Bosni. To je bilo v
zimskih mesecih 1944-45. leta
Naloga baterije je bila vznemir-
jati in zadrževati sovražnika, ki
bi se umikal ob Drini navzgor
proti Višegradu in Zvorniku. Na
tem položaju je bila baterija kol
mrtva straža in opora našim po-
bočnicam, ki so spremljale Nemce
in jih neprestano vznemirjale.
(NadcUlevanje na 4. strani)
PTL-J, DNE 1. julija 1960
PTUJSKI TEDNIK
CTPAV 3
Ob 10 letnici delavslcili svetov
Delavski svet Tovarne glinice
in aluminija - Kidričevo
Takoj po izidu zakona o delav-
skem samoupravljanju je vodstvo
podjetja pričelo s pripravami za
volitve delavskega sveta. V tem
času je bilo več pK>svetovailnih se-
stankov s kolektivom, ko so iz-
birali najboljše člane kolektiva za
kandidate delavskega sveta. Pr-
vo posvetovanje članov delavske-
ga sveta je bilo 14. junija 1950.
leta. 5. avgusta pa je bilo v to-
varni uresničeno Marxovo nače-
lo »Tovarne delavcem!«
Delavski svet je izvolili iz svo-
je srede predsednika tov. Ber-
liča Marjana in 8-članski upravni
odbor. V delavski svet sam pa
je bilo izvoljenih 40 članov ko-
lektiva. Funkcija tega delavskega
sveta je bila več ali manj po-
svetovalnega značaja, ker je bilo
podjetje takrat še v izgradn.ti.
Kljub temu pa lahko trdimo, da
so ti delavski sveti dosegli vidne
uspehe prav v pripravah članov
kolektiva za proizvodnjo in uprav
Ijanje v času proizvodnje.
S pričetkom poizkusne proiz-
vodnje 21. novembra 1954 so za
organe upravljanja nastali novi
problemi, predvsem, kako bo ko-
lektiv osvojil tehnološki proces
in kako bo podjetje plasiralo pro-
izvodnjo na trg.
V	kratkem obdobju obratova-
nja podjetja se je pokazalo, da
so delavci z zanimanjem sledili
procesu proizvodnje in se na ne-
verjetno hiter način priučili delu.
Organi delavskega samoupravlja-
nja so nudili vso potrebno podpo-
ro vodstvu podjetja, katero je
predlagalo izboljšanje proizvod-
nje. uvajanje novih tehničnih po-
stopkov. predlog za moderniza-
cijo strojnega parka itd.
V	teku proizvodnje so organi
delavskega samoupravljanja stre-
meli za tem, da bi si vzgojili čim
več kvalificiranega kadra. Do
ustanovitve centra za izobrazbo v
podjetju, se je izobrazba kadrov
vršila neposredno preko Društva
inženirjev in tehnikov Kidričevo
in so na tem področju v času od
leta 1956 do januarja 1960 bili
doseženi sledeči rezultati: za
priučene gliničarje, elektrolizer-
je, livarje, plinarje. ključavničar-
je in druge stroke, ki so potrebne
v podjetju, je položilo strokovne
izpite 672 delavcev, za kvalifici-
rane gliničarje. elektrolizerje, li-
varje in plinairje pa 59 delavcev.
Izpite za visokokvalificirane de-
lavce je naredilo v tem obdobju
32 delavcev.
Na visokih .šolah amajo 25 šti-
pendistov. Z njimi si bodo izpo-
polnili tehnični kader, ki ga še
vedno primanjkuje.
Za orgame družbenega in de-
lavskega samoupravljanja so or-
ganiziraili posebne tečaje. Podjetje
je pošiljalo v politične šole in na
razne seminarje delavce, tako da
je bila večina seznanjena z na-
činom upravljanja.
V	skrbi za delovnega človeka
je podjetje 1954. leta ustanovilo
hiigiensko-tehnično službo, ki je
do danes precej napredovala. Za-
radi čestih nesreč in težkih de-
lovnih pogojev v podjetju, je pod
ročje higiensko-tehnične službe
zelo obširno. Da bi se nesreče čim
bolj omejile, .so v zadnjih letih
uvedli temeljitejšo tehnično za-
ščito, odpravili so dosti pomanj-
kljivosti na samih delovnih me-
stih. nabavljena so razna zaščitna
sredstva itd.
V	letu 1959 je kupilo podjetje
počitniški dom v Crikvenici, kjer
je v lanskem letu letovalo 267
članov 'kolektiva in 285 svojcev.
Počiitniški dom posluje vsako leto
od 15. maja do 15. septembra.
Vzporedno z graditvijo tovar-
ne so v Kidričevem gradili tudi
stanovanjsko naselje. V naselju je
296 stanovanj, medtem ko je v
Ptuju v končni fazi gradnje 40-
stanovanjski blok. Podjetje bo to-
rej razpolagalo s 336 komfortnimi
stanovanji, katerih vrednost zna-
ša po sedanjih cenitvah približno
1,300.000.000 din. Razen tega upo-
rablja podjetje za začasna sta-
novanja tudi provizorije, ki so ne-
koč služili gradbenim delavcem,
ki so gradili tovarno. Razen tega
je podjetje v tem obdobju zgra-
dilo tri samske domove, vendar
se za stanovanja uporablja samo
eden, ker sta v drugih dveh
upravni prostori in pa 2kiravstve-
ni dom Kidričevo.
Organi delavskega samouprav-
ljanja so imeli v dosedanji dobi
velike in težke naloge, ki so jih
uspešno reševali in dobili bogate
izkušnje za nadaljnje delo. Pred
kolektivom stojijo nove velike in-
vesticije, ki jih bodo vložili v
rekonstrukcijo glinice in izgrad-
njo nove elektrolize. Za investi-
cije bo jugoslovanska skupnost
prispevala preko 10 milijard di-
narjev. Tudi kolektiv sam bo pri-
speval preko pK3il milijarde dinar-
jev. Višina tega pnspevka pa bo
odvisna predvsem od proizvod-
nje in od dobrega gospodarjenja
s sredstvi, s kaiterimi razf>olaga
delavski svet. Prav tako pa bodo
morali organi delavskega samo-
upravljanja skupaj z ostalimi po-
litičnimi organizacijami vložiti
obilo truda za razvijanje in utr-
jevanje socialistične miselnosti in
enotnosti v kolektivu, čuta odgo-
vornosti do družbenih proizvajal-
nih sredstev in utrjevanju delov-
ne discipline.
Med prvo in deseto obletnico
je doba velikih uspehov. V teh
letih se je na široko razvil sistem
nepvosrednega odločanja.
Delavci danes sami odločajo o
notranjih odnosih, svobodno in
samostojno razpravljajo o najbi-
stvenejših vprašanjih kolektiva.
Razvito delavsko samoupravljanje
pomembno vpliva tudi na razvoj
vseh družbeno ekonomskih od-
nosov v 'komunah, na ustanavlja-
nje in razvoj vrste ustanov, s po-
močjo katerih delavs'ki razred in
ostali državljani neposredno od-
ločajo in vplivajo na družbena
dogajanja.
Železniške del. Ptuy. prvi delavski svet na občinskem območju
Deset let dela delavskega sveta
v Tovarni volnenih izdelkov
Majšperk
Delavski svet v Tovarni volne-
nih izdelkov v Majšperku je eden
najstarejših v naši občini, saj je
bil prvič izvoljen 19. junija 1950.
leta. Ta dan je za delovni kolek-
tiv eden najpomembnejših dogod-
kov v zgodovini tovarne. Tega dne
so delavci prevzeli upravljanje v
svoje roke. V začetku jim je de-
lalo samoupravljanje precej pre-
glavic, predvsem zato, ker se niso
znašli in ker niso imeli nobenih
izkušenj. Pozneje pa je postalo
delavsko samoupravljanje temeljni
kamen v razvoju tovarne, ki šte-
je okrog 350 delavcev in s svojim
letnim bruto produktom, ki znaša
okrog milijardo in 300 milijonov
din, pomeni važen činitelj v raz-
voju tega kraja. Izdelki, ki jih
daje na trg njihova tovarna, niso
znani samo pri nas, temveč daleč
izven meja naše domovine. To je
vsekakor lepo priznanje za delov-
ni kolektiv, še lepše pa za delav-
ski svet, ki tako zanesljivo vodi
tovarno od uspeha do uspeha.
V desetih letih je bilo izvolje-
nih 8 delavskih svetov in 9 uprav-
nih oduborov, v katerih je sode-
lovalo 109 članov kolektiva. Raz-
veseljivo je tudi dejstvo, da je
bilo izvoljenih tudi 27 žena in 19
mladincev, kar pri nekaterih
podjetjih pogrešamo. Člani delav-
skega sveta so se v desetletnem
obdobju sestali na številnih sejah
in sprejemali številne sklepe, ki
so vedno znova pomenili važne in
temeljite spremembe v razvoju
tovarne. Med najvažnejše sklepe,
ki so jih sprejeli delavski sveti
tovarne v preteklih desetih letih,
spada vsekakor sklep o nakupu
novih strojev in strojnih naprav
ter o gradnji novih delavnic in
skladišč. To je bil za tovarno ve-
lik dogodek, saj s starimi stroji
niso mogli več slediti razvoju, z
novimi stroji pa so se znova po-
stavili med moderne tovarne, ki s
kvalitetnimi proizvodi osvaja tr-
žišče. Nič manj pomemben pa ni
sklep o gradnji stanovanjskih hiš
za svoje delavce, o organizaciji
obrata družbene prehrane ter o
uvedbi tople malice. To so za de-
lavce važne in velike pridobitve.
Tudi ustanovitev centra za iz-
obrazbo je velika pridobitev. S
pošiljanjem članov delav?:rv9ga
sveta in upravnegà odbora v šolr.
za delavsko in družbeno upravlja-
nje, katero je v zadnjih dveh le-
tih obiskalo 11 član0v, se je sta-
nje v pogledu družbeno-ekonom-
skega upravljanja bistveno popra-
vilo. V zadnjem letu je večji del
članov delavskega sveta in uprav-
nega odbora obiskoval Sindikalno
politično šolo, ki jo je organizira-
la Delavska univerza.
Tudi sklepa o reorganizaciji
podjetja in o izvršitvi priprav za
prehod na kompleksno nagrajeva-
nje sta izredno pomembna in po-
menita velik uspeh v delavskem
samoupravljanju.
V tovarni pravijo, da se delo
delavskega sveta iz leta v leto
bolj razživlja in izpopolnjuje. Ne-
kateri člani so zelo aktivni in za-
služijo za svoje delo največje pri-
znanje. Med najza.služnejšimi čla-
ni delavskih svetov in upravnih
odborov pa so naslednji tovariši:
Kacjan Jože, Pintarič Franc, Vuk
Blaž in Purg Ivan. Ti tovariši so
najaktivneje sodelovali pri delav-
skem samoupravljanju in so naj-
zaslužnejši za uspehe, ki so jih
dosegli delavci Tovarne volnenih
izdelkov v preteklih desetih letih.
Predsednik prvega delavskega sve-
ta žel. del. Alojz Arnuš
Vse breme razvoja Tovarne avto-
opreme v Ptuju na delavskem svetu
Petletni plan, ki je bil sprejet
1947. leta, je nakazal našemu go-
spodarstvu cilje novega razvoja.
Najvažnejša naloga v prvih letih
po osvoboditvi je bilo ustanavlja-
nje gospodarskih podjetij in s
tem dvig proizvodnje in sociali-
stične dejavnosti. V takih okoli-
ščinah se je tudi ustanovila de-
lavnica. osnova današnje Avto-
opreme v Ptuju. Sedaj po mnogih
letih lahko z zadovoljstvom ugo-
tovimo, da je delo, k; so ga začeli
s tako skromnimi sredstvi, krona-
no z velikimi uspehi.. Podjetje ni
dobilo za razvoj nobenih dotacij
in si je vse, kar ima. zgradilo z
lastnimi sredstvi. Kljub velikim
težavam, ki jih je kolektiv moral
premagovati, ugotavljamo, da je
Tovarna avtoopreme v Ptuju so-
lidno podjetje.
Pot kolektiva ni bila lahka. Iz
Jnajhnih delavnic, ki so se zdru-
ževale, so ustanovili trdno pod-
jetje, ki izdeluje namesto prvot-
nih vprežnih voz visokokvalitetne
avtomobilske karoserije in lepo
ter solidno avtomobilsko opremo.
Zelo znani so njihovi specialni
avtobusi, po katerih je pri nas in
drugod veliko povpraševanje.
Prvič so delavski svet volili leta
1951. V začetku se je le deloma
uveljavil in sicer le v tistih vpra-
šanjih, ki so bila članom sveta
razumljiva. Funkcije upravljanja
so se nanj le postopoma prenaša-
le. Sčasoma pa se je zelo uveljavil
in predstavlja gonilno silo razvi-
jajočega se podjetja. V organih
delavskega samoupravljanja je ves
čas sodelovalo največ mladih lju-
di. Uspehi, ki jih je podjetje v
desetih letih doseglo, so veren do-
kaz velike sposobnosti upravljanja
in vodenja podjetja, zato so de-
lavski svet, upravni odbor in osta-
li organi danes upravičeno ponos-
ni in zadovoljni s sadovi svojega
dela. Dosedanji predsedniki delav-
skega sveta Štefan Hadler, Alojz
Vodovič, Matija Provančič in Mar-
tin Fridl, Franc Zajšek in Alojz
Vidovič, četudi mladi, so bili brez
izjeme nadvse požrtvovalni, spo-
sobni in smeli predstavniki orga-
nov delavskega samoupravljanja v
podjetju, ki so znali pridobiti de-
lovni kolektiv za velike in odgo-
vorne naloge. Posebno značilno za
člane delavskega sveta in uprav-
nega odbora je, da so bili v glav-
nem sami mladi ljudje, vedno sko-
raj polovica mladincev, od kate-
rih sta najbolj izstopala Zvonko
Drozg in Ludvik Fras, oba še čla-
na mladinske organizacije, ki sta
že tri leta zaporedoma predsedni-
ka delav.skega sveta in upravnega
odbora. Delavski svet in upravni
odbor sta predvsem v zadnjih
dveh letih močno obremenjena z
nalogami, zato sta formirala po-
sebne komisije, in sicer: komisijo
za sklepanje in odpovedovanje de-
lovnih razmerij, komisijo za ta-
rifna vprašanja, komisijo za hi-
giensko-tehnično zaščito dela. Te
rešujejo zelo uspešno svoje nalo-
ge. Posebno dobro delajo komisi-
je za tarifna vprašanja in premi-
je, komisija za sprejemanje, od-
puščanje in premeščanje delavcev
in uslužbencev ter komisija za hi-
giensko-tehnično zaščito.
Kolektiv TAP postaja iz dneva v
dan bolj enotna, trdna in organi-
zirnana celota, ki je sposobna od-
govoriti na najtežja vprašanja go-
spodarjenja in organizacije pro-
izvodnje, sposobna zgraditi čim-
prej socialistične družbene od-
nose. Kolektiv je v desetih letih
uspešno prestal izpit, ob 10. ob-
letnici pa si postavlja nalogo uvr-
stiti se med najboljše kolektive, ki
ustvarjajo pogoje za lepši jutriš-
nji dan.
Desetletnica tudi v „Delti"
Delavski svet igra tudi v naši
znani tovarni perila in konfekci-
je »Delta« v Ptuju važno vlogo.
Prvi delavski svet so volili 8. sep-
tembra 1950. Prvi in tudi vsi na-
daljnji novoizvoljeni delavski sve-
ti so v tem podjetju v glavnem
reševali vse tekoče probleme. Le-
tos, ko praznujem.o 10. obletnico
delavskih svetov, lahko mirno re-
čemo, da smo z delom zadovoljni,
od nadaljnjega dela pa pričaku-
jemo še več uspehov.
Letošnja mandatna doba delav-
skega sveta se je iztekla in v po-
ročilu, ki ga je podal delovnemu
kolektivu, lahko zasledimo, da je
bilo njegovo udejstvovanje plodno
in zadovoljivo. Poleg ostalih de-
javnosti so dosegli nekaj uspehov
tudi v proizvodnji, saj so tudi le-
tos kljub vsem težavam presegli
plan.
Delavski svet in upravni odbor
sta na ločenih sejah razpravljala
tudi o dohodku in ugotovila, da je
čisti dohodek v celoti rezultat
prizadevanja kolektiva. Uspeh bi
bil lahko še večji, če bi bila to-
varna opremljena z modernejšimi
stroji, da bi se lažje spuščala v
boj s konkurenčnimi podjetji.
Vendar številke nazorno govo-
rijo o tem, da se delovni kolektiv
z delavskim svetom na čelu zelo
trudi in si prizadeva dvigniti re-
nome podjetja. Doseženi uspehi
so rezultat dobrega gospodarjenja,
perspektivno pa bodo v letošnjem
letu uspehi še večji, ker namera-
(i^adaljevanje na 4. strani)
STP.AN 4
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, D>ÍE 1. JULIJA 1960
Qii 10 letnici delavsldh svetov
(Nadaljevanje s 3. strani)
vajo uvesti v proizvodnjo še bolj-
še vrste artiklov.
Delavski svet skrbi tudi za
zdravstveno stanje delavcev. Šte-
vilke zopet kažejo, da je bilo la-
ni sorazmerno malo nesreč, bol-
niški dopusti pa so bili pretežno»
zaradi obolenj, ki nastajajo izven
podjetja.
Čeprav se je podjetje trudilo, ni
moglo zaradi omejenih sredstev
začeti z gradnjo stanovanj za de-
lavce, niti organizirati letovanj za
člane kolektiva. Upajo pa, da bo
v bodoče tudi pri tem več uspeha.
Mnogo se je govorilo o obnovi
strojnega parka, o preprečevanju
zmanjševanja obsega obtatovanja
ter o načinih, kako bi dvignili
obrat na tehnični nivo ostalih
podjetij konfekcijske stroke. Izde-
lani in potrjeni so že investicij-
ski programi za gradbene objekte,
uvoženo in domačo opremo ter in-
ventar.
Delavski svet je v svoji man-
datni dobi sestavil nova pravila
podjetja, pravilnik o delovnih raz-
merjih, tarifni pravilnik, pravil-
nih o normah, pravilnik o premi-
jah in nagrajevanju, poslovnik de-
lavskega sveta, poslovnik upravne-
ga odbora, poslovnik disciplinske
komisije, poslovnik za vzgojo
kadrov itd.
Delovna disciplina je v podjet-
ju zelo dobra, saj so neopraviče-
ni izostanki minimalni. Nekatere
kazni za manjše prekrške pa so
bile vzgojnega značaja. ,
Ob 10. obletnici delavskih sve-
tov so torej zabeležili zadovoljive
uspehe. Tudi v bodoče bo igral
delavski svet važno vlogo v pod-
jetju in če bo izpolnil vse naloge,
ki jih je sprejel, še večji uspeh
ne bo izostal.
Petek Francka, prva predsednica
DS v »Delti«
Opekarna „Žab jak"
Opekarna »Žabjak« je bila v ča-
su volitev prvih delavskih svetov
leta 1950 podrejena »Mariborskim
opekarnam« s sedežem v Maribo-
ru. Tamkaj .so tudi volili delavski
svet in upravni odbor, v katerem
je bil z nekaj člani zastopan tudi
obrat Žabjak. Ko pa se je podjetje
1954. leta osamosvojilo, so 30.
aprila 1954. leta izvolili svoj pr-
vi delavski svet, ki je takoj za-
čel z delom. Do sedaj so sprejeli
večje število pomembnih sklepov.
Sprejetih je bilo več tarifnih pra-
vilnikov, sestavili pa so pravila
podjetja, pravilnik o delovnih
razmerjih, pravilnik o higiensko-
tehnični zaščiti in pravilnik o po-
požarni varnosti.
Ko so postali delavci samo-
upravljavci v podjetju, so pokazali
veliko zanimanje do dela in do iz-
delave kvalitetnejših proizvodov.
Organizacija dela se je znatno iz-
boljšala, saj se iz leta v leto iz-
boljšujejo delovni pogoji. Delav-
ski svet je igral pomembno vlogo
pri izdelavi tarifnih pravilnikov
ter vseh ostalih pravil in pravil-
nikov, ravno tako pri razdeljeva-
nju osebnih dohodkov in spreje-
manju zaključnih računov.
Delavski svet je stremel za iz-
boljšanjem delovnih pogojev čla-
nov kolektiva. Veliko važnost je
polagal na higiensko tehnično za-
ščito, za katero je žrtvoval og-
romna denarna sredstva. Nagraje-
vanje po učinku se je zelo dobro
obneslo in se letna proizvodnja
zato iz leta v leto dviga.
Mnogo pozornosti so posvetili
izobraževanju delavcev. Dosegli so
lepe uspehe, saj so na raznih te-
čajih vzgojili mnogo kvalificiranih
kadrov.
Tudi mehanizaciji podjetja po-
svečajo veliko pozornost, saj bo-
do na ta način odpadli sezonski
delavci, izdelava in kvaliteta pa
bo zato boljša.
V desetletnem obdobju si je de-
lavski svet nabral precej izkušenj,
ki jih bo s pridom uporabljal v
naslednjih . letih. Najzaslužnejši
člani delavskega sveta pa so Pe-
trovič Janez, Bezjak Janez, Bru-
men Milan in Kovačec Anton, ki
so se zelo trudili in so za svoje
požrtovalno delo zaslužili pohva-
lo.
Prvi absolventi dveletne specializi rane kmetijske šole v Turnišču pri
Ptuju z nazivom kvalificirani dela vci kmetijstva. Šola bo z novim
solskim letom prešla v srednjo k metijsko šolo in bosta tu prva
dva letnika. V Mariboru vpisa v p rvi in drugi letnik ni več. Vpis v
solo Turmsče traja do 31. julija 1 960. Kmečki fantje in dekleta, ne
zamudite vpisnega roka!
Trgovsko podjetje „Panonija", Ptui
Trgovsko podjetje »Panonija«
v Ptuju je bilo osnovano leta 1954,
ko se je formiralo iz nekdanjega
podjetja »Preskrba« v Ptuju. De-
lovni kolektiv novo ustanovljene-
ga podjetja je 13. 7. 1954. leta
izvolil prvi delavski svet. Zelo va-
žen je sklep, ki ga je sprejel de-
lavski svet, da se naj trgovska
mreža reorganizira. Trgovske ob-
rate, ki so postali samostojni, so
strokovno izpopolnili in jih lepo
uredili. Nekatere trgovine pa, ki
so pripadle kmetijskim zadrugam,
so ostale zanemarjene in prav za-
radi tega je delavsk, svet »Pano-
nije« sprejel sklep, po katerem bi
naj maloprodajno trgovsko mre-
žo združili v okrilju dveh ali treh
trgovskih podjetij v Ptuju. Po
združitvi pa so nastopile znatne
težave, kajti do skrajnosti zane-
marjene trgovske lokale na pode-
želju so morali znova preurediti.
Med drugimi važnimi sklepi de-
lavskega sveta so tisti, ki se na-
našajo na dvig delovne storilno-
sti zaposlenih v poiijetju, nabave
blaga in pravilne manipulacije
spremembe poslovnih pravil, pred^
vsem pa sprejemanje novega ta-
rifnega pravilnika in prehod tij
izplačevanje osebnih dohodkov p^
delovnem učinku. Razen tega so
v podjetju formirali razne komi,
sije, ki so za uspešno delo nujno
potrebne.
Vsekakor je ocena dosedanjega
dela delavskega sveta zadovolji,
va, čeprav so imeli na področju
kadrovske politike precejšnje te,
žave. Posebne zasluge v organiza,
cijskem smislu ima v veliki meri
direktor podjetja Klemenčič Mar.
tin in komercialni direktor Levičs
nik iHnko. K uspešnemu delu de.
lavskega sveta je ogromno prispe,
vala vrsta vzornih delavcev ii
uslužbencev podjetja. Skratka, tr.
dimo lahko, da so se vsi zare,
trudili in da uspeh ni izostal. Tt
pa je najlepši poklon ob 10. ob-
letnici delavskega samoupravlja-
nja.
Nahberger Ivan, prvi predsednik
DS Panonije
Filipič Maks, prvi predsednik UO
Panonije
Ob Dnevu borca
(Nadaljevanje s 2. strani)
Na
tem področju je Drina znana kot
globoka ' in deroča reka. Zima je
neusmiljeno pritiskala. Naše edi-
nice niso dale Nemcem miru ne
podnevi, ne ponoči. Napadali smo
jih in jih tolkli, neusmiljeno tolkli
za vse storjene grozote. Kakor
sem že napisal, je bila naša ba-
terija na položaju pri Snagovem.
Branila je vsak dostop ali pa mo-
rebitni napad iz Zvornika proti
Tuzli, kjer so bile polne boinice
ranjencev, štab armade, razne vo-
jaške šole, intendantska in sani-
tetna skladišča in prostor, kamor
so metali zavezniki iz letal voja-
ški proviant in strelivo. Pot od
Zvornika do Tuzle so hoteli Nemci
zasesti za vsako ceno in razbiti
naše enote v Tuzli. S tem bi si
olajšali prodiranje navzgor in po-
čenjali nova hudodelstva. Na tem
položaju sem bil sam s svojo ba-
terijo in brez vsake povezave z
ostalimi enotami. Položaj sem
moral obdržati za vsako ceno.
Hrane ni bilo hiše naokoli pa so
bile vse požgane in razbite. Hra-
nili smo se s pšenico, ki so jo
Bosanci zložili v kopice, ker je
ni^ imeli časa zmlatiti s ^let-
nem času, temveč so mlatili snop
za snopom in mieli zrnje v žrm-
Ijah. To je bila skoraj edina naša
hrana. Nekega dne pa mi prinese
ekonom Rakica kos proje. To je z
vodo zmešana koruzna pogača.
Podaril mi jo je z besedami:
»Druže komandiru, evo, doñeo
sam ti proju. Uzmi i podeli sa
komisarom!« Vprašal sem ga, če
je vsem pravilno razdelil, on pa
mi je odgovoril: »Nemam više; to
sam doneo samo za tebe in ko-
mesara. Dobio sam proju od vo-
deničara in doneo sam, jer znam,
da si gladan.« Najprej sem se te-
ga razveselil, nato pa sem vse
skupaj vrgel konjem, ki so bili
privezani pod cesto, kjer smo
imeli vaje. Ko je Rakica to videl,
se je razžalostil in rekel: »Pa za-
što nisi hteo razdeliti proje sa
komesarom i je pojesti. Valjda mi-
sliš. da je zatrovano?« Jaz pa sem
mu odgovoril: »Ako nije za sve.
nije ni za komesara, ni komandi-
ra!« Ko so borci to videli, so se
spogledali in še dolgo govorili o
tem dogodku. V NOV je bilo mno-
go takih tovarišev in zato smo
' tudi zmagali. Vsak komandant,
komandir, vodnik ali komisar je
na^pr^j ypyasal, œ sa že dobili jsl
Izšla je 6. številka revije »OTROK IN DRUŽINA«
6. številka revije »Otrok in dru-
žina« je zadnja pred šolskimi po-
čitnicam«. Po problemih, ki jih ob-
ravnava, ie aktualna in pestra.
Nešteto družin je pred vpraša-
njem; za kakšen poklic naj se od-
loči njihov odraščajoči otrok, Po-
.sebno težko je včasih z žensko
mladino, ker postaja vprašanje za-
poslitve žensk vse bolj pereče, saj
nastaja prevelika neskladnost med
željami ženske mladine in med
možnostmi vključevanja v poklic.
Zlasti je to vprašanje'kritično na
podeželju, kjer se dekleta še ve-
dno odločajo za tipične ženske po-
klice: šivi"ja, frizerka, pletilja, ne
poznajo pa vseh drugih možnosti
za vključevanje v tako imenovane
»moške poklice«.
Na drugi strani pa primanjkuje
v vsem gcspKxiarstvu strokovni ka-
der. Revija cmenja pomanjkanje
vzgojnega kadra. V zadnjem času
je namreč precej naraslo število
varstvenovzgojnih ustanov. Pro-
grami stanovanjskih skupnosti pa
kažejo, da bodo v bodoče otroške
ustanove še hitreje ustanavljali.
Zato je potreben spKxsotoen vzgo-
jiteljski kader, ki bo znal žago-1
toviti dobro organizirano deilo r
ustanovi. Tako je ob tem proble-
mu v reviji nakazan širok ргосжг?
¡'zctoraževanja vzgojnega kadrä,
In če se vrnemo domov in po-
gledamo, kako živijo naši otroci,
se f>osebno po podeželju lahko
marsikje vprašamo: ali je otrok z
delom preobremenjen? Mnoge dr-
žave po svetu — in seveda tudi
naša — so s posebnimi zakoni
prepovedale neprimerno delo otrok
ter izkoriščanje otroške delovne
sile v gospodarstvu. Te zakone v
naši industriji povsod upoštevamo,
ne upoštevajo pa še dovolj med
našim kmetskim prebivalstvom in
še posebej takrat ne, ko gre za
izkoriščanje delovne si'.e nekate-
rih mladoietnth vajencev.
O tem socialnem prcblemu so
pisale že prejšnje številke naše
družinske revije, v tej številki pa
je zaključek in konec članka o
prezaodnji obremenitvi otroka (av.
tor članka je dr. Milica Bergant).
Morda bi radi prebrali tudi vi
odgovor na naslednja drobna, a
vedno važna vzgojna vprašanja;
Otrok me s trmo spra-klja oh živ-
ce. Kako naj ravnam z njim? Ka-
ko je z ženskim ročnim deioifl?
Kako naj poučim otroka o spol'
nosti? Kdaj smem dojenčka po'
saditi in kdaj shodi, Marko je do-
bif. slušni aparat. Kako prepreči-
mo rahitis? Vse odoovore prina-
ša »Pomenek s starši«.
V rubriki »Midva« pa nam pove
svojo željo neka згпа .n pravi:
Tudi jaz bi se rada zaposlila.
In še misel ter tudi ndo-'-.ek za
jesen: Za dobro gospodarjenje *
šolskih kuhinjah. (Samo v naši re-
publiki .smo'dali iz .-r.?dstev ob-
činskih in okrajnih 'jjdskh •"'f''
borov nad sto miiiiorov dinarjev,
da smo uredili in uspo5cb-'li šol-
ske kuhinje.)
Kakor vsebinsko, je гелја bo-
gata tudr v s'ikah.
Revijo naročite v upravi »Otrol<
in družina«. Ljubljana, Mikošice-
va cesta 16/11.
Novi darovalci krvi
Dne 21. junija so darovali kri
prebivalci Hajdine, dne 23. juniji
pa prebivalci Dornave in okolic^'
Vsem darovalcem se iskreno za'
hvaljujemo.
Drovalci so: Drevenšek Mariji
Intihar Ivan, Ogrizek Rozalij®'
Jeza Marija, Pernat Ivan, Mlakaf
Marija, Cestnik Antonija Sagadf
Marija, Mlakar Liza, šešek Matil'
da, Drevenšek Ivana, Letonja J"'
žefa. Pal Rozalija. Jeza Janez.
lun Veronika, Polajžar Ivana. J®'
komini Marija, Sok Rozafija, Bel'
šak Milan, Osvald Rozalija, Mešl^"
Marija. Simončič Roza, Mari"
Frančiška, Lovrenčič Franc, Si^'''
nič Janez, Lačen Franc, Majd®^
Vili, Cigula Jože, Rober Jože.
lavec Janja, Grdina Marija,
nine Albina.	^
Se^oaaa bainica ^
borci. Drugače ni hotel nihče
prav ničesar vzeti, čeprav so to
bile najnujnejše stvari. Skupno
smo delili vse dobro in slabo. To
je bilo zares pravo tovarištvo. Za
bolnega ali ranjenega tovariša so
žrtvovali vse in tudi življenje.
Ob neki priliki je komisar Duš-
ko delil borcem obleko in čevlje.
Ko je vse razdelil, se je oglasil
eden izmed borcev in ga vprašal:
»Druže котезаш! Zašto si ti nisi
uzeo cipele jer si bos kao što smo
bili mi!« Kapetanu je res molel
palec iz čevlja, toda vseeno je re-
kel: »Dobit ču drugi put. za sada
je još dobro!« Res je drugi dan
prišel Duško na svoj račun, saj
je pri napadu na sovražnika za-
plenil nove nemške škornje.
^
V nekem kraju v Slavoniji .sem
bil na položaju, katerega so Nem-
ci obstreljevali s šarci, topovi,
minometi, avioni in z vsem raz-
položljivim orožjem. Žilavo smo se
branili, obenem pa smo poskusili
zavzeti sosednji hribček. Vsak naš
napad je povzročil sovražnikov
protinapad in borba je divjala od
jutra do poznega večera. Sedem-
krat smo zavzeli hribček in se-
demkrat smo ga izgubili. Pozno
zvečer pa je bil hribček le naš.
Komandant divizije mi je tedaj
ukazal, naj grem z izvidniki na
hrib in postavim dve opazovalnici
— eno zase, drugo pa za njega.
Ko smo se hoteli povzpeti na vrh,
so nas vrgli nazaj. Nato smo še
parkrat poskušali in končno le
prišli na vrh. Takoj smo pričeli
kopati rove, da smo se zarinili
čim globlje v zemljo. Sovražnik
pa je še kar naprej tolkel s topo-
PTUJ, D?^ 1. JUUJA 1960
PTUJSKI TEDNIK
STRAN 5
Snegf sredi poletja
Pred nekaj dnevi je prišla v
javnost vesela vest, da je komi-
sija, ki si je ogledala vse terene
v Jugoslaviji, ki so primerni za
gradnjo smučarskega visokogor-
skega središča odločila, da podpre
izgradnjo Velega polja kot prvega
jugoslovanskega visokogorskega
smučarskega centra. To je za naše
smučarske strokovnjake lepo pri-
znanje, seveda pa tudi edina re-
šitev, kajti položaj Velega polja
je res izredno ugoden in zasluži
investicije, kj jih bodo vanj vlo-
žili, da bo postalo zares prvoraz-
redno smučarsko središče, kakrš-
nih je malo v Evropi.
O Velem polju smo v našem
listu že pisali, saj so ga mnogo-
krat obiskali novinarji, v zadnjem
času pa so smučarji-tekmovalci
stalni gostje te prijazne visoko-
gorske doline tik pod Triglavom.
Zadnje tekme so bile še pred ne-
kaj tedni in smučarji nam vedo
povedati, da je bilo Velo pelje
takrat pokrito z debelo snežno
odejo, ki sredi poletja dopušča
kakršnekoli smučarske tekrne —
skakalne, smučarske teke in tu-
di alpske discipline. Takih pro-
stročkov je kaj malo v Evropi, da
bi lahko sredi poletja priredili
smučarske tekme. Res je, da ima-
jo v Švici in Italiji, pa tudi v Av-
striji nekaj smučarskih središč,
kjer lahko v najrazličnejših letnih
časih prirejajo smučarske tekme,
vendar so to prireditve, ki sko-
rajda ne zaslužijo naslova tekmai^
Prirejajo namreč samo kratke
slalome, ker v teh središčih eno-
stavno ni dovolj snega, da bi lah-
ko priredili smuk ali veleslalom.
Skačejo lahko le na umetnih ska-
kalnicah, medtem ko o kakih
smučarskih tekih sploh ni govo-
ra. Na Velem polju pa je vse dru-
gače. Sredi junija lahko priredi-
mo prava tekmovanja v najraz-
ličnejših alpskih disciplinah, na-
red je 40-metrska skakalnica po-
krita s pravim snegom, v spod-
hjem delu Velega роГја pa je do-
volj prostora za smučarske teke.
Morda so smučarski tekj največ-
ja zanimivost tega novega jugo-
slovanskega središča, kajti prav
smučarski teki so tista disciplina,
za katero po vsej Evropi razen
sredi zime, niso našli primernega
prostora.
Seveda marsikoga zanima, kaj
vse, kdaj in kako bodo pričeli z
gradnjo Velega polja. Vse kaze.
da bodo z deli pričeli že prihod-
njo pomlad. Največji problem bo
seveda dostop v to visokogorsko
dolino. Za sedaj je najbližja iz-
vedbi varianta gradnje ceste od
Rudnega polja do Velega polja,
ker je ta razdalja zelo majhna,
cesta od Bleda do Rudnega polja
pa je že popolnoma dograjena.
Edina težava pri tem projektu bi
bilo čiščenje ceste, saj bi pozimi
zapadlo najbrž precej snega. No,
z modernimi stroji za čiščenje
snega bi se ta težava spremenila
v zelo majhen problem, ki bi ga
ne bilo težko premostiti.
Posebno poglavje v gradnji Ve-
lega polja bodo seveda žičnice.
Le-te bodo morali zgraditi čim-
prej, ker so potrebne za udej-
stvovanje alpskih smučarjev. Pr-
vo bodo verjetno potegnili do Pla-
nike, drugo pa proti Kanjavcu,
kjer so odlični tereni za alpsko
smučanje. Seveda bodo postopoma
zgradili še več žičnic, tako da bo
okolica Velega polja kar prepre-
žena z njimi.
Za zdaj je na Velem polju ena
sama koča, ki jo poznamo pod
imenom Vodnikova koča. Pozneje
bodo zgradili na Velem polju celo
vrsto hotelov in počitniških do-
mov, saj se že sedaj zanimajo
razna podjetja za prostor, kjer bi
lahko postavili svoje stavbe. Nič
ni pretirano, če mislimo, da Бо
Velo polje že v kratkem postalo iz
temovalnega smučarskega sredi-
šča tudi velik turističen kraj,
mor bodo hodili prijatelji zimske-
ga športa iz naše države, pa tudi
iz Inozemstva. Za avstrijske, nem-
ške in druge smučarje bi bilo Ve-
lo polje kot nalašč, saj je zanje
zelo blizu, prometne zveze so
ugodne, pa tudi snega bo dovolj,
da se bodo lahko smučali od zgo'd-
nje jeseni pa do srede poletja.
Če bo šlo vse tako kot si že-
lijo vsi prijatelji belega športa in
kot so si zamislili projektanti in
arhitekti, potem bo Velo polje kaj
kmalu znano po vsej Evropi. Mor-
da bomo videli tu kmalu najkva-
litetnejše evropske smučarje,
morda bo to kmalu eno najbolj
obiskanih zimsko-turističnih sre-
dišč, to pa je želja vseh tistih, ki
želijo lepo prihodnost Velemu po-
lju.
Kakšna bodo bodoča
velemesta
Velemesta prihodnjega stoletja
bodo brez zmede, brez hrupa, ki
ga prinaša tehnika. Model mesta
je že zasnovan.
Mesto bo podobno ogromnemu
pajku s premerom 70 kilometrov.
Središče velemesta bo 1500 m vi-
sok dolžinski signalni stolp s pod-
zemeljsko centralo brez žarčenja,
sredi ogromnega umetnega jezera.
Mesto bo obkroženo s skoraj
1000 metrov visokim gorovjem, ki
bo vplivalo na podnebje v njem.
Tu bo prostora za 10 milijonov
ljudi. Stanovanjski del in delovna
mesta bodo strogo ra?porejena.
V ospredju bo trgovska četrt, o-
krog nje pa mesto za nakupe, me-
sto uradov, mesto upravnih obla-
sti, kulturnih ustanov, mesto sa-
mih zabavišč itd.
Promet bo tekel pod zemljo.
Zrak bodo električno čistili, tako
da tudi v industrijskem delu ne
bo prahu. Posebni sevalniki bodo
skrbeli za bogatenje zraka z ozo-
nom.
Pristajališča za helikopterje bo-
do nad avtocestami, tako da bo
tudi ta hrup prihranjen prebival-
cem velemesta.
Osveievanfe ozrae.a
z algami
Kot znano, zelene rastline asi^
milirajo s pcmcčjo listnega zele-
nila (klorofila), ki ga vsebujejo, :n
pa energije, ki jim jo daje senčna
svetloba, te rastline pretvarjajo
ogljikov dioksid iz zraka in vodo
v ogljikove hidrate (sladkor,
škrob) ter v presti kisik. Asimila-
cija je eden najpomembnejših
procesov, ki se dogaja.io v ži vih —
rastlins!kih — celicah; ker gre za
proces kemičnega spajanja (sin-
tezo) ob sodelovanju svetlobe, go-
vorimo tu o tako imenovani fcto-
sintezi.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z
vprašanjem, kako nadomestiti iz-
rabljeni kisik v zraku v zaprtih
prostorih — na priliko v podmor-
nicah itd — so si edini v tem, da
bi bila naravna fotosinteza s po-
močjo zelenih rastlin najboljši na-
čin prezračevanja v takšnih pri-
merih, Zato so začeli uporab jati
Dnsebno vrsto ala. ki zaradi foto-
sinteze odvzamejo izrabljenemu
zraku ogljikov dtcksid, hkrati pa
sproščajo kisik in tako zrak rege-
nerira jo,
Običajna zelena alga — Chlo-
rella — .se v enem dnevu raz-
množi na desetkratno prvotno ko-
ličino; ameriški strokovnjaki, k;
preučujejo omenjeno vprašanje
regeneracije izrabljenega zraka s
pomočjo fotosinteze, pa so odkril:
posebno vrsto zelene alge, ki se
ob primernih temperaturnih po-
gojih razmnoži v enem dnevu kair
na 10.000-kratno prvotno količino.
Ta a'.ga bi bila za regeneracijo
zraka posebno primerna, ksr bi v
zaprtih prostorih lahko zagotov'Ja
res zad<.«sten dctok kisika v zra'k.
Ker pa ob takšnih pogojih, ko
je regeneracija zraka nujna, obi-
čajno m sončne svetlobe, hi bi'o
treba sprožiti fotosintezo z umet-
nim svelobnim virom zadostne ja-
kosti; pri ameriški General Elec-
tric so že izdelali posebno vol-
framovo žarnico, ki porabi 1500
vatov električne energije. Ob sve-
tlobi takšne žarnice poteka pri
omenjenih zelenih algah asimila-
cija pcdcbno kot s sončno svetlo-
bo. Ostaili del naprave za regene-
racijo izrabljenega zraka s pomoč-
jo fotosinteze sestoji iz vodnega
hrama, v katerem so zelene alge,
ter iz sistema dovodnih in odvod-
nih cevi; po orv.h ceveh dotelka v
napravo izrabljeni zrak, v katerem
je polno ogljikovega dioksida, cd-
vodne cevi pa iz naprave odvajajo
preas*m!lirani zrak, v katerem je
svež kisik.
Strokovnjaki menijo, da bo po-
stalo prečiščevanje zraka s po-
močjo zelenih alq v prih-dnosti še
posebno Domembno za dolgo'inij-
ske srkt ene oodmornicp, pozneje
na morda tudi za obljudene vse-
mirske oostaje, za človeške nasel-
bine na Mesecu in podobi r».
Prometne nesreče u ZOfl
Ameriški časnik »Plain Dealer«
je posvetil ne dolgo tega uvodnik
o prometnih nesrečah. List ugo-
tavlja, da so se vcjne grozote
preselile iz strelskih jarkov na
avtomobi ske ceste. Odkar se je
pojavil v ZDA prvi avtomobil, je
bilo v Združenih državah ubitih
in ranjenih vet kot 62 milijonov
ljudi. To pomeni, da so prometne
nesreče terjale več smrtnih žrtev,
kot pa jih je kdajkoli padlo na bo-
jiščih ameriškega naroda, in je
bilo več ranjencev kot na vseh
bojiščih v zadnji svetovni vojni.
V letu 1959 je bilo na ameriških
cestah uh'tih 900 ljudi več in ra-
njenih 50.000 več kot v letu 1958.
Glavni vzroki teh nesreč so bili
divja in nagla vožnja in vožnja po
napačni strani ceste. Zanimivo je,
da so največ nesreč povzročili
vozniki, ki so stari manj kct 25
let in jih je le 14 odstotkov od
skupnega števila avtomobilistov,
vendar so zakrivili 29 odstotkov
smrtnih neereč. List opozarja voz-
nike, naj si vsakokrat, ko pritis-
nejo na pLn, pnkličejo v spomm
dejstvo, da je v lanskem letu iz-
gubilo v ZDA pri avtomobilskih
nesrečah več kot 37.600 ljudi živ-
ljenje, ranjenih pa je bilo 2 mili-
jona 870 tisoč oseb. Uvodnik se
konča z besedami, da je avtomo-
bil lahk.> prav tako čudovit slu-
žabnik človeštva kakor cgenj in
prav tako strašen morilec, če iz-
gubimo nad njim oblast.
Dežela jezer
Finsko imenujejo »deželo jezer«.
Na Finskem je toliko jezer, da
natančno število niti ni znano.
Po najnovejših podatkih, jih je o-
krog 75,000, Potemtakem bi ta de-
žela zaslužila čast. da je ne more
prekositi nobena druga država s
številnejšimi jezeri.
Vendar na Finskem ni največ
jezer. Mnogo več jih je v Sovjet-
ski zvezi. To je razumljivo, če
pomislimo, da je Sovjetska zveza
mnogo bolj prostrano ozemlje.
Vendar gre večinoma za jezerca,
saj je v Sovjetski zvezi komaj 19
jezer, ki imajo površino vsako nad
1000 kvadratnih metrov.
Razmeroma mnogo jezer je na
Poljskem — 9296. Avstrija ima
precej več jezer kakor Jugoslavi-
ja. V naši državi je »le« 22 jezer,
medtem ko jih je v razmeroma
majhni Avstriji 763.
Nov tip magnetofona
Neka britanska firma je iznaš-
la magnetofon, pri katerem se
lahko istočasno govori in posluša.
Novi način je posebno primeren
za učenje glasbe in tujih jezikov,
da lahko učitelj posluša ponavlja-
nje naloge po magnetofonu in
istočasno vnese popravke in na-
svete. Magnetofoni so olajšava
samo za individualni študij, po-
navljanje posnetega teksta ali
glasbe, toda ne za oboje hkrati
kot pri novem magnetofonu.
Prvo snemanje se vrši na eni
polovici traku, drugo snemanje pa
na drugi polovici. Končno ponav-
ljanje obeh polovic se vrši preko
dveh zvočnikov, po eden za vsa-
ko polovico. Sistem dovoljuje isto-
časno snemanje tudi na obeh
straneh traku.
Gumbi za upravljanje magneto-
fona in vešča, a preprosta pove-
zanost aparata, preprečuje.jo slu-
čajno brisanje in trganje traku.
Magnetofon je tako zgrajen, da
se lahko hrani kot celota ali raz-
DomaČi bonton
Kako le vedemo dome? Morda
nas bo to vpraianje sprevilo v za-
drego, kajti marsikdo misli, da je
za doma vse dobro, poleg raztr-
gane in umazane obleke tudi kri-
čanje, surove besede in podobno.
Lepo se je treba vesti le zunaj,
v družbi, doma, pred možem ali
ženo, pred otroci in sosedi je pa
prav vseeno, ali smo vljudni ali
ne. Seveda je to čisto narobe, kaj-
ti če smo vljudni doma, bomo
vljudni tudi zunaj ob vsaki pri-
ložnosti; če smo pa doma s svojo
bližnjo okolico vse prej kot vljud-
ni, se bomo pa tudi zunaj kdaj
spozabili in se pokazali take, ka-
kršni smo.
Doma ne zahtevaj ničesar z za-
dirčnim glasom — to velja za
moža m ženo. Vljudnost zakoncev
med seboj bo prevzgojila čut do-
stojnosti in lepega vedenja tudi
pri otroku, saj je dober vzgled
najboljši učitelj. Za vsako uslugo
vljudno prosimo, tudi otroka, ne
pa, da se obna.šamo kot kak sa-
modržec in si domišljamo pri
tem, da so okrog nas vsi pred-
vsem zato, da nam strežejo na pr-
vi migljaj. Tako ravnanje bi tudi
v otroku vzbudilo odpor in mrž-
njo, Ne dopustimo tudi, da bi
podlegli jezi in se razdivjali nad
svojo okolico. Raje se odstranimo
in ko by jeza minila, se skušajmo
mirno in lepo pogovoriti. Z mir-
nim načinom bomo več dosegli,
kot če bi kričali in bruhali iz se-
be najbolj trde besede.
Pazimo tudi na vedenje našega
otroka. Ne pustimo, da bi se tudi
doma vedel »po domače«, češ s^j
smo sami, kdo ga pa sledi. To v^
Via tudi za lepo vedenje pri mi-
zi. Otroka naučimo že zgodaj, de
bo znal uporabljati pribor (tudi
nož!). »Za to ima še čas. Naj je
kar vse z žlico,« slišimo tu in tam
ter morda tudi sami mislimo te-
ko. Ne, če se majhen ne bo пац»
čil, bo prijemal nož v roke okorno
tudi tedaj, ko bo že odrasel. Noi
mu bo vedno nekak tuj predmet
pri jedi in ga bo spravljal vedno
v zadrego, zlasti pred tujimi ljud»
mi.
Tudi srebanje juhe in sploh te-
kočino otroka že zgodaj odvadimo,
sicer mu bo ta grda navada ostala
in se je ne bo mogel več znebiti.
Kako je to prijetno poslušati, pa
vedo tisti, ki se hranijo v menzah
in imajo takega soseda prj mizi.
Torej, lepo vedenje naj nam be
pred očmi predvsem doma, pa zu»
naj ne bo treba več nanj paziti,
ker se slebo vesti sploh ne bomo
znali.	M.
»Lohneška« polast fotografirana?
Univerzi Cambridge in Oxford
sta osnovali ekspedicijo, ki naj
prouči skrivnost »pošasti« iz je-
zera Loch Ness. »Pošast« jé' zo-
pet postala aktualna, ker sta jo
slikala dva fotografa.
Pri prvem filmu gre za nekaj
sekund posnetkov 16 mm filmske
kamere, ki jih je posnel letalski
inženir Tim Dingsdale, ki pravi,
da film prikazuje »pošast«, kako
se je oddaljila in potopila.
Drugo sliko pa je posnel gasi-
lec Peter O'Connor.
Ko so inž. Dingsdalea vprašali,
če je mnenja da gre na filmu za
pošast, je odgovoril; »Ni dvoma.«
Pojasnil je^ da ustreza opisom
kakega ducata očividcev, ki so vse
ugledne osebe. Na vprašanje, če
ne bi moglo iti za zamenjavo s
kakim čolnom, majhno podmornico
ali čim drugim, je dejal: »Ne, vi-
del sem živo telo. Menim, da je
telo dolgo 12 do 15 metrov in da
gre za velikega plazilca, možno
za razvito formo pleziosaura«,
Dingsdale trdi, da bi lahko bile v
jezeru dve alj tri pošasti In pravi'
»Vsaka pošast verjetno živi prekc
200 let.«
Angleška televizija je predvaja-
la film, v katerem prikazujejo,
kako naj bi slovita pošast iz Loch
Nessa plavala v škotskem jezeru.
Film traja 40 sekund. Videti je
bilo neki nedoločen predmet, kq»
ko iz začetnega nepremičnega
stanja začne počasi plavati naj-
prej proti desni, nato proti levi;
končno pospeši plavanje in doseže
hitrost kakih 10 milj na uro, ko
pa potone, pusti za seboj.belo pe-
nasto sled.
čiščenje polja z ognjem
Ogenj lahko zelo koristi kmet«
v borbi proti plevelu. Znano je,
kako veliko škodo napravi plevel
žitaricam, bombažu,, sladkornj pe-
_sl .in. drugim, kulturam,, Čiščenje
'polja se opravlja s pomočjo"" kul-
tivatorja; vendar pa plevel ie
ostaja med vrstami.
Prednost čiščenja polja г cg^
njem je v tem, da se plevel po-
polnoma uniči. Pri tem se tudi
uporabljajo kultivatorji. Namesto
nožev, ki prekopavajo zemlje, so
tu vstavljene plinske svetilke. Qb
premikanju kultivatorja ognjeni
prameni uničujejo plevel in škod-
ljivce. Da se ne bi poškodovale
tudi kulture, so na obeh straneh
kultivatorja nameščeni ščitniki.
Kultivator je bil konstruiran v
prirodoznanstvenem inštitutu v
Sovjetski zvezi.
ien — nalezll^va boleién
Sen je nalezljivo'kožno''vnkje', ;
Če je kózá ¿dráva iñ'cela,'nais .vá-"
ruje bo.ezni, če pa je tudi le" ne-
znatno ranjena, lahko nastane na
tem mestu šen. Ranica je lahko
včasih tako majhna, da je niti ne.
opafzimo.	.....;
Najraje té šen pojavi na obrazu,
kjer je koža na.ibolj nežna in tudi
najbolj iz|x>stavljena raznim ra-
nitvam. Če ima kdo razjedo na
nogi, lahko dobe okoli rane šen.
Najprej dobi bolnik, ki je zbo-
lel za šenom, visoiko vročino, po-
tem se pokaže okoli okuženega
mesta rdeča oteklina, ki se naglo
širi po vsej okolici. Že čez nekaj
ur je lahko obraz ves zatekel in
rdeč. Na tej cteklini se včasih
napravijo tudi večji ali manjši
mehurji, ki so napolnjeni z bistro
tekočino. Sen lahko potuje po te-
lesni površini. Prvotno obolela ko-
ža je že zdrava, ko zajame šen
bolj oddaljena področja kože. Če
tiglezm ^ ne zdravimo,, se včgaih
vleče^.prav. dolgo, pri pravilne?«
zdravljenju' pa kaj hitro preneha.
Rada pa se bolezen po_ krajšem ali
daljšem času ponovi. Šen torej ne
zapušča imuncsti, ampak prav nt-
.sprctno,,,kdQif .ga je enkrat imfl,
ga drugič laže dobi kot tišti, ici ¡ja
ni imel še nikoli.
Zdravljenje bo'ezni pa je zelo
uspešno. Ker je bolezen kužn«.
čeprav ne zelo, mora bolnik v bol-
nišnico. Bolnik s šenom je nevt-
ren zlasti za ljudi, ki imajo ed^
prte rane. in za porodnice, ki lah-
ko dobijo od takega bolnika ne-
posredno aili preko okuženih retk
babice porodno vročico (sepso),
ker je povzročitelj obeh bolezni
isti. Če pride ta povzročitelj v ra-
njeno kožo, povzroči šen, če pride
po porodu v maternico, pa po^
vzroči zloglasno in navadno smri'
tonosno sepso.
Ob dO-lelnici Gasilsliega društva v PIh u
fNndnl ievnriip
Zato so si gasilci oddahnili, ko
jim je po dolgoletnih naporih
uspelo pripraviti mestno občinsko
upravo do tega, da jim je izročila
29. septembra 1889 prostore za
poslopjem davkarije in okrajnega
sodišča v društveno uporabo. S
tem so dobili gasilci svoj dom in
so si zgradili primerno orodjarno.
Prevzem so proslavili svečano
omenjenega dne zvečer v dvorani
kazine. Glavno zaslugo za to pri-
dobitev je imel mestni odbornik
Ivan Steudte, ki je bil kot vnet
in aktiven gasilec izvoljen v za-
četku leta za predsednika dru-
štva. To funkcijo je opravljal vse
do leta 1933. Ves čas svojega de-
lovanja je posvetil tehnični in or-
ganizacijski izpopolnitvi. Tako se
je vodstvu posrečilo povezati le-
ta 1894 večino stanovanj gasilcev
z električnimi alarmnimi zvonci
zaradi hitrejšega obveščanja ob
požarih.
Vsled stalnega razvoja in teh-
ničnega napredka v obrti in In-
dustriji so Eoetajale tudi n^oge
gasilstva vedno večje. Zato se je
društvo že dalj časa ukvarjalo z
mislijo nabaviti si primerno stroj-
no brizgalko. Ta načrt so uresni-
čili leta 1899, ker so dtželni od-
bor, mestna občina in razne zava-
rovalnice poklonile društvu pre-
cejšnja denarna sredstva, s kate-
rimi so kupili pn podjetju Kern-
reuter na Dunaju za tiste čase
moderno dvocilindersko parno
brizgalno za 7200 kron. Ta briz-
galna je služila društvu preko 35
let. Zaradi njenega brezhibnega
delovanja so bili gasilci v stanju,
da so se lahko z uspenom lotili ga-
šenja največjih požarov.
S prireditvijo okrajnega gasil-
skega dneva 11. avgusta 1900 Je
proslavilo prostovoljno gasilsko
društvo 30. obletnico ustanovitve.
Brez dvoma se je društvo v zad-
njih desetih letih organizacijsko
lepo razvilo in tehnično dobre
opremilo, kar je bila vsekakor v
veliki meri zasluga predsednika I
Steudteja in dejstvo, da je slu-
žilo društvo le svojemu namenu,
Ze pred omenjenim letom so se
začela pojavljati v mestu in okoli,
ci nacionalna in socialna nasprot-
ja, ki so po letu 1900 še narašča-
la. Zlasti je bilo to opaziti v me-
stu, kjer se je vedno bolj stop-
njevala zagrizenost nemškonacio-
nalnih elementov. Ta nacionalni
šovinizem so še podžgale razne
germanizatorske organizacije kot
Südmark, Schulverein, Turnverein
itd. Zato je v naslednjem obdob-
ju prišlo gasilsko društvo pod
vpliv renegatskega župana Orniga,
političnega voditelja nemškona-
cionalnih zatiralcev, ki so znali
vpreči to humano organizacijo v
svoj voz. Takratni predsednik in
poveljnik društva I. Steudte, po
rodu Nemec in zvest pristaš Or-
nigove klike, se ni mogel ali pa
tudi ni hotel upreti temu dejstvu
ter je tako posredno pomagal na-
raščanju šovinističnih pojavov in
vmešavanju v politiko.
Dne 4. septembra 1910 je pro-
slavljalo društvo 40-letni jubilej
svojega delovanja. V društvu je
že vladal zagrizen nem^konacio-
nalni, malomešč^skj duh, kçr se
je neugodno odražalo pri izvrše-
vanju gasilske službe v okoliških
slovenskih vaseh. Prireditev je
bila združena s 38. štajerskim
gasilskim dnevom v Ptuju in se
je začela 3. septembra s slavnost-
no večerjo v veliki dvorani nem-
škega doma.
Župan Ornig je kot častni pred-
sednik pozdravil gasilce, goste in
predstavnike oblasti in društev.
Podrobno je opisal razvoj in 40-
letno dejavnost društva. Podčrtal
je tudi zasluge predsednika in
poveljnika Steudteja zaradi nje-
govih organizacijskih in strokov-
nih sposobnosti. Nato mu je izro-
čil navzoči okrajni glavar Neto-
liczka zlati zaslužni križec s kro-
no, s katerim ga je odlikoval ce-
sar.
Med svojim govorom pa župan
ni mogel v svoji zanesenosti opu-
stiti svoje nevolje nad okoliškim)
Slovenci. Tožil je, da je gasilsko
društvo doživelo nešteto sovraž-
nosti pri gašenju požarov v okoli-
ci, kjer so jim »vindišarji in na-
hujskanci« večkrat razrezali cevi.
Tudi bivši slovenski okrajni za-
stop je odklanjal gasilcem vsako
pomoč.
Naslednjega dne dopoldne je
bilo zasedanje deželne gasilske
zveze. Po popoldanski skupni ga-
silski vaji- je priredila »Zveza
nemških visokošolcev« v parku
ljudsko veselico, ki jo je prekini-
lo neurje. Od dne 8. septembra
ponovljene veselice v korist grad-
nje »Nemške hiše« je prejelo ga-
silsko društvo le 200 kron. Ta
kronistov zapisek jasno dokazuje,
da je zaplulo gasilsko društvo
globoko v nemške politične vode.
Na občnem zboru leta 1912 je
poveljnik Steudte sicer zavrnil v
svojem delovnem poročilu očitek,
da bi se društvo prejšnje leto po
litično udejstvovalo. V kolikor Je
bil zato upravičen se iz ohranje-
nih spisov ne da ugotoviti. Če pa
upoštevamo, da so bile leta 1911
precej burne državnozborske In
občinske volitve, ta očitek najbrž
ni bil neutemeljen. Iz poročila
razberemo še to, da je društvo
ustanovilo v letu 1912 gasilski
pevski zbor in domači orkester,
ki sta prvič nastopila ob godova-
nju poveljnika 25. oktobra ki se
ga je udeležil tudi zloglasni re-
negat Linhart, urednik proslulega
»Štajerca«.
Že nekaj let pred začetkom рГ"
ve svetovne vojne (1914) so ver-
bali gasilce po naročilu vojnega
ministrstva in Rdečega križa v
prvi pomoči in negi bolnikov.
Društvo se je tudi zavezalo sest^-r
viti v primeru vojne transportno
kolono za ranjence iz članov, Jd
bi ne bili mobilizirani. Ob izbruhu
prve svetovne vojne se je to tydi
zgodilo. Pozvali so vse ostale ga-
silce v tečaj, kjer so se pri vsa-
kodnevnih vajah usposobili pod
vodstvom okrajnega zdravnika dr,
Becka za to sanitarno službo. Ta
rešilni oddelek je med vojno pre-
vozil od železniške postaje 134.800
ranjencev, ki so prispeli v Ptuj z
254 vlaki, v razne bolnišnice, raz-
meščene v me^u.
Ker je bilo med vojno pozvano
vse mlajše moštvo v vojaško služ-
bo, je dodeljevala vojaška oblatst
potrebno moštvo gasilskemu dru-
štvu, ki ga je izvežbalo za gaše-
nje pri požarih in ki je bilo prav
uporabno. Proti koncu vojne je
štelo društvo le še 49 izvršujodih
članov, 20 pa jih je služilo vojsko.
(Nad^jev^e prihodiyiè)
STRAN 6
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ. DNE Í. JULIJA 1960
Razstava likovnih izdelkov v
ptuiski „Mladiki'^
Prav posrečena je bila zamisel
ptujsksda predmetnega aktiva za
likovno vzgojo, da priredijo v šol-
skih prostorih »Mladike« vse po-
polne osnovne šole ptujske občine
skupno razstavo likovnih izdelkov.
Razstavile so vse štiri ptujske o-
snovne šole, Hajdina, Lovrenc,
Cirkulane, Gorišnica Videm in
Markovci. Na razstavi so bile to-
rej zastopane vse popolne osnovne
šole razen Majšperka. Namen raz-
stave je bil, pokazati javnosti u-
speh likovne vzgoje v pravkar mi-
nulem šolskem letu. Na tako ve-
liki razstavi lahko šole med seboj
primerjajo dosežke na tem vzgoj-
nem področju in tako dobe nove
pobude za še večjo poglobitev in
pravilno usmerjanje estetske vzgo-
je. Takoj v začetku moram po-
udariti, da je ta velika razstava
v vsakem oziru uspela in je v mno-
gočem pravo presenečenje. Raz-
stava zasluži tako glede obsežno-
sti in raznolikosti razstavljenih
predmetov kakor tudi glede ve-
likega napredka na terñ tako važ-
nem učno-vzgojnem področju o-
troške ustvarjalnosti vso pozor-
nost. To pa posebno zaradi tega,
ker se v nobenem pogledu ne da
primerjati s take vrste razstavami
prejšnjih let.
Vsaka zgoraj omenjenih šol je
razstavila svoje najboljše likovne
izdelke od najnižje do najvišje
stopnje. Izdelki, razvrščeni po po-
sameznih starostnih stopnjah, ka-
žejo razvoj od tistih, lahko bi re-
kli, arhaičnih, prisrčno naivnih,
ljubkih in intimno otroških mo-
tivov do že zrelejših, tako rekoč
že pravih umetniških stvoritev
starejših.
Zastopane so raznolike tehnike,
kakor risbe s svinčnikom, pere-
som, akvarelom, pastelne risbe in
tempera. Zastopane pa so tudi no-
vejše tehnike kakor kraspanke,
risbe s svečo, voščene eno in več-
barvne risbe, slike na podlago po-
sutega pšeničnega zdroba, eno in
večbarvne monotipije, linorez, le-
sorez, nalepljenje iz papirja, blaga
in drugega materiala, izrezanke iz
eno in večbarvnega papirja, deko-
rativna mozaična tehnika, odtiska-
ni vzorci s krompirjem, plutovino,
delo s šablonami, okrasne pisave
z raznimi pisali itd.
Iz tega obsežnega razstavnega
materiali se jasno vidi, kako in
kam je usmerjal vzgojitelj svoje
učence in koliko so že prodrla v
naše šole reformna stremljenja
tudi v likovno vzgojo. Opazili smo.
da je tudi ta reforma na nekate-
rih šolah že zelo napredovala. To
se vidi pri uporabi raznolikih teh-
nik in pri mnogostranosti izraža-
nja. Prav razveseljivo je, da se
poslavlja iz naših šol tista šablon-
ska, toga, suhoparna in neživljenj-
ska praznina in da se likovna
vzgoja vedno bolj in bolj povezuje
z otroškim življenjem, z domačim
okoljem in z današnjim dinamič-
no razgibanim časom. Razveselji-
vo je, da pedagogi navajajo do-
raščajočo mladino k pravilnemu
vrednotenju resnične lepote, zla-
sti po poti originalne, nepotvor-
jene otroške izrazne ustvarjalno-
sti. Cilj te vzgoje je predvsem v
tem, da se v otroku vzbudi estet-
sko čustvo in smisel za obliko in
barvo. Pravilno vzgojen bo pozne-
je znal vrednotiti resnično vredne
likovne stvaritve in tudi ločiti
pravo umetnost od nevrednega ki-
ča. Mnogostranost glede izbora
materiala, tehnike, pestrost upo-
dabljanja zelo aktivizira otroka.
Delo ga privlači, delo ga veseli,
obogati se emocionalna stran, ho-
tenje se jača in preobražuje o-
troka v aktivnega ustvarjalca.
Ena soba je bila napolnjena tudi
z ročnimi deli. Razstavljeni so
pletarski izdelki raznih vrst, iz-
delki iz lesa in drugih materialov.
Lepo je zastopano tudi letalsko
modelarstvo. Pogrešali smo več
dejavnosti v modeliranju, plastici-
ranju. Večji poudarek bi morali
dati smiselnosti in funkcionalnosti
predmetov. Zlasti bi morali dati
izdelkom večji poudarek tudi gle-
de uporabnosti. Ta dejavnost pa
bo doživela svojo reformo šele te-
daj, ko bomo imeli na razpolago
ustrezno opremljene delavnice, V
njih se bodo tako ob veščem vod-
stvu spoprijeli otroci z raznolikim
zanimivim in koristnim materi-
alom: glino, lesom, pločevino, ži-
co, železom. V tem pogledu nas
čakajo še velike naloge, ki jih bo-
mo morali slej ko prej rešiti, kaj-
ti tudi ta dejavnost predstavlja
neprecenljive koristi za vzgojo
mladega rodu.
Ob koncu še ena misel. Da ne
bi šli v izgubo posebno vredni li-
kovni izdelki, ki smo jih videli na
tej razstavi, se je ob razgovoru'z
likovnima pedagogoma tov. Luga-
ričem in Majcenom porodila misel,
da bi bilo zelo umestno, če bi dal
ptujski muzej na razpolago pro-
stor v slikarski galeriji na grrdu,
kjer bi razstavili umetniške do-
sežke naših .šolskih otrok. To bi
bila zares lepa pridobitev za naše
mesto.
Vsem, ki so pomagali pri raz-
stavi, čestitamo.	H. D.
N'EDELIA, 3. JULIJA
6.00—6.30 lutranii pozdrav — vmes
ob 6.05 — 5.10 Poroii:a, vremenska na-
poved in dnevni koledar 6.30—6.40 Re-
klame. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 Bo-
stoîiski promenadni orkester. 7.00 Vapo-
ved časa. poročila, vremenska napoved
in radijski koledar. 7.15 Koncert pihal-
nih eodh. 8.00 Mladinska radijska içra.
— Pino Vatovec: Tretji udarec, R.4fi
Mladi pevci pojo. 9.00 z vedro glasho
v novi teden. 10.oo Se pomnite, tova-
riši... France Bevk: Med težkimi игздј
veseli trenutki. 10.30 Glasha starega Du-
brovnika (dela Luke in Antuna Sorkoče-
viča ter Ivana Maneta-larnoviča). 11.00
Hadi iih poslušate, (spored zabavne e'as-
be). 11.30 N"ace Grom: France, srečno!
(Reportaža). 12.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo-
ved časa, poročila vremenska nanoved
in objava dnevmeja sporeda, 13.15 Obve-
stila in zabavna rrlasba. 13.30 Za našo
vas. 13.45 Koncert pri vas doma (Mar-
auina: Španija poie: Herbert: Suita: Less:
Genina: Ravel; Habanera; Rev: Treatev
Marchetti: Očarljivo). 14.15 Naši рочји-
5а!гј čestitajo in pozdravljajo —II. 15.00
Nanoved časa. poročila, vremenska na-
poved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.ЗП
Opomini na Frana Gerbiča 15.45 Od
Griega do Cajkovskega. E. Grieg; Srčne
rane — G. Bizet: Otroške ierp, baletna
suita za orkester — P. I. Caikovski:
rvetlični valček iz baleta Hrectai ie.05
RTV Ljubljana v fosteh v Tovarni emaj-
lirane posode v Celju. Sodeluieio zlata
Osrnianovič. Rožena Glavak, I.adko Ko-
rošec, Miro Brajnik. Marilena Deržai.
lelka Cvetež'ir ter Simfonični in 7abavni
orkester RTV I.jubliana n. v. Uroša Pre-
vorška in Maria Riiavca '•magnetofonski
posnetki javne oddaje z dne 27. anri'a
letos). 17.00 Sto rivaiset minut šnorta in
glasbe. 10.00 Obvestila, reklame in za-
bavna r-iasba. 19.30 Radijski dnevnik.
20.05 Naši nartizani пплп . . (snored ju-
goslovanskih oartizanskih nesmi). 20.30
..Veš, noet. svoj dolg?" (líterarno-g'as-
bena oddata). 2'.15 7a ra/vedri'o na
nredpraazntčni večer (snored iugoslnvan-
ske zabavne glasbe). 22.00 Nanoved ča-
sa, poročila, vremenska "apoved ici пгр-
^'ed sporeda za tiaslednii dan. 22.15
Plf's ob radijskem sprejemniku. po-
ročik. 23,10 f.ene mîloc'iie z velikimi za-
bavnimi orkestri,	Prijeten no?itpV!
24.00 Zadnja poročila in zaključek od-
daje.
Preteklo soboto in nedeljo 25.
in 25. t. m. je bilo na Ptujskem
strelišču okrajno strelkso prven-
stvo za leto 1960 v vseh discipli-
nah.
Zbrane tekmovalce in tekmoval-
ke ter zastopnika Občinskega
ljudsekga odbora, Občinskega ko-
miteja ZKS in Lovske zveze je
pozdravil predsednik Občinskega
strelskega odbora Ptuj in nato
predsednik Okrajnega strelskega
odbora Maribor.
Prvi dan so streljali z malokali-
brsko puške za kvalifikacijo in
hkrati za medaljo »dobrega strel-
ca«. Za osvojitev je bilo treba na-
rati: za bronasto 180, za srebrno
200 in za zlato 220 krogov (od 300
možnih).
Od 136 tekmovalcev je osvojilo
zlato medaljo 8, srebrno 30 in
bronasto 30 strelcev. Od teh so
strelske družine občine Ptuj osvo-
jile:
zlate — Kidričevo (1) — Turni-
šče (1),
srebrne — Kidričevo (6) — Že-
lezničar (3) — Turnišče (3),
bronaste — Žek car (5) —
Kidričevo (3) — T. lišče (2) —
Delta (2) — Pletarna (1) — TE-
TO (1).
Vkategoriji vojaške puške se
je zaradi visoke norme kvalifici-
ralo le 38 tekmovalcev, od katerih
je osvojil-medaljo »dobrega strel-
ca« — srebrno — 1 tekmovalec in
bronasto 3 tekmovalci. V Ptuju je
ostala le ena bronasta (Železni-
čar).
Drugi dan tekmovanja so sode-
lovale ekipe in hkrati pozamezni-
ki za prvenstvo okraja in to le
tiste družine, ki so si pod odre-
jenimi pogoji v kvalifikaciji pri-
borile to pravico.
Rezultati A. Ekipe
I.	Člani:
1.	Košaki	839 krogov
2.	Pohorski b. Ruše 835 krogov
3.	Turnišče	832 krogov
4.	Železničar	821 krogov
5.	TAM	818 krogov
itd.
II.	Članice:
1. Košaki	775 krogov
(brez konkurence).
III.	Mladinci:
1.	Košaki	859 krogov
2.	Turnišče	730 krogov
Vojaška puška
Člani: TAM 736 krogov (brez kon-
kurence).
Vojaška puška — hitro strelja-
nje (čas 1 minuta) :
1.	TAM	31/168
2.	Kidričevo	25/127
3.	Pohorski b. Ruše 25/129
B. Posamezniki
MK puška
I.	Člani:
1.	Mlinarič 226 kr. (Košaki)
2.	Pulko 220 kr. (Turnišče)
3.	Ra taje 219 kr. Turnišče)
4.	Sovič 217 kr. (TAM)
5._	Koželj 216 kr. (Železničar)
II.	Članice:
1.	Kranjec 226 kr. (Košaki
2.	Ribarič 205 kr. (Košaki)
3.	Žirovnik 199 kr. (Košaki)
itd.
III.	Mladinci:
1.	Remih 227 kr. (Košaki)
2.	Gombač 217 kr. (Košaki)
3.	Rumpf 216 kr. (Košaki)
4.	Mihelač 209 kr, (Turnišče)
itd.
Vojaška puška
1.	Sovič 200 kr. (TAM)
2.	Klemenčič 196 kr. (TAM)
3.	Belec 170 kr. (TAM)
itd.
Hitro streljanje
1.	Sovič 10/64 (TAM)
2.	Zupanič 8/54 (Ruše)
3.	Ratajc 8/42 (Turnišče)
4.	Belec 8/34 (TAM)
5.	Kolarič 8/34 (Kidričevo)
itd.
Vojaška pištola (6 tekmovalcev)
1. Maček 112 kr. (Ruše)
itd.
Tekmovanje je potekalo zadovo-
ljivo. Uspehi pa bi bili brez dvoma
boljši, če bi se tekmovanje pričelo
že v petek, ker je bila sobota m
tako število tekmovalcev prekrat-
ka in je dolgo čakanje strelce ner-
viralo.
Ob zaključku so prejele najbolj-
še ekipe lepe pokale, posamezniki
pa praktična darila.	KA
Strela upepelila dve
gospodarski poslopji
Nevihtno neurje, ki je 27. ju-
nija divjalo v okolici Ptuja, je
upepelilo dve gospodarski po-
slopji v Spuhlji.
Ob 15.45 je udarila strela v go-
spodarsko poslopje Alojza Bez-
jaka iz Spuhlje 23. Poslopje je
bilo krito z opeko. Kmalu se je
dvignil gost dim, ki se je A'idel
tudi do 15 km daleč. Ogenj je
do tal upepelil poslopje, zgorelo
pa je tudi 9 voj krme. Poslopje
je bilo zavarovano za 1 milijon
dinarjev.
Ogenj pa je kmalu preskočil
na sosednje leseno in s slamo
krito gospodarsko poslopje, ki
je last Antona Arnuša iz Spuh-
lje 24. Tudi tukaj je ogenj te-
meljito opravil svoje delo, saj
je do tal upepelil zgradbo. Go-
spodarsko poslopje je bilo v ce-
loti zavarovano.
Obvestilo staršem
Otroci iz Ptuja, ki so v počitni-
ški koloniji v Biogradu na moru,
se bodo virniM dne 5. julija 1960.
Starši naj otroke počakajo na
ptujski železniški postaji ob pet
enajstih.
Upravni odbor
počitniške kolonije Ptuj
Podtaknjen ogenj
v noči med 26. in 27. junijem
je nastal požar, ki je upepelil
poslopje Jakoba Janžekoviča iz
Stojincev. Na pomoč so prišli
gasilci iz Cirkulan, z njimi pa so
prišli tudi vsi učitelji, ki so po-
magali pri omejevanju požara.
Za svojo požrtvovalnost zaslu-
žijo vse priznanje. Predvidevajo,
/Чз TO f-iil ncfoni -rvnrl + alrn ion
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve
Občinskega ljudskega odbora Ptuj
razpisuje naslednja
PROSTA M E S T' A :
1.	tajnika Osnovne šole Toneta
Žnidariča, Ptuj
pogoj: Administrativna šola ali
2 leti Ekonomske srednje šole.
Prednost imajo osebe s prakso.
2.	referenta za proporce in ana-
lize
pogoj: Ekonomska srednja šola
s prakso v računovodstvu.
3.	2 pisarniška uslužbenca <
pogoj: Administrativna šola ali
nepopolna srednja šola in stroje-
pisni tečaj.
4.	2 šefa krajevnega urada za
Hajdino in Cirkovce
pogoj: srednja strokovna iz-
obrazba in 5 let upravne prakse
Prošnje, kolkovane s 50 din dr-
žavne takse z izčrpnim življenje-
pisom naj vložijo kandidati pri
Občinskem ljudskem odboru Ptuj
v 15 dneh po objavi. Temeljna in
položajna plača po predpisih.
9bve-tilo
Usnjama Jerič, Zg. Polskava,
obvešča vse stranke, ki so dale
kože v delo leta 1958 in 1959 na
Bregu pri Ptuju, da jih dvignejo
v Ptuju. Muršičeva L'i, n^^pozneje
do 1. 04tobra I960 Po tem ter-
minu za kože ne jamčimo.
Preklic
Preklicujem neresnične žaljive
besede, ki sem jih govorila proti
sostanovalcem v Ormožu, Mestni
trg 6, ter se zahvaljujem za odi-
stop od tožbe.
IVANA MEŠKO, Ormož
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP-
JEM in 84 arov zemlje v Dra-
žencih predam. Vprašajte: Zg.
Hajdma 54.
HIŠO z GOSPODARSKIM POSLOP-
JEM in 4 ha zemlje predam. —
Vprašajte v Lancovi vasi 68.
MOPED »PUCH« ugodno prodam.
Vprašajte Vičava 28. Ptuj.
HIŠO V PREŠERNOVI ULICI ugo-
dno predam. Vprašajte: Ptuj,
Muršičeva 15.
GREM ZA GOSPODI.NJSKO PO-
MOČNICO celodnevno. Vprašajte
v Muršičevi 16, Ptuj.
ÍOIO SIMO.NIC PTUJ sprejme
takoj učenca ali učenko. Pro-
damo Kino E avto, Karat 36,
Welta.
POBIRALCA ČLANARINE sprej-
memo. Plača po dogr^vcru. N"
¿»top sl'ižbe takoj. Avto-m-t'
društvo Ptuj.