St. 46. V Gorici, 15. novembra 1889. „SoC.\" izhaja iwk petek in velja popr^tipfMoniana alt t Gorici na -I'm poiiljarii: Vsp teio ..... f. 4.4C Pol Icta.....„ 2/20 6etvrt leta ...... 1 !<• Pri nzttiisiilth in tako tudj pri .,jh: a \nienb" s*1 plitcnje '/a nnvadru tr'stoj. •»t> vrsto: 8 kr. Lc «e tssfea J km: « '.! » ", » 5 !i Za v**« Lr&«» pr> prostoju SOČA Posiiiufane ^tcvillcfl ue dobivajo po ** kr. •¦ tii>tiil(,tiiiH.-Hli an Starem tr«u mi v S n»ki Hlii-i its v prodiijalnioi O. l.ikiuj* v Soaiuni?kih uliuuh h. at. 10. !»'vi:i naj se poSHjajo uradniitm, nwrouuina pa opravniku „Soce", 6, g. A'ndreju Tabflj-u Via Canooioa N. S"t .St. Boku v Gorici. Kokopisi se tie vratfajo; dopisi ««j •e Magovoljno frankujejo, — Dolarcero in drngiro Hopromofciiini •« narofinina nulla, ako in oglaic pri « Drzavna uniforma — v Soli. Kaj je uniforma? Uniforma je obleka ali sploh oprava pn encm kroji. po cnem vzorcu. Driavna uniforma je pa tista, katero dr/ava v-pelje in predpise za oscbe, ki opravljajo drzavno slufcbo. Uniformo imajo vojaki, sodniki vsaj v nekaterili slueajib, davkarski vradniki itd. Vender je pa biio do zdaj se veliko drzavuih vrad-nikov, za katere ni bila §e uniforma zapovedana. Prod kratkim je pa visoka vlada postavno rlnofiila, da otUlej naprej bodo moral: vsi n. kr. vradniki nositi uniformo, in to ne le o siav-nostnili prilo/nostih, ampak tudi za casa jav-nega poslovanja. In ker so nage javne Sole drgavne, oziroma kcr so javni utttelji drzavni vradniki bodo tudi out morali z uniformo v Solo hoditi. Kaj potnetii drzavna uniforma in kaj ua-mrrJava i, njo dr?wa? Drzavna uniforma je znamenje, po katerem se drzavni vradniki spo-znajo in loirjo od druzih ljudi], kakor je du-kovska obieka in ovratnik znamenje dnhovnis-kega stonu. Prav. Po uniformi hoce vlada vvesti mej vrad-niaki stan nekako zunanjo enomernost in red. Pra; tudi to. Z uniformo namerja vlada slednjid na zu-nauje pokazati svojo oblast in pravieo pri po-deljevaiiji javnih sluzb; nasproti podlo2aiknm pa ima uniforma izrazati, da so vradniki drzavni sluzabniki, nositelji drzavuc oblasti, in da se jin mora potem takem spostovati; uniforma lofii vradnika od zasebnika in mn varujc sjegovo avktoriteto. Tudi proti temu nimamo trie. Ostanimo pri poslednji toCki: drzava hoce z uniformo izraziti oblast, ki jo ima cez svoje sluzabnike. In ker bodo vslcd omenjene^a za-kona tudi ucitelji morali poslovati v uniformi, se zdi, da hoce z uniformo v soli tudi pri nas drzava povdarjati oblast, ki ji pristcja nad solo. In sicer povdarjati jo bolj strogo, odlocno, kakor doslej. Ker, da ima drzava v Avstriji solo v svojio-blasti, vemo in cutimo pad vsi; omenjeni uni-formski odlok nam torej ne prinese prav nic, kar bi razmerje nase sole nasproti dr2avi bistveno predrugactlo; marvec vlada nede nic vec nego to, kar v Soli dejanski vze ve6 let premore in vkazoje, izraziti tudi v zunanji opravi svojih uciteljev, tako da bo vsak clovek, posebno pa u^cnci v soli, v5e z o & m i videli pred seboj drzavnega vradnika. Nckaj pomena in namena tedaj dr2avna uniforma v soli vender le ima.,.. Akoravno bi znal morda kdo reLi, da tudi to ni spet ui6 druzega, kakor posnemanje prnske Nemfiije; fie§, kakor smo od Nemcev pred dvaj-setimi leti prepisali Lolsko postavo, tako oble-demo sedaj po njih vzgledu svojo ufiitelje v uniformo! Nam se pa to ne zdi golo posnomnnje; slepo posnemati zna opica. Nekaj vec je to, posebno pa, ako ue ozremo na dobo, katero ima-mo zdaj v Avstriji. To je doba Licchtcusteino- vega navala na drzavno golo. Mnoi6 se glasi, ki zahtcvajo, naj se sola in javna vzgoja oproBti ieleznega drzavnega objemonja ter naj se cerkvi in dru2ini vsaj deloma povrncjo naravne pra-vice, katere imati do vzgoje. Ti glasovi so mocni, ne bodo se dali zadusiti; vsaj kakor se nam zdi. A tako se zdi menda tudi ininistru GauCu, In ako bi bili cntcrni ali poredni, kakor so ne-kala v de-visko lice; od veselj.i bi jib knr poljubil. Drug pa poiide zadnji dan meseca Skarje, ae2o v najskrtvniSi kot svoje omare, od koder privleSe zavoj cesarakih obligacij ali euako anrodno robo, odstrizo ligti6«, ka-tori so znaui po.1 imenom kuponov, in grekLidu, ki mu koj uruo odStojo denar v papirji, v zlatu ali erebru, kak<)r mu vsec. Stacunar, lokodelec narcdi koneu meseca svoj „tucunM, kateri mu tudi redno pri-in'Hf, kar mu tide. In tako dalje. Tako in enako se prido v mestu do denarja. S|)l-h gospo'ii v meatu ne gre slabo. Reklo se jo sioor nokdaj, da kader pobijo to6a kmetu, zadono onako tudi gonpoda. To pa dandanes oi ved tako. Kaj pai porajta gospod v mestu, 6e toda tudi de-sotkrat pado in raxbije grozdje in trs na trti! Ce ne bo vina v deieli, bo \»a bo narocil iz Istro, iz Dal-inacije, in fo ga tudi tu no bo, mu bo prislo z Oger-skega itd. Co je domafosvu cona previsoka, ga bo dobil bolji kup a Stajerakega. 6o je volovako meao v Evro »i pr«drago, ni ga da pripeljati iz Amorike t Goapodi v mestu ne more dandanoo nih6e priti do Sivega. Gospo3i y mo9tu gee dobro. Ne pa tako kmetu na dezeli. Konec meseca alt kvartala ne di bi mu kdo napolnil zepa iz drLav»e ali de2olno blagajaice, ampak nasprotno pride mu povabilo, tirjatev, da on napolni izlakauo blagajnico. In t? vabilo je navadno siljeno. Dolo8en je dan, do kateroga--------— Ako ne, prido rubez, pride kazen, prido vojak itd. Ybogi kmet v tej sili, kj« bo vz«l, kara so obr-nil P Se2e v iep — prazen je, ker ni vidal beliSji via od pamtiveka. Odpre omaro — ni6 drugega kakor gambijali, dolzna pisma itd. Odpre skrinjo — atari so nokdaj tarn zdolaj pod obleko hranili z» skrajuo silo v uogovicah kak plesnjav toSai' ali petico — alt tudi tu vze zdavno aid, nogovice so pre!uk»jcue in kdaj jo vie ve'e izpusc.ib! Ni> bo pa pomo6i v kkti, oa 2ltr/ici. Res, kako lepo \t* biio S ¦ pred dvajset l.?ti, ko je clovok pri§t»l v kl^t, u-i j i .:,igio;!al v.le moz-ike — .v;de v dolgi • vraii iiii^> .aUyijeuc, potrkal je n.; duo — ni so od-mevalo! To jo pridalo, da so eodi polni, po!ni do vrha. •. la tedaj je priSel K-iaajeu n irbaitimi hla* ("ami, Bij siebrnimi gambi, jo ptiSol TrXaftati i mo-goonim brojiin takviuom... Todaj to je pohtjalo od noda do soda, pokuiavalo, pogajalo... in romal je iz kleti sod ?,a 8>dom — «a lep, poiton donar. Kmot jo tista leta bit gospod, ker prodajal je, kakor in ka• der je earn hotel. Tako ¦« je z denarjem zaloiil, in ko jo prisol 5as za davke, je vzol, kjer je biio, ker imi>l je. Bal se ni nobenoga, klanjal ae nobenemu. Bili so to zlati fesi. Dobro hb jib 5e spominjamo,,. A prisli so drugi 2nsu DvAJiet lot je od tega, kar Re je liberalism vrinil v nale poaHvodajitfC, NesreSnl liberalicem I Ali te boy , 'sreOiu ktnat! Ker ta liberalism se ie zarotil, da butie kmeta h poie* stnika vgotiobiti. Dal jo mogoonim kapitalUtom, Zi-doin in odtuuhom noomvjeno oblast. Ti io po de&eli nastavili svoje sosaluice in faafrli piti kri in mozeg iz kmetskega teteoa. Od todaj raoramo doiivetl, da pride samo v takrajni polovict avstrljakoga eaiantvA okol deset tiioL malib in vo&ih posttstnikov v enom letn na boben. Po nenatavni ccntratlssaoiji «e je ves denar % do^elo stekol v me«to: in tu ne odloouje oioda delete, osoda kmetova, Glede denaroih itisk bo kraalu za kmot* skorsj vmo eno, ali kaj pridula ali ne. Ce je K'tina dobra, debela, no, lakote in «oje sicor ne trpi; do denarja pa vender ne moro. Zaka* ne? Ztito ker je pofttenl meS6«n, tokodslec, tovarniSki delavec, pploh irednji stan po mestih in tr^ih ob*zal, ker izpil ga je se svojo Bosalnioo kipiUlist. Sredtiji a tan, ki je nekdaj neposrodno kmetu lingo odjomal, niina ve5 denarja. Denar ima le Zid, le bankir. Ta pa je po po-stavi prost, da poi'ablja svoj denar, keikor njentu bo-Ij^o kuzo. Ker pa dobro vc, da je vsp. kupfiiji, ki se brez deuarja ne more g'tbati, odvisna le od njega in gre skoz njegove roke, ka^e mu za laatni dobiCok boljSe, kmeta na dezeli donarno izstradati tor ga pri-vesti do najskrajnt^o potrobe, tako daje voljan pro-dati mu svojo robo po v s a k i oeni in tskati pri njem denarja pod ka t erimi koli pogojt, ako si hoco podaljSati zivljenje za par dni. Da pa kapitaliat kmeta priiene do najskrajoise potrebe, pusti mu njegovo blago, njegovo vino "to iito, in si vse to raji naro6a iz tujili deiel. Akoravno givimo v vmski dezeli, se bo vender pri nas stoiilo kmalu veo isteroa, Stajorca, vefi piva, kakor domadegi vina. lu tako kmet pri rsem avojom bogatem pridelku strad%j denarja, vtuiraj. Pa kaj govorimo o wbo?atem pr>delktttt? Dobro letine pri uas so bile, a ni jib veo\ nefie jih vefi biti. Zatoroj je pa zlo tx kmeta tern hujie. Vzemimo li letos naSega Briea, dolomi tudi Vipavca. Vina ni, 2ita v2o tako male ali nii. Denarja tedaj oe bo, a k temu ae bo prtdruftlft ae lakota.. D/ojo pomanjkanje, dvoje trpljenje.. In so to malega, kar bi biio za prodaj, mere \\ kdo prodftti ? Glejte no, nase kmete, kako pohajajo po me,tu s pokuSnjo v koii od bise do hiSe, pd go-stivue do gostivne, da bi za bozjo milost vsilili po-^ lovnjak lotoSnjega vinca, ker vie je bil davkar pri hist... So pogleda ga ne nobeden! Tam doma se mora vin« suSiti in presnemati cclo zinao ia spomlad; ce g* bo 5e kaj ostalo, bo posestnik po leti izobesil vejo ter pa p"e.ni razpedaval, in ie to — pel na kredo ! Ce gre c?ovok meseca julija in avgusta po dezeli, vidi na vaaki drugi hiSi vejo, tudi nad vrati prvih ia naj-premoJniSih poaestoikov. Nekdaj so dajali gostivni-Sarjera v mosto cele sode, adaj pa morajo aami eSti-riti! „ ^ Zalostna it majka, kmetic moj! Dragega ti ne ostane ve6, kakor v aajsilniai potrebi poiskati se kako poaojilnico ali hraoiinico v mestu. Ali tudi tu prej ko prides do denarja, koliko poti treba, koliko trka-nja, koliko aituosti I In na zadnjo ? Hianilaica, bodi se tako dobra, brani vender najprej za-?e, potem io Is, in Se kaj ostaao — za kmrta. — Hranilnica pri uajbtfljs; v«.(ji uo uir.?tt iabr:«ati dolga, ki ga je kmot pri nji natedd; naj vec. da odaeiie z;i nekoliko Sasa — boben. Boben Caka kmeta, naj se obrne, kamer ho5e, Bpben, povaed babwi 14%M moj kmeticV jaz ti no vem kako pornoc?, kakor da tu v tvojem imenu povzdignem gifts do ti-still, t katarih roki je tyoja osoda: Oj gospodje, Tsmilite se vbogega kmeta, prizaoeaite ma! Kdo so pa tisti gospodje in kaj zelimj od njih, po?edaIi bomo prihodojiS. Dober svet v korist nasim zidarjexn. Is goriSke okolice IS. no?. Df Jgo tie rot neke misli tilijo na dan zadeva-jode zlaati d?e inti nasth rokodeloer. Meaim, da iz aroa obojih govorim, priporocaje njih potrebo onim, ki bi raogli in morali njim pomoci. Zi dar j o n aSe ill firevljarje imam pied o&ni. KoJ-kor TiSe rasejo aemljiWini davki in kolikor slab!,? so letins vsled rainih lib in nesg^d, toliko roanj to vnftmajo kmetiiki ainovi za kmetijatvo; bolj in bolj io popoi&i p^ljedelstTo in iiee se drugepa saalnifca; hi to at It pri nai, drugjc je enako. Kadi tega tili delavako, oziroma rokodelako vpraiaaje vedno bolj naprej, in mora se i njira racuniti, 5es ali nedei. V mali men nahajtjo so taka vpraianja po raz-nih krajih tndi na Goriskem. Za n?ke vrste delavcev io obrinikov se je tndi Tie pred teti zacelo akr^eti, in ae je primeroma tudi vie veliko dcseglo; tako n. pr, t Marijanu in v Sagradu (Zignju). Spncujejo nam to se stevilkami. Imamo pa tudi ie drage Teste delavcev, roko-delcev in obrtnikov, katerim bi se da!o a primeroma raaojiiroi ttroiki pomagati ic tak<\ da bi potroseni deaar in v?s sasluiek in dobidek doroa ostal v korist edino domacema Ijudatvu brez vse odrisnoati od ino-zeniatva, kakor je to na primer pri gorej omenjenib zagrajskih koiarjih in pri marijanskih stolarjih. Y Reacah je na stotiae (300) zidarjev v eni obds:ii, in vsi so So n&vada; delavei, morda, par dc-lavakih nadzorovalcev. Kolikor pa meni znano, ni n.obenega tidarskega mojstra mej njimi, ki bi smel po aedanjih stavbarskih postavah le ovfiji I hlev veljavoo narisati in kot raojater dotieno delo vo-diti, kajti oima mojstrskega izpita in dekreta, za kar se tender prav veliko ne potrebuje, ce gledamo na vsestranski in toliko povelieaui iolski napredek do ]eta 1889. Nikdo pa do zdaj ni skrbel, da bi bit mo-gel rooski zidar si pridobiti vsaj poglavitnih stavbarskih pravil in neke refine iznrjenosti v doticnem risarstTU. Kot zvraevalec stavbarskega naSrta ti je renSki zidar delavee prve vrste; kar hoces, ti sozida ; in ce hoceS najkra*nejsi grad in tudi kraljer dvor; ali voditi ga moras in tso ma razkazovati; brati iz obrisa ti ne bo znal; na to se malo razurae; in ta, ki kaj uraeje, si je moral sam z velikim trudom morda po zvijadah cd kakega ma zavidnega tnjega mojstra pridobiti. ¦ Kako iabko bi se dalo tu pomagati! Ce tudi niao renSki otroci izranredni talenti, se vender dobi-vajo tam pridni decki, ki bi se za stvar toliko bolj zanituali, kolikor bolj bi njeno potrebo in korist spo*-navali. Naj se jim torej napravi risarska (zi ma ka) Sola! Stari in mladi zidarji prav tegazelo pogresajo, zlasti zdaj, od kar so s;ljeni hoditi a trebahum za kruhom, in vsako leto se razkiopijo po Eraojskem, Stajerskem, Hrvarskem, v Bosno, Hercegovino in Dal -maeijo. Na zimo pa se vracajo domov in si pripove-dujejo, kje so bill in kaj so doziv^li in kake mojstre so imeli in od kod, pa kako jih je ta po nemski, in morda oni po laSki oplahtal. Vedno se pritozujejo, da najveSo. konkurenco so jim delali do zidnj h let italijanski zidarjt, ki so v risarstrn bolj izuCeni in se bolje razumejo na statbe. Eenski zidarji pa tudi zasla2ijo, da se kej vec zanje stori. Mladeoici so s.aovi prostega zraka, v vedni telovadbi; kdo se upa aplezati po vrvi z goriakega Travnika v zvonik cerkve av. Ignacija? To sejeupal prilozno renSki zidar. Take fante s zdravo misico ee-sar rad ima in si jih odbira leto za letom v svoje vojske, Ako treba krvnega davka, se ga plafiuje iz Renfi v obilnens. Naj se torej tadi kaj vkrene od merodajnih strani za bolje izgolanje renskih. zidarjev z risar-ako-8tavbarako Solo! Vi zidarji renSki pa ne bodite bojeci, zberite bo v svet in odberite si odlocnih moi, ki naj postopajo v vasem imenu za povzdi^o vasega rokodelstva in zasiuzkal*) namestnik dez. odbornika in ob enem ud financnega odseka, r.apove glavar, da naj ae ti dve dopolnilni volitvi zgode v prihodnji aeji. Na to so posUnct Locatelli, Bernardelli in dr. J. Tonkli ˇ imenu finanenega odseka porocali o ra snih racunib za 1. 1883 in proracunih za I. 1889. Vsa porocila zbor aprejme brez vgovora. Potent predloii pi-ticijski odaek po avojih poro- 150 gM„ Mbaru azifiipga druatva na Dmi.ij» se dovuli 50 gld i.t.d. Kot zadnja toika j»» a*t»ai»» na doernem rcda porocilo o proanji, k»te-« j«» bit predloiil odack ttk priscdbo kroeiij^kVobrtmjaki* ra»tav«» v G«»rt«i 1. 1891. Ta prcinja s» izroii foh •v«H>f»ru z n:ibg.»m. da u:»j on preisknje in pui^wedaj-, k*Fce pri^ritVi* se d**lajo za to riiistavo. kohko atmSkov bode nt*k»ko atala, kotiko noce in bod** doiteJo m-stn«> stareiintva in taelt kop-cijsko-obrtnjska zbom"ik k pokatvi onih atro§kov i.t.d., po teh poisvedbah xx\] potem odbor v prtfiod-njem zasodanji poroc*. Sledujic, ko j<» bil dnevni rel v2u konciir,, stayi pos!. Dottori imjui pred •>:. ki se tuli aogIasm> sprej-me, naj se ze v danaSnji ^ mt»t>lo odstopivsepa dr. GrcgorciC -\ vrsi dopolnilni vofirev v fittartcai od3ek ; voli st» koj iti voljen je dr. X k. TonkU ; in s tern je tudi seja kencana. VI. seja dne 12. novemhra 188 9. Seja se odpre pol uro kasnpjer kakor je bilo napovodiinov tedaj o 5 1,'t popold. Dez. gta^ar nuzuani, da mn je dr. Sm. Tonkli izrocil s«most»Ini r>r*>d!og, katerp«ya so podpiaali tii-li v»i dfti?t sfovea+ki !> ^«:nr. Tu predlog se glusi: „Visoki dezeloi zbor mij izvoli skleniti: vNaroLa se dezulnomu odboruv da predtozi visoki c. kr. vladi vtemetjeno peticijo, da bi du^olita zarad odpadlega vinskeg-i pridetkn v okrajih nas^ dezele. v katerih se v:no p:ide)ujot in v^Icd tegf> nastale bede v doticuih obcioih, primoruo pcidpoco iz drzavnih zalogov*. Ker posl, Tonkli ni terjal nuj-nosti predloga, zato gi bode vtemeljil ao 1«* v pri- | bodnji aeji, v kateri jo res njegova vtemeljitev jm-va tocksi dnevnega reda. C. kr. vtade zastopnik od^ovori na intfupclacijo dr. Rojca stavljeno v drugt seji lotoaujcgi zhorovaiija in zadevajoco imenoyanjo zivinozdravuika za Tolmin-ski okraf. C. kr. vladni zastopntk jo odg>v»n!, da doti^ni zivinoz^ravnik je bil imetiovum s poctttka le provizoriLoo in sicer » tern pogojem, da se priuci slovenskemu jeziku v govoru io pt*av:. A letos ut-sca avgnsta je c. kr. okrajni glavar odgovoril, da si i'je zivinozdravnik zuanje slovenskogi je/ika toliko v go. vorn kakor tudi s pisavi prisvojtl, da svoj p^ol prav dobro opravlja, in da jo Ie vsled teh porooil bli ime-novan zadnji oas definitivnitn zviuozdravnikom. Nato stede porodila finnucuega odseka o raznib ra5anih za I. 1888 in proracanik z* 1. 188&,, kat^ra se vsa odobr6. Potem 36 na predlog peticij^k^ gi od-seka, v katerega imenu poro&ita poslanca Del Torre in Mahorcic", dovole nekatere denaroe podpore iz de-zelnsga zaloga, in sicer: rdetereoiogicn^ma cpo/.orw-valisSu za napravo in nakupilo nekih instrumentov se dovoli 88 mark; odbom za vzdr^evmje morakih kopeljij v Gradezu se odloci podpora 400 gld ; ravuo tako se vslisijo proSnje Stiili ufioncov, da morejo nadaljevati svoje studije na slikardki rkademji. SlednjiL se je vtSila namesto dr. Gregorcica volitev namestnika v del odbor, \u z veliko vefiino je bil voljen post. Andr. Kocijandid. S tern je bil dnevni red kon&an in dez. glavar napove prihodojo sejo 14. t. m. ob 5. uri popold. Bopisa. *) Dostarek Tredoiatva. — Hi ae z g. dopisnikom po- i poicoma zlagamo ter Ie zelimo, da ae koj stori prvi korak. Daadaaes treba kmeta in rokodelco pomagati na rse mogoee nacine. Todi bi stroiki za tako Solo ne bili preveliki. Proaimo g. dopisnika, naj nam Ie Se nadalje rstreze z enaktmi prakticniiui razpraTami. Tudi Sevljarjem se da pomagati. u. Dezelni zbor goriSki. V. seja dne 7. novembra 1889. - Koj po 5, nri dei. glavar odpre sejo, ter na-znani, da se je dr. Ant Gregorclc" % pbmnm od 6. iiov. j»oslaastyu odpovedaL ^Ker je bi] dr. 6regorLi6 S Kobaridskega, doe io. nov. Cudom sem se cudil prebravSi dopis s Kobaridskega v zaduji nNovi So6i*? ki mrgoli neresnicnosti. Naj samo par tock po-jasnim. Da v. 6. g. dr. Gr. vsi spostajemo in jako ^ialamo, je istina. Neresnicno pa jo, da ,Vara dajo (t. j. Novi Soci, oziroma GabrSdekn) popolnoma iz srea prav/ kajti ravno ncsprotno je res, t. j. govorilo se je, naj bi „Novo Soco1* vsi vrnilt. Da so se osebni napadi ostro obsojali, mora biti g. poroce-valcu dobro zna.ive so tni aed.ij umevao. iebko reCem, kakor drlajo nekoji gospodje sedaj z dr. T., tako bodo ravoali enkrat z dr. Gr., in sic«r ravno ti ali vsaj njih oomisljoriiki, ki ga sedaj v zvezde povzdigujrtjo. Kar pa kvasi „Nova Sofia" 0 89.000 gl.. nam tako dop:ida, dn smo kar VHkliknili aPfuU" Miali najbrio sloibo pri avstr. Loydu, Vidito jih Slovencef ali ne zele r.»jai lahonom sluzbe in vo-ijave kakor naslocem? In potem si upa jo sumniciti postene. skoz in skoz znacajne Slovenco, ccs, oni so krivi, da imamo zivinozdr>vnik<^ s katerim. kor ne zna naaega j-zitai, ob5evati no moremo. Doalednosti pri takih mtadih vrednikih ni iskati. Saj sejog. Gabr. y teku treh ineaecev v^aj dva — Ao trikrat prelevil. Zivto torej na8 raji>ovejsi voditelj! Politifini razgled. NcmSki ccsar se vrafia se svojega potova-»ja na LaSko, v Atenc in Carjigrad, zopet domii; na povratu obisce §e enkrat svojega zavcznika kralja HumbiM ta. To zabi!eLimo danas na prvem mestu ne toliko zarad netnskega. ampak bolj za* rad nasega prcsvitlega cesarja. Kakor nainrefi listi govori in piSejo, padal se jo tudf n&fi ccsar iz Godolfii na Ogrskcm v Innsbruck, da tarn danes t, \. 14. fc. in. pozdravi domii vrafiajouega se ncm&kega cesarja. Vsi dczcliti zliori so ze prekorafiili vrliunec svojega delovanja, ali vender so Se vsi zunaj dveh zbrani in kotifiujcjo svoje delo. Hude in ostre so biles razpiavc v trch in sicer: v istr-»kem, tirol-kem in ceskem. V istrskem se go tie iudne YQto, katerih ni mogotio skoraj raznmeti. VeCina zbora je volitev edncga poslanca ovrgla, ilruzega pa potrdila, akoravno sta bila obadva zaderna poslanca voljena v isti volilni skupini, z cnakim stevilora glasov (t. j. ednoglasno,) in na podlagi istih volilnih listov. Tu ni nic no-magalo vgovarjanje hrvaske manj§ine in vlad-iK-ga zastopnika proti takemu postopauju ; Iaska vecina je enkrat hotela odstraniti posl. Mandig-n, kot vrednika nNaSe SlogeB, in tako se je tudi zgodilo. Ovrgla se je tudi volitev c. kr. okraj-nega glavarja Conti-a v Pulji in dr. Spangcr-a na Volobkern. Vsled tega je manjsina zapusttla zbor in posl. Jenko, ki je bil z Manditi-cm v isti skupini sovoljen, je koj v tisti seji odlozil svoje poslanstvo. Kaj pride iz tega, Bog ve 1 Vefiina tirolskega zbora t. j. nemski liberalei zjedineni z italijansktmi poslauci je sprejela predlog., v katerem se dezeltienm odboru nalaga, da naj preiskuje in 0 svoj em easu poroCa, kako bi zadebilo juzno Tirolsko svojo samovpravo, t. j. odcepiti se od Tirolskega in postati deLela sama za - se. Dosledni nemski liberalei vender niso. Kaksen vris so bili on; zagnali, ko so prcd leti §tajerski Slovenci v zboru stavili interpe* Iaeijo do vlade, da l»i se vsi Slovenci zjedinili v edno narodno skupino in imeli eden skupen dez. zbor, ker potemtakem bi se bili morali stajerski Slovenci od Stajarja odcepiti in priklo-piti Kranjski. Takrat so Nemci razvpivalt Slo-vence kot prekucuhe, radikalce in nasprotnike vsega zgodovinskega prava; in vender so takrat Slovenci — ne da bi mi zdaj tukaj hoteli na ta alt oni nacin pobijati ali zagovarjati to na~ Seino vprasanje 0 razdelitvi raznih pokrajin — pred ocmt edino to, kako bi oni lozjc podiezloin avstrijskem mogli braniti svojo narodnost. Na Tirolskem je pa vso drngaLe. Lahom so vze zagotovljene vse njih narodne pravice, oni ne obcutijo nobenega pritiska in so zc skoz stoletja zdruzeni v edno pokrajino z nemskimi sopre-bivalci. Da so tedaj v tem slucaji nemski liberalei glasovali za uekako razdvojitev Tirolskega, pride od tod, ker se na&ejajb*"s pdmofrjo Lahov zopet zadobiti vecino v de2eli, po drugi strani dajo pa se vecjo priliko, da bi se irredeutizem j §e lozje razsirjal, kakor do zdaj. Ceski zbor ! je sprejel resolucijo, katcro je predlagala ko- j misija glede adrese Mladocehov in katero smo omenili v zadnjem listu. Razprava je bila dolga j in burna; JStaroCehi in zastopniki plemeuitasev so govorili stvarno, mirno, prepricevaino; Mlado-cehi pa so govorih „skoz okno" za nevedno j ljudstvo, ki se da iahko razgreti in navdusiti za to pa uno — in govorili so tudi za dijake, ki so potem zato skrbeli, da so se sramotili skuiani ter v lioji za narodne pravice U osiveli moLaki. Nemiki dr^avni zbor je po gtiridnevui sptoSni razpravi postavo, naperjeno proti socija-listom, Izrodll komisiji 28 udov v pretres. Na cdino pravein staliSci glede tega vitaluega vpra- j Lanja, ki se prej ali pozneje mora re§iti, so | stali govorniki katoliSkega sredsMa, ki so trdili, j da se to vprasanje tie d& reiiti tie s pulkami | ne s kako drug® silo, ampak edino le tako, da j vlade spet pripoznajo krifianska nacelu in s po-mocjo teh zafienjajo relevati socijalne vprafiauje. | Na Bavarskera vlada 6uden parlamentari- I zem. Minister katz je Le vcckrat vdobil nezaup- j nico od katolilke vedine dez. zbora, a'i vender se §e drit trdno svojega ministerskega stola; oti ostatie proti vsem napadom in nezaupnicam neol.Iutljiv. Tako je tudi pretekli teclen vecina zborova sklenila, proti miuistrovi volji in proti njegovemu vgovoru, da naj se M eukrat odpravi oni „placetum regium", vsled katerega sine cerkvrna oblast le s privoljenjcm dezelnega via-darja svoje odhike prtobJiti in dejansko izvriiti; ali pri vscm tera sklepu minister ostane na svojem mestu. Tudi francoski senat in poslanifika zbornica sta zopet pricela svoje delovauje. Obe zb >rnioi sti imdi 12. t. m. prvo sejo; poslanci so si izbralt zafcunim predsednikom prejlnjega pied-sednika ia nekdatijega ministra Floquet-a. Domade in razne vesti. DoSla je vredniStvu s8o6eM naslednja zaupcica: j.Podpisani duhovniki Scotpoterske U«» kitnijc zbrani: I. Izrazujemo svoje zaupanje in pr:znaoje no-vemu vredmstvu ^SoSe4*, v nadi, da ostane res nc-odviddragain BSo6t*', naj uie3fo nas odgovarjajnaslednji uopia. ki nam je do-sol s Kanalskeg-i: „Zadoja „Nova Sc(Sa** se jo hotela opravin naj ga moli, jo krepko odgovoril: nZ veseljoui bi temu raa-liku glavo odiiekal, a mold ga ne bom — nikdar!* Slednjie, ko bo videli. da ne zataji vore, ho ga ska-paj a petimi hadodoloi vamrlili. Vmrl jo 11. aopt, 1840. Y veliki eaati so iineli njegov grob, na kato* rem bo bo zagoii goditi cudo^i. Ia ttiko bo bv. oce Leon XIII. pognmnega mtioonika vvreiili mej blazeno prljateljo Boijo, Ni Se so rodaj postarela sv. oerkov, ampak oatano vodno mlada, vodtio rodovitna novo-U sv. Duha, # Domacih bogoslovcev nam je dal lotos nafi gimnazij lo dva, eoega Slovenca, enega Italijans, in §e ta dva eta maloseinoniSSaiia. Eaoga nbiturijenta, g, lv. Jurida, bo poslali njih Prevzvii knez io nad-«kof v Itim Studirat v „Oo1legiiini Germanioum", kjor ae bo temeljito izomikal v modroslovji in bo* goalovji. Omenjoni kologij vodijo oo. jazuitje, in io tnroj tamo ob sobi razuino, da je vzgoja tu vzorua, Mladi gospod bogoilovec nam je sain pred kratkim p.sal, da „kolegij zadovolji talnjo viSe hreponei'ega mladeniSn, v njega vpravl obbaja, rekel bi. jezuitika modrost avojo zmugOBlavje.... tu so (liuno strinjati krepost in modrost. Tudi gmotne raztnero so kar Hijajao: tu no ztminjka nam uide»ur... Na vtuuiojlifioi iniDino v prvcm ktuzii i^viatno^a profosoija, nokoga ndo Maria", watuii jo, kakor som v/o spoznal v prvib lokcijah, prodrt globako v tomisticno filozoRjo," V isterskem de^olnem zboru se godijo 2idoatno roi'i, ker liiski liberulci, kakor njih bratjn po vsem Hvotu, tiimajo fie pojtua o torn, kar so pravi iittrodtia cnakopravitOHt. 11. t. m. no 2abno lansko loto, ko je aObrtnik5' v I velikem fovmaiu izhajal po dv.ikrat na mesee. | V dolznost si gtejem obveati to mojim (5ast. p. I n. aodrugom in omeuim le Se, da sem pripravljen 1 ouim, ki 2$lijo 2* izostali dve stevilki kako odlJiod* nine, jo data; tistim pa, ki cololetne niroonine Se plafiah niao, foravno so list prejemali, dam na prosto voljo spolniti dol2nodt. MATIJA KUNC, doaedanji izdajatclj in vredoik „Obrtnika\ Koliko casopisov je na svetu. Po po?o5Uu rusko ..Xive* izhajalo je 1. 1826. aam6 3168 Caeo-pisov in zmnalov. V 40 lotih se je to Stevilo pom-nozilo na 12.500; dandanasnji pa je wFigaro« naatel .ra/nih ci^opisov vie 35.000. Najvefi fiasoDiaov bilo jo wkdiir v Angliji, narareo vio 1826. 1. 1378; v 1863. Mil vgo croz 5000, a daodanaSnji izdaje so v nnglogkoin je/.iku n.id 16.000 fiasopisov. Ziboljka po-Iiti6uih iasopisov zamoro so smatrati Vonooija; ata-rejSi f.Mncoski politi^oi o^nik a1Iereara* jel ja izha-jati 1731. 1.; ob cam prve franooske revoluoije bilo jo vsoga vkup 30 pereodifinih izdanij. Sedftj iibaja v fcancoskom jo/.iku okolo 6800 fosopisor. Najvefijl Byetovni fiasopie ao anglefiko ,Tiaie»«, aijmanjli M Iz Italije se je lani laselilo, vefiidal v Ame* nko, vsega skup 200.936 osob, lota 1887 pa 216,665, in leta 1886 — 167.820 osfib, Potomtakom rntte iztidjevauje od leta do feta bolj. Visoka starost. V Kedini na Bolgankem *ivi rnoZ, ki je vio 130 lot star. Proti vlagi Kdor ho6e v vlainih, mokrotnlh sobah perilo, knjige itd. varovati plesnobo, postavi naj v fiobo plohasto posodo, napolnjeno ¦ Rganim, neugaienim apnom. Tudi Idiioq soli, kterega poitavll v vlnznih spalnfMli iu bolnilnioah pod poiteljfl, vlndo vlaluost nii-BB. Ko ju aol pioveo napojena, io labko mi toplom krojn poausi in potcm zopot nazaj poatavi. Bv. misijon. so te drl imoli v B a t a h oa KunaUkom. Prldi^ali so U, oo. juzuitt. Vd^talba jo bila ogrr.mnii. 1500 ljudi jo bajo gprojeto s?« iftkra* mente. Gotovo bi tudi dragim krajom iv. minijou no skodoval, nnjbr^o mnni dm go alavnosti, kjor bo le zapiavlja in denar troai. O cestl oeL Qradeo. (Konec). ZiavcMi tega pa bodi so omonjono, da bo Ml ;, iimnstv.'i nafiih gor: To rain, Drsiriica, Krod, Sedlo, lircginj, Kob.irid, Idorsko, Qrahovo, Ponikve, 8v. Lucija iu Volfe podnla proSnjo de praei. 8. oktobra 1884 stv. 4-282 hIav. desSelnomu odboru, da bi v6lnil, coaar treba za gradonje ceato ioz Gradec. l/< tega sn vidi, da ima ta costa viia uego re-gijonalni pomen — in da ne gro opui6.Ui j« zaradi kratkovidnft trmnglavosti kanalakega cefltnega odbora. Mai vo6 naj bi so blaqovoljno pomialilo, da jo atareSiriBtvo Kanaiske obciae sumo v sejt dne 8. av-guata 1868. priporocalo, da bi se oesta cez Gradco uvrstila med skladovne. Slednjio si vsoja vdano podpiaani opominjati Se na proSnjo, Smai tin.*ke ob5ino podano slav. dezelnemu odboru s potoS.lom dne 24. julija 1835 Stv. 767 (de praes. 1885 Stv. 4239), v kateri so vse razmere bolj natancno popisane — katera je pa do dandanes 2a-libog nereiena ostala, dasi se je v njej prosilo, da bi se v slucuji, nko bi slavnf dezelni odbor ne hotel sain kaj vciniti, o tej zadevi, vloga kot peticija pred* Iozila visokemu da^elnemu zboru. Ker se ta zideva razpravija v^e celih dvajset lot, ne da bi mogla dozorcti do kaccga vspeha, Steje ; si podpiaani cestui odbor v svojo dolznost, da opozori visoki del zbor na posebno okoliscino, vsled katere se kaze oesta cez Gradec tako reko6 kot reiiteljioa Brdom in obmejnin oboinara naSe Furlanije v se* danjem zalostncm poloiaji hirajoce vinsko kupcije. Visokn colnina je popolnoma eaprla pot naSim viuom v ttalijo — in Brda, katerim jo vinoreja bkovo da cdini vir iivljenja, ne bodo kmali lmela kam speCa-vati Bfojega pridelka, 6e so jim ne odpre prilezna, rs^jkrajsa pot v naSe gore in proti koroiki — pot, po katorej tndi naso gorsko obiine same vpraSajo in hrepcue. Naj visoki zbor v rosen poStev vzame to vele-vazuo in vse druge zgorej raslo2ene okoliiSine ter z ozirom na nje blugovoli po postavodajnem potu pri-skrbeli sredstvo, po katerem se cestui odbor Kanalski pri mo a zgr.idili ahladovno cesto cez Gradec CESTUI ODBOR ZA GORISKO OKOLICO. T P o d g o r i dne 3. novembra 1889. A.nd. jKocijanLiL na6elnik. PuSka brez smodnika. Francoski izumitelj Paul Giffard izumil je po muogoletnih poskusih pu-gko, za katero ni treba smodnika, katerega nado* mesiCa Gtianen vzduh. Ta puSka je mnogo lozja, uego katerakoli dosedanjih vojaskih pusk. Giffardovo I orozje podobno je nasi ropctirki v tern, da se jedno-cevni puskt pritrdi poldrugo ped dolga in kakor pal6C debela joklona patroua, fc:i ima 300 strelov v sebi, ki se morejo v jedni ruiouti izstreliti brez ognja in brez dima. Nova puSka nese na 2000 m daleC ia I k«r *9 ? to daljavo tudi ojea pokae&ije yrt, bpda • orofje preobrazilo rae voje?anje, ali kakor ! trai, c«lo ofrttogoeiio. TadJ eena je jako nizka. V« paSka stane 25 frankoT, 300 rtreloT pa 10 cenlimoT. CodoTita t» pnika ima aptoh toliko ie taetk predaostij, da rag* akero Terjeti ne aaoremo. POSLANO. VfOdai ©Tiwek t 45. It. „Soee« je iajavil, Ua je bil pbU§4efl6C ,laaU»ikot« .Soca- raeaeca junija 1887 rodstroSoie iner.i fcro&l; wtega ca«a let* 18SS pa edtxaTio sopet dr. 6. ixrotii To pa je bib takole: Ko •« frtdniltfo ,800V «eni pamijaH, «b ani ao bili Ukratni aotrudaiki tega Ifota in mod n|>m; je bU fodt pMWue kafa|ion«rj*T, dr. rite* Tonkin Glade iprejemanja, oairoma ©ddajawj* Jiata, pa 8Ta iraata emtiti jedino s gospodora dr. Gregoreieeia. &•* mi je bil dr. viies Tonkli odpiaal, ko aem fii ˇpraW •§ oblittbljfuoj porno*?, da — „naj pa |.rfaaba Sofia tslitjttt*, oaanaail tern bii kooeem maja goapodom, W a© aw* bHi do twdaittw priptavili, da ©b win odatopini. Ker ni bite dobiti drazeg* nedntka, hudoval se je Tttw Tonkli, da bo tudi oo vaeekapej pastil, cei, da os lint druge dolinoati, uejo »«• rovati kaveijo. Veled toga in sarad oekrga druzega dugodka ptttrgal teai bil avezo s vUeiom Tonklijeiu popoino* na in tern pofceio tako dolgo sadfrgoTal goapoda dr. GregOf&ea, da je bil sprrjel o d m e n e toil del vredoTaoja ,Sooe"; nckatera opravila pa aem bil obdrial pod njegofim Tredoraojora do zadnjega. V Gorici, 14. novembra G. L1KAR, tigovec. Slovo in narodilo. Zaradi avojega hitrega odhoda ii Gorice se poidavljam po tej poti od vaeb arojih dahotnih so-brttor, prijateljev in znancet, poscbno Cecilijaneer, zahTaljetajo ae jim preardno za njib simpaticna ToiSHa in priporocevaje ae jim t moiitev. Le arcso Daprej ( ideja eeeHijaoaka mora konedoo Vod&iro .Detoljoba" in tajai§*TO av. Detinstva sem iaroiil & g- And. Xafcajn, kaplann. Muxikalni arhiT cecilijanskega dratar* je prevael draatreai pred-aedaik, pre*, g. Todja Joi. flaje, druStreno denar-nico pa one- g. prof. BU. Zorn- ZdravatYajte vsilNa svidenje I V Gorici, dne 7. now. 1889. D.r Franec Sedej, i «. KV dvonti kapUn in Todja t A.v§ustineji urn. Daiwji !. Auga«tiner«trr«sse St. *. Zahv&la. Hndiv rrmo vsek!a je smrt v nasa srea, ko jo nam pokosila uepozabljcno bder, ozironm scstro ___ JOZEFO CERMEL, rojeno SLOKAR; a tolaibo nam je dajalo souifje fjudstva, toltko v bolezni, kakor tudi pri pogrebu* Vsem izre-kauao po tcj poci sreno zthvalo zalujoci IVAN SLOKAB, dnhoven in brat, JOSIP, ofif, JO^EFA, inati, MAKFJA, sestra. gsoocc 30OO< SAHARIN, 300 krat s!aj§i cd sladkorja, odlikovan v Lon-donu in Antverpnu 1S$SM na veljki zdravstveni razataTi v Ostendi 188S. jo izoelck tvrdks Fahlberg, List & Comp. Westerhiisen na Labi. Jako jo vaSon k«!cnr zdmvilc sam za «e in _kt>kor p.riwe* _za posbjenje lelcrmkih izdelkuvr. siiopov. tin. tikv.'r»v, liinnuad, ken-•rrv, io'cu (gfittiii), aadnih 8>kov, widoin:*-sfiuje on cu it?,i'ti n.\cui sludkor \t. jm.se ter fo upor::bljjp<» Pazite doiro na to, da so razSirjeni ZABOJI & ZAVITKI, kateri niso pravi „FRANCK' OVI,a ampak fcfT goljuflvo ponarejeni! Hocete Ii oknsno pijaeo in tecno kavo imeti, zahtcyajte pravo ^FRANCE' ovo(( kavo, katera pa je le prava s temi rcgistrirauiini markami: in s tiiu podpisoiu: 5awt»-M*r««- Schub;-Marka. ii2U I ! I fteajg Lmvi4*mt pi kmf«ira%|i ! Y Y Erivo je misliti, da se „dobra kava" le iz samib kavinih zrnc pripravlja, ne kajti dober pristavek povikSa kavino moc, njeno barvo in njen okns. To je resnieno, prepricajte se blagovoljno s posknsom prave FRANCK? OVE kave. Za Lrno kavo: 99 mle^no IzdjytteJj in od^orortu vrednik JUL KOBSttT— rtforici.