—- 370 ----- Še enkrat o denaru ADNAMAT. Spisal Davorin Terstenjak. Zvedel sem, da so prijatelji in neprijatelji slovenskega starinstva moj članek: „0 staroslovenskem denaru A d n a mat" 1) pazljivo prebirali, in, čeravno niso vsi zadovoljni bili z mojimi razlagami, jih je vendar ta okolščina zaunemala: da imamo točne dokaze o denaru, kteri se je velel mat, mate, matir, medel, metel, kar ni drugo, kakor pokvarjena oblika izvirne matel, metel. Kako staro je ime mate za neki denar pri Spanjolih, mi ni znano. Toliko vem, da je mat že leta 1497 v Spanii znan denar bil. Ob časa pragmatične sankcije je sreberni drobiž bil razdeljen v: Reale, Piastre, Mate in Pesos d'otto.2) Braunšvveigski matir pa že najdem leta 1490, toraj 7 let prej, kakor na Španjolskem. 3) Ze v svojem pervem članku sem rekel, da imena mat, mate, matir utegnejo izperva biti slovanske in so po občenji Slovanov z Nemci in Spanjoli morebiti prišle do teh narodov, kakor gotiške cant, cjatka, penez od Gotov do Slovanov. Ker je to poznamovanje že za Rimljanov pri norenskih Slovencih bilo v navadi, in ker Tacit 4) sam terdi, da stari Germani niso poznali denarov, ampak da še le Rimljani so jih naučili prijemati denare, je tedaj poznamovanje mat, mate, matir za sorto denarov slovensko, in med svojimi razlagami bi se jaz najbolj poganjal za ono iz korenike mat zz: concidere, caedere, abscindere, secare. l) Glej „Novice" list 44. in 45. tega leta. 2) Busse „Kennt-nisse und Betrachtungen des neueren Miinzweseasu II. del str. 76. 3) Kriinitz „Encyclopedie« 97 del str. 366. 4) Tacit. Gerra. cap. 15. Ta korenika je obče blago indo-evropejskih jezikov*) in sicer 1. sansk. (vedsk. narečje): me t h, m itn, caedere, schlagen. 1) 2. gotiški: maitan. cae-dere. 2) 3. keltski: mat ar, met ar, concidere, secare, iz ktere v novih keltskih narečjih, kakor ste galsčina in irš-čina: meithle, rnessores žnjeci = scindentes, meadag, culter, nož := scindens, secans, 3) 4. skandinavski: mai-tar, concidere, secare, latinski: meto (messui), abhauen, abschneiden, 5. staro-visoko-nemški: meizzan = maitsaiu scindere, zato: S tein-mez =z Stein-mets, Mez-ger=z Metsger, mezzeln = metseln itd. 6. slovanski in sicer češki: mejtiti, interluccare, meit', mit', silva caedua. rusk. mjetiti v pervotnem pomenu: durch Einschnitte be-zeichnen, mjetka, signatura, Zeichen, po pravem: Ein-schnitt, 4) slov.: m e t i t i zz: posekati, matoh. metun zz: sekač, der Holzhauer, matika, Haue, secans, scindens instrumentum. V prestarem slovenskem jeziku starih Norencov so toraj govorili mat i ti, in Bopp ima prav, ako terdi, da cerkvenoslov. jat7, je t' (1», je) se je izvirno glasil kot a, kar se prikladi poterjujejo, postavimo, cerkvenoslov. KLFA1* (kugdje, k7gdje) se v slovenščini glasi: kad a, k'da, g'da, in tudi v besedi matika se je še ohranil izvirni glasnik. Glasnik 1», je, je postal iz a 4" i = sansk. e, zato še cerkvenoslov. besede^ bjeli, ljepi, rjeka bodeš cul izgovarjati v več krajih Štirskega in Kranjskega kot: baili, laipi, raika, beili, leipi, reika. V cerkvenosloven-ščini, serbščini in ruščini je j skočil pred e, in je uslabil izvirni a, in iz tega dela so mogli najti za ta glasnik posebno pismenko. **?J Izvirni a čuješ še v besedi rakita, die Fluss-, Bach-weide namesto: r e k i t a zz: cerkvenoslov. rjekita, dalje pa najdeš v jeziku polabskih Slovanov in sicer v glinj-s k e m narečji: mlaka zz cerkvenoslov. m 1 j e k o, Milen, dara zz: djera, člavak zzz človjek *) itd. Primeri še poljsk. kviat in jugoslovansk. cvate= cvjete. Mat toraj izrazuje to kar met, mjet, mjetka v pervotnem pomenu: das Abgehauene, Geschla-gene, Gepragte; in to poznamovanje je prav naravno za denar. Prej kakor so denar kovali in mu dali ali če-tverovogljato ali pa okroglo podobo, so s kleščami košček od sreberne ali zlate štanžice odmatnili zzz odsekali in tako je odmaten, odmeten, odmjeten komad dobi ime: mat, mjet. Tako je nastalo rusko poznamovanje rubelj. Učeni Kriinitz 2) piše o tem imenu: „Als bei den Russen Silber der Massstab des Werthes der Waaren gevvorden war, goss man es in die Form kleiner Štabe, in welche Kerben (russ. rublji) gehauen wurden, damit man leicht etwas abbrechen konnte, hievon haben die Rubel den Namen erhalten." Toraj se mat in rubel v pomenih čisto ujemate *) Celo v hebrejščini in arabščini pomenjuje po Gesenii metil etwas Geschmiedetes, arabski: mat al, schmieden, iz ktere korenike bi jaz geršk asta)Jkov, Bergwerk, Metali, izpeljeval in besedo imel za izposojeno od Foiničanov, od kterih so Gerki vec besed v svoj jezik prejeli. Izpeljava iz asta/Jkav naeh- forsehen, je preveč nenaravna. Pis. x) Kuhn „Zeitschrift" V, 53. *) Diefenbach „Vergleich. W6rterbuch der goth. Sprache" str. 22, 23. 3) Meier v Leib-nitzovih .,CoIlectanea etvmolog." ed. Eccard str. 298. *) Hanuš v „Archiv fiir osterr. Geschichtsquell.tt 18. B. str. 45. **) Ostroumni Bopp („Vergl. Gramra." I B. I. Halfte str. 141) piše o glasniku j»? je: „Sowie das lateinisehe e nicht bloss von diphthongischer Herkunft, sondern auch gelegentlich wie das griecbische ri die Entartung eines ursprunglichen a ist, so auch das slawische •% je und das lithauische "7" 0 Glej Šafarik „Slawische Alterthumer" H. stran 622. -) Kriinitz L c. stran 496. in a d na mat pomenjuje to, kar adna rubelj, primeri dalje doli ime slov. denara: seka."*) Al poznamovanje za denar mat je utegnilo tudi še iz drugega uzroka obvikniti. Pri vsakem popolnem denaru, bodi si gerški, rimski ali drugega kterega naroda, imate se d v e strani pogledati. Prednja z glavno podobšino se veli a ve rs (pars adversa, prima frons, antica, la tete), zadnja z manje važnimi po-dobšinami se veli revers (pars reversa, ali postica). Večidel nahajamo na obeh straneh ne samo podobšine, temoč tudi napise. Glavna figura aversa predstavlja glavo ali popersje kakošnega paganskega božanstva, kralja, cesarja, junaka, večkrat se tudi vidijo simbolične predstave, zapisi na reversih imajo večidel ali celo izpisano vrednost denara, postavimo, rimskih denarov: As, Denarius, Sestertius, ali pa z znamenji izraženo, na primer: X. V. = D e n o s deris, Denarius, Quinos deris, qui-narius, ali pa s čerkami postavim SzzSeztans, Lzz Libra itd. Legende (berila, Umschriften) so večidel okoli glave postavljene.T) Naš denar ima na aversu: ?5caput diadematum" in na reversu „equitem cursu citato" in pod njim napis: ADNAMAT. Diadem je dosti stariši, kakor krona. Rimski cesarji so krono, kakor Jornandes piše, še le za Aureliana začeli nositi. Podobšina na našem denaru brez dvombe predstavlja norensko-slovenskega k r a 1 j a, saj iz Caesara zvemo, da so Norenci kralje imeli. Celo njegovo ime Vocio je nam Caesar zapisal. 2) Da stari Slovani niso samo imeli vojvode in kneze, temoč tudi kralje, se prepričamo iz Einharda,3) iz Adama bremskega, in iz fuldanskih anal. Podobšina „eques citato cursu" v roki deržeč kopje je gotovo solnčnega boga Svetovita, kteri je vse te atribute imel, in ni samo kot solnčni, temoč tudi kot Bog boja, kot slovanski Ares časten bil. Denari pa izperva niso imeli okrogle podobe, temoč so bili v oglja ti (bigati, quadrigati). Takšni vogljat denar je oni, kterega je najdel pohorski kmet iz tinjske fare Jesenik, in samo na eni strani ima sana (draka"), na drugi pa je celo gladek, kar priča za njegovo veliko starost. Drak je bil solnčnega boga Kraka sovražna žival, svmbol mokrote, teme, muz, ktere solnce posuši in prežene. Zato to žival nahajamo pogostem ko gerb pri slovenskih mestnjanih in teržanih. Tako ga ima bela Ljub lan a, ktera je, kakor Krakovo pričuje, Kraka posebno častila. Kar rinčica (annulus) pod konjikom pomenjuje, ne vem, al ne sme se prezirati, da Rusi eno sorto denarov imenujejo Grivna. **fc) Grivna pa naravnost pomenjuje: „Ringu bodi si narokvica (Armband) ali na kakošnern orodji. (Dalje sledi.) *) Važne so v tej zadevi besede učenega prof. dr. Haneberga: „Da in altester Zeit das ungepragte Geld nach bestimmten Ge-wichten abgevvogen wurde (primeri I. Moses 23, 16. Jerem. 32,9.), so hatte Gewicht undGeld ein erlei Namen, und eskommen die namlichen Geldsorten vor, dieals Gewichtssorten iiblich waren. Dasselbe ist noch bei ei-nigen Volkern des Orients der Fall, indem sie Silber oder Gold in Stflcken oder Stangen fuhren, auch die Chinesen machen noch ihre Zahlungen in Silberbarren" (Haneberg wBiblische Alterth." I, 70). ') Glej obširneje J. Ch. Rasche „die Kenntniss antiker Mfin-ieitt I. del str. 102 itd. 2) Razlago imena Vocio najdeš v mojem spisu: „Ueber den Gott Jarmogius v „Mittheilungen des historischen Vereins fur Krain.u 3) Einhard ad ann. 789. 804. 819. 823. Adam Brem 114. Annal. fuld. 826. **) Menda je izvirno okrogli kovani denar se velel grivna v razloček z rubelj i. ------ 371 ------ ------ SS7 —- Še enkrat o denaru ADNAMAT. Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) V Štirski Nemci so obderžali več slovenskih po-znamovaiij za mero in va^o tako: lyna = slov. lina od korenike li, fundere, ein Gussschaf, S ter ^:^ polsk. Star, gore =1 slov. korc, voderl = slov. vodrica, hjdria, souma z=: soma, suma, Gupf, kup, saika = 86 k a, obolus. ^^^J Primeri prislovico: „Nimam ne obleke ne seke.** Naj omenim tukaj še slovenskih denarov: vinar, repar, božjak, belič, belica, kopa. Vinar je bil dacni denar za vino = Weinpfennig. Repar dacni denar za korenstvo (radices): repo, retkvo, ktera se je moj^la gospodi odrajtovati (Riiben-pfennig). Božjak se je odrajtoval v cerkveno kašo za uboge (_Armenpfennig). Kopa, nemški Schock, je bila devet grosev, primeri: kopa snopja. Belič, Belica, nemški denari srednjege veka: albus. <^-v-^-) Ako bi še kdo vprašal: kako je slovenska mat prišla ua Spanjolsko? vprašam: kako je španjolski ^piaster" prišel na Turško, v Levanto in Arabijo, in grof Šlikovi ^tolarji" v Ameriko? *¦) Besede najdeš pri Mucharu „Gesch. der Steierni." v 2. in 3. zvezku, kjer iz admontskih urbarov in tako imenovanih 8aal-buch-ov" navaja dacije, ktere so mogli podložnilvi adrnontsk, kloštru odrajtovati: „lynam vini" s o um a m adipis"*}") eino Souma SchmeiT, duas saicas, „ein Gorz Weizen" itd, *•*) Cesar Friderik Miroljubni, je tudi oerne denare koval, kterih pa nikdo ni hotel vzeti. -f) Souma, Soma v sanskritščini : altus, mons, primeri ogerfiko-horvat^ko somen ==: visok, velik. Pis. Ne samo norenski Slovenci so imeli imenitno tergo-vino, da je njihovo železo slovelo pri Gerkih in Rimljanih, temoč tudi severni Slovenci polabskih dežel so že v 8. stoletji teržili z Arabi, zato so toliko arabskih denarov našli v baltiških deželah. *) Kakor najdba denarjev Adna mat v zemlji nekdanjih Markomanov ne dokazuje samo po sebi že, da bi nemški Markomani bili Slovani, tako tudi nebodeta eden ali dva keltiška denara, najdena v starem Noriku, vseh mojih terdenj overgla, kakor moji nasprotniki v pisani svet neskladno trobijo. Tudi bi za edini dokaz moje razlage denara Adna mat malo dal, ako bi ga tudi še ne našel kot osebno ime slovenskih imen v napisih, kakor so: Jantumar, Jen-tumar, Resimar, Liboud, Kakuz, Teta, Buta itd. Nemški Hell er i, Schillingi, Kreuzeri itd. bodo tudi izpričevali slovenskega Adnamata kot osebno ime. V zadnjem članku sem rekel, da Kakuz se ima izpeljevati iz kak. Kak pomenjuje: Schopf, Haarbiischel, toraj Kakuz rz Kocel'^*), KokirrrKrak, crinitus, comatus. Se v osmem stoletji najdemo koroškega vojvoda Cacatiusz= Kakat^^^^); primeri cerkvenoslov. ko ker a v, crispus. SufFiks u z se je dnešnji den večidel v lastnih imenih ohranil, kakor: Krakuz, Flakuz v ženskem spolu: Krakuza, Flakuza, primeri: babuza. Zastran imena Liboud (na rimskem kamnu stoji Libboudes, ne pa Lilboudes, kakor je v poslednjem članku pogrošno tiskano bilo) še pristavljam, da sufFiks es utegne tudi latinsk pristavek biti po obliki, kakor: ho s pes, akoravno se z ^Liboudež'' tudi pravilno tolmačiti da. Suffiks ež ne stvarja samo imena actiouis (primeri palež itd.}, temoč tudi agenti s, primeri slov. tepež, klatež, vede ž iz tepem, klatim, vem; tudi imena instrumenti kakor sedež, derez itd. Liboud dialektični, kakor: želoud, laboud, oboud iz themata lib, das Gekriimmte, zato libav z= sloki, gekriimmt, topiški: mager, schv^ach, primeri Libanja „Name einer Thalschlucht*' v fari svetega Tomaža blizo Lutomera, dalje serbsko: libati vv^ogen , fluctuare =z kriimmen, Krummungen bilden , toraj Liboud =:-Liband krummiliessend, kakor labond, labod po Pottu: „auf der Elbe auf dem lichten, klaren Wasser schvvimmend." Liboud, toraj i=: Krummacher, Krummgeher, Krummschreiter, Claudius itd. Tukaj spet vidimo, da je a t n rz; ou, o u, primeri gerško: ovai iz ovti, dalje: granth, grandis, staro-visoko-nemški: groz. Ako na koncu tega članka še enkrat na pomen: ADNAMAT pogledamo, so sledeče razlage mogoče: Adna mat zz: Edna met, Jed na man t. Jed na mjet, in se ujema v pomenih s poznamovanji za denar: Una moneta, EineMiinze, EinDeut, f^ia^va, una mua, edna rubelj,Eine Mark, Ei ne Mate. Kakor vse nerimske imena na norenskih kamnih so Keltomani iz keltiškega jezika razlagali,*''^*-J^*) tako tudi besedo ^) O tergovini Noricanov glej: Muchar „AItrora. Noricum*' L stran 375 itd., o tergovini baltiških Slovanov Giesebrecht „Wendische Geschichte" I, 16—35. *} Kocelnzkocast, crispus, crinitus, ko čast pes, kocasta odeja. **) Kakat (po obliki kakor Legat, M ara t) je bil sin Borutov (glej Muchar „Gesch. der Stelerm.*"' IV. B. str. 184). ***) Jaz nisem nikdar tajil, da bi se na rimskih kamnih najdenih v Noriku in Panonii tudi ne bi keltiške imena našla. Ima jih mnogo, kakor Elvia, Elvima, Vepotalus, Brogimarus, C a le t a itd., vendar tudi te imena niso se izkljucivi dokazi za keltičnost Norencov. Kakor ljudi potujejo, tako tudi imena; kakor od sosednih narodov jemljemo nošo in posnemamo njihove šege, tako tudi izposojujemo imena. Kelti so bili po vseh straneh sosedi Norencov 5 prebivali so na Tirolj-skem, Friulskem v gornji in dolnji Avstrii. po Ogerskem, dalje so prišli kot vojaki, uredniki in tergovci v rimske der- ADNAMAT. Mone, kteri je Matiji Kochu „oraculum in celticis", je Adnarnat tolmačil z: starker Krieger, se ve da po ^ramaticnih postavah, ktere je kritična jezikoslovna znanost že davno čez morje poslala. Da ne bi kdo mislil, da iz gole strasti tako o Mone-tu sodim, hočem sodbo enega nemških jezikoslovcev o Mone-tu navesti in sicer Ch. W. Glucka. i) Po tem, ko je GKick prof. Lea, Sparschuha in Kefer-etcina, kteri povsod same Kelte vidijo, dobro zbrisal „v^^enu man solches Zeug liest, so glaubt man vi^irklich in einem Irrenhause zu sein" — piše o Mone-tu: „Doch keiner treibt die Tollheit so weit als Mone. Er begnugt sich nicht alte Namen deutsche, w\e keltische Cibm sind niimlich alle deutschen Namen, die er nicht versteht, keltisch) aus dem jetzigen Keltischen zu erklaren, sondern er gibt noch mehr, als seine Vorganger und schreibt eine Art Grammatik , die an Unsinn alles, vvas die Unwissenheit und der Aberv^^itz auf dem Gebiete der Sprache ausgebriitet haben, weit ubertrifft." ------ 388 ------ zave v Norikum in Panonijo, so se v teh deželah naselili, uzajemno se ženili in možili, pogostoma so tudi prebivavci, kteri so v svoji keltiški domovini se spuutali ali nepokorne se ukazali, bili v te kraje prestavljeni — vse te in druge okol-šcine razjasnujejo vzroke, da nahajamo keltiške iraena in spomenike. Saj tudi tras k e najdemo v Galii in nemške v Italii, — al kdo bode iz nemškega imena SAVFEIVS, ki se pogostoma na kamnih italskih najde, sklepal , da so Italci bili Germani! Pis. ') Ch. W., die bei C. Jul. Cae sar vorkommeaden keltischen Namen, Vorwort pag. IX. X.