Štev. 205.
V Ljubljani v četrtek, 7. septembra 1911.
Leto XXXIX.
== Velja po pošti: as
Za oelo leto napro) . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'BO za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2*—
V	upravi prejeman mesefino K 1*90
SLOVENEC
i Inseratl:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat za drakrat za trikrat
po 15 v • • • • n 13 n
10
za večkrat primeren popust.
Poslano ln rekL notice:
enostolpna petltrrsta (T2mm) 30 rinarjer.
rsak dan, Izrzemil nedelje in praznike, ob 0. ari popoldne.
oar Uredništvo je r Kopitarjevi nllol štet. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Urodniškega telelona šter. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je r Kopitarjevi nUol šter. 8. Avstr. poštne bran. račun sL 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 28.511. — Uprarnlškega telefona št 188.
je** Današnja številka obsega 8 strani.
Poljedelsko delavstvo in soclolna demokracija.
Na deželi nima socialna demokracija veliko iskati. To nam govore zelo jasne številke ob raznih volitvah, ki vsakokrat socialni demokraciji v spomin kličejo, da ne bo z »socialistično državo« še dolgo časa nič. Socialna demokracija dobro ve, da ne bo brez kmetovih glasov posebno daleč prišla, zato je skušala svoje gibanje tudi na tkmete zanesti. Toda vsa ta agitacija |, ni rodila skoro nobenih uspehov, kajti taktika, ki jo prikrojijo socialni demokratje za mestne delavce, pusti kmeta jopolnoma hladnega! Globoko ukoreninjena religioznost, konservativni značaj kmetskega ljudstva, ljubezen do zemlje in do tradicije so se izkazali cot nepremostljive ovire socialnodemo-eratičnih načel. Tudi zadnja metoda, catere so se socialni demokratje. posluževali s tem, da so začeli delati razloček med vcleagrarci in malimi kmeti ni imela na kmeta nobenega vpliva, {ar pa ni nič čudnega; gonja proti vc-eagrarcem je ravno tako gonja proti imetu. Kajti malih in srednjih kmetov je velika večina in njih interesi so seveda isti. Največ živil producira mali in srednji kmet, ne veleagrarec. Videč, da ne pridejo nikamor, so začeli socialni demokratje čez kmete zabavljati; Bebel jih je imenoval za najbolj ego-ističen, brezobziren, brutalen in borni-ran stan.
Psovk, ki so jih socialni demokratje na kmeta zmetali, pa ne ponavljamo, ker so popolnoma podobne onim, katere ob času volitev v »Slov. Narodu« na površje pridejo.
Pač pa nam je treba pozornost obrniti na drugo gibanje, katerega se je socialna demokracija z vso silo oprijela, to je organizacija poljedelskih delavcev. Na tem polju upa namreč več uspehov doseči, kar jc seveda popolno naravno pri njeni razdvajajoči in huj-skajoči taktiki. Kakor liujska delavstvo proti obrti, industrijo proti poljedelstvu, tako hoče napraviti razdor med kmetom in dninarjem, gospodarjem in uslužbencem.
Ravno letos sc bo pečal shod nem-
ških soc. demokratov v Jeni z važno predlogo, kako je treba s sistematično agitacijo med poljedelskimi delavci socialno demokracijo utrditi. Socialni demokratje nameravajo potom svojih delavskih organizacij v mestih na sorodnike in znance na deželi uplivati in jih za socialno demokracijo pridobiti. Sploh je začela socialna demokracija zadnji čas svojo pozornost na deželo obračati. Nemška socialna demokracija je izdala v dveh letih 80.000 mark samo za agitacijo med poljedelskimi delavci in je razširila mednje že nad 1 milijon tiskovin. V Italiji šteje ta organizacija že nad 130.000 članov.
Tudi avstrijski socialni demokratje ne stoje praznih rok. Že 1. 1900. so na graškem shodu sestavili nek agraren program, ki je v prvi vrsti prikrojen za poljedelske delavce in male kmete, in v katerem se poudarja, da je treba tudi poljedelsko delavstvo za socialno demokracijo pridobiti.
Sicer niso še socialni demokratje popolnoma na jasnem glede agrarnega vprašanja, pravijo, da jc znanstvena podlaga agrarnega vprašanja v socialističnem smislu še premalo razvita, ampak glavna stvar so glasovi pri volitvah, »znanstvena« podlaga se bo žc potem po teh razmerah uravnala.
Najbolj agilni so v tem oziru Čehi. Ti so imeli žc dva kongresa poljedelskih delavcev: 1. 1905 v Plznu in 1.1906 v Pragi. Danes imajo socialni demokratje avstrijsko zvezo poljedelskih delavcev, v kateri je organiziranih čez 5000 delavcev.
Krščanska socialna organizacija nima glede tega nasproti socialnim demokratom ničesar pokazati. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker zna biti ta najnovejša agitacija od strani socialistov za Jugoslovane, Hrvate in Slovence jako odločilna za njih politični razvoj.
Posebno slovenski narod je po ogromni večini poljedelski narod; in med tem je 45 odstotkov poljedelskih delavcev. Torej skoro polovico vsega v poljedelstvu zaposlenega prebivalstva. Med 272.986 v poljedelstvu zaposlenimi osebami je namreč 148.558 samostojnih in 124.428 poljedelskih delavcev, dočim je med 96.941 v trgovini in industriji zaposlenimi Slovenci 25 tisoč 647 samostojnih in 71.294 delavcev.
To dejstvo nam jasno kaže, da nam
bo treba tudi ne glede na to, da je naša socialna demokracija na tem polju pri nas nepopisana tabla, ustvariti organizacijo krščanskih poljedelskih dclav-ccv, ki zna biti za nas odločilnega pomena za prihodnjost.
Proti velekapitaln.
Dr. Iv. Čcrnc, Dunaj.
V zadnjih desetletjih je dosegel kapitalizem velike uspehe in si je zasužnjil preccj dosedaj prostih delavcev. Velik del samostojnih obrtnikov je za-menilo negotovo eksistenco z brezskrb-nejšim delom v tovarnah, kakor tudi delavstvo na deželi beži v mesta in fa-brike. Da si vedno ne poboljšajo položaja, jc lahko umevno, če pomislimo, da so se odtujili svojemu pravemu poklicu in stopili k stroju enaki temu.
Vcleobrat proti malemu, velekapi-tal proti delavcu, to je deviza današ-njeg; časa, ki se izraža precej ostro v trgovini. Splošna trgovina (Waren-haus) je danes že pogostejša prikazen v velikih mestih; kjer ustanove tako podjetje, vsesa v kratkem vase vse male trgovce in obrtnike v obližju in kdor prostovoljno nc opusti svoje trgovine, propade, ker ne more tekmovati z močnejšim nasprotnikom. Splošna trgovina ima mnogo prednosti pred drugimi: skrajno izkoriščanje prostora, enotna režija in vodstvo, dovršena poraba uslužbenega osobja in skupna reklama, ki je skoroda bistven del današnjega prometa. Polovico in še več vseh režijskih stroškov gre samo za reklamo; gledališčne predstave,lasten kinematograf, večkrat na dan koncerti, pri katerih sodelujejo dostikrat priznani umetniki, to šteje žc k navadnim sredstvom reklame, ki so že izgubila čar novosti in zanimivosti. Glavno načelo splošne trgovine je velik promet, a malo zaslužka pri vsakem kosu; zato je tudi vsaka stvar cenejša, kot drugod, ker se podjetnik zadovolji z malim dobičkom. Množina prodanega blaga izda, da se podjetniku naloženi kapital visoko obrestuje. Če upoštevamo še hrupno reklamo takih podjetij, ki ponudbe vseh drugih trgovin prevpije, tako da človek sliši vedno samo eno in isto ime, ni čuda, da dosežejo s tem uspehe, ki so naravnost neverjetni.
Sistem splošne trgovine smo dobi-
li, kakor že mnogo drugih takih blagoslovov, iz Amerike ter se je v kratkem udomačil na kontinentu. Za Londonom, Parizom in Berolinom je prižel v zadnjem desetletju tudi Dunaj. Kjer se naseli taka trgovina, izginejo •manjši trgovci, samo Specialisti se ohranijo ker njim blago za množico ne more do živega. Izprva je imela splošna trgovina samo modno blago, torej nekak tran-zito-promet, sčasoma je pa "vzela v prodajo tudi druge stvari in danes najdemo v takem podjetju vse branže zastopane. Da je to mogoče, je bilo potrebno vpreči v delo vse obrti, da pomagajo kapitalu v sedlo. Koliko znoja se drži teh izdelkov, ve samo oni, ki je mogel kdaj pogledati za kulise fabrikacije. Kdor je že videl bedo in trdi boj takozvanih delavcev na. domu, mora obsojati tak sistem, ki ga je uvedel vcleka-pital. Sociologija je našla mnogo izrazov za tako delo, ki ga pred vsem rabi moderna splošna trgovina, a eden izmed vseh je preznačilen: znojni sistem. Tisočero rok se trudi, glavni dobiček pa spravi fabrikant; samo drobtine, ki padejo od mize delodajalčeve, so delež delavčev.
V zadnjem času se je našel mož, ki je poizkusil rešitev obrtnega stanu in s tem vred drugih socialno nižje stoječih. Je to krščanski socialec, nižje-, avstrijski deželni odbornik I. Wohl-schlager. Na Mariahilferci, kjer ste že dve splošni trgovini, GerngroO in Herz-man«ky, je postavil Wohlschlager z žrtvami nekaj milijonov kron »Maria-hilfer Zentralpalast«. S smelostjo lah-, ko trdim, da je to najzanimivejša trgovina celega Dunaja. Interesantna je iz več ozirov, tako že po svoji stavbi, še bolj pa po svojem1 notranjem ustroju, kar jo v načelnih vprašanjih razločuje od prej imenovanih židovskih tvrdk. Podjetnik imenuje svojo trgovino skupno prodajalno hišo (Kollektivkauf-liaus), s čimur je že označen njen or-ganični sestav.
Na približno 11.000 m1 se razsteza veliko, impozantno poslopje; visoko 5 nadstropij je zidano v krožni obliki, tako, da pride dnevna svetloba v posamezne trgovine od dveh strani. Kakor krogi v Dantejevem peklu sledi nadstropje za nadstropjem, a na vrhu je precej obširna obhodna terasa, s katero se nudi gledalcu krasen pogled po celem Dunaju. Vsa hiša je železo, beton
LISTEK.
LjuDosumnosl.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
(Dalje.)
»Zakaj ste pa tako debeli?«
»Moj Bog! Jaz še nikdar nisem bil v tako ponižujočem položaju.«
»Da, niže se res ne more ležati.« »Blagorodni gospod, blagorodni gospod! Jaz ne vem, kdo ste vi, jaz ne razumem, kako se je to zgodilo; toda jaz sem tukaj po pomoti; jaz nisem to, kar vi mislite . . .«
»Jaz bi sploh ničesar ne mislil o vas, ako bi me ne bili sunili. Ampak molčite že enkrat!«
»Blagorodni gospod! Ako se nc odmaknete, me mora zadeti kap. In vi boste odgovarjali za mojo smrt. Uver-jam vas . . . Jaz sem pošten človek, sem oče družine. Jaz ne morem vztrajati več v takem položaju!« . . .
»Saj ste si sami pripravili tak položaj. No, premaknite se torej! Tu imate prostora; več ni mogoče!«
»Blagorodni mladi gospod! Plemeniti gospod! Vidim, da sem se motil v
vas,« jc rekel Ivan Andrejevič v navdušeni hvaležnosti za prepuščeni prostor in iztegnil otrple ude. »Jaz razumem vaš neroden položaj, toda kaj naj storiva? Vidim, da vi slabo mislite o meni. Dovolite mi, da dvignem svoj ugled pred vašimi očmi, dovolite, da razložim, kdo da sem. Jaz sem prišel semkaj proti svoji volji, uverjam vas; jaz nisem tukaj iz tega vzroka, kakor vi mislite . . . Jaz sem v najstrahotnejši zadregi.«
»Ali boste molčali že enkrat? Ali ne razumete, da prideva vragu v kremplje, ako naju zaslišijo. Tss ... On govori.« Zares je bilo videti, da je kašelj starca začel pojenjavati.
»Tako, dušica,« je sopel s pojočim glasom, »tako, dušica, !khi—khi! Ah! Ta nesreča! Fedosjej Ivanovič tudi pravi: poskusili bi, pravi, s tavžentro-žami; ali slišiš, dušica?«
»Slišim, dragi moj.«
»No, tako pravi torej: poskusili bi s tavžentrožami. Jaz pa pravim: stavil sem si že pijavke. On pa meni: ne, Aleksander Demjanovič, tavžentrože so boljše, te odpirajo, povem vam . . . Khi—khi! Oh moj Bog! Kako misliš ti, dušica? Khi—-khi! Ah, Bože moj! Khi— khi! . . . Torej bi bile boljše tavžentrože, a? .. . Khi—khi—khi! Ah! Khi!«
»Jaz mislim, da bi ne škodovalo
poskusiti to sredstvo,« je odgovorila soproga.
»Da, nc bi škodovalo! Čakaj, pravi: vi imate sušico, khi—khi! Jaz pa pravim: podagra, in pa krč v želodcu; khi —khi. On pa meni: morebiti tudi suši-ca. Kako pa ti, khi—-khi! Kako pa misliš ti, dušica: sušica?«
»Ah, moj Bog, kaj pa govorite vendar?«
»Da, sušica! A ti bi se zdaj razpra-vila dušica in šla spat, khi—khi! Jaz sem clanes nahoden, khi—khi.«
»Ojej!« je zaječal Ivan Andrejevič, »za Boga, odmeknite se!«
»Jaz se vam moram zares čuditi, česa vsega ne počnete; ali nikakor nc morete mirno ležati? . . .«
»Vi ste razjarjeni name, mladi mož, hočete me razžaliti. Jaz vidim to. Vi sle bržkone ljubimec te dame?«
»Molčite!«
»Ne bom molčal! Nc dam si zapovedovati! A, vi ste gotovo ljubimec? Ako naju razkrijejo, jaz nisem kriv v ničemer, jaz ne vem ničesar.«
»Ako nc umolknete,« je odvrnil mladi gospod, škripajoč z zobmi, »rečem, da ste me vi zapeljali; jaz rečem, da ste vi moj stric, ki je zapravil svoje premoženje. Na ta način pač ne bodo mislili, da sem jaz ljubimec te dame.«
»Blagorodni gospod! Vi se norčuje-
te iz mene. Vi izrabljete moje potrpljenje.«
»Tss! ali pa vas prisilim, da boste molčali. Vi ste moja nesreča! No, pa povejte, čemu ste tukaj? Brez vas bi jaz mirno preležal do jutra, potem pa bi odšel ven.«
»Ampak jaz nc morem ležati tukaj do jutra, jaz sem pameten človek; jaz imam seveda zveze . . . kako mislite, ali bo on tukaj čez noč?«
»Kdo?«
»Ta starcc pač ...«
»To se razume, da bo. Niso vsi možje takšni kakor vi. Nekateri prenočujejo tudi doma.«
»Blagorodni gospod, blagorodni gospod!« jc kriknil Ivan Andrejevič, in mraz ga jc spreletel od strahu, »bodite uverjeni, da spim tudi jaz drugače doma; danes sem prvikrat— Ampak, moj Bog, vidim, da me poznate. Kdo pa ste vi, mladi gospod? Povejte mi takoj, prosim vas iz nesebičnega prijateljstva, kdo sle vi?«
»Čujte! Jaz bom rabil silo...«
»Toda dovolite, dovolite, da vam povom, blagorodni gospod, dovolite, da vam razložim vso to neprijetno zadevo ...«
»Nikakih razlaganj nc bom poslu-t šal, ničesar ne maram vedeti. Molčite, ali pa ...«
!tt granit ter j« kakor zatrjujejo Inženirji vama pred ognjem; zunaj kakor tudi znotraj je ukusno moderno brez kričečih barv opremljena, da je res prijetno promenira/ti po Širokih hodnikih. Z ene strani vam dono na uho lahki valčki dunajskih operet, z drugo pa vabi lepo in ukusno naloženo blago v nakup. Kar si morete misliti, dobite v palači. V podzemlju je nižjeavstrij-ska vzorna klet in velika dvorana piva, nekoliko višje buffet in slaščičarna, kavarna je pa v sredi okroglega poslopja ter je krita z stekleno streho, tako da se zvoki godbe odbijajo od strehe in pridejo tudi v prodajalne, ki so krog in krog nameščene. Razun stvari, ki jih dobite po vseh drugih trgovinah, hočem navesti nekaj novosti centralne palače. Trajna razstava slik in umetnin, posebni bančni oddelek, pisarna za izgubljene in najdene stvari, pisarna za tolmače vseh jezikov, razstava patentiranih in nepa-tentiranih Iznajdb, ateljeji in reklamne galerije za prometna podjetja in kopališča; z eno besedo, vsa hiša je polna novih zanimivosti, ki jih precej ni še videl stari svet.
Poslopje je opremljeno z vsemi Ugodnostmi, ki jih daje moderna tehnika ter ima svojo električno napravo, ki goni različne čistilne in razpraše-valne stroje kakor tudi številna dvigala za osebe in blago ter razsvetljuje palačo z res čarobno lučjo.
Podjetnika je vodila misel pomagati obrtniku in delavcu do vspešne tekme z velekapitalom. Po njegovem načrtu naj bi bile zastopane vse obrti po svojih zadrugah, tako da bi bili s tem udeleženi vsi obrtniki. Pogoji, ki jih stavi svojim najemnikom so kar najbolj ugodni; plačujejo namreč 7 odstotkov od vsega skupička, kateri znesek služi za najemnino, luč, kurjavo in last not least reklamo. Da mora delati osrednja palača velik šunder, če hoče zmagati ob konkurenci židovskih tvrdk, je jasno. No, zato skrbi novost podjetja in pa ljudje sami, katerih jc vedno na tisoče v velikem poslopju.
Žal, da se Wohlschlagerju ni posrečil njegov izborno zamišljen načrt. Ker ni bilo dovolj obrtniških zadrug, ki bi hotele prevzeti posamezne trgovine, je oddal prostore že znanim trgovcem in pa nekaterim večjim tvrd-kam, ki so otvorile v poslopju svoje podružnice.
Dosedaj so zastopani menda samo čevljarji po svoji zadrugi; v tem oziru se VVohlschlagerju namen ni posrečil. Res je škoda tolike požrtvovalnosti, kajti če dela obrtnik pod tako ugodnimi pogoji, pač lahko z uspehom pobija kapitalistično konkurenco, ki tudi nc proizvaja boljše kot on, navadno šc slabše. Tovarniško delo jc površno in hitro zmašeno, tako da individuelno delo obrtnikovo bolje zadovolji odjemalca.
(V osrednji palači je tudi zaloga vzorcev za kupce na debelo, kjer so navedeni proizvajalci, da se more naravnost pri njih naročati. Tako skrbi podjetje tudi za izvoz in učinkuje v tem oziru kot trajna razstava. Palača na Mariahilferci je prva lake vrste na
celini in njen posestnik je prvi, ii je poizkusil boj proti velekapltalu. Koliko bo imel ta poizkus v socialnem toziru uspeha, to mora pokazati šel6 bodočnost.
Podraženje pivo.
i>
V Plznu se je včeraj vršilo posvetovanje zastopnikov treh plzenskih pivovarn, na katerem so sklenili zvišati ceno pivu za Z K pri hektolitru. Določeno še ni, ali se bodo cene zvišale s 1. oktobrom ali v. novim letom. Nekatere vesti trdijo, da so prisiljeni zvišati cene pivu vsled podraženja cen surovinam. V tozadevni izjavi navajajo, da bi pri dosedanjih conah piva ječmen ne smol biti dražji kot 17 K, hmelj pa ne nad 700 K meterski stot. Ker pa stane ječmen že danes 20 do 22 K in hmelj do 1000 K, znaša diferenca že 8, oziroma 300 kron. Visoke cene surovin in vseh ostalih potrebščin pa so povzročilo razmero, vsled katerih bodo manjše pivovarne morale ustaviti celo obrat. Pivovarnarji trdijo, da se jc v.slod toga podražilo proizvajanje piva za 4 K pri hektolitru. Pri tem pa nastaja tudi vprašanje, ali nc bo finančni minister predložil državnemu zboru zakonsko osnovo za zvišanje davka na pivo. V Budjejevicnh je žc 1. septembra sklenilo 42 južnočeških pivovarn, da zvišajo cene piva za 2 K pri hektolitru. Pričakovati pa je v doglodnem času, cla bodo podražile pivo vso avstrijske pivovarne. Včeraj sc jc tudi vršilo v ITebu zborovanje Varstvene zvezo čeških pivovarn, na katerem se jc poudarjalo, da so se vslccl podraženja. surovin proizvajalni stroški piva zvišali za 2 K 60 vili, do 3 K pri hektolitru. Zastopniki pivovarn so poudarjali, da nc morejo večjih stroškov trpeti iz svojih žepov ter da jc treba podražiti pivo,kar se je končno tudi sklenilo. Določilo se samo ni vsote, za katero se naj pivo podraži. Pozvalo pa se je krajevne zveze pivovarn, naj z ozirom na to stopijo v zvezo z ostalimi pivovarnami na Češkem. Brezclvomno se bo pivo po vsej Češki podražilo istočasno.
CESAR
jc bil 5. t. .m. na letošnjem zadnjem lovu v Išlu in sc jc poslovil od lovskega. osobja. V petek popoldne sc odpelje cesar na Dunaj.
SCHČNAICHOV ODSTOP.
Vojni minister baron Schdnaich jo včeraj vložil svojo demisijo. Po prvotnih dispozicijah bi sc bil moral Schdnaich udeležili cesarskih vaj, kar jc zdaj izključeno.
SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Predsednik poslaniškc zbornice dr. Sylvester namerava sklicati ono sojo državnega zbora in jc sklical načelnike klubov h konferenci, da se določi dan.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR
se skliče po došlili poročilih 20. t. m. Nemško-napredni češki deželni poslanci imajo v soboto klubovo sejo, v kateri izvolijo klubovega načelnika. Finančni referat jc po rajnem Eppingerju prevzel dr. Urban.
ČEHI O POLOŽAJU.
Parlamentarna komisija državno-zborskega Češkega kluba jo imela dne 6. t. m. posvetovanje. Razpravljali so o političnem položaju in o nadaljnjem postopanju čeških zastopnikov v jesenskem državnozborskem zasedanju. Več govornikov je neglašalo, da Čehi nc smejo Nemcem več dovoliti kakor prej. Definitivnih sklepov niso napravili. V debati so nekateri tudi naglašali potrebo junktima med delovanjem češkega deželnega in državnega zbora. Seja je trajala več ur.
OGRSKA KRIZA.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je justični minister zelo razjaril opozicijo. Rekel jo, cla opozicija izrablja po poslovniku ji dovoljene pravice na način, ki so ne strinja z dostojnostjo parlamenta. Opozicionalci so pričeli kričati. Suncgy je dvakrat zaklical ministru: »Cesarjev hlapec«. »Alkomany« poroča, da je položaj Khu-enove vlade na Dunaju omajan in da Khuen odstopi, ko mu dobe namestnika. »Magyar Ilirlap« pa poroča, da bo Khuen predlagal Cesarju, da naj so zbornica razpusti. Obenem bo prosil za dovoljenje, cla sc sine z opozicijo pogajati o brambni, volivni in o poslovnikov! preosnovi.
VSTAJA NA PORTUGALSKEM.
Iz Lizbono clošla poročila potrjujejo, da. so kralju uda.ni vojaki prekoračili mojo in da prodirajo proti Lizboni. Vlada upa, cla monarhisti ne bodo zmagali.
ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV IN POŠTNIH URADNIKOV.
Poštne uradniške organizacije se pogajajo z železničarskimi organizacijami o skupnem nastopu. Poštni uradniki naglašajo, da če ne dosežejo časovnega avanccmeilta, aktivitetnih doklad in ŽOodstotnih draginj,skih doklad, pri-čno boj pred Božičem. V nedeljo je napovedana konferenca poljskih, čeških in jugoslovanskih železničarskih organizacij.
BOSANSKO • HERCEGOVSKI SABOR
bo sklican 2. oktobra. Zasedanje l>o trajalo do junija. Vlada predloži predlogo o najetju posojila za zgradbo cesta, melioracije in za nove železnice.
ITALIJA V TRIFOLISU.
Na Dunaju sodijo, da zahteva Italija v Tripolisu zgolj gospodarsko ugodnosti, ki sc lahko na miren način dosežejo. Turki pa naglašajo, cla Turčija ne bode dovolila Italijanom v Tripolisu nastopati tako, kakor nastopajo Francozi v Maroku, ker bi to pomenja-lo delitev Turčije, kar bi bilo mogoče pod vlado Abdul llamida, a jc pod sedanjo vlado izključeno.
BALKANSKI VLADARJI NA DUNAJU.
Srbski kralj Peter obišče oktobra Dunaj, kjer ostane dva dni, nakar odpotuje v Pariz. Jeseni obiščeta Dunaj tudi bulgarski car Ferdinand in črnogorski kralj Nikolaj.
MAROČANSKA ZADEVA.
»Daily Telegraph« poroča iz Pariza, cla nc sodijo o bodočih pogajanjih med Kiderlen-Wachterjcm in Cambo-
nom preoptimistično. Nemškemu cesarju je izročil nemški kancler en iz-vod francoskih predlogov s komentarjem. Opetovano je tudi Bethmann Holhveg Viljemu v Kielu poročal o ma-ročanskih zadevah. Ni znano, kdaj cla se pogajanja nadaljujejo. Prebivalstvo v Nemčiji jc zelo razburjeno. V Mecu je iz strahu pred vojsko prebivalstvo dvignilo velikanske vsote iz mestne hranilnice. Tudi Bavarci so zelo raz-burjoni. Dne 1. septembra jc nizozem. sko vojno ministrstvo naznanilo ofici-elno koru in poveljstvom, kaj da morajo storiti v slučaju nemško-francoske vojske. Iz Madrida se poroča, da namerava Canalejas skleniti špansko-nemško maročansko pogodbo.
Mednarodni kongres proti alkoholizmu
Od 11. do 16. septembra se vrši v Ilaagu mednarodni kongres proti al. koliolizmu. Gotovo jc, da bo ta kongres mnogo pripomogel k razvoju pro. tialkoholnega gibanja.
Program
kongresa je sledeč:
Pozdravni večer; Otvoritveni nagovor dr. med. Ruyscha, predsednika sprejemnega odbora. Kratki nagovori rev. Pattorsona iz Belfasta, Cartona dc Wiart iz Bruselja, profesorja dr. Var| Recs iz Amsterdama. — Otvoritvena seja: Pregled o napredku proti alkohol lizmu od londonskega kongresa I909a dr. R. Kraut, Hamburg.	i
Nadaljnc razprave na kongresu! bodo sledeče:
a)	Država v boju proti alkohol i z m u. I. Zakonodaja, a) Pregled: dr. R. Hercod, Lausanne. b) Pra-j vica občin do samostojnih odredb: dr. Scharffenberg, Kristijanija; dr. Matti Ilelenius, llclsingfors. — II. Alkohol v kolonijah: a) Teoretična in postavo-dajalna snov: misijonski ravnatelj Rauvvs, Rotterdam; baron du Tayl, Pariz. b) Praktični zgledi: A. H. L G. Waibeen, Haag; Hans Paasclic, Berolin. 111. Sodnik in pijanec, a) Prisilna obljuba: zdravnik 1. V. Devcnter, Amsterdam; dr. iur. 15. B. Ledeboer, Haag, b) Pogojna obsodba (Pollardov sistem): sodnik W. Jcfferson Pollard, St. Louis
—	Missouri; prof. dr. iur. Simon Van dor Aa, Groningen. IV. Kako jc pridobiti vlado in ljudska zastopstva za sodelovanje, a) Splošno: dr. Moller Brackwede. b) Ekonomsko: Henri IIay-un, Pariz, c) Juridično: H. Sclimidt, Pariz, d) Politično: Leif Jones, London.
b)	Družba v boju proti a 1 -k o h o 1 i z m u. L Organizacijska vprašanja. a) Mesto in dežela: F. Riemain, Pariz; dr. L Bergman, Stockholm; Alfred Smitli, Bramstadt. b) Versko in in konfesionelno ali splošno in nevtralno: prof. L Gonser, Berolin; konzi-storialni svetnik Herin. Josephson, Hallc. ob S.; pater Syring, Heidhausen.
—	II. Posredni boj proti alkoholu, a) Ljudska izobrazba v boju proti alkoholizmu: poslovodja G. Volk, Frankobrod ob M. b) Delo v prostem času: II. Van der Mandere, Haag. c) Vrtovi in stanovanjsko vprašanje: * * *. III. Postopanje s pijanci, a) Psihološko zdravljenje pijancev: dr. Ph. Stein, Budim-
»Ampak jaz vendar ne morem...«
Pod posteljo je sledila lahka, kratka borba, in Ivan Andrcjevič je umolknil
»Dušica, kaj pa je to, kakor bi predle mačke?«
»Kakšne mačke? Česa si vi vsega ne izmislite?«
Očividno soproga ni vedela, o čem bi se razgovarjala s svojim možem. Bila je tako prestrašena, da se še zdaj ni mogla zavesti. Ta trenutek pa jc vzdrgetala in napela ušesa.
»Kakšne mačke?«
»Mačke, dušica! Pridem zadnjič nekoč, pa sedi naša mačka pri meni v kabinetu, šju-šju-šju dela in prede. Pa ji pravim: Kaj pa je, mačica? Ona pa zopet: šju-šju-šju! In tako prede kar venomer naprej. Pa si mislim: ah, svetniki božji! Ali mi res žc naznanja smrt?«
»Kake neumnosti govorite danes! Sram bi vas moralo biti, zares.«
»No, saj ni nič hudega, ne jezi se, dušica; vidim, tebi je neprijetno, če bi umrl, ne jezi se. Jaz samo tako govorim. Ali ti, dušica, se prični razpravljati in lezi spat, jaz bi še toliko pose-dcl, dokler ne ležeš.«
»Za Boga, dovolj jc žc; pozneje ...«
»No, ne jezi se, nc jezi se! Ampak to je res; kakor bi bile miši tukaj.«
»Oh, moj Bog, zdaj miši, zdaj mačke! Zares no vem, kaj vam je danes.«
»No, nič mi ni, nič... khi! Prav nič, khi-kliMvhi-kbi! Ali, ti moj ljubi
F I___I I/ I ! I
>i ig : iviu »v.
»Slišite, vi tako ropotate, da vas je v!isal,< je zašepelal mladi človek.
»Toda, če bi vedeli, kaj sc mi je zgodilo. Kri se mi je vlila iz nosa.«
»Le pustite, naj le teče in počakajte, da vam neha teči.«
»Mladi gospod, zamislite se v moj položaj; saj niti ne vem, s kom da ležim.«
»Kaj vam bo potem lažje, a? Saj t udi mene nc zanima, kako je vašo ime. No, kako pa vam jc ime?«
»Ne, čemu pa ime... Jaz bi vam samo rad razložil, na kako brezmiseln način. ,.«
»Tss ... on zopet govori...«
»Zares, dušica, mačke so...«
»Ali nc; to ti vata v ušesih ne leži dobro.«
»Ah, da. kar se tiče vato. Veš, tu zgoraj... Khi-khi! Zgoraj, khi-khi-khi!«
»Zgoraj!« je zašepetal mladi človek. »O, hudič! Jaz sem pa mislil, da je to zadnje nadstropje. Moj Bog, ali je to drugo nadstropje?«
»Mladi gospod,« je zašepetal Ivan Andrcjevič vznemirjeno, »kaj pa govorite? Za Boga, zakaj vas to zanima? Tud! jaz sem mislil, da je to zadnjo nadstropje. Za Boga, ali je zgoraj Še eno nadstropje?«
»Zares, nekdo ropoče,« je rekel starec, ki je slednjič jenjal kašljati.
»Tss! Slišite!« jo zašepetal mladi gospod in stiskal obe roki Ivana Andre-jeviča.
»Blagorodni gospod, vi sto se polastili s silo mojih rok. Pustile me!« j
»Tss..
Sledila je kratka borba in potem j zopet zavladal molk.
(Dalje prihodnjič.)'

Kokr veste, Ido boži, sm jest ena hedu potrpežljiva natura. Ukul prsta me lohka, člouk uvije, Če me zna za ta prau konc prjet; al kedr začne »Jutr« Idi učit, dc na smoja. dougove delat, tekat pa zde u jam in nism tku lohka za putulažet.
Zdej enkat sc je »Jutr« spravu na »Društvene dumove«. Tku pa lepu prpouduje, de se na smeja dougovi delat in lahkumišlcn bit, kokr dc b rožce sadiu. Men sa skori ud samo ginenast souze pršle u uči, ko sm tu bran, in sam seb nism tou verjet, dc »Jutr« borom, dokler nism šou šenkat pugledat na. ta p črva stran in vidu, do je gor »Jutr« natiskan. Pa še zdej nism biu prou gvišn, al videm prou ai ne ln šele ke m je moj prjatu Pivcu Fronc, ke je zdej duhu spet urlaub pr.»Jutre« za ne-
duločcn čas, prtrdu in se zagvišu, de je tu prou ta prau »Jutr«, sm zarentaču:
»Ti prebita mrcina, ti! Pa ti, »Jutr«, se upaš ldem tlela pridge delat, kuku sc maja za za,držat in sc varvat, do u dougove na zabredeja! Ti, »Jutr«, kc sam tku glubok u dougoveh tečiš, de se Roženkauknem Mihat, ket negaumo eclinmo lastnike, žc nus več vn iz dou-gou na vid, čeprou ga ma u Ift prvihan-ga. Tu j o nemugoče; tu je naraunast nemugoče in glih tku, kokr če b kašn star maček učiu mlade nadoužne mucko, de morja špeh pr gmah pestet, če ga ke najdeja, ke tu je grdu, če maček Špeh je, pusebn čo špeh ni negau. Ti preklicali Miha, ti! Ti ja pa še pugrun taš, če ja nubedn ne. Če b že Jelene« gespud Roženkauknem Mihat u »Učiti skmo Tuvarše« taka pridga naredu. 1 že jest nč na reku. Nej mu ja dela, sc; zalegi tku nč na bo, če s nafa raztegne Mihata so tku na prime kej taega. Al dc Roženkauken Miha dela taka pridgf našem kršanskem mlaclenčem u »Ju tre«, tu jc pa za počt, tu jc za eksplc dor a t.«
»Kua pa ti prauš h tem, Fronc? prašu sm Pirčuga Fronca in mu mulii »Jutr« pud nus. »Puvej na, kua prau: ti h tem, duša kršanska! A so je spe kermo pr »Jutro« kašn nou kuleščel pulomu, al kal! Guvor, člouk, čo ma: ježek!«
»Veš kaj, Pepe: pr »Jutre« se m more nubenniu nuben kulešček pu lomi.--- —«
»Nč jh na zaguvarji - ---«
»Sej jh nč na zaguvarjam; ampal se res na more nubenmu več kuleščel pulomt, zatu. ke nrnia že zdatinl us
pešta. b) Zdravljenje izven zavodov za alkoholike: 1. Hišni obiski in patro-nati: Julij Joseph, Genf; Viljemina Lohmann, Bielefeld. 2. Oskrbovanje pijancev: dr. med. K. H. Bauman, Amsterdam. c) V zdraviliščih: sanitetni svetnik dr. Seiffert, Beuthen; dr. med. Feldmann, Eckartsheim pri Bielefel-du. — IV. Alkohol in degeneracija. a) Alkohol in uničenje plodu: prof. dr. Forel, Yvorne. b) Alkohol in higijena: dr. Wlassek, Dunaj, c) Alkohol in potomci: Theo B. Hyslop, London.
Dnevne novice.
+ Smešno. »Grazer Tagblatt« jc izvedel, da sc je večina štajerskega deželnega odbora odločila za to, da se štajerski deželni zbor skliče in o tem obvestila vlado, ki se v kratkem odloči. Potem modruje »Tagblatt« o slovenski obstrukciji in pravi, da je osrednja vlada stopila v stik s slovenskimi pošlanci, ki da so ji formulirali svoje zahteve. Čc se med temi nahaja razdelitev deželnega kulturnega in šolskega sveta, tedaj — pravi »Tagblatt«, — je treba vlado opozoriti na to, da sta se »Narod« in »Jutro« izjavila proti in ste tako ti zadevi postali brezpredmetni. Nemci so sicer precej pametni ljudje, zato nam je čisto nerazumljivo, kako se morejo na »Narod« ali ceio na kakšno »Jutro« sklicevati. »Narod« in »Jutro« ne bosta v tej zadevi igrala niti najmanjše vloge in lahko pišeta, karkoli hočeta. Nemci bi že lahko vedeli, da ta dva lista nimata v naši javnosti nobenega pomena in nobene od-ločivne besede. To sta dva papirja in drugega nič.
+ Socialnodemokraška sodba o socialnih demokratih. Nek socialno-demokraški list v Gradcu je objavil pred kratkim nek članek, ki je' zaradi tega zanimiv, ker vsebuje socialno-demokraško sodbo o socialnih demokratih. Tako piše n. pr.: »Vi, ki mislite, da ste svobodni možje, ne rabite več svojega mnenja! Ne, vas se uporablja le kot figure, ki dovoljujejo denar, kot demonstracijsko in glasovalno govedino. Slep tava večji del mlajših strankarjev okoli, ne morejo pa priti z mesta, dokler jim kak voditelj ne ko-mandira: »Smer k volilni posodi ali k strankini blagajni!« In na strankinih posvetovanjih, strankinih shodih, kje so tu pravi delavci? Tu sede devetkrat prerešetani uradniki stranke in bolniških blagajn, uredniki, kapitalisti in doktorji. Kapitalisti vedo prav dobro, da so vsi govori socialnih demokratov le prazne votle tirade in da se s čredo, ki je dresirana le na volilne listke, ne more izvršiti svetovne čine.« Odkrito priznavamo, da sodba socialnih demokratov o socialnih demokratih ni ravno napačna, akoravno je bila izrečena od strani, ki ni za vinar več vredna, kot je nasprotna. Zanimivo pa je vseeno, kako dobro se gg. rdečkarji med seboj poznajo.
— Iz kamniškega okraja. Konferenca sodalitatis Ss. Cordis Jesu se bo vršila dne 11. t. m. v Mekinjah. Začetek ob 10. uri s sveto mašo.
—	Slovensko krščansko izobraževalno društvo Selo —Moste vabi vse, člane in članice na izvanredni občni' zbor, ki ga priredi dne 8. septembra ob 4. uri popoldne v salonu pri gospodu Oražmu. Dnevni red: 1. Izprememba pravil. 2. Društveni dom. 3. Slučajnosti.
—	Kat. slovensko izobraževalno društvo v št. Vidu pri Vipavi priredi v nedeljo, dne 24. septembra t. 1., veselico s petjem ,tamburanjem, deklama-cijo in veseloigro »Županova Micka« s petjem v dveh dejanjih; spisal in priredil Anton Linhart, začetnik slovenske Talije leta 1789.
—	Kmetijsko predavanje bo priredila živinorejska zadruga v Mekinjah v nedeljo, dne 10. t. m. v »Društvenem domu». Predaval bo g. Krištof. Skoro gotovo nastopi tudi še drug govornik. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo k zanimivi in koristni prireditvi.
—	Veselico priredita ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov in ljubljansko kat, mladeniško društvo v »Društvenem domu« na Vrhniki v nedeljo, dne 10 septembra t. 1., ob pol 4. uri popoldne. — Spored: 1. Pevske točke (zbori in solospevi), ki jih izvaja ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov. 2. Govor. 3. Dva jokajoča rekruta, šaljiv prizor. 4. Kamniški knajpovci, šaljiv trispev. 5. Ku-pleti. G. Repoštev, čarobna burka v petih dejanjih. (Režiser dr. I. Mazek.) 7. Prosta zabava, — Vstopnina: Sedeži I.—III. vrste po 1 K, IV.—VI. vrste po 80 vin., ostali sedeži po 60 vin.; stojišča po 40 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabijo kat. društvo rok. pomočnikov na Vrhniki, ljubljanske kat. društvo rok. pomočnikov in kat. mladeniško društvo.
—	Kat. slov. izobraž. društvo na Selu priredi vrtno veselico dne 10 septembra ob pol 4. uri popoldne pri g. J. Oražmu. Spored: Godba slav. odseka »Orel« iz D. M. v Polju. Petje. Kupleti: Dva rekruta. Feldvvebelkanon. Dolgi Longin in mali Benjamin. Srečolov. Slaščičarna. Kavarna. Lekarna. Vstopnina 30 vin.
—	Zahvala. Na naš poziv za tukajšnje revne pogorelce sc je odzval med prvimi naš dolenjski rojak g. Avgust Zajec, lastnik hotela »Bellevue« v Šiški pri Ljubljani. Na komarjevo nedeljo je priredil vesclico, pri kateri se je nabrala lepa vsota 200 K za naše pogorelce. Potrjujoč prejem omenjene vsote, izrekamo g. hotelirju A. Zajcu ter vsem Človekoljubnim darovalkam in darovalcem iskreno zahvalo. — Odbor za podpore potrebne pogorelce v Mokro nogu.
—	Cesar za pogorelce na Kalu. Ce
sar je daroval za amen j ono poporelcc 2000 K.
— Mažarska industrija v Dalmaciji. Mažarska tovarna strojev kraljevih ogrskih železnic bo svoj delokrog raztegnila na Dalmacijo ter se v Splitu v kratkem otvori centralna pisarna za Dalmacijo.
— Pri taroku je nmrl minoli petek v kavarni »Jelisava« v Novem Sadu upravitelj kadetske šole v Kameuici major Mažuran.
use kuleščke pulomnene. Al naumen je pa use glih tu, prou res naumen.«
»Mislem, de je naumen! Pa »Ludsk dum« ga tud u uči bocle. Ne mu b biu tnende lubš, de b pustaul raj taka ferzoenga, ke b na biu treba nč not za-staut, pa b se use glih gnar vn dubu, kulkr b ga ker tou.«
»Ja, prmejš, Pepe, iz taka ferzocen-ga b biu pa tud men ustrežen. Tu je imenitna ideja!« Začeu me je livalt Pir-ču Fronc in s samga vesela ruke men-cou, kokr dc b že držu u rukah ene par hundertarju.
»No, na rečem, de b znala tud teb taka ferzocenga prou pridet. Ampak, kaj ti! Ti s na trdem! Teb more »Jutr« plačat toje gadje vestorje, če b mogu gnar iz zemle vn izkopat. Ti---«
»Na bod na sitn! »Jutr« u kej plaču, misleš? Ena figa, Ke sm reku za gnar, me je pa Miha prjcu za frakšeselc in me je telebnu vn iz »Jutruga« rajona, iz iblanskega. in šišenskega, de sm se kumi pubrau.«
»S mu mogu dat že kašn uržah.«
»Prou nubenga uržaha mu nism dau; ver jem men, de prou nubenga; kar vn me je cefrou, pa sma bla kvit. In tu za zahvala, dc sm taka reklama delu za »Jutr«. De sm gade ulaču skp in jh u špirite tunku, kc sm s ga svojem lastnem ustem prtrgu. Ja, prjatu tPepe; ti morš Mihata puznat, pol uš pa drgač guvuru. On t zna enmu tku na duša pihat, de se t začne kar tupit; in tu tulk časa, de ga dubi na soja plat; kc ga je pa enkat st, t začne pa spet pihat, pa ne več na duša; ampak tku, de te ud sebe preč spi h a.«
»Adut jc, aclut; tu sm žo večkut
slišu, de u pa iz taba tku narodu, tega b pa nekol na verjeu.«
»Ke ne, de je tu grdu ud nega": Zdej pa pumisl: te sa lepu u uredništu isedel punoč in kajzeržemle jeetel, mene sa puslal pa vn u hribe gado luvit in sc pu grmoujo klatet.«
»Tu sa pa mende nalaš tku naredi, zatu de jmnis napota delu u uredništu m soje sitnast stresu. Le men verjem; sam zatu sa t reki: Fronc, pejd gade luvit. Ti s biu pa tak lole, ele ,s jii ubugu in sou, namest dc b reku: Miha veš kaj: d on s pejd pa ti na gade, um pa jest enkat duma pr kajzeržemlah uslou.«
»I, sevede sm biu naumen. Pa kua cs: dubrota je srota! Pa kuku lepe plane sm že delu za naprej in kulk b jest se »Jutre« nucu, če b iz mana tku ukul sli,, kokr sc šika. Na zima, .ke sc uja gadi enkat pu sojeh luknah puskril, sm s naprej uzeu, tle se um pusvetu stenicam m grilem. Ke b sc ldc naveli-čalgrilu in stenic, b se sprav u pa nad mis m pudgane in tku naprej, in »Jutr« b lepu iz mana kšefte delu, de nekol tacga. Tku, zdej maja pa figa. Zdej nej sc pa Miha in Amba sama iz stenicam, grilem mišem in pudganam obgebata, če se cta; jest um pa raj zdej. ke mani spet cas, hodu na Goluc. koštajn utre-sat in gobe naberat, m saj na u treba u Pudutik za tist u ublicah krumpir fehtat.«
»Ja, tok tak gadi ste pr »Jutre«! Kdu 1) s tu mislu. Tu b biu pa ta nar-nuis, ce b vas enkat use skp, kulkr vas je pr »Jutre«, u špirit namoču in vas u kašn auslok pustavu
Boltatu Pepe Iz Kudelugn.
—	Rafinerijo olja v Brotfu na Savi
»pstavi Ivan Culič; delalo bo 350 do 500 delavcev.
—	Umrl je dr. Josip Horvat, župnik v Gora j nu (Hrv.)
—	Lepo delo revnega Slovaka. V
mažarskem kopališču Piščan je zgubila ruska grofica Muravjev ročno torbico s 30.000 K. Denar je našel nek reven slovaški kmet ter ga takoj vrnil grofici, ki mu je za nagrado dala 5000 K. Toda priprosti mož denarja ni hotel obdržati zase, marveč ga je izročil župniku v cerkvene namene.
—	Premiera srbske komedije na zagrebškem deželnem gledališču se je
vršila 4. t. m. z uprizoritvijo čaroviče-vega »Zulumčara« (Nasilnež). Dejanje se vrši v sedemdesetih letih v Bosni. Predstava je dosegla uspeh.
—	Hrvaškemu pisatelju Jurju Hab-deliču roj. leta 1609 v Vukovini (Stare Uče), postavijo župljani na tamošnji župni cerkvi spominsko ploščo. Slovesno jo odkrijejo 8. t. m. s sodelovanjem »Brače Hrv. Zmaja«.
—	Na slovanskih tleh se bodo letos vršile cesarske vaje v Nemčiji, ki bodo trajale od 11. do 14. t. m. Vadili bodo letos nemški vojaki na Meklenbur-škem, ki je sicer zdaj ponemčena zemlja, a sledi Slovanov se še dobe v vsaki vasi. Po mestih in v plemstvu se je še ohranil slovanski element. Vladajoča knežja rodbina je slovanskega pokolje-nja, ki izvira od Niklota, ki je padel leta 1169.'v vojski proti Nemcem.
— Roparski napad. V noči od sobote na nedeljo je na Savski ccsti v Zagrebu neznan potepuh z nožem in palico napadel in težko ranil opekarskega delavca Ignaca Lesjak ter ga oropal. Les-jak je nezavesten obležal, a ga ni nihče našel, dokler sam ni zopet prišel k za-vesti in sc vlekel na. bližnjo policijsko stražnico, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico.
Obesil se je, ker mu oče ni hotel dati denarja za ustanovitev lastne že-lczninarskc trgovine, Živan Stojnic v Mitrovici, sin bogatih staršev. ' Malo fanta!
—	Tekma Adonisev se je za tekmo lepotic priredila na »Zagrebačkom zboru«, ki jo pa listi označujejo za ne-okusnost, v katero je mogla prireditelje zavesti zgolj obupna praznost, letošnje jesenske razstave, ki jo označujejo kot sploh za zelo ponesrečeno. Za »Adoni-sa« je bil proglašen dr. Bach, ki je pa že pred koncem glasovanja izginil "s po-zorišča in se mu zato tudi častni dar — lepa palica — ni mogel izročiti. Vsega skupaj je prišlo na. zbor komaj 2000 oseb, med njimi prav malo žensk.
—	Tri mesece spal. V Veliko Ka-nižo je prišel 4. maja letos potujoč de-lavcc ter prosil za vsprejetje v tamošnji bolnišnici. Predno je mogel povedati kdo in kaj je, je zaspal in se ni zbudil do 8. avgusta. Med tem časom so ga. hranili z mlekom in drugimi hranili. Ko se je zbudil, je povedal, da se piše Ivan Vajdič iz Peteranca v kopriv-niškem okraju. Mož je med spanjem docela oslabel.
—	Na realni gimnaziji v Mitrovici otvori jo letos 6. razred; v dveh letih se zavod izpopolni še s 7. in 8. razredom.
—	Samomorilni poizkus defrav-danta. Pri lvovskem policijskem ravnateljstvu se je predstavil 301etni knjigovodja Jožef Kauer ter izpovedal, da je pri. državnem zavodu za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, kjer je bil nastavljen do lanskega leta, pu-neveril 18.000 kron na podlagi ukradenih čekov. Javil se je sam policiji, ker je zvedel, da je dunajska centrala poslala v Lvov nekega uradnika zaradi preiskave defravdacije. Ko so na policiji hoteli izvršiti pri Kauerju telesno preiskavo, je ta nenadoma potegnil iz žepa revolver ter ga nastavil na sence. Navzoči komisar pa mu je orožje izbil iz rok ter odredil, da so ga prepeljali na deželno sodišče.
—	Ruski roparji v Galiciji. Iz Kra-kova poročajo: V zadnjih dneh se množe v Galiciji vlomi, povzročam od ruskih roparjev. V mestecu Nicpolomiece je napadla večja tolpa roparjev stanovanje nekega veleposestnika in ga oplenila. V vasi Grotkowice so odnesli roparji železno blagajno iz stanovanja nekega veleposestnika, razbili jo na polju ter pobegnili z denarjem. Vlomili so tudi v stanovanje prosta kanonika Graczynskega ter uropali več dragocenih predmetov. Ko so hoteli udreti celo v proštovo spalnico, so bili prepo-deni. Tolpa je nato oplenila neko gostilno ter udrla v stanovanje nekega kmeta v Zabrierzowu. Kmet pa je ustrelil večkrat proti roparjem ter dva izmed njih ubil, enega pa težko ranil. Ostali banditi so pobegnili. Orožniki so včeraj aretovali v Rokovici pri Krako-vu enega lopova, ki se je imenoval Stanislav Figel, doma iz Myslovice. Ostulc člane roparske tolpe zasledujejo.
T7^ BdAEa P. V. RtfttffTelcT
kurzu. Banka P. V. Rovnianek v New-"iorku in Pittsburgu je glasom razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva z dno
8.	avgusta t. 1. prišla začetkom leta v konkurz. C. in kr. konzularni uradi v New-Yorku in Pittsburgu so vse ukrenili, da brezplačno varujejo koristi avstro-ogrskih podanikov, ki so prizadeti pri tem polomu. Tu pridejo v prvi vrsti v poštev avstrijski izselniki, ki so pri zgoraj imenovani banki vlagali svoje prihranke, oziroma so ji zaupali denar, da ga pošlje v staro domovino. Prizadetim krogom daje natančnejša pojasnila okrajno glavarstvo, odnosno mestni magistrat ljubljanski.
—	Kongres bančnih uradnikov v Milanu. V dnevih 8., 9. in 10. t, m. se vrši v Milanu internacionalen kongres, na kojem bo zastopano no društvenih delegatih iz Italije, Francoske, Belgije, Nemčije, Portugalskega, Španije, Bos-, ne in Hercegovine, Češke, Hrvatske; Dunaja in Trsta 60.000 uradnikov denarnih zavodov. Od slovanske strani, ki bo jako častno zastopana, se udeleži kongresa: Društvo bankovnih Či-novnika v Zagrebu, Društvo privatnih' činovnika v Sarajevu, Sdruženi česko-slovanskeho urednietva ustavu pene nich v Pragi in Društvo jugoslvanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu, lo poslednje po svojem predsedniku gj Hermanu Furlanu.
—	Na c. kr. cesarja Franca Jožeta gimnaziji v Kranju sc bodo vršile skušnje za I. razred dne 16. septembra, vpisavalo pa se bode 15. septembra od
9.	do 12. ure dopoldne.
Slomškova zveza.
Danes sc vrši v dvorani »Rokodel-skega doma« občni zbor »Slomškove zvezo«. Dvorana jc nabito polna. Navzoči so dežel, odbornika dr. E. Lampa i n dr. Ivan Zaje ter član dež. šolskega sveta, državni in deželni poslanec Ev-gen Jarc, ki so bili ži-vahno pozdravljeni od zborovalcev. Občni zbor je olvorij predsednik zveze,
državni in deželni poslanec Jaklič,
ki je pozdravil navzoče ter v kratkih potezah očrtal razmere kranjskega uči-, teljstva. Med drugim je izvajal sledeče: Naše vrste se množe! To so konstatirali nehote naši tovariši iz nasprotnega tabora, kajti oni jih izkazujejo v svojih vrstah čedalje manj. Vendar so že vedno v večini. Situacija je sledeča: Klika' v Ljubljani ima v rokah učiteljska društva, tiskarno, vdovsko društvo itd. Kako je dobro preskrbljena! Ta klika identificira ,svoje interese r. interesi učiteljskega stanu. Potem je na deželi nekaj njenih podrepnikov in priganja-čev, ki izvršujejo delo mešetarjev. Klika se je zadnje čase nekoliko potuhnila, spustila pa je na delo tiste svojo podrepnike. Ogromna večina liberalnega učiteljstva je pa s svojim vodstvom skrajno nezadovoljna. Čutijo, da jim škoduje politika njihovega vodstva. Toda ta večina nc pomeni ničesar, ker nima toliko poguma, da bi nastopila proti kliki. Ta ogromna večina liberalnega učitelj-s t v a je samo za to tu k a. j, d a i z v o 1 i i n p la č a vsako 'leto nekaj delegatov, da nc gre Jelene sam na letno skupščino zaveze. Ta klika terorizira svoje ljudi in jih izkorišča. Kliki ni zadosti, da plačujejo učitelji obresti njihovih podjetij, vzdrževati morajo še »Učiteljskega Tovariša«. Mnogi ga morebiti še Citate, a mislim, da niste naročeni. Duh, ki vlada v njem, je kvarljiv. Uradno ,se je konstatiralo, da priobčujo zasebna pisma. To se ni zgodilo enkrat, temveč večkrat, in s tem kaže le nizkost svojega postopanja. Ta. klika vodi neza-t vedno liberalno maso in jo terorizira, jo izkorišča, daje pa tudi navodila svojemu učiteljstvu, kako naj nastopa proti nam, narekuje mu psovke, ki naj jih uporablja proti nam. V »Učiteljskem Tovarišu« pade psovka in to morajo ponavljati vsa liberalna usta. Ne bom odgovarjal na vso psovke, ampak samo na »koritarje«. Tistim gospodom ki so pri koritih, je ta beseda najbolj na jeziku (Smeh. Pritrjevanje.) in na srcu. Liberalci sami pa so najhujši koritarji Zase hočejo vsa najboljša "mesta, najboljše plačano službe in največje podpore. Oni bi pa naj zmerjali naš deželni zastop in deželni šolski svet neovirano naši učitelji bi naj bili nastavljeni po hribih in samotah. Edino to naj bi bilo po njihovih nazorih krščansko in pošteno, pravično in nekoritaVsko! Toda mi se nismo zastonj borili toliko let-mi smo se organizirali, da steremo liberalni terorizem sploh. Naše korit ar-stvo tiči le V tem, da zahtevamo ^ enaki kvalifikaciji prednost članu »Slomškove zveze«. Kjerkoli imajo naši ljudje kaj moči in kaj pravice, so dolž-m v prvi vrsti skrbeli Zft naše ljudi, za slouiskarje, „Ce tega no store, se jim
bodo liberalni koritarj! posmehovali. Nihče naj se ne razburja zaradi liberalnih psovk. Po 11 letih ohstoja »Slomškove zveze« so ni treba bati nikomur biti član njen in zlasti dandanes ne. Vsi tisti, ki se nič ne bojite, dajte poguma tudi drugim, tako da bodo drugo leto ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani še številnejše naše vrste! (Živahno pritrjevanje.)
Nato je govoril burno pozdravljen deželni odbornik in član deželnega šolskega sveta
dr. Evgen Lampe
sledeče: Nekoliko začuden je lahko vsak, kdor vidi to današnje številno zborovanje. Kdor bi sodil po vesteh liberalnega časopisja, ne bi mislil, da je »Slomškova zveza« družba tolikega števila krščansko mislečega učiteljstva. Pozdravljam »Sloškovo zvezo«, ker v njej vidim edino organizacijo, ki odgovarja smislu sedanjega šolsk. zakona. (Pritrjevanje.) Številu članov sicer ne pripisujem posebne važnosti; ako jih je več je bolje, ako pa ni nobenega, ki ni vreden biti član takega društva, je pa najboljše. (Živahno pritrjevanje.) Vrednost organizacije leži na intelektualni in moralni vrednosti posameznika. Učitelji, ki so intelektualno in moralno najbolje kvalificirani, naj stoje na čelu vsemu učiteljstvu in zaslužijo najboljša mesta. Med raznimi očitanji od nasprotne strani, je tudi ono, da poznamo premalo krščanske ljubezni. Zlasti jih boli takozvani »politični bojkot«. V vsaki upravi pa je prvo pravica, drugo pa ljubezen in milost. Vsaka uprava mora biti pravična tudi napram svojemu sovražniku in po tem načelu se tudi mi ravnamo, po katerem se niso ravnali liberalci, ko so imeli deželno upravo v rokah. (Pritrjevanje.) Gotovo je, da moramo ljubiti vsakega bližnjega, toda nekatere moramo bolj, druge manj. Ko se dele podpore in milosti, se mora gledati pri tem, da se doseže moralni efekt. Ako damo komu podporo, moramo vedeti pri tem, da ne bomo škodovali dobri stvari. Ako pa dajemo podporo celo iz javnih sredstev, moramo vedeti, ali ho to tucli koristno javnosti. iN e k a j glede regulacije učiteljskih plač. Regulacija plač je odvisna od finančno-tehnične podlage Iv deželni upravi. Do splošne reforme [učiteljskih plač to zimo bržkone ne bo prišlo, pač pa do provizorija, ki bo mogoče bolje ustrezal namenu, kakor pa generalna reforma po šabloni. Mi vemo, kako težko žive učitelji in učiteljice, in proti temu ne moremo ostati gluhi. Po eni šabloni pa sc zvišanje ne more izvesti. Vsak delavec je vreden svojega plačila, zato se mora predvsem gledati na uspeh in vrednost dela. Deželni šolski svek^se mora ozirati vedno bolj na individuehiost posameznika, na uspeli učitelja. Pri pomoči učiteljstva se bomo morali ozirati na delo v korist ljudstvu, v kmečkih okrajih zlasti na delo v gospodarsko vzgojo mladine. Seveda tistim, ki lažejo, da deželni odbor sipljo in zapravlja, ne bomo ničesar dali. Kajti, ravno onim, ki vpijejo, da zapravljamo, moramo pokazati, da znamo hraniti. Toliko lahko povem in upam, da se bomo prihodnje leto videli v tej zadevi veselejši kot letos. Ne ob-Ijubujem nikoli, kadar pride čas pa storim. Rajši izpeljem kol govorim. Taka je tudi naša stranka, ki šc ni nikogar goljufala, kdor jc vanjo zaupal. (Burno odobrav a nje.)
Tajniško poročilo.
Nadučitelj Štrukelj je podal tajniško poročilo, ki ga objavljamo v glavnih potezah.
»Slomškova zveza« šteje sedaj 7 podružnic (osma se pa tudi že snuje) ter šteje nad 300 članov. Centralni odbor jc imel med letom tri seje, v katerih je zla^ obravnaval interne društvene zadeve in sprejemal nove člane. Centrala je tudi priredila en izlet, in sicer na Sveto Goro pri Gorici, kjer so tedaj tudi zborovali Goričani. Mnogo posla pa je imelo predsedstvo in tajništvo z mnogovrstnimi informacijami članov, krajnih šolskih svetov in drugih o posameznih učnih močeh, ki jih je ljudstvo tu in tam imeti hotelo. Opravilni zapisnik šteje 240 zaporednih številk. Glavno delo Zveze pa so prevzele podružnico, ki so med letom priredile 27 zborovanj s 24 predavanji! »Slovenski Učitelj« je objavil od lanskega občnega zbora nad 30 daljših in krajših razprav, ki predvsem strogo v učiteljsko stroko segajo. Naročnikov ima 1000, kar je še vso premalo, k^r niso še vsi člani in pa tudi naši kraj-ni šolski sveti nanj naročeni. Zadnji čas je že, da store oboji svojo dolžnost. Dve podružnici: Idrijska in Vrhniška, imata tudi že svoji knjižnici, centrala pa si jo urejuje. Letos pa. izda »Slomškova zveza« tudi svoj »Učiteljski žep ni zapisnik«, ki bode menda že ta teden gotov. Tnko so člani »Slomškove zveze«
zopet korak dalje v razdalji od Tovari-ševcev. Delo učiteljev Slomškarje® je bilo tudi v šoli vizorno, o čemur ^pričujejo pohvalnice šolskih oblasti pja imenovanja.
Delajo pa člani »Slomškove zveze« tudi na vseh drugih poljih, kakor na literarnem, socialnem, gospodarskem, narodnoobrambnem, na protialkotiol-nem pa tudi na političnem. In ravno vsled tega imajo v zastopnikih slovenskega ljudstva, za katerimi stoji masa slovenskega naroda, krepko zaslombo. Člani in članice »Slomškove zveze« pa se tucli pridno udeležujejo raznih tečajev, ki jih prirejajo šolske oblasti in pa tudi druge korporacije. Pa tudi na okr. šolskih konferencah nastopajo Slom-škarji pot predavatelji, kar seveda nasprotnike silno bode.
»Slomškova zveza« je tudi članica »Avstrijske katoliške učiteljske zveze«, ki šteje okrog 8000 članov. Osnovala pa se bode počasi tudi »Jugoslovanska katoliška učiteljska zveza«; kajti bude se žc v Istri in Dalmaciji, kjer imajo tudi že dve učiteljski društvi s krščanskim programom.
Blagajniško poročilo.
O blagajniškem stanju »Slomškove zveze« je poročala učiteljica gospodična Apolonija Fatur. Zveza jc imela 2513 K 38 v dohodkov, 320 K 88 v stroškov, prebitek znaša 2192 K 70 v.
Poročilo se je odobrilo.
S poročilom nadaljujemo v soboto.
Ljubljanske novice.
lj »Ljudski oder« v L ubljanl.
»Ljudski oder« priredi v letošnji sezoni, ki se otvori dne 8. septembra t. 1.,
26 predstav. Cene sedežev so se 'določile po 3 K, 2 K, 1 K 50 h in pretežna večina sedežev po 1 L Stojišča 40 h, dijaška stojišča 30 h. — Izda se tudi abonement za 10 predstav, torej dva bloka za celo sezijo. — En blok za deset predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokronske sedeže se izda abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 K. Posebno na ta zadnji abonement opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in gtudiranja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki je kupil blok, ne bilo k predstavi, lahko za vsak slučaj odda za dotični večer vstopnico kakemu znancu. Z abonementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na naslov »Ljudski oder«, Ljubljana.
lj Jutri na Mali šmaren zvečer ob 8. uri vsi v »Ljudski dom« k prvi predstavi »Ljudskega odra«! Natančnejše se izve iz lepakov in sporeda v današnjem »Slovencu«. Abonement velja že za jutrišnjo predstavo. Vstopnice se dobe od ure naprej pri blagajni »Ljudskega odra« v Starem Strelišču.
lj Izlet v okolico se sedaj več ne izplača, ker so večeri precej hladni, zato naj no zamudi jutri zvečer nihče prilike, da pride ob V08. uri k prvi predstavi »Ljudskega odra«.
lj Duhovne vajo za duhovnike. Ker sc večkrat poprašujc, ali bodo letos šc kdaj duhovne vaje pri čč. 00. jezuitih, naznanjamo, da bodo v septembru in oktobru vsak teden, ako se kaj čč. go-
Predstava: 1. Petek 8. sept. 1911.
Začetek ob '/38 K Konec po 10h.
JAVNA PRODUKCIJA
dramatične šole (I. in II. tečaj).


i. Shakespeare:
Beneški trgovec.
(Snubitvene scenc Porcije iz II. in III. dejanja.)
Osebe;
Porcija . Merissa . Bassanio Graziano
ga. Premrou.	Maroko . ,
gdč. Cadež.	Aragon . .
g. Krimski.	Sluga . .
„ Kalar.	Paži. Vojaki.
g. Brajer. „ Mehle. ,, Krmec.
2.	Župančič: Grobovi tulijo, deklamira g. Brajer.
3.	a) Sirota Jerica, b) Prešeren: Nuna in kanarček, deklamira gdč, Hlebec.
4.	Jurčič: Vrnitev v domačijo, deklamira g. Krimski,
5. Goethe:
Faust.
(Molitev Marjetice iz slike „Obzidje".) Oseba: Marjetica. ..... gdč. Pavla Novak.

Četrt ure odmora
6. Ossian:
Edvard.
(Dramatizirana staroangleška balada).
Osebi: Edvard.......g. Brajer.
Njegova mati .... gdč. Pavla Novak,
7. Gregorčič: Oljki, deklamira gdč. Anica Zalar.
Ženit ovanje.
(m. dejanje iz Ganghoferjevega „Vaškega podobarja".) Osebe:
Anton Prctnec, krčmar . . g. Ažnoh. Polonica, njegova rejenka, gdč. Erjavec, Pavle, vaški podobar , , g. DemSar, Janez, kmet ..,,,.„ Novak. Lojze, kozji pastir. , . . „ Remec. Iteza, planSarica . . , gdč. Jeriho,
Mina, \ . . . . . gdč. Čatar, Mana, f plansanci . „ Lampič. Starejšina ..... g. Kalar.
Ženin....... Stocklinger,
Nevesta......gdč.Fani Zalar.
Kmetje. Kmetice. Svatje. Fantje in dekleta. Godci.
Sodeluje slavno Glasbeno društvo »Ljubljana".
Cene:
r., 11.....
111., IV., v. .
VI., VII......
VIII., IX., X., XI. .
Parter :
. . vrsta ž, 3'— K.
" " ? ~ M » *
„ „ 1*— „
Balkon . . . , Stojišče .... Dijaško stojišče .
Galerija;
I. ....... vrsta i 2'— K.
ni, iv, v/ :;. „ •„ 1..
» n ™ »
. . . . . .
k 1- K. „ 40 vin. - 30 1,
;
i
i

1 Vstopnice se dobivajo samo zvečer pred predstava pri blagajni. -
Blagajna ze odpre ob '/2?- uri zvečer. Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim Je vstop v dvorano zabranjen.
Prihodnja predstava ie v nedeljo 17. septembra ob P: Finžgar, Jjvji lover/' _
IMMMftlldj^fc
S
spodov oglasi. Začetek vselej v ponedeljek zvečer ob 6. uri. Prosimo gospo, de, da blagovolijo prej naznaniti svojo udeležbo.
lj Bazstava strokovnih tečajev ljubljanskega kat. društva rokodelskih pomočnikov bode v »Rokodelskem do-mu« od 24. septembra do 2. oktobra 1.1. Otvorila se bode v nedeljo, dne 24. sep. tombra, ob 10. uri dopoldne.
lj Vinska pokušnja. Kranjska de. žolna vinarska zadruga v Ljubljani priredi danes od 5. popoldne do 10. ure zvečer v pokuševalni kleti pod kavarno »Evropa« javno pokušnjo pristnih in priznano izbornili kranjskih vin. Sprejema se tudi naročila za večje množine, lj PorOčil se je 5. t. m. g. Božidar Drovenik, asistent južne železnice, z gdčno. Fanči Triller. Obilo sreče!
lj Koncerti. »Slovenska fiiharmo-nija« koncertira jutri in v nedeljo po-poldne od 3. do 7. ure na Razgledu »Bellevue« (Zajec) v Šiški brez vstop, nine, in od 8. ure zvečer naprej v Grancl hotelu »Union«. Vstopnina 50 vin.
lj »Slovenska filharmonija« priredi v soboto koncert na vrtu hotela »Pri zlati kaplji« (L. Tratnik), na sv. Petra cesti. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop, nina 50 vin.
—	C. kr. plačilni urad v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu bo dne 12., 13. in 14. septembra zaradi glavnega sna-ženja uradnih prostorov strankam za. prt.
lj Predpolnočni tržaški osebni vlak
je ustavil dne 3. t. m. čuvaj Podberšič, ker je opazil, da se bliža tovornemu vlaku, stoječemu na istem tiru pred ljubljanskim distančnim signalom in se utegne pripetiti trčenje vlakov. Mož zasluži nagrado.
lj Nezavesten se jc včeraj popoldne v neki veži na Starem trgu zgrudil biv, ši laborant Martin Šegi, rodom iz Če. škega, katerega so na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v de. želno bolnišnico.
l j Krojaški mojster g. Andrej Šavll se je preselil v Gosposke ulice št. 4 ter se občinstvu najtopleje priporoča. Dela solidno in jako ceno.
-	Na nadaljevalni! dekliški šoli (VI. VII. in VIII. razred) v Novem mestu pod vodstvom čč. šolskih sester de Notre Dame se prične šolsko leto dne 16. septembra s slovesno sv. mašo. Vpisovanje bode dne 13. 14. In 15. septembra dopoludne od 9. do 12. in popoludne od 2. do 4. ure v Ro-metovl hiši. Poučuje se po učnem načrtu za meščanske šole. Sprejemajo se tudi zunanje učenke, ki lahko dobe stanovanje pri poštenih, zanesljivih družinah. Šolnina znaša mesečno 6 K.	2656 6
Hotelska naslovna knjiga za celo monarhijo je izšla pred kratkim v založništvu »Elbemuhl« na Dunaju I. V, njej jc z največjo natančnostjo za vsak količkaj večji kraj navedeno število prenočišč, hotelov, restavracij itd. Posebno hvalno pa je, da so v sicer nemških zaznamkih dosledno pravilno pisani naši slovenski kraji in da ima v zaznamku za brzojavne kratice med 10 jeziki slovenščina tudi svoje mesto, Cena vezani knjigi 10 K.
ZAHVALA.
Podpisani odbor se najtopleje zahvaljuje velecenjeni tvrdki H. Suttner, ki je blagovolila »Ljudskemu odru« podariti dragoceno uro. Za ta izredno krasen dar bodi odlični tvrdki zagotovljena naša hvaležnost!
Odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
Telefonska in brzojavna poročilo.
KRANJSKO MELIORA6NO POSOJILO.
Dunaj, 7. septembra. C. kr. vojno ministrstvo je dovolilo, da se sprejemajo kranjski melioračni papirji za vojaške kavcijo. Nadalje je avstroogrska banka proglasila, da daje posojila na kranjske melioračne zadolžnice.
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA.
Novo mesto, 7. septembra.-Zelezni-ško ministrstvo je določilo za glavni kolodvor belokranjske železnice Novo mesto. Kandija dobi postajališče in skladišče.
LIBERALEN SHOD V NOVEM MESTU.
Novo mesto, 7. septembra. Dr. Slane jc imel 36 glasov broječi liberalni shod v svoji pisarni. Iz liste kandidatov za mestni svet je črtal bivšega župana Ogorevca; hotel je črtati tudi Karla Rozmana, a so so temu volilci uprli. Dr. Slane ni niti kandidat, a jo žo*oddal mesto župana ln ravnatelja mestne hranilnice. .Ve.deremol
ODSTOP VOJNEGA MINISTRA.
Dunaj, 7. septembra. Vojni minister baron Schfinaich je podal cesarju demisijo. O sprejetju demisije nI nobenega dvoma. Prihodnji teden bo pri cesarju vojaška konferenca, pri kateri bo navzoč prestolonaslednik Franc Ferdinand in višji vojaški krogi. Obravnavale se bodo vse aktualne vojaške zadeve. Bodoči vojni minister bo najbržo Kropatkin.
KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj, 7. septembra. Za kolero obolela davkarjeva žena Marija Jagcr je danes umrla. Obolela sta na koleri tudi njena dva otroka.
KOLERA V ITALIJI.
Marina di Pisa, 7. septembra. V mestu je prišlo do velikih izgredov. Ko je priplula iz Livorna neka ribiška ladja, na kateri jc bilo veliko število mornarjev, in je hotela k obrežju pristati, je zagnala množica velik hrup in je hotela ladji izkrcanje preprečiti. Ko so hoteli mornarji kljub temu izstopiti, jih je sprejela množica s streli, ki pa niso nobene nesreče provzročili. Ljudstvo se boji, da se ne bi iz Livorna zanesla kuga.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 7. septembra. Danes ponoči je imel ministrski svet sejo, v kateri je razpravljal o odredbah proti monar-histom in si dal poročati o pripravah civilnih in vojaških oblasti proti četam, ki prodirajo iz Galicije.
Lizbona, 7. septembra. V severnih krajih Portugalske so provzročili monarhisti velike nemire. Monarhisti so dobro oboroženi; posebno močna je njih artiljerija in kavalerija.
PONESREČENA AVIATIKA.
Miihlhausen, 7. septembra. Danes sta se ponesrečila aviatik Neuman in njegov tovariš Lecomte; pri vzletu sta padla tako nesrečno, da sta oba mrtva obležala.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
DL Demšar
= zopet ordfnfra.
Zahvala.
2685 2
2687
Povodom prerane in prebritke smrti naše iskreno ljubljeno hčere, oziroma sestre, svakinje in tete gospodične
Amalije Tome
učiteljice v pokoju
nam je došlo iz vseh strani toliko dokazov tolažilnega sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti. Posebno toplo zahvalo smo pa dolžni prečastiti duhovščini, vele-cenjenim gg. kolegom in koleginjam blage pokojnice, vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov, vsem mno-gobrojnim udeležnikom žalnega izpre-voda ter sploh vsem, ki so na kateri koli način izkazali čast nepozabni naši rajnici ali nas tolažili ob nenado-mestni izgubi.
Bog povrni stotero vsem! Blago pokojnico priporočamo tem potom vnovič v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, 7. septembra 1911.
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Vsem, ki so nam izkazali sočutje ob bolezni in smrti naSega predobrega in preljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Simona Treo
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti so zahvaljujemo prečastiti duhovščini za tolažilno obiske in častno spremstvo pri pogrebu, nadalje problagorodnima gospodoma svetniku dr. Edo Slajmerju in pri-mariju dr. Ivanu Jenkotu za zdravniško pomoč, častitim sestram iz reda sv. Vincencija Pavlanskega, nadalje vsem, ki so mu še v zadnji pozdrav poklonili krasne vonce in šopke in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.	2082
Bog bodi plačnik vsem za vse!
Ljubljana, dne 7. septembra 1911.
uioboko žalujoči ostali.
ii
Opominjam
„več modrejših deklet
nesramne dopisateljice anonimnih mi pisem, katere trosijo o meni neresnične slabe uesti, da bodem o tahem slučaju najstrožje postopala ter jih sodnijsho zasledooala.
Ivana Schiller
modni salon. -- So. Petra cesta St. 3«.
268 1 3
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
STANOVANJE
z 2 sobama in pritiklinami se odda mirni stranki takoj ali meseca novembra v Prisojni ulici št. 5.	2678 3
Učenka
nižjih razredov iz poštene, krščanske hiše se sprejme na hrano in stanovanje.
Naslov pove uprava lista.
E 143/11 144/11-32
2667 (3)
Draibeni oklic.
Po zahtevanju dra. Frana Mayer kot upravitelja konkurzno maso in »Ljudske hranilnice in posojilntoe v Celjl" bo dno
23. oktobra mt in naslednje dni
izvzemši petka in sobote na licu mesta dražba sledovih zemljišč po sledečem verstvenem redu.
17.	vi. Si. 342 kat. obe. Šoštanj
18.	,, „ 865 ......
A.
Vsako zemljišče zase v sledečem redu: 1. vi. št. 25 kat, obč. Topolšica
o	ii	ii	88	ii	11	Drožmirjo
3.	n	»1	208	»	11	ii
4.	11	ii	178	u	11	ii
5.	ji	)!	179	ii	11	ii
6.	it	ii	200	ii	11	ii
7.	11	ii	201	ii	11	i»
8.	ii	ii	202	n	11	ii
9.	11	ii	203	n	11	ii
10.	ii	11	204	u	11	ii
11.	li	ii	18	ii	11	Skoruo-Šoštanj
12.	»	ii	50	ii	11 '	Raune
13.	li	ii	181	•i	11	ii
14.	li	»	182	ii	11	ii
15.	11	. ii'	183	n	11	'j!
16.	ii	ii	184	ii	11	19
17.	ii	ii	185	ii	ii	11
18.	ii	ii	186	ii	99	11
19.	n	99	187	n	»	11
20.	il	ii	188	ii	99	ii
21,	n	ii	189	ii	99	11
22.	ii	ii	30	ii	11	Šoštanj
23.	n	ii	399	li	1!	ii
24.	n	ii	45	il	99	n
25.	d	ii	77	99	ii	ii
26.	ii	ii	54	11	;|	ii
27.	ii	ii	612	ii	ii	ii
28.	1»	ii	28	11	ii	n
29.	n	ii	613	11	11	ii
30.	li	ii	1	n	11	Skorno-Soštanj
31.	>i	ii	47	ii	ii	ii
32.	»	')	58	n	11	ii
33.	ji	ii	102	ii	99	Šoštanj
34.	n	ii	18	ii	11	19
35.	ii	ii	20	ii	11	11
36.	ii	ii	59	99	99	ii
37.	n	ii	165	99	99	11
38.	li	ii	342	11	ii	1»
39.	>i	1)	365	11	99	11
40.	il	»	277	1*	99	11
41.	ii	ii	287	11	11	19
42.	»	ii	343	11	ii	19
43.	»i	»	400	11	ii	ii
44.	ii	ii	150	11	11	11
45.	!>	ii	349	11	99	11
B.
in sicer:
V skupinah, ki tvorijo posamezne skupno gospodarske jodnote,
1.	Skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. st. 1, 47 in 58 katast. občine Skorno-Šoštanj.
2.	Skupina B., obstoječa iz zemljišč vi. št. 102 in 18 kat, občine Šoštanj,
3.	Skupina C., obstoječa iz zemljišč vi. št. 20 in 59 kat. občine Šoštanj
4.	Skupina D., obstoječa iz zemljišč vi. št. 155, 342, 365, 277, 287, 343,' 400, 150, 349 kat. obč. Šoštanj.
5.	Skupina E., obstoječa iz zemljišč vi. št, 50, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189, kat. občino Raune.
C. Vsa ta zemljišča na enkrat kot celota.
1.	vi. št.		25 kat. obč.			Topolšica	2641	K 66 h	
2.	99	H	54	n	II	Šoštanj	2898	n 86	ii
S.	99	»9	88	n	11	Drožmiije	6010	„ 59	n
4.	11	II	178	ii	II	9)	4055	ii —	ii
5.	II	II	179	99	II	91	1907	ii _	ii
6.	ii	II	200	11	ii	II 11	4452	., 80	ii
7.	11	II	201	11	u		644	„ —	ii
8.	11	II	202	M	n	11	1428	i. 40	ii
9.	ii	II	203	ii	n	1»	847	„ 95	ii
10.	11	II	204	11	ii	11	1044	ii 80	ii
11.	ii	II	1	ii	ii	Skorno-Šoštanj	44	ii 27	ii
12.	ii	ii	47	11	ii	ii	2269	» 48	ii
						vodna moč tukaj	1500	ii —	ii
13.	ii	ii	58	11	n	Skorno-Šoštaiij	809	„ —	ii
						vodna moč tukaj	1500	, _	ii
14.	ii	11	18	II	ii	Skorno-Šoštanj ,	14562	„ 25	n
						pritiklino	80		ii
Io.	ii	11	50	II	»	Raune • .. j	28017	n 3°	ii
18.	11	ii	155	11	ii	Šoštanj t	7774S	ii 80	ii
						vozna pravica	400		ii
						stavbna pravica	B0Q		ii
						najemninska pravic«.	3000	u	n
pritikline
najemninsko pravice
194	K 40 li
20223	„ - „
30	„ - „
600	„ - „
19.	11	ii	30 „	11	Šoštanj	3296	n	—	11
20.	11	v	277 „	1*	ii	4127	»i	—	11
21.	11	ii	287 „	11	ii	131	ii	20	11
22.	>1	ii	343 .,	11	ii	659	ii	49	11
23.	»	ii	400 „	11	ii	216	u	—	11
24.	' 11	ii	399	11	ii	294	n	9!)	11
25.		*i	28	11	ii	8805	ii	—	11
26.	11	ii	102 „	)>	„ polovica	12580	ii	37	ti
					polovica pritikline	228	n	—	11
27.	11	ii	18 „	1*	it	1337	ii	09	11
28.	11	ii	20 „	■1	ii	1967	n	80	11
29.	11	ii	45 „	»	ii	693	ii	43	ri
					stvarne pravice	100	ii	—	ii
30.	i*	ii	77 ,,	j>	ii	2482	ii	56	ii
31.	ii	ii	150 „	11	ii	3786	ii	20	ii
32.	ti	ii	349 „	11	n	2289	ii	06	ii
33.	ii	ii	59 „	11	ii	1873	n	51	11
Varščina Ali vadij in najmanjši ponudek znašata kakor sledi:
k št.	varščina:		najmanjši ponudek	
1. ex VI. A.	264	K 17 h	1761	K U h
2	561	i, 74 „	3744	„ 90 „
3.	39	n 33 „	261	ii lc „
4.	405	» *'0 ii	2703	i. 34
5.	190	i, 70 „	1271	ii 34 „
6.	445	n 28 „	2968	., 54 „
7.	64	40 „	429	„ 34 „
8.	142	84 ii n	952	27 >1 ii
9.	84	i, 80 „	565	„ 30 „
10.	104	„ 48 „	698	n 54 „
11.	1464	ii "3 „	9761	„ 50 „
12.	• 79	ii 80 „	532	ii 64 „
13.	131	i; 36 „	875	„ 74 „
14.	1304	77 11 " !>	8698	„ 44 „
15.	144	1) 96 ti	966	i, 40 „
16.	177	1) 06 11	1180	„ 40 „
17.	182	„ 80 „	1218	ii n
18.	435	„ 95 „	2906	i, 30 „
19.	26	n 68 „	177	ii 84 „
20.	60	„ 72	404	„ 80 „
21.	4	„ 59 „	30	ii 56 „
22	329	r M „	2197	ii 34 „
23.	29	i, 50 „	196	i, „
24.	69	ii 84 „	462	ii 29 „
25.	248	„ 26 „	1655	,i 04 „
26.	288	„ 57 „	1923	ii 77 .,
27.	1	„ 32 „	8	i, 80 „
28.	871	i. 50 „	5810	ii ii
29.	18	ii ii	120	ii n
30.	4	ST, 43 „	29	i. 52 „
31.	376	95 ii ii	2512	„ 99 „
32.	240	„ 90 „	1606	!• 11
33.	1280	ii 84 „	8538	ii 92 „
34.	133	„ 'I i,	891	i, 40 „
35.	196	„ 78 „	1311	ii 87 „
36.	187	n 36 „	1241	ii 01 „
37.	7634	n 88 „	60899	„ 20 „
38.	19	i, 44 „	129	60 „
39.	2025	i. 30 „	13502	11 11
40.	412	ii 70 „	2571	„ 34 „
41.	13	12 ii ii	87	„ 47 „
42.	65	n 94 „	440	„ 10 .,
43.	21	„ 60 „	144	11 11
44.	378	i, 62 „	2524	i, 14 „
45.	228	ii 91 „	1526	ii 04 „
1. ex B.	622	a 28 „	4148	„ 51 „
D. 2	1414	ii 55 „	9430	ii 32 „
C. 3	384	i, t4 „	2560	ii 88 „
D. 4,	10940	ii 51 „	72757	ii 23 „
C. 5	2801	» 73 „	18678	„ 20 ,.
21752 K 86 h 145019 K 01 h
Dražba skupin zgoraj pod B in C zaznamovanih bode pri spodaj označeni sodniji, izba št. 9 dne 13. novembra 1911, eventuelno sledečo dneve.
Začetek dražbo je vsakokrat ob 9. nrl predpoldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbala.
Dražbene pogoje in listino, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvenc zapisnike itd.) smejo tisti, ki želo kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami.	•
Pravice, katere bi ne pripuščalo dražbe, jc oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi sc sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnino same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebo, katero imajo sodaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobo v loku draibenegn postopanja, todaj samo z nabitkoin pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem krnin štABnjočega pooblaščenca sa Vročbc.
C. kr. okrnlnn sodnim o Šoštanju oddelek II..
dne 9. avgusta 1911.
B
KULTURNI BOJ V ITALIJI.
O ministrskem predsedniku Giolit-tiju so sodili, da ni bil naklonjen kulturnemu boju. A dejstva dokazujejo, da je priči Giolitti s kulturnim bojem proti katoličanom. Framasoni niso prej mirovali, dokler ni Giolitti udaril po dobrodelnih bratovščinah pod nadzorstvom cerkve. Izšel je ministrski odlok, ki določa, da se premoženje 19 verskih dobrodelnih bratovščin, med njimi tudi ustanove za zadušnice, 1,800.000 lir, izroči občinam. Italijanski katoličani se že pripravljajo na odpor proti loži in proti vladi. Bratovščine vložc pritožbo na državni svet, kjer upajo doseči pravico, ki jim jo ne pripozna Giolitti. Boje se pa katoličani še nadaljnih kulturnobojniii Giolitti-jevih korakov, ki se hoče ž njimi prikupiti socialistom.
SVETOVNI EVHARISTIČNI KON-GRES NA DUNAJU.
»Evharistično gibanje je jutranja zarja XX. stoletja«, pisal je pred desetimi leti eden najznamenitejših katoliških mož v Italiji. In v resnici! V prvem desetletju 20. stoletja se je evharistično gibanje razširilo po vsem svetu. Predvsem je bil pa papež Pij X., ki je s svojimi dekreti pozval katoliške kristjane v zadnji gorski vasici k najsvetejšemu oltarnemu zakramentu. Ne malo zaslug pri cvharističnem gibanju pa imajo veliki svetovni kongresi, ki se že nekai let vrše v kateremkoli svetovnem mestu. Kako sijajni in mogočni so bili zadnji štirje kongresi v Londonu, Kolinu, Montrealu in Madridu! Na sto-tisoče katoliških mož iz vseh delov sveta se je zbralo, v veličastnem tri-umfu se je nosil evharistični kralj po cestah svetovnih mest. Ti veliki evharistični svetovni kongresi niso nič drugega kot primeren izraz besedi: »Kristus živi! Kristus zmaguje! Kristus trf-umfira!« In res! Vsak evharistični svetovni kongres je impozantna verska manifestacija sredi modernega sveta.
Prihodnje leto sc vrši svetovni evharistični kongres v Avstriji, in sicer na Dunaju, kamor bodo prišli udeleženci iz vseh delov sveta. Samoobsebi umevno, da se more vršiti ta kongres impozantno le, ako izpolnijo svojo dolžnost vse katoliške dežele avstro-ogrske monarhije, da porabijo vse svoje moči ter da sodelujejo pri pripravljalnih delih.
ITALIJANSKI KATOLIŠKI SHOD.
V nedeljo se je vršil v Milanu 12. italijanski katoliški shod, ki se ga jc udeležilo nad 20.000 organiziranih katolikov, kardinal nadškof Verrari, mnogo poslancev in provincialnih svetnikov. Število katoliških organizacij jc od lanskega leta narastlo za 136. Na shodu se jc jasno izražala nevolja proti radikalnemu prostozidarskemu elementu, proti podpiranju socialne demokracije od strani vlade itd. Razpravljalo se je tudi proti preureditvi šolskih zakonov in drugih perečih vprašanj. Kardinal Verrari jc v svojem govoru opozarjal na temeljne krščanske principe resnice in pravičnosti.
_	wa	2545 3
Gospodicme f
se sprejme na stanovanje in lira- f no. Baroarska steza 5. (Poljane.) ®
DIJAKI
iz boljših hiš se sprejmejo na hrano in stanovanje pod skrbno nadzorstvo. Več se izve iz prijaznosti pri g. Ciuha, Stari trg štev. 1.	3684
Kurzi efektov in menjie
dne 6. septembra 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4-2«/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 3 >/2% . Ogrska zlata renta 4»/„ .... Ogrska kronska renta 4»/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji ...........
1
92-10
92-10
(
95-80
95-80 115-65
93-10 80-35
111-35 91-— 80-05 19-76 650-75 240-82'/j 117-60 23-52 19-091/2
94-65 2-54'j4
87 ampere pri 300 voltih (moči za 36 konjskih sil) rabljen, vendar ohranjen brez napake, se proda radi nabave močnejšega stroja. Več pove uprava „Laib. Zeitg."	2621
Dobra prodajalka
zmožna v govoru in pisavi slovenščine in nemščine, se sprejme takoj za špecerijsko trgovino v nekem velikem kopališču. — vflIAriAr z vs0 oskr" Sprejmsetudi »ajClICC i,0 jn obleko. — Ponudbe pod »Weltbad« poštno 2680	ležeče Ljubljana.	3
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmoderneje fino izvršene obleke, ra-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija 2683	za dame in deklice.	3
Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk Huckl, Pichler in Bossi po K 2-90.
Brez konkurence. Priznano nizke cene.
Angleško skladišče oblek
O.BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
>HB
2665
oziroma druge
gospodične
se sprejmejo na hrano in stanovanje v Florijanski ulici št. U, I. nadstropje.
Trgovina z železnino, orodjem in ključavničarskimi potrebščinami v Gradcu išče za takojšnji nastop
mlajšo moč. - Želi se znanje slovenščine in hrvaščine. - Obširne ponudbe z navedbo zahteve plače
pod „Eisenhandler 431 a" na anončno pisarno Jos. A. Kienreich v Gradcu.
2674
Glasbena Matica v Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo:
t četrtek 14., v petek 15. in v soboto 16. septembra dopoldne od 9. do 12.. popoldne od 3. do 5. ure.
Gojencem šole se podaja umetniška-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in vseh znanstveno-teoretičnib vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontra-punktu in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo i. t. d.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Na zavodu poučuje 14 glasbenih učiteljev; med temi: Fr. Gerbič, M. Hubad Jos. Vendral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talichova, Klotilda Praprotnik, Jara Clilu-mecka, Josip Pavčič in drugi.
Natančnejši podatki so razvidni is lepakov.
2671 (2)
Odbor ..Glasbene Matice'
HOTEL SUDBHHN v GORICI
: TELOVHDNI TRG. =====
Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. septembrom 1.1. gospodu Josipu Szalay, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana.
Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskemu prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira.
(3)	Trgousko-obrtna zadruga.
Razglas.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršili vzprejemni izpiti za prvi razred
dne 16. septembra
od %9. ure naprej.
Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 15. septembra od 9,—12. ure dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj naj prinesejo krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti.
V 11.-VI11. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra od 8.-12. ure.
Šolsko leto 1911/12 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo na Čast sv. Duhu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
V K ran ju, dne 4. septembra 1911.	2657
2679 (3)
viilo.
Na c. kr. državni viSji realki v Idriji se prične šolsko leto 1911/12 s skupno službo božjo dne
19» septembra 1911.
Vpisovanje v I. razred se vrši dne 15. septembra dopoldne od 8.—10. ure, sprejemne izkušnje pa dne 16. septembra od 9. ure dop. naprej.
V	vse ostale realčne razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra, in sicer: II.—IV. razred dopoldne od 8.—12. ure, V.—VII. razred pa popoldne od 2.-5. ure.
V	pripravljalni razred sc bodo vpisovali učenci dne 15. septembra dopoldne od 10.—12. ure.
Nadaljna pojasnila so razvidna iz razglasa na črni deski; daje jih pa tudi ravnateljstvo.
Ravnateljstvo c. kr. državne realke v Idriji.
Hijrafe firsiežeue barve
za pleskarje, slanine in pofrištuene mizarje, hilne posestnike ter za
ctomačo porabo
za umetnike
Firsieži, olja in retuftl
za umetniško slikanje

Oljnate študijske barue
Sfnnjshii laneno olje in firnež
Emajlne glazure
Lake za vrtno pohištvo
Štedfilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
Marijin trg št. 1.
Vse urste copičeu
Olje
za strofe
Suhe kemlč., prstene
in
rudninske barve
Prašno olje za pode
priporoča	io69
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike!	Zahteuaite cenike!
J
Učna knjiga francoskega jezika za
srednje in njim sorodne šole, II. del, spisal Friderik Juvančič, profesor na c. kr. mornarski akademiji, izide v par dneh v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Knjiga obsega tudi mnoge zelo posrečeno slike monumentalnih stavb in drugih zanimivosti ter dvobarven načrt Pariza. Praktično sestavljena knjiga ni porabna samo kot učna knjiga za srednje in njim sorodne Šole, kakor beremo na naslovnem listu, temveč bo izborno služila tudi samouku, I. del pa vsakemu začetniku. — Cena I. dola v platnu 2 K 50 vin., ilustrira nega II. dela v platnu pa 3 K.
Za občinske volitve potrebne nove tiskovine. Katoliška Bukvama v Ljubljani je ravnokar izdala sledeče, po določilih novega občinskega volivnega reda predelane tiskovine za občinske volitve: Pooblastila za občinske volitve, lega 50 vin. Reklamacija, ker jc bil volivec izpuščen iz volivnega imenika, lega 50 vin. Reklamacija, ker je vpisana v volivni imenik oseba, ki nima volivne pravice, lega 50 vin. Te tiskovine se naročajo od Katoliške Bukvarne v Ljubljani. — Vse drugo tiskovine za občinske urade sc dobe v knjigarni J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Srednješolska pesmarica. Visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje je dne 27. oktobra 1910, št. 40.943 odobrilo rokopis nove srednješolske pesmarice »Lira«, sestavil Hinko Druzo-vič, c. kr. učitelj glasbe v Mariboru.
Pesmarica bo obsegala v začetku prvega dela nauk o teoriji in teoretično uvajanje v čveteroglasno petje. Poleg tega bo nudila ista 110 moških zborov, med katerimi so zastopani vsi domači skladatelji v svojih najboljših skladbah, kakor tudi nekatere najboljše slovanske narodne pesmi v prestavah.
Po izjavi naših priznanih strokovnjakov je ta. srednješolska pesmarica izboren pripomoček k teoretičnemu in praktičnemu uvajanju v čveteroglasno petje in jo bodo brez dvoma upeljali vsi srednješolski zavodi.
Pesmarica bo pred začetkom šolskega. leta na razpolago. Pesmarico je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena I. delu 1 K 70 v za broširan bi 2 K 20 v za vezan izvod.
oJŽrmvalloz
železnato J{ina-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri iu je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbora! okus.
Večkrat odlikovana.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
j.
> c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovije.
Sprejme se deklica poštenih krščanskih starišev kot	2639
učenka
v trgovino z mešanim blagom. Zmožna mora biti slovenščino v pisavi in računstvu. Starost od 15 do 17 let. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Ivan Kopatin, trgovec, St. Vid pri Vipavi.
Ugodna prilika!
Na prodaj je popolnoma dobro ohranjen
= Čevljarski stroj, —
znamka uclastisch patent" po zelo ugodni ceni. Več se izve pri tvrdki M. Sbil v Mokronogu na Dolenjskem. 2668
Osla
ali manjšega
konja
dobrega vozača, lepega in močnega kupi z opravo in z vozom vred
2969 Hotel Kolodvor, Jesenice.
v Spodnji šiški pri Ljubljani se odda takoj v najem ali na račun. Vpraša se osebno pri lastniku Ant. Maver v hotelu »Vega« ali v Metelkovi ulici 19 v Ljubljani.	205]
brezhiben, lep ter prebran kupuje u vsaki množini tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl.
H. Tomažič,
Ljubljana, Marije Terezije cesta.
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
eme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke; platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
- IMMe* i I c&
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzore« so vsakemu na razpolago?
1787 (1)
ako naročite sukneno in modno blago naravnost iz tovarne za sukno od tvrdke
2615
Miliia Tomec. Humpolec
Češko.
Vzorci na mm zasloni na ttgled!
CVCi.ES
2619
znssnilo*
c, kr. prm državni gimnaziji Ljubljani
(Tomanova ulica. Zraven Jarodnega doma".)
se prične Šolsko lds 1911/12 s slovesno službo božjo v domači kapeli
dne 13. septembra ob S. uri.
flanouo usfopagoči učenci za proi razred se bodo vpisovali dne 16., zaoiSie razrede pa dne 17. septembra dopoldne.
Učencem, ki so že doslel obiskouali ta za»od, se je zglasiti dne 18. septembra
dopoldne.
Vsa natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju.
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna ln neprekoslflva so 866
99
HajoliilMBlSe jamstvo, llustrovani ceniki braplaCno.
iLCaimern&k, Ljubljana, Dunajska c. s.
Speoljalna trgovina s kolesi In poaamezolml deli, Izposolevaufc koles. I
S
m
visoko pritlična, dvonadstropna (oblika Vili jednaka) s žlahtnim sadnim vrtom v jako živahni legi Ljubljane, se po nizki ceni, in pod ugodnim pogojem prostovoljno proda, več pove Jernej Babic, posestnik v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
Raimateiistoo. Modistka in učenka
0111 M
NIZOZEMSKA
Ž1VLJENSKA ZAVAROVALNICA NA DUNAJU I., ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GJaVllO ZSStOPStVO Za Štajersko lil
rasno: Gradec L, schmledsasse 40. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril Giobočnik, Ljubljana, EJizaDetna cesta 4
2655 S£ sprejmeta takoj. <3>
Naslon poue uprauništuo Sista.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg, št. 2.
Pravica javnosti podeljena z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837.
Sprejemno naznanilo.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo še sprejemali učenci
dne 16. septembra t.1. od 10. do 12. ure dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	I. letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so dovršili IV. razred kake srednje šole ali ki so vsaj z zadostnim uspehom dokončali popolno meščansko šolo.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in E 15-— vpisnine in prispevka k učilom.
najrajši na račun ali pa tudi kaj drugega primernega za samostojno žensko. 2623 Naslov v upravi „Slovenca".
Radi odpotovanja se ceno prodasta
V Ljubljani, dne 1. septembra 1911.
2672 (3)
Ravnateljstvo.
Valjčni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon Intenirb. St. 129.	Telelon fnterurb. St. 120.
Priporoča pšenicno moko izvrstne ka-kouosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo In zaloga v Gorici: Peter Gruden &Komp., Stolni trg 9.
z velikim vrtom ter manjŠO Q0StlIn0
z lepim vrtom.	2555 5
Več se izve v restavraciji pri Zvezdi' v Spodnji Šiški štev. 22.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim
/Ca/bol/, kosm. zobo-čistil, sred. stve
lzdelovatelj O. &ydl Ljubljana, Stritarjeva ulica j

/
Za slabokrvne in nrebolele
je zdraviliško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko Ii 4-50
,KUC
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Razpisuje sc služba	265H
pri obCinskem in župnem uradu o Toplicah na Dolenlsketn. Nastop službo takoj. Oženjeni imajo prednost. Prošnjo s spričevali naj se vlože do 20. septembra t. I. če Ie mogoče osebno pri županstvu. 1'lnČa po dogovoru. ~
Županstvo v Toplicnh. dne 4. sept. 1911,
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljano, Miklošičeva cesto
nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
-I' .1
i I
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
: sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. ~ Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake g za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
1160

Izborne, preizkušene in od šolskih oblastev priporočene in dovoljene
peci za šole
M^štedilna ognjišča
5al
in za privatna stanovanja
izvirne Meidin-gerjeve štedilne peči bIIELION"
dobavlja najbolje
Prva horoviška tovarna za speclal. peči in parilnike za krmo, livarna in izdeiovalnica emajlov
pralni stroji, likalniki za perilo, sloviti brzoparilniki za krmo, uni-vers. Schneiderjeve peči (patent. Virk) kakor tudi različne potrebščine za stavbe
Oton Hofmann v Hofovici. ffi
Ceniki na zahtevo zastonj.
: .."v - '*,
Solidni zastopniki se iščejo.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo premoga in koksa za leto 1912, eventuelno 1912 in 1913 na dan 27. kimovca 1911 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo se morajo najkasneje do 12. ure dopoldne gori omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni ..Laibacher Zeitung".	2629
C. kr. tobačna tovarna
Ljubljana, dne 30. avgusta 1911.
igKiBaaB^i^iigiiaBHBaagisaaiBasB^pia^sBEiBsaPiiHia
Telefon 237.
Telefon 237.
m
Zajec & Horti
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73
Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ===== mize, balustrade). =====
8
g
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
PUCH 1911
a
?i
pn Fr. Cudnu trgovca v UM\mI
Prešernova ulica, samo nasproli frančiškanske cerkve,
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringscliiff. Pouk za strojno vezenje gratis
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto
Najboljša in nafsigprneiša prilika za šteden]e!
Denarni promet do 31. dec. 1910 čez 87 milijonov krog
Lastna glavnica K 608.996-84
Stanje vlog dne 31. deGenb. 1910 čez 21 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
ii^MteBliliS
mim-

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	.....
ear 4. y2 % -^a
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev1. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Susteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graSčak, deželni poslanec. Anton KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauscbegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1

Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijaoo in prevajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. llenttlatorii. Tnrbo-generatoril, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCtllce in 2arnice vseh vrst. 1927
Elektrotehniška
delniška družba
preie Kolben in dr.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren.Za vele- in malo obrt.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »KatolISke Tiskarne-
Odgovorni urednik: Miha Moškcrc.