politično gSasiifj 2sa SSowesice
Izhaja vsak petek, ako je ta* * dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi »Slov. Gospodinja“ posebej.
t
I
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
t
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Xasespi Lista" v Ljubljani. Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj so izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižano ceno.
Vsebina: Jugoslovanski narodni minister. — Kaj jo z reorganizacijo narodno-napredne stranke ? — Politični pregled. — Štajersko: Štajerski Slovenci. Razno. — Vsem slovenskim društvom poziv. — Koroško: Slovenci v Korotanu. Razno. — Kranjsko: Razno. Slovenci in inozemstvo. — Prosveta: — Raznoterosti. — Listnica.;
Podlistek: Greh se je maščeval.
üngeslovaaski narodni minister.
Vprašanje o jugoslovanskem ministrstvu stopa zopet na površje. Tekom jesenskega dr-, žavnozborskega zasedanja se izvrše prejkone važne izpremembe v minististvu; poleg nauč-nega ministra Marcheta izstopi trgovinski minister Fort, poljedelski minister grof Auersperg, in morda še kdo drugi. Njihova mesta zasedejo zaupniki večjih parlamentarnih strank, ki tvorijo vladno večino. Jugoslovanski poslanci so se v zadnjem zasedanju vrinili v vladno službo; oba jugoslovanska državnozborska kluba sta glasovala sklenjeno — menda z eno samo izjemo — za proračunski provizorij.
To suženjsko pokorščino naših poslancev, ki jo je vlada kupila s par cenim! obljubami, hoče vlada baje jeseni nagraditi z ministrstvom brez portfelja, torej z jugoslovanskim narodnim ministrom. Ker namerava vlada izvesti v Dalmaciji razne investicije v znesku več milijonov, ker hoče Dalmacijo v gospodarskem oziru reorganizirati in prikleniti nase z železnicami, novimi parobrodnimi črtami itd., je sprožila zlasti zategadelj to vprašanje. Jugoslovanski minister bo torej imel v prvi vrsti posvetiti se dalmatinskemu gospodarskemu vprašanju, in bo za nje moral prevzeti tudi odgovornost. Vlada bo zato izbirala najbrž med dalmatinskimi poslanci in prvi, ki bo padlo nanj njeno oko, je dr. Iv-
Greh se ie maščeval.
(Povest iz življenja slovenskega ljudstva. Spisal I. V.)
(Daljo.)
Nekdo je trkal glasno na okno, in čula je pritajeno govorjenje.
„Gotovo je Janez," je mislila in hitela ven odpirat. Vrata so se premaknila, zaslišala jo nagle stopinje in v naslednjem trenutku je stopila prestrašena nazaj.
„Jezus, Marija!“ je jeknila in svetilka ji je padla iz rok. Zasvetilo se ji je bilo pred njo — bila sta dva bajoneta, ki sta zalesketala v svitu luči, in dva orožnika sta stala pred njo.
„Mati, kje imate Janeza?" je vprašal trdo prvi orožnik in stopil v vežo.
Dolnikova ga je gledala s širokoodprtimi očmi in se tresla na vsem telesu.
„Janeza?" je jecljala s tihim glasom. „Janeza še ni domov . . . Kaj pa je naredil?"
„I, no — zgrabil je stol in udaril z njim Dostalovega po glavi, da mu je prebil črepinjo,“ je odgovoril drugi orožnik hladno. „Pojdimo pogledat, če je že priletel domov in se skril v postelji.“
„Nazarenski — ubijalec I“ — Dolnikova se je opotekla in kolena so se ji zašibila. Zdelo se ji je, da se je utrgalo na nebu nekaj velikega
čevič, dalmatinski deželni glavar. Ako bi se ozirala tudi na slovenske poslance, bi prišla menda v prvi vrsti v poštev dr. Ploj in dr. Šušteršič. Govorilo se je tudi že, da postane poslanec Povše Auerspergov naslednik, t. j. poljedelski minister.
Ali kakorkoli: Naši poslanci so se prodali vladi za slepo ceno, in ker je sedaj prilika, da dobimo Jugoslovani svojega ministra, ne izpustimo tega izpred oči.
Jugoslovansko vprašanje postaja perečo in dela vladi sive lase, zato postaja napram nam mehkejša. Izrabimo svoj položaj, zakaj s svojim ministrom bi ugled Jugoslovanov zrastel nenavadno in zvišala bi se naša politična moč. Koliko bi se dalo doseči za nas pri vladi, ako bi imeli tam svojega moža, in dobimo ga, samo treba našim poslancem složnega nastopa. A zdi se, da se že pojavlja med njimi — konkurenca, tekmovanje, in zna se zgoditi, da nam požre ministra zelena zavist in ljubosumnost.
Samo brezprimerna kratkovidnost naših poslancev je kriva, da Slovenci še do danes nimamo svojega ministra-rojaka. Naša izguba na narodnem in kulturnem polju je vsled tega ogromna, ker sedaj odločuje v slovenskih narodnih vprašanjih nemški minister Prade, znan po svojem skrajnem radikalizmu v narodno-nemških zadevah. Naj navedemo samo nekaj slučajev:
Gotovo je, da je celjski ravnatelj Proft vsled sklepa nemškega narodnega sveta dobil iz Pradejevega ministrstva poziv, naj se poteguje za mesto ravnatelja v Ljubljani. To bi nikdar ne bilo mogoče, če bi slovenske koristi in zahteve čuval v ministrstvu Jugoslovan kot minister. Celjski poslanec Marckhl je od Pra-deja pooblaščen pred nekaj tedni zagotovil mesto
in strašnega; padlo je na zemljo, zadelo se ob njo in potem hitelo naprej.
„Ne, ni res,“ je ponavljala kakor v sanjah. „Janez ni storil tega . . . Janez."
„Kdo pa drugi?" se jo obregnil orožnik in stopil k stopnicam. „Mati, posvetite rajši, da greva gor.“
Na pragu je stal kakor okamonel Dolnik. Bil je bled kakor zid, tresle so se mu roko, in je gledal molče orožnika. Naposled je stoful naprej, pobral svetilko s tal in rekel mirno:
„Pojdita za menoj!“
Šel je po stopnicah navzgor in orožnika sta mu sledila. Prišli so do podstrešne izbice ; odprli so vrata in stopili noter. Toda nikogar ni bilo tam. Postelja je bila nedotaknjena, in vse je kazalo, da Janeza še ni bilo tu. Ozlo-voljena sta se obrnila orožnika in šla potem iz hiše.
V veži je še vedno stala mati in se trudila zaman, da bi si mogla razjasniti to, kar so je zgodilo. Bilo je neverjetno in neresnično; zmotili so so in dolže zdaj Janeza pokrivem. Dolnik je prišel z lučjo in šel v sobo. Jel je hoditi po sobi gori in doli in jo mrmral sam s sabo.
„Postal je ubijalec, lump! ... Dolnikov, pa ubijalec! Kazali bodo za mano s prstom in go-
okrajnega sodnika v Laškem Nemcu, akoravno je umrli sodnik v Laškem dr. Pfefferer bil Slovenec in govori posestno stanje za Slovenca. Na pritožbo štajerskih Slovencev zaradi nameščanja slovenskih davčnih uradnikov na nemško Štajersko je bil zadnje dni kakor v zasmeh Slovencev imenovan Slovenec Tobias kot davkar v — Marijino Celje, torej na najsevernejši nemški konec Štajerske, mesto da bi ga dali med Slovence, kjer je že prej služboval. Takih slučajev je na stotine, Vsa ugodnejša mesta po spodnjem Štajerskem so prihranjena samo nemškim uradnikom, Slovenci pa se zaman potegujejo za njo.
To vse dela nemški minister po dvornem svetniku Boschu, ki je v vedni pismeni in ustni dotiki z nemškim narodnim svetom štajerskim in nemškimi uradniki. Id slovenska delegacija se pri vsem tem ne more zediniti za odločno zahtevo, da se ustanovi ministrstvo za Jugoslovane ?!
To je sedaj naše najnujnejše vprašanje, bolj kot vprašanje ljudskega šolstva na Koroškem ali slovenske univerze v Ljubljani, ker jugoslovanski narodni minister bi v vseh teh vprašanjih lahko storil mnogo več kot stori vseh 24 naših poslancev. V tem bi videli naš znaten napredek v zadnjem času, v tem bi videli nekako garancijo za naš obstanek in svetlo zarjo svetle bodočnosti.
Kaj je z reorganizacijo narodnonapredne stranke?
To vprašanje postaja na deželi vedno glasnejše. Ali sta bila res brez uspeha in brez koristi oba poslednja shoda zaupnikov narodnonapredne stranke? Kaj počno vendar osrednji
vorili: Glejte ga — izrodil je ubijalca! . . . Ta sramota, ta sramota!"
In Dolnik se je prijel z obema rokama za glavo in zastokal. Zaškrtal je z zobmi, in vsa kri mu je silila v glavo. V tem je stopila žena v sobo in še vedno ponavljala:	„Ni res . . .
zmotili so se. Janez ni tak."
Dolnik je obstal pred njo in jo gledal s bleščečimi očmi. „Seveda ni res!“ se je zasmejal s porogljivim smehom. „Tak je kot angelček, kujonl Dobro sva ga izredila, izvrstno, da se na stare dni ne bova smela od sramu pokazati ljudem ... Da bi imel zdaj lumpa v rokah, bi pokazal ljudem, kako se kaznuje tak sinček, tak malopridnež!"
Dolnik je začel spet hoditi po sobi gori in doli. Konečno pa se je zgrudil uničen na stol in si zakril obraz z rokami. Stokal je glasno, in mrzel pot mu je stopal na čelo . . .
* *
#
Prišla je zopet nedelja. Jasni so bili žarki, ki jih je razsipalo solnce v tiho popoldne, in so greli prijetno in mehko. Sneg se je bil že skoro ves stajal, prikazovalo se je na obronkih zelenje in trobentice in marjetiro so odpirale svoje cvetove — prihajala je pomlad v planinski svet in klicala vse stvari v novo življenje . . .
Iz tega je razvidno, da vlada ne misli resno na sklicanje deželnih zborov v septembru.
Hrvatje bojkotirajo madžarsko industrijo. Hrvatski trgovci in obrtniki se združujejo v vseh večih gospodarskih središčih, naročajo izdelke od čeških tovarn. Mažari so silno razburjeni in poživljajo vlade, naj zadavi nepokorne Hrvate.
Poljska sloga. V Zakopanih pod Jetro so se te dni posvetovali voditelji poljskega gibanja iz vseh treh držav, v katerih žive Poljaki (Avstrija, Nemčija in Rusija). Izvolili so medparlamentarni odsek, v katerem so državni poslanci iz Nemčije, Avstrije in bivši poslanci ruske dume. Poljaki v vseh treh parlamentih bodo nastopali vbodoče složno po enotnih načrtih. Sklenili so prirediti v pruskih deželah, v Poznanju, zapadni Prusiji in Šleziji velike protestne shode proti nameravanemu razlastitvenemu zakonu. Pruska vlada hoče namreč skleniti zakon, s katerim bo lahko vzela poljskim rodbinam njihovo zemljo, ne da bi kaj zakrivili, edino z izgovorom, češ, da zahteva to državna korist. Na ta način bo lahko pregnala Poljake iz vseh krajev, kjer so napotu Nemcem.
Macedonija in Stara Srbija. V teh dveh jugoslovanskih deželah ki ječita še vedno pod turškim jarmom, morajo biti strašne razmere. Nikakih drugih poročil ni, razen o pobojih, ustajah, umorih in požigih. Vsak dan prihajajo nove vesti o grozodejstvih, ki uprizarjajo turške in grške, bolgarske, srbske in albanske čete. — Arnavti, to so albanski razbojniki, pod in na Šar-planini plenijo in ropajo po srbskih vaseh, kradejo dekleta, požigajo in ubijajo. Turška gosposka pa nikakor noče ustaviti Arnavtom njihovega zločinskega posla, temveč jim še celo pomaga zatirati Srbe. Na drugi strani zopet se koljejo Srbi z Bolgari, in vprav zadnji čas je zadela Bolgare velika nesreča. Izgubili so v boju s Srbi in Turki pet vojvod in devetdeset mož, četnikov. V Stari Srbiji so malone že vse vasi, ki so bile prej bolgarske, prešla na srbsko stran in v srbsko organizacijo.
Dasi so poročila iz Macedonije mnogokrat prekrvava, vendar če so le malo resnična, nam morajo dovolj predstaviti neznosen položaj bolgarskega prebivalstva. In kot v zasmeh poročajo vedno tudi o preosnovah v Macedoniji, ki jih nameravajo baje države uvesti. A vsi ti načrti in preosnove ostanejo le na papirju, Mace-doncem ni kot se zdi pomoči. Macedonsko vprašanje je pa toliko težje, ker tam ne prebiva samo en narod, temveč je cela dežela obljudena od raznih sovražnih plemen. Povečini je prebivalstvo sicer slovansko, namreč srbsko in bolgarsko, toda primešano je toliko tujih narodnosti, da je slovanski živelj v veliki nevarnosti.
Ker pa vse te različne tuje narodnosti ne dobe pomoči od tujih držav, zato si pomagajo
same in more drugorodce. In tako se uničujejo in slabe ti narodi sami. Življenje in premoženje je v vedni nevarnosti, zato ni čudo, da se ljudstvo silno izseljuje v Ameriko. Turška vlada pa je vesela tega, ker meni, da ravno najbolj revolucionarni ljudje zapuščajo domovino, in da izseljevanje oslabi vstaško moč. — Turčija vvaža v Skoplje smodnik in orožje; pripravlja se, da je noben dogodek ne najde nepripravljene. Zato zalaga z municijo in topovi posadko v Skoplju, ki je najvažneja točka proti Srbiji in Bolgariji. — Prva Balkanska Banka v Belgradu je v Skoplju odprla svojo podružnico. Bolgarjem to ni prav, ker je dobila srbska banka tako pravico od turške vlade.
V Maroku, zahodni afriški državi so domača afriška plemena, ki govore največ arabščino, in so mohamedanske vere, začela napadati tujce. Vzrok temu sovraštvu je francoska vlada, ki skuša na vse načine povečati svoj vpliv in svojo moč v Maroku. Polagoma je sovraštvo nekaterih plemen priplamtelo do oborožene ustaje. V pomorskem, trgovskem mestu Casablanci so pomorili domačini mnogo tujcev, zlasti Francozov.
Uporniki so lovili dekleta ter jih najprej posilili, a potem trpinčili do smrti. Naskočili so tudi katoliško cerkev ter razdejali nekaj evropskih poslopij. Propali so evropske trgovine skladišča in banke.
Zato so Francozi in Španci poslali tje svoje ladje in bombardirali mesto ter je strahovito razrušili. Ubitih domačinov, Mavrov je baje okoli 4000. Združene špansko-francoske čete so nato vdrle v Casablanco in pregnale Mavre iz mesta. V tem boju je bilo zopet ubitih mnogo Mavrov in nekaj Francozov in Špancev. — Napadi na Evropejce so se razširili po deželi, Francozi so poslali tja novih ladij in orožja.
Štajersko.
Štajerski Slovenci.
Vedno pozorneje opazuje nemška javnost narodnostne razmere na spodnjem Štajerskem in ker je ta del dežele daleko rodovitnejši od srednjega in gornjega dola, je naravno, da se delajo Nemcem skomine po njem in se čimbolj trudijo, da zasedejo slovenska selišča. V tem njihovem stremljenji jih podpira vlada na naj-izdatnejši način, in poleg tega jim Slovenci sami gremo na roko, da se čim lažje ugnezdijo med nami.
O narodnostnih razmerah na Sp. Štajerskem je pisal klerikalni „Grazer Volksblatt" te dni med drugim: „Dobra tretjina vseh prebivalcev (na Štajerskem) je torej Slovencev. Gornja in srednja Štajerska je razen južnega
odbor? Kje je njegova pisarnica? Kdo je tajnik, odkar je odšel jurist Cham? Kaj je vendar z nujnopotrebnim glasilom stranke ?
Bliža se zasedanje deželnega zbora kranjskega. Kako se nanje pripravljajo napredni deželni poslanci ? Zakaj ne stopijo v nikako zvezo s svojimi volilci, da zvedo njih želje in potrebe posameznih volilnih okrajev ter dobe potrebne direktive? Kaj mislijo res naši dež. poslanci, da vedo vse in da morajo volilci misliti le z njihovo glavo? Morda se pa kruto motijo!
Pred durmi so deželnozborske volitve po starem ali po novem volilnem redu. Kako se pripravlja nanje? G. dr. Štempihar je bil priobčil pred II. shodom narodnonaprednih zaupnikov v „Gorenjcu" celo serijo izbornih člankov s temeljito premišljenimi predlogi, kako naj bi se reorganizirala narodnonapredna stranka; shod sam je sklenil celo vrsto resolucij in sprejel veliko število predlogov. Ali so je pa izvršil vsaj — jeden?!
S samim psovanjem na klerikalce, socijalne demokrate in opravičeno nezadovoljne „mlade" ni še nič storjenega. S proglašanjem najdelavnejših slovenskih mož „nezanesljivimi" se je „Sl. N." le še iznova opetovano osmešil. Kdor ne misli z možgani gg. okoli „Sl. N.", je stigmatiziran. Domišljavost teh oseb je že nečuvena ter le podira, mesto da bi se ohranilo vsaj to, kar še imamo.
Klerikalci delajo na vseh poljih s strastno neumornostjo ter množe svoje vrste; pri nas pa se delavni možje odbijajo, najpožrtvovalnejši borilci za napredne ideje na deželi zapuščajo ter se ostavljajo brez zaslombe!
Kako daleč pa naj še gre propadanje na-rodnonapredne stranke? Ali misli predsednik pomlajenega (?) „Slovenskega društva“ v Ljubljani, da je storil že dovolj, če vodi Društveno godbo, s cilindrom na glavi, pri mirozovih in bakljadah?! — Quo usque tandem . . .?
Politični pregled.
Deželni zbori. Češki deželni zbor bržkone ne bo več sklican, temveč razpuščen, ter bodo razpisane nove volitve po starem volilnem redu. To so dosegli Nemci od vlade, ki se odločno upirajo vsaki volilni reformi, ker vedo, da po-menja vsaka sprememba deželnega volilnega reda v demokracijskem smislu zmanjšanje nemške politične moči v deželi. Češki in nemški socijalni demokrati zahtevajo splošno in enako volilno pravico za češki in moravski deželni zbor. — Rusinski kmetje in delavci se pripravljajo na generalni štrajk, da si izvojujejo splošno in enako volilno pravico za gališki deželni zbor. — Vlada vabi vse deželne uprave na dogovor dne 30. sept. zaradi saniranja deželnih financ.
Za hišo je sedel na klopi Dolnik in strmel na sinje planine, ki so se dvigale tam zadaj proti nebu. Njegova krepka in močna postava se je upognila, lasje so mu bili vsi osiveli in tam na obrazu je bilo polno novih gub in jam. — Z veliko močjo ga je bil zadel udarec usode, da se je upognil pred njim in se začutil slabega in šibkega. Resnično — ljubil je Janeza bolj kot Pavleta; samo kazati ni hotel tega, in njegova ljubezen se je skrivala v navidezni trdoti. Bilo mu je hudo, ko je padel sin tako globoko, in bolelo ga je tako, da nihče ni mogel vedeti tega. Skrival je svoje čute prod drugimi in se je kazal mirnega in močnega.
Razbil je njegov ponos Janez — nakopal si jo sramoto in se naslednji dan izročil sam oblasti. Odpeljali so ga v Ljubljano, medtem ko je vzdihoval doma ranjeni Peter in se mu je polagoma, a počasi vračalo zdravje ... V ječi se kesa zdaj izgubljeni sin; krog njega se širi temna in ozka celica in žalost prebiva v nji. Sedi tam in hrepeni ven, domov, kjer se zbuja zdaj vesela pomlad in vstaja novo, radosti polno življenje. In izgubljeni sin sedi v ječi in plaka in opira s solzami svoj greh . . .
V takih trenutkih je bil Dolnik mehak kakor vosek. Zahrepenel je po sinu. Da bi stopil
zdaj pred njega tak, kakršen je bil enkrat — krepak in pošten, bi mu podal desnico in mu odpustil vse. In Janez bi se popravil; začel bi novo življenje in ponosen bi bil nanj . . . „Glejte ga — ali ni hodil enkrat po napačni poti?“ bi govoril ljudem. „Dolnikovi niso lumpje; morda store enkrat korak s svoje odmenjone poti, a samo korak, pravim." — In prišlo bi veselje in z veseljem bi prišel davni mir.
A bili se to samo trenutki v Dolnikovi duši. Žopet se mu je pomračilo čelo, ko ga je kdo spomnil izgubljenega sina. Zasvetile so se mu oči, in zaklical je jezno:
„Lump, zapravil je naše dobro in pošteno ime ! Šel je v ječo — in nikdar več se ne sme vrniti na dom . . .!“
A tudi to so bili trenutki v njegovi duši. Zopet se je zamislil in oči so mu postale žalostne. Polastila se ga je neka čudovita mehkoba, da si je želel Janeza nazaj. Podal bi mu roko in ga vsprejel v domačijo. Storil bi zanj, kar bi želel; samo moral bi nazaj na pošteno in dobro pot. —
Dolnik je sedel tisto nedeljo za hišo na klopi. Gledal je na bele planine in imel roke sklenjene, kakor bi molil. Nihče ga ni motil v njegovih mislih; čutil se je samotnega, in ta samota mu je dela dobro.
Za njim je zašumelo naenkrat, in Dolnik se je obrnil. Zagledal je Breznika, kije prihajal z drobnimi, nerodnimi stopinjami bliže.
„Bog daj, Pavle,“ ga je pozdravil stari skopuh in obstal pred klopjo. „Pa malo posedevaš in počivaš.“
„Posedevam, posedevam," je odvrnil Dolnik in pogledal skopuhu v male, sive oči. „Ej, Bože, teden je dolg in trpljenja dosti. Pa je dobro, če se posedi v nedeljo malo v samoti, da se pozabi na vse.“
„Hm, kaj je naše življenje? Trud in skrbi od jutra do večera, pa človeku je vedno postlano v revščini in nadlogi ... Ej, Pavle, postaramo se in postanemo sivi, in naše moči gredo in pešajo."
Breznik se je vsedel na klop in vzdihnil. Z roko si je podprl glavo in gledal v tla. „Težave pridejo,“ je nadaljeval, „in mi se upognemo ... In če nimamo že dosti skrbi z delom, pa jih nam napravijo drugi, od katerih bi jih smeli najmanj pričakovati. Ali ni res, Pavle?“
Dolnik je prikimal. Čudil seje naskrivnem, kaj da je privedlo Breznika k njemu. Morda hoče kaj na posodo in mu je zmanjkalo denarja? Toda ne — stari skopuh ima v skrinji natlačenih cekinov in tolarjev in ne potrebuje od nikogar pomoči.
roba nemška, spodnja pa do devet desetin slovenska in obsega 7 političnih okrajev in mesta Maribor, Celje in Ptuj. Od 64 sodnih okrajev pripada Slovencem 20.
Če vprašamo, kaj je vzrok raznim spremembam v posestnem stanju med Slovenci in Nemci, moramo na eni strani vpoštevati naravno moč narodovo in na drugi priseljevanje. Glede naravne narodove moči spada Štajerska med dežele, katerih prebivalci se jako počasi množe. V tem oziru so pa Nemci mnogo na slabšem nego Slovenci. Dočim so se Nemci v najboljšem slučaju pomnožili za 5'43°/o, so se Slovenci v najslabšem slučaju pomnožili za 6'50n/o. v naj~ boljšem pa za celih 10-46%- Vzrok temu je to, da je število rojencev med Slovenci veliko višje, in umrljivost manjša. Posebno se še kaže moralna moč Slovencev v tem, da je nezakonskih otrok med Nemci v velikanskem številu več nego med Slovenci. Kar se pa tiče naseljevanja, je naseljevanje Slovencev posebno glede Maribora, Celja in Ptuja ravno trikrat večje nego naseljevanje Nemcev. Razen tega je pa treba tudi vpoštevati, da prihajajo Slovenci v primeroma veliko večjem številu na nemški sever Štajerske, nego Nemci, in to veliko več iz Kranjske in Koroške, nego iz spodnje Štajerske.
Kljub temu je pa po statistiki dejansko stanje tako, da so se Nemci napram Slovencem dvignili za približno 3% in to ponajveč v zadnjih 20 letih. Vobče se mora reči glede jezikovne meje, da so Nemci prodirali na vzhodu, t. j. od Spielfelda do Radgone, na zahodu, od Ivnika (Eibiswalda) do Spielfelda pa Slovenci. Takisto pa seje pokazalo pri jezikovnih nemških otokih, da so Nemci če ne napredovali, pa ostali vsaj na isti višini kot prej. V sodnih okrajih spodnje Štajerske so Nemci deloma napredovali, deloma nazadovali, gre se pa vobče za ne več nego 1%. če Nemci napredujejo, je vzrok to, da se od Slovencev navadno gospodarski slabejši sloji naseljujejo in da se Slovenci hitro ponemčijo. Da bi se kak Nemec na Štajerskem poslovenil, se sploh menda še ni zgodilo.“
Iz tega torej zopet sledi, da dobiva takozvano spodnještajersko nemštvo svoj dotok skoro edino iz vrst Slovencev. Če torej Nemci v južnoštajerskih mestih in trgih pridobivajo na številu, je vzrok temu edino le raznarodovanje Slovencev. Ako se ne bi Slovenci, ki se nase-Ijujejo po spodnještajerskih mestih in trgih, odtujevali, bi danes ne bilo na spodnjem Štajerskem več nemških gnezd. Maribor, Celje, Ptuj, in razen tega vsa ostala nemčurska mesteca bi bila slovenska, in koliko bi s tem štajerski Slovenci pridobili na ugledu, na politični in gospodarski moči, o tem ni, da bi govorili I Zares, „es wäre zu schön, um wahr zu sein."
In da bi to bilo popolnoma nemogoče, tega ne more nikdo trditi. Že zato ne, ker
„Resnico govoriš, Breznik,“ je dejal. „Nihče ne more trditi, da je srečen in brezskrben. Kajti že naslednji trenutek prinese morda skrbi in žalost. “
„Lej, Pavle, tudi mene skrbi nekaj — ti veš, da sem revež. Ljudje so pač hudobni. Raztrosili so okrog, da sem bogat kakor tisti bogatin v evangeliju. A ljudje imajo hudobne jezike 1 — Kje bi bil dobil jaz siromak bogastva? Reven sem — in zato me ljudje sovražijo. Iz srca sem jim dal rad, kar sem mogel, in nehvaležnost je plačilo sveta, Pavle . . . Imam hišico, borna je in siromašna. Pojdi jo pogledat in poišči v nji bogastvo! — A rad imam svojega bližnjega in dam mu zaradi tega, kar morem, in še pomislim ne pri tem, če dobim tudi nazaj . . . Lej, Pavle, in posodil sem vašemu Janezu, ker ga imam rad, in nisem mu rekel: Boš li mogel vrniti? — Dal sem mu, in na tem Papirju stoji zapisano, koliko sem mu dal.“
Vzel je iz žepa zamazan kos papirja in £a ponudil Dolniku. Dolnik je prebral vse, in hjegov obraz se ni izpremenil čisto nič. Vedel J6) da je moral Janez nekje jemati na posodo, h* Breznikove besede ga niso iznenadile. Bil je ^anes mehak, in ni ga razburilo. Ko je prebral hst, ga je zmečkal in ga stisnil v žep.
„Počakaj, takoj ti prinesem.“
nikogar ni med štajerskimi Slovenci, ki bi bil kedaj z vso eneržijo in vso požrtvovalnostjo šel na delo, da uveljavi in uresniči to idejo, ki je zahtevala in ki zahteva sedaj še večjega nesebičnega dela in uveljavljenje vseh narodnih sil.
Vzrok raznarodovanja slovenske spodnje Štajerske je bil in je v prvi vrsti avstrijski vladni sistem. Dunajska vlada dela z vsem pritiskom in z vsem svojim uradniškim aparatom na ponemčenje slovenskega naroda na Štajerskem. In vlada — ali bi si drznila z zahrbtno zvijačnostjo in z odkrito brezobraznostjo nastopiti zoper Slovence na Štajerskem, da ji mi sami nismo dali povoda za to? Kdaj smo ji pokazali svoj značaj in neporušeno, kremenito voljo, svojo nevstrašenost in delavnost, ki ne pozna samo golih fraz, in visokih besed? Ker sami nismo zaupali sebi, se je vlada naučila nas omaleževati, da nas sploh več ne ceni in ne upošteva kot resnega naroda! Kako drugače računa s Čehi, ne samo v kraljestvu, temveč tudi na Moravskem in v Šleziji, ali pa z Italijani na Tirolskem! Poglejmo in odprimo oči ter priznajmo, da smo štajerski Slovenci sami svoji največji sovražniki, da si sami največ škodujemo! Kaj Nemci! Narava nam je dala možnost, da poslovenimo velik del Štajerske, a mi smo ničle, puhli kričači, in se damo gaziti in teptati v blato.
Kdo nas je oviral, da nismo vzgojili politično zavednega, izobraženega naroda? In če imamo ves narod za seboj, kaj more vlada, kaj morejo Nemci proti nam? Kdo je spletel nemčurska gnezda med nami? Ali ne sami, zakaj nismo vzgojili naroda?
Kdo se je podal Nemcem v gospodarsko sužnjost? Zakaj nismo organizirali svojih sil, postavili kapitala v narodno službo, osnovali svoje industrije? Javkati znamo, a delati ne znamo! In tako se jo zgodilo, da slovenski politični listi v svojih poročilih o narodnem razvoju Slovencev na Štajerskem nimajo pisati druzega kakor o nemškem napredovanju in o našem nazadovanju.	Hades.
Celjski Slovenci se hvala Bogu ne počutijo predobro v belem svojem gnezdecu. Pridni „nemci" jih zbadajo in šegačejo, da se jim je smejati do solz. In to je prav, zakaj drugače bi se mehki in prijazni naši bratje v Celju popolnoma udali pokojnemu spanju, in germanizacija bi še bolj neženirano hlastala po slovenski zemlji. No, kot rečeno, dobri njihovi sosedje jim ne dajo spati. Ko so se vrnili v nedeljo, dne 4. t. m. Sokoli iz Žalca v Celje, jih je pijana celjska fakinaža pod vodstvom hrvaškega uskoka Drganca vsprejela s huronskim tuljenjem, kradla je mirnim, nič hudega slutečim Sokolom čepice, jim trgala sokolska peresa, pljuvala na rdeče srajce ... O, Sokoli! In
Šel je v hišo in se kmalu vrnil s petde-setakom. Podal ga je Brezniku in mu rekel čisto mirno:
„Prepričan sem, da ni napravil toliko dolga. Seveda, tvoje obresti so zraven, in nočem vedeti, koliko jih je."
Skopuh je vstal in gledal z velikim začudenjem na Dolnika. „Moje obresti? Za Boga, niti vinarja ne zahtevam! Krivo me sodiš, Pavle, in ne zamerim ti, ker imam čisto vest. Revež sem in pošten in ne računim z obrestmi. Ej, kako me obsojajo ljudje, ej, kako! Pa sem pošten in krivice ni v mojem srcu, Pavle . . . Ostani zdrav!"
In Breznik je odšel z drobnimi, nerodnimi stopinjami in izginil tam za vogalom. Dolnik se ni ozrl za njim, ampak se je zagledal zopet v bele planine, ki so stale tam zadaj in se svetile v jasnih solnčnih žarkih. Mir mu je napolnil danes dušo; čutil ga je in ga bil vesel. Zdelo se mu je, da je danes dosegel nekaj, ki je bilo lepo in vredno, da se ohrani za vedno v srcu.
„Bogve, ali bo jutri še tako?“
Dolnik je vprašal samega sebe, toda odgovoriti si ni mogel na to vprašanje. Nepremično je gledal na bele vrhove, kot bi pričakoval od njih odgovora. Toda bili so tiho in se
še druga tudi lepa historija! Bilo je v nemški gostilni „Zum Engel“. Štirje gostje — med njimi trije Hrvatje — govore med seboj hrvatski. In k njim pristopi manufakturni trgovec Koss in strga prvemu kravato in mu priloži par zaušnic, ker so govorili pač medseboj slovanski. To je Koss dobro napravil, zakaj vprav nasproti krčme pri angelju je — „Narodni dom." K temu-le Kossu so svoj čas pridno hodile kupovat blago slovenske dame, in upamo, da ostanejo dosledne . . . Slovenski manufakturist Vanič pa je pred kratkim napovedal konkurz.
Planinski sejni, katerega priredi v korist Frischaufove koče na Okrešlju Savinska podružnica Slov. plan. društva dne 1. septembra letos pri Sv. Frančišku blizu Gornjega grada, bode velika narodna veselica. Šoštanjska narodna godba, Sv. Pavelska godba, tamburaški zbor in navadni godci, več pevskih društev bo skrbelo za muzikalični užitek. Razna razvedrila kakor mehanična železnica, metanje rinkic, žog, zračno kegljišče, vrtiljak, planinski muzej, zverinjak, itd. bodo priredile mnogo smeha. Za varijete gledališče so angažovani najboljši svetovni igralci. Igrala se bode tudi šaloigra „Buček v strahu“. Gledališka igra se uprizori v poslopju gasilnega društva. Sejmarjem in sejmaricam bode na razpolago sveže šumeče pivo, rujna vinska kapljica, razna mrzla in topla jedila. Pekli se bodo tudi janjci na prostem itd. Dame raznih krajev imele bodo svoje ute. Prodajali se bodo tudi razni primerni spominki, kakor spominska knjižica o Friscbaufu, razglednice, kupice z besedilom in druge primerne reči. Seveda ne bode manjkalo konfetija. Iz Tirolskega pride klobučar s pristnimi planinskimi klobuki. Veselična pošta upa, da bo imela mnogo dela. Vse ne smemo še izdati Izide takrat tudi posebni dnevnik, časopis resne in šaljive vsebine. Udeležbe je pričakovati obilo, ker vlada zlasti v gornjegrajskem okraju veliko zanimanje. Isti dan dopoludne je blagoslovljenje voza za moštvo tamošnjega gasilnega društva, naslednje dneve so izleti v Savinske planine. Dne 1. septembra vse, kar leze in gre, k Sv. Frančišku na „Planinski sejm." Eventualna darila za srečolov se naj pošljejo vsaj do 20. t. m. Savinski podružnici Slov. plan. društva v Gornji grad. Odbor prosi za nje!
Na Bizeljskem obeta biti tako obilna vinska trgatev, kakršne že dolgo ni bilo. Čemur se je najbolj čuditi, se že zdaj na nekaterih vrstah skoro popolnoma sladke grozdne jagode nahajajo, kar obeta izborno trgatev v septembru, če kakšna nezgoda ne pride.
Volitve v gornjeradgonski okr. zastop
se vrše še ta mesec, in sicer v sredo, dne 21. avgusta za veleposestvo, in četrtek, 22. avgusta za kmečke občine. V tem okraju gospodari doslej znani nemškutar Wratschko iz Ore-
lesketali v drhtečih pramenih---------------------—
Črez nekaj dni se je razširila po vasi novica, da je obsojen Dolnikov Janez na dva meseca. In ta vest je šla od hiše do hiše, in ljudje so postajali in si pravili in ugibali. Govorili so na glas, in v njihovih očeh ni bilo nikakega pomilovanja ... In prišla je novica tudi na Dolnikov dom in našla tam objokane materine oči — sedela je žena pri mizi in si zakrivala obraz z rokami. Oče je hodil po sobi nem; bil je razjarjen, a vendar ni hotel kazati svoje jeze. Brat Pavle pa je zamrmral nekaj nerazumljivega in šel ven na polje.
VI.
Pomlad je bila prišla naposled v zagorski kraj. Brstelo in klilo je kroginkrog; oživilo je polje v radostnem življenju in se pokrilo z vstajajočimi pridelki. Po gozdovih so se oglasili ptiči. Prišli so iz modrega juga; prehiteli so šumeče morje in sive daljave, hiteli so nevtrudno in veselo, da bi mogli zopet videti domovino, po kateri so hrepeneli v solnčnem, vedno mladem jugu. Poiskali so svoje drage veje; delali so si gnezda in peli pesmi, ki jih je naučila pomlad tam v solnčnem, večno jasnem jugu.
hovoc. Ako bodo storili vsi slovenski volilci složno in pošteno svojo dolžnost, je Wratschko-vemu gospodarstvu v okraju za vselej odklenkalo.
Vsem slovenskim društvom — poziv!
Savinska podružnica „Slov. planinskega društva“ stavi v Savinskih planinah na najvažnejši to6ki gorski planoti Okrešelj (1290 m) večjo gorsko stavbo, katero hoče imenovati po odkrivatelju Savinskih planin urnir. prof. dr. Frischaufu: „Frischaufova koča.“
Ime Frischauf je znano vsemu slovenskemu svetu. Mož, rojen na Dunaju, pošten Nemec, je vedno rad podpiral narodnogospodarske težnje S. P. D., vsled česar ga je to vseslovensko društvo imenovalo svojim častnim članom, občine Ljubno, Luče in Solčava pa svojim častnim občanom. Radi svojih poštenih simpatij napram nam Slovencem sploh, posebej še pa napram prebivalstvu Savinskih planin, katero gorovje je posečal že čez 33 let in spisal o spodnje štajerski Švici knjige in članke, so ga jeli črtiti naši sovražniki in so uprizorili ostudno gonjo zoper njega. Vse to je znano iz časnikov. Nemški burši so ga še posebno zasramovali. Ko-nečno so moža radi te divje gonje predčasno upokojili. Raditega so stavili interpelacije v drž. zboru naši poslanci lani in letos.
Stavimo njemu na čast kočo: enonadstropni planinski hotel v manjši meri.
Ker so pa naše gmotne razmere prešibke, prosimo vse in vsakogar podpore. Dne 1. septembra letos priredimo pri Sv. Frančišku blizo Gornjega grada veliko ljudsko slavnost „Planinski sej m“, katere prireditve čisti dobiček je namenjen omenjeni stavbi.
Prosimo vsa slovenska društva, naj podpirajo po možnosti našo akcijo. V ta namen naj prirejajo v svojem delokrogu zbirke, veselice itd. Posebno pa prosimo udeležitve „Planinskega sejma“, sodelovanja t. j. nastopa s petjem, telovadbo itd. Tozadevno naj nam društva blagovolijo naznaniti vsaj do 20. t. m. Gasilna društva se dopoludne lahko udeležijo istotam gasilske slavnosti: blagoslovljenja voza za moštvo. Naslednje dni so izleti v Savinske planine.
Slovenci! Pokažimo, kako znamo ceniti delovanje moža, poštenjaka, katerega radi tega napadajo njegovi rojaki. Društva in posameznik dne 1. septembra na „Planinski sejm", potem pa na izlete v biser spodnjega Štajerja v „Savinske planine.“
Savinjska podr. S. P. I). v Gornjemgradu, dne 10. avgusta 1907.
In zazelenele so tiho senožeti tam v višinah. Nasmejale so se toplemu solncu in pognale sočno travo. Gledale so v dolino, kot bi vabile: Pridite gon! Tukaj je veselo in prijetno ... In kot bi čula tiste klice, je zamukala živina v zatohlem, ozkem hlevu in zaželela na sočne planine, kjer se pase brezskrbno po mehkih obronkih.. Zavriskali so pastirji in si pripravljali nahrbtnike. Pojdejo, ker je prišla pomlad na planine; uživali bodo solnčne dneve; prepevali bodo tam gori in glasno zazavali. Zdeli se bodo samim sebi kot kralji; sedeli bodo črez dan na mahovitih skalah in gledali doli v megleno dolino. Zvečer se bodo pa zbrali v koči in si kuhali večerjo. Prijetno bo prasketal goreči ogenj in obseval obraze krepkih planinskih fantov. Pripovedovali si bodo kratkočasne povesti in se smejali; zvezde se bodo svetile nad njimi, in mesec bo obžarjal bele vrhove snež-nikov. Noč bo sanjala na planini. Krasna bo, in tisoč biserov se bo lesketalo na rosnih travah.
Tiho bo kroginkrog in vse bo spalo. Morda bo sedel samoten pastir tam na mahoviti trati; gledal bo s sanjavimi očmi v dolino, kjer šumi modra Pišenca, in morda bo zahrepenel za trenutek tja doli. Bele hišice počivajo tam in njegovi dragi sanjajo prijetne sanje . . . Morebiti bo potegnil z roko preko oči, ker ga je navdalo
Koroško.
Slovenci v Korotanu.
Kdor bi mislil, da smo koroški Slovenci samo ob jezikovni meji izpostavljeni ponemčenju, bi se motil. Na odtujenje našega naroda no delujejo Nemci samo ob meji, temveč je ta pritisk ponekod v spodnjem delu dežele še hujši. Mislim pa, da ta pritisk ni nikjer večji, kakor ravno v celovški okolici, dočim so v Zilski in v Poljanski dolini Slovenci menda na najboljšem.
V splošnem' pa je naš položaj obupen, nad našo prihodnjostjo mora obupati, kdor prouči natančneje naše razmere. Ne mislim nikakor večati brezupnosti v slovenskih vrstah, ne gledam rad prečrno, da mi kdo ne zaluči očitanja, češ, da jemljem narodu vero v njegovo bodočnost. Pa pri nas je vseeno! Naj pišemo iz Korotana karkoli, da umiramo, ali da ženi-tujemo, ne zmeni se za nas nikdo. „Morituri vos salutant“, na smrt obsojeni vas pozdravljajo, smo pisali, in Kranjci so vpili: O, saj jim ni tako hudo! In ko smo zbrali vse svojo sile v politični borbi in pokazali vso svojo moč in žilavost, nas nočete podpreti tako, da bi bil naš napredek trajen, da bi bil naš obstoj zagotovljen. Vsi Slovenci bi morali priti Korotanu na pomoč, ker tu pri nas je severni zid Slovenije.
Ponemčevanje se ne vrši samo na jezikovni meji, temveč v središču ravnotako, za kar skrbi ljudska šola. In če pojde tako naprej, bo v osemdesetih letih — sicer ne vsa slovenska Koroška, a ogromni del njen gotovo ponemčen. Jezikovna meja pri nas ni bogve kakega pomena, ljudska šola nas bo ponemčila! Opazoval sem rodove po kmečkih hišah: Stari rod, stari očetje in stare matere govore samo slovenski in ne znajo še nemški, drugi rod, njihovi sinovi, govore še slovenski, a znajo že nemški, tretji rod, vnuki, govore že samo nemški, se norčujejo s slovenščine in zmerjajo svoje stare očete z „bindišarji“. Sam sem bil priča takemu groznemu prizoru v kmečki hiši.
In ako bo ta germanizatorični sistem napredoval v tej meri, ako bo ponemčenje šlo roko v roki z najsirovejšo korupcijo, česa imamo pričakovati Slovenci? V osemdesetih letih sta dve tretjini danes še slovenske Koroške popolnoma nemški! Ponavljam, ako se razmere ne spremene! Ako se pa ljudsko šolstvo spremeni v našem smislu, smo koroški Slovenci rešeni! Ali kako, odkod?!	Borut.
Glinje pri Borovljah. Tu se je vendar podolgem sestavilo občinsko predstojništvo, obstoječe iz samih narodnjakov. Huda borba se bije pri vsaki volitvi za to občino, ker imajo
silno hrepenenje, in zapel otožno pesem o zagorskih zvonovih, ki zvone tam doli tako mehko in ljubeznivo. Razlegel se bo njegov glas po molčečih skalah in se razgubljal tam ob strmih Prisankovih stenah . . .
Tako krasna je pomladna noč, ki se širi nad planinskim svetom! Razlije se mir po nemirni človeški duši, in nove moči vstajajo v njegovi duši in ga kličejo na pot, ki je polna lepih ciljev.
In taka noč je objela tudi samotnega popotnika, ki je spel počasi proti vasi. Bil je mlad in visoke postave. V roki je držal palico in se ozrl tuintam okrog sebe. V daljavi se mu je svetila vas ; prijazna okenca so bila razsvetljena in so ga gledala tiho in mirno. Nad hišami pa je bil razlit bledi mesečni svit in svetil na bele strehe.	•
„Pozdravljena, rodna vas!“ je izpregovoril mladi popotnik in se zagledal v tiste bele hišice. „Šel sem iz tebe, poln sramote in bolesti. Zdaj se vračam potrt in skesan — in bogve, ali me boš vsprejela . . .“
Popotnik je sklonil glavo, polastil se ga je neprijeten čut. Vračal se je iz ječe; sedel je tam dolgo, in se kesal z velikim, srčnim kesanjem. Obraz mu je pobledel, mlade oči so mu udrle in lica upadla. Sedel je v ozki celici,
nemčurski velikaši iz bližnjih Borovelj tu svoja posestva in napenjajo vsakokrat vse sile, da bi ugrabili Slovencem to posest. Prvi razred jim je gotov, drugi je odločno slovenski; najhujši boj pa se bije za tretji razred, kjer volijo manjši posestniki in puškarji, ki so pogosto gospodarsko odvisni od boroveljskih velikašev. To je že razvidno iz števila volilcev tega razreda, katerih sta obe stranki postavili zadnjič 133 na noge, izmed teh Slovenci 69. Nemškutarji so vložili proti volitvam ugovor, kateremu pa koroška vlada, čeprav bi rada, ni mogla ugoditi. In tako so si postavili Slovenci za župana Vidmarja, ki bo odločno varoval slovenski značaj te občine. V prihodnje pa je upati, da bo tudi iz Borovelj pihala Slovencem ugodnejša sapa.
Kranjsko.
Mrtvilo. Kranjski „Gorenjec“, ki je nekako oficijalno glasilo narodnonaprednega dež. poslanca g. Cirila Pirca in zaupnika narodno-napredne stranke, g. dr. Štempiharja, je prinesel v svoji 30. št. z dne 27. julija t. 1. vvodnik pod naslovom „Zopet spimo“. Pričakovali smo, da bo „Sl. Narod“ ta članek, ki je poln naj-bridkejših resnic in ki ga je narekovala pač najpoštenejša volja, primerno glosiral in vsaj registriral. A „Sl. N.“ piše rajši vvodnike o francoskih balonih in o Gostinčarju ! Nam pa se zdi koristno, da posnamemo vsaj nekaj odstavkov iz tega članka, ki dokazuje, kako pravilno je pisal „Naš List“ o mrtvilu v narodno-napredni stranki, o samomorilski apatičnosti njenih voditeljev, o nujni potrebi radikalno reforme v njej ter o neizbežnih posledicah nerazumnega lenuštva poklicanih (ali ‘nepoklicanih in za vodje vsiljenih) faktorjev. Vse kaže, da iz Ljubljane ni pričakovati prebujenja, ker vlada ondi popolna anarhija in desorganizacija v liberalni stranki. „Gorenjec“ je pisal: Lepo politično gibanje se je pričelo ob zadnjih volitvah med svobodomiselnimi Slovenci. Snovala so se društva in krajevni odbori ter vršili shodi na raznih krajih. Tudi časopisje jo po svojih močeh podpiralo to nade vzbujajoče gibanje neklerikainih strank. Jedva so minile državnozborske volitve, pa je zopet potihnilo vse. Tista prokleta lastnost neklerikainih Slovencev, da naenkrat vzkipe, da potem tem trdneje zaspe, se je pokazala zopet. Preddurmi sovolitve za kra n j-s k i deželni zbor, ki so za nas še važneje nego državnozborske volitve — in vendar vse počiva, če dobe klerikalci tako večino v dež. zboru, da niti z obstrukcijo ne bo možno več preprečiti njihovih sklepov, potem se bližamo ostudneji strahovladi kakor jo je na Nižje Avstrijskem uvedel dr. Lueger. Z vsemi silami se bo pritiskalo na učiteljstvo, da postane pod-
hrepenel in srce se mu je krčilo . . . Zunaj se je delala pomlad; čutil jo je in jo videl. Obsedela je včasih na drevesu pod oknom ptica; zapela je z ljubkim glasom pesem in potem odletela radostno in brezskrbno v pomladni svet.
Jetnik v ozki celici je vztrepetal. Srce je zakoprnelo s silno močjo in je hotelo iz prsij; razširilo se je in hotelo pomladi. A krog jetnika je bila ozka in mrzla celica, in tam ni bilo pomladi — pomlad se je smejala na prostih poljanah in po brezskrbnih gozdovih.
In mladi jetnik je padel na trdo posteljo in zaihtel . . . Pustite me v pomlad! Bil sem grešnik, a skesal sem se svojih grehov. Prosil sem Boga, da mi jih odpusti, in Bog mi je dal moči za novo življenje . . . Pustite me, da grem v pomlad! —
A nihče ni prišel blizu in nihče mu ni podal roke in mu rekel: „Smiliš se mi, mladi jetnik. Pomladi hočeš — tu ti odpiram vrata. Vstani in pojdi v pomlad.“ — Tiho je bilo krog njega; nič se ni ganilo po zatehli sobici In zunaj je klilo vse in se veselilo; drobna ptica se je vsedla pod oknom na drevo in pela. In mladi jetnik je dvignil takrat glavo. Zdelo se mu je, da je to človeški glas, ki je prišel i® daljnih strani do njega, in umel gaje popolnoma-
I. Priloga „Našemu Listu“ št. 39 z dne 16. avgusta 1907.
repnik klerikalizmu, s tisočaki in stotisočaki deželnega denarja se bp zopet skušalo oživiti falitna konsumna društva in razne klerikalne zadruge, ki imajo v prvi vrsti le namen, v politični odvisnosti imeti slovenskega kmeta, zadolženi škofovi zavodi se bodo sprejeli v dež. oskrbo, kar bi pomenjalo smrt kranjske gimnazije, napredni kraji se bodo skušali izstradati itd. Toda mi se ne ganemo! „Slovensko društvo* v Ljubljani, ki je za nekaj časa zopet oživelo, ne da več sape od sebe, kmetska društva, ki so se osnovala, spe spanje pravičnega, kaj šele nova kmetska društva? Res je, da sedaj poleti ni pravi čas za snovanje društev in sklicanje shodov, toda marsikaj bi se vendar dalo napraviti v marsikateri občini in v mnogih okrajih. Kolikor je nam znano, nihče ne pobira na Gorenjskem za kak narodni sklad v napredne namene, in vendar poznamo ljudi, ki bi radi kaj žrtvovali v to. Že enkrat smo se izrazili, da organizacija narodno-napredne stranke na Kranjskem ni popolna, da jo je treba spopolniti s pododbori v vseh političnih okrajih, dalje z zaupniki iz vseh občin. Le na tej podlagi bi se moglo uspešno delovati in le na ta način spoznavati pravo mišljenje v posameznih krajih. Klerikalci delajo in uživajo uspehe, pričnimo tudi mi!
Vprašanje na družbo sv. Cirila in Metoda. „Soča“ poroča zanimivo dejstvo, da ima družba sv. Cirila in Metoda za Istro v teku pol leta od svojih vžigalic 9000 kron dohodka, dočim ima slovenska Ciril in Metodova družba celo leto le 3000 kron od vžigalic. Vzrok tiči, pravi „Soča“, v tem, da nimajo slovenski trgovci, ki nadrobno prodajajo slovenske užigalice, sploh nikakega dobička, ki izginja ves v žepu 1 j u b 1 j a n s k e g a trg o v c a I v a n a Perdana. Vsled tega prodajajo slovenski trgovci, zlasti po Goriškem, rajše ali pa samo hrvatske užigalice kot slovenske, kar je na škodo naši družbi. Slovenska družba poje ljubljanskemu Perdanu, ki je poleg tega narodno zelo mlačen kakor vsa njegova žlahta, veliko slavo in poroča z veseljem, da ji garantira Perdan za prihodnje leto menda 6000 kron. Zdi se nam, da računajo le s povzdigo konsuma, Perdan bo pa imel seveda tudi še večji dobiček in še večjo brezplačno reklamo, za katero žrtvujejo drugi res slovenski trgovci tisočake. V Trstu je pravkar založil g. Ulčakar nove užigalice, od katerih bo ves čisti dobiček odpadel polovico „Družbi sv. Cirila“, polovico pa novi slovenski trgovski šoli v Trstu. Kupovati bo treba torej te nove užigalice, če vodstvo družbe ne pojasni cele zadeve natančno in brezobzirno. Objavi naj pogodbo s Perdanom!
Kas vet družbi sv. Cirila in Metoda. Po zadnjem občnem zboru so se med narodom brezdvomno poslabšale šance za našo šolsko družbo. Sveta dolžnost sedanjega vodstva je, da skuša in tudi na vsak način doseže, modus vivendi z vsemi strankami. Kako bi se dalo to izvesti, naj premišljuje vodstvo, pri tem pa mu bodi pred očmi
„Zakaj si se pregrešil?“ — Tako je govoril tisti glas. — „Glej, pomlad je prišla v zagorski kraj in obdarovala vsako stvarco s srečo in z veseljem. In kako krasna je pomlad! Da bi jo videl in čutil ti, mladi jetnik! . . . Zakaj si storil greh? Zdaj bi bil doma, in tudi tebi bi dala pomlad srečo in veselje.“
Ptica pod oknom je utihnila in odletela. Mladi jetnik pa je zaplakal in srce se mu je krčilo v silni bolesti. Močil je mrzlo odejo s svojimi gorkimi solzami in koprnel po svobodi in pomladi, ki se je smejala tam zunaj.
Počasi se je pomiril. Spomnil se je, da ne bo več dolgo zaprt v ozki celici. Še nekaj tednov — in prost in svoboden bo stopil ven v pomladni dan. Zasvetile se mu bodo veselo oči, prsi se mu bodo razširile in s slastjo bo dihal pomladni vonj, ki se širi kroginkrog po zemlji. Pozdravil bo na glas svobodni dan in z Veselimi koraki bo stopal proti dragemu domu.
In naposled je prišel tisti veliki dan. Mladi jetnik je zapustil zatehlo ječo, v kateri je vzdihoval dva dolga meseca. Zunaj ga je pozdravilo
edinole stvar sama, le korist Slovenstva, pa magari, da je tudi treba reforme v odboru. A klerikalci, ki so bili šiloma potisnjeni iz družbe, seveda ne smejo kratkomalo odbiti ponujane jim roke, nego naj stavijo svoje zahteve, pod katerimi bi bili pripravljeni sodelovati, upoštevajoč vse razmere. Delu za narodno obrambo se mora pritegniti vse slovensko ljudstvo in slov. ljud. stranka naj bi ravno med preprostim ljudstvom razvila propagando, kjer je sedaj nič ni. Odprla bi se edino tako nova doba za družbo. — Imamo par konkretnih nasvetov, kako bi se morda dalo indirektnim potem pridobiti nekaj novih virov družbini blagajni. Ali bi ne bilo mogoče, da bi družba sv. Cirila in Metoda stopila v zvezo z vsemi s lo venskimi pivovarnami, da bi participirala na čistem dobičku, če tudi z majhno svoto. A četudi bi prejela družba od hektolitra prodanega piva recimo 1 krono, bi narastel dohodek družbi od piva na obilo tisočakov, če bi se še konsum slovenskih pivovarn povzdignil. Konsum slov. pivovarn pa bi se povzdignil čisto gotovo, ker bi imela podjetja, ki bi bilav okvirju družbe v vsakem narodnem Slovencu brezplačnega, navdušenega agenta, ki bi bil ob enem tudi odjemalec. Slov. pivovarstvo ima težek boj s tujimi podjetji, Puntigam, Reininghaus, Goess, Kosler, beljaška nemška pivarna itd. imajo veliko večino našega trga za seboj, tako da se domačih pivovarn skoro ne upošteva. Pa vendar imamo razen Žalskih pivovarn še tri, štiri domača podjetja, ki so premalo znana pri nas. Ravno s C ir i 1 - M eto do v o družbo bi postala popularna ter bi bilatozanjevelikanska reklama. V vsaki gostilni visi običajno plakat tvrdke, koje pivo se prodaja in vsled tega imajo gostje natančno kontrolo, komu nosijo denar. Će bi gostje vedno in vedno zahtevali narodnega in domačega piva, in za to bo skrbelo tudi časopisje, prodrlo bi brezdvomno v nekaterih letih po vsi slov. zemlji. S povzdigo konsuma bi se zboljšala hitro tudi kvaliteta domačega produkta. Poslovati bi se pa moralo reelno ter dati živeti tudi gostilničarjem in ne zlorabljati konsumentov. Z večjim konsumom bi bile domače pivovarne desetkrat odškodovane za svoto, ki bi se naklonile narodni šolski družbi. Na Slovenskem se je vgnezdilo tuje pivo neverjetno, gostilničarje imajo tuje, zlasti graške tovarne čisto v oblasti z mnogoletnimi pogodbami, polagoma pa se seveda tudi to pogodbe nehajo. In ravno s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda bi pri do bili domači pivovarna rji večino tistih gostilničarjev, kijih imajo sedajnemškapod-jetja, ker bi pritisku gostov ne mogli kljubovati. In še nekaj! Ali bi no bilo umestno, če bi se na družbinih užigalicah (na zadnji strani škatljic) prilepljali naslovi, kjer se dobiva družbino blago (milo, platno itd.)? Marsikdo bi rad naklonil družbi z nakupom blaga nekaj dobička, pa ne
veselo solnce, pred njim se je širila daljna ravnina in se kopala v solnčnem svitu. Tam gori pa so se dvigale gore; oblakov ni bilo na njih, bile so čiste in so gledale veselo v svet. Jetnik je zavriskal na glas; vzel je palico in so napotil z veselimi in lahkimi koraki proti tistim goram.
Mladi popotnik kraj zagorske vasi je pospešil svoje korake. Da, in zdaj se vrača domov; pred njim stoje drage hišice in se svetijo v mesečnih žarkih. Pozdravljajo ga svetla okenca in ga gledajo, kot bi se mu smehljala v pozdrav: Dobro došel, izgubljeni sin! Odpuščamo ti vse. Z modrih višin zrejo nanj planine, vesele so in polne pomladnega mira; zdi se mu, da mu migajo in da šepeče mehki vetrec, ki prihaja doli z belih snežnikov; čakali smo te in smo vedeli, da se vrneš prost, skesan in nastopiš novo, lepo pot. . .
Vesel je bil popotnik, ki so je vračal domov. Stopil je v vas in prešel mimo prvih hiš. Bilo je mirno vse in nikogar ni bilo na cesti. Tuintam je zaslišal pred sabo korake, ki so se
ve, kje se dobiva in kaj sploh družbi nese. Za dotične trgovce-zalagatelje bi pa bila to velikanska reklama ter bi te stroške družbi brezdvomno radi povrnili, obenem pa bi družbi dokazali vsled večje razprodaje ostalega blaga, za katero danes ljudstvo skoro ne ve, novi in najbrž ne neznatni prispevki. Svetopolk.
V zadevi družbe sv. Cirila in Metoda smo prejeli in objavljamo: Stojimo pred dejstvom, da je postala „Družba sv. Cirila in Metoda“ strankarska domena liberalne stranke. Doslej je bila ta družba še edina, za katero so darovali vsi sloji brez ozira na politično mišljenje. Ce bi liberalna stranka količkaj gledala v bodočnost, če bi ji bil le blagor družbe pred očmi, tedaj bi gotovo ne pustila, da je prišlo do razdora. Sama bo težko nabrala celih 70.000 K vsako leto. Vprašajmo se pa, ali je še kaka rešitev mogoča, ali je mogoče še najti kak način, da bi se vsaj do prihodnjega leta ohranila edinost? — Moj nasvet je ta: Na zadnjem občnem zboru od liberalne stranke predlagani in izvoljeni prvomestnik A. Senekovič naj prostovoljno odloži svoje častno mesto. Med tem časom pa naj vodi posle odbor, zlasti doslej v družbi najbolj delavni dr. Svetina. Na ta način bi se dalo zadoščenje razžaljenim rodoljubom. Do prihodnjega občnega zbora bi se pa morda duhovi pomirili in bi morda prišli do osebe, s katero bi bili vsi zadovoljni. Sploh se mi pa zdi, da nobena kandidatura, niti dr. Senekovičeva niti dr. Detele, ni bila srečno izbrana. Zaslug za družbo nima nobeden. Naj bi se oglasil še kdo ter podal kake nasvete, kaj storiti, da bi družba napredovala, se reformirala, zlasti pa, da bi bili vsaj v tej družbi vsi rodoljubi edini.	Pokrovitelj.
Politično in prosvetno društvo za Krakovsko predmestje se je ustanovilo v Ljubljani, kar pozdravljamo z veseljem. Zgoditi bi se bilo moralo to že davno, potem bi ne bili doživeli takega boja za izvolitev župana Hribarja drž. poslancem. Enako društvo naj bi se ustanovilo tudi v Vodmatu, pri Sv. Petru in še kje. „Narodna piramida“ — ljubljanski „Narodni dom“ je od okrožnih okrajev preoddaljen ter tudi nepopularen. Armada se mora razdeliti v posamezne posadke! Na čelo teh predmestnih društev pa je postaviti zares delavne, inicijativne in nesebične može, ki se ne bodo dali le voliti in proslavljati, nego ki bodo tudi stvarno delali. Ti možje naj ljudstvo podu-čujejo, prosvetljujejo, navajajo k čitanju, potem postane ljudstvo naše, trajno in značajno našel Nikar pa naj njih odborniki ne padajo v žargon „Sl. N.“ in naj ne pitajo članov društva z limonadnimi frazami „inter po-cula“! Sicer ostanejo kmalu sami. Resen čas zahteva resnih delavcev!
Občni zbor Slovenske Sokolske Zveze se je vršil ob navzočnosti odposlancev skoraj vseh slovenskih sokolskih društev v četrtek 15. t.jn. v Narodnem Domu v Ljubljani. Ker priobčimo prihodnjič obširneje poročilo, omenjamo za danes samo izid volitev. Oddanih je bilo
pa razgubili v veži hiše, ki je stala pred njim. — Popotnik je obstal sredi ceste, in tesno mu je bilo pri srcu. Stala je pred njim rojstna hiša; skozi slabo zagrnjena okna je prihajala svetloba in se mešala z mesečnim svitom.
Nepremično je stal popotnik in gledal v svetla okna. „Morebiti so ravno pri večerji,“ je mislil. „Mirni so in zadovoljni, in nihče ne misli na mene, izgubljenega sina.“
Polastila se ga je bolest. Samo enkrat bi rad še videl domače. Stisnil bi jim roko in jim pogledal v ljube oči. A potem bi se obrnil in šel naprej. Poiskal bi si delo; priden bi bil in si prislužil veliko denarja. Potem bi stopil pred očeta in mu rekel; Glejte, toliko sem prislužil. Enkrat sem hodil po napačni poti in sem vam naredil sramoto . . . Odpustite mi, ker zdaj sem se poboljšal in si spet pridobil dobro ime. — In oče bi mu podal roko in mu odpustil vse. Prišlo bi staro, lepo življenje, in tedaj bi dosegel srečo in mir v domačem kraju . . .
(Dalje prihodnjič.)
81 glasovnic, med temi ena prazna. Izvoljeni so bili: za starosto dr. Ravnihar s 63 glasovi, za 1. podstarosto dr. Rybaf s 67, 2. podstarosto dr. Sernec s 63, načelnikom dr. Murnik s 77, tajnikom Bogumil Kajzeij s 63, blagajnikom Iv. Vesel s 66, zapisnikarjem Bukovnik z 61; namestnikom Boltavzor z 41, Rogelj s 43 in Kostenapfel z 42 glasovi, za preglednike računov Julij Novak s 46, dr. Šavnik in Hinko Sax pa z vsklikom.
Deželna zveza za promet tujcev naznanja; Od raznih strani dohajajo „Dež. zvezi“ pritožbe letoviščarjev in tujcov tako o nedostatni postrežbi, kakor tudi o pretiranih cenah, ki se zahtevajo od potujočega občinstva. Natančno se o detajlih teh pritožb žalibog ne moremo prepričati, vendar se nadejamo, da krivda ne leži toliko na gostilničarjih samih, kakor na njih osobju, ker menimo, da so gostilničarji pač toliko razsodni, da vedo, da s slabo postrežbo in pretiranimi cenami ne le ubijajo sami svojo obrt, ampak delajo nepre-računljivo škodo celi deželi, v kateri se je začel tujski promet ravnokar razvijati. — Pomisliti je treba, koliko se trudijo gotovi činitelji, koliko se žrtvuje v novejšem času, da bi se povzdignil tujski promet na ono stopnjo, katero zasluži naša dežela radi svojih lepot. Če se bode pa dežela že takoj o pričetku razglasila kot draga dežela, potem bode ves trud zaman in denar proč vržen. Zaraditega opozarjamo naše gostilničarje in hotelirje, tako v njihovem, kakor v interesu cele dežele, naj strogo pazijo na svoje osobje, da ne bode neupravičeno izkoriščevalo potujočega občinstva. Hvaležni pa bodemo, ako se nam naznanijo vsi slučaji, v katerih se je postopalo proti tujcem nereelno. Potujoče občinstvo pa opozarjamo, naj se v vsakem slučaju pritoži pri imetniku gostilne, oziroma hotela. Le na ta način bode mogoče preprečiti vse nepravilnosti, ki bi jih zakrivilo osobje.
Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Po dolgem čakanju se je „Čitalnica“ v Ilirski Bistrici preselila v svoj dom. Zraven društvene sobe otvorila je javno čitalnico, v katero sme zahajati vsakdo, ki se je prijavil odboru. Poživljajo se tedaj oni, ki jim je na tem, da bi napredovali v izobrazbi, da prav pridno posečajo čitalnico, kjer so jim malone vsi slovenski časopisi in nekaj nemških na razpolago. Po vsem kulturnem svetu doni klic:	„Dajte ljudstvu iz-
obrazbe.“ Drugorodci delujejo prav marljivo. Ustanavljajo javne knjižnice in čitalnice, prirejajo javna predavanja in vzdržujejo javne akademije. Vse to delajo požrtovalni možje prostovoljno in brezplačno, ker se je malo zanesti na pomoč države. Letos pa so stopili Bistričani z dvema napravama, ki sta pomenljivi, — na dan. Naša „Čitalnica“ ustanovila je ljudsko knjižnico in sedaj je otvorila javno čitalnico. Na Vas rodoljubi v Bistrici in okolici je, da ta skromen začetek prosvete tudi gmotno podprete! Tudi kar Vas je v tujini, ne pozabite na domovino. Podpirajte „čitalnico“, ki zasleduje tako lepo cilje; v prvi vrsti štej si pa vsak v sveto dolžnost, biti član tega društva! „Čitalnica“ postavila se je na demokratično stališče, ker ji je na tem, da bi duh prosvete zanesla v one vrste, ki niso kazale dosedaj zanimanja za to. Društvo nudi pa tudi svojim članom marsikatero ugodnost in dobiček. Ne le da so sedaj prostori elegantni, zračni, čisti in mirni, na razpolago stoji tudi velika izber časopisov in glasovir. V nadi, da postane čitalnični dom pravo družabno ognjišče naše bistriške doline, se uljudno vabi vsakega, kteremu je kaj ležeče na razvoju našega ljudstva, k slavnostni otvoritvi na dan 18. t. m. ter k pristopu v društvo.
Sprejem učencev v kmetijsko solo na Grmu. Novo šolsko leto se prične z mesecem novembrom. Pouk traja dve leti. Šola na Grmu ima namen, popolnjevati in razširjevati pouk ljudske šole in izobraziti učence v vseh tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes neobhodno potrebne za vspešno kmetovanje. Praktični poduk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in preddelavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence
na to, da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se izgoje za praktično kmetijsko življenje. Vrhu tega se navajajo učenci tudi na nravno in priprosto življenje, na varčnost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo štipendisti in plačuje či učenci. Štipendisti imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebšine pa morajo sami skrbeti. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmetovalcev. Za novo šolsko leto je razpisanih 5 štipendij, za katera je prositi pri vodstvu šolo do 5. septembra t. 1. Plačuj oči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu p. Novomesto.
Naša priloga. Zaradi poročila o slovenskem vsesokolskem zletu v Domžale v četrtek 15. t. m. prilagamo današnji številki „Kamničana“ vsem naročnikom N. L.
Slovenci in inozemstvo.
Sedel sem v eni izmed znanih kavarn na Boulevard des Italiens v Parizu. Godba je bila ravno prenehala, in med mano in gospodom, ki mi je sedel nasproti, se je zapletel razgovor. „Oprostite, kakšne narodnosti ste?" „Slovenec“, odgovorim. „Kje pa je to?“ „V Afganistanu“, mi šine preko ustnic nenameravana laž. In moj sobesednik, naobražen Francoz, mi je verjel . . . To kot vzgled, kako znan je „mili slovenski narod“ po širnem svetu. Ne po zaslugi drugih, temveč v prvi vrsti na hvalo svoji lastni brezbrižnosti. Recimo: V predalih „Bibliotbčque Nationale“ v Parizu, kjer se kopičijo dela vseh kulturnih narodov, sem zasledil sicer našega vrlega Janežiča, sicer pa nobene slovenske knjige. Vprašam: Ali ne bi bilo na mestu, da bi naša književna podjetja, naše revije in v prvi vrsti „Zvon“ in „Matica“ poklanjala svoje zvezke in knjige francoski narodni knjižnici „Bibliothčque Nationale“ v Parizu, kar bi gotovo nemalo prispevalo k spoznanju vsesvetovne javnosti z malim narodičem med Triglavom in Adrijo, ki pa je pokazal navzlic neugodnim usodam že dovolj kulturnih zmožnosti in sil. Na mestu bi bilo to vzlasti napram Francozom, katerih odkrite simpatije do Slovanov so že izza davna ovekovečene v zgodovini, in katerim— to priznajmo — se imajo pred vsemi drugimi ilirski narodi zahvaliti za najmogočnejši impulz k svoji današnji kulturi, če ima naša dela dvorna knjižnica na Dunaju, zakaj jih ne bi pošiljali tja, odkoder se je prvič zanesla med nas ideja svobode in prosvete? Zanikarnim poklicanim zatrjujem, da „Bibliothöque Nationale“ rada sprejema vse imena vredno prispevke.
Vladimir Levstik.
P. S.
Liste prosim za ponatis.
Prosveta.
Za slovensko umetniško galerijo v Ljubljani. Meseca junija t. 1. je slikar R. Jakopič izročil občinskemu svetu v Ljubljani spomenico, v kateri predlaga in utemeljuje ustanovitev slovenske umetniške galerije v Ljubljani. Umetnik se razume na svojo stvar in krasno razvija načrt, kako pridemo Slovenci primeroma z malimi sredstvi do svojega slikarskega doma. Uresničenje te ideje, ki se pojavlja perijodično pri nas, bi pomenjalo za našo kulturo velik napredek, in ni dvoma, da se uresniči. Kedaj, to je seveda drugo vprašanje. G. Jakopič stavi končno jako primeren nasvet: Ali bi ne bilo jubilejno leto 1908 tudi za Slovence ravno pravi čas za ustanovitev, oziroma otvoritev slovenske umetniške galerije? — Jeseni menda pride Jakopičeva spomenica pred sejo ljubljanskega obč. sveta. Izrekamo samo željo, naj bi upošteval nasvet resnega umetnika, ki združuje v sebi nenavadni idealni polet z mirno razsodnostjo.
Slovenska drama. Ivan Cankar obljublja, da bo za letošnjo sezono izročil intendanci slovenskega gledališča dve novi drami, namreč „Niobo“ in „Hrepenenje“. — A. Robida pa je
napisal poleg čveterodejanke „V somraku", ki je že lani čakala uprizoritve, dve novi eno-dejanjski „Mrlič“ in „Vampir“, in se vse tri letos vprizore.
Slikarska razstava v Celovcu. V koroškem glavnem mestu so minoli teden otvorili prvo slikarsko razstavo, a ne domačih umetnikov, temveč razložili so slikarji in kiparji iz vseh logov in gajev nemške domovine. In vendar govore že čisto resno, da si postavijo v Celovcu v najkrajšem času svoj umetniški dom. In to bo kaj hitro, z vlado so že stopili v zvezo, in ni dvoma, da bi ne uspeli. Umetniški dom brez umetnikov-domačinovi Mi pa imamo umetnike, lepa vrsta jih je, a vsi blodijo od nemilega do nedragega.
„Slovenski posojilnicar“, drugi popravljeni in pomnoženi natis „Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic“, se imenuje knjiga, ki jo je spisal in založil Iv. Lapajne v Krškem. Vsebino knjige že pove njen naslov, a prinaša pa na prvem mestu še sliko in življenjepis g. Mihe Vošnjaka. Knjiga stane 3 K trdo vezana, 2 K 40 h mehko vezana in 2 K broširana.
ftaznoterosti.
Avstrija in davki — vojska. L. 1848 je živelo v Avstriji 17 milijonov prebivalcev, in izdatki so bili tedaj 300 milijonov kron. L. 1900 je bilo pri nas 25 milijonov prebivalcev, a že 1583 milijonov izdatkov, letos pa v tej državi ni niti 27 milijonov prebivalcev, od katerih tirja država nad 1892 milijonov. Prebivalstvo se toraj niti podvojilo ni, izdatki pa so se v tem času šestokrat povečali. Davki raz-stejo od leta do leta neprestano, le veleposestniki plačujejo manj. L. 1869 so morali plačati še 70 milijovov kron, 1. 1904 so plačali le še 51 milijonov kron. Vsi drugi davki so v tem času narasli. Davek na žganje od 14 na 87 milijonov, davek na pivo od 34 na 77, davek na sladkor od 26 na 122 milijonov i. t. d. Direktni davki znašajo 308 milijonov, indirektni (v obliki raznih doklad, kakor na kavo, sladkor i. t. d.) pa 483 milijonov. Povsod sedi pri mizah še nepovabljen gost, ki poje najboljše: finančni minister s svojimi davki. — Dohodki rastejo od leta do leta, a vkljub temu ima država vedno več dolga. — Vojaštvo požre letos 400 milijonov kron, dočim gre za ljudske šole le 6 milijonov, vse druge potrebščine za šole (90 — 95 milijonov) je naložila država občinam, da ima zato denar za vojaške namene. — Te podatke je navajal drž. poslanec Schuh-meier v parlamentu v svojem znamenitem govoru. Ljuto je napadal militarizem kot upravo in dejal, da ima dovolj že nebeške trojice, in ne še pozemeljske:	infanterije, kavalerije in
artilerije.
Japonski vremenski preroki. Japonski kmet določuje vreme po opazovanju narave. Napovedujejo mu ga različne živali ah pa megla in luna, na pr.: Ce krokar vtakne glavo v vodo, bo dež. Če si mačka umiva gobček, sluti, da bo prihodnji dan dež. Če laja lisica, bo dež, predno minejo trije dnevi. Če najdeš na en dan več kot tri kače, ne bo izostala nevihta. Če kače plezajo na visoka drevesa, bo neurje. Če se nam hribi ^ navidezno približujejo, približuje se tudi dež. Če je megleno zjutraj, ne odhajaj od hiše, če je megleno zvečer, podaš se lahko na pot. Če v okrožji lune ne zapaziš nobene zvezde, bo deževalo, če je tu le ena zvezda, bo deževalo še-le prihodnji dan; če sta dve zvezdi, pride dež črez dva dni.
Nezmotljivi časnik. V uredništvo uglednega ameriškega lista pride nekega dne gospod ter ves razburjen zakriči nad urednikom: „V svojem listu poročate, da sem umrl, to je laž, kakor vidite, še živim.“ Urednik hladno odgovori: „Naš list nikdar ne poroča neresnice, jako žal mi je, da smo vas tako zadeli.“ „Zahtevam od vas,“ kriči gospod dalje, „da v prihodnji številki prekličete to oznanilo.“ „Gospod,“ reče urednik mirno, „dober časnik ne Sme nikdar preklicati, kar je pisal, vendar vam hočem napraviti uslugo, ker že po sili hočete živeti, da vas v prihodnji številki natisnemo med novorojenci.“
Listnica uredništva. G. N. N. v Mariboru: Prosim oglasite se še. Želim Vašega naslova. — G. Hades: No popiši vsega strupa, da nas ne otruješ. Grom! — G. J. W. na Koroškem: Kako je zdaj Vaš naslov?
Fran Čuden :
^ Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah ,
- Urar -
Delničar tovar-nište irnžlie „UNION' za izdelovanje nnilioljšili ur v Švici
M£SA Ifioitt i zlalniiio in srebrnin». Eksport.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
zanesljivo uro priporočam posebno „Union“.
ehneider*Verovšek
Trgovina z železnino in stroji
na debelo in na drobno.
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča so za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!
k. lojina v Ljubljani
v Šelenburgovih ulicah St. 5
priporoča
^ iz pristnega angleškega blaga. ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba.
O Anton Turk ©
knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti
priporoča:---1------
1-v.nloičiiiv
ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3’20, s poštnino 10 v. več. IvntiiöiTiv računica.
(Ii. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IVova kubična knjigu, ali hitri računar za trgovce z losom, po novi decimalni ali meterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
r» —
Veronika fändet
Zjubijana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, mss> pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga )os- Petričevih zvenov
i------------—--------------i
MARIBOR * Karčovin 138
|VAN LAMPRECHT ML
■a ai « ni
Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za
izdelovanje slik »p»
fotograjičnih potrebščin ■
posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. ( irila _____________________________ in Metoda v Ljubljani. -------------------------------------
Najboljše delo, delu
primerna cena! j StlOjt k SPOjittl!	|.
Zahtevajte cenik!
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana * Kočevje
||fijb Mestni trg 9. v gradu.
Hi	56
Učenca
sprejme ključavničarski mojster in trgovec z železnino Avgust Albrecht v Kamniku
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke.
Cenoveiki zastonj in Iranko.
Slari Irj
CX^
Ä.*U: floliedelskib stroje«,
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.

Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.

Julija Štor
w Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
Največja zaloga
. Ki, žMiskili i» clrB8ji!i čcrlje«
'z najboljših tovaren, domačih in tujih.
Kristom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
Priporočajte povsod
,Naš List’
Ljuliljana, Prešernove ulice Sajvečja izliera izgolovljene obleke za gospode, (lame iu olroke.
0
j cen. in najhitrejšavožn
žnjav Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloyda‘
Bremna v New York
8 cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“,,,Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wtlhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
bančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke. za panike gon navedene^	kakor tudi listke *a
vse proge ameriških železnic dobite v LJUI3LJA.NI edino ie pri	^
vse progo amensKin	^	--
Sdnardn Tančariu Kolodvorske uliee št. 85
VUVUI MII SIIVWUI JU« MSpnti 0),{ezMm gostilni „jri Starem Tištaju“ W
“'">»1 te Ljubljane Je „ak torek, ee.rtek In ..beto, - Vsa	U «e «teje potovanj«, toen, in bee*. «
J J	plačno. - Postrežba poštena, reelna in solidna-	s—K
Va-v "“»"i“"“ ’ “>»<"“ «*” “i™"	«s	2.
ashington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno cono črez UalvestOH. Udhoa na j n o	^	,
lu «6 dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Co o ,
Singapore v Avstralijo itd.
Drogerija^ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalijo, ustno vode in zobni prašek; rodilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletno predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščine, obvozila, sredstva za desinfokcijo, paste in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Jkup vzbujajoče!
Namesto
18 K
samo
7 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kron
Tovarna žanre: Heinrich Wciss
Dunaj, XIV/3., Sechshauserstr. 5/7.
Pred uporabo.	Po uporabi.
vodu za prsa je povsod v porabi pri deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katere so v otročji postelji izgubile prsa. Tisoče priznalnih pisem o sijajnih uspehih je na razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 5' —. Razpošilja proti naprej plačilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosmetiko H. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshaus 7.
Žene!
Ako trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi leznih, pišite pod naslovom: P. Ziervas, Kalk 245 pr-Köln ob Renu.
Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem:
Gospa B. v W. piše: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo je učinkovalo že po 5 dneh.“
Gospa L. v M. piše: „Vaše izvrstno sredstvo bom vsakomur priporočala ga meni ne sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi se Vam iskreno zahvaljujem. Učinek se jo pokazal že po 3 dnevni vporabi popolnoma in vse se je izvršilo brez bolečin.“
Proti vposlatvi 1 marke (K 1'20, tudi v znamkah) razpošiljam knjigo: „Motenje perijode“ (Die Störungen der Periode) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino je plačati.
Budilka
iz losa izrezljana s porcelanastim vložkom, cena za komad K 2'20
v finem nikelnastem okrovu, da dobro gre, se jamči, prav lep okras za sobo, cenazakom. K 7'50
Ako se naroči oba predmeta ali od enega več komadov, pošljem poštnine prosto! Razpošilja po povzetju Siegfr. Jellinck, Dunaj, XII/2, Gierstergasse 2/13.
Pošljite SO krajcarjev
v znamkah. Zato dobite 3 veletine higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gl. 70 kr, 25 vzorcev 3 gl. 40 kr., poleg najnov. ilustr. cenovnika in navodilo za uporabo franc, in amer. gum. predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi le pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. II. Auer, zaloga tov. gum. predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstr. 3/313.
Zakonito zavarovano, Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—,
fliu'l'jevo ceiolijsko inatilo
za vse še tako zastarano rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na
Allein echter Balsam
lili dtr Schutiinfil-Apothtki des
A.Thierry in Presrada M lnHtich-Swwtnmi'.
Lekarnar I. tliierrj v Pregradi pri Rogaški Slali.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poitnih ^znamkah ya.A.Kaupa, Berlin S.W.296 Lindenstrasso. 50.
C
• r-H
C
CD
• rH
C
CÖ
C
(/) • r-H
h
CÖ
>
CÖ
C
-»-j
B
c/3
•
cd
a oj m c
S ?
S ~
in o
o c O d)
§ u
C5 aš ^ C >o
CS
c
<->
L
>
o
a
m
>
od
N
03
>o
o
u .
O CÖ
a ^
>
0)
Kfi
U
>
N
CD
S
O
03
C
O.
03
Ul
O
'S?
'O
C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik
lekarnar Piccolj Hjubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Malinov sirup,
Žeteznato
vino
najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1-50, kg steklenica K —-90, poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5-60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne otroke lahko prebavljiv želez, izdelek. '/2 ht- steki. 2 K.
jo želodec krepilno.
tek vzbujajoče, prebavo' in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st.20 v.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
Tinktura za želodec
BIBE“ l
lua pijača iz
ešana z vodo d; ter redilno in za vo pijačo. Steki
sadnega
Kopališče in \fodno zdravišče
Postaja c. kr. drž. železnic. IV4 ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistern Priessnitz in Kneipp). Solnčne kopelji, kopelji v ogljikovi kilsini in električne kopelji, zdravjlenje z vročim suhim zrakom.
Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerne cene. Odprto od 16. maja do oktobra.
Prospekte pošilja
Dr. Rud. AVackenreiter
zdravnik-voditelj in najemnik kopališča.
Kamnik na Kranjskem.
ftimska cesta 2.

Milšerjeve ulice 5.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
- WARBIMEKiOV!
piani so neprekosijivš!

Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. ITglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
ni
UT Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAP1LOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od mene pod naslovom
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
I

	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	r	^
Ustanovljena leta 1882	V Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
	Podrejena skontraciji „Zadružne zveze" v Celju	
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
ol>i'essttije Pii'^inilne vlog^e ]jo Poštno-hranilu, urada	JK g/ Q'
štev. 828.406.	Ba* /2 /O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od S. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Telefon štev. 185.

Stanje hranilnih vlog
K 11,060.929*20
\------------------V-t
Upravno premoženje kmetske	Denarni promet
posojilnice 81. dec. 1906	__ ,	___
K 11,325.728*62. Kj 50,486.935*14 j
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča P° SV/Zo z tVa0/« na amortizacijo ali pa po S'hVo brez amortizacije; na emce po 6u/o- t osojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
A/

j * jt- */ - i / M* tri t ~ f f t ~ 11>.
Podružnica v Spljstu
Delniška glavnica:
2,000.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka Podmen Celovcu
... , v Ljubljani	......
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4'l
Res. fond:
200.000 K
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ Rentni davek pla-po K 500'—, 1.000'—, 5.000'— in 10.000'—.	čuje banka sama.
ozoa* gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že veß nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAriLOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K BO h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
»i I *ot <’‘i~ Jvn^išio
lekarnar v Pakracu št. 68 v Slavoniji.
£e „Zvezdna cikerija“
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je nravi slovenski izdelek!
Nad 5000 filijalk po vsem svetu
••i
s
l
IS
Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah.
»C
o
Naše prodajalne se vse poznajo po tem znamenju.
o*
Ah
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg 11)2.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
Glavni trg 70.
2.
25*
c2.

N
P
2
trn*
S!
p
Zaloga olja, šivanj in posameznih delov s« /tajboljše je najceneje
^^^j^ss&ssasRasaasBassa ■ ssaKasRasaasjjasBasBassaK
TVIi
VSI
nosimo le kravate od tvrdke Fr. Steiner, kor nam tam solidno postrežejo. — 6 kravat ali pentelj (ali 3 kravate in 3 pentlje) lepo sortirane 3 K, posebno fino sortirane 6 kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno je zamenjati.
r
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Omete ISchatzmaxb
Streha prihodnjosti!
iz portland-cementa in peska
Praktična !	jjg^~Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!
Na vsako sprehodno palico se lahko natakne
&

1
Praktično!
1 komad samo 2 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik VVeiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-
__	kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se
franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko.

Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate liarve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
j^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
1 llnstrovani ceniki dobe se brezplačno. ^
o
p*
5>
u.
S
P
a
i
o

,Flox“
je fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez <la bi se prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobe v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kompletno opremo in navo dilom samo K 6'—. Razpošilja po povzetju II. VVeiss, Dunaj, XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110.
M,odna trgovina ’PavQl Jhfagdic, JLjubljana, Prešernovo ulice 7.
Priporoßa:
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenblce. Čipkasto lilago, pajčolani, Čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnat« vezenina.
Jabots, Ficliuš, damski ovratniki
----------- in kravate,---------------
Svilnati in baržunasti trakovi, Pozamentorija, porto in žnore, resice, kropince in žnore za tapetniko.
4> Krepi in fiori za žalovanje. * Zlata in srebrne resiee, čipke in žnore. t—j t' i• j>«' iz svile, čipk in volno. Hogavice ja dame, dekleta in otrobe.
Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletonjo in vezenje.
äumbi in različne igle.
r


Priporoča :
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Glace rokavice in rokavice ja uniformirance, pletene, letne in jjmjlrc rokavice.
Kopalno perilo, dišavo, milo in ustna voda.
Krtače za obleko, glavo in zobe.
Razna narodna pletena in vezena ročna dela.
353feäife2fcifcjSäkj!ä!3!E

Priporoča:
Srajce za gospode in dečke, spodnje lilače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepno rete,
Pravo Jagrovo normalno perilo, iricot srajce, jopice in hlače.
Mrežaste in potite jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za maašets.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenke,
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki itd.
T~
Gospod ! Berite novice, ker so za Vas važne in koristne.
%
fiag- Jaz razpošiljam po povzetju od K 12'5G jodno krasno dobro in moderno opravo, katera obstoji iz sledečih stvari tjedna fina bola ali barvasta srajca št. ? —jedno dobro spodnjo hlače, jodna lepa spalna srajca, 1 ovratnik po želji, 1 krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisalko, 1 izvrstno naramnico, 3 dobro žepne ruto, vso v eni škatulji lepo aranžirano.
Razpošiljam z obratno pošto. Kar no ugaja, vrnem denar nazaj.
Steckenpferd-Liiijino mlečno milo
Bergmann-a & Go., Oraždane in Dečin ob Labi
jo in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejše izmed vseh medteinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kožo in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseli lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
Lira-kolesa“
Najboljši izdelek	Najnižje cene
3 letno jamstvo. Pošlje se takoj na poskušnjo. Colnine prosto od avstr, razpošiljulnice. Cenik zastonj. Zastopniki se iščejo.
Rihard Ladewig, Prenzlau
(prov. Brandenburg), poštni predal štev. 235.
^**«****»»-*9»*a*9999»3®309999a**3»!
I Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
» Hidravlične vidre in sesalke. -----
JOSIP WE1BL
J.špretarjanai
Sjnbljana
Slomšekove ulice 4.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, vežna vrata, obmejno omrežje, stolpni križi, balkoni, verande, štedilniki itd.

Jfdor si hoče napraviti dobro domačo pijačo ali podaljšati svojo zalogo, naj se obrne zaupno na tvrdko:
C 7. ^cubert, Gradec, J/(urplatz 10.
\§\
j ,muu"uui
(Kranjsko)
Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
~———-——Ssy
Ul
David Seravalli Äril“”
V Ljubljani, Slomškove ulice 19 Vsa okamnseška deia so iz-
____	__________________________vršena iz umeteljnega kamna.
Izdeluje cementne cevi, stopnice, podstavke, ograje, strešne plošče, različne cementno plošče za tlak, vodomete, žlebove in školjkaste izlive za vodovode, žlebove za krmo konjem in govedi, okraske, podobe, fasadne delo, plošče in tlak iz mavca za stene in strope. Zaloga blaga iz kamenine in zaloga samotne opeke'
Zastopstvo za obočne stropne trame, patent „THRUL“.
Vse je narejeno solidno, strokovnjaški, po zmernih cenah in pod garancijo.
Najboljši izmed vseh
obstoječih posnemalnikov za mleko je in ostane neoporečno
otipali Kep'posaemalmk
D. R. FVitrent
Ta je prvi posnonialnik na Nemškem, pri katerem se uporabi.)9 prosto viseči izločilni bobnič, in edini nemški • posnemalnw kateremu je bila prisojena
vtta srebrna spoinlnslia svetinja nlke taielijsfee družin
(asa. novo oi-odje l£>Ož»)
Mlekarska strokovna razstava v Pragi 1900: Častni diplom. Prvo darilo. Mednarodna kmetijska razstava v Pragi 1906: Diplom k zlati kolajni kmetijs^ osrednje družbe za kraljevino Češko.
Prosto viseč, na krogijastih ležiščih tekoč izločilni bobnaj
igraje lahek tek, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se pora^ zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja.
Spričevala o 12- in večletni uporabi.
Edini izdelovntelji:
JOS. MEYS & Co„ Hennef Is«! («em#
Oglasijo naj se le taki prokupci, ki bodo kupili stroje jj lESilP»	lasten gotov račun.
'WSß
Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk Umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. □ □ IZVRŠITEV VEDNO □ PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. □
Založništvo
„Našega Lista“ s pV' logo „Kamničan“ ^ „Slov. Gospodinja“ „Oglasnika“. Trgovina s papirj6^ in pisalnimi poti'0 šemami.
Knjigoveznica-
U U	U U
------------------ -----------------------------r1 . .	—. - .
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v