LETO V. 11 november 1979 glasilo szdl občine logatec OVICE OK SZDL razpravljala o pobudi tovariša Tita Predsedstvo RK SZDL Slovenije je na 35. seji dne 2. oktobra 1979 obravnavalo osnutka gradiv za volilno sejo Republiške konference SZDL Slovenije, ki bo v začetku decembra 1979. Razpravljalo se je o uresničevanju pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL, političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in o osnutku poročila o dejavnosti Republiške konference SZDL Slovenije, njenih organov in oblik dela za obdobje od 1975 do 1979 leta. Po sklepu Predsedstva sta bila dana osnutka gradiv v razpravo v organizacijah SZDL in njenih frontnih delih. Razprava je trajala do 10. novembra. Predsedstvo OK SZDL Logatec je na 4. seji dne 18. oktobra 1979 razpravljalo o osnutkih gradiv za volilno sejo republiške konference SZDL Slovenije. Največ časa so člani Predsedstva namenili razpravi o pobudi predsednika Tita o uveljavljanju kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti ter nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov. Pri tem gre za uveljavljanje in poglabljanje vseh tistih možnosti in oblik političnega in samoupravnega delovanja, v katerih bodo vse močneje prihajali do izraza interesi, potrebe, pripravljenost in zavzetost delavcev in občanov za odgovorno urejanje skupnih družbenih zadev. Družbenopolitična in samoupravna aktivnost postaja vse bolj rezultat znanja, volje in sposobnosti širšega kroga delovnih ljudi. Odgovornost za smer-in cilje našega razvoja ter konkretno uresničevanje sprejete usmeritve postaja pravica in dolžnost vsakega posameznika in vseh skupaj. Zato tudi odgovornost za uresničevanje sprejete politike in konkretnih nalog ne more ostati le na posamezniku ali ožjih organih in skupnostih. Razvoj samoupravnih demokratičnih odnosov vse bolj zahteva negovanje, razvijanje ter poglabljanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Socialistično samoupravljanje in demokracija pomenita celovit in enoten proces, kar zahteva, da se v okviru obstoječega sistema in institucij, ki jih nenehno poglabljamo in domišljamo, stalno borimo za večje podružbljanje politike to je za kolektivnost dela, za večjo demokratizacijo odnosov, za večji vpliv in kontrolo članstva, za javnost dela, za ustvarjanje in razvijanje še vedno prešibkih vezi z delegacijami in združenim delom, za vzajemna informiranost in odgovornost itd. Ustvarjati moramo motnosti in pogoje ter poglabljati odgovornost za uresničevanje načel samoupravne kadrovske politike, rotacije, reelekcije, zamenljivosti, deprofesinnalizacije. deakumulacije funkcij itd. V SZDL moramo posebno pozornost nameniti procesu nadaljnje notranje demokratizacije odnosov med vodstvi in članstvom. Stališča in odločitve morajo nastajati v najširši demokratični razpravi ob vsestranski udeležbi delovnih ljudi in "bčanov. Vodstva in organi SZDL morajo biti z vso svojo aktiv nostjo stalno odprta do članstva, delovati morajo javno in odgovorno. Pri tem je treba presegati in odpravljati obstoječe in Podedovane oblike forumskega, formalističnega in rutinskega delovanja, ki marsikje zavirajo hitrejše uveljavljanje demokratične narave SZDL. V nadaljnjem razvoju in poglabljanju ustavne in politične v£JSe SZDL je treba razvijati zlasti njeno frontno komponento. Pri tem moramo krepiti odgovornost frontnih delov za odgovorno, akcijsko in učinkovito delovanje vseh njenih organi-zacij in vodstev. Zato je nujno zagotoviti, da bodo predvsem v krajevnih organizacijah SZDL ter sekcijah, svetih, koordinacijska odborih in drugih telesih aktivno sodelovali delegati vseh DPO: Zveze komunistov, Sindikata, ZSMS, ZZB, kakor tudi "elegati družbenih organizacij, društev in drugih institucij. Z organizacijskimi (statutarnimi) spremembami oz. dopolni- tvami moramo prispevati, da bo Socialistična zveza z vsemi sedanjimi ter izpopolnjenimi metodami in oblikami aktivnosti postala resnična podlaga in izraz delegatskega sistema. Da bi opredeljeno vsebinsko usmeritev in vlogo SZDL v političnem sistemu in delegatski praksi kar se da učinkovito uveljavili, je Predsedstvo RK SZDL Slovenije predlagalo nekatere statutarne dopolnitve in spremembe. Tudi o tem je razpravljalo P OK SZDL, vendar bistvenih pripomb in predlogov ni bilo. V sestavi in delovanju krajevne organizacije SZDL se mora jasno odražati frontni sestav, množičnost in družbena širina organiziranja in delovanja SZDL. Vključeni morajo biti predvsem delegati vaških in hišnih odborov SZDL, delegati vseh DPO v KS, delegati osnovnih organizacij sindikata v TOZD, družbenih organizacijah in društvih, prav tako pa tudi v družbenem življenju afirmirani kulturni, prosvetni, znanstveni in drugi delavci. Le tako bodo lahko delovni ljudje in občani v krajevni organizaciji SZDL izražali svoje temeljne življenjske interese in potrebe, jih organizirano usklajevali in se dogovarjali o njihovem uresničevanju. Zato je nujno, da je krajevna organizacija SZDL stalno odprta ter da stalno širi demokratične možnosti aktivnega debvanja krajanov v procesu političnega in samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Takšna usmeritev je nujna zlasti za nadaljnjo krepitev in poglabljanje samoupravnih odnosov in razvijanje ustavnih funkcij KS, še posebej pa v njenem tesnejšem samoupravnem povezovanju z združenim delom. Mandat KK SZDL traja dve leti. KK SZDL izvoli izmed svojih članov delegacijo za fleksibilno delegiranje delegatov v OK SZDL. KK SZDL vsako leto na posebni letni programski konferenci razpravlja in oceni delovanje svojih organov, delovnih teles in oblik delovanja. Letno poročilo je osnovno za razpravo in načrtovanje prihodnje aktivnosti in hkrati možnost za morebitne kadrovske spremembe. KK SZDL izvoli predsedstvo kot politično izvršni organ. Predsednik konference je istočasno predsednik predsedstva. Predsedstvo je frontno sestavljeno. Število članov predsedstva je odraz potreb in možnosti posameznih krajevnih organizacij. Osnovna oblika dejavnosti krajevne organizacije SZDL so sekcije. Sekcije morajo omogočati demokratično izražanje in soočanje samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov, njihovih organizacij, institucij, društev itd. V okviru sekcij in drugih delih aktivnosti izraženi in usklajeni interesi, pobude, predlogi in mnenja občanov morajo postati osnova za delovanje krajevne organizacije SZDL ter delovne usmeritve za oblikovanje smernic za delo delegacij in delegatskih skupščin. Krepiti je treba tudi druge oblike delovanja krajevne organizacije SZDL kot so problemski sestanki in konference, koordinacije, komisije itd. Mandat OK SZDL traja 4 leta. Mandat predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske konference traja 2 letu Sekretar je lahko izvoljen največ še enkrat za 2 leti. Predsedstvo OK SZDL izvoli izmed svojih članov izvršni odbor, ki je ožji operativni organ, obrnjen k notranji aktivnosti in nalogam SZDL. Njegova naloga je predvsem v zagotavljanju organizacijskih pogojev za delo konference in predsedstva ter v zagotavljanju učinkovitega notranjega delovanja in usklajevanja vseh oblik in metod delovanja OK SZDL in njenega predsedstva. Podobne dopolnitve in spremembe pa veljajo tudi za Republiko konferenco SZDL Slovenije. O teh statutarnih spremembah oz. dopolnitvah so razpravljali tudi v krajevnih organizacijah SZDL Pripombe, ki so se zbira' na OKSZDL, so bile posredovane RK SZDL Slovenije. rale OB SPREJEMANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV ali o odgovornosti in obveščenosti Vsi vemo, da je za učinkovito odločanje nujno potrebna dobra obveščenost. Temelj naše družbenoekonomske ureditve predstavlja prav zavestno odločanje delavcev o razporejanju ustvarjenega dohodka. Prav tu pa se vedno znova srečujemo s težavami. Periodični in zaključni računi nam tudi v Logatcu kažejo predvsem naslednje: — poraba v negospodarstvu narašča hitreje kot v gospodarstvu — ne držimo se resolucijskih kriterijev in odstopanj ne sankcioniramo — dohodek na nivoju občine prepočasi narašča, porabljena sredstva pa so večja od ustvarjenega prihodka. Stanje je še posebej zaskrbljujoče v posameznih TOZD ■ — medsebojno delovanje in ustvarjanje kaže na kršitev načela dohodkovne povezanosti in odvisnosti — osebni dohodek narašča hitreje od dohodka itd. Namen članka ni podrobna analiza poslovanja TOZD s področja gospodarstva in negospodarstva, saj bomo o tem pisali v naslednji številki Novic. Svobodno lahko rečemo, da delavci v tistih TOZD, kjer zvišujejo OD na račun upadajočega dohodka, ne vedo kaj delajo. To je krivda OZD, ker niso naredile analize, zakaj je do takega stanja prišlo, odgovorni pa zavestno ali nezavestno kršijo določila Zakona o združenem delu. To trditev naslanjamo predvsem na analizo, ki jo je pripravil Družbeni pravobranilec samoupravljanja, o sprejemanju periodičnih obračunov v letošnjem letu. Namenjena je bila pregledu izvrševanja ISO. in 151. člena Zakona o združenem delu. Bistvena določila 150. člena so: — da mora biti vsak delavec TO pismeno obveščen o rezultatih dela in poslovanja za obravnavano obdobje in to predno delavski svet ugotovi zaključni ali periodični obračun — obveščanje sestoji iz informacije in poročila — za točnost podatkov, strokovnih ocen, kakor tudi za pravočasno predlaganje odgovarja individualni poslovodni organ. Bistvena določila 151. člena pa so: — da delavci najprej z osebnim izjavljanjem odločijo o začasni delitvi (periodični obračun) ali o končni delitvi ustvarjenega dohodka (zaključni račun). — na podlagi odločitve de- lavcev, delavski svet TO ugotavlja dokončno ali začasno delitev ustvarjenega dohodka. Na podlagi analize je prišel Družbeni pravobranilec samoupravljanja do naslednjih ugotovitev: „Praktično v nobeni sredini ni bilo zadoščeno pravici delavcev, da pred obravnavo prejmejo pismeno informacijo in poročilo, da bi se lažje odlo- čili o začasni delitvi (Zakon o združenem delu direktno zavezuje individualni poslovodni organ, da zagotovi to informacijo delavcem, sicer stori prekršek!). Ugotavljam, da ob sprejemanju 9-mesečnih obračunov individualni poslovodni organi na področju SO Logatec svoje dolžnosti niso zadovoljivo opra- vili." Glede vloge delavskega sveta pri samem odločanju, kar nekateri zelo različno razlagajo, pa je potrebno še enkrat poudariti to, kar pravi tudi ZZD, da namreč delavski svet ne sprejema nikakršnih sklepov v zvezi z delitvijo, ampak kot organ upravljanja le ugotavlja, kaj so delavci odločili. D.T. Steklenica whiskyja Kave ni, praška ni, olja ni. ,. Potrošniki smo pač taki, da ob vsakem pomanjkanju navadno krivimo trgovino in trgovce. Pa je res tako? V Logatcu smo pred 6 meseci odprli sodoben objekt, ki je v marsičem izboljšal ponudbo in kakovost blaga na našem trgu. Tega se vsi zavedamo. S katerimi problemi se vse srečuje ta in podobne delovne skupnosti, pa morda le ne vemo. V ta namen smo poiskali direktorja TOZD Dolomiti, tov. Čampa Ludvika in mu postavili nekaj vprašanj. - Tov. direktor, kolikšna investicija je bila vložena v novi Mcrcator in koliko se je s tem povečal promet ter ponudba v Logatcu? Naj najprej navedem nekaj podatkov! V vseh starih trgovskih prostorih smo imeli 60 m prodajnih in 81 m2 skladiščnih površin. V novem objektu pa zavzema čisti trgovski del 301 m2, skladišče 226 m2 in spodnja etaža, kjer bomo imeli rezerve 700 m2. Ta prostor je bil sicer prvotno predviden za kegljišče, vendar smo zaradi podtalne vode, ki bi ga uničila, ta načrt opustili, poleg tega pa tu ni sanitarij. Celotna investicija je znašala 2400 st. milijonov, skupno s poslovnim objektom pa 3400 st. milijonov. To predstavlja 40 % nad prvotnim predračunom—zaradi vmesnih podražitev in zato, ker smo naleteli na slabši teren od predvidenega, saj je že 1 m pod površino talna voda, ki je zahtevala vodotesno izdelavo. Trgovina nudi seveda mnogo večji asortiman, količino blaga, zalog in tehnično opremljenost kot stare trgovine, ustvari pa toliko prometa kot vse ostale trgovine v Logatcu skupaj. - Nekateri se sprašujejo, zakaj ni zraven bifeja? Prvotnoje bilnačrtovan tudi bife in sicer tam, kjer je sedaj knjigarna Lipa. Zaradi bližnje postaje pa ni možno ukiniti prejšnjega bifeja, imeti dva na taki razdalji pa nima smisla. Odločili smo se, da bomo sedanjega preuredili v v posebno pivnico. Ko že govorimo o načrtih, naj povem še to, da imamo v načrtu tudi rekonstrukcijo v Hotedršici, v Blagovnici pa bomo odprli oddelek pohištva. - Potrošniki večkrat tarnajo nad trgovci. Ali tudi vi nad . potrošniki? Mislim, da nastajajo problemi predvsem zato, ker smo premalo v stiku, potrošniki pa premalo seznanjeni z našim delom. Predvsem bi poudaril neaktivnost potrošniških svetov. Nekateri mislijo, da se teh svetov bojimo, vendar je stvar ravno nasprotna. Če bi ti sveti delovali, bi se mnogo lažje zmenili glede asortimana blaga in rešili mnogo drugih problemov. Mi na pr. lahko predvidimo 80 % potreb, ostalo pa prezremo. To je le en del problemov. Naslednji predstavlja nevednost potrošnikov, ki za vsako pomanjkanje blaga krivijo trgovce, ne vidijo pa proizvajalcev in ostale mreže, ki zaustavlja preskrbo. Moram pa povedati, da je trgovina ob pomanjkanju blaga prav tako prizadeta kot kupci, saj je dohodek naših delavcev odvisen prav od prometa. Poseben problem na relaciji trgovec—potrošnik pa predstavljajo kraje oz. nepoštenje nekaterih kupcev. Računamo, da znašajo kraje od 0,5-1 % realizacije, kar je seveda veliko. Kradejo vse strukture, le različno blago. Izmed vseh mogočih artiklov naj omenimo le primer kraje vvhiskvja. Steklenica te pijače (mislim, da to tujko, predvsem pa njeno vsebino vsi poznamo — op. D.T.) stane 790.00 ND. To seveda plačajo naše delavke in to je tisto, česar kupec ne vidi. Navadno pravijo: Kaj pa se bo Mercatorju poznala ena steklenica pijače! Vendar za vse blago, ki ga sprejmejo, odgovarjajo delavke. To je neupravičeno obremenjevanje njihovih OD. Poleg tega bi omenil „po-trošniško mrzlico". Nekateri namreč kupujejo za več mesecev naprej. To ni normalno. Nabavili smo recimo za 6 starih milijonov pralnih praškov in jih prodali v 3 dneh! Ko je zmanjkalo praškov smo bili spet mi krivi, da jih ni. Zakaj nimate luksusnega . blata, recimo kristala? V Blagovnici imamo od akustike do tekstila, če bi analiziral ekonomičnost poslovanja, bi jo morali skoraj zapreti. Razlog je v tem, ker ne moremo držati toliko, kolikor bi Logatec potreboval, obenem pa je preblizu Ljubljana. Smo pač taki: vaščani • pridejo nakupovat v Logatec, Logačani v Ljubljano, Ljubljanačni pa v — Trst! Lep primer je n.pr. Vrhnika, ki prodaja na Vrhniki krzno po njihovih cenah, vendar se kljub temu mnogo bolje prodaja v Ljubljani! Kaj pa interni problemi? Ti problemi so zelo raznoliki. Recimo kadrovsko vprašanje je zelo pereče. Ne dobimo vedno ustreznih ljudi na ustrezna mesta, kar seveda tudi vpliva na postrežbo. Veliko imamo zaposlenih mater, ki nimajo urejenega varstva, delo pa je dvo-izmensko. Delo v trgovini ni interesantno, zaradi večjih OD pa nam nekateri izučeni delavci zbežijo v administracijo. Delovni, čas se nikoli ne konča po 7 urah, ker je potrebno potem še pospraviti, nagrade pa niso ustrezne. To velja predvsem za vozače, ki morajo „uloviti avtobus", čeprav dela še ni konec itd. Iz pogovora bi lahko izluščili še marsikateri problem, s katerim se soočajo v Mercatorju, vendar naj bo toliko dovolj. D.T. Zlato za dober tek USPEH LOGAŠKEGA KUHARJA Gastronomika je sicer mlajša veda, zato je pa sama kuharska umetnost stara kot človek sam, ki je v svoji bogati zgodovini razvil nešteto načinov pripravljanja hrane. En del tega bogastva smo si lahko ogledali na letošnjem - 27. po vrsti - gostinsko turističnem zboru Slovenije v Ljubljani. Kot tekmovalec se ga je udeležil tudi tov. Viktor Premk, Logačan, sicer pa pomočnik šefa kuhinje v ljubljanskem hotelu. V izredno močni konkurenci je dosegel izjemen uspeh - 1 zlato in 1 srebrno medaljo. GZT Slovenije je tradicionalno tekmovanje, ki je razdeljeno na tekmovanje v kuharstvu, razstavo pogrinjkov, slaščičarstva in razstavo turisti-čno-reklamnih prospektov. Na področju gastronomije je sodelovalo 94 kuharskih ekip, v ožji izbor za medalje pa je prišlo 154 kuharskih izdelkov. Podeljenih je bilo 20 zlatih, 23 srebrnih in 34 bronastih medalj, v kar so všteti tudi slaščičarski izdelki. Novost letošnjega zbora je NNNP v Rovtah Bil je pravi jesenski dan. Jutro je bilo hladno in mračno. Iz megle je rahlo rosilo. Otroci smo kot vsako jutro hiteli v šolo. Sredi vasi so v gručah stali ljudje in se živo pogovarjali. Povsod je bilo čutiti rahlo vznemirjenost. V zraku je bila grozeča tišina pred nevihto. Začel se je pouk - pouk kot vedno in vsak dan in vendar je bilo vse drugače. Pred vhodna vrata smo postavili stražo, ki se je menjala vsako uro. Budno so čuvali šolo pred sovražnikom. Vsi učenci smo pisali parole in gesla, ki so jih kurirji obešali na vidna mesta PO vasi. Začela se je tretja ura Pouka. Tišino je presekal glas sirene. Hitro smo zapustili učilnico in stekli v zaklonišče. Slišali smo oglušujoče treskanje bomb, ki so padale na šolo. Vsi učenci smo se prestrašeni stiskali okoli tovarišice. Nekateri so bili bosi, drugj v samih nogavicah ali 'e eni copati. V naglici so pozabili na obutev. Kmalu smo pogrešili tri učence in tovarišico četrtega razreda. Hitro smo organizirali reševalno ekipo, ki je odšla iskat pogrešane. Po napadu smo se vrnili do sole. Bila je porušena, med ruševinami smo našli pogrešane sošolce in tovarišico. Bili so težko ranjeni. Vsem je bilo hudo. Prišli so bolničarji in jim nudili prvo pomoč. Spet le v tišino zarezal glas sirene, v Bližini je zasikal rdeči petelin. Gasilci so bili takoj na mestu in hiteli gasiti. Mi smo od daleč gledali in bili globoko v sebi veseli, da ni to kruta resnica. Učenci iz Rovt bila samostojna razstava učencev gostinskih šol Slovenije, ki so prikazali 72 izdelkov sodobne kuharske in slaščičarske umetnosti, ter 43 narodnih jedi. Mentorstvo razstave je prevzel mednarodno priznani strokovnjak gastronomije Janez PERDAN-Joni, ki je s svojo ekipo na letošnjem evropskem prvenstvu osvojil prvo mesto. V tako močni kunkurenci je tovariš PREMK Viktor osvojil zlato in srebro. To sicer nista njegovi prvi odličji, saj tekmuje na tem zboru že od 1966. leta in je prejel že štiri srebrne in štiri bronaste medalje. Lahko bi rekli, da je bil vedno odličen, pa nikoli prvi. To je dosegel letos z narodno jedjo, katere avtor je sam, torej je receptura povsem njegova. Registriral jo je pod naslovom „PURAN-THALER". Srebrno medaljo pa je dobil za mednarodne-narod-ne jedi, ki jih je razstavil pod šifro „SVET V MALEM", kar pomeni, da je predstavil jedi iz vseh petih kontinentov in sicer iz devetih držav: Jugoslavijo z lukarskim mesom, SZ s šašli-kom, Indonezijo z nasi goren-gom, Alžirijo s kuskusom, Kenijo z ananas safarijem, ZDA s cheese cakeom, Argentino s carbonado criollo, Čile z empa-nadosi in Avstralijo s cairnskim galahijem. Naj povemo, da so kriteriji ocenjevanja zelo strogi in tekmovalec od njih ne sme odstopiti (pravilnik GTZ). V kulinaričnem delu tekmovanja ocenjujejo predvsem ekonomičnost izdelka, njegov okus, izvirnost in izgled. Predvsem je seveda važna izvirnost in prav tu se je tov. Premk že večkrat izkazal: Poleg že naštetih odličij je dobil tudi priznanje „Jugoribe" iz Zagreba za originalni recept v pripravljanju morskih rib, priznanje mesta Celja za spretnost v kuhanju in več priznanj z manjših tekmovanj. Prav zaradi tega smo se odločili, da začne naš kuharski mojster urejati v Logaških novicah rubriko „Naš recept", v kateri bo mesečno predstavljal Izumitelji pozor! Občinska raziskovalna skupnost Logatec prosi vse občane, ki se profesionalno ali volontersko ukvarjajo s kakršnokoli raziskovalno, inovator-sko in izumiteljsko dejavnostjo, naj ji pošljejo svoj naslov, osebne podatke ter kratek oris svojega delovanja. Pri tem navedite tudi ali se ukvarjate s tem delom profesionalno ali volontersko, ter ali ste pripravljeni aktivno sodelovati pri Raziskovalni skupnosti. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LOGATEC svoje mojstrovine. Začeli bomo naslednji mesec s „Silvestrskim menujem." Upamo, da bodo gospodinje novo rubriko z veseljem prebirale, predvsem pa praktično uporabljale. Ko že govorimo o kulinaričnih razstavah in tekmovanjih, bi morda veljalo razmisliti tudi o možnostih za prireditev letne logaške degustacije. Mislim, da so naše gospodinje in kuharice (seveda tudi kuharji) za to zainteresirani, podrobneje pa bi se morali pomeniti na sejah Turističnega društva Logatec. Pa dober tek! D. T. Oprostite, kdaj gre avtobus? Na avtobusni postaji: - Oprostite, tovariš, kdaj gre avtobus za Ljubljano? - Za Ljubljano ali v Ljubljano? , - Mladenič, vi me zafrkavate! - Ne tovarišico, vi mene zafrkavate, saj stojite pod tablo. - Pod tablo? Pod kakšno tablo? - Pod tablo vendar, ki označuje vozni red avtobusov. - Oh, saj je res nekaj! Jaz sem pa mislila, da je to nekakšna reklama. Samo prebrati ne morem! - Seveda ne morete, če je tema! - Ali vi lahko preberete? - Lahko! - Kljub temu, da je tema? - Kljub temu! - A li mi potem lahko preberete, kdaj gre avtobus za Ljubljano ? - Tovarišico, avtobus je na postaji in če boste še nekaj časa buljili v to tablo, vam bo še ušel in ne boste prišli ne za Ljubljano ne v Ljubljano! Pričujoči zapis je strogo resne narave. Mnogi potniki, predvsem pa starejši, ki jim je vid že nekoliko opešal, se upravičeno sprašujejo, zakaj so prejšnjo, pregledno tablo z velikimi črkami in številkami, kije bila poleg tega še na dokaj osvetljenem mestu, zamenjali z manjšo, na kateri so črke in številke komaj zaznavne. Poleg tega je bila prejšnja tabla pod streho, ta pa ni več, pa še tako visoko je pribita! Taka tabla sicer ni le v Logatcu, saj so jih namestili povsod. Kakorkoli že, mislim, da novost ni ravno posrečena. D. T. Priprave na sneg Pred'pričetkom zimske sezone, do katere nas loči še dober mesec, je prav, da jo pričakamo pripravljeni - telesno in duševno, saj gre pri smučanju za posebno gibanje, ki zahteva posebno pripravo- I Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, so ugotovili, da so zato najprimernejše gjmnastične vaje za utrjevanje splošnih telesnih sposobnosti, kot so vaje za moč, hitrost, vzdržljivost, gibljivost in spretnost kot tudi posnemanje značilnih gibanj v smučanju (preže, poskoki, prestopi, napetost - sprostitev, vrtenje - mehčanje).. .. Posebno pozorni moramo biti pri otrocih! Starši, ki otroka silijo na sneg ali celo na treninge in tekmovanja, ravnajo napak! Otroka je treba motivirati, oziroma mu dovoliti, da bo pridobil smučarsko znanje po razvojno primerni in normalni poti in sicer: - od 2 - 6 leta je doba navajanja na smuči in opremo, - od 6 - 10 leta je doba igranja na snegu - v opremi, - od 10 - 12 leta je tako imenovana „zlata" doba učenja smučanja, - od 12 - 16 leta je doba treniranja smučanja. S 6. letom lahko otroka že vključimo v smučarski tečaj - med svoje vrstnike, vendar v tem obdobju ne smemo biti nestrpni! Otrok se še bolj igra kot uči, poleg tega pa ne more dolgo stati na mestu in poslušati „predavanj". Zeli si iger in gibanja! Strokovnjaki so ugotovili, da so najboljši otrokovi učitelji - starši! (pa ni nujno, da so vrhunski smučarji - le posvetiti se jim morajo). ■ KREČ MARTIN 4. STRAN NOVEMBER 1979 LOGAŠKE NOVICE Nočna četa TO SE NE DOGAJA VSAK DAN Na mladinski delovni akciji „ISTRA 79" je druga izmena kopala jarek skozi vas. Dostop do trgovine, naselja in gostilne pa je bil vseeno mogoč, saj smo tam pustili cesto nedotaknjeno. Teden dni pred zaključkom so bile urejene vse formalnosti, da se ta cesta zapre za tri dni, da opravimo vsa dela. Na voljo je bil čas od petka od 16. ure do ponedeljka do 11. ure, da bi prekopali dva odseka, položili cevi in nato spet zasuli. \fcd brigadami in vodstvom akcije je nastal dogovor, da iz vseh treh mladinskih delovnih brigad vzamemo po sedem brigadirjev, polnoletnih korenjakov, ki bodo začeli kopati v petek zvečer ob 22. uri in delali celo noč do 5. ure zjutraj, ko jih zamenja drugih sedem brigadirjev, da se čimprej prekoplje oba odseka. Prava zgodba o nočni četi se šele začenja, nastala pa je v MDB Vinko Paderšič-Batreja iz Novega mesta. Sedem brigadirjev se je napotilo malce pred deseto uro zvečer na odsek pred trgovino (dolžina 16 m, širina 1,05 m, povprečna globina 1,5 m). Glej, čudo, še preden so začeli smo se jim pridružili še trije brigadirji iz MDB Ljubo šercer - Mercatorjeve brigade iz II. izmene. Dva sta prišla na obisk, sam pa sem bil na akciji že deset dni, da pomagam glavnemu traserju. Začeli smo kopati, na vsakem koncu dva, na sredini dva, štirje pa smo odmetavali izkopani material. Kmalu se je okrog jarka nabralo nekaj radovednežev: Le kaj počnejo ti ponoči? Malce smo se zabavali in kmalu nam naša dobra „brigadirka" - natakarica Klavdija prinese kavo. Pa ne da bi že zdaj počivali, tisti, ki smo odmetavali smo počakali, da smo vse zmetali, krampaši pa so se ta čas napili in nato smo zamenjali. Za korajžo smo imeli tudi zaboj piva, saj nam je pot neprestano lil po obrazu. Že čez pol zre nove pošiljka kave in obisk namestnice komandanta za naselje. Ko pa so nam še drugi hoteli prinesti kavo, smo se dogovorili, naj jo prinesejo kasneje, saj še ene nismo spili. Spomnili smo se tudi drugih, ki so kopali bližje naselju in jim poslali višek. Ob polnoči so nam prinesli malico in v petnajstih minutah smo vse pospravili, pa spet v jarek. Se malo, pa ga bo pol, smo slišali Klavdijo, ki nas je spet vprašala, če bomo kavo. Nak, smo odgovorili, ko skopljemo, pridemo k tebi in nam jo skuhaš. Kaj, da me zbudite ob petih, šestih? Ne, to pa ne, no pa > saj ■ pred dnevom ne bo skopano, nas je zabavala. Se bolj smo se potrudili in še hitreje kopali, skočili smo tudi pogledat kako napredujejo drugi brigadirji: krepko smo jih prekašali. Ura je že odbila dve in tisti, ki je kopal na sredini je moral končati. Le še izravnava ob straneh in na dnu je bila potrebna. Krepko smo si oddahnili, saj je bilo delo opravljeno, ura pa komaj tri zjutraj. Od veselja smo malo več popili, hoteli smo sprazniti vse, pa ni šlo. Nekaj nas je šlo pomagat drugi skupini, vendar smo se kmalu tudi mi zgubili spat. Drugi so končali ob 7. uri zjutraj, j-avno takrat pa so prišli tudi polagalci in veselo so bili presenečeni, da smo skopali že vse. Rezultat nočne čete je sila spodbuden, saj smo v petih urah skopali 25 m3 in če to premerimo v procente, je čez 300%. Fantje so še dolgo govorih o tem delu, bih so zelo navdušeni in bi spet šli kopati ponoči, ko ni sonca, so pa radovedneži in pijača! Tihi Ustanovljeno Društvo za upepeljevanje razvoju društva. podjetju Ljubljana - TOZD „Žale," 316-365, kjer so na voljo informa- Sedež društva je na Komunalnem Tomačevska cesta 2, telefon clje in pristopne izjave. Ustanovitev stanovanjske zadruge Ob upoštevanju želja številnih občanov je bilo v Ljubljani letos poleti ustanovljeno „Društvo za upepeljevanje," ki ima dokaj nenavadno ime, saj ne simbolizira vsega tistega, kar v bistvu usmerja njegovo delo in bo potrebno v bodoče najti bolj ustrezno ime. Znano je, da je vse večja prostorska stiska s površninami namenjenimi za pokopavanje in s tem v zvezi potreba po preobrazbi pokopališč, težnja po varstvu okolja in spremenjenem odnosu do pokojnika ter potrebe po sodobni poslovitvi, narekovala v Ljubljani izgradnjo novih poslovilnih objektov in upepelje-valnico. Kljub začetnim nerodnostim, ki so ob uveljavljanju novega običajne, pa ne more spregledati, da s seboj prinašajo spremembe, ki bodo imele svoj vpliv na naše ustaljene navade in običaje. Nekaj novosti nam že prinašajo odloki o pogrebnih svečanostih, ki urejajo organizacijo in potek pogrebov, pogrebnih sprevodov, pogrebnih svečanosti; za njihovo dosledno uveljavljanje* bo nujno treba spremeniti že kar zastarelo pokopališko zakonodajo. Tu so nekatere dileme v zvezi z žarnimi pogrebi in vrsta stvari, ki občane tako ali drugače zanima in želijo izraziti svoje mnenje. In zakaj društvo? Preprosto lahko zapišemo, da bo širilo idejo o upepeljevanju, usmerjalo oblikovanje pogrebnih svečanosti, težilo k uveljavljanju in vzgoji humanih in estetskih vrednot v duhu zaščite človekovega življenja glede na vse večje posledice ekološke krize pri nas ter preobrazbe pokopališč, kamor nedvomno poleg ustreznega planiranja sodi tudi hortikul-turna urejenost ter odprava, danes še močno zasidranega snobizma na naših pokopališčih. Še posebno je treba poudariti, da se društvo vključuje v širši slovenski prostor. Prezgodaj je še, da bi lahko zapisali kaj več - želimo, da se vsi zainteresirani vključite v naše delo in tako prispevate svoj delež k Na pobudo Samoupravne stanovanjske skupnosti smo v mesecu maju v Novicah objavili razpis za zadružno gradnjo v naši občini. Vseh prednosti takega organiziranja ne kaže še enkrat poudarjati. Graditelji stanovanjskih hiš so bili podrobneje seznanjeni z zazidalnimi okoliši in možnimi variantami individualne gradnje že na 1. zboru zadružnikov, ki je bil v mesecu juniju. Glede na racionalizacijo gradnje se je večina zadružnikov odločila, da bi bilo potrebno podrobneje obdelati zazidalni načrt SI za Arjem, ki bi se vklopil v sedanji načrt za to področje. Na ustanovnem zboru zadružnikov v mesecu oktobru so tako zadružniki poleg sklepa o ustanovitvi zadruge sprejeli tudi statut in podpisali ustanovitveno pogodbo, soglasje pa je dal tudi IS SO Logatec. Rešili so kadrovska vprašanja in formirali samoupravne organe (poslovni odbor, nadzorni odbor ter pravno, ekonomsko in gradbeno komisijo). Težave, ki so se začele že v času formiranja zadruge pa kažejo na premajhno angažiranost DPO pri popularizaciji zadruge kot organizirane oblike pridobivanja stanovanj, vodilne strukture v TOZD in OZD pa niso dovolj usmerjale občanov Logatca. Zaradi neobveščenosti so tako občani še vedno pridobivali zemljišča za njihovo individualno stanovanjsko gradnjo na komunalno in urbanistično neurejenih zemljiščih. Posledica vsega tega je tudi dejstvo, da je več kot polovica članov zadruge iz okoliških občin, kar pomeni, da so občani drugih občin bolje seznanjeni s koristnostjo stanovanjske zadruge kot naši občani. Ta zapis naj bo zato informacija in vzpodbuda vsem tistim občanom, ki o delu zadruge niso dovolj obveščeni, da je še možno vključevanje v zadrugo in s tem v organizirano gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. D. T. „SLOVENIJALES" KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC Energetsko strojni obrati oglašamo dela in naloge: 1. DVEH STROJNIKOV PARNIH STROJEV 2. VEC DELAVCEV - KOVINARJEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele pogoje: pod. štev. 1/ KV delavec kovinske stroke — da ima izpit za visokotlačne kotle z avtomatskim kurjenjem - 5 let delovnih izkušenj pod štev. 2) KV strojni ključavničar, KV strugar ali orodjar. Kandidati naj pismene prijave z dokazili pošljejo Splošno organizacijskemu sektorju delovne organizacije „Slovenija-les" KLI Logatec, Tovarniška 36. Kazniva dejanja, javni red in mir, prometna varnost... V teh nekaj vrsticah bi vam radi prikazali le delček tistega, s čimer so se delavci Postaje milice Logatec ukvarjali v zadnjih treh mesecih. To je le grob prikaz (delen) varnostnih razmer s področja odkrivanja in raziskovanja kaznivih dejanj, prometne varnosti in javnega reda in mira. V naslednji številki Logaških novic pa si bomo to področje ogledah temeljiteje za celotno leto 1979, ki se prav sedaj izteka. Miličniki Postaje milice Logatec smo v obdobju avgust-oktober 1979 obravnavali šestinštirideset kaznivih dejanj, od katerih pa je le sedem ostalo neraziskanih. Od teh šestinšti-ridesetih je bilo odkritih po uradni dolžnosti devetintrideset kaznivih dejanj. Prednjačijo kazniva dejanja tatvine (165. člen KZSRS), pa tudi velikih tatvih (člen 166 KZ SRS) ni bilo ravno malo. V mesecu avgustu smo odkrili skupino mladoletnikov, zoper katere je bila podana kazenska ovadba po členu 166/11 KZ SRS, ker so se združili z namenom, da izvršujejo kazniva dejanja. V zadnjem času pa je poleg klasičnih (vsakodnevnih) kaznivih dejanj opaziti porast kaznivih dejanj tatvine lesa (člen 158 KZ SRS). Ostala kazniva dejanja, katera smo obravnavali, so storjena individualno, pa tudi družbena nevarnost teh dejanj je manjša, zato jih na tem mestu ne bi omenjal. Velik procent kaznivih dejanj je storjenih v delovnih organizacijah, v neposredni proizvodnji, na delovnih mestih. Značilnost teh kaznivih dejanj je v tem, da je do njih prišlo zaradi malomarnega čuvanja družbenega premoženja, neodgovornosti posameznikov in odgovonih oseb, slabe notranje kontrole, marsikje pa te kontrole sploh ni. Menimo, da bo v bodoče potrebno še marsikaj storiti na področju družbene samozaščite, saj le tako lahko upamo, da bo število storjenih kaznivih dejanj v delovnih organizacijah upadlo. Predvsem pa bo potrebno upoštevati in izpolnjevati določila iz prvega člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, kjer v tretji alinei piše, da delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito (tudi) s tem, da „varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo, ter druge družbene naravne dobrine pred oblikami neopravičenega odtujevanja in prispevanja oziroma zlorabljanja, zaničevanja ali propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja, ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji". Vsega tega pa se v Logatcu prav povsod ne zavedajo ... Takoj moramo povedati, da seje v obdobju od avgusta do konca oktobra pripetilo na območju Postaje milice Logatec deset hujših prometnih nezgod, pri katerih je šest oseb izgubilo življenje, deset pa jih je bilo huje telesno poškodvanih. Kolikšna pa je pri tem nastala materialna škoda je realno težko oceniti. Razen prometne nezgode, ki se je zgodila v Grčarevcu dne 12/10 1979, v kateri sta dve osebi izgubili življenje, so se vse ostale prometne nezgode zgodile na lokalnih cestah. Ko ugotavljamo oziroma zbiramo podatke o vzrokih in okoliščinah, v katerih se je prometna nezgoda zgodila, ne moremo mimo dejstva, da je na prvem mestu neprimerna hitrost, temu pa sledi vinjenost, neizkušenost za volanom in vožnja brez opravljenega vozniškega dovoljenja. Miličniki Postaje milice Logatec ugotavljamo, da občani vse premalo upoštevajo cestno-prometne predpise, poseben problem pa predstav- lja neprimerna hitrost, posebno vožnja skozi Logaški drevored in naprej po magistralni cesti M-10 skozi Logatec. V ilustracijo vam navajamo naslednji primer: Dne 7/11 — 1979 smo na Tržaški cesti v Logatcu kontrolirali z radarjem Muftanova voznike, ki so vozili z osebnimi avtomobili iz smeri Vrhnike proti Logatcu. V eni uri in pol smo zaustavili oseminosemdeset voznikov, ki so prekoračii predpisano dovoljeno hitrost vožnje skozi naselje - to je 60 km/h. Mnogi med njimi so vozili tudi z 80 km/h in več. Pereč problem je tudi vožnja motornih vozil brez vozniškega dovoljenja. V obdobju avgust-oktober smo zoper kršitelje cestno-prometnih predpisov poslali sodniku za prekrške triinsedemdeset predlogov za upravno kaznovanje. Zaradi vožnje s kolesi z motorjem (člen 7, točka 23 ZTVCP) je bilo prijavljenih sodniku za prekrške dvajset občanov, več med njimi že drugič ali tretjič. Ti še niso opravili predpisanega preizkusa znanja iz cestno prometnih predpisov. Nadaljnja analiza teh podatkov nam pokaže, da so ti kršitelji še zelo mladi, saj ie njihova povprečna starost od 16-17 let. Delavci Postaje milice Logatec smo mnenja, da je nujno potrebno organizirati več tečajev za preizkus znanja cestno prometnih predpisov, saj bomo le tako lahko stanje, kakršno pač je, izboljšali. Na področju javnega reda in mira je stanje v občini zadovoljivo, saj ni prišlo v zadnjih treh mesecih do hujših kršitev, delavci Postaje Milice Logatec pa smo poslali sodniku za prekrške le petnajst predlogov, kar res ni veliko. Naloga nas vseh je, da si skupaj prizadevamo to stanje še izboljšati Analiza teh petnajstih (ugotovljenih, prijavljenih) prekrškov nam pokaže, da so bili skorajda vsi prekrški storjeni pod vplivom alkohola, kraj storitve pa je navadno gostinski lokal. Prednjačijo prekrški iz člena 11, točka 1 in 4 Zakona o javnem redu in miru (Ur. 1. 16/74), kar pomeni, da občani (ponavadi v vinjenem stanju) na javnem kraju vpijejo, razgrajajo ali se drugače nespodobno vedejo, ah pa se prepirajo v zasebnem prostoru in s tem motijo okolico. Komandir Jože Kostanj evec Poziv na akcijo »Kredarica« Akcijski odbor pri RK SZDL za razširitev in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici poziva vse občane in gospodarske ter druge organizacije, ki imajo obveznice cestnega posojila, da te obveznice, lahko pa tudi gotovino, odstopajo investitorju - Planinskemu društvu Ljubljana Matica — za zagotovitev potrebnih sredstev za povečanje in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici in za zgraditev tovorne žičnice, ki naj reši vprašanje_prevoza tovorov za Kredarico, Stanicev dom in Planiko. Obveznice - pa tudi gotovino - lahko oddajate pri vseh temeljnih bankah Ljubljanske banke, prav tako pa tudi pri Planinskemu društvu Logatec. Darovalci prejmejo ustrezna potrdila (za zdaj začasna, ki pa jih bodo zamenjali za lično izdelana spominska potrdila) in spominsko značko. Podrobna navodila in informacije dobite lahko vsako sredo v pisarni Planinskega društva Logatec od 17. ure dalje. Akcija je bila ze objavljena in podrobno pojasnjena v dnevnem časopisju in na radiu. Najvišjemu planinskemu domu v Jugoslaviji gre največja skrb naše nmerna hitrost javnosti, saj se bo začela obnova starega, že zdavnaj dotrajanega Triglavskega doma na Kredarici, začela pa se bo tudi sanacija enega sodobnih planinskih problemov - oskrbe visokogorskih planinskih postojank — z gradnjo tovorne žičnice, ki bo stekla iz Krme prav tja gor do doma in bo svoje krake raztegnila še do ostalih dveh planinskih koč — do Planike in do Stanič evega doma. Planinski dom na Kredarici je eden izmed najbolj obiskanih visokogorskih planinskih domov pri nas. Vsako leto večje število obiskovalcev teh gora, posebej Triglava, terja skupno organizirano akcijo, saj že zdaj ne morejo razmere, s kakršnimi razpolagajo oskrbniki v Domu na Kredarici, niti približno ustreči vsem, tudi najbolj skromnim željam številnih planincev in obiskovalcev našega narodnega simbola - Triglava. 15.000 in več vpisanih planincev, ki vsako leto napolnijo tako pota okoli Triglava kot tudi planinske koče in strani vpisnih knjig, zgovorno priča, da je v visoki sezoni tam gori živahno in - tesno. Z novo gradnjo in tovorno žičnico bodo razmere bistveno drugačne. Ustreči bo mogoče marsikateri povsem osnovni želji planincev, ki se zadržujejo takorekoč ob vsakem vremenu v Triglavskem pogorju. Podaljšati bo mogoče dosedanjo sezono globoko v jesen, pa tudi začetek bo možno premakniti na zgodnejši čas. Oskrba, ki terja v tem trenutku temeljite sanacije, ne bo več problem. Varstvo okolja bo našlo • s to možnostjo novo obeležje, saj bo mogoče transportirati vse, kar sodi v gorsko okolje, po razmeroma preprosti poti v dolino. v Gorska reševalna služba bo s tem sistemom našla še eno možnost več, da v potrebi ukrepa še hitreje, posebej tedaj, kadar vremenske razmere ne dovoljujejo uporabo helikopterja. Končno bomo s to akcijo številni ljubitelji in obiskovalci triglavskega kraljestva vendarle načrtovali razne poti brez skrbi, da nas bo noč zatekla zunaj, v razmerah, ki jih nismo vajeni in bi bile lahko za vedno večji obisk Triglava za marsikoga življenjsko usodne. Akcijski odbor poziva vse občane, delovne organizacije ter druge organizacije, ki imajo obveznice cestnega posojila, da te obveznice odstopijo za „Akcijo Kredarica". Prav tako pozivamo vse družbenopolitične organizacije za pomoč in podporo v zvezi s to akcijo. Pokažimo na tem praktičnem primeru znova svojo že tolikokrat izpričano in preizkušeno visoko planinsko zavest in solidarnost I Do danes so prispevali obveznice cestnega posojila za obnovo Triglavskega doma na Kredarici občani, ki se zavedajo nujne potrebe po objektu, ki bo nudila marsikateremu obiskovalcu Triglava udobno in varno zatočišče. Pozivu so se odzvali sledeči občani: Istenič Jože Tovarniška 15, Osterc Božo, Zorman Jože, Glava tovič Niko, Weixler Branko, kolektiv Zavarovalna skupnost Trielav iz Logatca, Sovan Janez, čanžek Janez, Kavčič Slavko, Nagode Jože. Planinsko društvo se vsem darovalcem prav lepo zahvaljuje. Čanžek Janez 10 SIK\\ NOVEMBER 1979 LOGAŠKE NOVICE Delo samoupravne skupnosti za zaposlovanje V vsakdanjih pogovorih občanov mnogokrat nanese pogovor tudi na delo raznih družbenih institucij, ki se v razvejanem samoupratnem dogajanju vsebolj uveljavljajo. Često prav na račun teh institucij padajo krepke opazke, le porcdkoma tudi pohvale. Menim, da bi bilo precej manj opazk, če bi bila širšemu krogu znana dejavnost teh institucij in problematika, ki se ob njihovem delu pojavlja. Prav vse to in še druge stvari, ki jih bom skušal v svojem sestavku prikazati, so me navedle na to, da poskušam opisati dejavnost Skupnosti za zaposlovanje, ki deluje vse od leta 1946 seveda v u ličnih oblikah in z različnimi nalogami. Ker v tem trenutku ni toliko bistvena zgodovina razvoja te službe, ampak dejavnost, ki se trenutno odvija, se bom seveda omejil le na to. Najprej bi želel predstaviti delo Samoupravne skupnosti v občini Logatec. Najvišji organ Samoupravne skupnosti za zaposlovanje je skupščina skupnosti, ki šteje 21 članov. Člani skupščine so delegati iz delovnih organizacij, KS, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela in delovni ljudje v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Skupščina skupnosti opravlja svojo funkcijo preko skupščine in preko svojih organov. Organi skupščine so: - izvršni odbor - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito - odbor samoupravne delavske kontrole - odbor za socialno varnost Skupščina in organi skupščine skrbijo za zadovoljevanje vseh družbenih potreb na področju zaposlovanja. Podrobne naloge posameznih organov so naštete v Statutu Samoupravne skupnosti, kije bil pred svojim sprejemom dan v razpravo vsem delovnim ljudem v občini Logatec, zato jih ne bi še enkrat našteval. Tudi ostale podrobnosti v zvezi z delovanjem Samoupravne skupnosti za zaposlovanje so navedene v Statutu in se v to ne bi podrobneje spuščaL Mogoče še samo to, da v kolikor kdo želi Statut Samoupravne skupnosti za zaposlovanje, ga lahko dobi pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, enako pa tudi v vsaki delovni organizaciji, saj so jim bili ob priliki sprejetja posredovani. Malo več podrobnosti pa bi posvetil sami strokovni službi pri skupnosti in njenemu delu. Strokovna služba ima svoj sedež v novih prostorih pri trgovini Mercator v Logatcu. Delovni čas za stranke je ob ponedeljkih od 9.-13. ure, ob sredah od 8.-12. ure in od 14.-16. ure in ob petkih od 8.-12. ure. Seveda pa je vsakemu, ki pride tudi izven teh ur> posredovano,vse tisto kar želi. Problem je v tem, da pač ni sigurno ali bo strokovni delavec v pisarni ali opravlja druga dela v zvezi z delovnimi nalogami, kijih ima na področju, za katera je odgovoren. Prav zaradi tega je prav, da poskušate prihajati v času uradnih ur. Področja dela strokovne službe so naslednja: a) poklicno usmerjanje b) štipendiranje c) zaposlovanje d) tajniška opravila za samoupravno skupnost Na področju poklicnega usmerjanja mora strokovna služba sodelovati tako pri testiranju učencev v sedmih razredih osnovne šole kot pri anketiranju v osnovn;h razredih. Poleg tega sodeluje pri teamski obravnavi vsakega učenca, ko se ga usmerja v poklic. To so le glavne naloge na tem področju, poleg ostalih manjših nalog, ki pa se v določenem obdobju ponavljajo. Drugo področje je štipendiranje. Naša strokovna služba je pred dvemi leti prevzela od takratne Temeljne izobraževalne skupnosti tudi štipendiranje iz sklada združenih sredstev. Letos je okrog 130 štipendistov. Pri tem je potrebno vsako leto zbrati vso potrebno dokumentacijo, ki služi za izračun višine štipendije in posreduje Skupni komisiji podpisnic o štipendiranju, ki dokončno odloči o dodelitvi štipendij iz združenih sredstev. Po odločitvi komisije, komu se štipendija dodelLJc potrebno skleniti pogodbe z vsemi, ki bodo prejemali štipendije. Strokovna služba mora mesečno opaviti vsa nakazila štipendij, sprotno mora črtati iz evidence vse, ki neuspešno zaključijo šolsko leto, enako tudi tiste, ki končajo šolanje, na določeni stopnji. Poleg tega sklicuje po prvotnem posvetu s predsednikom skupne komisije ali izvršnega odbora, komisijo oziroma izvršni odbor, ki odloča o vseh tistih zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost. Tretje področje dela je zaposlovanje. Na tem področju se srečujemo tako z zaposlovanjem tistih, ki prvič vstopijo v delovno razmerje ali želijo spremeniti delovno mesto ali pa so nezaposleni. Pri tem je potrebno poleg Planinstvo v logaških šolah Planinsko društvo Logatec si zelo prizadeva za vključevanje šolske mladine v planinsko društvo. Tako je organiziralo mladinsko sekcijo na osnovni šoli „8. talcev", „Edvarda Kardelja" in Vzgojnovarstvenem zavodu v Logatcu. Mladinsko sekcijo na teh šolah vodijo planinske mentorice iz VTSt prosvetnih delavcev, ki nudijo vsestransko pomoč pri delu in razvoju mladinskega odseka. Prav tako so pokazali veliko razumevanja vsi upravitelji osnovnih šol in vrtca. Na planinsko izobraževanje je poslalo planinsko društvo v Bohinj tri vodje mladinskih sekcij, kjer si bodo na tridnevnem seminarju, ki ga organizira Planinska zveza Slovenije, pridobili novega znanja za delo v mladinski sekciji. Ze sedaj so si zadali obširen program dela, ki ga nameravajo do konca leta docela realizirati. Pri izvajanju njihovega programa jim bo v veliko pomoč matično planinsko društvo, ki jim ob tej priliki želi mnogo planinskega veselja in sreče. Canžek Janez posredovanja možnosti zaposlitve marsikdaj iskalcu zaposlitve svetovati, kakšne ima pravice in dolžnosti po Zakonu o delovnih razmerjih, kdaj mu v času nezaposlenosti pripadajo pravice do nadomestila, zdravstvenega varstva itd. Posredujemo možnosti ' zaposlitve v domačem kraju ali izven. Najvažnejše pa je področje kadrovanja. Prav v ta namen se bomo morali še bolj kot do sedaj povezati z vsemi kadrovskimi službami v delovni organizaciji in kadrovsko službo pri SO Logatec. Le na ta način bomo lahko pravilno usmerjali našo mladino v tiste poklice, ki bodo v bližnji prihodnosti v kraju najbolj željeni. Nekaj je na tem področju že bilo storjenega, vendar pa je to le začetek in bo potrebno še precej dela, da bomo dosegli tisto,kar želimo. Posebno skrb bomo morali posvetiti tudi invalidnim osebam. Ze do zdaj je bilo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb v naši občini zelo uspešno. Vnaprej i4>omo morah skrbeti, da bo to področje dela napredovalo z nezmanjšano rastjo. Na koncu bi želel omeniti še to, da je nezaposlenost v naši občini pa tudi v regiji in celotni Sloveniji minimalna, saj ne dosega niti 1 % glede na zaposlene. To pa nas ne sme uspavati, saj se že danes dokaj glasno opozarja, da se bliža čas, ko bo ta procent začel naraščati. Prav tako je potrebno biti previden pri zaposlovanju, saj se nam lahko primeri, da bo nezaposlenost narasla hitreje kot bi sicer. Kot zadnje bi želel omeniti še področje dela na samoupravnem delovanju. V lanskem letu smo ustanovili. Občinske samoupravne skupnosti. Z ustanovitvijo le-teh je mnogo nalog prešlo iz regijske na občinsko skupnost. Tako je za občinsko skupnost potrebno pripraviti gradivo za skupščine, izvršnega odbora in komisije. Poleg tega je treba opraviti vse sklice in na teh podati delegatom obrazložitve materialov. V tem kratkem prikazu samoupravne skupnosti za zaposlovanje Logatec in strokovne službe skupnosti za zaposlovanje sem želel seznaniti vse občane z delom te institucije. Ce mi je to povsem uspelo ne vem, želim pa, da bi občani, ki želijo še podrobnejše informacije o delu skupnosti in strokovne službe to izrazih preko vprašanj ali v časopisu Logaške novice ali pa osebno na našem sedežu. S takšnim sodelovanjem bomo sigurno dosegli še boljše rezultate, kar je tudi cilj nas vseh. BOGOMIR AJDlC KULTURNA KRONIKA - OBNOVITVENA DELA. - Dom TVD Partizan v KS Tabor že dlje časa kliče po obnovitvi. Premalo urejeno gospodarjenje in upravljanje tega doma je privedlo dom na rob možnosti uporabe, kot bi se temu lahko reklo. Kulturna skupnost načrtuje s KS Tabor zajetna obnovitvena dela v vrednosti nad 2.500.000 din. Obnovitev bo tekla sočasno z dograjevanjem šole in vrtca v tej krajevni skupnosti. Obseg del zajema: obnovitev ostrešja in strehe ter žlebov, preureditev dvorane in spremljajočih sanitarij, ureditev ogrevanja in obnovitev fasade. Prostori bodo namenjeni kulturnemu in družbenemu življenju te KS in širšega mestnega naselja. Obnovitveni načrti so pridobljeni. Denar za obnovitvena dela pa bo prispevala kulturna skupnost, s kreditom, bo sodelovala kulturna skupnost Slovenije in KS Tabor. Dela se bodo začela v letu 1980, končala pa 1981. - KONCERT V BOHINJSKI BISTRICI. - Logaški oktet je gostoval sredi oktobra v Bohinjski Bistrici na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva. V celovečernem sporedu je oktet predstavil slovensko, jugoslovansko umetno in ljudsko pesem, od renesančnih do sodobnih zborovskih skladateljev. Številni poslušalci so koncertu sledili Izredno pozorno in odobravajoče. Aplavzi so govorili o zadovoljstvu, posebno zadovoljstvo je spremljalo folklorni del sporeda, kjer je posebne naklonjenosti poslušalcev bila deležna koroška in notranjska narodna pesem. - Vsekakor lep uspeh logaške osmerice, ki jo je skoz program popeljeval z vezanim besedilom in recitacijami Janez Podjed. - POIMENOVANJE PARTIZANSKE BRIGADE. - Na Blokah je bila 20. okt. 1979 posebna slovesnost. Partizansko brigado, ki jo sestavljajo z večine notranjski rezervni vojaki z rezervnim častniškim sestavom, so poimenovali po Franu Levstiku, osrednji kulturni in politični osebnosti na Slovenskem v drugi polovici prejšnjega stoletja. Njegov Krpan se je dvakrat spoprijel z Brdavsom: prvič na Dunaju, drugič na domačih tleh v boju za narodno osvoboditev. Bojna uspešnost Levstikove brigade in NOB je spodbudila) misel o poimenovanju sedanje partizanske enote po Franu Levstiku. Na slavnosti, ki so se je udeležili predstavniki vojaških oblasti in družbenopolitične skupnosti Iz Cerknice in Velike vasi, so v kulturnem programu nastopali: šolski recitatorji, harmonikarji šole za glasbeno in baletno vzgojo iz Ljubljane ter Logaški oktet. - POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ. - Ob dnevu mrtvih so bile priložnostne žalne slovesnosti domala po vseh naših krajevnih skupnostih. Za komemorativne programe so poskrbele KK ZB NOV, sodelovali pa so recitatorji osnovnih šol, ZSMS, Pihalni orkester Logatec, MPZ Dol. Logatec, MPZ Hotedršica in MPZ Tabor. Za spomin . . . Za spomin nanje, ki so živeli pred nami, ki so se spopadali z življenjem, njegovo krutostjo, zmaličenostjo. Za opomin . . . Za te reči so potrebna odprta srca brez samovšečnih parad. Zato postoj, zdrami se v srcu; četudi danes. - MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI. Dne 9. 11. 1979 ob 19.30 je bila v Logatcu zaključna regijska prireditev „MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI", v kateri smo mladi in vojaki pokazali svoje dosežke na kulturno-zabavnem področju. V prvem delu tekmovanja, ki je bilo pred enim tednom na Vrhniki, so sodelovali vojaki in mladina iz Ljubtjana-Polje, Ljubljana-Šentvid, Postojne, Logatca in Vrhnike. Na zaključnem delu v Logatcu je žirija izbrala dve najboljši točki, ki bosta našo regijo zastopali na zveznem tekmovanju decembra v Zagrebu, maš O pionirski organizaciji Tudi v letošnjem šolskem letu na naši šoli delujejo krožki in organizacije. Pomemben šolski organ je pionirska organizacija, o kateri bomo pionirji danes povedali nekaj več. Ko smo po oddelčnih skupnostih izvolili predstavnike PO, smo se zbjali na ustanovnem sestanku PO, kjer smo se pogovorili o delu, ki nas čaka v prihodnje, izvolili pa smo tudi ožji odbor, ki ga sestavljajo naslednji učenci: - predsednik: Čuk Lidija - tajnik- Baje Andreja - praporščaki: Rupnik Jure.Hodnik Peter, Brus Marko Ostali predstavniki razrednih skupnosti pa so člani. Naši mentorici, ki si prizadevata, da bi bili čim boljši, sta tov. Štefančič Nuša in tov. Poljanec Bojana. Začrtali smo si obširen program dela, ki obsega razne proslave, akcije, tekmovanja. V prvih dveh mesecih smo bili zelo delavni. Udeležili smo se prireditve v Cestah, sodelovali na svečanosti ob poimenovanju naše šole, posamezne razredne skupnosti so imele pohode v naravo, izvolili smo predstavnike Zelene straže, prijavili smo se za tekmovanja v Veseli šoli in Bralni znački, zbirali smo star papir, pionirsko članarino, očistili smo okolico šole, za dan OZN smo imeli krajšo proslavo, ogledali smo si tudi razstavo, na dan varčevanja smo učepce opozorili s plakati Ljubljanske banke, pripravili smo oglasno desko za oglase. Zadolžili smo razredne skupnosti, da so očistile grobove pred 1. novembrom, prinesli smo cvetje ih sveče. Določili smo skupine učencev, ki so polagali cvetje in sveče. Že v tem mesecu pa nas čaka pomembnejša naloga — sprejem cicibanov v PO. Cicibani se na sprejem že pripravljajo in se ga veselijo. Prijavili se bomo za tekmovanje Jugoslovanske pionirske igre (JPI) in posameznih razrednim skupnostim bomo razdelili naloge. V načrtu imamo še mnogo dela in upamo, da ga bomo uspešno opravili- PO „France Prešern" na OŠ EDVARDA KARDELJA LOGATEC Pred nakupom smučarske opreme Pred nakupom smuči je bi že marsikdo v dilemi - kakšne smuči kupiti? Odločitev bo sedaj nekoliko lažja, saj je tovarna ELAN razdelila svojo kolekcijo smuči v tri skupine in sicer: S-smučka: pri teh modelih robniki krepko grabijo, smučar jih dobro vodi, dobro držijo smer tudi P1" večjih hitrostih - torej za smučarje, s, ki obvladajo paralelno tehniko v vseh pogojih (tudi celeč). A-smučka: ti modeli združujejo dobro vrtljivost in grabljenje robnikov, oziroma so za smučarje, ki cenijo smučanje brez hudih naporov, ter obvladajo vsaj paralelno tehniko v dobrih pogojih - steptano smučišče. L-smučka- ti modeli smuči so zelo vrtljivi tudi pri majhnih hitrostih. Primerne so za začetnike, tiste, ki učijo in one, Kl SE UČIJO. Uporablja jih lahko tudi smučar, ki želi smučati brez napora, a se izogiba večjim hitrostim in ledenim program. V skupino S spadajo smuči tipa: RC-06/05/04/03, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 20 do 25 cm. MD - 605, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 10 cm, MS - 706, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 5 cm. V skupino A spadajo smuči tipa: CR - 806/805, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 15 do 20 cm. MD - 604, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 5 cm. MS - 705/704, ki naj bodo -prve daljše za 5 cm, druge krajše za 5 cm od telesne višine smučarja. V skupino L spadajo smuči tipa: CR-804/803, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 10 cm. MD - 603, ki naj bodo od telesne višine smučarja daljše za 5 cm. MS - 703, ki naj bodo od telesne višine smučarja krajše za 5 cm. Nove knjige v logaški knjižnici l-J. Menart: Statve življenja 2. E. Flisar: Tisoč in ena pot 3. M Rožanc: Ljubezen 4. D. Rupel: Prijazno življenje *■ B. Zupančič: Zlati prah «• L Kajzer: Prava moška leta S. Volarič: Viharni otok 8- F. Pibernik: Odzvok T. Rebolj: Alfa Pauna 10-V. Cundrič: Vrči, zajetje luči in teme •L S. Vošnjak: Bomo ostali taki? 12- R. Miškot: 2ivi podoba n o0ja 1J- R. Arih: Telemahova iska- . "Ja in drugi krokiji P- Laine: Čipkarica u' v Stanbeck: Sladki četrtek itJ- K. Vonnegut: Sirene s Titana }I' Gripe: Pellerinova hči Fowles: Ženska fran-coskega poročnika 2n u Brćcht: ^bni v noči H. Konsalik: Hiša zgubljenih src 21. Koroški plebiscit 22. J. Pleterski: Narodna in politična zavest na Koroškem 23. Utopični socialisti 24. Šomen B.: Šepetanje mravelj 25. Ze. Petan: Dobro jutro, dober dan 26. J. Palada: Pošta 27. J. Palada: Od krika do avtomatike 28. K. Grabeljšek: Kuharji 29. N. Grafenauer. Kaj ima sonce najraje 30. M Dajčman: Marjetka ve, kaj je vojna 31. Pregl S.: Denar 32. M Rainer: Fičfirič 33. J. Vipotnik: Petrova druščina 34. M Alečkovič: Otroci iz zadnje ulice 35. S. Rozman: Fantje muzi-kantje Logatec, 5. nov. 1979 Pred nakupom ostale opreme in oblačil pa je prav, če vemo, da mora biti smučarsko oblačilo predvsem funkcionalno: omogočati sproščeno gibanje, odbijati vodo, dihati, varovati pred mrazom, da ne drsi in da ga z lahkoto čistimo. To velja tudi za smučarske čevlje, s tem, da naj ne bodo previsoki in pretrdi (v tem ne velja posnemati tekmovalcev, ki so v tehniki in kondiciji daleč pred nedeljskimi smučarji). Noga naj bo s čevljem tesno povezana, v njem ne sme skakati, prsti pa morajo biti prosto gibljivi. Najpomembnejše zahteve smučarskega čevlja so: obnašanje med smučanjem, varnost, ortopedska izdelava in primernost za hojo in stanje. Velja si zapomniti, da se smučar razmeroma hitro privadi na novo smučko, zelo težko pa na nov smučarski čevelj! Pa še nekaj! Pri izbiri smuči lahko nekoliko skoparimo, pri vezeh pa v nobenem primeru, kajti pri smučanju se padci velikokrat končajo v mavčarni ravno zaradi nepravilno izbranih, nestrokovno montiranih, ter glede na težo, neustrezno nastavljenih vezi!! Upam, da se boste sedaj le malo lažje odločili pred nakupom, ki pa v nobenem primeru ni poceni! KREC MARTIN Iz dela šolske skupnosti Osnovne šole Edvarda Kardelja Tudi letos smo že kmalu po pričetku pouka izvolili novi odbor šolske skupnosti. Kmalu zatem je odbor sklical prvi sestanek šolske skupnosti, na katerem smo sestavili program ŠS za vse leto. Ta program obsega sodelovanje na proslavah, na natečajih in tekmovanjih v okviru krožkov, pomoč razrednim skupnostim prj načrtovanju dela in povezava med razrednimi skupnostmi. Prvemu Pionirska sestanku je kmalu sledil drugi, na katerem pa smo delegate posameznih krožkov in ostalih organizacij seznanili z njihovimi nalogami v tem šolskem letu. Vsak mesec na sestanku SS poleg drugih del sestavimo podrobnejši program dela za naslednji mesec. Začetek dela ŠS je uspešen in upamo, da bo tak tudi konec. Andreja BAJC hranilnica V začetku šolskega leta so mentorji PH izdali razpis za prosta delovna mesta v PH. Učenci, ki jih to delo veseli, so oddali pismene prošnje v pisarno. Med prijavljeno ni bilo treba izbirati, saj se nas je prijavilo ravno pravšnje število. Tako smo pričeli z delom. Dobili pa smo tudi novi mentorici: tov. Fajdiga Majdo in tov. Perpar Anico. Skupaj z nami pa se trudi tov. Turk Marinka iz banke v Logatcu. Varčevalci so neutrudni, saj smo v času delovanja PH pridobili preko 260 varčevalcev, ki so privarčevali kar lepo vsoto denarja. Člani in mentorji PH upamo, da bo PH tudi v letošnjem šolskem letu delovala uspešno in da bomo pridobili še več mladih varčevalci- Člani PH na OŠ„E-Kardelja", Logatec vabimo vas Zadnji mesec v letu je ponavadi zelo deloven. Hitimo, da opravimo vse, kar bi bilo morda zamujeno, zato je želja po zabavi v prostem času morda še večja. December je v našem kinu zato sprostitveno uglašen. Kljub temu pa bomo videli v tem mesecu enega najboljših filmov znamenitega ameriškega režiserja Billvja VVilderja FEDORA. To je kostumski film o življenju filmskih zvezd. Starejši gledalci se bodo morda spomnili znamenitega VVilderjevega filma Bulevar somraka, kjer je obravnaval podobno temo. V FEDORI nastopa cela vrsta znanih igralcev skupaj z mlado lepotico novega ameriškega filma Martho Keller. K zahtevnejšim filmom tega meseca štejemo tudi jugoslovansko vojno dramo BEG IZ UJETNIŠTVA. Scenarij filma je napisan po resničnem dogodku iz leta 1941, koje skupina ilegalcev pomagala organizirati beg iz zloglasnega zapora Sremska Mitrovica. Film je poln napetih scen in simbolično prikazuje borbo vseh naših narodov in narodno-, sti v času NOB. Na sporedu je prav za praznik naše ljudske armade. Prav je, da imajo v tem mesecu svoj film tudi naši malčki. V začetku decembra bo za njih posebna predstava japonske celovečerne risanke o obutem mačku, kije tokrat prišel na divji zahod. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU je seveda primeren tudi za starejše, saj odlična animacija japonskega studia pričara velikim in malim sanjski svet risanega filma fantazije in resničnosti. Predstava bo na sporedu popoldne v sredo, 5. decembra. Tokrat končujemo zapis o filmih s tistimi predstavami, ki so uglašeni na zabavno plat. Kar dvakrat bomo spet priča karate veščinam. To sta filma ZMAJEVA IGRA SMRTI in ZNAK RDEČEGA ZMAJA. O teh filmih ni potrebno kaj več besed. Pač je nekaj posebnega PUŠČICA, MEČ IN KARATE, ki veščino karateja prilagaja avanturam Robina Hooda. Seveda je film nekoliko humorno obarvan vendar nas veščina Daljnega vzhoda nekako moti. Robina Hooda pač nismo navajeni, da bi skakal v zrak in premagoval svoje nasprotnike na tak način. Toda v filmu je vse mogoče. Med zabavne filme vsekakor sodi tudi nadaljevanje filma o opici velikanki KING KONG JE POBEGNIL. Že lani je KING KONG pritegnil veliko obiskovalcev, upamo, da bo tudi nadaljevanje tega filma zanimivo. Film odlikuje odlična tehnika in spektakularni posnetki. Tudi komedijo drugačnega tipa si bomo lahko ogledali v decembru. To je zelo uspešna erotična komedija angleške proizvodnje DOGODIVŠČINE POP PEVCA. Film se norčuje iz zvezdniškega življenja in komercialne plati današnjih ljubljencev publike. Primeren pa je samo za starejše gledalce. Najlahkotneje pa je pripravljen zadnji letošnji vikend. Mladi gledalci se bodo spet srečali z VVinnetoujem v filmu OLD FIREHAND, menda bo zanimiv tudi film TOBOGAN SMRTI, ki je kriminalka, opisuje p? današnji terorizem na zelo nenavadnem kraju: na toboganu v zabavišču na prostem. Film je izredno napeta kriminalka, nastopajo pa znani hollywoodski igralci sedanjosti in preteklosti. Prav tak film sodi k silvestrski pripravi na Novo leto, ko se radi pozabavamo z dobro napeto zgodbo, s kakršno nam v novoletnem programu postreže tudi televizija. V decembrski številki novic bomo objavili že spored za januar prihodnjega leta. Primož Sark "Logaške" flbvice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč delegat OK ZKS, Marcel Štefančič, delegat Gradrrtka, Tatja-> na Štirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Filmski program ZA DECEMBER 30.—2. hongkonški avanturistični ZMAJEVA IGRA SMRTI, režija R. Clouse, gl. vloge Bruce Lee, G. Young I. -2. ameriški vojni spektakel BITKA ZA MIDWAY, r. J Smight, gl. vloge C. Heston, H Fonda, J. Coburn, G. Ford, R Mitchum, T. Mifune 4. italijanska kriminalkt TOLPA GRBAVCA, r. U. Lenzi, gl. vloge T. Millian, I. DanieUi 5. japonska risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU, r.Y. Moriv 7. -9. hongkonški avanturistični ZNAK RDEČEGA ZMAJA, r.H. Feng, gl. vloge G. Lazenby, A. Mayo 8. -9. ameriško japonski spektakel KING KONG JE POBEGNIL, r.I. Honda in A. Kawkin, gl. vloge R. Reason, L. Miller II. francoska ljubezenska komedija MOŽ, KI JE LJUBIL ŽENSKE, r. F. Truffaut, gl. vloge C. Denner, L. Caron, B. Forseille 14.-16. italijanska zgodovinska komedija PUŠČICA, MEČ IN KARATE, r. T. Ricci, gl. vloge A. Steel, V. Abril 15.—16. ameriška družbena drama FEDORA, r.B. WUer, gl. vloge W. Holden, M. Keller, M. York, J. Ferrer 18. angleška erotična komedija DOGODIVŠČINE POP PEVCA, r. V. Gueat, gl. vloga R. Askvvith 21. -23. jugoslovanska vojna drama BEG IZ UJETNIŠTVA, R. A. Djordjevič, gl. vloge B. Živojinović, L. Samardžlć, B. Pehata 22. -23. ameriška zgodovinska komedija EROTIČNE AVANTURE CASANOVE, r. F. Le- f'and, gl. vloge T. Ourtis, B. kland 25. angleška kriminalka ŽIVA TARČA, r. D. Hickox, gl. vloga O. Reed 28. -30. zahodno nemški we-stern OLD FIREHAND, r. A. Wohrer, gl. vloge P. Brice, M. Versini, R. Cameron 29. -30. ameriški akcijski TOBOGAN SMRTI, r. J. Gold-stone, gl. vloge G. Segal, R. Widmarck, S. Strassberg, H. Fonda GRADNIK podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti Logatec sicer najhvaležnejši predmet za stresanje nadenj vsega hudega, slabega, tegobnega itd. — izvolite, pričakujejo se nadaljnje spodbude — razpisuje na osnovi sedanjih spodbud Logaške novice št. 8 in 10 delovne naloge NADARJENI MOLZAČ za opravljanje nalog „molzenje krav". Za opravljanje teh nalog se lahko prijavi kandidat, ki se zlasti odlikuje z naravno ali priučeno samoljubno-stjo. Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem v coni S—11. Ponudbe sprejema uredništvo Logaških novic pod oznako: „Občan jim pomeni le molzno kravo". NESLANA SOL Prosim, imate 100-W žarnice? - Žal ne, pred nekaj trenutki so pošle. Pa kava? - A veste, pred dvema urama smo prodali še zadnji zavojček. In limone? - Ja, te smo imeli še včeraj popoldne. Pa mi dajte zavitek pralnega praška. - Ej, tega pa že deset dni nimamo. Hm, pa zdaj. ..? - Veste, sol kupite, tudi te kmalu ne bo. Res? - Mislil sem, da SOLI že zdavnaj ni več.