Splošne vesti. IV. GLAVNA SKUPŠTINA UDRUŽENJA JUGOSLOVENSKOG UClTELJSTVA U DUBROVNIKU. Po odluci Izvršnog Odbora U. J. U., u smislu čl. 17. Pravila Udruženja i čl. 3. Poslovnika, Glavna Skupština Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva održače se u Dubrovriiku 24., 25. i 26. avgusta t. g. sa ovim dnevnim redom: 1. Otvaranje Skupštine u 9 časova) pre podne; 2. Izbor potrebnih odbora, sekretara i overača zapisnika; 3. Izveštaj o radu Glavnog i Nadzornog Odbora U. J. U. 4. Osnovna načela za novi nastavni plan i program osnovnih škola naše Kraljey i n e s obzirom na detaljni program iz narodne Istorije Srba, Hrvata i Slovenaca. 5. Religiska nastava » osnovnoj školi. (Referenti, koji žele da na Skupštini raspravljaju koju od ove dve teme, mole se da svoje referate izvole poslati Izvršnom Odboru U. J. U. u Beograd najdalje do 20. jula t. g.). 6. Budžet Udruženja za 1924.—1925. godinu; 7. Izbor 2 zamenika Glavnog Od-* bora za Beograd; 8. Pitanja i predlozi. Bliža obaveštenja. kao i detaljni program i raspored rada, izleta i svega ostalog, objaviče se naknadno. Predsednik Udruženja Jugosloven. Učiteljstva MUutin Stankovič. Sekretar Jovan MHijevič. — Cetrtinska vožnja za Dubrovnik. V ministrstvu saobračaja je podpisan ukaz, s katerim imajo člani UJU četrtinsko vožnjo za skupščino v Dubrovniku. Člani dobe četrtinsko vozovnico za tja in četrtinsko zopet za nazaj, ker se lahko vozilo oo različnih progah. Ta odlok je bil izdan na prošnjo UJU, da se lahko skupščinarji, ki se žele vrniti po morju, vrnejo s parobrodom iz Dubrovnika na Sušak in od tam z železnico. — Predlozi za Glavnu Učiteljsku Skupštinu. Jedan od predloga Izvršnog Odbora našeg Udruženja za ovogodišnju učiteljsku skupštinu u Dubrovniku biče i predlog o podizanju Jugoslovenskog dačkog doma u Beogradu za svu omladinu naše otadžbine, koja prilikom ekskurzija i izleta posečuje Beograd. Istotako biče podnet predlog o podizanju sanatorijuma za obolele učitelje i njihove porodice u Banji Koviljači na placu. koji je Udruženju Jugosl. Učiteljstva poklonio g. Vojislav Kačavenda, učitelj. Koviijača je jedna od najlekovitih i najčuvenijih banja u našoj otadžbini i podizanje jedne moderne gradevine za smeštaj učitelja i njihovih porodica koji dolaze da tu traže leka bilo bi od dragocene koristi. Kad bi 12.000 članova našeg Udruženja priložili za ovu svrhu samo po 20 dinara, dobio bi se kapital od 240.000 dinara. Uzdajuči se u pomoč države, od koje b[ se mogla izdejstvovati grada iz državnih šuma, i drugu pomoč, mi bi ako bi bili dobre volje i ustaoštva još u toku iduče godine inogli ostvariti ovu zamisao. — N. P. — Predlog Povereništva Ljubljana. Povereništvo našeg Udruženja iz Ljubljane podnelo je predlog izvršnom odboru UJU, da se na dnevmi red godišnje Skupštine u Dubrovniku, pored več istaknutih tema, stavi i tema: Nadzor i nadzornici u osnovnim školama. Shvatajuči svu važncst i aktuaiinost ovog pitanja, Izvršni Odbor usvojio je taj predlog. No s obziroin na kratkocu vremena i opsežnost več istaknutih pitanja. referat o ovoj temi mcči če se svakako čitati samo u slučaju ako Skupština u smislu čl. 19. Poslovnika mogne biti podeljena u sekcije koje bi u tom slučaju jednovremeno mogle diskutovati sve tri odredene teme i izradeno gledište izneti plenumu. Ako zbog oskudice večih i pogodnih lokala to ne mogne biti, onda če to pitanje uči u red predloga o konie če odbor za predloge podneti Skupštini izradenu rezoluciju, koja če obuhvatati glavne poglede i zahteve učiteljstva u ovom pitanju. — N. P. — Imenovanje okrajnih šolskih tiadzornikov za Ijubljansko oblast. Prosvetni mmister Svetozar Pribičevic je imenoval v ljubljanski oblasti za srezke šolske nadzornike: okrajnega šolskega nadzornika za ljubljansko okolico Andreja Rapeta za mesto Ljubljano, učiteljaupravitelja v Trebnjem Mihaela K o s c a za lijubljansko okolico. nadučitelja Andreja Š k u 1 j a v Ljubijani ravnotako za ljubljansko okolico, za srez Radovljica dosedanjega okrajnega šolskega nadzornika Josipa Turka. za srez Kranj dosedanjega šolskega nadzornika Vilibalda Rusa. šolskega nadzornika v Ljubljani Miroslava Pretn_rja za srez Kamnik, za srez Litija dosedanjega šolskega nadzornika Ivana Bezeljakia, učitelja-upravitelja v Krškera Leopolda L e vs t i k a za srez Krško, učitelja-upraviitelja v Novem mestui Davorina M a t k a za srež Novo mesto, učitelja-upravitelja v Kočevju Božid. |B e t r |i a n i j a za srez Kočevje, učitelja v Ljubljani Frana M e rljaka za srez Logatec in učitelja-upravitelja v Sevnici Frana D r n o v š k a za srez Brežice-Laško. — Za okrajne šolske nadzornike v mariborski oblasti so postavljeni: za Celje mesto in okolico ter Vransko Ljudevit Č e r n e j. dosedanji nadzornik istih okrajev; za Ljutomer, Gornjo Radgono in Sv. Lenart: Fran Cvetko, dosedanji nadzornik za okraj Murska Sobota; za Maribor-mesto, levi breg: Ivan T o m a ž i č, učitelj - upravitelj v Mariboru; za Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice: Mlatija Lichtenwa11ner, dosedanji šolski nadzornik v Mariboru; za Miursko Soboto: Leon C e p u d e r , šolski upravitelj v Melincih; za Dolnjo Lendavo: Fran Golob. šolski upravitelj v Dolnji Lendavi; za Ptuj in Ormož: Ivan K o r o p e c, dosedanji nadzornik za 'Jjutomerski šolski okraj; za Prevalje in Marenberg: Rudolf M e n c i n, učitejj v Prevaljah; za Slovenjgradec. Šoštanj in Gornjigrad: Miloš Grmovšek. dosedanji nadzornik za gornjegradski, marenberški, prevaljski. slovenjgraški in šoštanjski šolski okraj; za Šmarje. Rogatec in Kozje: Hinko Š u m e r . nadučitelj v Šmarju pri Jeilšah. — Imenovanje višjih šolskih nadzornikov za mariborsko oblast. Za prosvetnega referenta in višjega šolskega nadzornika mariborske oblasti — nainesto upokojenega dr. Janka Bezjaka — dr. Leopold P o 1 j a n e c; za srednješolskega referenta marfborske oblasti Fran M r a v 1 j a k , doslej profesor na celjski gimnaziji; za višjega šolskega nadzornika za osnovne šole Henrik S c h e 11, dosedai okrajni šofcki nadzornik v Konjicah. — Na učiteljttšcu v Ljubliani so imenovani. Za vadniškega učitelja na moškem učiteljišču v Ljubljani Ernest Š i r c a, doslej učitelj istega zavoda, za vadniško učiteljico na ljubljanskem ženskem učiteljišču Albiina Z a v a š n i k, doslej učiteljica na Viču. —c Za ravnatelja na II. deški meščanski šoli v Liubljam je imenovan g. Maks Hočeva r. —c Premeščenje. Fran Š e g u 1 a je na lastno prošnjo z meščanske šole pri Sv. Lenartu premeščen na meščansko šolo v Ptuju. — V ministrstvo prosvete sta poklicana profesor celjske gimnazije Slavko R a j i č in okrajni šolski nadzornik v Ptuju Pavel F1 e t e. Ta je postavljen za učitelja na eni beogradskih osnovnih šol, a bo delal v ministrstvu. — Ustanovitev prosvetnih direkcij za dve ali več obtastL V mmistrstvu prosvete je zaključila svoje delo komisija, ki je razpravljala o tem, kateri prosvetni posli se naj prenesejo na velike župane, odnosno njBhove prosvetne referente po izvršeni likvidaciji pokrajinskih uprav. Ljubljanski prosvetni oddelek je dobil nalog. da takoj Jzvrši likvidacijo. K e r si je pridržal minister še veliko funkcij, je mogoče. da se postavijo že v najkrajšem času za dve ali več oblasti prosvetni delegati in direktori. katerim bi poveril minister del funkcij, katere si je doslej še pridržal iin kate" rih noče dati županijskim ob1 a s t v o m. — Ta ukrep komisije moramo toplo pozdravljati in le želimo, da se čimprej ustanove prosvetne delegacije. — Izprememba v vodstvu Kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. G. minister prosvete je imenoval s 1. j u lijem 1924 Fr. Vrhovnika, pro" fesorja na državni realki v Ljubljani za vodjo kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. — Če ste v zadregi, kako b! kolekovali kako vlogo in katere listine so kolka proste, kupite »Ročni katalog«. ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni in stane 14 Din. Naročite ga po dopisnici! — Učiteljstvo logaskega okraja se je zbralo dne 14. junija 1924 v Cerknici k okrajni učiteljski konferenci, katero jc otvoril okrajni šolski nadzornik L. Punčuh in imenoval namestnikom tov. Česnika. Za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. Gabrovškova in tov. Ražem. Z zanimanjem je sledilo nato učiteljstvo naznanilu važnejših odredb in ukazov šolskih oblasti ter poročilu o nadzorovanju osnovnih šol logaškega okraja. Tov. Kristan je vprašanje telesne vzgoje šolske mladine obravnaval tako, da je pokazal vzorno telovadno uro dečkov in dekiic, ter je za praktične kakor tudi za teoretične nasvete v nato sledečem referatu žel obilo zahvale. Z velikanskim navdušenjem je učiteljstvo poslušalo referat tov. Šturmove in tov. Žnidaršiča, »Kako pospešuj osnovna šola med narodom idejo narodnega in državnega edinstva«. Vse teze tega referata, ki so izzvenele v en reterat »Na delo med narod za narod« in ki naj bodo učlteljstvu kažipot in smernice njegovega vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. so bile sprejete s frenetičnim ploskanjem. Nadalje je poročal tov. Česnik o vpostavitvi zneska v letni proračun za ueiteljsko in šolarsko knjižnico in njega uporabo, knjižnični odbor pa o stanju okrajne učiteljske knjižnice in o odobritvi računa za leto 1917. V knjižnični odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišce: Štravs, Korenc, Modic. Doienec, Goll in Vrezec. Končno se je poslovil okrajni šolski nadzornik od upokojenih vzornih tovarišev Petra Repiča in Mihaela Kabaja. V poslovilnih besedah ie oraenil njuno značajnost, ki se kljub vsem preganjanjem za časa vojne ni dala omajaiti. V izbranih besedah je vzel slovo tudi od podrejenega učiteljstva, vnemajoč ga k marljivemu delovanju na polju prosvete. Tov. Požar se je v ganljivem govoru o imenu vsega učiteljstva poslovil od g. nadzornika Leopolda Punčuha. ki po 48-letnem neumornem delovanju stopa v pokoj. Omenil je njegovo delovanje ne le v šoli, aimpak tudi zunaj šole. Bil je 20 -let predsednih logaškega okrajnega učiteljskega. društva, član in odbornik naprednih prosvetnih društev, posebno tudi podstarosta obmejnega sokolskega društva in 19 let župan občine Gor. Logatec. Zahvali se mu posebno za njegovo kolegijalnost, ki jo }e vedno izkazoval vsem tovarišem, saj je bil posebno mlajšim tovarišem pravi dobrohotni oče in vodnik. zlasti pa za njegovo nepristransko delovanje kot okrajni šolski nadzornik. Te prisrčne besede so delovale na učiteljstvo tako, da je do solz ganjeno zaklicalo vrlemu možu L« vzornemu tovarišu trikratni »Slava!« želee. da še dolga leta zadovoljno uživa v krogu svoje družine zasluženi pokoj. —sr Izprememba na srednjih šolah. Stalni profesorji, odnosno ueitelji, so postali: na I. realni gimnaziji v Ljubljani dr. Lovro Sušnik in France Koblar, doslej profesorja istega zavoda; na realni gimnaziji v Celju dr. Karel Pirjevec s trgovske akademije v Ljubljani in Janko Orožen z gimnazije v Murski Soboti; na gimnaziji v Kranju Franjo Korbar. profesor istega zavoda in Otokar Zagar, suplent na gimnaziji v Ptuju; na gimnaziji v Mariboru dr. Franjo MSšič, profesor istega zavoda; na gimnaziji v Murski Soboti dr. Maks Robič. suplent istega zavoda; na realiii gimnaziji v Novem mestu Hilarijon Tofan, profesor realke v Mariboru in Vladislav Rustja, suplent istega zavoda. N.a realni gimnaziji v Ptuju Henrik Vodtiik, profesor listega zavoda; na realni gimnaziji v Kočevju Josip Pungartnik, suplent istega zavoda; na III. realni gimnazliji v Ljubljani Rajko Pirnat, suplent istega zavoda; na držaivnem moškem učiteljišču v Mariboru Ivan Prijatelj, profesor istega zavoda. Za mesta, katerim je potekel rok pred kratkim. še nfi odločitve. Premeščeni so: Adolf Robida in dr. Viktor Peterlin z ljubljanskega učiteljišča na ljubljansko realko in dr. Rudolf Kropivnik ter Ljudevit Mlakar z realke na učiteljišče. — Maribor: Sestanek učhdjer maturantov iz leta 1880. in 1881.. ki se je vršil tukaj pretečeni teden, je potekel zelo zadovoljivo. Prišlo je iz obojih let- nikov (21 še živih tov.) 12 udeležencev. Trije so se kot bolni opravičili. Sklicatelja Šmid in Porekar sta pozdravila v srčnih besedah sive svoje tovariše najprvo v »Narodnem domu«. Po skupni večerji je pripovedoval vsak poedinec svoje doživljaje od mature naprej. Zanimivosti so verno poslušali jubilanti in upeljani znanci. Bilo je ponovno veselo vzradošcenje. Drugi dan je bilo na vrsti obisk grobov nekda-njih profesorjev in tovarišev na mestnem pokopališču ter ogledovanje raesta. Pred odhodom so se še zbrali v kavarni »Evropa« ter sklenili svoj bratski sestanek za prihodnje leto v Šoštanju. Zdravo snidenje! —rn. — Naslovi dijaških stanovanj v LjubIjani se dobe pri gospej Likar, Poljanska cesta 87. Vila Bergman. — Iz Beograda je odšel g. dr. janko Lokar, inšpektor v ministrstvu prosvete, ker bo nastopil svoje novo, ravnateljsko mesto v Ljubljani. — Cesar ne veš, vprašajj Univerzalni Iniormativni Biro »Argus«, Knez Mihajlova ul. 35. Tel. 6-25. Beograd. (Pasaž Akademije Nauka). — Ce potrebujete pojasnila na kako vprašanje glede vstopa v učiteljsko službo, nastopa službe, prejemkov učiteljstva, službene dobe in napredovanja, povišic. draginjskih doklad, vojaške službe učiteljstva, upokojitve, reaktiviranja upokojenih učiteljev, užitkov po umrlih učiteljih, selitvenih stroškov in sestave računov, davkov za učiteljstvo, kolkovanja vseh vrst listin, s katerimi ima opraviti učiteljstvo. tedaj si kupite »Ročni katalog«, ki vsebuje pojasnila v vseh teh zadevah in ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni ter stane s kataiogom za 100 učencev vred 14 Din. — Rezervni sklad. V zadnji številki se je pripetila neljuba tiskovna pomota. Skupno blagajniško stanje po VII. izkazu izkazuje 4357.56 Dki, kar s tem popravIjamo. Upravnik. — Stenograiična tekma na Chrištofovem učnem zavodu v Ljubliani se je vršila dne 11. t. m. pod vodstvom strokovne učiteljice Ivanke profesor Rabidove. Diktiralo se je 4 rainute z brzino 100 besed v minuti. Tema diktata je bil Šumanov članek »O jezi«. Prva je bila gdč. Ela Pliberšek (obdarovana z zlato zapestnico), druga gdč. Malči Koman (obdarovana z zlatim obeskom), tretja Outrata Zora. vse iz Ljubljane, četrta gdč. Ivanka Prek iz Vrhnike in peta gdč. Marija Korošic iz Tržiča. — Prireditev tekme kaže razveseljiv napredek na poiju slovenske stenografije in je interesantni tekmi prisostvovalo mnogo občinstva. Ta uspeh se je dosegel po 10 mesečnem pouku v stenografiji. — Nameščanje »zvaničnikov«. Prosvetno ministrstvo je obvestilo vsa ministrstva. da se v bodoče nameščanja in odpuščanja takozvanih »zvaničnikov« itt uslužbencev ne bodo objavljala v »Službenih novinah«. — Z naše univerze. Za izrednega profesorja za primerjalno indoevropsko jezilkoslovje na modroslovni fakiilteti ljubljanskega vseučilišča je postavljen Karel Oštir, docent istega zavoda.