SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplsčan 16 fid., za pol leta S gld., za četrt leta 4 fid., aa jedca mesec 1 ffld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 18 (Id., xa pol leta 6 grid., za četrt leta $ fid., za jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. ret aa leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila ti&serate) vsprejema nprsvniltvo in ekspedlelja „KatoL Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah it 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ianemJi nedelje in pnunike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. TO. V Ljubljani, v četrtek 2. aprila 1896. Imetnik XXIV. Pouk krščanskega nauka na nemških ljud. šolah v Ljubljani. Mestni odbornik Andrej K a 1 a n je pri razpravi o mestnem proračunu včeraj glede pouka krščanskega nauka v nemških ljudskih šolah v Ljubljani spregovoril nastopno: Oglasil sem se za besedo k naslovu: „Šolstvo" ter bi rad spregovoril nekaj besed o točki, ki določa troške za nemške ljudske šole. Ni danes moj namen na tem mestu preiskavati vzroke, vsled katerih se v Ljubljani tako grozno množi število nemške šole obiskujočih slovenskih otrok in zaradi tega tudi število razredov na posameznih takih šolskih zavodih. Tega mi tudi treba ni storiti, ker so ti vzroki znani. — Povdarjati mi je samo to, da naj bi v teh že itak nezdravih razmerah vsaj mestni šolski svet izvrševal svoje dolžnosti in omejeval zlo, kar le mogoče. V tem oziru bi opozoril gospode mestne svetovalce le ua jedno stvar, namveč na p ouk krščans keg a nauk a na nemških ljudskih šolah. V zadnjem času se je namreč po „Narodu" delalo javno mnenje, kakor da bi pre-vzvišeni gospod knezoškof zahteval od gg. katehetov, da naj otroke, obiskujoče nemške ljudske šole v Ljubljani, maltretirajo z nemškim učnim jezikom pri poučevanju krščanskega nauka. Ker je pri nas v Ljubljani vsega kriv naš prevzvišeni knezoškof in se nič ne vpraša, ali knezoškof sploh vi za tisto stvar ali ne, ali je morda vkrenil ravno nasprotno od onega, kar se mu podtika, zato se ne čudim, da se je raztrosila po svetu tudi ta popolno neresn:čna trditev, in da občinstvo, ki bere „Narod", zlasti izven Ljubljane, živi v tem prepričanju, da knezoškof ljubljanski hoče vse slovenske otroke v Ljubljani ponemčiti in ker druzega ne more, da sili gg. ka- tehete, naj v tem oziru izvršujejo njegove namene. Da se gospoda prepriča, kako neizmerna krivica se godi s takim nečuvenim postopanjem prevzv. knezoškofu, omenim, da je vse to od konca do kraja zlagano in da je uprav nasprotno resnično. — Pri rokah imam prepise dveh aktov, zadevajočih to stvar. Dne 11. oktobra 1893 škofijstvo v vlogi, izročeni c. kr. mestnemu šolskemu svetu, omenja prošnje veroučitelja gospoda M. Sarabona, naj bi se z ozi-rom na učenke na nemški dekliški šoli, ki ne umejo nemškega jezika, določila pošebna ura v četrtek za pouk krščanskega nauka v maternem jeziku, in pravi: K n e z o š k o f i j 8 t v o strinja se s tem nasvetom popolnoma ter predlaga prošnjo g. veroučitelja z najtoplejšim priporočilom, naj blagovoli slavni c. kr. mestni šolski svet potrebno vkreniti, da se 1. odredi posebna ura za ve-ronauk ob četrtkih in 2. da se ta ura všteva vero-učitelju mej one ure, ki jih ^je zakonito dolžan izpolniti. S tem je škofijstvo spolnilo svojo dolžnost. Toda mestni šolski svet. v katerem ima „Narodova" gospoda odločilno besedo, ni na to vlogo dve leti ničesar odgovoril in seveda tudi v tem oziru nič storil. Zato je škofijstvo dne 9. oktobra 1895. izročilo glede tega novo ulogo na c. k. mestni šolski svet, rekoč: „V dopisu z dne 11. oktobra 1893 štev. 2622 opozarjalo je knezoškofijstvo slavni c. kr. mestni šolski svet na nepriliko, da se v tukajšni nemški mestni dekliški šoli nahaja mnogo učenk, popolnoma neveščih nemškega jezika ter ob enem slavnoisti poprosilo, naj blagovoli vkreniti, da se za versko poučevanje omenjenih učenk v materinem jeziku odredi posebna ura ob četrtkih ter da se veroučitelja ta ura všteva v zakonito mu pripadajoče število ur. Ker letos imenovana šola šteje skoraj polovico učenk, ki ne umevajo nemškega jezika, zatorej prtsi knezoškofijstvo zopet, naj blagovoli slavni mestni Šolski svet glede verskega poučevanja v materinem jeziku potrebno ukreniti". Sedaj še le, ko je škofijstvo opetovano sprožilo to stvar ter zopet opozarjalo mestni šolski svet, naj glede pouka kršč. nauka v materinem jeziku kaj stori, meseca januvarja t. 1. se je omenjena ira dovolila, a tako, da se sicer pouk za veronauk pomnoži za jedno uro, a zaradi učnega jezika za to uro se ni nič odločilo. Gospoda, kedor ima le še količkaj čuta za resnico, mora ga pač srce boleti, ako se pri nas tako prevračajo resnična fakta, da ravno glasilo tistih, ki so zakrivili te nezdrave in protipedagogične razmere na nemških ljudskih šolah v Ljubljani, očita škoiu, da sili ljubljanske katehete, naj slovenske otroke, obiskujoče nemške ljudske šole, maltretirajo z nemškim učnim jezikom. In zato jaz ne poznam parlamentarnega izraza, da bi tako ravnanje označil in obsodil po za-služenju. Iz tega slučaja gospoda lahko sprevidi vso nizkost, s katero se hujska ob vsaki nepriliki proti ljubljanskemu knezoškofu, zato obžalujem, da se podoben način postopanja hoče vvajati tudi v mestno dvorano. — Mestnemu šolskemu svetu pa priporočam, naj se v prihodnje hitreje in bolj prijazno ozira na zdrava vzgojeslorna načela ter skrbi zato, da se bo vsaj krščanski nauk slovenskim otrokom obiskujočim nemške ljudske šole v Ljubljani in popolno neveščim nemškega jezika podajal v domačem materinem jeziku. LISTEK Skopuhov sin. Povest iz življenja. Spisal Rajko E. (Dalje.) III. Čeprav ni Lucijan nikdar posebno ljubil svojega očeta, vender bi bilo globoko presunilo ubo-zega sina, ko bi videl sicer tako samotno sobo očetovo danes razsvetljeno in polno ljudij in sredi razsvetljene sobe njega samega z bledim licem in satisnjenimi očmi spavati na mrtvaškem odru. Toda bival je v daljni tujini in le tuji ljudje so hodili po Zališkem gradu. Prišlo pa jih je veliko kropit; največ seveda iz radovednosti, kakšen je pač od znotraj ta starodavni grad, o katerem so tolikokrat čuli razne povesti in bajke. Po stari šegi našega ljudstva se je zbrala na večer precejšna gruča možakov starejših in mlajših pri mrliču, da stražijo mrtvo truplo brata zemljana, ki se je v življenju sicer močno razlikoval od njih, katerega pa je zdaj uklonila bridka smrt, ki nas pojednačt vse brez izjeme. Da pri ti gruči ni manjkalo Groge Stempiharja, in da je imel danes on glavno besedo, temu se pač nihče ne bo čuijil. Bil je junak današnjega večera. To je tudi sam dobro vedel in radost in samozavest, ki je občutil v globočini Stempiharskega svojega srca, slikala se je kaj živo na njegovem dolgem, rudečem obrazu, iz katerega ste dve drobni očesci pol lisičje, pol budalostno zijali v beli svet. Razkladal je na dolgo in široko razne pojedinosti iz življenja umrlega starca, povdarjal njegovo skopuštvo in zvezo s hudičem, največkrat pa je moral danes ponavljati to, kako da je bil prišel danes dopoludne v grad in ga našel mrtvega na tleh. Ravno je bil dokončal to povest, ko ga dregne novo prišli sosed Martinek in pravi: „I no, sosed Groga, meni še nisi povedal, kaj se ti je pripetilo danes ; torej ti si ga našel, povej vender, kje. kedaj, kako?" „To pa to" jezi se dolgin Štempihar, „vsacemu posebej, kaj ne ? — prej bi bil poslušal, radovednost ti Martinčasta 1 Bog te je dal 1 — Hrošča sem mu prinesel, hrošča, pa tacega, da bi ga plačal oni profesor iz mesta, no, saj ga poznate, — oni, ki pride včasih v ta kraj cvetice nabirat, oni bi ga s cekinom plačal, 8 cekinom pravim, tacega hrošča sem prinesel starcu v gr d. Vstopim v prvo sobo in na tleh ga vidim ležati z obrazom k tlom obrnjenim. Skočim tje, potresem ga, prvič, drugič — ne gane se, potipljem src6 . . . zadosti sem vedel! „Ta je pač tam, „kjer ni kebrov" mislim si, hitro letim v trg k gospodu župniku, k gospodu sodniku, da pripravijo in ukrenejo, kar je treba in da hitro naznanijo sinu, ki —" „Kam si pa hrošča dal?" pristriže ga Martinek in gleda svetlo, kakor bi sedel pred vrečo cekinov. „I, kam neki, izpustil sem živalico, naj živi revše," zavrne ga oni. „Kaj ga nisi hotel prodati za cekin onemu ... kako si že rekel?" drzne se ponižno opomniti Martinek. „Ka-aaj? Prodati? Za cekin? Da bi oni cvrl in kuhal ubogo živalico ? To pa, to I Kaj je meni za cekin ?u Izpusti živalico Štempihar, dobro delo boš imel pred Gospodom," dejal sem samemu sebi in izpustil sem jo in dobro delo je več vredno kot pet košev vražjih cekinov !" „Groga se pa vselej izreže," grohočejo se možaki na okrog in živahno odobravajo nepresežni humor svojega junaka. „Pove naj, kako je stari hudiča izganjal" čuje se zdajci več glasov in v spodbujo, da bi povedal, drezajo ga od vseh stranij. Groga uvidi takoj važnost položaja in vzravna se ponosno, kakor petelin na gnoju, predno zapoje svoj „kikeriki," prične slovesno : Politični pregled. V Lj u bi j an i, 2. aprila. Železniško vprašanje se povodom zadnjega posvetovanja še ni rešilo deiinitivno. Železniški minister Guttenberg in zastopniki ostalih ministerstev so se sicer podrobno pečali z raznimi načrti in predlogi, toda niso dospeli do konečnega vspeha. Trdi se, da vlada mej posamnimi faktorji še neko ne-sporazumljenje glede financijelnih vprašanj. Treba je toraj sporazumeti se še s finančnim ministrom. Podržavljen je južne železnice. Kolikor je dosedaj znano, sporazumeli ste se ogerska in avstrijska vlada glede podržavljenja južne železnice in sicer na ta način, da obdrži južnoželezniška družba le še upravo ogerskega železniškega omrežja, avstrijsko omrežje pa prevzame v svojo upravo država proti primerni letni renti. Ta pot bi bila po mneuju dunajskih listov zelo primerna za našo državo, ko bi ne bila potrebna pogajanja z južno-železniško družbo, katerih se je dosedaj naša vlada vedno ogibala iz neznanih vzrokov. Sporazumljenje z ogersko vlado v tem ozirn bi bilo za Avstrijo le tedaj koristno, ko bi tudi Ogerska prevzela imenovano omrežje v svojo upravo in bi se na ta način ustreglo pogodbi, v kateri se izrecno povdarja, da se ima smatrati oboje omrežje kot jedna celota. Vse drugo sporazumljenje pa bi provzročilo le nove komplikacije in podržavljenje južne železnice bi se le zavleklo zopet v neskončno večnost. Deželnozborske volitve se vr§6 letošnjo jesen na Nižje- in Gorenje-Avstrijskem, Solnogra-Skem, Štajerskem, Koroškem, Moravskem, Šle-škem, Predarelskem, v Bukovini in Trstu. Ako-ravno je do volitev, ki se vrš6 najbrže meseca septembra, še celih Sest mesecev, vendar se že razne stranke dobro pripravljajo na delo. Pred vsemi pa se odlikuje nižjeavstrijska antisemitska stranka, ki že sedaj prireja razne shode v kraet-skih volilnih okrajih ter organizuje deželnozborske volilce. Da to postopanje ne ugaja židovskim liberalcem, je popolno umevno, ker so v veliki nevarnosti vsi njihovi mandati, in to tembolj, ker so se zjedinile vse protiliberalne stranke v boju z liberalci in je torej neizogiben odločilen boj. Želeti bi bilo, da bi bil vspeh bodočih deželnozborskih volitev ne samo v Nižji Avstriji, marveč povsod jednak vspehu zadnjih dunajskih občinskih volitev. Ogerski JRumuni so se po poročilu „Egy-etertes" zopet zjedinili. K temu je največ pripomogel vodja Lukaciu s svojo strogo politiko in ostro besedo. Po njegovem navodilu bodo pričeli Rumuni v Ogerski v kratkem novo večjo akcijo, ki bode v glavnem naperjena proti milenijski svečanosti. Poleg tega predlože cesarju novo spomenico, v kateri bodo naslikali sedanji žalosten položaj mej ogerskimi ma-žari, ter zasnovali veliko protidemonstracijo. Koliko jim bode ta korak koristil, pokazalo se bode pozneje ; vsekako bodo Mažari kaj neradi odstopili od sedanjih zahtev in navad. Bourgeoi8 o zunanji politiki. Z veliko nestrpnostjo so pričakovali v včerajšni seji člani senata odgovora ministerskega predsednika na inter- „To pa, to, fantje in možaki l Kar je res, je pa res! In če stokrat pravi oni učitelj, da ni preganjal hudiča, ampak da je le poskušal „jeletriko," ali kakšno zver že, jaz pa mu ne verjamem, nikdar in nikoli mu ne verjamem, ker sem na lastne oči videl, kako ga je izganjal. Bilo je necega večera. Polna luna je sijala in jaz sem počasi korakal proti gradu, v roki sem pa nesel žabo, da jo oddam starcu, kakor mi je bil naročil. Vstopim v sobo, dam mu žabo, potem se pa hitro izmuzam skozi vrata. Pa motite se, če mislite, da sem šel domov, ni šel domov Stempiharjev Groga, ne, ampak pred vrati je stal in mislil si je: „tu bodeš stal in gledal skozi ključavnico, kaj pač počne stari copernik." Gledam in gledam in kar strah me je bilo, kako se je sukal Čudni dedec v luninem svitu. Najedenkrat razreže žabo na štiri kose, potem pa začne goniti in sukati neko čudno kolo, da je kar vršalo in iz kolesa so švigale iskre in razrezana žaba je začela skakati po mizi. Mene pa je preletavala kurja polt, v levici sem tiščal molek, z desnico pa sem se neprestano križal. „Vidiš Groga," mislim si, „nisi se zmotil, v žabi je hudič, starec ga pa izganja. To pa, to I Od kodi drugače iskre, žive, peklenske iskre ? pa mrtva žaba, kako more mrtva žaba skakati, ne da bi bil pelacijo glede zunanje politike. Posebno neprijetni sta bili za vlado interpelaciji glede ekspedicije v Afriki in o Madagaskarju. Toda odgovori ministerskega predsednika so bili tako jalovi, da veČina senatorjev ni bila zadovoljna z njimi. Posebno značilen je bil odgovor na vprašanje senatorja Bardouza, zakaj vlada ni predložila zbornicama pogodbe mej Madagaskarjem in Francijo. Minister je namreč odgovoril, da je Francija po mnenju vlade dovolj žrtvovala za vrhovno pokroviteljstvo na Madagaskarju, in se ji toraj ni zdelo potrebno, da se o tem posvetuje z zbornicama. Konečno navaja, da se objavila je glavna misel pogodbe vsem evropskim velevlastem in da so razun dveh, ki zahtevata natančnejih pojasnil, vse vzele na znanje pokroviteljstvo Francije nad Madagaskarjem. V odgovoru glede Egipta se je skliceval Bourgeois na ostopivšega ministra, ki je vodil celo zadevo in svojedobno pojasnil svoje načrte. Poslanci so glasno izražali svojo nezadovoljnost nad ministrovim pojasnilom. Bardouz je izjavil, da tako dolge ne bode miroval, dokler ne pojasni vlada svojega stališča nasproti okupacijskemu vprašanju. Minister je pa le v jedno mer povdarjal, da je pojasnil vse, kar se more od vlade zahtevati, glede ostalih točk, ki čakajo rešitve, se pa vrše še pogajanja mej do-tičnimi vladami. Tako je minul prvi dan, ki pa gotovo ni bil najhujši, kajti za današnjo sejo se pripravljajo zopet nove interpelacije in bodo zahtevali poslanci točnega in odločnega odgovora. Najbolj značilno je za ministerskega predsednika, da stvari, katerih noče pojasniti sam, ker se boji ostre sodbe, zvrača na odsotne, odstopivše ministre. Nemčija. V gospodski zbornici je izjavil v zadnji seji naučni minister Vosse nasproti želji konservativnih poslancev, da on nikakor ne nasprotuje preosnovi sedanjega šolskega zakona v verskem oziru ter da ga veseli, ako se kmalu uvede krščanski golski zakon in se tem šolam zagotovi pravno varstvo. To izjavo so imenovani poslanci najtopleje pozdravljali, ker se nadjajo, da se jim uresničijo upravičene želje. Toda zelo karakteristično je za nauč-nega ministra, da je pred malo dnevi v poslanski zbornici ravno nasprotno odgovarjal na jednake želje. Izjavil je namreč, da sedanji čas in razmere niso ugodne za rešitev tega vprašanja. „Kreuzzeitung" zelo simpatično pozdravlja ministrovo izjavo v gospodski zbornici ter zahteva, naj minister kmalu predloži dotični zakon, za katerega bode vlada po mnenju imenovanega lista gotovo dobila potrebno večino. General Baratieri, odslovljeni vrhovni poveljnik italijanske armade v Afriki, se nahaja sedaj v Masavi v preiskavi, katero vodi vojno sodišče. Zagovarjati se mora radi svojega nepravilnega postopanja, katero je privedlo Italijane v popolni poraz pri Adui. Akoravno je Baratieri s svojim nepremišljenim korakom, katerega je storil bodisi iz lastnega nagiba, bodisi vsled pritiska odstopivšega Orispije-vega kabineta, kir je verjetneje, eam zakrivil Italiji neizbrisljiv poraz in ogromno škodo, vendar bi se vsak zelo motil, ako bi trdil, da ga zadene kaka občutna kazen. Godi se mu ravno tako, kakor vsem ostalim italijanskim sleparjem, kateri navadno odidejo brez v nji hudobec?!" Takrat pa najedenkrat poči, kakor bi vstrelil iz pištole in velika iskra se zasveti — meni pa upade pogum in kar hitro sem jo hotel popihati, pa komaj se zabrnem, čutim, da me od zadaj nekaj vleče za kamižolo. Poskočim in se iztrgam — zataknil sem se ob ključavnico — v skoku pa prebrnem neko mizico, ki je stala pred vrati, da se z groznim ropotom zvrne na tla. In glej I takrat vidim švigniti mimo mene velicega mačka, v jezi ga brcnem z nogo, on pa se phhh zakadi v mene in zdajci sem videl, kako mu je ogenj švigal iz gobca. „Zdaj pa le teci, Groga," mislil sem si, in tekel sem, kar le morem teči in prej nisem obstal, predno se nisem zavalil doma na steljo v kotu. To pa to, možaki in fantje, kar sem videl, sem pa videl. V žabi je bil zlodej in stari ga je izgnal in zlodej je bežal v podobi tistega mačka t" Tako je pravil Stempiharjev Groga do pozne noči. Zunaj pa je bilo temno kakor v rogu in goste megle so se podile po širnem nebu. Po Zatišju pa je vladal mrtvaški mir; le včasih so se vitke jelke in sloki mecesni žalostno stresnih in pripognili zelene vrhove in bujno so šepetali mej sabo o smrti starega grajščaka, ki je tolikokrat tiho iu zamišljeno korakal tod po samotnih gozdičih. (Dalje sledi.) vsake kazni izpred sodišča. Ker pri generalu Bara-tieriju ni moglo sodišče najti nobenega druzega povoda, izjavilo je, da je vsled preobilega zavžitja alkoholne pijače postal — slaboumen in nezmožen za vsako delovanje. Trdi se, da je v takem stanu pahnil generala Arimondija in podpolkovnika Galliano, ki ata pri vsaki priliki pokazala svoje junaštvo, v prezgodnji grob. Navedena izjava vojaškega sodišča pa ni ugodna samo za Baratierija, marveč veliko bolj še za one prve državnike, ki so izročili vrhovno poveljstvo alkoholu udanemu generalu. Na ta zviti način bode rešen Baratieri in ž njim vred tudi stari lisjak Orispi, ki je največ zakrivil, da je doletel Italijo popolen poraz. V novodobni Italiji je pač vse mogoče. Mirovna pogajanja z negušem Mene-likom. „Daily Chronicle" se poroča iz Rima, da je abesinski neguš Menelik po posredovanju generala Baldissere opustil misel na vojno odškodnino in da zahteva le še odkupnino za italijanske vjetnike. Kakor znano, se nahaja v Menelikovem taboru 2000 italijanskih vojakov, mej temi blizu 50 častnikov. Za vsakega vojaka se zahteva 1000, in za častnika 10.000 frankov odkupnine, kar znaša skupno blizu dva in pol milijona frankov. V to zahtevo je baje italijanska vlada privolila z namenom, da reši precejšno število svojih bojevnikov. Akoravno je ta svota precej znatna, vendar ni povsem verojetno, da bi se neguš zadovoljil samo s to odkupnino, ker je po-preje zahteval celih 12 milijonov vojne odškodnine. Majorja Prestinari in Salsa poročata rimski vladi, da se Menelik umika s svojo armado proti jugu, kar je znamenje, da se je sporazumil z generalom Bal-dissero in da mu primanjkuje živeža. Poslednji pa konečno pripomni, da to poročilo ni povsem zanesljivo, ker se nahaja abesinski tabor predaleč od Adi-grata in nima na razpolago dovolj zanesljivih močij, ki bi ga obvestile o vseh dogodkih v nasprotniškem taboru. Kakor se vidi, nimajo navedena poročila ni-kakega druzega pomena, nego da slepé domače italijansko ljudstvo in zunanji svet. Cerkveni letopis. Križev pot v Jeruzalema. (Spisal dr. Pr. Se dej.) Pojdem na goro mire in h griča kadila. (Vis. pesem IV. 6.) Lani ob tem času se mi je izpolnila najsrčnejša želja, katero sem gojil od svoje mladosti, videti in se solzami porositi one svete kraje, katere je naš božji Zveličar se svojo dragoceno krvjo posvetil. Brž drugi dan po prihodu avstrijske karavane v Jeruzalem mi je bilo možno vdeležiti se sv. kri-ževega pota ter hoditi po istih ulicah, skoz katere je nekdaj Jezus Kristus težak križ nosil na goro Kalvarijo. Bil je namreč petek (5. aprila 1895), ko popoludne od 3 —5 ure očetje frančiškani opravljajo očitno sv. križev pot moleč in klečeč pri vsakem stacijonu, ne zmené se za poulični vrvež in metež precej živega jeruzalemskega mesta. Pridruživa se še midva, dragi čitatelj, pobožnemu krdelcu ter podajva se h griču kadila, kjer se je sežgala Bogu najprijetnejša žrtev, in na goro mire, ob katere pobočju se je sv. telo mazililo in pokopalo. Toda, kje naj začneva ? Ali se smeva zanesti, da naju oo. frančiškani, varuhi starodavnega ustnega izročila, vodé po pravi poti ? Saj ne samo protestantje, ki vedno protestujejo proti vsaki katoliški tradiciji, ampak celó katoliški profesorji n. pr. J. H. Friedlieb, P. Schanz naslanjajo se na Flavija Jožefa trdijo, da je bil pre torij, kjer je Pilat Jezusa k smrti obsodil, na zapadnem griču, namreč na Sijonu in ne blizo judovskega templja, v trnjavi Antonija. Ali vsak, kdorkoli je videl lego in oddaljenost gričev Sijona in Golgote, bo dejal, da pretorij (Pi-latovo sodišče) nikakor ni bil v nekdanji mogočni Herodovi palači na gori sijonski, ker bi potemtakem križev pot bil prekratek in vodeč navzdol ali pa bi moral imeti strašanske ovinke. Kristus je nosil križ navzgor, da je njegovo težo še bolj občutil, in sicer iz nižega dela mesta (Akra) proti gorenjem delu (Sijonu) in potem izven mestnih zidov na griček Golgoto. Močna in razsežna trdnjavica Antonija, katero je bil Herod veliki ob sevemzapaduem delu judovskega tempelja obnovil in utrdil, je služila rimskim vojakom za posadko in ob večih judovskih praznikih rimskim prokuratorjem, ki so iz Oezareje sem dohajali, za stanovanje. Judje so se zmerom bunili zoper tuje vladarje Rimljane in od tempelja sem, ki je bil središče in torišče judovskega narodnega in verskega življenja, se je bilo vedno bati vstaje. Zato je ob več.ih praznikih celo rimski oskrbnik tu bival in je torej ne samo možno, ampak tudi vero-jetno, da je Pilat na t e m mestu Kristusa k smrti obsodil. Tudi nepretrgano ustno izročilo iz prvih stoletij krščanstva potrjuje to mnenje. Že itinerar Bur-dig t. j. popotnik iz Bordoa (iz IV. stoletja) stavlja rimski pretorij blizu tempelja. V VI. stoletju je bila tu sezidana cerkev sv. S fi|e. Se le križarji, ki so seveda bili bolj vešči boju, ko razlaganju sv. pisma, so jeli stavljati pretorij na sijonsko goro, kjer je bila H«roda velika palača. Ali ko je v sv. deželi prenehalo križarsko kraljestvo, je ž njimi zginilo tudi to napačno mneuje in „h;ša Pilatova" se je zopet vrnila na prejšnje mesto. Dandanes trdnjavica Antonija ne stoji več, njeno mesto zavzemata stara turška vojašnica in „stari seraj", prej pašino stanovanje, sedaj turška državna ječa. Tu je bil torej rimski pretorij in pred njim mozajični tlak (Litho-stroton) s sodnim stolom, raz katerega je Pilat Kristusa k smrti obsodil. Tu so rimski vojaki Zveličarju iz trnjev (najbrž takrat rastočih v bližnji dolinici Kedronski) spletli krono, obdali ga s starim vojaškim plaščem in deli mu v desaieo trs, poklekujoč pred njim in rekoč : Pozdravljen bodi kralj judovski 1 Tu je tedaj I. stacijon sv. križuvega pota, latinski Via dolorosa imenovanega. Z mirnim srcem slediva torej o. frančiškana, vodjo našega, ki ravno stopa na čelu pobožnih romarjev v turško vojašnico. Kraja, kjer je bil Kristus s trnjevo krono venčan, sicer ne vidiva, ker je tam turška mošeja z grobom nekega derviša, a dovoljeno nam je zbrati se na širnem dvorišču v pričo mirno gledajočih nas turških vojakov. Ko so se zbrali vsi romarji, pokleknemo na tla in čestiti otec frančiškan začne moliti križev pot. Kaka sreča, čast in milost zame, prositi Bogii odpuščanja na tistem kraju, kjer je nedolžnost in svetost bila zame obsojena in zasmehovana ! Odmolivši h koncu očenaš, bi se morali podati po svetih stopnicah (scala sancta) iz dvorišča na ulico. Ali teh več tu ni, odkar jih je bila carica Helena dala prenesti (okoli 326 p. Kr.) v Rim v posebno cerkvico blizo sv. Janeza v Late-rauu. Vrnivši se torej po istem potu ven na ulico (Tarik bab sitti Marjam) se ustavimo pred mračnim zidovjem turške vojašnice, kjer so bile nekdaj vzidane svete stopnice. Tu je II. stacijon. Kristus je bil namreč, prišedši iz pretorija čez 28 stopnic na ulico, obložen s težkim križem. Onstran ulice nasproti turški vojašnici stoji tako-zvau» „kapela bičanja", kjer so rimski vojaki našega Zvehčarja po rimski šegi neusmiljeno bičali privezavši ga k stebru. Ta starodavna kapela je bila od I. 1618—1838 turška konjušnica in je prav na čudežen način zopet došla oo. frančiškanom, nekdanjim njenim lastnikom, v roke. Stopajoči po ulici naprej k III. stacijonu (od vzhoda proti zapadu) pridemo do precej visocega oboka, ki se vspenja nad ulico in veže obe strani. Na brbtu nosi ta obok sobico z oknom, kjer baje prebiva neki indijski Muhamedan, na desni strani pa je vzidan v krasno cerkev, tak6 da ga je le polovico videti. Ta obok in ž njim zvezana cerkev se zove E c c e h o m o. Tu je namreč ono znamenito mesto, iz katerega je Pilat Kristusa venčanega s trnjevo krono in obdanega s škrlatnim plaščem pokazal besneči judovski množici rekoč: Glejte, kaki človek 1 Ljudstvo pa je vpilo: Proč ž njim ! Križaj ga I Nekateri menijo, da je ta oblok še iz starega pretorija ali Pilatove palače ostalina, vendar težko bo to dokazati, če prav je pri razrušbi Jeruzalema za časa Tita še marsikateri kamen na kamenu ostal. Ali vt rojetno je, da je v tem obližju bil zgoraj omenjeni Lithostroton, nekak javni, odprti trg, iz katerega je Pilat Kristusa ljudstvu kazal in ga nazaduje obsodil. Ko so leta 1858 temelj kopali cerkvi in samostanu Ecce horao, so našli poleg tunelov in cistern tudi pet četrt metra dolge in tri četrt metra široke kamenene plošče, ki so segale tje do kapele bičanja. Iz tega sklepajo, da je moral tu razprostirati se mozaiični tlak „Lithostroton". Polrfg večjega oboka ali svoda, ki se vspeuja nad ulico (Sitti Marjam) je v cerkvi Ecce homo še drugi manjši, in sicer zadaj za glavnim oltarjem, in nosi \elik kip Zveličarja (Ecce bomo) iz belega marmorja. Ta manjši obok je popolnoma lak, kakoršuega so našli, neobdelan, teman, brez krasu. Cela cerkev s tremi ladijami je v resnem slogu sezidana in vzbuja s svojimi mračnimi barvami resno-svete občutke. Vedeti je namreč treba, da tu bivajo sijonske sestre, katere ie ustanovil slavni konvertit Alfonz Marija Ratisbonne za spreobrnjenje judov in vzgojo judovskih deklet. Pri povzdigovanju svete mtše molijo sestre trikrat na glas srce pretresajoče besede: „Oče odpusti jim, saj ne vedA, kaj delajo." In na ravno istem mestu, kjer so nekdaj zaslepljeni judje vpili: „Njegova kri naj pride čez uas in naše otroke," vzdiguje mašnik v kelihu kri Božjega Sina za ujih spreobrnjenje in zveličanje 1 Katerega oko bi se pri tem ganljivem prizoru ne solzilo ? (Dalje sledi.) Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. Zadnji čas se je v državnem zboru mnogo govorilo o bednem stanju kmetovalcev. Tudi gospod poljedelski minister grof Ledebur je prav lepo govoril; želeti bi le bilo, da bi svoj« dobre namene kmalu dejanjsko pokazal. Jeden izmed govornikov je obžaloval, zakaj da se ni sklicala kmetska en-keta. Toda čemu potrebujemo še enkete, s katero bi se stvar le zavlekla, saj je itak znano, kaj kmeta teži in odkodi izvira propadanje tega za državo in vso človeško družbo toii važnega stanu. V naslednjih točkah hočemo pokazati na poglavitne rane poljedelskih gospodarjev in pristaviti tudi pomočke, s katerimi bi se morda zaceliti dale. 1. Davki. Zemljiški davek je v Avstriji veliko previsok. V bolj obljudenih in obrtnih državah, kjer kmet svoje pridelke lahko dražje proda, je zemljiški davek nižji, ko pri nas. Terjatev po znižanju zemljiškega davka je torej opravičena. Država naj išče dohodkov tam, kjer je kaj vzeti, na borzi in pri dohodninskem davku. Krivičen je za kmete tudi hišni davek, kajti plačati jim je od prostorov, od katerih nimajo nič ali prav malo koristi. Celo prazno stoječe koče in pašie so obdačene, in kmetje jih podirajo, da ni treba od njih plačevati. Tako zmanjka stanovanj za dninarske rodbine, ki so kmetu v poletnem času potrebne, dninarji se preselijo v mesta, kmet pa potem ne najde pomožnih delavnih močij. Treba je pa tudi misliti na znižanje deželnih doklad, ki dosezajo v nekaterih deželah 60 do 70 odstotkov cesarskega davka. Ako si deželne proračune natančneje ogledamo, našli bomo, da prizadevajo največ troškov ljudske šole. Akoravno so učitelji večjidel borno plačani, vendar se nabere velika svota, ker se ustanavlja Sola za šolo, obstoječe pa razširjajo. Omika je ljudstvu sicer potrebna, pa vredno bi bilo premišljevati, ali bi se ne mogle dobiti po cenejšem potu? Za deželo bi zadostoval poldnevni pouk; bil bi ceneji, a nič manj v&pešen. V deželah, kjer je osemletna šola vpeljana, naj se predela zopet v šestletno; namesto zadnjih dveh letnikov pa naj se vpelje štiriletna nedeljska šola; tako se prihrani nekaj učnih močij in obstoječe se lahko bolje plačajo, otroci se bodo pa ravno toliko naučili, kakor v osemletni šoli. — Ogromne so v mnogih soseskah tudi občinske doklade, v nekaterih so tako velike, kakor vsi drugi davki skupaj. Če vprašamo, odkod priraščajo občinam tako velikanski troški, zvedeli bomo navadno, da so to troški za šolske stavbe in za občinske reveže. O šolah smo že govorili; troške za občinske reveže pa naklada kmetom krivična domovinska postava: občina mora podpirati ljudi, ki so sicer v njej pristojni, pa morda že od mladih nog niso več v svojem kraju, so v dobrih letih drugje delali in tam svoj zaslužek porabili, na starost pa naj jih preskrbi domača občina, ki od njih ni imela nobenega dobička. O tem se je že mnogo pisalo in zadoji čas bi že bil, da bi se domovinska postava predelala. — Stara pritožba kmetov je tudi ta, da morajo plačati previsoke prepisnine (primščine), kedar oče svojemu sinu posestvo prepiše. Tudi o tem se je v državnem zboru že govorilo, pa nič storilo. 2. Dolgovi. Ako ima kmet mnogo dolgov, od katerih morit obresti plačevati, je v resnici tla-čan. Plačati mora davke, plačati posle, plačati še obresti; tlake sicer ni več, pravijo, pa tak siromak tlačani celo leto, kajti on dela le za druge ljudi. Se nezadolžen kmet težko izhaja, kaj še le tak, ki ima mnogo dolgov! Kako grozno pa'da so kmetski dolgovi v zadnjih letih narastli, pričajo nam statistični podatki. Ako ne bo pomoči, je kmetski stan izgubljen. Pomoč pa mora biti taka, da se kmetu pomaga, da more svoje dolgove polagoma poplačati, in posebna postava mora zabraniti nadaljno zadolževanje kmetij. V vsaki deželi se mora ustanoviti hipotečna banka. Taki zavodi posojujejo po 3 odstotke, zdaj pa plačujejo kmetje povprečno po 5 odstotkov obrestij. Ako bi hipotečna banka prevzela vse kmetove dolgove in bi jej on plačeval po 4 odstotke obrestij, prišlo bi 3 odstotke na obresti, 1 odstotek pa na amortizacijo, s tem odstotkom bi kmet počasi vse svoje dolgove poplačal in bi še ta 1 odstotek manj plačeval, ko zdaj, ko mu ves dolg ostaja. — Ako se vprašamo, zakaj se kmetje tako pogosto in tako močno zadolžujejo, ne more se tajiti, da prihajajo ti dolgovi v veliki meri od dot, katere mora starejši sin, ki hišo prevzame, izplačati svojim bratcm in sestram. O tem se je že večkrat govorilo in nekateri so ugovarjali, da hči mora veliko doto dobiti, sicer ne dobi moža. To pa ne velja, kajti če bi se za vse kmetske hčere vpeljale male dote, potem Petrova hči tudi ne bo več dote imela, kakor Pavlova, torej ženini ne bodo imeli toliko bogatih nevest na izbiro in se bodo morali s pridnimi zadovoljiti; pridna roka je pa boljši, ko denar. Namesto velikih dot bi se morda priporočalo, ko bi se bratom in sestram pustila do rojstnega doma nekaka servitutna pravica, da bi se smeli v slučaju bolezni ali popolne onemoglosti na svoj dom povrniti, kjer bi jim moral brat-posestnik brezplačno dajati hrano in stanovanje. Za marsikaterega sina bi bila to večja dobrota, kakor da dobi veliko doto v roke, jo v kratkem času zapravi, potem pa nima ne denarja, ne domačije, da ne sme niti več pod streho svojega brata, pesebno tedaj ne, ako je svojo doto od njega po sodnijskem potu iz-tirjal. (Dalje aledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 2. aprila. (Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo, v kateri je bila na dnevnem redu kot glavna točka razprava o mestnem proračunu. Predsedoval je seji župan G r a s s e 11 i, ki je naznanil cesarjevo zahvalo za sožalje, katero je mestni zbor izrazil povodom smrti nadvojvode Albrehta Salvatorja in zahvalo odbora „Glasbene Matice" za podporo, s katero je spremljal ljubljanski mestni zbor izlet „Glasbene Matice" na Dunaj. — Odbornik dr. K r i 8 p e r je stavil nujni predlog, naj gresta dva mestna odbornika k deželnemu predsedniku, ki naj 1. naprosita dež. predsednika za pojasnilo, kak vpliv si hoče zagotoviti deželna vlada na mestni regulacijski fond, 2. naprosi naj se dež. vlada, da ne prikrajša dovoljenih podpor onim hišn m posestnikom, ki prodajo kak del svojega zemljišča v parceliranje, ter 3. predložiti prošnjo, naj se kmalu potrdi mestni regulacijski načrt. — Odbornik G o g a I a dodatno predlaga, naj se naprosi vlada, da tudi podpira prošnje hišnih posestnikov, ki za regulacijske namene prodajo svoja zemljišča, za izbris bremen in prošnje za nadaljuo posojilo po nizkih obrestih. — Vsprejeto. — Odbornik Ravnikar poroča v imenu finančnega odseka o mestnem proračunu. Troške za posamezne oddelke mestnega gospodarstva prilično r celoti objavimo, za danes zadostuj, da omenimo le debate, ki se je razvila zelo obširno pri tej točki. — Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s omenja, da proračun kaže sicer res mal prebitek, toda le zato, ker mnogo nameravanih stroškov za ceste, kanalizacijo itd. ni postavljenih v proračun. Treba bo zato do-dohodke pomnožiti in sicer s povišanjem mestne doklade, ki je v Ljubljani v primeri z drugimi mesti Se majhna. — Odbornik dr. G r e-g o r i č nato v obširnem, celo uro trajajočem govoru pojasnjuje razmere v ljubljanskem mestnem zboru ter opozarja na razne kričeče nedostatke v tem oziru. — Posebej omenja, da so glede teh razmer prišli do istega prepričanja, katero je govornik po-vdarjal že leta in leta, tudi nekateri odborniki večine. Zanimiv govor, ki pojasni marsikaj dosedaj mestnemu prebivalstvu premalo znanega, objavimo v celoti. — Odbornik dr. T a v č a r je skušal ovreči trditve dr. Gregoričeve, a se mu ni posrečilo, zlasti se mu je ponesrečil poskus opravičiti častno meščanstvo barona Schw<-gelna in pa netaktuost, da župan ni izrekel obžalovanja mestnega zbora zaradi mazanja škofijske palače in sramotnih napisov. — Odbornik P e t r i č i č je odgovarjal dr. Gregorju glede finančnih stvarij ter skušal opravičiti ravnanje finančnega odseka pri razuih kreditnih operaciiah. — Odbornik dr. K r i 8 p e r , kateremu je rekel dr. Tavčar, da neče pred njim zlesti pod klop, je nato odgovarjal ter t obče grajal, da je mej mestnimi odborniki premalo smisla za gospodarske naloge. — Odbornik dr. Gregorič je predgovornikom obširno odgovarjal ter branil in dokazoval opravičenost svojih trditev. — Na to se je pričela po ko-nečni besedi poročevalčevi podrobna razprava. — Odbornik dr. Gregorič vpraSa, kaj je z dveletno disciplinarno preiskavo glede mestnega uradnika g. Erzina. Zupan odgovarja, da se zadeva kmalu (!) reši. — Pri šolstvu je predlagal odbornik Pire slovenskemu planinskemu društvu povišanje podpore od 200 na 300. — Odbornik Kalan je omenjal krščanskega nauka na nemških ljudskih šolab. Ta govor je objavljen na drugem mestu. — Odbornik dr. vitez Bleivveis pojasnjuje, da se v tem oziru ne da nič premeniti, ker zakon tako omenja. — Odbornik Gogola omenja, naj bi katehetje strogo postopali, potem bi slariši ne pošiljali otrok v nemške šole. — Odbornik Ka-1 a n pravi na to, da krščanski nauk ni, da bi eksperimentoval 2 njim, gledč tega pa, da se v smislu zakona ne more v tem nič storiti, omenja, da zakon more zahtevati le naravnih stvarij, to pa je nenaravno in nesmiselno, da naj se otrok uči krščanskega nauka v jeziku, ki ga ne ume. Zakon naj se vselej smiselno in razmeram primerno izvršuje. — Pri izrednih potrebščinah graja odbornik dr. Gregorič, zakaj je finančni odsek najel v Trstu pri kreditnem zavodu 30 000 gld. posojila brez dovoljenja mestnega zbora. — Na to se potrdi proračun in se seja preloži na danes ob šesti uri zvečer, kjer se nadaljujejo ostale točke dnevnega reda. (Umivanje nog.) Starčki, katerim so prevzvišeiii gospod knezoškof danes noge umivali, so: Jauez Tonija iz Iga star 83 let, Jožef Zaje iz Višnje G>re 81, Anton Petauer iz Dola 80, Janez Vouk iz Žužemberka 76, Janez Kopač iz Preske 73, Jurij Vrbinc iz Ljubljane 72, Janez Dachs iz Ljubljaue 72, Matija Kelamina iz Ljubljane 72, Jožef Gradi-šar iz Kamnika 72, Matevž Slabič iz Doba 71, Gregor Mrzlikar iz St. Jošta 70. Stanislaj Snoj iz Ljubljane 62. — Skupna starost 864 let. (Kakor 8 kropom polit) zvija se sinočni „Narod", odgovarjajoč na naš članek „Laž in resnica"; naših dokazov za svoje najhujše neresnice se niti ne dotakne. Po svoji stari navadi udarja po katoliškem shodu, zavija naše trditve gledd razmer na ljubljanskih ljudskih šolah, a tega noče uvideti, da je po novi vredbi teh šol polovica več otrok, ki se poučujejo v samo nemškem jeziku, kakor jih je bilo poprej v šolah, o katerih „Narod" trdi, da so imele jedini namen germanizacije. Zanimiv je posebno tale „Narodov" stavek: „Tisti nauk o tem, da je jezik samo sredstvo za častenje Boga, je pa malim narodom jako nevaren, kajti 8 tem se pač potujče-nje da opravičevati, ker so jeziki z večjim slovstvom še vse bolj ugodno sredstvo v tem oziru. Narodnost se mora smatrati za nekaj višjega, za kar je pa klerikalci smatrati nočejo." — Smejati se mora vsakdo kolobocijam, izraženim v teh dveh stavkih, smejati prav posebno trditvi „Narodovi", da se mora narodnost smatrati za nekaj višjega. Morda za tako visoko, da Slovenci pri „Narodu" nemške libtralce in odpadnike, katerim izročajo častna in zaupna mesta, smatrajo za nekaj višjega, čemur se mora klanjati tudi absolutna slutvonarodnost naših „Na-rodovcev". (Osebne vesti.) Cesar je imenoval majorja vit. Andriolija pri 4. domobranskem polku v Celovcu pobočnikom pri domobranskem poveljništvu v Jožefovem. — Pianist gosp. Ant. Poerster, sin tukajšnjega glasbenega učitelja gosp. A. Foersterja, je imenovan proiesorjem na konservatoriju v Strass-burgu. (Novo pevsko društvo „Glas") se snuje v So-dražici, v kočevskem okraju. Pravila so se že predložila v potrjenje. (Is Radeč) 1. aprila. Ravno pred mesecem dni t. j. 1. p. m. je izginil Južef Lazar, posestnik v Kladjem Podkrajem. Cez dan je prodal vino in se z večjo svoto denarja vračal pozno po noči domov. Svetilko, katero je vzel s seboj, so našli razbito na poti poleg Save, stopinje prav do reke so se pa raziočuo poznale. Najbrže je mož padel, pri tem mu je igasnila luč in potem je v temi kolovratil okoli ter v Savo zašel in utonil. Nesrečneža, ki je bil pošten mož, še niso našli. — Vsakoletni sejm na cvetni petek na Brunku je bil letos dovolj živahen. Prignalo se je mnogo, četudi ne ravno prav težke živine. Barantali so ž njo ugodno. — Vinogradi so večinoma že vsi okopani. Kop letos ni bila težavna. Obeta se dobra letin». * * # (Na graSkem vseučilišči) je bilo v minulem polletji 686 mediciDcev, 661 juristov, 171 filozofov in 94 bogoslovcev, vseh skupai 1612. (Rumunski kralj in kraljica) sta se na potu v Opatijo v torek zvečer ustavila v Zagrebu. Na kolodvoru so visoka gosta pričakovali hrvatski ban, podmaršal Hocset/ky, župau Mošiusky, policijski načelnik Borac in mnogo ljudstva. Visoka gosta sta s spremstvom prenočila v hotelu Pruckner, včeraj zjutraj si v spremstvu mestnega župana vozeč se po mestu ogledala najznamenitejše stavbe, trge in spomenike ter se dopoludne še odpeljala proti Reki. (Zlat za mažarsko besedo.) Mižarski list „Je-lenkor" je razpisal nateča) za pomkžarenje 30 tujih besed. Te besede so: Subtilno, banalno, pikantuo, markantuo, iluzorno, cibriks, imponirati, demagog, žargon, birokrat, reklama, dilema, šport, salon, ku-plet, paradoks, bizarno, grotesk, burlesk, trivialno, koiivencioualno, apukrif, lojalno, verzija. Zit vsako dobro pomažarenje teh besed obljubuje imenovani list po jedeu zlat. Tako se kuje svetovni jezik — mažarski. (Iz Prage), 29. marca. Na vzhodnje Češkem se nevarno razširi špiritizem. Petnajst glavnih špiri-tislov je sklicalo danes teden shod vseh svojih somišljenikov v Kraljev. Dvoru, ki je imel namen združiti vse špiritiste. Malo popred so predložili deželnemu predsedništtu pravila za svoje društvo, a niso bila potrjena. Pri shodu so sklenili, da jim je špiritizem versko prepričanie. Shod je bil tajen, izmed inteligence je bilo dozvoljeno le zdravniku Moravcu, da je smel biti navzoč, in na koncu so hoteli celo klicati duhove, kar jim je bilo vendarle prepovedano. Poklicaui organi bodo morali na novo gibanje bolje paziti nego se je doslej godilo. — O Kraljevodvorskem rokopisu se je vnel zopet nov boj. Nasprotnika Gebauer in Pcki.r trdita, da je rokopis podvržen, ker se nikjer ne nahaja „Hruba Skala", pri kateri je pobil Beneš Hermanov Nemce. Zagovornik njegove pristnosti, Z&krejs, jih prav umuo pobija. Pravi namreč, da se tu ne misli gotovi kraj, ker niste besedi pisani z veliko začetno črko. Sploh celi boj je neumesten in nespameten, in mnogemu takozvanemu učenjaku se gre le za to, da pride njegovo ime med svet. Davno je že dokazano, da ni bil Hanka toliko zmožen, da bi bil rokopis sam zložil. (Mažarska tisočletnica.) Neki rumunski list piše : R^bski kom:tat je sklenil, da dobi vsak upravni uradnik za mesec maj dvojno plačo, da more obiskati mažarsko razstavo. Neki vladni list pa celo na-svetuje, naj bi se to leto vsakemu uradniku trikrat vštelo. — Mažari to lahko store, saj Avstrija pomaga. (Koliko stane lia leto jeden vojak?) V Angliji 1000 gld , v Belgijiji 413, v Nemčiji 406, v Španiji 400, v Italiji 366, v Daniji 355, v Rusiji 364, v Turčiji 343, v Avstriji 325, v Rumuniji 315, na Nizozemskem 321, na Portugalskem 294, v Nor-vegiji 291, v Franciji 268 v Bolgariji in Luksem-burgu 250, v Svediji 244, na Grškem 222, v Srbiji 203 gld., povprek torej 350 gld. Na glavo prebivalstva pride za vsacega vojaka povprek 5 gld. 16 kr. (Dunaj brez gasilcev.) Z včerajšnjim dnem so ostavili delo vsi dunajski mestni gasilci. Povod temu štrajku je dalo nekorektno postopanje dunajske mestne oblasti. Po sedanjih določbah bi morali postati vsi gasilci po 6letnem službovanju definitivni služabniki, kar se pa do sedBj ni zgodilo, kajti pogostokrat je moral služiti osem do 12 let, predno je bil definitivno nastavljen. Vsled teh in raznih drugih nepravilnostij so odposlali gasilci deputacijo k poveljniku ter izjavili, da zahtevajo odgovora do včeraj ob 12. uri. Ker se jim ni ugodilo, so izjavili, da ostavijo delo, kar so tudi takoj izvršili. Gasilce namestujejo vojaki-pijonirji. (Prvi železniški sprevodnik umrl.) Pred nekaj dnevi je umrl na Angleškem prvi železniški sprevodnik na svetu, Josip Bells v starosti 83 let. Bells je vodil svetovnoznano Stephenson-ovo lokomotivo „The Roket". I>rii&tva.. (Narodna čitalnica v Vipavi) vabi k veselici, kojo priredi velikonočni ponedeljek dne 6. apr. t. I. v svojih prostorih. — Vspored: 1. „Slo- vanski potpouri", svira godba. 2. „Damoklejev meč", gluma v jednem dejanju. 3. „Doktor Zgaga", šaljivi prizor, predstavlja Albin Perhavec. — Svira obče-znani Vidricev septet. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Usiopnina k veselici 30 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld. — Ustop k plesu je le proti izkazu vabila dovoljen. Odbor. (Dijaški kuhinji v Kranju) so v dobi od 15. avgusta 1895 do daues razun rednih podpornikov darovali p. n. gg. in dame, uradi in družbe: Ferd. Hlebš 10 gld.; davkar Gruden z Vrhnike 2 gld.; Vinko Majdič 25 gld.; vesela družba in ta-rokisti pri P. M»yr-ju 2 gl. 20 kr.; Ivan Cof 1 gl.; neimenovana 30 kr.; Marija Zebre 2 gl ; dr. Arko iz Škofje Loke 5 gld.; poštni kontrolor Dolenc iz Gradca 2 gld.; po prof. A. Strit. f-u : Franja Franko 50 kr, Avg. Endlicber 50 kr.; župnik Habe 10 gl.; K. Poliak iz Ljubljane 10 gld. ; tarokisti pri P. Mayr-ju 50 kr. ; dr. Jagoditz iz Tržiča 10 gld.; Franc Sajovitz 3 gld.; bivši drž. poslanec Ant. pl. Globočnik-Soredalski 25 gld.; I. Ovin 2 gld.; župnik A. Zlogar iz Kranjske gore 1 gl. ; P. Mayr-jevi gostje za muzikaličen užitek 1 gld. ; prof. A. Stritof 50 kr.; neimenovan iz Ljubljane 1 gld.; župniki: Jože Preša iz Ovsiš 10 gld.; Ivan Tomažič iz Škofje Loke 5 gld.; Simon Robič s Senturške gore 2gl.; Fr. Bohinc s Križev pri Tržiču 2 gld. ; Lorenc Kri-štofič iz Kovorja 1 gld. 50 kr.; župnija Dražgoše „za prešiče" 1 gld. 50 kr.; kapelan N. N. iz Sla-vine 1 gld.; župnik Martin Narobe iz Zapog 5 gl.; pr. f. dr. Ivan Svetina iz Ljubljane 2 gld.; inženžr Fr. Pavlin iz Ljubljane 12 gld.; župnik Jože Skofic iz Železnikov za si in gosp. kaplaua N. N. 3 gld. 50 kr. ; dvornega svetnika vdova Ferd. del. Negro 8 gld. ; nadinžener Fr. Žužek iz Ljubljane 10 gld.; župnik Mat. Prtželj iz Mavčič 5 gld.; dekan Ivan Lavrenčič iz Smartna pri Litiji 5 gld.; župnik A. Jamnik iz Sorice 1 gld.; župnik Fr. Gornik iz Ne-velj 2 gld.; farni admin. Al. Stare iz Rove 3 gld.; župnik Jan. Bizjan z Brda 3 gld.; županstvo v Tržiču med tržani nabranih 41 gld. 60 kr.; dež. poslanec notar V. Globočnik 3 gld.; K. Florian 4 gl.; vesela družba pri Vide-tu na Lazih (župnik M. Kljun iz Zg. Tuhinja, župnik J. Zupane iz Motnika in drugi po učitelju Fr. Zore-ta iz Smartina) 12 gld. 50 kr.; neimenovan iz Ljubnega 5 gld.; župnik Blaž Petrič iz Velesovega 1 gld.; neimenovan vsled kazenske poravnave po dr. Fr. Prevcu 6 gl.; župnik I Molj iz Stranj 5 gld. ; nadučitelj Josip Žirovnik iz Gorij med občani nabranih 670 kilogramov krompirja; Josip Pogačnik iz Podnarta 10 gld.; županski urad v Mošnjah 10 gld.; kanonik M. Le-ben iz Ljubljane po dr. Perne-tu 5 gld.; lovski klub v Kranji, kazen 1 gld.; Matija Bobnar iz La-hovič 50 kr.; stotnik Jurkovič namestu venca na krsto prijatelju stotniku Tomšič-u 5 gld.; neimenovan ravnotako 2 gld. 50 kr.; županstvo Kovor pri Tržiču 4 gld.; Gustav Pire iz Ljubljane 2 gld.; županstvo občine sv. Križ pri Tržiču 4 gld.; po Josipu Žerovnik-u iz Gorij: Josip Verderber z Bleda 1 gld., Jakob Zumer iz Gorij 1 gld., Terezija Sterle iz Gorij 1 gld., Jernej Cerne iz Gorij 50 kr.; Fr. Sajovitz zbirko v njegovi gostilni 60 kr.; profesor Novak 7 gld.; župni upravitelj Anton Dolinar v Lučinah 2 gld.; Maks Jeglič 2 gld.; Jože Keršič iz Trboj nekaj krompirja in fižola; Mavril Mayr 24 gld. 87 kr.; „berač" iz Ljubljane 50 kr.; po gymnazijskem vod|i Josipu Hubad-u : župnik Kljun v Tuhinju iz Hribar-jeve zapuščine 5 gld.. župnik Aliančič z Dobrove 5 gld., kauonik dr. M. Leben v drugič 5 gld., nadučitelj Kragelj iz Tržiča 3 gld., učitelj Auser iz Bohinjske Bele 4 gld., kaplan J, Miiller pri M. D. v Polji 3 gld.; tarokist pri Mayr-ju 50 kr.; durakisti pri Mayr-ju 50 kr. ; člani cestnega odbora okraja Kranjskega po Vinko Majdič-u 9 gld. ; odbor za trgovski plesni venček prebitek 81 gld. 80 kr.; Ciril Pire od dobička pri taroku 50 kr. ; odborniki občine Smlednik po župniku Janezu Karlin-u 10 gld. 70 kr.; Karol Florian 5 gld.; občina Smlednik po županu Antonu Burger-ju 15 gld.; po notarju V. Globočniku : dež. posl. dr. Ivan Tavčar 30 gld. in Janko Kersnik 5 gld.; po Ivanu Rakovec-u neimenovan 5 gld.; Slovaček piskrovez in ciganka pri maskaradi v Kranji nabranih 23 gld. 46 kr.; godba iz Karaeruna ravnotam nabranih 2 gld. 66 kr.; učitelj Auser iz Bohinjske Bele 2 gld.; Peter Mayr-jevi gostje ob istega godu 8 gld.; župuik Rimovš iz Poljan 10 gld. ; župnik J. Tavčar v Lešah pri Tržiču 3 gld.; nekdo, za katerega je neki drugi „sitnež" plačal vino, 1 gld. 20 kr.; deželni odbor vojvodine Kranjske 100 gld.; prof. Anton Stritof 60 kr. ; nadzornik A. Zumer 60 kr.; po Liudmili Dolenz evi gospoda Recher star. iz Ljubljane 5 gld.; Mayr-jevo omizje prebitek zbirke za telegram Glasbeni Matici na Dunaj 3 gld. 53 kr.; občinski zastop mesta Kranj 100 gld. Zahvaljujoč se vsem darovateljem želimo, da bi našli obilo po-snemalcev. V Kranji, dne 31. marca 1896. Odbor. (Vabilo) k veselici, ki jo priredi velikolaška moška podružnica sv. Cirila in Metoda velikonočni ponedeljek 6 aprila t. 1. v prostorih gosp. Matije Hočevarja v Velikih Laščah. — Vspored: 1. Bel-lini: Overtura: Romeo in Julija. Igrata čvetero-ročno na glasovirju gospica P. Gotzl in gospod J. Pavčič. 2. A. Nedved: Pevčeva molitev. Moški zbor. 3. S. Bach: Frlihlingservvachen, romanca. Igrata na gostih gospoda A. Dorrer in Selec, spremlja na glasovirju gospica Helena Dorrer. 4. S. Gregorčič: Velikonočna. Deklamuje član slovenskega gledališča gospod Fran Orehek. 5. A. Haidrich: Jadransko morje. MoSki zbor. 6. Burg-miiller: Faust. Valse brillanle. Igrata čveteroročno na glasovirju gospica P. Gotzl in gosp. J. Pavčič. 7. F. S. Vilhar: Mornar. Bariton solo. Poje gospod Rudolf Vrabl, spremlja ga na glasovirju gospica H. Dorrer. 8. P. H. Sattner: Za dom mej bojni grom. MoSki zbor. 9. Kočljiv pogoj ljubezni. Burka v jednem dejanju. Poleg nemškega priredil X. — — Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo. Udje so prosti. — P. n. udje podružnice! Začetek občnega zbora je ob 6. uri zvečer. Odbor. Telegrami. Dunaj, 2. aprila. Nuncij avstr. kvotne deputaoije glede kvote je zelo razburil Ma-djare v Budapešti in listi trdijo, da Madjari zaradi teh pretiranih (!) avstrijskih zahtev ne mislijo na to, da se bo letos dovršila na-godba. Posledica temu je, da se pred koncem leta odpove carinska in trgovska pogodba. Dunaj, 2. aprila. Novega turškega poslanika Mahmed Neddin-Beya je vsprejel včeraj cesar v avdijenci. Dunaj, 2. aprila. Včeraj so se posvetovali lastniki petrolejskih čistilnic o določitvi kartela. Posvetovanje je bilo brezvspešno, ker so gališki tovarnarji zahtevali previsoko ceno. Trst, 2. aprila. Prestolonaslednika-vdova nadvojvodinja Štefanija je odpotovala včeraj dopoludne v Benetke. Trst, 2. aprila. V včerajšni občinski seji je dovolil mestni odbor 60.000 gld. za ustanovitev hiralnice v spomin petdesetletnice cesarjevega vladanja. Pariz, 2. aprila. Konservativni in republikanski listi imenujejo izjavo ministerskega predsednika pravo slepilo ter izražajo nado, da bodeta zahtevali zbornici določnejo izjavo. Monakovo, 2. aprila. Švedski kralj Oskar je dospel včeraj zvečer v Monakovo in odpotoval danes v Verono. Belgrad, 2. aprila. Kralj Aleksander je odpotoval v spremstvu vojnega ministra iz Niša v Solun. Rim, 2. aprila. V Reggio di Calabria so čutili včerai zjutraj ob 8. uri precej močen potresni sunek, ki je provzročil veliko vznemirjenje. Isti sunek so zapazili nekaj minut pozneje v Messini in Milazzo. Škode ni nobene. London, 2. aprila „Reuters-Office" se poroča, da namerava vlada odposlati 500 mož v Bulowayo, da se postavijo v bran upornim Matabelom. Masava, 2. aprila. Poveljnik italijanske armade v Kasali, major Hidalgo, poroča brzojavno, da se je vnel boj mej italijanskimi četami in derviši, ki imajo dobro utrjen tabor na gori Macram. iz do 4276 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — istotako črna, bela in barvrna Hennebergova »vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carina prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojna poštarina. (27 5—2 3) Tovarne za svilo G. Henneberg (o. in kr. dvorni založnik), Curlb. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenioi 25 kr. 126 (50-7) 6 Umrli bo: 31. marca. Jožef Senegačnik, pismonoše sin, 2 leti, Rimska cesta 20, jetika. V otroški bolnišnioi: 1. aprila. Marija Mrovlje, branjevčeva hči, 16 mesecev, jetika. Tujei. 30. marca. Pri Stonu : Puhr, Tsehepper z Dunaja. — Dettelbaeh iz Gradca. - Pollak iz Toplio. — Fröhlich iz Bolzana. - Havas iz Vel. Kaniže. — Sliber iz Šele. — Šerko i z Cerknice. — Barth iz Berna. — Etrich iz Trutnova. — Bučar iz Novega Mesta. — Spitzyn iz Maribora. — Hupka iz Krakovega. Pri Malidu: Winkler, Wall, Low, Neumünz, Schlesinger, Siegner z Dunaja. — Rhode iz Berolma — Klerck iz Stuben-dorf-a. — Neuberger, Rosi'hger, Suhönhofer, Neumann, Kaszas iz Gradoa. — Rother, Kopetzky iz Beljaka. — Poženel iz Ilir. Bistrice. — Glansehnig iz Maribora. — Modio iz Nove Vasi. — Langer iz Bršlina. Pri Lloydu : Förster, Mayr z Inomosta. — Rumpreth s Krškega. Pri Juitiem kolodvoru : Brolih iz Kranja. — Kaueiö iz Godč. Tržne cene v Ljubljani dnö 1. aprila. Pšenica, m. st. Rei, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Aida, „ . Proso „ . Koruza. „ . Krompir, „ . Leča, bktl. Grah, „ . Fižol, , . Maslo, kgr. Mast, Špeh svež, gl- kr. g'- kri 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 66 • . 7 80 Surovo maslo, „ . — 90 6 — Jajce, jedno . . . — 2 6 90 Mleko, liter . . . — 10 6 50 Goveje meso, kgr. — 64 • . 8 — Telečje — 66 5 50 Svinjsko — 74 2 90 Koštrurovo „ „ . — 42 11 — Piščanec .... — 5^ 10 — _ 20 12 — Seno, 100 kgr. . . 2 23 — 94 Slama, 100 ,, . . 2 80' — 75 Drva trda. 4 kub. m. 6 40, s • — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 70 Meteorologično poročilo. a P čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -a a «e . o iz s a" * » 1 9. zvečer 729 6 7-8 sr. zah. del. ja3no 2 7. zjutraj 2. popol. 730-3 729-8 2-3 9-8 sr. sever sr. vzjvzh. del. jasno oblačno 00 Srednja včerajšna temperatura 6 4° in za 0'5° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Jere Kos iz Sneberja posestvo (400 gld.) dne 11. aprila ln 11. maja v Ljubljani. Luke P e t r i č a iz Žigmarie nepremakljivo posestvo (966 gld.), terjatev 276 gld., dnč 17. aprila in 22. maja v Ribnici. Leopoldine in Barbare H u b e r iz St. Petra posestvo (1145 gld.), terjatev 500 gld., dnč 14. aprila in 15. maja, in Marije G o r š i n iz Regerče Vasi posestvo (120 gld.), terjatev 58 gld., dne 16. aprila in 19. maja v Novein Mestu. Jakoba Kurenta iz Lukovice nepremakljivo posestvo (9911 gld.), terjatev 74*78 gld., dnč 11. aprila in 16. maja na Brdu. Franceta Brenoeta s Ilraš nepremakljivo posestvo (3969 gld. 50 kr.), terjatev 860 gld., dnč 10. aprila in dne 11. maja v Radovljici. Ivanke Praznik iz Rašice posestvo (5615 gld.) s pri-tiklinami (350 gld.) dne 28. aprila in 2. junija (ponovitev) v Vel. Lašičah. Martina Javornika iz Jerove Vasi nepremakljivo posestvo (8349 gld.), terjatev 490 in 108 gld., dne 20. aprila in 23. maja v Ljubljani. Martina Semeniča Iz Koritnega nepremakljivo posestvo (20 gld.), terjatev 8 gld., dnč 14. aprila in 15. majav Kostanjevici. Josipa in Helene Pirkovič iz Litije posestvo (8762 gld.) s pritiklino (26 gld.) dnč 13. aprila in 18. maja v Ljubljani. Jožefe F a b č i o iz Poreč posestvo (1125 gld.) 14. aprila (ponovitev) v Vipavi. Josipa Jakobina iz Raven zemljišče (2223 gld. 90 kr.), terjatev 721 gld. 70 kr., dne 15. aprila (ponovitev) v Ložu- Mihaela M a h k o t e i z Turniš nepremakljivo posestvo (1498 gld.), terjatev 65 gld, dnč 13. aprila in 23. maja na Brdu. Jožefa Korena iz Prapreč zemljišče (2191 gld. 60 kr.) dnč 16. aprila in 12. maja v Zatičini. Zahvala. 263 Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja povodom bolezni in pri pogrebu naše iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre, gospodičine Marije Stare si štejemo v prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvalimo za mnoge vencs in mnogoštevilno ter častno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku. Ljubljana, dne 2. aprila 1896. Žalujoči o »t al I. 264 1-1 Potrtega srca javljamo veem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predraga mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Marija Gusl roj. Urbančič o. kr. davkarja vdova po dolgotrajnej, mučnej bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 84. letu starosti, danes po noči ob s/<12. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojtice bode v petek, dne 3. t. m., ob '/,6. uri popoldne iz hiše žalosti Študen-tovske ulice št. 3 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dno 1 aprila 1896. Emilija Gusl, mestna učiteliiea; Fani Biber roj. Ousl, hčeri. — Alojzij Biber, c. kr. carinski oskrbnik, zet. — Edmund, Marija, Pavel, Alojzija, Fanl, Alfred, Peter, Jožef, vnuki in vnukinje. Namesto posebnega naznanila. IKildro Liniment. Capsici comp. 18—8 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7tl kr. in 1 «Id. v vseh lekarnah. Zahtevan», se to hploh priljubljeno domače zdravilo kar krrtko kot 726 W-?" Ricnter-jev liniment s .sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Stavbeno podjetje (koncesijovani zidarski mojster) se priportča za izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del. 191 8-7 Ivan Pittini, ÏOIM trg 12. Tovarniška zaloga 248 20"1 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje T"__ T_ __ v Ljubljani, Dunajska IV. (JaX cesta štev. 13 priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo ,Diirkopp-Diana' Katalogi zastonj in franko. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje ! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-či.io se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c. kr. priv tovarne, ustanov «SaSr Ijene leta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih nialovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 31} 52—13 Najbolje priporočena za preskrbijenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplat» Nr 11, Parterre klobuke za 235 15-4 gospode in dečke iz klobučine priporoča velespoštovanjem C. J. Hamann v Ljubljani, Glavni trg št. 8 ~fcr Najnižja oena. -mT Hvetovnoziiaiio je jgv & Chicago namizno stensko ali potno SgJ' ^ budilo s hrupno pripravo, katero ^ tako dolgo zvoni, da se imejitelj zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ker je vse jekleno. Okrov je sre-brno-nikelnast, pozlačena fasada, samo I. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se svetečim cifernikom 30 Kr. več. Novo! Ura „Globe", ki bije namesto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura ali za obesiti, 18 cm. visoka. Triumf budilna ura s kazalcem datuma in dnevnikom, kaže imena dnij celeaa meseca gld. 3 25. muziko gld. 6 50. Pošilja se proti poštnem povzetji. ..................75 10-10 Budilo z Ilustrovani ceniki se dopošljejo zastonj. M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2. Zavod 34 za 26-6 umetnost slikarij na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Katalogi na upogled (35 10—8) Zaspanje izključeno! Anker - budilnioa s po noči svetečo se ka-zalno pločo in večno pratiko gld. 2*75. Salon - budilnioa, šti-rioglata, 25 cm. visoka, pozlačena in gravirana, bije četrti in pol ure gld. 7--. Remont. Iz Jekla za gospode in gospe gld. 4"— , s trojnim okrovom gld. 6—. Remont. Iz pristnega tnlla-srebra za gospode in gospe z zlato vlogo gld. 9—, h trojnim okrovom gld. II.—, s koledarjem in meseč. kazalom gld. 15'- Remont. Iz 14- kar. zlata za gospe gld. 12'--, s trojnim okrovom gld. 18'—. Anker-remont., zlata, za gospode brez okrova gld 25'—, s trojnim okrovom gld. 35"—. Ure z nlhalom po ce-nilniku. Zakonski prstani, izvirni, iz 14 kar zlata, komad gld. 5-—, masivni gld. 7'—. Najtežavnejie poprave okraskov in raznih ur se vspre-jemljejo in točno izvršujejo. — Ostanki zlata in srebra ;vsprej-mejo se mesto plačila. Prečast. duhovščini pošilja brez povzetja; plača po dogovoru. Ilustr. cenllniki zastonj in franko. c. kr. trg. sodno zabeležena tvrdka na Dunaju I., Schottenring 33/c. Za zidarske mojstre! Zaloga zmirom svežega cementa, in drnega sta#i% materijala po najnižji ceni pri 252 3-2 F. Supančič-u, Rimska cesta št. 16. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. Z 8 slikami. Uredil in založil Matija Prelesnik. C V Ljubljani 1896. nun Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr, v celo platno vezanim 55 kr., krasno vezanim 90 kr., po poŠti 6 kr. več. Dobri se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobč prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. lllllllllllllllflllllHIll I ...,.,, . 1111 f n i 1111ÎÉ ■ ii i ■ I ■ s ■ i i ii lli ■ 11 j IH11 Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I l|- ||||| -j—^ 255 3—1 Razglas. V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisani minuendo - dražbo o popravi župnijske cerkve v Komendi. Dražba se bo vršila dne 20. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v župnišču ▼ Komendi. Načrti in proračun so v župnišču na razpolago in v pregled. — Podvzetnik bo položil 10% kavcije do dni kolavdacije. Komenda, dné 1. aprila 1896. Martin Poë, načelnik. ^ % % % % % % % % « ,> »J- '< 'J- »J, '.K '.> » ». 'i »M Prevzel sem dobro znano 215 3—3 kremo ,i»rl Janžku' (poprej Gabrijelčii) na Brezjah pri Mariji Pomagaj ter se priporočam čast. duhovščini, kakor sploh vsem romarjem za obilen obisk. — Skušal bom vedno postreči z okusnimi Jedili, z dobrim, pristnim vinom in svežo pivo. Na razpolago imam tudi 40 postelj za prenočevanje, in vozove. Alojzij Rozman, gostilničar in posestnik. EavnoJcar je izšel IX. zvezek tffialan: ^povesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Doliva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dole se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. unajska borza. Dn6 2. aprila. Sknpni državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srebru ... . Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 10 kr. 101 20 „ 122 10 „ 101 30 „ 122 _ 99 981 • 366 » 120 35 „ 58 77'/,, 11 77 „ 9 „ 53'/,, 43 50 „ 6 n 66 „ Dni 1. aprila. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. , . 150 gld. 5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 157 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......- „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 127 . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ Posojilo goriikega mesta.......112 , 4% kranjsko deželno posojilo.....98 , Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % 99 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . — , „ „ južne železnice 3% , 166 „ „ , južne železnice 5% . 130 „ ,' dolenjskih železnic 4% 99 „ - kr. 75 „ 75 35 20 30 50 Kreditne srečke, 100 gld................202 gld. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Geniis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........21 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 167 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3420 kr. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 440 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 63 Montanska družba avstr. plan.....80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 Papirnih rabljev 100........127 20 50 25 50 75 90 50 50 75 87 Nakup in prodaja *£B vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri «žrebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi. M on j ar nična delni ¿ka družba „M EBCU EK" Wolizeilo it. 10 Dunaj, Mariahilfirstreua 74 B. 1UT Pojasnila "BB6 v vseh goipodarsklh in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg» obrestovanja pri popolni varnosti gtF" naloženih glavnic, 'Vg mmmmmammmmamammmmmmm'