&i 122. V Gorici, v torek drie 20. oktobra 1908. , Itb&ja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni sobeto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K 'It...........10 » V, ........... 5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje issrsdna priloge: Ob norem letu »Kažipot po tforlfitem itf ^raatficanskenr^ ,S.atipot po Ijjubljani in kranjskih mestih", dalje dva trat v leta „Voznl red lelemlc, parnikov in poštni) ivez". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulioi 5tev. 7 L nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.. Gabršcek Ha naroČila brez doposlane naroCniaa.se.no ozjramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrslah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat H v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Beklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI!!. »Vbb za narod, svobodo in napredek!« Dr. K iavrič. Uredništvo se nahaja v GospoaVi ulioi 8t. 7 v Gorioi v I. nadsh. Z urednikom je mogoBo govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nas haja v Gosposki ulioi St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni- HaroCnlno lu oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se poSujajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1 Bpravnlitvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v nagih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolske nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jo. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopalilčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovansk v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Gaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ¦ Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. Tabor na Veliki Otavi se bo uršil v nedeljo dne 25. oktobra 1908. »Javen upor - formalna revolucija - anarhija" u klerikalni stranki. Imeniten naslov! Pa ni naša iznajdbo, ampak vzeli smo ga iz obupnega članka ubogega dr.. Antona Gregorčiča v soboto 17. t. m. Priobčil je dolg članek pod naslovom ,,Klerikalna anarhija". Ko je bil v ekstazi, je zatulil: „Javen upor, formalna revolucija, anarhija" 1 To mu dela »nova struja" v klerikalni stranki. Članek je izredne važnosti. Zato se moramo pobaviti ž njim. Gregorčič bi bil rad šaljiv v teh zanj tako težkih časih. Pravi, da »Soča«, »Edinost" in „Slovenec" obdelavajo Gregorčiča, da pojejo združeni pesem njegovih »goriških prijateljev" : proč z Gregorčičem, italijansko-libe-raluim zaveznikom, Škofovim obsojencem, narodnim Škodljivcem. (N o, s a j mož se le nekoliko pozna. Čisto prave na-slove si je dal.) Gregorčič pravi, da bije trd boj z Hb e-ralnim generalom Gabrščekom v deželnem zboru (Leta 189 9. je rekel, da bo Gabrščeka v dyeh letih konec, ali glejte: leta 1908. je Gabršček »liberalni general", pred katerim se Gregorčiču hlače tresejo.), da njegovi »prijatelji", namesto, da bi mu pomagali, ga napadajo iz zasede pri cerkveni oblasti (to je pri nadškofu in knezu) in v javnih listih s krivimi poročili in neutemeljenimi obdolžitvami. (A hal Ti grdi ljudje lažejo pri nadškofu o nedolžnem Gregorčiču, krivo mu poročajo, neutemeljeno obdolžujejo Gregorčiča. To je hudo. In vendar on noče nič drugega nego biti boj z Gabrščekom!) Gregorčič farba svet na to glede znane obsodbe nadškofove, da njega ni obsodil. (Krave se mu morajo smejati, kako taji resnico.) Potem pa začne zbadati. Gregorčič je jezen nujprvo na »načelno politiko". Kaj milijo njegovi prijatelji, da jih bo on poprašal za dovoljenje pri vsakem koraku, ki ga stori ? Da bodo le oni ukazovali, on pa izvrševal, kar določijo oni. (Gregorčič se je pokazal tu absolutista, kakoršen je bil in je. Poleg «j egove'v-olj e ni druge. Volj a in pamet drugih je pod njim.) Spušča se v piemotrivanje nadležnežev v »novi struji", pa pride do sklepa, daje bolj verjetno, da zadene pravo pot izkušen in razumen politik, kakoršen je Gregorčič seveda, nego pa tista kopa »prijateljev" njegovih v klerikalni stranki, ki hočejo imeti voditelja, katerega vodijo, ne pa voditelja, ki bi vodil. (Ali ste ga slišali? On hoče sam voditi, sam vse zaukazati, sam vse določiti, drugi imajo samo ubogati.) Potem kaže zopet na Gabrščeka, kateremu zabranjuje pot v deželni odbor. Da bi več izdalo, imenuje Gabrščeka nasprotnika katoliške vere in cerkve. (Dr. Gregorčič Gabrščeka dobro pozna. Kako se drzne ta ko pisati o njem?) Farba dalje, da so bili laški liberalni poslanci siljeni do istih korakov s svojega stališča. (R e s j e pa to, da so bili laški liberalci ve-sel; *onje Gregorčičeve proti »Slov. klubu", ker so upali, da Gregorčič zmeša vse tako, da morejo dobiti oni vsaj 3 deželne odbornike, Gregorčič pa jednega. To bi bilo veselje, če bi se kaj takega zgodilo, pri laških liberalcih in pri zavezniku Gregorčič ul) Potem pa daje po svojih »prijateljih", ki mu očitajo: samooblastno p ostopanje, brezna-Čelno politiko, zvezo z laškimi liberalci, škandal, kakoršnega še ni videla goriška dežele, zavoženo taktiko itd. Rdeč od Btračne jeze zakriči na to: »Kako naj se sodi ta nastop »prijateljev" nasproti dr. Greg., duhovniku, dolgoletnemu politiku, načelniku kluba in S. L. S. na Goriškem?" Jezi se, da so ga napadli radi zveze s Pajerjem, katere ni (T oje tista baba v pravljici, ki se je potapljala, pa je še vedno migala s prsti, da se striže.) Dolžijo ga,da laže. (In vendar se on ni še nikdar zlagali) Potem pa se mu smili verno ljudstvo, ko vidi, da duhovnik duhovnika javno dolži nečastnega dejanjn. (Gregorčič naj i zpraša svojo vest, koliko duhov-kov je on javno dol žil-nečastnih dejanj!) Maziljeuci Gospodovi tako delajo ž njim, »nedolžnim duhovnikom". Kaj naj v javnih listih pere svojo nedolžnost nasproti neutemeljenim obdotfitvam in napadom. Potem: »To je škandai. kakoršnega so zmožni edino le pristaši »Nove struje" v kulturnem življenju na Goriškem." (Torej nova stroja ? klerikalni stranki na Goriškem. Bazkoi med goriškimi klerikalci!) Ne pišejo le javno o njem, ampak ob-dolžitve prinašajo na uho cerkvenim dostojanstvenikom. Karkoli je »Soča" pisala zoper dr. Gregorčiča, vse to zanašajo Gregorčičevi »prijatelji" v škofovsko palačo (kjer bi rad sedel don Antonio, pa ga je »fr a tal o",) dostavljajo pa še par »katoliških" ocvirkov (Ohol Tako piše Gregorčiči »Katoliški« ocvirkil Norca sedela iz kato* škega imena. Če- „b rez ve rs k a" »Soča« pri-dene isam pridevek »katoliški«, n6, to ni čudno, ali da se norčuje iz katoliškega i mena sam dr. Gregorčič, kam naj to zapišemo?) da je Gregorčič neodločen človek, volilci niso ž njim zadovoljni, prihodnjič ne bo več izvoljen, niti kandidirati ga ne mislijo več.... potem pa pravi Gregorčič : Tako podpihovanjein slepar j enje duhovnih pre dstojnikov je škandal, (Burni Kanon je počili Gregorčič trdi, da njegovi prijatelji podpihujejo in sleparijo škofa. Huda obdolžitev! Prej gori se je zgražal nad onim, ki mu očita v javnosti dejanja, katera je zagrešil — tu pa imenuje tiste, ki poročajo škofu o njegovi politiki podpihovalce in sleparje 1 On sme drugim duhovnikom očitati celo slepar-stvo, njega pa se ne sme nihče dotakniti v javnosti. — In škof verjame »podpihovalcem« in »slepar-jem"?l — Gregorčič se obrača tu naravnost proti škofu, Češ, kaj verjame njegovim »prijateljem", Gregorčiču naj verjame! Nadškof Je torej tndi proti Gregorčiča.) Potem pravi, da takih rečij niso vajeni ljudje goriške pasme, da to je importirano blago, nad svoje prijatelje kliče sramoto, pa naj bodo kateregakoli stanu. Zmerja jih s »klerikalci prve vrste" ter se jezi, da nekateri teh z Gabrščekom prijazno občujejo, enega skoro imenuje. (Gregorčič bi rad videl, da bi Gabrščeka vsi klerikalci tako sovražili, kakor ga sovraži on. Imenuje Gabrščeka celo »framasonskega časnikarja". Sirota ta Gregorčič! Kajti ne uboga ga nihče. Niti Gabrščeka nočejo sovražiti vsi njegovi prijatelji tako, kakor ga sovraži on. To je res hudo. Gregorčič utegne radi tega še iz kože skočiti.) Govori o pomanjkanju discipline, da Dvajset \et pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Lady Fairfax sama je, pravi d' Artagnan; ali se je spominjate, Porthos? videla sva jo z njenim soprogom pri generalu Crom\vellu. Čez nekaj hipov se je poleglo razburjenje, ki je nastalo vsled tega čudnega prizora, in nadaljevalo se je klicanje imen. —- Ti tepci še prekinejo sejo, ko zapazijo, da niso navzoči v zadostnem številu, pravi grof La Fere. — Ne poznate jih še, Athos: le poglejte Morda-untov smehljaj, poglejte, kako gleda kralja ! Ali je to pogled Človeka, ki se boji, da ne uide njegova žrtev ? Ne, ne, to je pogled sovraštva, kateremu se je zadostilo, pogled osvete, ki je gotova, da se izpolni. Ah, ti prokleti kuščar! srečen bo zame oni dan, ko se srečava drugače nego samo s pogledi! — Kralj je zares lep, pravi Porthos; in glejte, kako skrbno je oblečen, dasi je jetnik! Pero na njegovem klobuku je vredno najmanj petdeset pištol; poglejte ga no, Aramis! Ko je bil predsednik gotov z imeni, je dal povelje, naj ae prečita obtožnica. Athos je prebledel: zopet se je varal v svojem pričakovanju. Dasi niso bili sodniki zbrani v zadostnem številu, se je vendar vršil proces; kralj je bil torej že naprej obsojen. — Saj seni vam rekel, Athos, pravi d'Artagnan ter skomigne z rameni. Toda vi vedno dvomite. Zberite sedaj ves svoj pogum in poslušajte te male grozo vitosti, ki jih bo govoril oni črno oblečeni gospod čisto svobodno in ž vso pravico svojemu kralju, in prosim vas, ne razburjajte se preveč pri tem. In res, še nikdar se ni cula tako brutalna obtožba, še nikdar se ni storila tako grda krivica, še nikdar se ni stavil tako krvav predlog zoper kraljevo veličanstvo. Doslej je bilo dovolj, da so kralje morili, a žalili so vsaj samo njihova trupla. Kari I. je poslušal tožnikov govor z veliko pazljivostjo, Žalitve je preslušal, a zapomnil si je dolžitve, in kadar je sovraštvo začelo prekipevati, kadar se je tožnik povspel že naprej za rablja, tedaj je odgovarjal kralj z zaničljivim smehljajem. To je bil znamenit in strašen govor, v katerem so se slikale neprevidno-j sti tega nesrečnega kralja kot zvijače, njegove zmote i kot zločini. D'Artagnan, ki je poslušal ta nebroj žalitev z vsem zaničevanjem, ki so ga zaslužile, je vendar postal včasih pozoren pri nekaterih tožnikovih dolžitvah. — Res je, je pripomnil, da zasluži ta ubogi kralj kazen, če se že kaznuje nespametnost in lahkomiselnost; a zdi se mi, da je kazen, ki jo trpi v tem trenutku, dovolj kruta. , — Pravaap'raV bi ne imela kazen zadeti kralja, pravi Aramis, temveč njegove ministre, zakaj prvi zakon angleške ustave se glasi: »Kralj ne more grešiti«, — Ko bi bilo po mojem, si misli Porthos, ki je gledal Mordaunta ter se bavil samo z njim, in ko bi ne motil s tem resnosti položaja, bi skočil s tribune, planil v treh skokih k Mordauntu ter ga zadavil; potem bi ga prijel za nogo ter pobil z njim vse te raa-lovredne mušketirje, ki samo smešijo francoske mušketirje. Med tem časom bi d' Artagnan. ki je duhovit in vedno položaju primerno razpoložen, morda našel kako sredstvo, da rešimo kralja. Govoriti moram ž njim o tem. Athosu pa je gorelo v obrazu, stiskal je pesti ter si grizel ustnice do krvi; kar penil se je na svojem sedežu, ves iz sebe vsled teh večnih žalitev par-lamentovih in vsled te dolge kraljeve potrpežljivosti, in temu možu, ki je imel sicer tako mirno roko in tako neomahljivo srce, se je sedaj tresla roka, in trepetal je po vsem telesu. V tem trenutku je tožnik sklenil svoj govor z besedami: »To obtožbo smo naperili proti vam v imenu angleškega naroda«. Pri teh besedah je završalo po tribunah, in za d' Artagnanovim hrbtom je zadonel besen, sedaj ne ženski, temveč moški glas: — LaŽeŠ! devet desetin angleškega naroda se zgraža nad tem, kar si rekel! To je bil glas Athosov, ki je ves razjarjen planil pokoncu ter interpeliral z iztegnjeno roko javnega tožnika. (Dalje pride.) ne pripoznavajo avktoritete, hudujejo se, če se je voditelj stranke (kakšen voditelj?) odločil za kak korak, pa ni prašal »prijateljev", na to pa zakriči besede, katere smo postavili na vrh našega članka in milo za-stoče: Žalosten pogled V prihodnosti Hitro pa se potolaži, oeš, da le nekaj oseb dela anarhijo, »ki so se nevede" kako izgubili v dubovski stan". (To je sramote nje du-hovskega stafin, s ram o t en j e »prijateljev8 na najobčutljivejši strani. Gori je trkal Gregorčič na svojo duhovsko čast ter se zgražal nad tem, če dnhovnik duhovnika prime j*vuo — tu pa sramoti in zaničuje svoje stanovske tovariše prav na svoj način!) Skončuje pa z zahtevo, da mora pasti in uničena biti klerikalna anarhija Kristusov nauk (0 je, Kristusov nauk pa Gregorčič!) mu zadostuje, novotarij' klerikalne anarhije pa ne potrebuje. Tako uči tudi »Cvetje z vrtov sv. Frančiška!" (Pater Škrabec, pomagaj! Pred kratkim je Škrabec napadel mladeniško organizacijo Krekovega uzorca, da ni prava. Takrat ga je »Gorica« okrtačila ter mu rekla, naj molči v kioštru,sedaj paga kliče Gregorčič na pomoč. Ali tudi Škrabec mu ne bo pomagal!) Konec: Kakor se vidi, je Gregorčič čudovito bojevit, ali tu ne proti Gabrščeku, marveč proti »prijateljem" v lastni stranki. Gregorčič hoče te prijatelje uničiti, prijatelji hočejo uničiti pa njega. Torej uničevanje na obeh straneh, Ubogi Gregorčič bo moral nehati mesariti Oabrščeka, ko ima v klerikalni hiši sedaj »prijatelje", katere hoče zmesariti. Bomo videli, kdo bo močnejši, kdo bo huje mesaril in kdo bo razmesarjen: ali Gregorčičevi »prijatelji* ali , Gregorčič, največji politični mesar na Goriškem.________ Kako imajo za norca Slovence pri deželni hipotečni banki. Deželni hipotečni zavod, (kateri, kakor znano, daje podpore židovsko laškemu glasilu »Corriere", ki sedaj brani in zastopa doa Gregoreiga in onorevole Berbuca,) izziva s svojim uradovanjem Slovence na nečuven-način. Slovenskim strankam pošilja in napravlja tožbe v laškem jeziku, čeprav so dolžna pisma izključno slovenska, čeprav je ves zemljeknjižni akt sploh slovenski. Te dni smo imeli priliko videli tako laško tožbo. Prišel je k nam kmet iz Gor ter prosil, da bi mu povedali, za kaj pravzaprav gre. Baztolmačili smo mu, da je to tožba, katero je naperil proti njemu deželni hipotečni zavod, o kateri pa ni razumel niti besedice. Reven kmetic je rekel naivno: Po-prašal sem doma učitelja in »gospoda", pa mi nista znala prav dopovedati in sta mi rekla, naj poprašam pri sodniji v Gorici; izgubil sem , tako ves dan in brezpotrebnih stroškov imam; zakaj bi ne bilo pisano po slovensko — je dostavili Nato smo mu odgovorili, da naj praša Gregorčiča in Berbuča, ali pa v uredništvu »Corriere", tam mu že povedo, zakaj je tako . . . drugič pa naj le zopet voli take može za poslance! Možakar je debelo pogledal na to opazko, ker je mislil, da se šalimo, vendar ko smo mu dopovedali, da se to godi radi tega, ker je Gregorčič zvezan z laškimi brezverci in najstropenejšimi nasprotniki, zasvitalo se mu je takoj in stavimo glavo, da ta klerikalec nikdar več ne odd& svojega glasu klerikalnim petelinom. Opetovano je že »Soča" in enkrat celo tudi »Gorica" pisala o tem, da hipotečni zavod napravlja strankam izbrise zemljeknjižnih terjatev tako, da na podlagi slovenske pobotnice nspravi laško prošnjo, dasi so stranka, vsi spisi, okraj in sodnija povsem slovenski. Če ni to najnesramnejše izzivanje Slovencev, potem res ne vemo, kaj naj bi bilo. Kaj bi se zgodilo v nasprotnem slučaja, če bi namreč hipotečni zavod poslal recimo v Červinjan laški stranki slovensko tožbo? Joj, to bi bilo vse laštvo po konci, da bi hipotečni zavod kar naskočili in ga demoli-rali!! Nas Slovence pa, dasi smo v večini, lahko za norca imajo, kolikor hočejo — dokler jih v tem podpirajo take izdajice kakor sta Gregorčič in Berbuč! Da, ta Berbuč, ta se še namrdne in zaničljivo nasmehne, kedar »Slovenski klub" zahteva pravico našemu jeziku. Saj ste ga videli v deželnem zborni! Svetujemo strankam, katere dobe* tožbe in sploh spise v laškem jeziku, naj napravijo protest pismenim potom na deželni odbor, kateri ima nadžorovalno pravico nad deželnimi zavodi. Radovedni smo, kako se opraviči o tem deželni odbornik Berbuč! DOPISI, Iz tolminskega okraja Iz Gnhmgi. — Pri nas se je zadnji čas pripetil izvanreden slučaj, namreč neka oseba je na nagrobnem spominku nekega umrlega duhovna nekaj napisala, kar tje sploh ne tiče. — Seveda radi tega je »Prim. List* od 1./10. 1908. vdaril po grahovskih »liberalcih". — Mi Grahovci smo bili, smo in ostanemo napredni, a kaj takega vendar ne naredimo. Taki slučaji se gode le od tedaj, od kar je privandral Poldi podučevat onih par kleri-kalčkov na Koritnico, saj je dognano, da je to lomparijo napravila oseba U srede najzagrizenejše klerikalne družine. Dragi ,či-tatelj, torej le pomisli, kaj so vsega izmolni ti niiši vrli klerikalčki. — In sploh, zataj je ta hudobnež to napravil ? Menda za drugo ne, nego da napravi sovraštvo med ljudstvom in da je „P. L." zopet enkrat z veseljem udaril po nliberalcih*, a opeharil se je, kakor je vedno njegova navada. Sedaj popolnoma molčijo ti ljubeznivi klerikalčki, ker jim malce smrdi ta dogodek, — prav jim, saj si so sami krivi. — Ako bi bili oni gotovi, da je to povzročil napredojak, menda bi bili drugače postopali, najbrže bi se bili zaleteli k c. kr. orožnikom, ker to menda spada njim. — Pa saj imajo še čas. Ako pa oni tega ne narede, imenujemo jih lažnjivce in obrekovalce. Le na dan s takimi hudobneži, pryič, ako je na-prednjak, da ga izključimo iz naše srede, drugič da se proti njemu postopa. Shod na Koritnici se je vršil impozantno, — jajce je učilo kokoš. Dva fantiča sta pod-učevala par starih klerikalnih kimovcev, no to je res impozantno, izvanredno. Dragi sosedje! Ne da bi katerega s tem žalili, ampak svetovali bi Vam, Vi ki ste pametni možaki, hodite mnogo po svetu, torej imate veliko skušenj, ne hodite poslušat takih mlekozobih pob-čev, proč ž njimi, ako še k Vam pridejo, kaj Vas bodo taki učili, ko imate Vi več y miš: zincu, kot oni v celem životu, kaj vedo taki, kaj je kmet, kaj pozna taki kmečke težave, — nič. — K»večemubi vedel kedo njih prednikov, k»ko se dela za kmeta — pardon — s kmetom, na cesto se ga vrže s tem, da se mu vzame za par kronic vse na dražbi, saj imamo mnogo slučajev v bližini H. — Tako znajo oni s kmetom, to je njih pouk. Nadalje je P. dajal po pijancih, — no, ni čuda po svojih sobratib, saj jih poznamo. Bog se ne daj nam pregrešiti. — Imamo več slučajev in prič, da je bil P. večkrat nabit kot kanon. — Kaj ne ve Polde, da so mu pomagali pijanci; ako ni bilo pijance*,-ostal bi bil navaden delavec. Vedno udriha po njih, doma pa jih zelo rad gleda in jim dela družbo in to Še pozno v noč. Torej, dragi sosedje, kaj tak naj uči našega razumnega, treznega in pridnega Koritničana? Ne, proč s takimi učeniki. Ni dolgo od tega, kar je F. neki dan, opoldan ravno ko je zvon na Grahovem k molitvi klical, lepo podučeval ljudstvo, vse je bilo odkrito, a on pa sred ceste in vasi med ljudstvom ošaben s klobukom na glavi in s krivcem za njim. To so krščanski učeniki. Pred kratkim je ta črna klapa v aV>.-L." napadala našega bivšega župana G., da bode moral s stotaki mašiti ljuknje; ni se bati, G. bo že pomašil" svoje ljuknje^ ker* ima s čim, gledajo naj le sedanji voditelji ,ob^ činski, da oni pomašijo svoje ljuknje, ker je hnda, ako se da vse iz rok in si pusti samff življenje v pismu. Od G. se zanašamo, da mu ne bode potreba imeti posla o teh zadevah s c. kr. davkarijo, kakor je svoje čase imel neki Tonin. Nadalje se zaletajo na vse čudne načine v prejšnje občinsko gospodarstvo, molčijo naj rajše, ker niso prav nič boljši, ampak slabši, saj ne upajo pokazati skupnih občinskih računov, najbrže se boje, saj vendar je to zaznamovano nekje v občinskem zakonu. — Naši klerikalci v občinskih sejah vse tako odobre. Ti kimovci mislimo, da ako bi kateri njih voditeljev predlagal/da jih vse enega za drugim obesijo, bi tudi potrdili enoglasno. Bravo fantje! Za danes zadostuje, naj gredo še kak čudež napravit na pokopališče, pa se še oglasimo. Grahovci. Dr. Gregorčič proti Gabrščeku. Ponoči sanja o Gabrščeku; tepe se ž njim, kriči, maha okoli sebe, ves preplašen se zbudi ter gleda, kje je G«bršček. Zaspi pa zopet vidi Gabrščeka. Zjutraj se ga spominja pri maši; po maši pa se vsede ter piše strupene članke proti Gabrščeku; tem člankom je namen: vzeti Gabrščeku ugled in čast ter uničiti ga. Včasih ima Gregorčič jasnejše trenotke, pa si misli: kako je bilo lepo v tistih časih* ko je imel Gabrščeka na svoji desni strani, daje delal zanj. Gabršček je delal, se boril z Lahi in oblastnijami, Gregorčič je sedel doma, vlekel dijete in visoko plačo, sad Gabrščekovega dela vžival ter se neizmerno dobro počutil v vlogi „ljubljenca naroda", ki nič ne dela. Gabršček je imel gmotno škodo, dobiček je imel Gregorčič. Gabršček si je nakopaval drugorodne in domaČe sovražnike na vrat, Gregorčič je ostal v zatišju. Gabršček se je moral boriti za svojo eksistenco ter delati in delati, ali glavno delo mu je bilo narodno delo. Gregorčič je bil poslanec, voditelj naroda, zato dobro plačan poleg imenitne plače iz semenišča, katere ni zaslužil, ker je imel dopust in, ga ima še, Gabršček pa je delal in garal za — Gregorčiča. Lahi v Gorici so pljuvali v obraz Gabrščeku, izgnati so ga hoteli iz Gorice radi narodnega dola, z revolverjem v žepu je moral hoditi okoli, ker ni bil varen svojega življenja. Gregorčiču se ni bilo treba bati ničesar, ker mož se je znal lepo skrivati in potuhniti ob pravem času. Gabršček je ostal naroden delavec, tak, kakoršen je bil takrat, ko se je košatil z njegovim delom dr. Anton Gregorčič, Gabršček dela z isto unemo za našo sveto narodno stvar današnji dan, kakor je delal pred 20 leti. In Gregorčič ? 1 Odkar ga je zapustil Gabršček, je mož zbegan in hitro je zašel na kriva pota. Že leta 190O. se je zvezal s Pa-jerjem, z največjim sovražnikom goriških Slovencev, in od takrat dalje je padal sveti mož nižje in nižje, dokler ni padel in obležal. Gabršček je ostal slovenski narodni delavec, do katerega ima slovensko ljudstvo zaupanje, Gregorčič pa je postal Pajerjev p r i g a n j a č, katerega hvalijo Lahi na vse preiege. Gabrščeka sovražijo laški šovinistični petelini v Gorici tako, kakor pred 20 leti. Tako ni varen življenja pred njimi, kakor pred 20 leti. (Nekaj pomembnega pa se je vendar zgodilo pri Lahih. Priznavajo veliko delo Gabrščekovo za goriške Slovence, To vemo iz njihovih ust, Iz njihovih pisem.) Gregorčiča hvalijo Lahi javno pa radi tega, ker služi njim tako izborno. Kdor pa služi Lahom tako izborno, tisti deia proti koristim goriških Slovencev. Gregorčič bi rad to odvrnil od sebe tako, da bi goriški Slovenci tega ne videli. Od leta 1900. torej celih 8 let že odvrača to od sebe, pa ni še odvrnil ničesar. 8 let že ubija Gabrščeka, pa ga še ni ubil. Dolgih 8 let že služi Gregorčič Pajerju, to je ča3, v katerem je Gabršček veliko storil za goriške Slovence, v katerem pa je pri-zadjal Gregorčič tudi veliko škodo nam vsem. 8 let tolče Gregorčič po Gabrščeku, ali dosegel ni, kar je hotel. Obratno! Ljudstvo je spregledala, da vidi narodnega škodljivca dr. Antona Gregorčiča in neumornega narodnega delavca Andreja Gabrščeka. Gregorčič to dobro ve, zato pa se bori tako vehementno, kakor še nikoli, proti A. Gabrščeku. Ali glejte! Današnji dan mu ne verjamejo nič več niti v klerikalnem taboru. Celo tam no se naveličali Gregorčičeve ostudne osebne gonje proti Gabrščeku. O sebna Gregorčičeva politika preseda že vsakemu. Povsodi se vidi, kako se bori Gregorčič le za svojo osebo, za SVOJ Žep. Zato pa teko rad očita „Žepft drugemu, ki pozablja na svoj žep radi narodnega dela. Gregorčiču je bil žep glavno, odkar dela na političnem polju. Lepo komodno živi ter vleče tisočake in tisočake kot semeniški profesor, dasi ne opravlja službe, ter kot državni poslanec, dasi je v zbornici na Dunaju le l ..< 'st ter se niti ne zmeni ne, če se kdo obrne nanj. Nikdar se ni resno boril za boljše čase goriških Slovencev, nikdar se ni izpostavil nikjer: mož molči in molči, počiva in lenubari — samo takrat, kadar gre za njegovo osebo, za njegov široki žep, takrat pa je še vselej vstal ter se boril Žilavo in živahno, razvijal je čudovito agilnost: vse za se, vse za žep. Gregorčič si je prihranil na političnem polju tisočake, Gabršček niti vinarja, ker dela brezplačno, le iz ljubezni do slovenskega naroda. — Tak je bil Greg. nekdaj, tak je tudi danes, ko je zadel ob odpor v lastni stranki. Hoče si pomagati z nesramnim udriha-njem po Gabrščeku. Zadnje Številke »GoriceB so polne perfiduih lažij in napadov na Gabrščeka. Vse tisto piše Gregorčič. Tako še ni nikoli divjal Gregorčič proti Gabrščeku ! To je znamenje, da mu prede trda. j Mož vpije nad Gabrščekom, češ, glejte mene, dr. Antona Gregorčiča: kako sem pridenl Saj drugim nočem nič, samo »frama-sona" Gabrščeka hočem ubitiisRad bi odvrnil od sebe vse storjene grehe, z ato hoče obrniti pozornost od sebe na Gabrščeka. Ali vse laži po „Ooricia, vse obrekovanje ne pomaga nič. Gad piha, ko so mu stopili na rep, toda ne odžene jih ne. Ne mislijo ga spustiti izpod pete, ampak celega stlačijo pod peto. Don Antonio — bliža se „dies irae, dies illa". Tromba sodbe poje. Sodba prihaja nad njega radi Gabrščeka. Nič koristnega ni delal, samo Gabrščeka je preganjal in preganja ga te dni, kakor Še nikdar. Naj le hiti don Antonio, da ne zamudi ničesar. Rezultat bo ta, da Gabršček bo stal tu nepremagan kot pravi narodni delavec, Gregorčič pa b o pahnjen v pekel izdajalcev in narodnih škodljivcev, kjer ga čakajo muke in stiske. Shodi. Jauen shod u Sliunem, V nedeljo, 18. t. m. točno ob 3. uri popoldne je otvoril gospod državni in deželui poslanec javen shod v krčmi gosp. Josipa Perico. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Marica. Vdeležilo se je okoli 200 mož iz Slivnega in okolice. Poslušale so od daleč tudi žene in dekleta. Gosp. poslanec raztolr mači v poljudni besedi položaj v goriškem deželnem zboru. Mej govorom so se pojavljali ogorčeni mejklici proti Gregorčiču in njegovim klerikalnim sodrugom. Po končanem poročilu gosp. poslanca je g. Marica v imenu obilne množice navzočih socijalnih demokratov zahteval pojasnila glede* glasovanja v državnem zboru o točkah: draženje živil, prispevek za železničarje in znižanje carine na sladkor. Na vse tri točke odgovoril je gosp. poslanec in pojasnil tako, da se ni opazilo ne pri kmetovalcih niti pri soc. demokratih nezadovoljstva. Ker so se nelateri iz množice oglašali za zavarovanje delavcev, pojasni g. poslanec to zadevo in zagotovi, da je večina državnega zbora za to, da se ne zavaruje samo delavce, ampak tudi poljedelce in male obrtnike. S tem je bil shod naključen in zborovalci so se mirno razšli. 3auen shod u Sabrouici. V nedeljo, 18. t. m. je sklical deželni poslanec g. Josip Štrekelj v prostorih g. Bah-delja javen shod, da poroča o položaju v goriškem deželnem zboru. Takoj po 3. uri sešlo se je okoli 50 mož in celo nekaj žensk in deklet. Večina moških ni doma, ker so kot zidarji daleč od domovine. Predsednikom shoda je bil soglasno izvoljen g. župan Švara, ki je otvoril shod, po-davši besedo g. poslancu. Ta je v obširnem govoru pojasnil politične skupine v deželni hiši, namen obstrukcije Gregorčič-Pajerjeve zveze, deželno gospodarstvo in položaj, v katerem se nahaja „Slovenski klub". Ko je ob burnem pritrjevanju nehal s svojim poročilom, povzame besedo g. učitelj Medičj ki je v lepih besedah opisal krvoprelitje v Ljubljani in pozval domačine k slogi, ki je najboljša moč proti sovražnikom našega naroda in ko-nečno predlagal resolucijo, s katero se izreka polno zaupanje poslancem „Slovenskega kluba". Govorila sta Se g, Colja Alojzij o preziranju Slovencev od strani vlade, g. Vr6 France pa je priporočal podpirati poslance „Slov. kluba", da jim bo položaj v njih delovanji laglji. Povedal je, da je bil svoj -čas v nasprotnem fabirnv &-j# prišel do prepričanja, da je bil na krivi poti. Ko se Se g. poslanec zahvali na udeležbi,je bil shod zaključen. D Su. Križu na Dipauskem. V nedeljo popoludne se je vr§U v Sv. Križu shod, ki je bil dobro obiskan. Zbralo se je nad 200 volilcev. Predsedoval je shodu nadučitelj Med vešče k, poročal je poslanec Gabršček o deželnem zboru, o homatijah v tem zboru itd. Govoril je 1V2 ure. Zborovale! so ga ves čas verno poslušali. Sprejeta je bila'resolucija, v kateri se 1) izreka neomejeno zaupanje poslancu Gabrččeku; 2) izreka se zaupanje „Slov. klubu" in se ga poživlja, da ostane na dosedanjem stališču; 3) izreka se ogorčen protest proti deželnemu glavarju Pajerju, ki na najpredrznejši način zlorablja svojo moč in samovoljno tolmači poslovnik ter uganja sam obstrukcijo proti večini; 4) visoka vlada se poživlja, naj deželni zbor razpusti ter razpiše nove volitve, kjer bo ljudstvo govorilo svojo končno obsodbe. Domače vesti. Ttbor M V8HM Odri. — Tabor se bo vršil v nedeljo 25. t. m. Na tabor so vabljeni vsi goriški Slovenci bress razlike strank, „Sloven-ski klub" yabi vse. Vabilo na lepakih je naslovljeno na vse. Vsi se moramo ogreti za naše pravice ponovno in ponovno, da jih končno tudi dosežemo. — Na Veliko Otavo je iz Gorice 1% ure pešhoda po dolini. Pripravljeni pa bodo vozovi, da se bo vsakdo lahko peljal, kdor bo hotel. Nadejati se je najobilnejše udeležbe. Vse podrobneje povemo v „Sočitt v četrtek. Umrla je v Gorici gospa Ivana Gvaiz, mati g. Antona Gvaiza, c. kr. profesorja na tukajšnjem učiteljišču. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožaljet ! Premeščeni SO avskultantje gg.: dr. An- I ton M e d v e š iz Gorice v Rovinj, iz Rovinja j pa A. Cigoj v Gorico in A. Manzoni v Trst. — Kako to, da pošiljajo v Rovinj vedno le slovenske avsukltante?! Umrl je V Gorici bivši gimnazijski suplent Fr. Ks. Lasciac. Bbj za deželni 0db3r. — Da se Lahi bojijo dobrih deželnih odbornikov s slovenske strani, umejemo; da pa hodi dr. Gregorčič po isti poti, kakor laški liberalci ter hoče r.riniti Berbuča, ki se je pokazal skrajno nesposobnega za deželnega odbornika in se je uresničilo, kar je rekel o njem dr. Gregorčič, da namreč Berbuč nima niti najmanje sposobnosti za deželnega odbornike, to je pa yse obsode vredno, ali umevno: Gregorčič in Pa-jer imata dosti vzroka, skrivati grehe svojega gospodarstva v deželni hiši. „S1 oven ski klub4 je zahteval obe slovenski odborniški mesti. Čisto opravičeno. Določil je za odbornika: A. Gabrščeka in dr. Frankota. Če bi ta prišla v deželni odbor, bi se začelo tam drugače orati nego se je doslej. Tega pa se bojijo Lahi in Gregorčič. Glede Gregorčiča je io velik škandal. Glede dež. odbora je Gregorčič tudi v navskrižju s svojimi „prijate!jic, ki ga pode v opozicijo; torej naj bi pustil v miru »Slov. klub". Neumno je tudi, da tlači Oregorčič v ospredje Gabrščekovo ime, ko je dognano, da želi in je delal na to, da ne dobi »Slov. klub" sploh nor trgovcev In obrtnikov v Goriol, niKjtt na inaerirajo. Skoda nI majhna. &i)jižetfi>osf. »Matica HriatSka" izda leto 1908. te-le knjige: Bedna izdanja: 1. Poslednji Zrinski i Frankopani: 4° (veliki format, str. 328). — 2. Hrvatsko kolo, naučno-književni zbornik. Knjiga IV. — 3. Stjep-ftn Radič: Današnja financijalna znanost; .•*- 4* I vau Le p uši č: Pustolovka. (Roman),. -r-r: 5. Mickiewicz: Izbrane pjesme. Preveo Iso Velikanovič. — 6. I. S. T ti rg ene v: Novi rod. (Nov). (Roman). Preveo M. Lovrenčevič. — Izvanredna izdanja: 7. KoloHrvatskihUmjetnika. III. (Kolo jugoslovanskih umjetnikaj. Cena K 2—. — 8. Stjepan Kučak: TJJjudba prastarega svieta. (Mala knjižnica, sv. V.) Cena K 050. — 9. Ferdo Sišič: Hrvat-sta povjest H. (1526 do 1790.) (Mala knjižnica, sv. VI.) Cena K 050. — 10. Glas „Matice Hrvatske". III. godina. Cena K 150. Znižana naročnina za Slovence znaša za knjige od 1. do 7. 4 K na leto. Kdor se želi naročiti, naj izvoii plačati pri poverjeniku g.du dr.ju Henriku Turna, odvetniku v Gorici, naročnino 4 K in za poštnino znesek 40 vin. Za knjige 6. do 10. velja navedena Proda Se h Ža v k°Jr Je blIa 35 let trgovina MIHU 5C HlbA z mešanim blagom in pekarna. K. niši spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pn g. Ivanu Suttner, Via Ponte nuovo 44 v Gorici. V I flbailPIl se odda v najem radi družinskih ¦ i.una»bil razmer mlin in prodajalna jestvin s tobakarno ia stanovanjem. — Dohodek gotov: primerno za samca ali oženjenega. Nastopi se -Tahko takoj. — Več se izve pri obč. tajniku v Lokavcu. Staihll iSftR niožki v najboljših letih kot za-O.UMIU ISkB pisovalec šihtov, ali kot navaden delavec v kakem skladišču. — Prejme tudi službo priprostega hišnega sluga za vse, občinskega sluga, pismonoša ali kaj drugega. -Naslov pove" upravništvo, na naše upravništvo. Zfllihi! SB ie v ne?elj0 v Kanalu velik iovekj i.yuuii 16 JG pea> kostanjeve barve. Isti ima velike, svetlo oči, dolg rep, nosi ovratnik z znamko iz Gorice št. I«ž3 in sliši na ime „Reno«. ~ Kdor ga je našel je naprošen, da ga izroči žandarmenjski postaji v Kanalu, kjer dobi dobro nagrado. Prnifa CH kompletna oprava za spalno sobo i luun ou m dvo oaobj Igtfl se nah .g y . feo dobrem stanu. — Natanjčneje se izvo v našem upravništvu. Nnvn7 dana vila z Yrt.om B0 Proda> l8ta Ho nUVUilUlIM Vlld nahaja v r.iestu.Brezprašna lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca. Naslov pove upravništvo. Anton Potatzky v Gorici. N» sredi Btltelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nijousje kupovtllčb ilroberikeo« Ia drtbnega blaga tir tkuli, preje n nitij, POTREBŠČINE ia pisarnlce, kadilce in popotnike. Najboljše fiivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojafa in ševtfatfe. Svetlnjlce. — Eožni venci. — MaŠne knjltlce. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ___________tor tih dftčali 3' ° Prua goriška touarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sveče, kolesa itd. Ud. Posebnost; papirnati toplči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. == ferd. Hlafcuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, MallštBFFim ]os. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naroČila tudi v kavarni „Doganaa tik sodnijske palače. Poprava in komisijska zaloga dvokoles le SI valnth strojev pri BATJELU Gorica rOia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesefine obroke.. / Ceniki franko. Stara dvokolesa se1 emajlirajo po cen i ognjem. Št. 542/08. ®bja\fo. Varuštvo deželnega hipotečnega zavoda je sklenilo, z ozi-rom na taeasne razmere denarnega trga, znižati eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95% njihove imenske vrednosti na 94% za posojila, ki ne presegajo znesek 2 .000 K, in na 93% za posojila presegajoča ta znesek. V GORICI, 18. oktobra 1008. Ravnateljstvo Deželnega hipotečnega zavoda. Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsan stan, priprostega in naj- linejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. je najboljše in najfinejše čistilo za čeuije. Dobiua se pousod. GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel fJPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. ~ Nad 30 sob za tujce od K i*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. --Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. «4 Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Največji -it^itcbj Mark 600.0001 laznanilo sreče. tira država Vabilo k ndeležbi = dobitnih Sana ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobifkou. Glavni dobitki te prekorisuie denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija h. 300.000 Mk. ' » »200.000 » » 60.000 » » 50.000 » » 45.000 » » 40.000 » » 35.000 » » » 30.000 > »bitek »100.000 » » 60.000 » » » 50.000 » 1 dobitek k 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » »20.000 » 1 » »15.000 » 11 » »10.000 » 46 » » 5.000 » 03 » » 3.000 » 163 » » 2.000 » .39 » » t.000 » 300 » 200 » 181 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6— ali K T— pol „ „ „ 3- — „ „ 350 četrt „ „ „ 150 „ „ 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tndi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošlljasje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil preclsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 30. oktobra. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschfift v HAMBURGU. E 1140/8 43 Razglas. Proda se iz proste roke pri podpisani sodniji predmete (železnina in hišna oprava) zarubane in popisane pod št. 1—273 ts. rabežnega zapisnika od"21. aprila 1908. in aasled. E^ Cenilna vrednot 29,167.79 K. Proda se v dveh skupinah a 28,464.79 K, 703-— K. Dotične ponudbe je staviti tekom 14 dni po dnevu razglasa pri izvršilnem organu te sodnije g. Mihi Primožiču. Upoštevalo se bode le ponudbe ne pod l3 (tretjino) cenilne vrednosti. C. kr. okrajna sodnija odd. !ll. Gorica, dne 8. oktobra 1908. PHRI^TflFI FfcP- namizno orodje in posodje friznano iežko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo. čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tndi pensijone gospodinjstvo itd. I. Opernring 5 (Heinrichshof). G. kr. dvorni založniki Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jaiu itvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatofle. Chrsstofle & G ^ Ounaj Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Cenj. dame in gospodje -- pozor? Imate že šivalni ¦ stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najooljši. Original-ictoria stroji pd01gJetn1 uporabi brezšumno. Oriflinal-Victoria stroji tEf za domačo rabo in obrtne namene. Drigiaal-Vicforia stroji 8p°ran^i za umetno vezenje (rekainiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original Victoria stroji ,yffi: lek vaoh dosedaj obstoječih to varen. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Viotoria stroje. Edina zaloga »Original -Vlirtoria« strjev tu dragih Jtvalnih stroje?, dvokoles _ rpach«, orolja, manlclje in wb lovskih priprav pri tvrdkl KBRŠBVANl & CUK - GORICA Stolni trs št, 9 (Plarza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea K1VA CASTELLO St 4 Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Pišite dopisnico >a dobite najlepše uzorce noue jesenske mode gratis in franco. klika razpošlljafeljska trgouina Pregrad & Černelič Trgov ki dom Gorica. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr*) — Telefon iS. 79. BaJna postne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilno vlogo se obrestujejo pc -i1/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kou tu davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsatiogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. davni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6 %. Stanjo 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Beservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112.328 —