Letnik XI
sSitlfrniioj gp 4» %
shirala8* igfeaja v $m-M| ak m pM papeMB*,
Iteksptei se ne
poülüm M aa «krvensko ljudstvo
Resolucije' demokratske stranke«
V	nedeljo, dne 6. t. ra. se je vršilo v Ljubljani zborovanje JDS in strankini listi so prinesli sklepe, ki so se naredili pri tem zborovanju. Iz resolucij odseva isti pojav, kojega opažamo po celi Evropi: razpad takozvanih meščanskih svobodomiselnih strank, razkroj njihove filozofske vsebine. Miljukov na Ruskem, Kramar na Češkem sta brez dvoma velika in duhovita pred-stavitelja meščanske svobodomiselne buržuazije, toda pred razburkanimi val p vi življenja sta se morala umakniti na samotne otoke. Tudi med drugimi evropskimi narodi je ta struja, ki je bila pred 50 leti vsevladna, proizvela velikih talentov, a valovi časa gredo zdaj tako na široko, da te stranke nimajo več obstoja in prihodnje volitve jih bodo skrčile povsod tako, da bodo od njih ostali samo še otoki sredi razburkanega moija.
Dr. J. Tavčar, voditelj te stranke med Slovenci, je brez dvoma ne samo ena naj markant-nejših, nego tudi ena naj duhovitejših postav zadnjih desetletij naše zgodovine, človek z „renais-saneno glavo“, toda duh časa gre neizprosno svojo pot, kakor mu jo je natlakala železna u-soda. Ta misel nam je prišla, ko smo čitali naj-novejše resolucije stranke. V njih ni nobene krepke poteze za prihodnjost, samo kompilacija različnih nazorov sedanjosti, neizrazite barve, nejasne konture, .nekaj kompromisa različnih teorij, nekaj stavkov napisanih za reklamo, a tudi marsikaj takega, kar se je zapisalo, ker je bilo treba nekaj pisati, a ni bilo mogoče drugače.
i V prvi resoluciji se obrača na naše zastopnike pri mirovni konferenci s pozivom, naj od-rekd podpis mirovni pogodbi, ako nam ne bo prisojeno naše celotno ozemlje. Zapisati je tak stavek lahko in za reklamo dobro, praktično je pa stvar taka: podpisati moramo pogodbo, kakor jo predloži antanta, ali pa stopiti v nasprotje z antanto in se nasloniti na boljševike.
V	zadevi valute zahtevajo od vlade, da takoj uredi valutno vprašanje, a ne povedo kako. Ureditev bo mogoče pač edino na ta način, da država zaseže v znatnem delu vsa velika premoženja, ft tega JDS najbrže ne bo hotela. Resolu-
cija gl^de agrarne reforme je zelo kratka in ne posebno jasna. Gre za vprašanje, kaj razumemo pod besedo veleposestvo in pod kakšnimi pogoji naj se od lastnikov prevzamejo. Ako bo vlada plačevala velike odškodnine, ne bo znatno pomogla revežem in ne bo uredila svojih financ.
Sklenila se je resolucija proti rekviziciji žita in s tem se je stranka postavila na Ribnikarje vo stališče. Po našem mnenju naj bo prodaja žita prosta onim, ki pridelujejo samo za svojo rabo ali za prodajo v kraju, zapleni pa naj se velikim posestnikom, ki pridelujejo za izvoz. Stvar je jasna, mejo potegniti je lahko, za prehrano prebivalstva in ureditev državnih financ je to neobhodno potrebno. Po resoluciji stranke JDS bi bili žitni baroni svobodni, veliki židovski žitni trgovci tudi, minister naj bi lovil branjevke na trgu in male trgovce, ki dobijo blago iz drugih rok, imajo velike stroške in vsled tega tudi morajo drago prodajati.
Glede šolstva Zahteva, da se odpravijo zasebna učiteljišča, menjena so pač Učiteljišča, ki so v rokah redovnic, in šole naj bodo na razpolago za shode JDS in za telovadbo Sokolov. To bi popolnoma razbilo naše šolstvo po deželi. Pomislite, kako bi izgledale naše šole ob pon-deljkih, ako bi v nedeljo zvečer tri stranke v istem šolskem poslopju priredile shod. Ako hočemo imeti šolo zdravo, jo moramo držati daleč od politike.	_____
Mnogo resolucij je tako malenkostnih, da je nerazumljivo, kako da so mogle biti postavljene. Pozivajo n. pr. vlado naj popravi in osnaži železniške vagone. O tem bi se napisala dobra notica v časnik, čudno je pa, da so na zborovanju zaupnikov JDS zavihteli pesti proti vladi zaradi zaplankanih oken in pljuvalnikov v vagonih.
Slednjič so se obregnili ob SLS radi njenega nastopa v preteklih tednih in izrekli dr. Žerjavu zaupnico. Tako je volk sit in koza cela, ostalo je samo nekaj plehkih resolucij kot kompromis zadrege. V teh resolucijah je stranka zatajila sama sebe. Od njenega kulturnega programa ne najdemo ničesar, kot par gori navedenih migljajev, od njene demokracije samo zahteve po zboljšanju plač, znižanju carine in nekatere druge zahteve, ki bi povzročile državi
Mat. Ljubša:
LISTEK,
1! spsmiiii
Vse podatke sem si lepo časovno zapisal in shranil, a danes, ko bi jih potreboval — Bog si ga vedi, v katerem zaboju in v kateri shrambi tičijo. Gotovo je, da jih nisem našel, akoravno sem vsaj dvakrat vse po sobi prebrskal. Pa nič ne de; naj sledijo tukaj rt-katere vrste iz spomina v spomin. Saj sem celo dobo sam — lahko rečem: vedno aktivno «— preživel, razen zadnjih 11 mesecev, odkar me je usoda privedla v Maribor. In ko obhajamo 25ktriico katoliškega delavskega gibanja med Slovenci, bi ne bilo prav, ko bi se ne spomnili tudi skromne Kotnice v t um.
Bilo je na kresno nedeljo, dne 27. p-nija 1909, ko se je v Gradcu, Pesta!: i. gasse, zbrala mnogoštevilna družba.
Bili so v polnem številu zastopani katoliški akademiki »Zarjani«, ostala »inteligenca« je obstala iz trti" kK štirih oseb, zato pa je bil dobro zastopan delavski stan moškega in ženskega spola. Zbrali smo se k ustanovnem zboru »Slov. katoliškega izobraževalnega društva Kres v Gradcu«. Jurist Malnerič kot proponent ncvega društva, je toplo pozdravil vse navzoče in raz ložil pomen društva, ki se izraža že v imenu:	Kres
sveti, greje, zavžiga. Okoli 40 članov se je javilo takoj; čez mesec dni nas je bilo že čez 100 Kres-janov.
»Kres« je bila tretja slovenska katoliška delavska organizacija v Gradcu. Dve so nam odvzeli liberalci, »Kres’« pa bržčas sedanje politične razmere. Zadnje mesce nisem nič več slišal o njem, ne vem tedaj, ali še obstoji ali ne, je li obhajal desetletnico ali ne. Ali vse eno, spominjati se ga hočemo!
Za graško slovensko delavsko ljudstvo so se pred vsem vedno najbolj zanimali katoliško misleči visoko-šolci, že tudi v času, ko še niso imeli svojega lastnega društva. Dijaki dr. Brecelj, Evgen Jarc in drugi so u-stanovili v spomladi 1. 1900 slovensko delavsko društvo »N'prej« na katoliški podlagi. Društvo se je začelo lepo razvijati, ali gmotno se ni moglo samo vzdržati. »Slov. Straže« še takrat ni bilo.
»Naprej« se je obrnil na vseskozi liberalno slovensko inteligenco v Gradcu, da mu priskoči na pomoč in ti so pod gotovimi pogoji pomoč obljubili.
Na prvem občntm zboru v januarju 1. 1901 se je volil mešan odbor, ki naj pravila v toliko spremeni, da je lahko vsak Slovenec v Gradcu član društva »Naprej«, ki naj postane v prvi vrsti »bralno« društvo. Že pri sestavljanju novih pravil je prišlo do prepirov; sprejela se je cela vrsta liberalnih visokošolcev, tako da smo prvotni Člani bili v znatni manjšini in smo bili primorani, prostovoljno društvo »Naprej« zapustiti in s celim inventarjem liberalcem prepustiti. Le dr. Brecelj je ostal, kar je gospodom bilo tako neljubo, da so ga pri prihodnjem občnem zboru »slavnostno« iz »Napre-ja« izključili. Društvo »Naprej« je čez nekaj let spremenilo ime in še obstoji — če je ni sedanji nemški j furor že zatrl — v »Čitalnici.«
j nove stroške, ne da bi povedali, odkod naj se vzame denar, in pa zapiankana okna in pljuvalnike. Vmes je nekaj stavkov vrinjenih za demagogijo, ki pa radi svoje 'slabotne stilizacije ne bodo učinkovali. Pričakovali smo mnogo več, a sprejete resolucije so nas utrdile v prepričanju, da stranka tudi v novih razmerah ne bo zmožna bujnejšega življenja.
G. Š.	"	"	~
Naše narodne ioisifi v Maribora«
Jugoslovanskemu Mariboru bo usojeno igrati J važno vlogo v naših obmejnih pokrajinah na se-! veni. Poleg velikoobetajočega trgovskega raz-I voja, ki bo donesel mestu in okolici blagostanje,
I se bo lahko razvil Maribor v kulturno središče I jugoslovanskih severnih pokrajin Podravja, Pohorja in ozemlja ob Muri. če se nam posreči dobiti strokovnjakov na raznih poljih, znanstvenikov in umetnikov, lahko postane Maribor go-rišče, iz katerega bo izhajala inicijativa za narodno povzdigo, kakor ; nekoč v slavnih časih taborjevanja, ko so štajerski rodoljubi z idejami in dejanji dramili zaspane Kranjce. Danes so I deželne meje anakronizem, ali tekmovanje naj I ostane: jamčilo bo napredovanje.
Predvsem je potrebno eno: mesto mora po-I stati naša narodna trdnjava, v kateri mora biti j vsak meščan narodni čuvaj in stražnik. Posad-I ka mora biti zanesljiva in navdušena! Zato bo-! do morali vsi, ki jim živi narodna misel v srcu I in ne samo na jezikih, posvečati največjo paž-I njo narodnemu šolstvu v mestu, f Poleg humanistične gimnazije in informirajo nih učiteljišč (moškega in ženskega) moramo do-j biti tudi še realko in na vsak način trgovsko j akademijo. Bližnje Poborje bi opozarjalo na goz-I darsko šoio, že obstojajoča vinorejska in sadje-I rejska šola bi morda bila lahko razširjena in po-I večana: ali to so vprašanja, o katerih imajo go-! vdmti strokovnjaki na teh poljih in upati je, da l bodo o pravem lasu povzdignili svoj glas.
Najvažnejšo vlogo pa igra. nižje narodno šolstvo, pred vsem meščanska šola. ki je Čehom vzgojila zaveden in inteligenten srednji stan. Kje, bi se vzele češke legije, da ni bilo na Če-
P«, loin prvega našega krščanskega društva je imel vsaj ta dobri uspeh, da se je v Gradcu hitreje ustanovilo slov. kat. akad. društvo »Zarja«, dne 6. junija 1901. »Zarja« je v svoja pravila sprejela tudi točko socijalnega dela ; začela je zopet zbirati graško delavstvo in je ustanovila v zimi 1. 1902—3 novo kršč.~ soc. društvo »Domovina.« V tem društvu so dobili vodstvo nekateri obrtniki, ki so se kmalu od dijakov emancipirali. Predavati, petje in druge predmete učiti: to so smeli »Zarjani«; tudi članarino plačati so smeli, a v oubor jih niso pustili, češ, saj niso »delavci« in imajo itak svoje društvo. Nastali so še notranji prepiri, ki so se leta 1907 toliko ugladili, da je nastal zopet red in en »Zarjan« (dr. Ogrizek) je prišel tudi v odbor. A leta 1908 je prišlo nekaj članov v odbor, ki so bili bolj liberalnega duha. Liberalci, katerim je bila naša organizacija trn v peti, so kmalu to izvohali. Nek Triglavan se je začel brigati za društvo in je kmalu odbornike prepričal, da bo le v prid društva, ako 1. v naslovu in pravilih izpustijo besedo »krščansko«; s tem bi pridobili tudi marsikaterega socialdemo-krata v svojo sredo; in 2. društvo naj se spremeni v podporno društvo. Bil je ravno takrat delavski štrajk v Gradcu in zato ta predlog posebno vabljiv, bo še se jim je iz Celja obljubila takojšnja podpora 500 K. Ogrizek je sicer pobijal te predloge, pa brez uspeha. In kakor nekdaj v društvu »Naprej«, tako je odbor ce« lo nepravilno sprejel kakih 50 do 60 liberalnih in radikalnih akademikov za člane »Domovine.«
(Konec prihodnjih .j
Posamezna številka stene 30 vinarjev«
im—im ii mn iii' i miii in i' Hlini i iiii	—nrrnrffiiiMiii i'ii»i' mug
škem toliko izvrstno organiziranih meščanskih šol? Danes je uredil češki narod na teritoriju, neoznačenim sicer po naravi, ali obljudenim z velikimi nemškimi manjšinami, z občudovanja vredno spretnostjo in energijo, svojo lastno državo. Mase češkega naroda pač niso neizobražene in slede z razumevanjem delu svojih voditeljev.
Slovenci doslej nismo imeli skoro nikakih meščanskih šol, zato pa nam tudi manjka srednji stan, vez med inteligenco, šolano v srednjih in visokih šolah ter elementarno izobraženimi. Srednji stan, kateremu pripadajo po večini srednji in manjši trgovci, obrtniki, poslovodje v večjih obratih, poduradnild, mnogi privatni uradniki, trgovski sotrudniki i. dr., tvori* vzgojen v dobro organizirani meščanski šoli, trdno hrbtenico vsaki moderni državi.
Nedavno se je mnogo pisalo o reformi nižjega narodnega šolstva ter šolstva sploh in je bil govor zlasti o štirirazredai meščanski šoli, ki naj bi podajala zaokroženo izobrazbo ter s tem pripravljala za vstop v kak poklic, ali pa v kako strokovno šolo. Velevažno bi bilo, ako bi se vprašanje rešilo res na način, ki gaje predlagala spomenica obeh učiteljskih zvez, predložena deželni vladi za Slovenijo. Naše povdar-janje demokracije bi ostalo usodepolna fraza, če Sie začnemo pri šolstvu, ki ima vzgojiti bodočo generacijo. Nova generacija bo izvršila veliko delo popolnega jugoslovanskega ujedinjenja, za katero je danes naša moč še preslaba. Začrtala bo pot, ki na? bo peljala v silni krog ujedinjenih Slovanov in bo uresničen strah zapadnih slovanskih sovražnikov: panslavizem! Zato bo moralo biti naše geslo: izpopolnjena narodna šola, višja in nižja. Zato tudi reformirajmo, toda reformirajmo pametno in smotreno!
Vsekakor bi morala imeti izpričevalo uspešno dovršenega 4. razreda meščanske šole vsaj tisto veljavo, kakor jih imajo ona absolviranega
4.	gimnazijskega ali realčnega razreda, če ne večje, zakaj meščanska šola bi podajala po svojem ustroju mnogo bolj zaokroženo znanje, kakor nižji razredi srednjih šol, ki zahtevajo naravno poglobitev v višjih razredih.
Poleg podajanja zaokrožene izobrazbe bi morala igrati državljanska vzgoja v vseh šolah, posebno pa v meščanskih, najvažnejšo vlogo, zlasti v mariborskih! Na vulkanu razdraženih narodnostnih strastij, ki bo polagoma ugašal, bo treba zidati trdno zgradbo jugoslovanske državljanske zavesti; iz potomcev narodnostno dvomljivih elementov vzgojimo iskrene .Jugoslovane, ki bodo najmočnejši jez proti nemškemu sosedu in najboljše poroštvo za varnost naših mej.
Zato je treba, da opozarjamo danes, v začetku našega pravega dela vse ljudstvo in posebej še vso inteligenco severnih jugoslovanskih pokrajin, predvsem pa odločujoče faktorje v mestu samem, da posvetijo vse svoje sile mariborskemu šolstvu, zlasti nižjemu!' V najodličnejši meri meščanskim šolam! Če pa še nekaj delajo, naj delajo širokopotezno. Naj se ozrejo države, ki stoje danes kulturelno najvišje, jih posnemajo v brigi za šolstvo ter v modernem u-stroju njihovih učnih zavodov.
Krilatica „Der deutsche Schulmeister war der Sieger bei Sedan!“ je vkljub hvalisanju nemške sole vendar le zelo resnična: nemška pomorska in trgovsk;i mesta so imela visoko razvito šolstvo. Naj bi videl Maribor v tem svoj cilj: postati v šolskem oziru jugoslovanski Hamburg ali München.
Vsako malenkostno štedenje bi bilo škodljivo, zakaj bolj važna je narodna vzgoja, kakor cela izvrstno organizirana armada. Ona vcepi dub in dahne hrepenenje po višjih ciljih v mlada srca. Brez tega pa je vsak razvoj nemogoč, a v senci bajonetov vladati je za moderno državo in moderni čas brezmiselno.
Vzgoja je tisti faktor, ki ustvarja velike in močne države; njej morata narod in njegova Vlada posvečati svoje najboljše sile!
Uspeh vsiljevanja nemških
šol.
Studenci pri Mariboru, 10. julija.
Pri štetju otrok v našem šolskem okolišu se je pokazalo, da občina Studenci nima niti to-ko nemških otrok, da bi se lahko ustanovila k - ivenskim razredom v deški in dekliški šoli vsaj po ena nemška vsporednica. Ker pa je onstran Drave — v okolišu za krčevinsko šolo — naštel gospod, ki je imel štetje v rokah, dovolj otrok za nemške paralelke, so se iste tam tudi ustanovile. Okrajni šolski svet je v svoji preveliki pravicoljubnosti bil mnenja, da če so nemške

paralelke v Krčevini, morajo kajpada biti tudi v Studencih. In glejte velik uspeh nemških paralelk na naši šoli! Paralelka na deški, kakor dekliški šoli v Studencih sta brez otrok. Vsi o-troci so hoteli v slovensko šolo. Naj bo ta slučaj opomin Mariborčanom, ki še do danes niso ustanovili v mestu ne ene slovenske šole, dasiravao imajo Slovenci v mestu vso oblast v svojih rokah.
Kaj je s slavenske šole v Maribora ?
Danes smo že v sredini meseca julija. A slovenski Maribor še do danes nima ne ene slovenske ljudske šole. Vse drugo že imamo: slovenskega župana in vladnega komisarja, slov. mestni šolski svet, slovenskega šolskega nadzornika, slovenske učitelje, a slovenskih šol za slovensko deco še do danes nimamo. Kaj naj to pomeni? Ali se hočejo naši veljaki morda prikupiti pri še tu ostalih Nemcih in nemčurjih ter pridobiti njih glasove ? Nekaj se kuha za našim hrbtom. Pozivamo slovenske starše v Mariboru, da z vso odločnostjo zahtevamo vsi skupaj za slovenske otroke a^ Mariboru to kar nam gre po božjih in človeških postavah. Apeliramo na slovansko jaAnmst, ki je žrtvovala okoli 130.000 K za mariborsko slovensko šolo, kaj pravite k temu, da nam vladajoči mariborski slovenski velikaši nočejo dati, kar bi nam lahko dali. Svota, ki jo je zbral narod, naj ostane nedotaknjena, a šole nam mora dati mesto samo. Če drugače ne bo šlo, bomo pa zahtevali odstranitev vseh tistih, ki zadržujejo ustanovitev slovenskih šol! — Slovenski starši.
Nemis»i w Italiji in poboji na Reki.
Italija se nahaja v vulkaničnih izbruhih. To niso več posamezne demonstracije in delavski štrajki za povišanje plače in zmanjšanje dela. To je že revolucija, ki izbruha po raznih mestih; preden jo potlačijo na enem kraju, izbruhne na drugem. Draginja in pomanjkanje je vedno večje, denar vedno manj vreden, zasedba naših krajev stane Italijo mesečno eao milijardo. Tujskega prometa ni, zaslužka ni, V Italiji ni samostojnih kmetov, nego samo veliki posestniki in njihovi delavci, ki zahtevajo odločno agrarne reforme. Štrajkajo najrazličnejše vrste delavcev po raznih mestih. Prišli so celo na sled organizaciji za štrajk na trgovskih in bojnih ladjah ter organizaciji, ki je hotela proglasiti vlado sovjetov. Pri pouličnih bojih je po nekaterih mestih bilo na stotine ranjencev in ubitih. Večkrat so se uprli posamezni vojaški oddelki, ki so bili poslani nad demonstrante.
Na Reki so izbruhnili poboji med Italijani in francoskimi vojaki. Lahi so z ročnimi granatami napadli francoske straže, mnogo vojakov ubili, vjetnike pa poklali. Napadli so tudi neko francosko ladjo v pristanišču. Na vsak način stojimo v Italiji in na Primorju pred noAimi dogodki.
Wraiiew naših vojakov iz
*	■	i
j
K vprašanju slovenskega šolstva v Mariboru f smo dobili še ta-le dopis:	l
Slavno uredništvo!
Bila sem pri predavanju slovenskega žen- | skega društva v Narodnem domu in tam slišala, j kako nam je govornik navdušeno deklamiral | verze iz srbske narodne pesmi:	„Čuvat ćemo |
ptiče žuraviče, naše pleme iz čeznati neče!“ Ta- | ko pravijo v Narodnem domu, na magistratu pa j drugače. Ne vem kakšni bogovi vladajo tam, | gotovo pa to niso bogovi krščanske pravičnosti, j ker zahtevajo, da moramo me slovenske matere I pošiljati svoje otroke v nemško šolo. V Mariboru I pr a ah j o. da ne sme biti nobene slovenske šole, 1 v mariborski okolici pa hočejo ustanavljati nem- | ške razrede tudi tam. kjer se ni priglasil zanje | niti eden otrok. Potemtakem smo zopet tam, kjer smo bili \r blagopokojni Avstriji. Postava je rekla, da imamo pravico do svojih šol, naj-višje sodišče je razsojalo nam v prilog, ministri so delali lepe obraze, krajne oblasti pa niso marale dopustiti slovenskih šol in centralna oblast ni imela moči in volje, da bi nastopila zoper krajne oblasti. Videti hočemo, če je tudi pri nas deželna vlada tako brez moči, da ne more nastopiti zoper tako pasivno rezistenco mariborskega magistrata. —- ZaATedna slovenska mati.


Državni pwsiun Nemčije — 17	"	"
V nemški narodni skiipščini je izvajal minister Erzberger, da znaša državni proračun 177a milijarde mark, ako se Nemčija hoče izogniti državnemu bankerotu, kar se pa mora preprečiti na vsak način, ker potrebuje Nemčija kredita v inozemstva. V prvi vrsti je uvesti davek na dedščine ter premoženjski da\Tek, katerima bodo sledili še drugi davki. Državni dohodki se morajo zvišati za 900%. Ker je tudi treba kriti državni dolg, ki znaša 72 milijard, bo država morala Ar prvi vrsti zaseči premoženje vseh vojnih dobičkarjev, ker ie na ta način ji bo omogočeno izpolniti zahteve mirovnih pogojev in si zasigurati bodoči državni razvoj. Sklepčno je še minister izjavil, da se bo vlada lotila z vso eneržijo za finančno in gospodarsko asanacijo države.
------------------------------------------
Izdajalec Tkalec ušel na Laško.
Iž zanesljivega vira smo izvedeli, da je znani izdajalec Tkalec, ki je glavni krivec nesreče prekmurskih Slovencev, ušel na Laško. Naše slavne oblasti v Ljubljani in Zagrebu niso hotele polagati kake važnosti na poročila prekmurskih Slovencev o Tkalcu. Tako se je temu izdajalcu posrečilo, da je srečno ušel preko gorenj-! skih planin v Italijo.
Celovški „Mir“ z dne 4. julija prinaša sledeče poročilo iz Beograda od dne 4. julija:
Nova italijanska vlada je dovolila vsem častnikom in moštvu, ki so jugosIo\Tanski državljani in ki se nahajajo v italijanskem vjetništvu, njih čimprejšnji povratek v domovino. Obenem izpusti Italija vse internirane Jugoslovane.
Politične Tešil.
Kriza v deželni vladi odstranjena. Deželna
vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 8. julija sklenila, da lie poda celokupne demisije. V vladi ostane tudi dr. Žerjav, ki je po poročilu „Slov. Naroda“ z dne 7. julija na zbora zaupnikov JDS zaprosil za absolutory, „ker zapušča deželno vlado“.
Oščsnja na mestnem magistratu v Mariboru je nujno potrebno. Tam je zaposlen neki Ivan Ozmec, bojda celo kot blagajnik! Prej nekdaj je slišal na ime Hans Osmetz. Bil je nemškutar prve vrste. Nazadnje je bil učitelj na Ščavnici — a baje brez pokojnine odpuščen iz službe, zdaj pa je čez noč postal Jugoslovan in našel odlično službo na našem magistratu. G. vladnega komisarja dr. Pfeiferja opozarjamo, da si da takoj predložiti celi akt o tem možu, kjer ga razni državni uradi primerno klasificirajo in — če je vse res, kar v aktih stoji — potem pa pravimo: Proč z njim in na njegovo mesto prepričanega Slovenca!
'Ugotavljamo in pribijemo — meminisse iu-vabit — da je slovenjgraškega okrajnega glavarja dr. Ipavica prvi napadel (neopravičeno) dopisnik v „Slov. Narodu“ — torej gotovo ne pristaš Ljudske stranke — in ob koncu napada odločno zahteval njegovo odstranitev iz Slovenj gradca. Čemu tedaj namigava te dni isti list, da je tožaril glaAmrja „klerikalec“ ? Uredništva naših listov bodo, tako se kaže, imele novo, nepotrebno in utrudljivo delo, odbijati neosnovana podtikanja, dnevno se množeča po takozvanih demokratskih listih. V slogi bi bila moč naroda!
Italija nezanesljiva zaveznica. Po poročilih iz
Pariza se Italija ponuja Franciji za najtesnejšo zvezo med obema državama. Pariški listi pa pišejo o ponujani zvezi sledeče:	„Tudi v Franciji
so politiki, ki se zavzemajo za tesno zvezo z Italijo proti slovanskemu in anglosaškemu svetu. Bilo bi pa blazno, ako bi hoteli vsemu svetu kljubovati z blokom samo 80 milijonov Latincev. Taka zveza bi pomenila samomor Francije in Ilalije. Kje bi bili mi s svojo zvezo z Italijani, ako bi šlo proti Nemčiji? To ne more biti!“ Iz teh izvajanj je razvidno, da Italije, ki ne pozaa nobene zavezniške zvestobe, ne bodo marali nikjer sprejeti v zavezniško zvezo.
Slovenci širite „Stražo!“
Tedenske novice.
Petrov dan. Za proslavo Petrovega dneva, dne 12. julija se priredita v mestnem parku v Mariboru dva koncerta mariborske vojaške godbe in sicer od 11. ure do 12'30 in od 18'30 do 20. tire vsakokrat proti vstopnini 1 K od o-sebe. Dohodki obeh koncertov so namenjeni našim vojakom invalidom. Predplačila se v očigled dobrodelnemu namenu prav hvaležno sprejemajo. Slavno občinstvo se prosi, da se udeleži mnogoštevilno obeh koncertov.
Duhovniške vesti, v vojaško službo je vpoklican Č. g. Anton Peršuh, kaplan pri Mariji Snežni. — Za kaplana v Lučah v Savinjski dolini je nastavljen č. g. Jurij Mikolič, semeniški duhovnik.
Dr. Matija Slavič, ki je po zimi odpotoval v Pariz in je tam sodeloval z dr. Kovačičem pri odsekih mirovne konference (posebno glede Štajerske in Prekmurske), se vrača iz Pariza v domovino. Dr. Pr. Kovačič še ostane v Parizu.
Dr. lOS. Povalej, finančni ravnatelj v Maribora, je že delj časa nevarno bolan. Pred nekaterimi dnevi so ga odpeljali v bolnišnico. Danes je bil operiran.
Osebne vesti. Za stalnega nčitelja na celjski državni gimnaziji je imenovan Franc Mravljak ; za stalnega gimnazijskega učitelja na mariborski gimnaziji je imenovan Janko Leskovšek; za glavnega učitelja na mariborskem državnem učiteljišču je nameščen profesor Ivan Vesenjak; za stalnega učitelja za risanje na mariborski državni gimnaziji je nameščen Viktor Cotič; za stalnega učitelja za risanje na mariborskem državnem učiteljišču je nameščen Anton Gvajz, profesor risanja na ženskem učiteljišču v Gorici; za učitelja za telovadbo na državnem učiteljišču v Mariboru je imenovan Adolf Schaup; za telovadnega učitelja na državni gimnaziji v Mariboru je nameščen Mirko Govekar; za jamemerca pri državnem premogovniku v Velenju je imenovan Franc Jereb; za kancelista okrožnega rudarskega urada v Celju je imenovan Ivan Češ-miga.
Peroci! se je 28. junija v Križevcih (Hrvatsko) vlastelin Josipdola pri Ribnici gospod Josip Lenarčič, kapetan dravske divizije z gdč. Pavlo pl. Kiepaeh-Hassenberg.
Bela žena. V sredo, dne 9. julija ob 10. uri je v Framu umrla po daljši bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, posestnica Marija Blatnik, rojena Bauhölzer, stara 51 let. Pogreb se vrši v petek, dne 11. t. m., ob 16. (4.) uri v Framu. Svetila pokojnici večna luč, ostalim naše prisrčno sožalje!
Šolsko vodstvo v Leitersbergu-Kr-čevini se zahvaljuje prav iskreno vsem gostom, ki so počastili s svojim posetom tukaj šno šolsko slavnost. Prav posebno pa: g. okraj, glavarju dr. Lajnšiču, g. dr. Rosini, g. šolskemu nadzorniku Lichtemvallnerju, gg. stolnemu župnika Moravcu, dr. Turnerju, dvornemu svetniku dr. Šorlu, ravnatelju dr. Tominšeku, prof. Vreže-tu, dekanu Stergarju, ravnatelju Neratu, zastopnikom oč. frančiškanov, gerentom občin Krčevine in Leiters-foerga, občinskim svetnikom in zastopnikom krajnega šolskega sveta, nadalje častiti ravnateljici zavoda šolskih sester St. Voh in učiteljicam tega zavoda, soprogi višjega šolskega nadzornika, g. dr. Poljanec, soprogi sodnega predsednika g. dr. Cajnkar, g. dr. Sernečevi, g. prof. Majcen in gospodični ravnateljici Štupcovi. Za krasna darila se zahvaljuje g. predsedniku okrajnega šolskega sveta tudi v imenu otrok in starišev.
Mariborsko Orlovsko okraljs se je ustanovilo
v ponedeljek, dne 7. t. m. Izvolil se je odbor in načelstvo. Okrožni predsednik je br. Martin Medved (Jarenina), okrožni načelnik pabr. Karel Tratnik (načelnik mariborskega Orla). V odboru oziroma načelstva so vsi predsedniki in načelniki okrožnih odsekov.
Use orlovske odseke, vsa mladeniška izobraževalna društva in katoliške organizacije sploh opozarjamo že sedaj na prireditev celjskega o-krožja Orlov, ki bo 27. julija t. 1. v Celju. Natančnejši spored se kmalu objavi. Bratje Orli! Mladost, življenje je zapisano na našem praporu, pokažimo pri tej prireditvi posebno mi štajerski Orli, da nam ni uničila vojska naše mladosti, pokažimo, da nam ni zatrla poštenega, čistega življenja. Zatorej povsod na delo, da se dvigne kmalu zopet Orel visoko v sinje višave!
Zrelostni izpit na celjski orglavski šoli se bo
vršil dne 14. t. m. pod nadzorstvom mil. gosp. opata Fr. Ogradi, kot komisarja, določenega od kn.-šk. ordinarijata v Mariboru.
Farna knjižnica v Breznu. Kdor kjerkoli najde kako knjigo ali zvezek (snopič) kake knjige s to štambilijo (ali z imenom Mir. Volčič), naj isto dobrotno vpošlje (proti povrnitvi stroškov) na župni urad M. B. v Brezno ob Dravi. Omenjenih knjig se je namreč razneslo 8. in 9. majnika nad 200 proti Koroški. Škoda je nenadomestljiva.
Za naše delavce. Iz škal nam pišejo: Znano je, da bivša avstrijska vlada ničesar ni storila za delavce na premogovniku. Pustila jih je zanemarjene, samo da so opravili svoje delo. človeku, ki ve, kaj mora imeti delavec od svojega delodajalca, se je budila nevolja, ko je videl hoditi premogarje več kakor uro daleč na okoli umazane od dela. Niti toliko niso privoščili delavcu, da bi se po storjenem težkem delu mogel očistiti potu in črnega prahu, kar je potrebno zdravju in dostaja časti delavca. Deželna vlada je na posredovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze takoj dovolila zidanje potrebne u-mivalnice. Želja vseli prijateljev delavskega stanu je, da uprava premogovnika kmalu izvrši, kar bi moralo biti že davno storjeno.
Rekvizicije v Nemški Štajerski. Štajerski deželni zbor je sklenil, da se obdrži še naprej rekvizicija poljskih pridelkov. Žito bodo kmetu odvzeli in mu ga pustili le toliko, da ga bo imel čez zimo. Na spomlad pa bo dobival moko na karte. Kmetske mline in žrmlje bodo zaprli. — Hvala Bogu, da naši slovenski kmetje ne spadajo več pod Štajersko. Pri naših slovenskih kmetih ne bo rekvizicij.
Slavna mariborska cenzura je v četrtek pasirala nesramen napad vsenemške „Marburger Zeitung“ na slovensko mariborsko časopisje, v katerem se hvali, da število njenih nai*očnikov presega število vseh naročnikov slovenskih listov. V članku pravi med drugim, da sicer sedanji urednik Hans Ambroschiitz ni odgovoren za to, kar je pisal Jahn za časa vojske, pa da bi tudi on v takih okolščinah pisal ravnotako. Na napad odgovorimo obširneje jutri v „Malih Novicah“, povdarjamo pa že danes, da je neodpustljivo, da cenzura ne zapleni takih nesramno hujskajočih člankov. Bo treba menda tudi pri cenzuri kake nove metle, ki bo bolje pometala. Proč z ljudmi, ki ne poznajo ali nočejo poznati razmer na jezikovni meji!
Dopisi.
Št. lij V Slov. gor. Ciril-Metodova slavnost se je dne 6. julija dobro obnesla. Igra „Naša kri“ je bila vrlo zadeta. Sodeloval je mešan in moški pevski zbor. Obisk je bil velik. Igra se dne 13. julija ponovi. Pridite! — Na kolodvoru (severna stran) se še vedno košati nemški napis. Zakaj ga uprava ne odstrani?
Št- lij V Slov. gor. v Selnici je 10. t. m. umrl slovenski veleposestnik Karel Gornik, star 60 let. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. Svetila
pokojniku večna luč!
Sv. Lenart v Slov. gor. Nek „Odbor“, ki ga pri nas nikdo ne pozna, naznanja po posebnih letakih, da priredijo mariborski dijaki dne 13. julija v gostilni Arnuš gledališko predstavo. Popolnoma soglašamo s tem, da je dolžnost dijakov kot prihodnjih nosilcev kulture in inteligence, širiti med narodom omiko in izobrazbo po ; podučnih predavanjih in primernih gledaliških I predstavah, iz srca pozdravljamo vsako tozadev-; no stremljenje in radi podpiramo vsako narodu koristno prireditev; odločno pa odklanjamo pot-I varo narodne prireditve / šentlenaških dijakov, i Ako bi ostalo pri tem, kar je tiskano na letaku,
; da se namreč priredi gledališka predstava s pet-I jem i. s. v korist Dijaške kuhinje, hi bili veseli 1 in zadovoljni; a slavni šentlenarški odbor je po-i pravil prvotno besedilo, dodjal je igri še prosto I zabavo s šaljivo pošto in ples, besedi „Dijaški i kuhinji“ pa je prilepil in napisal „dobrodelnemu ! namenu“. Nismo principielno zoper prosto zabavo, četudi pokvari navadno ves utis dobre predstave; vprašamo samo: Kje ima naše kmetsko ljudstvo — in njemu vendar velja v prvi vrsti narodna prireditev — v pozni noči čas za prosto zabavo? In če se mu že nudi zabava, naj bo originalna, živa. Šaljiva pošta je nekaj tako vsakdanjega, mrtvega, kar ne bo zadovoljilo našega ljudstva, posebno če se priredi tako klaverno kakor pri septemberski veselici. Priprosto kmetsko dekle je takrat reklo: „No, to lenarško veselico si bom zapomnila celo svoje živ-: ljenje.“ — In po igri ples — za koga? zakmet-I sko ljudstvo? v tem času? v teh razmerah? I Kmetsko ljudstvo se napleše dovolj med tednom I na travnikih pri kositvi in na njivah pri okopo-
vanju in v goricah pri težkem delu, želi si to-raj ob nedeljah miru in počitka, ne plesa. In ples se naj vrši zdaj, ko se nahaja Slovenija v vojnem stanju? Ples naj služi v razširjenje omike in izobrazbe med našim ljudstvom? Kdo more to doumeti? No, če povemo, da je dijak — petošolec — duša šentlenarškega „Odbora“, potem bo menda vsem jasna visokoleteča brez-glavna kolobacija. Končno smo še radovedni, kakšni so le odborovi dobrodelni nameni? Dijaško kuhinjo so črtali; prosimo torej pojasnila. V kvar našega ljudstva n. pr. v pokritje stroškov za nenarodni ples ne bi radi darovali svojih težko zasluženih kronic. — Od gosp. gerenta Kopica pa pričakujemo, da bo kot pedagog in vrhovna policijska oblast zabranil škodljivi ples mladih, 171etnih gospodičev in da bo znal uveljaviti Naredbo vlade od dne 9. jan. 1919, ki pravi v § 4: „Javne veselice . . . se morajo končati najkasneje opolnoči. Ob tem času morajo biti dotični prostori že izpraznjeni.“
Prihova pri Ksnjicah. Umrl je spreviden s sv. zakramenti dolgoletni cerkovnik Štefan Firar. Bil je marljiv in delaven mož. Naj v miru počiva! — Za koroške begunce se je nabralo 300 kron.
Finančne eliweznnsfi Jugoslavije.
J	j 7
Kakor znano, nam je hotela mirovna konferenca nakopati na vrat ogromno svoto 10 milijard vojne odškodnine. Dr. Trumbič je začel dokazovati krivieo, ki bi jo s tem ententa pri-zadjala Jugoslaviji kot svoji prijateljici, nakar je ententa odstopila od svojih zahtev. Zedinili so se, da plača Čeho-Slovaška, Rumunija, Poljska, Italija in Jugoslavija skupno 1 miljardo vojne odškodnine, katera se bo porazdelila med te države. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Slovenija in Vojvodina (Banat) bodo plačale okrog 100 milijonov v zlatu ali 200 milijonov v papirju, kar znači ogromen vspeh dr. Trumbičevega delovanja v Parizu. Visokost odškodnine, katero dobi Srbija in Črnagora, še pa ni določena.
Prireditve.
V nedeljo, dne 13. t. m.
V Š t. J u r i j u v S1 o v. g o r. ob 15. (3.) uri v prostorih g. Krajnca veselica bralnega društva »Edinost.« Na vspoređu je petje, govor, srečolov ter igri »Skriven zaklad«, in »Jeza nad petelinom in kes.« — V Dobju po večernicah v društvenih prostorih prireditev izobraževalnega društva. Na vsporedu so igri »Fabiola in Neža« in »Oh, ta Polona!« -— V Konjicah po večernicah v uiadnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice po običajnem vsporedu. — V Braslovčah po večernicah v društvenih prostorih igri »Junaške Blejke« in »Za letovišče«, ki jih uprizori bralno društvo. — Pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju ob 15. (3.) uri pod -mlim nebom velik ljudski shod SKZ in JSZ za Šaleško dolino. Govori dr. Ogrizek iz Celja in več drugih. — Celjski Orel poleti na Gornjo Ponikvo. Odhod iz Celja ob 6. uri zjutraj. Na Gornji Ponikvi ob 10. uri skupna sv. maša. Popoldne po večernicah mladeniški shod in javna telovadba celjskega Orla. — Pri Sv. Ani v SL gor: Slovesna dvajsetletnica bralnega društva. Govori župnik Gomilšek. — V Bučečovcih ob 16. (4). uri v gostilni Majer-Nemec, tombola na dobitke v prid vojnim invalidom in koroškim beguncem. — Na Kropi pri Gornjemgradu ob 14. (2.) uri pri čebelarju g. Fr. Kranjcu čebelarsko zborovanje. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju ob 15. (3.) uri v prostorih Gospodarskega bralnega društva Ciril-Metodova slavnost. — V Rušah po jutranji službi božji v šoli zborovanje kmetijske podružnice Limbuš-Ruše. — V Trbovljah ob 15. (3.) uri v Društvenem domu Ciril-Metodova slavnost. — V Št. liju v Slov. gor. ob pol 16. (pol 4.) uri v Slovenskem domu ponavljanje nedeljske prireditve. — Pri Sv. Je der ti nad Laškim ob 15. (3.)
uri pri Štrumbeljnu gledališka predstava
»Čitalnice«.
—	Pri Mali Nedelji ob 16. (4) v gostilni g. Senčarja veselica »Kmetijskega bralnega društa«. — Pri Št. Lenartu v Slov. gor. ob 8, uri v dvorani g. Arnuš zborovanje Bralnega društva in ustanovitev telovadnega odseka Orel. — Mariborski Orel in Orlice narede popoldne izlet vjarenino. — VRogatcu ob pol 16. (pol 4.) uri na vrtu g. Em. Supanca vrtna veselica s petjem in gledališko predstavo.
V nedelio, dne 20. t. m-
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. popoldne velik dekliški shod za dekliške Marijine družbe celih Slov. goric. — V Makolah po večernicah v narodni dvorani prireditev Orla in Dekliške Zveze. — V Goto vij ah ob 18. (6.) urj v dvorani g. Malgaja gledališka predstava Slov. kat. izobraževalnega društva. — V št. Petru v Savinjski dolini popoldne na vrtu gostilne Cvenk veselica proštov, požarne brambe.
—	V Ptuju ob 16. (4.) uri v Narodnem domu koncert ptujskega pevskega društva s sodelovanjem ptujske mestne godbe. — V Rimskih toplicah po ranem opravilu v šoli shod Bralnega društva.
Stran 4.
—.;■■
'P'.
'RAŽA.
il. julija 1919
MALU
l*r@sta «es
ÜAZNAN1LA,
Kiipimo železne barele
MBMMS33&
ZItvo suhe, makaroni, Radinska slatina se proda r trgovini ,*VID MURKO, Meljska cesta št. 24, Maribor.	1253
nove ali pa v dobrem stanju po najvišjih cenah, 'kakor tudi večjo množino fižola. Ponudbe na poštni predal št. 6, Ljubljana, 1318
Pšenične otrobe na debelo in drobno kakor tudi žreblie, kose, kamne, drože, milo nudi trgovina Ivana Oder, St. Lovrenc na Pohorju.
1317
Krema črna
Lahek vos, (koleselj) dobro ohranjen, enovprežen se kupi takoj. Ponudbe na upravo lista. 1259
Kupim vinsko stiskalnico, kakorš-njo se rabi pri vinograda. Ponud-bg na Franca Podlipnik, Tezno 37, Maribor.	1305
Zamenjam lepega močnega žrebca 162 cm visokega, pridnega za vož-ujo, za en par mladih junčkov, ali eno molzno kravo, katera hi bila možna za vožnjo. Janez Šere, pos. v Bistrici pri Rušah.	1303
Manjše posestvo v bližini Maribora se proda v Rogozi št. 4, Hoče pri Mariboru.	1271
Službe e
Otrok (deček), 7 mesecev star se j da za svojega. Kolonija, Kurilniš- | ka ulica 11, slaribor.	1308 |
in rumena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigar retni papir in tuleki (Hilse), riž, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARJ» STADLER v Mariboru ob Dravi, Bismarkova cesta 17.
RAZGLAS.1
*■. ■*	-šut,*Mbtuoos*tit

Ciril Lovec, čevljarski mojster v Mariboru, Glavni trg 4, dvorišče,
3 cevi za studenec vso pripravo •proda Vagrandl, trgovec v Mariboru. .	i 1288
Priprosta starejša kuharica z več- pripoiočaža izdelovanje mop-iotnim spričevalom, katera tudi : “ in dobrih čevljev ter popravil.
Posoda in steklenice
poljubne velikosti, obešalni kavlji primerni za trgovino, sodi, stena iz stekla 7 in pol m dolga z dvojnimj durnicami in motnimi šipami ter 2 Seiffert bilarda brez | hibe (povratni deski), prima sukno s Ruenes itd. na prodaj. Vpraša se v sredo in soboto. Koroška cesta 19, pri Haslacher, Maribor.	1292
opravlja mala domača dela, se sprejme z mesečno plačo 70’—K. Vila Jožefova cesta 25, Maribor.
1288
Vse poceni in hitro.
1299
Išče se priden močen pekovski učenec. Jos. Žunko, Selnica ob Dravi.	1277
Učenec slovenskega jezika popol-
; nom vešč od strogih starišev, se ‘ sprejme v manufakturni trgovini
„Terezin dvor“ v Mariboru. 1285
Deklica 16 let stara, bi rađ^, prišla za 1 mesec na deželo, tlačh po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod „prijetne počitnice“. 1312
jmrnr j
prva češka zavarovalnica na f življenje v Pragi se slav- f netim občinstvu najtopleje j priporoča. Mart. Svtadier,.| zastopnik za Slov. Štajersko i v Mariboru ob Dravi, Bis- ? markova cesta št 17.	j
■ Gospodinjski ležaj.
Na kmetijski šoli v Št. Jurjn ob juž. zel. se bode vršil gospodinjski tečaj od 9. septembra do 18. oktobra t.L Y tečaj se sprejme 15 učenk.
Z ozirom na veliko draginjo letos ni prostili mest Vsaka učenka plača za prehrano, stanovanje itd po 150 E. za cel tečaj.
Prošnje, katerim je priložiti: krstni list. domovnico, zdravniško, nravstveno ter zadnje šolsko Spričevalo, naj se pošljejo do 1. avgusta t. L na ravnateljstvo kmetijske šole v Št. Jurja ob juž. žel.	1283
Štev. 4294
RÄZMS.
Osssfttisila Urciri.is-Pirotpaigarsd®, Hwibop,
-wrr«^-v» Kvjru-HineMSK-f.v
Hiše z zemljiščem se takoj proda v Sp. Radvanjski cesti št. 10, Maribor.
Več čevljarjev za fino In vojaško delo proti dobremu in stalnemu zaslužku spršjme V. Glušič, Grajska ulica 20, Maribor. 1121
Preselitev tvrdke pohištva
ERNEST ZELENKA
T
Bomača kobila se proda. 1600 K. Pobrežje, Feldgasse 1, Maribor.
1310
Za trgovino i
sprejmem pošteno gospodično v starosti od 22—30 let.
iz Gosposke uliee 25, v
Šiitsko «ilioo štev. %
Koza, ki dobro ddji. je na prodaj, i vtščo slovenskega jezika v Vpraša se na Tezno, Ptujska e. f v govoru m pisav ter neko-5, Maribor.	1314 I liko nemškega, k' bi oprav-
iri". ” v -■-vr7""T7~r.l I ijala služit? prodajalke in
Proda se malo posestvo četrt ure s	J ...
od Poljčan. Pripravno za vpoko- f kontoristraje. Nastop takoj kojcnca ali rokodelca. P eč se izve jj pri lastniku, Lušečka vaš 60, p.
Poljčane.
1309 ?
Plača po dogovora. Ponudbe I na upravn štvo listtC. 1301—105 |
naznfhja uljudno podpisani p. n. občinstvu, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi naročeval« nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga počastili z novimi, naročili. — Vedno velika zaloga v pohištva, sobnih okraskbv tapet itd.
Pri no,vo ustanovljajoeem se , J« g o SI o vs » s k e m ge-Beralneui kointoarj&tn za, promet. ia taristiko za Sloveitšjo v Ljubljani, se razp suje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasa h tajnikov generalnega komisariata z mesečno plačo 1200 in 1000 K.
Prosilci morajo poleg pr inerne'splošne zobrasbe dokazat« obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistikov, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curikulumr vitae in morebitne reference Vsled važnosti generalnega komisarjata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti.
do Inkluzighlb. 11 luHla t. I.
pri poverjen štvu za javna dela v Ljubljani.:
V Ljubi j an i, dne 1. julija 1919,
Vodja poverjeništva za javna dela:
ERNEST ZELENKA

Lepo kmetsko posestvo, i in pol |
ure od Maribora, okoli 23 oralov j j« takoj na prodaj, tudi bi bilo § 'sposobno za targovino in gostilno, jj v celem ali samo hrami, 7 oralov jj njiv in gozda. Vpraša se pri Jos. s Novak, Tržaška cesta 5, : obrežje I pri Mariboru.	1315 |
2 lončarje ploščarja (Scheibenarbeiter), eden samostojen se sprejmeta takoj. Josip Mayer, Bergstrasse 16, Maribor. 1302—106
tvrdka pohištva, tapetnik, dekorater in zapriseženi strokovnjak-veščak.
ČEVLJE
Spretno strojepisko - Slovenko sa
sprejme takoj okrajno glavarstvo v> Mariboru, I. nadstropje, soba št. 1.	1311
fine, moderno izdelane in sandale ima
v zalogi in jili razpošilja po pošt. p®vz„
snireeska „Osvijarsla zadrup“ t Mdmii
zrrrzrzz:	pri Mozirja.
Posestvo ne predaj,
30 minut od postaje Poljčan, velika zidana hiša, veliki hlevi za živino, svinjaki, mlatilnik, velik
Viničar s 4—5 delavskimi močmi | se sprejme. Cvajnik, Leitersberg I 115, Maribor.	1307	f
Teeret, in prešit popolnoma izrazil trgorao
Spretno strojepisko (event, tudi
V^vinograd, 7 velikih njiv, 2 velika strojepisca sprejme takoj dr. Frau
travnika, sadonosnik, gozd, okoli 35 oralov vse v dobrem stanu. Gena po dogovoru. Več pove Frančiška Štiblar, Brezje pri Poljčanah.	1298
2 velika prenosljiva kotla za kuhanje z vsebino okrog 150 1 proda. „Mittelstands“ kuhinja, Goe-thestraEe, Maribor.	1320
v Velikovcu. 1316
Moško kola dobro ohranjeno, se proda (4 40 K). Ptujska cesta 12, si aribor.	1331
Kandare, odvetnik Plača po dogovoru.
Šolskega Slugo sprejme krajni šolski svet v Studencih pri Mariboru in sicers 1. septembrom 1919. iSSesečna plača znaša sedaj 130K, prosto^ stanovanje iu prosta kur-! java. Želi se zakonski par. Mizarji stva in zidarstva vešči imajo pred-
inost. Prošnje do 31. y julija 1919 na krajni šolski svet'v Studencih pri Mariboru.	1813
(ab solvent trgovske akademije, večletni bančni in trgovski uradnik), govori in piše slovenski in nemški, išče primerno mesto.
la reference. A ko mogoče, bi tudi sam s
svojim premoženjem sodeloval, Cenjene ponudbe se naj stavijo pod „izvrstna moe 25.000“ na uredništvo tega lista. 1300
čevlji so iz lahke ševre-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizk« in salonske moške, ženske, deške in. otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreji Pri večjem odjemu primeren popust!
Kater»? Mariborčan
Predaplna fedi v Celje „Marodni domM.
Zmerne cene! Zahtevajte cenike! 120$
fflzarskl učenec se sprejme, Ur-
i
2 dobro ohranjena kolesa na pro- § f“““1
daj. Koroška cesta 67, «aribor. j banova nMit 22> Manbor’ 1326 _	f Stanovitna, marljiva kuharica za
Žaganico, večjo množino 'proda j ,so se !>že> p)aeil° 60 »opise „Mariborska lesna industrija“, Ko- I roška česta 46,	132-6 I
“	“.....— ———	f Žensko osebo za pomivanje sprej- j ]jjjnj vsaki)
I me „Mittelstands“ kuhinja, Goe- ' J ” thestrasse. Maribor,., kjer se tudi
ali iz okolice, s kapitalom čez 15.000.— K, ki bi hotel stopiti v kompanijo za izdelovanje kemičnih predmetov. (Brez konkurence v Jugoslaviji). Ponudbe se prosi: Pošinoležeče „Mila* Maribor	1328
na: Kühnei, Gosposka ulic» 22, j Maribor, Služba je stalna. 1297 f
HKLJ
Malo posestvo sposobno za go stilno ali trgovino blizu Ljutome- t ra se proda. Vpraša senajSchaft-narg. 1, I. mistr. Maribor. 1327
vpraša.
1321
Krojaški šivalni stroj močan je na prodaj pri Stubčnberg, Tegetthoffoma, ulica 44, na dvorišču. Maribor.	1328
Raznai
«mmMrssisrhi
POZOR!
Biči iz usnja . .	K	2-50
jennenje za čepe .	5J	2-50
goži za čepe . .	7i	2-50
kose 70—100 cm		
dolge a K12-— do	D	16 —
brusni kamni a .	n	2-50
srpi 4 K 5.50, 6’—	D	6-50
glavni robci lepo		
pisani a . . .	n	16.—
moške predpasnike	D	6‘—
ženske predpasnike	n	4-—
K 12 — do . .	tu	16.—
oxford srajce za		
fante ....	n	45-—
Bakreno kotijo za kuhanje s klobuki z 1 ali 2 hladilnima cevima z ali brez mešalne priprave od 20—400 1 izdeluje, preureja in popravlja Viljem Weiss, Sonjin
množino Rudolf Powe®
Cena po dogovoru z vzorci.
v Mozirju.
Drag®
plačam
lepo suho
trg 1, (grad), Maribor.
1290

I
Stavbena pisarna
FHÄWI®
mestni zidarski mojster f
■t
CELJU.
Trevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Scliiwefoleruni
js
e
Pohištvo
plavotiak, cefiri, oxfordi, platus halo, klot črni batlstl. — 3? *-pošilja pb celem kraljestvu
Kom. skl' Išče
iLOJZue»iiiEi,
&
m
m
Sä
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
S3
m
Obrtna zadruga mizarskih
mojstrov v 3IAKJ320K0, Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 63
Zfoirsfte ga in javite, kojo množino ga imate ! Vreče vam pošljem in prevzamem ■ blago po povzetju!
¥iisto	Zalee p. Celju
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cene!	1244
za škropljenje vinske trte in sadnega drevja boljše kot galica. Razpošilja po pet kilogramov v zavojčkih po 40 K, že pripravljeno 1 kg na 25 litrov vode. caste 21 $
12®#
Maribor Glavni trg št. 6
Trgovci znaten popust.
Ogn* in vloma varne Wortheim-blagajce v vsaki Mikosti, kakor tudi blagajne ? lati in vsakovrstne Wertheim-bi&gajnice izde-1 je, tudi vsako popravo izvršuje I tvrdka Frans Sehell, umetni in blagajničarki ključavničar v Mariboru, Koroška cesta 31.	1289
Kupi se s
lipov les-plohe
iot rezan kupi Ivo Sojč, kipar v Mariboru, Reiserjeva ul. 26
1271
Dobro idočo pekarno na Slovenskem ali Hrvaškem išče Jakob Jurgec, St. Hj v Slov. gor. 1304
Dve osebi se sprejmeta na hrano. Kje se izve.v Brandisovi nlici 2, Maribor.	1306
1
M I LO
Državne toplice
DOBRNA
pw*i ©elju®
Zlatorog
SU?“ Obleke rapag
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja	M
ALOJZIJ ARBEITER,
Maribor, Dravska ulica št (pri starem mostu).
1
jedrnato, toaletno različne vrste, za britje, kristalna soda, in milni prašek po najnižjih cenah prodaja
Prva mariborska tovarna za milo, preje O, BROS, MARIBOR,
na debelo v tovarni Klavnička ulica št. 23, na drobno v prodajalni Glavni 'trg št. 15.	1215
?
15,
718
Akratoterma 37° C, visoko radioaktiven vrelec. — Izvrstni zdravilni uspehi pri ženskih boleznih in pri obolenju živcev.
Sezijas Jutsif-nittafeer*.
Strokovni zdravnik za ženske bolezni: Dr. Benjamin Ipavic. Pojasnila daje topliško upravitelj st vo v Dobrni.