22. številka.
Ljubljana, v sredo 2K. jannvarja.
XXIV. leto, 1891.
unnuan
Izhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota t glđ., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr , za jeden mesec l gld. 10 ki\ Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina inate. Za oznanila plačujo se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jeiienkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po -V kr.. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah Št. 1-. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u  pol leta........6   „   50 „
„  Četrt leta........3   „   30 „
n   jeden meBec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto.......15 gld — kr.
„   pol leta........8   „   — „
,  četrt leta........4        — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
^f0f~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uj>r<rvntštvo ,,Hfov. Naroda1*.
Koroški Slovenci in volitve.
Nove državnozborske volitve razpisane so za Koroško od 5. do 10. dne marca Izredno oprezni in delavni odbor „katoliško-politiškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" priredil je takoj, še predno j«1 za gotovo znal. kdaj se bodo vršile volitve, okrožnico do rojakov svojih, v kateri poudarja važnost volitev, pri katerih mora vsak storiti svojo dolžnost in voliti po starem gaslu: za „vero, domovino in cesarja". V okrožnici se dalje naglasa potreba, da koroški Slovenci dobe dva, ali vsaj jednega svojega poslanca, ki se bode zanje potezal na Dutiaji, ker bi to bilo osnovano po pravici in po faktičnih razmerah, kajti:
„Jedna tretjina vseh koroških prebivalcev je slovenska, in ker ima dežela devet poslancev na Dunaji, morati bi po pravici trije Slovenci mej
LISTEK.
Lucija.
(Spomin iz potapretefclog* č;isa; zapisal —i—)
Grda baš ni bi bi, a bila je tudi ponosna Lucija Lesarjeva. In ravno ta ponos in tisti tisoči, ki jih je podedovala po svojih atarisih, delali so jo tem zanimivejšo. Ko pa smo hodili v jutro s knjigami v roci požirat prah za šolske klopi, poželjivo smo gledali v okna njene sobe In če je bila komu sreča milu, da je uzrl za potnim steklom lice Lu-cijino, vstrepetalo mu je srce in prijeten nemir polastil se ga je. In ta nemir ostavil ga ni niti v šolski sobi in če je bilo treba, ni mogel prelagati tisto jutro Demostena Oliutskih govorov. Godilo pa se mu je potem slabo. Vkljub temu pa je hodil mimo okna Lucijinega ter sentimentalno obračal vanj svoje oči.
To pa je trajalo dobro leto. Potem pa je prišel v naše mesto neki dijurniat Peter Peliu. Bil je srednje, šibke postave in po lici rastel mu je belkast mah. In tudi on pogledoval je za Lucijo. Nam pa se je radi tega hudo zameril in pisano
njimi biti. V resnici je pa zdaj tako, da nemarno koroški Slovenci v državnem zboru nobenega poslanca. Ko bi bili vsi koroški Slovenci tako pametni In zavedni, da bi svoje glase dali poslancu, ki zagovarja njih katoliško prepričanje in njih mater no slovensko besedo, potom bi imeli Slovenci vsaj dva poslanca ; kajti v Velikovško-Celovškem, kakor tudi v Beljaškem volilnem okraji imamo Slovenci večino. Volilni okraj Velikovec-Celovec šteje blizu 100.000 duš, iz katerih jih je blizu 70.000 Slovencev in le 30 000 Nemcev. Človek bi se Čudil, kako je potem mogoče, da v tem okraji zmirom Nemci in liberalci zmagujejo. To je pač le zato m igoče, ker štejejo Slovenci toliko odpadnikov mej seboj. Slovenci okolu Celovca so žalibog preveč zmešani in zapeljani po krivih liberalnih naukih in pri volitvah potegnejo najrajši z našimi nasprotniki in jim pomagajo slovenskega brata Podjunčana potlačiti. Pa tudi v Podjunski dolini imajo nasprotniki j>ovsod svoje mreže razpete, in dve veliki občini, namreč Šmarjeto pri Veli-kovci (Važenberk) in pa Libe liče skoro vsakokrat zbegajo in na svojo stran potegnejo.
Stvari stoje tako, da nam je v tem okraji mogoče zmagati, pa le potem, ako obdržimo vse občine, ki so že lani za našo stran volile, to da pridobimo Še nekaj novih. Ako vsak rodoljub v svojem kraji stori svojo versko in d o m o v i u s k o dolžnost, potem smemo upati, da bomo z Božjo pomočjo zmagali.
Tudi v Beljaškem okraji bi bilo mogoče zmagati, ko bi ne bilo slovenskih odpadnikov, zapeljanih in našfuvanih po naših nasprotnikih. Ti zaslepljeni posili-Nemci divjajo zoper svojo lastno kri, preganjajo svojega lastnega slovenskega brata zavoljo nekaterih liberalnih besed in praznih pregovorov, ki nam niso nobene sreče prinesli. Tako so Borovci c i v Ghonu svojega rešitelja spoznali in mu svoje glase dali, kateri so ravno rajnemu ms g i\ Andreju Einspielerju do večine manjkali, in kaj so s tem dosegli ? Ravno njih izvol|enec G bon se najbolj poganja za železnico čez Ture in nasprotuje železnici, ki bi šla mimo Borovelj!
merili smo ga z očmi. Sklenili pa smo, da se bomo maščevali nad njim. In maščevali smo se.
Bližal se je god Lesarjeve Lucije. Na predvečer pa je zbral Peter Pelin štiri pevce ter jih peljal pod okno Lucijino. In stopili so v kolo ter zapeli z nado, da bodo za plačilo pili, Prešernovo: „Luna sije." — Nam pa se je že zdelo, da dijur-nistu ne bode ta večer mirovalo srce ter da bo aranžiral kako podoknico svoji izvoljeni. In poskrili smo se bili v meji, ki je obdajala Lesarjevo hišo. Ko pa so lili prvi akordi krasne pesmi v nočno temo, začulo se je divje tuljenje iz meje. Plaho ozirali so so pevci iu pesen zamrla jim je v grlu. In pobrali so svoja kopita ter bežali, kakor bi jih podil sam Bog nas varuj. Za njimi pa je letel nbogi Peter Pelin ter jih klical nazaj. A mi prilezli smo iz meje na cesto ter se' jim glasno smejali. Oni pa so bežali proti čitalnici naši tet si potem zalivali strah in jezo s slabim pivom. Mej tem »topili smo mi v kolo pod Lucij inim oknom ;.ti tisti Koncev Janez, ki sedaj tam v pogorji krščanske duše in sebe pase, pel je solo: „AT ni tujem tudi zvezda me poznaš?" Mi pa smo v zboru „brenčaliw.
Drugi dan pa je govorilo vae mesto o dijur-nistu Pelinu in o ponesrečeni podoknic.
Prosimo torej vse spoštovane rodoljube, stare iu mlade boritelje za pravico, naj v tem važnem času volitev ne prezrejo našega klica, ampak naj vse storijo, kar je v njih moči Kdor je v svoji občini zmage gotov, naj priskoči se sosedni občini na pomoč. Prosimo nadalje, da bi nam rodoljubi kot naši zaupni možje VBe poročali, kaj se v njih krajih godi, kako se zoper našo stranko deluje, kaj se v nasprotnem taboru snuje itd. V dvomljivih slučajih naj se obrnejo na nas za sovet in za pomoč. Groženja in pretenja nasprotnikov naj se ne bojijo, saj imamo )> ostave, ki nas morajo braniti
Redar bodo volitve razpisane, priporočamo posebno shode volilcev po raznih občinah. Rodoljubi vsake občine naj napravijo za svojo občino tak shod, kjer se pogovorijo, katere može bodo volili in kako bodo postopali, da dobijo večino na bvojo stran. Bolj ko so taki shodi obiskani, boljši bo. Kdor je zmožen v besedi, naj pri takih prilikah porabi svojo zgovornost za dobro stvar; to mu bo v čast pred Bogom in pred ljudmi. V takih priložnostih plašljiv o s t in bojazljivost ni na pravem m e s tu.
Vsak, ki ima pravo slovensko srce in čuti za naš ubogi, teptani narod slovenski, naj so nemudoma loti imenitnega volilnega dela!
Ves naš trud, naše žrtve in naše sitnost; pri volilnem boji darujmo v dober namen, tako nam nikdar ne bo zmankalo srčnosti in delavnosti, iu še zasluženje bomo pri tem imeli. Bog daj srečo! Vse za vero, dom in cesarja!"
Slovanska liturgija.
Znano je, da je v mnogih krajih v Dalmaciji in po Istri že od starodavnih časov še v navadi starosloveuska liturgija, glagoljica, katere se kakor dragocene svetinje držita narod in duhovščina. V najnovejem času nastal je nek In up in neka razburjenost mej narodom, ker je sedanji škof Spljet-ske skotijo, monsiguor Nakič, zabrauil nečemu mlademu duhovniku brati novo mašo v Btaroslovenskem jeziku
Spregovoriti hočemo o tem važnem slučaji, ker
Bil je ples v naši čitalnici. Oni dolgovezni Vineencij Kljunač, moj sošolec, ki bo je Štulil na vsako veselico ter se posebno smukal okolu Lucije, bil je na tem plesu. Drugo jutro pa nam je pripo-vedoval, da je mnogo plesal z Lesarjevo. Tam j>a mu je neki razkrila, da ne more trpeti Petra Pelina, ter da bi raje ljubila vsakega nego njega. „Sicer pa ne vem, kak bi moral biti oni mož, za kojega bi se jaz unela." — — Ošabna, v resnici ošabna bUa je Lesarjeva Lucija! — A vender je potem ljubila še Pelina, prav strastno ljubila!
To pa je prišlo tako-le :
Kar nas je bilo starejših dijakov in oboža-teljev Lucijinib, dali smo slovo srednjim šolam ter Be razkrojni i ua vse vetrove. Na naše mesto pa jo »topilo dijaštvo, ki je bilo malo prida. Samo za knjige so živeli, žensk pa bo se bali kakor samega vraga. Lucija bila je na srednji Šoli pozabljena, mrtva, pokopaua! a pozabil je ni Peter Pelin. Varno sledil jo je ua vseh potih, obiskoval vedno veselice, ua koje je hodila ona, ter se kunečno na veliko svojo radoBt osebno seznanil z ujo. Od tedaj pa ni več hodil po cesti za njo, temveč poleg nje in na veselicah sukal se je ln okolu nje ter plesal samo ž njo, ker pa je imel dober jeziček, kakor vsi iz Petelinove rodovlne, natvezil jej  je v časa
nekateri časopisi to stvar skušajo razjasniti na drug način, češ, da škof ni nasprotnik  glagoljice, nego da je *tVar brez VBneega daljnega pomena  in pro uzročei a le po nesposobnosti dotičnega duhovnika.
Navesti hočemo članek, ki ga je pisal o tej zadevi izvrstno uredovani „D i r i tt o C r o a t o", ki se glasi:
Hud razpor nastal je nedavno mej špljctskiro škofom in domoljubno duhovščino te škofije. Mon-signor Nakič prepovedal je z ničevim izgovorom nečemu mlademu duhovniku brati novo mašo v staroslovenskem jeziku, ki je hi stoletja v rabi v vsej škofiji in katere se naS narod zvesto drži. Samovoljna prepoved izbudila je nenavadno ruzhur-jeuje po vsej škofiji. Vsi, duhovniki, kakor tudi posvetni živelj in narod so jako razdraženi po škofovem ravnanji, ter hočejo z vso odločnostjo braniti glagoljico, staroslovenski jezik proti vsem nasprotnikom te svete dedšine naših prednikov.
Rasni prejšnji cini monsignora Nakiča kazali so očitno, da so se motili oni, ki bo bo nadejali, da bode on vreden naslednik zasluženega in obfcu-lovenega Kalo^jera Zadnji njegov čin dokazuje jasno, da je škof Nakič popolnoma nastopil pot nedomo-Ijnbne, protinarodne delavnosti.
Kak<<r se poroča iz Spljeta, so duhovi tam tako razburjeni, da je prišlo že do javnih demon nt racij. Zbrala se je velika množica ljudstva pred škofovsko palačo ter klicala : Živela glagoljica! Slava škofu Kalogjeri : (To je bil namreč prejšnji škof.) Po drugih Rporočilih bilo je tudi pobitih več okenj na Škofovski palači.
Mi moramo obžalovati, da bo demonstracije proti škofu Nakiču se izjavile na tak način; ob jednem pa čutimo dolžnost, da slovesno grajamo obnašanje tega prelata, ki je nasprotujoč slovanski liturgiji, se dotaknil do živega čutom naroda svoje škofije, ter tako prouzročil hrupne demonstracije proti sebi.
Zvedeli smo, da se v SpljetU snuje energičen upor proti odredbam Škofovim, Duhovščina hoče braniti do skrajnosti glagoljico proti latinščini. Ob-č.ne okraja Spijetakega se razgovarjajo mej saboj o načinu, kako braniti narodove pravice proti prepovedi Tudi v krofih narodovih zastopnikov se je stvar vzela v resno pretresa vanje.
Vse to nas veseli in nas vsaj deloma odftko-duje za neprijetne občutke, katere imamo, videči sedanjega škofa &jdjetskega neprijatelja glagoljice in 8tarosloveiiRkHga jezika, katerima se protivi baš v tej škofiji, kjer se je slovanska liturgija gojila s toliko ljubeznijo do Dajnovejega časa in imela v predniku Nakičevcm, v škofu Kalogjeru tako na-udušenega in vrlega branitelja in zaščitnika.
Priljatelji ataroslovenikega jezika v Špljetu naj ne Izgubijo pogum« in naj ostanejo trdni v sklepu, da z vsemi postavnimi sredstvi branijo dragoceni in starodavni privilegij, ki ga uživa narod hrvatski.
Kakor se kaže, so za hrbtom škofa Nakiča jezuitje in duhovni glavar Dalmacije, nadškof Mau-pa«, strastni nasprotniki prvi kakor drugi vsega, kar je slovansko in vedno pripravljeni v cerkvi širiti latinski duh mej Slovani Našim ljudem turej priporočamo največjo paznost in vstrajnost v novem, teškom razporu.
Iskreno želimo, da zmagonosni izidejo iz boja in da slovanska liturgija ostane tudi nadalje spoštovana v škofiji Špljetski, kakor to zahteva njena slavna stoletna zgodovina'1
Tako piše omenjeni list, ki je o stvari gotovo dobro poučen. Ker ima stvar globok narodni pomen, omenjati se nam je zdelo potrebno to dogodbo. Da je baš staroslovenSČina v cerkvi mogočen jez proti poitalijančevanju hrvatskega paroda v Istri in Dalmaciji, o tem smo imeli priliko govoriti Že večkrat, o tem ne dvomi več nob«n razumet človek. Želeti je torej, da čestita staroslovenščina in nje zagovorniki, kateri imajo za sebe gotovo simpatije vsacega pravega Slovanu, zmagata vse ovire, kntere se jima stavlja baš od take strani, o 1 katere bi tega ne bilo pričakovati. Y.
Politični razgled.
Notranje <lcželc.
V Ljubljani, 28. jauuvarja. Češki deželni zbor se bode mi]brz že danes ali pa jutri zaključil, morila pa tudi razpustil.    Vlada se je že lahko preverila, da sedanji deželni zbor ne bode pritrdil vsem predlogam, ki se tičejo sprave in zato se ne bodemo čudih, če ga razpusti.   Seveda  se  ne ve,  bolo li nove volitve   še ugoduejše za vlado.   Mladočehi so zadnji čas pridobili precej upliva in bi torej uteg n i li še izpodriniti   kacegi Staročeha.    Staročehi so se itak že hranili, odložiti svo;e mandate, boie se, da ne bodo več voljeni.  Vladni pritisk  na Češkem ne bode toliko opravil, kakor  drugod,   ker narod češki  je  jako  zaveden, kar je pokazal v mnogoletnih političnih boph.
Itusinska sprava „Politik' je izvedela, da so Poljaki Husinom pripravljeni prepustiti 18 državnozborskih mandatov. Potom ta cm bi v novem državnem zboru bilo 40 Pollakov in 18 Kusinov iz Galicije. Nam se to ne dozdeva verojetuo. Poljski listi poslednji čaB kaj odločno pišejo proti vsaki sj>ravi z Rusini in soditi smemo, da izražajo mnenje poljske stranke. Tudi bi bo ugled Poljakov v državnem zboru jako pomanjšal, ko bi propustili Rusinom toliko mandatov. Ker se sedaj ima izvršiti važen prevrat v notranii politiki, bodo Poljaki tudi gledali, da odpošljeio na Dunai kolikor je moč veliko število poslancev, da se bode nanje bolj oziralo.
Tirolski deželni »bor je vlada baje  razpustita samo  zaradi Dordijevega predloga,   ker je  hotel Italijanom pokazati, da se hoče odločno upirati njih tožniam  Tako vsaj pišem konservativni in oficijozni listi    Šolski zakon bi se pa itak ne bil rešil v tem zasedanji, ker je konservativna večina bila sklenila,  da se tretje branje odloži, dokier se ne reši zakon o pravnem razmerji učiteljev, da se oba zakona hkratu predložita sank ciji.   Obeh predlog bi pa deželni zbor v tem zasedanji ne bil rešil.    Vladno predlogo deželnega šol skega zakona je odsek bil tako premenil, da bi se duhovskim članom v šolskih svetih bil priznal večji upliv nego drugim članom
Vojaško,
Vojaški poveljniki so letos čez več let zopet dobili ukaz, da naznačtjo podčastnike, kateri so popolnoma sposobni za samostojno vodstvo čet, da se bodo potem v slučaji vojne odbrali za častniške namestnike. Ta ukaz vsekako kuže, da mir ni posebno utrjen in da višji krogi računajo s tem, da v kratkem utegne priti do vojne.
teku toliko, da mu je postala prijatna.   Ta prijaznost pa je rasla od dne do dne ter se spremenila v ljubezen in nazadnje v prav  strastno liubezen. Po mestu pa so ljudje, kakor je že običajnu, jeli govoriti, da bo kmalu poroka dijurniatova z Lesarjevo Lucijo.    Iu tiste stare sad jarice, ki  imajo pri porokah v našem mesti veljavno besedo, menile so, da ne bo slabo diiurnistu Petru, da pa bo ona nosila hlače. — In bila hi poroka  ter dobro bi se godilo Petru Pelinu ob Lucijinih   tisočakih,  da ni imela Lesarjeva Lucija s are sorodnice. Tej bila je izročena Lucija in ta zaklicala je svoj odločljiv „veto", ko se je govorilo o poroki njene gojenke. Tedaj pa bi morali videti Lucijo, kako je obledela, kako so jo obide solze,  kako je  ponižno prosila svojo sorodnico,  da naj vso stvar dobro premisli ter konečno dovoli v poroko.   A starka bila je nemilosrdna. Odločno jo zanikala, da bi Lucija jemala človeka, ki nima stalne službe,  ki ne bo prinesel v hišo drugega uego lačen želodec itd. itd. — Lucija je mirno posluša Iu vsa dokazovanja iu razmotri-vanju starkina, konečno pa je mirno odgovorila odločne besede:    „Moj mora biti, iu moj mož bo, če greva tudi takoj od hiše do hiše beračit."
In ponosno je odšla iz sobe.
Tekli so dnovi, tekli meseci. V mestu bilo je
na videl vbh kakor poprej, a vender se je mnogo spremenilo. Društva napravljala so veselice, ljudje so peli in pili ter plesali, a mej njimi ni bilo Lucije Lesarjeve. Sedela je doma, togovala in obsojala svojo us- n in. Le redkokdaj videti jo je bilo na cesti. Če se je pa prikazala kje, priplazil se je go tovo tudi izza kakega vogla Peter Pelin. Potem pa sta korakala skupa| ter se ogibala obljudenejših ceHt. In govorila sta iskreno, govorila mnogo. Kdor pa ja je srečal, pikro bo jima je nasmehljal ter šel svojim potom.
A tudi to je minulo, kakor mine vse na svetu.
Bilo je po zimi in čitalnica naša je napravila običajno „ Prešernovo slavnost", kjer ae je pilo in jelo v proslavo Prešernovega spomina. Ne vem, kako sem takrat tudi jaz zašel v čitaluico. In ni mi Žal. — Bil je pri slavnosti tudi naš znanec Peter Pelin in — dolgovezni Vineencij Kljunač. Zadnji pa mi je razodel, da je Lesarjeva Lucija videč, da se ne bodo spolnilo njeue želje ločila se od sveta ter ustopila v samostan. Peter Pelin pa se je posvetil svoji službi in radi mladostne svoje elaaticitete postal je velik v očeh svojih predstojnikov ter velik v neki novi službi.
Lucija pa bila je ošabna in vender je ljubila dijurnista Petra Pelina I
Vitanje drž.
Srbski državni Sematizem.
V lanskem srbskem državnem šematizmu ni bila več kraljica Natalija navedena mej člani kraljeve rodbine; letos so pa izpustili tudi kralja Milanu. To jo vsekako pomenljivo, ker nam jasno kaže, da nekateri krogi v Bdemaradu več ne zma-trajo bivšega kralja za člana kraljevske rodbine in mu tako odrekajo vsak kakoršertKoli upliv na državne razmere srbske. Kralja Milana, ki je še lani nameraval napraviti državni prevrat, pa se mu ni posrečilo, je to gotovo neprijetno dirnolo, ali ugovarjal pa najbrž ne bode, ker mora izpoznati, da je itak svojo politično ulogo ž- doigral.
tt ti sija in Jiolf/arija.
Ruski listi nikakor ne odobravajo, da se je vlada obrnila do bolgarske vlade zustran nihilistov. V Sofiji bodo ta korak tako tolmačili, da Rusija že na pol priznava bolgarsko vlado. Od vlade, katero ima Rusija za revolucionarno, bi se ne smelo za. htevati, da bi izročvala rovarje. Korak ruske vlade tudi nobeuega uspeha ne bode imel, ker bodo bolgarska oblastva gotovo preiskave pristranski vodila.
Belgijsko prestol o nasledstvo. Ker btlgijski kralj nema nobenega sina, njegov brat pa le še jedinega petnajstletnega Alfreda, in so ženske v Belgiji od prestolonasledstva izključene, se belgijski monarhisti že boje, da bi se utegnil izprazniti prestol, ko bi umrl morda še princ Alfred. Po belgijski ustavi sme kralj imenovati v takem slučaji v Bpora/umljenji obeh zbornic naslednika. Ali tako sporazumljenje hi se morda tako lahko ne doseglo, ker je v Belgiji republičansko gibanje že precej močno in bi se v takem slučaji še po-vekšalo.
Dopisi.
1% Ormoža 27. jauuvarja. [Izv. dop.j Dne 22. jannvarja t. 1. izročili smo tikaj materi zemlji truplo prerano umrlega, obče priljubljenega nadobudnega gospoda Antona Magdiča mestnega živili, zdravnika v Varaždinu.
Pokojnik imel je še le 25 let in je bil sin pred 12 h ti tukaj umrlega gospoda dr. Antona Magdiča, ki je nadalje slovel, ne le kot veleumni iu človekoljubni zdravnik, ampak tudi kot kremenit značaj iu neutrudljiv narodnjak prve vrste.
Čitalnični pevci peli so mu pod znano spretnim vodstvom gospoda učitelja Franca Vabiča iz Ruuč žalospeve na domu in mirodvoru tako izborno iu ginljivo, da jim gre občno hvaležno priznanje.
Osobito pa se je odlikoval s svojim milo do-nečim tenorom gospod nad učitelj Anton Po rek ar iz Huma, kojemu petje ljubečo ljudstvo pridaja opravičeno priimek „Humski slavček".
Pogreba se je udeležilo navzlic hudi zimi in velikemu snegu dosti občinstva iz mesta in okolice. Naj služi to občno sočutje materi gospe j Jožefi Mag-dič, kakor vsej povsem narodni in obče spoštovani obitelji Magdič vsaj deloma v tolažbo. Pokojnik pa nam naj oBtane v večnem spominu !
Iz Zagorju ob Savi 27. jauuvarja. [Izv. dop j Tretji Sokolski večer s tombolo prirejen v nedeljo dne 2f>. t m. v gostilni „Pri belem jagnjetu" je vzlic zimi, katera je kakor drugod tudi v nas huda, privabil toliko občinstva, da so bili vsi prostovi omenjene gostilue napolnjeui. Mej drugimi tujci počastila sta nas tudi dva c. kr. gg. uradnika iz Litije z gospema soprogama.
Lepi dobitki, katere so vrli rodoljubi podariti blagovolili, pripomogli so nuni zopet za petdeBetak k napravi društvene zastave. Gromoviti živioklici so zadoneli iz grl vBeh pričujočih, ko je ust opi I v dvorano podstarosta Weiuberger mej dvema Krunjicama.
Zale Kranjice v belih pečah bilo je mej čilimi „Sokoli", kar veselje gledati. Po tomboli zahvalil se je starosta Medved dariteljem za dobitke, na-vzočnemu občinstvu za mnogobrojno udeležitev, ter ob jednem prosil naj tudi v bodoče vsak po svoji moči podpira društvo „Sokol" kakor tudi „Bralno društvo", za katero se je baje oglasilo nad 80 dru-štvenikov in čegar pravila ne bodo še ta teden poslala visoki vladi v potrjenje.
Ko je končavši svoj govor napil našemu presvetlemu cesarju iu vsem slovanskim narodom zadoneli ao krepki živioklici, godba pa je zasvirala cesarsko himno, katero smo vsi stoje peli. Pevci, katerih napredek so osobito tujci občudovali, zapeli so nam tudi tri krasne pesmi-
Hvalevredno in zabavno je brat Škarlovnik, predstavljal „ Kamniškega kmeta". Ob polunoči pričel se je ples, ki je trajal do ranega jutra. Vsa-emu, ki je preje ali pozneje zapustil prostore,
bralo se je na obrazu zadovoljnost, radost in želja doživeti se dosti tacih večerov.
V nadi, da se to zgodi, zakličemo iz dna srca „Živio Sokol!" --
Iz Novega men t a, 27. januvarija. [Izv. dop.] Poročam z veseljem, da je bila veselica, ki se je priredila 17. t. m., bolje obiskovana in živ alineja, kakor smo se nadejali in to kljub pomoti, ki Be je zgodila glede ustopnine.
Osobito zadovoljno je bilo občinstvo z gledališko predstavo „Gluh mora biti". Čeravno nismo imeli za vajo niti jednega tedna na razpolaganje, vender se je igralo v splošno zadovoljnost občinstva, iu celo veščaki v tej stvari izrekli so svoje odobravanje.
Pri tej priliki izrekamo zahvalo našim pred-stavljalcem, pred vsemi  pa gospici H. SejdI, ki je zopet pokazala svojo izredno domolj ubnost in po žrtvo valnost.
Ker vidimo, kako se slovensko občinstvo zanimiva za slovensko gledališče, upamo, da nam bode mogoče, še večkrat ustreči njegovi želji in prosimo, da nam ostane vedno naklonjeno, osobito pa, da nam ne odrečejo svoje pomoči one p, n. dame in gospodje, ki so zmožni za tako sodelovanje.
Domače stvari.
— (Dr Savo babo rak e volitve.) V Ljub Ijani bivajoči narodni poslanci so se včeraj sešli ter zjedinili o postopanji glede na državnozborske volitve. Kandidate postavljal in volilcem priporočal bode širši narodni volilni odbor, ko mu dojde s cele dežele od zaupnih mož mnenje volilcev. Obširneji oklic objavimo v soboto.
— (Slovensko društvo štajersko) skliče kmalu velik shod zaupnih mož v Mariboru da se pogovorijo za složno postopanje pri razpisanih volitvah za državni zbor. Slovenski domoljubi naj pa mej tem zvesto izvršujejo svojo narodno dolžnost, zlasti pri izbiranji volilnih mož. Odbor.
— (K položaju,) nastalem vsled razpusta državnega zbora, priobčili so „Narodni Listy" uvo-deu članek, v katerem najprej omenjajo levičarjev naporov, da bi vender že dobili vladno krmilo v roke. Plener hotel je odpihniti Dunajevskega, Chlu-metzkv pa Fnlkenhavoa, ali pa Pražaka. Levičarji oblegali so kabinet in hoteli uprizoriti ministersko krizo še pred volitvami, katere hi potem oni imeli v rokah. Oblegani kabinet sešel se je bil trikrat v vojno posvetovanje, naposled pa sklenil, da se državni zbor razpusti in hitro razpišejo volitve. S tem dosegel je Tnatle toliko, da bode volitve vodil sam, Dunajevski pa to, da je porazil Pbnerja, ki je bil s pristaši svojimi ledeno presenečen o tem preobratu, kakor se je oči vestno videlo v deželnem zboru češkem. Mladočeško glasilo potem naglasa, da je v večkrat omenjenem komentaru govor ob ustavnih, ne pa o državnopravnih pravicah, da se poudarja i ndi vidu valnost narodov, ne pa državnopravna individuvalnost kraljestev in dežel, — in sklopa iz tega, da bode TaahV i v bodoče držal se sisteme nemške centralizacije in bo bode protivit rešitvi državnopravnih uprašanj. Naposled pa pravijo „Narodni Listy" : „ Kakor grof Taaffe s svojo „spravo" naroda češkega ni zalopil, isto tako ae mu to tudi posrečilo s tem, da je nagloma razpisal državuozborske volitve. Vladi, ki še vedno hoče izvesti Dunajske punktacije, a neče uič Čuti o premembi volilnega reda, katera neče premeniti centralistične decembarske ustave ua korist avtonomiji in zgodovinskemu pravu, — taki vladi bode narod češki pri državnozborskih volit vah dal priBtno češki odgovor." — Sicer j pa sedai, ko se je polegla prva osuplost, zuvladala povsod mimeja sodba in „N. fr. PreBse" sama kaj skeptično sodi o državnega zbora razpustitvi iu o bodočnosti. — .Politik" pa piše: Z gotovostjo se sme misliti, da bode narod češki izvolil v državni zbor večinoma Mladočehe, kateri bodo izvestno važen faktor, katere bode jemati v poštev.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek dne 2. februvarja bode se ponavljala šaljiva igra s petjem in godbo: „Ćevljar baron". Ustopnice za to predstavo dobivajo se že danes v čitalnični trafiki.
— (Družbi a v. Cirila in Metoda) je ■abrala vesela skupina Uaider-jeve gostilne v Brežicah ob zvonkih glasovih domače pesmi iz domaČih grl svoto 10 goldinarjev. — To je iz prav kratke dobe zopetni dar te čast. družbe. Mi bi torej želeli,
da bi tem pošteno se veselečim našincem uresničilo se še narodno preroštvo: v tretje gre rado.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Za „Sokolovo maš ka rad o") se vabila že razpošiljajo. Ko bi kdo po pomoti vabila ne bil dobil, blagovoli naj se zglaBiti pri odboru. Glede skupin javiti nam je, da sta se sestavili dve novi: „Razposajeni šolarčki" in pa Jeden", ki bode predstavljal posamične tedenske dneve. Ti dve skupini bodeta izvestno zelo prijali in pospeševali zabavo in veselost.
— (Kamniška Železnica) otvorila se je danes brez vsake posebne slavnosti. Prvi vlak odšel je iz Kamnika po 5 uri zjutraj in v Ljubljano vozil 1 uro 25 min. Od danes naprej bodo redno vsak dan odhajali trije vlaki iz Ljubljane v Kamnik, trije pa iz Kamnika v Lubljano. Za promet je torej dovolj skrbljeno. Vozoi red je nastopni: Iz Ljubljane odhaja vlak ob 7. uri 25 min zjutraj, ob 12. uri opoludne in zvečer ob 6. uri 25 minut in Bicer s posebnega kolodvora tikumu državnega (Ru dolfove železnice kolodvora) v Šiški. Vozni na je naslednje določena: III. razred: iz Ljubljane do Črnuč 13 kr., do Trzine 23 kr., do Domžal 29 kr , do Jarš Mengša 35 kr., do Homca 37 kr , do Kamnika 47 kr. II. razred: do Črnuč 25 kr., do Trzine 45 kr., do Domžal 58 kr.. do Jarš Mengša 70 kr., do Homca 74 kr., do Kamnika 94 kr. I. razred: do Črnuč 37 kr., do Trzine 68 kr , do Domžal 86 kr., do Jarš-Mengša 1 gld. 5 kr , do Homca 1 gld. 11 kr., do Kamnika 1 gld. 41 kr Ob Ljubljanskih tržnih dnevih, to je v sredo iu bo-boto, in ob nedeljah in praznikih izdajali se bodo vozni listi za tja in nazaj (tour in retour), ki bodo stali po razredih: za Črnuče 20. 38 in 56 kr , za Trzino 25, 68 kr. iu 1 gld. 1 kr., za Domžaie 44, 86 kr. in 1 gld. 30 kr., za Jarše-Mengeš 53 kr, 1 gld. 6 kr. iu 1 gld. 57 kr, za Homec 56 kr., 1 gld. 12 kr. in 1 gld. 66 kr., za Kamnik 70 kr., 1 gld. 92 kr. iu 2 gld. 13 kr. Proga je 23 kilometrov dolga, na njej pa se bode gotovo razvil živahen promet, posebno ko prične ugodneje vreme. Kamnik je sam na sebi jako lepo mesto, okolica prekrasna in polna najlepših sprehajališč, zatoiej bode sedaj, ko je promet tako olajšan, Kamnik za izletnike imel posebno privlačno Bilo. Železnica bode za Kamnik in Ljubljano imela izvestno mnogo koristi].
— (Glas izmej občinstva.) Pod tem naslovom priobčil je bil v našem listu z dne 21. t. m. g. F. T. pritožbo o nekem dogodku na državui železnici. Kakor smo poizvedel!, imel je dotični uradnik takrat prometno službo in ga zatorej glede omenjenega dogodka ne zadene nobena krivda.
— (K ljudskemu štetju) Iz Kranja se nam piše, da se je ondu za Nemca upisal neki Pogačnik, agent s šivalnimi stroji, kateri ima največ posla pri kmetih in častiti duhovščini. Gosp. Golob, gostilničar „Pri stari pošti", upisal se je tudi za Nemca, gosp Sajovic „Pri novi pošti" pa jO sebe upisal za Nemca, za svojo obitelj pa jo upisal slovenščino kot občevala! jezik.
— (Nov h r vat« k časopis). Deželno/bor-ska večina v Zagrebu hoče izdajati od 1. februvarja naprej nov list pod imenom „Pravi prijatelj naroda". V redakcijoualni odbor je izbranih šest poslancev. List bode podpiBal kot lastnik predsednik klubu saborske večine Vukotinovič, odgovorni urednik mu bode pristav vseučiliške knjižnice dr. Julij Rozaner.
— (T a b a č n i k o n s u m na Kranjskem) Na Kranjskem prodalo se je 1. 1890. — po poro čilu uradnega lista — 17,540.130 amodk in 15,937.720 cigaret, 178 m. stotov duhana in 4929 m. stolov tobaka za pušiti. Za tabnčne izdelke stržilo se je skupaj na Kranjskem 1,167.249 gld. V vsej Avstriji znaša znesek za prodane tobačne izdelke 78,471 075 gl. 16 kr. V vseh tabačnih tvornicah Avstrije je 364 uradnikov, 200 delovodij in slug in 32.888 delavcev iu delavk.
— (P o gozd o van je Krasa.) V^ega skupaj seje udi. 1876. naprej na državne in deželne stroške pogozdilo na Kran)skem Krasu 580*38 hektarov. Porabilo se je za to 8,810.350 raznih drevesnih sadik.
— (Podružnica sv. Cirila iu Metoda na Pivki) priredila bode dne 8. februvarja v Št. Petru, v prostorih gosp. Korošca, veselico v ko« rist društveni blagajnici. Ker bodo pri tej veselici sodelovale znane izvrstne moči, nadejati se je prav
obilne udeležhe. Podrobneji, prav zanimivi program priobčil se bode v kratkem.
— (Čitalnica Postoji nska) priredi veselico v nedeljo dne 1. svečana 1891., v prostorih gosp. Alojzija Uurgerja. Vspored: 1. F. S. Vilhar: .Domovini", mešan zbor. 2 Kocijančič: .Oblački", moški zbor z bariton-solo, bariton poje g. I. D i t-rich 3. Fr. Pastiržk: „Pozdrav ljubici", idila za dvoje citre. Igrata gspdč. Avg. Matannvič in g. I. Vičič. 4. F. S. Vilhar: „Ustaj!" mešan zbor. 5. Gj. Ei8enhut: „V naravi", šal|iva polka za moški zbor s spremijevanjem na glasovir. Spremlja g. I T hum a. 6. Schubert: „Advokat je." Šaljiv tro-spev. Na glasoviru spremlja gspdč. Avg. Mata novic. 7. Srečkauje. 8 Ples s kotiljonom. Začetek ob 8. uri /.večer. Ustopnina: neudje plačajo f>0 kr., udje so u sto p h ne prosti. Odbor.
— (Vipavska Čitalnica) priredi veselico v spomin Valentinu Vodniku dne 2. svečana 1891 v svojih prostorih. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Flajšnmn : „Himna Vodniku", moški zbor. 3. Hajdrich: „Slovo*, moški zbor. 4 * # * „Že-žulinka", moški zbor. 5. „Popolna žena", veseloigra v jednem dejanji. 6. »Jan ni bedak", šaljivi zbor. 7. „Črevljar In krojač', šaljivi dvoapev. 8. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr., sed> ž 20 kr.; ustopnina k plesu 50 kr. K prav obilni vdeležbi vabi uljudno odbor.
— (Odbor s I o v e n s k e g a b r a I n e g a d r u-štva v Kranji) vabi s tem najuljudneje na plesni venček, katerega priredi v nedeljo dne 1. febru-vnrja t. I. v društvenih prostorih. Začetek ob rt. uri zvečer. Ustopnina udom 30 kr., neudom 50 kr. za osebo
— (Odbor tn I o v a d no -gasilnega društva „3a vinjaki Sokol") Bklenil je v se|i dne 23. t. m., da se tudi dame v zvezo tey;a društva vsprejemajo. Tukajšnje gospe iu gospodične so za to stvar jako unete, kajti do sedaj šteie društvo že deset sester ,,S<iko!ovk", nemalo število za tako kratek čas. Nadejamo se, da se nam bodo še druge narodne dame pridružile in s tem naši društveni stvari koristile. Na zdravje! Odbor.
— (Ljudska št e te v u a Hrvatskem.) V Djakovu naštelo se je brez vojaštva 43(59 oseb. Leta 1880. bilo jih je 3725, priraslo je torej 614 oseb, ali 16% Mesto Brod ima 5276 prebivalcev, za 843 več kakor 1. 1880; mesto Požega 3951, to je za 720 več, kakor pred desetimi leti; mesto Koprivnica ima 5089 prebivalcev, naraslo je v desetih letih za 462, predmestje Bregi pa 1396.
— (S t e n o g r a f 8 k o društvo v Zagrebu) imelo je glavni zbor v nedeljo. Prof. Magd i č je razlagal, da je društvo bilo že osnovano I. 1882, pa ni moglo delovati, ker je bilo premalo praktičnih stenogiafov in premalo odziva od strani občinstva. Zdaj se je stvar obrnila na bol|e. Pri dež. zboru v Zagrebu sodeluje 10 praktičnih stenogiafov, iu v mladem naraščaji opaža se dosti zanimanja za to stroko. Deželuozborski stenografi so po dobrovoljnih doneskih nabrali za društveno namene 160 gld., kar ae je z odobravanjem vzelo na znanje. Predsednikom je bil voljen prof. Fr. Magdič. Odbor, v katerem je 7 članov, dobil je od skupščine pooblastilo, da sme osnovati društveni časopis, kadar bodo društvena sredstva to pripuščala
— (NeBreča) V sirotišču na Josip ovcu v Zagrebu obstrelil je pretekli petek po neprevidnosti 13 letni dečak milosrdnico Lukrecijo P., ter jo nevarno ranil. Prisedši v sobo delavcev videl je puško, ki [e bila tja postavljena /a slučaj, da bi se prikazali volkovi. Misleč, da ni nabita sproži proti vratim, pri katerih se je isti lup nesrečni na-ključbi prikazala milosrdnica, katero je strel zadel v rame. Kakor poročajo listi je nesrečnica podlegla
t*	žkim ran h m.	
	•! nt z*i tIour-fixe. ^^>>-	
		
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Praga 27. januvarja. (Deželni zbor.) Železnični odsek predlagal: Vlada naj še tekom tega leta zagotovi zgradbo železničue proge iz Divače v Skofjoloko, napravi podrobni načrt železnice čez Karavanke in tehniške fi-nancijalnc študije o žele/nični progi ltotten-mann-St. Georgen.
Praga 27. januvarja. Razstav ska pisarna objavlja naznanilo: Iz izkazov oglasil je raz-
vidno, da se bode vsega vkupe razstave udeležilo 696 nemških tvrd, katere so vkupe za prostore plačale 40.000 gld.
Rim 27. januvarja. Muzejski ravnatelj v Speziji dognal, da dozdevni vulkanični izbruh mej Genovo in Spezijo ni druzega nego agorenje pod zemljo nakopičenih organičnih tvarin.
London 27. januvarja. Iz Sofije se javlja: Vdova iismnVnega majorja Panice poročila se je preteklo nedeljo z ravnateljem narodne banke bolgarske.
London 27. januvarja. V dolenji zbornici izjavil FergUSSOn, da po njegovem mnenji ni osnovana vest, da si Nemčija prizadeva dobiti od kralja siamskega pristanišče na poluotoku Malaka.
Novi York 27. januvarja. Železnic ni vlak vozeč topničarje in konjiški polk, vračajoče se iz vojne z Indijanci, trčil je pri Ir-vingu (Kansas) z nekim drugim vlakom. Oba vlaka sta baje znatno poškodovana. Podrobnega poročila še ni.
Dunaj 28. januvarja. Dunajskega mesta ples odlikoval je s svojo navzočnostjo cesar, kateremu so se priredile živahne ovacije.
Pariz 28. januvarja. Ker se je predstava Sardou jeve igre „Therrnidor" prepovedala, bi se imel v „Tlieatro franoaise" igrati „Tartuffe*. Poslušalci burno protestovali. Ko se je zastor štirikrat kvišku potegnil in zopet spustil iu so se protesti ponavljali, odpovedala se je predstava, ustopnina pa povrnila.
Ostrogon 28. januvarja. Včeraj in danes došli nadvojvodi Friderik in Josip Avgust, ministri, škofje, generali in mnogobrojne deputacije državnega zbora, glavnega mesta in drugih korporacij. Zaradi bolehnosti nadškofa Saina.se bode najstarejši škof Csaszka vodil pogrebni sprevod.
Bona 27. januvarja. Porotniki proglasili so časnikarja Otnesso, ki je ubil svojo ženo in njenega ljubimca, nekrivim.
Kazne vesti,
* (Ivan Ur tli.) Usoda ladije „Sta. Marga-retha" je fie vedno zavita v teinntn. Koncem novembra meneča še *e je poslala argentinska tup« njača nYorme]uu in pozneje še drog parobrod da zasledujeta <d> \se| argentinskoj obali po izgubljeni ladiji. Konečoi uspeh te ekspedicije so v pn stolnici argentinski tu znan V BuenosAyresu, kakor tudi v Moutevideu no še vedno nadejajo, da se je „Sta. Margaret ha"   prenaglo [»ostavila na mrtvaško ltsto.
* (S zor h  S/, i o n).   Tako   BO zove   nov v madjarskem jeziku pisan srbuki (?) list Subvencijo bode imel od patriarha. Da hode delal za mad ptistvo, o toni   h.....      ni dvomiti
* (Čuden de but novinarja) Nedavno umrl je Francoski senator Peyrat, ki je došel v Pari/. I 1H30 kot gladen dijak. V ki in? zadregi napisal |e članek proti knj'gi „Memoiie iz revolucije i. 1880" te* ga izročil uredništvu .Tribune". Čla nek bil je tiskan, a list zarad tega ustavljen, urednik zapit, in kaznovan h looo fr. globe. To je Pey-rata »»turilo tuku klavnega, da so se založitr-lji za njega kar trgali m tako postal je izdapitelj lista nAv»nir National". Kot urednik postal j*' poslanec, dokler ni umrl kot bogat senator.
* (S luča] no ali nalašč ) V nekem oklici za pristop  k nek« mu  društvu,  katero ima nalog, delovati proti protiseniiti/mu. bili s<» {»odpisani: Aschersonn I v Berolinu,   Isacsohn v Frankobrodu, Lucius v Frankobrodu,      Schoberer vFrankobrodit, Lippold v M u i nii R »ssler v Frankobrodu, lakobsohn v Frankobrodu,   Asehorsohn 11 v Uerolinu, Altbaus v  lleiolmu,           Evuern v lbumcnu, Neumann v llerolinu,         L>avisohn \ Frankobrodu, Cohu v Frankobrodu,         John v BeroMotl, Ehlera v Frankobrodu,       Thoivvart v Frankobrodu,
Et>e v Berolinu. Ko bo biLi o I > i a v i i i oklic, bili so podpisane! jako nezadovoljni, ker prvo črke njih innn dado besede: „Ailianc<' isrnelite!u. Ne ve se, če se je to slučajno pripetilo, ali se je pa oklic nalašč v taki vrsti podpisovat pošiljal.
* (Zameti v Rusiji). V južni llusiji mede že već dni tako, da so v nekaterih vaseh hiše do studi zaineteue in je ves promet ustavljen ua vse strani.    Mnogo ljudi je zmrznilo
* (S n o g v Kimu i u N e a p o 1 j i.) Letošnja izredna zima raztegnila se je tudi ua južne krap.', kjer je sneg le jako redka prikazen Iz Kima in Neapolja ho poroča, tla je tam zapadel sneg t:tko tla je bil promet otefikoČen ia dlje časa. Posebno v Rimu je medlo te dni prav pošteno iu se je staro in mlado zabavalo s kepauji m. Fiukarji in tramvaji morali bo prenehati z vožnjo, ker konji neBo takun j/rednim slučajem primerno pod ko vanj.
..LJUBLJANSKI IW
Mtoji
xn wnm leto -i.«« ; ia pol leta
g|d, !S.»0; z» četrt leta |gl<l. 1.1 ft.
3fc
Tujci:
27.   j :i 11 U V ;i r j m
Pri Mnllci: Miserovakv iz Gradca. — Vedco, Linhart, ficiraiger, L-srdng, Kolm, The mer, Adler Schrecker, Utern z Dunaja. — Dr. Linhart iz Kočevju — Kokler It Vi rone. — Uhles s soprogo ii Frankobroda.
Pri Momi: Dreym»n z Diiunja. — Iaer iz Press-nitze. — Klndva iz Ilirske. Bistrice. MUHer iz Gradca.
Moli iz Stookeran«. — Lowy i/. Budimpešte.
J*ri liMvnrHkfin dvoru: Mayer iz Gorice. — Reven iz Sigenh*fbftxg». — Mtlller z Duuaia.
Pri južnem kolo«! i oru : Ditricli |i Limbcrga. — Vrancsic —
Umrli so v IJiiCtlJuici :
2<>. jannvarja: Ivarolitiu Prosenc, zavarovalnega uradnika žena, 40 let,   Slonove   ulice st. 52,  za srčno kspjo.
27. junnvn-jn: Frančiška Perdan, strojevodjeva hči, 17 let, KitrlovSka cesta št. 14, za j etiko. — Marija 1'rener, gostija, W2 let. Prečne ulico st. 2, za oslahljenjem.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanju	Stanje buromotra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
C * t—' n	7. zjutraj. 2. popof. 9. zvečer	748'C mm. 7429 mm. 7440 mm.	—16*0' C — 4 O« C —10"2« C	brezv. si. zah. si. zah.	megla jasno jasno	000 mm. 1
Srednju temperatura —9,9°, za —8-5° pod normalnu).
ZOuLr^aojsl^SL borza
dne 28. januvarja t. I. (Izvirno telc^ruli^no por-ribo
Miku
Srebrnu rentu
Zlata rotita .
5°/0 marčna renta Akcije narodna In Kreditne ukc.tju .
London.....
Brebro .....
Napol......
0. kr. cekini . Nemške markei . 4"/,, državno srečke Driavnu srečke, i/, i rjgeraka ziaiu rentu 4"/„ , Ogersku papirna renta 5°/0 . DutntVM r»|f, srečk« 5" „
Zeiolj. oho. avatr. 4' , '„ Klati
Kreditne srečk«.....
UmJoiio' i- irečke .... Akoije »ugJo-avsIr. bank«: 'l'rauiway-driiHt vel). 17() yltl.
I. I8f» \
vfieraj	—	dati mu
gld.   91 rj>	- «l«l	91 «i»
,    91 7n		lil «5
, 10805		1(18 90
h-a 20	-	102 20
„ leOO-	— j	1000
n 30H;*)'l	n	808 50
, ,I4--		113 95
		9 04«/,
40		40
G0f>		50-05
25 1 ^ld.	181  *<lo\ — kt.	
IQ0.	179	•    75 „
	1U4	.    25 .
	100	■    H'> i
100 Jfld',	121	„    50 ,
/ust. listi .	118	,   50 .
100 »:I.J.	IHl	.    -r<) .
10 ,	80	, 25
1*0 .	lti7	,   30 ,
a. v. .	'JIH	
4     Ženitvena ponudba. ►
4 kninar.  uienitr,   poHeMluik uiliu«   in ^
■A   UiiK-lije.  vdovec, <dvrog 50 let star,  v jako živali- k
^  nem  kraji  na Si u j«th kem,  isće znanja  /. varfino J
Odgojeno deklico, ali vdovo brez otrok, da bi jo vzel ^
4 v /.akoo. Nekaj jirtonožonja se. želi. — Le i
^ nmlbe h iiriilejuno fotografijo  prosi se poslati  pod ^
_j iifro: 1*. H. poste   restante Ituj lie LiOtir^ olt ^
^ Navi. Ntu>JerNk«»*k do konca januvarja t. 1.   (.50-1) V
Vsprejme se
gospodična ali vdova
l»rem otrok pod dobrimi  pogoji v alušbo nm d« -
želo. — Taista naj bi bila sred oje starosti, izkušena gospodinja za hišo in poBestvo. Uinela naj bi oskrbovati družino In odgojo otrok. — Ona, koja bi vsprojela to sbižbo, naznani naj svoje stanovanje, natančne pogoje in naj priloži svoje spr čevalo pod Šifro A. pri iipravniStvu „Slovenskoga Naroda". (39_5)
\ občini Slari trg razpisana je služba
okrajne babice
za časa obstanka okrajne blagajne z letno plačo 50 goldinarjev.
Dotične prošnje za to službo naj se «lo dne I O. svečana I. I. podpisanemu glavarstvu predložijo.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci
dne 23. prosinca 1891. (54) ♦ Na najnovojfii in najboljfii način ♦
v *
4, nmetne (33—1 i
t z obe |» zflhavja |
^.   ustavlja brez vsakih holeein ter opravlja ploiubo-♦  vhuJm in  vse r.ol»iif>>  operaeljv, — odatranuje uibue bolečine z usmrtenjem živca
♦ zobozdravnik A. Paichel,
* poleg Uradecke^u čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
Išče se gozdar.
Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati se z gozdno kulturo, ne vsprejme — Znanje nemškega in slovenskoga jezika se zahteva.
Ponudb'* v nemškem jeziku naj ae pošljejo pod naslovom: Gutsverwaltuny Weixelstein (Unter-krain), Station Steinbruck, Siidbahu. (5^—2)
olje iz kitovih jeter
i
i
♦ ♦
iiafelNte)Ae, iiH.|HveiejMe In iiit|upllvuej*4f> vrHle   mcilivinaliio   el{e   1/.   kltovlb jeter.
Stnro|»rev«'r|eiio ar<>d*4ly«» proti kttNlju, eIiimII pri pluenib boleznib, Mkroteljulh itd.
Mala steklenica 5« Ur.,  dvojnu steklenica OO kr.
RerKCiiMkii DorMob-evo olje im Kitovili )eter v trioglalih steklotncah I |(ld.        (793—27)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v i • j n i> i i j« ii i. nn !Mi>Ntnoiii t     11 ii
I
-i
mca v Liogatci
re^lstrovnnfi y,i\ < 1 rt t^a z omejenim po ros Lvo m
vabi častite družabnike k
OBČNEMU ZBORU
koji se hode vršil
dne 8. februvarja t. I. ob 3. uri popoludne
v iftoU-iijeiii fcjogatel, v hiši gospoda Mart. Petrič-a cčevica št. 1).
BITEVKTI RED:
1. Ravnateljstvo predloži računski sklep za 1. 1890. in poroča o poslovanji;
2. Potrjenje letnega računu;
3. Razdelitev dobička;
4. Prensnovitev zadruge v zavod z neomejeniin poroštvom in vslod tega potrebna prememba zadružnih pravil;
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva; (>.  Kazni predlogi.
V Dolenjem Logatci, dne 25. januvarja 1891.
(»51 Ravnateljstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o M i.
Lastni na iu tisk „Narodne Tiskarne*