NARODNE PODPORNE JEDNOn__ IM. TOREK. 11. SEPTEMBRA (SEPT. 21), IUI 4LASIL0 SLOVENSKE ŠTEV.—NUMBER 184 at spac!al rat« «f poatag« propad far Velike vojne operacije v severni Kitajski •Vi ivainnitieqevaraz- pred ligo t Italija in nacijslca Nemčija direktno ^ oboroženih napadov, invazije in za-cga korzarstva. Kaj stori Liga narodov? pcija ie P1^ odprto nastopila proti inva-j Jpanske, Anglija pa pravi, da se mora pri-^^Franciji Izgredi v califor- • • I • t . «v • • nijski jetmsnici _ / Trije ubiti in osem ranjenih Domače Eden izmed rudarjev izza _ , izpuščena proti kavciji $6000. Folaom, Cal., 20. sept.-Jetni- Marif Trmmpu* je stara 27 let ški paznik in dva jetnika ao bili;,n sUnuj€ pri gtarših na naslo-ubiti in osem drugih ranjenih v|vu 1426 go. Ridgeland ave., Ber-včerajšnjih izgredh, ki so sledili,1 wyn ko je skušalo sedem jetnikov pobegniti iz zapora/ Bitka je sept. — Muasolini 7ita bila zdaj prvič raz-prcd Ligo narodov, in i javni seji skupščine, kot n pocestna razbojnika", je krstil dr. Juan Ne-, predsednik španske vlade eiji in zdaj predaednik i narodov, ko je zad- ___formalno obtožil Ita- Nemčijo napadalstva in , Negrin je zahteval, da rodov ursdno prizna to jtvo in odredi odločne , da italijanske in nemške tlijo Španijo; obenem J odprt in neoviran dni trg bojne opreme za vlado in pravico, da ljudska vlada sodeluje ini skciji proti Musil rszbojništvu na skem morju. Negrin je tudi obvesti Hoo Lige narodov, da Mus-pripravlja novo armado, i pošlje v Španijo in kate-j tako velika, kakor je se-\u španskih tleh. Španska j upa, da ne bo nihče več »uiven, da bi se izgovarjal, i ve ničesar o tem. »j ia Negrinom je govoril i»» «m» • M zunanji minister Yvon gimi predmeti. Na kakšen na-Jd ja od lačno pon<^^i^|itn zo-fttTrtlrt dotttr ftdlirie ni 'o uhtevo, da tuje arma-1 ugotovljeno. * r^Jfctž: ■ V Španiji za svojo ne-?* in ¿e te armade čim prej J® to Španije, bo Frandja ^ in Ji! i intervenirati. več ur in revolta je bila »trto, ko ao pazniki dobili vojaško pogina je aplavdirala Ne-1 ra0£. y takratnem spopadu je in Delbosu, kar je zelo bilo devet jetnikov in eden straž-o maloštevilne pristale nIk ubitih. in Nemčije, Maksim Li-| _ j vodilni delegati Sovjet-1 uiije, je pa naznanil, da bo prihodnjih sej z govorom zahtevo španske ljudske Rojakinja obtožena sokrivde pri kriminalni operaciji Chicago. — Miss Marie Tram-puš, tajnica drja. C. Harolda Edmundsa v Oak Parku, je bila zadnjo soboto obtožena po oak parški policiji sokrivde umora 16-letne Phylis Brown, ki je u mrla zadnji teden na posledicah aborčne igrači je. Trampuševa zanika krivdo rekoč, da ni imela ničesar opraviti z operacijo, katere je izvršil dr. Edmunds na deklici. Zdravnik je obtožen u-mora in kavcija zanj je določena na $26,000. Trampuševa je bila ■ » w. v.« 'w^^- JAPONCI PROM- Unija se uprla Odklonila je zahtevo glede odstranitve uradnikov UMIK KITAJSKE ARMADE Gallup, N. M.-(FflrBor ba v prilog trem rudarjem, ki so bili obsojeni v »por kot irtve omreženja, je prešla v novo fazo ko ie državno vrhovno sodi-¡te vzdržalo obsodbo dveh ru- Peiping, 20. sept. - Japonske darjev In odredile ponovno ob- četa so zasedle velike koae osem-Svo p^U^u. Zadev na v provincama Suiyuan in eh rudarjev je pHšl* pred so-(Šansi, »evernoupadna Kitajska. dišče pred osjimi »meseci, s ji'Zdaj prodirajo proti prelazu šele zdaj podalo svtjo razsodbo. Rudarji so bili oUdolieni umora okrajnega šerifa Carmichae-al. Ta je bil ubit vlteku demonstracij brezposelnih delavcev v. februarju L 1986. Dasi so priče! Yenmen, v severnem delu province Sansi. Japonska vojaška kolona je včeraj okupirala Feng-čen, važno železniško križišče ob progi Peiping-Suiyuan železnice. iLjute bitke med Japonci Mn eksekutivi ADF DELOVATI PRI POMORSKI STRAŽI I Angleiki premier sklical izredno sejo kabineta februarju 1. 1986. Pasi so price N vr|Ijo v gorovju V se- na obravnavi | vernem delu province Sansi, ob bili obtoženi ru<£jl Velikem zidu Zgornjem delu te tTbs!>^ibitDal" j" iS P-lnce. Pri Talungu je kon- Kenoaha, Wla. -lom med člani tukajšnjih unij Ameriške delavske federacije in i pnnMOR eksekutivo ADF se je povečal. TATVINA PODMUK ko je krajevna unija, ki pred- Mir PREPREČENA stavlja delavce v tovarnah Slm- niv • mona Bed Co., ignorirala zahte- _ Člani an- vo, naj odatrani štiri uradnUji .J^Jft^ **v are te unije, ker su naklonjeni Uwi- j^^JSta, aejl, katero aovi organizacijl CIO. » premicr Chamberlaln. Predsednik unije je Emll Nl tej seji as bo vršila raaprava Coatello. On je tudi načelnik L novih pogojih Italijanske vla-Sveta Industrijskih unij v Wia-he gleae sodelovanja pr pomor-oonsinu, delegat državne delav-Lkl 8traii proti rasbojnlštvu na ske federacij« in nl*J«Uredoaamskem morju, državne zbornice. Za poslanca Groi Otitazzo Ciano, Italijan-je bil livoljen na listi progre- lkl gunanj| minister, je včeraj •ivne stranke. Eksekutlva ADF lHlgovorii Franciji ln Angliji, ki ga Je obdolžila, da Jt sklenil Lu Mhteval! nadaljnja pojasni Clevelandake veati trajala 16 minutVciarence La'r- ' Cleveland. - V Newburghu kin, nadzornik jetnišnice, Je bil J« umrls Ana Sadar, roj. Crček, težko ranjen in bo najbrž pod- »Ura 74 let injJörns »1koškov-rani ca pri Žužemberku. Bila je med ege I pionirkami v tej naselbini. Tu H. E. Martin, jetniški paznik opušča moža in štiri hčere. —• in jetnik Clyde Stevens, ki je že y jezeru je utonil Jernej Modic, enkrat prej skušal pobegniti iz1 star 60 let in doma iz Blok. Nje-zapora, sta bila ubita, nadaljnji f0V0 truplo so potegnili iz vode jetnik, Benny Kucharskl, pa je ie. t. m. in domneva se, da je pozneje podlegel poškodbi. W. bilo v jezeru okrog štiri dni. Da-J. Ryan in James Kerns, jetni- H je bila nesreča ali samomor, ška paznika, sta bila tudi težko ni znano. V Ameriki je bival 27 ranjena. Izgredi so bili zatrti, fct. / ko so stražniki dobili pomoč. — Jetniki, ki so napadli paznike, r Najeta drhal predložena evidenca, da je šeri-fa ubila krogla iz revolverja njegovega deputija. Porotniki so pod pritiskom državnega tožilca spoznali rudarje za krive, obenem pa ao priporočili lahko kazen. Sodnik, ki jI predsedoval obravnavi, jih ni poslušal ln naložil je obtožentem najhujšo kazen. Rudarji so *)ili obsojeni v zapor od 46 do 66 let. | Odlok državnega i sodišča potrjuje obsodfcfc-dvdh rudarjev. Ta sta Juan OeH*»' ia Manual Avitea, zaeno pa pravi, da Je evidenca proti Leandru Velardu nezadostna, nakar 1 je bil izpuščen is ječe. Kampanja, da do- Družba tožena za ikodnino St. Jamea, Mo. — (FP) — Senca industrijske borbe je pad-a tudi na to naselbino, ko je najeta drhal napadla 73 let sta- iki zunanji minister An-Eden je dsl vedeti dele- P v privatnih A&rlijfc Zborovanje delavske federacije ,1 napama to «"»' pit |n katero vooi ar. naruiu o. ro žensko. Sitnosti so se pričele Anthony, naravoslovec is New ko je Rice-Stlx Co. vrgla na ce- yorkm, ae je namenila, da osta- .eueii aeie- razgovorih,' Cez 800 delegatov ne more nasprotovati1 - — J', ¿e U smatra, da ji je P* v Španiji postala toli-*v»rna, da mora poseči Eden se je tudi — na ve-FMenedenje delegatov dr- ru je v Slovenskem domu od< lno svo-O bita estala ruda bodo, se bo bni odbor lj^ _ ^ apeliral na governerja, naj izpusti jetnika iz zapora. Pfiškava "otoka I v zroku" v Arizoni Grand Canyon, Aria., 20. sept. — Znanstvena ekspediclja, kl Je zadnji teden prvič stopila na planoto izoliranega 8hlva Temple in katero vodi dr. Harold E centrirana velika japonska armada. ki se pripravlja na ofenzivo. Na nasprotni strani je kitajska bojna črta. Tu Je zbrana armada 100,000 mož, ki bo skušala ustaviti prodiranje Japonskih čet proti prelazu Yenmen. Japonci hočejo vsekakor oku-pirati provinco Sansl. Ako se lm to posreči, bodo kontrolinili zaščitno steno ob južni meji zunanje Mongolije, ki Je pod pro-tekcijo 8ovjetake unije. Padec FengČena je sledil vroči bitki med Japonskimi in kitajskimi četami. Kitajska gamlzija Je morala umakniti s velikimi Izgubami. Prelaz Yenmen, proti kateremu prodira Japonska armada, Je Igral važno vlogo V zvezo a komunisti. Costello bo predsedoval državni konvenciji unij CIO, ki se prične 80. sep-tembra v Milwaukeeju. Ta bo prva konvencija te vrste v Združenih državah. Člani unije so na masnem shodu odglaaovali proti odstranitvi Coatella In drugih uradnikov. Ostali trUt uradr\iki, ki Ia glede note. ki sta Jo prejeli ®d Italije zadnji torek. Ta se tiče mednarodnega dogovora, ki Je bil sklenjen na konferenci v Nyonu, Švica, glade skupne ak-jlje proti podmornicam, ki na-padajo trgovinske parnlke na Sredozemskem morju. Clano pravi v svojem odgovoru, da je Italija prlprivljsna so- r.. n.kop.1 i«o =.„i Brîdl T, uni j, bo. Ukor I nI kro.1 moWljo o Uj .tvori, M tvorii ¿tavno'podUgo vidrtuj, moon .. d. An- nuvl ori.nluciil pohlttvonlhlilij» In Frondjo P^» driavcovv WI«con«l nupod okrl-llljoniko uhUvo. P^Ç^m IJem CIO. »preieneienje delegstov dr- de- Llso nakl^ne španakim ^ ?^ .."je dane. 7m - Potegnil za izvolitev ^v®ke. It^f^v aiovenikem na- ' v svet Lige narodov u 1 ^ « ^tnSn >¿o- n a tri Ut. rodnem domu na oft. letnem PL ru. 5 bo trajal ves teden. To ^.20. sept. — Mussolini- Uborovanje bo važno, kajti v pre- "t II Popolo d'Italla se od- teklem letu je federacija izklju-hv»ii. da l0 iUlijanski le- čila mnogo unij, ki so se Izrekle - » italijanske baterije v u industrijski unionizem in ■M uničile 800 leUl špan- CIO, prišlo pa je mnogo delega-^ncijske vlade v teku 14 tov, ki simpatlzlrajo z indus-v civ»lne vojne. V istem trijskimi unijami. TCii"1 ilgUb,H ,€ 15 Reuben G. Soderstrom, P^d , J aednik državne federacije, Je po- 'J»n«ki listi strahovito na- L^i je Illinoiska federacija » 'rančijo in Anglijo, ki napredovala od zadnjega zbora ¿ bolj gazita ruako-špan- M 43,000 članov kljub izključe-močvirje". nju rebeinlh unij. Med tem pri- I -----rastkom je 17,000 rudarjev, k ^OOOCehov obu-Uv^^ k Progresivni rudarski sivega MaMaryka\^1 t 4 ■80. — ~ □ Na drugi stran, Je M sto neko delavko, katero je osumila, da hoče organizirati svoje tovarišice v uniji CIO. Ta ženska je Agnes Shevlin. Tri dni po odslovitvi je najeta drhal pod vodstvom ravnatelja tovarne prišla pred hišo, v kateri stanuje Shevlin. Ko je Theodosia M. Huber, lastnica hiše, opozorila člane drhali, naj se umaknejo, so jo napadli. Zavlekli so jo v travo, kjer so jo pretepli do nezavesti. Tam je 78 let stara ženska ležala šeat ne na "otoku" osem ali deset dni in natančno preišče goščavo. Ekspedlcija se Je dobro založila z živežem ln pitno vodo ter z lovskim orožjem in pastmi sa eventualno divjačino, če Je kaj najdejo. ur. Drhal je potem navalila na hišo in zahtevala od Shevlinove, naj Ji izroči listo imen unijsklh članov, kar pa je odklonila. 80-aedje so nato obveatili policijo, ki je razpršila drhal. Sedaj sta ženaki vložili tožbo proti družbi za odškodnino Vaaka zahteva $10,000 odškod- Komuništi v lili• noisu aktivni Chicago. — Komunistična or ganizacija v IlUnoIsu je podvze-Ia veliko kampanjo, da zbere, sklad 160,000 In uatanovi ko-| muniatičnl dnevnik, ki naj bi Iz-hajal v Chicagu. ,„ gre cesta pr»:. glavnemu mestu province Ssnsl. Vest is Japonskega vira se glasi, da je armada naletela na hud odpor na bojni črti ob Pel-ping-Hankow železnici, toda Kitajci so se morali po vroči bitki umakniti proti Kaopeitonu. ftanghaj. 20. sept. — Japonci poročajo o velikem uapehu v zvezi s napadom na Nanking Iz zraka. Sestrelili so 82 kitajskih letal, dočim so oni izgubili ssmo tri. Nasprotno pa Kitajci trdi jo, da so sestrelili osem Japon skih letal, sami pa so izgubili tri. Japonski letalci so dvakrst napadli glavno kitajsko mesto. Nekaj bomb je padlo v glavn del mesta, a niso povzročile velike škode. '_ Unij »ko gibanja mad pagrabnUkimi delavci Minneapolls, Mino. — Zvazs pogrebniških direktorjev je na svoji konvenciji rešetala problem organiziranja delavcev, ki ao upoalenl v pogrebniških la- berlaln Jt še prej namignil, da ,ie proti poostritvi spora med Anglijo ln Italijo, vprašanje pa —— ter»«« • t I Italije glede enakopravnoztli air neio V federaciji ir/ašistlina vlada bojkotirala C1^ mednarodno konfersnco v fcvle . ■ Na Izredni seji angleškega kabl- Manjiina. ki j« pripore čala odcepitev, l|nA iuiijftnsko podjsrmljenje poražena lAbesiniJe. Hrast, Francija. 20. sept. --TaLdo a — Splošna zveza I Drzen čin pristašev poštnlhklerkov Je „a svoji letni Franca, vrhovnegaj^nka konvenciji odločila, da oiUne špansks fašistične loialna Ameriški delavski fede- .kušall zaaečl štiri ¡»dmornles racij? X da ae odcepi od ftpsnske ljudske vlade, kater« ADF In prestopi v CIO, je bil »opravljajo v tukajšnji ladje-z iSto večino. Franci. Uelnlci. je 1,11 preproften. Franco- Kilt or'gXtor federacije »H 4 ^^Vi^i ^^ Greenov zaupnik, Je nastopili na ln štiri mornarje, k, nine. Kompanlja ae Je uatraši-la tožbe in zdaj pravi, da ao bili vai uradniki inatrulranl, da ne amejo ovirati unljakega gibanja med delavci, ki ao upoalenl v njeni tovarni. vodih. Ameriška delavska federacija Je Izdala že več čarter Jev unijam teh delavcev v se vernih in zapadnlh državah. Delavci, upoalenl v tovarnah, kl Izdelujejo krste, so organizirani v federalnih unijah, kl so včlanjene v Ameriški delavski fede raciji. kot govornik na konvenciji, v katerem Jt apeliral na delegate, naj bodo lojalni ADF. Konvencije se je udeležilo 381 delegatov, ki so zastopali 80,800 tlanov ln IM krajevnih unij. Od lanske konvencije Je unija dobila 7000 novih članov. Več ko 80 novih unij Je bilo usta-novljenlh v zadnjih desetih me-aeclh meravall zaseči podmornice. E-4en Izmed roparjev, »P«"«* 11 *an Rebaatlana, Jt bil ubit v spopadu s policijo. Madrid. 20. sept. Vladno poročilo ae glaal, da Jt fašistična krlžarka Baleares napadls tri vlsdne rušllce v bližini Ksr. tagens, prlstanlšksga mesta ob vzhodnem španskem obrežju. Krstko poročilo omenja, da so ■ Arapnell zadali dva rušllca, toda Na konvenciji so nastopili kotL^g škoda nI znan. govorniki senatorji ln kongrea-1 --- nikl In James Farley, načelnik poštnega departmenta. V svojem govoru Je Ferley dejal, ds ne bi smele grupe delavcev, kl je v Javni službi, okllcatl stav-ke. EV? - Več Hfe^l7a^blu unije United ** ^»«dnika čehoaiova-1 Kot goetje govorniki »o napo- Neštete deputa- vedani Willlam Green. nsmzacij odraslih in mla- nik Ameriške delavskeJW^M >«eh kraje* Cehoalova- je. governer Homer. člkaški 20. Sept. I'redaadnik Rooa-velt odide ■ r ^ ko- 22. t. m. ns za,>ad na ^vorniško dal . da j. » JJ predal turnejo, kl bod-piranju starcev", pač pa naj vsakdo aam akrbi sa svoje stare dni — tedaj bo vse ostalo pri starem. Dolžnost orgsniziranih delavcev Je, ds stalno povsod pritiskajo na zbornice poaameznih držav za nepraatano izboljševanje socialnega zavarovanja. To zavarovanje ostane spaka. komedija, če ae ne bodo sanj brigali oni, katerim je v glavnem namenjeno Ameriški bogatini ae ne bodo nikdar brigali sanj in vedno ga bodo črtili, kajti oni eo še preekrbljeni za avojo starost. Najbolj po ee bodo organizirani delavci pobrigali aa aoclalno aaščito, če ne volijo več "pri-JateUev" sa aakonodajstvu, pač pa svoje ljudi aa lastnem programu In v svoji neodvisni delavski stranki. Volitve v metropoli Clevelaad, Ohio. — Citateljem Prosvete Ja znano, M Ja Cleveland velika naselbina. Marsikateri se začudeno vprašuje, zakaj ni več poročevalcev iz slovenske metropole. h . j Vzrokov zato je mnoga Ea* ne prireditve — kdo naj vae navade? Zraven vfeb prireditev, veselic, sestankov, tudi društvenih aej itd. nas ailijo razmere, da se radi ali neradi mešamo • politiko. Veliko let sme stali na strani, gtedali in opazovali razne profesionalne politikarje, kkjetf *o nam k večjemu pritoftttU pred volitvami nekaj lepo donečih obljub. Take se Ja vlikte mnogo let. Poslušali smo obljube, plačevali za hišo (katero smo kupili na obroke), predpieane davke ter molčali. Ampak vsaka reč ima svoj konec. Prišli smo do zaključka, da si tudi mi isberemo svojega za stopnika v naši naeelbini. Po raznem posvetovanju tu in tam, kdo bi bil najbolj zmožen, da bi zastopal nas vae, smo sklenili, da vpraiamo splošno znane-ga in delavnega rojaka Franka Somraka. Na našo žalost ae Je branil cele mesece, da bi prevzel kandidaturo za zastopnika naše 28. warde, v kateri amo Sloven ci z ostalimi Slovani v večini. Naše prepričanje Je, da izmed vseh petih kandidatov, ki sedaj kandidirajo v naši 28. wardi, Je Frank 8omrak najboljši. Splošno je znano, da kjerkoli je bilo treba pomagati, je bil Frank Somrak na mestu. Ce pogledamo v njegovo zgodovino, Je odprta knjiga. Kot delsvec v raznih tovarnah Je radi agitacije v prid delavstva prišel na takozvano črno liato. Posledice tega so bile, da ae Je lotil obrti. Kdo naj opiše vae delo in težave, katere je bilo treba premagati. Ako bi ne bil trden "kot kamen" ter vztrajen kot "afriška kamela", bi bil naporom podlegel. Njegovo gealo je bilo "Naprej Ovire gor aH dol, kar Je na poti, mora iti s poti!" Kakor mi vai ostali, se Je nami trudil in delal ter nas ved no In povsod bodril in nam ave-toval k boljšemu napredku. le-kreno amo prepričani, da Je Frank Somrak veliko pripomogel a avojim delom In nasveti da se je naselbina v splošnem izboljšala ter dobila med drugimi narodi ugled, katerega ima sedaj. Kot davkoplačevalci In delav cl smatramo sa našo dolžnost da gremo vai dne 28. sept. — to je prihodnji- torek — na voližče. da naredimo križ (X) na glasovnici tam, kjer bomo videli natie-njeno ime Frank Somrak. Liga davkoplačevalcev in delavcev. Za kampanjski odbor: Frank Berkopec, 5. vllno 00 si postava ttavniški delavci, tako tudi a avojim nastopom. Organiziranje ep še vedno nadaljuje, rasen med jeklar-skimi delavci, in to v Oretnovo ADF. Lewisov CK> še ni prodrl V Pueblo. V nedeljo, 1$. sept, Je pevski klub "Prešeren" priredil za ¿lane njihove družine in setrodni-ke zadnjega koiteerta pdvhtni piknik na svojem domu v Rye, Cola Udeležba Ja bila prilična za vseetraiiefco zabaVo. Sttpni obed Je bil izvrsten, govori o-krog ognja (bonfire) zanimivi petje mora in Johna GerttA in rmonike — razveseljivo, ples, posebno "broom dfcncc", pri katerem igra Steve Sajn Veelej važno vlogo, zabaven, koristen v razvedrilo naših duš in potreben dobrobit naših nog. Razšli amo se okrog 10. zvečer a zavestjo v srcih, da nam bo dan še dolgo ostal v spominu. ntf* |a poeebno vzbuditi posor-noat v srcih naših fejfckov do slovenske pesmi. Torej, brfrbartonski govenct ih drugi Slovertei v Ctevel&ndu, Kenmoru. Girardu in bližnji okoli«. »beležite si dan ttk septembra kot dan posvečen povsem naši nedolžni mladini, da sami čujete njih izbor no izvežbane in talentirane glasove in da obenem tudi gmotno podprete to narodno in kulturno ustanovo. Bodimo vsaj V slovenski narodni pesmi edini! Z izrazom naše iskrene dobrodošlice vae ponovno opozarjamo in pozivamo, da se gotovo udeležite koncerta Barbertonskih ptpvčkov v soboto. Odbor. i i - Stopetdesetletnica Razgledi federalne ščite. uprave Zveze Vabilo na Idatove voselioo Fhkleyvlile, Pa. — Poeefenih novic pri naa ni, tako tudi v naši bližnji okolici» namreč novic, ki bi zanimale našo širšo javnost. KUub temu pa ja treba nekaj napisati in sporočiti, in sicer to, kar se bo šele zgodila. .Tfrt "M, ... | Dne 17. septembra je bilo ravno 150 let, odkar je bila sprejeta ustava ali konstittici ja Združenih držav. Dne 17. septembra 1787 ao člani uatavotvorhe konvencije podpisali osnovni zakon Združenih držav r- konstitucijo. Svečano podpisanje ustave, kot predlagane od konvencije, je bil zares dogodek velikanske važnosti; končala je s tem resna borba med 56 člani uatavotvor-ne konvencije, tekom katere je prišlo do spopadov in se je večkrat zdelo, da se prizadevanje V soboto, dne 25. sept. bo u»tvariti vrsto osnovnih zake-namreč naš klub JSZ priredil nov sa novoustvarjene ameriške veselico v korist svoje blagajne. | republike ne bo posrečilo. Bilo Tako je bilo sklenjeno na zadnji j* tedaj trinajst takih republik klubovi seji. Ta klubova veseli- _ držav, vsaka izmed katerih Je ca se bo vršila na Hackettu v bila ljubosumna na avojo lastno Slovenskem domu in se bo pri- suvereniteto. Centralne vlade čela točno ob 8. zvečer. Igrala bo takorekoč ni bilo, dočim je bil dobroznana slovenska godba pod kongres brez moči v stvareh na-vodstvom Jakoba Guzla. On in rodnih financ fn trgovine. Vea-njegovi muzikanti znajo dobro ^a država Je izdajala svoj lastni igrati! Postrežba bo dobra v iseh papirnati denar, ki Je kmalu po-ozirih. stal takorekoč brez vrednosti. Uljudno vabimo vse bližnje in Vsled gospodarske zmede, na-oddaljene rojake, da se udeležijo Btale po revoluciji, karkoli Je bi-naše veselice prihodnjo soboto, io industrij, je bilo paralizirano to je dne 25. sept. Seveda Vabi mo tudi vae rojakinje. Tako se bomo spet enkrat skupno pozabavali in razveselili. Pričakuje se velika udeležba in za poaet ae vam v imenu kluba že sedaj zahvaljujem. Torej na veselo ^videnje v soboto v Slovenskem domu na Hackettu ob veliki udeležbi! Frank Pernifiek. Veetl Is Pvebla Pueblo. Colo. — Dnevi eo vroči, večeri pa hladni v našem Coloradu, tako da tiato, kar podnevi shlapl. lahko ponoči zmrzne. S tem se prihrani ns kopeljih. Ns drultvenem polju spimo, kar se tiče zabav je vse mirna Pa saj ni čuda, vročina naa je zmučila; ko ae ohladi naša kri, bo bolje. Pred par tedni nas je obiskal urednik Prosvete Ivan Molak s svojo nsdvse prikupljivo ženo. Molek rsd molči, imsmo pa slutnjo, ds toliko več misli. Omenil je, ds je bilo Pueblo pred leti ens najbolj aktivnih slovenskih' naselbin In uganka mu je, kaj je vzrok našega blaženega miru. NI nas kritiziral. Čeprav smo kritike potrebni, in prav ima: čemu ae umerjati temu ali o-nemu. in jaa mu prisodim, da Je naaprotho od ženak — kratkih laa pa dolge pameti V svojem potopisu imenuje naše Pueblo prašno. Ce to ni rasžalitev, se vse neha. poeebno za nas ženski apol. Saj vendar P« »Id m* v no natega življenja prebijemo s brisanjem praha. Upamo, da niata dobila prealabih vtfaov o nas In nas v bodočnosti topet obiščets. Mil ae pridno organizira, ksr se Je pokasalo na daa d* lavakega praznika. Paradimnje delavcev je bilo eno največjih v pueblaki zgodovini Najbolj šte- Koncert Barbertonaklh elavčkov Barberton, O. — V imenu pevcev in pevk mladinskega pevskega zbora Barbertonski slgvčki vse velecenjene rojake že dru gič v kratkem času prav iskreno vabimo, da se udeležite njihovega drugega, povsem še lepšega koncerta, ki ga "SlavčkP priredijo v soboto večer, dne 25. septembra v domači dvorani samostojnega društva Domovine na 14. cesti v Barbertonu. Zanimanje za naše malčke, spadajoče v mladinski zbor Barbertonski slavčkl in njih petje razveeeljlvo raste že od njih pr-vega javnega naatopa zadnjega februarja, zato obeta biti drugi naatop Slavčkov na omenjeni dan pred publiko višek hvalevrednega vežbanja in učenja na polju vokalnega udejstvovanja v dobi par mesecev. Program, ki ga je sestavil naš neumorni elovenski glasbenik in pevovodja Louia Šeme, vsebuje več k 1 a a 1 č n o kom poni ranih skladb seetoječih is solospevov, duetov In pesmi, ki Jih izvaja zbor a spremljevsnjem ns klavir pod nadzorstvom gdč. Mary Gore nc«. Pevske točke, ki so bile izbrane za ta koncert, so nslašč primerne sa mladino, (car bi mo- la dežela Je bila brez vsakega Hredita. Razpust federalne zveze se je sdel gotova stvar, ko so Vaditelji, ki so se borili za ne-odvisnost, odločili sklicati konvencijo trinajstorice držav, da se ustvari centralna vlada, ki naj dovede do mnogo boljše e-rtotnosti. VKonstitucionalna konvenci-ja" je bila organizirana dne 25. maja 1787 in zborovala je štiri mesece. Naziranja med delegati bila tako nasprotna in raz- so pravljenja so se vodila a toliko strastjo in ogorčenostjo, da so voditelji smatrali umestnim zborovati za zaprtimi durmi. Sele 1. 1819 je bil obelodanjen zapisnik o razpravah ustavotvorne konvencije. • Da pojmimo raznoterost vlad nih oblik, priporočanih konven ciji, naj le omenimo, da je Alexander Hamilton, kaanejši za kladn&ld tajnik v WaJbingto-novem kabinetu, predlagal, da bi se predsednik in senatorji Združenih držav izvolili do smrti in da bi ae tudi državni guvernerji imenovali do smrti s pravico odklonitve vsakega sklepa državnih legislstur. Po Hamilto-novem načrtu bi tudi prfcdsed nik imel pravico vetlrati vsak zakon, sklenjen od kongress in imel dejansko pravieo Izvoljene ga kralja. Hamilton Je bil nazi ranja, da ao republike preveč dovzetne za korupcijo in intrige. Na drugi atrani je neka nku plna delegatov, ki je bila za ta da se "razširijo uspehi revolu clje", nasprotovala sami idej centralne vlade, ki bi dajala povelja državam. Hotela je nada- ljevanja prejšn lagi "Articlee oi ob neznatnih epremetabil l» m dila, da si vsaka države mora sama poiskati svojo rešitev. Večina teh delegatov Je iitopatizi-rala a takozvanim Shaysovim u-porom, ki je bil naperjen proti velikim laptninskim Interesom in se je bala, da bi ustvarite^ federalne vlade 4ov*dla do ustanovitve ameriške arietokridje. Manjše drfave so se borile proti proporcionalnemu zastopstvu v kongresu, kar je končno dovedlo do kompromisa: enako zastopstvo v senatu in proporcionalno v represented j ski zpor-nici. Kar se tiče vprašanja suženjstva. so delegati z Juga zagovarjali svobodno uvažanje črncev. Taki prepiri so bili bredumš-ni in v enem trenotku se Ja položaj zdel brezupen. Proti koncu maja je bil predložen konvenciji takozvani "Virginia Plan", ki Ja poglavitno bil izum Madieona. Določal je troje različnih panog vlade: zakonodajno, eksekutiv no in pravosodno. Garantiral Je vsaki državi republikansko ob-iko vlade, ali prepuščal je vsaki državi samostojnost v svojih notranjih zadevah. Ta plan Je bil končno sprejet kot osnovni načrt ustave. Konstltucija, kot je bila končno predložena posameznim državnim konvencijam v odobrenje. je bila rezultat kom promise med raznimi stnijaml in pokrajinami. Kritikov Je bilo .mnogo, toliko a strani konservativnih kolikor liberalnih elemen-l Konstltucija je bila ratificirana od dveh tretjin držav meaeca junija 1788. V aprilu 1789 Je bila organizirana prva federalna vlada pod konstitucijo, ko je bil George Washington uatoličen kot prvi predsednik. Kmalu potem je prvi kongres predložil državam prvih 10 amendmentov h konstituciji, ki skupaj tvorijo akozvani Bill of Righta — čar-ter državljanskih svobod. Te spremembe so bile hitro ratificirane in tako je bil odpravljen poglavitni ugovor proti konstl tuciji s strani liberalnih elemen tov.—FLIS. o zapadu! ton Molek (Nadaljevanje.) Ta kraj je po vaej Ameriki zna« . natorijev ali sdravili* Tpa Si prirodnih čarov, zato je al&rT^U no število turiatov pride v svojih avt* s jo notirali avtne licence iz vseMg dr£ 1 Cenlra,ne aMötoe t^di za zdrave ljudi. Stüde* ' faqa pa mm samo v Springs, marv«* bih daleč aaokoli. Baš Ä ^J ÄÄI: Privatna H trt formacij, dalje zleti na Pikes Pe »e v okolici, in druge znamenit . «Uno komercializiraJe. Vsak tuj kraj, je prinesel denar in do r»M>v Je, da tujca dobro oderejo »ovanjam, hrane, vošhjo in suvenirji! Prvo, kar doživiš, čim stopiš iz vlaka, ta agentov, ki te obkolijo in ti na vse w ponujajo informacije o vsem in postrežt vrat Odkrižaš se jih, ali kmalu H Domače rešit V New M^M* 87-letni Andrej Heimbring. "T ^Jk pri Veliki dolini as Dolenjskem ženo In dva otroka. hllo # Delavke vm* V 0»oba ,A^ ^ ^ tiranih 4t organiziranih delavcev da so izzivali Izgred' ^ oii Svetovna vojna. Aaf"® . x sivo v Belgiji. Amer»*ks^^ pd večati ameriško armado aa ^gTT^ Voditelji želeaalškili bratovščia. U ee ee f» navdušeno publiko 7sïovenskem novinarstvu Iviji »e posveča č*»- „ poklicu prav malo v Novinarskem tf&nlh semo 16 č*-* Slovenki sta g V* Kot poklicni ¡5 se smatrajo ^nno oni, plujejo pri veHkm 5, ali vsaj tednikih, so L nastavljeni, prejemajo plačo ter je to delo poklic. Urednke n^ 2h listov in rubrik pa Z drugim poklicem in ¿¿večinoma iz onih krojem *> listi namenje- reklamno glasilo za svoj kavni izdelek. Ker je v tem listu Kve-drova sama največ pisala in je list prihajal kot nagrada Vytlro-vim odjemalkam v roke mnogoštevilnim ženam po kmetih In po mestih ter je Zofka z veseljem sprejemala začetne prispevke mladih ženskih talentov, ima to reklamno glasilo za našo ženo pomen ženskega lista. Vsebina je bila kaj pestra, zanimiva je bila zlasti Listnica uredništva, kjer je Zofka z literarnim okusom in hudomušno duhovitostjo z božanjem in bičem vzgajala ženske „.nje, gospodinjske po-| in modke talente, babice, kmetice, delav- L 1917 je MCela v Zagrebu ^ejo in pišejo strokov- dajati »Ženski Svijet", ki ga in predele; uradnice, u- je ^ piratu preimenovala v profesorice pa urejuje- «jugoslovansko Ženo". Kot kurijo ono čtivo, ki je na- nica in neodvisna urednica je splošnemu izobražetflr ^ Zofka li|stu veUk duhovni ^ iene in socialno femi- ragmah in je ddkrito in neis-j vzgoji javnosti. Strokov- progno posegala v vse rane in rtienih novinark še poraba ženskega življenja ter k ena - Vlasta Tancig je dvignila Ugt do take višine, ¡iila v inozemstvu šolo I ^ ^ ¿e danes težko meri z njim _ e vede in časnikarstvo, kakft druga jUgoalovanska ženin teiavo prebija pot v ta ^ ^ je tudi ure- Urednice in jevala in večinoma tudi pisala jutah li«tov in rubnk ^^ q ..^mer Tag-pmajo potrebe ČUateljic blatu„ Frauenzeitung. J"no l Kvedrova je bila kot novinar- rf1, lil ** vedno odkrita, značajna fe- lensk, list lepo ustrezajo m. dala je najvažnejši — namenu m se lahko me-1 ženski donesek slovenskemu le- Mi0bmmi ^v^fh ^vju in časopisju in se je poprav se morajo v^ h po« j ^ ^ J -SeSSSTi e htevam časa, ki Je takrat slo- ikfaje pn življenju le požr- revolucionarno idealizem urednic in so-1 jugoglovangke poMi- ., . . .^„„ične in kulturne razgledanosti. . so vzroki tako nizkemu našo inteligenco v ijlu ,'ov®n 77,. ju iAvT ženskem in socialnem gledanju jusk.h - poklicnih^novi-1 ge mm itkaMla ^ ^ k? V prvi1 vrati pravgotovo nargkem delu izven gvoje domo- ioitnem številu moških mo- v-ne v neenakopravnem poioža- ' Ki^enčlčeva . Razen društvenih in j a. n ki HP lih ženskih listov so Vel* danes .^„^h Z mJA listi in revije v ■»¡¿¿f» X ' 1.ju?0®'0vans^a. *ena n^ poklic v driavfe- * političnih pravic in ne « ^ kj ima gtrokov. .je v politiki nima še svo- »urednica". Kot mlajša oporišča in ne po- dekle je vlela uredništvo .jer^nejavne tr bune za- u§ta .,sloven. «ma besede pri listih ki » izhajala y ^ ta j§ ^-a glas la političnih ¿i ^ urednico ^o Razvoj življenja se ne gftrtolovo. Klemenčičeva je de-I iti in nedvomno bo tudi L. y urcdnifitvu "Slovenca" 26 leni prišel čas, ki jo bo po- » fcot vg€gtransko uporabna k javnemu, političnemu pigalft je ¿Unke, nešteto Zato bi naše mlade mte- L meljitih uvodnikov, urejevala lke storile prav, če bi se doio6ene rubrike in pomagala de unimati tudi za novinar-1 lrugim uredniškim tovarišem, peklic in se pripravljati nanj I kadarkoli so se v zadregi zate-fcokovnim politično sociolo- kali k njej# g primeroma tako Izobraževanjem. šolsko izobrazbo kakor Kvedro- uprav še do danes skoro ne va ge je Klemenčič-Anžičeva že an»o govoriti o slovenski po- v dekliftkih letih zanimala za ■i novinarki, so v zgodovini kuiturne pojave svoje dobe in je k publicistike zabeležene kot ob navdušenju nad dr. Kreko-tfapešnejše delavke štiri že- vjmj »ocialnimi spisi in govori 11 obsežnim kulturnim obzor- napisala nekaj člankov za poli ■ in redko žurnalistično ruti- tične liste, ko Še ni bila stara «Zofka Kveder, Ivanka Kle- 20 let. takrat je apoznala, ■fii, Lojzka Stebi in Angela da je tudi žensko vprašanje va- * Nobena teh novinarskih ¿na sestavina socialnega pro-pdnic nima strokovne žur- blema. Pod uredništvom Ivanke ■tiine izobrazbe, povzpele so klemenčičeve se Je "Slovenka" ^ tega uspeha le po priroje- dvigala od meseca do mesecs, v ■W>genci, smotrenem samo- njem krog so stopili poleg razr •^vanju in smislu za opa- boritih sotrudnic Marice Barto-•«nje resničnega življenja in love še predstavniki najmoder-«Mvanje višjih vrednot. Na nejših socialnih in literarnih *** slovenskega novinar- smeri: Kristan, dr. Lončar, dr. Jtomo vsaj deloma lahko vi- Dermota, dr. Prijatelj, dr. J. To-l koliko dela ao izvršile te minšek, Cankar, Zupančič. Ume-M l«ne na polju žumalistike. vno je, da je bilo tako napredne- fcrfka Kvedrova mu lUtu življenje v slovenski re- * revne, priproste druži- ^ je s .amo meščansko- «tih letih je rtaška Slovenka ^ «obrazbo dvignil* do v^- Prenehala^ Klemenčičeva o je ^ alušateljlee, največje ^ušala obnoviti še enkrat UM PHake DiHaUliir- i« „„vin« P© prevratu je začela v Ljubljar t«; >«« v M 8£ * * i^^tiJi ¿Z Lojska dtebijeva Iz )todebnega vira kakor femi« nisem in novinarstvo Ivanke Kle* menčlšm, to je iz socialisma, se je rodilo tudi eminiatično in no* vinarsko delo Lojze Stebijeve, i* dej ne voditeljice ženskega giba* nje v Jugoslaviji. Tudi Šteblje-va je kmalu spoznala, da ja žensko vprašanje le del splošnega socialnega problema in ga je zato treba reševati le v zvezi z drugimi soelalnimi pojavi. Priro* jen organizatoričen talent in močna zavest duhovne svobode sta usposobUn Stebijevo sa taka no-vinarsko mesto, kjer je lahko dejala pokretom, ki so bili do takrat in so še danes skoro izključno v območju moškega dela. L. 1912. je stopila Stebijeva v uredništvo socialno demokratičnega dnevnika "Zarja". Ko je po dveh letih Zarja postala tednik, je bila Stebijeva edina in popol noma samostojna urednioa tega lista. Bila je poročevalka sa občinski odbor in deželni zbor ter je pisala temeljite uvodne član ke. Istočasno je urejala "Tobačnega delavca", glasilo Zveze to-1 bačnih delavk in delavcev, ter socialistični "2enski List", ki ja pa kmalu propadel ob pomanjkanju poštenega idealizma sa žensko stvar v stranki. Stebijeva ja nekaj časa urejevala tudi strokovni list "Železničar" in politični list "Naprej", uradniški strokovni list "Naš Glas" in socialistično revijo "Demokracijo", kjer je poleg uvodnikov pisala tudi Članke o ženskem vprašan- tU» Deset let urejuje Še "Ženski >okret," ki prinaša slovensko in srbohrvatsko pisane feministične razprave in poročila. Poleg tega obsežnega uredniškega dela je bila Stebijeva skoraj pri vsa kem listu tudi glavno sotrudni-ca in jim je dajala vodilne smernice. Stebijeva je tudi avtorica mnogih Člankov po raznih drugih listih in revijah ter je spisala več brošur, ki obravnavajo cilje ln metodo ženskega dela. Vsako delo opravlja 1 največjo vestnostjo, nekompromlsno in z zavestjo popolne moralne odgovornosti. V dobi avstrijske cen flO^Tlty orientaciji Hm malo uspešen, in ae je omejila aa snev, • katero obvešča čiteteljice o splošnem. modnem atanja ter uči šivanja* in ročnih delzlaeti one šeae, ki morajo same šivati. S tem avo-1 jim prekoriatnim publicističnim delom je Martelaačeva vzgojila marsikateri naši lani okus, spre-1 tnoet in smleol sa narodni ves ter | ji tudi goepadarsba pomagala. Pavla Hatoverjtve v Jutru. m,, .i——».. 1 Stavka časopisnih delavcev v N.Yorku Na j vac ji konflikt v zgodovini organizacije New Yark*— (FP) —Ameriški časopisni gild, organizacija časnikarjev, ee je aapletel v naj* večji konflikt v svoji zgodovini, ko je oklical stavko pri dnevniku Brooklyn Daily Eagle Spet Japonska Skoro viak dan smo v zadnjih V stavki fetih 4luu v naših in tujih 1U je aavojevanih ltO reporterjev itih 0 gr0aečj vojni med Japon-in članov uradniškega štaba in ako in Ruaijo oziroma Mongolijo, 126 upravniških ia drugih name* d oči m zdaj beremo, kako mi-ščencev* Konflikt je provociral 1.11 japonska armada zasesti no* iadajatelj lista, ker se ni diéal I ve kitajske pokrajine. Vse to obUuba, ki jih je dal časnikarjem ki**, da je problem tudi sa nae v prvih dneh pogajanj glede aktualnajši, kakor mi v sklenitve pogodbe. MI raikrokosmični domači politiki Pred uradom Usta se je zbralo domnevamo — kajti japonski 200 piketov po oklicu stavke. I rumeni prati segajo še preko A-Deset piketov, med temi Milton I sija v interesne sfere Evrope ln Kautean* načelnik enote čaeo-1 Amerike, pianega gilda in Nat Einhorn, Japonska še od I. 1963 preka-blagajnik, ja pOo aretiranih. Val ša v tekstilni industriji mogoè-ao bili izpuščeni ia sapera po sa-1 no Angleško, ki je 2 stoletji sta-slišanju na eodišču. Tiskarji in la na prvem mestu. Ant. Ziška člani drugih unij, ki imajo po- v aveji knjigi o Japonski, po ka godbe a izdajateljem lista, se ni- teri posnemam U članek, prav so pridrušiM sUVkarjem. v uvodu, da je danes še jasna William Hinee, glavni upravi- borba med atandardom pesti ri* telj HsU, je realgniral pred ne- ša ln sUndardom mesa, kakor kaj tedni, kar ja tedajatelj Usta ga ima Evropa namenoma zavlačeval pogajanja Japonska Ja v zadnjih HO letih s unijo čaanikarjev. Oildjesdaj lia majhne, revne dršave 1 25 ix)dal Hlnesovo Izjavo, v kateri milijoni prebivalcev poeUla sva-pravi, da je odstopil iz raloga, tovna alla, ki politično vlada nad ker nI hotel prevzeti odgovorno- več ko 100 milijoni ljudi, gospo-sti za stavki "kateri bi ee bili dareko pa še preko tega Itevlla _ _ lahko izognili, 6e bi ae izdajatelj I Olavni vzrok Uga strahotno geit"lt y Evropi so pa morale I cesarski dvor. L. 1819 je držal obljub, kataHT Je dal orga-1 kltreca napredka Je v Um, ker vlade vedno P1čunati a inUreai| privolil v usUvo, seveda obdrtal uni kar jem." zure je doživela Stebijeva mnogo težkih dni, toda vdala se ni nikdar. Njeno novinarsko delo je bilo dobilo zasluženo prizna nje v stranki sami, saj so zaupa-vali njenim rokam vodstvo svojih glasil, danes pa jo visoko cen tudi jugoelovensko organizirano ženstvo. Angela Vodetova t Vodetova je začela novinarako delo v "Ženskem Svetu". Njen članki o ženi v najrazličnejših položajih, pa ocene knjig in gledaliških predstav so se odlikova le po močnem sociološkem pogledu, Jasnem pojmovanju in polju dnem slogu. Kakor vsaka močna osebnost ima tudi Vodetova usta Ijen življenjski nazor, ki jo uapo-sablja sa razeodno opazovalko ži vljenskih in duhovnih dogajan družbe in poedinca, in izrazito etično zavest, ki uemerja njeno delo vedno na tista pota, ki vodi jo k pomoči posamezniku prav tako kakor k občestvenim ciljem. Ko ae je ljubljanskemu "Ženskemu Pokretu" posrečilo, da je "Jutro" odprlo v ponedelj- j ski izdaji posebno rubriko za feministične članke, je prevzela o-skrbovanje tega predela Vodetova. Po zaslugi njenih številnih jasno smotrnih člankov in predavanj se današnja slovenska žena zaveda svojega mesta v družini, poklicu in javnosti ter spoznava svojo pot, zlasti mladina, ki se uemerja k širšemu socialnemu pojmovanju osebnega in obče-stvenega življenja. Vodetova Je ,1 privatne industrije, kakor je I pravi podjetij. To so bile druli-bila in še je v drugih državah, ne: Mitsui, Mitsublšl, Satauma tam ni bilo, tako da je iz fevdal- in Okura. V rokah teh štirih ne države skoro čas noč nastalo podjetij je danes skoro vae go-ndustrljako državno gospodar- npodarstvo Japonske» ln ti nosijo stvo, kajti Japonska ni imelu poleg dobičkov tudi ves rlalko kapitalistov, niti strokovnjakov ter so pod strogo državno kon-n je morala takoj državna oblast trolo. In ves velikanski uspeh dati kapital na razpolago ln iz- japonske Industrije ln trgovina šolati v tujini Inženirje ln dru-1 Je baš v tem, ker Jo U 8—š pod-ge strokovne sile. V Inozemstvu jetja vodijo po točnem načrtu ao videli, kako se Napltalisti med I in vzajemnem sporazumu, kakor seboj bi jejo in škodujejo, doma je to preje vodila državna upra-so vae te borbe odpadle. Japon- va. Dve do tri glave vodijo češki cesar je absolutno čuval ln lotno japonsko gospodarstvo, vodil po načrtu razvoj do kapita- čim Je v Evropi nešteto vodilnih ltstlčnega napredka. Tam se In- glav. dlvldualiaem v evropskem obse- Četudi si Je država ob liroči-gu nikdar nt razvil. Ce primerja- tvi Industrije v privatne roke mo Evropo In Japonsko 1 dvema zagotovila vpliv na njo, vendar kupoma riža, potem vidimo, da se so si današnji magnatl te lndua-Japonec ne čuti kot zrno tega trije tudi tnali dobiti vpliv na kupa, nego kot riš oziroma kup; državno notranjo in ounanjo po-Evropejec pa se čuti v prvi vrsti lltiko» kakor je to i drugod. kot posamezno zrno. Tudi v tem To pa Je bilo doelej na Japon-je v «lik del skrivnosti japonske skem aelo lahko, ker Japonal ni-motj, I so imeli smisla sa demokmeijo Posameznik ni nič. samo s ce- In politiko, aa katero ae aelo ma* loto In za celoto se dajo narav- lo zanimajo. Ko so 1. 1M0 mladi ne ovire premagati, Japonci uvajali uatavno monarh 2e l 1871 so fevdalni velepo- hijo, se ljudstvo ni zanimalo, ali sestnlkl dali cesarju vsa pose- vodilni politiki — oligarhl — 10 stva na razpolago, da U 1 »ako- vedeli, da se da parlament ladje nI uredi vprašanje agrarne po- voditi ln nanj vplivati, kakor na nlzlranlm časnikarj «te- je Japonska pred Rusijo in pred poaametnih magnatov. Rooseveltovo Ameriko začela z načrtnim gospodarskim ln poli je saae vojno in mornarioo in Id Ja Obsodba Croonovih napadov na CIO I ttčnlm programom, „ . rin Evropa, zlasti Anglija, ~ Houston, Te*. — Gibanje CIO I najy#| polag drugih narodov je predmet obrekovanja a straai MgJJJJ «TcWlllzaclJo Azije, po-onih, ki ga hočejo-uničiti, Jt ^ ^ lîgubl ji^m vÍTtrt! ta jal John Brophy ^r^tor CIO ^ ^^Jtakega gospodar^ na delavakem stva (Anglije, Francije. Holsnd ae Je udeležilo več ko 2000 ljtKllJ ^ Jn df ) gg |e um|ka dob| ]m V svojem govoru Je očrtal clUe dfiitlčnega gospodarstva (Js-in uspehe, ki j h Je dosegel CIO ^ Amerike in (M) Rusije), v enem letu. "Vsi večJ uspehi JJ^ ^ bo ^ |la borba za ao bili doeeženi, odkar jo «^ prvenstvo, t kutiva ADF suspendirala unije . ^ ^ ko CIO," je dejal Brbphy. "V mJfôfffËXW kratki dobi amo organizirali de- ojoh lavce v induatrijah ÍLTZISmWJ**^ ^LïLil^oS; ln živeli več sto- katero je ADF zanemarila. 0"m latii V fevdalni zavlsnoeti, aapr- - nl T"0 fVl« Ivoj avet ne da bi vedeli, potegne jeklarske, avtne, kav- " ^ Na revnih čukarake in druge delavoe a uni- . w !maj0 le jo. Voditelji Ameriške delavske {^^^ umlje, so imeli federacije eo odgovorni aa «M» ¡TJ, , JJ^ ütrok ko|,kor jih kol, ne mi. William Oreen ho- „T^ „ajiačjl skrom- di po daUli in kriči o potraki JJJJ ¿"J mogUt ln M na ukaz enotnosti v delaveklh vratah. 4oa gre vaa v vaakam jo. zlasti s produkcijo svile, ki traîne unije, naj izključijo vaei uatsnovill staro cessr- unije, katerih voditelji ao na- -tvo> kl jt bilo naklonjeno Ideji, tezo Nta-ta» Zvonu rCu ta novin.r.k.mu d.lu pri «lov.n- •tstcr v vi ' ItT." , «u- dani j« vt»»lh naplmto t»dl "MZi » Svet". 1 ^ ^ HjinllTfrtte 2iwk IPokr#t "• "3°e'»'no *'»£ pr«Uv»nJ ter it «din. knjif. te ^ lwitchtnu !l 'vojfrr, novin.r.k«m d« u «J« Potef teh 4Wr||, tUvnih no- »11 ».¿M , * * vor«*anl» in i« vodno »kutoU .. . ».Hrta*, k! lo pO- »C.iSSt iJ&t ^ ki se imenuje človečnost in .ekcij« Novlnereka-^ * utemeljena v njeni človek ^Jaaja. Urejevala ln plsa- »ih osIški^r •ftnMhrfca ki prirodi In etiki ter ae lahko » ^ ftPaft «¿ugoelova- ^ ffiv l IT ^ "€ prP razodeva pod katerimkoli sveta* »v ^ in liti» ?i fnov'n*1'" ni m nazorom. Posebno težko In v M jena največja aaalaga V* TTl honora^i odgovorno novinarako delo je I- £ ^j« moto pilili H . dST^I Zuericher Zel- mela Klemenčičeva med vojno. £ ~ modno prilogo, krojno In ¿>2 *2** *** rrmu€n« Z razsodnim uredniškim peresom ^ ^ Enakega SveU" ^"»erbund, Haua-| i# Vedno skušala omejiU vse. kar ¿L^ Slovenkam pogled t v to stroko. Vodila jo je misel, da bi klonjeni CIO? To je dokaz ¿a si Japonska pribori ugled In G resno ve hinavščine. On govo- moi v gunanjem svetu. Ta si Ja ri o potrebi enotnoeti, obenem j 1h75 ustanovil svoj gospod«r pa napada voditelje CIO." aki „Vet (genro), ki je tudi i/. - . " ' , , delal ustavo In pošiljal študijske Zahtevalo tzvajcmjm komisije v svet. Od tedaj, t/.H J mednarodnega pakta priiično v 80 letih «a je Jepon • PniitiAnmar ska razvila v svetovno allo. spisala tudi mnogo člankov v dru-1 ™ * 'cZ' ** " l8W ■Wks*,i »,rv ge liste ter knjigo "Zena v dana-,^"^» F^U^U m£L parlament, so U sveUgenro .1- Anji družbi", ki predatavlja sin- ; 1 Hulla , aj Sr odpravili, gM rtari državnik. „jenih razprav, člankov le ^ gJ^*t ff so vendar ostali svetniki cesar ' — C------- ^ ^vf^T v^ll Z invl |8* ki uživa še dane. božanako kiu Vft^Zl^ JZIii šest, da velja res kot sin božji, ^"SifTinZT^V ££ ^ S«a torij noben, oblsatl nad državnemu UJn ku je v menu Japonci začeli z na ZS^JSl ^ifg ^ jo mora Kis XX ni Štet » državna oMaat vse v^itl,Uj- je bila tam že sUra domača obrt. H prvim poeojilom so ustanovili bombažno industrijo na ta način, da je država kupila stroje za 2000 kodelj. Obenem je cesar dal postaviti 2 cementni, In 1 tovarno aa steklene izdelke. Za vse to je tfllo treba plinskih in električnih central. Tudi prvo železnico je gradile država. Ker pa državna uprava nI nikdar z vsemi ustanovami iskala dobička zase, nego Je samo vodila ln vzpodbujala, usta-navijala šole sa Izobrazbo strokovnih moči, je potem, ko je bilo vee v tiru. začela prepuščati polagoma vodstvo privatnim industrijskim družbam. Tako od I. 1884—188*. Potem Je Japonska prešla od državnsgs kapitalizma k privatnemu. V K v ropi pa gre pot baš obratno. Do Uga pa je na Japonskem prišlo, ker je gospodarstvo že postajalo prekompllclrano, da bi ga vodili uradniki In ker država nl imela več dovolj denarja za ra-* toči razvoj, »premem ba pa je bila v splošno bolj teoretična kakor praktična, ker Japonski men-talite t zaničuje denar in podjetništvo. Oficirji, kmetje, kulljl so akoro bolj v časti kakor podjetniki. Zeto so sedaj nastali veliki monopoli posameznih, le maloštevilnih skupin, In sicer ljudi, kl so Še prej kot strokovnjaki In tr govcl sodelovali pri državni u slučaju v redu (v parlamentu) dobe liberalci kaks mUiji tudi od Mitsui in naaprotno. Vse unlverae s dijaki strokovne šole, radio ln vzdržujejo in podpirajo ti oN-garhl. Fanatični oficirji ia revolucionarji jih sovrašijo, daal ti ne delajo tako kot ovrepekl ali amerikanski denarni mogotei, ki ne vidijo svoje dršave nego |f osebno korist. Saj so oni koloni zlrail Formoao ln uredili Sahattn ln Mandšurijo. obenem v koriaf Japonske države. Japonska je danes pronnaelja-na. Mnogo je v njej bede. Odpor proti vsemogočnim magnetom ae je jasno pokaaal pri aadnjlh volitvah, ko so dobili seeiallali nad milijon glasov. Zato ski imparialisem dobiti nove pokrajine, Pri njegovi dobri uaga-nizaciji je vprašanje, če, ae mu bodo mogli uspešne braniti Kitajci. Tu bo imela glavno besado Rusi Ja—Svoboda. ŽENITVENA PONUDBA Poštena ženaka se Želi niti s poštenim moškim, eem brea otrok, ali samcem, v starosti 48 do 60 let. BUI mora izobražen Ur mora imeti evoj dom in a talno delo, ali mek> tr-gov i no Ponudbe pošljite na nar slov : "Poštena ženska", a/a PPa. sveta, 2*67 B. Lawndaie Ave* Chicago, HI. -(Adv.) 'Poleg >ga jt pošiljala U« díhai0 aovreštvo proti Slove- * ^ «n novele domačim II-Lom ln njih zaveznikom; prikri- ' n _ I » plü J! naatani- u> je vUj med vrataml osvetlje- ¡^ oevébodlla tujega vpliva, u^ sodelovala pri|VaU tista resnico In slovensko tul{h modnih In vzertaik listar ee e tam Bp^kih listih ter je 1.1 Užnjo, katero eo zašemnjevaU ^ M a0 «valjavila domača apo- KSÎi ur*dolštvo I)oma Uradna poročila in smernice, ki Bokmoêi Kmalu pa je ^ ki ga je izdajala j ao določale ton strankinemu je boj prsti Uj ■ Zdrava tovarna kot sopisju. mo Daljnega vzhoda, Umvač kriza tudi preblvaloov severo-zapada/' pravi Coatlgan. racija Commonwealth se je pridružila delavskim In drugim or ganizacijam, kl pobijajo japonsko militariatično kampanjo na KiUjakem, v zahuvl glede boj-kotiranja produktov japonskih industrij. V Washington u ae bo vršilo več ahodov, aa katerih bo govoril dr. Soo, vodja delav-skega gibanje na KlUjskam, kl na obisku v^^m F. IL D0ST0JEV8KIJ : Bratje Karamazovi In evo, v enem tednu poeta se je bratu mahom* poslabšalo. kajti bolehen je bil te od nekdaj, iibkih prti, slabotnega zdrav-ja in nagnjen k sulici; rasti ni bil majhne, a vendar tenek in iibak, v obraz pa jako zal in prijeten. Menda se je bil prehladil; zdravnik, ki so ga poklicali, je takoj tepnil mamici, da ima naglo sulico in ne bo učskal pomladi. Mati je jela plakati in oprezno prožiti brata (najbolj zato, da ga ne bi prestrašila), da bi se priprsvil in sprejel svetotaj-stva, zakaj takrat je le hodil. Ko je to slital, se je razjezil In jel nespoštljivo govoriti o hramu božjem. Obenem pa se je zamislil; takoj je uganil, da je nevarno bolan in da mu mati zaradi tega prigovarja, naj hodi v cerkev ter se izpove in sprejme obhajilo, dokler ima le toliko moči. SIcer je pa tudi sam že vedel, da je zdavnaj bolan, In ie pred letom dni je bil nekoč pri mizi hladnokrvno rekel meni In materi: "Ni mi usojeno, da bi živel med vami na tem svetu; morda ne učakam več niti leta dni" — kakor da je prerokoval samemu sebi. Minili so trije dnevi in prišel je veliki teden. In glej, v torek zjutraj se je šel brat pripravljat za izpoved. "To delam prav za prav zaradi vas, mamica, da vas razveselim In pomirim," ji je dejal. Mati je zaplakala od radoeti, tudi od gorja: "Vidi se, da mora biti njegov konec blizu, ko se je mahoma tako izpremenil." Toda v cerkev ni hodil dolgo, legel je, tako da so ga izpovedali in obhajali že doma. Nastopili so svetli, jssni, dehteči dnevi, zakaj Velika noč je bila pozno. Pomnim, da je po vee noči kašljal ln slabo spal, zjutraj pa se je vselej oblekel in poizkusil sesti v mehki naslonjač. Tako ga imam v h pomni u: tih in krotek sedi tam in se smehljs, bolan je, toda obraz mu je veeel in radoeten. Duševno se je vee izpremenil — taka čudovita izpremembs se je bila zdajci začela v njeml Pride k njemu v sobo stara peetunja: "Dovoli, dragec, da ti prižgem svetiljko pred sveto podobo." On prej ni dovolil tega, še upihaval jo je. — "Le prižgi jo, ljuba, le prižgi jo, malopridnež sem bil, da sem vam preje branil. Ti moliš k Bogu, ko prižigaš svetiljko, jas pa molim, ko se radujem tvojega dejanja. Oba moliva k istemu Bogu." Čudne so se nam zdele te besede in mati se je zapirala v svojo sobo in venomer plakala, le kadar je prišla k njemu, si je obrisala oči in napravila veeel obraz. "Ne plakaj, mamica, predraga moja," je časih dejal, "saj bom še dolgo živel, še dolgo se bom s vami veselil, ln življenje, oh, življenje je tako veselo in radostno!" — "Oh, mili moj, kakšno veselje je to zate, ko ponoči žehtiš od vročice in kašljaš, kakor bi se ti hotele prsi raztrgati." — "Mama," Ji Je odgovarjal, "ne plakaj, življenje je raj, vsi živimo \ raju, le vedeti nočemo, da je tako; če bi pa hoteli vedeti, bi že jutri nastal na vsem svetu raj." In vsi so strmeli nad njegovimi besedsml, tako Čudno je govoril to in tako odločno; srce ee nam je tajalo ln plakali smo. Znanci so prihajali v vas: "Ljubi," jim Je govoril, "dragi moji, le s čim sem zaslužil, da me imate radi, zakaj me ljubite takšnega, kakršen sem, in kako je to, da preje tega nisem vedel in cenil?" Služabnike, ki so prihajali v sobo, Je vsako minuto ogovarjal: "Ljubi, dragi moji, zakaj mi služIte, mar sem vreden, ds bi mi služili? Ce bi se me Bog usmilil In bi me pustil živegs, bi vam Jel sam služIti, zakaj vsi moramo služiti drug drugemu." Mamica ga je poslušala in majala z glavo: "Dragec ti moj, od bolezni govoriš tako." — "Mama, radost ti moja," Ji Je odgovarjal, "nemogoče je, da ne bi bilo gospodarjev ln slug, toda naj bom tudi jas služabnik svojih služabnikov, tako, kakor so oni meni. In še to tl povem, mamica, da je sleherni izmed vas pred vsemi kriv, jsz ps najbolj ismed vseh." Mamica se je kar nasmehnila pri teh besedah, plakala je in ee smejala: "Nu," mu pravi, "v čem si kriv pred vsemi in bolj od vseh? Drugi so ubijalci in razbojniki, a kaj si mogel ti storiti takega, da se obtožuješ mimo vseh?" — "Mamica, krvca ti moja," ji de (take ljubeznive, nepričakovane besede je bil pričel rabiti), "krvca ti moja mila, radostna, vedi, da je resnično sleherni človek kriv pred vsemi in za vse. Ne vem, kako naj ti tp raztolmačim, a čutim, da je tako, toll jasno čutim, da me kar srce boli; in kako smo Živeli preje in se srdili drug ns drugega, ne da bi kaj vedeli o tem?" Tako je vstajal s postelje vsak dan brlj ganjen in radosten in ves drhteč od ljubezni. Kateri-krat je prišel doktor — stari Eisenschmidt, Nemec, je hodil k nam: "Nu kako, doktor, ali bom še živel kak dan na svetu?" se je časih pošalil z njim. — "Ne samo dan, še mnogo dni," mu Je odgovarjal doktor, "še mesec in leta boete živeli." — "Cemu leta, Čemu mesece!" je vzklikal moj brat. "Kaj bi šteli dneve, ko Je človeku en dan dovolj, da spozna vso srečo. Zakaj se prepiramo, dragi moji, zakaj se hvalimo drug drugim in zapominjamo drug drugemu Žalitve: kar na vrt pojdimo, izpreha-jajmo se in se šalimo, ljubimo in hvalimo drug drugega, poljubljajmo se in blagoslavljajmo svoje življenje." — "Vsš sin ne bo več dolgo živel," je rekel doktor mamici, ko ga je spremila pred hišna vrata; "od bolezni se mu že meša." Okna njegove sobe so bila na vrt, naš vrt Je bil senčnat, poln starega drevja, iz drev-js je poganjalo mlado brstje, zgodnje ptice so bile že priletele in so mu čvrljale in prepevale skozi okna. In ko je gledal nanje in se jih ra-doval, jih je jel zdajci proeiti oproščenja: "Ptičke božje, ptičice vesele, odpustite mi tudi ve, zakaj grešil sem tudi pred vami." Tega pa že nihče izmed nas ni mogel razumeti, Čeprav je on kar plakal od radoeti: "Da," je govoril, "taka slava božja je bila okoli mene: ptičice, drevesa, trate, nebo, samo jaz sem živel v sramoti, jaz edini sem oskrunil vse, te slave in krasote pa niti nisem opazil." — "Kar preveč grehov jemlješ nase," je časih plakala mamica. — "Mamica, radost ti mojs, saj plakam od veeelja, ne od žaloeti; samemu se mi hoče, da bi bil kriv pred njimi, le razložiti ti tega ne morem, ker ne vem, kako naj jih ljubim. Naj bom grešen pred vsemi, zato mi bodo tudi vsi odpustili, prav v tem je raj. Ali mar nisem zdaj v raju?" In mnogo je še bilo takega, česar se ne mor rem spomniti, da J>i omenil. Vem še, kako sem nekoč sam stopil v njegovo sobo, ko ni bilo nikogar pri njem. Ura je bila večerna, jasna, solnce je zahajalo in obsevalo vso sobo s svojimi poševnimi žarki. Ko me je zagledal, mi je pomignil k eebl; pristopil sem, on pa me je z obema rokama prijel za ramena ter se mi ganjeno in ljubeče zagledal v obraz; ničeaar ni rekel, samo gledal me je, celo minuto me je gledal tako. "Nu," je dejal, "pojdi zdaj, igraj se, živi namestu mene!" Tedaj sem odšel iz sobe in sem se šel igrat, a pozneje sem se velikokrat v življenju s solzami v očeh spominjal, kako ml je bil rekel, naj živim namestu njega. In še mnogo je govoril takih divnih in prelepih besed, čeprav so nam bile takrat nerazumljive. Omrl je tretji teden po Veliki noči, pri popolni zaveeti, in dasl je bil že prestal govoriti, se vendar do svoje poslednje ure ni izpremenil : radostno je gledsl okoli sebe, oči so mu bile polne veeelja, isksl nas je s pogledi, smehljal se nam ln nas klical. Celo po mestu so veliko govorili o njem. Vse to me je takrat pretreslo, a ne Bog si gs vedi kako, čeprav sem zelo plakal, ko 40 ga pokopavali. Majhen otrok sem še bil, toda v srcu mi je ostalo vse neizbrisno, čeprav se je čuvstvo skrivalo v globini. Usojeno mu je bilo, ds se ob svojem času prebudi in oglasi. Tako se je tudi zgodilo. (Dalje prthodaJUL) Jos. Ribičič: Poslanec Gospod Kobilca je legej na zo-fo. prekrižal roke na prsih, za mižal in vzdihnil: "No vendar!" Zakaj Izpričano je bilo in z matematično točnostjo Izračunano, da je zmagal v volilnem boju In postal poalanec. Samo malo naj ne odpočije, potem pa naj pridejo nove skrbi. Za borne poalannke dijete, ki Jih nenehoma znižujejo, bo skrbi še preveč! Ali saj se ni boril sa čast in denar, boril »e je za koristi, sli kskor ee prsvi: zs dobrobit svojega volilnega okraja. Kjerkoli bo le mogel, bo povzdignil svoj glaa za to dobrobit. Ze ee Kobilca vidi v poslaniki klopi: Stoji, maha z rokami In vse ga posluša, de tuji diplomati v diplomatiiki Ml postanejo pozorni. Vse buli vanj. Tudi nasprotniki! Pesno poslušajo in zijo. da bi našli kaj krivičnega na nJem. Ali on ne bo odnehal, pa četudi prileti vanj tintnik in mu pokvari obleko! , , , Da. aaj ree, obleke! Kaj naj obleče, da De bi pokvaril aplošnega vtiea? Ali ima dostojno obleko? Vsaka ni zs to, v as j ne za otvoritveno sejo. Ts miMel Kobilco popolnoma zdrami. Dvigne se in sede. Dolgo premišljuje. Nazadnje se mu obraz razjasni In gromko zakll* če: "Mina, Mina!" Pridlrja žena v sobo in vpra-Aa prestrašeno: "Kaj pa se je zgodilo?" "Mina," pravi mož, "še ta meneč moram na otvoritveno sejo parlamenta. Kaj praviš, katero obleko naj oblečem, da bom tudi na zunaj napravil dostojen vtis?" "Ježešf* se prestraši ons. "Na to ps še nisem mislils! Tvoja črna obleka je že tako oguljena, da res ne vem . . "Ha." se Koblics zmagonosno zasmeje. "Jaz pa vem! Pri ne s I mi moj žakett" "Kakšen laket?" se čudi ona. "No. tisti, ki «em gs imel pri msturi. SIcer je t« k« >< olni raznih havzirarjev, oprtanih z vsemogočimi predmeti. In da bo mera polna, se vlečejo po naših cestah cele karavane gosi in pursnov, ki se zamenjujejo za razne obleke in perilo. Kdo preračuna škodo, ki jo s tem trpi naše trgovstvo in naša obrt? Odpravite te nezdrave razmere, gospodje tam na desni, potem bomo tudi mi glasovali za proračun!" je zaklical tisti poslanec in sedel. Levica plosks, desnica molči. Pa se dvigne na klopi pred poslancem Kobilco lepo oblečen poslanec, zakašlja, zamahne z roko in vpraša predgovornika. od česa naj potem Žive havzirarji? Ne čaka odgovora, temveč kar nam odgovori. Oj^še vso črno mize-rijo ljudi, ki so primorani, da se pečajo s prosto trgovino. S kraja v kraj jih preganja borba za življenje. Stradajo, štedijo in prenašajo vse mogoče trpljenje zs svoje revne družine. Zbornica posluša in je ginje-na. Le Kobilca ne posluša. Z izbu-jenimi očmi gleda v govornika pred njim, ki maha z rokami, da mu žaket kar tako oiakakuje in frfota. V ta laket ima Kobika uprte svoje oči. Natančno tak js bU njegov lakot! Kril bolji, saj je tudi zakrpan tam, kjer je bil nekoč gumb! Natančno tam. Ce bi bila te podloga zakrpana — potem — potem ... In si Kobilca ne more kaj, da ne bi počasi iztegnil roko in počasi dvignil krajce na govornikovem žaketu. Prav počasi in previdno. Končno Ima krajce tako vieoko, da lahko pokuka. — Sakra! tudi podloga Je ukrpana s krpo, Id jo ima gos Jod Kobilca v spominu. Ta žaket je bil njegov, o tem ni več dvoma 1' Po seji stopi gospod Kobilca h govorniku ter mu reče: "Čestitam, kolega! In, proeim, dovolite mi diskretno vprašanje: Od kod imate ta žaket?" Kolega ga pisano pogleda: "Kaj pa vas briga moj laket? Pa če bi ga bil kupil tudi iz tretje roke, vas se to ne tiče! Brigajte se za svoje zadeve, vi — vi—" In cel plaz priimkov se je veul na ubogega Kobilco. Jadrno ee je rešil po stopnicah navzdol e Gospodu Kobilci ne gre laket iz glave. Kamorkoli pogleda» povsod ga vidi. Spremlja ga na postajo, se obesi v kupe ju na obešalnik nasproti, koleea brzovla-ka poj o neprestano: "Isket, žaket." Kobilčeva glava je polna samih žaketov. "Saj bom še znorel!" vzdihne Kobilca in izstopi. "Kaj pa ti je?" vpraša lena doma. "Saj si ves shujšan in bled? Ali si bolan?" "Same sitnosti," odgovori Kobilca. "S poslancem iz istega kluba sem se skregat na žive in mrtve!" "Zakaj pa za boljo voljo?" "Zaradi žaketa, nosil je moj žaket! Veš, tisti žaket, o katerem sem ti pravil!" "Ježeš, Marija!" zavpije lena in bridko zajoka. "No, no!" tolaži on. "Saj to ni tako hudo! Je običaj, da se dva poslanca skregata. Mene le to skrbi, da vidim povsod laket. Najbrl je to bolezen! Haka nova vrsta livčnebolezni, vel! Moral bom h kakemu zdravniku, dokler je še čas!" Zena že kar glasno ihti. ■"No, zaradi tega ti ni treba jokati. Saj bo minilo. 2ivci pač!" "Saj, saj ne jokam saradi tega!" še glasneje saihti Iona. Zato jokam, ker sem jas krivs! Ah, veruj mi, ds se nisem spomnile . . . Sele, ko si odlel, sem se domislila!" VNo, veš kaj. Sedaj pa še ti začni s skrivnostmi. Kaj je, kar hitro povej!" Veš, ah moj £og ... Pred leti . . . kaj jaz vem . . . morda pred petimi ali še več — sem nekemu Banačanu dala tvoj laket zh — za —" Z izbuljenimi očmi se Kobilcs skloni bliže: "Govori, govori, po-ve) — za kaj si dala laket?" 'Za dva lepa purana" — za-hlipa žena "Saj veš, za tista dva, ki sem jih bila za deeetletnico poroke . . . ^Kobilca se razveseli: "Ne, ne vem, ali vem, da nimam halucinacije in da Je moj žaket ree bil in da je še . . ." Napačna zveza Nemški napisal Peter Piu». Novi avtomatski telefonski aparati, kjer si lahko brez tele-fonistkine pomoči poiščemo zvezo, eo mi zelo všeč. Nekateri so hudi sovražniki napačnih zvez, jaz jih imam pa celo rad; tako namreč spoznam vse mogoče ljudi, ne da bi mi jih bilo treba na cesti pozdravljati. Evo vam nekaj primerov iz moje bogate zbirke napačnih zvez. Zazvoni, negovan glas maale-no pravi: "Takoj moram govoriti s profesorjem X. P* Jaz: "Pri tem vas seveda ne bom oviral!" Glaa: "Ali me ne morete njim zvezati?" "Jaz: "Kdo ve?" Glas: "Oprostite, takoj moram govoriti z"gospodom profesorjem !" Jaz: "Potem bi vam svetoval, da ga brž pokličete!" Glas: "Kako to, ali ne govorim mar . .." - Jutro, ura je oeem, ob mojem Klavju zabrni telefon. Se ves span pograbim slulalko. Ze zaslišim nežen glas: "Ljubček, ali si le pokonci r' Jaz: "Morda, srček moj!" Glasek: "Ah, potem sem te pa zbudila!?" "Jaz: "To bom takoj videl otrok ljubi, samo svoj priimek mi prej povej!" Slital sem le le, kako je nekdo na drugem koncu žice dih-nil: "Moj Bog!" in lahno obesil slušalko. Tako te zmotijo v najslajšem spanju! e Sedim za pisalno mizo In delam. Kadar delam, telefon vselej najbolj neusmiljeno zvoni. Komaj sem pritisnil slušalko k ušesu, že me je vprašal ženski glas: "Kaj bi rad drevi večerjal?" najbr Kadar vas nekdo n vpraša po večerji, ae ^ zšč spomnite najalajših bolj nenavadnih Jedi , sem jih začel brt naštevat M) z Jetrnimi cmoki i «olici, divjo svinjo ni I način, po večerji bi ii privoščil . . "Ah, oprostite, napak klicala!" "2e mogoče, toda jaz vseeno prav rad ob vsak su sestavljal kar najbolj i večerje!" J Zelo samozavestno vpr ka dama: "Ali bi lahko la z gospo Cernačevo?" Jaz: "Obžalujem, kaj!" Dama: "Ah, gotovo je kajti sama mi je rekla, med peto in šesto uro' pokličem. Poglejte; pa le pri vas!" Cez eno minuto spet slušalko in sporočim: "Draga gospa, nikakor rem najti gospe Cernače gledal sem že pod postel, mizo in v omaro, toda n našel. Lahko bi bila deenem predalu moje mize, toda ključek tega sem žal založil!" Dama: "Nesramnost, la se bom!" ni mor Glas v žici: "Tukaj U Jaz: "Tukaj Peter Piui Glaa: "Tukaj Žolna!" Jaz: "Tukaj Peter Pi Glas: "Kaj pa je?" Jaz: "To bi tudi jazi del!" Zdaj slušalka od razb vzdrhti: "Tukaj 2-o-l-n "Jas: "Dragi gospod zelo me veseli, da ste toda to dejstvo mi ie ne stuje!" Glas: "Tri sto kosma enkrat..." AH ste naročeni ns trik "Prosveto"? Podi «roj Ust! NAROČITE SI MEVNIK » * ■ - ■ * ^ . IS. redne fceevaestie se lahke asred sa Hst Prssmis dva, tri. štiri aH pet asaev Is aae draga, k mi List Prosvsta ataaa m vse seake, ss Hase aH asilses fm ene letae aareêatee. Ker pa ëlaai šs pkiajs pri asssmtsts |UI tednik, ee Jba le prišteje k asreMaL TeceJ asdaj al rsrska, rsH, je lisi pradrsg ss ila»* 8.N.PJ. Liai Praskete I« rak Je v vsaki dndUal aefcde, U M rad Htal Met vssk dsa. resrata Jei Za Zdraš. država ts Eaaade.SSJS , Za Clssre la CWw le.. 1 tednik ia..............SJS 1 tedalk la............ f.tednika ta. •••••«......SJS S tedalka la........... S tednike la.............È4ê S tedalka la........... d tedalke la.............IM 4 tedalka la........... I tednikov la............ sK • tsdniksr la.......... Ss Brrepe je*•••••••••••• »ŠŠ«ŠS Itpelalte s podaji kupen, priložita petrshaa raste denar J. »U Ordar r pfcme te al aareBte Presvste, list, M Je taia Isstaisa. PeJaaaOe:—Vaelaj kakor hitre kateri teh Oano* prsnshs biti 8NPJ, ali Sa aa prenait profi od drošins la be sahbml «"j tedalk, hode «oral tieti flaa ia detlšaa dništoa, ki Js tako narofeaa aa dnevnik Proevete, to takoj nasnaniU uprsmUtrs in obansm doplačati dotHfco moto lista Prosrsta. Akotszam tedaj mora apravništvo snltati datum aa te vsoto naročniku. AHetete naroMli Proaveto aH Mladinski liât evo jema prijatelj« edini dar trajne vred—rti, Id ga aH sorodniku v domovino? Te Js sa mal denar lahko pošljete evoj-rem v r 1) PROČ TOTA, INN, SSS7 Se. Lawadsl* Ara, Chicas* Dl Prilešeae pošiljam aarešatae aa Ust Presvste vaste I...... Ime....................................Û. lis*»» k-- Naalev ................................................... Ustarite tedalk ta ga pripišite k meji aarsčatai sd 10 •••••••••••• ............•«. ••«••••••••••< ,.ČL drsštra ŠL. ...........................................Ci draštra it a n i),••••♦••••••••••••••••«•«••••••••••••••• /S a ■!( f i H ■ .Drflsva ............ Mer >...................... .................. ............»»— TISKARNAS.N.P. « tiskanji« «kri «pfcj* M* Tlaka vabila m Tassilos ia shode, visitnke, ¿A"iit^kfmi koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvstsksm, sic|w J angleškem jezika is àr»& kzj mSL VODSTVO T0KABNB APSLIKA NA ^^¡¡fJaBiîi* T0KOVINK ÑATOCA V SVOJI TISK A K BjUik» dsls I sgredje. SNPJ PRINTER ÜI749 ta LAWHDAL» AVÜ«* CHICAGO. OX. ____ w,is*nil"»