Pravni terminološki slovar Zbirka Slovarji Urednik zbirke Marko Snoj Pravni terminološki slovar Glavni uredniki Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Marjeta Humar, Mateja Jemec Tomazin, Aleš Novak, Luka Ticar, Mojca Žagar Karer Uredniški svet Matej Accetto, Janez Kranjc,Marijan Pavcnik, Alenka Šelih Avtorji Matej Accetto, Meta Ahtik, Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Aleš Fercic, Katja Filipcic, Stanislav Fortuna (do leta 2014), Primož Gorkic, Franc Grad,Marjeta Humar, Šime Ivanjko, Mateja Jemec Tomazin, Igor Kaucic, Polonca Koncar, Andreja Kostelec, Polonca Kovac, Vesna Kranjc, JernejLetnar Cernic, Špelca Mežnar, Damjan Možina, Aleš Novak, Barbara Novak, Rajko Pirnat, Jernej Podlipnik, Ada Polajnar Pavcnik, Martina Repas, Vasilka Sancin, Liljana Selinšek, Grega Strban,Iztok Štefanec, Luka Ticar, Ana Vlahek, DragicaWedam Lukic, Saša Zagorc, Mojca Žagar Karer,Viktorija Žnidaršic Skubic Recenzenti Nina Betetto, Janez Breznik, Anjuta BubnovŠkoberne, Matija Damjan, Andrej Fink, Zvonko Fišer, Damjan Florjancic, Albin Iglicar, Marko Ilešic, Barbara Knol Drobnic, Suzana Kraljic,Jerca Kramberger Škerl, Erika Pajntar, Janja Roblek, Jadranka Sovdat, Franc Testen, Marjana Ticar Bešter, Bojan Zabel, Boštjan Zalar, Karel Zupancic Terminografski pregled Simon Atelšek, Mitja Trojar Izgovor latinskih terminov Marko Snoj Urejanje literature in virov Alenka Porenta Tehnicni sodelavki Karmen Nemec, Marija Djurovic (do leta 2013) Fotografija na naslovnici Marko Zaplatil Motiv krasi stavbo Vrhovnega sodišca v Ljubljani, zgrajeno v letih 1898–1902 po nacrtih Antona von Spindlerja. Oblikovanje naslovnice in zasnova preloma Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija Prelom Simon Atelšek Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRc SAZu Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRc, ZRc SAZu Zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe ZRC Aleš Pogacnik Tisk cicero Begunje, d. o. o. Naklada 1200 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2018 Slovar je nastal z racunalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levacic. Knjiga je izšla s financno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/ licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https:// doi.org/10.3986/9789610504221. cIP- Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 34(038)=163.6001.4:34=163.6 811.163.6’373.46:34 Pravni terminološki slovar / [avtorji Matej Accetto ...[et al.] ; glavni uredniki Gregor Dugar ... [et al.] ; urejanjeliterature in virov Alenka Porenta]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana :zrc sazu, 2018. - (Zbirka Slovarji / Založba zrc, zrc sazu) ISBN 978-961-05-0022-3 1. Accetto, Matej 2. Dugar, Gregor293556224 © 2018, Založba zrc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zrc sazu Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s foto­ kopiranjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic. Pravni terminološki slovar Ljubljana 2018 6 Iz recenzij 8 Predgovor 10 Slovenska pravna terminologija 14 O nastajanju slovarja 16 Zasnova in zgradba slovarja 23 Krajšave in oznake 25 Slovar 413 Viri in literatura Kazalo Iz recenzij . Menim, da so avtorji kakovostno opravili svoje delo. Zajeli so pojme z vseh podrocij ustavnega prava. Glede na naravo ustavnega prava, ki postavlja temelje celotnemu pravnemu redu države, gre za pojme, ki so vsekakor uporabni za pravnega strokovnjaka. Temeljnim pojmom so dodani še specialni pojmi, ki zaokrožujejo oris ustavnega prava. Tako pridemo do kakovostnega izdelka, ki ga lahko postavimo ob bok ustreznim termi­nološkim slovarjem, ki so v tujih jezikih na voljo in jih velikokrat uporabljamo. Doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišca RS . S PTS slovenska kazenskopravna stroka dobiva prepotreben pripomocek, ki pa glede na svojo strukturo, vsebino in nacin opredeljevanja posameznih terminov ne bo dobrodošel le tistim, ki so na tem pravnem podrocju že doma, temvec tudi drugim, lahko povsem laicnim uporabnikom, še posebej tistim, ki se prvic, lahko zgolj slucajno ali zaradi razlicnih življenjskih situacij znajdejo v besedišcu, ki je zaradi svoje specificnosti praviloma tuje ali težko razumljivo ljudem, delujocim izven stro­kovnega pravnega podrocja. V tem pogledu sta njegovi posebni kvaliteti jasnost in jedrnatost opredelitev posameznih terminov, ki zaradi enostavnih nadaljnjih napotitev omogoca uporabniku pridobiti tudi nekoliko podrobnejšo ali dolocnejšo razlago (lahko tudi v pogledu vecpomenskosti posameznega termina, na primer: kolektivno kaznivo dejanje, ugrabitev ...). Mag. Damijan Florijancic, predsednik Vrhovnega sodišca RS . . Zgradba terminoloških definicij ni takšna, da bi možnost pogostejšega navajanja primerov zapirala, posamezne definicije pa predstavljajo prispevek k vecji terminološki jasnosti zadevnih iztocnic. Tako npr. jasno definira iztocnice upravno pravo, upravno­pravno razmerje, javni interes, javna korist, samostalniško rabo termina javno dobro itn. Prav slednje ter dejstvo, da slovar omogoca hitro orientacijo glede vsebinskega in sistem­skega pomena posameznih upravnopravnih terminov, pa dela slovar uporaben tudi za pravnega strokovnjaka, tako za upravno­pravnega kot za takšnega, ki je »doma« v kateri od drugih pravnih panog, ne pa tudi v upravnopravni. Takšni pa so že dlje casa v vecini, saj je zaradi obsežnosti pravnih panog težko postati resnicen pravni strokovnjak znotraj celotne posamezne pravne panoge, biti univerzalen pravni strokovnjak pa je danes nemogoce. Janez Breznik, upokojeni vrhovni sodnik svetnik . Po mojem mnenju je glede na izpisani del slovarskega besedila slovar zelo uporaben za pravnega strokovnjaka. Razlaga je jasna, sproti razlaga tudi izvedene termine in pojasni tudi, v katerem delu prava je dolocen termin aktualen (mednarodno pravo, ekonomski vidik, javno pravo itd.). Nekateri pojmi imajo vec pomenov, zato je še kako pomembno, da so na enem mestu definirani vsi, tudi ce gre le za razlicna pravna podrocja ali pravne veje. Janja Roblek, predstavnica Slovenskega sodniškega društva Besedilo je po moji oceni kvalitetno pri­pravljeno. Izbor gesel je ustrezen in izcrpen ter uravnoteženo pokriva celotno podrocje stvarnega prava. Definicije so jasne in jedrnate ter strokovno ustrezne. Ob branju bi si vcasih želel še podrobnejšo razlago ali napotitev na povezane pojme, a to bi koncep­tualno res bolj sodilo v pravni leksikon kot pa v terminološki slovar, tako da tu ne gre za pomanjkljivost. Menim, da bo slovar pravnim strokovnjakom služil predvsem za osvežitev znanja o posameznih sicer že poznanih pojmih ter kot pomoc pri jasnem definira­nju teh pojmov, kadar se pojavi potreba po tem. Pravni laiki in študenti prava si bodo s slovarjem lahko pomagali pri branju pravnih besedil in spoznavanju neznanih izrazov v njih. Glede na to je takšno delo za slovensko pravno stroko nedvomno potrebno in bo gotovo tudi uporabno. Doc. dr. Matija Damjan, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani . Slovar je sestavljen tako, da je uporaben predvsem za pravnike, ki se na obravnava-no podrocje spoznajo, manj pa za splošno, laicno javnost. Sicer pa mislim, da slovar niti ni zasledoval tega namena. upoštevana je vecina terminov, ki jih vsebujejo relevantna teoreticna knjižna dela in so predstavljena v njihovih stvarnih kazalih. Viden je poudarek na terminih, ki jih srecujemo v judikaturi, kar delu ni v škodo. Zasl. prof. dr. Karel Zupancic, upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Predgovor »V zacetku je bila beseda.« . Intimna vez prava z besedo je dobro znana. Ne le, da je beseda poglavitni medij, skozi katerega pravo nagovarja svoje naslovljence. Pomen njenega sporocila, njegove meje in poudarki se ostrijo in dolocajo skozi dejavnost, ki je jezikovna. Beseda je hkrati predmet in sredstvo vede, ki jo opisujemo kot pravo, in pravne vednosti. Poznavanje prava je zato nemogoce brez poznavanja posebnega jezika, s katerim pravo ureja in oblikuje resnicnost, ki nas obdaja, in njegovih zakonitosti. Brez besed, ki kot mozaik sestavljajo pravo in postavljajo temelje ne samo posamezni vedi, temvec samozavedanju skup­nosti kot pravne in politicne enote. Beseda tako ustvarja skupnost, tudi pravno. Odraz te prikrite in pogosto prezrte povezano­sti pravnega jezika in skupnosti je tudi termi­nološki slovar, ki stopa pred slovensko javnost. V svojem beleženju posebnega sveta pravnega jezika ni prvi. Je del castitljive tradicije, ki se razteza od prvega terminološkega slovarja v slovenskem jeziku nasploh, Dolenceve, Miklo­šiceve in cigaletove Juridisch-politische Termi­nologie für die slavischen Sprachen Österreichs iz leta 1853. V tem nadvse zanimivem delu si slovenšcina še deli prostor s svojimi jezi­kovnimi sorodniki, ki so se razvijali v okviru iste države, takratnega Avstrijskega cesarstva. A zametki razumevanja pomena pravne terminologije za izgradnjo lastne pravne in državne samobitnosti so že vidni. Pomenljivo je, da je slovar izšel le nekaj let po revolucio­narnem letu 1848, v katerem smo Slovenci prvic zahtevali enakopravnost slovenšcine kot uradnega jezika. Kot del istega prizadevanja lahko razumemo pobudo Akademije znanosti in umetnosti, ki je leta 1939, dve desetletji po nastanku nove jugoslovanske države, dala pobudo za sistematicen zapis slovenske pravne terminologije. Delo, ki je resnicen zagon dobilo šele po drugi svetovni vojni, trenutku, ki je bil za Slovence znova usodno pomenljiv, je napredovalo pocasi in zajelo pravzaprav le gradivo, zbrano do leta 1991, še enega prelomnega trenutka v naši zgodovini. Pravni terminološki slovar (s podnaslovom do 1991, gradivo), ki je nato izšel šele leta 1999, je bil tako spomenik pretekli dobi. Ceprav izjemno poglobljen in temeljito pripravljen, je bil v trenutku svoje izdaje mestoma že zastarel in presežen. Novo obdobje, ki ga je napovedovala osamosvojitev in kmalu zatem vstop v medna­rodno skupnost suverenih držav, leta 2004 pa še vstop v Evropsko unijo, je zato kar klicalo k naslednjemu koraku tudi na podrocju siste­maticnega zapisa pravne terminologije. Leta 2005 se je na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRc SAZu pricelo zbiranje gradiva za nov slovar slovenske pravne terminologije. V zacetku so bile besede. Množica besed, gesel. Vsako nastajanje slovarja se pricne z naborom gesel. Naloga je bila pri oblikovanju tega slovarja še posebej težavna, saj je slovenska pravna terminologija v casu, ki je pretekel od leta 1991, napravila kar dva pomembna preskoka: sprejem nove ustave je postavil temelje povsem drugacnemu pravnemu sistemu, vstop v evropske povezave pa na široko odprl vrata pravu teh skupnosti in evropski pravni terminologiji, ki odtlej sobiva v bolj ali manj lagodnem sožitju s slovensko pravno terminologijo. Novi pravni terminološki slovar skuša po svojih najboljših moceh odražati oba tektonska premika, ki ju je bila naša pravna termi­nologija deležna v zadnjega cetrt stoletja. celoten nabor slovarskih sestavkov je bil deležen temeljite in pozorne strokovne in terminografske obdelave. Gotovo je kakšen termin ostal spregledan in brez dvoma bi bila lahko opredelitev kakšnega termina jasnejša ali boljša. A kljub temu je vec kot deset tisoc slovarskih sestavkov, ki se se nabrali v ducatu let prizadevnega in pozornega dela, izjemen dosežek. In na koncu – slovar. . Po devetnajstih letih tako pred slovensko strokovno in splošno javnost stopa nov Pravni terminološki slovar. Tokrat ne kot »gradivo«, temvec kot pricevanje o zrelem in samozavestnem pravnem sistemu, ki je sposoben govoriti v svojem jeziku in misliti pravo s svojim pojmovnim aparatom. Nic od tega ni samoumevno in oboje je pomemben dosežek, na katerega smo lahko ponosni. Že po naravi stvari delo te vrste ne more biti dokoncno. Jezik, podobno kot pravo, je v nenehnem teku in spreminjanju. Prav tako delo ni popolno. Skuša pa beležiti termino­loško soglasje, ce se je to že izoblikovalo, ali pa – mnogo redkeje – spodbuditi uporabo primernega izraza, ce praksa še koleba med vec možnimi poimenovanji. Slovar tako krepi (že ustaljeno terminologijo) in spodbuja (oblikovanje ustrezne nove terminologije) hkrati. V tem je novi slovar dragocen pripomocek vsem tistim, ki se v blodnjaku prava kdaj izgubimo, in tistim, ki vanj šele vstopajo. In je pomemben dokaz tega, kar smo zmogli, kar zmoremo in lep obet tega, kar bomo kot skupnost, ki je utemeljena na pravu, še zmogli. Aleš Novak, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani Slovenska pravna terminologija . Sodobni jezik je vse prej kot nespremenljiva celota, ki bi jo bilo moc ujeti v pravila, pa naj gre za strokovni ali splošni jezik, za sporazu­mevanje v znanosti ali v zasebnem krogu, po drugi strani pa velja, da jezik in njegove znacilnosti lahko opišemo. Ena od ravnin, ki jo lahko razmeroma celovito prikažemo, je terminologija izbranega podrocja. Naravna radovednost ljudi skozi vso zgodo- vino žene k sporazumevanju z drugimi, k prepricevanju drugih in k iskanju skupne rešitve, kadar pride do nesoglasij, saj je mehanizem mirnega reševanja sporov eden od sestavnih elementov prava, kot ga poznamo danes in se je oblikovalo v zgodovini. Ob vsesplošni dostopnosti digitalnih virov in ob stremljenju k digitalizaciji gradiva, ki je bilo nekoc dostopno samo v tiskani obliki, se zdi, da so slovarski prirocniki nekako odvec, znamenje preteklega casa, saj je znanje na spletu dostopno vsem. Vtis je seveda varljiv, saj posameznik v današnjem svetu v množici informacij še toliko bolj kot prej potrebuje celovito in preverjeno informacijo, zato je potreba po urejeni predstavitvi pojmovnega sistema v terminološkem slovarju iz leta v leto vecja. Pravo je podrocje, ki ureja vse plasti našega življenja, kar se kaže tudi v množici razno­vrstnih podpodrocij, pri cemer se vedno znova pojavljajo novi pojmi, ki jih je treba poimenovati. Prav temu je namenjen Pravni terminološki slovar, ki je pred vami. Razvoj slovenske pravne terminologije . Pravna terminologija se je v slovenskem jeziku zacela razvijati zelo zgodaj in je bila poleg kršcanske terminologije zapisana med prvimi. Njen razvoj sicer lažje opazujemo v pisnih virih, vendar je bila prevladujoca oblika pravne komunikacije ustna, prenos znanja in vedenja o pravu pa je do zacetka sistematicnega in organiziranega zapisa pravnih pravil potekal na zborih skupnosti preko izbranih posameznikov, ki jih je skupnost izbrala in jim zaupala (npr. clani dvanajstije). Obdobje poznega absolutizma je pod vladarjevo oblastjo kodificiralo pravo. Hkrati pa se je v tem postopku tudi tisto pravo, ki se je oblikovalo že prej na podlagi vec razlicnih virov, in sicer sodne prakse, obicajnega prava in pravne doktrine, prikazalo kot vladarjevo pravo. Kodifikacije so v dobi razsvetljenega absolutizma zaceli vse bolj sistematicno prevajati, pri cemer so prevajalci iskali in uporabljali poimenovanja, ki so bila dotlej uveljavljena. Prvi prevodi uradnih odlokov v slovenšcino so pokazali tudi veliko zadrego pri iskanju ustreznih slovenskih terminov, ki bi kljub nemški podstavi izražali slovensko misel. Še vec, ker se prevodi pravnih terminov niso uskla­jevali, kar danes imenujemo terminološki dogovor, je obstajalo vec deželnih, celo krajevnih razlicic. Zaradi vse bolj razširjene razsvetljenske mi-selnosti, ki je spodbudila zavedanje o lastnem jeziku, so v 19. stoletju v ospredje prihajala vprašanja nacionalne zavesti in jezika. Fran Miklošic (1813–1891) se je med prvimi lotil prevajanja obsežnejšega pravnega podrocja, in sicer Obcega državljanskega zakonika (prvi slovenski prevod je bil objavljen leta 1849). Zaradi mnogih usklajevanj in dogovorov pri iskanju najprimernejšega termina so leta 1853 izdali Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separatausgabe. Hkrati je prav to prvo slovensko pravno slovarsko delo zavrnilo prepricanja nekaterih posameznikov v 19. stoletju, da obstaja enoten slovanski jezik. Slovenska clana komisije sta bila poleg Miklošica še Matija Dolenc in urednik Državnega zakonika Matevž cigale, ki je sicer tudi avtor prvega celovitega termino­loškega slovarja v slovenšcini z naslovom Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca (Deutsch-slovenische wis­senschaftliche Terminologie) iz leta 1880. Drugo polovico 19. stoletja je zaznamovalo povezovanje slovenskih pravnikov okoli nastajajoce stanovske revije Pravnik slovenski, najprej pod uredniškim prizadevanjem Jakoba Razlaga in potem z zacetkom izhajanja Slovenskega pravnika, ki ga je najprej urejal Alfonz Mosche. Slovenski pravnik je poleg terminologije iz dotlej objav­ljenih zakonov prinašal tudi nova strokovna poimenovanja za vec drugih podrocij – javno upravo, sodstvo in predvsem sodno medicino, kar kaže na tesno povezanost prava z vsemi podrocji življenja. Terminolo­ško delo Slovenskega pravnika je potekalo na dveh ravneh, na eni strani so posamezniki (med njimi Ivan Tavcar, Jakob Kavcic, France Oblak, pozneje Henrik Tuma, France Goršic) pozivali k zavestni rabi slovenšcine in pri­zadevanju za ustreznejšo terminologijo, na drugi strani pa so z objavljanjem terminolo­ških seznamov po letu 1887 spodbujali bralce, naj vsi prispevajo k razvoju slovenske pravne terminologije. Društvo Pravnik in snovalci revije so pomembno pripomogli k ustano­vitvi slovenske univerze, saj so se zavedali, da ustalitev slovenske terminologije brez neprekinjene rabe slovenšcine tudi na uni-verzitetni in znanstveni ravni ni mogoca. Na videz majhnih razlik med termini, npr. med glagoloma razsojati in izrekati, so se zavedali slovenski pravniki že konec 19. stoletja. Po drugi strani pa se je zaradi krepitve narodne zavesti, pri cemer so vodilno vlogo prevzeli literati, pravnemu jeziku na marsikaterem mestu tudi neupra-viceno pridala oznaka, da razkola med popolno informacijo in »lepim« jezikom, ki bi bil privlacen tudi za nepravnike, ni moc preseci in da je to ena od znacilnosti pravnega jezika. Leta 1890 je društvo Pravnik pozvalo vse slovenske pravnike, naj izpisujejo terminologijo iz vseh slovenskih izdaj Državnega zakonika in Deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko. Primerjati so morali nemški izvirnik in slovenski prevod ter nato oznaciti, kateri slovenski termin je najustre­znejši. Ceprav so stremeli k uporabi besed iz splošnega jezika, je Danilo Majaron opozoril, da pravna terminologija ostaja posebna in drugacna, zato ne more biti razumljiva vsakemu nepravniku. Izpisovalci so pripra­vili obsežno zbirko skoraj 45.000 izpisov. Koncni urednik zbranega gradiva je bil dr. Janko Babnik, zbrano in urejeno gradivo pa je pregledal tudi takratni urednik slovenske izdaje Državnega zakonika dr. Karel Štrekelj in leta 1894 so Nemško-slovensko pravno terminologijo natisnili na Dunaju. Štrekelj je tudi kot jezikoslovec pregledal zbrano terminologijo in jo potem dosledno uporabljal pri naslednjih izdajah Državnega zakonika. Nekateri pravni termini, ki so nastali v Babnikovem casu, se uporabljajo še danes (npr. gotovina, banka, izklicna cena, za­priseci), drugi so nekoliko spremenjeni (npr. zidanja dovoljenje . gradbeno dovo­ljenje, premakljivo blago . premicnina). Kljub vsem morebitnim pomanjkljivostim in kritikam, ki jih je bila deležna Babnikova terminologija v zacetku 20. stoletja, pa predstavlja še za današnji cas izjemen terminološki dosežek. ustaljevanje terminov, ki so v rabi še dandanes, se je nadaljevalo v prvi polovici 20. stoletja, zlasti z zacetkom predavanj na novoustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Na primer, namesto pravnega pomocka se je uveljavil termin pravno sredstvo, pomembno pa je, da so slovenski pravniki vedno znova uspeli ustaviti poskuse slovanjenja in enacenja pravne terminologije na izrazni ravni v vseh slovanskih jezikih. Razvoj slovenske pravne terminologije je pokazal, da lahko dober prikaz pojmovnega sistema nastane le ob skupnem sodelovanju pravnikov in jezikoslovcev, pod pogojem, da pravniki sami zberejo gradivo in ga nato skupaj z jezikoslovci pregledajo. France Goršic je v mnogih clankih o pravni termi­nologiji poudarjal, da morajo termini nastajati znotraj stroke, saj jezikoslovci najveckrat niso kos strokovni razsežnosti poimenovanja, še vec, sposobnost obliko­vanja terminov naj bi bil zadnja stopnja pravnikove strokovne dejavnosti. Vloga jezikoslovcev pa je še vedno pomembna, saj mora novonastali termin izpolnjevati bese­dotvorne zahteve in predvsem ne sme biti uveljavljen za kak drug strokovni pojem. Da bi lahko dajali ustrezne nasvete, morajo jezikoslovci natancno spoznati stroko in njene poimenovalne potrebe. Povojno pravniško glasilo, ki je bilo iz Slovenskega pravnika preimenovano v Ljudski pravnik, je bilo mocno zaznamo­vano s politicnopropagandnimi besedili. Oster prelom, ki so ga po vojni želeli narediti s preteklostjo in vsem, kar je povezano z njo, je pomenil tudi spremembo terminologije v imenu nove dobe. Od leta 1956 pa izhaja revija Pravnik, namenjena pravni teoriji in praksi, ki pravzaprav nadaljuje tradicijo revije Slovenski pravnik. V primerjavi s prvimi desetletji Sloven-skega pravnika so izkljucno terminološki prispevki redki, še najvec jih je objavljenih ob okroglih obletnicah ustanovitve društva Pravnik. Akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena 11. decembra 1937, kot pred­stavnik pravnega razreda pa je bil vanjo povabljen Gregor Krek (1875–1942), eden prvih rektorjev ljubljanske univerze in veckratni dekan pravne fakultete, sicer tudi prvi generalni tajnik AZu. Pravna stroka je takrat sodila v drugi razred skupaj s sociološkimi in gospodarskimi vedami in kmalu po ustanovitvi je pravni razred dolocil posebne proracunske postavke za pripravljanje pravne in sodnomedicinske terminologije. Sklep je bil sprejet 12. julija 1940, vendar je delo med vojno zastalo. Po vojni so bili v komisiji dr. Janko Polec, dr.Fran Ramovš, dr. Milan Škerlj, akad. prof. dr. Leonid Pitamic, prof. dr. Rudolf Sajovic in Rudolf Strle. Gradivo je 32 ekscerptorjev izpisovalo iz uradnih glasil in strokovne pravne literature od 1895 dalje. Izpisovanje je bilo v glavnem koncano leta 1952, nato pa je v manjšem obsegu potekalo do 1986, zaradi zmanjšanja financnih sredstev pa se je izpisovanje omejilo samo na slovensko izdajo zveznega uradnega lista in slovenski republiški uradni list ter posamezne mono-grafije in clanke iz Pravnika. Namen je bil pripraviti enojezicni terminološki slovar, vkljuciti tudi tuje termine, ki so še v rabi, in jih usmeriti na slovenski termin. V terminologijo so vkljucili samo pravne termine, pojasnila pa dodali manj znanim terminom in terminom z drugih podrocij. Rezultat terminoloških prizadevanj vec desetletij je zbran v Pravnem terminološkem slovarju (do 1991, gradivo), ki je izšel leta 1999 kot gradivo, saj ga ni bilo mogoce po­sodobiti zaradi starosti ali smrti soavtorjev, predvsem pa spremembe zakonodaje in posledicno nove terminologije po osamo­svojitvi Slovenije 1991. Terminologija kot urejen poimenovalni sistem mora opravljati nalogo ucinkovitega sporazumevanja, v kontekstu prava pa zagotavlja tudi pravno varnost, zato bi morala biti jasna, nedvoumna in ustaljena. Na neusklajenost terminologije, ki se kaže zlasti v množici poimenovanj za isti pojem, na drugi strani pa v oznacevanju razlicnih pojmov z istimi termini, so opozarjali že pravniki v drugi polovici 19. stoletja, kamor segajo zacetki sistematicnega oblikovanja slovenske pravne terminologije. 150 let pozneje so podobna opozorila v prirocnikih, namenjenim prevajalcem pravnih aktov Eu, v katerih je posebej izpostavljeno, da mora biti terminologija usklajena in dosledna. Pravniki iz 19. stoletja in prevajalci pravnega reda Eu so bili pravzaprav pred podobno nalogo – oblikovati sodobno slovensko pravno terminologijo, pri cemer so prvi izhajali iz nemšcine, drugi pa zlasti iz anglešcine. Sodobna slovenska pravna terminologija . Potrebam po terminoloških prirocnikih je vsaj delno zadostila cankarjeva založba z zbirko Leksikoni cankarjeve založbe, med katerimi je tudi leksikon Pravo, ki je prvic izšel leta 1986, njegova prenovljena in razširjena izdaja pa leta 2003. Z raziskovanjem sodobne pravne termino­logije se ukvarjajo tako pravniki kot jezikoslovci. V reviji Pravna praksa: casopis za pravna vprašanja, ki izhaja od 1982, s posebno izdajo Evro PP: evropsko pravo in praksa, ki izhaja od leta 2003, so pravni ter­minologiji namenjene tri rubrike. Jezikovni koticek terminologijo analizira z jezikovnega vidika, Terminološki koticek s strokovnega vidika, Evropski terminološki koticek pa je v obdobju 2007–2009 predstavljal termino­logijo, ki oznacuje osnovne pojme Eu. Prav tako redno izhajajo znanstvene in strokovne monografije ter prirocniki o slovenski pravni terminologiji, npr. Jezikovne reže (Kalin Golob 2001), Jezikovne reže II (Kalin Golob 2003), Mostovi prava (Novak 2004), Mostovi prava II (Novak 2006), Mostovi prava III (Novak 2008), Koticki pravnega jezika (Logar 2009), Slovenska pravna terminologija (Jemec Tomazin 2010), Jezikovne trajnice (Verovnik 2012), Terminologija v Evropski uniji (Fajfar 2017). Enojezicnega terminološkega slovarja s podrocja prava z definicijami, ki bi vkljuce-val sodobno pravno terminologijo, doslej še ni bilo, je pa izšlo vec dvo- ali vecjezic­nih slovarskih del s podrocja prava. Pavel Apovnik in Ludvik Karnicar sta avtorja Slovarja pravnega in ekonomskega jezika (nemško-slovenski del je izšel leta 1989, slovensko-nemški pa leta 1996). Leta 2000 je izšel Pravni slovensko-angleški prevajalski slovar Tomaža Longyke, ki je tudi avtor Slovensko-angleškega pravnega slovarja iz 2001 in soavtor (poleg Nine Nikolic, Zorana Galica in Tomislava Laušina) Hrvaško--slovenskega/angleškega pravnega slovarja iz leta 2003. Leta 2003 je izšel tudi Angleško--slovenski pravni slovar, katerega avtorji so Jože Bajuk, Simona Fajdiga, Primož Longyka in Gorazd Podbevšek, leta 2016 pa Slovensko--albanski pravni slovar Armende Amiti. Pravna terminologija v Eu je vecinoma prosto dostopna na spletu. Najprej velja omeniti IATE (angl. Inter-Active Terminology for Europe, slv. Interaktivna terminologija za Evropo), ki je terminološka zbirka insti­tucij Eu. Poleg IATE velja izpostaviti še Eurovoc, ki je vecjezicni in vecdisciplinarni tezaver o dejavnostih Eu. V slovenskem okviru je treba omeniti terminološko zbirko Evroterm, ki je zacela nastajati leta 1998 v Sektorju za prevajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve in je prosto dostopna od avgusta 2000. Do leta 2005 so vanjo vnašali predvsem terminologijo iz prevodov pravnih predpisov Eu in drugih dokumentov, povezanih z Eu, po vstopu Slovenije v Eu pa se je zacela dopolnjevati z bese­dišcem, ki nastaja ob prevajanju slovenskih predpisov, mednarodnih pogodb, programov, porocil, dopisov državnih organov ter prostodostopnimi terminološkimi viri razlicnih strok. O nastajanju slovarja . Pravni strokovnjaki so Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999 kljub opozorilom, da v njem ni prikazana sodobna terminologija, s pridom uporabljali, hkrati pa opozarjali na vedno vecjo potrebo po sodobnem slovarskem prirocniku. Leta 2005 se je zacelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRc SAZu (v nadaljevanju ISJFR ZRc SAZu) in Pravno fakulteto univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF uL), da bi skupaj pripravili nov sodobni pravni terminološki slovar. Ceprav so bili pravniki zamisli naklonjeni, delo v zacetku ni teklo tako hitro, kot bi si želeli, saj je bilo vsem podrocnim strokovnjakom in terminologom jasno, da gre za slovar, ki po obsegu dalec presega klasicne terminološke slovarje. Delo so že od vsega zacetka strokovno podpirali profesorji s PF uL izr. prof. dr. Matej Accetto, zasl. prof. dr. dr. h.c. Janez Kranjc, akad. prof. dr. Marijan Pavcnik in akad. zasl. prof. dr.Alenka Šelih, ki so bili leta 2014 imenovani v uredniški svet. Clani uredniškega sveta so svetovali pri izbiri sodelavcev in clenitvi gradiva na podpodrocja ter spodbujali svoje kolege k sodelovanju. V Sekciji za termino­loške slovarje ISJFR ZRc SAZu so slovarsko delo vodile terminologinje dr. Tanja Fajfar, dr. Marjeta Humar, doc. dr. Mateja JemecTomazin in dr. Mojca Žagar Karer, poleg njih pa so bili leta 2014 med glavne urednike povabljeni tudi doc. dr. Gregor Dugar, doc. dr. Aleš Novak in doc. dr. Luka Ticar. Pomembna vsebinska odlocitev je bila, da v Pravni termi­nološki slovar ne bo vkljucena terminologija pred letom 1991, saj ta potrebuje drugacno, bolj leksikonsko predstavitev. Slovarski sestavki, ki so bili pripravljeni za podrocje pravne zgodovine in jih je z izcrpnim razisko­valnim delom pripravil Marko urbanija, bodo smiselno vkljuceni v dva nastajajoca slovarska projekta, ki v Sekciji za terminološke slovarje ISJFR ZRc SAZu potekata v sodelovanju s PF uL, in sicer pravnozgodovinski slovar do leta 1918 in pravnozgodovinski slovar 20. stoletja. Prav tako v slovar ni vkljuceno kanonsko pravo, saj gre za samostojen pravni sistem. Gradivo, zbrano za to podrocje, je prispeval prof. dr. Borut Košir in bi ga bilo smiselno v prihodnosti samostojno slovarsko obdelati. Izjemen obseg dela in pojmovni pristop sta zahtevala, da smo k delu povabili veliko stro­kovnjakov, s cimer smo želeli zagotoviti cim vecjo zanesljivost in veljavnost definicij. Delo je potekalo v obliki sej po posameznih pod­podrocjih, z usklajevanjem znotraj podrocja in med podrocji ter z zakljucnim obsežnim usklajevanjem slovarskega besedila. Pri obli­kovanju slovarskih sestavkov so sodelovali: • izr. prof. dr. Matej Accetto (pravo Eu) • izr. prof. dr. Meta Ahtik (ekonomija v pravu) • doc. dr. Gregor Dugar (pravo vrednostnih papirjev) • izr. prof. dr. Aleš Fercic (konkurencno pravo) • izr. prof. dr. Katja Filipcic (kazensko mate-rialno pravo, prekrškovno pravo) • Stanislav Fortuna (obligacijsko pravo, gospodarsko pravo) • izr. prof. dr. Primož Gorkic (kazensko procesno pravo) • prof. dr. Franc Grad (ustavno pravo) • zasl. prof. dr. Šime Ivanjko (gospodarsko statusno pravo) • prof. dr. Igor Kaucic (ustavno pravo) • zasl. prof. dr. Polonca Koncar (delovno pravo) • Andreja Kostelec (carinsko pravo) • izr. prof. dr. Polonca Kovac (upravno procesno pravo, upravno materialno pravo) • prof. dr. Vesna Kranjc (gospodarsko pogodbeno pravo, pravo javnih narocil) • izr. prof. dr. Jernej Letnar Cernic (upravno materialno pravo) • doc. dr. Špelca Mežnar (pravo intelektualne lastnine) • prof. dr. Damjan Možina (obligacijsko pravo) • doc. dr. Aleš Novak (pravna teorija) • prof. dr. Barbara Novak (družinsko pravo) • prof. dr. Rajko Pirnat (javna uprava, pravo javnih narocil) • doc. dr. Jernej Podlipnik (davcno pravo) • zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavcnik (obliga­cijsko pravo, mednarodno zasebno pravo) • prof. dr. Martina Repas (pravo intelektualne lastnine) • izr. prof. dr. Vasilka Sancin (mednarodno pravo) • prof. dr. Grega Strban (socialno pravo) • doc. dr. Liljana Selinšek (gospodarsko kazensko pravo, prekrškovno pravo) • as. Iztok Štefanec (ustavno pravo) • doc. dr. Luka Ticar (delovno pravo) • izr. prof., doc. dr. Ana Vlahek (stvarno pravo) • zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukic (civilno procesno pravo) • izr. prof. dr. Saša Zagorc (ustavno pravo) • prof. dr. Viktorija Žnidaršic Skubic (dedno pravo, medicinsko pravo) Po zakljucenem usklajevanju slovarskih sestavkov smo kot recenzente povabili ugledne slovenske pravnike in predstavnike stanovskih organizacij (sodnike, tožilce, odvetnike in notarje), saj smo želeli pridobiti tudi odziv iz vrst strokovnjakov, ki pravna vprašanja rešujejo v praksi. Pravni terminološki slovar je recenzira-lo 20 recenzentov, ki so s temeljitim pregledom pripomogli k izboljšanju koncne vsebine. Svoje recenzije so prispevali vrhovna sodnica mag. Nina Betetto, upokojeni vrhovni sodnik svetnik Janez Breznik, upokojena profeso­rica na PF uL izr. prof. dr. Anjuta BubnovŠkoberne, generalni sekretar na Inštitutu za primerjalno pravo pri PF uL doc. dr. Matija Damjan, profesor na Fakulteti za poslovne vede prof. dr. Andrej Fink, nekdanji generalni državni tožilec izr. prof. dr. Zvonko Fišer, pred­sednik Vrhovnega sodišca mag. Damijan Flor­jancic, upokojeni profesor na PF uL zasl. prof. dr. Albin Iglicar, sodnik na Sodišcu Evropske unije prof. dr. Marko Ilešic, vrhovna državna tožilka Barbara Knol Drobnic, profesorica na PF uM izr. prof. dr. Suzana Kraljic, profeso­rica na PF uL izr. prof. dr. Jerca KrambergerŠkerl, vrhovna državna tožilka Erika Pajntar, okrožna sodnica Janja Roblek kot predstavnica Slovenskega sodniškega društva, predsednica ustavnega sodišca doc. dr. Jadranka Sovdat, nekdanji predsednik Vrhovnega in ustavnega sodišca Franc Testen, predstavnica Notarske zbornice Slovenije Marjana Ticar Bešter, upokojeni profesor na PF uL zasl. prof. dr. Bojan Zabel, višji sodnik svetnik doc. dr. Boštjan Zalar in upokojeni profesor na PF uL zasl. prof. dr. Karel Zupancic. . Vsem avtorjem in recenzentom se za zavzeto delo in tvorno sodelovanje iskreno zahva­ljujemo, hkrati pa se zahvaljujemo tudi dr. Simonu Atelšku in dr. Mitju Trojarju za termi­nografski pregled, slednjemu tudi za pregled izgovora citatnih angleških in francoskih terminov, Karmen Nemec in Mariji Djurovic za tehnicno pomoc pri nastajanju slovarja, Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice in zasnovo preloma, dr. Simonu Atelšku tudi za prelom slovarskega besedila in prof. dr. Marku Snoju, izr. clanu SAZu, predstojniku ISJFR ZRc SAZu, za zapis izgovora latinskih terminov in vsestransko podporo projektu. Po izidu slovarja v tiskani obliki je nacrtovana tudi objava slovarja v elektronski obliki. Slovar bo prosto dostopen na spletišcu Terminologišce , po njem pa bo mogoce iskati z ustreznim iskalni­kom. Po slovarju bo mogoce iskati tudi preko slovarskega portala Fran . Avtorji Pravnega terminološkega slovarja gotovo nismo našli ustreznih rešitev za vse terminološke dileme, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov pravo@zrc-sazu.si. upoštevali jih bomo v naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben prirocnik. Zasnova in zgradba slovarja Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju . Pravni terminološki slovar (v nadaljevanju PTS) je enojezicni terminološki slovar, ki predstavlja pojmovni sistem pravne stroke in na enem mestu združuje vedenje razlicnih pravnih panog. Vanj so vkljucena naslednja podrocja: • civilno pravo (civilno procesno pravo, dedno pravo, družinsko pravo, medicinsko pravo, mednarodno zasebno pravo, obliga­cijsko pravo, pravo intelektualne lastnine, stvarno pravo), • delovno in socialno pravo, • ekonomija v pravu, • gospodarsko pravo (gospodarsko pogodbeno pravo, gospodarsko statusno pravo, pravo vrednostnih papirjev, konkurencno pravo), • kazensko pravo (kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, gospodar­sko kazensko pravo, prekrškovno pravo), • pravna teorija, • upravno pravo (upravno materialno pravo, upravno procesno pravo, javna uprava, davcno pravo, carinsko pravo, pravo javnih narocil), • ustavno pravo. Vkljuceni sta tudi podrocji, ki nista del slovenskega nacionalnega prava, a so avtorji menili, da sodita v PTS (termini s teh podrocij so sistemsko oznaceni, vec o tem v razdelku Pojasnilo): • mednarodno pravo in • pravo Eu. Izhodišce pri nastajanju slovarja je bil torej sodobni slovenski pravni sistem, ki ima tako kot vsi drugi nacionalni pravni sistemi svoje znacilnosti, zaradi cesar ti sistemi med seboj ne glede na morebitno skupno zgodovinsko povezanost niso popolnoma prekrivni. PTS je zasnovan kot razlagalni slovar, kar pomeni, da so pravni termini pojasnjeni s terminološkimi definicijami, slovar pa z uporabo kazalk (pušcic) tudi usmerja rabo, s cimer želi prispevati k poenotenju terminologije na podrocju prava (vec o tem v razdelku Normativnost). Ker slovar vsebuje samo termine v ožjem smislu, v njem ni lastnih imen, tj. imen organizacij, društev, fakultet itd. Zaradi tradicije pravne stroke pa so v slovar vkljuceni najpomembnejši latinski termini. Slovar vsebuje 10.094 terminov, od tega je 2047 takih, ki usmerjajo na ustreznejši termin. ureditev slovarja je abecedna. Pri izdelavi slovarskih sestavkov je bila uporabljena in sistematicno pregledana relevantna strokovna literatura, torej znan­stvene in strokovne monografije, univerzitet­ni ucbeniki, znanstveni in strokovni clanki. Pregledana so bila tudi prakticnostrokovna besedila, npr. zakoni, sodbe. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja. Naslovniki . PTS je primarno namenjen strokovnjakom, torej pravnikom, pa tudi študentom prava in sorodnih strok. Za študente slovar pred­stavlja precišcen in neposreden stik z jezikom stroke, ki ga morajo bodoci pravniki obvladati, ce se želijo v svoji stroki ucinkovito sporazumevati. Slovar bo koristen tudi za ostale uporabnike, ki se pri svojem delu obcasno srecajo s pravno terminologijo, npr. prevajalce, lektorje, novi­narje. Vendar je treba opozoriti, da PTS od uporabnika zahteva že nekaj predznanja in ni namenjen prvemu seznanjanju s stroko ali celo interpretaciji zapletenih obrazložitev sodb. Prav tako je treba opozoriti, da terminološke defini­cije v PTS niso pravno zavezujoce. Metodologija . Tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Sekciji za terminološke slovarje ISJFR ZRc SAZu, je tudi PTS izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenova­nja za pojme, ki so med seboj povezani v pojmovni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Termini so obravnavani znotraj podrocij in podpodrocij (npr. znotraj obligacijskega prava, kazenskega prava, ustavnega prava). Termi­nološko delo poteka po pojmovnih skupinah, kar pomeni, da so skupaj obravnavani npr. termini, ki bi jih lahko združili v pojmovno skupino delavec (npr. mladi delavec, napoteni delavec, presežni delavec). Ker so hkrati obravnavani sorodni pojmi, je lažje opisati razlikovalne znacilnosti med njimi (npr. oblicni pravni posel : neoblicni pravni posel), kar pomaga pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti. Razmerji nad- in podpomenskosti sta upoštevani v okviru definicije (glej tudi razdelek Definicija). Pri nastajanju terminološkega slovarja sodelujejo podrocni strokovnjaki in termi­nologi, tj. jezikoslovci, ki so specializirani za terminologijo in izdelavo terminoloških slovarjev. Podrocni strokovnjaki na podlagi strokovnih besedil dolocijo za stroko relevantne termine in napišejo strokovno ustrezne slovarske definicije. Terminološko delo vodi in usklajuje terminolog, ki skrbi tudi za jezikovno stran terminologije (jezikovnosistemsko ustreznost termina, onaglasitev iztocnic, slovnicne podatke, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij (te morajo biti v skladu s pravili terminološke vede, za strokovno ustreznost pa so seveda odgovorni strokovnjaki), za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (npr. urejenost in preglednost sopomenskih razmerij, usklajenost definicij pri pojmih iz iste pojmovne skupine) in za vnos slovarskih sestavkov v specializiran racunalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit za potrebe Sekcije za terminološke slovarje ISJFR ZRc SAZu. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vkljucuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po razlicnih kriterijih in koncno pripravo besedila za tisk oz. pripravo slovarske baze za elektronsko objavo. Casovni obseg . V PTS je vkljucena terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Termini, ki so bili aktualni po letu 1991, pa v casu izida slovarja niso vec aktualni (hkrati pa so avtorji slovarja menili, da je smiselno, da so v slovar kljub temu vkljuceni), so oznaceni s casovnim pojasnilom, npr. do leta 2009 (glej razdelek Pojasnilo). Normativnost . Terminološki slovarji imajo poleg osnovne opisovalne vloge pogosto tudi predpisovalno vlogo. Predpisovalna vloga se v slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja vec terminov. Na ravni slovarja se v ta namen uporabljajo kazalke, ki uporabnika usmerjajo na ustreznejši termin (glej še razdelek Kazalcni slovarski sestavek). Tako lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije. Pri tem je treba upoštevati nacelo ustaljenosti (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), nacelo jezikovnosistemske ustre­znosti (termin mora biti ustrezen s stališca jezikovnega sistema) in nacelo gospodarnosti (prednost imajo krajši termini). Zlasti pri naj­novejših terminih je pomembna tudi usklaje­nost s poimenovalnimi rešitvami v obstojecem poimenovalnem sistemu stroke. Odlocitev o prednostnem terminu v slovarju temelji na terminološkem dogovoru, ki ga sprejmejo avtorji slovarja. Terminološki dogovor je torej bistven za natancno in ucinkovito strokovno sporazume­vanje. Razlicna poimenovanja istega pojma so lahko vir številnih nesporazumov, kar seveda ovira strokovno sporazumevanje. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno dolocena, zato se v nekaterih okolišcinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev ene od sopomenk v rabi) terminološki dogovor lahko tudi spremeni. Zgradba slovarskega sestavka . V PTS sta dve vrsti slovarskih sestavkov: polni slovarski sestavek in kazalcni slovarski sestavek. . Polni slovarski sestavek Polni slovarski sestavek v PTS vkljucuje iztocnico, definicijo in morebitno sopomenko. . Iztocnica Iztocnica je pravni termin, ki je lahko eno- ali vecbesedni. Je onaglašena, pri cemer naglaševanje naceloma sledi Slovenskemu pravopisu 2001, ter opremljena z rodilniško koncnico in s podatkom o spolu. Primer: kaznívo dejánje -ega -a s Iztocnice so besednovrstno samostalniki, praviloma navedeni v imenovalniku ednine. Izjema so termini, ki se uporabljajo v množini. Ti termini so ustrezno oznaceni s podatkom o množinski obliki. Prav tako izstopajo termini, katerih struktura je priredna zveza z vec samostalniki. V teh primerih podatek o spolu ni naveden. Primera: sklépni predlógi -ih -predlógov m mn. téhnicno znánje in izkúšnje -ega -a -- izkúšenj Po potrebi so termini opremljeni s podat-kom o izgovoru, in sicer to velja za citatne termine in termine s citatno sestavino, ki se uporablja­jo v slovenski pravni terminologiji. citatna sestavina je lahko obcno- ali izlastnoimenska. Naglas je naveden v izgovoru. Izgovor je po­enostavljen foneticni zapis citatnih sestavin. Primeri: absolutio ab actione -- -- -- [apsolúcijo ab akcijóne] cobweb teorém -- -a [kobvéb] Herfindahl-Hirschmanov índeks -ega -a [hérfindal-híršmanov] Izgovor je dodan tudi pri kraticah in okrajšavah. Primer: MDT -ja [emdeté] citatni termini imajo tudi podatek o jeziku izvora. Primera: lex imperfecta -- -- [léks imperfékta] (lat.) acquis communautaire -- -- [akí kominotęr] (fr.) . Definicija Definicija je najpomembnejša sestavina slovarskega sestavka, saj ubesedi vsebino pojma in ga umesti v pojmovni sistem. Je kratka, brez leksikonskih ali enciklopedic­nih dodatkov, vsebuje le tiste sestavine, ki pojem uvrstijo v pojmovni sistem in ga razlocijo od drugih pojmov v njem. Najpogostejša je t. i. intenzijska definicija, ki temelji na opisu vsebine pojma, pri cemer se najprej ugotovi nadrejeni pojem, nato pa naštejejo razlocevalne lastnosti definiranega pojma. Primer: najémna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se najemodajalec zaveže, da bo najemniku izrocil doloceno stvar v rabo, ta pa se zaveže placevati doloceno najemnino V PTS je upoštevano nacelo, da morajo biti definirani vsi pravni termini, ki se pojavijo v definiciji dolocenega termina. V definiciji najemne pogodbe se pojavijo npr. termini najemodajalec, najemnik in najemnina, ki so prav tako definirani v PTS. Primeri: najemodajálec -lca m stranka najemne pogodbe,ki izroci stvar v rabo proti placilu najemnine najémnik -a m stranka najemne pogodbe, ki prejme stvar v rabo proti placilu najemnine najemnína -e ž denarni znesek, ki se ga najemnik zaveže placevati najemodajalcu za rabo v najem dane stvari Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Ker eksten­zijska definicija pojma ne uvrsti v pojmovni sistem, je manj primerna, primernejša je in-tenzijsko-ekstenzijska definicija, ki združuje lastnosti tako intenzijske kot ekstenzijske definicije. Primer: dokázno srédstvo -ega -a s sredstvo, ki sodniku ali upravnemu organu omogoca ali posreduje cutno zaznavanje za ugoto­vitev pravno pomembnih dejstev, in sicer ogledni predmet, listina, mnenje izvedenca, izpovedba price ali stranke S: dokŕz (1), dokazílo Kadar termin oznacuje vec pojmov, ima vec definicij, ki so oznacene s številkami. Termin lahko oznacuje vec pojmov v slovenskem pravnem sistemu, pogosto pa velja, da isti termin oznacuje pojem v nacionalnem pravnem sistemu in pojem v mednarodnem pravu ali pravu Eu. Primera: grôžnja -e ž 1. nedopustno ustrahovanje stranke, da bi sklenila pravni posel 2. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki drugi osebi grozi z napadom na življenje, prostost ali premoženje velike vrednosti béla knjíga -e -e ž 1. vladni dokument, ki poja­snjuje vladno politiko do dolocenega vprašanjaali nacrtovano zakonodajno ukrepanje 2. v pravu EU dokument Evropske komisije, v katerempredstavi predloge za sprejem zakonodajnegaakta na dolocenem podrocju Za definicijo velja, da so v njej uporabljeni termini, ki so v slovarju doloceni kot pred­nostni, kar pomeni, da so prikazani s polnim slovarskim sestavkom. V definiciji trasirane menice se tako pojavi termin trasat in ne pozvanec, saj je trasat opredeljen kot pred­nostni termin glede na termin pozvanec. Primer: pozvánec -nca m . trasát trasírana meníca -e -e ž menica, v kateri trasant pozove trasata, da placa menico S: tráta . Pojasnilo Pred definicijo je lahko navedeno pojasnilo, ki je najveckrat casovno ali podrocno. Casovno pojasnilo pojem, ki ga termin oznacuje, opre­deljuje s casovnega vidika, in sicer doloca, do kdaj je bil dolocen pojem veljaven. Primer: délovna knjížica -e -e ž do leta 2009 obvezni dokument delavca, s katerim dokazuje resnic­nost osebnih podatkov, podatke o izobrazbi, zavarovalno in pokojninsko dobo Casovno pojasnilo pa lahko oznacuje tudi, do kdaj je bil za nek pojem v rabi dolocen termin, ki je bil nato nadomešcen z drugim terminom. Primer: porodníški dopúst -ega -a m do leta 2014 . materínski dopúst materínski dopúst -ega -a m dopust, namenjenpripravi nosecnice na porod, negi in varstvuotroka takoj po porodu ter zašciti materi­nega zdravja ob rojstvu otroka in po njem,izjemoma ga lahko po rojstvu otroka koristioce ali druge osebe, ki skrbijo za otroka, npr. cemati umre, zapusti otroka, ni sposobna za negoin varstvo otroka, ali je mladoletna ucenka,vajenka, dijakinja, študentka S: do leta 2014 porodníški dopúst Podrocno pojasnilo pojem, ki ga termin oznacuje, umesti na doloceno podpodrocje prava, pri cemer vecina terminov nima pojasnil, dosledno pa so navedena pri terminih, ki niso del nacionalnega prava v ožjem smislu. Gre za termine s podrocja mednarodnega prava in prava Eu. Primera: odgovórnost ukrépanja -i --ž v mednarodnem pravu odgovornost vsake države, tudi mednarodneskupnosti kot celote, da ukrepa, ko pride donajhujših mednarodnih kaznivih dejanj, npr.do genocida generálni pravobranílec -ega -lca m v pravu EU clan Sodišca Eu, ki v pomembnejših postopkihpoda sklepne predloge o rešitvi zadeve Posebno skupino s sistemsko dodanimi pojasnili predstavljajo tudi termini, ki ozna-cujejo pojme s podrocja ekonomije v pravu, in termini s podrocja medicinskega prava, ki oznacujejo zlasti pojme v okviru pravic pacientov in obligacijskopravnih razmerij med pacientom in zdravnikom. Primera: bonitétna océna -e -e ž v ekonomiji kazalnik, ki opisuje placilno sposobnost subjekta nacęlo zaúpnosti -a --s v medicinskem pravu nacelo, po katerem ima pacient pravico do tajnosti osebnih podatkov, vkljucno s podatki o obisku pri zdravniku in drugimi podrobnostmi o svojem zdravljenju V PTS so še nekatera druga pojasnila, npr. v javnem narocanju, v pravdnem postopku, v kazenskem postopku, v upravnem postopku, ki pa niso sistematicno pripisana vsem terminom, ki oznacujejo pojme s teh podrocij, ampak samo tistim, pri katerih iz definicije ni takoj razvidno, da gre za pojem s tega podrocja in je tako informacija bolj celovita. Najpogosteje to velja za termine z vec definicijami. Primer: razprávno nacęlo -ega -a s 1. v pravdnem postopku nacelo, po katerem je stranka dolžna navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje zahtevke, ter predlagati dokaze za svoje trditve, sodišce pa praviloma ne sme ugotavljati dejstev in izvajati dokazov po uradni dolžnosti 2. v kazenskem postopku nacelo, po kateremlahko tudi stranki navajata dejstva, predlagatadokaze in sodelujeta pri zbiranju drugegaprocesnega gradiva, ki je podlaga za odlocitev 3. v upravnem postopku nacelo, po katerem osebav položaju stranke v postopku lahko sebi vkorist navaja dejstva in izpodbija nasprotnenavedbe in ugotovitve upravnega organa, zakar pa mora predložiti dokaze Omeniti velja še pojasnilo v nekaterih pravnih sistemih, dodano terminom, ki ozna-cujejo pojme iz drugih pravnih sistemov, pri katerih pa so avtorji slovarja menili, da jih je smiselno vkljuciti tudi v PTS. Primer: precédens -a m v nekaterih pravnih sistemih sodba višjega ali najvišjega sodišca, ki je zavezujoca zaodlocanje v kasnejših podobnih primerih . Sopomenke Definiciji sledi morebitna sopomenka ali vec sopomenk. Sopomenskost je pojav, ko isti pojem oznacuje vec terminov, pri cemer ti v rabi niso povsem enakovredni. Sopomenko uvaja oznaka S. Primer: naturálna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ji pravo ne priznava popolnega pravnega varstva in je ni možno iztožiti S: narávna obvéznost, nčiztožljíva obvéznost S polnim slovarskim sestavkom je torej prikazan prednostni termin, neprednostni termin pa je naveden kot sopomenka. Tudi ta je prikazana kot iztocnica, in sicer v kazalcnem slovarskem sestavku, v katerem s pušcico usmerja na prednostni termin. Oba termina pa oznacujeta isti pojem. Kazalcni slovarski sestavek . Neprednostni termini nimajo definicije, ampak s pušcico usmerjajo k terminu, ki oznacuje isti pojem in ga je stroka opredelila kot pripo­rocljivejši termin. Neprednostni termin je torej prikazan v kazalcnem slovarskem sestavku, v katerem je usmerjen na nadrejeni termin, ki je prikazan v polnem slovarskem sestavku. Primer: nacęlo nčintervéncije -a --s v mednarodnem pravu . nacęlo nčvmešávanja nacęlo nčvmešávanja -a --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem je subjektom medna­rodnega prava prepovedano vmešavanje v zadeve, ki sodijo v notranjo pristojnost države S: nacęlo nčintervéncije Kadar neprednostni termin usmerja na termin, ki oznacuje vec pojmov in ima zato vec definicij, je prednostnemu terminu v oklepaju dodana številka, ki nakazuje, kateri pojem oznacuje oz. na katero definicijo se neprednostni termin nanaša. Primer: držáva nčpogódbenica -e -e ž . trétja držáva (1) držáva nčclánica -e -e ž . trétja držáva (2) trétja držáva -e -e ž 1. država, ki ni pogodbe­ nica dolocenega meddržavnega sporazuma S: držáva nčpogódbenica 2. država, ki ni clanica dolocene mednarodne organizacije, npr. Eu S: držáva nčclánica Poseben tip kazalcnega slovarskega sestavka predstavljajo latinski termini, ki so praviloma usmerjeni na slovenske termine. Primer: reservatio mentalis -- -- [rezervácijo mentális] (lat.) . míselni pridržek míselni pridržek -ega -žka m zavestno nesoglasje med voljo in izjavo, pri katerem stranka izjavi nekaj, v mislih pa ima nekaj drugega S: mentálna rezervácija, reservatio mentalis, tíhi pridržek Izjema so le tisti latinski termini, za katere ni splošno uveljavljenega slovenskega termina. Primer: exceptio illegalis -- -- [ekscépcijo ilegális] (lat.) pravni institut izlocitve protiustavnega ali nezakonitega predpisa v sodnem in upravnem postopku s hkratno neposredno uporabo drugega predpisa višjega ranga Tipicni kazalcni slovarski sestavek je tudi krajšava, ki usmerja na svojo razvezavo. Pri terminu, iz katerega je krajšava tvorjena, jo uvaja oznaka K. Krajšave so lahko kratice ali okrajšave. Primera: GÍZ -a m krat. . gospodársko interésno zdrúženje gospodársko interésno zdrúženje -ega -ega -a s K: GÍZ združenje dveh ali vec gospodar­skih subjektov zaradi pospeševanja gospo­darske dejavnosti d.d. -ja [dedé] m okrajš. . délniška drúžba délniška drúžba -e -e ž K: d. d. gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice . Tanja Fajfar Mateja Jemec TomazinMojca Žagar Karer Krajšave in oznake [] oglati oklepaj za navajanje izgovora () okrogli oklepaj za navajanje razvezave kratice iz citatnega tujejezicnega termina 1., 2. oznaka posamezne definicije, kadar en termin oznacuje vec pojmov (1, 2) oznaka definicije pojma, ki ga oznacuje neprednostni termin v kazalcnem slovarskem sestavku . pušcica za usmerjanje k prednostnemu terminu ang. oznaka citatnega angleškega termina fr. oznaka citatnega francoskega termina ita. oznaka citatnega italijanskega termina lat. oznaka citatnega latinskega termina S: oznaka za navajanje sopomenk K: krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav krat. kratica okrajš okrajšava m samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola s samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola ž samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola mn. množina absolútno nícna civílna sôdba A Slovar A a dáto meníca -- -- -e ž . meníca oddnévnica a non domino pridobítev -- -- -- -tve [a nôn dómino] ž pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe a vísta meníca -- -- -e ž . meníca vpoglédnica aberratio ictus -- -- [aberácijo íktus] (lat.) . zgrešęni udár abolícija -e ž 1. odpustitev ali ustavitev kazen­skega pregona ali pregona za prekršek z amnestijo ali pomilostitvijo 2. odprava dolocene kazenske sankcije, npr. smrtne kazni abrogácija -e ž razveljavitev ali odprava celotnega pravnega akta, npr. zakona abrogacíjska klávzula -e -e ž pravna dolocba v splošnem pravnem aktu, s katero se drug splošni pravni akt v celoti razveljavi ali odpravi abrogatívni referéndum -ega -a m . razve­ljavítveni referéndum absolutio ab actione -- -- -- [apsolúcijo ab akcijóne] (lat.) . zavrnítev zahtévka absolutio ab instantia -- -- -- [apsolúcijo ab instáncija] (lat.) . zavrženje tôžbe absolútna céna -e -e ž v ekonomiji cena dobrine, izražena v denarju absolútna clovékova pravíca -e -e -e ž clovekova pravica, ki je ni dopustno omejevati ne v miru ne v vojni, npr. prepoved smrtne kazni, mucenja, ne-cloveškega ali ponižujocega ravnanja absolútna nčveljávnost -e -i ž . nícnost absolútna pravíca -e -e ž pravica, ki jo je mogoce uveljavljati nasproti vsakomur absolútna síla -e -e ž sila, ki se ji oseba ne more upreti in zato njeno ravnanje, izvršeno pod vplivom takšne sile, ni kaznivo dejanje S: vis absoluta absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž pristoj­nost sodišc dolocene države v razmerju do tujih sodišc in do drugih domacih organov absolútna vecína -e -e ž nadpolovicno število vseh clanov dolocenega kolegijskega ali volilnega telesa absolútni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dohodek najslabšega, še zaposlenega proizvodnega faktorja absolútni nújni dédic -ega -ega -a m nujni dedic zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom, ki mu ni treba izpolnjevati dodatnih pogojev absolútni rók -ega -a m datumsko dolocen rok, do katerega koledarskega dne naj se opravi dejanje v postopku, npr. rok za vložitev doho­dninske napovedi do 31. julija S: dies ad quem absolútni véto -ega -a m veto upravicenega organa ali nosilca državne oblasti, s katerim dokoncno zavrne uveljavitev zakona, ki ga je sprejel parlament absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m 1. rok, ki potece od dneva, ko je zastaranje za odmero, vracilo ali izterjavo davka zacelo teci, zaradi cesar davcna obveznost ali pravica do vracila davka preneha 2. do leta 2008 rok, po preteku katerega nastopi zasta­ranje pregona ali izvršitve sankcije ne glede na vmesna pretrganja absolútno bístvena kršítev dolócb postópka -- -e -tve -- --ž bistvena kršitev dolocb postopka, za katero se šteje, da vpliva na zakonitost odlocbe absolútno nčsposóbna príca -- -e -e ž oseba, ki zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivo­sti ne more biti zaslišana kot prica absolútno nícna civílna sôdba -- -e -e -e ž civilna sodba, ki zaradi hude procesne kršitve ne more postati pravnomocna in izvršljiva ter ne more imeti nobenega pravnega ucinka, tudi ce formalno ni razve­ljavljena, npr. sodba, izdana proti osebi, ki v državi uživa imuniteto A absolútno nícna uprávna odlócba -- -e -e -e ž upravna odlocba, ki zaradi hude kršitve pravnih pravil ne pridobi pravnih ucinkov, ne postane dokoncna, pravnomocna in izvršljiva, tudi ce formalno ni odpravljena, npr. odlocba, katere izvršitev bi povzrocila kaznivo dejanje absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž predpis ene same kazni v zakonu za posamicno kaznivo dejanje, ki jo sodišce mora izreci v predpisani višini in obliki, brez možnosti upoštevanja individualnih okolišcin S: absolútno zagrožęna kázen absolútno zagrožęna kázen -- -e -zni ž . absolútno predpísana kázen absorpcíjska sposóbnost -e -i ž sposobnost države ali organizacije za uspešno preje­manje in uporabljanje sredstev, namensko dodeljenih ali crpanih iz nekega zunanjega vira absorpcíjsko nacęlo -ega -a s . nacęlo absórpcije abstráktna krívda -e -e ž krivda, ki se presoja po ravnanju ali skrbnosti povprecnega cloveka, npr. po skrbnosti dobrega gospodarja abstráktna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ni odvisna od kavze abstráktna odškodnína -e -e ž odškodnina, izracunana na podlagi ocene škode nekega predvidenega obsega in ne glede na konkretno izraženo škodo v premoženju oškodovanca abstráktna pravíca -e -e ž pravica, pri kateri ima nosilec nacelno možnost, da jo uveljavlja abstráktna tradícija -e -e ž realno dejanje izrocitve premicnine, s katerim se veljavno prenese lastninska pravica na premicnini ne glede na obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla abstráktna ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih pred­pisov, ne da bi obstajal konkreten pravni spor abstráktni dejánski stán -ega -ega -ú m vnaprejšnji opis pravno pomembnih okolišcin, ki jih tipsko pravno pravilo predpisuje za nastop pravne posledice abstráktni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ni odvisen od kavze, npr. menica, cek abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m upravni akt, ki ga izda upravni organ kot splošni akt v obliki izvedbenega predpisa ali akta za izvrševanje javnega pooblastila, npr. pravilnik ministrstva, odredba regulatorne agencije abstráktni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo, npr. menica abstráktno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki vnaprej doloca, kako naslovljenec mora ali sme ravnati abstráktno zavarovánje -ega -a s zavaro­vanje obligacijske obveznosti, ki je samo­stojno in neodvisno od temeljnega posla S: nčakcesórno zavarovánje accidentale negotii -- -- [akcidentále negócii] (lat.) . slucájna sestavína právnega pôsla acquis communautaire -- -- [akí kominotęr] (fr.) v pravu EU celota pravnega sistema Eu s pravicami in obveznostmi, ki iz njega izhajajo za države clanice Eu in posameznike acta iure gestionis -- -- -- [ákta júre gestijónis] (lat.) . ákt uprávnega poslovánja acta iure imperii -- -- -- [ákta júre impęrii] (lat.) . oblástni ákt actio confessoria -- -- [ákcijo konfesórija] (lat.) . konfesórna tôžba actio libera in causa -- -- -- -- [ákcijo líbera in ká.za] (lat.) pravno nacelo, po katerem je storilec kaznivega dejanja odgovoren za kaznivo dejanje, izvršeno v neprištevnosti, ki si jo je sam povzrocil actio negatoria -- -- [ákcijo negatórija] (lat.) . negatórna tôžba actio Pauliana -- -- [ákcijo pa.lijána] (lat.) . izpodbíjanje dolžníkovih právnih dejánj actio popularis -- -- [ákcijo populáris] (lat.) . populárna tôžba actio Publiciana -- -- [ákcijo publicijána] (lat.) . publicijánska tôžba ad hoc árbiter -- -- -tra [ad hók] m . prilóžno­stni árbiter ad hoc arbitráža -- -- -e [ad hók] ž . prilóžno­stna arbitráža ad hoc bílaterálna diplomacíja -- -- -e -e [ad hók] ž v mednarodnem pravu bilateralna diplomacija, ki poteka v okviru specialnih misij zaradi urejanja dvostranskih odnosov ad hoc múltilaterálna diplomacíja -- -- -e -e [ad hók] ž v mednarodnem pravu multila­teralna diplomacija, ki poteka v obliki obcasnega sestajanja predstavnikov držav ali mednarodnih organizacij zaradi urejanja zadev, vprašanj mednarodnega pomena na kongresih in konferencah ad hoc sodník -- -- -a [ad hók] m . nadoméstni sodník adekvátna vzrócnost -e -i ž vzrocnost, pri kateri je vzrok samo tisti dejavnik, ki redno in praviloma povzroci doloceno posledico adhezíja -e ž 1. v mednarodnem pravu pravno dejanje države, s katerim izrazi voljo, da sprejme samo nekatera nacela ali pravila iz mednarodne pogodbe, s katero sicer ni zavezana 2. v mednarodnem pravu . pristňp k mednárodni pogódbi adhezíjska pogódba -e -e ž . pristópna pogódba (1) adhezíjski postópek -ega -pka m 1. postopek, v katerem sodišce v okviru drugega postopka odloca o vprašanju, ki ni predmet glavnega postopka 2. odlocanje o premoženjskoprav­nem zahtevku v okviru kazenskega postopka S: pridrúžni postópek administrácija -e ž . upráva (1) administratívna męja -e -e ž v mednarodnem pravu meja, ki locuje razlicne administrativne enote znotraj države in se lahko uporabi za meddržavne razmejitve v primeru ozemelj­skih sprememb in nastanka novih držav S: uprávna męja administratívna ovíra -e -e ž administrativno breme, ki je z vidika javnega interesa ali drugih v dolocenem pravnem razmerju zašcitenih pravnih interesov nepotrebno ali nesorazmerno za udeležence v postopku, npr. dolžnost stranke, da pridobi potrdilo o podatkih iz uradne evidence S: birokrátska ovíra administratívna prepôved -e -i ž . uprávna izplacílna prepôved administratívna táksa -e -e ž . uprávna táksa administratívna uníja -e -e ž v mednarodnem pravu zveza držav, ki ureja vprašanja na dolocenem tehnicno-upravnem podrocju, npr. Svetovna poštna unija administratívno bręme -ega -éna s material-nopravna ali procesna obveznost, predpisana za stranke v pravnih razmerjih, potrebna agencíjska pogódba za pridobitev dolocene pravice ali pravne A koristi, ki je lahko potrebna in sorazmerna za materialnopravno presojo admonitívna sánkcija -e -e ž . opozorílna sánkcija adnotácija -e ž . zaznámba adópcija -e ž . posvojítev adoptánt -a m . posvojítelj adoptíranec -nca m . posvojęnec adoptívni otrňk -ega -ôka m . posvojęnec adoptívni stárš -ega -a m . posvojítelj AEO -ja [aeó] m (ang. authorized economic operator) krat. . pooblašcęni gospodárski subjékt afekcíjska céna -e -e ž . céna posébne priljúb­ljenosti afiliácija -e ž pridružitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju afirmatívna diskriminácija -e -e ž . pózitivna diskriminácija afirmatívna litiskontestácija -e -e ž domneva, po kateri se pasivnost stranke v postopku razume kot priznanje nasprotnikovih trditev S: pózitivna litiskontestácija agencíja -e ž 1. pravna oseba javnega prava, ki neodvisno izvaja regulatorne in druge upravne zadeve na dolocenem podrocju, npr. agencija za energijo, agencija za trg vrednostnih papirjev, agencija za razi­skovalno dejavnost, agencija za zdravila 2. državni organ v sestavi ministrstva, ki izvaja strokovne in upravne naloge na dolocenem podrocju, npr. agencija za okolje 3. . agencíjska pogódba agencíja za zagotávljanje zacásnega déla -e -- -- -- --ž fizicna ali pravna oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci, zapo­slenimi pri njej, da bi jih napotila k uporab­niku, kjer zacasno delajo pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili S: zaposlítvena agencíja agencíja za zavaroválni nadzňr -e -- -- --ž samostojni in neodvisni državni organ, ki nadzoruje poslovanje zavarovalnic, zava­rovalnih zastopnikov in posrednikov ter drugih subjektov, ki izvajajo zavarovalne posle ali storitve agencíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se agent zaveže, da si bo trajno A prizadeval iskati stranke za svojega naroci­telja S: agencíja (3), pogódba o trgovínskem zastópanju, pogódba o trgôvskem zastópanju, trgôvsko zastópanje, zastópniška pogódba agčnt del credere -ęnta -- -- [del krédere] m agent, ki odgovarja za izpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki je sklenjena z njegovim sode­lovanjem agčnt -ęnta m stranka agencijske pogodbe, ki si trajno prizadeva iskati stranke za svojega narocitelja S: trgovínski zastópnik, trgôvski zastópnik agčnt provokátor -ęnta -ja m oseba, ki drugo osebo napelje ali ji pomaga pri storitvi kaznivega dejanja z namenom, da jo ovadi agregátna odškodnína -e -e ž skupni znesek denarne odškodnine ali drugega nadome­stila v kolektivni odškodninski sodbi ali kolektivni poravnavi agregátna ponúdba -e -e ž v ekonomiji vse dobrine in storitve, ki so jih ponudniki v nekem gospodarstvu pripravljeni in sposobni ponuditi pri dolocenih cenah agregátno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji vse dobrine in storitve, ki so jih povpraše­valci v nekem gospodarstvu pripravljeni in sposobni kupiti pri dolocenih cenah agremá -ja m v mednarodnem pravu privolitev države sprejemnice, da se za vodjo diplo­matskega predstavništva države pošiljateljice imenuje dolocena oseba agresíja -e ž 1. v mednarodnem pravu protipravni oboroženi napad države na drugo državo, npr. invazija, okupacija tujega ozemlja, bombar­diranje, pomorska blokada, tudi dopustitev, da druga država uporabi državno ozemlje za napad na tretjo državo, ali pošiljanje oborože­nih skupin v imenu države, katerih delovanje na ozemlju napadene države je primerljivo z drugimi oblikami protipravnega oboroženega napada S: agresívno dejánje 2. v mednarodnem pravu mednarodno hudodelstvo posameznika, za katero ta individualno kazensko odgovarja S: agresívno dejánje agresívna vôjna -e -e ž v mednarodnem pravu . napadálna vôjna agresívno dejánje -ega -a s v mednarodnem pravu . agresíja (1, 2) aide-mémoire -- [ędmemoár] (fr.) v mednarod­nem pravu diplomatski nacin zapisa o ustnih razgovorih, ki razlaga vladno dejanje ali stališce ali ponuja dolocene predloge in na koncu vsebuje datum, ne pa podpisa, naslova ali žiga veleposlaništva akcelerátor -ja m v ekonomiji razmerje med nalož­bami in spremembo porabe, ki jo naložbe izzovejo, ce vrednost tega razmerja presega ena akcépt -a m izjava naslovljenca, da sprejema poziv akcépt meníce -a --m izjava trasata, da sprejema poziv trasanta, naj izpolni menicno obveznost S: sprejčm meníce akcépt nakazíla -a --m izjava asignata, da sprejema poziv asignanta, s cimer asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev obve­znosti od asignata S: sprejčm nakazíla akcépt ponúdbe -a --m . sprejčm ponúdbe akceptánt -a m trasat, ki akceptira menico in s tem postane glavni menicni dolžnik S: sprejémnik meníce akceptírana meníca -e -e ž menica, v kateri je trasat sprejel trasantov poziv za placilo menice S: sprejéta meníca akcéptna bánka -e -e ž banka, ki akceptira menico in s tem postane zavezana poravnati obveznost iz menice akcéptni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, pri katerem banka po predložitvi dokumentov akceptira menico akcéptni kredít -ega -a m kredit, ki ga odobri banka in se pri tem zaveže, da bo akceptirala menico do dolocene vsote akcéptni nálog -ega -a m nalog, ki ga upnik da organizaciji za izvajanje placilnega prometa, da ob dospelosti prenese sredstva z dolžni­kovega na upnikov racun akcesíja -e ž 1. . prirást (2) 2. v mednarodnem pravu . pristňp k mednárodni pogódbi akcesórna báncna garancíja -e -e -e ž . odvísna báncna garancíja akcesórna obvéznost -e -i ž obveznost, katere obstoj je odvisen od glavne obveznosti, npr. poroštvo, zamudne obresti S: odvísna obvéznost, stránska obvéznost akcesórna pravíca -e -e ž pravica, ki ni samostojna, temvec je v svojem nastanku in obstoju vezana na obstoj glavne pravice S: odvísna pravíca, stránska pravíca akcesórni ákt -ega -a m soglasje ali drugi interni materialni akt organa, ki nima nepo­srednih pravnih ucinkov na položaj stranke niti zanj ni predvideno samostojno pravno varstvo, vendar je podlaga za izdajo zbirne odlocbe po drugem organu, npr. soglasje za izdajo dovoljenja za javno prireditev z udeležbo živali akcesórni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, katerega veljavnost je vezana na veljavnost drugega pravnega posla, npr. ara S: stránski právni pôsel akcesórnost udeléžbe -i --ž pravilo, po katerem je ravnanje napeljevalca in pomagaca kaznivo le, ce glavni storilec kaznivo dejanje dokonca ali izvrši poskus kaznivega dejanja S: odvísnost udeléžbe ákcija -e ž . délnica (1, 2) akcíjska svobôda -e -e ž pravica sindikatov in delodajalcev ter njihovih organizacij, da brez omejitev in ovir zakonito izvajajo vse aktivnosti, ki sodijo v njihovo pristojnost, npr. varstvo posamicnih pravic delavcev, kolektivno pogajanje, tristranski socialni dialog, organiziranje in vodenje stavke akcíjski nacrt -ega -a m politicni dokument, ki opredeljuje politicne usmeritve in predno­stne naloge nacrtovanih ukrepov akcíjski prográm -ega -a m program ukrepov za doseganje želenih ciljev politicnega delovanja aklamácija -e ž soglasna izvolitev ali sprejem, potrditev splošnega pravnega akta, npr. ustave, zakona akontácija dávka -e --ž obveznost placila davka pred dokoncnim nastankom davcnega dolga S: prčdplacílo dávka akreditácija -e ž v mednarodnem pravu uradna pravilna pooblastitev predstavnika države za njeno zastopanje v tuji državi ali pri medna­rodni organizaciji akreditív -a m 1. pismo, s katerim banka naroca drugi ustanovi ali osebi, naj ob izpolnitvi dolocenih pogojev izplaca doloceno vsoto v korist dolocene tretje osebe 2. v mednarodnem pravu uradno pisno pooblastilo diplomatu države pošiljateljice, da zanjo opravlja diplo­matske funkcije v tuji državi ali mednarodni organizaciji 3. v mednarodnem pravu . poverílno písmo akreditívna bánka -e -e ž banka, ki izda doku­mentarni akreditiv akreditívna prodája -e -e ž prodajna pogodba, v kateri je placilo dogovorjeno z dokumen­tarnim akreditivom S: akreditívni kúp aktívna placílna bilánca akreditívni cék -ega -a m . báncni cék A akreditívni kúp -ega -a m . akreditívna prodája akreditívni upravícenec -ega -nca m oseba, ki je upravicena zahtevati izplacilo zneska iz dokumentarnega akreditiva akreditívno písmo -ega -a s v mednarodnem pravu . poverílno písmo akrescénca -e ž . prirást (1, 3) ákt mílosti -a --m pravni akt, ki ga izda državni poglavar ali zakonodajni organ, s katerim se ublaži pravni položaj obsojencev ali oseb, ki bi bile lahko izpostavljene pregonu zaradi kaznivega ravnanja ákt o pristópu -a -- --m akt, ki je sestavni del pristopne pogodbe in ureja specificna vprašanja pristopa za posamezno clanico v skladu z rezultati pristopnih pogajanj ákt o ratifikáciji -a -- --m v mednarodnem pravu . lístina o ratifikáciji ákt o spremémbi ustáve -a -- -- --m splošni pravni akt z ustavno mocjo, npr. ustavni zakon, ustavni amandma, zakon o spremembi ustave, ki spreminja ali dopolnjuje ustavo ákt o ustanovítvi -a -- --m pravni akt, s katerim se oblikuje pravna oseba, navadno v gospodarskem pravu, ali upravni organ, npr. vladna služba S: ustanovítveni ákt ákt uprávnega poslovánja -a -- --m akt, s katerim upravni ali drug organ pri izvrševa­nju upravne funkcije upravlja in razpolaga s svojim premoženjem ter vstopa v civilna razmerja ali jih izvršuje S: acta iure gestionis aktíva -e ž v ekonomiji del bilance stanja, ki ponazarja sredstva, ki jih ima podjetje aktívna legitimácija -e -e ž upravicenje osebe, da v pravnem prometu, sodnem postopku ali upravnem postopku uveljavlja svojo pravico aktívna menícna sposóbnost -e -e -i ž sposobnost biti nosilec pravic iz menice aktívna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera za posojena sredstva z vidika upnika aktívna obvéznost -e -i ž . pózitivna obvéznost aktívna placílna bilánca -e -e -e ž v ekonomiji pozitivna razlika med vsoto salda tekocega racuna, salda kapitalskega in salda financ­nega racuna brez upoštevanja spremembe v rezervah centralne banke A aktívna polítika zaposlovánja -e -e --ž proti lastnemu državljanu, ki v tujini izvrši ukrepi, s katerimi država ustvarja pogoje za povecanje zaposlenosti, zmanjšanje brez­poselnosti, povecanje zaposljivosti oseb na trgu dela ter povecanje konkurencnosti in prožnosti delodajalcev aktívna procésna legitimácija -e -e -e ž pravica stranke, da v konkretni zadevi vloži tožbo ali na drug nacin sproži postopek pred pristojnim organom S: v pravdnem postopku právdno upravícenje aktívna solidárnost -e -i ž . solidárnost úpnikov aktívna stecájna mása -e -e -e ž premoženje v stecajni masi, ki prinaša prihodke, npr. podjetje, ki deluje v stecajnem postopku aktívna stránka -e -e ž stranka, ki sproži sodni, upravni ali kateri drug postopek, npr. v pravdnem postopku tožeca stranka, v nepravdnem postopku predlagatelj, v izvršil­nem postopku upnik aktívna stvárna legitimácija -e -e -e ž pravica osebe, da uveljavlja svojo pravico iz doloce­nega materialnopravnega razmerja aktívna volílna pravíca -e -e -e ž pravica državljana dolocene države ali osebe, ki je državljan tuje države in ima na ozemlju dolocene države prijavljeno stalno prebi­vališce, da glasuje na volitvah aktívni báncni pôsel -ega -ega -sla m v ekonomiji bancni posel, v katerem je banka upnik aktívni dávcni subjékt -ega -ega -a m država ali samoupravna lokalna skupnost, ki na podlagi svoje suverene oblasti predpisuje obveznost placila davkov in davke tudi pobira aktívni subjékt kaznívega dejánja -ega -a -- --m . storílec kaznívega dejánja aktívno iskánje zaposlítve -ega -a --s dolžnost iskalca zaposlitve, da redno spremlja objave prostih delovnih mest in izvaja dogovorjene aktivnosti, dolocene v zaposlitvenem nacrtu, npr. da se pravocasno prijavlja na prosta delovna mesta, odziva na napotnice zavoda za zaposlovanje in drugih izvajalcev aktívno oplemenítenje -ega -a s posebni carinski postopek, s katerim se blago uvozi z namenom, npr. obdelave, predelave, dodelave ali popravila, za omogocanje ali olajšanje izdelave pridobljenih proizvodov, ki so praviloma namenjeni izvozu aktívno personalitétno nacęlo -ega -ega -a s nacelo o uporabi kazenske zakonodaje kaznivo dejanje S: nacionálno nacęlo aktívno prebiválstvo -ega -a s osebe v doloceni starostni skupini, navadno med 15. in 65. letom starosti, ki so zaposlene ali regi­strirane kot brezposelne osebe aktívno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem nastopa vec oseb na strani tožece stranke áktorska kávcija -e -e ž . tožníška váršcina akuzatórni postópek -ega -pka m . obtóžni postópek akvizícija -e ž trenutek nastopa dediceve pridobitve dedišcine akvizitórno zastáranje -ega -a s zastaranje, za katero se zahteva, da potece zastaralni rok in da storilec ne izvrši novega kaznivega dejanja aleatórna pogódba -e -e ž . tvégana pogódba alíbi -ja m trditev ali dokaz, da je bil domnevni storilec v casu izvršitve kaznivega dejanja na drugem kraju ali da ni bil na kraju dejanja alikvótni dél -ega -a m del, ki pripade komu in deli celoto brez ostanka, npr. solastninski delež na neki stvari alimentácija -e ž . prežívljanje alimentacíjski spňr -ega spôra m . preživnínski spňr alimęnti alimęntov m mn. . preživnína áliud -a m izpolnitev, pri kateri da stranka v izpolnitev drug predmet, kot je dogovorjeni predmet izpolnitve, zaradi cesar obveznost ni izpolnjena alográfska oporóka -e -e ž oporoka, za katero ni pomembno, kdo jo napiše in kako je napi­sana, mora pa jo oporocitelj v prisotnosti dveh pric podpisati in izjaviti, da je napisano njegova poslednja volja alokacíjska ucinkovítost -e -i ž optimalna razporeditev proizvodnih virov, ki je na popolnem konkurencnem trgu dosežena, ce je tržna cena enaka mejnim stroškom alónža -e ž . podáljšek meníce alotmájska pogódba -e -e ž . pogódba o najétju gostínskih zmogljívosti alternatívna kumulácija -e -e ž 1. uveljav­ljanje vec zahtevkov v isti tožbi v primeru alternativne obveznosti, tako da je z izpolnitvijo enega od zahtevkov obveznost izpolnjena 2. uveljavljanje vec zahtevkov v upravnem postopku tako, da organ prizna enega od njih, npr. odloži ali dovoli obrocno placilo davka alternatívna obvéznost -e -i ž obveznost, pri kateri je dolocenih vec predmetov izpol­nitve, med katerimi izbira dolžnik, ce ni drugacnega dogovora S: izbírna obvéznost alternatívna ponúdba -e -e ž ponudba, v kateri ima stranka pravico izbirati med vec obveznostmi alternatívna vzrócnost -e -i ž vzrocnost, pri kateri ni dvoma, da je škodo povzrocila ena izmed vec med seboj povezanih oseb, ni pa mogoce ugotoviti, katera, zaradi cesar so vse solidarno odgovorne alternatívni cék -ega -a m cek, ki poleg imena remitenta vsebuje klavzulo »ali prinositelju« alternatívno glasovánje -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih glasovanje v vecinskem volilnem sistemu, pri katerem je za izvolitev potrebna absolutna vecina alternatívno navezovánje -ega -a s v medna­rodnem zasebnem pravu kolizijsko pravilo, ki omogoca uporabo vec pravnih sistemov po izbiri alternatívno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki vsebuje dvoje ali vec primarnih dispozicij, izmed katerih se naslo­vljenec odloci za eno S: disjunktívno právno pravílo alternatívno predpísana kázen -- -e -zni ž dolocitev vec kazni v zakonu za posamezno kaznivo dejanje, med katerimi sodišce izbere eno in jo izrece, npr. zapor ali denarna kazen alternatívno reševánje spôrov -ega -a --s reševanje sporov zunaj sodnega ali upravnega postopka ali pridruženo sodnemu ali upravnemu postopku, npr. z arbitražo, mediacijo S: ízvensódno reševánje spôrov amandmá -ja m 1. dopolnilni ali spreminjevalni predlog k splošnemu pravnemu aktu, npr. zakonu, v postopku njegovega sprejemanja 2. v nekaterih pravnih sistemih sprejeta dopolnitev ali sprememba splošnega pravnega akta, navadno ustave, ki oblikovno ne posega v izhodišcno besedilo ambasáda -e ž v mednarodnem pravu . včleposlá­ništvo ambasádor -ja m v mednarodnem pravu . včlepo-A slánik amnestíja -e ž akt milosti, ki ga v obliki splošnega pravnega akta, navadno zakona, sprejme zakonodajni organ, in s katerim se ustavi kazenski pregon, zniža ali odpusti kazen ali se kako drugace ublaži pravni položaj obsojencev ali oseb, ki bi bile lahko izpostavljene pregonu zaradi kaznivega ravnanja amnestíjska klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu klavzula v mirovnih pogodbah, ki omogoca podeljevanje amnestije amortizácija -e ž 1. v ekonomiji postopek odpiso­vanja vrednosti delovne priprave med njeno obratovalno dobo 2. v ekonomiji znesek odpisa vrednosti delovne priprave amortizácija hipotéke -e --ž izbris zastarane hipoteke amortizácija lístine -e --ž postopek razvelja­vitve listine, s katero se ustanavljajo, spremi­njajo ali ukinjajo premoženjske pravice amortizácija vrédnostnega papírja -e -- --ž sodna razveljavitev izgubljenega ali unicenega vrednostnega papirja v fizicni obliki amortizacíjska dôba -e -e ž 1. v davcnem pravu predpisano obdobje uporabe opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremicnin 2. v ekonomiji obdobje, za katero se pricakuje, da bo delovna priprava opravljala svoje naloge amortizacíjska osnôva -e -e ž v ekonomiji znesek, od katerega se obracunava amortizacija amortizacíjska stôpnja -e -e ž v ekonomiji letni odstotek odpisov vrednosti delovne priprave, izracunan kot obratna vrednost amortizacij­ske dobe, podane v letih amortizacíjski nacrt -ega -a m nacrt odplace­vanja posojila, navadno v obliki preglednice amortizacíjski odpís -ega -a m znižanje vrednosti premoženja zaradi amortizacije amortizacíjski postópek -ega -pka m nado­mestitev vrednostnega papirja, ce je listina poškodovana ali izgubljena amortizacíjski sklŕd -ega skláda m 1. sredstva za kritje pri postopnem odpisu vrednosti osnovnih sredstev 2. sredstva za postopno odplacevanje dolgorocnega posojila analíticni dávek -ega -vka m . cedulárni dávek A analogia intra legem -- -- -- [analogíja intra légem] (lat.) . analogíja znótraj právnega pravíla analogia iuris -- -- [analogíja júris] (lat.) . právna analogíja analogia legis -- -- [analogíja légis] (lat.) . zakónska analogíja analogíja znótraj právnega pravíla -e -- -- --ž pravno sklepanje, pri katerem se pravna posledica, ki se nanaša na izrecno navedene dejanske stanove v pravnem pravilu, razširi na druge dejanske stanove, ki v pravnem pravilu niso izrecno omenjeni, a so jim v bistvenem podobni S: analogia intra legem anatocízem -zma m prepoved obrestovanja zapadlih in neplacanih pogodbenih in zamudnih obresti, ki pa ne velja za procesne obresti anéks -a m dodatek, priloga k pravnemu aktu z enako pravno mocjo kot pravni akt, npr. k pogodbi, proracunu, ki ga dopolnjuje, spreminja ali razclenjuje aneksíja -e ž v mednarodnem pravu enostranska, prisilna in protipravna pripojitev državnega ozemlja k drugi državi S: prikljucítev ozémlja (2) angléška klávzula -e -e ž klavzula v distri­bucijski pogodbi, s katero se doloci pravica distributerja ali kupca, da sme kupiti enako­vrsten predmet od drugega dobavitelja ali prodajalca, ce mu slednji ponudi nižjo ceno ali boljše pogoje nakupa animus belli gerendi -- -- -- [ánimus béli geréndi] (lat.) v mednarodnem pravu volja voditi vojno, ki zahteva uporabo mednarodnega vojnega prava animus contrahendi -- -- [ánimus kontrahéndi] (lat.) volja fizicne ali pravne osebe, da postane stranka na pogodbi teme­ljecega pravnega razmerja animus domini -- -- [ánimus dómini] (lat.) volja imeti stvar za svojo S: animus rem sibi habendi animus iniurandi -- -- [ánimus injurándi] (lat.) . namčn razžalítve animus lucri faciendi -- -- -- [ánimus lúkri facijéndi] (lat.) . pridobítni namčn animus novandi -- -- [ánimus novándi] (lat.) . prenovítveni namčn animus possidendi -- -- [ánimus posidéndi] (lat.) . poséstna vólja animus rem sibi habendi -- -- -- -- [ánimus rém síbi habéndi] (lat.) . animus domini animus revocandi -- -- [ánimus revokándi] (lat.) volja oporocitelja, da preklice svojo voljo, npr. oporoko animus testandi -- -- [ánimus testándi] (lat.) volja oporocitelja, da napravi ali spremeni oporoko ankétna brezpôselnost -e -i ž brezposelnost, ki se ugotavlja z anketiranjem izbranega vzorca gospodinjstev o obsegu opravljenega pridobitnega dela v dolocenem casovnem obdobju ankétna komisíja -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatsko ali politicno sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov, ki preiskuje dejansko stanje v dolocenem sporu anonímna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, katere vložnik ni znan anonímna príca -e -e ž prica, glede katere so zaradi zagotavljanja njene varnosti ali varnosti njenih bližnjih uporabljeni ukrepi v kazenskem postopku, zaradi katerih njena identiteta ni znana obdolžencu in zagovorniku anonímni pôrod -ega -óda m v nekaterih pravnih sistemih porod, pri katerem ženska ne razkrije svoje identitete, otrok pa je na voljo za posvojitev anticipírana dokázna presója -e -e -e ž . vnapręjšnja dokázna presója anticipírani poséstni konstitút -ega -ega -a m posestni konstitut, pri katerem gre za vnaprejšnjo izrocitev stvari, za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti antidumping -a [antidámping] m oblastno dolocanje in izvajanje pravnih pravil, s katerimi se preprecuje dumping antidumpinška carína -e -e [antidámpinška] ž . antidumpinška dajátev antidumpinška dajátev -e -tve [antidámpin­ška] ž dajatev, uvedena zaradi prenizke cene izdelka, ki se izvaža na carinsko obmocje carinske unije, v primerjavi s podobnimi izdelki, s katerimi se obicajno trguje iz države izvoznice S: antidumpinška carína antihrétska zastáva -e -e ž . antihréza antihréza -e ž pravica hipotekarnega upnika do pobiranja plodov, ki jih daje zastavljena nepremicnina, ali do drugacnega izkorišca­nja nepremicnine S: antihrétska zastáva antitrúst -a m omejevanje tržne konkurence s sporazumi podjetij, usklajenimi ravnanji podjetij in sklepi združenj podjetij ter z zlorabami prevladujocega položaja enega podjetja ali vec podjetij anuitéta -e ž obrok, ki obsega obdobni znesek vracila posojila in pripadajoce obresti anuitétna obvéznica -e -e ž obveznica, pri kateri se glavnica vraca v casu trajanja posojila anuitétno posojílo -ega -a s posojilo, ki se odplacuje v periodicnih obrokih, ki obsegajo placilo dela glavnice in pripadajoce obresti anulatórna klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu . skládnostna klávzula apatríd -a m v mednarodnem pravu oseba, ki ni državljan nobene države, ker je državljanstvo izgubila ali ga še ni pridobila S: oséba brez državljánstva apelácija -e ž zahteva, naj odlocbo ponovno preizkusi sodišce, nadrejeno sodišcu, ki je odlocbo izdalo apoén -a m v ekonomiji vrednost, na katero se glasi kovanec, bankovec ali vrednostni papir S: denominácija (2) apostíl -a m potrditev resnicnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pecata na listini, ki jo opravi pristojni organ države izvora listine, ki jo bo posameznik upora­bljal v drugi državi in nadomešca postopek diplomatskega ali konzularnega potrjevanja tujih listin apreciácija -e v ekonomiji povecanje vrednosti domace valute v primerjavi s tujo valuto v sistemu drsecih deviznih tecajev aprehénzija -e ž . zaposédba aprehénzijska teoríja -e -e ž teorija, po kateri je tatvina dokoncana, ko storilec kaznivega dejanja z odvzemom stvari onemogoci razpo­laganje z njo prejšnjemu imetniku in pride stvar v storilcevo dejansko razpolaganje apropriácija -e ž izvirna pridobitev lastnin­ske pravice na podlagi odlocbe državnega organa ára -e ž dolocen denarni znesek ali dolocena kolicina nadomestnih stvari, ki jo ena stranka ob sklenitvi pogodbe izroci drugi A stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena ára kot odstopnína -e -- -e ž ara, pri kateri je predvidena možnost odstopa od pogodbe árbiter -tra m oseba, ki jo izbereta stranki, da odloci o sporu S: do leta 1999 razsodník arbitrabílnost spôra -i --ž lastnost pravnega razmerja, da se o njem sme odlocati pred arbitražo arbitrárna odlocítev -e -tve ž odlocitev sodišca ali upravnega organa, ki nima nikakršne podlage v zakonu ali zakonsko podlago presega arbitrárnost -i ž . samovóljnost (1) arbitrátor -ja m strokovnjak, ki na podlagi dogovora strank ugotavlja dolocena dejstva, npr. naravo in stopnjo napak blaga, višino škode, in o tem poda mnenje, ki med strankami velja kot dolocilo pogodbe arbitráža -e ž 1. izvensodni nacin reševanja sporov, pri katerem stranke pooblastijo enega ali vec arbitrov za rešitev medseboj­nega spora 2. s pogodbo med strankama ustanovljen organ za reševanje dolocenega civilnega, gospodarskega ali mednarodno­pravnega spora, sestavljen iz enega ali vec arbitrov S: arbitrážni senát, arbitrážno sodíšce, do leta 1999 razsodíšce 3. institucija, ustanovljena za organiziranje arbitražnega reševanja sporov, npr. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije S: institu­cionálna arbitráža, stálna arbitráža, stálno razsodíšce arbitrážna klávzula -e -e ž arbitražni sporazum, s katerim se stranki dogovorita glede reševanja morebitnega bodocega spora pred arbitražo, zapisan v obliki klavzule v glavni pogodbi med strankama S: kompro­misórna klávzula arbitrážna komisíja -e -e ž 1. komisija, usta­novljena za ugotovitev dolocenih spornih dejstev, npr. lastnosti dobavljenega blaga 2. v mednarodnem pravu komisija, ustanovljena za celovito razrešitev spora arbitrážna odlócba -e -e ž 1. odlocba, izdana v arbitražnem postopku, ki je praviloma dokoncna in po svojem ucinku izenacena s pravnomocno sodno odlocbo S: do leta 1999 razsôdba 2. v mednarodnem pravu odlocba, s katero je v arbitražnem postopku odloceno o meddržavnem sporu, ki je praviloma dokoncna in za stranke pravno zavezujoca A arbitrážna pogódba -e -e ž . arbitrážni sporazúm (1) arbitrážni dogôvor -ega -a m . arbitrážni sporazúm (1) arbitrážni postópek -ega -pka m postopek, ki poteka pred arbitražo, kadar se stranke z arbitražnim sporazumom dogovorijo, da naj bo za odlocanje o nekem sporu ali o sporih, ki izvirajo iz dolocenega pravnega razmerja, pristojna arbitraža arbitrážni senát -ega -a m . arbitráža (2) arbitrážni spňr -ega spôra m spor, o katerem se odloca v arbitražnem postopku arbitrážni sporazúm -ega -a m 1. sporazum strank, da o njunem medsebojnem sporu, ki je že nastal ali utegne nastati iz dolocenega pravnega razmerja, odloca arbitraža in je lahko sklenjen kot samostojna pogodba ali kot del materialnopravne pogodbe S: arbitrážna pogódba, arbitrážni dogôvor, kompromís, pogódba o arbitráži, do leta 1999 pogódba o razsodíšcu 2. v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se stranke dogovorijo za predložitev spora v reševanje arbitraži arbitrážni tribunál -ega -a m v mednarodnem pravu navadno liho število posameznikov, ki so strokovnjaki za reševanje mednarodnih sporov in odlocajo v postopku arbitraže arbitrážno právo -ega -a s pravo, ki ureja dopustnost arbitražnega sporazuma, pogoje za njegovo veljavnost, meje pristojnosti arbitraže, postopek pred arbitražo in ucinke arbitražne odlocbe arbitrážno sodíšce -ega -a s . arbitráža (2) aretácija -e ž . prijétje argumčnt avtoritéte -ęnta --m . argumčnt hierarhíje argumčnt hierarhíje -ęnta --m pravnoteore­ticni argument, ki doloca, da ima v primeru hkratne veljavnosti dveh pravnih pravil, ki na nasprotujoc si nacin urejata isti abstraktni dejanski stan, prednost tisto z višjo stopnjo pravne moci S: argumčnt avtoritéte argumčnt kronologíje -ęnta --m . casôvni argumčnt argumčnt precédensa -ęnta --m pravnote­oreticni argument, ki doloca, da mora v primeru pravne praznine ali v primeru vec mogocih razlag istega pravnega pravila imeti prednost tista razlaga, ki jo je sodišce ali drug državni organ pri oblastnem odlocanju že sprejel ali uporabil argumčnt speciálnosti -ęnta --m pravnoteore­ticni argument, ki doloca, da ima v primeru hkratne veljavnosti dveh pravnih pravil, ki na nasprotujoc si nacin urejata isti abstraktni dejanski stan, prednost tisto, ki se nanaša na ožje podrocje urejanja ali ožjo skupino oseb argumentum a cohaerentia -- -- -­[argumęntum a koheréncija] (lat.) prav­noteoreticni argument, ki doloca, da je treba med možnimi razlagami izbrati tisto, ki v pravnem sistemu odpravlja notranja nasprotja med pravnimi pravili argumentum a completudine -- -- -­[argumęntum a kompletúdine] (lat.) prav­noteoreticni argument, ki doloca, da je treba med možnimi razlagami izbrati tisto, ki odpravlja pravne praznine argumentum a contrario -- -- -­ [argumęntum a kontrárijo] (lat.) . sklépanje po nasprótnem razlogovánju argumentum a maiori ad minus -- -- -- -- -- [argumęntum a majóri ad mínus] (lat.) sklepanje, da pravna posledica velja za primer, ko se dolocena pravno pomembna okolišcina pojavlja z manjšo intenzivnostjo, ce je pravno urejena za primer, pri katerem se pojavlja z vecjo intenzivnostjo argumentum a minori ad maius -- -- -- -- -- [argumęntum a minóri ad május] (lat.) sklepanje, da pravna posledica velja za primer, kjer se dolocena pravno pomembna okolišcina pojavlja z vecjo intenzivnostjo, ce je pravno urejena že za tisti primer, kjer se pojavlja z manjšo intenzivnostjo argumentum a simili ad simile -- -- -- -- -- [argumęntum a símili at símile] (lat.) . sklépanje po podóbnosti arhipelág -a m v mednarodnem pravu skupina otokov in njihovih delov, vode, ki jih povezujejo, in drugi naravni elementi, ki so med seboj takotesno povezani, da dejansko tvorijo geograf­sko, ekonomsko in politicno celoto ali pa se zgodovinsko štejejo za tako celoto arhipeláška držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, v celoti sestavljena iz enega ali vec arhipelagov, ki pa lahko obsega tudi druge otoke arhipeláška tęmeljna crta -e -e -e ž v medna­rodnem pravu ravna temeljna crta, ki združuje najbolj zunanje tocke bolj obrobnih otokov in nadvodnih grebenov v arhipelagu pod pogojem, da so s temi crtami zajeti glavni otoki in obmocje, v katerem je razmerje med površino vode in kopnim, vštevši atole, med 1 : 1 in 9 : 1 arhipeláške vôde -ih vôd ž mn. v mednarodnem pravu deli morja znotraj ravnih arhipelaških crt, ki spadajo pod suverenost države in se lahko razglasijo med otoki države, npr. na Filipinih arondácija -e ž pripojitev novih kmetijskih zemljišc v upravnem postopku dotakratnim zemljišcem upravicenca, npr. z namenom zmanjšanja razdrobljenosti kmetijskih zemljišc S: zaokrožítev arrestatorium -- [arestatórium] (lat.) . izpla-cílna prepôved arria fórmula -- -e [árija] ž v mednarodnem pravu neformalni sestanek držav clanic Varno­stnega sveta v zvezi z vprašanji medna­rodnega miru in varnosti zunaj uradnih prostorov, tudi s sogovorniki, ki niso clani ascendénca -e ž . prédništvo asertórna priséga -e -e ž prisega, s katero prica po zaslišanju potrdi, da je govorila resnico asignácija -e ž dvojno pooblastilo, pri katerem asignant pooblasti asignata, da na njegov racun opravi doloceno izpolnitev asigna­tarju, tega pa pooblašca, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev S: nakazílo asignánt -a m oseba, ki pri asignaciji pooblasti asignata in asignatarja S: nakazoválec asignát -a m oseba, ki je pri asignaciji poobla-šcena za izpolnitev asignatarju S: nakázanec asignatár -ja m oseba, ki je pri asigna­ciji pooblašcena za sprejem izpolnitve S: prejémnik nakazíla ŕsimétricna zvézna držáva -e -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih zvezna država, v kateri imajo teritorialne enote razlicen pravni položaj, zlasti glede svojih pristojnosti asperacíjsko nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem sodišce storilcu za vec kaznivih dejanj izrece enotno kazen tako, da je ta vecja od vsake kazni, ki je bila dolocena za posamezno kaznivo dejanje, vendar enotna kazen ne sme doseci vsote posamic­nih kazni niti preseci maksimuma tiste vrste kazni, ki jo je uporabilo sodišce S: pravílo o asperáciji avtonomíja atašé -ęja m 1. v mednarodnem pravu clan diplomat-A skega predstavništva, navadno najnižjega ranga, zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve 2. v mednarodnem pravu clan diplo­matskega predstavništva, ki se ukvarja z dolocenim strokovnim podrocjem, npr. ekonomski ataše, obrambni ataše, navadno predstavnik pristojnega ministrstva atomísticna konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri nek proizvod ponuja vec ponudnikov in po njem povprašuje zelo veliko število povpraševalcev atrákcija pristójnosti -e --ž pritegnitev pristoj­nosti za odlocanje o neki zadevi na sodišce, pristojno za odlocanje o zadevi, ki je z njo povezana, npr. pristojnosti za nasprotno tožbo na sodišce, ki je pristojno za tožbo audiatur et altera pars -- -- -- -- [a.diátur et áltera párs] (lat.) procesno nacelo, po katerem je treba v pravnem postopku slišati vse strani aut dedere aut judicare -- -- -- -- [a.t dédere a.t judikáre] (lat.) v mednarodnem pravu . obvéznost izrocítve ali sójenja avál -a m zaveza poroka, da bo poravnal menicni znesek, ce ga ne bo placal glavni menicni zavezanec S: menícno poróštvo avalírana meníca -e -e ž menica, na kateri je napisan aval avalíst -a m oseba, ki jamci za izpolnitev menicne obveznosti S: menícni pôrok aváns -a m . predújem avizírna bánka -e -e ž banka, ki prenaša izjave akreditivne banke upravicencu akreditiva S: sporocílna bánka avténticna lístina -e -e ž . prístna lístina avténticna razlága -e -e ž razlaga pravne dolocbe, ki jo poda tisti organ, ki je predpis sprejel S: do leta 2002 obvézna razlága avténticno besedílo predpísa -ega -a --s . verodostójno besedílo predpísa avtomáticni stabilizátor -ega -ja m v ekonomiji mehanizem ekonomske politike, ki samo­dejno zmanjšuje nihanja v realnem bruto domacem proizvodu, npr. socialni transferji avtonomíja -e ž samostojnost organa, skupnosti ali pravne osebe pri sprejema­nju predpisov in upravljanju zadev, ki se nanašajo na ta organ, skupnost ali pravno osebo S: sámoupráva A avtonomíja stránk -e --ž v mednarodnem zasebnem pravu navezna okolišcina, na podlagi katere si stranke same izberejo pravo, ki se bo uporabilo v cezmejnem razmerju avtonomíja vólje stránk -e -- --ž pravica strank, da prosto urejajo obligacijska razmerja v okviru javnega reda S: zasébna avtonomíja avtonómna dajátev -e -tve ž carinska dajatev v okviru skupne carinske tarife za dolocene izdelke na podlagi tarifne opustitve ali tarifne kvote avtonómna investícija -e -e ž v ekonomiji inve­ sticija, ki ni odvisna od proizvoda avtonómna likvidácija -e -e ž . rédna likvi­dácija avtonómna pokrájina -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih državnopravna enota, na katero država prenese del svoje oblasti in ji omogoca samo­stojno odlocanje o nekaterih javnih zadevah in njihovo urejanje s predpisi avtonómna potróšnja -e -e ž v ekonomiji potrošnja, pri kateri je raven dohodka enaka nic avtonómna régija -e -e ž ožja, geografsko ali etnicno opredeljena teritorialna enota znotraj države z doloceno stopnjo politicne avtonomije avtonómna tarífna kvôta -e -e -e ž v pravu EU tarifna kvota za blago, ki je v Eu na voljo v nezadostnih kolicinah avtonómna tarífna opustítev -e -e -tve ž v pravu EU tarifna opustitev za blago, ki ni na voljo v Eu avtonómni právni ákt -ega -ega -a m pravni akt, ki ga na podrocju svojega delovanja sprejme od državne oblasti locen in relativno samostojen pravni subjekt, npr. statut univerze, odlok obcine avtonómni vír délovnega práva -ega -a -- --m formalni pravni vir, ki ga sprejmejo socialni partnerji ali delodajalec sam avtonómno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, katerega vsebino oblikuje pravna praksa, združenja gospodarskih in drugih subjektov ali sami subjekti v skladu z zakonom avtonómno právo -ega -a s 1. pravo, ki ga doloceni organi, skupnosti ali pravne osebe, npr. lokalne skupnosti, zbornice, lahko spre­jemajo samostojno S: sámouprávno právo 2. pravo, ki ucinkuje in se razlaga neodvisno od drugih pravnih ureditev, npr. pravo Eu ávtor -ja m fizicna oseba, ki ustvari avtorsko delo avtoritárni sistém -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih družbena ureditev, ki temelji na popolni podrejenosti clanov družbe oblasti, zlasti politicni avtoritárnost -i ž . oblástnost avtoritatívna razlága -e -e ž razlaga pravne dolocbe, ki v pravnem sistemu uživa spošto­vanje, upoštevanje ali ima zavezujoco moc avtorizírani prevňd -ega -óda m prevod, ki ga odobri avtor izvirnega dela ávtorska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se prenašajo materialne in druge avtorske pravice ávtorska pravíca -e -e ž pravica, sestavljena iz materialnih, moralnih in drugih upravicenj, ki jo avtor pridobi v trenutku stvaritve avtor­skega dela ávtorska stvarítev -e -tve ž . ávtorsko délo ávtorski honorár -ega -ja m honorar, ki ga avtor prejme v zameno za prenos materialnih in drugih avtorskih pravic ávtorsko délo -ega -a s individualna intelektu­alna stvaritev s podrocja znanosti, književ­nosti in umetnosti S: ávtorska stvarítev ávtorsko právo -ega -a s pravo, ki ureja avtorske pravice ávtorskoprávno razmérje -ega -a s razmerje med strankama, ki nastane v zvezi s prenosom ali izkorišcanjem avtorskih pravic avulsio -- [avúlzijo] (lat.) . odtrgnína azíl -a m zatocišce, ki ga država v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom zagotavlja tujcem, ki so v izvorni državi preganjani zaradi politicnih razlogov, verske, narodne, rasne pripadnosti ali pripadnosti doloceni družbeni skupini ali prepricanju S: pribežalíšce begosúmnost -i ž priporni razlog, ki je podan, ce se domnevni storilec kaznivega dejanja B skriva, ce ni mogoce ugotoviti njegove isto-B vetnosti ali so podane okolišcine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil bagatélni delíkt -ega -a m prekršek ali kaznivo dejanje, izvršeno v takšnih okolišcinah, da je njegova nevarnost za pravno zavarovane vrednote in dobrine majhna bagatélni postópek -ega -pka m . postópek v spôrih májhne vrédnosti bagatélni spňr -ega spôra m . spňr májhne vrédnosti balotáža -e ž . volílni sistém absolútne vecíne báncna garancíja brez ugôvora -e -e -- --ž . nčodvísna báncna garancíja báncna garancíja -e -e ž garancija, s katero se banka zaveže, da bo upravicencu izplacala dolocen znesek, ce bodo izpolnjeni doloceni pogoji báncna garancíja na prvi pozív -e -e -- -- --ž . nčodvísna báncna garancíja báncni akcépt -ega -a m akcept menice, pri katerem kot trasat nastopa banka báncni cék -ega -a m cek, ki ga izda banka in se z njim zaveže, da bo placala koristniku na vpogled znesek, ki je na njem naveden S: akreditívni cék báncni pôsel -ega -sla m posel, ki ga banka sklene s svojim klientom bánka -e ž v ekonomiji delniška družba, ki sprejema depozite, daje kredite in opravlja nekatere druge financne storitve, npr. storitve upravlja­nja placilnih sistemov, kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih bánkovec -vca m v ekonomiji papirnata vrednot­nica, glaseca na dolocen denarni znesek, ki jo izda centralna banka in kroži v prometu kot placilno sredstvo S: papírnati denár barírani cék -ega -a m cek, ki ga lahko unovci le banka S: cék s precrtanjem, precrtani cék bárter -ja m v ekonomiji . blagôvna menjáva BDP -ja [bedepé] m krat. v ekonomiji . brúto domáci proizvňd bég od ravnotéžne céne -a -- -- --m v ekonomiji spreminjanje cen v casu zaradi pocasnega prilagajanja ponudbe položaju na trgu, do katerega pride, ce ima krivulja povpraševa­nja vecji nagib kot krivulja ponudbe begúnec -nca m v mednarodnem pravu državljan druge države ali oseba brez državljanstva, ki je zunaj države obicajnega prebivališca zaradi utemeljenega strahu, da je zaradi svoje rase, vere, narodne pripadnosti, pripa­dnosti doloceni družbeni skupini, doloce­nemu družbenemu prepricanju ali druge okolišcine v resni nevarnosti in ga izvorna država ne more ali noce zavarovati, zato ima pravico do mednarodne zašcite béla knjíga -e -e ž 1. vladni dokument, ki pojasnjuje vladno politiko do dolocenega vprašanja ali nacrtovano zakonodajno ukrepanje 2. v pravu EU dokument Evropske komisije, v katerem predstavi predloge za sprejem zakonodajnega akta na dolocenem podrocju beneficiár -ja m tretja oseba, ki ne sodeluje pri sklenitvi pogodbe v korist tretjega, upravi-cena pa je zahtevati njeno izpolnitev beneficírana délovna dôba -e -e -e ž do leta 2000 zavarovalna doba v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se zaradi opra­vljanja posebno težkih in zdravju škodljivih del poveca za dolocen kolicnik beneficium cohaesionis -- -- [benefícium kohezijónis] (lat.) . právna dobróta pridružítve beneficium novorum -- -- [benefícium novórum] (lat.) pravna dobrota, po kateri se smejo navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi v poznejši fazi postopka, npr. v pritožbi beneficium ordinis -- -- [benefícium órdinis] (lat.) . ugôvor vrstnega réda berácenje -a s prekršek, ki ga izvrši oseba, ki prosi za denar ali druge materialne dobrine na vsiljiv ali žaljiv nacin beséda stránk -e --ž 1. v pravdnem postopku faza glavne obravnave, v kateri stranke podajo svojo presojo dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, razložijo svoje sklepe o dejstvih, pomembnih za odlocitev in svojo zakljucno pravno oceno 2. v kazenskem procesnem pravu faza glavne obravnave v kazenskem postopku po koncanem dokaznem postopku, v katerem stranke, zagovornik in oškodovanec podajo svojo presojo izvedenih dokazov in se izjavijo o dejanskih B in drugih vprašanjih, pomembnih za odlocitev sodišca biánko akcépt -- -a m menicni obrazec, ki nima vseh bistvenih sestavin menice, ima pa podpis akceptanta biánko cék -- -a m cek, ki nima vpisanega zneska biánko indosamčnt -- -ęnta m indosament, pri katerem indosatar ni naveden S: blánko indosamčnt biánko meníca -- -e ž listina, ki ima le del obveznih menicnih sestavin, pri cemer pa ima izdajatelj namen, da manjkajoce sestavine kasneje vnese remitent S: blánko meníca, meníca v nastájanju, nčizpôlnjena meníca, slépa meníca biánko posvojítev -- -tve ž v nekaterih pravnih sistemih posvojitev, pri kateri biološki starši ne izvejo imena posvojitelja bigamíja -e ž . dvójna zakónska zvéza bilánca stánja -e --ž prikaz premoženjskega stanja družbe ali druge pravne osebe ob koncu koledarskega ali poslovnega leta biláncna vsôta -e -e ž v ekonomiji vrednost sredstev v izkazu financnega položaja biláncni dobícek -ega -cka m pravno utemeljeni znesek neto dobicka tekocega leta, prenese­nega neto dobicka iz prejšnjih let in rezerv iz dobicka bílaterálna diplomacíja -e -e ž v mednaro­dnem pravu vodenje zunanjih diplomatskih odnosov med dvema državama bílaterálna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu . dvóstránska mednárodna pogódba bílaterálni sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu . dvóstránski sporazúm biolóški otrňk -ega -ôka m otrok, ki je s svojimi starši povezan prek genskega zapisa biolóški stárš -ega -a m starš, s katerim je otrok povezan prek genskega zapisa S: genétski stárš, narávni stárš bipatríd -a m v mednarodnem pravu oseba, ki je pravni subjekt dveh pravnih sistemov, npr. zaradi sklenitve zakonske zveze z državlja­nom druge države S: oséba z dvójnim državljánstvom birokrátska ovíra -e -e ž . administratívna ovíra bístvena kršítev dolócb postópka -e -tve -- --ž kršitev dolocb postopka, ki vpliva ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odlocbe bístvena napáka -e -e ž napaka pri sklepanju pravnega posla, zaradi katere ta ni veljaven bístvena sestavína právnega pôsla -e -e -- --ž sestavina pravnega posla, ki mu je lastna in brez katere pravnega posla ni, npr. dogovor o predmetu pogodbe in ceni pri prodajni pogodbi S: essentiale negotii bístvena zmogljívost -e -i ž stvar, npr. infra-struktura, ali izkljucna pravica, ki je nujna za opravljanje dejavnosti na dolocenem trgu bístvena zmóta -e -e ž zmota, ki se nanaša na bistvene lastnosti pravnega posla, sopogod­benika ali odlocilne okolišcine pravnega posla, zaradi cesar je izpodbojen bístveno zmánjšana prištévnost -- -e -i ž psihicno stanje storilca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, v katerem je njegova prištevnost zaradi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali zaradi druge trajne in hude duševne motenosti mocno zmanjšana in se sme zato kaznovati mileje blagájniški cék -ega -a m cek, ki se predloži v izplacilo pri tistem sedežu banke, kjer ima trasant svoj cekovni racun S: inkáso cék blagájniški zapís -ega -a m vrednostni papir, ki se glasi na dolocen denarni znesek in ima rok dospelosti do enega leta blagínja -e ž v ekonomiji razmere, ki omogocajo udobno, zdravo in varno življenje posamez­nika ali družbe blagó -á s premicnine, namenjene za trg blagôvna bórza -e -e ž borza, ki omogoca, da se na njej trguje z blagom, ki ustreza posebnim standardom, npr. s prehramb­nimi kmetijskimi proizvodi, industrijskimi kmetijskimi proizvodi, kovinami, surovo nafto, plinom blagôvna klávzula -e -e ž klavzula, ki doloca, da se višina dolžnikove denarne obveznosti doloci glede na spremembe cen za blago in storitve blagôvna meníca -e -e ž menica, izdana za kreditirano dobavo blaga, ki ga je treba placati ob roku, dolocenem v menici blagôvna menjáva -e -e ž v ekonomiji neposredna menjava ene dobrine za drugo brez uporabe menjalnega posrednika, npr. denarja S: bárter blagôvna vrédnost denárja -e -i --ž v ekonomiji . nótranja vrédnost denárja blagôvna známka -e -e ž . známka blagôvne rezęrve -ih rezęrv ž mn. rezerve nafte in z zakonom dolocene druge rezerve, namenjene za zagotavljanje osnovne preskrbe ob vecjih tržnih nestabilnostih, nesrecah in v vojni blagôvni denár -ega -ja m v ekonomiji denar, pri katerem sta zunanja in notranja vrednost enaki S: právi denár blagôvni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem se zapisana pravica nanaša na doloceno blago blankétna dispozícija -e -e ž opis kaznivega dejanja, ki se sklicuje na pravna pravila v drugih zakonih, podzakonskih predpisih blankétna meníca -e -e ž neizpolnjena tiskovina, pri kateri posameznik z izpolni­tvijo obveznih rubrik izda menico blankétno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki se sklicuje na drugo, lahko tudi nepravno pravilo blánko indosamčnt -- -ęnta m . biánko indosamčnt blánko meníca -- -e ž . biánko meníca blížnja oséba -e -e ž v medicinskem pravu oseba zunaj kroga ožjih družinskih clanov, ki je s pacientom v zaupnem razmerju in lahko to vsaj kot verjetno izkaže, npr. za pridobitev zdravstvenih podatkov o pacientu blížnje soródstvo -ega -a s razmerje med osebami v bližnjem kolenu sorodstva blokáda -e ž v mednarodnem pravu pravni institut, ki se uporablja v pomorskem vojskovanju, ko ena stran v mednarodnem oboroženem spopadu s svojimi vojnimi ladjami in letali zapre pristanišce, del ali celotno obalo sovražne države za pomorski promet, da bi s tem oslabila njen vojaški potencial blokírani racún -ega -a m racun, pri katerem so evidentirane neporavnane obveznosti, zaradi cesar je placilni promet z njim omejen BND -ja [beendé] m krat. v ekonomiji . brúto nacio­nálni proizvňd BNP -ja [beenpé] m krat. v ekonomiji . brúto nacio­nálni proizvňd B bodóca stvár -e -í ž stvar, ki v trenutku sklenitve prodajne pogodbe še ni nastala ali pa nima lastnosti individualne stvari bodóca škóda -e -e ž škoda, ki še ni nastala, obstaja pa verjetnost, da bo nastala v priho­dnosti bodóci zakónec -ega -nca m oseba, ki namerava skleniti zakonsko zvezo S: nupturičnt bogástvo -a s v ekonomiji vsota dobrin, s katerimi razpolaga gospodarstvo S: premožęnje (2) bojkót -a m v mednarodnem pravu politicni in ekonomski ukrep, s katerim se namerno in organizirano povzroca škoda posame­zniku, skupini, državi ali skupini držav, tudi sankcija v okviru prisilnih ukrepov, ki jo odredi Varnostni svet OZN in so jo vse države pravno zavezane izvajati bolézen -zni ž socialni primer telesne ali duševne motnje v delovanju cloveškega telesa, zaradi cesar je potrebna medicinska oskrba in je povzrocena nezmožnost za delo boleznína -e ž denarno nadomestilo za izgub­ljeno placo zaradi nezmožnosti za delo med boleznijo bóljša dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, pri kateri se, ce se dohodek poveca za dolocen odstotek, povpraševana kolicina poveca za vec kot dolocen odstotek S: superiórna dobrína bolníška odsôtnost -e -i ž . odsôtnost z déla zaradi zdrávstvenih razlógov bona fides -- -- [bóna fídes] (lat.) . dôbra véra bona vacantia -- -- [bóna vakáncija] (lat.) . zapušcína brez dédica bónd -a m izjava banke ali financne organiza­cije, da bo pod dolocenimi pogoji izpolnila tujo obveznost ali izplacala dolocen denarni znesek bonitárna lastnína -e -e ž pravno stanje, ki nastane, ko lastnik na formalno pomanjkljiv nacin prenese svojo stvar na pridobitelja, zaradi cesar pridobitelj na stvari ne pridobi lastninske pravice, temvec tožbo, ki temelji na pravni fikciji, da je stvar že priposestvoval bonitéta -e ž dohodek iz odvisnega pogodbe­nega razmerja, npr. zaposlitve, ki ni dan v denarju, ampak v naravi, npr. omogocanje uporabe vozila v zasebne namene, zagoto­vitev brezplacne nastanitve, dajanje posojil B pod pogoji, ki so ugodnejši od tržnih bonitétna institúcija -e -e ž v ekonomiji pravna oseba, ki izdeluje bonitetne ocene bonitétna océna -e -e ž v ekonomiji kazalnik, ki opisuje placilno sposobnost subjekta bórza -e ž organizacija za trgovanje z vredno­stnimi papirji ali blagom bórzna céna -e -e ž povprecna cena vredno­stnega papirja ali blaga na dolocen dan ali v dolocenem obdobju na posamezni borzi bórzna zakljúcnica -e -e ž pisna potrditev dveh clanov borze o sklenitvi borznega posla bórzni agčnt -ega -ęnta m . bórzni posrédnik bórzni delíkt -ega -a m protipravno ravnanje, izvršeno pri trgovanju z vrednostnimi papirji bórzni índeks -ega -a m v ekonomiji statisticni kazalnik spremembe tecajev vrednostnih papirjev bórzni pôsel -ega -sla m posel, ki se sklene na borzi in katerega predmet so vrednostni papirji ali blago bórzni posrédnik -ega -a m oseba, ki na borzi posreduje pri sklepanju borznih poslov S: bórzni agčnt, bróker bórzni tecáj -ega -a m v ekonomiji cena, po kateri se na borzi trguje z vrednostnim papirjem bórzni trg -ega -a m v ekonomiji trg, na katerem udeleženci izdajajo vrednostne papirje in trgujejo z vrednostnimi papirji, valutami, izvedenimi financnimi instrumenti bout de papier -- -- -- [bú d papjé] (fr.) v mednarodnem pravu zapis ustnih razgovorov med predstavniki držav na papirju brez glave, podpisa ali datuma z namenom, da se njegov izvor, ce je to potrebno, lahko zanika božícnica -e ž nagrada delavcem ob koncu koledarskega leta, ki se praviloma ne všteva v pokojninsko osnovo in je za razliko od trinajste place izplacana vsem delavcem v enakih zneskih bránje -a s . obravnáva bręme -éna s . nálog (1, 2) breménsko stánje -ega -a s stanje stvarnoprav­nih obremenitev neke stvari, npr. v zemljiški knjigi, ladijskem registru brezcarínski uvňz -ega -ôza m uvoz blaga, uporabljen predvsem v potniškem prometu, pri katerem potnik uveljavlja oprostitev carine in drugih dajatev do predpisane vrednosti blaga breziménska délnica -e -e ž delnica, na kateri delnicarjevo ime ni zapisano breziménska pogódba -e -e ž . ěnominátna pogódba brezplácna právna pomóc -e -e -í ž pravna pomoc na državne stroške tisti stranki, ki ne zmore placila zanjo brezpôselna oséba -e -e ž iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, na razpolago za zapo­slitev, aktivno išce zaposlitev in se prijavi pri zavodu za zaposlovanje brezpôselnost -i ž 1. stanje, v katerem je veliko delovno zmožnih ljudi, ki so brez zaposlitve ali možnosti samozaposlitve 2. socialni primer izgube zaposlitve ali dela in potreba po nadomestitvi dohodka zaradi ohranitve socialne vkljucenosti in statusa delavca bróker -ja m . bórzni posrédnik brutissimo proizvňd -- -óda [brutísimo] m v ekonomiji . vsčobséžni proizvňd brúto céna -e ž v ekonomiji cena, pri kateri so upoštevani davki S: kosmáta céna brúto dobícek -- -cka m v ekonomiji dobicek, ki je razlika med poslovnimi prihodki ter proizvajalnimi stroški prodanih proizvodov in storitev, vkljucno z nabavno vrednostjo prodanega trgovskega blaga S: kosmáti dobícek brúto dohódek -- -dka m v ekonomiji dohodek, v katerega še niso všteti davki in odbitki S: kosmáti dohódek brúto domáci proizvňd -- -ega -óda m K: BDP v ekonomiji vsota vseh dobrin in storitev, ustvarjenih na ozemlju domace države v dolocenem casovnem obdobju, obicajno v enem letu S: kosmáti domáci proizvňd brúto investicíjski ucínek -- -ega -nka m v ekonomiji povecanje proizvoda zaradi investi­cij, h kateremu so prispevali vsi proizvodni faktorji brúto nacionálni dohódek -- -ega -dka m v ekonomiji . brúto nacionálni proizvňd brúto nacionálni proizvňd -- -ega -óda m K: BNP v ekonomiji dohodek, ki ga ustvarijo državljani in pravne osebe domace države v dolocenem casovnem obdobju, obicajno v enem letu S: brúto národni proizvňd, brúto národni dohódek, brúto nacionálni dohódek, BND brúto nalóžba -- -e ž v ekonomiji del proizvoda, proizvedenega v dolocenem casovnem obdobju, ki se v tem casovnem obdobju ne porabi S: kosmáta nalóžba brúto národni dohódek -- -ega -dka m v ekonomiji . brúto nacionálni proizvňd brúto národni proizvňd -- -ega -óda m v ekonomiji . brúto nacionálni proizvňd brúto pláca -- -e ž placa pred obracunom akontacije dohodnine in prispevkov za socialna zavarovanja S: kosmáta pláca brúto prejémek -- -mka m prejemek pred odbitkom bremen dohodnine in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja S: kosmáti prejémek brúto proizvňd -- -óda m v ekonomiji vrednost dobrin in storitev, proizvedenih v dolocenem casovnem obdobju S: kosmáti proizvňd bypass poslovánje -- -a [bájpás] s . obvódno poslovánje C carína ad valorem -e -- -- [ad valórem] ž . vrédnostna carína carína -e ž davek na uvoženo ali izvoženo blago, ki ga zavezanec placa ob uvozu blaga na carinsko obmocje ali ob izstopu blaga iz carinskega obmocja carínska crta -e -e ž v mednarodnem pravu crta, ki doloca mejo carinskega obmocja ene države ali držav carinske unije in praviloma sledi državni meji na kopnem, obmejnih jezerih, rekah in morju S: carínska męja carínska dajátev -e -tve ž dajatev v denarju, ki jo zavezanec placa pri uvozu ali izvozu blaga carínska deklarácija -e -e ž vloga, s katero carinski zavezanec ali njegov zastopnik v predpisani obliki izjavi, da želi blago uvoziti ali izvoziti na dolocen nacin, in po potrditvi carinskega organa predstavlja izvršilni naslov carínska identifikacíjska števílka EÓRI -e -e -e --ž (ang. Economic operators registration and identification) identifikacijska številka osebe v registru gospodarskih subjektov za namene carinjenja na celotnem carinskem obmocju S: EÓRI-identifikácija carínska klasifikácija -e -e ž sistem razvr-šcanja blaga v mednarodni trgovini v posamezno številko carinske nomenklature carínska kontróla -e -e ž dejanja carinskih organov z namenom spoštovanja predpisov, ki urejajo vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim obmocjem carinske unije in tretjimi državami, npr. preverjanje podatkov iz deklaracije, preverjanje obstoja in pristno­sti dokumentov, pregled prevoznih sredstev, pregled prtljage in drugih stvari, ki jih potniki nosijo s seboj ali na sebi carínska kvôta -e -e ž predpisana kolicina ali vrednost blaga, ki se lahko uvozi v dolocenem obdobju po znižani carinski stopnji, ce so izpolnjeni vsi pogoji S: carínski kontingčnt carínska lístina -e -e ž . enôtna uprávna lístina carínska męja -e -e ž v mednarodnem pravu . carínska crta carínska nomenklatúra -e -e ž sistem razvr-šcanja blaga v mednarodni trgovini po pred­pisanih carinskih pravilih in razlagah carínska osnôva -e -e ž . carínska vrédnost carínska ovíra -e -e ž trgovinska ovira v obliki carinskih dajatev carínska prepôved -e -i ž prepoved vnosa blaga na carinsko obmocje ali iznosa blaga s tega obmocja S: carínska zapóra carínska stôpnja -e -e ž carina, ki jo je treba placati glede na carinsko vrednost blaga in je obicajno dolocena v odstotkih carínska tarífa -e -e ž seznam blaga s podrobno klasifikacijo posameznega blaga s carinskimi stopnjami carínska terjátev -e -tve ž terjatev za placilo predpisanih uvoznih ali izvoznih dajatev carínska uníja -e -e ž zveza držav, ki v carínski protekcionízem -ega -zma m medsebojni trgovini ne uporabljajo uvoznih dajatev ali kolicinskih omejitev ter uvedejo skupne carinske stopnje proti tretjim državam carínska vrédnost -e -i ž vrednost, upora­bljena za izracun uvoznih dajatev, praviloma izracunana na podlagi cene, placane ob prodaji blaga za izvoz na carinsko obmocje s prištetimi stroški prevoza, zavarovanja, natovarjanja in manipulativnimi stroški do kraja vnosa blaga na carinsko obmocje S: carínska osnôva carínska zapóra -e -e ž . carínska prepôved carínski agčnt -ega -ęnta m . carínski zastópnik carínski depozít -ega -a m depozit za zavaro­vanje carinskega dolga za blago v carinskem postopku s predloženo bancno garancijo ali garantnim pismom ali s placilom zneska na poseben depozitni racun carínski dôlg -ega -á m znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ga mora placati carinski dolžnik in je predpisan za doloceno blago carínski dolžník -ega -a m oseba, ki je dolžna placati carinski dolg carínski kontingčnt -ega -ęnta m . carínska kvôta carínski nadzňr -ega -ôra m splošni ukrepi carinskih organov za zagotovitev spoštova­nja carinske zakonodaje in drugih pravil, ki se uporabljajo pri prehodu blaga cez carinsko crto carínski orgán -ega -a m upravni organ, pristojen za pobiranje carin in za opravljanje drugih z zakonom dolocenih nalog, zlasti financna uprava carínski posrédnik -ega -a m . carínski zastópnik carínski postópek -ega -pka m posebni upravni postopek, v katerem se odloci o prijavi blaga za sprostitev v prosti promet, izvozu s carin­skega obmocja, tranzitu, hrambi, posebni rabi in oplemenitenju blaga carínski postópek prôste cóne -ega -pka -- --m postopek, v katerem se dovoli hramba neunijskega blaga v prosti coni, ne da bi za takšno blago veljale uvozna dajatev ali druge dajatve, ki jih dolocajo veljavni predpisi, z izjemo prepovedi vnosa ali iznosa blaga s carinskega obmocja delovanje, ki šciti proizvajalce znotraj carinskega obmocja pred konkurenco iz tretjih držav carínski režím -ega -a m celota pravnih predpisov posamezne države ali skupine držav, ki tvorijo carinsko unijo, ki ureja obveznosti in pogoje placila carine v zvezi s prehodom blaga cez carinsko crto carínski sporazúm -ega -a m mednarodna pogodba, ki med državami pogodbenicami ureja vprašanja s podrocja carin carínski státus blagá -ega -a --m status, ki razvršca blago na unijsko in neunijsko blago carínski zastópnik -ega -a m oseba, ki jo druga oseba za svoje poslovanje s carin­skimi organi imenuje za izvrševanje dejanj, dolocenih s carinsko zakonodajo S: carínski agčnt, carínski posrédnik carínsko obmócje -ega -a s ozemlje ene ali vec držav, za katero velja enoten carinski režim, npr. Evropska unija S: carínsko ozémlje carínsko ozémlje -ega -a s . carínsko obmócje carínsko právo -ega -a s pravo, ki ureja carinski sistem, npr. vrste carinskih dajatev, pogoje in stopnje za carinjenje posameznega blaga, carinske postopke carínsko skladíšcenje -ega -a s hramba neunijskega blaga v posebej za to odobrenih in nadzorovanih prostorih cassa sconto -- -- [kása skónto] (ita.) izraz v pogodbi, ki oznacuje, da se v primeru takojšnjega placila prizna popust casus belli -- -- [kázus béli] (lat.) v mednarodnem pravu . povňd za vôjno casus foederis -- -- [kázus fedęris] (lat.) v mednarodnem pravu položaj, ki na podlagi predhodnega dogovora med zavezniki zahteva izpolnitev zavezniške obveznosti causa aquirendi -- -- [ká.za akviréndi] (lat.) kavza, pri kateri je izpolnitev ene stranke razlog za obveznost druge stranke S: causa credendi causa credendi -- -- [ká.za kredéndi] (lat.) . causa aquirendi causa donandi -- -- [ká.za donándi] (lat.) kavza, pri kateri stranka sklene pravni posel z darilnim namenom causa solvendi -- -- [ká.za solvéndi] (lat.) kavza, pri kateri se stranka dodatno zaveže utrditi prvotno obveznost cautio actoris -- -- [ká.cijo aktóris] (lat.) . tožníška váršcina cautio iudicatum solvi -- -- -- [ká.cijo judikátum sólvi] (lat.) . tožníška váršcina cedčnt -ęnta m . odstópnik cedírano držávno ozémlje -ega -ega -a s v mednarodnem pravu . odstópljeno držávno ozémlje cedulárni dávek -ega -vka m davek, ki obdavcuje posamezni dohodek ali premo­ženje davcnega zavezanca neodvisno od njegove siceršnje ekonomske moci S: analíticni dávek celínskoevrópski právni sistém -ega -ega -a m . kontinentálni právni sistém celofánska napáka -e -e ž napaka pri ugotavlja­nju upoštevnega trga, do katere lahko pride pri uporabi SSNIP-testa, ce se v primeru, ko opazovano podjetje na podlagi svoje tržne moci že zaracunava monopolno ceno, izhaja iz napacne predpostavke, da to ni res célostni razvňj otrôkove osébnosti -ega -ôja -- --m . celovíti razvňj otrôka celôtni odkŕz -ega -áza s v mednarodnem zasebnem pravu kolizijsko pravilo, ki odkazuje tako na kolizijska pravila kot tudi na substancne norme tujega prava celovíti razvňj otrôka -ega -ôja --m razvoj, ki obsega skladen telesni in duševni napredek otrokove osebnosti S: célostni razvňj otrôkove osébnosti, osébnostni razvňj otrôka céna na enôto mére -e -- -- --ž . céna po enôti mére céna na kljúc -e -- --ž klavzula v gradbeni pogodbi, ki doloca, da stroške za vsa izvedena dela po pogodbi nosi izvajalec S: kljúc v rôke céna po enôti mére -e -- -- --ž klavzula v gradbeni pogodbi, ki doloca, da je koncno placilo odvisno od dejanskega števila izvedenih merskih enot S: céna na enôto mére, enôtna céna céna posébne priljúbljenosti -e -- --ž subjektivna vrednost, ki jo ima stvar za oškodovanca, npr. zaradi dragega spomina S: afekcíjska céna, pretium affectionis céna proizvódnega fáktorja -e -- --ž v ekonomiji vrednost, za katero je mogoce pridobiti lastninsko pravico na proizvodnem faktorju cenílec -lca m izvedenec, ki upravnemu organu na njegovo zahtevo poda izvid o gospodar­skih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti ali o denarni vrednosti povzrocene škode cenítev dávcne osnôve -tve -- --ž ugotovitveni postopek za odmero davka prek podatkov, ki posredno kažejo na višino davcne osnove ali na podlagi primerjave z drugimi zavezanci za davek, kadar zavezanec za davek ne predloži ustrezne dokumentacije ali davcni organ ugotovi, da je dokumentacija napacna ali pomanjkljiva S: océna dávcne osnôve cenítev zapušcíne -tve --ž ugotavljanje tržne vrednosti zapušcine na zahtevo skrbnika, dedicev, volilojemnikov ali upnikov cenôvna diskriminácija -e -e ž omejena konkurenca, pri kateri ponudnik razdeli enoten trg na podtrge z razlicno elasticno­stjo povpraševanja po njegovem proizvodu in brez komunikacije med njimi ter na teh podtrgih oblikuje razlicne cene cenôvna elásticnost -e -i ž v ekonomiji odstot­kovna sprememba kolicine, do katere pride zaradi spremembe cene dobrine za en odstotek cenôvna konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri se podjetniški cilj poskuša doseci s tržno strategijo, ki temelji na ugodni ceni cenôvna vôjna -e -e ž v ekonomiji boj konkuren­tov za višji tržni delež prek zniževanja cen cenôvne škárje -ih škárij ž mn. 1. zloraba prevla­dujocega položaja, pri kateri je razlika med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami neustrezna 2. zloraba prevladujocega polo-žaja, pri kateri je razmerje med prihodki in stroški dolocenega produkta neustrezno cenôvno vódstvo -ega -a s v ekonomiji odziv na stanje omejene konkurence, v katerem mocni oligopolisti samostojno dolocajo ceno, šibkejši pa se ji prilagajajo cénter za sociálno délo -tra -- -- --m organ, ki opravlja naloge na podrocju družinskih razmerij, predvsem varstva otrok, mladine, družine, rejništva, posvojitev in na podrocju socialne varnosti, izvajalec socialnovarstvenih storitev ter nosilec javnih pooblastil s podrocja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkov, denarne socialne pomoci in varstvenega dodatka ter varstva otrok in drugih ranljivih oseb centralizácija -e ž upravna ureditev, v kateri ima osrednja oblast odlocilen vpliv na odlocitve nižjih ravni in lahko presoja njihovo zakonitost in smotrnost centralizírana ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih predpisov, za katero je pristojen samo en sodni organ, npr. ustavno sodišce S: koncentrírana ustavnosódna presója centrálna bánka -e -e ž v ekonomiji banka, ki na obmocju države ali skupnosti držav sooblikuje in izvaja monetarno politiko, opravlja denarne storitve za državo in zasebni bancni sektor, skrbi za trdnost valute, izdajo bankovcev, kreditiranje bank, hrani rezervna sredstva S: emisíjska bánka centrálni regíster oporók -ega -tra --m uradna evidenca o oporokah, napravljenih ali shra­njenih pri sodišcu, notarju ali odvetniku cepítev dohódka -tve --ž zmanjšanje obdav-citve družine v sistemih, kjer je ta skupnost opredeljena kot davcni zavezanec za davek od dohodka fizicnih oseb tako, da se pri izracunu davcne osnove dohodek razdeli med družinske clane po predpisanem kljucu cerkvéno právo -ega -a s . kánonsko právo certificírani cék -ega -a m cek, pri katerem banka redno preverja, ali ima kupec kritje, in blokira kritje do dolocenega zneska z žigom »certificirano do« certifikacíjska známka -e -e ž znamka, ki se prizna kot certifikat o izpolnjevanju dolocenih standardov v zvezi z blagom ali storitvami certifikát o kolicínskem in kakôvostnem preglédu -a -- -- -- -- --m listina, ki jo izda strokovna organizacija po pregledu kolicine in kakovosti blaga cesíja držávnega ozémlja -e -- --ž v mednarod­nem pravu . odstňp držávnega ozémlja cesíja -e ž . odstňp terjátve cesíja namésto izpolnítve -e -- --ž . odstňp terjátve namésto izpolnítve cesíja v izterjávo -e -- --ž . odstňp terjátve v izterjávo cesíja v zavarovánje -e -- --ž . odstňp terjátve v zavarovánje cesionár -ja m . prevzémnik céstna prevózna pogódba -e -e -e ž . prevózna pogódba v céstnem prométu céstni prevňz -ega -ôza m prevoz potnikov ali blaga po javnih in nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet cíklicna brezpôselnost -e -i ž brezposelnost v casu gospodarske krize, ki se periodicno ponavlja S: konjunktúrna brezpôselnost cíljna držáva -e -e ž država, ki je cilj konkretne migracije ali migracijskih tokov S: namémbna držáva (2) cíljni sklŕd -ega skláda m sklad, v katerega enote ima svoja sredstva vložen drug investicijski sklad circa -- [círka] izraz v pogodbi, ki dovoljuje doloceno odstopanje od dogovorjene kolicine cirkulácija -e ž v ekonomiji . menjáva cirkulárna nóta -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatska nota, ki se pošlje vec naslovni­ kom hkrati S: kolektívna nóta cirkulárni akreditív -ega -a m . krožéci akreditív cirkulárni cék -ega -a m cek, ki ga banka izda dolocenemu uporabniku na podlagi vnaprej položenega kritja S: krožéci cék cistęrna -e ž izraz v pogodbi, ki oznacuje deset tisoc kilogramov neto civílna delítev -e -tve ž delitev doslej nerazde­ljene stvari v solastnini ali skupni lastnini, ki se izvede s prodajo stvari in razdelitvijo izkupicka med solastnike ali skupne lastnike S: delítev po vrédnosti civílna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ji pravo priznava popolno pravno varstvo in jo je mogoce iztožiti S: iztožljíva obvéznost civílna poróka -e -e ž . civílna sklenítev zakónske zvéze civílna právda -e -e ž sodni postopek v primeru civilnopravnega spora, v katerem nastopata tožeca stranka in tožena stranka, sodišce pa je pri odlocanju praviloma vezano na zahtevke strank civílna právna oséba -e -e -e ž . oséba civílnega práva civílna restitúcija -e -e ž restitucija, pri kateri se škoda povrne v denarju civílna sánkcija -e -e ž sankcija zaradi kršitve dolocb civilnega prava, npr. odškodnina, neveljavnost pogodbe S: civílnoprávna sánkcija civílna sklenítev zakónske zvéze -e -tve -- --ž sklenitev zakonske zveze pred pristojnim državnim organom S: civílna poróka civílna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce v pravdnem postopku odloci o pravici civilnega prava ali obveznosti civílna tôžba -e -e ž . tôžba v právdnem postópku civílni delíkt -ega -a m nedopustno dejanje, s katerim oškodovalec povzroci škodo oškodovancu, s katerim ni v poslovnem razmerju, in je temelj za neposlovno odškodninsko obveznost civílni invalíd vôjne -ega -a --m oseba, ki je kot nevojaška oseba poškodovana zaradi vojnih dogodkov, npr. z zapušcenim vojaškim materialom, v teroristicnem napadu civílni plód -ega -ú m periodicni prihodek, izražen v obliki denarja ali druge genericne stvari, ki izvira iz pravnega razmerja, ki ga sklene upravicenec z drugo osebo, npr. obresti, najemnina, zakupnina S: fructus civiles civílni postópek -ega -pka m . civílni sódni postópek civílni procés -ega -a m . civílni sódni postópek civílni sódni postópek -ega -ega -pka m sodni postopek, v katerem sodišce odloca o civil-nopravnih zadevah po pravilih pravdnega, nepravdnega ali izvršilnega postopka S: civílni postópek, civílni procés civílno izvršílno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja materialnopravne pogoje za sodno izvršbo in zavarovanje terjatev, material-nopravne posledice izvršbe in zavarovanja terjatev ter postopek izvršbe in zavarovanja terjatev civílno izvršílno procésno právo -ega -ega -ega -a s del civilnega procesnega prava, ki ureja postopek izvršbe in zavarovanja terjatev civílno materiálno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja osebna in premoženjska razmerja common law civílno nčprávdno procésno právo -ega -ega -ega -a s del civilnega procesnega prava, ki ureja nepravdni postopek civílno právdno procésno právo -ega -ega -ega -a s del civilnega procesnega prava, ki ureja pravdni postopek civílno právo -ega -a s pravo, ki ureja odnose med zasebnimi pravnimi subjekti, npr. obli­gacijsko pravo, stvarno pravo, dedno pravo S: zasébno právo civílno prebiválstvo -ega -a s v mednarodnem pravu prebivalstvo obmocja oboroženega spopada, ki ne sodeluje v sovražnostih in mora biti zato deležno zašcite pred napadom civílno procésno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja pristojnost in sestavo sodišc za odlocanje o civilnopravnih zadevah, temeljna nacela postopka, procesne pred­postavke, procesne subjekte in procesna dejanja v postopku civílno sodíšce -ega -a s sodišce, ki odloca o osebnih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih fizicnih in pravnih oseb civílno stánje -ega -a s . osébni státus civílnoprávna sánkcija -e -e ž . civílna sánkcija civílnoprávni spňr -ega spôra m spor iz osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizicnih in pravnih oseb civílnoprávno razmérje -ega -a s premoženj­sko in osebno razmerje med posamezniki kot enakopravnimi strankami, urejeno v civilnem pravu Coasov teorém -ega -a [kôusov] m v ekonomiji teorem, po katerem je ob možnosti trgovanja z eksternalijami in ob dovolj nizkih transak­cijskih stroških mogoce doseci ucinkovito porazdelitev premoženjskih pravic ne glede na njihovo zacetno razdelitev cobweb teorém -- -a [kobvéb] m v ekonomiji . teorém pajcevíne comitas gentium -- -- [kómitas géncium] (lat.) v mednarodnem pravu . kurtoazíja commixtio -- [komíkscijo] (lat.) . poméšanje common law -- -- [kômon ló] (ang.) 1. v nekaterih pravnih sistemih splošen opis pravnih sistemov, ki izhajajo iz izrocila angleškega pravnega sistema in pripisujejo pomembno vlogo sodniško ustvarjenemu pravu kot pomembnemu pravnemu viru poleg ustavnega in zakonskega prava 2. v nekaterih pravnih sistemih celota pravnih pravil in pravnih nacel, ki se je izoblikovala C s sodniško dejavnostjo 3. v nekaterih pravnih sistemih celota pravnih pravil in pravnih nacel, ki so jo izoblikovala dolocena sodišca v Angliji in se razlikuje od pravil equity competentia ratione loci -- -- -- [kompeténcija racijóne lóci] (lat.) . krajévna pristójnost competentia ratione materiae -- -- -­ [kompeténcija racijóne matęrije] (lat.) . stvárna pristójnost competentia ratione personae -- -- -­ [kompeténcija racijóne persóne] (lat.) pristojnost sodišca, upravnega ali drugega organa, vezana na osebo, o katere pravicah ali obveznostih tece postopek conditio -- [kondícijo] (lat.) . pogňj (1) confusio -- [konfúzijo] (lat.) 1. . zlítje 2. . zméšanje constitutum possessorium -- -- [konstitútum posesórium] (lat.) . poséstni konstitút contra proferentem -- -- [kóntra proferéntem] (lat.) pravilo, po katerem se vsebina nejasne izjave ali pogodbe razlaga v škodo osebe, ki jo pripravi contractus aestimatorius -- -- [kontráktus estimatórius] (lat.) . prodájno narocílo convocatio creditorum -- -- [konvokácijo kreditórum] (lat.) . pozív úpnikom corpus delicti -- -- [kórpus delíkti] (lat.) predmet, ki neposredno dokazuje izvršitev kaznivega dejanja, npr. ukradene stvari, sredstva kaznivega dejanja, stvari, pridobljene s kaznivim dejanjem culpa -- [kúlpa] (lat.) . malomárnost culpa in contrahendo -- -- -- [kúlpa in kontrahéndo] (lat.) . prčdpogódbena odgovórnost culpa in custodiendo -- -- -- [kúlpa in kustodijéndo] (lat.) odgovornost za nadzor pri izpolnjevanju obveznosti culpa in eligendo -- -- -- [kúlpa in eligéndo] (lat.) odgovornost za izbiro ljudi pri izpol­njevanju obveznosti culpa in instruendo -- -- -- [kúlpa in instruéndo] (lat.) odgovornost za poucitev ali navodila pri izpolnjevanju obveznosti culpa lata -- -- [kúlpa láta] (lat.) . húda malo­márnost culpa levis -- -- [kúlpa lévis] (lat.) . láhka malomárnost curator ad actum -- -- -- [kurátor ad áktum] (lat.) . skrbník za posébni primér C cakálna dôba -e -e ž 1. v pravu socialne varnosti cas od nastanka socialnega primera do prido­bitve denarnega nadomestila 2. v medicinskem pravu pricakovani cas od vpisa na cakalni seznam do dejanskega zacetka zdravljenja cakálni cŕs -ega cása m v medicinskem pravu cas med vnaprej dogovorjenim zacetkom izvedbe zdravstvene storitve in njenim dejanskim zacetkom cakálni seznám -ega -a m v medicinskem pravu seznam po vrstnem redu zaporedno vpisanih pacientov, ki cakajo na uveljavitev pravice do zdravstvene storitve cárterski prevňz -ega -ôza m prevoz z delno ali v celoti najeto ladjo ali letalom casôvna veljávnost kázenskega zakóna -e -i -- --ž veljavnost kazenskega zakona v obdobju od njegove uveljavitve do njegove odprave z novim zakonom casôvni argumčnt -ega -ęnta m pravnoteore­ticni argument, ki doloca, da mora imeti v primeru hkratne veljavnosti dveh pravnih pravil, ki na nasprotujoc si nacin urejataisti abstraktni dejanski stan, prednost tisto, ki je bilo sprejeto kasneje S: argumčnt kronologíje casôvni upoštévni trg -ega -ega -a m kompo­nenta upoštevnega trga, ki predstavlja bistveno enake tržne pogoje v dolocenem casovnem obdobju, npr. v casu olimpijskih iger casôvni zakúp -ega -a m nakup pravice do uporabe pocitniškega objekta, stanovanja, hiše ali zemljišca za doloceno število dni v dolocenem obdobju leta casôvno nčdolócen vzgójni ukrčp -- -ega -ega -épa m vzgojni ukrep, ki ga sodišce ob njegovem izreku casovno ne omeji, o njegovem prenehanju pa odloci pozneje, ko vzgojni ukrep doseže svoj namen casôvno omejęna kázen -- -e -zni ž kazen, ki se izrece za casovno doloceno obdobje cástni kónzul -ega -a m v mednarodnem pravu naziv osebe, ki jo država pošiljateljica izbere med uglednimi osebami, bodisi državljani države sprejemnice ali pa med svojimi državljani, ki tam prebivajo in uživajo zaupanje, da bo zanjo castno in brez placila opravljala konzularne naloge S: honorárni kónzul, titulárni kónzul cástni konzulárni funkcionár -ega -ega -ja m v mednarodnem pravu oseba, vkljucno z vodjo konzulata, ki za državo pošiljateljico castno in brez placila opravlja konzularne funkcije cástno razsodíšce -ega -a s organ osebe civilnega prava, npr. društva, ali javnega prava, npr. zbornice, ki odloca o kršitvah poklicne etike, obicajnih pravil stroke ali dejavnosti in v dolocenih primerih tudi o disciplinskih kršitvah cék -a m vrednostni papir, s katerim izdajatelj pooblasti banko, naj iz njegovega dobroime­tja na dolocenem racunu placa prejemniku placila doloceno vsoto cék na imé -a -- --m . órdrski cék cék na prinôsnika -a -- --m cek, pri kateremlahko pravice iz ceka uveljavlja prinosnik ceka cék s precrtanjem -a -- --m . barírani cék cekôvna golíca -e -e ž . cekôvni blankét cekôvna klávzula -e -e ž oznacba, da je listina cek cekôvna sposóbnost -e -i ž sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti iz ceka cekôvni avál -ega -a m . cekôvno poróštvo cekôvni blankét -ega -a m neizpolnjena tiskovina, pri kateri imetnik osebnega racuna z izpolnitvijo obveznih rubrik izda cek S: cekôvna golíca cekôvni izdajátelj -ega -a m . cekôvni trasánt cekôvni pozvánec -ega -nca m . cekôvni trasát cekôvni trasánt -ega -a m oseba, ki izda cek S: cekôvni izdajátelj cekôvni trasát -ega -a m oseba, ki je pozvana na placilo cekovne vsote S: cekôvni pozvánec C cekôvno poróštvo -ega -a s poroštvo, ki ga da podpisnik ali tretja oseba, razen trasata S: cekôvni avál cetrtna skúpnost -e -i ž ožji del navadno mestne obcine, ki se ustanovi s statutom obcine na temelju soodlocanja prebivalcev in odloca v zadevah te skupnosti, npr. o uvedbi samoprispevka za razvoj lokalne infrastrukture cetrtni odbňr -ega -ôra m posvetovalno telo obcinskega sveta, ki se lahko ustanovi za ožji del obcine, ki obsega obmocje dolocene mestne cetrti, in ima pooblastilo, da obcinskemu svetu predlaga odlocitve, ki se nanašajo na ožji del obcine cezmęjna mobílnost -e -i ž . cezmęjno gíbanje cezmęjna régija -e -e ž regija, ki jo sestavljajo teritorialno in pravno povezane lokalne skupnosti iz razlicnih držav cezmęjna združítev -e -tve ž v pravu EU združitev družb iz razlicnih držav poslova­nja ali razlicnih držav registracije sedeža z ustanovitvijo nove pravne osebe cezmęjni délovni migránt -ega -ega -a m . obmęjni délavec cezmęjni promčt -ega -éta m promet med strankami iz razlicnih držav cezmęjni spňr -ega spôra m v mednarodnem zasebnem pravu spor, ki izvira iz cezmejnega razmerja cezmęjni ucínek -ega -nka m . cezmęjni vplív cezmęjni vplív -ega -a m vpliv sprejetega ukrepa ali prakse na obmocje v jurisdikciji drugih držav S: cezmęjni ucínek cezmęjno gíbanje -ega -a s prehajanje oseb cez državne meje zaradi zaposlitvenih, izobra­ževalnih ali drugih razlogov S: cezmęjna mobílnost, meddržávna mobílnost cezmęjno onesnaževánje -ega -a s onesnaže­vanje obmocja v jurisdikciji ene države, ki ga povzroci delovanje na obmocju v jurisdikciji druge države cezmęjno sodelovánje -ega -a s sodelovanje sosedskih držav, zlasti pri reševanju skupnih težav, zagotavljanju ucinkovitega nadzora nad mejami in spodbujanju gospodarskega in socialnega razvoja mejnih obmocij cezmérno prikrájšanje -ega -a s ocitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe, zaradi cesar D je pogodba izpodbojna S: laesio enormis cezmôrsko ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu del ozemlja države matice, ki je od nje geografsko loceno z morjem císta céna -e -e ž v ekonomiji cena, v kateri niso upoštevani davki císta denárna obvéznost -e -e -i ž denarna obveznost, katere predmet je natancno dolocena vsota denarja in od katere tecejo zamudne obresti, ce ni izpolnjena v izpolnitvenem roku císta izgúba -e -e ž v ekonomiji negativni presežek odhodkov nad prihodki císta jávna dobrína -e -e -e ž v ekonomiji dobrina, pri kateri je izkljucitev posame­znika iz potrošnje tehnicno nemogoca in nezaželena, saj so mejni stroški oskrbe dodatnega uporabnika enaki nic císta konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, pri kateri je število ponudnikov in povpra­ševalcev tolikšno, da nihce ne more vplivati na ceno, pri cemer se prodaja homogeni proizvod, vstop na trg je prost, vsi ponudniki in povpraševalci so gibljivi in vlada popolnost informacij císta nalóžba -e -e ž v ekonomiji bruto naložba, od katere je odšteta amortizacija S: néto nalóžba císta pláca -e -e ž . néto pláca císta terjátev -e -tve ž . likvídna terjátev (1, 2) císta zapušcína -e -e ž zapušcina po odbitku dolgov zapustnika in dolgov zapušcine císti dobícek -ega -cka m v ekonomiji . néto dobícek císti dohódek -ega -dka m v ekonomiji . néto dohódek císti domáci proizvňd -ega -ega -óda m v ekonomiji . néto domáci proizvňd císti proizvňd -ega -óda m v ekonomiji . néto proizvňd císti sporazúm Uníje -ega -a --m v pravu EU sporazum, sklenjen v obliki mednarodne pogodbe, ki ga Eu sklene s tretjimi državami brez neposredne udeležbe držav clanic císto gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s . právo gospodársko kaznívo dejánje císto premožęnje -ega -a s v ekonomiji premože­nje, ki ni obremenjeno z dolgovi clánski vrédnostni papír -ega -ega -ja m . korporacíjski vrédnostni papír clén -a m oblikovno locena in navadno oštevilcena smiselno zaokrožena enota normativnega besedila, ki lahko obsega enega ali vec odstavkov ali ožjih enot, npr. alinej S: paragráf clovékove pravíce -ih pravíc ž mn. pravno varovani interesi posameznika, zlasti v razmerju do državne oblasti, ki jih oprede­ljuje mednarodno in nacionalno pravo, zlasti ustavno pravo, in šcitijo najpomembnejše vidike clovekovega obstoja in delovanja S: clovékove pravíce in tęmeljne svobôšcine clovékove pravíce in tęmeljne svobôšcine -ih pravíc -- -ih svobôšcin . clovékove pravíce clovékovo dostojánstvo -ega -a s temeljna vrednota, ki izhaja iz prepricanja o posa­meznikovi vrednosti kot cloveka, na kateri temeljita omejitev pravnih posegov v njegovo življenje in dolocitev tistih zahtev, ki jih ima posameznik do soljudi in družbe crta soródstva -e --ž razmerje med predniki in potomci ali med potomci istega prednika ne glede na stopnjo ali koleno sorodstva S: línija soródstva, vrsta soródstva D d. d. -ja [dedé] m okrajš. . délniška drúžba d. n. o. -ja [deenó] m okrajš. . drúžba z nčome­jęno odgovórnostjo d. o. o. -ja [deoó] m okrajš. . drúžba z omejęno odgovórnostjo D/C -ja [decé] m (ang. documentary credit) krat. . dokumentárni akreditív D/P -ja [depé] m (ang. documents against payment) krat. . dokumentárni inkáso dajálec distribúcije -lca --m stranka distribu­cijske pogodbe, ki prodaja blago distribu­terju za nadaljnjo prodajo dajálec licénce -lca --m imetnik pravice indu­strijske lastnine, ki v celoti ali delno odstopa uporabo svoje pravice jemalcu licence dajálec prekárija -lca --m posojevalec stvari prekaristu v neodplacno rabo do preklica dajánje podkupníne -a --s . podkupovánje dajánje prédnosti posámeznim kúpcem -a -- -- --s do leta 1995 kaznivo dejanje, ki ga izvrši prodajalec z zadrževanjem blaga ali s prodajo nesorazmerno velike kolicine blaga posameznemu kupcu glede na dejansko ali pricakovano pomanjkanje blaga dajátev namésto placíla -tve -- --ž . nadomé­stna izpolnítev dajátev -tve ž 1. predmet izpolnitve, pri kateri mora dolžnik upniku nekaj izrociti 2. v pravu socialne varnosti denar, storitve ali stvari, ki jih zavezanec mora dati upravicencu, npr. pokojnina, denarno nadomestilo, zdra­vstvene storitve, zdravila dajátvena sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce toženi stranki naloži dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev S: kondemnatórna sôdba (1) dajátvena tôžba -e -e ž tožba, s katero tožeca stranka zahteva, naj sodišce toženi stranki naloži dajatev, storitev, opustitev ali dopusti­tev S: kondemnatórna tôžba dajátvena uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ stranki naloži dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev S: kondemnatórna uprávna odlócba dáljno soródstvo -ega -a s razmerje med osebami v daljnem kolenu sorodstva damnacíjski legát -ega -a m . damnacíjsko volílo damnacíjsko volílo -ega -a s volilo, ki ga mora volilojemnik terjati od dedicev, saj ne postane lastnik volila ob smrti zapustnika S: damnacíjski legát damnum emergens -- -- [dámnum emérgens] (lat.) . navádna škóda darílna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se darovalec zaveže na obdarjenca neodplacno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugacen nacin v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja S: darílo darílna pogódba iz hvaléžnosti -e -e -- --ž darilna pogodba, ki jo darovalec sklene iz moralne obveznosti S: darílo iz hvaléžnosti, D remuneratóricno darílo darílna pogódba med zakóncema -e -e -- --ž darilna pogodba, ki jo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja in mora biti v obliki notarskega zapisa, sicer je nicna S: darílo med zakóncema darílna pogódba z breménom -e -e -- --ž darilna pogodba, pri kateri darovalec naroci obdarjencu, da kaj stori ali opusti S: darílo z breménom, donatio sub modo darílna pogódba za primér smrti -e -e -- -- --ž darilna pogodba, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in se izpolni po darovalcevi smrti, listina o sklenjeni pogodbi pa mora biti izrocena obdarjencu S: darílo za primér smrti darílo -a s . darílna pogódba darílo iz hvaléžnosti -a -- --s . darílna pogódba iz hvaléžnosti darílo med zakóncema -a -- --s . darílna pogódba med zakóncema darílo z breménom -a -- --s . darílna pogódba z breménom darílo za primér smrti -a -- -- --s . darílna pogódba za primér smrti datio in solutum -- -- -- [dácijo in solútum] (lat.) . nadoméstna izpolnítev dáto meníca -- -e ž . meníca dnévnica dávcna amnestíja -e -e ž akt milosti, s katerim aktivni davcni subjekt odstopi od ugotavlja­nja pravilnosti davcnih napovedi ali davcnih obracunov neke skupine davcnih zavezancev dávcna enôta -e -e ž . dávcni rázred dávcna evazíja -e -e ž . dávcna utája dávcna evidénca -e -e ž uradna evidenca osebnih in drugih podatkov, ki jih obdeluje in upravlja davcni organ neposredno ali prek pogodbenega upravljalca z namenom ucin­kovitega izvajanja svojih nalog, npr. evidenca o davcnih terjatvah in obveznostih, evidenca o vodenju postopkov davcnega nadzora dávcna garancíja -e -e ž zavarovanje izpol­nitve davcne obveznosti, pri katerem se dolocena oseba pisno zaveže, da bo izpolnila tuj davcni dolg dávcna izgúba -e -e ž presežek obdavcljivih odhodkov nad prihodki, ki so potrebni za pridobivanje teh prihodkov D dávcna izterjáva -e -e ž . dávcna izvršba dávcna izvršba -e -e ž upravna izvršba za prisilno izvršitev davcnih in drugih javno­pravnih denarnih obveznosti, za katere tako doloca zakon S: dávcna izterjáva dávcna léstvica -e -e ž seznam davcnih razredov in njim pripadajocih davcnih stopenj ter morebitnih drugih postavk dávcna napôved -e -i ž pisna vloga davcnega zavezanca, posredovana davcnemu organu, ki vsebuje podatke, potrebne za odmero davka in davcni nadzor, ter je podlaga za placilo davka dávcna oáza -e -e ž država ali obmocje z nizko obdavcitvijo ali celo brez nje, ki pogosto ne izmenjuje podatkov med svojimi in tujimidavcnimi organi ter ima pomanjkljivo pravno in administrativno preglednost poslovanja dávcna obvéznost -e -i ž obveznost davcnega zavezanca, da izpolni z zakonom dolocene naloge, npr. placa davcni dolg S: dávcno bręme dávcna olajšáva -e -e ž zmanjšanje davcne obveznosti tako, da se zniža znesek davcne osnove ali znesek izracunanega davka ali da se davek odmeri po davcni stopnji, ki je nižja od obicajne dávcna oprostítev -e -tve ž izvzem posameznih davcnih predmetov iz obdavcitve zaradi stvarnih razlogov, npr. odškodnina, ali osebnih razlogov, npr. davcni privilegij dávcna optimizácija -e -e ž zakonito in legitimno zmanjšanje davcnega dolga dávcna osnôva -e -e ž kolicinska konkreti­zacija davcnega predmeta, ki je praviloma izražena v denarju, redkeje v drugih merskih enotah, npr. metrih, in je temelj za izracun davcne obveznosti z uporabo dolocene davcne stopnje dávcna pogódba -e -e ž . sporazúm o izogíba­nju dvójni obdavcítvi dávcna progresíja -e -e ž narašcanje povprecne davcne stopnje z narašcanjem davcne osnove dávcna regresíja -e -e ž padanje povprecne davcne stopnje z narašcanjem davcne osnove dávcna spodbúda -e -e ž davcne ugodnosti, s katerimi se pospešujejo dolocene aktivnosti davcnih zavezancev za doseganje pozitivnih zunanjih ucinkov, npr. davcne olajšave, davcne oprostitve dávcna stôpnja -e -e ž kolicina davka, ki ga je treba placati od davcne osnove in je navadno dolocena v odstotkih ali promilih, redkeje pa v absolutnem znesku dávcna števílka -e -e ž K: DŠ identifikacijska oznaka, ki jo davcnemu zavezancu ali komu drugemu ob vpisu v davcni register dodeli davcni organ dávcna tájnost -e -i ž status podatkov o zave­zancih za davek v zvezi z njihovimi davcnimi obveznostmi, ki terja posebno varovanje teh podatkov kot zaupnih dávcna tarífa -e -e ž seznam predmetov obdav-citve ali davcnih razredov in pripadajocih davcnih stopenj dávcna terjátev -e -tve ž terjatev aktivnega davcnega subjekta za placilo predpisanega davka dávcna utája -e -e ž zmanjšanje davcnega dolga z neposredno kršitvijo davcnih predpisov S: dávcna evazíja dávcna zatajítev -e -tve ž kaznivo dejanje preslepitve ali goljufanja organa, pristojnega za odmero ali nadzor nad obracunavanjem in placevanjem davkov, prispevkov in drugih predpisanih obveznosti fizicnih in pravnih oseb, ce neporavnane obveznosti presežejo zakonsko dolocen znesek dávcni destinatár -ega -ja m oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davcno obveznost, zaradi cesar placa davek iz svojega dohodka ali premoženja, npr. koncni kupec pri davku na dodano vrednost, ceprav je zavezanec prodajalec dávcni dohódek -ega -dka m dohodek, ki ga s pobranimi davki dobi država dávcni dôlg -ega -á m znesek davka, ki mora biti po zakonu placan davcnemu upniku dávcni dolžník -ega -a m oseba, ki mora placati znesek davka v predpisanem roku, sicer se lahko zoper njo zacne davcna izvršba po uradni dolžnosti dávcni domicíl -ega -a m država, v kateri je davcni zavezanec davcni rezident dávcni garánt -ega -a m oseba, ki se pisno zaveže, da bo solidarno z zavezancem za davek poravnala zavarovano davcno obveznost, ki bo zapadla v placilo dávcni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji multiplikator, ki pokaže, za koliko enot enota davkov spremeni ravnotežni proizvod dávcni nadzňr -ega -ôra m splošni ukrepi za ugotavljanje in zagotavljanje spoštovanja mate-rialnih in procesnih davcnih predpisov, npr.davcni inšpekcijski nadzor, nadzor obracunov dávcni nosílec -ega -lca m oseba, ki dejansko nosi davcno obveznost ne glede na voljo zakonodajalca S: kôncni placník dávka dávcni objékt -ega -a m . dávcni prędmet dávcni obracún -ega -a m nacin izpolnitve davcne obveznosti s predpisano pisno vlogo, ki je posredovana davcnemu organu, v kateri davcni zavezanec izracuna svoj davcni dolg in ga je na tej podlagi tudi dolžan placati dávcni odtegljáj -ega -a m placilo davka, pri katerem placnik davka v imenu in za racun davcnega zavezanca izracuna, odtegne in placa davek, npr. delodajalec za delavca dávcni orgán -ega -a m upravni organ, pristojen za pobiranje davkov in drugih z zakonom dolocenih denarnih obveznosti, ki vkljucuje odmero davka, davcni nadzor in davcno izvršbo, npr. financna uprava, nacionalna radiotelevizija dávcni pavšalíst -ega -a m davcni zavezanec, katerega davcna obveznost se izracuna z uporabo domnevne vrednosti davcne osnove dávcni placník -ega -a m . placník dávka dávcni pôrok -ega -óka m oseba, ki poleg davcnega dolžnika z vsem svojim premo­ženjem jamci, da bo placala davek namesto davcnega dolžnika dávcni postópek -ega -pka m posebni upravni postopek, namenjen odmeri, nadzoru ali izvršbi davka ali druge z zakonom dolocene denarne obveznosti dávcni prędmet -ega -éta m posamezna dejstva ali pravice, npr. premoženjske pravice, dohodki, pravni posli, ki jih zakon doloca kot podlago za obdavcitev S: dávcni objékt, prędmet obdavcítve dávcni privilégij -ega -a m v mednarodnem pravu davcna oprostitev v tuji državi za osebe in prostore, ki v njej uživajo poseben status, npr. v diplomatskih in konzularnih odnosih dávcni rázred -ega -éda m del davcne osnove, ki je podlaga za izracun davcne obvezno­sti, dolocen z razponom zneska denarja ali razponom v drugacni merski enoti in kolicini, npr. izpust ogljikovega dioksida v gramih na prevoženi kilometer S: dávcna enôta dávcni regíster -ega -tra m uradna evidenca podatkov o zavezancih za davek, ki je D povezana z drugimi evidencami dávcni rezidčnt -ega -ęnta m rezident, ki izpolnjuje enega od predpisanih pogojev, npr. prijavljeno prebivališce ali sedež, obicajno prebivališce ali dejanski sedež uprave, zaradi cesar zanj veljajo opredeljene davcne obveznosti in pravice do aktivnega davcnega subjekta dávcni úpnik -ega -a m država, samoupravna lokalna skupnost ali Evropska unija, ki ima terjatev iz naslova davka do davcnega dolžnika dávcni vír -ega -a m sredstva iz dohodka ali premoženja, s katerimi davcni zavezanec placa davek dávcni vrtilják -ega -a m izogibanje placilu davka na dodano vrednost pri transakcijah med razlicnimi državami clanicami Eu, pri katerem dogovorno ena oseba zahteva povracilo davka, druga oseba, ki bi morala davek placati, pa tega ne stori dávcni zavézanec -ega -nca m fizicna ali pravna oseba ali skupnost oseb brez pravne osebnosti, ki je na podlagi davcnega predpisa dolžna placati davek dávcno bręme -ega -éna s . dávcna obvéznost dávcno izogíbanje -ega -a s zmanjšanje davcnega dolga, storjeno z izigrava­njem zakona, npr. sklepanje poslov brez ekonomske vsebine samo zaradi pridobitve davcnih ugodnosti S: izogíbanje placílu dávkov dávcno léto -ega -a s 12-mesecno obdobje, naceloma izenaceno s koledarskim letom, v katerem se ugotavlja davcna obveznost za vse obdavcljive dogodke, ki so se zgodili v tem obdobju, znacilno za obdavcevanje davkov na dohodek, npr. dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb dávcno nacrtovánje -ega -a s zmanjšanje davcne obveznosti posameznega davcnega zavezanca z uporabo davcnih ugodnosti, ki jih predpiše zakonodajalec dávcno právo -ega -a s pravo, ki ureja davcni decelerátor -ja m v ekonomiji razmerje med sistem, npr. vrste davkov in podobnih naložbami in spremembo porabe, ki obveznosti, pogoje in postopke njihovega jo naložbe izzovejo, ce je vrednost tega pobiranja razmerja manjša od ena dávcno prevaljevánje -ega -a s . prevalítev dávka dávcno priznáni odhódki -- -ih odhódkov m D mn. odhodki, ki so potrebni za pridobivanje obdavcenih prihodkov pri davkih od dejav­nosti fizicnih in pravnih oseb dávek na dodáno vrédnost -vka -- -- --m K: DDV splošni, vsefazni in posredni davek na potrošnjo, ki se praviloma izracunava v davcnem obracunu dávek na dohódek -vka -- --m davek, ki obdavcuje dohodke, npr. dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb dávek na potróšnjo -vka -- --m davek, ki obdavcuje odplacne transakcije, npr. dobave blaga in storitev, uvoz, in katerega nosilec je praviloma koncni potrošnik dávek na premožęnje -vka -- --m davek, ki obdavcuje premoženjske pravice in njihove prenose ali pridobitve, npr. davek na lastni­štvo nepremicnin, davek na dedišcine in darila dávek od dohódkov právnih oséb -vka -- -- -- --m davek, ki so ga za ustvarjeni dohodek dolžne placevati pravne osebe in tuja združenja brez pravne osebnosti, ki niso obdavcena z dohodnino dávek -vka m denarni prejemek evropskega, državnega ali obcinskega proracuna, ki ni placilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, a ga je z zakonom doloceni zavezanec dolžan placati za skupne družbene potrebe, npr. dohodnina, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca, davek na dodano vrednost, carina DDV -ja [dedevé] m krat. . dávek na dodáno vrédnost debelácija -e ž v mednarodnem pravu prenehanje obstoja v vojni premagane države zaradi njenega dokoncnega vojaškega poraza in prevzema oblasti nad njenim celotnim obmocjem s strani zmagovite države S: zavojevánje debitor cessus -- -- [débitor césus] (lat.) . odstópljeni dolžník débitor -ja m . dolžník (1) decentralizácija -e ž upravna ureditev, v kateri so pomembne pristojnosti prenesene na nižje ravni odlocanja in osrednja oblast nima odlocilnega vpliva na odlocitve nižjih ravni, saj lahko presoja le njihovo zakonitost, ne pa tudi smotrnosti decentralizírana ustavnosódna presója -e -e -e ž . razpršęna ustavnosódna presója decentralizírano izvájanje -ega -a s 1. izvajanje predpisov ali odlocitev višje ravni na nižji ravni 2. v pravu EU izvajanje zakonodaje Eu na ravni držav clanic in v okviru njihovega delovanja decuius -- [dekújus] (lat.) . zapústnik dédic -a m oseba, ki po zapustnikovi smrti ali ob razglasitvi zapustnika za mrtvega prejme njegovo premoženje ali vstopi v njegove podedljive pravice in obveznosti dédic ab intestato -a -- -- [ab intestáto] m . zakoníti dédic dédic in abstracto -a -- -- [in abstrákto] m morebitni dedic po zapustniku, ce od dedovanja odpade dedic in concreto, npr. zapustnikov vnuk ob živem zapustnikovem sinu dédic in concreto -a -- -- [in konkréto] m dedic, ki v skladu z zakonitim dednim redom deduje v konkretnem primeru smrti zapustnika dédic zašcítene kmetíje -a -- --m dedic posebne kategorije premoženja, dolocen na podlagi posebnih predpisov o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki se deduje kot celota dédišcina -e ž zapušcina ali njen del, ki pripade dedicu dédišcinska skúpnost -e -i ž skupnost, ki jo sestavljajo oporocni in zakoniti dedici zapu­stnika pred delitvijo dedišcine in z dedišcino upravljajo skupno dédišcinska tôžba -e -e ž tožba, s katero dedic uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi dédna izjáva -e -e ž enostranski pravni posel dednega upravicenca v zapušcinskem postopku, da sprejme zapušcino ali se ji odpove dédna nčsposóbnost -e -i ž nesposobnost pridobivanja pravic in obveznosti iz naslova dedovanja, npr. zaradi razdedinjenja, dedne nevrednosti dédna nčvrédnost -e -i ž pravni institut, ki dedicu onemogoca prejem zapušcine zaradi hudih prestopkov proti zapustniku dédna pogódba -e -e ž pogodba, s katero oseba zapušca svojo zapušcino ali njen del sopogodbeniku ali v korist tretje osebe in je sklenjena med živimi za primer smrti dédna pravíca -e -e ž posebni pravni položaj dedica, sestavljen iz vrste upravicenj glede zapušcine, ki jih z dedovanjem pridobi dedic kot zapustnikov univerzalni pravni naslednik dédna sposóbnost -e -i ž posebna pravna sposobnost pridobiti zapustnikove premo­ženjske pravice in obveznosti dédna transmisíja -e -e ž 1. prehod dediceve pravice, da se dedišcini odpove, na njegove dedice 2. v nekaterih pravnih sistemih prehod dediceve pravice, da pridobi dedišcino z izjavo o sprejetju dedišcine, na njegove dedice pri ležeci zapušcini dédni délež -ega -a m alikvotni delež zapušcine, ki pripada posameznemu dedicu, npr. tretjina zapušcine dédni dogôvor -ega -a m sporazum, ki ga sklenejo dedici, najveckrat o vprašanju razdelitve dedišcine dédni naslňv -ega -ôva m pravna podlaga za dedovanje, kar je lahko oporoka, zakon ali v nekaterih pravnih sistemih dedna pogodba dédni pripŕd -ega -áda m . delácija dédni réd -ega -a m sistem razvršcanja zakonitih dedicev, ki imajo z zakonom dolocen dedni delež, pri cemer dedici nižjega dednega reda, npr. prvega, bližnji sorodniki ali bližnje osebe, od dedovanja izkljucujejo osebe višjega dednega reda, npr. drugega ali vseh drugih dédni upravícenec -ega -nca m oseba, ki ima v skladu z dednim pravom doloceno dedno­pravno upravicenje dédno naslédstvo -ega -a s . dedovánje (1, 2) dédno odprávljeni dédic -- -ega -a m dedic, ki je že dobil nadomestilo za to, kar bi mu na podlagi zakona pripadlo iz naslova dedovanja po zapustniku, npr. na podlagi darila za življenja dédno právo -ega -a s pravo, ki ureja vprašanja prehoda zapušcine umrle osebe na druge osebe dédnoprávna klávzula -e -e ž klavzula v pogodbi, sklenjeni za casa življenja, npr. v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij, D s katero se urejajo vprašanja, povezana z dedovanjem dédnoprávna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se zapustnik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti dedovánje -a s 1. prehod zapustnikovega premoženja ali njegovega alikvotnega dela na enega dedica ali vec dedicev S: dédno naslédstvo 2. prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dedici, najveckrat na volilojemnike S: dédno naslédstvo defékt razúma -a --m stanje, ko oseba ne more pravilno razumeti pomena dane izjave in njenih pravnih posledic defékt vólje -a --m stanje, v katerem oseba ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem in zato ni sposobna postopati skladno s svojo zavestjo deficitárni poklíc -ega -a m poklic, v katerem obstaja pomanjkanje izobraženih ali usposo­bljenih oseb, ki bi ga lahko opravljale deflácija -e ž v ekonomiji padec splošne ravni cen dobrin in storitev v gospodarstvu deflacíjska polítika -e -e ž v ekonomiji ekonomska politika, usmerjena v zmanjšanje agregatnega povpraševanja deflacíjska vrzél -e -i ž v ekonomiji vsota, za katero doseženi bruto domaci proizvod zaostaja za potencialnim bruto domacim proizvodom deflacioníranje -a s v ekonomiji preracun nomi­nalnega proizvoda na realno vrednost z izlocitvijo vpliva rasti cen deflátor -ja m v ekonomiji indeks cen, izracunan kot razmerje med nominalnim proizvodom in realnim proizvodom v razmerah inflacije dejánje májhnega poména -a -- --s dejanje, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja, vendar se zaradi majhne nevarnosti storilec ne sankcionira dejánska dávcna stôpnja -e -e -e ž . efektívna interes za vpogled v spis druge stranke brez dávcna stôpnja materialnopravne podlage zanj D dejánska domnéva -e -e ž predpostavka, da se dejstvo, za katero je na podlagi splošne izkušnje verjetno, da je resnicno, šteje za resnicno in ga zato v pravnih postopkih ni treba dokazovati, dopusten pa je nasproten dokaz S: praesumptio facti dejánska izrocítev -e -tve ž izrocitev v nepo­sredno posest, s katero prenosnik pridobi­telju omogoci, da zacne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo S: traditio vera dejánska konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, ki v resnici obstaja na dolocenem upoštevnem trgu dejánska oblást držáve -e -í --ž v medna­rodnem pravu ucinkovit nadzor in uprava ozemlja države, ki ju izvajajo državni organi S: efektívna oblást dejánska obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji . efektívna obréstna méra dejánska podlága sôdbe -e -e -e ž dejstva, ki jih navedejo stranke za utemeljitev svojih stališc, ne glede na to, ali jih sodišce šteje za pomembna, dejstva, ki jih sodišce ugotovi po uradni dolžnosti, ter splošno znana in domnevana dejstva, na katera sodišce opre sodbo dejánska podlága tôžbe -e -e --ž . tôžbeni tęmelj dejánska posést -e -i ž . nčposrédna posést dejánska škóda -e -e ž . navádna škóda dejánska vzajémnost -e -i ž v mednarodnem pravu vzajemnost, ki nima podlage v mednaro­dni pogodbi ali zakonu, temvec temelji na medsebojni praksi držav dejánska zaposlítev -e -tve ž . dejánsko délovno razmérje dejánska zmóta -e -e ž zmota, ki se nanaša na dejanske okolišcine S: error facti dejánski devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji tecaj valute, ki se oblikuje kot rezultat povpraševanja in ponudbe dejánski interčs -ega -ésa m interes, ki ne teži k izboljšanju pravnega položaja stranke, temvec k izboljšanju njenega ekonomskega položaja, npr. interes upnika, da sodišce zavrne zahtevek drugega upnika proti njegovemu dolžniku, s cimer se izboljša možnost za izterjavo njegove terjatve, ali dejánski investicíjski ucínek -ega -ega -nka m v ekonomiji investicijski ucinek, realiziran ob zakljucku investicije dejánski koncęrn -ega -a m vec povezanih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom obvladujoce družbe na podlagi vecinske udeležbe dejánski nadzňr -ega -ôra m v mednarodnem pravu mednarodnopravni standard, ki ga uporablja Meddržavno sodišce pri ugotavljanju pripis­ljivosti ravnanja posameznikov ali skupin državi za potrditev njene odgovornosti po mednarodnem pravu S: ucinkovíti nadzňr dejánski poséstnik -ega -a m . nčposrédni poséstnik dejánski stán kaznívega dejánja -ega -ú -- --m vsi bistveni znaki kaznivega dejanja, opredeljeni v zakonu dejánski tęmelj obtôžbe -ega -a --m dejstva, na katera upraviceni tožilec opira obtožbo in so navedena v opisu kaznivega dejanja dejánsko délovno razmérje -ega -ega -a s pravno razmerje, pri katerem delavec opravlja delo za delodajalca, ne da bi pred tem sklenil pogodbo o zaposlitvi v pisni obliki, vendar ima glede na dejanske okoli-šcine dela vse zakonske elemente delovnega razmerja S: dejánska zaposlítev dejánsko gradívo -ega -a s procesno gradivo, na podlagi katerega sodišce ali upravni organ ugotavlja dejansko stanje, pomembno za odlocitev dejánsko stánje -ega -a s dejstva, ki so po presoji sodišca pomembna za odlocitev in tvorijo podlago za uporabo pravnega pravila v konkretnem primeru dekán diplomátskega zbôra -a -- --m v medna­rodnem pravu . vódja diplomátskega zbôra deklarácija -e ž v mednarodnem pravu slovesna izjava, s katero države in mednarodne organizacije zavzamejo doloceno stališce, ki je praviloma politicno, ne pa pravno zavezujoce deklaránt -a m oseba, ki vloži carinsko dekla­racijo v svojem imenu, ali oseba, v imenu katere je carinska deklaracija vložena deklaratórna odlócba -e -e ž . ugotovítvena odlócba (1, 2, 3, 4) deklaratórna sôdba -e -e ž . ugotovítvena sôdba (1) deklaratórna tôžba -e -e ž . ugotovítvena tôžba deklaratórna uprávna odlócba -e -e -e ž . ugotovítvena uprávna odlócba deklaratórni sklčp -ega sklépa m . ugotovítveni sklčp deklaratórni ucínek -ega -nka m 1. ucinek, s katerim sta z dnem vpisa v zemljiško knjigo vpisana pravica ali pravno dejstvo javno objavljena in s tem vsakomur znana S: publicitétni ucínek, ucínek jávne objáve 2. . ugotovítveni ucínek deklaratórni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem zapisana pravica obstaja na podlagi temeljnega razmerja in ne nastane na novo z njegovo izdajo deklaratórno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki ga poda domnevni storilec, hkrati pa mu je ocitano kaznivo dejanje že popolnoma dokazano z drugimi dokazi deklaratórnost vpísa -i --ž vpis v zemljiško knjigo, ce pravica na nepremicnini nastane zunaj zemljiške knjige na podlagi zakonske dolocbe, vpis te pravice pa zagotavlja predvsem deklaratorne ucinke dekolonializácija -e ž v mednarodnem pravu proces osamosvajanja kolonij v skladu s pravico do samoodlocbe dekoncentrácija -e ž upravna ureditev, v kateri je izvrševanje preneseno na vec organov nižjih ravni tako, da osrednja oblast ohrani pomemben vpliv na njihove odlocitve in ravnanje dekonstitucionalizácija -e ž odprava ali ukinitev ustavne dolocbe ali njen prenos v nižji pravni akt, npr. zakon dekriminácija -e ž odlocitev zakonodajalca, da kaznivo dejanje izloci iz zakona in zato ni vec kaznivo dél stávbe -a --m prostor ali skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno urejajo delácija -e ž trenutek, ko se uvede dedovanje z dolocitvijo oseb, poklicanih k dedovanju S: dédni pripŕd, pripŕd dédišcine délavec migránt -vca -a m oseba, ki migrira iz ene države v drugo, da bi se tam zaposlila ali ker tam že opravlja delo, vendar ne za svoj racun délavec s posébnimi pooblastíli in odgo­vórnostmi -vca -- -- -- -- --m do leta 2003 . vodílni délavec délavec -vca m 1. fizicna oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi 2. v sistemu varnosti in zdravja pri delu fizicna oseba, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja delo zaradi usposabljanja, zaradi cesar ji mora delo-D dajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu délavnik -a m . délovni dán délavska participácija -e -e ž . sodelovánje délavcev pri uprávljanju délavski diréktor -ega -ja m clan uprave kapi­talske družbe, ki je odgovoren za kadrovska in socialna vprašanja délavski zaúpnik -ega -a m oseba, izvoljena v družbi z do 20 zaposlenimi, prek katere delavci sodelujejo pri upravljanju délavsko sňuprávljanje -ega -a s . sodelová­nje délavcev pri uprávljanju delegácija pristójnosti -e --ž . prenňs pristój­nosti (1, 2) delegát -a m oseba, izbrana in pooblašcena za zastopanje interesov dolocene skupine S: odposlánec (1) delegírana zakonodája -e -e ž predpisi zakonske ravni, ki jih sprejema izvršilni organ na podlagi ustavnega ali zakonskega pooblastila delegírani ákt -ega -a m v pravu EU nezakono­dajni akt, ki ga sprejme Evropska komisija za dopolnitev ali spreminjanje nebistvenih elementov hierarhicno višjega zakonodaj­nega akta Eu délež -a m alikvotni del celote, ki ob delitvi pripade posamezniku delibacíjska odlócba -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu odlocba, s katero se prizna sodna ali arbitražna odlocba tujega sodišca delibacíjski postópek -ega -pka m v mednarod­nem zasebnem pravu postopek za priznanje in izvršitev tuje sodne odlocbe ali tuje arbitra­žne odlocbe deliberacíjski rók -ega -a m rok, v katerem se mora dedic odlociti, ali bo dedišcino obdržal ali se ji bo odpovedal delictum communium -- -- [delíktum komúnium] (lat.) . splôšno kaznívo dejánje delictum proprium -- -- [delíktum próprium] (lat.) . posébno kaznívo dejánje delictum sui generis -- -- -- [delíktum súi géneris] (lat.) . specíficno kaznívo dejánje delíkt -a m protipravno ravnanje, prekršek ali kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazenska, civilna ali upravna sankcija D delíktna odškodnínska obvéznost -e -e -i ž . nčposlôvna odškodnínska obvéznost delíktna sposóbnost -e -i ž sposobnost biti odgovoren za storjeno škodo delíktna tôžba -e -e ž tožba, s katero oškodova­nec zahteva povrnitev neposlovne škode delíktni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim oškodovanec zahteva povrnitev neposlovne škode delílna pogódba -e -e ž pogodba med sola­stniki ali skupnimi lastniki o delitvi stvari v solastnini ali v skupni lastnini ali o delitvi premoženja delimitácija -e ž v mednarodnem pravu . razmejítev delimitacíjski spňr -ega spôra m v mednarodnem pravu . męjni spňr (2) delinkvénca -e ž . prestópništvo delinkvéntna korporácija -e -e ž organizacija, namerno ustanovljena, prevzeta ali nadzoro­vana za doloceni in izkljucni cilj ukvarjanja s kaznivimi dejanji S: kriminálna korporácija delítev dédišcine -tve --ž trenutek prenehanja dedišcinske skupnosti, ko se posamezni predmeti zapušcine ali vrednost zapušcine razdelijo med sodedice v razmerju njihovih dednih deležev tako, da vsak sodedic dobi v svojo izkljucno last individualizirani del zapušcinskega premoženja ali solastninski delež na posameznih stvareh zapušcine delítev po vrédnosti -tve -- --ž . civílna delítev delítev skúpnega premožęnja -tve -- --ž razdružitev premoženja v skupni lastnini zakoncev, pridobljenega z delom v casu trajanja zakonske zveze S: razdelítev skúpnega premožęnja delítev sňlastníne -tve --ž delitev dotlej nerazdeljene stvari med vse solastnike, ki se opravi s fizicno delitvijo stvari v naravi, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike ali s pripadom stvari v celoti enemu od solastnikov ob hkratnem izplacilu drugih solastnikov S: razdružítev sňlastníne delítev v narávi -tve -- --ž . fízicna delítev delítveni spňr -ega spôra m spor, pri katerem se na sodišcu uveljavlja zahtevek o delitvi skupne stvari ali premoženja, npr. med zakoncema ob prenehanju zakonske zveze deljęna krívda -e -e ž sokrivda oškodovanca pri nastanku škode, zaradi cesar se odško­dnina sorazmerno zmanjša deljęna odgovórnost -e -i ž odškodninska odgovornost oškodovanca, ki prispeva k škodi, zaradi cesar ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine deljęna pristójnost -e -i ž pristojnost, ki jo lahko na dolocenem podrocju izvajata razlicni ravni oblasti, npr. v Eu tako Eu kot države clanice Eu deljęni délovni cŕs -ega -ega cása m delovni cas, ki je obicajno razporejen na dva dela z daljšim vmesnim odmorom, ki se ne šteje v delovni cas deljęni patčnt -ega -ęnta m patent, ki nastane kot posledica razdelitve prvotnega patenta, ker izumi v njem niso tehnicno tako povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel deljęno navezovánje -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu . distributívno navezovánje deljíva obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet je deljiv, vendar z delitvijo ne izgubi svoje vrednosti deljíva stvár -e -í ž stvar, ki jo je mogoce fizicno razdeliti na enakovredne samostojne dele, pri cemer ostane neokrnjen njen namen in se tudi bistveno ne zmanjša njena vrednost deljívi akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, ki se lahko placa po delih deljívost predlóga za kázenski pregňn -i -- -- -- --ž lastnost predloga, da se v primeru vec udeležencev kaznivega dejanja ali vec kaznivih dejanj zacne pregon tistih udele­žencev ali dejanj, za katere je vložen predlog deljívost zasébne tôžbe -i -- --ž lastnost tožbe, da se v primeru vec udeležencev kaznivega dejanja ali vec kaznivih dejanj zacne pregon tistih udeležencev ali dejanj, zoper katere je vložena zasebna tožba délna brezpôselnost -e -i ž brezposelnost, pri kateri brezposelna oseba ob sprejemu zaposlitve s krajšim delovnim casom ohrani pravico do sorazmernega dela denarnega nadomestila za primer brezposelnosti délna invalídska pokojnína -e -e -e ž do leta 2013 . délno nadomestílo za invalídnost délna izpolnítev -e -tve ž izpolnitev, katere posledica je delno prenehanje obveznosti délna nícnost -e -i ž nicnost samo posame­znega pogodbenega dolocila, pri cemer pravni posel ostane v veljavi, ce lahko ostane brez nicnega dolocila délna odlócba -e -e ž odlocba samo o tistih delih predmeta postopka, o katerih je že mogoce odlociti délna pokojnína -e -e ž starostna ali predcasna pokojnina, ki se zavarovancu, ki po izpolni­tvi pogojev za upokojitev ostane v delovnem razmerju ali ponovno vstopi vanj, izplacuje v sorazmerju s krajšim delovnim casom délna pomilostítev -e -tve ž pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpušcen le del kazni délna poslôvna sposóbnost -e -e -i ž . omejęna poslôvna sposóbnost délna razlastítev -e -tve ž omejitev lastninske pravice na nepremicnini v javno korist s pravico uporabe za dolocen cas, ki se doloci z upravno odlocbo délna sôdba -e -e ž civilna sodba, s katero sodišce odloci o delu tožbenega zahtevka, o enem od vec postavljenih tožbenih zahtevkov, samo o zahtevku tožbe ali zahtevku nasprotne tožbe délna spremémba ustáve -e -e --ž sprememba posameznih dolocb ustave, ki celoviteje ne posega v temelje ustavne ureditve délna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ odloci le o delih zahtevka ali predmeta postopka, o katerih je že mogoce odlociti, in velja za samostojno odlocbo, ki ji lahko sledijo druge tovrstne odlocbe in nato dopolnilna odlocba délni akcépt -ega -a m akcept, pri katerem se akceptant zaveže za placilo dela menicne vsote délni odvzčm poslôvne sposóbnosti -ega -éma -- --m sodni odvzem poslovne sposobnosti, po katerem oseba brez soglasja skrbnika ne more veljavno sklepati pravnih poslov, s posebno odlocbo pa lahko center za socialno delo doloci pravne posle, ki jih sme ta oseba skleniti sama délni umík obtóžnega ákta -ega -a -- --m umik obtožnega akta, ki se nanaša le na nekatera dejanja, ki se ocitajo obdolžencu, ali le na nekatere izmed soobdolžencev délnica brez glasoválne pravíce -e -- -- --ž prednostna delnica, ki delnicarju ne daje pravice do glasovanja pri odlocanju na skupšcini delnicarjev, pri cemer družba v sestavi osnovnega kapitala ne sme imeti vec D kot polovico tovrstnih delnic délnica -e ž 1. alikvotni del osnovnega kapitala delniške družbe S: ákcija 2. celota korpora­cijskih pravic, ki jih ima delnicar v delniški družbi S: ákcija 3. vrednostni papir, ki ga v nematerializirani obliki dobi delnicar po vplacilu osnovnega deleža kapitala in mu zagotavlja z zakonom in s statutom dolocene pravice délnica na imé -e -- --ž . iménska délnica délnica na imétnika -e -- --ž . prinôsniška délnica délnica na prinôsnika -e -- --ž . prinôsniška délnica délnica z glasoválno pravíco -e -- -- --ž delnica, ki daje delnicarju pravico do glaso­ vanja pri odlocanju na skupšcini delnicarjev délnicar -ja m 1. oseba, ki lahko na podlagi vplacanega deleža v osnovni kapital delniške družbe uresnicuje premoženjske in clanske pravice do delniške družbe 2. imetnik pravic iz delnice délniška drúžba -e -e ž K: d. d. gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice délniška knjíga -e -e ž register, v katerem so vpisani imetniki imenskih delnic délniški kapitál -ega -a m premoženje, ki je vloženo v delniško družbo in razdeljeno na delnice délniški sklŕd -ega skláda m investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v delnicah ali v delnicah in enotah delniških ciljnih skladov délniški sporazúm -ega -a m dogovor delni-carjev o temeljnih izhodišcih pri skupnem nastopanju v gospodarskih družbah, ki ga sklenejo med seboj, da bi uskladili svoje poslovne interese délno nadomestílo za invalídnost -ega -a -- --s nadomestilo, ki ga pridobi delovni invalid s preostalo delovno zmožnostjo, ce v pravno razmerje, v katerem pravne posledice dela vsaj polovico polnega delovnega casa nastanejo v njeni sferi S: do leta 2013 délna invalídska pokojnína delovánje v svôjem iménu in za túj racún délno placílo za izgubljęni dohódek -ega -a -- -- --s družinski prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali zacne delati krajši delovni cas zaradi nege in varstva D otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo s seznama hudih bolezni délno pobótanje -ega -a s pobotanje, pri katerem je ena obveznost višja od druge in pri katerem obveznost, ki je nižja, preneha v celoti, višja obveznost pa preneha do višine nižje obveznosti délno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, s katerim domnevni storilec kaznivega dejanja prizna le del ocitkovv kazenski obtožbi délno razdedínjenje -ega -a s delni odvzem nujnega deleža dedicu, ki ima pravico do nujnega deleža, z namenom zmanjšanja dedne pravice dedicu délo -a s 1. aktivnost posameznika, katere osnovni namen je pridobivanje sredstev za preživljanje 2. v ekonomiji primarni proizvodni faktor, ki obsega fizicni in duhovni prispevek delavca h koncnemu proizvodu délo na crno -a -- --s opravljanje dejavnosti, ki ni vpisana v sodni register ali ni dolocena v aktu o ustanovitvi ali zanjo fizicna ali pravna oseba nima zahtevanih predpisanih listin délo na dómu -a -- --s delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj prostorov delodajalca délo na práznik ali déla prňst dán -a -- -- -- -- -- --s delo, zaradi katerega imajo delavci pravico do dodatka pri placi v višini, kot je dolocena v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi S: práznicno délo delodajálec -lca m 1. fizicna ali pravna oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zapo­slitvi 2. v sistemu varnosti in zdravja pri delu oseba, ki na kakršnikoli pravni podlagi zaposluje delavca 3. v sistemu varnosti in zdravja pri delu kmet ali fizicna oseba, ki sama ali s clani svojegagospodarstva opravlja kmetijsko, gospodar­sko ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb delovánje v svôjem iménu in za svój racún -a -- -- -- -- -- -- --s delovanje stranke, ki vstopi -a -- -- -- -- -- -- --s delovanje stranke, ki vstopi v pravno razmerje, v katerem pravne posledice nastanejo v njeni sferi, vendar jih mora prenesti na tretjo osebo delovánje v tújem iménu in za túj racún -a -- -- -- -- -- -- --s delovanje stranke, ki vstopi v pravno razmerje v imenu tretje osebe, v sferi katere nastanejo tudi pravne posledice delovánje za svój racún -a -- -- --s izvedba dela ali sklenitev pravnega posla posame­znika v njegovo korist delovánje za túj racún -a -- -- --s delo ali sklepanje poslov v korist nekoga drugega délovna dôba -e -e ž 1. cas opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi 2. zavarovalna doba v pokojninskem in invalidskem zavaro­vanju brez upoštevanja dokupljene dobe in dodane dobe délovna knjížica -e -e ž do leta 2009 obvezni dokument delavca, s katerim dokazuje resnicnost osebnih podatkov, podatke o izobrazbi, zavarovalno in pokojninsko dobo délovna práksa -e -e ž delo, ki ga kot obvezno sestavino študijskega ali srednješolskega programa opravljajo študentje ali dijaki, da pridobijo nova prakticna znanja in utrjujejo svoje vešcine délovna rénta -e -e ž v ekonomiji razlika med normalnim dohodkom in monopolnim dohodkom délovna teoríja vrédnosti -e -e --ž v ekonomiji teorija, po kateri je vrednost dobrin in storitev dolocena samo s kolicino vloženega dela délovna uspéšnost -e -i ž dejavnik, pomemben za dolocitev spremenljivega dela place delavca, ki je odvisen od gospodar­nosti, kvalitete in obsega opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi délovne izkúšnje -ih izkúšenj ž mn. izkušnje, ki se pridobijo z opravljanjem enakega ali po vsebini zelo podobnega dela v stroki in so pogoj za opravljanje dolocenih del glede na njihovo vrsto, zahtevnost, odgovornost délovne razmére -ih razmér ž mn. . pogóji déla délovni cŕs -ega cása m cas, v katerem delavec dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, vkljucno s casom odmora in casom upravi- cenih odsotnosti z dela délovni dán -ega dnéva m omejeno in na enoto dneva v urah doloceno casovno obdobje, v katerem delavec dela in je v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti delodajalcev S: délavnik délovni invalíd -ega -a m zavarovanec, ki pridobi katero od pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja zaradi bolezni, poškodbe, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu in je razvršcen v eno od treh kategorij, pri cemer se upošteva stopnja invalidnosti délovni jęzik -ega -íka m jezik, ki se uporablja pri delu organa ali mednarodne organizacije, dolocen z dogovorom délovni kontingčnt -ega -ęnta m v ekonomiji prebivalstvo, ki je sposobno za delo délovni pogóji -ih pogójev m mn. . pogóji déla délovni spňr -ega spôra m pravni spor med strankama individualnega ali kolektivnega delovnega razmerja, katerega predmet so pravice, obveznosti, pravno razmerje ali interesi v zvezi z delom délovni téden -ega -dna m razporeditev delovnega casa na doloceno število delovnih dni v tednu délovno aktívno prebiválstvo -- -ega -a s aktivno prebivalstvo, ki vkljucuje zaposlene, npr. delavce, javne uslužbence, samozapo­slene osebe délovno dovoljęnje -ega -a s do leta 2015 dokument, ki tujcu omogoca, da se zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela v skladu s predpisi o zaposlovanju in delu tujcev délovno in sociálno sodíšce -ega -- -ega -a s specializirano sodišce, pristojno za odlocanje o individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter socialnih sporih délovno mésto -ega -a s 1. najnižja organizacijska enota v delovnem procesu, sestavljena iz posa­meznih delovnih nalog, ki jih delavec opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi 2. prostor, namenjen za izvajanje dela v prostorih deloda­jalca ali na zacasnih delovišcih, ki je pod nepo­srednim ali posrednim nadzorom delodajalca délovno podrócje minístrstva -ega -a --s . resór délovno právo -ega -a s pravo, ki ureja indivi­dualna in kolektivna delovna razmerja ter demárša delavcem in javnim uslužbencem v zameno za njihovo podrejenost delodajalcu zagota­vlja ustrezno delovnopravno varstvo délovno razmérje -ega -a s pravno razmerje, ki nastane s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem in v katerem se delavec prostovoljno vkljuci v organizirani delovni proces delodajalca ter v njem za placilo, osebno, nepretrgano opravlja delo D po navodilih in pod nadzorom delodajalca S: odvísno délovno razmérje, zaposlítev délovno teló držávnega zbôra -ega -ésa -- --s stalni ali nestalni odbor ali komisija, ki pred odlocanjem državnega zbora obravnava zakone in druga vprašanja iz njegove pristojnosti ter o tem daje predloge, mnenja in stališca délovnoprávno várstvo -ega -a s zakonsko doloceno varstvo delavcev v delovnem razmerju in drugih skupin delovno aktivnih oseb, npr. študentov, dijakov, volonterskih pripravnikov, ekonomsko odvisnih oseb delovódski izpít -ega -a m izpit, s katerim posameznik po koncu izobraževanja pridobi srednjo strokovno izobrazbo in je strokovno usposobljen za samostojno pripravo in organizacijo lastnega dela in dela delovne skupine delovršna pogódba -e -e ž . podjémna pogódba deložácija -e ž prisilna izpraznitev nepre­micnine v izvršilnem postopku in njena izrocitev upniku delujóca konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, ki se najbolj približa popolni konkurenci, vendar je za razliko od nje lažje uresnicljiva v praksi in omogoca uresnicevanje zastavljenih javnopoliticnih ciljev demarkácija -e ž v mednarodnem pravu dolocitev poteka državne meje v naravi, npr. z mejnimi kamni demarkacíjska crta -e -e ž 1. v mednarodnem pravu crta, ki na terenu oznacuje mejo med državama, navadno oznacena z mejnimi kamni S: razmejítvena crta 2. v mednarodnem pravu sporazumno dolocena zacasna meja dveh držav ali vojsk, navadno po sklenitvi premirja S: razmejítvena crta demárša -e ž v mednarodnem pravu uradno ustno ali pisno, individualno ali kolektivno diplo­matsko posredovanje, npr. v imenu diplo­matskega zbora, pri pristojnem organu druge države, s katerim se želi doseci dolocen cilj demilitarizírano obmócje -ega -a s v medna­denárna kázen -e -zni ž 1. izvršilno sredstvo za rodnem pravu obmocje, na katerem se po mednarodni pogodbi ne smejo graditi ali vzdrževati vojaški objekti niti se nanj ne sme namestiti oboroženih sil D demobilizácija -e ž prehod dela ali vseh enot oboroženih sil iz vojne pripravljenosti v mirnodobno stanje demokracíja -e ž politicni sistem, ki dopušca sodelovanje širokega kroga clanov politicne skupnosti pri sprejemanju pomembnih družbenih odlocitev demokráticna ustáva -e -e ž ustava države z demokraticnim politicnim sistemom, ki zagotavlja vpliv ljudstva na delovanje države demokráticni deficít -ega -a m . demokráticni primanjkljáj demokráticni primanjkljáj -ega -a m prenizka stopnja dejanske demokraticnosti oblastnih struktur upravljanja dolocene politicne tvorbe ali mednarodne organizacije S: demokráticni deficít demonetizácija -e ž 1. v ekonomiji prenehanje fizicne oblike denarja, npr. pretopitev zlatih kovancev v nakit 2. v ekonomiji prenehanje uporabe neke stvari v eni od funkcij denarja 3. v ekonomiji odvzem funkcije zakonitega placilnega sredstva denarju denacionalizácija -e ž vrnitev podržavljenega premoženja z upravno odlocbo denaciona­lizacijskemu upravicencu v last in posest v naravi ali s placilom odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju denacionalizacíjski upravícenec -ega -nca m fizicna ali pravna oseba, ki je pod zakonsko dolocenimi pogoji upravicena do vrnitve podržavljenega premoženja denár -ja m 1. v ekonomiji zakonito placilno sredstvo in njegovi nadomestki, ki opravljajo funkcije menjave, merilca vrednosti, zaklada in placilnega sredstva z odlogom placila 2. v ekonomiji dobrina, ki se splošno uporablja kot menjalni posrednik, merilec vrednosti in zaklad denárna céna -e -e ž v ekonomiji kolicina denarja, ki je potrebna za prodajo enote neke dobrine denárna iluzíja -e -e ž v ekonomiji enacenje realne in nominalne vrednosti denarja, zaradi cesar se ne opazi zmanjševanja njegove vrednosti zaradi inflacije dosego izpolnitve nenadomestnih dejanj ali pasivnih ravnanj dolžnika 2. kazen, s katero se storilcu kaznivega dejanja naloži placilo dolocenega zneska 3. v pravu EU sankcija v obliki pavšalnega zneska ali periodicnih placil, ki jo Sodišce Eu lahko naloži državi clanici Eu, ce ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev predhodne sodbe Sodišca Eu o neizpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz prava Eu 4. v pravu EU sankcija v obliki periodicnih placil, ki jo Sodišce Eu lahko naloži državi clanici Eu, dokler ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev predhodne sodbe Sodišca Eu o neizpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz prava Eu denárna nevtrálnost -e -i ž v ekonomiji hipoteza, da sprememba kolicine denarja v obtoku vpliva le na nominalne spremenljivke, in sicer na cene, place in devizni tecaj, ne pa tudi na realne spremenljivke, in sicer na zaposlenost, realni bruto domaci proizvod in realno potrošnjo S: monetárna nevtrálnost denárna obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet izpolnitve je denar in za katero veljajo posebna pravila, npr. ni nemožnosti izpolnitve, dopustna je predcasna izpolnitev, kraj izpolnitve je kraj upnikovega sedeža denárna odškodnína -e -e ž odškodnina, katere vrednost je izražena v denarju, ki jo je oškodovalec dolžan placati oškodovancu denárna polítika -e -e ž v ekonomiji del gospodar­ske politike, ki jo z uravnavanjem kolicine denarja v obtoku ali obrestne mere vodi centralna banka S: monetárna polítika denárna sociálna pomóc -e -e -í ž denarni prejemek posameznika ali družine brez zadostnih sredstev za življenje zaradi raz­logov, na katere ne morejo vplivati, imajo pa stalno prebivališce v državi ali status delavca in državljanstvo Eu denárna uníja -e -e ž v ekonomiji . monetárna uníja denárna veríga -e -e ž nedovoljena igra ali dejavnost, pri kateri udeleženci vplacujejo dolocene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se vkljucili v igro ali dejavnost pred njimi, in pricakujejo placilo denarnih zneskov od udeležencev, ki se bodo v igro ali dejavnost vkljucili za njimi denárna vlóga -e -e ž v ekonomiji terjatev do banke na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega racuna, hranilne vloge, denarnega depozita, potrdila o depozitu ali blagajniškega zapisa denárni agregát -ega -a m v ekonomiji denar ali denarni nadomestek, opredeljen z dolocenimi lastnostmi, zlasti likvidnostjo S: monetárni agregát denárni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji kazalnik, ki pokaže, koliko denarja lahko bancni sistem ustvari na enoto neto pologa S: monetárni multiplikátor denárni nadoméstek -ega -tka m v ekonomiji placilno sredstvo, ki opravlja funkcijo denarja, a ni zakonito placilno sredstvo, npr. komercialni denar, knjižni denar denárni obtňk -ega -óka m v ekonomiji kolicina denarja v narodnem gospodarstvu denárni tók -ega -a m v ekonomiji pritoki in odtoki denarja in njegovih ustreznikov denárni trg -ega -a m v ekonomiji del financnega trga, na katerem se trguje s kratkorocnimi financnimi instrumenti, npr. z zakladnimi menicami, potrdili o vlogi, komercialnimi zapisi S: trg denárja denárni vlóžek -ega -žka m vložek v osnovni kapital gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb v denarni obliki denárno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji gospodarstvo, v katerem menjava dobrin ali storitev poteka s posredovanjem denarja denárno nadomestílo -ega -a s nadomestilo izpadle place ali drugega dohodka v primeru zacasne ali trajne nezmožnosti za delo, npr. v primeru brezposelnosti, bolezni ali poškodbe denárno ravnotéžje -ega -a s v ekonomiji stanje, v katerem je povpraševanje po denarju enako ponudbi denarja denegácija pristójnosti -e --ž odlocitev sodišca, da ne bo obravnavalo zadeve, za katero je pristojno denominácija -e ž 1. v ekonomiji sprememba, obicajno znižanje, imenske vrednosti denarja 2. v ekonomiji . apoén denunciácija -e ž . kázenska ovádba depéša -e ž v mednarodnem pravu pisna diplomat-ska komunikacija med diplomatskim pred­stavništvom in državo pošiljateljico, s katero jo diplomatsko predstavništvo obvešca o dogodkih v državi sprejemnici depójski pôsel -ega -sla m bancna storitev, s katero se za provizijo shranjujejo dragoceno­sti, vrednostni papirji, dokumenti deponíranje -a s v mednarodnem pravu predaja ratifikacijske listine dolocene države ali multilateralne mednarodne pogodbe za to dogovorjenemu organu, npr. vladi dolocene države ali organu mednarodne organizacije, npr. generalnemu sekretarju OZN, s cimer se D za to državo zakljuci postopek mednarodne ratifikacije deportácija -e ž 1. . izgňn tújca 2. . odstranítev tújca 3. v mednarodnem pravu nasilna premestitev oseb z dolocenega obmocja, navadno v casu oboroženih spopadov depositum -- [depózitum] (lat.) . shranjeválna pogódba depositum irregulare -- -- [depózitum ireguláre] (lat.) . nčprístna shranjeválna pogódba depozít -a m 1. vrednostni papirji, dragocenosti ali druge stvari, shranjeni pri shranjevalcu, ki jih je dolžan hraniti S: polňg 2. denarna sredstva pri bankah ali drugih depozitnih ustanovah S: polňg depozitár -ja m 1. . shranjeválec 2. v mednarod­nem pravu vlada ene države ali vlade vec držav, mednarodna organizacija ali njen najvišji uradnik, ki opravlja administrativne naloge glede sklenjenih mednarodnih pogodb, vkljucno s hrambo izvirnikov besedil depozítna meníca -e -e ž menica, ki je namenjena kritju kreditnega razmerja in se deponira zaradi izterjave morebitnega prihodnjega dolga iz kontokorentnega salda depozítna pogódba -e -e ž . shranjeválna pogódba depreciácija -e ž v ekonomiji zmanjšanje vrednosti domace valute v primerjavi s tujo valuto v sistemu drsecega deviznega tecaja deregulácija -e ž zmanjšanje obsega oblastnega normiranja in nadzora tako, da se nekatera javnopravna razmerja prepustijo prostemu trgu, saj se opredelijo kot zasebnopravna derelíkcija -e ž 1. . opustítev (2) 2. v mednarodnem pravu odrek dolocenemu delu ozemlja ali državni lastnini derivatívna pravíca -e -e ž . izvedęna pravíca (1, 2) derivatívna pridobítev pravíce -e -tve --ž . izvedęna pridobítev pravíce derivatívno právno pravílo -ega -ega -a s . izvedęno právno pravílo derogácija -e ž delno ali popolno preneha­nje veljavnosti splošnega pravnega akta, navadno zaradi sprejetja novega splošnega pravnega akta derogácija pristójnosti -e --ž izkljucitev D pristojnosti sodišca ali upravnega organa, ki je po zakonu pristojen za odlocanje derogacíjska klávzula -e -e ž 1. pravna dolocba v splošnem pravnem aktu, s katero se doseže delno ali popolno prenehanje veljavnosti drugega splošnega pravnega akta 2. v mednarodnem pravu . skládnostna klávzula descendénca -e ž . potómstvo desuetudo -- [desuetúdo] (lat.) . nasprótni obicáj deténcija -e ž . imétništvo deténtor -ja m . imétnik detomňr -ôra m kaznivo dejanje uboja otroka, ki ga izvrši mati med porodom ali neposredno po njem devalvácija -e ž v ekonomiji zmanjšanje vrednosti domace valute v primerjavi s tujo valuto v sistemu trdnega deviznega tecaja devastacíjska tôžba -e -e ž tožba hipotekar­nega upnika proti zastavitelju, ki zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremicnine, da opusti takšna dejanja devinkulácija -e ž 1. izbris vinkulacijske klavzule na vrednostnem papirju ali opustitev dolocbe o vinkulaciji s spremembo statuta delniške družbe 2. sprememba imenskega vrednostnega papirja v prinosniški vredno­stni papir ali ordrski vrednostni papir devízna klávzula -e -e ž v ekonomiji . valútna klávzula (2) devízni tecáj -ega -a m v ekonomiji cena enote ene valute, izražena s številom enot druge valute S: menjálni tecáj devízni trg -ega -a m v ekonomiji trg, na katerem se srecujeta ponudba deviz in povpraševanje po devizah devolúcija pristójnosti -e --ž . prevzčm pristójnosti devolutívno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo zoper odlocbo sodišca ali upravnega organa, o katerem odloca višje sodišce ali višji organ dezintegrírano podjétje -ega -a s podjetje, ki je organizirano v vec locenih obratih dežúrstvo -a s organizacijska kategorija, pri kateri v casu navzocnosti delavca nadelovnem mestu prihaja do menjavanja stanja pripravljenosti na delo in dejanskega dela d'Hondtov sistém -ega -a [dóntov] m sistem najvišjega povprecja, po katerem se med kandidatne liste ali politicne stranke v proporcionalnem volilnem sistemu delijo poslanski mandati dies a quo -- -- -- [díes a kvó] (lat.) . rélativni rók dies ad quem -- -- -- [díes at kvém] (lat.) . absolútni rók diferenciálna délovna rénta -e -e -e ž v ekonomiji delovna renta, ki je presežek dohodkov nad dohodki mejnega enostav­nega dela diferenciálna prevózna tarífa -e -e -e ž tarifa, obracunana po razlicnih kriterijih cene prevoza diferenciálna zemljíška rénta -e -e -e ž v ekonomiji zemljiška renta, ki presega dohodek, ki ga prinese zadnje najslabše še obdelano zemljišce diferenciálni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dodaten dohodek bolj produktivnih proi­ zvodnih faktorjev difúzna ustavnosódna presója -e -e -e ž . razpršęna ustavnosódna presója digitálna upráva -e -e ž . é-upráva digitálni podpís -ega -a m . é-podpís digitálno potrdílo -ega -a s potrdilo o identifi­kaciji, s katerim oseba izkazuje istovetnost v digitalnem okolju dihotomíja kaznívih ravnánj -e -- --ž delitev kaznivih ravnanj na kazniva dejanja in prekrške dilatórni rók -ega -a m . odlóžni rók (2) dilatórni ugôvor -ega -a m . odlóžni ugôvor dinámicna konkurénca -e -e ž inovacijska konkurenca, praviloma s poudarkom na novih produktih, kar obicajno vodi v menja­vanje tržnih voditeljev dinámicni nabávni sistém -ega -ega -a m postopek elektronske oddaje javnega narocila, ki ga odda le en osrednji organ in je med celotnim obdobjem veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje diplomacíja -e ž v mednarodnem pravu zunanja politika in dejavnost države v mednarodnih odnosih diplomát -a m 1. uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, ki opravlja diplomatske funkcije 2. v mednarodnem pravu uslužbenec mednarodne organizacije, ki opravlja diplomatske funkcije diplomátska imunitéta -e -e ž v mednarodnem pravu procesna ovira pravnim postopkom proti posamezniku, državi, mednarodni organizaciji ali njihovemu premoženju v tuji državi, kadar se zatrjuje kršitev materialnopravne norme diplomátska intervéncija -e -e ž v mednarodnem pravu posredovanje države z diplomatskimi sredstvi, npr. za mirno rešitev spora diplomátska izkáznica -e -e ž v mednarodnem pravu uradni dokument, ki ga izda ministr­stvo za zunanje zadeve države sprejemnice tujemu diplomatu in izkazuje identiteto, status diplomata diplomátska korespondénca -e -e ž v mednaro­dnem pravu korespondenca med diplomatskim predstavništvom in državo pošiljateljico ali med državami, ki imajo vzpostavljene diplo­matske odnose diplomátska misíja -e -e ž v mednarodnem pravu . diplomátsko predstávništvo diplomátska nóta -e -e ž v mednarodnem pravu uradno pisno komuniciranje med vladami držav, navadno napisano v tretji osebi ednine na uradnem papirju z državnim grbom in naslovom, datumom, pošiljatelje­vimi zacetnicami in žigom diplomátska pogájanja -ih pogájanj s mn. v mednarodnem pravu pogajanja med predstav­niki subjektov mednarodnega prava, ki se redno uporabljajo v diplomatski praksi za doseganje dogovorov, vkljucno z mirnim reševanjem mednarodnih sporov diplomátska pošíljka -e -e ž v mednarodnem pravu zapecatena, jasno oznacena vreca ali zaboj, ki vsebuje zgolj uradne dokumente in predmete, namenjene uradni rabi, zaradi cesar uživa visoko stopnjo zašcite in je ni dovoljeno ne odpirati ne zadrževati S: diplo­mátska póšta, diplomátska valíza diplomátska póšta -e -e ž v mednarodnem pravu . diplomátska pošíljka diplomátska sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu ukrep, ki ga država sprejme glede neke druge države zaradi nestrinjanja z njeno politiko ali ravnanjem, npr. odpoklic velepo­slanika, prekinitev diplomatskih odnosov diplomátska valíza -e -e ž v mednarodnem pravu . diplomátska pošíljka diplomátska zašcíta -e -e ž v mednarodnem pravu D diplomatski ali pravni ukrepi, ki jih država po svoji prosti presoji sprejme za zašcito svojega državljana, ki mu je bila v tuji državi prizadejana škoda s kršitvijo njegovih pravic diplomátski agčnt -ega -ęnta m v mednarodnem pravu vodja diplomatskega predstavništva ali clan diplomatskega osebja predstavništva diplomátski arhív -ega -a m v mednarodnem pravu arhiv, ki vsebuje dokumente in predmete, namenjene uradni rabi diplomatskega predstavništva, in je vedno in povsod nedo­takljiv, ne sme biti zasežen ali zadržan zaradi pregleda in v nobenem pravnem postopku v državi sprejemnici ne more biti predložen kot dokazno gradivo diplomátski azíl -ega -a m v mednarodnem pravu azil, ki ga država v svojem diplomatskem predstavništvu nudi tujcu, ki je preganjan zaradi politicnih razlogov diplomátski ceremoniál -ega -a m v medna­rodnem pravu pravila vljudnosti, kurtoazije, ki dolocajo oblike in nacin medsebojnih uradnih stikov predstavnikov držav in mednarodnih organizacij, katerih namen je izkazovanje casti in spoštovanja diplomátski jęzik -ega -íka m v mednarodnem pravu jezik, ki je v dolocenem obdobju splošno sprejet kot jezik uradnega obcevanja v diplomatskih odnosih med državami in mednarodnimi organizacijami diplomátski kurír -ega -ja m v mednarodnem pravu oseba, ki je pooblašcena, da prenese diplo­matsko pošiljko od pošiljatelja k naslovniku in zato uživa nekatere privilegije imunitete, ki so nujni za opravljanje te funkcije diplomátski odnôsi -ih odnôsov m mn. v medna­rodnem pravu uradni stiki med državami, mednarodnimi organizacijami, ki potekajo prek organov za zunanje zastopanje diplomátski pótni líst -ega -ega -a m v mednarod­nem pravu potna listina, ki se izda osebam, ki potujejo v tujino zaradi opravljanja dolocene državne naloge, navadno diplomatskemu osebju diplomátski predstávnik -ega -a m v mednarod­nem pravu oseba, ki uradno predstavlja svojo državo v diplomatskih odnosih z drugo državo ali mednarodno organizacijo diplomátski privilégij -ega -a m v mednarodnem pravu izvzetje diplomatov in diplomatskih predstavništev države pošiljateljice iz mate-rialnih dolocb notranje zakonodaje države D sprejemnice, države sedeža ali države gosti­teljice diplomátski protokól -ega -a m v mednarodnem pravu uradna in družabna pravila, ki dolocajo oblike in nacine izkazovanja casti in spošto­vanja v medsebojnih uradnih stikih pred­stavnikov držav in mednarodnih organizacij, zlasti glede državnega ceremoniala diplomátski státus -ega -a m v mednarodnem pravu poseben položaj, ki vkljucuje dolocene privi­legije in imunitete in ga uživajo organi za zunanje zastopanje države ali mednarodne organizacije diplomátski vízum -ega -a m v mednarodnem pravu vizum, ki ga država sprejemnica izda osebam, ki na njeno ozemlje potujejo in na njem dolocen cas bivajo zaradi opravljanja dolocenih državnih nalog, navadno clanom diplomatskega predstavništva in njihovim družinskim clanom diplomátski zbňr -ega zbôra m v mednarodnem pravu vsi diplomatski predstavniki, akredi­tirani v doloceni državi sprejemnici pod vodstvom vodje diplomatskega zbora diplomátsko právo -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja diplomatske odnose med državami na bilateralni in multilateralni ravni, pravni položaj diplomatskih predstav­ništev in predstavnikov v tujini, tudi medna­rodnih funkcionarjev, in doloca njihove naloge ter zagotavlja njihov mednarodno­pravni status, privilegije in imunitete diplomátsko predstávništvo -ega -a s v mednarodnem pravu predstavništvo države v drugi državi ali pri mednarodni organizaciji S: diplomátska misíja direkcíja -e ž organ v sestavi ministrstva za izvajanje upravnih in z njimi povezanih stro­kovnih nalog, npr. direkcija za infrastrukturo direktíva -e ž v pravu EU pravni akt sekundarne zakonodaje Eu, ki državam clanicam Eu nalaga dosego dolocenih ciljev, pušca pa jim izbiro glede oblike in metod potrebnih naci­onalnih ukrepov diréktna demokracíja -e -e ž . nčposrédna demokracíja diréktna diskriminácija -e -e ž . nčposrédna diskriminácija diréktna izvršba otrôkovih stíkov -e -e -- --ž . nčposrédna izvršba otrôkovih stíkov diréktna škóda -e -e ž . nčposrédna škóda diréktna tôžba -e -e ž 1. tožba oškodovanca proti zavarovalnici, pri kateri ima oškodo­valec, npr. povzrocitelj prometne nesrece, sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo tretjim osebam 2. v pravu EU . nčposrédna tôžba diréktna volílna pravíca -e -e -e ž . nčposrédna volílna pravíca diréktna vzrócnost -e -i ž . nčposrédna vzrócnost diréktne volítve -ih volítev ž mn. . nčposrédne volítve diréktni dávek -ega -vka m . nčposrédni dávek diréktni dokŕz -ega -áza m . nčposrédni dokŕz diréktni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem storilec protipravnega dejanja hoce, da nastane dolocena posledica diréktni prevňz -ega -ôza m prevoz potnikov, prtljage ali stvari do namembnega kraja diréktni ucínek -ega -nka m v ekonomiji . dohód­ kovni ucínek diréktni zastópnik -ega -a m . nčposrédni zastópnik diréktno zastópanje -ega -a s . nčposrédno zastópanje diréktor obcínske upráve -ja -- --m . tájnik óbcine direktorát -a m organizacijska enota ministr­stva, oblikovana za del upravnega podrocja dela ministrstva disciplínska kázen -e -zni ž kazen, ki jo posebna disciplinska komisija izrece mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja v prevzgojnem domu ali zaporniku v zaporu zaradi kršitve hišnega reda, pravil o delovni disciplini in odredb uradnih oseb disciplínska kršítev -e -tve ž 1. kršitev pogod­benih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja 2. kršitev statutarnih ali disciplin­skih pravil neke organizacije, npr. odvetniške zbornice disciplínska odgovórnost -e -i ž odgovornost delavca za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja disciplínska sánkcija -e -e ž sankcija, dolocena v zakonu ali kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, ki jo lahko izrece deloda­jalec disciplinsko odgovornemu delavcu S: disciplínski ukrčp disciplínski cénter za mladolétnike -ega -tra -- --m do leta 1995 zavod, v katerega sodišce odda mladoletnega storilca kaznivega dejanja za nekaj ur na dan ali za nekaj dni v prevzgojo disciplínski orgán -ega -a m organ, ki odloca o disciplinski odgovornosti, npr. clanov društva, odvetniške zbornice, sodnikov, študentov na univerzi disciplínski postópek -ega -pka m 1. postopek, v katerem pristojni disciplinski organ ali delo­dajalec v skladu s postopkovnimi zahtevami, npr. s pisno obdolžitvijo, zagovorom delavca, sodelovanjem sindikata, ugotavlja disciplin­sko odgovornost delavca in izbere disciplin­sko sankcijo 2. postopek, v katerem pristojni disciplinski organ, npr. študijska komisija, razsodišce društva ali zbornice, ugotavlja disciplinsko odgovornost študenta, clana društva ali zbornice in izbere disciplinsko sankcijo disciplínski ukrčp -ega -épa m . disciplínska sánkcija disénz -a m . nčsporazúm disimulírani právni pôsel -ega -ega -sla m . prikríti právni pôsel disjunktívno právno pravílo -ega -ega -a s . alternatívno právno pravílo disjunktívno vprašánje -ega -a s vprašanje, s katerim se zaslišancu vsiljujeta dva alterna­tivna, izkljucujoca se odgovora diskónt -a m . odbítek (1) diskontíranje -a s v ekonomiji izracunavanje sedanje vrednosti bodocih donosov diskóntna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, s katero centralna banka diskontira vrednostne papirje, ki jih morajo banke predložiti v zastavo, ce želijo dobiti posojilo diskóntni kredít -ega -a m . eskóntni kredít diskrecíja -e ž . prôsti preudárek diskrecíjska pravíca -e -e ž . prôsti preudárek diskriminácija -e ž 1. neupraviceno razliko­vanje, ki temelji na posameznikovem spolu, rasi, barvi kože, jeziku, veri, politicnem ali drugem prepricanju, narodnostnem ali socialnem izvoru, pripadnosti narodni manjšini, rojstvu ali drugi osebni okoli-šcini, zaradi katerega se komu prizna manj pravic ali ugodnosti v primerjavi z drugimi D 2. neenako obravnavanje dveh ali vec bistveno enakih dejanskih okolišcin diskriminatórna céna -e -e ž cena, pri kateri podjetje s prevladujocim položajem brez utemeljenega razloga enemu kupcu ali vec kupcem zaracunava višje cene in s tem zlorabi svoj prevladujoci položaj dispénz -a m neuporaba ali spregled pravne dolocbe pri posameznem primeru dispozícija kaznívega dejánja -e -- --ž opis kaznivega dejanja v zakonu, v katerem so doloceni njegovi znaki dispozícija stránk -e --ž razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom ali z drugimi upravice­nji, ki jih imajo v postopku dispozitív -a m . izrčk dispozitívna dolócba -e -e ž pravna dolocba, ki zavezuje le, ce se stranki na podlagi avto­nomije volje ne sporazumeta drugace dispozitívna lístina -e -e ž listina, s katero se neposredno ustanavlja, spreminja ali oblikuje neka pravica ali pravno razmerje, npr. menica, oporoka, sodna odlocba, upravna odlocba S: konstitutívna lístina dispozitívni predpís -ega -a m . dispozitívno právno pravílo dispozitívni rók -ega -a m rok, ki je dolocen z dispozitivnim pravnim pravilom in velja zgolj pogojno, npr. ce stranke niso same dolocile roka v konkretni zadevi dispozitívno nacęlo -ega -a s . nacęlo dispozi­tívnosti (1, 2) dispozitívno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki zavezuje le, ce se stranki na podlagi avtonomije volje ne sporazumeta drugace S: dispozitívni predpís dispozitívno právo -ega -a s pravo, ki zavezuje, ce se stranki na podlagi avtonomije volje ne sporazumeta drugace S: ius dispositivum dispozitívno procésno dejánje -ega -ega -a s procesno dejanje stranke ali udeleženca v postopku, katerega izvršitev ali neizvršitev je odvisna izkljucno od njegove volje distáncna meníca -e -e ž menica, pri kateri sta kraj izdaje in kraj placila razlicna distáncna prodája -e -e ž prodajna pogodba, po kateri je potrebno blago prepeljati distáncni cék -ega -a m cek, pri katerem sta D kraj izdaje in kraj placila razlicna distáncni pôsel -ega -sla m pravni posel, pri katerem sta pogodbeni stranki v razlicnih krajih distribúcija -e ž 1. . distribucíjska pogódba 2. v ekonomiji . razdelítev distribucíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se dajalec distribucije zaveže distri­buterju prodajati blago zaradi nadaljnje prodaje, distributer pa se poleg nakupa blaga zaveže pospeševati prodajo tega blaga na dolocenem trgu S: distribúcija (1), pogódba o distribúciji distribucíjsko volílo -ega -a s volilo, pri katerem zapustnik prepusti dedicu ali komu drugemu, da izbere volilojemnike iz doloce­nega kroga oseb distributęr -ja m stranka distribucijske pogodbe, ki kupuje blago od dajalca distri­bucije za nadaljnjo prodajo in pospešuje prodajo tega blaga distributívno navezovánje -ega -a s v medna­rodnem zasebnem pravu kolizijsko pravilo, ki omogoca uporabo vec pravnih sistemov za posamezne subjekte, za faze razmerja ali njegove elemente S: deljęno navezovánje diverzifikácija proizvóda -e --ž v ekonomiji preoblikovanje proizvoda, da se razlikuje od podobnih proizvodov diverzíja -e ž kaznivo dejanje, katerega namen je unicenje pomembnih objektov, npr. gospodarskih objektov, prometnih sredstev ali naprav, vodne infrastrukture dividénda -e ž 1. delež bilancnega dobicka delniške družbe, ki odpade na delnico 2. dohodek, dosežen na podlagi lastniškega deleža ali njemu podobnega vložka, npr. delitev dobicka v družbi z omejeno odgo­vornostjo, prikrito izplacilo dobicka dividéndna obvéznica -e -e ž obveznica, ki imetniku zagotavlja vrnitev glavnice, dolocene obresti in dolocen del zaslužka S: obvéznica s pravíco do dobícka dividéndni kupón -ega -a m kupon, ki se odreže od kuponske pole in predloži za izplacilo dividende dívja privatizácija -e -e ž . dívje lastnínjenje dívje lastnínjenje -ega -a s prisvojitev državne lastnine ali lastniških deležev v nasprotju z veljavnimi predpisi ali drugacen nezakoniti ali neeticni prenos lastništva iz javnega v zasebni sektor S: dívja privatizácija dívji lňv -ega lôva m . nčzakoníti lňv dívji ribolňv -ega -ôva m . nčzakoníti ribolňv dnévna céna -e -e ž cena, oblikovana na trgu na dolocen dan dnévna migrácija -e -e ž dnevna selitev med krajem prebivališca in krajem zaposlitve za potrebe opravljanja dela dnévni délovni cŕs -ega -ega cása m 1. casovno obdobje na enoto dneva, katerega trajanje je odvisno od dolocitve delovnega casa s pogodbo o zaposlitvi in od razporeditvepolnega delovnega casa na število dni v tednu 2. delovni cas v obdobju enega dneva, ki je dolocen glede na organizacijo dela v izmenah dnévni pocítek -ega -tka m pocitek, ki obsega doloceno število zaporednih ur med dvema zaporednima delovnima dnevoma in se ne všteva v delovni cas dnévnica -e ž denarni prejemek, namenjen povracilu stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju dolocenih del in nalog na službenem potovanju doajén diplomátskega zbôra -a -- --m v medna­rodnem pravu . vódja diplomátskega zbôra dobáva blagá -e --ž obdavcljiva transakcija v sistemu davka na dodano vrednost v obliki ekonomskega prenosa pravice do razpolaga­nja z opredmetenimi stvarmi dobáva -e ž obveznost prodajalca iz prodajne pogodbe dobáva storítev -e --ž . oprávljanje storítev dobávni rók -ega -a m rok, v katerem je treba blago dostaviti kupcu dóber gospodár -ega -ja m standard ravnanja, po katerem mora ravnati stranka v obliga­cijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti in je merilo za presojo krivde dobícek -cka m v ekonomiji razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki v dolocenem casovnem obdobju S: profít dôbra upráva -e -e ž javna uprava, ki je pri izvajanju oblasti in javnih služb ucinko-vita, vendar strankam zagotavlja skupek procesnih pravic obrambe, npr. izjaviti se, preden je odlocba izdana, prejeti nepristransko in obrazloženo odlocitev v razumnem roku dôbra véra -e -e ž zavest subjekta o pravni upravicenosti do cesa S: bona fides dôbre šége -ih šég ž mn. splošno sprejeta družbena prepricanja o pravilnem ravnanju, ki se štejejo za zavezujoca zaradi svoje ustaljenosti dôbre uslúge -ih uslúg ž mn. v mednarodnem pravu sredstvo za mirno reševanje sporov, ko tretja stran, npr. država, mednarodna organiza­cija, posameznik, skupina posameznikov, vzpostavi stik med sprtima stranema, da zacneta, pospešita ali nadaljujeta pogajanja, ne da bi podajala vsebinske predloge za mirno rešitev spora S: prijáteljske uslúge dôbri poslôvni obicáji -ih -ih obicájev m mn. pravni standard o obveznem ravnanju pri izpolnjevanju obveznosti gospodarskih subjektov dobrína -e ž v ekonomiji sredstvo za zadovoljeva­nje clovekovih potreb dôbro uprávljanje -ega -a s upravljanje, ki celovito združuje demokraticno in ucin­kovito izvajanje oblasti po nacelih pravne države, preprecevanja korupcije, participa­cije družbenih skupin in posameznih oseb, transparentnosti, odgovornosti in ucinkovi­tosti S: dôbro vladovánje dôbro vladovánje -ega -a s . dôbro uprávljanje dobrovérna posést -e -i ž posest, pri kateri posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvari ni upravicen imeti v posesti dobrovérni lastníški poséstnik -ega -ega -a m posestnik, ki ima voljo imeti stvar za svojo, vendar ne ve ali ne more vedeti, da ni upravicen imeti stvari v posesti kot svoje S: domnévni lastník dobrovérni nčlastníški poséstnik -ega -ega -a m posestnik, ki ne ve ali ne more vedeti, da ni upravicen imeti stvari v posesti, npr. najemnik, zakupnik, užitkar, zastavni upnik dobrovérni poséstnik -ega -a m oseba, ki ne ve in ne more vedeti, da ni upravicena do posesti stvari dobrovérni pridobítelj -ega -a m pridobitelj, ki ne ve ali ne more vedeti, da s stvarjo, ki jo je pridobil, odsvojitelj ni bil sposoben razpolagati dodána dôba -e -e ž obdobje zunaj zava­rovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine v pokojnin­skem in invalidskem zavarovanju in se ne D upošteva pri izracunu višine pravic dodátek -tka m del place, dolocen z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki pripada delavcu zaradi dela v posebnih pogojih dela, npr. nocno delo, nadurno delo, nedeljsko delo dodátek za délovno dôbo -tka -- -- --m del place, ki pripada delavcu za vsako dopol­njeno leto delovne dobe dodátek za négo otrôka -tka -- -- --m družinski prejemek, namenjen ublažitvi stroškov staršev pri skrbi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo dodátek za pomóc in postréžbo -tka -- -- -- --m denarna dajatev, ki se zagotavlja v primeru odvisnosti od oskrbe drugega, ko upravicenec ne more samostojno opravljati vseh ali vecine osnovnih življenjskih potreb dodátek za velíko družíno -tka -- -- --m letni družinski prejemek, namenjen družini s tremi ali vec otroki, ki so mlajši od 18 let ali so jih starši dolžni preživljati še v casu šolanja dodátna déla -ih dél s mn. dela, ki niso vkljucena v gradbeno pogodbo, ampak se o njih stranki dogovorita pozneje S: poznęjša déla dodátni kapitál -ega -a m vplacan kapital, ki presega vplacilo deleža v osnovnem kapitalu dodátni várstveni certifikát -ega -ega -a m izkljucna pravica industrijske lastnine, ki se podeli za patentirani proizvod, za katerega je treba pred pricetkom gospodarskega izkori-šcanja izvesti uradni postopek odobritve dodátno délo -ega -a s delo, ki ga mora delavec opravljati prek polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega casa, namenjeno zgolj odpravljanju ali preprecevanju posledic v primerih naravne ali druge nesrece ali ko se ta nesreca neposredno pricakuje, in se ne upošteva kot nadurno delo dodátno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s zasebno zdravstveno zavarovanje za kritje stroškov zdravstvenih storitev in z njimi povezanih storitev, zdravil, medicin­skih pripomockov in izplacevanje denarnih zneskov, ki se ne zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju S: nŕdstándardno zdrávstveno zavarovánje dodelítev otrôka -tve --ž . odlócitev o vzgóji in várstvu otrôka D dodeljęni sodník -ega -a m sodnik, ki je zaradi izjemno povecanega obsega dela ali drugih zakonitih razlogov zacasno napoten v službo na drugem sodišcu ali organu dogmáticna razlága -e -e ž razlaga pravne dolocbe, ki jo oblikujeta pravna znanost in pravna stroka S: znánstvena razlága dogôvor bóljšega kúpca -a -- --m klavzula v prodajni pogodbi, po kateri prodajalec lahko odstopi od pogodbe, ce v dolocenem roku najde boljšega kupca S: in diem addictio dogôvor o mirovánju -a -- --m dogovor o zacasnem zastoju dolocenega postopka, statusa ali pravic in obveznosti dogôvor o razdelítvi trga -a -- -- --m kartelni sporazum, s katerim si najmanj dve podjetji razdelita trg in s tem omejita tržno konkurenco dogôvor za kaznívo dejánje -a -- -- --m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki se z drugo osebo dogovori, da bosta izvršili težje kaznivo dejanje dogovorjęna lastnóst stvarí -e -i --ž lastnost, ki jo pogodbeni stranki posebej dolocita dohódek -dka m v ekonomiji sredstva, ki jih v dolocenem casovnem obdobju za svojo aktivnost v proizvodnem procesu dobijo proizvodni faktorji dohodkôvna elásticnost -e -i ž odziv povpra­ševane kolicine na spremembo dohodka dohodkôvna hitróst króženja denárja -e -i -- --ž v ekonomiji razmerje med nacionalnim dohodkom in kolicino denarja v obtoku dohodkôvna obvéznica -e -e ž obveznica, katere imetnik je upravicen do obresti le, ce ima izdajatelj dobicek dohodkôvni cénzus -ega -a m . dohódkovni pogňj (1, 2) dohodkôvni pogňj -ega -ója m 1. dolocitev meje dohodka, nad katero je socialno zavarovanje, npr. pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovanje S: dohódkovni cénzus 2. dolocitev meje dohodka za pridobitev socialne pomoci S: dohódkovni cénzus dohodkôvni ucínek -ega -nka m v ekonomiji ucinek spremembe realnega dohodka, ki je povezan s spremembo mejne koristnosti denarja S: diréktni ucínek dohodnína -e ž davek od dohodkov fizicnih oseb dokapitalizácija -e ž vnos premoženja v kapi­talsko družbo zaradi povecanja osnovnega kapitala dokŕz -áza m 1. . dokázno srédstvo 2. . dokázno gradívo 3. rezultat dokazne presoje, ki je podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odlocitev dokŕz nasprótja -áza --m dokaz, katerega namen je, da se ovrže izpodbojna pravna domneva, npr. domneva o resnicnosti vsebine javne listine dokazílo -a s . dokázno srédstvo dokazílo o patentíranju -a -- --s pisno dokazilo pristojne ustanove, ki se predloži po podelitvi patenta in dokazuje, da izum izpolnjuje vse pogoje za podelitev patenta dokázna lístina -e -e ž listina, ki poroca o nekem dejstvu ali dogodku, npr. izpisek iz maticne knjige, spricevalo, racun dokázna móc -e -í ž sposobnost dokaza, da pri organu, ki vodi postopek, ustvari prepricanje o obstoju dejstev, ki se z njim dokazujejo dokázna océna -e -e ž . dokázna presója dokázna podlága -e -e ž . dokázno gradívo dokázna prepôved -e -i ž pravilo, ki prepove­duje uporabo kakega dokaznega sredstva, metode dokazovanja ali dokazovanja dolocenih dejstev dokázna presója -e -e ž presoja, ali je neko dejstvo dokazano ali ne, ki jo opravi sodišce ali upravni organ na podlagi v postopku izvedenih dokazov S: dokázna océna dokázni postópek -ega -pka m del sodnega, upravnega ali drugega postopka, namenjen izvajanju dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, pomembnih za odlocitev dokázni prędlog -ega -óga m predlog stranke ali drugega udeleženca postopka, naj sodišce ali upravni organ izvede dolocen dokaz dokázni prędmet -ega -éta m predmet, upora­bljen v dokaznem postopku dokázni sklčp -ega sklépa m sklep, s katerim sodišce ali upravni organ odloci, katere dokaze bo izvedel za ugotovitev dejstev, pomembnih za odlocitev dokázni stándard -ega -a m stopnja spoznanja, ki je potrebna, da neko dejstvo velja za dokazano dokázno bręme -ega -éna s 1. v civilnem procesnem pravu obveznost stranke v postopku, dadokaže trditev, na katero opira svoj zahtevek ali ugovor S: onus probandi 2. v kazenskem procesnem pravu obveznost upravicenega tožilca predlagati dokaze o dejstvih, na katera opira svoj zahtevek S: onus probandi 3. v upravnem procesnem pravu obveznost upravnega organa in strank, da dokažejo pravno pomembna dejstva S: onus probandi dokázno gradívo -ega -a s gradivo, na podlagi katerega sodišce ali upravni organ odloci o obstoju pravno pomembnih dejstev, npr. izpovedba price S: dokŕz (2), dokázna podlága dokázno pravílo -ega -a s 1. zakonsko pravilo, ki doloca, da je mogoce obstoj nekega dejstvadokazovati samo z dolocenim dokaznim sredstvom 2. zakonsko pravilo, ki doloca, na podlagi katerih dokazov ali dokaznega standarda lahko sodišce ali upravni organ neko dejstvo šteje za dokazano dokázno srédstvo -ega -a s sredstvo, ki sodniku ali upravnemu organu omogoca ali posreduje cutno zaznavanje za ugoto­vitev pravno pomembnih dejstev, in sicer ogledni predmet, listina, mnenje izvedenca, izpovedba price ali stranke S: dokŕz (1), dokazílo dokazovánje -a s dejavnost sodišca ali upravnega organa in strank, pric in izveden­cev, ki obsega izvedbo posameznih dokazov in njihovo oceno dokazovánje smrti -a --s predložitev dokazila o smrti zapustnika sodišcu, npr. izpiska iz maticnega registra, odlocbe o razglasitvi pogrešanca za mrtvega dokláda -e ž dodatek k pravicam, npr. otroški dodatek, ali obveznostim, npr. lokalni dodatek k državni dajatvi dokoncáni poskús kaznívega dejánja -ega -a -- --m poskus kaznivega dejanja, pri katerem storilec izvrši vse znake, prepove­dana posledica pa še ni nastopila dokoncáni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki ne bo vec predmet proizvodne obdelave in gre v koncno uporabo dokoncáno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, pri katerem so izvršeni vsi znaki kaznivega dejanja in je nastopila tudi prepovedana posledica dokôncna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, zoper katero ni ali ni vec mogoce vložiti pritožbe v upravnem postopku, zaradi cesar odlocitev postane praviloma izvršljiva, mogoce pa jo je izpodbijati v upravnem D sporu dokôncni dédic -ega -a m dedic, ki dedišcino sprejme izrecno ali molce s konkludentnim ravnanjem ali do izdaje sklepa o dedovanju ne poda izjave o odpovedi dedišcini dokôncnost -i ž lastnost posamicnega upravnega akta, da zoper njega ni ali ni vec dopustno vložiti pritožbe v upravnem postopku doktrína acte clair -e -- -- [ákt klęr] ž v pravu EU doktrina, po kateri Sodišcu Eu v predhodno odlocanje ni treba predložiti vprašanja glede prava Eu, katerega pravilna razlaga je ocitna doktrína acte éclairé -e -- -- [ákt ekleré] ž v pravu EU doktrina, po kateri Sodišcu Eu v predhodno odlocanje ni treba predložiti vprašanja glede prava Eu, o katerem je Sodišce Eu že odlocilo v drugi zadevi doktrína -e ž 1. teoreticno analiziranje, poja­snjevanje in osmišljanje pozitivnega prava, sodne prakse in posameznih pravnih insti­tutov 2. v mednarodnem pravu nauk priznanih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki se uporablja kot pomožno sredstvo pri ugota­vljanju in razlagi formalnih virov mednaro­dnega prava doktrína nčposrédnega ucínka -e -- --ž . nacęlo nčposrédnega ucínka doktrína ultra vires -e -- -- [últra víres] ž 1. . teoríja ultra vires 2. v pravu EU doktrina o neveljavnosti aktov in ukrepov Eu, ki presegajo dodeljene pristojnosti 3. v medna­rodnem pravu pravilo, po katerem država ali mednarodna organizacija odgovarja tudi za ravnanje državnih organov, organov mednarodnih organizacij in njihovih agentov ter oseb z njihovimi pooblastili, ceprav ti ravnajo prek podeljenih pooblastil ali brez njih dokumentárni akreditív -ega -a m izjava akreditivne banke, da bo po predložitvi dolocenih dokumentov izplacala upravi-cencu akreditiva dolocen denarni znesek S: D/c, L/c dokumentárni cék -ega -a m cek, pri katerem je izplacilo vezano na predložitev blagovnih listin dokumentárni inkáso -ega -a m placilo, pri katerem banka za placilo posreduje dokumente o blagu S: D/P dokumentárni placílni nálog -ega -ega -a m D v pravdnem postopku placilni nalog, ki ga sodišce izda, ce je tožbi za izdajo placilnega naloga priložena verodostojna listina dokúpljena dôba -e -e ž obdobje, v katerem zavarovanec ni vkljucen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se pa šteje v zavarovalno dobo, ce zavarovanec placuje prispevke, zato omogoca predcasno upokojitev in posledicno trajno znižano starostno pokojnino dôlg zapušcíne -á --m obveznost, ki nastane šele po smrti zapustnika, to je po uvedbi dedovanja, npr. stroški pogreba, popisa in cenitve zapušcine dolgorócni kredít -ega -a m kredit z zapadlo­stjo, daljšo od enega leta dolgorócno financíranje -ega -a s v ekonomiji financiranje z rocnostjo, daljšo od enega leta dolgorócno posojílo -ega -a s posojilo z zapa­dlostjo, daljšo od enega leta dolgotrájna brezpôselnost -e -i ž brezposel­nost, ki traja vec kot eno leto dolgotrájna oskrba -e -e ž oskrba za opravlja­nje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, namenjena osebam z zmanjšano, izgubljeno ali nepopolno pridobljeno telesno, duševno, intelektualno ali custveno samostojnostjo, npr. zaradi starosti ali invalidnosti dolgotrájno brezpôselna oséba -- -e -e ž brezposelna oseba, pri kateri brezposelnost traja dlje casa, praviloma dlje kot eno leto dolócena rába -e -e ž posebni carinski postopek, ki zajema postopek zacasnega uvoza blaga in postopek sprostitve blaga za posebno rabo dolocítev kázni -tve --ž 1. predpisanje kazni za kaznivo dejanje z zakonom 2. odmera kazni za kaznivo dejanje v sodbi dolocljíva terjátev -e -tve ž terjatev, ki ni dolocno opredeljena, a jo je mogoce oprede­liti na podlagi drugih elementov obligacij­skega razmerja dolócni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem storilec protipravnega dejanja predvidi posledico v tisti obliki, v kateri tudi nastane S: dolus determinatus dolózno kaznívo dejánje -ega -ega -a s . naklépno kaznívo dejánje dolus -- [dólus] (lat.) . naklčp (1, 2) dolus coloratus -- -- [dólus kolorátus] (lat.) . obárvani naklčp dolus determinatus -- -- [dólus determinátus] (lat.) . dolócni naklčp dolus generalis -- -- [dólus generális] (lat.) . splôšni naklčp dolus praemeditatus -- -- [dólus premedi­tátus] (lat.) . premíšljeni naklčp dolus repentinus -- -- [dólus repentínus] (lat.) . nenádni naklčp dôlžna skrbnost -e -i ž ravnanje, ki se zahteva od odgovorne osebe dôlžni nadzňr -ega -ôra m skrbnost, s katero je dolžan ravnati nadzornik dolžník -a m 1. stranka obligacijskega ali javnopravnega razmerja, ki je dolžna izpolniti obveznost do upnika S: débitor 2. stranka v izvršilnem postopku, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev dolžníkov dolžník -ega -a m oseba, proti kateri ima dolžnik terjatev, na katero upnik predlaga izvršbo S: trétjedolžník dolžníkova zamúda -e -e ž zamuda, pri kateri dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v casu njene dospelosti S: izpolnítvena zamúda dolžníški fináncni instrumčnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji pravni posel, na podlagi katerega nastaneta financno sredstvo ene stranke in financni dolg druge stranke, npr. obveznica, zakladna menica dolžníški instrumčnt -ega -ęnta m iztožljiva pisna obljuba vracila dolga dolžníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pripada imetniku pravica zahtevati od izdajatelja vracilo osnovne glavnice in pripadajocih obresti ob njihovi dospelosti, npr. obveznica dolžnóst izpolnítve obvéznosti -i -- --ž nacelo, po katerem mora dolžnik izpolniti obveznost tako, kot je dogovorjeno S: pacta sunt servanda (1) dolžnóst lojálnega sodelovánja -i -- --ž . nacęlo lojálnega sodelovánja dolžnóst prežívljanja -i --ž dolžnost preživ­ninskega zavezanca, da zagotovi sredstva za življenje preživninskemu upravicencu, npr. otroku, zakoncu, staršem S: preživnínska dolžnóst dolžnóst prícanja -i --ž dolžnost osebe, ki jo sodišce ali upravni organ povabi kot prico, da se vabilu odzove in odgovarja na posta­vljena vprašanja, razen ce obstajajo razlogi, zaradi katerih lahko odkloni pricanje ali odgovor na posamezna vprašanja dolžnóst skúpnega življęnja -i -- --ž dolžnost zakoncev živeti skupaj, kar je pogoj npr. za obstoj pravice do preživljanja, nastajanje skupnega premoženja dolžnóstno upravícenje -ega -a s pravno dovoljeno ravnanje, ki ga je nosilec dolžan izvršiti zaradi pravno priznanega interesa tretjih oseb, npr. otrok, javnega interesa, in lahko zato svoj interes uveljavlja samo v okviru namena in socialne vezanosti takšnega upravicenja domáca arbitráža -e -e ž arbitraža s sedežem v Republiki Sloveniji, pri cemer so stranke lahko domace ali tuje osebe domáca arbitrážna odlócba -e -e -e ž arbitra­žna odlocba, ki jo izda domaca arbitraža domáce právo -ega -a s . nacionálno právo domáce sodíšce -ega -a s sodišce, ustano­vljeno na podlagi nacionalnega prava domicíl -a m 1. . stálno prebivalíšce 2. . sédež domiciliánt -a m oseba, ki v menico vpiše domiciliata domiciliát -a m oseba, ki naj placa menico za akceptanta domicilírana meníca -e -e ž menica, po kateri placilni kraj ni hkrati kraj prebivališca ali sedeža trasata, ampak kak drug kraj domicilírani cék -ega -a m cek, pri katerem kraj izplacila ni istoveten s krajem trasatovega sedeža domicílna držáva -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu država, kjer ima stranka stalno prebi­vališce domicílna klávzula -e -e ž menicna klavzula, s katero se doloci oseba, ki naj bi izpolnila obveznost za akceptanta domicílni princíp -ega -a m v mednarodnem zasebnem pravu . domicílno nacęlo domicílno nacęlo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu nacelo, po katerem je stalno prebivališce primarna osebna navezna okolišcina S: domicílni princíp domík -a m procesno dejanje izvršilnega sodišca, s katerim ponudniku, ki na D javni dražbi za nepremicnino ponudi najvišjo ceno, prizna pravico, da po placilu kupnine pridobi lastninsko pravico na tej nepremicnini domík zapušcíne -a --m . prisojílo dominus litis -- -- [dóminus lítis] (lat.) . gospodár postópka dominus negotii -- -- [dóminus negócii] (lat.) . poslôvni gospodár domnéva materínstva -e --ž domneva, da je mati otroka ženska, ki je rodila otroka S: presúmpcija materínstva domnéva nedôlžnosti -e --ž pravna domneva, da je vsakdo nedolžen, dokler ni s pravnomocno sodbo ugotovljeno nasprotno domnéva o popôlnosti lístine -e -- -- --ž domneva, po kateri pri oblicnem pravnem poslu velja za pogodbeno dogovorjeno le tisto, kar je izraženo v posebni obliki, skladni z zakonom ali voljo strank domnéva océtovstva -e --ž domneva, da je materin mož otrokov oce S: presúmpcija océtovstva domnéva oderúških obrésti -e -- --ž domneva, po kateri dogovor, v katerem obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za vec kot 50 odstotkov presega predpisano obrestno mero zamudnih obresti, velja za oderuško pogodbo, pri cemer to ne velja za gospodarske pogodbe domnéva pristójnosti -e --ž v nekaterih pravnih sistemih nacelo ureditve zvezne države, po katerem državna pristojnost, ki ni izrecno dolocena v zvezni ustavi kot zvezna pristoj­nost, pripada zveznim enotam, kot so države, kantoni, republike domnéva solidárnosti -e --ž pravna domneva, po kateri so dolžniki pri deljivi obveznosti, nastali z gospodarsko pogodbo, upniku odgovorni solidarno, razen ce je solidarnost dolžnikov s pogodbo izkljucena domnéva ustávnosti -e --ž pravna domneva, da je zakon ali drug predpis skladen z ustavo, dokler se v postopku ustavnosodne presoje ne ugotovi njegova protiustavnost domnéva vzrócnosti -e --ž domneva, po kateri vzrok za škodo, nastalo zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, izvira iz te stvari ali dejavnosti, razen ce se dokaže D drugace domnéva zakonítosti -e --ž pravna domneva, da je zakon ali drug predpis skladen z ustavo, dokler se v postopku ustavnosodne presoje ne ugotovi njegova protiustavnost domnévana krívda -e -e ž krivda, za katero se predpostavlja, da je oškodovalceva, zato je oškodovancu ni treba dokazovati domnévana pristójnost -e -i ž v pravu EU . implicítna pristójnost domnévna privolítev -e -tve ž 1. privolitev, izražena z molkom ali konkludentnim ravnanjem 2. v medicinskem pravu privolitev v zdravljenje ali medicinski poseg, ki dejansko ni bila podana, ker obstajajo okolišcine, ki to preprecujejo, npr. nezavest pacienta, lahko pa se domneva, da bi v takšen poseg privolila vsaka razumna oseba domnévna vólja -e -e ž volja, ki ni izrecno izražena, a nanjo lahko sklepamo iz posame­znikovih predhodnih ravnanj ali izjav domnévni dédic -ega -a m oseba, ki misli, da ima pravni naslov za dedovanje domnévni lastník -ega -a m dobroverni lastniški posestnik, ki je upravicen vložiti publicijansko tožbo domnévni právni naslňv -ega -ega -ôva m pravni naslov, za katerega dolocena oseba misli, da ga ima, ceprav ta ne obstaja S: putatívni právni naslňv domnévni preklíc oporóke -ega -a --m . molcéci preklíc oporóke domnévni storílec kaznívega dejánja -ega -lca -- --m oseba, zoper katero se vodi kazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja, npr. osumljenec, obdolženec, obtoženec domnévni umík tôžbe -ega -a --m umik tožbe, ki ni posledica izjave tožece stranke, temvec njene opustitve procesnih dejanj, npr. neplacila sodne takse S: fiktívni umík tôžbe, konkludéntni umík tôžbe, presumírani umík tôžbe domnévni umík zahtévka -ega -a --m umik zahtevka v upravnem postopku, dolocen z zakonom, zaradi strankinih procesnih opustitev, npr. neopravicene odsotnosti z naroka S: konkludéntni umík zahtévka domnévno priznánje dęjstev -ega -a --s priznanje dejstev, ki ni posledica izjave stranke, temvec tega, da jih izrecno ne zanika S: konkludéntno priznánje dęjstev, molcéce priznánje dęjstev, presumírano priznánje dęjstev domovínsko právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu . právo državljánstva donatio sub modo -- -- -- [donácijo sub módo] (lat.) . darílna pogódba z breménom donátorska pogódba -e -e ž . pogódba o donáciji dopolnílna odlócba -e -e ž odlocba, ki jo izda sodišce ali upravni organ, ce s prej izdano odlocbo ni bilo odloceno o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka dopolnílna sôdba -e -e ž sodba, ki jo izda sodišce na predlog stranke, ce se naknadno ugotovi, da s prej izdano sodbo ni bilo odloceno o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka dopolnílna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki jo izda upravni organ, ce se naknadno ugotovi, da s prej izdano delno odlocbo ni bilo odloceno o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka dopolnílne volítve -ih volítev ž mn. . nadoméstne volítve dopolnílno délo -ega -a s delovno razmerje s krajšim delovnim casom, najvec 8 ur tedensko, v katerem delavec, sicer zaposlen za polni delovni cas, s soglasjem svojega delodajalca pri drugem delodajalcu opravlja deficitarni poklic ali vzgojno-izobraževalno, kulturno-umetniško ali raziskovalno delo S: dopolnílno délovno razmérje dopolnílno délovno razmérje -ega -ega -a s . dopolnílno délo dopolnílno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki dopolnjuje pomen drugega pravnega pravila s sestavino, ki mu manjka S: dopolnjujóce právno pravílo, supletórno právno pravílo dopolnílno vprašánje -ega -a s vprašanje, namenjeno zapolnitvi vrzeli v izpovedbi zaslišanca dopolnílno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s zasebno zdravstveno zavarovanje za kritje razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in drugih z njimi povezanih storitev, zdravil in medicinskih pripomockov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihovo polno vrednostjo S: zdrávstveno zavarovánje za doplacíla dopolnítev zemljíške knjíge -tve -- --ž posebni zemljiškoknjižni postopek v primeru, ko zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in njenega vpisa ni mogoce opraviti po splošnih pravilih ter ce predlaga­telj verjetno izkaže svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico na tej zemljiški parceli dopolnjujóce právno pravílo -ega -ega -a s . dopolnílno právno pravílo dopúst za négo in várstvo otrôka -a -- -- -- -- --m do leta 2014 . stárševski dopúst dopustítev -tve ž predmet izpolnitve, pri kateri mora dolžnik upniku dovoliti poseg v svojo pravico dopústna gestíja -e -e ž opravljanje tujega posla, ki je dovoljeno, ker bi sicer nastala škoda ali bila zamujena ocitna korist dopústnost kázenskega pregôna -i -- --ž izpolnjenost predpostavk za zacetek in tek sodnega kazenskega postopka dopušcęna revizíja -e -e ž revizija, ki jo dopusti vrhovno sodišce, kadar oceni, da je od njegove odlocitve mogoce pricako­vati odlocitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse dorásla oséba -e -e ž . polnolétna oséba dosmrtni užítek -ega -tka m užitek, ki preneha s smrtjo užitkarja dosmrtni zapňr -ega -ôra m prostostna kazen, ki se izvršuje do smrti storilca kaznivega dejanja dosmrtno prežívljanje -ega -a s zagotavljanje sredstev za življenje do smrti preživninskega upravicenca, dolocenih z zakonom ali s pogodbo o dosmrtnem preživljanju dospéla meníca -e -e ž . zapádla meníca dospéle obrésti -ih obrésti ž mn. . zapádle obrésti dospélost -i ž lastnost obveznosti, da ji potece izpolnitveni rok, zaradi cesar je izterljiva S: zapádlost dostávnica -e ž listina prevoznika s podatki o blagu in prevozniku, ki je blago dostavil dotácija -e ž socialni transfer, ki ga širša enota oblasti nameni ožji enoti oblasti ali drugemu nosilcu javne porabe za kritje rednih izdatkov, ce mu primanjkuje sredstev za izvajanje nalog dovolílnica -e ž javna listina, s katero se D dovoljuje doloceno ravnanje, ki je sicer dovoljeno le pod dolocenimi pogoji, npr. listina, s katero se dovoljuje vozilu, ki je regi­strirano zunaj Republike Slovenije, pristop na ceste v Republiki Sloveniji in vožnjo po njih dovolílno sodíšce -ega -a s sodišce, pristojno za odlocanje o tem, ali je izvršba dovoljena dovóljena sámopomóc -e -í ž pravica vsakogar, da prepreci kršitev pravice, ce ji grozi nepo­sredna nevarnost, pri cemer mora biti to ravnanje nujno za zašcito pravice in ustrezati okolišcinam, v katerih kršitev nastane dovoljęnje za jávno priredítev -a -- -- --s upravna odlocba, s katero krajevno pristojna upravna enota dovoli zbiranje in druženje na javnem kraju in doloci potrebne ukrepe v javnem interesu, npr. za varnost udeležencev dovoljęnje za kázenski pregňn -a -- -- --s dovoljenje državnega organa, brez katerega v primerih, dolocenih z zakonom, kazenski postopek zoper posameznika ni mogoc, npr. dovoljenje državnega zbora za kazenski pregon poslanca ali sodnika, dovoljenje ministra za pravosodje dovoljęnje za prebívanje -a -- --s upravna odlocba, s katero pristojni organ dodeli pravico dolocenemu posamezniku za vstop v državo, zacasno prebivanje za dolocen namen ali za stalno prebivanje dovoljujóce právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca, da se sme naslo­ vljenec na dolocen nacin vesti ali ravnati S: permisívno právno pravílo doživljęnjska rénta -e -e ž renta, ki jo zava­rovalnica izplacuje zavarovalnemu upravi-cencu življenjskega zavarovanja od nastopa zavarovalnega primera do njegove smrti drážba -e ž prodaja nepremicnin ali premicnin, pri kateri postane kupec tisti, ki ponudi najvišjo ceno Droopov kolícnik -ega -a [drópov] m 1. volilni kolicnik za delitev poslanskih mandatov, ki se izracuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste v volilni enoti, deli s ali premoženje delodajalca zaradi naravnih številom poslancev, ki se volijo v volilni in drugih nesrec ali pa obstaja nevarnost enoti, povecanim za enega 2. volilni kolicnik, takšnih nesrec po katerem se pri volitvah v državni zbor delijo poslanski mandati med liste kandi­datov pri delitvi mandatov na ravni volilne enote drséci devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji D devizni tecaj, ki je rezultat gibanja ponudbe in povpraševanja na deviznem trgu S: fleksibílni devízni tecáj, gibljívi devízni tecáj, plavajóci devízni tecáj, variabílni devízni tecáj drsna léstvica -e -e ž klavzula, ki doloca, da se višina narocnikove obveznosti pri podjemni pogodbi doloci glede na ceno za material, delo in druge elemente ob dolocenem casu na dolocenem trgu drúga instánca -e -e ž . drúga stôpnja drúga meníca -e -e ž . sekúnda drúga parentéla -e -e ž parentela, ki jo sesta­vljajo zapustnikovi starši in njihovi otroci drúga stôpnja -e -e ž stopnja odlocanja, na kateri sodišce ali upravni organ višje stopnje preizkuša pravilnost in zakonitost odlocbe, izdane na prvi stopnji S: drúga instánca drúge ávtorske pravíce -ih -ih pravíc ž mn. upravi-cenja, ki izvirajo iz avtorske pravice in avtorju omogocajo placilo dolocenih oblik rabe avtorskih del, npr. knjižnicno nadomestilo drúgi dédni réd -ega -ega -a m dedici, ki so upraviceni do zapušcine, ce ni dedicev prvega dednega reda, npr. zapustnikov zakonec, ce ni skupnih otrok, njegovi starši, posvojitelji in na podlagi vstopne pravice lahko tudi zapustnikovi bratje in sestre ali njihovi potomci drúgi osébni prejémek -ega -ega -mka m denarni prejemek iz delovnega razmerja, ki ni placilo za opravljeno delo ali povracilo dejansko nastalih stroškov v zvezi z delom, npr. regres za letni dopust, odpravnina ob upokojitvi drúgi stčber pokojnínskega zavarovánja -ega -bra -- --m . prostovóljno dodátno pokojnínsko zavarovánje drúgo délo zaradi izjémnih okólišcin -ega -a -- -- --s delo, ki se po vrsti in kraju opravlja­nja razlikuje od dela, dolocenega v pogodbi o zaposlitvi, in ga delavec zacasno opravlja brez sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, kadar je ogroženo življenje in zdravje ljudi drúgo mnęnje -ega -a s v medicinskem pravu mnenje za oceno istega zdravstvenega stanja in predvidenih postopkov zdravstvene oskrbe pacienta, ki ga poleg lececega zdravnika pripravi drug zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij istega ali drugega izvajalca zdravstvenih storitev drúgo primérno délo -ega -ega -a s delo, ki ga delavcu lahko odredi manjši delodajalec in za katero delavec izpolnjuje pogoje, vendar se zahteva ena stopnja nižje izobrazbe, ceprav je pogodba o zaposlitvi sklenjena za drugo delo drúgo ustrézno délo -ega -ega -a s delo, ki ga delavcu lahko odredi delodajalec in za katero delavec izpolnjuje pogoje ter se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, ceprav je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za drugo delo drugostôpenjska odlócba -e -e ž odlocba, ki jo izda drugostopenjski organ o utemeljeno­sti pritožbe zoper prvostopenjsko odlocbo drugostôpenjska sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce druge stopnje odloci o pritožbi zoper sodbo sodišca prve stopnje drugostôpenjska uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki jo izda drugostopenjski upravni organ, o utemeljenosti pritožbe zoper prvostopenjsko odlocbo ali sklep, npr. odlocba ministrstva o pritožbi zoper odlocbo upravne enote drugostôpenjski orgán -ega -a m organ, pristojen za odlocanje o pritožbi zoper prvo­stopenjski akt drugostôpenjski uprávni orgán -ega -ega -a m . uprávni orgán drúge stôpnje drugostôpenjsko sodíšce -ega -a s . sodíšce drúge stôpnje drúštvo -a s pravna oseba civilnega prava, ki se ustanovi z upravno odlocbo pristojnega organa na podlagi volje dolocenega števila oseb za uresnicevanje njihovih skupnih in nepridobitnih interesov drúžba civílnega práva -e -- --ž 1. družba brez statusa pravne osebe, ki nastane s pogodbo med vsaj dvema fizicnima ali pravnima osebama, ki se zavežeta, da si bosta s svojimi prispevki prizadevali doseci po zakonu dopustni skupni namen, kot je doloceno s pogodbo 2. pravna oseba, ki ni ustanovljena po javnem pravu drúžba hcérka -e -e ž . odvísna drúžba drúžba jávnega práva -e -- --ž 1. družba, ki ima dolocena pooblastila od države 2. družba, ki jo ustanovi država za opra­vljanje dolocenih nalog države in za katero veljajo posebni predpisi drúžba máti -e mátere ž gospodarska družba, ki na podlagi kapitalskega deleža ali pogodbe obvladuje drugo družbo drúžba pooblašcęnka -e -e ž družba, ki jo ustanovijo imetniki certifikatov ali delnicarji na podlagi delnic, pridobljenih v postopku lastninjenja družbenega premoženja drúžba v vecínski lásti -e -- -- --ž družba, v kateri ima druga družba vecinski delež drúžba z nčomejęno odgovórnostjo -e -- -- --ž K: d. n. o. gospodarska družba, v kateri družbeniki združujejo premoženje ali delo zaradi skupnega interesa in odgovarjajo za njene obveznosti z vsem svojim premo­ženjem, dobicek pa si praviloma delijo v enakih deležih S: do leta 1993 jávna drúžba drúžba z nčomejęno solidárno odgovór­ nostjo -e -- -- -- --ž do leta 1993 družba, v kateri vsi clani neomejeno in solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem drúžba z omejęno odgovórnostjo -e -- -- --ž K: d. o. o. gospodarska družba, v kateri je vsak izmed družbenikov udeležen z dolocenim vložkom in za obveznosti družbe ne odgovarja s svojim premoženjem drúžba z vecínskim déležem -e -- -- --ž družba, ki ima vecinski delež v drugi družbi drúžba za uprávljanje -e -- --ž gospodarska družba, ki upravlja s skupnim premoženjem ali z drugimi družbami drúžba za vzajémno zavarovánje -e -- -- --ž zavarovalnica, katere clani se s placilom prispevka na podlagi vzajemnosti zavarujejo zoper dolocene nevarnosti drúžba zasébnega práva -e -- --ž družba, ki jo ustanovijo fizicne in pravne osebe za razlicne namene in za katero veljajo splošni predpisi civilnega prava, npr. društvo, gospodarska družba, zasebni zavod drúžbena delítev déla -e -tve --ž v ekonomiji razdelitev proizvodnega procesa v vec delov, od katerih vsakega opravlja specializiran delavec ali skupina specializiranih delavcev drúžbena morála -e -e ž pravila in nacela, ki so v doloceni družbi pretežno sprejeta in opredeljujejo, kaj je pravilno in kaj zavržno ravnanje drúžbena pogódba -e -e ž 1. pogodba, s katero se vsaj dve osebi zavežeta, da si bosta priza- D devali doseci z zakonom dopusten skupni namen, dolocen v pogodbi S: societas, societétna pogódba 2. pogodba, s katero se ustanovi gospodarska družba, sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu in jo podpišejo vsi družbeniki S: societas, societétna pogódba drúžbeni mínimum -ega -a m v ekonomiji najmanjša kolicina življenjskih sredstev, brez katerih v danih družbenoekonomskih razmerah ni mogoce zagotoviti trajnega sodelovanja delavcev v proizvodnji drúžbeni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji vsota proizvodov vseh proizvodnih enot dolocenega narodnega gospodarstva v nekem obdobju drúžbenik -a m clan gospodarske družbe, ki vplaca delež v osnovni kapital družbe in na podlagi tega pridobi upravljavske in druge pravice v družbi drúžbi nevárno dejánje -- -ega -a s dejanje, s katerim se poškodujejo ali ogrozijo temeljne družbene vrednote družína -e ž življenjska skupnost otroka s starši S: óžja družína družínska drúžba -e -e ž družba civilnega prava ali gospodarska družba, v kateri so družbeniki clani družine, zaradi cesar se premoženje družbe ne deli med dedice, ampak ostane v funkciji podjetništva in tako povezuje generacije družínska mediácija -e -e ž mediacija, s katero se zunajsodno urejajo družinske zadeve med clani širše in ožje družine v navzocnosti mediatorja družínska pokojnína -e -e ž pokojnina, ki jo pridobijo družinski clani po umrlem zavaro­vancu, ki je dopolnil doloceno pokojninsko dobo, ali umrlem upokojencu družínska polítika -e -e ž sistem državnih ukrepov z družbenim vplivom na družinska razmerja družínska zadéva -e -e ž zadeva, ki jo urejajo dolocbe družinskega prava družínski pomocník -ega -a m družinski clan držáva mática -e -e ž v mednarodnem pravu država, ali oseba z istim stalnim prebivališcem, ki polnoletni invalidni osebi s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovira­nostjo nudi pomoc pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, zaradi cesar se lahko odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali zapusti trg dela D družínski prejémek -ega -mka m denarna dajatev, namenjena družini za ublažitev povecanih stroškov zaradi varstva, vzgoje in izobraževanja otrok družínsko podjétje -ega -a s podjetje družbe, v kateri so družbeniki pripadniki ene družine družínsko právo -ega -a s pravo, ki ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko zvezo, razmerja med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo in ukrepe za varstvo in koristi otrok držáva clánica -e -e ž država, ki je polno­pravno vkljucena v doloceno mednarodno organizacijo, npr. OZN, Eu, in sodeluje pri njenem delovanju držáva donátorka -e -e ž država, ki drugi državi da financno ali drugacno pomoc, npr. razvojno pomoc držáva -e ž pravno organizirana družbena skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast držáva garántka -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki navadno na podlagi mednarodne pogodbe varuje trajno nevtralnost dolocene države držáva gostíteljica -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki gosti diplomatski dogodek in zato priznava diplomatom držav pošiljateljic dolocene privilegije in imunitete držáva imenovánja -e --ž v mednarodnem pravu . držáva pošiljáteljica (1, 2, 3) držáva izvôra -e --ž 1. . držáva porękla 2. . izvórna držáva držáva kandidátka -e -e ž v mednarodnem pravu država, katere uradna prošnja za clanstvo v mednarodni organizaciji je sprejeta in lahko zacne s pristopnimi pogajanji držáva mandatárka -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki po pooblastilu druge države, skupine držav ali mednarodne organizacije izvrši doloceno nalogo ki upravlja ozemlja, ki so od nje geografsko locena držáva naslédnica -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki nastane po ozemeljskih spremem-bah nekega obmocja in nasledi mednarodno­pravni položaj države predhodnice S: držáva sukcésorka držáva nčclánica -e -e ž . trétja držáva (2) držáva nčpogódbenica -e -e ž . trétja držáva (1) držáva podpísnica -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki s svojim podpisom izrazi namero, da se bo zavezala z mednarodno pogodbo, kar lahko stori z ratifikacijo, s sprejetjem ali z odobritvijo držáva pogódbenica -e -e ž država, ki jo zavezuje dolocena mednarodna pogodba držáva porękla -e --ž država, v kateri je blago proizvedeno ali bistveno predelano S: držáva izvôra (1) držáva pošiljáteljica -e -e ž 1. v mednarodnem pravu država, ki prek svojega stalnega pred­stavništva ali konzulata in njegovega osebja vzdržuje diplomatske in konzularne odnose z državo sprejemnico S: držáva imenovánja 2. v mednarodnem pravu država, ki pošlje svoje diplomatsko osebje v državo gostiteljico za izvedbo diplomatske naloge S: držáva imeno­vánja 3. v mednarodnem pravu država, ki pošlje svoje diplomatsko predstavništvo in osebje predstavništva v državo sedeža mednarodne organizacije S: držáva imenovánja držáva prebivalíšca -e --ž država, v kateri oseba obicajno prebiva in v kateri je središce njenih življenjskih interesov držáva pregôna -e --ž v mednarodnem pravu država, ki skladno z mednarodnim pravom preganja osumljence mednarodnih kaznivih dejanj, npr. pirate držáva prvega azíla -e -- --ž v mednarodnem pravu država, kjer oseba prvic zaprosi za azil držáva sédeža -e --ž v mednarodnem pravu država, ki gosti sedež mednarodne organizacije držáva sprejémnica -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki ima z državo pošiljateljico vzpo­stavljene diplomatske in konzularne odnose in sprejme njeno diplomatsko in konzularno predstavništvo ter njegovo osebje S: rezidéncna držáva, sprejémna držáva držáva sukcésorka -e -e ž v mednarodnem pravu . držáva naslédnica držáva tranzíta -e --ž država, ki ni država izvora ali namembna država, cez katere ozemlje poteka cezmejni prehod ljudi ali promet z blagom S: prehódna držáva, tranzítna držáva držáva upravícenka -e -e ž država, s katero je sklenjen dogovor o sodelovanju z dolo-cenimi ugodnostmi, npr. tretja država v razmerju do Eu držáva zaposlítve -e --ž država, v kateri je delavec migrant zaposlen ali opravlja placano dejavnost držáva zašcítnica -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki nudi zašcito osebam, ki niso njeni državljani, na obmocju druge države, npr. ko ni diplomatskih odnosov, v casu oboro­ženih spopadov, pri zašciti manjšin S: síla zašcítnica državlján trétje držáve -a -- --m 1. državljan države, ki ni podpisnica dolocene mednaro­dne pogodbe ali clanica mednarodne orga­nizacije 2. državljan države, ki ni ne država tranzita ne ciljna država državljánska nčpokóršcina -e -e ž javno in nenasilno protipravno ravnanje, s katerim posameznik ali skupina izraža svoje nestri­njanje s predpisom ali oblastnim ravnanjem državljánska pobúda -e -e ž v pravu EU pobuda, s katero državljani iz vec držav clanic Eu Evropsko komisijo pozovejo k pripravi zako­nodajnega akta o dolocenem vprašanju državljánska vôjna -e -e ž v mednarodnem pravu oboroženi spopad med državnimi oboro­ženimi silami in uporniškimi skupinami, ki želijo prevzeti oblast v državi državljánske pravíce -ih pravíc ž mn. v mednarod­nem pravu pravice prve generacije, ki varujejo cloveka kot osebo in jih praviloma ni mogoce razveljaviti niti v izrednih razmerah, npr. pravica do življenja, prepoved mucenja državljánske svobôšcine -ih svobôšcin ž mn. pravice, ki izhajajo iz statusa državljanstva, npr. volilna pravica na parlamentarnih volitvah državljánsko nacęlo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu nacelo, po katerem je državljanstvo primarna osebna navezna okolišcina državljánstvo -a s upravnopravno razmerje in politicna vez med posameznikom in državo, iz katerih izhajajo politicne, socialne in druge pravice, dolžnosti in privilegiji državljana državljánstvo Evrópske uníje -a -- --s v pravu EU status, ki ga samodejno pridobijo vsi državljani držav clanic Eu in iz katerega zanje izhajajo pravice in dolžnosti, dolocene D v temeljnih pogodbah Eu, ki državljanstva države clanice ne nadomešca, ampak mu je dodan državljánstvo po mednárodni pogódbi -a -- -- --s v mednarodnem pravu državljanstvo, ki ga posameznik na novo pridobi na podlagi sporazuma med dvema ali vec državami državljánstvo po ródu -a -- --s državljanstvo, ki ga posameznik pridobi na podlagi drža­vljanstva staršev državljánstvo z naturalizácijo -a -- --s 1.  državljanstvo, ki ga posameznik pridobi z upravno odlocbo na podlagi poteka pred­pisane dobe dejanskega in neprekinjenega življenja v državi S: rédna naturalizácija 2.  državljanstvo, ki ga posameznik pridobi zaradi koristi države in ostalih pogojev, ki jih doloca zakon S: izrédna naturalizácija državljánstvo z rôjstvom -a -- --s državljan­stvo, ki ga pridobi otrok, rojen ali najden na obmocju dolocene države, ce sta oce in mati neznana, ce ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva držávna jávna slúžba -e -e -e ž javna služba, za katere organizacijo in upravljanje je odgo­vorna država, npr. na podrocju zdravstva, šolstva, kulture, socialnega varstva, materi­alne infrastrukture, zlasti vzdrževanja javnih cest, distribucije elektricne energije držávna lastnína -e -e ž premoženje v lasti države držávna męja -e -e ž v mednarodnem pravu meja, ki locuje obmocje ene države od obmocja druge države ali od obmocja, ki ni pod suverenostjo nobene države držávna męja na mórju -e -e -- --ž v mednarod­nem pravu zunanja meja teritorialnega morja držávna odškodnína -e -e ž odškodnina, ki jo država dodeli osebam, ki utrpijo hudo poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolecine, zlasti žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, in se ne more izplacati iz drugih virov držávna pokojnína -e -e ž do leta 2012 posebna socialna pomoc osebam, starejšim od 65 let, brez zadostnih sredstev za preživetje, za katero sredstva zagotavlja država iz proracuna, izplacuje pa jo zavod za pokoj­ninsko in invalidsko zavarovanje držávna pomóc -e -í ž 1. pomoc v obliki financnih sredstev ali druge ugodnosti iz D javnih sredstev 2. v pravu EU pomoc države clanice Eu ali druge javne oblasti, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posa­meznega blaga in tako prizadene trgovino med državami clanicami Eu držávna pripádnost právne osébe -e -i -- --ž v mednarodnem pravu pripadnost državi glede na pravo, po katerem je bila pravna oseba usta­novljena, izjemoma glede na njen sedež držávna prisíla -e -e ž oblastni ukrepi, s katerimi državni organi ukrepajo zaradi uresnicitve nekega cilja tako, da subjekt lahko tudi proti svoji volji kaj stori, opusti ali trpi S: držávna represíja držávna pristójnost -e -i ž v pravu EU pristojnost, ki ni prenesena na Eu in ostaja v izkljucni pristojnosti države clanice Eu držávna represíja -e -e ž . držávna prisíla držávna revizíjska komisíja -e -e -e ž samo­stojen in neodvisen državni organ, ki nadzirazakonitost postopkov in zagotavlja pravno varstvo ponudnikov pri javnem narocanju držávna slúžnost -e -i ž v mednarodnem pravu pravica ene države, da uporablja del ozemlja druge države držávna subvéncija -e -e ž v ekonomiji financna ali v naravi dana pomoc države fizicni ali pravni osebi držávna suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu vrhovna oblast države nad njenim ozemljem, stvarmi in ljudmi na njem in njenimi drža­vljani ne glede na to, kje so držávna štipéndija -e -e ž štipendija, namenjena spodbujanju izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravi-cencev ter vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje, ker je višina obratnosoraz­merna z dohodki družinskih clanov držávna upráva -e -e ž sistem upravnih organov države, katerih naloga je priprava zakonov in njihovo izvrševanje s podza­konskimi predpisi, spremljanje stanja v družbi, izvajanje inšpekcijskega in drugih oblik nadzora, odlocanje o pravicah in obveznostih strank v upravnem postopku ter izvajanje drugih upravnih nalog države držávna uredítev -e -tve ž 1. sistem pravnih pravil in nacel, ki dolocajo oblikovanje, organizacijo in pristojnosti najpomembnej­ših državnih organov in odnose med njimi 2. pravno razmerje med osrednjo državno oblastjo in ožjimi teritorialnimi enotami, npr. federativna državna ureditev, unitarna državna ureditev držávna volílna komisíja -e -e -e ž kolegijski volilni organ na ravni države, ki skrbi za zakonitost volitev držávna zakládnica -e -e ž v ekonomiji organi­zacijska enota na državni ravni, ki upravlja z državnim denarjem držávne volítve -ih volítev ž mn. volitve, na katerih se izbirajo clani zakonodajnega organa ali predsednik države držávni dôlg -ega -á m 1. v ekonomiji znesek, ki ga centralna država dolguje svojim posojiloda­jalcem S: jávni dôlg 2. v ekonomiji znesek, ki ga centralna država, obcine in skladi socialnega zavarovanja dolgujejo svojim posojilodajal­cem S: jávni dôlg držávni izpít -ega -a m izpit, ki ga organizirajo državni organi in je predpogoj za opravljanje dolocenih funkcij, poklicev ali del držávni odvétnik -ega -a m javni uslužbenec, ki zastopa državo pri njenih premoženjskih in drugih pravicah in interesih pred domacimi, tujimi in mednarodnimi sodišci, upravnimi in drugimi organi držávni orgán -ega -a m organ, ki je del državne organizacije in nima samostojne pravne osebnosti, ima pa zakonsko dolocene, praviloma oblastne pristojnosti, npr. državni zbor, vlada, ministrstvo, inšpektorat, sodišce, varuh clovekovih pravic držávni poglavár -ega -ja m navadno enoosebni organ, ki predstavlja državo in je vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil S: šéf držáve držávni pravobranílec -ega -lca m do leta 2017 funkcionar, ki zastopa državo v premoženj­ skopravnih in drugih zadevah pred sodišci držávni prevrŕt -ega -áta m hitra, navadno nasilna sprememba družbenega in politic­nega življenja v državi držávni prostórski réd -ega -ega -a ž splošni pravni akt, s katerim so dolocena pravila urejanja prostora za zagotavljanje kako­vostnih življenjskih razmer v mestih in na podeželju, ohranjanja prepoznavnih znacil­nosti in vrednot prostora ter poenotenja pravil na ravni države držávni referéndum -ega -a m referendum, ki se razpiše na obmocju celotne države držávni sekretár -ega -ja m funkcionar v vladi ali državni upravi, ki ga imenuje vlada za pomoc ministru pri opravljanju njegove funkcije in za opravljanje najzahtevnejših del v vladi ali ministrstvu držávni simból -ega -a m simbol, ki uradno predstavlja državo, njene narodne, zgodo­vinske, kulturne, vrednostne in druge znacil­nosti, npr. zastava, grb, himna držávni svčt -ega svéta m predstavniško telo, ki je drugi dom slovenskega parlamenta in v katerem so zastopniki gospodarstva, negospo­darstva in samoupravnih lokalnih skupnosti držávni svétnik -ega -a m clan državnega sveta, ki zastopa interese gospodarstva, negospo­darstva in samoupravnih lokalnih skupnosti držávni tožílec -ega -lca m funkcionar, pristojen za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj in za vlaganje dolocenih procesnih aktov v civilnih in upravnih zadevah, kadar je za to pristojen držávni udár -ega -a m s silo izvedena sprememba državne oblasti držávni zbňr -ega zbôra m predstavniško in zakonodajno telo, ki je prvi dom slovenskega parlamenta držávno odvétništvo -ega -a s državni organ, ki opravlja strokovne naloge na podrocju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja pred sodišci in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišci in tujimi arbi­tražami ter pred mednarodnimi sodišci in mednarodnimi arbitražami držávno ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, ki sodi pod suverenost države in obsega kopno, notranje morske vode, teritorialno morje, zracni prostor nad temi prostori in podzemlje pod njimi držávno podjétje -ega -a s javno podjetje, nad katerim lahko državna oblast neposredno ali posredno izvaja prevladujoc vpliv držávno posojílo -ega -a s posojilo, pri katerem je posojilodajalec država držávno právo -ega -a s pravo, ki zajema predpise o državni organizaciji, njenih najvišjih organih, o pristojnostih in razmerjih med njimi in v odnosu do posameznika držávno pravobranílstvo -ega -a s do leta 2017 D samostojni in neodvisni državni organ, ki državo zastopa v postopkih pred domacimi in tujimi sodišci in drugimi organi ter opravlja druge naloge, dolocene z zakonom držávno tožílstvo -ega -a s državni organ, v okviru katerega opravljajo svoje funkcije državni tožilci DŠ -ęša [dečš] m krat. . dávcna števílka dualízem kázenskih sánkcij -zma -- --m pravna ureditev, po kateri se kazenske sankcije delijo na kazni in varnostne ukrepe S: dvótírnost kázenskih sánkcij dubióza -e ž . dvomljíva terjátev dumping -a [dámping] m prodaja blaga v tujini po ceni, ki je nižja od stroškov dumpinška céna -e -e [dámpinška] ž 1. v eko ­nomiji cena, opredeljena z izenacitvijo mejnih izdatkov in mejnih dohodkov na podtrgu z višjo elasticnostjo povpraševanja pri cenovni diskriminaciji 2. v ekonomiji cena, nižja od normalne cene za neko blago, ki je v rabi na nekem drugem trgu, npr. domacem trgu ali trgu tretje države duopól -a m tržni položaj, pri katerem sta na trgu dva ponudnika ali povpraševalca duopsón -a m . nabávni duopól dušévna bolecína -e -e ž bolecina, priznana kot nepremoženjska škoda, ki nastane zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in casti, okrnitve svobode, okrnitve osebnostne pravice, smrti bližnjega ali težke invalidnosti svojca dvódómni parlamčnt -ega -ęnta m parlament, ki ga sestavljata dve loceni zbornici, navadno oblikovani na drugacen nacin, ki sodelujeta v zakonodajnem postopku, lahko tudi pri izvrševanju drugih pristojnosti dvójezícno obmócje -ega -a s obmocje države, na katerem je dolocen vec kot en uradni jezik, npr. jezik tam živece avtohtone narodne manjšine dvójna drúžba -e -e ž komanditna družba, dvólastníštvo -a s v mednarodnem pravu lastništvo v kateri je komplementar kapitalska zemljišc na obeh straneh državne meje družba dvójna kaznívost -e -i ž . identitéta nórme dvójna koincidénca -e -e ž v ekonomiji pojav v gospodarstvu z blagovno menjavo, ko imata dva gospodarska subjekta blago, ki ga želita D medsebojno zamenjati dvójna obdavcítev -e -tve ž obremenitev predmeta obdavcitve z vec istovrstnimi davki, npr. davkom na dohodek, davkom na premoženje S: veckrátna obdavcítev dvójna vecína -e -e ž v pravu EU kvalificirana vecina pri glasovanju Sveta, ki je dosežena, ce za predlog glasuje vsaj 55 odstotkov držav clanic Eu, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov celotnega prebivalstva Eu dvójna volílna pravíca -e -e -e ž volilna pravica, pri kateri ima volivec na istih volitvah dva glasova dvójna zakónska zvéza -e -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki sklene zakonsko zvezo, ceprav je že v zakonski zvezi z drugo osebo S: bigamíja dvójni monopól -ega -a m monopol na trgu ponudbe in povpraševanja hkrati dvójno državljánstvo -ega -a s upravnopravno razmerje in politicna vez med posamezni­kom in dvema državama, npr. v primeru pridobitve državljanstva po rodu, kadar je otrok rojen v mešani zakonski zvezi in to omogocajo predpisi obeh držav dvójno zavarovánje -ega -a s zavarovanje stvari pri dveh ali vec zavarovalnicah pred isto nevarnostjo, za isti zavarovalni interes in isti cas, pri katerem seštevek zavarovalnih vsot presega vrednosti zavarovane stvari dvókróžni volílni sistém -ega -ega -a m . volílni sistém absolútne vecíne dvólastník -a m v mednarodnem pravu oseba, ki ima v lasti zemljišce na obeh straneh državne meje dvólastníška prepústnica -e -e ž v mednarodnem pravu javna listina, ki dvolastniku dovoljuje prehod državne meje na obmocju njegovega dvolastništva dvólastníški prehňd -ega -óda m v mednarodnem pravu mejni prehod, kjer lahko dvolastniki prehajajo državno mejo dvóm -a m najnižja stopnja materialne resnice, za katero velja, da so razlogi, ki potrjujejo resnicnost nekega dejstva, enako verjetni kot razlogi, ki ne potrjujejo resnicnosti tega dejstva dvomljíva terjátev -e -tve ž terjatev, pri kateri je uspešnost uveljavljanja negotova S: dubióza dvópólnost odlócanja -i --ž v ekonomiji neenakost subjektov, ki odlocajo o proizvod­nji, v primerjavi s subjekti, ki odlocajo o potrošnji dvórni dobavítelj -ega -a m . stránka okvírnega sporazúma dvóstránska mednárodna pogódba -e -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba med dvema subjektoma mednarodnega prava S: bílaterálna pogódba dvóstránska sôdba -e -e ž sodba, s katero odloci sodišce v pravdnem postopku na podlagi procesnega gradiva, ki ga prispevata obe stranki, in na podlagi njunih nasprotu­jocih si predlogov S: kontradiktórna sôdba dvóstránski ákt -ega -a m v mednarodnem pravu akt, ki ga skleneta dve stranki in izraža politicno zavezo ali mednarodnopravni dogovor med njima dvóstránski obvéznostni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel obligacijskega prava, ki nastane s soglasjem volj dveh ali vec strank, npr. pogodba dvóstránski právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki vsebuje izjavi volje dveh strank, ki sta med seboj skladni, npr. pogodba, sklep dvóstránski sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba med dvema državama S: bílaterálni sporazúm dvóstránsko právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki ga mora sodišce ali upravni organ vrociti nasprotni stranki, da nanj lahko odgovori dvóstránsko procésno dejánje -ega -ega -a s procesno dejanje, ki ucinkuje samo, ce se z njim strinja nasprotna stranka, npr. umik tožbe po tem, ko je bila vrocena toženi stranki dvóstránsko zavezujóca pogódba -- -e -e ž pogodba, pri kateri obveznost nastane za obe stranki, zaradi cesar je vsaka stranka istocasno upnik in dolžnik dvótírnost kázenskih sánkcij -i -- --ž . dualízem kázenskih sánkcij dvótírnost upráve -i --ž organizacija in delovanje uprave na lokalni ravni, pri katerem državna uprava in uprava samo­upravne lokalne skupnosti neodvisno izvajata vsaka svoje upravne pristojnosti E edícijska dolžnóst -e -i ž dolžnost osebe, ki ima v posesti listino ali drugo stvar, potrebno v dokazne namene, da jo izroci na zahtevo sodišca ali drugega organa edícijski sklčp -ega sklépa m v pravdnem postopku sklep, s katerim sodišce na predlog stranke nasprotni stranki ali drugi osebi naloži, naj predloži listino, potrebno v dokazne namene edíkt -a m . jávno naznanílo ediktálni postópek -ega -pka m . oklícni postópek edína meníca -e -e ž menica, ki je izdana v enem samem izvodu S: príma meníca, sóla meníca efékt -a m serijski vrednostni papir, ki imetniku prinaša periodicno zapadle zahtevke, npr. obveznica, delnica efektívna dávcna stôpnja -e -e -e ž davcna stopnja, ki kaže razmerje med ugotovljeno davcno obveznostjo in višino predmeta obdavcitve pred obdavcitvijo, npr. celoten dohodek pred obdavcitvijo, pri cemer davcno obveznost zmanjšujejo negativni davki, ki jih prejme davcni zavezanec S: dejánska dávcna stôpnja efektívna klávzula -e -e ž menicna klavzula, ki doloca, da mora biti menica placana v denarju, navedenem v menici efektívna oblást -e -í ž v mednarodnem pravu . dejánska oblást držáve efektívna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki bremeni kreditojemalca in poleg pogodbene obrestne mere upošteva še nacin obrestovanja in vse stroške, ki jih je kreditojemalec dolžan poravnati S: dejánska E obréstna méra efektívni délovni cŕs -ega -ega cása m delovni cas, v katerem je delavec na razpolago delo­dajalcu in izpolnjuje svoje delovne obvezno­sti iz pogodbe o zaposlitvi efektívni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, izracunan kot tehtano povprecje menjalnih razmerij med domaco valuto in valutami najpomembnejših trgovinskih partneric É-knjíga -e ž do leta 1995 posebna glavna knjiga, v katero se vpisuje etažna lastnina ekolóška konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri se podjetniški cilj poskuša doseci s tržno strategijo, ki temelji na okolju prijaznem proizvodnem postopku ali materialu ekolóška táksa -e -e ž . okóljska dajátev ekolóško právo -ega -a s . právo várstva okólja ekonométricni modél -ega -a m v ekonomiji model, ki opredeljuje statisticni odnos med ekonomskimi kolicinami, znacilnimi za proucevani ekonomski fenomen ekonometríja -e ž v ekonomiji veda, ki s statistic­nimi in matematicnimi metodami preverja hipoteze in napoveduje bodoca gibanja ekonomíja delítve -e --ž ekonomski model, ki omogoca izposojo ali najem sredstev v lasti drugih subjektov ekonomíja -e ž 1. . gospodárstvo 2. družbena veda, ki proucuje rabo omejenih sredstev za proizvodnjo dobrin in storitev ter njihovo razdelitev med ljudmi ekonomíja obséga -e --ž ekonomija, ki omogoca stroškovni prihranek zaradi vecje kolicine proizvedenih istovrstnih dobrin in storitev ekonomíja povézanosti -e --ž . ekonomíja razpôna ekonomíja raznovrstnosti -e --ž . ekonomíja razpôna ekonomíja razpôna -e --ž ekonomija, ki omogoca stroškovni prihranek zaradi proizvodnje vec vrst dobrin in storitev S: ekonomíja povézanosti, ekonomíja raznovrstnosti ekonómska blokáda -e -e ž v mednarodnem pravu . gospodárska blokáda E ekonómska cóna -e -e ž obmocje znotraj posamezne države, v katerem je mogoce opravljati dolocene gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji in z uporabo davcnih ugodnosti, ki ne veljajo za osebe, ki istovr­stne dejavnosti v tej državi opravljajo izven tega obmocja ekonómska dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, ki je na razpolago v kolicini, manjši od potreb ekonómska in monetárna uníja -e -- -e -e ž zveza držav, namenjena zbliževanju njihovih gospodarstev ter uvedbi in delovanju skupne valute S: gospodárska in denárna uníja ekonómska ěreverzibílnost -e -i ž nezmožnost opustiti doloceno gospodarsko dejavnost, ne da bi v podjetju nastali visoki stroški ekonómska móc -e -í ž v davcnem pravu sposobnost za placilo davkov, ki se meri po dohodku, potrošnji in premoženju S: ekonómska sposóbnost (2) ekonómska polítika -e -e ž v ekonomiji politika, ki se ukvarja z uravnavanjem delovanja gospodarstva S: gospodárska polítika ekonómska pravíca -e -e ž pravica, ki posa­mezniku ali skupini omogoca uresnicevanje dolocenih ekonomskih interesov, npr. pravica do dela ekonómska sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu sankcija, ki jo država ali mednarodna orga­nizacija, npr. Varnostni svet OZN, sprejme na ekonomskem podrocju glede neke druge države zaradi nestrinjanja z njeno politiko ali ravnanjem S: gospodárska sánkcija ekonómska, sociálna in teritoriálna kohezíja -e -e -- -e -e ž v pravu EU socialna povezanost, ki stremi k enakomerni poraz­delitvi gospodarskih in družbenih dejavni­kov razvoja in primerjalne uspešnosti med vse regije v doloceni politicni skupnosti ter je eden od ciljev delovanja Eu, ki se odraža v spodbujanju in gmotni podpori razvoja manj razvitih regij ekonómska sposóbnost -e -i ž 1. v javnem narocanju sposobnost za izpolnjevanje pogojev ekonomske narave 2. v davcnem pravu . ekonómska móc ekonómska totálna škóda -e -e -e ž škoda, pri kateri je popravilo vozila tehnicno mogoce, ampak bi povzrocilo bistveno višje stroške od tržne vrednosti vozila pred poškodbo, zato se povrne škoda v višini tržne vrednosti vozila pred poškodbo ekonómska uníja -e -e ž v ekonomiji zveza držav, za katero so znacilni oblikovanje skupnega trga ter koordinacija, harmoni­zacija ali poenotenje gospodarske politike S: gospodárska uníja (2) ekonómske pravíce -ih pravíc ž mn. v mednarodnem pravu pravice druge generacije, ki vsakomur zagotavljajo dostojen življenjski standard, npr. ustrezno hrano, obleko, stanovanje in pravico do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer ekonómski atašé -ega -ęja m v mednarodnem pravu clan diplomatskega predstavništva nižjega ranga, zadolžen za ekonomsko podrocje S: trgovínski atašé ekonómski kriminál -ega -a m . gospodárski kriminál ekonómski liberalízem -ega -zma m teorija, po kateri naj država cim manj posega v gospodarstvo, zlasti cim manj pravno ureja poslovno delovanje gospodarskih subjektov S: gospodárski liberalízem ekonómski monopól -ega -a m . narávni monopól ekscidéncna tôžba -e -e ž . izlocítvena tôžba ekscidéncni rázlog -ega -óga m . izlocítveni rázlog (2) eksekúcija -e ž prisilna izvršitev sodne ali upravne odlocbe eksekutívna fúnkcija držávne upráve -e -e -- --ž funkcija državne uprave, ki obsega odgovornost za izvajanje predpisov in politike državnega zbora in vlade, prek izdajanja izvedbenih splošnih aktov, upravnih odlocb in njihovega izvrševanja eksekvatúra -e ž 1. priznanje izvršljivosti tuje sodne odlocbe ali tuje arbitražne odlocbe 2. v mednarodnem pravu dovoljenje, ki ga izda država sprejemnica konzulu države poši­ljateljice za opravljanje njegovih funkcij S: plácet eksemplifikatívno naštévanje -ega -a s naštevanje pravno pomembnih okolišcin v pravnem aktu, ki ni izcrpno, temvec so navedeni le znacilni primeri ekshumácija -e ž izkop ali prekop cloveških posmrtnih ostankov v drug grob ali na drugo pokopališce, ki se sme opraviti le z dovoljenjem pristojnega organa, npr. iz sodnomedicinskega razloga eksisténcni mínimum -ega -a m v ekonomiji . življęnjski mínimum ekskluzíjsko pravílo -ega -a s pravilo, s katerim je sodišcu prepovedano, da opre sodno odlocbo na nedovoljeni dokaz, ki ga je treba izlociti iz sodnega spisa ekskluzívna agencíja -e -e ž . ekskluzívna agencíjska pogódba ekskluzívna agencíjska pogódba -e -e -e ž agencijska pogodba, po kateri ima narocnik za doloceno obmocje ali za dolocene posle le enega agenta S: ekskluzívna agencíja, izkljúcna agencíjska pogódba ekskluzívna distribúcija -e -e ž . ekskluzívna distribucíjska pogódba ekskluzívna distribucíjska pogódba -e -e -e ž distribucijska pogodba, po kateri ima dajalec distribucije za doloceno obmocje ali dolocene posle le enega distributerja S: ekskluzívna distribúcija, izkljúcna distribucíjska pogódba ekskluzívni agčnt -ega -ęnta m agent pri ekskluzivni agencijski pogodbi ekskluzívni distributęr -ega -ja m distributer pri ekskluzivni distribucijski pogodbi ekskulpácija -e ž 1. izkljucitev objektivne odgovornosti na podlagi ekskulpacijskega razloga 2. izkljucitev odgovornosti za kaznivo dejanje ekskulpacíjski rázlog -ega -óga m 1. razlog, ki je lahko višja sila, ravnanje tretjega ali ravnanje oškodovanca, zaradi katerega je objektivna odgovornost izkljucena 2. razlog za izkljucitev odgovornosti storilca kaznivega dejanja ekspatriácija -e ž odpoved osebe državljanstvu maticne države, npr. zaradi pridobitve drža­vljanstva druge države ekspektatívno vprašánje -ega -a s . pricako­válno vprašánje ekspęrt -a m . izvédenec ekspęrtna príca -e -e ž . izvédena príca eksplicítna pristójnost -e -i ž . izrécna pristójnost ekspozitúra -e ž . izpostáva ekspropriácija -e ž . razlastítev ekstenzívna razlága -e -e ž . razširjajóca razlága ekstenzívno gospodárjenje -ega -a s v ekonomiji gospodarjenje, ki uporablja majhno kolicino E kapitala v primerjavi z uporabljenim delom ekstenzívnost hipotéke -i --ž pravilo, da hipoteka obsega nepremicnino v celoti, vkljucno z vsemi njenimi sestavinami in plodovi, dokler ti niso loceni od glavne stvari eksteritoriálno obmócje -ega -a s v medna­rodnem pravu pravna fikcija, da je doloceno obmocje dejansko izvzeto iz državnega obmocja in zato na njem velja jurisdikcija druge države eksteritoriálnost -i ž v mednarodnem pravu pravna fikcija, da so dolocene osebe, stvari in prostori izvzeti iz državnega obmocja, kjer dejansko so, zato zanje velja jurisdikcija druge države eksternálija -e ž v ekonomiji pozitivni ali negativni ucinek ravnanja ekonomskega subjekta na druge subjekte, ki niso sami izbrali, da nosijo ta ucinek ekstinktívno zastáranje -ega -a s zastaranje, za katero zadostuje, da potece zastaralni rok ekstradícija -e ž v mednarodnem pravu . izrocítev (2) ekstradícijski pripňr -ega -ôra m . pripňr tújca v izrocítvenem postópku ékstrateritoriálna uporába mednárodnih pogódb -e -e -- --ž v mednarodnem pravu uporaba mednarodnih pogodb za države pogodbenice tudi na obmocjih zunaj njihove suverenosti, kadar tam izvršujejo dejanski nadzor ekvivaléncna vzrócnost -e -i ž vzrocnost, pri kateri je vzrok vsako dejanje, brez katerega ne bi nastala posledica elásticno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki vsebuje besede ali besedne zveze, katerih pomen ni enopomensko dolocljiv elásticnost ponúdbe -i --ž v ekonomiji odziv ponujene kolicine na spremembo cene dobrine elásticnost povpraševánja -i --ž v ekonomiji odstotkovna sprememba povpraševane kolicine, do katere pride zaradi spremembe cene dobrine za en odstotek elásticnost stróškov -i --ž v ekonomiji odstot­kovna sprememba stroškov, do katere pride zaradi povecanja ali zmanjšanja proizvoda za en odstotek elektívna krajévna pristójnost -e -e -i ž . E izbírna krajévna pristójnost eléktor -ja m izvoljena oseba, ki voli clane pred­stavniškega telesa ali nosilce druge voljene funkcije S: volílni móž elektorát -a m . volílno teló eléktorsko teló -ega -ésa s . volílno teló elektrónska drážba -e -e ž postopek oddaje javnega narocila, v katerem si osebe s priznano sposobnostjo konkurirajo s podajanjem ponudb z elektronskimi sredstvi sporocanja elektrónske volítve -ih volítev ž mn. volitve, ki se izvajajo s pomocjo elektronskega sistema S: é-volítve elektrónski denár -ega -ja m v ekonomiji denarna vrednost, shranjena v elektronski obliki, ki pomeni terjatev do izdajatelja, izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za izvrševanje placilnih transakcij elektrónski podpís -ega -a m . é-podpís elektrónski zemljíškoknjížni prędlog -ega -ega -óga m vloga za zacetek zemljiškoknji­žnega postopka, ki mora biti vložena elek­tronsko embárgo -a m v mednarodnem pravu prepoved ali omejitev trgovine s kako državo zaradi nestrinjanja z njeno politiko ali ravnanjem, npr. prepoved trgovine z orožjem, naftnimi derivati S: trgovínska zapóra emigrácija -e ž izseljevanje posameznikov iz države njihovega državljanstva z namenom bivanja v drugi državi, npr. zaradi ekonom­skih razlogov emigránt -a m oseba, ki zapusti državo svojega državljanstva z namenom bivanja v drugi državi, npr. zaradi ekonomskih razlogov emisíja denárja -e --ž v ekonomiji dajanje denarja v obtok emisíja vrédnostnih papírjev -e -- --ž izdaja celote vrednostnih papirjev, ki so ob istem casu na novo ponujeni javnosti in prinašajo iste pravice emisíjska bánka -e -e ž v ekonomiji . centrálna bánka emisíjska teoríja -e -e ž teorija, po kateri se za nastanek obveznosti iz vrednostnega papirja zahteva, da izdajatelj papir zavestno in prostovoljno da iz rok emisíjski tecáj vrédnostnih papírjev -ega -a -- --m . izdájni tecáj vrédnostnih papírjev emisíjski znések délnice -ega -ska --m denarni znesek, s katerim je dolocena višina denarnega placila ali vrednost nedenarnega premoženja, ki se ga delnicar zaveže placati ali prenesti na družbo pri prvi prodaji delnice emitčnt -ęnta m pravna oseba, ki izda vrednostne papirje in jih ponuja na zacetnem trgu emptio rei speratae -- -- -- [émpcijo ręji speráte] (lat.) . kúp nadęjane stvarí emptio spei -- -- [émpcijo spęji] (lat.) . kúp náde ÉMŠO -a m krat. . enôtna máticna števílka obcána enakomérna obdavcítev -e -tve ž obdavcitev, pri kateri je davcna obveznost sorazmerno razporejena med davcne zavezance, kar je odvisno od družbenega in ekonomskega sistema S: pravícna obdavcítev enakovrstni izdélki -ih izdélkov m mn. izdelki, ki sodijo v isto fiskalno, tarifno ali statisticno razvrstitev Éngelova zakonítost -e -i ž v ekonomiji zako­ nitost, po kateri z rastjo dohodka delež izdatkov za hrano upade enkláva -e ž v mednarodnem pravu državno obmocje, obdano z obmocjem druge države ęnkratna dajátev -e -tve ž dajatev, ki se zagotovi brez ponovitve, npr. pomoc v naravi ali denarju ob rojstvu otroka, pogrebnina, posmrtnina, povrnitev potnih stroškov ęnkratni povrátek -ega -tka m izvršitev kaznivega dejanja po tem, ko je bil storilec že enkrat obsojen ęnokróžni volílni sistém -ega -ega -a m . volílni sistém rélativne vecíne ęnomandátna volílna enôta -e -e -e ž volilna enota, v kateri se voli en poslanec S: únino­minálna volílna enôta ęnoosébna drúžba -e -e ž kapitalska družba z enim družbenikom ali delnicarjem ęnostárševska družína -e -e ž življenjska skupnost otroka z enim od staršev enostávna reprodúkcija -e -e ž v ekonomiji reprodukcija, pri kateri proizvod ostaja iz obdobja v obdobje enak S: nčspremenjęna reprodúkcija ęnostránkarski políticni sistém -ega -ega -a m politicni sistem, v katerem je lahko na oblasti samo ena politicna stranka ęnostránska obvéznost -e -i ž v mednarodnem pravu . únilaterálna obvéznost ęnostránska posvojítev -e -tve ž posvojitev, pri kateri otroka posvoji le ena oseba, npr. samska oseba, partner, ki posvoji otroka svojega partnerja ęnostránska sôdba -e -e ž sodba, ki jo izda sodišce v pravdnem postopku na podlagi procesnega gradiva, ki ga prispeva samo ena stranka, in sicer zamudna sodba, sodba na podlagi pripoznave in sodba na podlagi odpovedi ęnostránska spremémba pogódbe -e -e --ž sprememba pogodbe, ki je mogoca na podlagi izjave volje zgolj ene pogodbene stranke ęnostránski ákt -ega -a m 1. v upravnem procesnem pravu dejanje, s katerim organ ali eden od udeležencev v razmerju ali postopku opravi dejanje ali sprejme odlocitev brez pogajanja s stranko ali nasprotnimi udeleženci 2. v mednarodnem pravu akt posamezne države, ki izraža njeno politicno voljo ali mednarod­nopravno zavezo ęnostránski obvéznostni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel obligacijskega prava, za katerega veljavnost zadostuje izjava volje ene stranke, npr. menica, javna obljuba nagrade ęnostránski právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki vsebuje izjavo volje ene stranke, npr. odpoved najemne pogodbe, oporoka, ponudba ęnostránsko pobótanje -ega -a s pobotanje po volji ene stranke s pobotno izjavo S: prisílno pobótanje ęnostránsko právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki ga ni treba vrociti nasprotni stranki v odgovor ęnostránsko procésno dejánje -ega -ega -a s procesno dejanje, ki ucinkuje ne glede na voljo nasprotne stranke, npr. umik tožbe pred vrocitvijo tožbe toženi stranki ęnostránsko zavezujóca pogódba -- -e -e ž pogodba, pri kateri obveznost nastane samo za eno stranko ęnotírnost kázenskih sánkcij -i -- --ž . monízem kázenskih sánkcij ęnotírnost upráve -i --ž organizacija in E delovanje uprave na lokalni ravni, pri katerem uprava samoupravne lokalne skupnosti poleg svojih izvršuje tudi naloge državne uprave enôtna céna -e -e ž . céna po enôti mére enôtna dávcna stôpnja -e -e -e ž davcna stopnja, enaka za vse predmete obdavcitve, ne glede na višino davcne osnove enôtna držáva -e -e ž . unitárna držáva enôtna kázen -e -zni ž ena kazen za vec kaznivih dejanj istega storilca, kadar se mu sodi za vsa dejanja skupaj enôtna máticna števílka obcána -e -e -e --ž K: ÉMŠO trinajstmestno število, ki oznacuje rojstni datum, narodnost in spol ter enoznacni znak posameznika in pred­stavlja identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o fizicnih osebah v državi enôtna právna osébnost -e -e -i ž pravna osebnost, ki je skoncentrirana v enem pravnem subjektu, npr. Eu z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe enôtna uprávna lístina -e -e -e ž predpisani obrazec carinske deklaracije za vnos blaga, iznos blaga, ponovni izvoz blaga ter za dokazovanje statusa blaga S: carínska lístina enôtna valúta -e -e ž v ekonomiji valuta, ki se uporablja v monetarni uniji enôtni carínski sistém -ega -ega -a m sistem predpisov o pobiranju carin in izvajanju carinskih postopkov za blago, ki se vnese na carinsko obmocje ali iznese z njega in velja na podrocju vseh držav v carinski uniji enôtni institucionálni okvír -ega -ega -a m ureditev, ki predvideva uporabo istih insti­tucij za urejanje razlicnih podrocij, npr. za izvajanje razlicnih nalog Eu enôtni izúm -ega -a m vec izumov, ki so med eskóntna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji seboj tako tehnicno povezani, da predsta-obrestna mera, ki jo centralna banka vljajo enotno izumiteljsko zamisel zaracuna za eskontne kredite bankam enôtni právni okvír -ega -ega -a m pravna ureditev dolocenega podrocja ali tematike, ki vsebuje enotna pravila za vse države clanice skupnosti ali pogodbenice sporazuma enôtni trg -ega -a m v pravu EU . nótranji trg enôtno dovoljęnje -ega -a s dovoljenje za E prebivanje in delo, ki tujcu omogoca, da vstopi v Republiko Slovenijo, v njej prebiva in dela enôtno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem se vsi sosporniki obravnavajo kot enotna pravdna stranka in je zoper vse možna le enaka sodba enovíta držáva -e -e ž . unitárna držáva enovíta ustáva -e -e ž . kodificírana ustáva EÓRI-identifikácija -e ž (ang. Economic operators registration and identification) . carínska identifikacíjska števílka EÓRI epikontinentálni pás -ega -ú m v mednarodnem pravu del morskega dna in podzemlja ob obali zunaj teritorialnega morja, na katerem ima država suvereno pravico do raziskovanja in izkorišcanja naravnih bogastev é-podpís -a m niz podatkov v elektronski obliki, ki omogoca enoznacno preveritev in dolocitev istovetnosti podpisnika in ima za ustvarjanje izjav volje in vlaganje vlog v postopku ter sklepanje poslov enako veljavo in dokazno vrednost kot lastnorocni podpis S: digitálni podpís, elektrónski podpís equity -- [ékviti] (ang.) v nekaterih pravnih sistemih sistem pravnih pravil in nacel, ki so se kot korektiv in dopolnilo sodniškega prava rednih kraljevih sodišc in zakonskega prava izoblikovala pri odlocanju urada kraljevega kanclerja, iz katerega je kasneje nastalo posebno sodišce error facti -- -- [ęror fákti] (lat.) . dejánska zmóta error iuris -- -- [ęror júris] (lat.) . právna zmóta eskónt meníce -a --m . menícni eskónt eskónt vrédnostnega papírja -a -- --m nakup še nezapadlih vrednostnih papirjev z odbitkom obresti od dneva odkupa do dneva zapadlosti eskóntni kredít -ega -a m kratkorocni kredit, ki ga banka odobri tako, da odkupi nezapadlo menico, pri cemer nominalni znesek menice zmanjša za obresti od dne nakupa do zapadlosti S: diskóntni kredít essentiale negotii -- -- [esencijále negócii] (lat.) . bístvena sestavína právnega pôsla etatísticno-legalísticna teoríja práva -e -e --ž teorija prava, po kateri je pravo nujno povezano z državo, kot osrednji vir prava pa šteje zakon etatízem -zma m teorija, po kateri ima država osrednjo vlogo, npr. pri nastajanju in razvi­janju prava etážna lastnína -e -e ž lastnina posameznega dela stavbe, ki je samostojna funkcionalna celota, primerna za samostojno uporabo, in solastnina skupnih delov stavbe etážni lastník -ega -a m lastnik posameznega dela stavbe in solastnik skupnih delov stavbe v etažni lastnini etážni nacrt stávbe -ega -a --m nacrt stavbe, izdelan na predpisan nacin, v katerem je prikazan posamezni del stavbe z gradbeno locenimi deli stavbe, ki ležijo v isti ali v razlicnih etažah stavbe in so med seboj fizicno loceni, npr. kleti, drvarnice, garaže étnicna manjšína -e -e ž . národna manjšína étnicna skupína -e -e ž skupina oseb s skupno kulturo, zgodovinskim ali geografskim izvorom, verskim ali drugim prepricanjem, jezikom ali drugimi prvinami, ki opredelju­jejo doloceno etnicno identiteto étnicno cíšcenje -ega -a s v mednarodnem pravu sistematicno popolno ali delno prisilno odstranjevanje kake etnicne skupine, da nastane etnicno homogeno obmocje étnicno nasílje -ega -a s v mednarodnem pravu nasilje, ki ga pripadniki ene etnicne skupine izvajajo nad pripadniki druge S: medétnicno nasílje EÚ nadrejęni fináncni hólding -- -ega -ega -a m financni holding posamezne države clanice, ki ni podrejena družba kreditne institucije ali drugega financnega holdinga, ustanovljenega v tej državi clanici é-upráva -e ž javna uprava, ki sistemsko uporablja informacijsko tehnologijo, elektronske dokumente in internet v notranjem in zunanjem poslovanju, npr.za vlaganje vlog in vrocanje upravnih aktov prek spleta, povezanost uradnih evidenc, avtomatsko izmenjavo podatkov med organi S: digitálna upráva eventuálna kumulácija -e -e ž 1. uvelja­vljanje vec zahtevkov v isti tožbi tako, da tožeca stranka zahteva, naj sodišce ugodi naslednjemu zahtevku, ce tistega, ki je naveden pred njim, zavrne 2. uveljavljanje vec zahtevkov v isti vlogi tako, da stranka zahteva, naj upravni organ ugodi nasle­dnjemu zahtevku, ce tistega, ki je naveden pred njim, zavrne eventuálna maksíma -e -e ž pravilo, po katerem mora stranka že ob vložitvi vloge, npr. tožbe, navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore, in predla­gati dokaze, s katerimi naj se ta dejstva dokazujejo eventuálni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem storilec ne želi dolocene posledice protipravnega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli eventuálno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem tožeca stranka uveljavlja svoj zahtevek proti vec toženim strankam tako, da zahteva, naj sodišce ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednji toženi stranki, ce zahtevek proti prvi toženi stranki zavrne S: podrejęno sňspórništvo, subsidiárno sňspórništvo evidénca brezpôselnih oséb -e -- --ž uradna evidenca, ki se uporablja za odlocanje o pravicah in dolžnostih prijavljenih brezpo­selnih oseb, izdelavo zaposlitvenega nacrta, izvajanje, nacrtovanje in vodenje politike ter v znanstvenoraziskovalne in statisticne namene evidénca kázenskih tóck -e -- --ž uradna evidenca števila izrecenih kazenskih tock za posamezne storilce prometnih prekrškov in pravnomocnih odlocb o prenehanju veljav­nosti vozniškega dovoljenja evidénca ponúdnikov z négativnimi refe­ réncami -e -- -- -- --ž v javnem narocanju uradna evidenca oseb, za katere je ugotovljeno, da so kršile dolocene obveznosti evidénca pravnomôcnih odlócb prekrškôv­nih orgánov o prekrških -e -- -- -- -- -- --ž uradna evidenca oseb pri prekrškovnih organih, ki so jim ti izdali pravnomocno odlocbo o prekrških evidénca pravnomôcnih odlócb sodíšc o prekrških -e -- -- -- -- --ž uradna evidenca oseb pri ministrstvu za pravosodje, ki so jim sodišca v postopku o prekršku izdala prav­nomocno sodbo ali sklep E evidénca volívcev -e --ž stalna ali obcasna uradna evidenca oseb, ki imajo aktivno volilno pravico evidéncni stávek -ega -vka m neobvezujoc povzetek poglavitnih razlogov za sprejem ustavnosodne ali sodne odlocitve evidentíranje męje -a --s vpis urejene meje v zemljiški kataster na podlagi elaborata ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje evokácija -e ž . prevzčm zadéve é-volítve é-volítev ž mn. . elektrónske volítve évro -a m uradna valuta držav clanic Eu v evrskem obmocju in dolocenih tretjih držav évrodélnica -e ž delnica, pri kateri je nominalni znesek izražen v evrih in se izda z vpisom prek sestavljenih konzorcijev bank na mednarodnem trgu kapitala évroobmócje -a s . évrsko obmócje evrópska délniška drúžba -e -e -e ž v pravu EU delniška družba, ustanovljena po enotnih pravilih za celotno Eu, ki se lahko registrira v katerikoli državi clanici Eu in prosto prehaja med njimi S: societas europaea evrópska dodána vrédnost -e -e -i ž v pravu EU stopnja koristnosti sprejemanja ukrepov na ravni Eu, pogosto predpogoj za smiselnost tovrstnih ukrepov evrópska integrácija -e -e ž . evrópsko zdru­ževánje evrópska kártica zdrávstvenega zava­rovánja -e -e -- --ž javna listina, s katero obvezno zdravstveno zavarovana oseba uveljavlja nujne in potrebne zdravstvene storitve med zacasnim bivanjem iz neme­dicinskih razlogov v državah clanicah Eu, državah clanicah Evropskega gospodarskega prostora in Švici, v državah zunaj Eu pa na podlagi dvostranskih sporazumov samo nujne zdravstvene storitve evrópska odrédba o zašcíti -e -e -- --ž evrópsko potrdílo o dedovánju -ega -a -- --s v pravu EU odlocba, ki jo izda pravosodni ali enakovredni organ države clanice Eu z namenom, da na njeni podlagi pravosodniali enakovredni organ druge države clanice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo odrediin izvrši ustrezne ukrepe za neprekinjeno zašcito zašcitene osebe, npr. prepoved vstopa na dolocene kraje, prepoved ali ureditevstikov z zašciteno osebo, prepoved ali E ureditev približevanja zašciteni osebi evrópska patęntna prijáva -e -e -e ž prijava za pridobitev evropskega patenta evrópska zádruga -e -e ž v pravu EU zadruga, ustanovljena in delujoca po enotnih pravilih Evropskega gospodarskega prostora z olajšano možnostjo prehajanja med državami clanicami Eu evrópski dokázni nálog -ega -ega -a m v pravu EU odlocba, ki jo izda sodišce ali drug pristojni organ države clanice Eu za pridobi­tev predmetov, dokumentov in podatkov od druge države clanice za uporabo v kazenskih postopkih in postopkih za prekrške evrópski nálog za prijétje in predájo -ega -a -- -- -- --m v pravu EU sodna odlocba, s katero sodišce zahteva, naj pristojni organi kazenskega pravosodja druge države clanice Eu iskano osebo primejo in predajo zaradi sojenja ali izvršitve kazni evrópski patčnt -ega -ęnta m skupek nacionalnih patentov, ki ga podeli Evropski patentni urad evrópski preiskoválni nálog -ega -ega -a m v pravu EU sodna odlocba, ki jo izda ali potrdipravosodni organ države clanice Eu zaradi izvedbe enega ali vec posebnih preiskovalnih ukrepov v drugi državi clanici z namenompridobitve dokazov, npr. preiskave stanovanja, zaslišanja price, zasega predmetov in listin evrópski uprávni prôstor -ega -ega -óra m obmocje, ki ga zaznamuje v veliki meri poenoteno delovanje nacionalnih javnih uprav v skladu z naceli in standardi, opredeljenimi na ravni Eu evrópsko délovno právo -ega -ega -a s v pravu EU zakonodaja institucij Eu, ki ureja nekatera vprašanja glede individualnih in kolektivnih delovnih razmerij evrópsko kázensko právo -ega -ega -a s v pravu EU pravila prava Eu, ki urejajo vprašanja kazenskega materialnega prava in kazenskega procesnega prava potrdilo, ki omogoca lažje dokazovanje pravno veljavnega prehoda zapušcine na pravne naslednike zapustnika v državah Eu evrópsko právo clovékovih pravíc -ega -a -- --s pravo, ki obravnava clovekove pravice in njihovo pravno varstvo v pretežno evropskih državah na državni in mednarodni ravni in temelji na Evropski konvenciji o clovekovih pravicah in sodni praksi Evropskega sodišca za clovekove pravice evrópsko združevánje -ega -a s gospodarsko, pravno in politicno povezovanje držav v regionalne mednarodne organizacije v okviru Evrope, npr. v Eu, Svet Evrope S: evrópska integrácija évrsko obmócje -ega -a s monetarna unija, katere enotna valuta je evro S: évroobmócje evtanazíja -e ž v nekaterih pravnih sistemih pravica neozdravljivo bolne osebe do izzvane ali pospešene smrti S: mílostna smrt ex ante nadzňr -- -- -ôra [eks ánte] m . vnapręjšnji nadzňr ex post nadzňr -- -- -ôra [eks póst] m . naknádni nadzňr exceptio illegalis -- -- [ekscépcijo ilegális] (lat.) pravni institut izlocitve protiustavnega ali nezakonitega predpisa v sodnem in upravnem postopku s hkratno neposredno uporabo drugega predpisa višjega ranga exceptio rei iudicatae -- -- -- [ekscépcijo ręji judikáte] (lat.) . ugôvor pravnomôcnosti exceptio rei transactae -- -- -- [ekscépcijo ręji transákte] (lat.) . ugôvor poravnáne stvarí exequatur -- [eksekvátur] (lat.) 1. sklep o priznanju ali dovolitvi izvršitve tuje sodne odlocbe ali tuje arbitražne odlocbe, ki ga izda sodišce v delibacijskem postopku 2. v mednarodnem pravu listina, s katero država gostiteljica dovoli konzulu tuje države izvrševati naloge na njegovem konzularnem obmocju exhereditatio -- [ekshereditácijo] (lat.) . razdedínjenje exhereditatio bona mente -- -- -­ [ekshereditácijo bóna ménte] (lat.) . razdedínjenje v dôbrem naménu exhereditatio ob iusta causa -- -- -- -­ [ekshereditácijo ob jústa ká.za] (lat.) . razdedínjenje F favor defensionis -- -- [fávor defenzijónis] (lat.) ugodnosti obrambe, ki jih obdolžencu daje zakon F. O. G. -ja [efogé] m (ang. full outturn guarantee) okrajš. . pogódba o kontróli z garancíjo factor -ja [fęktor] m (ang.) . fáktor factoring -a [fęktoring] m (ang.) . pogódba o fáktoringu factoring pogódba -- -e [fęktoring] ž . pogódba o fáktoringu facultas alternativa -- -- [fákultas alternatíva] (lat.) . fakultatívna obvéznost fáktor -ja m stranka pogodbe o faktoringu, ki ji klient ponuja terjatve do svojih dolžnikov S: factor fáktoring -a m . pogódba o fáktoringu fáktorska pogódba -e -e ž . pogódba o fákto­ringu fáktorski pôsel -ega -sla m . pogódba o fákto­ringu faktúra -e ž . racún fakultatívna formálna obrámba -e -e -e ž . nčobvézna formálna obrámba fakultatívna obvéznost -e -i ž pogodbeno dogovorjena obveznost, ki ima en predmet izpolnitve, dolžnik pa jo lahko izpolni tudi z izrocitvijo dolocenega drugega predmeta S: facultas alternativa fakultatívna terjátev -e -tve ž terjatev, pri kateri lahko upnik od dolžnika namesto dolgovanega predmeta izpolnitve zahteva dolocen drug predmet fakultatívni pripňr -ega -ôra m . nčobvézni pripňr fakultatívni referéndum -ega -a m . nčobvézni referéndum fakultatívno navodílo -ega -a s v gospodarskem pravu nezavezujoce navodilo o izvedbi posla, ki ga ena pogodbena stranka da drugi falsus procurator -- -- [fálzus prokurátor] (lat.) . zastópnik brez pooblastíla falzificírana lístina -e -e ž . ponarejęna lístina fantazíjski dodátek -ega -tka m neobvezna dodatna sestavina firme, ki loci gospodarske subjekte, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost fideiussor succedaneus -- -- [fidejúsor sukcedáneus] (lat.) . pňdporóštvo fidejkomisáricna substitúcija -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih dolocba v oporoki, da si po volji oporocitelja dve ali vec oseb casovno sledijo kot dedici fiduciánt -a m dajalec zavarovanja pri prenosu stvari ali premoženjske pravice v zavarovanje fiduciár -ja m jemalec zavarovanja pri prenosu F stvari ali premoženjske pravice v zavarovanje fiduciárna cesíja -e -e ž . odstňp terjátve v zavarovánje fiduciárna lastnína -e -e ž lastninska pravica pridobitelja na premicnini, ki je bila nanj prenesena v zavarovanje terjatve z razveznim pogojem placila zavarovane terjatve fiduciárna pogódba -e -e ž pogodba, na podlagi katere fiduciant na fiduciarja zacasno prenese lastninsko pravico na stvari, slednjega pa veže obligacijskopravna zaveza, da pod dogovorjenimi pogoji lastninsko pravico prenese nazaj na fiducianta S: pogódba o zaúpanju fiduciárni denár -ega -ja m v ekonomiji denar brez relevantne notranje vrednosti fiduciárni lastník -ega -a m jemalec zavarovanja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje, na katerega dajalec zavarovanja prenese lastninsko pravico na stvari z razveznim pogojem placila zavarovane terjatve fiduciárni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem fiduciant prenese svojo stvar ali premoženjsko pravico na fiduciarja z razveznim pogojem placila zavarovane terjatve, npr. prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje fiduciárni prenňs -ega -ôsa m . prenňs lastnín­ske pravíce v zavarovánje fíkcija nčobsójenosti -e --ž pravna fikcija, da oseba ni bila nikoli obsojena, ki nastopi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence fíkcija priznánja dęjstev -e -- --ž pravna fikcija, da stranka dejstva, ki so v korist nasprotni stranki, prizna, ker jih izrecno ne zanika fíkcija umíka tôžbe -e -- --ž pravna fikcija, da je tožba umaknjena, ki nastopi kot posledica opustitve procesnih dejanj tožece stranke, npr. neplacila sodne takse fíkcija vrocítve -e --ž pravna fikcija, da je vrocitev veljavno opravljena ob nastopu dolocenih okolišcin, npr. s potekom casa od odpreme dokumenta, objave na oglasni deski fíksna céna -e -e ž klavzula v gradbeni pogodbi, da se kljub spremembi vrednosti denarja pogodbeno dogovorjeno placilo ne F spremeni fíksna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki ostane nespremenjena del obdobja ali celotno obdobje trajanja posojila fíksna ponúdba -e -e ž . trdna ponúdba fíksna špedícija -e -e ž . špedícija s fíksnim placílom fíksni dél pláce -ega -a --m . nčspremenljívi dél pláce fíksni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji . trdni devízni tecáj fíksni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem je izpolnitev obveznosti v dolocenem roku bistvena sestavina fíksni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek, ki ne glede na obseg proizvodnje ostaja nespre­menjen fiktívna izrocítev -e -tve ž . nadoméstna izrocítev fiktívna odlócba -e -e ž odlocba, ki ni izdana v postopku, a se neizpodbojno šteje, da je izdana z nastopom dolocenih zakonskih okolišcin, npr. s potekom predpisanega roka za njeno izdajo fiktívna pokojnínska dôba -e -e -e ž . prištéta pokojnínska dôba fiktívna vrocítev -e -tve ž vrocitev, za katero zakon doloca, da je veljavno opravljena ob nastopu dolocenih okolišcin, npr. s potekom casa od odpreme dokumenta ali objave na oglasni deski, ne glede na to, ali naslovnik dejansko prejme pisanje, ki se mu vroca fiktívna zakónska zvéza -e -e -e ž . navídezna zakónska zvéza fiktívni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ga stranka ne želi skleniti in obstaja le na videz S: fingírani právni pôsel fiktívni stróšek popravíla -ega -ška --m obracun škode zaradi poškodovanja stvari, zlasti motornih vozil, na podlagi vnaprej ocenjene vrednosti popravila, pri cemer oškodovanec stvari kasneje ne popravi ali jo popravi ceneje od ocenjene vrednosti, npr. na nepooblašcenem servisu fiktívni umík tôžbe -ega -a --m . domnévni umík tôžbe fiktívno držávno ozémlje -ega -ega -a s v mednarodnem pravu državne ladje in letala, ki se glede izvajanja suverenih pravic štejejo kot del državnega ozemlja filiála -e ž . podrúžnica finálni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji . kôncni proizvňd fináncna meníca -e -e ž menica, s katero se pridobi kredit brez podlage v blagu z bancnim akceptom ali z akceptom iz ustrežljivosti S: kredítna meníca fináncna participácija -e -e ž udeležba delavcev pri rezultatu poslovanja podjetja na podlagi dela, npr. v obliki udeležbe pri dobicku, nacrta delitve prihrankov, ali delavskega delnicarstva, ko se delavcem pripadajoca udeležba pri dobicku izrazi v obliki delnic podjetja fináncna preiskáva -e -e ž posebni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva ter zbirajo dokazi o morebitnih kršitvah predpisov v pristojnosti davcnega organa v primeru razlogov za sum, da so bili ti kršeni, ali zaradi zagotavljanja mednarodne pomoci fináncna slúžba -e -e ž dejavnost na podrocju pobiranja vecine javnih dajatev, npr. njihova odmera, nadzor, izvršba, vodenje evidenc, mednarodno sodelovanje fináncni hólding -ega -a m družba, nadrejena družbam, ki opravljajo financne storitve fináncni instrumčnt -ega -ęnta m v ekonomiji pravni posel, na katerega podlagi nastaneta financno sredstvo ene stranke in financni dolg ali kapitalski instrument druge stranke fináncni izterjeválec -ega -lca m uradna oseba davcnega organa, ki izdaja sklepe v postopku davcne izvršbe in opravlja neposredna dejanja v postopkih davcne izvršbe fináncni lízing -ega -a m . pogódba o fináncnem lízingu fináncno poslovánje -ega -a s zagotavljanje, upravljanje in razporejanje financnih sredstev in njihovih virov fingírani právni pôsel -ega -ega -sla m . fiktívni právni pôsel fírma dvójne drúžbe -e -- --ž firma koplemen­tarja in komanditne družbe v dvojni družbi fírma -e ž ime, pod katerim posluje gospodarski subjekt v pravnem prometu fírma z dovoljęnjem -e -- --ž firma, v kateri se kot fantazijski dodatek navaja beseda Slovenija, znak države, samoupravnih lokalnih skupnosti ali oseb in ima posebno dovoljenje za uporabo fiskálna polítika -e -e ž v ekonomiji politika upravljanja s prihodki in odhodki proracuna za optimizacijo gospodarske rasti S: prora-cúnska polítika fízicna delítev -e -tve ž razdelitev premoženja v solastnini ali skupni lastnini, pri kateri se posamezni deli stvari fizicno locijo med seboj in razdelijo posameznim lastnikom S: delítev v narávi fízicna oséba -e -e ž posameznik kot nosilec pravnih pravic in obveznosti fiziolóški mínimum -ega -a m v ekonomiji življenjska sredstva, ki so nujno potrebna za fizicno reprodukcijo delavceve delovne sile fleksibílna ustáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih . gíbka ustáva fleksibílni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji . drséci devízni tecáj flotántno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, pri katerem se zavarovalna vrednost zavaro­vanega predmeta med letom spreminja forénzicna medicína -e -e ž . sódna medicína forénzicna psihiatríja -e -e ž . sódna psihiatríja forénzicna psihologíja -e -e ž . sódna psiho­logíja forénzicna psíhopatologíja -e -e ž . sódna psíhopatologíja forénzicna revizíja -e -e ž sodni postopek ugotavljanja vzrokov za dolocene nepravilno­sti na podrocju financnega ali drugega poslo­vanja, da bi se odkrile prevare ali zlorabe forfait -- [forfé] (fr.) . forfetíranje forfaiter -ja [forfetęr] m kupec terjatev, ki se zaveže, da bo za nedospele dokumentirane srednjerocne ali dolgorocne terjatve placal kupnino prodajalcu ter se v svojem imenu in v imenu svojih pravnih naslednikov odpovedal regresnemu zahtevku za primer neizterljivosti ali delne izterljivosti do prodajalca forfaitist -a [forfetíst] m prodajalec terjatev, ki se zaveže, da bo na kupca prenesel nedospelo dokumentirano srednjerocno ali dolgorocno terjatev forfetíranje -a s pogodba, s katero se prodajalec zaveže, da bo na kupca prenesel nedospelo dokumentirano srednjerocno ali dolgorocno terjatev, kupec pa se zaveže, da bo za to F placal ter se v svojem imenu in v imenu svojih pravnih naslednikov odpove regre­snemu zahtevku za primer neizterljivosti ali delne izterljivosti do prodajalca S: forfait forfétna špedícija -e -e ž . špedícija s fíksnim placílom formálna dokázna presója -e -e -e ž dokazna presoja, pri kateri sodišce ali upravni organ o tem, ali naj neko dejstvo šteje za dokazano, odloci na podlagi dokaznih pravil, npr. pravila, da dejstvo, o katerem sta izpovedi dveh verodostojnih pric vsebinsko skladni, velja za resnicno formálna dokázna teoríja -e -e -e ž teorija, po kateri sta sodnik ali uradna oseba pri presoji dokazov vezana na vnaprej doloceno vrednost posameznih dokazov in njihove prepricljivosti ne smeta presojati sama S: legálna dokázna teoríja, zakónska dokázna teoríja formálna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija kaznivega dejanja, po kateri za kaznivo dejanje zadošca, da izpol­njuje vse z zakonom dolocene znake formálna obrámba -e -e ž obramba, pri kateri domnevnemu storilcu kaznivega dejanja pomaga zagovornik formálna odlócba -e -e ž odlocba, ki temelji na procesnih okolišcinah in s katero se sodišce ali drug organ vsebinsko ne opredeli o predmetu odlocanja formálna pravícnost -e -i ž pravicnost, ki se doseže z doslednim in enakim priznavanjem pravic in nalaganjem obveznosti, ki jih doloca zakon, ne glede na okolišcine posa­meznega primera formálna pravnomôcnost -e -i ž neizpodboj­nost odlocbe z rednimi pravnimi sredstvi formálna procésna dispozícija -e -e -e ž procesno dejanje, ki se nanaša samo na vodenje postopka in nima neposrednega vpliva na vsebino odlocitve formálna resníca -e -e ž resnica, ki jo sodišce, upravni ali drug pristojni organ v postopku ugotovi na podlagi dokaznih pravil, npr. pravila, da dejstvo, o katerem sta izpovedi dveh verodostojnih pric vsebinsko skladni, velja za resnicno formálna sôdba -e -e ž sodba v kazenskem postopku, s katero se sodišce vsebinsko ne F opredeli o predmetu odlocanja, ker za to niso izpolnjene procesne predpostavke, npr. zavrnilna sodba v kazenskem postopku formálna spremémba ustáve -e -e --ž sprememba ustave po ustavno predpisanem postopku formálna uprávna odlócba -e -e -e ž procesni sklep, ki temelji na procesnih okolišcinah in s katerim se upravni organ vsebinsko ne opredeli o predmetu odlocanja, npr. sklep o zavrženju zahtevka formálna ustávnost -e -i ž nacelo, po katerem morajo biti zakoni in drugi splošni pravni akti sprejeti po postopku, ki je v skladu z ustavo formálna vzajémnost -e -i ž v mednarodnem pravu vzajemnost, pri kateri država priznava tujcem enake pravice kot svojim državljanom formálni právni pôsel -ega -ega -sla ž . oblícni právni pôsel formálni právni vír -ega -ega -a m pravno zavezujoc predpis, pravno pravilo, npr. zakon, sodba sodišca, ali pravilo obicajnega prava, ki ga dolocen pravni sistem šteje za splošno obvezujoce S: sekundárni právni vír formálni preizkús obtóžnice -ega -a --m preizkus, ki ga pred glavno obravnavo opravi predsednik senata ali zunajobravnavni senat, ali je obtožnica sestavljena, kot to doloca zakon formálni preizkús prijáve -ega -a --m preizkus prijave za registracijo pravice, ki temelji na preverjanju formalnih pogojev njene prido­bitve, npr. prisotnosti vseh sestavin prijave, ustreznega jezika prijave, placila pristojbin formálni preizkús vlóge -ega -a --m preizkus, ali je vloga razumljiva, pravocasna in ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po zakonu formálni udeléženec -ega -nca m udeleže­nec nepravdnega postopka, kolektivnega delovnega spora ali upravnega postopka, ki dejansko sodeluje v postopku, tudi ce ni subjekt pravnega razmerja, o katerem se odloca, npr. center za socialno delo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti formálno nčpopôlna ponúdba -- -e -e ž ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev, a je njene napake dovoljeno odpraviti formálno pomanjkljíva vlóga -- -e -e ž vloga, ki nima vseh z zakonom dolocenih sestavin, npr. tožba, v kateri tožeca stranka ne postavi dolocenega zahtevka formálno právo -ega -a s pravna pravila in pravna nacela, ki urejajo ureditev pravnih oseb, postopke, v katerih se pravice in dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo, in zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti pravni akti, da so pravno veljavni formálno procésno vódstvo -ega -ega -a s vodenje sodnega ali drugega postopka tako, da sodnik ali uradna oseba, ki vodi postopek, skrbi za njegov nemoten potek, doloca vrstni red procesnih dejanj, daje besedo udeležencem in skrbi za red in mir na obravnavi formálno publicitétno nacęlo -ega -ega -a s . nacęlo jávnosti zemljíške knjíge formálno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem sosporniki zunaj pravde niso v medsebojnem material-nopravnem razmerju, vendar lahko skupaj tožijo ali so skupaj toženi, ker gre za bistveno istovrstne pravice ali obveznosti formulárna pogódba -e -e ž pogodba, ki se sklene po vnaprej natisnjeni vsebini, ki jo pripravi ena stranka forum atractionis -- -- [fórum atrakcijónis] (lat.) sodišce, ki je pristojno za odlocanje o neki zadevi zaradi zveze, ki jo ima ta zadeva z zadevo, za katero je po zakonu pristojno, npr. pristojnost za nasprotno tožbo forum connexitatis -- -- [fórum koneksitátis] (lat.) sodišce, ki je pristojno po medsebojni zvezi forum contractus -- -- [fórum kontráktus] (lat.) sodišce, ki je pristojno po kraju sklenitve ali izpolnitve pogodbe forum delegationis -- -- [fórum delegacijónis] (lat.) sodišce, na katero je prenesena pristoj­nost vodenja postopka s strani hierarhicno višjega sodišca forum delicti commissi -- -- -- [fórum delíkti komísi] (lat.) 1. sodišce, ki je pristojno po kraju povzrocitve ali nastanka škode 2. sodišce, ki je pristojno po kraju storitve kaznivega dejanja forum deprehensionis -- -- [fórum deprehen­sijónis] (lat.) sodišce, ki je pristojno po kraju prijetja obdolženca ali po kraju, v katerem se je obdolženec sam naznanil forum domicilii -- -- [fórum domicílii] (lat.) sodišce, ki je pristojno po stalnem ali zacasnem prebivališcu stranke forum electivum -- -- [fórum elektívum] (lat.) sodišce, ki je kot eno izmed vec krajevno pristojnih sodišc pristojno na podlagi izbire stranke forum ordinatum -- -- [fórum ordinátum] (lat.) sodišce, ki mu pristojnost doloci vrhovno sodišce forum patrimonii -- -- [fórum patrimónii] (lat.) sodišce, ki je pristojno zato, ker ima tožena stranka na njegovem obmocju premoženje forum praeventionis -- -- [fórum prevencijónis] (lat.) sodišce, ki je pristojno zato, ker je prvo zacelo postopek forum prorogatum -- -- [fórum prorogátum] (lat.) sodišce, ki je krajevno pristojno na podlagi sporazuma strank forum rei sitae -- -- -- [fórum ręji síte] (lat.) sodišce, ki je pristojno, ker je na njegovem obmocju stvar, o kateri tece postopek forum retorsionis -- -- [fórum retorzijónis] (lat.) sodišce, ki je pristojno za tožbo proti tujemu državljanu na podlagi okolišcine, ki bi bila v državi, katere državljan je, podlaga za pristojnost za tožbo proti državljanu države, v kateri je vložena tožba proti tujemu državljanu franšíza -e ž 1. pogodbeni predmet pogodbe o franšizingu 2. del škode, ki se jo v zavaro­valni pogodbi zaveže nositi zavarovalec franšízing -a m . pogódba o franšízingu franšízna pogódba -e -e ž . pogódba o fran­šízingu fructus civiles -- -- [frúktus civíles] (lat.) . civílni plód fructus naturales -- -- [frúktus naturáles] (lat.) . narávni plód fundácija -e ž . ustanôva (1) fúnkcija -e ž uradna dolžnost ali pomembnejši položaj, na katerega je oseba izvoljena ali imenovana funkcionálna pristójnost -e -i ž 1. pristojnost, ki v isti zadevi razmejuje izvrševanje sodne funkcije med sodišca razlicnih stopenj, npr. med sodišce prve stopnje in pritožbeno sodišce, ali med razlicne organe postopka, npr. v kazenskem postopku med preisko­valnega sodnika, zunajobravnavni senat, razsojajocega sodnika in pritožbeni senat 2. pristojnost, ki v isti zadevi razmejuje porazdelitev upravne in sodne pristojnosti za obravnavanje in odlocanje, npr. ko upravni postopek preide v upravni spor G funkcionálna ustávnost -e -i ž nacelo, po katerem mora biti delovanje vseh državnih in drugih organov podrejeno ustavi funkcionálno zemljíšce -ega -a s do leta 1997 zemljišce, ki je potrebno za redno rabo objekta G galopirajóca inflácija -e -e ž v ekonomiji inflacija, ki dosega dvo- ali trimestno vrednost garancíja -e ž 1. zakonsko predpisano obvezno jamstvo za brezhibno delovanje dolocenih vrst blaga v dolocenem casu 2. s pogodbo dogovorjeno jamstvo, ki obstaja poleg zakonskega jamcevanja za stvarne napake garancíja za brezhíbno delovánje -e -- -- --ž odgovornost prodajalca in proizvajalca, da bo prodani proizvod v garancijskem roku deloval brez napak garancíjska dôba -e -e ž . garancíjski rók garancíjska izjáva -e -e ž enostranska izjava, s katero proizvajalec jamci za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku garancíjska klávzula -e -e ž klavzula v gospo­darski pogodbi, s katero dolžnik upniku zagotavlja dolocene pravice garancíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero banka ali druga oseba prevzame obveznost do upravicenca, da mu bo izpolnila obveznost, ki je tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, cebodo izpolnjeni v garancijski izjavi navedeni pogoji garancíjski líst -ega -a m listina, ki vsebuje garancijsko izjavo garancíjski rók -ega -a m rok, v katerem prodajalec in proizvajalec jamcita za brezhibno delovanje prodanega proizvoda S: garancíjska dôba garánt -a m oseba, ki zagotavlja zavarovanje za G izpolnitev obveznosti garantírana céna -e -e ž v ekonomiji cena, admi­nistrativno dolocena na ravni, višji od tržne cene S: minimizírana céna, zagotovljęna céna, zajámcena céna garantírana obvéznica -e -e ž obveznica, pri kateri za placilo vseh ali nekaterih obvezno­sti izdajatelja jamci druga oseba garántni ákt -ega -a m pravni akt, s katerim pristojni organ v posamicni zadevi odloci glede na predvideno dejansko stanje, kar zavezuje tako organ kot vse udeležence postopka, tako da je naknadna konkretna odlocitev enaka predhodni, npr. zagotovilo v postopku pridobitve državljanstva, zavezu­joca informacija v davcnem postopku garántno písmo -ega -a s potrdilo, s katerim državljan tretje države dokazuje namen bivanja, nastanitev in zadostna sredstva v državi izdaje vizuma generacíjsko podjétje -ega -a s družinsko podjetje, v katerem so družbeniki pripadniki razlicnih generacij ene družine generálna delegácija -e -e ž zakonska dolocitev pristojnosti sodišca za obravna­vanje istovrstnih zadev, npr. Okrožnega sodišca v Kopru za pomorske spore generálna havaríja -e -e ž . skúpna havaríja generálna inkvizícija -e -e ž krajše, neoblicno in splošno poizvedovanje o tem, ali je bilo  kaznivo dejanje izvršeno in kdo naj bi ga izvršil generálna izvršba -e -e ž izvršba, pri kateri se po nacelu sorazmernega poplacila upnikov poplacajo vse terjatve vseh upnikov iz vsega dolžnikovega premoženja, npr. stecajni postopek S: univerzálna izvršba generálna klávzula -e -e ž pravna dolocba, zasnovana pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, npr. nacelo vestnosti in poštenja, nevzdržnost zakonske zveze, primerna odškodnina, ki se uporablja pri odlocanju v primerih, ki niso izrecno ali nedvoumno urejeni generálna prevéncija kriminála -e -e --ž preprecevanje kaznivih dejanj s predpisova­ njem in izrekanjem kazni generálna skúpšcina -e -e ž v mednarodnem pravu politicni organ mednarodne organizacije, v katerem so zastopane vse države clanice generálna zavaroválna políca -e -e -e ž zava­rovalna polica, s katero se zavarujejo riziki v doloceni vrsti zavarovanja za doloceno dobo, premija pa se obracuna ob koncu te dobe generálni direktorát -ega -a m v pravu EU opera- tivna enota Evropske komisije, ki pokriva doloceno podrocje generálni držávni odvétnik -ega -ega -a m državni odvetnik, ki kot funkcionar vodi in predstavlja državno odvetništvo generálni držávni pravobranílec -ega -ega -lca m do leta 2017 državni pravobranilec, ki kot funkcionar vodi in predstavlja državno pravobranilstvo generálni držávni revízor -ega -ega -ja m državni funkcionar z najvišjo pristojnostjo kontrole državnih racunov, proracuna in javne porabe generálni kónzul -ega -a m v mednarodnem pravu vodja konzulata prvega razreda generálni konzulát -ega -a m v mednarodnem pravu konzulat, ki ga vodi generalni konzul generálni pravobranílec -ega -lca m v pravu EU clan Sodišca Eu, ki v pomembnejših postopkih poda sklepne predloge o rešitvi zadeve generálno pooblastílo -ega -a s . splôšno pooblastílo generálno zakónsko pooblastílo -ega -ega -a s . splôšno zakónsko pooblastílo genęricna obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet je genericna stvar, npr. denarna obveznost genęricna restitúcija -e -e ž restitucija, pri kateri se namesto poškodovane stvari vrne druga stvar iste vrste genęricna stvár -e -í ž stvar, dolocena po vrsti, teži, številu, meri, ki se lahko nadomesti z drugo stvarjo enake vrste, npr. denar S: génus, vrstna stvár genęricna známka -e -e ž znamka, ki varuje znak, ki je postal obicajno ime v trgovini za blago ali storitve, za katerega je znamka registrirana genęricni kúp -ega -a m prodajna pogodba, katere predmet so genericne stvari genęricno pooblastílo -ega -a s . vrstno pooblastílo genéticna razlága -e -e ž razlaga pravne dolocbe, ki se opira na uradna gradiva, pripravljena za pravodajni postopek, in na izražena stališca, mnenja predlagatelja ali clanov predstavniškega organa v okviru pravodajnega postopka genétski stárš -ega -a m . biolóški stárš genocíd -a m kaznivo dejanje zoper clovecnost, ki ga izvrši oseba, ki ukaže ali izvrši popolno ali delno unicenje kake narodnostne, etnicne, rasne ali verske skupine gentlemanski sporazúm -ega -a [džentlmęnski] m v mednarodnem pravu praviloma ustni, pravno nezavezujoc dogovor, zlasti med državami, katerega kršitev prizadene cast in dobro ime kršitelja génus -a m . genęricna stvár geográfska mobílnost -e -i ž 1. selitev gospo­darskih virov ali proizvodnega procesa znotraj države ali prek državnih meja 2. migracija prebivalstva znotraj države ali prek državnih meja geográfska oznácba -e -e ž oznacba, ki se nanaša na regijo, kraj ali državo, s katero se oznacujejo proizvodi, ki imajo doloceno kakovost, sloves ali druge lastnosti, ki jih je mogoce pripisati temu geografskemu poreklu geográfski upoštévni trg -ega -ega -a m . krajévni upoštévni trg geográfsko prikrájšana držáva -- -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki glede na geografske okolišcine ne more razglasiti svoje izkljucne ekonomske cone ali ta ne zadošca za zadovoljevanje potreb njenega prebivalstva gestíja -e ž . poslovódstvo brez narocíla gestíjski zahtévek -ega -vka m zahtevek poslo­vodje brez narocila za povrnitev stroškov in škode pri dopustni gestiji géstor -ja m . poslovódja brez narocíla gíbka ustáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih ustava, ki se spreminja po enakem postopku kot zakoni, zato ni akt z najvišjo pravno veljavo, ceprav ureja temeljno državno ureditev in razmerja S: fleksibílna ustáva gibljíva konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, pri kateri se o nakupu ali prodaji blaga ali storitve odloca izkljucno na podlagi cene gibljívi dél pláce -ega -a --m . spremenljívi dél pláce G gibljívi devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji . drséci devízni tecáj Giffenov paradóks -ega -a [gífenov] m v ekonomiji nacelo, po katerem zvišanje cene ene dobrine poveca povpraševano kolicino te dobrine, znižanje cene pa zniža povpraše­vano kolicino te dobrine GÍZ -a m krat. . gospodársko interésno zdrúženje glás o kaznívem dejánju -ú -- -- --m nepre­verjena vest kot pobuda državnemu tožilcu za zbiranje podatkov, na podlagi katerih bi se ta odlocil za kazenski pregon glasoválna pravíca -e -e ž pravica pravnega subjekta, da se na glasovanju izrece o posa­mezniku, listi kandidatov ali predlogu glasovánje -a s 1. enostranska izjava volje pri odlocanju v parlamentu, drugem kolegij­skem organu ali na referendumu 2. uresni-cevanje aktivne volilne pravice, pri katerem volivec izrazi svojo voljo glede posameznika, liste kandidatov ali predloga glasovánje per rollam -a -- -- [per rólam] s . korespondéncno glasovánje glasovánje z aklamácijo -a -- --s v nekaterih pravnih sistemih glasovanje v kolegijskem organu, pri katerem clani izrazijo svojo voljo z glasnim odobravanjem glasôvnica -e ž tiskan in posebej oznacen list s kandidati in kandidatnimi listami ali z referendumskim vprašanjem, ki ga volivec izpolni in vloži v volilno skrinjico S: volílni lístek gláva -e ž del sodne ali upravne odlocbe, ki vsebuje navedbo organa, ki je odlocbo izdal, in grb glávna direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki temeljno ureja doloceno podrocje ali sektor glávna drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki ji pripada 95 odstotkov vseh delnic druge družbe, ki se vkljuci vanjo glávna intervéncija -e -e ž tožba, s katero tretja oseba toži stranki glavne pravde in zase zahteva stvar ali pravico, o kateri tece glavna pravda S: intervencíjska tôžba glávna kázen -e -zni ž kazen, ki se lahko kot edina izrece za kaznivo dejanje glávna knjíga -e -e ž baza podatkov v zemljiški G knjigi, ki je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremicninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremicninami, za katere zakon doloca, da se vpišejo glávna nčpremicnína -e -e ž nepremicnina, ki je predmet skupne hipoteke ali skupnega zemljiškega dolga in je posebej oznacena v zemljiški knjigi glávna obravnáva -e -e ž obravnava, na kateri sodišce praviloma v prisotnosti javnosti strankam omogoci, da predstavijo svoje zahtevke in ugovore, da se izjavijo o dejstvih, pomembnih za odlocitev, in izvede dokaze za ugotovitev teh dejstev glávna sánkcija -e -e ž sankcija, ki se lahko kot edina izrece za protipravno dejanje glávna stvár -e -í ž 1. bistvena vsebina zahteve za sodno varstvo, o kateri sodišce odloci s sodno odlocbo S: męritum 2. stvar, ki v skladu s splošnim prepricanjem velja za temeljno, npr. zemljišce v primerjavi s svojimi pritiklinami ali drevo v primerjavi s plodovi S: máticna stvár glávni délnicar -ega -ja m delnicar, ki ima vec kot 90 odstotkov osnovnega kapitala v delniški družbi glávni dolžník -ega -a m oseba, ki je primarno dolžna izpolniti obveznost glávni interveničnt -ega -ęnta m tretja oseba, ki toži stranki glavne pravde za stvar ali pravico, ki je predmet njunega medseboj­nega spora glávni menícni dolžník -ega -ega -a m menicni dolžnik, ki mora biti prvi pozvan k placilu menice S: glávni menícni zavézanec glávni menícni zavézanec -ega -ega -nca m . glávni menícni dolžník glávni poklíc -ega -a m do leta 2012 poklic, ki ga samozaposleni opravlja kot edini poklic, ce ni v delovnem razmerju ali je v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico delovnega casa in ne opravlja druge dejav­nosti, na podlagi katere je zavarovan, ali ni na šolanju glávni vpís -ega -a m vpis pravice ali pravnega dejstva v zemljiško knjigo, ki se opravi z vknjižbo, predznambo ali zaznambo glávni vrédnostni papír -ega -ega -ja m del serijskega vrednostnega papirja, na katerem so zapisane vse bistvene sestavine vredno­stnega papirja glávni zahtévek -ega -vka m zahtevek, ki ga tožeca stranka uveljavlja kot bistveno vsebino svoje zahteve za sodno varstvo, npr. zahtevek za placilo odškodnine, zahtevek za razveljavitev pogodbe glávnica -e ž osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge, ki ne obsega obresti glávno mésto -ega -a s mesto, ki ga država, navadno v ustavi, doloci kot kraj s posebnim statusom, v katerem imajo sedež najvišji državni organi, zlasti parlament, vlada, tudi diplomatska predstavništva tujih držav glóba -e ž denarna sankcija za storilce prekrškov globálna cesíja -e -e ž odstop terjatve v zava­rovanje, pri kateri prenosnik odstopi prido­bitelju v zavarovanje vse svoje obstojece in bodoce terjatve gmôtna škóda -e -e ž . premožęnjska škóda gôla lastnínska pravíca -e -e -e ž pravica imeti stvar v lasti, vendar je z zakonom ali s pravnim poslom skoraj v celoti omejeno lastnikovo izvrševanje upravicenj iz lastnin­ske pravice S: nuda proprietas gôla náda -e -e ž pravno še neutemeljeno prica­kovanje ali želja posameznika, da postane nosilec pravice, ki sama na sebi ne uživa pravnega varstva S: nuda spes gôla pritôžba -e -e ž pritožba, ki vsebuje samo sestavini, ki sta nujni za njeno obravnavo, torej navedbo odlocbe, ki se izpodbija, in podpis pritožnika gôli naklčp -ega -épa m naklep storilca kaznivega dejanja, da bo izvršil protipravno dejanje, ki pa ga še ni zacel izvrševati in še ni izvršil pripravljalnih dejanj goljufíja -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki se okoristi z zmoto druge osebe, povzro-ceno z lažnivim prikazovanjem ali s prikri­vanjem dejanskih okolišcin goljufívi stecáj -ega -a m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki povzroci stecajni postopek z navideznim ali namernim poslabšanjem premoženjskega stanja zato, da se izogne placilu obveznosti S: lážni stecáj gôlo priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ne da bi se domnevni storilec podrob­neje izjavil o kaznivem dejanju, ki se mu ocita gospodár postópka -ja --m procesni subjekt, ki ima v postopku odlocilno vlogo S: dominus litis gospodárjenje -a s v ekonomiji zavestna dejavnost, katere namen je zmanjšati omejenost sredstev, s katerimi se zadovolju­jejo potrebe gospodárska blokáda -e -e ž v mednarodnem pravu osamitev dolocene države od svetov­nega gospodarstva, navadno kot oblika sankcije S: ekonómska blokáda gospodárska dejávnost -e -i ž 1. dejavnost, katere namen je pridobivanje dobicka S: pridobítna dejávnost 2. zakonski znak kaznivega dejanja, opredeljen kot dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano placilo opravlja poklicno ali organizirano gospodárska drúžba -e -e ž družba, ustano­vljena za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu S: do leta 1993 trgovínska drúžba gospodárska enôta -e -e ž v ekonomiji subjekt, ki sprejema odlocitve o proizvodnji, potrošnji in menjavi gospodárska in denárna uníja -e -- -e -e ž . ekonómska in monetárna uníja gospodárska integrácija -e -e ž združevanje in sodelovanje gospodarskih subjektov ali držav gospodárska jávna slúžba -e -e -e ž javna služba za tiste gospodarske dejavnosti, ki se zaradi zagotavljanja javnih dobrin in javnih storitev opravljajo v posebnih oblikah in po posebnih pravilih, dolocenih z zakonom gospodárska móc právne osébe -e -í -- --ž proizvodna, nakupna in prodajna moc, ki temelji na financnem stanju pravne osebe in se upošteva pri odmeri sankcije pravni osebi za kaznivo dejanje ali prekršek gospodárska pogódba -e -e ž pogodba, ki se sklene med gospodarskima subjek­toma S: komerciálna pogódba, trgovínska pogódba gospodárska polítika -e -e ž v ekonomiji . ekonómska polítika gospodárska rást -e -í ž v ekonomiji rast kolicine proizvedenih dobrin in storitev v casu, navadno merjena kot rast realnega bruto domacega proizvoda gospodárska sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu . ekonómska sánkcija gospodárska uníja -e -e ž 1. v mednarodnem pravu zveza držav, ki se povežejo s sklenitvijo G mednarodne pogodbe in sodelujejo na dolocenem gospodarskem podrocju, lahko tudi mednarodna gospodarska organiza­cija, npr. Evropska gospodarska skupnost 2. v ekonomiji . ekonómska uníja gospodárski cíklus -ega -a m v ekonomiji gibanje gospodarske aktivnosti med obdobjem rasti in obdobjem stagnacije ali krcenja gospodárski kriminál -ega -a m kazniva dejanja, izvršena na škodo gospodarstva, za katera so odgovorne fizicne osebe ali pravne osebe S: ekonómski kriminál gospodárski króžni tók -ega -ega -a m v ekonomiji krožni proces, ki obsega štiri zaporedne faze gospodarjenja, ki so proizvodnja, razdelitev, menjava in potrošnja gospodárski liberalízem -ega -zma m v ekonomiji . ekonómski liberalízem gospodárski pôsel -ega -sla m posel, ki ga opravi gospodarski subjekt ali je sklenjen med gospodarskima subjektoma gospodárski potenciál -ega -a m v ekonomiji zmogljivost gospodarstva za proizvodnjo dobrin in storitev glede na razpoložljiva sredstva gospodárski prestópek -ega -pka m do leta 2000 prestopek v gospodarskem ali financnem poslovanju, ki ga obravnavajo sodišca v posebnem postopku gospodárski razvňj -ega -ôja m v ekonomiji napredek v gospodarstvu, ki se nanaša na rast proizvoda, stopnjo zadovoljevanja materialnih in nematerialnih potreb, enakomernost v razdelitvi, zaposlenost gospodárski spňr -ega spôra m 1. spor, v katerem sta stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost, z izjemo spora o stvarnihpravicah in spora zaradi motenja posesti 2. spor med samostojnimi podjetniki, ce izvira iz njihove pridobitne dejavnosti, ter spor iz pravnega razmerja med samostoj­nim podjetnikom in gospodarsko družbo, zavodom, zadrugo, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo, ce izvira iz njegove pridobitne dejavnosti 3. spor med družbe­niki, družbenikom in družbo ter družbo in clani organov njenega upravljanja, spor med ustanovitelji zavodov ter spor med G zadružniki, zadrugo in zadružniki ter zadrugo in clani njenega upravljanja, ce jetreba pri reševanju teh sporov uporabiti pravo, ki ureja ta podrocja 4. spor, ne glede na to, kdo so stranke postopka, ki se nanaša na ladje in na plovbo po morju, z izjemo spora o prevozu potnikov, spor iz konce­sijske pogodbe, spor zaradi razveljavitve arbitražne pogodbe ali arbitražne odlocbe, ki se nanašata na spor, ki bi ga sodišce reševalo po pravilih postopka v gospodar­skih sporih, spor o pravicah industrijske lastnine in v zvezi z varstvom konkurence ter spor, ki izvira iz stecajnega postopka 5. spor, v katerem poleg gospodarske družbe, zavoda, zadruge, države, samo­upravne lokalne skupnosti ali samostoj­nega podjetnika kot materialni sospornik nastopa še druga oseba gospodárski subjékt -ega -a m subjekt, ki izvaja gospodarsko dejavnost S: poslôvni subjékt, trgôvec gospodársko interésno zdrúženje -ega -ega -a s K: GÍZ združenje dveh ali vec gospodar­skih subjektov zaradi pospeševanja gospo­darske dejavnosti gospodársko kázensko právo -ega -ega -a s kazensko pravo, ki doloca gospo­darska kazniva dejanja, sankcije zanje in pogoje, pod katerimi so za ta kazniva dejanja odgovorne fizicne in pravne osebe gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki ogroža pravne vrednote in dobrine s podrocja gospodarstva gospodársko pogódbeno právo -ega -ega -a s veja gospodarskega prava, ki obravnava posle gospodarskih subjektov gospodársko právo -ega -a s veja prava, ki obravnava status gospodarskih subjektov in njihove posle S: trgovínsko právo (2) gospodársko státusno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja pravni položaj, ustanavljanje, upravljanje, vodenje poslov in prenehanje gospodarskih subjektov S: korporacíjsko právo, právo drúžb gospodárskoprométna klávzula -e -e ž klavzula v pogodbi, ki ni zakonsko opre­deljena, a se med gospodarskimi subjekti obicajno uporablja za dolocitev prevzema tocno dolocenih pravic in obveznosti S: trgovínska klávzula gospodárstvo -a s procesi, v katerih se proi­zvajajo, prodajajo in kupujejo dobrine in storitve S: ekonomíja (1) gospodínjski prędmet -ega -éta m predmet manjše vrednosti, npr. pohištvo, gospodinj-ski stroj, hišna oprema, posteljnina, ki ga kot zakonito volilo prejmejo zapustnikove bližnje osebe, ki so z zapustnikom živele v skupnem gospodinjstvu gospodujóca nčpremicnína -e -e s nepremic­nina, v korist katere obstaja stvarna služnost na služeci nepremicnini gospodujóca stvár -e -í ž stvar, v korist katere obstaja stvarna služnost na služeci stvari gostínska hrámba -e -e ž hramba, pri kateri je gostinec ali hotelir odgovoren za stvari, ki jih gost prinese s seboj gostôta zavarovánja -e --ž doloceno trajanje zavarovanja v daljšem casovnem okviru, ki je pogoj za pridobitev nekaterih pravic iz socialnega zavarovanja, npr. pravice do starostne ali invalidske pokojnine, denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti gotovína -e ž splošno veljavno efektivno placilno sredstvo v bankovcih ali kovancih gotovínski cék -ega -a m . placílni cék gotôvost -i ž najvišja stopnja materialne resnice, za katero velja popolna skladnost subjektivne predstave z dejstvi, tako da je vsak dvom izkljucen gózdna slúžnost -e -i ž stvarna služnost na nepremicnini, ki jo prekriva gozd, npr. za secnjo, pašo, nabiranje smole grádbena knjíga -e -e ž . grádbeni dnévnik grádbena odlócba -e -e ž . grádbeno dovoljęnje grádbena pogódba -e -e ž pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po dolocenem nacrtu, na dolocenem zemljišcu ali objektu za narocnika izvedel gradnjo ali gradbena dela grádbena situácija -e -e ž listina, ki kot poziv za placilo navaja vrste gradbenih del, njihove kolicine in vrednosti, izvedene v dolocenem casovnem obdobju grádbeni dnévnik -ega -a m zapis o dnevno izvedenih gradbenih delih, ki ga je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov S: grádbena knjíga grádbeni inženírski objékt -ega -ega -a m objekt, namenjen zadovoljevanju clovekovih in splošnih potreb skupnosti, ki ne sodi med stavbe, npr. cesta, letališce, most grádbeno dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, s katero pristojni organ dovoli gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev ali spremembo namembnosti objekta in doloci pogoje gradnje na dolocenem zemljišcu na podlagi prostorskega akta S: grádbena odlócba grádnja cez męjo nčpremicníne -e -- -- --ž gradnja zgradbe, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremicnino, za katero lahko lastnik nepremicnine ali graditelj predlaga, da sodišce v nepravdnem postopku odloci o ureditvi medsebojnih razmerij gráficno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, na katero se sklepa na podlagi slikovnega gradiva, katerega avtor je domnevni storilec kaznivega dejanja, npr. risba lege trupla grájanje napák -a --s upnikova izjava dolžniku, da ima stvar, ki je bila predmet izpolnitve in jo je dolžnik izrocil upniku kot izpolnitev obveznosti, napake gramáticna razlága -e -e ž . jezikôvna razlága gramatikálna razlága -e -e ž . jezikôvna razlága grozílno písmo -ega -a s pisno izražena grožnja, namenjena naslovniku pisma grozovíti nacín izvršítve kaznívega dejánja -ega -a -- -- --m izvršitev kaznivega dejanja, ki vzbuja grozo, povzroca žrtvi veliko trpljenje grôžnja -e ž 1. nedopustno ustrahovanje stranke, da bi sklenila pravni posel 2. kaznivo dejanje,ki ga izvrši oseba, ki drugi osebi grozi z napa­dom na življenje, prostost ali premoženjevelike vrednosti H H haaško právo -ega -a [háško] s v mednarodnem pravu mednarodno humanitarno pravo, ki ureja metode in sredstva vojskovanja Haavelmovo pravílo -ega -a [hávelmovo] s v ekonomiji pravilo, ki doloca, da je multiplika-tor proporcionalnega obdavcenja enak ena habeas corpus -- -- [habéas kórpus] (lat.) postopek pred sodišcem, s katerim se preveri zakonitost odvzema prostosti habitatio -- [habitácijo] (lat.) . slúžnost stano­vánja Hárejev kolícnik -ega -a m enostaven volilni kolicnik za delitev poslanskih mandatov, ki se izracuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti harmonizácija -e ž v pravu EU prilagajanje pravnih ureditev držav clanic na dolocenih podrocjih za zagotovitev cim vecje enotnosti in ucinkovitosti pravnega sistema Eu S: usklajevánje grdo ravnánje -ega -a s ravnanje, ki povzroci havaríja -e ž vse škode, ki nastanejo na ladji ali telesno ali duševno bolecino manjše inten-tovoru med plovbo, ne glede na njihov vzrok zivnosti havaríjska klávzula -e -e ž dogovor med gróba malomárnost -e -i ž . húda malomár-ladjarjem in lastniki blaga o nacinu odpra­nost vljanja posledic havarije havaríjsko jámstvo zavarovátelja -ega -a --s zavarovalno kritje na podlagi pomorskega zavarovanja, ki se deli med oškodovane udeležence pri prevozu tovora hcerínska direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki poleg glavne direktive ali okvirne direktive na nekem pravnem podrocju ali v nekem gospodarskem sektorju podrobneje ureja doloceno ožje vprašanje ali tematiko hcerínska drúžba -e -e ž . odvísna drúžba hcerínska zakonodája -e -e ž v pravu EU zakonodaja, ki poleg okvirne zakonodaje na nekem pravnem podrocju ali v nekem gospodarskem sektorju podrobneje ureja doloceno ožje vprašanje ali tematiko H Herfindahl-Hirschmanov índeks -ega -a [hérfindal-híršmanov] m indeks za merjenje tržne koncentracije, ki se izracuna kot vsota kvadratov tržnih deležev podjetij na opazo­vanem trgu heterogéni stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec razlicnih kaznivih dejanj, za katera se storilcu sodi v istem kazenskem postopku heteronómni právni ákt -ega -ega -a m pravni akt, ki ga sprejme državni organ, zlasti pred­stavniško telo, in praviloma z višjo stopnjo splošnosti in abstraktnosti ureja temeljna družbena razmerja heteronómno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki je nastalo po tuji volji in s katerim se naslovljenec ne strinja heteronómno právo -ega -a s pravo, ki je nastalo po tuji volji in se naslovljenec z njim ne strinja hibrídna mirôvna operácija -e -e -e ž v medna­rodnem pravu skupna mirovna operacija dveh ali vec mednarodnih organizacij hibrídno sodíšce -ega -a s v mednarodnem pravu . méšano sodíšce hierarhíja právnih áktov -e -- --ž sistem pravnih aktov, v katerem so nekateri akti nadrejeni drugim híperinflácija -e ž v ekonomiji izjemno visoka rast splošne ravni cen v gospodarstvu, in sicer tudi do 50 odstotkov mesecno hípni naklčp -ega -épa m . nenádni naklčp hipotéka -e ž zastavna pravica na nepremic­nini, ki je vpisana v zemljiško knjigo hipotekárna bánka -e -e ž v ekonomiji banka, ki se ukvarja z dajanjem hipotekarnih posojil hipotekárna obvéznica -e -e ž obveznica, ki je krita z dolgorocnim posojilom, vpisanim v zemljiško knjigo hipotekárna terjátev -e -tve ž terjatev, ki je stvarnopravno zavarovana z zastavo nepre­micnine in se v primeru neplacila realizira s prodajo zastavljene nepremicnine S: hipotekárno zavarována terjátev hipotekárna tôžba -e -e ž tožba, s katero hipotekarni upnik, v cigar korist je bila usta­novljena navadna hipoteka, zahteva prodajo obremenjene nepremicnine in poravnavo zavarovane terjatve hipotekárni dolžník -ega -a m dolžnik, katerega dolg je zavarovan s hipoteko na njegovi ali tuji nepremicnini hipotekárni kredít -ega -a m kredit, ki jezavarovan z zastavno pravico na nepremicnini hipotekárni úpnik -ega -a m upnik, ki ima svojo terjatev zavarovano s hipoteko na tuji nepremicnini S: imétnik hipotéke hipotekárno jámstvo -ega -a s zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremicnini hipotekárno posojílo -ega -a s posojilo, zava­rovano z zastavno pravico na nepremicnini hipotekárno zavarována terjátev -- -e -tve ž . hipotekárna terjátev hipotéza -e ž sestavina pravnega pravila, ki opredeljuje dejanske okolišcine, v katerih se naslovljenec mora vesti ali se lahko vede v skladu s primarno dispozicijo históricna razlága -e -e ž . zgodovínska razlága híšna preiskáva -e -e ž . preiskáva stanovánja in prostórov híšna slúžnost -e -i ž služnost, katere izvrševa­nje predpostavlja obstoj stavbe na služecem zemljišcu híšni pripňr -ega -ôra m omejevalni ukrep, s katerim se domnevnemu storilcu kaznivega dejanja prepove oddaljevanje iz poslopja, v katerem prebiva, lahko pa se omejijo ali prepovedo tudi stiki z osebami, ki z njim ne prebivajo in ga ne oskrbujejo híšni zapňr -ega -ôra m kazen, s katero se storilcu kaznivega dejanja omeji prostost tako, da dolocen cas ne sme zapustiti dolocene stavbe ali dela stavbe hítri postópek o prekršku -ega -pka -- --m postopek o prekršku, ki ga vodi prekrškovni organ, npr. policija, inšpekcijske službe hólding -a m družba, ki ima v lasti vecino deležev pravno samostojnih družb in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb holográfska oporóka -e -e ž . lastnorôcna oporóka homogéna konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri obstaja veliko število ponudnikov, ki ponujajo homogene proizvode homogéni proizvňd -ega -óda m proizvod, ki je popolnoma enak proizvodu drugega ponudnika, zaradi cesar kupec ne locuje med njima, npr. detergent, kozmeticni izdelek homogéni stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec istovrstnih kaznivih dejanj, za katera se storilcu sodi v istem kazenskem postopku homologácija -e ž upravni postopek, v katerem se potrdi preveritev skladnosti predmeta, npr. motornega vozila, s predpisanimi zahtevami in s cimer se dovoli uporaba tega predmeta v javnem prometu homonímna známka -e -e ž znamka, ki varuje znak, enak firmi družbe honorárni kónzul -ega -a m v mednarodnem pravu . cástni kónzul honorárno délo -ega -a s . obcásno in zacásno délo (1, 2) honorát -a m oseba, ki brez poziva zavezanca akceptira ali placa menico horizontálna direktíva -e -e ž direktiva, ki doloca pravila za vec industrijskih sektorjev ali dejavnosti horizontálna solidárnost -e -i ž medsebojna povezanost clanov družbe v sistemu socialne varnosti ne glede na njihove osebne okolišcine in zagotavljanje enakih pravic vsakomur, ki jih potrebuje, brez dodatnih ali povišanih prispev­kov, npr. medsebojna povezanost moških in žensk, posameznikov in parov z otroki ali brez otrok, zdravih in bolnih horizontálni nčposrédni ucínek -ega -ega -nka m v pravu EU neposredni ucinek, na katerega se posameznik pri uveljavljanju svojih pravic sklicuje zoper drugega posameznika horizontálni sporazúm -ega -a m omeje­valni sporazum med konkurenti na istem segmentu trga horizontálno pravílo -ega -a s pravilo, ki ureja vec industrijskih sektorjev ali dejavnosti hrámba -e ž 1. storitev, pri kateri shranjeva­lec sprejme premicnino, jo hrani in jo po preteku casa ali na poziv vrne položniku 2. . shranjeválna pogódba 3. posebni carinski postopek, ki zajema carinsko skladišcenje in proste cone hrámba oporóke -e --ž nacin, s katerim oporocitelj zavaruje obstoj oporoke tako, da jo hrani sam, pri sodišcu, notarju ali pri kateri drugi osebi ali depozitni ustanovi, npr. banki, pošti hrámba v síli -e -- --ž hramba, pri kateri je shranjevalec odgovoren za stvar, ki mu je zaupana v primeru izrednih dogodkov, npr. ob naravni nesreci hrámba zapušcíne -e --ž postopek, s katerim H sodišce v primerih, ko zapušcini grozi unicenje ali poškodovanje zaradi ravnanja ali opustitev dolocenih oseb ali naravnih vzrokov, zašciti zapušcino, npr. oskrba živali na sosednji kmetiji, shranjevanje listine pri notarju hranílna vlóga -e -e ž bancni denarni depozit, ki je evidentiran s hranilno knjižico húda malomárnost -e -i ž malomarnost, ki je podana, kadar oseba opusti sleherno skrbnost, ki se pricakuje od povprecnega cloveka S: culpa lata, gróba malomárnost, tęžka malomárnost, velíka malomárnost húda nčhvaléžnost -e -i ž moralno sporno in nesprejemljivo obnašanje prevzemnika ali obdarjenca do izrocitelja ali darovalca ali njegovih bližnjih, zaradi cesar si po temeljnih moralnih nacelih ne zasluži, da bi prejeto obdržal húda telésna poškódba -e -e -e ž telesna poškodba, ki lahko ogrozi življenje poškodo­vanca, unici del njegovega telesa ali organa, za vselej zmanjša njegovo zmožnost za delo ali ga zacasno skazi hudodélska zdrúžba -e -e ž združba najmanj treh oseb, ki se združijo zaradi izvrševanja hudodelstev, npr. ropov hudodélstvo -a s kaznivo dejanje s hudimi posledicami, za katero je predpisana visoka kazen S: zlocín hudodélstvo proti míru -a -- --s kaznivo dejanje, ki ogroža varnost in mir cloveštva hudodélstvo zoper clovécnost -a -- --s . kaznívo dejánje zoper clovécnost humanitárna intervéncija -e -e ž v mednarod­nem pravu posredovanje z oboroženo silo na ozemlju države, kjer se izvajajo množicne ali hude kršitve clovekovih pravic humanitárna pomóc -e -í ž v mednarodnem pravu pomoc in ukrepi za reševanje življenj, lajšanje trpljenja, ohranjanje in varstvo cloveškega dostojanstva med krizami, ki jih je povzrocil clovek, ob naravnih katastrofah ali po njih, namenjeni tudi preprecevanju tovrstnih situacij in krepitvi pripravljenosti nanje, skladno z naceli humanosti, nepri­stranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti humanitárno právo -ega -a s v mednarodnem pravu . mednárodno humanitárno právo I ideálna kolácija -e -e ž kolacija, ki jo sodišce opravi racunsko, ce zakoniti dedic ne vrne darovanega zneska v zapušcino ideálni délež -ega -a m kvantitativni del lastninske pravice na nerazdeljeni stvari, izražen kot matematicno razmerje do celote S: lastnínski délež, míselni délež ideálni stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec kaznivih dejanj, ki jih storilec izvrši z enim ravnanjem in za katera se mu sodi v istem postopku idénticno dejánsko stánje -ega -ega -a s dejansko stanje, ki ga obravnavata dve sodišci ali dva organa, vsak s svojega stališca, npr. kazensko sodišce na njegovi podlagi odloca o tem, ali je obdolženec storil kaznivo dejanje, civilno sodišce pa odloca o njegovi odškodninski odgovornosti za škodo, ki jo je s tem dejanjem povzrocil identifikácija -e ž . istovétnost identifikacíjska oznáka déla stávbe -e -e -- --ž identifikacijska oznaka, ki se vpisuje v kataster stavb in obsega številko dela stavbe v povezavi s številko stavbe identifikacíjska oznáka -e -e ž oznaka zemljiške parcele v zemljiškem katastru, stavbe ali njenega posameznega dela v katastru stavb S: identifikacíjski znák identifikacíjska oznáka parcéle -e -e --ž identifikacijska oznaka, ki se vodi v zemlji­škem katastru in obsega številko parcele v povezavi s šifro katastrske obcine identifikacíjska oznáka stávbe -e -e --ž identifikacijska oznaka, ki se vpisuje v kataster stavb in obsega številko stavbe v povezavi s šifro katastrske obcine identifikacíjski dokumčnt -ega -ęnta m 1. listina, ki dokazuje istovetnost in druge statusne okolišcine, npr. osebna izkaznica, potni list 2. listina, iz katere pravica ni razvidna, dokazuje pa pravno razmerje, zato lahko na njeni podlagi imetnik od izdajatelja zahteva v njej zapisano izpolnitev, npr. zavarovalna polica, vstopnica identifikacíjski znák -ega -a m . identifikacíj-ska oznáka identitéta med obtôžbo in sôdbo -e -- -- -- --ž pravilo, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe S: vézanost na obtôžbo identitéta nórme -e --ž kaznivost doloce­nega ravnanja v državi, v kateri je dejanje izvršeno, in v državi, ki obravnava storilca kaznivega dejanja S: dvójna kaznívost identitéta zahtévka -e --ž . istovétnost zahtévka identitétna príca -e -e ž prica, ki izpricuje identicnost osebe ali stvari imenováni zdravník -ega -a m zdravnik državnega zavoda za zdravstveno zava­rovanje, ki sodeluje ali odloca v upravnih postopkih o nekaterih pravicah in obvezno­stih iz obveznega zdravstvenega in invalid-skega zavarovanja, npr. odloca o zdravljenju v tujini in zdraviliškem zdravljenju imenovánje -a s postopek, s katerim se doloci posameznik za opravljanje dolocene naloge, funkcije, npr. imenovanje ministra imenovánje prédnika -a --s procesnopravni institut, ki toženi stranki, ki ima v imenu koga drugega v posesti stvar ali izvršuje pravico, o kateri tece pravda, omogoca, da to osebo prek sodišca pozove, naj namesto nje stopi v pravdo S: nominatio auctoris iménska délnica -e -e ž delnica, na kateri je izpisano ime delnicarja S: délnica na imé iménska obvéznica -e -e ž obveznica, ki se glasi na ime in jo je mogoce prenesti s polnim indosamentom S: obvéznica na imé iménska pogódba -e -e ž . nominátna pogódba iménski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki se glasi na ime dolocene osebe S: rékta vrédnostni papír, vrédnostni papír na imé imétnik -a m oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžna ravnati po njegovih navodilih S: deténtor imétnik hipotéke -a --m . hipotekárni úpnik imétnik patęnta -a --m fizicna ali pravna oseba, ki ji pripadajo pravice iz patenta S: nosílec patęnta imétnik pravíc -a --m . nosílec pravíc imétnik rodíteljske pravíce -a -- --m oseba, ki ima pravico in dolžnost skrbeti za življenje, celovit osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok imétnik vrédnostnega papírja -a -- --m oseba, ki je upravicena uveljavljati pravice iz vrednostnega papirja imétniška délnica -e -e ž . prinôsniška délnica imétniška obvéznica -e -e ž . prinôsniška obvéznica imétniški vrédnostni papír -ega -ega -ja m . prinôsniški vrédnostni papír imétništvo -a s izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo za drugega z dolžnostjo ravnati se po njegovih navodilih S: deténcija imigrácija -e ž priseljevanje oseb iz maticne države v drugo državo, npr. zaradi ekonom­skih razlogov imigránt -a m oseba, ki se npr. zaradi ekonom­skih razlogov iz maticne države priseli v drugo državo S: priséljenec impensae voluptariae -- -- [impénze voluptárije] (lat.) . lúksuzni stróšek ímperativna teoríja -e -e ž teorija, po kateri pravo sestavljajo le zapovedi suverene državne oblasti ímperativni mandát -ega -a m . vézani mandát ímperativno navodílo -ega -a s 1. navodilo za uporabo kakega predpisa, ki se mora upoštevati 2. v gospodarskem pravu zavezu­joce navodilo o izvedbi posla, ki ga ena pogodbena stranka da drugi implementacíjski ákt -ega -a m v pravu EU . izvédbeni ákt (2) implicítna pristójnost -e -i ž v pravu EU pristoj­nost Eu za sklepanje sporazumov s tretjimi državami na podrocjih, ki sodijo v njeno pristojnost v notranji pravni ureditvi Eu S: domnévana pristójnost impugnacíjski rázlog -ega -óga m razlog za ugovor dolžnika v izvršilnem postopku, zaradi katerega izvršba kljub obstoju izvr­šilnega naslova ni dopustna, ker niso izpol­njene nekatere predpostavke za izvršbo, npr. legitimacija strank, cas izvršbe S: nčprávi opozicíjski rázlog impugnacíjski ugôvor -ega -a m ugovor, s katerim dolžnik v izvršilnem postopku uveljavlja katerega od impugnacijskih razlogov S: nčprávi opozicíjski ugôvor imunitéta -e ž 1. privilegij, ki varuje nosilca javne funkcije pred pravno odgovornostjo in postopki zoper njega za dolocena dejanja 2.  privilegij, ki izkljucuje kazensko odgovor­nost nosilca javne funkcije za oddani glas ali izraženo mnenje pri opravljanju funkcije 3.  privilegij, ki osebi z doloceno funkcijo omogoca, da se sme zoper njo voditi kazenski postopek ali opraviti posamezna procesna dejanja samo ob posebnih pogojih, ki so doloceni z mednarodnim ali nacional­nim pravom imunitéta poslánca -e --ž 1. imuniteta, ki izkljucuje kazensko odgovornost poslanca državnega zbora ali clana državnega sveta za oddani glas ali izraženo mnenje pri opravlja­nju funkcije 2. imuniteta, ki izkljucuje, da se zoper poslanca državnega zbora ali clana državnega sveta vodi kazenski postopek ali opravijo posamezna procesna dejanja brez dovoljenja državnega zbora ali državnega sveta imunitéta predsédnika repúblike -e -- --ž imuniteta, ki varuje predsednika republike pred kazensko odgovornostjo in kazenskim pregonom za dolocena kazniva dejanja imunitéta sodníka ustávnega sodíšca -e -- -- --ž 1. imuniteta, ki izkljucuje kazensko odgovornost sodnika ustavnega sodišca za oddani glas ali izraženo mnenje pri oprav­ljanju funkcije 2. imuniteta, ki izkljucuje, da se zoper sodnika ustavnega sodišca vodi kazenski postopek ali opravijo posamezna procesna dejanja brez dovoljenja državnega zbora in diem addictio -- -- -- [in díjem adíkcijo] (lat.) . dogôvor bóljšega kúpca in dubio pro reo -- -- -- -- [in dúbijo pro réo] (lat.) nacelo, po katerem se v dvomu o obstoju kakega dejstva v kazenskem postopku presoja tako, kot je za obdolženca ugodneje in dubio pro vita -- -- -- -- [in dúbijo pro víta] (lat.) v medicinskem pravu nacelo, ki zdravnike zavezuje, da ob morebitnem dvomu ali nejasnostih glede nacina lastnega profesio­nalnega delovanja, ravnajo v korist reševanja in ohranjanja cloveškega življenja in favorem testamenti -- -- -- [in favórem testamęnti] (lat.) razlaga oporocnega dolocila na nacin, da bo obveljalo, ker je to gotovo bila želja zapustnika v oporoki in fraudem legis agere -- -- -- -- [in frá.dem légis ágere] (lat.) . izigrávanje zakóna in house izvajálec -- -- -lca [in háus] m . nótranji izvajálec in house narocílo -- -- -a [in háus] s . nótranje narocílo in testamentum ruptum -- -- -- [in testamęntum rúptum] (lat.) . nčveljávna oporóka incést -a m . krvoskrúnstvo incidéncna odlócba -e -e ž . vmésna odlócba incidéncna tôžba -e -e ž . vmésna ugoto­vítvena tôžba incidéncni postópek -ega -pka m . vmésni postópek incidéncni zahtévek -ega -vka m . vmésni ugotovítveni zahtévek incidénter -tra m odlocanje o nekem vmesnem vprašanju ali o predhodnem vprašanju índeks cén -a --m v ekonomiji normalizirano povprecje cen za neko skupino dobrin ali storitev na dolocenem obmocju v dolocenem casovnem obdobju índeksna klávzula -e -e ž klavzula, ki doloca, da se višina dolžnikove denarne obveznosti doloci glede na spremembe cen za blago in storitve, izraženih z indeksom cen indemnitéta -e ž . materiálna imunitéta indíc -a m . posrédni dokŕz indicírano právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu . odkázano právo indícna obsôdba -e -e ž obsodba, ki temelji na odlocilnih dejstvih, ki niso predmet nepo­srednega dokazovanja, ampak sodišce nanje sklepa posredno S: obsôdba na podlági indícev indiferéncna krivúlja -e -e ž v ekonomiji . krivúlja ravnodúšnosti indikatívno navodílo -ega -a s . instruktívno navodílo indikátor -ja m v ekonomiji . kazálec ěndiréktna diskriminácija -e -e ž . posrédna diskriminácija ěndiréktna izvršba otrôkovih stíkov -e -e -- --ž . posrédna izvršba otrôkovih stíkov ěndiréktna progresíja -e -e ž . prikríta progre­síja ěndiréktna škóda -e -e ž . posrédna škóda ěndiréktna vzrócnost -e -i ž . posrédna vzrócnost ěndiréktni dávek -ega -vka m . posrédni dávek ěndiréktni dokŕz -ega -áza m . posrédni dokŕz ěndiréktni naklčp -ega -épa m . posrédni naklčp ěndiréktno zastópanje -ega -a s . posrédno zastópanje individuálna políticna odgovórnost -e -e -i ž odgovornost nosilca politicne funkcije za lastna ravnanja, npr. ministra individuálna ponúdba -e -e ž v ekonomiji pripravljenost posameznega ponudnika, da proda dolocene kolicine dolocenega proizvoda po razlicnih cenah v dolocenem casovnem obdobju na dolocenem trgu individuálna pravíca -e -e ž pravica, katere nosilec je posameznik in jo lahko izvršuje sam ali skupaj z drugimi, npr. pravica do svobode izražanja individuálna prevéncija kriminála -e -e --ž . speciálna prevéncija kriminála individuálna projéktna skupína -e -e -e ž skupina za nacrtovanje in predloge ustre­znega ravnanja, strokovno obravnavo ter neposredno spremljanje rejenca v rejniški družini individuálna restitúcija -e -e ž restitucija, pri kateri se poškodovana stvar popravi individuálna sámoobrámba -e -e ž v mednarod­nem pravu samoobramba, pri kateri država sama odgovori na oboroženi napad individuálna stvár -e -í ž stvar, ki vsebuje elemente, po katerih se razlikuje od vseh drugih, npr. registrska tablica, in se ne more nadomestiti z drugo stvarjo S: species individuálna zavaroválna políca -e -e -e ž zavarovalna polica, s katero se zavaruje le ena oseba, npr. pri življenjskem zavarovanju individuálni délovni spňr -ega -ega spôra m delovni spor med delavcem in delodajal­cem ali med osebami iz drugega pravnega razmerja, katerega predmet so posamicne pravice in obveznosti v zvezi z delom, ki se lahko reši po zunajsodni ali sodni poti individuálni interčs -ega -ésa m . osébni interčs individuálni orgán -ega -a m fizicna oseba, ki opravlja dolocene naloge, pristojnosti ali funkcije, npr. minister, župan, direktor zavoda S: monokráticni orgán individuálni vrédnostni papír -ega -ega -ja m . posámicni vrédnostni papír individuálno délovno právo -ega -ega -a s delovno pravo, ki ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavca in delodajalca v delovnem razmerju individuálno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji pripravljenost posameznega kupca za nakup dolocenih kolicin dobrine po razlicnih cenah v dolocenem casovnem obdobju na dolocenem trgu individuálno sodelovánje délavcev pri uprávljanju -ega -a -- -- --s neposredno sodelovanje delavcev pri sprejemanju odlocitev v podjetju tako, da uresnicujejo pravico do pobud in odgovorov delodajalca nanje, pravico do obvešcenosti, pravico do dajanja mnenj, pravico do pojasnitve dolocenih vprašanj s podrocja delovnih razmerij indivizibílnost dobrín -i --ž v ekonomiji . nčdeljívost dobrín indivizibílnost proizvódnega fáktorja -i -- --ž v ekonomiji . nčdeljívost proizvódnega fáktorja indosabílni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga je mogoce prenesti na drugo osebo indosamčnt -ęnta m pisna izjava na hrbtu ali podaljšku menice, da se vrednostnega papirja ne placa indosantu, temvec indosa­tarju, ki mora biti zapisana v doloceni obliki S: žiró indosánt -a m imetnik vrednostnega papirja, ki indosira vrednostni papir S: žiránt indosatár -ja m oseba, na katero se z indosa­mentom prenesejo pravice iz vrednostnega papirja S: žiratár indosírana meníca -e -e ž menica, pri kateri so vse pravice iz menice z indosamentom prenesene na indosatarja indosíranje -a s prenos vseh pravic iz vredno­stnega papirja z indosamentom S: žiríranje industríjska ákcija -e -e ž dejanje delavskih in delodajalskih združenj, posameznih delodajalcev ali skupin delavcev, s katerim uveljavljajo interese ali spodbujajo izvajanje pravic iz kolektivnih delovnih razmerij industríjska lastnína -e -e ž vse pravice, katerih obstoj je vezan na intelektualno ustvarjalnost na podrocju industrije, obrti, trgovine in sorodnih podrocij, npr. izum, videz izdelka, znak, geografsko ime industríjska uporabljívost izúma -e -i --ž pogoj za pridobitev patenta na izumu, po katerem se mora predmet izuma proizvesti ali uporabiti v katerikoli gospodarski dejav­nosti, vkljucno s kmetijstvom inferiórna dobrína -e -e ž v ekonomiji . slába dobrína inflácija -e ž v ekonomiji rast splošne ravni cen dobrin in storitev v gospodarstvu inflácija ponúdbe -e --ž v ekonomiji inflacija, ki jo povzroci povecanje stroškov primarnih proizvodnih faktorjev S: stroškôvna inflácija inflácija povpraševánja -e --ž v ekonomiji inflacija, do katere pride, ker agregatno povpraševanje po dobrinah in storitvah presega njihovo agregatno ponudbo inflacíjska klávzula -e -e ž v ekonomiji klavzula, ki omogoca uskladitev vrednosti s stopnjo rasti cen inflacíjska polítika -e -e ž v ekonomiji ekonomska politika, usmerjena v povecanje agregatnega povpraševanja inflacíjska spirála -e -e ž v ekonomiji poveceva­nje dohodkov proizvodnih faktorjev zaradi inflacijskega pricakovanja in posledicno povecevanje cene, ki ponovno vpliva na rast dohodkov proizvodnih faktorjev inflacíjska vrzél -e -i ž v ekonomiji vsota, za katero doseženi bruto domaci proizvod presega potencialni bruto domaci proizvod inflacíjski dávek -ega -vka m v ekonomiji izguba, ki jo zaradi inflacije utrpijo imetniki gotovine in naložb s fiksnim donosom inflacíjsko pricakovánje -ega -a s v ekonomiji pricakovanje, da se bo pojavila inflacija, zaradi cesar gospodarski subjekti ustrezno prilagodijo svoje ravnanje, kar povzroci dejansko rast cen in pojav inflacije inflacioníranje -a s v ekonomiji preracun nomi­nalnega proizvoda na realno vrednost z izlocitvijo vpliva padanja cen inflátor -ja m v ekonomiji indeks cen, izracunan kot razmerje med nominalnim proizvodom in realnim proizvodom v razmerah deflacije informácija jávnega znacája -e -- --ž informa­cija, ki ne glede na svojo obliko ali vir nastanka sodi v delovno podrocje nosilcev oblasti, npr. vlade, sodišc, upravnih organov, in poslovnih subjektov v lasti ali pod prevladujocim vpli­vom oseb javnega prava in do katere ima v mejah zakona pravico dostopa vsakdo informacíjski pooblašcęnec -ega -nca m samostojni državni organ, ki z izdajanjem splošnih mnenj in v upravnem postopku varuje dolocene ustavne pravice, npr. pravico dostopa do osebnih podatkov, in odloca v pritožbah o informacijah javnega znacaja informatívni izracún dohodníne -ega -a --m akt davcnega organa, ki je izdan dohodnin­skemu zavezancu in velja za zavezancevo napoved, po poteku roka za ugovor, ce ta ni vložen, pa za dokoncno odlocbo o odmeri dohodnine in izvršilni naslov informatizírana glávna knjíga -e -e -e ž glavna knjiga zemljiške knjige, ki se vodi kot centralna informatizirana baza tako, da se vanjo vpisujejo in v njej vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiško­knjižnih sodišc informatizírana zbírka lístin -e -e --ž evidenca, v kateri se hranijo elektron-ski izvirniki sklepov, s katerimi je vpis pravnomocno dovoljen, in v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so podlaga za dovolitev vpisa informírana privolítev -e -tve ž v medicinskem pravu privolitev pacienta v medicinski poseg ali zdravljenje, ki ga zdravnik obvesti o njegovem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe, o cilju, vrsti, nacinu izvedbe in verjetnosti uspeha predlaganega medicinskega posega ali zdravljenja, o možnih negativnih posle­dicah, vkljucno s posledicami njegove opustitve S: pristánek inhibitorium -- [inhibitórium] (lat.) . razpola­gálna prepôved injúrija -e ž . razžalítev inkáso cesíja -- -e ž . odstňp terjátve v izterjávo inkáso cék -- -a m . blagájniški cék inkáso indosamčnt -- -ęnta m . prokúrni indosamčnt inkógnito posvojítev -- -tve ž v nekaterih pravnih sistemih posvojitev, pri kateri identiteta bodocih posvojiteljev ni razkrita, ker jih pristojni organ vodi pod številko ěnkompatibílnost fúnkcij -i --ž . nčzdružljí­vost fúnkcij inkriminácija -e ž zakonski opis kaznivega dejanja inkvizícijska maksíma -e -e ž . preiskoválno nacęlo inkvizícijski postópek -ega -pka m . inkvizi­tórni postópek (1, 2) inkvizícijsko nacęlo -ega -a s . preiskoválno nacęlo inkvizitórna maksíma -e -e ž . preiskoválno nacęlo inkvizitórni postópek -ega -pka m 1. kazenski postopek, ki ga po uradni dolžnosti vodi pristojni organ, v katerem sta združeni funkciji pregona in ugotavljanja dejstev S:  inkvizícijski postópek 2. ugotovitveni postopek, v katerem organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in zato nosi dokazno breme ter tudi odloci o zadevi S:  inkvizícijski postópek inkvizitórno nacęlo -ega -a s . preiskoválno nacęlo ěnominátna pogódba -e -e ž pogodba, ki ni urejena s posebnimi zakonskimi pravili in se še ni uveljavila kot poseben pogodbeni tip S: breziménska pogódba ěnominátni vrédnostni papír -ega -ega -ja m listina, ki izpolnjuje vse pogoje za nastanek vrednostnega papirja, izdajatelj pa jo je poimenoval z izrazom, ki ni zakonsko dolocen inovacíjska konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri se podjetniški cilj poskuša doseci s tržno strategijo, ki temelji na ino­vaciji, ki omogoca nov, kvalitetnejši, okolju prijaznejši ali cenejši proizvod ali storitev insájderstvo -a s . zlorába nótranje infor­mácije insígnije insígnij ž mn. predmeti kot znamenja oblasti ali casti, ki pripadajo konkretnemu nosilcu oblasti ali doloceni oblastni funkciji, županska veriga insolvéncni delíkt -ega -a m kaznivo dejanje, ki je povezano s protipravnim ustvarjanjem ali vzdrževanjem placilne nesposobnosti gospo­darskega subjekta, npr. goljufivi stecaj insolvéncni postópek -ega -pka m postopek, ki se vodi proti gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali trajneje nelikvi­dni ali dolgorocno placilno nesposobni S: postópek zaradi insolvéntnosti insolvéntnost -i ž dolgorocna nesposobnost dolžnika, da izpolnjuje svoje placilne obve­znosti instáncni orgán -ega -a m hierarhicno nadrejeni organ, ki je pristojen za odlocanje o pritožbah zoper odlocitve organov na nižji stopnji instáncni postópek -ega -pka m postopek odlocanja na višji stopnji instáncni preizkús -ega -a m preverjanje pravilnosti in zakonitosti oblastne pravne odlocbe na višji stopnji odlocanja instáncno nadzórstvo -ega -a s preizkus oblastne pravne odlocbe, ki ga opravi hierar-hicno višji organ instáncno sodíšce -ega -a s sodišce, pristojno za odlocanje o pravnih sredstvih na višji stopnji institucíjski zahtévek -ega -vka m . izpol­nítveni zahtévek institucionálna arbitráža -e -e ž . arbitráža (3) institucionálno jávno uprávljanje -ega -ega -a s javno upravljanje, ki opredeljuje vrednote in cilje javnih nalog, kot jih s predpisi in drugimi ukrepi dolocijo pred­stavniška telesa in vrh izvršilne oblasti v državi in obcinah institucionálno várstvo -ega -a s socialno­varstvena storitev domskega varstva, ki obsega vse oblike pomoci v zavodu, v drugi družini ali drugi organizaciji, s katerimi se upravicencem nadomešcajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana, oskrba in zdravstveno varstvo institút -a m . prvopostávljeni dédic instradácija -e ž obveznost špediterja iz špedi­cijske pogodbe, da izbere prevoznika in doloci prevozno pot instrukcíjska maksíma -e -e ž . preiskoválno nacęlo instrukcíjski rók -ega -a m rok, katerega prekoracitev je brez posledic za zamudnika S: instruktívni rók instruktívni rók -ega -a m . instrukcíjski rók instruktívno navodílo -ega -a s neobvezno navodilo za uporabo pravnega predpisa S: indikatívno navodílo instrumčnt o ratifikáciji -ęnta -- --m v medna­rodnem pravu listina o ratifikaciji ali druga listina, navadno diplomatska nota, ki jo v primeru dvostranskih mednarodnih pogodb ena pogodbena stranka izroci drugi in s tem potrdi, da so izpolnjeni vsi notranjepravni postopki za zacetek veljavnosti te pogodbe S: ratifikacíjski instrumčnt instrumentálno jávno uprávljanje -ega -ega -a s javno upravljanje, ki ga na operativno--tehnicni ravni izvaja javna uprava, pri cemer doloca nacine in sredstva doseganja na institucionalni ravni opredeljenih ciljev instrumentum sceleris -- -- [instrumęntum scéleris] (lat.) sredstvo, s katerim je izvršeno kaznivo dejanje inšpékcija -e ž 1. inšpekcijski nadzor državnega ali obcinskega upravnega organa ali nosilca javnih pooblastil glede skladnosti ravnanja zavezancev z veljavnimi pravnimi predpisi 2. služba, organ ali njegova enota, ki opravlja nadzor delovanja inšpekcijskih zavezancev, npr. inšpekcija za varstvo osebnih podatkov, cestna inšpekcija, delovna inšpekcija, šolska inšpekcija inšpékcijski nadzňr -ega -ôra m sistemska funkcija javne uprave, ki jo izvajajo inšpek­torji za zagotovitev izvrševanja predpisov v javnem interesu z ugotavljanjem dejstev in ukrepanjem v upravnem postopku in v hitrem postopku o prekršku ter posebnih postopkih, npr. pri vzorcenju inšpékcijski orgán -ega -a m upravni organ, stvarno pristojen za inšpekcijski nadzor na dolocenem podrocju in obmocju, obicajno inšpektorat ali drug organ v sestavi ministr­stva ali v obcinski upravi, npr. inšpektorat za delo, zdravstveni inšpektorat, uprava za varno hrano, financna uprava inšpékcijski postópek -ega -pka m posebni upravni postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, katerega namen je zagotoviti spoštovanje veljavne zakonodaje in javnega interesa z opozorili, ukrepi in prepovedmi, npr. vzorcenje blaga, financna preiskava inšpékcijski preglčd -ega -éda m pregled prostorov, naprav, sredstev, dokumentacije, blaga, ki ga izvaja inšpektor v inšpekcijskem postopku inšpékcijski ukrčp -ega -épa m obveznost, ki jo inšpektor naloži zavezancem v postopku za zagotovitev spoštovanja veljavnih predpisov, npr. ureditvena upravna odlocba, odlocba o zacasni prepovedi dejavnosti, prekrškovna odlocba, kazenska ovadba, predlog sodišcu za odvzem koristi inšpékcijsko pooblastílo -ega -a s pooblastilo inšpektorja pri izvajanju inšpekcijskega nadzora, na podlagi katerega sprejme ukrepe, npr. pregled prostorov, naprav, listin, identifikacija in zaslišanje oseb, odvzem ali zaseg vzorcev, predmetov, dokumentacije inšpéktor -ja m pooblašcena uradna oseba, ki od uvedbe do zakljucka postopka samo­stojno izvaja inšpekcijski nadzor, npr. davcni inšpektor, orožni inšpektor, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, uradni veterinar inšpektorát -a m državni ali obcinski organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor na prvi stopnji v upravnem postopku intabulácija -e ž . vknjížba integrálna franšíza -e -e ž pogodbeno dogo­vorjeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne placa, nad tem zneskom pa jo placa v celoti intelektuálna falzifikácija lístine -e -e --ž . intelektuálna ponaredítev lístine intelektuálna lastnína -e -e ž vse pravice, obstoj katerih je vezan na dejavnost clove­škega mišljenja na podrocju industrije, znanosti, literature in umetnosti intelektuálna ponaredítev lístine -e -tve --ž zapis neresnicne vsebine na listino, ki jo izda pristojna oseba ali organ S: intelektuálna falzifikácija lístine intelektuálna sestavína naklépa -e -e --ž . zavéstna sestavína naklépa intelektuálna sestavína prištévnosti -e -e --ž . zavéstna sestavína prištévnosti inter-brand konkurénca -- -e [ínterbręnd] ž . konkurénca med známkami interčs zaúpanja -ésa --m . négativni pogódbeni interčs interímna délnica -e -e ž . zacásnica ínterlokálno právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki doloca, katerega od vec notranjih pravnih sistemov je v posamezni državi treba uporabiti internacionalizácija -e ž v mednarodnem pravu dolocitev posebnega mednarodnega pravnega režima, npr. mest, rek, zracnega prostora, z mednarodno pogodbo internacionalizírano ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, katerega status in uporaba sta dolocena z mednarodno pogodbo, zato nad njim nobena država ne more izvajati izkljucne suverenosti internacionalizírano sodíšce -ega -a s v medna­rodnem pravu . méšano sodíšce intęrni ákt upráve -ega -a --m akt, ki praviloma ni objavljen in nima narave predpisa, vendar upravni organ z njim ureja svojo notranjo organizacijo in delovanje ali daje usmeritve za delovanje hierarhicno nižjim organom, npr. okrožnica intęrni trg déla -ega -a --m podatki o prostih delovnih mestih in kadrovskih potrebah, katerih namen je zagotavljanje ucinkovite uporabe cloveških virov znotraj državne uprave s premestitvami in prezaposlitvami intęrno navodílo -ega -a s akt, ki ga izdaja hierar-hicno višji organ v javni ali zasebni organizaciji za boljše poslovanje, vendar nima eksternih pravnih ucinkov v razmerju do strank internúncij -a m v mednarodnem pravu naziv vodje diplomatskega predstavništva Svetega sedeža drugega razreda ínterparlamentárna uníja -e -e ž v med­narodnem pravu mednarodna organizacija clanov parlamentov razlicnih držav interpelácija -e ž zahteva skupine poslancev v parlamentu, da se obravnava doloceno politicno vprašanje v zvezi z delom vlade ínterpersonálno právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki ureja reševanje kolizij, ce v državi veljajo razlicna pravna pravila za posamezne skupine ljudi, pri cemer je merilo za dolocitev skupine navadno verska pripadnost interpretácija -e ž . razlága interpretácija oporóke -e --ž . razlága oporóke interpretacíjsko právno pravílo -ega -ega -a s . interpretatívno právno pravílo interpretatívna deklarácija -e -e ž v mednarod­nem pravu . interpretatívna izjáva interpretatívna izjáva -e -e ž v mednarodnem pravu enostranska izjava države ali medna­rodne organizacije, s katero se podrobneje opredeli ali pojasni pomen ali obseg uporabe mednarodne pogodbe ali njenih posameznih dolocb S: interpretatívna deklarácija interpretatívna odlócba -e -e ž sodna odlocba, s katero ustavno sodišce odloci o ustavno skladni razlagi pravne norme interpretatívno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca, na kakšen nacin je treba razlagati pravne dolocbe S: interpreta­cíjsko právno pravílo interregnum -- [interégnum] (lat.) . medvládje íntertemporálno právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki doloca, katero pravo naj se uporabi, kadar se pravna pravila spre­menijo, pravno razmerje pa je nastalo v casu, preden je pricelo veljati novo pravo intervéncija -e ž 1. posredovanje v korist kate­regakoli menicnega dolžnika tako, da nekdo prostovoljno ali po pozivu akceptira ali placa menico 2. vstop tretje osebe ali državnega organa v pravdo, v arbitražni postopek ali v upravni postopek, ki tece med drugimi osebami 3. v mednarodnem pravu vmešavanje države ali mednarodne skupnosti v notranje zadeve druge države zaradi izvajanja pritiska nanjo intervéncija za cást -e -- --ž posredovanje v korist kateregakoli menicnega dolžnika tako, da nekdo brez poziva zavezanca prostovoljno akceptira ali placa menico S: spontána inter-véncija intervencíjska tôžba -e -e ž . glávna inter-véncija intervencíjski efékt -ega -a m . intervencíjski ucínek intervencíjski interčs -ega -ésa m pravni interes tretje osebe, da vstopi v pravdo, upravni ali drug postopek, ki tece med drugimi osebami, kot intervenient, ker izid postopka vpliva na njen pravni položaj intervencíjski protést -ega -a m protest zaradi neplacila menice intervencíjski spňr -ega spôra m spor o tem, ali ima intervenient pravni interes, da se vkljuci v tujo pravdo intervencíjski ucínek -ega -nka m procesni ucinek pravnomocne sodne odlocbe, zaradi katerega intervenient ne more oporekati pravilnosti sodbe, izdane proti glavni stranki S: intervencíjski efékt intervencionízem -zma m 1. poseganje države v sfero civilne družbe, zlasti v gospodarstvo, s pravnim urejanjem 2. v mednarodnem pravu vmešavanje države ali mednarodne organi­zacije v notranje zadeve drugih držav interveničnt -ęnta m 1. prevzemnik menicnega dolga 2. oseba ali državni organ, ki vstopi v pravdo, v arbitražni, upravni ali drug postopek, ki tece med drugimi osebami intestátni dédic -ega -a m . zakoníti dédic intestátni délež -ega -a m . zakoníti délež intestátno dedovánje -ega -a s . zakoníto dedovánje intra-brand konkurénca -- -e [íntrabręnd] ž . konkurénca znótraj známke invalíd -a m oseba s trajno prirojeno ali prido­bljeno telesno ali duševno motnjo, ki je ni mogoce odpraviti z zdravljenjem z medi­cinsko rehabilitacijo, in je delno ali popolno nezmožna za izobraževanje, delo ali samo­stojno življenje, zaradi cesar ji je priznan poseben pravni položaj invalidnína -e ž 1. denarna dajatev iz pokojnin­skega in invalidskega zavarovanja za telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni 2. do leta 2013 denarna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se zagotavlja v primeru telesne okvare invalídnost -i ž socialni primer trajne prirojene ali pridobljene telesne ali duševne motnje, ki je ni mogoce odpraviti z zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, zaradi cesar je oseba delno ali popolno nezmožna za izobraževanje, delo ali samostojno življenje invalídska komisíja -e -e ž kolegijski organ dveh stopenj, ki daje izvedenska mnenja o vseh dejstvih, potrebnih za odlocitev o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja invalídska pokojnína -e -e ž pokojnina, ki jo pridobi delovni invalid invalídsko podjétje -ega -a s kapitalska družba, ki v celotnem poslovnem letu zaposluje in usposablja najmanj doloceno število invalidov, npr. 40 odstotkov invalidov od vseh zaposlenih v družbi invalídsko zavarovánje -ega -a s socialno zavarovanje za primer invalidnosti, iz katerega pridobijo delovni invalidi razlicnih kategorij invalidnosti ustrezne pravice, npr. do invalidske pokojnine, poklicne rehabilita­cije, nadomestila za invalidnost, premestitve, dela s krajšim delovnim casom od polnega invazíja -e ž v mednarodnem pravu protipravni sovražni vdor oboroženih sil ene države v drugo inventívna ráven izúma -e -vní --ž pogoj za pridobitev patenta na izumu, po katerem za strokovnjaka predmet izuma ne sme ocitno izhajati iz stanja tehnike investícija -e ž . nalóžba (1, 2) investicíjska bánka -e -e ž v ekonomiji banka, specializirana za opravljanje poslov v zvezi s financiranjem delniških družb, financnih poslov, povezanih s premoženjem, in sveto­vanjem na podrocju vrednostnih papirjev investicíjska drúžba -e -e ž delniška družba, ki se ustanovi za javno zbiranje denarnih sredstev in investiranje tako zbranih denarnih sredstev v prenosljive vrednostne papirje po nacelu omejitve in razpršitve tveganja investicíjska pogódba -e -e ž mešana pogodba med investitorjem in izvajalcem, ki združuje elemente gradbene pogodbe in prodajne pogodbe in katere cilj je zgraditev v pogodbi dolocenih objektov, vkljucno z dobavo, montažo in zagonom strojne in druge opreme S: pogódba o izvájanju investicíjskih dél investicíjski cíklus -ega -a m v ekonomiji gospodarski ciklus, pri katerem se izmenju­jeta obdobji pospešenega in zmanjšanega investiranja investicíjski kupón -ega -a m imenski vredno­stni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na enoto, vec enot ali del enote premoženja vzajemnega sklada in daje njegovemu imetniku pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplacilo odkupne vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada, pravico do izplacila sorazmernega dela likvidacijske mase ter pravico do izplacila sorazmernega dela cistega dobicka investicíjski sklŕd -ega skláda m kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da javno zbira premoženje in ga v skladu z vnaprej doloceno naložbeno politiko nalaga v razlicne vrste naložb investicíjski ucínek -ega -nka m v ekonomiji povecanje proizvoda, izzvano z vlaganjem dodatnega kapitala investicíjsko podjétje -ega -a s gospodarska družba, ki s svojim podjetjem opravlja dejavnost investiranja investicíjsko povpraševánje -ega -a s v ekonomiji povpraševanje gospodarskih subjektov po kapitalu za ohranjanje ali širitev njihovegaposlovanja ipso iure dedovánje -- -- -a [ípso júre] s dedovanje, pri katerem dedici pridobijo dedišcino ob smrti zapustnika po samem zakonu, ne da bi izjavili, da dedišcino sprejemajo iskálec prve zaposlítve -lca -- --m oseba, ki po pridobitvi izobrazbe vstopi na trg dela in prvic išce zaposlitev iskálec zaposlítve -lca --m delovno aktivna oseba, delovno neaktivna oseba ali študent, ki išce zaposlitev in se lahko prijavi pri zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoci pri iskanju zaposlitve iskálec zaposlítve z ogróženo zaposlítvijo -lca -- -- -- --m 1. iskalec zaposlitve v casu trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca 2. iskalec zaposlitve, za katerega je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njegovo delo postalo nepo­trebno 3. iskalec zaposlitve, ki je zaposlen za dolocen cas in mu pogodba o zaposlitvi preneha veljati najpozneje cez tri mesece iskovína -e ž obveznost, ki se izpolni na dolžni­kovem sedežu istospôlna pártnerska skúpnost -e -e -i ž . pártnerska zvéza istovétnost -i ž skladnost dolocene osebe z uradnimi identifikacijskimi podatki o njej, zlasti z imenom in priimkom, s podobo, z rojstnim datumom, s prebivališcem S: identifikácija istovétnost zahtévka -i --ž enakost zahtevka, ki se uveljavlja v pravdi, z zahtevkom, o katerem tece druga pravda, ali z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomocno odloceno S: identitéta zahtévka istovrstna kazníva dejánja -ih -ih dejánj s mn. kazniva dejanja, s katerimi se poškoduje ali ogrozi ista dobrina, npr. premoženjska kazniva dejanja iter -- [íter] (lat.) stvarna služnost poti iter criminis -- -- [íter kríminis] (lat.) faze nacrtovanja in izvršitve kaznivega dejanja, npr. goli naklep, pripravljalna dejanja, izvršitvena dejanja iteracíjska nevárnost -e -i ž . ponovítvena nevárnost iudex -- [júdeks] (lat.) . sodník iudex a quo -- -- -- [júdeks a kvó] (lat.) sodnik, katerega odlocitev je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi iudex ad quem -- -- -- [júdeks at kvém] (lat.) sodnik, ki odloca o pravnem sredstvu iudex facti -- -- [júdeks fákti] (lat.) sodnik, ki ugotavlja dejansko stanje iudex inhabilis -- -- [júdeks inhábilis] (lat.) sodnik, ki mora biti izlocen zaradi obstoja okolišcin, dolocenih z zakonom, ne glede na to, ali bi te okolišcine v konkretni zadevi dejansko vplivale na njegovo nepristranskost iudex suspectus -- -- [júdeks suspéktus] (lat.) sodnik, za katerega v konkretni zadevi zaradi kakršnihkoli okolišcin obstaja dvom v njegovo nepristranskost in se lahko zahteva njegova izlocitev iudicium rescindens -- -- [judícium rescíndens] (lat.) . razveljavítveni postópek iudicium rescissorium sive restitutorium -- -- -- -- [judícium rescisórium sive restitu­ tórium] (lat.) . nadomestítveni postópek ius abutendi -- -- [jús abuténdi] (lat.) lastniško upravicenje, ki daje lastniku pravico razpola­gati s stvarjo ius cogens -- -- [jús kógens] (lat.) 1. . kogéntno právo 2. v mednarodnem pravu . peremptórna nórma ius dispositivum -- -- [jús dispozitívum] (lat.) . dispozitívno právo ius fruendi -- -- [jús fruéndi] (lat.) lastniško upravicenje, ki daje lastniku pravico uživati plodove stvari ius novorum -- -- [jús novórum] (lat.) pravica stranke, da tudi v poznejših fazah postopka, npr. v pritožbi, navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze ius procurandi -- -- [jús prokurándi] (lat.) lastniško upravicenje, ki daje lastniku pravico skrbeti za stvar ius representationis -- -- [jús reprezentaci­jónis] (lat.) . vstópna pravíca ius tollendi -- -- [jús toléndi] (lat.) . pravíca do locítve dodátkov ius utendi -- -- [jús uténdi] (lat.) lastniško upravicenje, ki daje lastniku pravico uporabljati stvar iustus titulus -- -- [jústus títulus] (lat.) . právni naslňv (1,2) izbíra kázni -e --ž odlocitev sodišca, katero kazen od alternativno predpisanih bo izreklo izbíra nŕjugódnejše ponúdbe -e -- --ž del postopka oddaje javnega narocila, v katerem narocnik med prispelimi ponudbami izbere tisto, ki je najbolj ugodna izbírna krajévna pristójnost -e -e -i ž krajevna pristojnost sodišca ali drugega organa, po kateri lahko stranka izbira med vec stvarno pristojnimi sodišci ali drugimi organi, ki so po zakonu stvarno pristojni odlocati v postopku S: elektívna krajévna pristójnost izbírna obvéznost -e -i ž . alternatívna obvéznost izbírna pravíca -e -e ž pravica, za katero se posameznik lahko odloci med dvema pravicama ali vec pravicami in izbere zase najugodnejšo, npr. med razlicnimi vrstami pokojnin izbrána podrúžnica tújega podjétja -e -e -- --ž podružnica tujega podjetja, ki predloži skupno dokumentacijo za registracijo vec podružnic v državi izbráni osébni zdravník -ega -ega -a m splošni zdravnik, zobozdravnik, ginekolog ali pediater, ki ga izbere zavarovana oseba v okviru obveznega zdravstvenega zavarova­nja, da skrbi za njeno zdravje in odloca o dolocenih pravicah, npr. o zacasni zadržanosti z dela zaradi bolezni in poškodb do 30 dni S: osébni zdravník izbráno právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki ga izbereta stranki, kadar imata to pravico S: lex electa izbrís -a m vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kakršno je obstajalo pred vpisom pravice ali pravnega dejstva v zemljiško knjigo S: izknjížba izbrís hipotéke -a --m zaznamek v zemljiški knjigi, s katerim hipoteka preneha izbrís iz volílnega imeníka -a -- -- --m crtanje volivca iz volilnega imenika zaradi izgube aktivne volilne pravice ali preselitve izbrís obsôdbe -a --m dejanje, s katerim mini-strstvo za pravosodje po preteku zakonsko dolocenega casa po uradni dolžnosti izbriše podatke o obsodbi iz kazenske evidence, zato oseba velja za nekaznovano izbrísna izjáva -e -e ž privolitev zemljiškoknji­žnega upravicenca v izbris njegove pravice v zemljiški knjigi S: izbrísno dovoljęnje izbrísna pobótnica -e -e ž pisna privolitev zastavnega upnika v izbris zastavne pravice v zemljiški knjigi S: izknjížbena pobótnica izbrísna tôžba -e -e ž tožba za izbris neveljav­nega vpisa v zemljiški knjigi izbrísno dovoljęnje -ega -a s . izbrísna izjáva izbrísno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem s prodajo nepremicnine v izvršilnem postopku ugasnejo nekatere pravice drugih oseb na tej nepremicnini izdája délnice -e --ž vpis bistvenih sestavin delnice na racun delnicarja v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev izdája sôdbe -e --ž procesno dejanje sodišca, s katerim doloci vsebino svoje odlocitve izdája uprávne odlócbe -e -- --ž dan, ko odlo-cujoca uradna oseba ali kolektivni organ izda upravno odlocbo, v razmerju do strank pa dan, ko je odlocba vrocena in zacne ucinkovati izdájanje denárja -a --s v ekonomiji proces pove-cevanja kolicine denarja v obtoku države ali monetarne unije S: kreíranje denárja izdajátelj meníce -a --m . trasánt izdajátelj vrédnostnega papírja -a -- --m dolžnik, ki mora izpolniti obveznost iz vrednostnega papirja izdajáteljska pogódba -e -e ž . založníška pogódba izdájni tecáj vrédnostnih papírjev -ega -a -- --m cena, po kateri so prodani vrednostni papirji ob njihovi izdaji S: emisíjski tecáj vrédnostnih papírjev izdájnica -e ž . meníca oddnévnica izdátek -tka m gotovinsko ali negotovinsko zmanjšanje denarnih sredstev izenáceno právo -ega -a s . poenôteno právo izgnánstvo -a s prisilni izgon posameznika iz maticne države navadno zaradi politicnih razlogov izgňn tújca -ôna --m sankcija prisilne odstra­nitve iz države, ki jo sme sodišce izreci tujcu zaradi izvršitve prekrška ali kaznivega dejanja S: deportácija (1) izgúba délovne zmóžnosti -e -- --ž razlog za ugotavljanje invalidnosti, pri cemer se ugotavlja, ali oseba ni vec zmožna opravljati kateregakoli organiziranega pridobitnega dela izgubljęni dobícek -ega -cka m dobicek, ki ga je utemeljeno pricakovati glede na obicajen potek stvari ali glede na posebne okolišcine, vendar ga zaradi oškodovalcevega dejanja ali opustitve ni mogoce doseci S: lucrum cessans izhodíšcna pláca -e -e ž najnižja osnovna placa za posamezni tarifni razred, dolocena v tarifni prilogi kolektivne pogodbe izigrávanje zakóna -a --s ravnanje, ki naspro­tuje namenu zakona, ne da bi kršilo katero od njegovih izrecnih dolocb S: in fraudem legis agere, obíd zakóna izjáva o naméri -e -- --ž izjava o pripravlje­nosti na pogajanja in sklenitev dolocene pogodbe ali sporazuma izjáva o nasprotovánju -e -- --ž v pravu EU izjava Evropske komisije pred sprejemom odlocbe, s katero posega v pravice naslov­ nika, o razlogih za njen sprejem izjáva o skládnosti -e -- --ž izjava o izpolnje­vanju predpisanih pravil, npr. glede znacil­nosti izdelka izjáva poslédnje vólje -e -- --ž izjava, s katero oporocitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti izjáva stránke -e --ž dokazno sredstvo v upravnem postopku, ki se uporabi podrejeno, ce drugih dokaznih sredstev ni na voljo ali gre za malo pomembno zadevo izjáva védnosti -e --ž izjava udeleženca po­stopka, ki odraža njegovo poznavanje dejstev izjáva vólje -e --ž ravnanje, s katerim stranka izkaže voljo za sklenitev pogodbe izjávno bręme -ega -éna s 1. v civilnem procesnem pravu . trdítveno bręme (1) 2. v upravnem procesnem pravu . trdítveno bręme (3) izjávno dejánje -ega -a s dejanje, s katerim oseba izrazi svojo voljo z izjavo ali s konklu­dentnim dejanjem izjémna pokojnína -e -e ž pokojnina, ki jo posamezne kategorije zavarovancev izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pod ugodnejšimi pogoji, kot veljajo v pokojnin­skem in invalidskem zavarovanju, razliko pa zagotovi država iz proracuna izkázni papír -ega -ja m listina, ki vsebuje doloceno obveznost za izdajatelja, na njej pa ni oznacen upnik in ne izhaja iz listin ali okolišcin, da je ni mogoce odstopiti drugemu S: legitimacíjski papír izkázni znák -ega -a m znak, sestavljen iz kosa materiala, na katerem so vtisnjeni razpoznavni elementi, npr. številke, risbe, ki olajšuje ugotavljanje upravicenca do dolocene dajatve ali storitve izklícna céna -e -e ž na zacetku dražbe obja­vljena cena za prodajo na dražbi, pod katero se predmet na dražbi ne sme prodati izkljuceválni ugôvor -ega -a m materialnopravni ugovor, da tožbeni zahtevek tožece stranke ni utemeljen, ker ima na predmetu spora pravico, ki preprecuje uveljavitev pravice tožece stranke, npr. ugovor, da ni dolžan izrociti stvari lastniku, ker jo ima v posesti na podlagi zastavne pravice S: samostójni ugôvor izkljucítev jávnosti -tve --ž procesno dejanje, s katerim se po zakonu ali z odlocbo sodišca ali upravnega organa prepove udeležba splošne javnosti na obravnavi izkljucítvena klávzula -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu dolocba, ki sodniku omogoca, da ne uporabi odkazanega prava, ce nima zveze z razmerjem izkljucítvena tôžba -e -e ž 1. tožba za izkljuci­tev družbenika, ki je namenoma ali iz hude malomarnosti prekršil eno ali vec bistvenih obveznosti iz družbene pogodbe 2. tožba etažnih lastnikov, ki imajo vec kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, zoper etažnega lastnika ali drugega uporabnika posameznega dela v etažni lastnini, ki grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, s katero se kršilec izkljuci in proda njegov posamezni del izkljucítveni rázlog -ega -óga m izlocitveni razlog, dolocen v zakonu, zaradi katerega se mora sodnik ali uradna oseba izlociti ne glede na to, ali bi razlog v konkretnem primeru vplival na njeno nepristranskost, npr. bližnje sorodstvo s stranko, odlocanje o zadevi v predhodnem postopku izkljúcna agencíjska pogódba -e -e -e ž . ekskluzívna agencíjska pogódba izkljúcna distribucíjska pogódba -e -e -e ž . ekskluzívna distribucíjska pogódba izkljúcna ekonómska cóna -e -e -e ž v medna­rodnem pravu morski pas, ki ga država lahko razglasi v širini do 200 morskih milj od temeljne crte in v katerem uživa dolocene izkljucne pravice izkljúcna krajévna pristójnost -e -e -i ž krajevna pristojnost, ki je dolocena tako, da je tožbo mogoce vložiti samo pri dolocenem sodišcu ali drugem organu, npr. tožbo za ugotovitev lastninske pravice na nepremic­nini samo pri sodišcu, na obmocju katerega je nepremicnina izkljúcna lastnína -e -e ž stvar, katere lastnik je samo ena oseba in ima popolno oblast nad njo izkljúcna licénca -e -e ž licenca, s katero jemalec licence pridobi izkljucno pravico do izkorišcanja licencirane pravice industrijske lastnine na dolocenem obmocju izkljúcna mednárodna pristójnost -e -e -i ž v mednarodnem zasebnem pravu pristojnost za zadeve, o katerih lahko odloca samo domace sodišce, npr. o stvarnih pravicah na nepre-micninah, ki so v državi izkljúcna pravíca -e -e ž pravica, ki omogoca osebi, da edina izvaja doloceno dejavnost na dolocenem podrocju izkljúcna pristójnost -e -i ž 1. pristojnost, na podlagi katere je za doloceno podrocje, odlocitev pooblašceno in odgovorno samo doloceno sodišce ali organ 2. v pravu EU pristojnost Eu na tistih podrocjih, na katerih lahko zakonodajne in pravno zavezujoce akte sprejema le sama izkljúcna sódna pristójnost -e -e -i ž pristoj­nost sodišca za zadeve, o katerih po zakonu ne more odlocati noben drug organ niti arbitraža izkljúcnost fírme -i --ž nacelo, da se mora firma jasno razlikovati od vseh drugih firm izknjížba -e ž . izbrís izknjížbena pobótnica -e -e ž . izbrísna pobótnica izkrivljajóci ucínek -ega -nka m ucinek dolocene poslovne odlocitve, ki negativno posega v konkurencna razmerja na trgu izkrívljanje konkurénce -a --s delovanje na trgu, ki nedopustno poseže v konkurencna razmerja na trgu in lahko povzroci škodo drugim udeležencem na njem izlocítev dokázov -tve --ž procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim se nedovoljeni dokazi izlocijo iz spisa izlocítev držávnega tožílca -tve -- --ž 1. pravni institut, s katerim se zagotavlja, da bo državni tožilec nepristransko in objek­tivno opravljal svoje delo 2. procesno deja-nje, s katerim pristojni organ iz zakonskih razlogov državnemu tožilcu ne dovoli vec sodelovanja v dolocenem kazenskem postopku izlocítev iz stecájne máse -tve -- -- --ž pravica lastnika stvari, da od stecajnega dolžnika zahteva vrnitev stvari, ker stecajni dolžnik ni njen lastnik, zaradi cesar ta stvar ne spada v stecajno maso izlocítev iz zapústnikovega premožęnja -tve -- -- --ž postopek, s katerim se iz zapu­stnikovega premoženja izlocijo nekatere kategorije premoženja, ki ne morejo tvoriti zapušcine, npr. premoženje potomcev, ki so skupaj z zapustnikom živeli in pridobivali premoženje izlocítev iz zapušcíne -tve -- --ž postopek, s katerim se premoženjska masa izloca v korist upravicencev, ki jo dedujejo kot zakonito volilo izlocítev izvédenca -tve --ž 1. pravni institut, s katerim se zagotavljata nacelo materialne resnice in nacelo zakonitosti v postopku, kadar obstaja dvom v nepristran­skost izvedenca kot dokaznega sredstva 2. procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim se izvedenec iz zakonsko dolocenih razlogov izkljuci iz sodelovanja v postopku izlocítev sodníka -tve --ž 1. pravni institut, s katerim se zagotavlja pravica do nepri­stranskega sojenja, kadar obstaja dvom o sodnikovi nepristranskosti 2. procesno dejanje sodišca, s katerim se iz zakonsko dolocenih razlogov iz sodelovanja pri sojenju izloci sodnik, pri katerem obstaja dvom v njegovo nepristranskost izlocítev urádne osébe -tve -- --ž 1. pravni institut, s katerim se zagotavlja pravica do nepristranskega vodenja in odlocanja v postopku, kadar obstaja dvom v nepristran­skost uradne osebe 2. procesno dejanje, s katerim pristojni organ iz zakonskih razlogov uradni osebi ne dovoli sodelovati ali ne vec sodelovati v dolocenem upravnem postopku izlocítev v koríst potómcev -tve -- -- --ž postopek, v katerem se iz zapustnikovega premoženja na zahtevo njegovih potomcev, ki so živeli skupaj z njim in mu pomagali pri pridobivanju premoženja, izloci premoženj-ska masa v vrednosti prispevka potomcev k povecanju ali ohranitvi premoženja izlocítev zagovórnika -tve --ž 1. pravni institut, s katerim se zagotavlja pravica do poštenega postopka, kadar obstajajo okoli-šcine, ki kažejo na to, da zagovornik ne bo mogel ucinkovito sodelovati pri obrambi obdolženca, npr. zaradi nasprotja interesov 2. procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim se zagovornik iz zakonsko dolocenih razlogov izkljuci iz sodelovanja v postopku izlocítev zaradi pridobívanja sociálne pomocí -tve -- -- -- --ž postopek, v katerem se iz zapustnikovega premoženja izloci del, ki ustreza vrednosti pridobljene socialne pomoci izlocítvena pravíca -e -e ž 1. pravica lastnika premicnine, da od insolventnega dolžnika zahteva, naj mu izroci premicnino, ki je v posesti insolventnega dolžnika 2. pravica lastnika stvari ali imetnika druge premo­ženjske pravice, da se iz stecajne mase izloci premoženje, ki ne pripada stecajnemu dolžniku 3. pravica osebe, ki je s pripo­sestvovanjem ali na drug izviren nacin pridobila lastninsko pravico na nepre­micnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, da od insolventnega dolžnika zahteva, naj prizna njeno lastnin­sko pravico na nepremicnini 4. pravica osebe, za racun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandat­nega pravnega razmerja uresnicuje lastnin­sko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolvent-nega dolžnika zahtevati, da izvede razpola­galni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe 5. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroci blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika izlocítvena tôžba -e -e ž tožba, s katero tretja oseba zahteva, naj sodišce izvršbo izrece za nedopustno, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprecuje izvršbo S: ekscidéncna tôžba izlocítveni rázlog -ega -óga m 1. razlog, zaradi katerega sodnik ali uradna oseba ne sme sodelovati v postopku, ker obstaja dvom o njeni nepristranskosti 2. razlog, ki ga lahko v izvršilnem postopku uveljavlja tretja oseba z ugovorom tretjega ali v pravdnem postopku z izlocitveno tožbo, ce ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprecuje izvršbo, npr. lastninsko pravico S: ekscidéncni rázlog izlocítveni úpnik -ega -a m upnik stecajnega dolžnika, ki ima pravico zahtevati izlocitev dolocenih stvari iz stecajne mase izlocítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek tretje osebe, da se dolocena stvar ali pravica izloci iz izvršbe izménsko délo -ega -a s organizacija dela v izmenah, pri cemer si delavci izmenicno sledijo na istih delovnih mestih po dolocenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, zaradi cesar je nujno, da delavci delajo ob razlicnih urah v dolocenem dnevnem ali tedenskem obdobju izobraževánje ob délu -a -- --s izobraževanje delavca, pri katerem delavec ne preneha izpodbíjanje materínstva opravljati svojega dela in se pretežno izobra­žuje v svojem prostem casu, ima pa pravico do krajših odsotnosti s pravico do nadome­stila place in do povracila stroškov v zvezi izobraževanjem izogíbanje placílu dávkov -a -- --s . dávcno izogíbanje izogíbna zmóta -e -e ž . nčopravicljíva zmóta (1) izokósta -e ž v ekonomiji premica, ki na grafu prikazuje enake stroške izokvánta -e ž v ekonomiji premica, ki na grafu prikazuje enake kolicine proizvoda izolácija -e ž v medicinskem pravu . osamítev izpeljána zakonodája -e -e ž zakonodaja, sprejeta na podlagi nekega predhodnega, hierarhicno ali vsebinsko nadrejenega pravnega akta izpísek iz máticnega regístra o rôjstvu -ska -- -- -- -- --m potrdilo iz maticnega registra, ki vsebuje podatke o rojstvu in ima naravo javne listine S: rôjstni líst izpísek iz máticnega regístra o sklénjeni zakónski zvézi -ska -- -- -- -- -- -- --m potrdilo iz maticnega registra, ki vsebuje podatke o obeh zakoncih ter kraju in datumu sklenitve zakonske zveze in ima naravo javne listine S: porócni líst izpísek iz máticnega regístra o smrti -ska -- -- -- -- --m potrdilo iz maticnega registra, ki vsebuje podatke o smrti in ima naravo javne listine S: mrlíški líst izplacílna prepôved -e -i ž del sklepa o rubežu, s katerim sodišce prepove dolžnikovemu dolžniku, da bi zarubljeno terjatev poravnal dolžniku S: arrestatorium izplacílni cék -ega -a m cek, pri katerem izda trasant nalog trasatu, naj izplaca iz njegovega dobroimetja doloceno vsoto denarja v gotovini izplacílo pláce -a --s izpolnitev temeljne obve­znosti delodajalca do delavca po pogodbi o zaposlitvi v denarni ali drugi obliki izpodbíjanje dolžníkovih právnih dejánj -a -- -- --s pravica upnika, da zahteva razvelja­vitev nekaterih dolžnikovih pravnih dejanj, kadar je ta prezadolžen, npr. razveljavitev neodplacnih razpolaganj, razveljavitev dejanj v korist bližnjih S: actio Pauliana, pauliján-ska tôžba izpodbíjanje materínstva -a --s spor, s katerim se izpodbija domneva materinstva izpodbíjanje modéla -a --s tožba, s katero tožeca stranka zahteva, da se jo razglasi za imetnika modela, ce je bil ta registriran na ime neupravicene osebe izpodbíjanje océtovstva -a --s spor, s katerim se izpodbija domneva ocetovstva izpodbíjanje patęnta -a --s tožba, s katero tožeca stranka zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, ce je bil ta podeljen neupraviceni osebi izpodbíjanje známke -a --s tožba, s katero tožeca stranka zahteva, naj se jo razglasi za imetnika znamke, ker je pred osebo, ki je v register vpisana kot imetnica znamke, uporabljala enak ali podoben znak, ki je bil splošno znan za oznacevanje tovrstnega blaga ali storitev izpodbójna pravíca -e -e ž pravica stranke, da zahteva razveljavitev pravnega posla, npr. zaradi napak volje izpodbójna právna domnéva -e -e -e ž pravna domneva, ki velja, razen ce se dokaže nasprotno S: praesumptio iuris tantum izpodbójna tôžba -e -e ž tožba, s katero se uveljavlja zahtevek za izpodbijanje pravnega posla, npr. pogodbe zaradi zmote izpodbójna zakónska zvéza -e -e -e ž zakonska zveza, ki jo je mogoce razveljaviti s tožbo pred sodišcem zaradi napake ob njeni sklenitvi izpodbójni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ga je mogoce izpodbijati zaradi napak volje ali pomanjkanja poslovne sposobnosti izpodbójnost -i ž 1. neveljavnost pravnega posla, na katero se lahko sklicuje stranka, v korist katere je dolocena S: rélativna nčveljávnost 2. neveljavnost odlocbe, izdane v sodnem ali upravnem postopku, ki jo je mogoce uveljavljati s pravnimi sredstvi izpolnítev s subrogácijo -tve -- --ž izpolnitev tuje obveznosti, pri cemer se izpolnitelj dogovori z upnikom ali dolžnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj izpolnítev -tve ž dolžnikovo ravnanje, ki je predmet obveznosti in povzroci njeno prenehanje izpolnítev z zamúdo -tve -- --ž izpolnitev po izpolnitvenem roku, s cimer je kršena obveznost izpolnítvena zamúda -e -e ž . dolžníkova zamúda izpolnítveni interčs -ega -ésa m . pózitivni pogódbeni interčs izpolnítveni pomocník -ega -a m oseba, ki na strani pogodbene stranke sodeluje pri izpol­njevanju pogodbenih obveznosti S: spol­nítveni pomocník izpolnítveni rók -ega -a m 1. rok, v katerem mora dolžnik izpolniti svojo obveznost 2. . parícijski rók (2) izpolnítveni surogát -ega -a m . nadoméstna izpolnítev izpolnítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim upnik zahteva izpolnitev obveznosti v naravi S: institucíjski zahtévek izpolnítveno povęlje -ega -a s . klávzula o izvršljívosti (1) izposojeválec -lca m stranka posodbene pogodbe, ki se posodniku zaveže vrniti prejeto stvar S: komodatár izpostáva -e ž del organa ali organizacije, ki opravlja dolocene naloge na svojem obmocju ali ima dolocena pooblastila v pravnem prometu S: ekspozitúra izpovédba -e ž izjava zaslišane osebe o dejstvih, pomembnih za odlocitev v postopku izpraševánje -a s del zaslišanja price ali obdol­ženca, namenjen postavljanju vprašanj, da se pripovedovanje obdolženca dopolni, razjasni in preizkusi izpraznítvena tôžba -e -e ž tožba za izprazni­tev prostorov, ki so zasedeni brez pravnega naslova izpraznítveni nálog -ega -a m nalog, s katerim sodišce na predlog upravicenca naloži zavezancu izpraznitev nepremicnine izpraznítveni rók -ega -a m rok, dolocen za izpraznitev in izrocitev nepremicnine, npr. pri odpovedi najetih poslovnih prostorov izprtje -a s v nekaterih pravnih sistemih industrijska akcija enega delodajalca ali vec delodajal­cev med kolektivnim pogajanjem ali pri napovedani ali že zaceti stavki, s katero delodajalec odkloni delo in placilo vsem svojim delavcem ali onemogoci dostop do dela in placila le nekaterim delavcem, zato da bi prisilil sindikate, naj sprejmejo njegove predloge in cim prej koncajo pogajanja ali stavko, ter tako zmanjšal materialno in poslovno škodo izravnálna carína -e -e ž . izravnálna dajátev izravnálna dajátev -e -tve ž dajatev, uvedena zaradi kompenzacije subvencij, ki se v državi izvoznici dodelijo za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz izdelka, ki gospodarstvu ne povzroca škode, s cimer so vzpostavljeni normalni tržni pogoji S: izravnálna carína, kompenzacíjska carína izravnálni ukrčp -ega -épa m zakonodajni ali upravni ukrep za odpravo neravnovesij, npr. zaradi dumpinga ali izvoznih subvencij za izvoz na trg Eu izravnáni proracún -ega -a m v ekonomiji proracun, pri katerem so prihodki enaki odhodkom, zaradi cesar nima ne presežka ne primanjkljaja S: uravnotéženi proracún izravnáva męje -e --ž sprememba že urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, kadar se lastnika sosednjih parcel sporazumeta in se pri tem površina manjše parcele ne spremeni za vec kakor 5 odstotkov in ne vec kakor za 500 kvadratnih metrov izrécna pristójnost -e -i ž pristojnost, ki je jasno podeljena z ustreznim pravnim aktom, npr. v pravu Eu v temeljnih pogodbah S: eksplicítna pristójnost izrécna privolítev -e -tve ž v medicinskem pravu jasno in nedvoumno izraženo strinjanje pacienta z zdravljenjem ali medicinskim postopkom pisno s podpisom privolitve­nega obrazca, ustno ali s konkludentnim ravnanjem, npr. zavihom rokava pri odvzemu krvi, kimanjem izrécna prorogácija -e -e ž sporazum strank o pristojnosti, sklenjen kot prorogacijska klavzula v glavni pogodbi za spore, ki izvirajo iz te pogodbe ali v zvezi z njo, ali kot samo­stojna pogodba glede že nastalega spora izrécni preklíc oporóke -ega -a --m ravnanje zapustnika, s katerim svojo voljo izjavi v katerikoli obliki, v kateri se lahko napravi oporoka, da napravljena oporoka ne velja vec S: revocatio expressa izrécno odstópanje -ega -a s vnaprej predvi­dena in jasno dolocena možnost izjeme od uporabe sicer splošno veljavnih pravil izrécno zakónsko pooblastílo -ega -ega -a s . klávzula o izvršljívosti (2) izrécno priznánje -ega -a s . verbálno priznánje krívde izrédna céna -e -e ž vrednost stvari, ki nima tržne cene S: pretium extraordinarium izrédna naturalizácija -e -e ž . državljánstvo z naturalizácijo (2) izrédna odpôved pogódbe o zaposlítvi -e -i -- -- --ž odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka, do katerega pride na pobudo delodajalca ali delavca v zakonsko dolocenih primerih in pod pogojem, da zaradi okolišcin in interesov delavca in delodajalca ni mogoce nadaljevati delovnega razmerja toliko casa, kot bi trajal odpovedni rok izrédna oporóka -e -e ž oporoka, npr. ustna oporoka, ki se lahko napravi samo v izrednih razmerah, ki so lahko subjektivne ali objek­tivne narave, npr. nenadno hudo poslabšanje zdravja, naravna nesreca izrédna razveljavítev -e -tve ž izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, s katerim se razveljavi izvršljiva zakonita odlocba zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu, npr. varstva življenja in zdravja ljudi, ce nevar­nosti ni mogoce odvrniti drugace izrédna revizíja -e -e ž postopek, s katerim se ugotavlja, ali so v racunovodskih izkazih posamezne postavke podcenjene izrédna sęja -e -e ž seja, razpisana zunaj casovnega okvira rednih sej, praviloma zaradi pomembnosti obravnavanega vprašanja, npr. izredna seja državnega zbora izrédne razmére -ih razmér ž mn. neposredna in splošna nevarnost zaradi naravnih nesrec, vojaške grožnje, množicnega izbruha bolezni, ki ogroža normalno delovanje ali obstoj države, varnost prebivalstva izrédni dopúst -ega -a m upravicena placana ali neplacana odsotnost delavca z dela zaradi osebnih okolišcin, npr. poroke, smrti v družini, selitve izrédni in pooblašcęni včleposlánik -ega -- -ega -a m v mednarodnem pravu naziv vodje diplomatskega predstavništva najvišjega razreda izrédno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, s katerim se zahteva preizkus prav­nomocne sodne odlocbe ali pravnomocne ali dokoncne upravne odlocbe izrédno priposestvovánje lastnínske pravíce v trenutku, ko je tretja oseba obvešcena o -ega -a -- --s do leta 2003 priposestvovanje prenosu lastninske pravice S: traditio longa lastninske pravice na nepremicnini, ki jo manu pridobi dobroverni posestnik, ce ima nepremicnino v posesti vsaj 20 let S: nčprávo priposestvovánje lastnínske pravíce izrédno priposestvovánje slúžnosti -ega -a --s dejansko, pristno in zaznavno izvr­ševanje stvarne služnosti dvajset let, ki mu lastnik služece nepremicnine ne nasprotuje S: nčprávo priposestvovánje slúžnosti izrédno sodíšce -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih sodišce, ki je ustanovljeno v izrednih razmerah ali vzpostavljeno zunaj redne sodne strukture in lahko odloca po posebnih postopkih ter izreka posebne sankcije S: náglo sodíšce izrédno stánje -ega -a s posebno pravno stanje zaradi izrednih razmer, ki ga razglasi pristojni državni organ, v katerem nekatere zakonodajne pristojnosti lahko preidejo na državne organe izvršilne veje oblasti in se lahko omeji izvrševanje nekaterih clovekovih pravic in svobošcin izrédno uprávljanje -ega -a s posli, ki presegajo okvire rednega upravljanja stvari, zlasti razpolaganje s celotno stvarjo in dolocitev nacina rabe stvari izrčk -éka m del pravovarstvene odlocbe, npr. sodbe ali upravne odlocbe, v katerem sodišce ali upravni organ odloci o zahtevkih strank in predmetu postopka S: dispozitív, ténor izrčk obtôžbe -éka --m sestavni del obtožnega akta, ki vsebuje opis kaznivega dejanja, ki se ocita obdolžencu, pravno kvalifikacijo tega dejanja, lahko tudi predlog sankcije izrocílna pogódba -e -e ž . pogódba o izrocítvi in razdelítvi premožęnja izrocítelj -a m stranka pogodbe o izrocitvi in razdelitvi premoženja, ki se zaveže, da bo izrocila in razdelila svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem izrocítev iure crediti -tve -- -- [júre kréditi] ž izrocitev zapušcine zapustnikovim upnikom namesto placila njihovih terjatev izrocítev na dôlgo rôko -tve -- -- --ž nadome­stna izrocitev, ki se uporablja, ce je stvar v posesti tretje osebe, in se šteje za opravljeno izrocítev na krátko rôko -tve -- -- --ž nado­mestna izrocitev, ki se uporablja v primerih, ce je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari S: traditio brevi manu izrocítev -tve ž 1. predaja premicnine drugi osebi v posest z namenom, da ta na njej pridobi lastninsko pravico S: tradícija, traditio 2. v mednarodnem pravu prepustitev osebe tuji državi, praviloma zaradi sojenja za izvršeno kaznivo dejanje ali zaradi izvršitve kazni S: ekstradícija izrocítev v prodájo -tve -- --ž izrocitev, pri kateri dolžnik upniku prepusti stvar ali pravico za poplacilo njegove terjatve izrocítveni postópek -ega -pka m postopek pri prepustitvi tujca tuji državi zaradi sojenja za kaznivo dejanje ali zaradi izvršitve kazni izsíljena izjáva -e -e ž izjava, ki je posledica uporabe sile ali grožnje s silo izsíljena privolítev -e -tve ž privolitev, dana pod vplivom sile ali grožnje, npr. za sklenitev zakonske zveze izsíljeno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja poda organom kazenskega postopka zaradi uporabe sile ali grožnje s silo izsiljevánje -a s uporaba sile ali grožnje s silo z namenom, da oseba kaj izvrši, opusti ali trpi izsiljevánje priznánja krívde -a -- --s uporaba sile ali grožnje s silo z namenom, da se doseže priznanje krivde domnevnega storilca kaznivega dejanja izstópni dávek -ega -vka m davek na dodano vrednost, ki ga identificirani davcni zavezanec zaracuna ali ga mora zaracunati svojim kupcem v dolocenem davcnem obdobju iztčk kázni -éka --m potek casovnega obdobja, v katerem je bila kazen v celoti prestana iztčk róka -éka --m potek casovnega obdobja, v katerem je mogoce opraviti neko dejanje ali pred iztekom katerega ni mogoce opraviti nekega dejanja izterjáva -e ž skupek dejanj, s katerimi se doseže poravnava neizpolnjene obveznosti, npr. davkov, dolgov izterjeválec -lca m v upravnem procesnem pravu . izvršítelj (2) izterljívost -i ž lastnost zahtevka ali terjatve, da je lahko predmet izterjave iztožljíva obvéznost -e -i ž . civílna obvéznost iztožljívost -i ž lastnost zahtevka, da ga je mogoce uspešno uveljaviti s tožbo iztrébljanje -a s kaznivo dejanje zoper clovec­nost, ki ga izvrši oseba, ki ukaže ali ustvarja neustrezne življenjske razmere z namenom unicenja prebivalstva, npr. kratenje dostopa do hrane in zdravil izumítelj -a m fizicna oseba, ki na inventivni ravni iznajde novo industrijsko uporabljivo napravo ali postopek izumíteljska rénta -e -e ž v ekonomiji placilo, ki ga za sodelovanje v proizvodnem procesu dobi izumiteljstvo kot proizvodni faktor izumíteljsko právo -ega -a s . patęntno právo izumíteljstvo -a s v ekonomiji proizvodni faktor, ki ustvarja nove tehnološke procese, orodja ali boljšo organizacijo poslovanja izvajálec medicíne déla -lca -- --m pravna ali fizicna oseba, ki z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za zdravje, v sistemu varnosti in zdravja pri delu izvaja naloge zdravstvenega varstva, npr. sodeluje pri izdelavi stro­kovnih podlag za izjavo o varnosti, izvaja preventivne zdravstvene preglede, sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije S: do leta 2012 pooblašcęni zdravník delodajálca izvajálec zdrávstvenih storítev -lca -- --m fizicna ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki opravlja storitve v zdravstvu izvájanje dokázov -a --s delovanje sodišca ali upravnega organa, pri katerem z dokaznimi sredstvi ugotavlja dejansko stanje, pomembno za odlocitev izvédbeni ákt -ega -a m 1. . izvédbeni predpís 2. v pravu EU nezakonodajni akt, ki ga na podlagi pooblastila v splošno zavezujocem zakonodaj­nem aktu Eu sprejme Evropska komisija ali izjemoma Svet, kadar je to potrebno za zago­tovitev enotnega izvajanja tega zakonodajnega akta S: implementacíjski ákt izvédbeni predpís -ega -a m predpis, s katerim se omogoci uresnicitev nekega drugega, navadno hierarhicno višjega predpisa S: izvédbeni ákt (1) izvédbeni ukrčp -ega -épa m ukrep, ki omogoca izvajanje zakonodaje, sprejete na isti ali višji ravni, ne da bi posegal v njeno vsebino izvédbeno pooblastílo -ega -a s pooblastilo za sprejemanje izvedbenih ukrepov izvedęna pravíca -e -e ž 1. pravica, pridobljena od pravnega prednika S: derivatívna pravíca 2. stvarna pravica z izjemo lastninske pravice ali v zakonu predvidena obligacijska pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo S: deriva­tívna pravíca izvédena príca -e -e ž prica, ki na podlagi svojega strokovnega znanja izpoveduje o dejstvih, pomembnih za odlocitev, npr. lececi zdravnik o oškodovancevem zdra­vstvenem stanju S: ekspęrtna príca izvedęna pridobítev pravíce -e -tve --ž prido­bitev pravice od pravnega prednika, npr. pri dedovanju S: derivatívna pridobítev pravíce izvedęna pristójnost -e -i ž pristojnost, ki posredno izhaja iz izvirne pristojnosti izvédenec -nca m oseba z dolocenim strokovnim znanjem ali opremo, ki na zahtevo sodišca ali upravnega organa pripravi izvedenski izvid in mnenje o pravno pomembnih dejstvih, kadar je za to potrebno strokovno znanje ali oprema, ki ju nima sodnik ali uradna oseba, ki vodi postopek S: ekspęrt izvedęni fináncni instrumčnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji financni instrument, katerega tržna vrednost je odvisna od nekega premoženja, vrednostnega papirja ali indeksa, npr. opcija, terminska pogodba izvedęni prejémek -ega -mka m prejemek države ali samoupravne lokalne skupnosti, pridobljen na podlagi suverene oblasti od fizicnih in pravnih oseb, npr. davek, prispevek S: jávni prejémek izvedenína -e ž nagrada za delo, ki ga opravi izvedenec na zahtevo sodišca ali upravnega organa, in povracilo stroškov, ki so mu pri tem nastali S: izvédenska nagráda izvedęno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, izpeljano iz višjega pravnega pravila ali iz pravnega nacela S: derivatívno právno pravílo izvédenska nagráda -e -e ž . izvedenína izvédenski izvíd in mnęnje -ega -a -- -a porocilo izvedenca, ki ga sestavljata objek­ tivni izvid o pravno pomembnih dejstvih primera in subjektivno strokovno mnenje o ugotovljenih dejstvih ízvenknjížna pridobítev nčpremicníne -e -tve --ž pridobitev lastninske pravice na nepremicnini brez vpisa v zemljiško knjigo, npr. pri priposestvovanju ízvenknjížni prenňs -ega -ôsa m prenos stvarne pravice na nepremicnini na drugo osebo brez vpisa v zemljiško knjigo ízvenknjížno priposestvovánje -ega -a s 1. priposestvovanje pravice na nepremicnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo S: kóntrata­bulárno priposestvovánje, zúnajknjížno pripo­sestvovánje 2. . protiknjížno priposestvovánje ízvenprávdno pobótanje -ega -a s . materiál­noprávno pobótanje ízvensódna poravnáva -e -e ž poravnava, ki jo stranki skleneta izven sodišca kot pogodbo materialnega prava ízvensódna pripoznáva zahtévka -e -e --ž pripoznava zahtevka, ki jo dolžnik poda upniku zunaj sodnega postopka in ne more biti podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave ízvensódno pobótanje -ega -a s . materiálno­právno pobótanje ízvensódno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja ne poda kazenskemu sodišcu, pac pa drugim udeležencem kazen­skega postopka, npr. policiji, državnemu tožilcu ali zagovorniku, ali drugi osebi zunaj kazenskega postopka ízvensódno reševánje spôrov -ega -a --s . alternatívno reševánje spôrov izvírna pravíca -e -e ž pravica, ki nastane na novo, neodvisno od obstoja pravnega prednika in njegovih upravicenj, npr. lastninska pravica, pridobljena s pripose­stvovanjem S: originárna pravíca izvírna pridobítev pravíce -e -tve --ž prido­bitev pravice na novo, neodvisno od obstoja pravnega prednika in njegovih upravicenj S: originárna pridobítev pravíce izvírna pristójnost -e -i ž temeljna pristojnost državnih organov, ki je za najpomembnejše zadeve dolocena v ustavi, za druge pa v zakonih izvírni dokŕz -ega -áza m dokaz, ki je nepo­sredno povezan z dejstvom, ki je predmet dokazovanja, npr. izpovedba ocividca S: originárni dokŕz, primárni dokŕz izvírni prejémek -ega -mka m prejemek države ali samoupravne lokalne skupnosti, dosežen na podlagi gospodarske aktivnosti ali premoženjske pravice, npr. udeležbe pri dobicku družb, ki so v lasti države ali lokalne skupnosti izvórna držáva -e -e ž država državljanstva posameznika ali stalnega prebivališca osebe brez državljanstva S: držáva izvôra (2) izvňz kapitála -ôza --m nalaganje kapitala v drugi državi v obliki vplacil deležev, posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoci izvňz -ôza m iznos unijskega blaga s carinskega obmocja v tretjo državo izvózna dajátev -e -tve ž carina, ki se placa ob izvozu blaga s carinskega obmocja izvózna licénca -e -e ž licenca, s katero se njenemu imetniku dovoli izvoziti proizvode, ki so predmet licencne pogodbe izvózni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji multiplikator, ki pokaže, za koliko enot enota izvoza spremeni ravnotežni proizvod izvršba -e ž prisilna izvršitev dolžnikove obve­znosti v sodnem ali upravnem izvršilnem postopku izvršba na délež drúžbenika -e -- -- --ž izvršba, ki se zaradi poplacila upnikove terjatve opravi s prepovedjo razpolaganja z dolžnikovim deležem v družbi, zaznambo sklepa v sodnem registru ter prodajo deleža in poplacilom upnika iz kupnine izvršba na denárno terjátev -e -- -- --ž izvršba, ki se zaradi poplacila upnikove terjatve opravi z rubežem dolžnikove denarne terjatve in njenim prenosom na upnika izvršba na nčmaterializírane vrédnostne papírje -e -- -- -- --ž izvršba, ki se zaradi poplacila upnikove denarne terjatve opravi z vrocitvijo sklepa o izvršbi klirinško depotni družbi, prepovedjo dolžniku do razpola­ganja z vrednostnimi papirji ter prodajo vrednostnih papirjev in poplacilom upnika iz kupnine izvršba na nčpremicníne -e -- --ž izvršba, ki se zaradi poplacila upnikove denarne terjatve opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremicnine, prodajo nepre­ micnine in poplacilom upnika iz kupnine S: nčpremicnínska izvršba izvršba na pláco in drúge stálne prejémke -e -- -- -- -- -- --ž izvršba, ki se za poplacilo upnikove denarne terjatve opravi z rubežem dela dolžnikove place ali drugega stalnega prejemka, npr. pokojnine, in s prenosom zarubljenega dela na upnika izvršba na podlági verodostójne lístine -e -- -- -- --ž postopek, v katerem sodišce v izvr­šilnem postopku odloci o obstoju upnikove denarne terjatve, ki izhaja iz verodostojne listine, npr. racuna, menice, ceka, in naloži dolžniku placilo te terjatve ter hkrati za primer, ce dolžnik terjatve ne bi placal v predpisanem roku, dovoli izvršbo za njeno poplacilo izvršba na premicníne -e -- --ž izvršba, ki se zaradi poplacila upnikove denarne terjatve opravi z rubežem dolžnikovih premicnin, njihovo cenitvijo in prodajo ter poplacilom upnika iz kupnine S: mobiliárna izvršba izvršba ob intervénciji -e -- --ž izvršba, ki se opravi na podlagi prijave upnika in v njegovi navzocnosti izvršba otrôkovih stíkov -e -- --ž postopek za izvršitev sodne odlocbe, s katero so doloceni stiki otroka s staršem, s katerim otrok ne živi, in stiki otroka z drugimi osebami izvršba s posrédno sílo -e -- -- --ž izvršba, pri kateri sodišce dolžnika prisili z denarnimi kaznimi k opravi nenadomestnega dejanja ali k temu, da opusti doloceno ravnanje ali da upniku dopusti doloceno ravnanje izvršba z vzpostavítvijo pręjšnjega stánja -e -- -- -- --ž izvršba, ki se opravi, ce je zaradi dolžnikovega ravnanja, ki je v nasprotju z njegovo obveznostjo iz izvršilnega naslova, nastala sprememba, ki ni v skladu z upnikovo pravico izvrševálec jávnega pooblastíla -lca -- --m . nosílec jávnega pooblastíla izvrševánje kázenskih sánkcij -a -- --s 1. ravnanje, s katerim obsojenec izpolni izreceno kazensko sankcijo 2. ravnanje državnih organov, s katerim zagotovijo, da obsojenec izpolni izreceno kazensko sankcijo izvrševánje otrôkovih stíkov -a -- --s izvajanje pravice do stikov s staršem, s katerim otrok ne živi, ali z drugo osebo, na katero je osebno navezan in z njo družinsko povezan, npr. z osebnim druženjem, pisanjem sporocil, telefoniranjem izvrševánje pravíce -a --s uresnicevanje pravno zavarovanega upravicenja ali interesa izvrševánje rodíteljske pravíce -a -- --s odlocanje imetnika roditeljske pravice o vsakodnevnih in bistvenih otrokovih zadevah izvrševánje slúžnosti s sílo -a -- -- --s izvr­ševanje služnosti proti volji lastnika, ki po zakonu ne more pripeljati do priposestvova­nja služnosti izvršílna fúnkcija -e -e ž celota pristojnosti izvršilne veje oblasti, ki obsega vodenje državne politike, vlaganje zakonskih pred­logov in sprejemanje upravnih odlocitev za tekoce izvrševanje nalog, ki jih ima država izvršílna klávzula -e -e ž . klávzula o izvr­šljívosti (1, 2) izvršílna lístina -e -e ž . izvršílni naslňv izvršílna oblást -e -í ž del državne oblasti, ki je pristojna za izvrševanje sprejetih zakonov, zlasti s sprejemanjem podzakonskih aktov in posamicnih odlocb o pravicah, obveznostih in pravnih koristih pravnih subjektov izvršílni naslňv -ega -ôva m listina, v kateri je upnikova terjatev ugotovljena kot izvršljiva in je temeljna predpostavka za dopustitev izvršbe, npr. izvršljiva sodna odlocba, sodna poravnava, izvršljiva upravna odlocba, izvr­šljivi notarski zapis S: izvršílna lístina izvršílni postópek -ega -pka m sodni ali upravni postopek, v katerem pristojno sodišce ali upravni organ odloci o dovolitvi izvršbe in opravi izvršbo za izpolnitev denarne ali nedenarne terjatve izvršílni prędlog -ega -óga m . prędlog za izvršbo izvršílni predpís -ega -a m podzakonski akt, ki doloca nacin izvrševanja hierarhicno višjega akta, praviloma zakona, npr. uredba vlade, pravilnik ministrstva izvršílni sodník -ega -a m sodnik, ki vodi postopek in izdaja odlocbe v izvršilnem postopku izvršílni stróški -ih stróškov m mn. stroški, ki nastanejo med izvršilnim postopkom ali zaradi izvršilnega postopka, npr. stroški izvršitelja izvršílno dejánje -ega -a s dejanje, ki ga opravi sodišce, davcni ali drug upravni organ, izvršitelj ali druga oseba, npr. banka, zaradi prisilne izpolnitve dolžnikove obveznosti izvršílno právo -ega -a s pravo, ki ureja mate-rialnopravne predpostavke za dopustnost izvršbe, materialnopravne posledice izvršbe in izvršilni postopek izvršílno sodíšce -ega -a s sodišce, pristojno za opravo izvršbe izvršílno srédstvo -ega -a s sredstvo za prisilno dosego izpolnitve dolžnikove obve­znosti, npr. rubež in prodaja premicnin, rubež in prenos denarne terjatve, odvzem stvari, denarna kazen S: srédstvo izvršbe J izvršítelj -a m 1. oseba, ki jo imenuje minister in ki kot samostojno zasebno dejavnost opravlja neposredna dejanja izvršbe ali zavarovanja terjatev po nalogu sodišca in pod njegovim nadzorom 2. uradna oseba pristojnega upravnega organa ali nosilec javnega pooblastila, ki izdaja izvršilne sklepe ali opravlja neposredna dejanja v izvršbi in z izvršbo povezanem zavarovanju v davcnem ali drugem upravnem izvršilnem postopku S: izterjeválec izvršítelj oporóke -a --m oseba, ki jo oporoci­telj v oporoki doloci, da skrbi za zapušcino in za to, da se izvrši tako, kot je dolocil oporocitelj izvršítveno ravnánje -ega -a s ravnanje, s katerim se izpolnijo zakonski znaki kaznivega dejanja ali prekrška izvršljíva odlócba -e -e ž odlocba, ki izpolnjuje pogoje za prisilno izvršitev obveznosti ali za izvršitev priznane pravice izvršljívi notárski zapís -ega -ega -a m notarski zapis, v katerem dolžnik pristane na neposredno izvršljivost upnikove terjatve, ki iz njega izhaja, in na podlagi katerega je mogoce neposredno dovoliti izvršbo izvršljívost -i ž lastnost sodne odlocbe, upravne odlocbe ali drugega izvršilnega naslova, ki je predpostavka za izvršbo ali uresnicitev pravice izvršnica -e ž listina, ki vsebuje izvršljivo izjavo dolžnika, da bo placal dolocen denarni znesek izzvána razžalítev -e -tve ž razžalitev, povzro-cena z nedostojnim ali surovim ravnanjem razžaljenega, kar lahko sodišce upošteva kot olajševalno okolišcino J jamceválna sánkcija -e -e ž sankcija za nepra­vilno izpolnitev, in sicer znižanje pogodbene cene, odstop od pogodbe, poprava stvari ali zamenjava, povrnitev škode, ki jo lahko uveljavlja upnik v primeru stvarnih napak jamceválni rók -ega -a m rok, v katerem se mora napaka stvari pokazati, da dolžnik zanjo odgovarja, in zacne teci od izrocitve in prevzema stvari jamceválni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim stranka, ki je prejela nepravilno izpolnitev, uveljavlja svoja upravicenja jamcevánje sňdédicev -a --s pravni institut, s katerim se porazdeli prikrajšanje enega od sodedicev ob delitvi dedišcine med vse sodedice, s cimer sodedici drug drugemu jamcijo za stvarne in pravne napake, za obstoj in izterljivost terjatev jamcevánje za napáke -a -- --s odgovornost vsakega pogodbenika pri odplacni pogodbi za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve jámstveni sklŕd -ega skláda m 1. premoženje, namenjeno upnikom za placilo dolocene obveznosti 2. depozit, ki ga položijo ustano­vitelji podružnicnih zavarovalnic iz držav, ki niso clanice Eu izvršni diréktor -ega -ja m clan upravnega jámstveno zavarovánje -ega -a s . zavarová­ odbora družbe, ki ima v enotirnem sistemu nje odgovórnosti upravljanja družbe pristojnost voditi tekoce posle družbe in pooblastilo za zastopanje jámstvo -a s zavarovanje izpolnitve, pri družbe katerem se tretja oseba zaveže v dolocenem casu izpolniti dolžnikovo obveznost, ce tega ne bi storil dolžnik sam, npr. menicno jamstvo, poroštvo, bancna garancija jámstvo del credere -a -- -- [del krédere] s prevzem strožje odgovornosti, kot je obicajna za dolocena pravna razmerja jámstvo kot pôrok in placník -a -- -- -- --s jamstvo, pri katerem se tretja oseba zaveže k izpolnitvi enako kot dolžnik, upnik pa lahko zahteva izpolnitev od tretje osebe, dolžnika ali obeh jásno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, v katerem se domnevni storilec nedvoumno izjavi o vseh pomembnih dejanskih vidikih kaznivega dejanja, ki se mu ocita jávljanje na policíjski postáji -a -- -- --s omejevalni ukrep, s katerim se od obdol­ženca zahteva, da redno prihaja na policijsko postajo, s cimer se zagotovi, da se med kazenskim postopkom ne bo skril, odšel neznano kam ali v tujino jávna agencíja -e -e ž pravna oseba javnega prava, ustanovljena za izvajanje dolocenih regulatornih in drugih upravnih nalog, npr. javna agencija za knjigo, javna agencija za varstvo konkurence jávna césta -e -e ž državna ali obcinska cesta, ki ima status javnega dobra in jo lahko vsakdo uporablja pod enakimi pogoji kot prometno površino splošnega pomena za cestni promet jávna dajátev -e -tve ž javna denarna obveznost, npr. davek, prispevek, taksa jávna déla -ih dél s mn. državni program aktivne politike zaposlovanja, namenjen aktivi­ranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vkljucenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest jávna dobrína -e -e ž 1. . jávno dôbro 2. v ekonomiji dobrina, pri kateri je izkljucitev posameznika iz potrošnje sicer možna, a nezaželena, saj so mejni stroški oskrbe dodatnega uporabnika enaki nic jávna drúžba -e -e ž do leta 1993 . drúžba z nčomejęno odgovórnostjo jávna knjíga -e -e ž evidenca, namenjena vpisu in objavi podatkov, ki so pomembni za pravni promet, npr. zemljiška knjiga, sodni register jávna koríst -e -i ž korist širše družbene skupnosti, ki ima prednost pred koristjo posameznika in se kot takšna upošteva v pravnih postopkih, npr. pri razlastitvi jávna lístina -e -e ž listina, ki jo v predpisani obliki v mejah svoje pristojnosti izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, npr. izpisek iz zemljiške knjige, vozniško dovoljenje, spri-cevalo jávna nalóga -e -e ž naloga, ki je neposredno povezana z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa, npr. sprejem izvedbenih predpisov, vodenje upravnih postopkov ali uradnih evidenc jávna objáva -e -e ž . jávni razpís (1) jávna oblást -e -í ž pristojnost države, obcine in njunih organov ali s strani države ali obcine pooblašcenih nosilcev javnih pooblastil, da v mejah zakona neodvisno od volje pravnih J in fizicnih oseb kot naslovnikov oblastnih odlocitev urejajo in vplivajo na družbena razmerja jávna obljúba nagráde -e -e --ž enostranski pravni posel, ki zavezuje tistega, ki z javnim razpisom za doloceno dejanje ali dosežen uspeh obljubi nagrado jávna obravnáva -e -e ž obravnava, na kateri smejo biti navzoce polnoletne osebe in o vsebini katere se sme porocati v medijih jávna oporóka -e -e ž oporoka, napravljena pred državnim organom ali drugim organom z javnimi pooblastili jávna pogódba -e -e ž pogodba med javnim narocnikom in gospodarskim subjektom, s katero se ta za placilo zaveže dobaviti blago ali izvesti gradnje ali storitve jávna polítika -e -e ž cilji in ukrepi politicno­-upravnih oblasti na dolocenem podrocju, kjer obstaja javni interes, npr. davcna politika, šolska politika jávna površína -e -e ž površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena za rabo vsem, npr. javna cesta, ulica, parkirišce, park jávna priredítev -e -tve ž organizirano zbiranje oseb, praviloma dovoljeno z upravno odlocbo, zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod dolocenimi pogoji dovoljena vsakomur jávna razgrnítev -e -tve ž zakonsko predpisano sodelovanje javnosti v postopku priprave obcinskega prostorskega nacrta, ki lahko v tem casu odda tudi svoje pripombe in pobude, npr. predstavitev osnutka zazidal­nega nacrta, podatkov zemljiškokatastrske izmere jávna sęja -e -e ž seja, ki jo lahko spremljajo novinarji in druga zainteresirana javnost jávna slúžba -e -e ž gospodarska ali negospo­darska dejavnost, ki v javnem interesu zago­tavlja javne dobrine ali javne storitve jávna storítev -e -tve ž storitev, ki je pod splošnimi pogoji dostopna vsakomur, praviloma kot del javne službe ali druge dejavnosti splošnega pomena jávna upráva -e -e ž 1. dejavnosti v javnem interesu na ravni instrumentalnega javnega upravljanja, kot so izvajanje javnih nalog, J sprejem izvršilnih predpisov, odlocanje v upravnem postopku, inšpekcijski nadzor, zagotavljanje izvajanja javnih služb 2. organi državne uprave, uprave samoupravnih lokal­nih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb, ki izvajajo avtorita­tivne in servisne javne naloge jávna várnost -e -i ž stanje, v katerem se s preventivnimi in represivnimi varnostnimi aktivnostmi, npr. upravnimi nujnimi ukrepi v javnem interesu, preprecujejo in razrešu­jejo protipravna dejanja, npr. z varovanjem življenja, premoženja, vzdrževanjem javnega reda in miru jávne finánce -ih finánc ž mn. 1. v ekonomiji pobira­ nje davkov in uporaba pobranih sredstev za proizvodnjo javnih dobrin 2. v ekonomiji veda, ki se ukvarja z vlogo države v gospodarstvu,proucuje javne prihodke in izdatke ter njihove ucinke jávni dôlg -ega -á m v ekonomiji . držávni dôlg (1, 2) jávni funkcionár -ega -ja m nosilec funkcije v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, npr. minister, župan jávni gospodárski závod -ega -ega -óda m javni zavod, ustanovljen z javnopravnim aktom za izvajanje gospodarske javne službe ali druge gospodarske dejavnosti jávni hólding -ega -a m družba, ki ima v lasti vecino deležev družb, ki izvajajo gospo­darske javne službe, in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb jávni interčs -ega -ésa m splošen interes širše skupnosti, ki ima prednost pred pravicami posameznika in ga je oblastni organ v pravnih postopkih, zlasti upravnih postopkih, dolžen upoštevati in zašciti jávni narocník -ega -a m državni organ, organ lokalne skupnosti, pravna oseba javnega prava ali druga z zakonom dolocena oseba, ki je pri sklepanju javnih pogodb zavezana ravnati po pravilih o javnem narocanju in sklepanju koncesijskih pogodb jávni natecáj -ega -a m . jávni razpís (1) jávni pártner -ega -ja m stranka v javno-zaseb­nem partnerstvu, ki je oseba javnega prava jávni prejémek -ega -mka m . izvedęni prejémek jávni prevňz -ega -ôza m prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabni­kom prevoznih storitev jávni razpís -ega -a m 1. javni poziv za sode­lovanje v postopku oddaje javnega narocila S: jávna objáva, jávni natecáj 2. v pogodbenem pravu poziv javnosti za prijavo za pridobitev posla S: licitácija jávni réd -ega -a m 1. obvezni predpisi in temeljna moralna nacela dolocene družbene skupnosti 2. v mednarodnem zasebnem pravu domace norme, ki jim ucinki uporabe tujega prava ali priznanja tuje odlocbe ne smejo nasprotovati, sicer se to pravo ne uporabi ali tuja odlocba ne prizna jávni réd in mír -ega -a -- -ú stanje neoviranega izvrševanja pravic in obveznosti na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, katerega kršitev predstavlja temelj za ukrepe v javnem interesu za zagotovitev pravice do varnosti in dosto­janstva, izvajanja pravic in dolžnosti oseb ter pooblastil upravnih in drugih organov jávni séktor -ega -ja m organi države, samou­pravnih lokalnih skupnosti in pravne osebe javnega prava ter zasebni nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki izvajajo upravne naloge, javne službe in zagotavljajo druge javne storitve v družbi, ali dejavnost teh subjektov jávni shňd -ega shóda m praviloma organizi­rano, lahko tudi spontano zborovanje, na katerem udeleženci javno izražajo politicna in druga stališca ali prepricanja jávni sklŕd -ega skláda m pravna oseba javnega prava, ki jo država ali samoupravna lokalna skupnost ustanovi za izvajanje svoje politike na dolocenem podrocju na nacin, da vanjo vloži javna sredstva, s katerimi skrbi za izvajanje te politike, npr. javni sklad za kulturo, ekološki sklad jávni uslúžbenec -ega -nca m oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za delo v javnem sektorju jávni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga izda država ali lokalna skupnost jávni závod -ega -óda m nepridobitna pravna oseba javnega prava, ki jo za izvajanje javne službe ali podobne dejavnosti ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost jávno dôbro -ega -a s stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih z zakonom doloceno splošno rabo lahko uporablja vsakdo S: jávna dobrína (2) jávno glasovánje -ega -a s glasovanje, pri katerem volivec ustno izjavi svojo voljo pred volilnim organom jávno narocílo -ega -a s javna pogodba, v kateri vecino poslovnega tveganja prevzame javni narocnik jávno narocílo mále vrédnosti -ega -a -- --s javno narocilo, ki se odda po poenostavlje­ nem postopku oddaje javnega narocila jávno naznanílo -ega -a s naznanilo, s katerim se objavi predlog, npr. prostorskega nacrta, podatki za odmero javnih dajatev, že izdan akt v konkretnem postopku ali le obvestilo o tem, in je temelj za neizpodbojno fikcijo obvešcenosti ali vrocitve legitimiranim osebam S: edíkt jávno odpíranje ponúdb -ega -a --s del postopka oddaje javnega narocila, v katerem se vsebina ponudb predstavi javnosti jávno podjétje -ega -a s 1. podjetje, organizi­rano v obliki kapitalske družbe, ki opravlja profitno dejavnost gospodarske javne službe 2. podjetje, nad katerim lahko državna, regi­onalna ali lokalna javna oblast neposredno ali posredno izvaja prevladujoc vpliv zaradi svojega lastništva, financnega sodelovanja v njem ali predpisov, ki ga urejajo 3. do leta 1993 podjetje, ustanovljeno za proizvodnjo in promet dolocenih proizvodov in za opravlja­nje storitev, ki so nujen pogoj za življenje in delo obcanov jávno pooblastílo -ega -a s pooblastilo, ki ga država ali obcina podeli drugemu subjektu za izvajanje javnih nalog, npr. javni agenciji, zbornici ali koncesionarju, zaradi vecje ekono-micnosti ali potrebe po politicno neodvisnem in strokovno avtonomnem upravljanju jávno právo -ega -a s pravo, ki na oblasten nacin ureja razmerja med posameznikom in državnimi organi, npr. ustavno javno pravo, kazensko javno pravo jávno skladíšce -ega -a s skladišce, ki ponuja javnosti storitve skladišcenja jávno uprávljanje -ega -a s upravljanje javnih zadev na politicno-institucionalni in tehnicno-instrumentalni ravni s ciljem ucinkovitega in demokraticnega izvajanja javnih politik jávnonarocníško pártnerstvo -ega -a s javno--zasebno partnerstvo, pri katerem oseba zasebnega prava ne nosi poslovnega tveganja jávnoprávna pogódba -e -e ž . uprávna pogódba J jávnoprávno razmérje -ega -a s razmerje med nosilcem oblasti in naslovnikom oblastne norme ali dejanja, temeljece na javnem interesu, npr. socialno zavarovanje, kaznova­nje, opredelitev in izvajanje javnih služb jávno-zasébno pártnerstvo -ega -a s trajno razmerje javnega in zasebnega partnerja, sklenjeno z javno pogodbo ali z ustano­vitvijo posebne pravne osebe z namenom financiranja in izvajanja gradenj ali storitev v javnem interesu jemálec licénce -lca --m oseba, ki je upra­vicena do izkorišcanja licencirane pravice S: pridobítelj licénce jemánje podkupníne -a --m kaznivo dejanje, ki ga izvrši uradna oseba ali javni uslužbe­nec, ki zahteva ali sprejme premoženjsko ali nepremoženjsko korist za izvršitev nezako­nitega dejanja ali dejanja, ki bi ga tudi sicer moral izvršiti jézdenje na meníci -a -- --s izdajanje menic, ki niso krite s temeljnim poslom in jih diskontirajo financne ustanove jęzik brez ozémlja -íka -- --m jezik, ki ga tradi­cionalno uporablja dolocena skupnost, ni pa ga mogoce povezati z dolocenim državnim ozemljem jęzik postópka -íka --m 1. jezik, v katerem se vodi dolocen sodni ali upravni postopek 2. v pravu EU jezik, v katerem se vodi postopek pred Sodišcem Eu in se uporablja za pisne vloge in ustne navedbe ter v katerem so izdane verodostojne razlicice sodb in drugih besedil v postopku jezikôvna razlága -e -e ž razlaga, ki pri dolocanju pomena pravne dolocbe izhaja iz jezikovnih pravil S: gramáticna razlága, gramatikálna razlága, slôvnicna razlága jezikôvni pridržek -ega -žka m v pravu EU pridržek države clanice Eu v postopku spre­jemanja pravnega akta Eu zaradi neobstoja pomembnih dokumentov v njenem uradnem jeziku ali zaradi pomembne jezikovne pomanjkljivosti besedila akta v tem uradnem jeziku joint venture pogódba -- -- -e [džôjnt vęncer] ž pogodba dveh ali vec oseb o skupnem nastopu na trgu judikát -a m . sôdba (1, 2, 3, 4) judikátna terjátev -e -tve ž terjatev, ki je priznana s pravnomocno sodno odlocbo K judikatúra -e ž . sódna práksa (2) jurisdíkcija -e ž pristojnost države, da izvršuje oblast nad osebami ali nad dolocenim ozemljem jurisprudénca -e ž . pravoznánstvo juríst -a m . právnik K k.d. d. -ja [kadedé] m okrajš. . komandítna délniška drúžba kabotáža -e ž 1. prevoz potnikov ali blaga med kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravi tuji prevoznik 2. prevoz potnikov ali blaga med kraji v drugi državi, ki ga opravi domaci prevoznik kádrovska evidénca -e -e ž evidenca osebnih podatkov zaposlenih pri deloda­jalcu, ki se vzpostavi za vodenje postopkov zaposlovanja, usposabljanja zaposlenih ter uresnicevanja njihovih pravic in obveznosti pri delu kádrovska polítika -e -e ž dejavnost, ki zagotavlja razvoj in uporabo clovekovih zmožnosti za doseganje poslovnih ciljev in usmerja zaposlovanje, usposabljanje, osebnostni razvoj, motiviranje, placevanje in usklajevanje pravic in obveznosti zaposlenih pri delu kádrovska sposóbnost -e -i ž v javnem narocanju sposobnost za izpolnjevanje pogojev kadrovske narave kádrovska štipéndija -e -e ž štipendija, ki jo dijaku ali študentu dodeli delodajalec, da mu pomaga pridobiti ustrezen poklic ali strokovno izobrazbo in zagotoviti zaposlitev kádrovski nacrt -ega -a m nacrt, ki prikazuje dejansko stanje zaposlenosti v organu ali osebi javnega sektorja in doloca s proracu­nom usklajeno ciljno stanje zaposlenosti kaducitéta -e ž pravica države, da prevzame zapušcino, ce ni dedica, ce se ji ta odpove ali ne deduje zaradi kateregakoli drugega razloga kakôvost po stándardu -i -- --ž klavzula v pogodbi, ki doloca, da mora dobavljeno blago ustrezati standardu, ki je predpisan kakôvost po vzórcu -i -- --ž klavzula v pogodbi, ki doloca, da mora dobavljeno blago ustrezati predstavljenemu vzorcu kakôvostni preglčd -ega -éda m pregled, s katerim se ugotavlja, ali je dobavljeno blago ali izvedena storitev ustrezne kakovosti kalkulacíjska zmóta -e -e ž zmota v izracunu podatkov, glede katerih stranki nista v zmoti kálo -a m izguba ali unicenje blaga, ki nastane zaradi sušenja, krcenja, izhlapevanja in usedanja ter se kaže kot manjša teža, obseg ali površina materiala pri skladišcenju in transportu kampánja -e ž oglaševalske vsebine in druge oblike prepricevanja, s katerimi se želi vplivati na odlocanje volivcev pri glasovanju na volitvah ali referendumu kandidacíjski postópek -ega -pka m postopek, s katerim se dolocajo kandidati za opravlja­nje dolocene funkcije kandidát -a m oseba, ki kandidira v postopku volitev in imenovanj kandidátna lísta -e -e ž seznam kandidatov, ki nastopajo na volitvah S: volílna lísta, volílni seznám kandidíranje -a s dolocanje kandidatov, ki nastopajo na volitvah in pri imenovanjih kánonsko právo -ega -a s pravo, ki ureja notranjo organizacijo Katoliške cerkve S: cerkvéno právo kapciózno vprašánje -ega -a s vprašanje, ki izhaja iz neresnicne predpostavke, da je zaslišanec nekaj priznal kapitál -a m 1. sredstva, ki jih ima posameznik ali podjetje 2. sredstva, ki so na razpolago za investiranje 3. trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali nastane iz dobicka, zadržanega v podjetju kapitalizácija -e ž 1. izracun vrednosti kapitala na osnovi njegovega donosa 2. v zavarovalništvu ohranitev življenjskega zavarovanja kljub prekinitvi pogodbe, ce je vplacana vsaj triletna premija kapitalizírana rénta -e -e ž renta, ki je izplacana v enkratnem znesku kapitalizírane obrésti -ih obrésti ž mn. v ekonomiji neplacane obresti, ki se prištejejo glavnici kapitalizírani znések -ega -ska m znesek premije pri življenjskem zavarovanju, ce je vplacana vsaj triletna premija kapitálni kolícnik -ega -a m v ekonomiji razmerje med kapitalom in proizvodom, ki ga ta kapital proizvede v dolocenem obdobju kapitálska drúžba -e -e ž gospodarska družba, pri kateri družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo le z vloženimi sredstvi, ne pa z vsem svojim premoženjem, npr. delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba S: kapitálska gospodárska drúžba kapitálska gospodárska drúžba -e -e -e ž . kapitálska drúžba kapitálska nalóžba -e -e ž vlaganje kapitala v deleže gospodarskih družb kapitálska rezęrva -e -e ž obveznosti do virov sredstev, ki jih družba zagotovi z dodatnim premoženjem kapitálska ustréznost -e -i ž stanje, ko gospodarska družba ali druga pravna oseba razpolaga z zadostnim premoženjem za zagotavljanje dolgorocne placilne sposobnosti kapitálska vecína -e -e ž delež posameznega delnicarja ali družbenika v družbi, ki v osnovnem kapitalu presega 50 odstotkov kapitálski délež -ega -a m premoženjski vložek posameznika, ki je lahko družbenik ali delnicar, v kapitalsko družbo S: kapitálski vlóžek kapitálski dobícek -ega -cka m dobicek, ki se ustvari ob prodaji vrednostnega papirja, ce se s prodajo ustvari pozitivna razlika med nakupom in prodajo kapitálski trg -ega -a m v ekonomiji del financ­nega trga, na katerem se trguje z dolgoroc­nimi financnimi instrumenti, npr. obvezni­cami, delnicami S: trg kapitála kapitálski vlóžek -ega -žka m . kapitálski délež kapitálsko krítje -ega -a s v ekonomiji kapital, ki je v gospodarski družbi, obicajno banki, namenjen za kritje izgub zaradi realizacije razlicnih vrst tveganj kapitálsko nadoméstno posojílo -ega -ega K -a s posojilo družbenika družbi namesto vplacila zaradi povecanja osnovnega kapitala, ki se šteje kot vplacilo v osnovni kapital kapitálsko zavarovánje -ega -a s poroštvo družbenika družbi za obveznosti družbe do tretjih oseb, ki se šteje kot kapitalsko nado­mestno posojilo kapitulácija -e ž 1. v mednarodnem pravu pogodba, s katero se oborožene sile ali nekatere oborožene enote zavežejo prenehati vojaške operacije in se predajo 2. v mednarodnem pravu dokoncno prene­hanje izvajanja sovražnosti, pri cemer narod preide pod oblast zmagovalca karakterísticna izpolnítev -e -tve ž v medna­rodnem zasebnem pravu izpolnitev, znacilna za posamezno pogodbo, npr. izrocitev stvari pri prodajni pogodbi karanténa -e ž ukrep, namenjen varovanju javnega zdravja, s katerim se omeji svobodno gibanje in doloci obvezne zdra­vstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali se sumi, da so bile v stiku z osebo, ki je zbolela za nevarno nalezljivo boleznijo v casu njene kužnosti kárdiopulmonálna smrt -e -i ž v medicinskem pravu smrt, ki jo ugotavlja zdravnik po obicajnem postopku na kraju smrti, ko ugotovi, da je pacientu prenehalo biti srce in je prenehal dihati kárgo zavarovánje -- -a s pogodbeno zava­rovanje blaga, ki krije škodo, ki na blagu nastane med prevozom, npr. poškodbo, unicenje, izgubo karięrni konzulárni funkcionár -ega -ega -ja m v mednarodnem pravu oseba, ki poklicno opravlja konzularne funkcije in je v rednem delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve karięrni sistém -ega -a m sistem zaposlitve in napredovanja javnih uslužbencev, v katerem se javni uslužbenec praviloma zaposli na nižjih zaposlitvenih stopnjah in mu je omogoceno napredovanje skladno s strokovno usposobljenostjo in delovnimi dosežki kartél -a m 1. usklajevanje najmanj dveh podjetij o ceni ali o drugih tržnih parame­trih, ki se lahko izpolnjuje z omejevalnim sporazumom, usklajenim ravnanjem ali s sklepom združenja podjetij 2. skupina podjetij, ki se uskladi o ceni ali o drugih K tržnih parametrih 3. v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se vojsku­joce se strani dogovorijo o izmenjavi vojnih ujetnikov kartélna céna -e -e ž cena, dogovorjena med podjetji, ki proizvajajo enak ali podoben izdelek kartélni sporazúm -ega -a m sporazum, s katerim konkurenta omejita tržno konku­renco kartélno podjétje -ega -a s podjetje, ki je udele­ženo v vsaj enem kartelu kártica zdrávstvenega zavarovánja -e -- --ž javna listina, s katero imetnik dokazuje, da je zdravstveno zavarovan, in uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja kása cék -- -a m . placílni cék kasácija -e ž 1. razveljavitev odlocbe s strani sodišca višje stopnje 2. v nekaterih pravnih sistemih pravno sredstvo, vloženo na vrhovno sodišce, na podlagi katerega mora vrhovno sodišce izpodbijano sodbo zaradi napacne uporabe prava razveljaviti kasacíjski uprávni spňr -ega -ega spôra m upravni spor, v katerem sodišce odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v novo odlocanje upravnemu organu skupaj z napotili glede razlage materialnega prava in vodenja novega upravnega postopka kasacíjsko sodíšce -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih vrhovno sodišce, ki lahko pri odlocanju o pravnem sredstvu odlocitev nižjega sodišca razveljavi, ne more pa je spremeniti kasatóricna klávzula -e -e ž klavzula, ki doloca, da se pogodba razdre, ce ni izpol­njena do dolocenega trenutka kasatóricno pooblastílo -ega -a s pooblastilo organu, ki odloca o pravnem sredstvu, da izpodbijano odlocbo razveljavi kasatóricno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki organ višje stopnje pooblašca, da izpodbijano odlocbo razveljavi kaskádna odgovórnost -e -i ž do leta 2008 kazenska odgovornost odgovornega urednika sredstva javnega obvešcanja, ce je avtor informacije, ki predstavlja kaznivo dejanje zoper cast in dobro ime, neznan ali je bila informacija objavljena brez avtorjeve privolitve kásko zavarovánje -- -a s pogodbeno zavaro­vanje za škodo, ki jo utrpi zavarovanec na svojem motornem vozilu katalóg -a m obvestilo javnosti o blagu ali storitvah in njihovih prodajnih pogojih katalóško kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje iz zakonsko dolocenega seznama kaznivih dejanj, za katera se lahko uporabijo posamezni procesni ukrepi ali dejanja, npr. prikriti preiskovalni ukrepi katáster gospodárske jávne ínfrastruktúre -tra -- -- --m nepremicninska evidenca, v kateri se evidentirajo objekti gospodar­ske javne infrastrukture, npr. prometne infrastrukture, energetske infrastrukture, infrastrukture za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja katáster stávb -tra --m uradna evidenca stavb, stanovanj in nestanovanjskih delov vecsta­novanjskih stavb na dolocenem obmocju katástrska męja -e -e ž meja med parcelama razlicnih lastnikov, ki je razvidna iz katastr­skega nacrta katástrska óbcina -e -e ž prostorska enota državnega teritorija, evidentirana v zemlji­škem katastru z namenom vodenja podatkov o zemljišcih katástrski dohódek -ega -dka m pavšalna ocena mogocega tržnega neto dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljišcih, ki bi ga bilo mogoce doseci s povprecno krajevno obicajno vrsto in ravnjo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljišcih katástrski nacrt -ega -a m nacrt, ki vsebuje podatke o obliki parcele, njeni velikosti, vrsti rabe parcele in parcelno številko S: mápna kópija kategoríja invalídnosti -e --ž razvrstitev delovnih invalidov glede na njihovo stopnjo invalidnosti, od katere je odvisna pridobitev dolocenih pravic iz pokojninskega in inva­lidskega zavarovanja I.kategoríja invalídnosti prve -e --ž kategorija invalidnosti, ki jo ugotovi posebna komisija zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro­vanje, ce zavarovanec ni vec zmožen opra­vljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima vec preostale delovne zmožnosti II.kategoríja invalídnosti drúge -e --ž kate­gorija invalidnosti, ki jo ugotovi posebna komisija zavoda za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje, ce je zavarovanceva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali vec III.kategoríja invalídnosti trétje -e --ž kate­gorija invalidnosti, ki jo ugotovi posebna komisija zavoda za pokojninsko in inva­lidsko zavarovanje, ce zavarovanec ni vec zmožen za delo s polnim delovnim casom, lahko pa opravlja doloceno delo s krajšim delovnim casom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, ali ce je zavarovanceva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali ce zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim casom, vendar ni zmožen za delo na svojem delovnem mestu kávcija -e ž . váršcina (1, 2) kávcijsko zavarovánje -ega -a s pogodbeno zavarovanje, s katerim se zavarovalnica obveže, da bo izpolnila bodoco obveznost kávza -e ž namen obveznosti, ki je strankama skupen in zaradi katerega skleneta pravni posel S: podlága kavzálna obvéznost -e -i ž obveznost, katere veljavnost je odvisna od kavze, zaradi cesar ni veljavna, ce kavze ni ali je kavza nedopustna kavzálna tradícija -e -e ž realno dejanje izrocitve premicnine, s katerim se veljavno prenese lastninska pravica na premicnini, samo ce obstaja veljavni zavezovalni pravni posel kavzálna zvéza -e -e ž . vzrócna zvéza kavzálni néksus -ega -a m . vzrócna zvéza kavzálni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, katerega veljavnost je odvisna od kavze, zaradi cesar ni veljaven, ce kavze ni ali je kavza nedopustna kavzálni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem je obstoj pravice iz papirja odvisen od veljavnosti temeljnega razmerja kavzálno razmérje -ega -a s razmerje med strankama pogodbe, ki obstaja na podlagi kavze kazálec -lca m v ekonomiji številcni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje spremembo kakega gospodarskega pojava S: indikátor kázen odvzéma prostósti -zni -- --ž . prostó­stna kázen kázen zapôra -zni --ž kazen, s katero se K storilcu kaznivega dejanja omeji prostost tako, da mora dolocen cas prebivati v zavodu za prestajanje kazni S: zapórna kázen kázen -zni ž kazenska sankcija, ki se izrece krivemu storilcu kaznivega dejanja glede na težo dejanja in odgovornost, npr. denarna kazen, zapor kázenska evidénca -e -e ž uradna evidenca oseb pri ministrstvu za pravosodje, obsojenih za kazniva dejanja kázenska obtôžba -e -e ž zahtevek upravicenega tožilca, naj sodišce zoper doloceno osebozaradi izvršitve kaznivega dejanja opravi glavno obravnavo in jo spozna za krivo kázenska odgovórnost -e -i ž odgovornost za izvršitev kaznivega dejanja, ki temelji na krivdnem nacelu kázenska ovádba -e -e ž naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, državnemu tožilcu ali drugemu pristojnemu državnemu organu S: denunciácija kázenska ovádba zoper neznánega storílca -e -e -- -- --ž kazenska ovadba, v kateri ovaditelj navede okolišcine domnevnega kaznivegadejanja, ne pa tudi domnevnega storilca kázenska ovádba zoper znánega storílca -e -e -- -- --ž kazenskega ovadba, v kateri ovaditelj navede okolišcine domnevnega kaznivega dejanja in domnevnega storilca kázenska preiskáva -e -e ž 1. . sódna preiskáva 2. preiskovanje suma kaznivega dejanja kázenska represíja -e -e ž . kázenskoprávna represíja kázenska sánkcija -e -e ž pravna sankcija zoper storilca kaznivega dejanja, ki jo izrece sodišce v kazenskem postopku, npr. kazen, varnostni ukrep, vzgojni ukrep kázenska zadéva -e -e ž zadeva, o kateri odloca sodišce v kazenskem postopku kázenska zakonodája -e -e ž kazenski zakonik, ki doloca pogoje za kaznivost storilcev in opredeljuje posamicna kazniva dejanja kázenske tócke -ih tóck ž mn. stranska sankcija za storilca prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki ima opominjevalno naravo, dokler seštevek tock ne doseže dolocenega števila, pri katerem se izrece prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kázenski postópek -ega -pka m postopek v K primeru suma kaznivega dejanja, s katerim se ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo je storilec kaznivega dejanja, ali naj se mu izrece kazenska sankcija, in je sestavljen iz procesnih dejanj organov postopka in drugih udeležencev S: kázenski procés kázenski pregňn -ega -ôna m dejavnost upra­vicenega tožilca z namenom, da doseže uvedbo kazenskega postopka pred sodišcem in njegovo odlocitev kázenski pregňn na prędlog -ega -ôna -- --m kazenski pregon, ki se sme zaceti in voditi le, ce je oškodovanec podal predlog za pregon kázenski pregňn na zasébno tôžbo -ega -ôna -- -- --m kazenski pregon, ki se zacne na zahtevo zasebnega tožilca kázenski pregňn po urádni dolžnósti -ega -ôna -- -- --m kazenski pregon, o katerem odloca državni tožilec, praviloma neodvisno od volje žrtve kaznivega dejanja kázenski procés -ega -a m . kázenski postópek kázenski sodník -ega -a m sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo v kazenskem postopku kázenski spís -ega -a m spis, ki se nanaša na kazensko zadevo kázensko formálno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja organizacijo kazenskega pravosodja, kazenski postopek in izvršitev odlocb, sprejetih v kazenskih postopkih kázensko materiálno právo -ega -ega -a s pravo, ki doloca, katera dejanja so kazniva, katere sankcije se lahko izrecejo storilcem kaznivih dejanj in pogoje za njihovo izrekanje kázensko právo -ega -a s pravo, ki doloca, katera dejanja so kazniva, katere sankcije se lahko izrecejo storilcem kaznivih dejanj, pogoje za njihovo izrekanje in postopek obravnavanja storilcev kaznivih dejanj kázensko procésno právo -ega -ega -a s pravo, ki posredno ali neposredno ureja vprašanja kazenskega postopka kázensko sodíšce -ega -a s sodišce, ki ugotavlja kazensko odgovornost in izreka kazenske sankcije kázenskoprávna dobrína -e -e ž vrednota, institucija ali stanje, zavarovano s pravili kazenskega prava kázenskoprávna judikatúra -e -e ž celota odlocb, ki jih sodišca sprejmejo pri obravna­vanju posamicnih kaznivih dejanj kázenskoprávna nórma -e -e ž . kázensko­právno pravílo kázenskoprávna represíja -e -e ž uporaba prisilnih ukrepov za preprecevanje in kazno­vanje dejanj, ki so dolocena kot kazniva S: kázenska represíja kázenskoprávna znánost -e -i ž znanost, ki preucuje kazniva dejanja, njihove oblike in vrste, storilce kaznivih dejanj, njihovo kazensko odgovornost in kazenske sankcije kázenskoprávno pravílo -ega -a s pravno pravilo, ki vsebuje opis kaznivega dejanja in sankcijo zanj S: kázenskoprávna nórma kaznívo dejánje -ega -a s protipravno dejanje, nevarno za pravne vrednote, za katero znake in kazen doloca zakon kaznívo dejánje, izvršęno iz koristoljúb­nosti -ega -a -ega -- --s kaznivo dejanje, ki ga storilec izvrši zato, da bi si z njim povecal premoženje ali odvrnil nevarnost, da se mu premoženje zmanjša kaznívo dejánje, izvršęno na razdáljo -ega -a -ega -- --s kaznivo dejanje, pri katerem storilec deluje na enem kraju, posledica njegovega ravnanja pa nastane na drugem kraju kaznívo dejánje, kvalificírano s hújšo poslédico -ega -a -ega -- -- --s kaznivo dejanje, pri katerem je nastala posledica hujša, kot je bila v storilcevem naklepu, npr. huda telesna poškodba s posledico smrti kaznívo dejánje ogróžanja -ega -a --s . ogro­zítveno kaznívo dejánje kaznívo dejánje, pregonljívo na zasébno tôžbo -ega -a -ega -- -- --s kaznivo dejanje, za katero se vodi kazenski postopek pod pogojem, da oškodovanec vloži tožbo kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- --s kaznivo dejanje, za katero se vodi kazenski postopek na zahtevo državnega tožilca, ne glede na voljo oškodovanca kaznívo dejánje stánja -ega -a --s kaznivo dejanje, s katerim storilec povzroci nastanek protipravnega stanja, npr. dvojna zakonska zveza kaznívo dejánje z mednárodnim elemęntom -ega -a -- -- --s dejanje, ki je kot kaznivo opredeljeno v domaci zakonodaji in je izvršeno v tujini kaznívo dejánje zoper cást in dôbro imé -ega -a -- -- -- -- --s kaznivo dejanje, s katerim storilec škodi ugledu druge osebe ali jo custveno prizadene, npr. razžalitev kaznívo dejánje zoper clovécnost -ega -a -- --s kaznivo dejanje, ki vkljucuje množicne kršitve zoper varnost in življenje civilnega prebivalstva, npr. genocid, terorizem S: hudodélstvo zoper clovécnost kaznívo dejánje zoper jávni réd in mír -ega -a -- -- -- -- --s kaznivo dejanje, ki pri posamezniku ali v javnosti povzroca strah, vznemirjenje, ogroža ali poškoduje razlicne dobrine splošnega pomena, npr. nasilništvo, hudodelsko združevanje, skrunitev groba, prepovedano prehajanje meje kaznívo dejánje zoper spôlno nčdotakljívost -ega -a -- -- --s kaznivo dejanje, ki vsebuje ravnanja, s katerimi storilec krši pravico, da vsak sam odloca o svoji spolni dejavnosti, npr. posilstvo, spolno nasilje S: spôlno kaznívo dejánje kaznívo dejánje zoper življęnje in teló -ega -a -- -- -- --s kaznivo dejanje, s katerim se povzroci smrt, telesna poškodba ali ogrozi varnost posameznika, npr. umor, zapustitev slabotne osebe, napeljevanje k samomoru S: krvni delíkt kaznívo ravnánje -ega -a s protipravno ravnanje, ki je nevarno za pravne vrednote in ima znake kaznivega dejanja ali prekrška kaznoválna polítika -e -e ž celota ukrepov za zmanjšanje kriminalitete, s poudarkom na vlogi kaznovanja kaznoválni nálog -ega -a m nalog, ki ga pod dolocenimi pogoji s sodbo izda kazensko sodišce, s katerim ugodi predlogu državnega tožilca, naj se brez glavne obravnave obdol­ženec spozna za krivega kaznivega dejanja in se mu izrece kazenska sankcija ali drug z zakonom dolocen ukrep kaznoválno právo -ega -a s pravo, ki doloca, katera dejanja so kazniva dejanja in prekrški, katere kazenske sankcije se lahko izrecejo storilcem kaznivih dejanj, pogoje za njihovo izrekanje in postopek obravnavanja storilcev kaznivih dejanj in prekrškov kazuálni pogňj -ega -ója m pogoj, katerega uresnicitev ni odvisna od volje stranke kazuísticni predpís -ega -a m predpis, ki ureja družbena razmerja pretirano podrobno in K nesistematicno kazuístika -e ž 1. odlocanje, ki ne temelji na enotnem pravilu, temvec se spreminja od primera do primera 2. celota sodnih in upravnih odlocitev kibernétski kriminál -ega -a m kazniva dejanja, izvršena s sodobno informacijsko ali telekomunikacijsko tehnologijo na svetovnem spletu ali drugem omrežju kilometrína -e ž povracilo stroškov prevoza na delo, z dela ali na službenem potovanju glede na prevožene kilometre klásicna hipotéka -e -e ž . navádna hipotéka klávzula brez obvéznosti -e -- --ž . klávzula brez regrésa klávzula brez protésta -e -- --ž menicna klav­zula, ki doloca, da ob odklonitvi akcepta me-nice ali placila menice te ni treba protestirati klávzula brez regrésa -e -- --ž menicna klavzula, s katero se izkljuci odgovornost za placilo menice ali akcept menice S: klávzula brez obvéznosti klávzula del credere -e -- -- [del krédere] ž klavzula v gospodarski pogodbi, s katero ena pogodbena stranka prevzame obveznost, da bo sopogodbeniku izpolnila obveznost tretje osebe, ce tretja oseba te obveznosti ne bo izpolnila klávzula -e ž dolocba v pogodbi ali pravnem njihovih medsebojnih odnosih S: pridržek aktu, ki v skrajšani obliki in vsebinsko vzajémnosti zaokroženo doloca neko pravno posledico, klávzula rékta -e --ž . klávzula o nčprenos­npr. drsna lestvica, indeksna klavzula, ljívosti valutna klavzula klávzula fleksibílnosti -e --ž klavzula v pogodbi ali drugem pravnem aktu, ki omogoca ucinkovanje akta na podrocjih, ki niso izrecno urejena v drugih dolocbah akta klávzula hardship ICC -e -- -- [hártšip ajsisí] ž klavzula Mednarodne trgovinske zbornice, ki doloca pravice in obveznosti strank za primer spremenjenih okolišcin in oteženosti izpolnitve klávzula nŕjvécjih ugódnosti -e -- --ž v medna­rodnem pravu klavzula v mednarodni pogodbi, po kateri ena država priznava drugi državi pogodbenici najmanj take ugodnosti, kot jih priznava katerikoli tretji državi, s katero ima najugodnejši trgovinski režim K klávzula o izvršljívosti -e -- --ž 1. sestavni del izreka sodne ali upravne odlocbe ali drugega posamicnega pravnega akta, iz katerega izhaja, da je mogoce akt prisilno izvršiti S: izpolnítveno povęlje, izvršílna klávzula 2. dolocba zakona, ki pooblašca upravni organ, da v okviru svojih pristoj­nosti izda enega ali vec predpisov za izvr­ševanje tega zakona S: izrécno zakónsko pooblastílo, izvršílna klávzula klávzula o nčprenosljívosti -e -- --ž klavzula, po kateri se obveznost iz vrednostnega papirja placa le doloceni osebi, zato vrednostni papir ni prenosljiv z indosamentom na drugo osebo S: klávzula rékta klávzula o preglédu -e -- --ž klavzula v mednarodni pogodbi ali drugem, praviloma mednarodnem aktu, ki rešitev dolocenega vprašanja odlaga do kasnejšega dogovora S: klávzula rendez-vous klávzula o priznávanju nŕjvécjih carínskih ugódnosti -e -- -- -- -- --ž . nacęlo nŕjvécjih trgovínskih ugódnosti klávzula o víšji síli -e -- -- --ž zakonska ali pogodbena pravila o primerih, ko oseba ne odgovarja za izpolnitev zakonske ali pogodbene obveznosti, ce ji to prepreci dejstvo, ki se šteje kot višja sila klávzula o vzajémnosti -e -- --ž v mednarodnem pravu dolocba v mednarodni pogodbi, ki od pogodbenih strank zahteva priznavanje enakega obsega pravic ali ugodnosti v klávzula rendez-vous -e -- [randevú] ž . klávzula o preglédu klávzula skúpaj dogovorjęna céna -e -- -- --ž klavzula v gradbeni pogodbi, ki doloca, da manjkajoca in presežna dela ne vplivajo na ceno, razen stroškov za nujna nepredvi­dena dela klávzula vídeno-kúpljeno -e --ž klavzula v prodajni pogodbi, s katero stranki omejita ali izkljucita prodajalcevo odgovornost za stvarne napake in ni dovoljena v pogodbi med podjetjem in potrošnikom klávzule Incoterms klávzul -- [ínkoterms] ž mn. (ang. international commercial terms) zbirka gospodarskoprometnih klavzul Mednarodne trgovinske zbornice o prehodu nevarnosti in razporeditvi stroškov med prodajalcem in kupcem glede dobave blaga S: pravíla Incoterms, prevózne klávzule klétna meníca -e -e ž menica, ki se trasira na izmišljeno osebo ali osebo brez premoženja klíring -a m postopek, ki poteka pred poravnavo terjatev in obsega prenos, usklajevanje in potrjevanje nalogov za prenos terjatev in po potrebi pobotanje terjatev ter vzpostavitev koncnih pozicij za poravnavo klírinška organizácija -e -e ž banka ali druga organizacija, prek katere se opravljajo placila ali obracuni klírinški racún -ega -a m racun, prek katerega poteka medsebojno pobotanje terjatev in dolgov v mednarodnem placilnem prometu klírinško depótna drúžba -- -e -e ž družba, ki opravlja posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev kljúc v rôke -a -- --m . céna na kljúc kmčt kméta m fizicna oseba s posebnim statusom ali njen družinski clan, ki je usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti, iz katere pridobiva dobršen del svojega dohodka kmetíja -e ž kmetijsko gospodarstvo, v katerem se nosilec, njegovi družinski clani ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kmetíjsko zemljíšce -ega -a s zemljišce, primerno za kmetijsko pridelavo, ali zemljišce, ki je sicer doloceno za nekmetij­sko rabo, vendar glede na dejansko rabo uvršceno npr. med njive, vrtove knjigovódska vrédnost délnice -e -i --ž vrednost delnice, ki se izracuna na podlagi podatkov iz bilance stanja delniške družbe kot razmerje med lastniškim kapitalom in številom izdanih delnic delniške družbe S: knjížna vrédnost délnice knjížba -e ž . knjíženje knjíženje -a s zapis poslovnih dogodkov, katerih posledica je sprememba sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov ali prihodkov, v poslovno knjigo S: knjížba knjížna vrédnost délnice -e -i --ž . knjigo­vódska vrédnost délnice knjížni naslédnik -ega -a m oseba, v korist katere ucinkuje listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo knjížni prédnik -ega -a m oseba, proti kateri ucinkuje listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša knjížni prenňs -ega -ôsa m prenos pravice na nepremicnini z vpisom v zemljiško knjigo knjížni vpís -ega -a m vpis pravic, pravnih dejstev ali drugih podatkov v zemljiško knjigo knjížni vrstni réd -ega -ega -a m vrstni red pridobitve pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in se doloci po trenutku, od katerega zacne ucinkovati vpis te pravice knjížno priposestvovánje -ega -a s pripose­stvovanje, pri katerem je priposestvovalec vpisan kot lastnik nepremicnine v zemljiški knjigi, vendar ne pridobi lastninske pravice, npr. zaradi napak pravnega posla, zaradi kasnejše razveljavitve sodne odlocbe S: praescriptio secundum tabulas, tabulárno priposestvovánje know-how -- [nôuháu] (ang.) znanje in vedenje o tehnologiji proizvodnje dolo-cenega proizvoda ali opravljanja storitve skupaj z ustrezno tehnicno dokumentacijo, ki se varuje kot poslovna skrivnost know-how pogódba -- -e [nôuháu] ž . pogódba o prenôsu know-howa koalícija -e ž 1. zacasna povezava politicnih strank zaradi sestave skupne vlade ali zaradi podpore vladi 2. v mednarodnem pravu zveza vec držav zaradi sodelovanja v vojni ali vojaški operaciji koalicíjska svobôda -e -e ž . sindikálna svobôda koalicíjska vláda -e -e ž vlada, ki jo sestavlja vec strank koalicíjski poslánec -ega -nca m poslanec poslanske skupine, ki podpira vladno koalicijo kódeks -a m sistematiziran zapis ustaljenih nacel ali pravil, navadno dolocene poklicne skupine ali stroke, npr. kodeks odvetniške etike kodicíl -a m v nekaterih pravnih sistemih izjava poslednje volje, s katero zapustnik ne doloci dedica kodicílna klávzula -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih oporociteljev dostavek, da poslednja K volja velja kot kodicil, ce ne bi obveljala kot oporoka kodificírana ustáva -e -e ž ustava, ki vsebuje temeljne pravne norme in nacela v enovitem pravnem aktu S: enovíta ustáva kodificírani poslôvni obicáji -ih -ih obicájev m mn. . uzánce kodificírano právo -ega -a s sistem pravnih pravil in pravnih nacel, ki na celovit in zaokrožen nacin ureja dolocen sklop družbenih razmerij z oblastnim pravnim aktom, navadno z zakonom S: uzakónjeno právo kodifikácija -e ž 1. sistematicna ureditev dolocenega pravnega podrocja v enotnem zakonu ali zakoniku 2. v mednarodnem pravu sistematicna ureditev že veljavnih pravil mednarodnega obicajnega prava dolocenega podrocja v obliki mednarodne pogodbe koeficičnt žrtvovánja -ęnta --m v ekonomiji koeficient, ki pove, za koliko se zmanjša proizvod, ce se inflacija zniža za eno odstotno tocko kogéntna dolócba -e -e ž pravna dolocba, ki nalaga doloceno vedęnje ali ravnanje kot brezpogojno obveznost, na katero stranki pravnega razmerja ne moreta vplivati s svojim dogovorom kogéntni predpís -ega -a m . prisílni predpís kogéntni premožęnjski režím -ega -ega -a m premoženjska ureditev, ki jo doloca zakon in je s pogodbo ni mogoce spremeniti S: obli­gatórni premožęnjski režím kogéntno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki nalaga doloceno vedęnje ali ravnanje kot brezpogojno obveznost, na katero stranki pravnega razmerja ne moreta vplivati s svojim dogovorom kogéntno právo -ega -a s pravo, ki nalaga doloceno vedęnje in ravnanje kot brezpo­gojno obveznost, na katero stranki prav­nega razmerja ne moreta vplivati s svojim dogovorom S: ius cogens (1), prisílno právo kolácija -e ž vracunanje daril in volil, ki jih je zakoniti dedic že prejel od zapustnika za casa življenja ali mu je naklonil volilo v oporoki v njegov dedni delež kolavdácija -e ž strokovni pregled objekta po dokoncanju gradnje K koledárska meníca -e -e ž . meníca dnévnica kolegatár -ja m . sňvolilojémnik kolégijski orgán -ega -a m organ, sestavljen iz vec fizicnih oseb, ki vodi postopek, opravlja posamezna procesna dejanja ali sprejema odlocitve ob dolocenem kvorumu in z doloceno vecino S: kolektívni orgán kolégijski uprávni orgán -ega -ega -a m upravni organ, sestavljen iz vec oseb, npr. komisija, odbor, senat, obcinski svet, pristojen za odlocanje v upravnih zadevah, za vodenje upravnega postopka ali oprav­ljanje posameznih procesnih dejanj, npr. ocenjevanje vlog kolektívna ávtorska organizácija -e -e -e ž organizacija, ki se ukvarja s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic kolektívna ávtorska pogódba -e -e -e ž . skúpni sporazúm kolektívna lastnína -e -e ž premoženje, na katerem ima lastninsko pravico dolocena skupnost, npr. agrarna skupnost kolektívna nóta -e -e ž v mednarodnem pravu . cirkulárna nóta kolektívna odškodnínska sôdba -e -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci o kolektivni odškodninski tožbi kolektívna odškodnínska tôžba -e -e -e ž kolektivna tožba, s katero upravicena oseba, npr. potrošniška organizacija, državni odvetnik, v korist vseh oseb, oškodovanih v primeru množicnega oškodovanja, zahteva nadomestilo za prikrajšanje, pri cemer navedene osebe niso stranke v postopku kolektívna opustítvena sôdba -e -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci o kolektivni opustitveni tožbi kolektívna opustítvena tôžba -e -e -e ž kolek­tivna tožba, s katero upravicena oseba, npr. potrošniška organizacija, državni odvetnik, zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja, npr. prenehanje kršitev pravic delavcev ali potrošnikov, kršitev dolocb o prepovedi omejevanja konkurence kolektívna pogódba dejávnosti -e -e --ž kolektivna pogodba, ki jo sklenejo predstav­niške organizacije delavcev in delodajalcev posamezne gospodarske ali negospodarske panoge S: pánožna kolektívna pogódba kolektívna pogódba -e -e ž dvostranski avtonomni vir delovnega prava, sklenjen med delodajalcem ali skupino delodajalcev in enim ali vec sindikati delavcev, sestavljen iz obligacijskega in normativnega dela kolektívna políticna odgovórnost -e -e -i ž 1. odgovornost nosilca politicne funkcije za ravnanja celotne sestave državnega organa, npr. vlade 2. odgovornost vseh clanov kolegijskega organa za dejanja ali opustitve vsakega izmed clanov tega organa kolektívna poravnáva -e -e ž poravnava, ki jo za povracilo kolektivne škode, povzrocene v primeru množicnega oškodovanja, skleneta upravicena oseba ali vec upravicenih oseb v korist oškodovancev ter ena ali vec oseb, ki se zavežejo za placilo kolektívna pravíca -e -e ž pravica, ki jo skupina oseb izvršuje skupaj, npr. pravica naroda do samoodlocbe, pravica do stavke kolektívna sámoobrámba -e -e ž v mednarodnem pravu samoobramba, pri kateri državi pri odgovoru na oboroženi napad pomagajo druge države ali mednarodne organizacije, npr. Nato kolektívna škóda -e -e ž vsota vseh škod, ki jih utrpijo vse fizicne in pravne osebe v istem primeru množicnega oškodovanja kolektívna tôžba -e -e ž tožba, s katero upra­vicena oseba, npr. potrošniška organizacija, državni odvetnik, v korist vseh oseb, oško­dovanih v primeru množicnega oškodova­nja, zahteva nadomestilo za prikrajšanje ali ustavitev nezakonitega ravnanja, pri cemer navedene osebe niso stranke v postopku kolektívna várnost -e -i ž v mednarodnem pravu pogodbeno dogovorjen režim zagotavljanja varnosti med vec državami, npr. v okviru OZN kolektívna zavaroválna políca -e -e -e ž zavarovalna polica, s katero se zavaruje vec oseb, npr. kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev v podjetju kolektívna známka -e -e ž znamka, ki varuje znak za razlikovanje blaga ali storitev clanov njenega nosilca, npr. društva ali združenja pravnih ali fizicnih oseb, od blaga ali storitev drugih podjetij glede na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali druge znacilnosti kolektívni délovni spňr -ega -ega spôra m delovni spor med sindikati ali organizaci­jami sindikatov in delodajalcem, skupino delodajalcev ali organizacijo delodajalcev, ki jim je priznan položaj stranke v sporu, katerega predmet so kršitve kolektivnih pravic ali uveljavljanje in varstvo kolektivnih interesov in se lahko reši po izvensodni ali sodni poti kolektívni nalóžbeni podjčm -ega -ega -éma m skupek premoženja, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev vlagate­ljev in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druga likvidna financna sredstva po nacelu razpršitve tveganj kolektívni odstňp -ega -ópa m odstop celotne sestave državnega organa, npr. vlade kolektívni orgán -ega -a m . kolégijski orgán kolektívni poslovódni orgán -ega -ega -a m poslovodni organ, ki ima vec clanov in odlocitve praviloma sprejema soglasno, ce ni s statutom ali drugim aktom doloceno drugace, npr. uprava v delniški družbi kolektívni postópek -ega -pka m postopek, ki ga sodišce izvede na podlagi kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave kolektívni ukrépi -ih ukrépov m mn. v mednarodnem pravu ukrepi, ki jih odredi Varnostni svet OZN zaradi ohranjanja in vzpostavitve mednarodnega miru in varnosti kolektívno ávtorsko délo -ega -ega -a s avtorsko delo, ki je ustvarjeno na pobudo in v organizaciji narocnika, pri katerem sodeluje veliko število soavtorjev in se objavi ter uporablja pod imenom narocnika, npr. enciklopedija, terminološki slovar kolektívno délovno právo -ega -ega -a s delovno pravo, ki ureja podrocje delavskega in delodajalskega predstavništva, kolektivnega pogajanja in kolektivnih pogodb, sodelovanja delavcev pri upravljanju, tristranskega social-nega dialoga in industrijskih akcij kolektívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s 1. kaznivo dejanje, pri katerem storilec doloceno ravnanje ponavlja 2. navidezni realni stek kaznivih dejanj, ki jih izvrši vec storilcev, vendar vsi v imenu, na racun ali v korist ene pravne osebe kolektívno pooblastílo -ega -a s . skúpno pooblastílo kolektívno priznánje držáve -ega -a --s v mednarodnem pravu skupno priznanje, s katerim vec držav hkrati prizna doloceno entiteto za državo, praviloma v okviru neke mednarodne organizacije K kolektívno sodelovánje délavcev pri uprávljanju -ega -a -- -- --s sodelovanje delavcev pri upravljanju prek sveta delavcev ali predstavnikov v organih družbe kolektívno uprávljanje ávtorskih pravíc -ega -a -- --s upravljanje avtorskih pravic v imenu vecjega števila avtorjev v primeru množicne uporabe avtorskih del kolektívno vódenje likvidácije -ega -a --s vodenje likvidacije gospodarske družbe, pri katerem sodeluje vec likvidacijskih upravi­teljev kolektívno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, s katerim se zavaruje vec oseb zoper iste nevarnosti in ob placilu skupne premije, npr. nezgodno kolektivno zavarovanje delavcev koléno soródstva -a --s bližina sorodstvene vezi, ki oznacuje posamezno rojstvo v razmerju do dolocenega prednika S: stôpnja soródstva kolicínska napáka -e -e ž nepravilna izpolni­tev pogodbe, pri kateri dobavljena kolicina odstopa od dogovorjene kolicine kolicínska omejítev -e -tve ž vnaprej dolocena kolicina ali vrednost blaga, ki ga je v danem trenutku mogoce uvoziti ali izvoziti kolicínski rabát -ega -a m v pogodbi dogovor­jen popust za primer dobave vecje kolicine blaga kolícnik koncentrácije -a --m v ekonomiji vsota tržnih deležev dolocenega števila najvecjih podjetij v panogi kolizíja clovékovih pravíc -e -- --ž položaj, v katerem si dve ali vec clovekovih pravic med seboj nasprotujejo, zato je treba katero od njih omejiti S: konflíkt clovékovih pravíc kolizíja interésov -e --ž . navzkrížje interésov kolizíja pristójnosti -e --ž položaj, v katerem predpisi dolocajo pristojnost vec organov v isti zadevi ali v katerem vec organov zatrjuje svojo pristojnost v isti zadevi kolizíjska avtonomíja -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu avtonomija, pri kateri stranki izbereta tuje pravo in v celoti izkljucita uporabo odkazanega prava, tudi njegova kogentna pravna pravila kolizíjski skrbník -ega -a m skrbnik za posebni primer, ki ga sodišce ali upravni organ postavi stranki, kadar si interesi stranke, npr. otroka, in njenega zakonitega zastop- K nika nasprotujejo ali kadar ima vec oseb, katerih interesi si nasprotujejo, istega zakonitega zastopnika kolizíjsko pravílo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravno pravilo, ki doloca, katero pravo je treba uporabiti v cezmejnem razmerju kolizíjsko právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki doloca, katero pravo je treba uporabiti v cezmejnem razmerju S: odkazu­jóce právo koloniálna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki upravlja ozemeljsko locene kolonije koloniálna klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu dolocba mednarodne pogodbe, ki spreminja ali izkljucuje njeno uporabo na dolocenih obmocjih zunaj maticne države koloníja -e ž v mednarodnem pravu ozemlje, ki leži zunaj države matice in je pod njeno upravo koluzíjska nevárnost -e -i ž nevarnost, da bo domnevni storilec unicil sledove kaznivega dejanja ali oviral kazenski postopek z vpliva­njem na price, udeležence ali na prikrivalce kaznivega dejanja komanditíst -a m omejeno, le z vloženimi sredstvi zavezani družbenik komanditne družbe ali komanditne delniške družbe komandítna délniška drúžba -e -e -e ž K: k. d. d. komanditna družba, ki zbira sredstva za svoje poslovanje z izdajanjem delnic S: med letoma 1988 in 1993 komandítna drúžba na délnice komandítna drúžba -e -e ž gospodarska družba, v kateri je del clanov odgovoren za obveznosti družbe s svojim celotnim premo­ženjem in upravlja posle družbe, del clanov pa je odgovoren le z vloženimi sredstvi komandítna drúžba na délnice -e -e -- --ž med letoma 1988 in 1993 . komandítna délniška drúžba komandítni délnicar -ega -ja m komanditist v komanditni delniški družbi komasácija -e ž z upravno odlocbo dolocena združitev parcel, ki imajo razlicno pravno stanje glede lastninske pravice, in ponovna razdelitev zemljiškega sklada na nove parcele kombinírana nomenklatúra -e -e ž v pravu EU klasifikacija blaga, ki se skupaj s carinsko tarifo uporablja za izvajanje zunanjetrgo­vinske statistike ter trgovinske, kmetijske, davcne in druge politike kombinírana pogódba -e -e ž pogodba, za katero se uporabi vec pogodbenih tipov kombinírani prevňz -ega -ôza m . múltimo­dálni prevňz kombinírano zavarovánje -ega -a s zavarovanje, ki krije vec nevarnosti hkrati, npr. nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje komentár -ja m besedilo, ki pojasnjuje vsebino in pomen pravnega predpisa ter njegovo umešcenost v pravni sistem komerciálna pogódba -e -e ž . gospodárska pogódba komerciálni ákt -ega -a m pravni posel civilnega prava komerciálni denár -ega -ja m v ekonomiji denar v obliki izdane menice, s katero se pri trgovanju opredeli kasnejše placilo in jo je mogoce prenašati komisár -ja m v pravu EU clan Evropske komisije, zadolžen za doloceno vsebinsko podrocje njenega dela, npr. za okolje, konkurenco, trgovino komisíja -e ž . komisíjska pogódba komisíja za preprecevánje korúpcije -e -- -- --ž samostojni in neodvisni državni organ, ki z namenom krepitve pravne države izvaja razlicne protikorupcijske ukrepe in svetuje pri vprašanjih etike in integritete S: próti­ korúpcijska komisíja komisíjska meníca -e -e ž menica, ki jo trasant izda v svojem imenu, vendar za racun tretje osebe S: narocęna meníca komisíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se komisionar zaveže, da bo za placilo v svojem imenu in na racun komitenta opravil enega ali vec zaupanih poslov S: komisíja, komisíjski pôsel komisíjska prodája -e -e ž komisijska pogodba, katere predmet je prodaja komi­tentovega blaga komisíjska provizíja -e -e ž placilo komisio­narju pri komisijski pogodbi komisíjska rimésa -e -e ž menica, ki jo izda trasant, ce mu obveznosti iz pravnega posla ne izpolni remitent, temvec namesto njega tretja oseba komisíjski cék -ega -a m cek, pri katerem je trasant komisionar komisíjski nakúp -ega -a m komisijska pogodba, katere predmet je nakup blaga za komitenta komisíjski pôsel -ega -sla m . komisíjska pogódba komisíjsko blagó -ega -á s blago, ki je predmet komisijske pogodbe komisionár -ja m stranka komisijske pogodbe, ki se zaveže, da bo opravila posel po narocilu komitenta komisívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s . storítveno kaznívo dejánje komisóricna klávzula -e -e ž . komisórni dogôvor komisórni dogôvor -ega -a m prepovedan dogovor v zastavni pogodbi, po katerem zastavni upnik, ce njegova terjatev ob dospe­losti ni placana, na zastavljeni stvari pridobi lastninsko pravico ali pa jo proda po vnaprej doloceni ceni S: komisóricna klávzula, lex commissoria komitčnt -ęnta m 1. stranka katerekoli pogodbe 2. stranka komisijske pogodbe, ki zaupa izvedbo posla komisionarju S: narocník (2) komitologíja -e ž v pravu EU sistem sprejemanja izvedbenih ukrepov, pri katerem Evropska komisija sodeluje z odbori, sestavljenimi iz predstavnikov držav clanic Eu komodánt -a m . posodník komodát -a m . posódbena pogódba komodatár -ja m . izposojeválec komoriénca -e ž položaj, v katerem dve ali vec oseb, ki lahko medsebojno ali ena po drugi dedujejo, umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti tocnega casa ali zaporedja njihove smrti, zato velja pravna domneva, da so te osebe umrle istocasno in med njimi ni prišlo do dedovanja komoričnt -ęnta m oseba, ki lahko deduje po drugi osebi in je umrla v istem trenutku ali ob približno enakem casu kot druga oseba, tako da casa njunih smrti ni mogoce natancno dolociti komparatívno právo -ega -a s . primerjálno právo kompenzácija -e ž . pobótanje kompenzacíjska carína -e -e ž . izravnálna dajátev kompeténca -e ž . pristójnost (1, 2) K kompeténca o kompeténci -e -- --ž 1.  suverena pravica države, da sama odloca o vsebini in mejah svojih pristojnosti 2.  pravica organa, npr. sodišca, arbitraže, da sam odloci o vsebini in mejah svoje pristojnosti S: pristójnost o pristójnosti kompeténcni spňr -ega spôra m . spňr o pristójnosti kompléksna odlócba -e -e ž . zbírna odlócba kompléksna pogódba -e -e ž pogodba, ki je podrejena vec pogodbenim tipom S: kompléksni pôsel kompléksni pôsel -ega -sla m . kompléksna pogódba kompléksno gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki je izvršeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ceprav ta dejavnost ni znak kaznivega dejanja in tudi predmet varstva tega dejanja primarno niso vrednote in dobrine s podrocja gospodarstva, npr. nezakonito obremenjevanje in unicevanje okolja zaradi doseganja vecjega dobicka pri izvajanju gospodarske dejavnosti komplementár -ja m osebno, neomejeno zavezani družbenik komanditne družbe ali komanditne delniške družbe komplementárno državljánstvo -ega -a s državljanstvo, ki ga ima posameznik poleg svojega nacionalnega državljanstva in mu nudi dodatne pravice, npr. državljanstvo Evropske unije kompromís -a m . arbitrážni sporazúm (1) kompromisórna klávzula -e -e ž . arbitrážna klávzula kompulzívna síla -e -e ž sila, zaradi katere se oseba odloci za izvršitev kaznivega dejanja S: vis compulsiva komunálna obvéznica -e -e ž obveznica, ki je zavarovana s premoženjem osebe javnega prava komunálni prispévek -ega -vka m z upravno odlocbo doloceno nadomestilo za uporabo javne komunalne infrastrukture, ki ga zavezanec placa obcini K komuniké -ęja m v mednarodnem pravu navadno pisno uradno sporocilo predstavnikov držav ali mednarodnih organizacij komutatívna pogódba -e -e ž pogodba, ob sklenitvi katere sta obveznosti strank doloceni koncedčnt -ęnta m oseba javnega prava, ki podeljuje koncesijo ali sklene koncesijsko pogodbo s koncesionarjem, najveckrat država ali samoupravna lokalna skupnost koncensionírana drúžba -e -e ž družba, ki opravlja dejavnost na podlagi državne koncesije koncentrácija -e ž 1. upravna ureditev, v kateri je izvrševanje pristojnosti združeno tako, da ima osrednja oblast najvecji vpliv na odlocitve in ravnanje 2. trajnejša sprememba nadzora nad podjetjem pri združitvi najmanj dveh predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, kadar fizicna oseba, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali podjetje z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja ali kako drugace pridobi neposreden ali posreden nadzor nad celoto ali deli vsaj enega podjetja, ali kadar najmanj dve neodvisni podjetji ustanovita skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem koncentrírana ustavnosódna presója -e -e -e ž . centralizírana ustavnosódna presója koncépcija kaznívega dejánja -e -- --ž razlaga splošnih znacilnosti in sestavin, ki jih mora imeti clovekovo ravnanje, da se lahko šteje za kaznivo dejanje koncęrn -a m vec povezanih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom obvladujoce družbe koncęrnska drúžba -e -e ž v koncern vkljucena družba z enotnim vodstvom koncesíja -e ž 1. pooblastilo, ki ga podeli državna ali lokalna oblast fizicni ali pravni osebi za opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, ki so sicer pridržane tej oblasti 2. pogodbeno urejeno pravno razmerje med državo, lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot konce­dentom ter pravno ali fizicno osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju pravico opravljanja gospodarske javne službe ali druge dejav­nosti v javnem interesu S: koncesíjska pogódba, pogódba o koncesíji 3. pogodba med javnim narocnikom in tretjo osebo, s katero ji javni narocnik prepusti izvedbo gradnje ali storitve ter njuno upravljanje na nacin, da tveganje bremeni tretjo osebo S: koncesíjska pogódba, pogódba o koncesíji koncesíjska dajátev -e -tve ž s predpisom ali koncesijsko pogodbo doloceno placilo koncesionarja koncedentu za pravico izvajanja koncesije koncesíjska pogódba -e -e ž . koncesíja (2, 3) koncesíjski ákt -ega -a m 1. splošni akt o odlocitvi osebe javnega prava, da se izvajanje javne službe odda osebi zasebnega prava, in o bistvenih sestavinah koncesijske pogodbe 2. splošni akt državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, na podlagi katerega se izvajanje javne službe odda osebi zasebnega prava, in o bistvenih sestavinah koncesijske pogodbe koncesionár -ja m fizicna ali pravna oseba, ki na podlagi koncesijske pogodbe izvaja gradnje, storitve ali javno službo konciliácija -e ž . správa konciliátor -ja m oseba, ki skuša sprti stranki pripraviti do mirne rešitve spora kôncna odlócba -e -e ž odlocba, s katero pristojni organ odloci o vseh zahtevkih, ki so bili predmet postopka kôncna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce dokoncno odloci o tem, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen in o njegovi višini kôncne dolócbe -ih dolócb ž mn. dolocbe na koncu predpisa, ki dolocajo zacetek njegove veljavnosti, pristojnost za izdajo izvedbenih aktov ali dolocajo, kateri veljavni predpisi bodo z zacetkom veljavnosti novega predpisa prenehali veljati kôncni placník dávka -ega -a --m . dávcni nosílec kôncni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki v danem casovnem obdobju ni vec predmet proizvodne obdelave S: finálni proizvňd kôncno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji povpraševanje dolocenega gospodarstva po koncnih proizvodih v dolocenem casu pri doloceni ravni cen kondemnatórna sôdba -e -e ž 1. . dajátvena sôdba 2. sodba, s katero sodišce obdolženca spozna za krivega kondemnatórna tôžba -e -e ž . dajátvena tôžba kondemnatórna uprávna odlócba -e -e -e ž . dajátvena uprávna odlócba kondíkcija -e ž obligacijsko razmerje, do katerega pride, ker ena stranka izpolni neobstojeci dolg kondíkcijski zahtévek -ega -vka m zahtevek na podlagi neupravicene obogatitve, ki predpostavlja premik premoženja na podlagi pravnega posla, ki je že od zacetka nevelja­ven ali preneha veljati pozneje kondomínij -a m v mednarodnem pravu skupna oblast vec držav na dolocenem obmocju S: sovládje koneksitéta -e ž . zvéznost konéksna právda -e -e ž pravda, ki je v zvezi z drugo pravdo, ki je v teku konéksna tôžba -e -e ž tožba, katere zahtevek je povezan z nekim drugim tožbenim zahtevkom, npr. nasprotna tožba konéksnost zahtévkov -i --ž medsebojnapovezanost zahtevkov, ki je podlaga za njihovo uveljavljanje v isti tožbi ali za uveljavljanje z nasprotno tožbo konfederácija -e ž v nekaterih pravnih sistemih povezava vec držav, sklenjena z mednarodno pogodbo, ki ohranijo svojo suverenost, vendar institucionalno sodelujejo na podrocjih skupnih interesov S: sňdržávje konfesórna tôžba -e -e ž tožba, s katero služnostni upravicenec zahteva, da se neute­meljeno preprecevanje ali motenje izvrše­vanja služnosti preneha S: actio confessoria, tôžba na várstvo slúžnosti konfírmna bánka -e -e ž banka, ki poleg akre­ditivne banke prevzame obveznost iz doku­mentarnega akreditiva S: potrdílna bánka, pritrdílna bánka konfírmna garancíja -e -e ž . súpergarancíja konfírmni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, pri katerem poleg akreditivne banke za placilo jamci tudi druga banka S: potrjeni akreditív konfiskácija -e ž . odvzčm premožęnja konflíkt clovékovih pravíc -a -- --m . kolizíja clovékovih pravíc konfórmno obrestovánje -ega -a s v ekonomiji obrestovanje, pri katerem se poleg zacetnega kapitala obrestujejo tudi obresti konfúzija -e ž . združítev K konjunktúra -e ž 1. v ekonomiji stanje na tržišcu glede na odnos med ponudbo in povpra­ševanjem 2. v ekonomiji stanje na tržišcu, pri katerem povpraševanje presega ponudbo konjunktúrna brezpôselnost -e -i ž . cíklicna brezpôselnost konjunktúrni cíklus -ega -a m v ekonomiji gospo­ darski ciklus z manjšo in krajšo oscilacijo gospodarske aktivnosti konkludéntna izjáva vólje -e -e --ž izjava volje, na katero se sklepa iz ravnanja stranke konkludéntni umík tôžbe -ega -a --m . dom­névni umík tôžbe konkludéntni umík zahtévka -ega -a --m . domnévni umík zahtévka konkludéntno dejánje -ega -a s dejanje, na podlagi katerega je mogoce sklepati o obstoju in vsebini volje S: konkludéntno ravnánje konkludéntno priznánje dęjstev -ega -a --s . domnévno priznánje dęjstev konkludéntno priznánje -ega -a s priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja izjavi s svojimi kretnjami, mimiko ali ravnanjem S: molcéce priznánje konkludéntno ravnánje -ega -a s . konkludén­tno dejánje konkordát -a m v mednarodnem pravu pogodba, sklenjena med državo in Svetim sedežem o ureditvi medsebojnih pravnih odnosov konkrétna krívda -e -e ž krivda, ki se presoja po konkretnem storilcu, npr. kaj je hotel, cesa se je zavedal konkrétna odškodnína -e -e ž odškodnina pri poslovni odškodninski odgovornosti, ki se odmeri z nadomestitvijo stvari z drugo stvarjo in z zahtevkom za placilo razlike v ceni konkrétna pravíca -e -e ž pravica, pri kateri so izpolnjeni vsi pogoji, da jo nosilec lahko uveljavlja konkrétna ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih predpisov, ki jih je treba uporabiti v konkret­nem pravnem sporu konkrétni dejánski stán -ega -ega -ú m dejstva, ki se kot pravno pomembna izlušcijo iz celovitega opisa konkretnega dogodka in so K temelj za pravno odlocanje konkrétni uprávni ákt -ega -ega -a m posamicni ali splošni upravni akt, obicajno izdan kot upravna odlocba ali sklep v upravnem postopku na podlagi obstojecih dejstev in okolišcin primera v casu odlocanja konkrétno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca, kako naslovlje­nec sme ali mora ravnati v položaju, ko je izpolnjen abstraktni dejanski stan konkurénca med známkami -e -- --ž tržna konkurenca, ki obstaja med podjetji, ki tržijo produkte razlicnih znamk S: inter-brand konkurénca konkurénca na trgu -e -- --ž tržna konku­renca, ki obstaja med vsaj dvema podjet­jema, ki socasno delujeta na dolocenem upoštevnem trgu konkurénca za trg -e -- --ž tržna konkurenca, ki obstaja med vsaj dvema podjetjema, ki želita vstopiti na doloceni upoštevni trg z naravo monopola ali oligopola, kar pomeni omejeno število tržnih mest in boj zanje konkurénca znótraj známke -e -- --ž tržna konkurenca, ki obstaja med podjetji, ki tržijo produkte iste znamke S: intra-brand konkurénca konkuréncna céna -e -e ž v javnem narocanju cena, ki je v primerjavi z ostalimi cenami ugodna konkuréncna klávzula -e -e ž klavzula, ki za dolocen cas delavcu prepoveduje opravljanje konkurencne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja in je lahko dogovorjena le pisno v pogodbi o zaposlitvi konkuréncna polítika -e -e ž . polítika konkurénce konkuréncna prepôved -e -i ž 1. zakonska obveznost delavca kot pogodbene stranke pogodbe o zaposlitvi, po kateri med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj racun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in so konkurenca za delodajalca 2. pogodbeni dogovor, da agent ali distributer po preneha­nju pogodbe ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila konkurencna narocnikovi konkuréncni dialóg -ega -a m postopek oddaje javnega narocila, v katerem se narocnik pred koncno dolocitvijo pogodbenih pogojev posvetuje s prijavljenimi kandidati konkuréncno právo -ega -a s pravo, ki ureja tržno konkurenco konkúrzni postópek -ega -pka m stecajni postopek, ki ga vodi sodišce zaradi insolven­tnosti dolžnika konosamčnt -ęnta m . nakládnica konosmán -a m . nakládnica konsenzuálna pogódba -e -e ž pogodba, ki nastane že s soglasjem strank o bistvenih sestavinah pogodbe konsenzuálno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem se lastninska pravica na stvari prenese na pridobitelja s sklenitvijo pogodbe konsignácija -e ž . konsignacíjska pogódba konsignacíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se agent ali komisionar obveže tudi za skladišcenje komitentovega blaga S: konsig­nácija konsolidácija -e ž v ekonomiji združitev dveh ali vec gospodarskih družb, ki ji sledi oblikova­nje nove družbe konstituánta -e ž v nekaterih pravnih sistemih . usta­vodájna skúpšcina konstitúcija -e ž . ustáva konstitutívna lístina -e -e ž . dispozitívna lístina konstitutívna odlócba -e -e ž . oblikoválna odlócba konstitutívna registrácija -e -e ž zapis v javni knjigi, s katerim se ustanovi stvarna pravica S: konstitutívni vpís konstitutívna sęja -e -e ž prva seja kolegij­skega organa, na kateri se organ oblikuje in doloci vodstvo konstitutívna sôdba -e -e ž . oblikoválna sôdba konstitutívna tôžba -e -e ž . oblikoválna tôžba konstitutívna uprávna odlócba -e -e -e ž . oblikoválna uprávna odlócba konstitutívni ákt -ega -a m oblastni pravni akt, ki ustanavlja, spreminja ali ukinja pravno pravico, dolžnost ali pravno razmerje konstitutívni prenňs ávtorske pravíce -ega -ôsa -- --m prenos avtorske pravice, pri katerem celotna pravica preide na drugega imetnika konstitutívni ucínek vpísa -ega -nka --m . oblikoválni ucínek vpísa konstitutívni vpís -ega -a m . konstitutívna registrácija konstitutívni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pravica iz vrednostnega papirja nastane z njegovo izdajo konstitutívni znák kaznívega dejánja -ega -a -- --m . zakónski znák kaznívega dejánja konstitutívno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki je v kazenskem postopku edini dokaz za obsodbo konstruktívna nčzaúpnica -e -e ž nezaupnica, ki jo je vladi mogoce izreci tako, da zakono­dajni organ izvoli novega predsednika vlade konstruktívna vzdržánost -e -i ž v mednarodnem pravu namerna neopredelitev pri odlocanju, da se omogoci sprejem odlocitve, ki jo podpira vecina konsúmpcijsko nacęlo -ega -a s . nacęlo konsúmpcije kontinentálni právni sistém -ega -ega -a m pravni sistem, za katerega je znacilno, da kot osrednji pravni vir doloca zakonodajo S: celínskoevrópski právni sistém, kontinen­tálno právo kontinentálno právo -ega -a s . kontinentálni právni sistém kontingentírani dávek -ega -vka m . reparticíj-ski dávek kónto -a m dvostranska preglednica vrednostno izraženih sprememb pri posamezni racuno­vodsko obravnavani gospodarski kategoriji, ki omogoca spremljanje njenega gibanja v obdobju in stanja na koncu obdobja kóntokoréntni kredít -ega -a m kredit, ki ga banka odobri komitentu, kadar ta prekoraci dobroimetje na tekocem racunu kontradiktórna obravnáva -e -e ž obravnava, na kateri obe stranki predstavita svoja stališca in odgovorita na navedbe nasprotne stranke kontradiktórna sôdba -e -e ž . dvóstránska sôdba kontradiktórni postópek -ega -pka m postopek, v katerem imajo stranke možnost predstaviti svoja stališca in odgovoriti na navedbe nasprotnih strank kóntragarancíja -e ž . prótigarancíja kontrahírna dolžnóst -e -i ž z zakonom dolocena obveznost skleniti pogodbo kontrákt -a m . pogódba K kóntratabulárno priposestvovánje -ega -a s . ízvenknjížno priposestvovánje kontróla písem in drúgih pošíljk -e -- -- -- --ž prikriti preiskovalni ukrep, s katerim se ugotavljajo vsebina pisem ali drugih pošiljk in druge okolišcine, ne da bi za to vedela pošiljatelj in naslovnik kontróla racunálniškega sistéma -e -- --ž prikriti preiskovalni ukrep, s katerim se s prikritim vstopom v racunalniški sistem ugotavljajo podatki, ki se v njem hranijo ali prenašajo kontróla ustávnosti -e --ž . ustavnosódna presója kontrolór -ja m uradna oseba davcnega organa, ki opravlja nadzor obracunov kontumacíjska sôdba -e -e ž . zamúdna sôdba kontumacíjski postópek -ega -pka m 1. posto­pek, v katerem sodišce odloci o tožbenem zahtevku brez sodelovanja nasprotne stranke 2. postopek, ki se vodi zoper obdolženca, ki ni dosegljiv organom kazenskega postopka konvalescénca -e ž . konvalidácija konvalidácija -e ž naknadno pridobljena veljavnost prvotno neveljavnega pravnega posla, npr. po poteku roka za izpodbijanje, ob odpadu razloga za izpodbijanje S: konva­lescénca konvéncija -e ž v mednarodnem pravu mednaro­dna pogodba, praviloma med vec subjekti mednarodnega prava konvencionálna carínska stôpnja -e -e -e ž dajatev, ki upošteva klavzulo o priznavanju najvecjih tarifnih ugodnosti konvencionálna réka -e -e ž v mednarodnem pravu reka, katere režim uporabe in izkorišcanja je urejen s konvencijo konvergéncna meríla -ih meríl s mn. v pravu EU merila o pogojih glede javnih financ, inflacije, obrestnih mer in valutnih tecajev ter ustrezne pravne ureditve, ki jih mora država clanica Eu izpolniti pred uvedbo evra S: maastricht-ski kritęriji konvertibílna valúta -e -e ž v ekonomiji valuta, ki jo je mogoce brez oblastnih omejitev menjati za druge valute konvęrzija -e ž 1. sprememba nicne pogodbe v veljavno, kadar izpolnjuje pogoje za veljavnost druge pogodbe in je to v skladu K z namenom pogodbenih strank 2. v ekonomiji pretvorba valute v drugo tujo valuto konzorciálna pogódba -e -e ž . konzórcijska pogódba konzorciálni pôsel -ega -sla m . konzórcijska pogódba konzórcij -a m . konzórcijska pogódba konzórcijska pogódba -e -e ž pogodba dveh ali vec oseb o skupnem nastopu na trgu S: konzorciálna pogódba, konzorciálni pôsel, konzórcij, kooperacíjska pogódba, kooperántska pogódba, pogódba o ustanovítvi konzórcija kónzul -a m v mednarodnem pravu državni organ, ki na dolocenem obmocju druge države opravlja dolocena oblastna dejanja in v mejah pravil mednarodnega prava zastopa interese države pošiljateljice in njenih državljanov konzulárna agencíja -e -e ž v mednarodnem pravu urad, ki ga vodi konzularni agent konzulárna faktúra -e -e ž racun, ki je izdan v uradni obliki in ga potrdi uradna oseba konzulárna konvéncija -e -e ž v mednarodnem pravu navadno dvostranska mednarodna pogodba, ki opredeljuje konzularne funkcije, privilegije in imunitete konzulárna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo slovenskemu državljanu v skladu z njegovo ustno izjavo v tujini sestavi konzularni pred­stavnik Republike Slovenije konzulárna slúžba -e -e ž v mednarodnem pravu konzularna dejavnost uslužbencev ministr­stva za zunanje zadeve doma v konzularnem oddelku ministrstva in v tujini v diplomat-skih in konzularnih predstavništvih konzulárna táksa -e -e ž v mednarodnem pravu taksa, ki se zaracuna za doloceno konzu­larno opravilo, npr. za izdajo potnega dokumenta konzulárna zašcíta -e -e ž v mednarodnem pravu konzularna opravila, namenjena zašciti lastnega državljana, ki svojo državo prosi za zašcito, ko tuja država poseže v njegovo osebo, npr. s pridržanjem, ali v njegove pravice, npr. z razlastitvijo konzulárne fúnkcije -ih fúnkcij ž mn. v mednarodnem pravu funkcije, ki jih opravljajo za to poobla-šceni uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve doma ali v tujini in obsegajo zlasti zašcito državljanov države pošiljateljice vtujini, naloge na podrocju gospodarskih in ekonomskih odnosov, upravno-notarske naloge, naloge, ki se nanašajo na mednarodni pomorski in zracni promet S: konzulárni pôsli konzulárni agčnt -ega -ęnta m v mednarodnem pravu naziv vodje konzulata cetrtega razreda konzulárni arhív -ega -a m v mednarodnem pravu vse gradivo konzulata, npr. akti, dokumenti, korespondenca, knjige, filmi, magnetofonski trakovi in registri, gradivo za šifriranje in kodiranje, kartoteke, in vsak del pohištva, ki je namenjen za njegovo zašcito in hrambo konzulárni funkcionár -ega -ja m v mednarodnem pravu clan konzulata, pooblašcen za opravlja­nje konzularnih funkcij konzulárni odnôsi -ih odnôsov m mn. v medna­rodnem pravu uradno dogovorjeni odnosi med državama, ki jih vodita ministrstvi za zunanje zadeve zaradi opravljanja dolocenih oblastnih dejanj in zastopanja interesov države pošiljateljice in njenih državljanov konzulárni pôsli -ih pôslov m mn. v mednarodnem pravu . konzulárne fúnkcije konzulárni prostóri -ih prostórov m mn. v medna­rodnem pravu zgradbe, deli zgradb in pripa­dajoce zemljišce, ki se, ne glede na to, kdo je njihov lastnik, uporabljajo izkljucno za konzulat in zato uživajo dolocene privilegije in imunitete konzulárni urŕd -ega -áda m v mednarodnem pravu konzulat cetrtega razreda, ki ga vodi vodja konzulata ali drug konzularni funkcionar konzulárni vízum -ega -a m v mednarodnem pravu vizum, ki ga država sprejemnica izda osebam, ki na njeno ozemlje potujejo in na njem dolocen cas bivajo zaradi opravlja­nja konzularnih nalog, navadno clanom konzulata in njihovim družinskim clanom konzulárni zbňr -ega zbôra m v mednarodnem pravu vsi konzularni funkcionarji, imenovani v doloceni državi sprejemnici konzulárno obmócje -ega -a s v mednarodnem pravu obmocje, ki navadno sledi notranji teritorialni razdelitvi državnega ozemlja in je doloceno konzulatu za opravljanje konzular­nih funkcij konzulárno právo -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja konzularne odnose med državami, pravni položaj konzulatov in clanov konzulata v tujini, doloca njihove naloge, zagotavlja njihov mednarodno­pravni status, privilegije in imunitete konzulát -a m v mednarodnem pravu urad države pošiljateljice v državi sprejemnici, ki je pooblašcen za opravljanje dolocenih oblastnih dejanj na dolocenem obmocju države sprejemnice v imenu države pošiljateljice konzultatívni referéndum -ega -a m . posveto­válni referéndum kooperacíjska pogódba -e -e ž . konzórcijska pogódba kooperánt -a m oseba, ki sodeluje pri izvajanju posla kooperántska pogódba -e -e ž . konzórcijska pogódba kooptíranje -a s imenovanje novega clana v kolegijski organ, ki ga opravijo clani tega organa kópenhagenska meríla -ih meríl s mn. v pravu EU pravno-politicna merila in gospodarska merila, ki jih mora izpolnjevati država kandidatka za pristop k Eu S: kópenhagenski kritęriji kópenhagenski kritęriji -ih kritęrijev m mn. v pravu EU . kópenhagenska meríla kopícenje zahtévkov -a --s . objektívna kumulácija (1) kňprodúkcijska pogódba -e -e ž pogodba med dvema ali vec filmskimi podjetji, ki se zaradi delitve stroškov, tveganja, dobicka in podobnih poslovnih razlogov povežejo pri proizvodnji in trženju dolocenega filma korespondéncna bánka -e -e ž banka v tujini, prek katere domaca banka posluje s tujino korespondéncna sęja -e -e ž seja, ki poteka, ne da bi bili clani kolegijskega organa fizicno prisotni na istem kraju, temvec o predla­ganih sklepih glasujejo dopisno, po pošti, elektronski pošti, telefonu korespondéncno glasovánje -ega -a s glaso­vanje, pri katerem volivec izjavi svojo voljo po pošti, faksu ali drugem komunikacijskem sredstvu S: glasovánje per rollam korístna gestíja -e -e ž opravljanje tujega posla, ki ga ni mogoce odložiti, ker bi bila sicer zamujena ocitna korist korístni stróšek -ega -ška m strošek, ki ni nujno potreben za stvar, vendar povecuje njeno vrednost korporácija -e ž pravna oseba, v kateri se K združijo osebe za dosego skupnega cilja korporacíjska pravíca -e -e ž pravica, ki clanu korporacije zagotavlja pravni položaj v razmerju do drugih clanov in pravne osebe korporacíjski kriminál -ega -a m 1. kazniva dejanja, ki jih v imenu, na racun ali v korist korporacije izvršijo njeni vodstveni ali nadzorni organi z namenom pridobiti dobicek ali se izogniti izgubi 2. kazniva dejanja, za katera je odgovorna korporacija kot pravna oseba korporacíjski naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem se pozornost s posameznika preusmeri na notranjo strukturo korporacije in procese odlocanja v njej korporacíjski právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ustvarja pravne posledice na podrocju gospodarskega statusnega prava, npr. imenovanje uprave delniške družbe korporacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki vsebuje clanske pravice v korporaciji S: clánski vrédnostni papír korporacíjsko kázensko právo -ega -ega -a s gospodarsko kazensko pravo, ki ureja odgo­vornost korporacij ali kapitalskih gospodar­skih družb za kazniva dejanja in preucuje posebnosti in razsežnosti te odgovornosti korporacíjsko právo -ega -a s . gospodársko státusno právo korporativízem -zma m družbena ureditev, ki temelji na poklicno opredeljenih skupinah clanov skupnosti kot temeljnih enot družbe ali države korúpcija -e ž kršitev dolžnega ravnanja zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene, dane ali zahtevane, sprejete ali pricakovane koristi zase ali za drugega kosmáta céna -e -e ž v ekonomiji . brúto céna kosmáta nalóžba -e -e ž v ekonomiji . brúto nalóžba kosmáta pláca -e -e ž . brúto pláca kosmáti dobícek -ega -cka m v ekonomiji . brúto dobícek kosmáti dohódek -ega -dka m v ekonomiji . brúto dohódek kosmáti domáci proizvňd -ega -ega -óda m v ekonomiji . brúto domáci proizvňd K kosmáti prejémek -ega -mka m . brúto prejémek kosmáti proizvňd -ega -óda m v ekonomiji . brúto proizvňd kosôvna délnica -e -e ž delnica, ki ima enak delež in pripadajoci znesek v osnovnem kapitalu družbe kosôvni prevňz -ega -ôza m prevoz blaga po posameznih celotah kotácija -e ž uvrstitev vrednostnega papirja na borzo in uradno borzno tecajnico kovánec -nca m v ekonomiji kos kovine, standar­dizirane teže in oblike, ki služi kot zakonito placilno sredstvo, obicajno kot fiduciarni denar krŕj izpolnítve krája --m kraj, na katerem mora dolžnik ob dospelosti izpolniti svojo obveznost krŕj izvršítve kaznívega dejánja krája -- -- --m kraj, kjer je storilec kaznivega dejanja deloval, in kraj, kjer je nastala posledica njegovega delovanja krája -e ž . tatvína krajévna pristójnost -e -i ž pristojnost sodišca, upravnega ali drugega organa glede na osebno ali stvarno povezanost zadeve z obmocjem sodišca ali organa S: competentia ratione loci krajévna skúpnost -e -i ž ožji del obcine, ki se ustanovi s statutom obcine na temelju soodlo-canja prebivalcev in odloca o zadevah tega dela obcine, npr. o uvedbi krajevnega samo­ prispevka za razvoj lokalne infrastrukture krajévna veljávnost kázenskega zakóna -e -i -- --ž veljavnost kazenskega zakona za obravnavanje kaznivih dejanj glede na kraj izvršitve krajévna veljávnost predpísa -e -i --ž zavezujoca moc predpisa na dolocenem ozemlju krajévni odbňr -ega -ôra m posvetovalno telo obcinskega sveta, ki se lahko ustanovi za ožji del obcine, ki obsega obmocje dolocenega kraja, in ima pooblastilo, da obcinskemu svetu predlaga odlocitve, ki se nanašajo na ožji del obcine krajévni upoštévni trg -ega -ega -a m kompo­nenta upoštevnega trga, ki predstavlja bistveno enake tržne pogoje na dolocenem ozemlju S: geográfski upoštévni trg krajévni urŕd -ega -áda m izpostava upravne enote zunaj njenega sedeža krájši délovni cŕs -ega -ega cása m delovni cas, ki traja manj od polnega delovnega casa, ki velja pri delodajalcu S: nčpôlni délovni cŕs kratkorócni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki zapade v roku do dvanajst mesecev kratkorócno financíranje -ega -a s v ekonomiji financiranje z rocnostjo, krajšo od enega leta kratkorócno posojílo -ega -a s posojilo z zapa­dlostjo do enega leta kratkotrájna brezpôselnost -e -i ž brezposel­nost, ki traja manj kot eno leto kreacíjska teoríja -e -e ž teorija, po kateri za nastanek obveznosti iz vrednostnega papirja zadostuje enostranska ustvaritev papirja z njegovo izpolnitvijo kredít -a m izplacilo denarnih sredstev, ki je dogovorjeno s kreditno pogodbo kreditírani prevňz -ega -ôza m prevoz, katerega placilo kreditira prevoznik kredítna institúcija -e -e ž pravna oseba, ki se ukvarja s sprejemanjem depozitov od javnosti in dajanjem kreditov v svojem imenu in za svoj racun kredítna meníca -e -e ž . fináncna meníca kredítna nčsposóbnost -e -i ž ocena kredito­dajalca, da kreditojemalec ni sposoben vrniti kredita kredítna pogódba -e -e ž pogodba, ki zavezuje banko, da izplaca uporabniku dolocen denar­ni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti kredítna polítika -e -e ž sklop pravil in nacel, ki doloca, katerim kreditojemalcem naj banka dodeli kredit kredítna sposóbnost -e -i ž ocena kreditoda­jalca, da je kreditojemalec sposoben vrniti kredit kredítni cék -ega -a m cek, ki ga izda banka kreditojemalcu in ta z njim placa blago tako, da cek indosira in izroci prodajalcu kredítni posrédnik -ega -a m oseba, ki posredujepri sklenitvi kreditne pogodbe kredítni sklŕd -ega skláda m sredstva, namenjena kreditiranju pri bankah in drugih financnih institucijah kredítni trg -ega -a m prostor, kjer se srecata ponudba in povpraševanje po kreditu kredítno posredovánje -ega -a s posredovanje pri sklenitvi kreditne pogodbe kredítno tvéganje -ega -a s tveganje za nastanek izgube, ki jo zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika utrpi upnik kredítno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, s katerim se zavaruje povrnitev kredita v primeru nepredvidljivih dogodkov, npr. izgube zaposlitve, nezmožnosti za delo kreditodajálec -lca m banka, ki se zaveže izplacati denarni znesek na podlagi kreditne pogodbe kreditojemálec -lca m stranka, ki prejme denarni znesek na podlagi kreditne pogodbe S: uporábnik kredíta kreíranje denárja -a --s v ekonomiji . izdájanje denárja kriminál -a m celota v dolocenem casovnem obdobju in na dolocenem obmocju izvršenih kaznivih dejanj kriminál bélih ovrátnikov -a -- --m kazniva dejanja, ki jih pri opravljanju svojega poklica zagrešijo osebe, ki v družbi uživajo visoko stopnjo ugleda in imajo visok socialni status kriminalístika -e ž veda, ki proucuje in razvija metode odkrivanja, preiskovanja in dokazo­vanja kaznivih dejanj kriminálna korporácija -e -e ž . delinkvéntna korporácija kriminogéni dejávnik -ega -a m okolišcina, ki prispeva k temu, da oseba izvrši kaznivo dejanje kriminologíja -e ž veda o vzrokih kriminalitete in drugih odklonskih ravnanj, o njihovih pojavnih oblikah, odzivih države nanje in njihovem preprecevanju kriminolóška ekspertíza -e -e ž analiza osebnosti storilca kaznivega dejanja kríti cék -ega -a m cek, za katerega ima trasant na racunu pri trasatu dovolj denarja za njegovo izplacilo kríticna imisíja -e -e ž delovanje, vplivanje ali ucinkovanje na tuje nepremicnine, premicnine in osebne vrednote, ki je tik nad dovoljeno mero krítje na racúnu -a -- --s stanje, ko je na imetnikovem racunu dovolj sredstev za izvršitev placilnih nalogov krítna klávzula -e -e ž klavzula v menici, ki doloca razmerje med trasantom in trasatom K krítna prodája -e -e ž . rešílna prodája krítni kúp -ega -a m . rešílna kúpna pravíca krítni sklŕd -ega skláda m premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalniceali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja krítno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem izvršba ni dopustna, ce ugotovljena vrednost nepremicnine vsaj delno ne krije terjatve upnika, ki zahteva izvršbo krítno razmérje -ega -a s pravno razmerje med asignatom in asignantom kríva izpovédba -e -e ž izpovedba stranke, price, izvedenca, cenilca, prevajalca ali tolmaca v sodnem, upravnem ali drugem postopku, za katero ve, da ni resnicna kríva lístina -e -e ž . ponarejęna lístina kríva ovádba -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši ovaditelj, ki naznani osebo, da je izvršila kaznivo dejanje, pregonljivo po uradni dolžnosti, ceprav ve, da ga ni storila kríva sámoovádba -e -e ž kazenska ovadba, ki jo ovaditelj poda zoper samega sebe, ceprav ve, da ni resnicna krívda -e ž 1. ravnanje oškodovalca, ki je v nasprotju z zahtevano skrbnostjo in je pogoj za odškodninsko obveznost 2. storilcev subjektivni odnos do protipravnega dejanja in do prepovedane posledice kot eden od pogojev za izrek kazni krívdna odgovórnost -e -i ž 1. odškodnin-ska odgovornost, ki temelji na krivdi oškodovalca S: subjektívna odgovórnost 2. kazenska odgovornost, ki temelji na krivdi storilca kaznivega dejanja S: subjektívna odgovórnost krívdna opustítev -e -tve ž opustitev dolžnega ravnanja, za kar je storilec kaznivega dejanja krivdno odgovoren krívdna povzrocítev -e -tve ž povzrocitev posledice z dolocenim ravnanjem, za kar je storilec kaznivega dejanja krivdno odgovoren krívdna sposóbnost -e -i ž duševno stanje storilca kaznivega dejanja, da je sposoben presojati, kaj je prav in kaj ne, zaradi cesar mu je mogoce ocitati krivdo krívdni rázlog -ega -óga m utemeljeni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi K kršitve pogodbene ali druge obveznosti delavca iz delovnega razmerja krívdno ravnánje -ega -a s ravnanje, za katero je mogoce storilcu ocitati krivdo krivdorčk brez kázni -éka -- --m . ugotovítvena sôdba (2) krivdorčk -éka m del izreka sodbe, ki se nanaša na ugotovitev o obstoju krivde krivolňv -ôva m . nčzakoníti lňv krivúlja ravnodúšnosti -e --ž v ekonomiji krivulja, ki kaže razlicne kombinacije dobrin, ki so za potrošnika enakovredne, saj mu prinesejo enako raven zadovoljstva S: indiferéncna krivúlja krízni cénter -ega -tra m socialnovarstvena storitev, ki obsega pomoc otrokom do 18. leta starosti, ki se znajdejo v akutni stiski in se morajo umakniti iz okolja, v katerem prebivajo krížna cenôvna elásticnost -e -e -i ž v ekonomiji . navzkrížna cenôvna elásticnost krôvna direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki celovito ureja doloceno temo ali podrocje krôvni dogôvor -ega -a m dogovor, ki pogodbeno razmerje med strankama, npr. med dobaviteljem in kupcem, ureja na daljši rok ali za potrebe vec rednih pravnih poslov S: krôvni sporazúm (1) krôvni sporazúm -ega -a m 1. . krôvni dogôvor 2. v mednarodnem pravu mednarodna pogodba med subjekti mednarodnega prava, ki doloca okvir pogodbenih odnosov na dolocenem podrocju, navadno kasneje podrobneje urejenih s posebnimi mednarodnimi pogodbami krožéci akreditív -ega -a m akreditiv, ki je izplacljiv pri vec bancnih poslovalnicah S: cirkulárni akreditív krožéci cék -ega -a m . cirkulárni cék króženje denárja -a --s v ekonomiji kontinui­rana uporaba posameznih enot gotovine za posredovanje transakcij króžna migrácija -e -e ž zacasna in pogosto ponavljajoca se selitev delovnih migrantov med razlicnimi kraji ali državami glede na razpoložljivost dela, npr. sezonska selitev kršílec -lca m . kršítelj (1, 2) kršítelj -a m 1. oseba, ki ravna v nasprotju s predpisi S: kršílec 2. oseba, zoper katero se zacne hitri postopek o prekršku pred prekrškovnim organom S: kršílec kršítev dolócb postópka -tve -- --ž nepra­vilna uporaba dolocb procesnega zakona S: procésna kršítev, procésna napáka kršítev družínskih obvéznosti -tve -- --ž kaznivo dejanje neizvrševanja obveznosti, ki jih imajo drug do drugega zakonci in osebe drugih priznanih življenjskih skupnosti v casu trajanja zveze in po njej, zlasti do družinskih clanov, ki ne morejo skrbeti sami zase kršítev kázenskega zakóna -tve -- --ž napacna uporaba kazenskega materialnega prava, zaradi katere se izpodbija izdana sodba ali druga odlocba v kazenskem postopku kršítev nčdotakljívosti stanovánja -tve -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki neupraviceno vstopi v tuje stanovanje ali zaprte prostore ali se na zahtevo upravicenca od tam ne umakne kršítev pravíc intelektuálne lastníne -tve -- -- --ž kaznivo dejanje, prekršek ali civilni delikt, ki se nanaša na neupraviceno uporabo pravic intelektualne lastnine kršítev pravíce -tve --ž dejanje, s katerim se protipravno poseže v pravico, npr. z njenim odrekanjem, omejevanjem kršítev tájnosti písem in drúgih obcíl -tve -- -- -- -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki se neupraviceno seznani z vsebino tujega pisma ali sporocila, ki se prenaša po telefonu ali z drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom kršítev tájnosti postópka -tve -- --ž kaznivo dejanje neupravicene izdaje podatkov, za katere je oseba izvedela v sodnih, upravnih ali nekaterih drugih postopkih, pa je z zakonom ali odlocbo pristojnega organa doloceno, da ne smejo biti objavljeni krvna véz -e -í ž genetska povezanost sorodnikov krvni delíkt -ega -a m . kaznívo dejánje zoper življęnje in teló krvoskrúnstvo -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki spolno obcuje z mladoletnim sorodnikom v ravni crti ali z mladoletnim bratom ali sestro S: incést kultúrna izjéma -e -e ž izjema od trgovinskih pravil obmocja proste trgovine za blago in storitve z utemeljenim kulturnim pomenom kultúrna manjšína -e -e ž manjšina, ki jo opre­deljujejo kulturne znacilnosti, po katerih se razlikuje od vecinskega prebivalstva kultúrna pravíca -e -e ž pravica, ki posame­zniku ali skupini omogoca uresnicevanje dolocenih interesov na podrocju kulture, npr. uporabo lastnega jezika, gojenje svojega izrocila kultúrni atašé -ega -ęja m v mednarodnem pravu clan diplomatskega predstavništva nižjega ranga, zadolžen za podrocje kulture kultúrni mínimum -ega -a m v ekonomiji življenjska sredstva, ki so potrebna za kulturno življenje delavca, za sprostitev in kvalitetnejše zadovoljevanje fiziološkega minimuma kumulacíjsko nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem sodišce storilcu za vec kaznivih dejanj izrece kot enotno kazen vse kazni, ki jih doloci za posamezna kazniva dejanja S: pravílo o kumuláciji kázni kumulatívna prédnostna délnica -e -e -e ž . zbírna prédnostna délnica kumulatívni prevzčm dolgá -ega -éma --m pogodba o prevzemu dolga, s katero ostane prejšnji dolžnik zavezan k izpolnitvi obve­znosti poleg novega dolžnika kumulatívno navezovánje -ega -a s v medna­rodnem zasebnem pravu kolizijsko pravilo, po katerem se v cezmejnem razmerju uporabi vec pravnih sistemov obenem kumulírano glasovánje -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih . pomnožęno glasovánje kúp na poskúšnjo -a -- --m prodajna pogodba, s katero kupec stvar kupi pod pogojem, da jo lahko prej preizkusi in ugotovi, ali je zanj ustrezna kúp náde -a --m prodajna pogodba glede bodoce stvari, s katero kupec prejme samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane, placati pa mora celotno kupnino S: emptio spei kúp nadęjane stvarí -a -- --m prodajna pogodba glede bodoce stvari, pri kateri kupec placa samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane S: emptio rei speratae kúp po poskúšnji -a -- --m prodajna pogodba, po kateri mora lastnost blaga ustrezati dolocenemu rezultatu preizkusa K kúp po vzórcu -a -- --m . prodája po vzórcu ali modélu kúp pocéz -a --m prodajna pogodba, katere predmet je dolocena skupnost stvari, npr. blago v skladišcu kúpec -pca m stranka prodajne pogodbe, ki prejme stvar in placa kupnino kúpna móc denárja -e -í --ž v ekonomiji kolicina dobrin in storitev, ki jih je mogoce kupiti z enoto denarja kúpna pogódba -e -e ž . prodájna pogódba kupnína -e ž vsota denarja v prodajni pogodbi, ki jo mora kupec za predmet prodaje placati prodajalcu kupón -a m do leta 2009 del tiskane delnice, ki imetnika upravicuje, da od delniške družbe ali na pooblašcenem placilnem mestu proti izrocitvi zahteva izplacilo dividende kupónska pôla -e -e ž do leta 2009 del tiskane delnice, ki vsebuje kupone za izplacilo dividend kúpoprodájna pogódba -e -e ž . prodájna pogódba kuratívna fúnkcija držávne upráve -e -e -- --ž funkcija državne uprave, ki obsega spremljanje stanja v družbi in skrb za pripravo zakonov ter drugih predpisov za izboljšanje stanja kurtoazíja -e ž v mednarodnem pravu obicaji glede spoštljivega in vljudnega obcevanja v meddržavnih odnosih S: comitas gentium kvalificírana absolútna vecína -e -e -e ž vecina, vecja od nadpolovicnega števila vseh clanov kolegijskega ali volilnega telesa, ki se zahteva za sprejem odlocitve, npr. dvotre­tjinska vecina vseh poslancev kvalificírana oblíka kaznívega dejánja -e -e -- --ž težja oblika kaznivega dejanja, za katero zakon predpisuje strožjo kazen kvalificírana posést -e -i ž posest, ki je zakonita, dobroverna in traja dolocen cas kvalificírana rélativna vecína -e -e -e ž vecina, vecja od nadpolovicnega števila navzocih clanov kolegijskega ali volilnega telesa, ki se zahteva za sprejem odlocitve, npr. dvotretjinska vecina navzocih poslancev kvalificírana vecína -e -e ž vecina, vecja od nadpolovicnega števila vseh ali navzocih clanov kolegijskega organa ali volilnega telesa, ki se zahteva za sprejem odlocitve, npr. dvotretjinska vecina S: posébna vecína, stróžja vecína kvalificírani délavec -ega -vca m delavec, ki opravi predpisano izobraževanje ali izpit v neki dejavnosti, npr. gradbeništvu kvalificírani naklčp -ega -épa m . obárvani naklčp kvalificírani poskús kaznívega dejánja -ega -a -- --m poskus kaznivega dejanja, pri katerem je nastala posledica, ki je razlicna od nameravane in je samostojno dokoncano kaznivo dejanje, npr. huda telesna poškodba pri poskusu umora kvalificírani ubňj -ega -ôja m . umňr kvalificírano priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde domnevnega storilca kaz­nivega dejanja, omejeno s sklicevanjem na druge okolišcine, npr. s sklicevanjem na silobran kvalifikácija -e ž v mednarodnem zasebnem pravu opredelitev pojmov v kolizijskem pravilu kvalifikatórna okólišcina kaznívega dejánja -e -e -- --ž okolišcina, zaradi katere je kaznivo dejanje opredeljeno kot težje in je zanj predpisana strožja kazen kvantitatívna teoríja denárja -e -e --ž v ekonomiji teorija, po kateri obstaja nepo­sredna pozitivna povezava med ponudbo denarja in cenami kváziuprávni spňr -ega spôra m . subsidiárni uprávni spňr kvórum -a m . sklépcnost kvotitétni dávek -ega -vka m . kvôtni dávek kvôtni dávek -ega -vka m davek, dolocen v deležu davcne osnove, ki ga je dolžen placati davcni zavezanec S: kvotitétni dávek L L/C -ja [elcé] m (ang. letter of credit) krat. . doku­mentárni akreditív ládijska hipotéka -e -e ž hipoteka na ladji, pridobljena z vpisom v ladijski register ladjár -ja m stranka ladjarske pogodbe, ki se zaveže prepeljati tovor ali osebe ladjárska pogódba -e -e ž pomorska pogodba o izkorišcanju ladje, sklenjena med ladjarjem in narocnikom o prevozu blaga z doloceno ladjo, s sorazmernim delom ladje ali z dolocenim ladijskim prostorom, sklenjena za eno ali vec potovanj ali za dolocen cas laesio enormis -- -- [lézijo enórmis] (lat.) . cezmérno prikrájšanje láhka malomárnost -e -i ž malomarnost, ki je podana, ce oseba ravna v nasprotju s posebno pazljivostjo in skrbnostjo S: culpa levis, májhna malomárnost, navádna malomárnost láhka telésna poškódba -e -e -e ž telesna poškodba, zaradi katere je zacasno okvarjen ali oslabljen kakšen del telesa poškodovanca ali njegov organ, zacasno zmanjšana zmožnost za delo ali prizadeta zunanjost láicna vlóga -e -e ž vloga, ki jo vloži prava neuka stranka lást -í ž . lastnína (1) lástna cenôvna elásticnost -e -e -i ž v ekonomiji odstotkovna sprememba kolicine, do katere pride zaradi spremembe cene dobrine, na katero se elasticnost nanaša, za en odstotek lástna délnica -e -e ž delnica, katere imetnik je delniška družba, ki jo izda lástna meníca -e -e ž menica, pri kateri se izdajatelj menice zaveže, da bo sam placal menicno vsoto lástna skrbnost -e -i ž skrbnost, ki se izkazuje v lastnih zadevah lástni dohódek -ega -dka m prejemki posame­znika in njegove družine, praviloma v zadnjih treh koledarskih mesecih, ki se upoštevajo pri dolocitvi višine denarne socialne pomoci in varstvenega dodatka lástni zasébni proizvňd -ega -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki nastaja v gospodarski enoti, ki ga proizvaja lastník -a m oseba, ki ima lastninsko pravico lastník do polovíce -a -- --m lastnik, ki ima idealni delež na nerazdeljeni stvari v solastnini v višini ene polovice lastník gospodujóce stvarí -a -- --m lastnik nepremicnine, v korist katere ucinkuje stvarna služnost lastník služéce stvarí -a -- --m lastnik nepre­micnine, ki jo bremeni stvarna služnost lastnína -e ž 1. stvari, na katerih ima oseba lastninsko pravico S: lást 2. v ekonomiji upravi-cenje pridobivati koristi neke stvari lastnína na ideálnem délu -e -- -- --ž solastninska pravica posameznika na deležu nerazdeljene stvari, dolocenem v sorazmerju s celoto lastnínjenje -a s preobrazba družbene in zadružne lastnine v druge oblike lastnine, zlasti v zasebno S: privatizácija lastnínska pravíca -e -e ž pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši nacin ter z njo razpolagati S: lastnínsko upravícenje lastnínska tôžba -e -e ž tožba, s katero lastnik stvari uveljavlja vrnitev indivi­dualno dolocene stvari S: rei vindicatio, ręivindikácija, ręivindikacíjska tôžba, vindi­kacíjska tôžba, vrnítvena tôžba lastnínski délež -ega -a m . ideálni délež lastnínski pridržek -ega -žka m . pridržek lastnínske pravíce lastnínski spňr -ega spôra m spor o tem, kdo ima lastninsko pravico na doloceni stvari S: spňr o lastníštvu lastnínsko právo -ega -a s pravo, ki ureja lastninska razmerja lastnínsko upravícenje -ega -a s . lastnínska pravíca lastníška posést -e -i ž posest stvari, kot da je last posestnika lastníški fináncni instrumčnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji financni instrument, na podlagi katerega nastaneta financno sredstvo ene stranke in kapitalski instrument druge stranke, npr. delnica lastníški poséstnik -ega -a m oseba, ki ima stvar v posesti, kot da je njena lastníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki imetniku daje pravico do sodelovanja pri upravljanju družbe, npr. delnica lastnorôcna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo sestavi, lastnorocno napiše in podpiše oporocitelj S: holográfska oporóka laténtna sléd -e -í ž sled, ki je s cutili ni mogoce zaznati in jo je zato treba izzvati, npr. prstni odtis lážna lístina -e -e ž . ponarejęna lístina lážna rekláma -e -e ž . lážno oglaševánje lážni stecáj -ega -a m . goljufívi stecáj lážni zastópnik -ega -a m . zastópnik brez pooblastíla lážno oglaševánje -ega -a s oglaševanje dolo-cenega produkta, ki vkljucuje neresnicne navedbe ali podatke S: lážna rekláma lážno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, popolno ali delno, za katero domnevni storilec kaznivega dejanja ve, da ni resnicno leasing -a [lízing] ž . pogódba o lízingu leasing drúžba -- -e [lízing] ž . lízing drúžba legácija -e ž v mednarodnem pravu . poslánstvo legalitétno nacęlo -ega -a s . nacęlo zakoníto­sti (1, 2, 3, 4, 5) legalizácija -e ž zakonska dovolitev prej prepo­vedanega dejanja ali ravnanja, lahko tudi z ucinkom za nazaj legálna cesíja -e -e ž . zakoníta cesíja legálna dokázna teoríja -e -e -e ž . formálna dokázna teoríja legálna substitúcija -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih substitucija, pri kateri namesto odpadlega oporocnega dedica na podlagi zakona na njegovo mesto vstopijo njegovi potomci legálna vláda -e -e ž . zakoníta vláda legát -a m . volílo legatár -ja m . volilojémnik leges artis -- -- [léges ártis] (lat.) v medicinskem pravu . pravíla stróke legislatíva -e ž . zakonodájna oblást legitimácija -e ž upravicenje, ki stranki omogoca uveljavljanje dolocenega zahtevka, ki izvira iz njenega položaja kot subjekta pravnega razmerja ali iz zakonskega pooblastila legitimacíjski papír -ega -ja m . izkázni papír legitimatio ad causam -- -- -- [legitimácijo ad ká.zam] (lat.) . stvárna legitimácija legitimatio ad processum -- -- -- [legitimácijo ad procésum] (lat.) . procésna legitimácija létni dávek -ega -vka m davek, ki se izracunava za obdobje enega leta, npr. dohodnina létni dodátek -ega -tka m denarna dajatev, ki se enkrat na leto izplaca uživalcu pokojnine in je dolocena v dveh zneskih, pri cemer je do višjega zneska upravicen prejemnik nižje pokojnine in obratno létni dopúst -ega -a m placana odsotnost delavca z dela, do katere je upravicen in katere namen je, da si psihicno in fizicno odpocije in obnovi delovne sposobnosti za nadaljnje delo, kar prispeva tudi k preprece­vanju bolezni ali poškodb pri delu lęvja drúžba -e -e ž družba, pri kateri je en družbenik udeležen le pri dobicku, drugi pa le pri izgubi in bremenih S: societas leonina lex causae -- -- [léks ká.ze] (lat.) v mednarod­nem zasebnem pravu pravo, ki se uporablja za vsebino pravnega razmerja pri stvarno­pravnih vprašanjih, npr. izbrano pravo pri pogodbi, pravo kraja nastanka škode pri neposlovni odškodninski obveznosti, pravo kraja, kjer stvar leži lex commissoria -- -- [léks komisórija] (lat.) . komisórni dogôvor lex electa -- -- [léks elékta] (lat.) v mednarodnem zasebnem pravu . izbráno právo lex fori -- -- [léks fóri] (lat.) v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki velja na sodišcu lex generalis -- -- [léks generális] (lat.) . splôšno právno pravílo lex imperfecta -- -- [léks imperfékta] (lat.) pravno pravilo, ki opredeljuje zapovedano ali prepovedano ravnanje, ne pa tudi sankcije za primer kršitve lex indicata -- -- [léks indikáta] (lat.) v mednarodnem zasebnem pravu . odkázano právo lex loci actus -- -- -- [léks lóci áktus] (lat.) v mednarodnem zasebnem pravu pravo kraja, kjer je bil sklenjen pravni posel lex mercatoria -- -- [léks merkatórija] (lat.) pravila mednarodnih konvencij s podrocja gospodarskega pogodbenega prava in pravila mednarodne poslovne prakse lex patriae -- -- [léks pátrije] (lat.) v mednarod­nem zasebnem pravu . právo državljánstva lex perfecta -- -- [léks perfékta] (lat.) pravno pravilo, ki poleg zapovedanega ali prepove­danega ravnanja opredeljuje tudi sankcijo za primer kršitve lex rei sitae -- -- -- [léks ręji síte] (lat.) v mednarodnem zasebnem pravu pravo kraja, kjer se nahaja stvar, ki se uporablja pri stvarno­pravnih vprašanjih lex specialis -- -- [léks specijális] (lat.) . speciálni predpís ležéca zapušcína -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih zapušcina v prehodnem obdobju med delacijo in akvizicijo, ki nima pravnega subjekta licénca -e ž 1. dovoljenje za izkorišcanje pravice industrijske lastnine 2. oblastno dovoljenje za opravljanje dolocene dejavno­sti, npr. zdravniška licenca licéncna analogíja -e -e ž dolocanje odškod-nine v sporih glede kršitev pravic industrij­ske lastnine, pri katerem se doloci znesek razumne licencnine, ki bi obstajala, ce bi stranki sklenili licencno pogodbo licéncna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se dajalec licence zavezuje, da bo jemalcu licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorišca­nja patenta, tehnicnega znanja in izkušenj, znamke ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloceno placilo S: pogódba o licénci licencnína -e ž nadomestilo za uporabo pravice industrijske lastnine, ki jo placa jemalec licence dajalcu licence licéncno razmérje -ega -a s pravno urejeno razmerje med dajalcem licence in jemalcem licence licitácija -e ž v pogodbenem pravu . jávni razpís (2) licitacíjska garancíja -e -e ž . ponúdbena garancíja likvidácija -e ž postopek prenehanja pravnega subjekta, v katerem se poplacajo vse obve­znosti upnikom, preostala sredstva pa se razdelijo družbenikom ali ustanoviteljem pravnega subjekta S: likvidacíjski postópek likvidácija po urádni dolžnósti -e -- -- --ž . prisílna likvidácija likvidacíjska bilánca -e -e ž popis sredstev, obveznosti in terjatev pred likvidacijo likvidacíjska mása -e -e ž sredstva pravnega subjekta, iz katerih se poplacajo upniki, presežek pa se razdeli v postopku redne likvidacije likvidacíjska terjátev -e -tve ž terjatev delnicar­jev, družbenikov ali ustanoviteljev do likvi­dacijske mase gospodarske družbe ali druge pravne osebe po tem, ko so poplacani ali zavarovani vsi njeni znani dolgovi do upnikov likvidacíjska tôžba -e -e ž tožba upnika, katerega terjatev ni prijavljena v likvidacijo, zoper osebo, ki prevzame ostanek premoženja likvidacíjski nárok -ega -a m srecanje likvi­dacijskega upravitelja, sodišca in upnikov pri prisilni likvidaciji zaradi ugotavljanja terjatev upnikov likvidacíjski obracún -ega -a m zacetni in koncni obracun, ki ga mora ob likvidaciji družbe z neomejeno odgovornostjo sestaviti likvidacijski upravitelj likvidacíjski postópek -ega -pka m . likvidácija likvidacíjski upravítelj -ega -a m oseba, ki vodi postopek likvidacije, imenovana od organa, ki je sprejel sklep o zacetku likvidacije lístina likvidacíjsko podjétje -ega -a s gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ki se ukvarja z vodenjem postopkov prenehanja gospodarskih družb po postopku redne likvidacije likvídna terjátev -e -tve ž 1. terjatev, katere znesek in obstoj dolžnik priznava S: císta terjátev 2. terjatev, ki je izkazana z verodo­stojno listino S: císta terjátev likvídnost -i ž kratkorocna sposobnost dolžnika, da izpolnjuje svoje placilne obveznosti v dogovorjenih rokih likvídnostna pást -e -í ž v ekonomiji pojav, ko postane obicajna denarna politika nemocna, saj so obrestne mere blizu nic, denar in obveznice pa substituti, zaradi cesar povecevanje kolicine denarja v obtoku nima nobenega ucinka na gospodarstvo likvídnostni denár -ega -ja m v ekonomiji denar v gotovini, ki ga imajo shranjenega gospo­darski subjekti, da bodo z njim razpolagali, ce bo potreben ali ko bo potreben likvídnostno tvéganje -ega -a s v ekonomiji tveganje nastanka izgube zaradi kratkorocne placilne nesposobnosti L limitírana akcesórnost udeléžbe -e -i --ž . omejęna akcesórnost udeléžbe limitírani cék -ega -a m cek, pri katerem banka vnaprej doloci višino cekovne vsote in odgovarja le do te višine limitírano glasovánje -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih . omejęno glasovánje lineárno obrestovánje -ega -a s v ekonomiji obre­ stovanje, pri katerem se obrestuje le zacetni kapital brez dodanih obresti línija soródstva -e --ž . crta soródstva línijski prevňz -ega -ôza m prevoz, ki se opravlja na dolocenih relacijah, po vnaprej dolocenem voznem redu, ceni in splošnih prevoznih pogojih, npr. medkrajevni linijski prevoz, mednarodni linijski prevoz, mestni linijski prevoz lístina -e ž 1. v procesnem pravu vsak predmet, na katerem je clovekova misel izražena s pisavo 2. v kazenskem procesnem pravu vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren ali namenjen za dokaz kakega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja lístina o ratifikáciji -e -- --ž v mednarodnem pravu listina, ki jo država pošlje depozitarju mednarodne pogodbe po tem, ko jo podpiše najvišji državni organ za zunanje zastopanje, navadno državni poglavar, in s tem potrdi, da so izpolnjeni vsi notranjepravni postopki za zacetek veljavnosti pogodbe S: ákt o ratifi­káciji, ratifikacíjska lístina lístinski dokŕz -ega -áza m dokaz pravno po­membnega dejstva z javno ali zasebno listino litispendénca -e ž 1. zacetek pravde, ki nastopi z vrocitvijo tožbe toženi stranki in izklju-cuje dopustnost nove pravde med istima strankama S: obstňj právde, visécnost právde 2. zacetek upravnega postopka ali upravnega spora, ki izkljucuje dopustnost novega upravnega postopka ali upravnega spora v isti zadevi lízing -a m . pogódba o lízingu lízing drúžba -- -e ž gospodarska družba, ki se ukvarja s pogodbami o lizingu S: leasing drúžba lizingodajálec -lca m stranka pogodbe o lizingu, ki se zaveže izrociti predmet pogodbe o lizingu lizingojemálec -lca m stranka pogodbe o lizingu, ki se zaveže zaradi uporabe predmeta pogodbe o lizingu placevati nadomestilo ljúdska iniciatíva -e -e ž pravica dolocenega števila volivcev, da predlagajo predstavni­škemu telesu, da pravno uredi doloceno vprašanje v ustavi, zakonu ali drugem prav­nem aktu ali predlaga dolocene odlocitve ljúdska suverénost -e -i ž nacelo, po katerem ima vrhovno oblast v državi ljudstvo ljúdska ustáva -e -e ž ustava države z republi­kansko obliko vladavine, ki jo sprejme pred­stavniško telo, npr. ustavodajna skupšcina, zakonodajni organ, ali ljudstvo neposredno na referendumu ljúdska zakónska iniciatíva -e -e -e ž pravica dolocenega števila volivcev, da zakonodajalcu predlagajo zakone ali njihove spremembe lobíranec -nca m predstavnik zakonodajne ali izvršilne veje oblasti, pri katerem skuša lobist doseci doloceno rešitev ali odlocitev lobíranje -a s zakonsko regulirana dejavnost nejavnega vplivanja na kljucne odlocitve funkcionarjev in javnih uslužbencev v zakonodajni in izvršilni veji oblasti lobíst -a m oseba, ki opravlja dejanje lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, je njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik lócena direktíva -e -e ž v pravu EU . posámicna direktíva lóceno mnęnje -ega -a s utemeljena obrazloži­tev glasu enega ali vec clanov dela skupnosti, organa ali telesa, navadno sodnega, ki se ne strinja z odlocitvijo ali njeno obrazložitvijo, npr. loceno mnenje ustavnega sodnika S: posébno mnęnje, votum separatum lóceno premožęnje zakónca -ega -a --s . posébno premožęnje zakónca locítev cérkve in držáve -tve -- -- --ž . locítev držáve in vérskih skúpnosti locítev držáve in vérskih skúpnosti -tve -- -- -- --ž ustavno nacelo, ki zahteva vzpostavitev laicne države in prepoveduje, da bi se država vmešavala v avtonomijo verskih skupnosti, verske skupnosti pa prevzemale izvrševanje državnih pristojnosti S: locítev cérkve in držáve locítev plodú od glávne stvarí -tve -- -- -- --ž stanje, ki nastopi v trenutku, ko plod ni vec del glavne stvari in postane pravno samo­stojen ter s tem tudi predmet stvarnih pravic S: separácija locítev zapušcíne -tve --ž ukrep zapustni­kovih upnikov, s katerim zahtevajo, da se zapušcina ne združi z dedicevim premože­njem, ampak se iz nje prednostno poplacajo S: separatio bonorum locítvena pravíca -e -e ž pravica upnika do placila njegove terjatve iz dolocenega premo­ženja insolventnega dolžnika pred placilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja locítveni úpnik -ega -a m upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z locitveno pravico lógicna razlága -e -e ž razlaga, ki pri dolocanju pomena pravne dolocbe izhaja iz pravil logicnega sklepanja lokacíjska informácija -e -e ž potrdilo iz obcinske uradne evidence o namenski rabi prostora za doloceno zemljišce, ki investitorja nameravane gradnje na tem zemljišcu seznani z merili in pogoji, ki jih je potrebno upošte­vati pri nacrtovanju nameravane gradnje lokacíjski nacrt -ega -a m do leta 2006 nacrt, ki doloca prostorsko ureditev na državni ali obcinski ravni lokálna avtonomíja -e -e ž . lokálna sámoupráva lokálna gospodárska jávna slúžba -e -e -e -e ž gospodarska javna služba, za katere organiza­cijo in upravljanje je odgovorna samoupravnalokalna skupnost, npr. na podrocju preskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih voda lokálna jávna slúžba -e -e -e ž javna služba, za katere organizacijo in upravljanje je odgovorna samoupravna lokalna skupnost, npr. na podrocju predšolske vzgoje lokálna sámoupráva -e -e ž samostojno odlocanje prebivalcev ožje teritorialne enote, npr. obcine ali pokrajine, o zadevah lokalnega pomena S: lokálna avtonomíja lokálna upráva -e -e ž upravni organi, ki dekoncentrirano izvršujejo upravne naloge na delu teritorija države, npr. upravna enota lokálne volítve -ih volítev ž mn. volitve, na katerih se izbirajo clani obcinskih, mestnih svetov, župani in drugi predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti lokálni dávek -ega -vka m 1. davek, ki ga v skladu z zakonom predpiše in prejme samo­upravna lokalna skupnost na svojem obmocju S: obcínski dávek 2. davek, ki ga sicer pred­piše država, prejemki pa delno ali v celoti pripadajo samoupravni lokalni skupnosti lokálni referéndum -ega -a m referendum, ki se razpiše na obmocju obcine, mesta, pokrajine ali druge enote lokalne skupnosti lokálno premírje -ega -a s v mednarodnem pravu premirje, ki velja med vojskujocimi se stranmi na delu obmocja mogocega izvajanja oboroženih sovražnosti lombárdna obréstna méra -e -e -e ž obrestna mera, ki jo osrednja banka zaracunava poslovnim bankam za posojila, dana na podlagi zastave vrednostnih papirjev lombárdna terjátev -e -tve ž terjatev na podlagi pogodbe o kratkorocnem posojilu, ki je zavarovano z zastavljenimi vredno­stnimi papirji ali dragocenostmi lombárdni kredít -ega -a m kredit, ki je zavarovan z zastavo vrednostnih papirjev ali drugih dragocenosti lombárdno posojílo -ega -a s posojilo, ki je zavarovano z zastavo vrednostnih papirjev ali drugih dragocenosti lóro akreditív -- -a m akreditiv, ki ga tuj uvoznik odpre v korist domacega akreditiv­nega upravicenca lóro garancíja -- -e ž garancija, ki jo banka sprejme od druge banke v korist svojega komitenta lôvna dôba -e -e ž cas v letu, ko je doloceno vrsto divjadi dovoljeno loviti lovopúst -a m . várstvena dôba lôvska pravíca -e -e ž pravica gojiti in loviti divjad, ki ni vezana na lastništvo zemljišca lucida intervalla -- -- [lúcida intervála] (lat.) . svętli trenútki lucrum cessans -- -- [lúkrum césans] (lat.) . izgubljęni dobícek lukratívni právni pôsel -ega -ega -sla m . nčodplácni právni pôsel lúksuzni stróšek -ega -ška m strošek, ki ga ima posestnik zaradi svojega zadovoljstva ali zaradi olepšanja stvari S: impensae voluptariae lúmpsum špedícija -- -e ž . špedícija s fíksnim placílom luxuria -- [luksúrija] (lat.) . zavéstna malomár­nost M M maastrichtski kritęriji -ih kriterijęv [mástriht-ski] m mn. v pravu EU . konvergéncna meríla májhna drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki nima povprecno vec kot 50 delavcev v poslovnem letu in nima prihodkov, višjih od 8.000.000 evrov, ali njena aktiva ni višja od 4.000.000 evrov S: málo podjétje májhna malomárnost -e -i ž . láhka malomár­nost májhno odprto gospodárstvo -ega -ega -a s v ekonomiji narodno gospodarstvo, ki sodeluje v mednarodni menjavi, a je v primerjavi s partnerji tako majhno, da ne vpliva na svetovne cene, obrestne mere ali dohodke mákroekonómska polítika -e -e ž v ekonomiji ekonomska politika, usmerjena na celotno gospodarstvo, obicajno s ciljem zagotavljanja polne zaposlenosti, stabilnosti in rasti maksimálna hipotéka -e -e ž hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz upniško-dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost v trenutku njene ustano­vitve še nista znani, zaradi cesar se hipoteka vpiše v zemljiško knjigo z zneskom, ki predstavlja zgornjo mejo, do katere še jamci obremenjena nepremicnina mála ávtorska pravíca -e -e -e ž materialna avtorska pravica, s katero avtor dovoljuje ali prepoveduje netelesno uporabo avtorskega dela, npr. predvajanje glasbe po radiu mala fides -- -- [mála fídes] (lat.) . slába véra mála tatvína -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame tujo premicnino majhne vrednosti, da bi si jo protipravno prilastila malae fidei possessor -- -- -- [mále fidęji posésor] (lat.) . nčdobrovérni poséstnik M máli délnicar -ega -ja m delnicar, ki ima manj kot 10 odstotkov osnovnega kapitala v delniški družbi S: manjšínski délnicar máli kmčt -ega kméta m kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu prideluje kmetijske rastline na kmetijskih obdelo­valnih zemljišcih, ki ne presegajo površin, dolocenih z zakonom málo podjétje -ega -a s . májhna drúžba málo pomémbna zadéva -- -e -e ž upravna zadeva, pri kateri je izjemoma dovoljeno uporabiti kot dokazno sredstvo izjavo stranke, saj gre glede na okolišcine primera in konkretnih udeležencev postopka za malo verjeten poseg v javni interes, izvedba drugih dokaznih sredstev pa bi bila neekonomicna malomárno zdrávljenje -ega -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši zdravnik ali zdravstveni delavec, ce ravna v nasprotju s pravili stroke in tako povzroci, da se pacientu obcutno poslabša zdravstveno stanje S: nčvéstno zdrávljenje malomárnost -i ž stopnja krivde, pri kateri oseba ravna v nasprotju s skrbnostjo, ki se zahteva od nje S: culpa malomárnostno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, pri katerem je malomar­nost dolocena kot edina oblika krivde, npr. povzrocitev prometne nesrece iz malomar­nosti máloobmęjna prepústnica -e -e ž v medna­rodnem pravu javna listina, ki prebivalcu obmocja ob državni meji, dolocenega z mednarodno pogodbo, omogoca prehod državne meje máloobmęjni prehňd -ega -óda m v mednarodnem pravu mejni prehod, kjer lahko v skladu z mednarodno pogodbo prehaja državno mejo le prebivalstvo obmejnega obmocja máloobmęjni promčt -ega -éta m v mednarod­nem pravu promet na obmejnem obmocju, dolocenem z mednarodno pogodbo, ki prebivalstvu tega obmocja omogoca dolocene ugodnosti pri prehajanju državne meje máloobmęjni sporazúm -ega -a m v mednaro­dnem pravu mednarodna pogodba med sose­dnjimi državami, ki ureja njihova medse­bojna razmerja na obmejnem obmocju malôtni postópek -ega -pka m . postópek v spôrih májhne vrédnosti mandánt -a m . narocítelj mandát -a m 1. pooblastilo voljenim funkcio­narjem za opravljanje javne funkcije 2. . pogódba o narocílu mandatár -ja m . prevzémnik narocíla mandátna dôba -e -e ž 1. obdobje, za katero so izvoljeni nosilci javnih funkcij 2. predvideno obdobje med enimi in drugimi volitvami kolegijskega organa, ki pa se lahko skrajša, npr. zaradi razpusta mandátna pogódba -e -e ž . pogódba o narocílu mandátna tôžba -e -e ž . tôžba za izdájo placílnega náloga mandátni postópek -ega -pka m . postópek za izdájo placílnega náloga (1) mandátno kaznovánje -ega -a s izrek sankcije na kraju izvršitve prekrška v predpisani višini brez možnosti upoštevanja individualnih okolišcin mánjši delodajálec -ega -lca m delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in mu zato ni treba upoštevati vseh delovnopravnih omejitev manjšínska parlamentárna preiskáva -e -e -e ž parlamentarna preiskava, ki jo zahteva parlamentarna opozicija manjšínska vláda -e -e ž vlada, ki nima vecinske podpore v parlamentu manjšínski délnicar -ega -ja m . máli délnicar manjšínski volílni sistém -ega -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih . pôlproporcionálni volílni sistém mápna kópija -e -e ž . katástrski nacrt marginálna dávcna stôpnja -e -e -e ž . męjna dávcna stôpnja marginálna rubríka -e -e ž kratek povzetek vsebine clena, navadno naveden pod številko clena in nad njegovim besedilom S: obróbni pripís, rubríka marginálni dobícek -ega -cka m v ekonomiji . męjni dobícek Mártensova klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu klavzula v mednarodnem pravu oboroženih spopadov, ki doloca, da v primerih, ki niso zajeti v mednarodnih pogodbah, civilno prebivalstvo in borci ostanejo pod zašcito in vladavino nacel mednarodnega prava, ki izhajajo iz obicajev, vzpostavljenih med civiliziranimi narodi, zakonov clovecnosti in zahtev javne vesti márža -e ž v ekonomiji razlika med prodajno in nakupno ceno, ki služi kritju stroškov proda­jalca in dobicku matemáticna rezęrva -e -e ž sredstva, ki se pri življenjskem zavarovanju zberejo pri zavarovalnici zaradi višjih premij, ki jih v prvem obdobju placuje zavarovalec, in mu zagotavljajo dolocena upravicenja materiálije materiálij ž mn. gradivo, ki nastane v postopku sprejemanja pravnega akta, npr. zapisniki sej, obrazložitve predlogov materializírani vrédnostni papír -ega -ega -ja m listina, ki ima vse zakonsko dolocene sestavine in na kateri je zapisana civilno­pravna pravica tako, da jo lahko uveljavlja le zakoniti imetnik skupaj z listino ali z drugim potrdilom, ki kaže, da ima imetnik listino vsaj v posredni posesti in da je katerikoli tretji osebi onemogoceno uveljavljanje iste pravice materiálna ávtorska pravíca -e -e -e ž izkljucna avtorska pravica, s katero se varujejo avtorjevi premoženjski interesi v zvezi z avtorskim delom materiálna dokázna teoríja -e -e -e ž teorija, po kateri sodnik ali uradna oseba nista vezana na dokazna pravila in prosto presojata dokaze materiálna enakoprávnost -e -i ž . vsebínska enakoprávnost materiálna falzifikácija lístine -e -e --ž . materiálna ponaredítev lístine materiálna imunitéta -e -e ž imuniteta, ki izklju-cuje kazensko ali drugo pravno odgovornost poslanca državnega zbora, clana državnega sveta, varuha clovekovih pravic za oddani glas ali izraženo mnenje pri opravljanju funkcije, ustavnega sodnika in sodnika pa pri odlocanju na sodišcu S: indemnitéta, materiálnoprávna imunitéta, poklícna imunitéta materiálna koluzíjska nevárnost -e -e -i ž nevarnost, da bo domnevni storilec unicil sledove kaznivega dejanja materiálna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija, po kateri je kaznivo tako dejanje, ki je nevarno za družbo ali posameznika materiálna obrámba -e -e ž obramba, ki jo izvaja domnevni storilec kaznivega dejanja sam materiálna odgovórnost -e -i ž odgovornost za povracilo škode s premoženjem M materiálna pňdkapitalizácija -e -e ž položaj, ko je družbi onemogoceno normalno poslo­vanje zaradi pomanjkanja kapitala materiálna ponaredítev lístine -e -tve --ž navedba lažnega izdajatelja na listini S: mate- riálna falzifikácija lístine materiálna pravícnost -e -i ž pravicnost, ki se doseže, ko je glede na izbrani kriterij pravicnosti, npr. enakovrednost, potrebe, vsakomur priznano tisto, do cesar je upravicen materiálna pravnomôcnost -e -i ž pravno-mocnost, ki se kaže kot vezanost strank in sodišca ali upravnega organa na vsebino sodne ali upravne odlocbe in prepoved ponovnega odlocanja o isti zadevi ter vzpo­stavlja domnevo o vsebinski pravilnosti sodne ali upravne odlocbe materiálna procésna dispozícija -e -e -e ž procesno dejanje, s katerim stranka razpolaga s predmetom spora tako, da nasprotnikov zahtevek pripozna, se svojemu zahtevku odpove, kar ima za posledico izdajo zanjo neugodne odlocbe, ali sklene sodno poravnavo o spornem predmetu materiálna resníca -e -e ž resnica, ki jo sodišce, upravni ali drug pristojni organ v postopku ugotovi s prosto presojo dokazov materiálna škóda -e -e ž . premožęnjska škóda materiálna ustávnost -e -i ž nacelo, po katerem morajo biti zakoni in drugi splošni pravni akti vsebinsko skladni z ustavo materiálna vzajémnost -e -i ž v mednarodnem pravu vzajemnost, pri kateri država priznava tujcu dolocene pravice samo, ce tujceva država priznava enake pravice njenim državljanom materiálni dokŕz -ega -áza m dokaz, ki nastane kot odraz clovekovega ravnanja ali delovanja narave, katerega posledice so na zunaj razvidne in so lahko predmet cutne zaznave S: reálni dokŕz, stvárni dokŕz materiálni právni ákt -ega -ega -a m dejanje ali ravnanje, s katerim se uresnici pravno pravilo S: reálni právni ákt materiálni právni vír -ega -ega -a m dejavnik, npr. zgodovinski, politicni, ekonomski, ki doloca, katera družbena razmerja je treba urediti in kako naj se uredijo S: primárni právni vír M materiálni rók -ega -a m rok, ki je dolocen za uveljavljanje materialnopravne pravice, npr. rok za izpodbijanje pogodbe zaradi zmote, ali za izpolnitev obveznosti, npr. rok za placilo davka materiálni udeléženec -ega -nca m udeleže­nec nepravdnega postopka, kolektivnega delovnega spora ali upravnega postopka, na katerega se odlocba neposredno nanaša ali katerega interes bi lahko bil z odlocbo prizadet, ne glede na to, ali dejansko sodeluje v postopku materiálno dejánje -ega -a s dejanje udeleženca pravnega razmerja, ki ima lahko pravne posledice, a samo po sebi ni pravni akt, pacpa temelji na njem ali ustvarja temelj zanj, pri cemer se z njim neposredno vpliva na mate-rialni svet, npr. prijetje osebe, zapecatenje prostorov, izdaja potrdila, upravni opomin, odklop iz elektricnega omrežja, sklepanje zakonske zveze S: reálni ákt materiálno izvršílno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja materialnopravne predpo­ stavke in posledice izvršbe materiálno právo -ega -a s civilno, kazensko in upravno pravo ter pravna pravila, ki dolocajo temeljne pravice in dolžnosti pravnih subjektov S: substáncno právo materiálno procésno vódstvo -ega -ega -a s vodenje sodnega ali drugega postopka tako, da sodnik ali uradna oseba, ki vodi postopek, poskrbi npr. s postavlja­njem vprašanj, da se zadeva po vsebini vsestransko razcisti S: odprto sójenje materiálno publicitétno nacęlo -ega -ega -a s . nacęlo zaúpanja v zemljíško knjígo materiálno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem so sospor­niki materialnopravno povezani tudi zunaj pravde, ker so glede na sporni predmet v pravni skupnosti, npr. solastniki, ali se njihovi zahtevki ali obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, npr. so soodgovorni za nastanek škode materiálno-formálna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija, po kateri je kaznivo tako dejanje, ki ga zakon doloca kot kaznivo in je nevarno za družbo ali posameznika materiálnoprávna avtonomíja -e -e ž samostojnost organa, skupnosti ali pravne osebe pri dolocanju vsebine predpisov, ki se nanašajo na ta organ, skupnost ali pravno osebo materiálnoprávna imunitéta -e -e ž . mate-riálna imunitéta materiálnoprávni ugôvor -ega -a m ugovor tožene stranke, da je tožbeni zahtevek vsebinsko neutemeljen in ga je zato treba zavrniti materiálnoprávni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim stranka uveljavlja neko pravico v razmerju do nasprotne stranke, npr. pravico do vrnitve stvari, pravico do odškodnine materiálnoprávno pobótanje -ega -a s pobotanje, do katerega pride zunaj pravde in s katerim pobotani terjatvi ugasneta z ucinkom za nazaj od trenutka, ko je zapadla terjatev, ki je zapadla pozneje S: ízvenpráv­dno pobótanje, ízvensódno pobótanje materínski dóm -ega -a m v socialnem varstvu program socialne preventive, s katerim se materam z otroki do 14. leta starosti, nosec­nicam, porodnicam ter samskim ženskam, ki so se znašle v trenutni ali dalj casa trajajoci stiski in nimajo druge možnosti bivanja, omogoca bivanje in nudi pomoc pri reševanju stiske materínski dopúst -ega -a m dopust, namenjen pripravi nosecnice na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zašciti materi­nega zdravja ob rojstvu otroka in po njem, izjemoma pa ga lahko po rojstvu otroka koristi oce ali druge osebe, ki skrbijo za otroka, npr. ce mati umre, zapusti otroka, ni sposobna za nego in varstvo otroka ali je mladoletna ucenka, vajenka, dijakinja, študentka S: do leta 2014 porodníški dopúst materínsko nadomestílo -ega -a s nadomestilo place ali dohodka v casu materinskega dopusta maternitétna právda -e -e ž pravda o ugota­vljanju ali izpodbijanju materinstva maternitétna tôžba -e -e ž tožba za ugotovitev ali izpodbijanje materinstva maternitétni spňr -ega spôra m spor o ugota­vljanju ali izpodbijanju materinstva máticar -ja m uradna oseba, ki je pooblašcena za vpis podatkov v maticni register, izdajanje izpiskov in potrdil iz maticnega registra ter za druga opravila, dolocena z zakonom máticna družína -e -e ž družina, katere otrok je bil dan v rejništvo máticna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, v kateri praviloma živi vecina pripa­dnikov dolocenega naroda máticna stvár -e -í ž . glávna stvár (2) máticni národ -ega -a m v mednarodnem pravu narod v odnosu do svojega dela, ki je narod­nostna manjšina v drugi državi máticni predpís -ega -a m predpis, ki kot osrednji ureja poglavitna vprašanja na dolocenem pravnem podrocju máticni regíster -ega -tra m uradna evidenca osebnih stanj vseh državljanov in tujcev, zlasti rojstev, zakonskih zvez in smrti, ki nastane na ozemlju države mazáštvo -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki se ukvarja z zdravljenjem ali z zdravilsko dejavnostjo, ceprav nima predpi-sane kvalifikacije in s tem odvrne bolnika od pravocasnega iskanja zdravniške pomoci MDT -ja [emdeté] m krat. v pravu EU . mehanízem devíznih tecájev medbáncni denárni trg -ega -ega -a m v ekonomiji del denarnega trga, na katerem si banke sposojajo kratkorocna sredstva od drugih bank meddržávna męja -e -e ž v mednarodnem pravu meja, ki locuje obmocje ene države od obmocja druge države meddržávna mobílnost -e -i ž . cezmęjno gíbanje meddržávna organizácija -e -e ž v mednarodnem pravu . mednárodna organizácija meddržávna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, ki jo sklene dvoje ali vec držav meddržávna réka -e -e ž v mednarodnem pravu reka, ki tvori ali seka državno mejo meddržávna slúžnost -e -i ž v mednarodnem pravu dogovorjena omejitev suverenosti države na njenem ozemlju v korist druge države meddržávni dogôvor -ega -a m v mednarodnem pravu . mednárodna pogódba meddržávni vodotňk -ega -óka m v mednarodnem pravu površinska ali podzemeljska voda, ki tece skozi vec držav meddržávno právo -ega -a s v mednarodnem pravu sistem pravnih pravil in nacel, ki ureja M odnose med državami medétnicno nasílje -ega -a s v mednarodnem pravu . étnicno nasílje medgeneracíjska solidárnost -e -i ž medse­bojna povezanost clanov družbe ne glede na njihovo starost, npr. v sistemu socialne varnosti, sistemu obveznega pokojninskega zavarovanja mediácija -e ž postopek, v katerem skušajo stranke prostovoljno s pomocjo mediatorja doseci mirno rešitev spora, ki izvira iz njihovega medsebojnega pravnega razmerja mediátor -ja m 1. nevtralna oseba, ki vodi mediacijo 2. oseba, ki vodi postopek porav­navanja v kazenskem postopku medicína déla -e --ž podrocje medicine, ki preucuje odnose med delavcem, delovnim mestom in delovnim okoljem ter izvaja zdravstveno varstvo delavcev z namenom humanizacije dela ter varovanja življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev medicínska rehabilitácija -e -e ž storitve, ki povrnejo zmanjšane življenjske funkcije in delovne zmožnosti ter preprecijo poslabša­nje obstojecega stanja bolezni ali poškodbe medicínski posčg -ega -éga m v medicinskem pravu ravnanje, ki ima preventivni, diagnosticni, terapevtski ali rehabilitacijski namen in ga opravi zdravnik, drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec medicínsko právo -ega -a s pravo, ki ureja medicinsko dejavnost, doloca status oseb, ki jo izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev mednárodna cóna -e -e ž v mednarodnem pravu morsko in oceansko dno in njegovo podzemlje zunaj meja državne jurisdikcije, kjer velja poseben mednarodnopravni režim mednárodna drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki ima sedež v eni državi, obratuje pa v razlicnih državah prek podružnic ali odvisnih družb S: mednárodno podjétje, transnacionálna drúžba mednárodna jurisdíkcija -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu . mednárodna pristójnost mednárodna konferénca -e -e ž v mednarodnem pravu ad hoc multilateralna diplomacija, pri kateri se sestanejo predstavniki držav in mednarodnih organizacij in razpravljajo M o zadevah mednarodnega pomena mednárodna oporóka -e -e ž oporoka, katere enotna oblika zagotavlja veljavnost v vseh državah, ki so ratificirale konvencijo o enotnem zakonu o njeni obliki mednárodna organizácija -e -e ž v mednaro­dnem pravu medvladna organizacija z lastno mednarodnopravno subjektiviteto, navadno ustanovljena z mednarodno pogodbo, katere clanice so države S: meddržávna organizácija mednárodna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu sporazum med subjekti mednarodnega prava, ki izraža njihovo soglasje volje in s tem doloca njihove pravice in obveznosti, npr. sporazum, konvencija, pakt, protokol, ustanovna listina, memorandum o razume­vanju S: meddržávni dogôvor, mednárodni dogôvor, mednárodni sporazúm mednárodna posvojítev -e -tve ž 1. posvojitev otroka iz tujine 2. posvojitev domacega otroka s strani tujca mednárodna právna pomóc -e -e -í ž pravna pomoc, ki jo na zaprosilo sodišca ali organa ene države opravi sodišce ali organ druge države mednárodna pristójnost -e -i ž v mednarodnem zasebnem pravu pristojnost domacih organov v cezmejnih sporih S: mednárodna jurisdíkcija mednárodna prodájna pogódba -e -e -e ž prodajna pogodba med strankami, ki imajo sedež v razlicnih državah mednárodna réka -e -e ž v mednarodnem pravu plovna reka, ki tece skozi vec držav ali jih deli, režim njene uporabe in varstva pa sta urejena z mednarodno pogodbo mednárodna sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu ukrep, ki ga sprejme mednarodna skupnost praviloma proti državi, ki ogroža ali krši mednarodni mir in varnost mednárodna skúpnost -e -i ž v mednarodnem pravu skupnost vseh držav sveta in tiste oblike njihovega organiziranega sodelovanja, ki jih ureja mednarodno pravo mednárodna tirálica -e -e ž tiralica, izdana v primeru, ce je verjetnost, da je tisti, za katerim je odrejena, v tujini mednárodna trgovína -e -e ž v mednarodnem pravu trgovanje med subjekti mednarodnega prava, npr. med državami ali med državami in drugimi gospodarskimi subjekti mednárodna zapušcína -e -e ž zapušcina, ki je v vec državah mednárodna zašcíta -e -e ž v mednarodnem pravu zašcita, ki jo država nudi osebi, ki se vanjo zatece pred pregonom zaradi politicnih razlogov, verske, nacionalne, rasne pripadnosti ali pripadnosti posebni družbeni skupini v izvorni državi ali ji ob vrnitvi v izvorno državo grozijo mucenje, nehumano ali ponižujoce ravnanje, kazen, smrtna kazen, usmrtitev ali nevarnost zaradi oboroženega spopada mednárodna známka -e -e ž skupek nacio­nalnih znamk, ki se registrirajo na podlagi mednarodnih pogodb mednárodne vôde -ih vôd ž mn. v mednarodnem pravu . odprto mórje mednárodni ákt -ega -a m v mednarodnem pravu akt, ki se sklene na mednarodni ravni in izraža politicno zavezo ali mednarodno­pravni dogovor mednárodni cirkulárni cék -ega -ega -a m . potoválni cék mednárodni dogôvor -ega -a m v mednarodnem pravu . mednárodna pogódba mednárodni klíring -ega -a m v ekonomiji kliring v mednarodnem placilnem prometu mednárodni kongrés -ega -a m v mednarodnem pravu ad hoc multilateralna diplomacija, pri kateri se sestanejo najvišji predstavniki držav in mednarodnih organizacij in razpravljajo o zadevah izjemnega mednarodnega pomena mednárodni oborožęni spopŕd -ega -ega -áda m v mednarodnem pravu oboroženi spopad med dvema ali vec državami, boj naro­dnoosvobodilnega gibanja proti kolonialni dominaciji, rasisticnim režimom ali tuji okupaciji zaradi uresnicevanja pravice do samoodlocbe mednárodni odnôsi -ih odnôsov m mn. v medna­rodnem pravu odnosi med državami, med državami in mednarodnimi organizacijami in med samimi mednarodnimi organizacijami mednárodni plôvbni režím -ega -ega -a m v mednarodnem pravu plovbni režim, dogovor­jen z mednarodno pogodbo med dvema državama ali vec državami, ki doloca pravice in obveznosti v pogodbeno opredeljenem obmocju mednárodni prekňp -ega -ópa m v mednarodnem pravu prekop, ki omogoca skrajšanje plovnih poti in zanj velja poseben mednarodno­pravni režim mednárodni prevňz -ega -ôza m prevoz, ki obsega prehod cez najmanj eno državno mejo mednárodni signálni kódeks -ega -ega -a m v mednarodnem pravu mednarodno dogovorjena pravila o uporabi signalov za sporazumeva­nje med ladjami mednárodni spňr -ega spôra m v mednarodnem pravu spor med subjekti mednarodnega prava mednárodni sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu . mednárodna pogódba mednárodni stecáj -ega -a m v mednarodnem zasebnem pravu stecajni postopek, pri katerem ima stecajni dolžnik premoženje v vec državah mednárodno délovno právo -ega -ega -a s delovno pravo, ki na univerzalni ali regio­nalni ravni z vecstranskimi ali dvostranskimi mednarodnimi pogodbami ureja položaj delavcev pri delu in njihovo socialno varnost mednárodno hudodélstvo -ega -a s v mednaro­dnem pravu najhujše kaznivo dejanje, izvršeno v casu miru ali oboroženega spopada, ki krši temeljne cloveške vrednote, npr. genocid, kaznivo dejanje zoper clovecnost, vojno hudodelstvo mednárodno humanitárno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja zašcito žrtev oboroženih spopadov S: humanitárno právo mednárodno jávno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu . mednárodno právo mednárodno kaznívo dejánje -ega -ega -a s v mednarodnem pravu dejanje, ki ga kot kaznivo doloca mednarodno pravo mednárodno obicájno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu formalni vir mednarod­nega prava, ki nastane z ustaljeno, široko razširjeno prakso držav, ki jo spremlja pravna zavest mednárodno okóljsko právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja pravna razmerja, pravice in obveznosti držav glede varstva okolja mednárodno podjétje -ega -a s . mednárodna drúžba mednárodno pogódbeno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja sklepanje, M veljavnost in razlago mednarodnih pogodb mednárodno právo -ega -a s v mednarodnem pravu decentraliziran in horizontalno organiziran sistem pravnih pravil in nacel, ki ureja od-nose med svojimi subjekti S: mednárodno jávno právo mednárodno právo oborožęnih spopádov -ega -a -- --s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja metode, sredstva in nacine vojskovanja ter zašcito žrtev oboroženih spopadov mednárodno priznánje držáve -ega -a --s v mednarodnem pravu enostranski akt države ali mednarodne organizacije, s katerim ta izrecno ali molce prizna doloceno entiteto za državo mednárodno priznánje izvršílnih naslôvov -ega -a -- --s v mednarodnem zasebnem pravu izenacitev tuje odlocbe po ucinkih z domaco v posebnem sodnem postopku mednárodno protiprávno ravnánje -ega -ega -a s v mednarodnem pravu ravnanje države ali mednarodne organizacije, ki krši mednaro­dno pravo mednárodno sodíšce -ega -a s v mednarodnem pravu sodišce, ustanovljeno z mednarodno pogodbo ali odlocitvijo mednarodne organizacije mednárodno sosédsko právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja odnose med sosednjimi državami glede skupnih mej, uporabe obmejnih obmocij in statusa ter pravic in obveznosti obmejnega prebivalstva mednárodno várstvo clovékovih pravíc -ega -a -- --s v mednarodnem pravu sistem varstva clovekovih pravic, ki lahko obsega tudi nadzor za to pooblašcene mednarodne organizacije ali njenega organa mednárodno vesóljsko právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja pravna razmerja, pravice in obveznosti držav v nadzracnem prostoru mednárodno vôjno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja metode, sredstva in nacine vojskovanja mednárodno zasébno právo -ega -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki ureja mednarodno pristojnost, priznanje M in izvršitev tujih odlocb in katero tuje ali domace pravo se uporabi pri reševanju cezmejnega razmerja mednárodnoprávna subjektivitéta -e -e m v mednarodnem pravu sposobnost enitete biti nosilka pravic in obveznosti po mednaro­dnem pravu mednárodnoprávni réd -ega -a m v mednarodnem pravu pravni sistem, ki ga sestavljajo formalni pravni viri mednarodnega prava mednárodnoprávno nacęlo -ega -a s v mednaro­dnem pravu pravno nacelo, ki zavezuje subjekte mednarodnega prava mednárodnoprávno várstvo -ega -a s v medna­rodnem pravu varstvo, ki ga dolocajo pravila in nacela mednarodnega prava medsebójna obvéznost -e -i ž v mednarodnem pravu obveznost med subjekti mednarodnega prava, da ravnajo skladno z zanje zavezujo-cim mednarodnim pravom medsebójna práksa -e -e ž . ustaljęna poslôvna práksa medvládje -a s obdobje od prenehanja mandata vlade do oblikovanja nove vlade S: interregnum mehánicna ávtorska pravíca -e -e -e ž materialna avtorska pravica, s katero avtor dovoljuje ali prepoveduje telesno uporabo avtorskega dela, npr. fotokopiranje, skeniranje mehanízem devíznih tecájev -zma -- --m K: MDT v pravu EU mehanizem stabilnega menjalnega tecaja v razmerju do evra za valuto države clanice Eu zunaj evrskega obmocja, ki je vkljucena v mehanizem męhko právo -ega -a s pravila, ki sama po sebi nimajo formalno zavezujoce moci, a lahko ob izpolnjevanju dolocenih pogojev ucinku­jejo kot zakonska pravna pravila męja -e ž 1. vec daljic, ki so med seboj povezane v zakljucen poligon in razmejujejo zemljišce parcele od zemljišca sosednjih parcel S: męjna crta 2. v mednarodnem pravu navpicna ploskev, ki locuje obmocje države od obmocja druge države ali od obmocja, ki ni pod suverenostjo nobene države, ali locuje del obmocja države od drugega obmocja znotraj države mejáš -a m lastnik neposredno sosednje nepremicnine męje preizkúsa izpodbíjane odlócbe męj -- -- --ž mn. meje glede predmeta in obsega odlocanja, ki jih mora upoštevati sodišce ali upravni organ pri odlocanju o pravnem sredstvu zoper izpodbijano odlocbo, npr. v pritožbenem postopku męjna crta -e -e ž . męja (1) męjna dávcna stôpnja -e -e -e ž davcna stopnja, s katero je obdavcena dodatna enota davcne osnove, npr. dohodka S: marginálna dávcna stôpnja męjna korístnost -e -i ž v ekonomiji zadovoljstvo, ki ga prinese dodatna enota dobrine męjni dobícek -ega -cka m v ekonomiji dobicek, ki ga prinese ena dodatno proizvedena kolicina proizvoda S: marginálni dobícek męjni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dodatni dohodek, ki ga dobi prodajalec ob prodaji dodatne enote dobrine męjni incidčnt -ega -ęnta m v mednarodnem pravu kršitev nedotakljivosti državne meje męjni izdátek -ega -tka m v ekonomiji dodatni izdatek, ki ga ima kupec ob nakupu dodatne enote dobrine męjni kapitálni kolícnik -ega -ega -a m v ekonomiji kapitalni kolicnik, ki pove, koliko dodatnega kapitala je potrebno za povecanje proizvoda za eno enoto męjni prehňd -ega -óda m kraj, dolocen za kontroliran prehod potnikov in blaga cez državno mejo męjni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji dodatni proizvod, ki ga izzove povecanje sodelovanja posameznega proizvodnega faktorja, pri cemer ostane sodelovanje ostalih proizvod­nih faktorjev nespremenjeno męjni spňr -ega spôra m 1. spor o poteku meje med nepremicninama 2. v mednarodnem pravu spor o poteku meje med državami ali med posameznimi državnimi obmocji S: delimi­tacíjski spňr męjni stróšek -ega -ška m strošek, ki ga povzroci proizvodnja dodatne enote proizvoda męjno známenje -ega -a s stvar, ki je namenjena oznacitvi meje, npr. mejna ograja, pregrada, drevo, jarek memorándum -a m 1. v mednarodnem pravu urad-no pisno obvestilo drugi vladi, v katerem se pojasnjujejo ali utemeljujejo dolocena stališca S: spomeníca 2. v mednarodnem pravu zapis obve­zujocega ali neobvezujocega dogovora med državami S: spomeníca męnedžerski delíkt -ega -a m kaznivo dejanje, ki ga stori poslovodja, clan uprave ali druga oseba, ki ji je formalno ali dejansko zaupana skrb za zakonitost delovanja in premoženje gospodarskega subjekta meníca dnévnica -e -e ž menica, katere dospelost je dolocena z navedbo datuma S: dáto meníca, koledárska meníca meníca -e ž posamicni vrednostni papir, ki vsebuje enostransko zavezo trasanta, da bo on sam ali trasat placal dolocen denarni znesek remitentu ali osebi, ki jo bo dolocil remitent meníca na lástni ukŕz -e -- -- --ž menica, pri kateri trasant navede sebe kot remitenta meníca na vpoglčd -e -- --ž . meníca vpoglédnica meníca oddnévnica -e -e ž menica, ki dospe v placilo dolocen cas po dnevu izdaje S: a dáto meníca, izdájnica meníca povpoglédnica -e -e ž menica, ki dospe v placilo dolocen cas po predložitvi meníca v nastájanju -e -- --ž . biánko meníca meníca v síli -e -- --ž 1. menica, ki je trasat ne akceptira ali odkloni njeno placilo 2. menica, pri kateri je nad trasatovim premoženjem uveden stecajni postopek ali prisilna likvidacija 3. menica, pri kateri je postal insolventen trasant menice, ki se ne sme predložiti v akcept 4. menica, pri kateri je trasat prenehal biti pravni subjekt meníca vpoglédnica -e -e ž menica, ki je placljiva takoj, ko je predložena S: a vísta meníca, meníca na vpoglčd menícna golíca -e -e ž . menícni obrázec menícna intervéncija -e -e ž posredovanje v korist menicnega dolžnika, tako da nekdo prostovoljno ali po pozivu akceptira ali placa menico menícna klávzula -e -e ž oznacba na menici, da gre za menico, napisana v jeziku, v katerem je menica sestavljena menícna notifikácija -e -e ž obvestilo imetnika menice indosantu in trasantu o grozecem menicnem regresu menícna obvéznost -e -i ž obveznost, ki temelji na izdani menici in na podlagi katere M je treba doloceni osebi ali drugi osebi po njeni odredbi ob dolocenem casu in na dolocenem kraju izplacati doloceni znesek menícna sposóbnost -e -i ž sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti iz menice menícna strogóst -e -i ž temeljno pravilo menicnega prava, po katerem mora imetnik upoštevati vse predpise menicnega prava, sicer izgubi menicne pravice menícna tôžba -e -e ž tožba imetnika menice zoper enega ali vec menicnih zavezancev za placilo menicne vsote menícni blankét -ega -a m . menícni obrázec menícni dolžník -ega -a m oseba, ki je po menicnem pravu dolžna poravnati menicni znesek menícni eskónt -ega -a m odkup menice, pri kateri menicni upnik z indosamentom prenese svoje menicne terjatve na banko in si s prodajo terjatev zagotovi likvidna sredstva že pred dospelostjo menice S: eskónt meníce menícni imétnik -ega -a m oseba, ki je upravi-cena do placila iz menice menícni indosamčnt -ega -ęnta m zaznamek na hrbtu menice, s katerim remitent ali indosant prenese menico na indosatarja menícni interveničnt -ega -ęnta m oseba, ki v korist menicnega dolžnika prostovoljno ali po pozivu akceptira ali placa menico menícni izdajátelj -ega -a m . trasánt menícni obrázec -ega -zca m obrazec, namenjen za izdajo menice S: menícna golíca, menícni blankét menícni placílni nálog -ega -ega -a m nalog sodišca za placilo menicnega dolga, ki ga sodišce izda na podlagi protestirane menice menícni pôrok -ega -óka m . avalíst menícni prédnik -ega -a m oseba, ki je upravi-cenja iz menice prenesla na indosatarja menícni protést -ega -a m javna listina, ki potrjuje, da menicni zavezanec ni izpolnil ene menicne obveznosti ali vec menicnih obveznosti menícni regrés -ega -a m pravica terjati placilo menice od regresnih zavezancev M menícni spňr -ega spôra m spor, v katerem se odloca o uveljavljanju terjatev iz menic menícni ugôvor -ega -a m 1. objektivni ugovor, ki izvira iz menice in ga menicni dolžnik lahko uveljavi zoper vsakega imetnika menice 2. subjektivni ugovor, ki izvira iz osebnega razmerja z menicnim upnikom in ga zato lahko uveljavi samo doloceni menicni dolžnik 3. posebni ugovor solidar­nih menicnih dolžnikov zoper menicnega upnika, ki pred uveljavitvijo regresa ni vložil protesta menícni zavézanec -ega -nca m oseba, ki je dolžna poravnati menicni znesek menícno poróštvo -ega -a s . avál menícnoprávni zahtévek -ega -vka m zahtevek za placilo menicnega zneska menjálna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se vsak pogodbenik zaveže svojemu sopogod­beniku, da mu bo izrocil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico menjálni séktor gospodárstva -ega -ja --m v ekonomiji sektor gospodarstva, s katerega proizvodi se mednarodno trguje menjálni tecáj -ega -a m v ekonomiji . devízni tecáj menjálno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji gospodarstvo, ki temelji na menjavi dobrin menjáva -e ž v ekonomiji faza gospodarjenja, v kateri dobrine spreminjajo lastnika S: cirkulácija mentálna rezervácija -e -e ž . míselni pridržek merílo -a s v javnem narocanju okolišcina ali lastnost ponudbe, ki jo doloci narocnik, ki tudi vnaprej doloci nacin ugotovitve najugodnejše ponudbe meritórna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, ki je po ekonomskih lastnostih zasebna, oskrba z njo pa je v javnem interesu meritórna odlócba -e -e ž 1. odlocba, s katero sodišce odloci o tožbi po vsebini obravnavane zadeve, npr. sodba, s katero sodišce ugodi tožbenemu zahtevku ali ga zavrne 2. upravna odlocba, s katero upravni organ odloci o zahtevku ali predmetu postopka, uvedenega po uradni dolžnosti, po vsebini obravnavane zadeve, npr. odlocba o ugoditvi ali zavrnitvizahtevka ali o naložitvi obveznosti meritórna odlocítev -e -tve ž odlocitev sodišca ali upravnega organa o glavni stvari, praviloma v obliki meritorne odlocbe, v upravnem postopku pa lahko tudi v obliki realnega akta, npr. izplacilo pravice brez odlocbe meritórna sôdba -e -e ž 1. sodba, s katero sodišce odloci o utemeljenosti tožbenega zahtevka 2. sodba, s katero sodišce odloci o utemeljenosti kazenske obtožbe meritórna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ odloci o vsebini obravnavane zadeve, npr. odlocba, s katero upravni organ ugodi strankinemu zahtevku ali ga zavrne ali stranki naloži obveznost meritórni preizkús -ega -a m 1. preizkus, ali je sodba ali druga odlocba po vsebini pravno in dejansko pravilna 2. vsebinski preizkus tuje sodne ali tuje arbitražne odlocbe v postopku za njeno priznanje in izvršitev v drugi državi męritum -a m . glávna stvár (1) mésecna preživnína -e -e ž preživnina, ki jo preživninski zavezanec placuje preživnin­skemu upravicencu v mesecnih zneskih méstna óbcina -e -e ž obcina, ustanovljena za vecje naselje ali mesto, ki ima poleg splošnih pristojnosti tudi dolocene državne pristojno­sti, povezane z razvojem mesta méstni svčt -ega svéta m predstavniški organ v mestni obcini, ki opravlja vlogo pravodajne veje oblasti v samoupravni lokalni skupnosti méstni svétnik -ega -a m clan predstavniškega organa v mestni obcini méšana darílna pogódba -e -e -e ž darilna pogodba, ki je deloma odplacna, deloma neodplacna S: méšano darílo, negotium mixtum cum donatione méšana drúžba -e -e ž 1. družba, ki jo ustanovi vec držav ali teritorialnih enot 2. do leta 1993 gospodarska družba, v kateri je udeležen družbeni in zasebni kapital méšana pogódba -e -e ž pogodba, ki vsebuje prvine vec razlicnih pogodb, ki tvorijo novo enotno pogodbo, npr. mešana darilna pogodba méšana sôdba -e -e ž sodba, s katero se tožbenemu zahtevku deloma ugodi, deloma pa se ga zavrne méšani fináncni hólding -ega -ega -a m nadrejena družba, ki ima v svoji sestavi vsaj eno podrejeno družbo s sedežem v državi clanici, ki z drugimi družbami tvori financni konglomerat in ni nadzorovana po zakonu méšani kázenski postópek -ega -ega -pka m kazenski postopek, ki združuje nekatere prvine inkvizitornega in obtožnega postopka méšani pogňj -ega -ója m pogoj, katerega uresnicitev je delno odvisna od volje stranke, delno pa od nakljucja méšani prevňz -ega -ôza m . múltimodálni prevňz méšani sporazúm Uníje -ega -a --m v pravu EU sporazum, sklenjen v obliki mednarodne pogodbe, ki ga s tretjimi državami skupaj sklenejo Eu in njene države clanice méšani zavaroválni hólding -ega -ega -a m družba, ki ji je podrejena vsaj ena zavaroval­ nica, sama pa ni zavarovalnica méšanje krví -a --s prekrivanje domneve ocetovstva, ko je otrok rojen v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze in hkrati že v novi zakonski zvezi matere S: turbatio sanguinis méšano darílo -ega -a s . méšana darílna pogódba méšano sodíšce -ega -a s v mednarodnem pravu sodišce z mednarodnimi in nacionalnoprav­nimi elementi, npr. sodniki in tožilci iz vec držav, uporaba domacega in mednarodnega prava S: hibrídno sodíšce, internaciona­lizírano sodíšce méšano življęnjsko zavarovánje -ega -ega -a s življenjsko zavarovanje, pri katerem je zavarovalni primer smrt ali doživetje zavarovane osebe mešetárska pogódba -e -e ž . posrédniška pogódba mešetárski dnévnik -ega -a m . posrédniški dnévnik migránt -a m oseba, ki se preseli iz svoje države bivanja v drugo državo míkro drúžba -- -e ž gospodarska družba, ki nima povprecno vec kot 10 delavcev v poslovnem letu, nima prihodkov, višjih od 700.000 evrov, ali njena aktiva ni višja od 350.000 evrov S: míkro podjétje míkro podjétje -- -a s . míkro drúžba mílostna smrt -e -i ž v nekaterih pravnih sistemih . evtanazíja mílostni rók -ega -a m dodaten rok, ki je na M voljo dolžniku za izpolnitev obveznosti, preden upnik zaradi zamude razdre pogodbo minimálna pláca -e -e ž zakonsko dolocena najnižja mesecna placa za delo, opravljeno v polnem delovnem casu minimálni dávek -ega -vka m najnižji znesek, ki ga mora davcnemu upniku placati davcni zavezanec minimálni létni dopúst -ega -ega -a m najkrajši zakonsko dolocen letni dopust v posamez­nem koledarskem letu, ki obsega štiri tedne minimizírana céna -e -e ž v ekonomiji . garan­ tírana céna miníster brez lístnice -tra -- --m clan vlade, ki je odgovoren za vprašanja, ki ne spadajo v ustaljena delovna podrocja ministrstev S: miníster brez portfélja, miníster brez resórja miníster brez portfélja -tra -- --m . miníster brez lístnice miníster brez resórja -tra -- --m . miníster brez lístnice miníster -tra m clan vlade, ki je odgovoren za doloceno podrocje državne uprave in navadno vodi ministrstvo kot najširši organ državne uprave minístrska odgovórnost -e -i ž individu­alna odgovornost ministra za delovanje njegovega ministrstva in kolektivna odgovornost za delovanje vlade minístrstvo -a s državni upravni organ, ki skrbi za ureditev in delovanje dolocenega podrocja državne uprave minúlo délo -ega -a s 1. skupna delovna doba, na podlagi katere se doloci višina dodatka za delovno dobo, lahko tudi drugi denarni prejemki ali ugodnosti 2. delovna doba pri posameznem delodajalcu, na podlagi katere se doloci višina dodatka za delovno dobo in morebitni drugi denarni prejemki ali ugodnosti, npr. jubilejna nagrada, dodatni dnevi dopusta mír -ú m v mednarodnem pravu stanje brez oborože­nih spopadov med dvema ali vec državami mírna posést -e -i ž posest, ki je nihce ne moti ali vznemirja s svojim ravnanjem S: nčmótena posést M mírno reševánje spôrov -ega -a --s reševanje sporov z medsebojnim dogovarjanjem med strankami ali s pomocjo tretje nevtralne osebe miroljúbna okupácija -e -e ž v mednarodnem pravu dopusten nacin pridobitve ozemlja, ki je bilo pred tem v nikogaršnji lasti mirovánje postópka -a --s 1. v pravdnem postopku zastoj v postopku, do katerega pride, ce se obe stranki pred koncem postopka o tem sporazumeta 2. v upravnem postopku prekini­tev postopka zaradi zakonsko dolocenih razlogov na podlagi sklepa upravnega organa ali zakona 3. v javnem narocanju . zadržánje postópka mirôvna konferénca -e -e ž v mednarodnem pravu konferenca po zakljucku oboroženih spopadov, namenjena urejanju povojnih razmerij med državami mirôvna misíja -e -e ž 1. v mednarodnem pravu odposlanstvo države ali mednarodne organizacije v okviru mirovnega procesa z mandatom mirovnega posredovanja 2. v mednarodnem pravu . mirôvna operácija mirôvna operácija -e -e ž v mednarodnem pravu vojaška operacija pod vodstvom države, koalicije držav, mednarodne organizacije ali vec mednarodnih organizacij, ki se izvaja v podporo diplomatskim naporom za vzposta­vitev in vzdrževanje miru v državi ali regiji S: mirôvna misíja (2) mirôvna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, ki jo sklenejo države za ureditev razmerij po koncanem oboro­ženem spopadu in ureja npr. ozemeljska vprašanja, državne meje, zašcito manjšin, vojne odškodnine mirôvne síle -ih síl ž mn. v mednarodnem pravu oborožene sile, ki so pod vodstvom države, koalicije držav, mednarodne organizacije ali vec mednarodnih organizacij napotene na obmocje spopada za vzpostavljanje ali vzdrževanje miru mirôvni kongrés -ega -a m v mednarodnem pravu kongres najvišjih predstavnikov držav po zakljucku oboroženih spopadov, namenjen urejanju temeljnih povojnih razmerij med državami mirôvni procés -ega -a m v mednarodnem pravu pogajalski proces, v katerem skušajo vpletene strani doseci dogovor o trajnem miru in ureditvi medsebojnih razmerij mirôvni sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, ki jo skleneta vojsku­joci se državi za vzpostavitev miru mirôvno posredovánje -ega -a s v mednarodnem pravu diplomatsko posredovanje posame­znika, skupine, države ali mednarodne orga­nizacije, da se reši spor med sprtimi stranmi mirujóca obrt -e -í ž obrt, pri kateri obrtnik obrtne dejavnosti zacasno ne opravlja, ceprav je še vedno registriran kot obrtnik míselni délež -ega -a m . ideálni délež míselni pridržek -ega -žka m zavestno neso­glasje med voljo in izjavo, pri katerem stranka izjavi nekaj, v mislih pa ima nekaj drugega S: mentálna rezervácija, reservatio mentalis, tíhi pridržek misíja dôbre vólje -e -- --ž v mednarodnem pravu odposlanstvo, ki ga država ali vec držav pošlje v drugo državo zaradi izboljšanja in krepitve medsebojnih odnosov mládi délavec -ega -vca m delavec med 15. in 18. letom starosti, ki v delovnem razmerju uživa posebno varstvo mladolétni storílec kaznívega dejánja -ega -lca -- --m storilec, ki je v casu izvršitve kaznivega dejanja že star 14 let, ni pa še dopolnil 18 let S: mladolétnik (2) mladolétnik -a m 1. . otrňk (1) 2. . mladolétni storílec kaznívega dejánja mladolétnik brez sprémstva -a -- --m . otrňk brez sprémstva mladolétniški kriminál -ega -a m kazniva dejanja, ki jih izvršijo mladoletni storilci kaznivih dejanj mladolétniški zapňr -ega -ôra m prostostna kazen, ki se izrece starejšemu mladoletniku za težje kaznivo dejanje mlájši mladolétnik -ega -a m storilec kaznivega dejanja, ki je v casu izvršitve dejanja že star 14 let, ni pa še dopolnil 16 let mlájši polnolétnik -ega -a m storilec kaznivega dejanja, ki je v casu izvršitve že polnoleten, ni pa še dopolnil 21. leta starosti mnęnje -a s 1. v pravu EU nezavezujoci pravni akt, ki ga lahko sprejmejo politicne institucije Euin naslovnikom ne nalaga pravnih obveznosti 2. v pravu EU obvezujoca odlocitev Sodišca Eu o združljivosti predvidenega sporazuma Eu stretjimi državami ali mednarodnimi organiza­cijami s pravom Eu, kadar je za to zaprošeno s strani privilegiranih predlagateljev mnęnje ustávnega sodíšca -a -- --s odlocitev ustavnega sodišca v obliki zavezujocega mnenja, s katerim se v postopku ratifikacije izrece o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo mnogostránska pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu . múltilaterálna pogódba mnogostránski ákt -ega -a m v mednarodnem pravu . múltilaterálni ákt mnogotęra diskriminácija -e -e ž . včcplástna diskriminácija mnóžicni morílec -ega -lca m oseba, ki v kratkem casu, praviloma v istem dogodku, ubije vec ljudi mnóžicni prihňd -ega -óda m v pravu EU prihodvecjega števila razseljenih oseb iz države, ki ni država clanica Eu, v državo clanico Eu zaradi evakuacije ali bega, ker trajno in varno bivanje v izvorni državi ni mogoce mnóžicno nasílje -ega -a s v mednarodnem pravu nasilje, ki se sistematicno izvaja nad prebi­ valstvom v doloceni državi mnóžicno oškodovánje -ega -a s oškodova­nje vecjega števila oseb zaradi nezakonite dejavnosti ene ali vec fizicnih ali pravnih oseb, npr. zaradi kršitve pravic potrošnikov, kršitve pravic delavcev, povzrocitve okoljske nesrece mobiliárna hipotéka -e -e ž neposestna hipoteka na premicninah mobiliárna izvršba -e -e ž . izvršba na premicníne mobilizácija -e ž prehod dela ali vseh enot oboroženih sil iz mirnodobnega delovanja v vojno pripravljenost z okrepitvijo števila osebja in poveljstva, s povecanjem vojaške opreme, lahko tudi z vzpostavitvijo novih poveljstev in novih enot za bojno delovanje mobílni délavec -ega -vca m delavec, zaposlen kot clan potujocega ali letalskega osebja v podjetju, ki opravlja prevozne storitve potnikov ali blaga po cesti, zraku ali notranjih plovnih poteh móbing -a m . šikaníranje na délovnem méstu mocnęjši interčs -ega -ésa m interes, ki ima prednost pred šibkejšim interesom, npr. interes otroka pred interesom pravne varnosti, interes prvega dobrovernega kupca pred interesom drugega nedobrovernega kupca, ki se je pred njim vpisal v zemljiško knjigo M mocnęjši právni naslňv -ega -ega -ôva m pravni naslov, ki je v razmerju do drugih bolj upravicen do stvari modalitéta kaznívega dejánja -e -- --ž oblika kaznivega dejanja, ki se po nacinu ali sredstvih izvršitve, teži posledic ali po drugih okolišcinah razlikuje od temeljne oblike kaznivega dejanja, zaradi cesar jo zakon opredeljuje kot privilegirano ali kvalificirano modél -a m izkljucna pravica industrijske lastnine, s katero se zavaruje videz industrij­skega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela, ki je nov in ima individualno naravo modél EÚ -a --m model, ki nastane, se prenese in preneha na celotnem obmocju Eu modélni zákon -ega -óna m . vzórcni zákon modęrno právo -ega -a s pravo, za katero je znacilna visoka stopnja formaliziranosti, sistematicnosti, racionalnosti, sekularnosti in avtonomije v primerjavi z drugimi družbenimi podsistemi, npr. politiko, religijo, znanostjo modificírani akcépt -ega -a m akcept, ki je omejen na del menicne vsote módra kárta -e -e ž dovoljenje za zacasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zapo­slitve po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev in imetniku omogoca, da vstopi, prebiva in se zaposli v državi módus -a m . nálog (1, 2) modus acquirendi -- -- [módus akviréndi] (lat.) . pridobítni nacín modus operandi -- -- [módus operándi] (lat.) nacin izvršitve kaznivega dejanja modus procedendi -- -- [módus procedéndi] (lat.) nacin, kako sodišce ali upravni organ vodi postopek v konkretnem primeru modus vivendi -- -- [módus vivéndi] (lat.) v mednarodnem pravu neformalni in zacasni dogovor med dvema ali vec državami o ureditvi dolocenih medsebojnih odnosov, o katerih se je potrebno še dokoncno dogovoriti mogóci pogňj -ega -ója m pogoj, ki objektivno lahko nastopi mójstrski izpít -ega -a m izobraževanje v obrti, s katerim posameznik pridobi srednjo strokovno izobrazbo in izpolni pogoj za opravljanje obrtne dejavnosti M molcé izrážena vólja -- -e -e ž volja, ki je izražena s konkludentnim ravnanjem ali z molkom molcéca pooblastítev -e -tve ž pooblastitev, opravljena s konkludentnim ravnanjem, ki jasno kaže voljo pooblastitelja molcéca privolítev -e -tve ž privolitev, na katero se sklepa iz konkludentnega ravnanja stranke S: tíha privólitev molcéce priznánje dęjstev -ega -a --s . domnévno priznánje dęjstev molcéce priznánje -ega -a s . konkludéntno priznánje molcéci preklíc oporóke -ega -a --m ravnanje oporocitelja, s katerim pokaže, da ne želi, da bi oporoka obveljala, npr. tako, da pisno oporoko unici, napravi novo oporoko, v kateri z istim premoženjem razpolaga drugace, ali s pravico iz oporoke razpolaga že za casa življenja S: domnévni preklíc oporóke, revocatio tacita molcéci sprejčm dédišcine -ega -éma --m ravnanje dedica, ki s pomocjo konkluden­tnih ravnanj izrazi svojo voljo, npr. razpola­ganje z zapušcino ali z delom zapušcine môlk naslovníka -a --m opustitev izjave, ki velja kot privolitev, kadar bi naslovnik mogel in moral odgovoriti môlk orgána -a --m nezakoniti položaj, ko upravni ali drug organ ne odloci v predpi­sanem roku, zaradi cesar sledijo z zakonom dolocene posledice, obicajno fikcija negativne ali pozitivne odlocitve môlk upráve -a --m nezakoniti položaj, ko upravni organ ne odloci v predpisanem roku, zaradi cesar prevzame pristojnost nadzor­stveni organ, v postopkih v strankinem interesu pa se praviloma vzpostavi tudi fikcija zavrnitve zahtevka ali negativne odlocbe, zato stranka pridobi pravico do vložitve pritožbe ali do tožbe v upravnem sporu monárh -a m v nekaterih pravnih sistemih državni poglavar, ki je navadno dolocen po dednem redu in za svoja ravnanja ni pravno ali politicno odgovoren monárhicna oblíka vladavíne -e -e --ž v nekaterih pravnih sistemih vladavina, v kateri je vloga državnega poglavarja navadno dedna, oseba, ki jo opravlja, pa ni pravno ali politicno odgovorna monárhicna ustáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih ustava države z monarhicno obliko vladavine, v kateri je oblast državnega poglavarja omejena z ustavo monarhíja -e ž v nekaterih pravnih sistemih država, v kateri je funkcija državnega poglavarja navadno dedna, oseba, ki jo opravlja, pa ni pravno ali politicno odgovorna monetárna nevtrálnost -e -i ž v ekonomiji . denárna nevtrálnost monetárna polítika -e -e ž v ekonomiji . denárna polítika monetárna uníja -e -e ž v ekonomiji zveza držav z enotno denarno valuto S: denárna uníja monetárni agregát -ega -a m v ekonomiji . denárni agregát monetárni dobícek -ega -cka m v ekonomiji razlika med nominalno vrednostjo denarja in stroški njegove proizvodnje S: senjoráž monetárni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji . denárni multiplikátor monetizácija -e ž 1. v ekonomiji pridobitev fizicne oblike denarja 2. v ekonomiji uporaba neke stvari v eni od funkcij denarja 3. v ekonomiji dodelitev funkcije zakonitega placilnega sredstva denarju monízem kázenskih sánkcij -zma -- --m pravna ureditev z eno samo vrsto kazenskih sankcij, praviloma kazni S: ęnotírnost kázenskih sánkcij monízem -zma m 1. pravna ureditev, v kateri isti pravni akt, navadno zakonik, ureja pravne posle med zasebniki in gospodarske pravne posle 2. v mednarodnem pravu teorija, po kateri tvorita mednarodno in nacionalno pravo enovit pravni sistem, pri cemer velja primat mednarodnega prava nad nacionalnim pravom monokráticni orgán -ega -a m . individuálni orgán monokráticni sistém -ega -a m sistem, v katerem je za odlocanje pristojna le ena oseba ali en organ monopól -a m tržni položaj na posameznem upoštevnem trgu, pri katerem proizvod ali storitev ponuja le en ponudnik monopól fízicnega prisiljevánja -a -- --m osredotocenje možnosti uporabe prisilnih sredstev v rokah ene organizacije, navadno države monopolíst -a m podjetje, ki edino opravlja gospodarsko dejavnost na nekem upoštev­nem trgu in ima na njem stoodstotni tržni delež S: monopólno podjétje monopolísticna konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, pri kateri se ponujajo enako­vrstni, vendar z vidika znamke, kakovosti ali drugega atributa toliko diferencirani proizvodi ali storitve, da niso povsem homogeni, kar omogoca, da se opazovani diferencirani proizvod ali storitev lahko prodaja nad mejnimi stroški monopolísticno ózko grlo -ega -ega -a s stanje, ki nastane, ko hkrati ucinkujeta ekonomska ireverzibilnost in naravni monopol monopolizácija fáktorjev -e --ž v ekonomiji onemogocenje nelastnikom faktorja, da bi razpolagali s proizvodnimi faktorji monopólna rénta -e -e ž v ekonomiji dohodek, ki ga dobijo proizvajalci zunaj proste konku­rence ob pogojih zasebnega lastništva monopólni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dohodek, ki ni ekvivalent stvarne proizvo­ dne storitve, ampak je rezultat naravnega ali zasebnolastniškega omejevanja ponujene kolicine faktorja pod kolicino, ki zagotavlja ceno nic monopólno podjétje -ega -a s . monopolíst monopsón -a m . nabávni monopól mora accipiendi -- -- [móra akcipijéndi] (lat.) . úpnikova zamúda mora creditoris -- -- [móra kreditóris] (lat.) . úpnikova zamúda morálna ávtorska pravíca -e -e -e ž izkljucnaavtorska pravica, s katero se varujejo avtorjevi nepremoženjski interesi v zvezi z avtorskim delom morálno pravílo -ega -a s pravilo, ki izhaja iz družbene ali osebne morale môrska ožína -e -e ž v mednarodnem pravu zoženi deli morja med dvema kopnima obmocjema, skozi katere je mogoca plovba in kot priznana mednarodna plovna pot povezujejo dele odprtega morja ali izkljucne ekonomske cone mótenje posésti -a --s vznemirjanje posestnika z motilnimi ravnanji ali odvzemom posesti mótenjska právda -e -e ž pravda, v kateri tožeca stranka zahteva vrnitev odvzete M stvari, vzpostavitev prejšnjega stanja ali prenehanje z dejanji, ki posegajo v njeno posest S: posesórna právda mótenjska tôžba -e -e ž . tôžba zaradi mótenja posésti motílec posésti -lca --m 1. oseba, ki stori dejanje, s katerim je posest motena 2. oseba, ki odobri dejanje, s katerim je posest motena 3. oseba, v korist katere je motenje posesti opravljeno motílno ravnánje -ega -a s ravnanje, ki samo­voljno spreminja ali ovira dosedanji nacin izvrševanja posesti motív -a m . nagíb motórno vozílo -ega -a s prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem, vodnem in zracnem prometu, ki ima dovoljenje za sodelovanje v prometu možgánska smrt -e -i ž v medicinskem pravu smrt pacienta, prikljucenega na aparature za zagotavljanje življenjskih funkcij, za katerega zdravniški konzilij po posebej predpisanem postopku ugotovi, da so mu nepovratno prenehali delovati celotni možgani mréžni ucínek -ega -nka m tržni pojav, pri katerem uporabna vrednost dolocenega blaga ali storitve narašca s številom N uporabnikov tega blaga ali storitve mrlíški líst -ega -a m . izpísek iz máticnega regístra o smrti múcenje -a s kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki namerno povzroca hude telesne ali duševne bolecine ali trpljenje drugi osebi, zlasti zato, da bi od nje ali od tretje osebe pridobila informacijo ali priznanje ali da bi jo kaznovala za dejanje, ki ga je izvršila ona ali tretja oseba múltilaterálna diplomacíja -e -e ž v mednaro­dnem pravu vodenje zunanjih odnosov med vec državami, navadno v okviru mednaro­dnih organizacij múltilaterálna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba z vnaprej nedo­locenim številom pogodbenic, ki jo sklenejo vsaj trije subjekti mednarodnega prava S: mnogostránska pogódba, múltilaterálni sporazúm múltilaterálni ákt -ega -a m v mednarodnem pravu akt, ki izraža politicno zavezo ali medna­rodnopravni dogovor med neomejenim številom subjektov na mednarodni ravni N S: mnogostránski ákt múltilaterálni sporazúm -ega -a m v mednaro­dnem pravu . múltilaterálna pogódba múltimodálni prevňz -ega -ôza m prevoz z razlicnimi prevoznimi sredstvi S: kombinírani prevňz, méšani prevňz múltinacionálna drúžba -e -e ž družba, ki posluje v razlicnih državah multípla diskriminácija -e -e ž . včcplástna diskriminácija multiplikátor avtonómnega tróšenja -ja -- --m v ekonomiji kazalnik, ki pove, za koliko enkratna sprememba trošenja spremeni dejanski proizvod vseh naslednjih obdobij multiplikátor -ja m v ekonomiji kazalnik, ki pove, za koliko se endogena spremenljivka spremeni zaradi spremembe eksogene spremenljivke mutabilitétno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem sme državni tožilec po uvedbi sodnega kazenskega postopka obtožbo spremeniti, razširiti ali umakniti nabávni duopól -ega -a m duopol, pri katerem sta na posameznem upoštevnem trgu dva povpraševalca S: duopsón nabávni monopól -ega -a m monopol, pri katerem je na posameznem upoštevnem trgu le en povpraševalec S: monopsón nabávni oligopól -ega -a m oligopol, pri katerem po neki dobrini povprašuje toliko povpraševalcev, da lahko vsak izmed njih vpliva na višino cene S: oligopsón nabávni polipól -ega -a m tržni položaj, pri katerem po neki dobrini povprašuje zelo veliko število povpraševalcev, od katerih nobeden ne more vplivati na višino cene S: polipsón nacionalizácija -e ž prisilni odvzem in sprememba lastništva premoženja fizicnih ali pravnih oseb v državno lastništvo nacionálna várnost -e -i ž ukrepi, potrebni za obrambo države in boj proti terorizmu, sprejeti praviloma v posebni resoluciji nacionálni dohódek -ega -dka m v ekonomiji neto nacionalni proizvod, od katerega se odštejejo posredni poslovni davki S: národni dohódek nacionálni racúni -ih racúnov m mn. v ekonomiji makroekonomski racuni, bilance in tabele, temeljece na mednarodno usklajenih defi­nicijah, klasifikacijah in racunovodskih pravilih nacionálno nacęlo -ega -a s . aktívno persona-litétno nacęlo nacionálno právo -ega -a s pravo, ki nastane v doloceni državi, tvori njen notranji pravni sistem ter ga razlagajo in varujejo nacionalna sodišca S: domáce právo, nótranje právo nacęlnik -a m uradnik, ki ga imenuje vlada za vodenje upravne enote nacęlno právno mnęnje -ega -ega -a s stališce obcne seje vrhovnega sodišca o dolocenem pravnem vprašanju, pomembnem za enotno uporabo zakonov nacęlo absolútnosti -a --s nacelo, po katerem imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur nacęlo absórpcije -a --s nacelo, po katerem sodišce storilcu za vec kaznivih dejanj izrece kot enotno kazen najhujšo izmed kazni, dolocenih za posamezna kazniva dejanja S: absorpcíjsko nacęlo nacęlo abstráktnosti -a --s nacelo, s katerim razpolagalni pravni posel lahko ucinkuje tudi, ce ne obstaja veljaven zavezovalni pravni posel nacęlo akuzatórnosti -a --s . obtóžno nacęlo nacęlo avtonómnosti -a --s v pravu EU nacelo, po katerem so sprejemanje odlocitev v Eu ter razlaga in uporaba prava Eu samo­stojni in neodvisni od nacionalnih pravnih sistemov držav clanic nacęlo delítve oblastí -a -- --s nacelo orga­nizacije državne oblasti, po katerem je ta razdeljena na zakonodajno oblast, izvršno oblast in sodno oblast, ki so v mejah svojih pristojnosti naceloma samostojne in medse­bojno neodvisne nacęlo denárnega nominalízma -a -- --s . nacęlo monetárnega nominalízma nacęlo denárnega tóka -a -- --s nacelo, po katerem predmet obdavcitve nastane ob izpolnitvi obveznosti, npr. placilu S: nacęlo plácane realizácije nacęlo dispozitívnosti -a --s 1. nacelo, po katerem lahko stranke obligacijsko razmerje v mejah ustave, prisilnih predpisov in morale uredijo avtonomno S: dispozitívno nacęlo 2. nacelo, po katerem se postopek zacne, tece in zakljuci po volji strank in po katerem sodišce ali upravni organ odloca v mejah postavljenih zahtevkov S: dispozitívno nacęlo nacęlo dolócenosti -a --s . nacęlo speciál­nosti (1) nacęlo dolócnosti predpísov -a -- --s nacelo, po katerem mora biti vsebina pravnih predpisov cim bolj jasna in nedvoumna nacęlo domnéve dôbre vére -a -- -- --s nacelo, po katerem se dobra vera, kadar jo zahteva zakon, predpostavlja, ce se ne dokaže drugace nacęlo dvójnega nadzôra -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem nadzor nad spoštova­njem obveznosti držav clanic Eu izvajajo Evropska komisija in druge države clanice Eu neposredno pred Sodišcem Eu ter posa­mezniki pred sodišci držav clanic Eu nacęlo dvóstôpenjskega sódstva -a -- --s nacelo, po katerem vsebinsko odlocanje o postavljenem zahtevku poteka na dveh stopnjah tako, da je zoper odlocitev prve stopnje mogoca pritožba nacęlo efektívnosti -a --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem mora doloceno ravnanje države povzrocati dejanske pravne ucinke v mednarodni skupnosti S: nacęlo ucinko­vítosti nacęlo effet utile -a -- -- [efé itíl] s v pravu EU nacelo, po katerem je treba dolocbe prava Eu razlagati tako, da se doseže namen evropske zakonodaje nacęlo ekonómicnosti postópka -a -- --s nacelo, po katerem mora sodišce ali drug organ postopek voditi brez zavlacevanja, s cim nižjimi stroški in s sorazmerno uporabo dokaznih sredstev S: nacęlo procésne ekonomíje nacęlo ékstrateritoriálnosti -a --ž v medna­rodnem pravu nacelo, po katerem je država zavezana z doloceno pravno normo tudi pri ravnanju zunaj svojega ozemlja nacęlo ekvivalénce -a --s . nacęlo enáke vrédnosti dajátev nacęlo enáke obravnáve -a -- --s . nacęlo enákega obravnávanja N nacęlo enáke volílne pravíce -a -- -- --s nacelo, po katerem ima vsak volivec le en glas, glas vsakega volivca pa enako vrednost nacęlo enáke vrédnosti dajátev -a -- -- --s nacelo, po katerem morajo biti pri dvostran­sko zavezujocih pogodbah medsebojne pravice in obveznosti obeh strank enako­vredne S: nacęlo ekvivalénce nacęlo enákega obravnávanja -a -- --s nacelo, po katerem morajo biti osebe obravnavane brez razlikovanja glede na njihov spol, rasno ali etnicno pripadnost ali drugo osebno okolišcino, razen ce so merila razlikovanja objektivna, uporabljeni ukrepi in cilji pa pravno dopustni in sorazmerni S: nacęlo enáke obravnáve nacęlo enákega placíla za délo enáke vrédnosti -a -- -- -- -- -- --s nacelo, po katerem mora biti zagotovljeno enako placilo za dela, ki so objektivno vrednotena na podlagi elementov, kot so izobrazba in izkušnje, fizicni in umski napor, odgovornost in delovni pogoji, ne glede na to, ali jih opravlja delavec ali delavka nacęlo enakoprávnosti -a --s . nacęlo enákosti nacęlo enakoprávnosti spôlov -a -- --s nacelo, po katerem imajo osebe v enakem ali podobnem položaju ne glede na spol enake pravice in dolžnosti nacęlo enakoprávnosti zakóncev -a -- --s nacelo, po katerem imata zakonca enake pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze, npr. glede osebnih in premoženjskih razmerij nacęlo enákosti -a --s nacelo, po katerem pripadajo vsem pravnim subjektom v enakem položaju enake pravice in dolžnosti ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politicno ali drugo prepricanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali drugo osebno okolišcino S: nacęlo enakoprávnosti nacęlo enákosti oróžij -a -- --s nacelo, po katerem imata upraviceni tožilec in obdol­ženec v kazenskem postopku položaj enako­pravnih strank, ce zakon ne doloca drugace nacęlo enákosti pred zakónom -a -- -- --s nacelo, po katerem so v postopkih pred državnimi organi in nosilci javnih pooblastil N vsi subjekti enako obravnavani nacęlo enákosti v zakónu -a -- -- --s nacelo, po katerem so z zakonom ali drugimi pravnimi akti subjektom v enakem položaju dolocene enake pravice in dolžnosti nacęlo enôtnosti nčpremicníne -a -- --s . nacęlo povézanosti zemljíšca in objékta nacęlo enôtnosti oblastí -a -- --s v nekaterih pravnih sistemih nacelo organizacije državne oblasti, po katerem so zakonodajna, izvršna in sodna oblast osredotocene v enem, navadno predstavniškem telesu nacęlo enôtnosti obravnáve -a -- --s nacelo, po katerem je obravnava celota, tudi ce se opravi na vec narokih nacęlo enôtnosti postópka -a -- --s nacelo, po katerem se zaradi istega kaznivega dejanja praviloma uvede in izvede enoten kazenski postopek zoper fizicno osebo, ki je storila to kaznivo dejanje, in zoper pravno osebo, pri kateri obstajajo pogoji za odgo­vornost za to dejanje nacęlo humánosti v kázenskem právu -a -- -- -- --s nacelo, po katerem se pri obrav­ navanju storilcev kaznivih dejanj spoštujejo njihova osebnost, dostojanstvo in individu­alne potrebe nacęlo individuálne kázenske odgovórnosti -a -- -- --s . nacęlo krívdne odgovórnosti nacęlo instáncnosti -a --s nacelo, po katerem o pravici do pravnega sredstva odloca višje sodišce ali upravni organ višje stopnje nacęlo izcrpanja pravíc -a -- --s nacelo, po katerem imetnik pravice intelektualne lastnine ne more prepovedati nadaljnjega trgovanja s proizvodom, ki ga je že dal na trg ali ga je dala na trg oseba z njegovim soglasjem nacęlo jásnosti predpísov -a -- --s nacelo, po katerem morajo biti predpisi oblikovani tako, da so razumljivi za povprecnega govorca uporabljenega jezika nacęlo jávnosti -a --s 1. nacelo, po katerem se zaradi nadzora nad delom sodišca ali upravnega organa javnost seznanja z njegovim delom, npr. z navzocnostjo na obravnavi 2. nacelo, da morajo biti stvarno­pravni položaji razpoznavni navzven, torej pri nepremicninah z vpisom v zemljiško knjigo, pri premicninah pa prek posesti S: publicitétno nacęlo nacęlo jávnosti sójenja -a -- --s nacelo, po katerem morajo biti zaradi nadzora javnosti nad delom sodišc sodne obravnave javne, sodbe pa se morajo izrekati javno nacęlo jávnosti zemljíške knjíge -a -- -- --s nacelo, po katerem so podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, javni S: formálno publicitétno nacęlo nacęlo kavzálnosti -a --s nacelo, po katerem se za veljavno razpolaganje zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki predstavlja pravno podlago za prenos nacęlo knjížnega prédnika -a -- --s . nacęlo právnega prédnika nacęlo koncentrácije obravnáve -a -- --s nacelo, po katerem naj se obravnava praviloma opravi na enem naroku nacęlo koneksitéte -a --s . nacęlo zvéznosti nacęlo konsenzuálnosti -a --s nacelo, po katerem se stvarne pravice prenašajo že s sklenitvijo pogodbe nacęlo konstitutívnosti vpísa -a -- --s . vpísno nacęlo nacęlo konsúmpcije -a --s nacelo, po katerem težje kaznivo dejanje zajema vsa istovrstna blažja kazniva dejanja S: konsúmpcijsko nacęlo nacęlo kontradiktórnosti -a --s nacelo, po katerem imajo stranke pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, se izjaviti o navedbah nasprotne stranke in o drugih dejstvih, ki so podlaga za odlocitev, ter sodelovati pri izvajanju dokazov nacęlo krívdne odgovórnosti -a -- --s nacelo, po katerem se sme kaznovati le tistega sto­rilca kaznivega dejanja, ki je kriv S: nacęlo individuálne kázenske odgovórnosti nacęlo láicnosti sódstva -a -- --s nacelo, po katerem pri sojenju sodelujejo tudi sodniki porotniki nacęlo legalitéte -a --s 1. . nacęlo zakoníto­sti (1, 2, 3, 4, 5) 2. nacelo, po katerem je izvršilno sodišce glede obstoja terjatve vezano na izvršilni naslov in ne more preiz­kušati njegove pravilnosti in zakonitosti nacęlo legalitéte kázenskega pregôna -a -- -- --s nacelo, po katerem se mora državni tožilec odlociti za kazenski pregon po uradni dolžnosti, ce so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji nacęlo legitímnih pricakovánj -a -- --s . nacęlo várstva zaúpanja v právo nacęlo létnosti proracúna -a -- --s nacelo, po katerem se proracun sprejema vsako leto in se njegovi prejemki in izdatki izkazujejo za obdobje dvanajstih mesecev nacęlo lojálne razláge -a -- --s v pravu EU . nacęlo skládne razláge nacęlo lojálnega sodelovánja -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem si morajo insti­tucije Eu in države clanice Eu pomagati pri izpolnjevanju nalog iz temeljnih pogodb Eu, države clanice Eu pa tudi sprejemati vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz prava Eu S: dolžnóst lojálnega sodelovánja nacęlo materiálne resníce -a -- --s nacelo, po katerem mora sodišce ali upravni organ pri ugotavljanju dejstev, od katerih je odvisna njegova odlocitev, skrbeti za to, da se njegove ugotovitve skladajo s stvarnostjo nacęlo mírnega reševánja mednárodnih spôrov -a -- -- -- --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem morajo države mednarodne spore reševati tako, da ne ogrožajo medna­ rodnega miru, varnosti in pravicnosti nacęlo monetárnega nominalízma -a -- --s nacelo, po katerem mora dolžnik v primeru, da je predmet obveznosti dolocena vsota denarja, placati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, ce se stranki ne dogovorita drugace S: nacęlo denárnega nominalízma nacęlo monogámnosti -a --s nacelo, po katerem nihce ne more skleniti zakonske zveze ali partnerske zveze z vec kot eno osebo hkrati nacęlo mrtvega daroválca -a -- --s v medicin­skem pravu nacelo, po katerem nihce ne sme umreti za to, da bi lahko daroval del telesa ali organ, in nihce ne sme umreti zaradi tega, ker mu je bil del telesa ali organ odvzet nacęlo nadrejęnosti -a --s 1. . nacęlo vrhôv­nosti 2. v pravu EU . nacęlo primárnosti nacęlo nŕjvécjih trgovínskih ugódnosti -a -- -- --s nacelo, po katerem vsaka clanica carin­skega obmocja enako obravnava vse druge clanice, zato mora ob izboljšanju pogojev trgovanja enemu partnerju enake pogoje zagotoviti tudi vsem drugim partnerjem S: klávzula o priznávanju nŕjvécjih carínskih ugódnosti N nacęlo nastánka poslôvnega dogódka -a -- -- --s nacelo, po katerem davcna obveznost nastane ob poslovnem dogodku, npr. dobavi blaga, opravljeni storitvi, ali ko je izdan racun za poslovni dogodek, ne glede na to, kdaj davcni zavezanec prejme placilo S: nacęlo zaracúnane realizácije nacęlo nčdeljívosti kmetíj -a -- --s nacelo, po katerem pri dedovanju ne more priti do delitve ali drobitve zašcitenih kmetij na manjše dele nacęlo nčdiskriminatórnosti -a --s . nacęlo prepôvedi diskriminácije nacęlo nčintervéncije -a --s v mednarodnem pravu . nacęlo nčvmešávanja nacęlo nemo plus -a -- -- [némo plús] s nacelo izvedenega prenosa pravic, po katerem prenosnik ne more na pridobitelja prenesti vec pravic, kot jih ima sam nacęlo nčodvísnosti sodníkov -a -- --s nacelo, po katerem sodniki pri sojenju odlocajo le v skladu z ustavo, zakonom in s svojo vestjo nacęlo nčomejęne dávcne obvéznosti -a -- -- --s nacelo, po katerem je davcni zavezanec dolžan državi placevati davke ne glede na to, ali predmet obdavcitve nastane na obmocju te države ali kjerkoli drugje nacęlo nčposrédne uporabljívosti -a -- --s v pravu EU . nacęlo nčposrédne uporábnosti nacęlo nčposrédne uporábnosti -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem se lahko ustrezne dolocbe mednarodnih pogodb ali prava Eu, ki izpolnjujejo dolocene pogoje, uporabljajo v nacionalnem pravnem sistemu, ne da bi bil potreben akt prenosa v nacio­nalni pravni sistem S: nacęlo nčposrédne uporabljívosti nacęlo nčposrédnega ucínka -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem se posameznik pred nacionalnim sodišcem lahko neposre­dno sklicuje na normo mednarodnoprav­nega prava ali prava Eu, ki je dovolj jasna, natancna in nepogojna ter nacionalno pravo ne zahteva njenega prenosa v nacionalni pravni sistem S: doktrína nčposrédnega ucínka nacęlo nčposrédnosti -a --s nacelo, po katerem sodišce ali upravni organ odloci o zahtevku praviloma na podlagi neposre­dnega obravnavanja in izvajanja dokazov N ter po katerem odlocbo izda tisti sodnik, ki sodeluje na obravnavi, ali uradna oseba, ki sprejema navedbe strank in izvaja dokaze nacęlo nčposrédnosti volítev -a -- --s nacelo, po katerem volivci o sestavi predstavniškega organa odlocajo brez posredovanja posebnih volilnih teles ali volilnih mož nacęlo nčpremakljívosti -a --s nacelo, po katerem se nosilca sodne funkcije sme prestaviti na drugo sodniško mesto ali na sodniško mesto v drug kraj le z njegovim soglasjem nacęlo nčvmešávanja -a --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem je subjektom mednarod­nega prava prepovedano vmešavanje v zadeve, ki sodijo v notranjo pristojnost države S: nacęlo nčintervéncije nacęlo nčvrácanja -a --s nacelo, ki državi prepoveduje odstranitev, izgon ali izrocitev tujca državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost za življenje in svobodo zaradi njegove rasne, verske, narodne pripadnosti, politicnega prepricanja, pripadnosti posebni družbeni skupini S: non-refoulement nacęlo numerus clausus -a -- -- [númerus klá.zus] s nacelo, po katerem je število pravic ali pravnih institutov dolocene vrste omejeno z zakonom, ki natancno doloci vse njihove možne oblike, npr. pri stvarnih pravicah, tipih gospodarskih družb nacęlo obdavcítve po víru -a -- -- --s nacelo, po katerem je dohodek obdavcen v državi, v kateri je ustvarjen, ce ni ustvarjen v državi, kjer je davcni zavezanec rezident S: nacęlo víra dohódka nacęlo obdavcítve svetôvnega dohódka -a -- -- --s nacelo, po katerem so vsi dohodki, ne glede na to, v kateri državi so ustvar­jeni, obdavceni v državi, kjer ima davcni zavezanec neomejeno davcno obveznost nacęlo obligatórnosti obravnáve -a -- --s 1.  v pravdnem postopku nacelo, po katerem mora sodišce o tožbenem zahtevku pra­viloma odlociti po opravljeni obravnavi 2.  v upravnem postopku nacelo, po katerem mora upravni organ v postopku pred sprejemom odlocitve o zadevi izvesti obravnavo, npr. kadar v postopku sodelujeta dva ali vec udeležencev z nasprotnimi interesi nacęlo obojestránskega zaslíšanja -a -- --s nacelo, po katerem mora sodišce ali upravni organ vsaki stranki v postopku omogociti, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke in ugotovitvah organa, ki vodi postopek nacęlo obvézne uporábe milęjšega kázen­skega zakóna -a -- -- -- -- --s nacelo, po katerem se uporabi tisti zakon, ki je za storilca kaznivega dejanja ugodnejši, ce se kazenski zakon po izvršitvi kaznivega dejanja spremeni nacęlo odprte upráve -a -- --s nacelo, po katerem je javna uprava dolžna zagotavljati javnost svojega dela tako, da zlasti v izvajanje javnih politik vkljucuje javnost ter z omeji­tvami varstva osebnih, tajnih in drugih zašcitenih podatkov zagotavlja dostop do informacij javnega znacaja nacęlo odprtosti -a --s nacelo, po katerem so državni organi in drugi nosilci javne oblasti v okviru demokraticnih omejitev dolžni zagotavljati transparentnost svojega dela, tako da v oblikovanje in izvajanje javnih politik vkljucujejo javnost ter zagotavljajo dostop do javnih informacij in njihovo objavo nacęlo oficiálnosti -a --s 1. nacelo, po katerem se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke zaradi neplacila zapadle zavaro-vane terjatve poplaca samo po sodni poti 2. nacelo, po katerem postopek tece po uradni dolžnosti in po katerem sodišce ni vezano na zahtevke strank 3. nacelo, po katerem se kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, zacne in tece ne glede na voljo žrtve kaznivega dejanja 4. nacelo, po katerem se upravni postopek uvede, tece in se nadaljuje po uradni dolžnosti za zašcito javnega interesa nacęlo oportunitéte -a --s 1. nacelo, po katerem sme državni tožilec presoditi, ali je kazenski pregon storilca konkretnega kaznivega dejanja, pregonljivega po uradni dolžnosti, smiseln S: nacęlo primérnosti kázenskega pregôna, nacęlo smótrnosti kázenskega pregôna 2. nacelo, po katerem upravni organ odloci v mejah in v skladu z namenom z zakonom danega prostega preudarka za optimalno varstvo javnega interesa nacęlo periódicnosti volítev -a -- --s nacelo, po katerem se volitve v predstavniške organe, lahko pa tudi na druge voljene funkcije, npr. predsednika republike, izvajajo v razumnih casovnih presledkih nacęlo písnosti -a --s nacelo, po katerem morajo stranke dolocena procesna dejanja opravljati v pisni obliki, npr. vložiti tožbo ali pravno sredstvo nacęlo plácane realizácije -a -- --s . nacęlo denárnega tóka nacęlo poštęnega postópka -a -- --s nacelo, po katerem mora biti vsakomur dana možnost, da v postopku pred sodišcem ali drugim organom navede dejstva in predlaga dokaze v svojo korist, odgovori na navedbe nasprotne stranke in sodeluje pri izvajanju dokazov ter da organ, ki vodi postopek, postopa na nacin, da mu je zagotovljeno enakopravno obravnavanje v razmerju do drugih udeležencev postopka, da njegove navedbe pretehta in obrazloži svojo odlocitev nacęlo poucevánja práva neúke stránke -a -- -- -- --s nacelo, po katerem mora sodišce ali upravni organ stranko, ki zaradi nevednosti ne uporablja v polnosti svojih pravic, pouciti o tem, katera procesna dejanja lahko opravi nacęlo povézanosti zemljíšca in objékta -a -- -- -- --s nacelo, po katerem je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremicnini, nad njo ali pod njo, sestavina nepremicnine S: nacęlo enôtnosti nčpremicníne, superficies solo cedit nacęlo právne enôtnosti nčpremicníne -a -- -- --s nacelo, po katerem posamezni deli iste nepremicnine ne morejo imeti razlic­nega pravnega statusa, npr. stavbišce glede na stavbo nacęlo právne várnosti -a -- --s nacelo, po katerem morajo biti dolocbe zakona ali podzakonskega predpisa vnaprej znane, jasne in dolocne, tako da ne omogocajo arbitrarnega odlocanja nacęlo právnega interésa -a -- --s nacelo, po katerem stranka nima pravice do sodnega varstva, ce se tudi v primeru, da bi s svojim zahtevkom uspela, njen pravni položaj ne bi izboljšal nacęlo právnega prédnika -a -- --s nacelo, po katerem oseba, ki ni kot imetnik knjižne pravice vpisana v zemljiško knjigo, nima razpolagalne moci za prenos, spremembo ali ukinitev te pravice S: nacęlo knjížnega prédnika nacęlo preglédnosti -a --s . nacęlo transpa- N réntnosti nacęlo prenôsa pristójnosti -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem ima Eu zgolj tiste zako­nodajne pristojnosti, ki jih nanjo prenesejo države clanice Eu nacęlo prepôvedi diskriminácije -a -- --s nacelo, po katerem ni dovoljena diskri­minacija posameznika, ki temelji na njegovih osebnih okolišcinah, kot so spol, rasno, narodnostno ali etnicno poreklo, versko, politicno ali drugo prepricanje, spolna usmerjenost, invalidnost S: nacęlo nčdiskriminatórnosti nacęlo prepôvedi medsebójnega vznemír­janja -a -- -- --s nacelo, po katerem morajo lastniki nepremicnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremicnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da si medsebojno ne povzrocajo škode nacęlo prepôvedi uporábe síle in grôžnje s sílo -a -- -- -- -- -- -- --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem je prepovedana grožnja z oboroženo silo ali uporaba oborožene sile, ki je usmerjena proti ozemeljski nedotakljivosti ali politicni neodvisnosti katerekoli države ali pa je kako drugace nezdružljiva s cilji OZN S: prepôved grôžnje s sílo in uporábe síle nacęlo prepôvedi zlorábe procésnih pravíc -a -- -- -- --s nacelo, po katerem si mora sodišce ali upravni organ prizadevati, da onemogoci kakršnokoli zlorabo pravic udeležencev v postopku nacęlo prilagájanja práva drúžbenim razméram -a -- -- -- --s nacelo, po katerem sme zakonodajalec enak pravni položaj pravnih subjektov v razlicnih zaporednih casovnih obdobjih urediti razlicno, sodna praksa pa se sme v mejah spoštovanja clove­kovih pravic in prepovedi povratne veljav­nosti zakonov prilagajati spremenjenim družbenim okolišcinam nacęlo primárnosti -a --s v pravu EU nacelo, po katerem ima eno pravilo, npr. pravilo Eu, prednost v uporabi pred drugim pravilom, npr. pravilom države clanice Eu, ce si vsebinsko nasprotujeta S: nacęlo nadrejęnosti (2) nacęlo primérnosti kázenskega pregôna -a -- -- --s . nacęlo oportunitéte (1) N nacęlo prioritéte -a --s . prédnostno nacęlo (1, 2) nacęlo prirejęnosti postópkov -a -- --s nacelo, po katerem so sodišca in drugi državni organi, ki obravnavajo isti dogodek, pri odlocanju medsebojno neodvisni nacęlo procésne ekonomíje -a -- --s . nacęlo ekonómicnosti postópka nacęlo proporcionálnosti -a --s 1. . nacęlo sorazmérnosti (1) 2. v pravu EU . nacęlo soraz­mérnosti (2) nacęlo prôste presóje dokázov -a -- -- --s nacelo, po katerem presoja dokazov, pri kateri sodišce ali upravni organ o tem, katero dejstvo bo štel za dokazano, odloci na podlagi skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in pri tem ni vezan na formalna dokazna pravila nacęlo razúmne presóje -a -- --s v nekaterih pravnih sistemih nacelo, po katerem se na nekaterih pravnih podrocjih pri odlocanju o dopustnosti opazovanega ravnanja preucijo njegovi pozitivni in negativni ucinki nacęlo reciprocitéte -a --s v mednarodnem pravu . nacęlo vzajémnosti nacęlo sámoodlócbe národov -a -- --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem ima narod pravico do sodelovanja v politicnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju države, v kateri živi, ob množicnih hudih kršitvah clovekovih pravic pa v skrajnem primeru pravico do razglasitve lastne države S: sámoodlócba nacęlo samostójnosti inšpéktorjev -a -- --s nacelo, po katerem inšpektorji v konkretni zadevi postopek vodijo in odlocajo v okviru svojih pooblastil, brez navodil in usmeritev predstojnika ali hierarhicno višjega organa nacęlo samostójnosti upráve -a -- --s nacelo, po katerem upravni organ v konkretni zadevi odloca v okviru svoje zakonsko dolocene pristojnosti, brez smernic in navodil hierarhicno višjega organa nacęlo skládne razláge -a -- --s v pravu EU nacelo, po katerem morajo oblastni organi držav clanic Eu nacionalno pravo razlagati cim bolj usklajeno s pravom Eu S: nacęlo lojálne razláge nacęlo skrbnosti -a --s nacelo, po katerem morajo stranke v obligacijskem razmerju ravnati s pazljivostjo in natancnostjo, ki sta zahtevani v pravnem prometu pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij nacęlo skrbnosti stránk -a -- --s nacelo, po katerem so stranke v pravdnem postopku dolžne skrbno in pravocasno uresnicevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze nacęlo smótrnosti kázenskega pregôna -a -- -- --s . nacęlo oportunitéte (1) nacęlo socializácije rízika -a -- --s v zavaro­valnem pravu nacelo, po katerem vecje število zavarovalcev placuje premijo, s tem pa so kriti zavarovalni primeri, ki se ne zgodijo vsem nacęlo sociálne držáve -a -- --s nacelo, po katerem vse veje državne oblasti, še posebej zakonodajna z normativno dejavnostjo, urejajo položaj prebivalstva in varujejo položaj šibkejše stranke na podrocju dela, zaposlitve, socialne varnosti, stanovanjske varnosti in izobraževanja nacęlo solidárnosti -a --s nacelo socialne države, ki poudarja medsebojno povezanost, soodvisnost clanov družbe, npr. horizon-talna solidarnost, vertikalna solidarnost, medgeneracijska solidarnost nacęlo sorazmérnega poplacíla úpnikov -a -- -- --s nacelo, po katerem se v primeru, ko v stecajnem ali izvršilnem postopku ni mogoce v celoti poplacati vseh terjatev, ki imajo isti vrstni red, terjatve poplacajo sorazmerno nacęlo sorazmérnega predstávništva -a -- --s nacelo, po katerem so politicne stranke ali liste v predstavniškem organu zastopane glede na delež pridobljenih glasov S: propor­cionálno nacęlo nacęlo sorazmérnosti -a --s 1. nacelo, po katerem je poseg v pravice fizicne ali pravne osebe dopusten, ce so izbrana sredstva za dosego cilja primerna in nujna ter ce obstaja razumno sorazmerje med prizadeto pravico in pravno vrednoto, ki se s posegom skuša uresniciti S: nacęlo proporcionálnosti 2. v pravu EU nacelo izvajanja zakonodajnih pristojnosti Eu, po katerem ukrepi Eu vsebinsko in formalno ne smejo presegati nujno potrebnega za dosego ciljev temeljnih pogodb Eu S: nacęlo proporcionálnosti nacęlo speciálnosti -a --s 1. nacelo, po katerem je samo individualno dolocena samostojna stvar lahko predmet stvarnih pravic, razen ce stvarnopravni zakonik ne doloca drugace S: nacęlo dolócenosti 2. nacelo, po katerem se izrocenega ali predanega obdolženca ne sme preganjati ali kaznovati zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izrocitvijo ali predajo nacęlo spoštovánja pogódbenih obvéznosti v dôbri véri -a -- -- -- -- -- --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem vsaka veljavna mednarodna pogodba zavezuje pogod­benice, ki jo morajo izvajati v dobri veri S: pacta sunt servanda (2) nacęlo subsidiárnosti -a --s 1. nacelo, po katerem se uporabi sekundarni pravni akt, ce ni smiselno ali ni mogoce uporabiti primar­nega pravnega akta 2. v pravu EU nacelo, po katerem lahko Eu na podrocjih, na katerih nima izkljucne pristojnosti, ukrepa le, ce države clanice same ne morejo doseci ciljev ukrepov nacęlo supremacíje -a --s . nacęlo vrhôvnosti nacęlo supremacíje ustáve -a -- --s . primát ustáve nad zakónom nacęlo suveréne enákosti držáv -a -- -- --s v mednarodnem pravu nacelo, po katerem ima vsaka država vrhovno oblast nad svojim ozemljem in prebivalstvom, v katero druge države ne smejo posegati, ker tudi same uživajo enake pravice, ki izhajajo iz državne suverenosti nacęlo tájnosti volítev -a -- --s nacelo, po katerem je treba zagotoviti, da ni mogoce ugotoviti, kako je posamezni volivec glasoval, in po katerem volivca ni mogoce prisiliti, da bi to razkril nacęlo teritoriálnosti -a --s 1. nacelo, po katerem velja pravni sistem države za vse osebe na njenem ozemlju 2. nacelo, po katerem pravica intelektualne lastnine obstaja le v državi, kjer je priznana nacęlo transparéntnosti -a --s nacelo, po katerem so pri oblastnem delovanju in sprejemanju odlocitev zahtevane jasnost, razvidnost, razumljivost in nedvoumnost S: nacęlo preglédnosti nacęlo ucinkovítosti -a --s v mednarodnem pravu . nacęlo efektívnosti nacęlo ultima ratio -a -- -- [última rácijo] s nacelo, po katerem se kazenska zašcita dobrin uporabi kot skrajno sredstvo, ko so drugi mehanizmi za njeno zašcito izcrpani nacęlo ustávnosti -a --s nacelo, po katerem morajo biti vsi pravni akti in pravna dejanja skladni z ustavo N nacęlo ustávnosti in zakonítosti -a -- -- --s 1. nacelo, po katerem mora biti ravnanje vseh pravnih subjektov skladno z ustavnimi in zakonskimi normami, ki to ravnanje urejajo 2. nacelo, po katerem morajo biti splošni in posamicni pravni akti in dejanja skladni z ustavo in zakoni nacęlo ústnosti -a --s nacelo, po katerem procesna dejanja, npr. vodenje obravnave, navajanje dejstev na obravnavi, potekajo ustno nacęlo várstva jávne korísti -a -- -- --s nacelo, po katerem upravni organ doloca pravice, pravne koristi in obveznosti posamezne osebe le do te mere, da ne posegajo v javno korist nacęlo várstva pravíc stránk -a -- -- --s nacelo, po katerem upravni organ pomaga stranki optimalno uveljavljati pravice in pravne koristi, razen kolikor posežejo v javno korist ali pravice tretjih oseb nácelo várstva zaposlítve -a -- --s nacelo, po katerem država sprejema razlicne pravne omejitve za delodajalca pri odpušcanju delavcev in sprejema ukrepe, s katerimi se zagotavlja nepretrganost njihove zaposlitve nacęlo várstva zaúpanja v právo -a -- -- -- --s nacelo, po katerem pravni sistem zago­tavlja doloceno pravno varstvo pravnemu subjektu v tistih primerih, ko se je na podlagi ravnanja oblastnih organov, npr. ustaljene prakse, zanesel, da bodo oblastni organi tako ravnali tudi v prihodnosti, zaradi cesar ima pravni subjekt negativne posledice S: nacęlo legitímnih pricakovánj nacęlo vestí in poštęnja -a -- -- --s nacelo, ki stranki v civilnem sodnem postopku nalaga, da je resnicoljubna, da ne zamolci relevantnih okolišcin in ne zlorablja svojih procesnih pravic nacęlo véstnosti in poštęnja -a -- -- --s nacelo, po katerem mora stranka obligacij­skega razmerja ravnati v skladu z namenom pogodbe in strokovnimi pravili ter upošte­vati z zakonom in s pogodbo dolocene pravice in interese sopogodbenika nacęlo vézanosti na ákte drúgih orgánov -a -- -- -- -- --s nacelo, po katerem sta sodišce ali upravni organ pri odlocanju vezana na odlocitev pristojnega sodišca ali upravnega organa, pred katerim je bilo o predhodnem N vprašanju pravnomocno odloceno, civilno sodišce pa je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano tudi na obsodbo kazenskega sodišca nacęlo víra dohódka -a -- --s . nacęlo obdavcítve po víru nacęlo vpísa -a --s . vpísno nacęlo nacęlo vrhôvnosti -a --s nacelo, po katerem hierarhicno višji akt velja namesto hierar-hicno nižjega v primeru njunega vsebin­skega nasprotja S: nacęlo nadrejęnosti (1), nacęlo supremacíje nacęlo vrstnega réda -a -- --s nacelo, po katerem zemljiškoknjižno sodišce odloca o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se doloci po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis ali listino, na podlagi katere o vpisu odloca po uradni dolžnosti nacęlo vzajémnega priznávanja -a -- --s nacelo, po katerem pristojni pravosodni organi pri sodelovanju v kazenskih zadevah izvršujejo odlocbe pristojnih pravosodnih organov drugih držav clanic Eu tako, da pri odlocanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine in izpolnjeni drugi pogoji, ki jih doloca zakon, ne presojajo pa, ali so podani vsebinski pogoji za kazenski pregon, izvršitev kazni ali za odlocitev o drugem ukrepu ali dejanju nacęlo vzajémnosti -a --ž v mednarodnem pravu nacelo, po katerem država priznava drugi državi ali njenim državljanom dolocene pravice, ugodnosti ali casti pod pogojem, da jih tudi druga država priznava njej ali njenim državljanom S: nacęlo reciprocitéte, reciprócnost, vzajémnost nacęlo zakonítosti -a --s 1. nacelo, po katerem morajo biti nižji pravni akti vsebinsko in postopkovno usklajeni z višjimi S: lega­litétno nacęlo, nacęlo legalitéte 2. nacelo, po katerem morajo imeti izvršilni predpisi podlago in okvir v zakonu in ne smejo izvirno urejati pravic ali obveznosti S: lega­litétno nacęlo, nacęlo legalitéte 3. nacelo, po katerem sodišce opravi vpis v zemljiško knjigo, ce so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji S: legalitétno nacęlo, nacęlo legali­téte 4. nacelo, po katerem so vsa procesna dejanja sodišca, upravnega organa in strank v postopku dolocena z zakonom S: legali­tétno nacęlo, nacęlo legalitéte 5. nacelo, po katerem nikomur ne sme biti izrecena kazen za dejanje, ki ga zakon ne doloca kot kaznivo, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen S: legalitétno nacęlo, nacęlo legalitéte, nullum crimen, nulla poena sine lege praevia nacęlo zaracúnane realizácije -a -- --s . nacęlo nastánka poslôvnega dogódka nacęlo zasébnosti -a --s nacelo, po katerem morajo vsi upravljavci podatkov ustrezno varovati zašcitene podatke in jih zbirati in uporabljati le v skladu z zakonskim namenom ali pridobljenim soglasjem osebe, na katero se podatki nanašajo nacęlo zaúpanja v právo -a -- -- --s nacelo, po katerem država s poznejšim pravnim urejanjem ne sme poslabšati posamezniko­vega pravnega položaja, ce razlog za takšno ureditev ni utemeljen v prevladujocem javnem interesu nacęlo zaúpanja v zemljíško knjígo -a -- -- -- --s nacelo, po katerem pravna ali fizicna oseba, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo, ne sme trpeti škodljivih posledic S: materiálno publicitétno nacęlo nacęlo zaúpnosti -a --s v medicinskem pravu nacelo, po katerem ima pacient pravico do tajnosti osebnih podatkov, vkljucno s podatki o obisku pri zdravniku in drugimi podrobnostmi o svojem zdravljenju nacęlo zavór in ravnovésij -a -- -- --s nacelo organizacije državne oblasti, po katerem se veje oblasti medsebojno omejujejo in nadzo­rujejo nacęlo zbórnosti -a --s nacelo, po katerem sodišca odlocajo v senatih nacęlo zvéznosti -a --s nacelo o razširitvi postopka na akte ali zadeve, ki so v medse­bojni zvezi z aktom ali zadevo, o katerih se odloca S: nacęlo koneksitéte nadaljevánje pregôna -a --s dejanje, s katerim oškodovanec v kazenskem postopku prevzame kazenski pregon, od katerega je državni tožilec odstopil nadaljevánje preiskáve -a --s nadaljevanje izvajanja preiskovalnih dejanj, ko prenehajo ovire, ki so povzrocile prekinitev preiskave nadaljeváno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki združuje vec casovno povezanih istovrstnih kaznivih dejanj zoper premoženje, izvršenih iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov in z enotnim naklepom nŕdhipotéka -e ž hipoteka na terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko nadomestílo -a s povracilo, obicajno v obliki denarja, za uporabo dolocene stvari ali nepremicnine, npr. za uporabo nujne poti, uporabo sosednje nepremicnine nadomestílo pláce -a --s denarni prejemek, ki ga delavec dobi za cas upravicene odsotnosti z dela, npr. zaradi zacasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni nadomestílo preživníne -a --s denarni prejemek, ki ga namesto preživninskega zavezanca preživninskemu upravicencu zagotavlja preživninski sklad nadomestílo za invalídnost -a -- --s denarni prejemek iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, namenjen invalidom s preostalo delovno zmožnostjo nadomestílo za lóceno življęnje -a -- -- --s denarni prejemek, do katerega je poleg place upravicen delavec, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, in zato zaradi službenih potreb v casu delovnih obveznosti prebiva loceno od svoje družine nadomestílo za négo in várstvo otrôka -a -- -- -- -- --s do leta 2014 nadomestilo place ali dohodka v casu dopusta za nego in varstvo otroka nadomestítev -tve ž . substitúcija (1) nadomestítvena sánkcija -e -e ž sankcija, ki mora vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred pravno kršitvijo S: restitutívna sánkcija nadomestítveni postópek -ega -pka m del obnovitvenega postopka, v katerem sodišce ali upravni organ prej izdano odlocbo nadomesti z novo S: iudicium rescissorium sive restitutorium nadoméstna izpolnítev -e -tve ž izpolnitev obveznosti, pri kateri se upnik sporazume z dolžnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega S: dajátev namésto placíla, datio in solutum, izpolnítveni surogát nadoméstna izrocítev -e -tve ž prenos posesti s sporazumom strank brez dejanske izrocitve S: fiktívna izrocítev nadoméstna kázen zapôra -e -zni --ž . nado­méstni zapňr nadoméstna pristójnost -e -i ž . pomóžna pristójnost N nadoméstna privolítev -e -tve ž v medicin­skem pravu privolitev v zdravljenje, ki jo za pacienta, ki ni sposoben odlocanja o sebi, poda nekdo drug s to sposobnostjo, npr. starši za svojega mladoletnega otroka nadoméstna stvár -e -í ž stvar, ki se lahko nadomesti z drugo stvarjo enake vrste in enake kakovosti, npr. konfekcijsko izdelana obleka nadoméstna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ na podlagi utemeljene pritožbe zamenja izpod­bijano odlocbo nadoméstna vrocítev -e -tve ž vrocitev, ki jo sodišce ali upravni organ opravi, kadar osebna vrocitev naslovniku ni mogoca, npr. tako, da pisanje pusti pri drugi osebi ali ga pritrdi na sodno ali oglasno desko nadoméstne volítve -ih volítev ž mn. volitve zaradi predcasnega prenehanja mandata, npr. zaradi odstopa, smrti, nekaterih nosilcev javnih funkcij, npr. župana S: dopolnílne volítve nadoméstni dédic -ega -a m dedic, dolocen v oporoki, ce prvopostavljeni dedic ne bi dedoval, npr. ce bi umrl pred oporociteljem, se odpovedal dedišcini S: substitút (2) nadoméstni poslánec -ega -nca m poslanec, ki nadomesti izvoljenega poslanca, ker mu je funkcija prenehala pred iztekom mandata ali mu funkcija miruje nadoméstni sodník -ega -a m sodnik, ki odloca v postopku namesto sodnika, ki v njem ne more vec sodelovati S: ad hoc sodník nadoméstni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ni opredeljen posamicno, temvec po vrsti vrednostnega papirja, npr. obveznica, delnica nadoméstni zapňr -ega -ôra m kazen zapora, ki nadomesti izreceno denarno kazen ali globo, ce je storilec kaznivega dejanja ali prekrška ne placa v dolocenem roku in je tudi ni mogoce prisilno izterjati S: nadoméstna kázen zapôra nadoméstno dejánje -ega -a s dejanje, katerega opravo lahko sodišce v izvršilnem postopku na upnikov predlog na dolžnikove stroške zaupa tudi drugi osebi nadoméstno materínstvo -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih dogovor, s katerim se ženska, N ki otroka rodi, zaveže otroka po rojstvu odplacno ali neodplacno prepustiti tretji osebi S: surogátno materínstvo nadoméstno odlócanje -ega -a s sprejemanje odlocitev za otroka po starših ali skrbniku nadoméstno upravícenje -ega -a s pravica dolžnika, da namesto dolgovane obveznosti izpolni drugo obveznost nadoméstno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s zasebno zdravstveno zavarovanje za kritje stroškov zdravstvenih storitev in z njimi povezanih storitev, zdravil, medicin­skih pripomockov in denarnih nadomestil osebam, ki so izkljucene iz obveznega zdra­vstvenega zavarovanja nadpís -a m del vpisa v zemljiško knjigo, ki obsega datum vložitve zemljiškoknjižnega predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti in Dn-številko nadrejęna drúžba -e -e ž družba, ki ima kot družbenik vecino glasovalnih pravic, prevla­dujoci vpliv ali pravico imenovati vecino clanov poslovodstva v podrejeni družbi nŕdstándardno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s . dodátno zdrávstveno zavaro­ vánje nŕdúra -e ž ura dela, ki presega polni delovni cas nŕdúrno délo -ega -a s delo, doloceno v pogodbi o zaposlitvi, ki ga delavec v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo opravlja pri svojem delodajalcu v casu, ki presega polni delovni cas nŕdzavarovánje -a s zavarovanje, pri katerem je zavarovalna vsota vecja od vrednosti zava­rovane stvari nadzňr elektrónskih komunikácij -ôra -- --m prikriti preiskovalni ukrep, pri katerem se sproti beležijo vsebina in druge okolišcine komunikacij v elektronskih komunikacijskih omrežjih nadzňr obracúnov -ôra --m postopek davcnega nadzora, ki se redno izvaja pri davcnem organu in pri katerem ta preverja, ali je zavezanec za davek obracune oddal pravoca­sno, ali so ti oblikovno in vsebinsko pravilni nadzórni odbňr -ega -ôra m kolektivni nadzorni organ, ki nadzoruje delovanje drugih izvršil­nih organov nadzórni svčt -ega svéta m nadzorni organ v gospodarskih družbah, ki nadzoruje upravo v delniških družbah in poslovodjo v družbah z omejeno odgovornostjo nadzorována pošíljka -e -e ž tajno opazo­vanje in sledenje prevoza ali prenosa oseb, predmetov ali blaga, pri cemer pristojni organi zaradi razkritja obsežne krimi­nalne dejavnosti zacasno odložijo odvzem prostosti in izvedbo drugih ukrepov nadzórstvena fúnkcija -e -e ž funkcija pristoj­nega organa, da izvaja nadzor nad delomdrugega nosilca oblasti ali organa v sistemu, npr. nadzor Racunskega sodišca nad prora-cunskimi porabniki, nadzor ministrstva za pravosodje v zadevah sodne uprave, nadzorministrstva za prostor nad upravnimi enotami in obcinami, delovanje nadzornega sveta v gospodarski družbi nadzórstvena pravíca -e -e ž pooblastilopristojnega hierarhicno višjega sodišca ali upravnega organa, da v primerih, dolocenih z zakonom, izvede nadzorstveni pregled in odredi ukrepe, npr. odpravi odlocbo prvo­stopenjskega organa zaradi kršitve stvarne pristojnosti S: nadzórstveno pooblastílo nadzórstvena pritôžba -e -e ž pritožba, ki jo vloži stranka, ki meni, da sodišce nepo­trebno odlaša z odlocanjem, na predsednika sodišca, ki obravnava zadevo nadzórstveni orgán -ega -a m organ, ki lahko odloca o smotrnosti ali zakonitosti odlocitve ali delovanja podrejenega organa nadzórstveni ukrčp -ega -épa m ukrep za zavarovanje javnega interesa z nadzorom pooblašcenega izvajalca javnih nalog, npr. koncesionarja, ali v razmerju do zasebne stranke, npr. z inšpekcijskim nadzorom nadzórstveno pooblastílo -ega -a s . nadzór­stvena pravíca nadzórstvo orgána sociálnega várstva -a -- -- --s vzgojni ukrep, s katerim sodišce naloži mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja, da se mora ravnati po navodilih organa soci­alnega varstva, ki ga nadzoruje in skrbi za ureditev razmer, v katerih živi nadzrácni prôstor -ega -óra m v mednarodnem pravu prostor nad ozracjem, kjer ni mogoce letenje s pomocjo kisika in nobena država nima suverenosti, temvec je skupno dobro cloveštva in si ga ni mogoce prilastiti S: vesólje nagíb -a m razlog, zaradi katerega stranka prevzame obveznost S: motív náglo sodíšce -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih . izrédno sodíšce nŕjbóljša ponúdba -e -e ž v javnem narocanju . nŕjugódnejša ponúdba nŕjbóljši ponúdnik -ega -a m v javnem narocanju . nŕjugódnejši ponúdnik nŕjdáljši tédenski délovni cŕs -ega -ega -ega cása m najvecje dopustno število ur dela na teden pri delavcih, katerih polni delovni cas je neenakomerno razporejen ali zacasno prerazporejen nájdba zakláda -e --ž najdba stvari vecje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni vec mogoce najti njenega lastnika, pri cemer najdena stvar po enakih delih pripada najditelju in lastniku premicnine ali nepre­micnine, kjer je bila stvar najdena, razen ce zakon doloca drugace nájdena stvár -e -í ž premicnina, ki jo najde oseba, ki ni njen lastnik najdítelj -a m oseba, ki najde in vzame premic­nino v posest najčm -éma m . najémna pogódba najémna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se najemodajalec zaveže, da bo najemniku izrocil doloceno stvar v rabo, ta pa se zaveže placevati doloceno najemnino S: najčm najémnik -a m stranka najemne pogodbe, ki prejme stvar v rabo proti placilu najemnine najemnína -e ž denarni znesek, ki se ga najemnik zaveže placevati najemodajalcu za rabo v najem dane stvari najemodajálec -lca m stranka najemne pogodbe, ki izroci stvar v rabo proti placilu najemnine nŕjmánjši ponúdek -ega -dka m . nŕjnížji ponúdek nŕjnížja méra kázni -e -e --ž . posébni mínimum kázni nŕjnížja pokojnína -e -e ž starostna pokojnina, zagotovljena zavarovancu, ki pridobi pravico do nje in se odmeri v najnižjem odstotku od najnižje pokojninske osnove nŕjnížja pokojnínska osnôva -e -e -e ž pokojninska osnova, dolocena z zakonom, od katere se zavarovancu odmeri starostna pokojnina, ce je sicer njegova pokojninska osnova nižja od najnižje osnove N nŕjnížji ponúdek -ega -dka m najnižja cena, za katero je mogoce prodati dolžnikove stvari v izvršilnem postopku in ki je na prvem naroku enaka ocenjeni vrednosti, na drugem naroku pa znaša pri nepremicninah polovico ocenjene vrednosti, pri premicninah pa tretjino ocenjene vrednosti S: nŕjmánjši ponúdek nŕjpotrébnejši prostóri -ih prostórov m mn. do leta 2003 prostori, ki morajo biti zagotovljeni imetniku stanovanjske pravice pri izselitvi na podlagi sodbe po odpovedi stanovanj­skega razmerja nŕjugódnejša ponúdba -e -e ž v javnem narocanju ponudba, ki v najvecji meri izpol­njuje vnaprej dolocena merila S: nŕjbóljša ponúdba nŕjugódnejši ponúdnik -ega -a m v javnem narocanju ponudnik, ki da najugodnejšo ponudbo S: nŕjbóljši ponúdnik nŕjvíšja méra kázni -e -e --ž . posébni máksimum kázni nŕjvíšja pokojnínska osnôva -e -e -e ž pokojninska osnova, dolocena z zakonom, od katere se zavarovancu odmeri starostna pokojnina, ce je sicer njegova pokojninska osnova višja od najvišje osnove nakázanec -nca m . asignát nakazílo -a s . asignácija nakazoválec -lca m . asignánt nakládnica -e ž vrednostni papir, s katerim ladjar potrjuje, da je prejel v prevoz doloceno vrsto in kolicino blaga dolocene kakovosti, in se obvezuje, da bo to blago po koncu potovanja izrocil upravicencu S: konosamčnt, konosmán naklčp -épa m 1. stopnja krivde, pri kateri se oškodovalec zaveda posledice škodnega dejanja, a ga vseeno hoce storiti S: dolus 2. stopnja krivde, pri kateri se storilec kaznivega dejanja ali prekrška zaveda svojega dejanja in ga hoce storiti ali se zaveda, da lahko stori dejanje in vanj privoli S: dolus naklépno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki ga storilec izvrši tako, da se zaveda svojega dejanja in ga hoce storiti ali se zaveda, da ga lahko stori, in vanj privoli S: dolózno kaznívo dejánje N naknádna kumulácija -e -e ž naknadno uveljavljanje novega zahtevka poleg obstoje-cega v že uvedenem pravdnem ali upravnem postopku naknádna nčmóžnost izpolnítve -e -i --ž nemožnost izpolnitve obveznosti, ki se pojavi po sklenitvi pogodbe naknádna právna praznína -e -e -e ž pravna praznina, ki zaradi družbenega razvoja nastane šele po sprejemu pravnega akta naknádna ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih predpisov po njihovem sprejetju, objavi ali uveljavitvi S: represívna ustavnosódna presója naknádne volítve -ih volítev ž mn. volitve, ki se na posameznih obmocjih države izvedejo po dnevu, ki je bil dolocen za glasovanje, ker jih takrat tam ni bilo mogoce izvesti naknádni nadzňr -ega -ôra m nadzor pristoj­nega oblastnega organa, ki poteka po izvršenem neželenem ravnanju in ucinkuje kurativno S: ex post nadzňr naknádni referéndum -ega -a m referendum, ki se razpiše po sprejemu in pred uveljavi­tvijo ustave, zakona ali drugega pravnega akta ali druge odlocitve v zakonodajnem ali drugem predstavniškem telesu, npr. zakono­dajni referendum, referendum o spremembi ustave naknádni spreglčd zadržka za sklenítev zakónske zvéze -ega -éda -- -- -- -- --m dovoljenje pristojnega organa za sklenitev zakonske zveze kljub obstoju zadržka za njeno sklenitev, dano po že opravljeni sklenitvi zakonske zveze v postopku za razveljavitev zakonske zveze naknádno razveljávljena oporóka -- -e -e ž . nčveljávna oporóka naknádno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, ki nastane z naknadnim pristopom nove tožece stranke ali z naknadno razširitvijo tožbe na novo toženo stranko naknádno vplacílo kapitála -ega -a --s dodatna zaveza družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, da bodo opravili dodatna vplacila, ki presegajo znesek osnovnega vložka nakúpna komisíja -e -e ž komisijska pogodba, s katero se komisionar zaveže kupiti blago nakúpna ópcija -e -e ž pravica kupca do nakupa dolocene kolicine cesa v dolocenem roku ali na dolocen datum po vnaprej dogo­vorjeni ceni nálog -a m 1. narocilo, ki je slucajna sestavina pravnega posla, npr. v darilni pogodbi, prevozni pogodbi S: bręme, módus 2. dolž­nost, ki jo oporocitelj naloži osebi, ki ji kaj nakloni iz zapušcine S: bręme, módus nalóžba -e ž 1. uporaba denarnih sredstev za pridobitev stvari ali pravic S: investícija 2. del proizvoda nekega obdobja, ki se v tem obdobju ne porabi S: investícija nalóžbeno tvéganje -ega -a s v ekonomiji verje­ tnost nastanka izgube glede na pricakovan donos neke investicije naložęni kapitál -ega -a m kapital, vložen v kapitalsko družbo ali kot depozit pri financni instituciji namémbna držáva -e -e ž 1. država, v katero je blago namenjeno ali v kateri je sprošceno v promet 2. . cíljna držáva namémbnost objékta -i --ž osnovna dejavnost, ki se opravlja v zgrajenem objektu, npr. bivanje, trgovska dejavnost, upravna in pisarniška dejavnost namémbnost zemljíšca -i --ž dolocenost uporabe zemljišca v prostorskih aktih, npr. stavbno zemljišce, kmetijsko zemljišce, gozdno zemljišce namčn kaznovánja -éna --m 1. cilj, ki naj ga doseže dolocitev kazni v zakonu ali njen izrek v sodni odlocbi 2. cilj, ki ga želi sodišce doseci z izrekom kazni namčn razžalítve -éna --m namen, da se z dolocenim ravnanjem, navadno z izjavo ali zapisom, prizadene cast ali dobro ime drugega S: animus iniurandi namčn zakóna -éna --m cilj, ki ga skuša doseci zakonska ureditev S: ratio legis naménska razlága -e -e ž razlaga, ki pri dolocanju pomena pravne dolocbe izhaja iz njenega namena, namena instituta, ki ga sestavlja, ali pravnega akta, katerega del je S: teleolóška razlága naménski dávek -ega -vka m davek, ki se sme uporabiti le za vnaprej predpisan namen naménski kredít -ega -a m kredit, ki ga sme kreditojemalec porabiti za dolocen namen, sicer lahko kreditodajalec odstopi od kreditne pogodbe naménsko posojílo -ega -a s posojilo, ki ga sme posojilojemalec porabiti samo za namen, dolocen v posojilni pogodbi, sicer lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe namerávana fírma -e -e ž firma, ki se vpiše v sodni register, ne da bi bila hkrati ustano­vljena družba namíšljena pravíca -e -e ž pravica, ki nima stvarne podlage v pravu, ampak se osebi le dozdeva, da jo ima namíšljena skrájna síla -e -e -e ž . putatívna skrájna síla namíšljeni silobrán -ega -a m . putatívni silobrán napácna uporába materiálnega práva -e -e -- --ž uporaba materialnega prava tako, da sodišce ali upravni organ uporabita drugo pravno normo, kot bi jo morala uporabiti, napacno subsumirata dejstva pod pravno normo ali izreceta napacno pravno posledico S: nčpravílna uporába materiálnega práva, zmótna uporába materiálnega práva napŕd -áda m v mednarodnem pravu uporaba sile ene države proti drugi državi napŕd na informacíjski sistém -áda -- -- --m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki neupraviceno vstopi v informacijski sistem, uporabi, spremeni ali unici podatke v njem napŕd na telésno nčdotakljívost -áda -- -- --m nasilno dejanje, s katerim se povzrocijo smrt, telesne poškodbe ali ogrozi varnost osebe S: napŕd na življęnje in teló, nčdopústni posčg v telésno celovítost napŕd na življęnje in teló -áda -- -- -- --m . napŕd na telésno nčdotakljívost napadálna vôjna -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodni oboroženi spopad, ki ga proti­ pravno sproži ena država proti drugi državi S: agresívna vôjna napáka poslôvne vólje -e -- --ž zmota, sila ali prevara, zaradi katere stranka lahko izpodbija pravni posel napáka vólje -e --ž neskladje med pravo voljo in izjavo volje, ki je lahko zavestno ali neza­vestno, npr. zmota napeljeválec -lca m udeleženec pri kaznivem dejanju, ki storilca nagovarja k izvršitvi N kaznivega dejanja napeljevánje -a s naklepno vplivanje na drugo osebo, npr. s prigovarjanjem, prepriceva­njem, da izvrši kaznivo dejanje naplavína -e ž zemlja, ki jo vodovje neopazno naplavi k bregu, zaradi cesar pripada lastniku brega napotęni délavec -ega -vca m delavec, ki omejen cas opravlja delo na ozemlju države, ki ni država, v kateri obicajno dela napotílo -a s v mednarodnem zasebnem pravu . odkŕz napotítev na právdo -tve -- --ž napotitev oškodovanca v kazenskem postopku ali stranke v nepravdnem, zapušcinskem, izvr­šilnem, stecajnem ali upravnem postopku, da svoj premoženjskopravni zahtevek ali kakšen drug zahtevek uveljavi v pravdnem postopku napotítev -tve ž 1. obdobje, v katerem je delavec, zaposlen pri agenciji za zagota­vljanje zacasnega dela, dodeljen podjetju uporabniku, kjer zacasno dela pod nadzorom in v skladu z navodili tega podjetja 2. obdobje, v katerem delavca na delo v Republiko Slovenijo pošlje tuji delodajalec 3. v pravu EU obdobje, v katerem je delavec poslan na ozemlje katere od držav clanic Eu na lasten racun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe med podjetjem, ki je delavca poslalo, in podjetjem, v katero je poslan napôved pritôžbe -i --ž 1. v pravdnem postopku izjava stranke, da se bo proti sodbi pri­tožila, ki jo mora podati po prejemu sodbe s skrajšano obrazložitvijo, da si zavaruje pravico do pritožbe 2. v kazenskem postopku izjava pritožbenega upravicenca, da namerava izdano sodbo izpodbijati s pritožbo, njena opustitev pa pomeni, da se pravici do pritožbe odpoveduje narávna monopolizácija fáktorjev -e -e --ž v ekonomiji monopolizacija faktorjev, ki je posledica naravne omejenosti proizvodnega faktorja narávna obvéznost -e -i ž . naturálna obvéznost narávna rást prebiválstva -e -í --ž v ekonomiji rast števila prebivalcev, ki je posledica pozi­ tivne razlike med rodnostjo in smrtnostjo N narávna restitúcija -e -e ž . naturálna resti­túcija narávna sestavína právnega pôsla -e -e -- --ž sestavina pravnega posla, ki je obicajna in obstaja brez posebnega dogovora ter jo stranke, ce želijo, lahko izkljucijo, npr. jamstvo za stvarne napake pri gospodarski prodajni pogodbi S: naturale negotii narávna smrt -e -i ž v medicinskem pravu smrt, ki nastopi v skladu z zakoni narave, brez sodelovanja druge osebe, npr. zaradi starosti, bolezni, prirojenih napak, in se ugotavlja po obicajnem postopku ugotavljanja kardiopul­munalne smrti narávna stôpnja brezpôselnosti -e -e --ž v ekonomiji dolgorocno sprejemljiva stopnja brezposelnosti, ki je posledica izgube zapo­slitve in iskanja nove zaposlitve narávna vrednôta -e -e ž ustavno in zakonsko varovana naravna dedišcina posebnega pomena v državi, ki poleg redkega, drago­cenega ali znamenitega naravnega pojava, vkljucuje tudi del žive ali nežive narave, naravno obmocje, ekosistem, krajino ali oblikovano naravo narávni monopól -ega -a m monopol, ki nastane zaradi visokih fiksnih stroškov ali vstopnih stroškov v primerjavi z variabil­nimi stroški S: ekonómski monopól narávni párk -ega -a m park, ki je kot narodni, regijski ali krajinski z zakonom ali upravno odlocbo dolocen kot varovano geografsko obmocje, npr. Triglavski narodni park narávni plód -ega -ú m plod, ki ga stvar daje periodicno, ne da bi se zaradi tega izcrpala njena substanca, npr. posevki, sadje, mladici, mleko, med S: fructus naturales narávni sodník -ega -a m . zakoníti sodník narávni stárš -ega -a m . biolóški stárš narávno okólje -ega -a s okolje, ki obsega živo in neživo naravo, ki je ni ustvaril clovek, a je zaradi ohranjanja zakonsko zašciteno in je v njem prepovedano izvajati dolocene dejav­nosti, npr. vožnjo z motornimi vozili naravnoprávna šóla -e -e ž . naravnoprávna teoríja naravnoprávna teoríja -e -e ž teorija, po kateri je pravo sestavljeno iz pozitivnega in naravnega prava, ki je objektivno pravilno in zato nadrejeno pozitivnemu pravu S: naravnoprávna šóla nárkoanalíza -e ž prepovedana metoda zasli­ševanja v kazenskem postopku s pomocjo sredstev, s katerimi se vpliva na voljo price ali domnevnega storilca kaznivega dejanja pri zasliševanju, npr. s serumom resnice narocęna meníca -e -e ž . komisíjska meníca narocílnica -e ž pisna izjava o narocilu blaga ali storitev narocílo -a s . pogódba o narocílu narocítelj -a m stranka pogodbe o narocilu, ki se ji prevzemnik narocila zaveže opraviti dolocen posel S: mandánt narocník -a m 1. stranka podjemne pogodbe, ki s sklenitvijo te pogodbe pridobi pravico, da od podjemnika zahteva izvršitev posla, ki je predmet te pogodbe, in se hkrati zaveže, da mu bo za opravljeni posel placala 2. . komitčnt (2) narocník na ínfrastruktúrnem podrócju -a -- -- --m javni narocnik, ki izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem podrocju ali podrocju poštnih storitev in oddaja javno narocilo za izvajanje te dejavnosti národ -a m skupnost ljudi, navadno na dolocenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, versko, gospodarsko povezani, imajo zavest o skupni pripadnosti in navadno težijo k lastni politicni organizi­ranosti národna manjšína -e -e ž skupnost v politicno šibkejšem položaju, ki je številcno manjša od preostalega prebivalstva v državi in jo od njega locijo kulturne, jezikovne in druge znacilnosti narodne identitete S: étnicna manjšína národna suverénost -e -i ž nacelo, po katerem ima vrhovno oblast v državi narod národni dohódek -ega -dka m v ekonomiji . nacio­ nálni dohódek národno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji skupnost medsebojno povezanih in odvisnih gospodarskih subjektov na obmocju države národnostne pravíce -ih pravíc ž mn. v mednarod­nem pravu pravice, ki pripadajo dolocenemu narodu, npr. pravica do samoodlocbe nárok -a m casovno, krajevno in vsebinsko dolocen sestanek sodišca ali upravnega organa in strank ter drugih udeležencev postopka, npr. narok za obravnavo nárok za izrčk kázenske sánkcije -a -- -- -- --m narok, ki se izvede, ce sodišce na predobravnavnem naroku sprejme priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde, da se izvedejo dokazi, pomembni za odlocitev o kazenski sankciji, in izrece sodba nárok za preizkús terjátev -a -- -- --m narok v stecajnem postopku, na katerem se mora stecajni upravitelj opredeliti do vsake prija­vljene terjatve ter povedati, ali jo priznava ali jo prereka nasciturus -- [nascitúrus] (lat.) . nčrojęni otrňk nasélje -a s krajevna enota s skupnim imenom na zaokroženem obmocju, dolocenem z obcinskim odlokom, na katerem je vsaj deset stavb nasílna smrt -e -i ž smrt, ki je posledica nasilnega dejanja, npr. samomora, uboja, umora nasílništvo -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba z razlicnimi oblikami fizicnega ali psihicnega nasilja manjše intenzivnosti, npr. z grdim ravnanjem, omejevanjem svobode gibanja, prisiljevanjem k delu naslédstvo -a s v mednarodnem pravu vstop države naslednice v pravni položaj države predhodnice na dolocenem podrocju, npr. nasledstvo mednarodne pogodbe, državnega premoženja, arhivov, dolgov S: sukcesíja naslňv za vrócanje -ôva -- --m lokacija, ki jo doloci fizicna oseba ob prijavi prebivališca in kamor se v predpisani obliki in na predpisan nacin izrocajo pisanja v pravnih postopkih naslovljęnec -nca m oseba, katere ravnanje ureja pravo nasprótna izvršba -e -e ž izvršba, v kateri dolžnik zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, ce se po opravljeni izvršbi izkaže, da niso bile izpolnjene predpostavke za dovolitev izvršbe, da je bil upnik dvakrat poplacan ali je prejel vec, kot bi imel pravico dobiti v izvršbi S: rčeksekúcija nasprótna obvéznost -e -i ž obveznost, ki jo ima upnik do dolžnika nasprótna ponúdba -e -e ž izjava o sprejemu ponudbe, ki spreminja vsebino ponudbe nasprótna tôžba -e -e ž 1. tožba, ki jo pri istem sodišcu med obstojeco pravdo tožena stranka vloži proti tožeci stranki, ce z njo uveljavljazahtevek, ki je v zvezi z zahtevkom tožece stranke, ce se z zahtevkom tožece stranke lahko pobota ali ce z njo zahteva odlocitev o N predhodnem vprašanju, od katerega rešitve je odvisna odlocitev o tožbi tožece stranke 2. zasebna tožba, ki jo vloži obdolženec zoperzasebnega tožilca, ki je obdolženca ob isti priložnosti tudi sam razžalil nasprótni dokŕz -ega -áza m dokaz, s katerim se dokazuje dejstvo, nasprotno drugemu, že dokazovanemu dejstvu S: prótidokŕz nasprótni obicáj -ega -a m obicaj, ki nasprotuje pravno predpisanemu ravnanju, državni organi pa se v daljšem obdobju na kršitve ne odzivajo S: desuetudo nasprótni udeléženec -ega -nca m udeleženec, proti kateremu je vložen predlog v neprav­dnem postopku ali kolektivnem delovnem sporu nastavítev zemljíške knjíge -tve -- --ž posebni zemljiškoknjižni postopek, s katerim se ugotovijo pravice na nepremic­ninah, javno razgrnejo ugotovljeni podatki in vzpostavijo vpisi v glavni knjigi, ce zemljiške knjige za doloceno katastrsko obcino ni, ce je bila unicena ali do neberljivosti poškodovana naturale negotii -- -- [naturále negócii] (lat.) . narávna sestavína právnega pôsla naturalizácija -e ž sprejem tujca v državljanstvo na podlagi daljšega bivanja v državi ali drugih osebnih okolišcin, dolocenih v zakonu naturálna céna -e -e ž v ekonomiji cena, izražena s kolicino dobrin, ki se lahko dobi s prodajo ene enote neke dobrine ali s katero se lahko kupi enota neke dobrine naturálna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ji pravo ne priznava popolnega pravnega varstva in je ni možno iztožiti S: narávna obvéznost, nčiztožljíva obvéznost naturálna restitúcija -e -e ž restitucija, pri kateri se škoda povrne s stvarjo S: narávna restitúcija naturálno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji gospodarstvo, ki ne uporablja denarja kot menjalnega posrednika navádna délnica -e -e ž delnica, ki daje imetniku pravico do udeležbe pri upra­vljanju družbe, pravico do dela dobicka in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji družbe ali stecajnem postopku S: rédna délnica navádna hipotéka -e -e ž hipoteka, ustano­vljena na podlagi zasebne listine, pri kateri N mora upnik pred unovcitvijo pridobiti še izvršilni naslov S: klásicna hipotéka navádna licénca -e -e ž licenca, po kateri lahko jemalec licence izkorišca licencirano pravico industrijske lastnine na dolocenem obmocju skupaj z dajalcem licence in drugimi jemalci licence S: nčizkljúcna licénca, preprôsta licénca navádna malomárnost -e -i ž . láhka malo­márnost navádna obvéznica -e -e ž obveznica, pri kateri obrestni kuponi za doloceno dobo prinašajo imetniku obresti v odstotku od glavnice, pri cemer po koncani dobi posojila izdajatelj upravicencu izplaca zadnji obrestni kupon in mu vrne celotno glavnico navádna progresíja -e -e ž neposredna progre­sija, pri kateri se celotna davcna osnova obdavci z mejno davcno stopnjo najvišjega davcnega razreda, v katerega je glede na kriterije uvršcen davcni zavezanec navádna substitúcija -e -e ž substitucija, s katero se doloci dedica za primer, ce prvo­postavljeni dedic ne deduje S: vulgárna substitúcija navádna škóda -e -e ž premoženjska škoda, pri kateri se zmanjša obstojece premože­nje oškodovanca S: damnum emergens, dejánska škóda navádna terjátev -e -tve ž nezavarovana terjatev v insolvencnem postopku, ki ni prednostna terjatev ali podrejena terjatev navádna vecína -e -e ž vecina, pri kateri je odlocitev sprejeta, ce zanjo glasuje vec kot polovica clanov kolegijskega ali volilnega telesa navádno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem je vsak sospornik samostojna stranka, tako da njegova dejanja ne koristijo niti ne škodijo drugim sospornikom navédba -e ž izjava stranke v vlogi in stranke ali price med obravnavanjem o okolišcini, s katero utemeljuje svoj zahtevek ali stališce navézna okólišcina -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu dejstvo, odlocilno za presojo, katero pravo se uporabi navézna pogódba -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu sporazum strank o pravu, ki naj se uporabi za njuna razmerja navezovánje -a s v mednarodnem zasebnem pravu predpisovanje uporabe dolocenega prava glede na navezno okolišcino navídezna sôdba -e -e ž sodba, ki nima pravnega ucinka, ker je ne izda sodnik, temvec oseba, ki ni pooblašcena za izvrševanje sodne funkcije, npr. sodni pripravnik navídezna zakónska zvéza -e -e -e ž zakonska zveza, ki ni sklenjena z namenom skupnega življenja, temvec z namenom pridobitve dolocene ugodnosti S: fiktívna zakónska zvéza, simulírana zakónska zvéza navídezni odkúp -ega -a m prikriti preiskovalni ukrep, pri katerem policist ali sodelavec policije z namenom odkritja in preiskave kaznivega dejanja odkupi blago ali osebe navídezni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ne izraža resnicne volje strank, ampak je sklenjen zato, ker stranki želita z njim prikriti pravni posel, ki izraža njuno resnicno voljo S: simulírani právni pôsel navídezni stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec kaznivih dejanj, ki jih storilec izvrši z enim ali vec ravnanji, vendar so v takšnem odnosu, da se storilcu ocita le eno navídezno jemánje ali dajánje podkupníne ozíroma daríla -ega -a -- -a -- -- -- prikritipreiskovalni ukrep, pri katerem policist ali sodelavec policije z namenom odkritja in preiskave korupcijskega kaznivega dejanja ponudi, zahteva, vzame ali da podkupnino ali darilo navodíla in prepôvedi navódil -- prepôvedi vzgojni ukrep, s katerim sodišce naloži mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja, da mora izpolniti doloceno nalogo ali se vzdržati dolocenega vedenja navodílo -a s podzakonski pravni ali interni akt, ki ga izda minister ali drug centralni organ, s katerim se ureja nacin ravnanja upravnih in drugih organov navzkrížje interésov -a --s položaj, v katerem so interesi stranke, ki ima zastopnika, v dejanskem ali potencialnem nasprotju z interesi zastopnika, kar pravni red preprecuje npr. s predpisovanjem neveljavnosti takšnih poslov, z zahtevami po posebnih odobritvah, s postavljanjem kolizijskih skrbnikov S: kolizíja interésov navzkrížna cenôvna elásticnost -e -e -i ž v ekonomiji odziv povpraševane kolicine na spremembo cene druge dobrine S: krížna cenôvna elásticnost navzkrížno zaslíšanje -ega -a s zaslišanje price, ki jo je predlagala ena stranka postopka, opravi pa njej nasprotna stranka nazív -a m položaj javnega uslužbenca v organizacijski strukturi državne uprave ali uprave lokalne samouprave glede na stopnjo izobrazbe in delovne izkušnje ter druge zakonske pogoje naznanílna dolžnóst -e -i ž dolžnost ovaditi osebo zaradi storitve kaznivegadejanja naznanílo spôra -a --s obvestilo, ki ga tožena stranka po sodišcu pošlje tretji osebi, kadar jo mora po pogodbi obvestiti, da je proti njej vložena tožba, da si s tem zavaruje pravni položaj, npr. obvestilo zavarovanca zavaro­valnici, da je tožen za placilo odškodnine S: obvestílo o právdi NDP -ja [endepé] m krat. v ekonomiji . néto domáci proizvňd ne bis in idem -- -- -- -- [ne bís in ídem] (lat.) . prepôved ponôvnega odlócanja o ísti stvári (1, 2) nčakcesórna báncna garancíja -e -e -e ž . nčodvísna báncna garancíja nčakcesórno zavarovánje -ega -a s . abstrák­tno zavarovánje nčbístvena zmóta -e -e ž zmota, ki se ne nanaša na bistvene elemente pravnega posla, zaradi cesar ne vpliva na njegovo veljavnost nčcarínska ovíra -e -e ž trgovinska ovira, npr. zahtevane licence, uvozne kvote, subvenci­oniranje domacih izdelkov, kot necarinski ukrep države za omejevanje uvoza nčcísta denárna obvéznost -e -e -i ž denarna obveznost, katere vsoto je treba šele dolociti nčcísta terjátev -e -tve ž . nčlikvídna terjátev nčdeljíva obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet ni deljiv, ker bi z delitvijo izgubil svojo vrednost nčdeljíva stvár -e -í ž stvar, ki ni naravno ali ekonomsko deljiva, ker bi bila z deljenjem unicena ali bi izgubila svojo vrednost nčdeljívost dobrín -i --ž v ekonomiji nespo­sobnost dobrin za delitev v enote, manjše od naravne enote mere S: indivizibílnost dobrín nčdeljívost držávnega ozémlja -i -- --ž N v mednarodnem pravu temeljno nacelo, ki prepoveduje nedogovorjene posege drugih držav ali mednarodnih organizacij v ozemlje posamezne države nčdeljívost hipotéke -i --ž lastnost hipoteke, da se ne zmanjša, ce je terjatev placana le delno nčdeljívost proizvódnega fáktorja -i -- --ž v ekonomiji nesposobnost proizvodnega faktorja za delitev v enote, manjše od naravne enote mere S: indivizibílnost proizvódnega fáktorja nedéljsko délo -ega -a s delo, ki ga delavec opravlja v nedeljo, zaradi cesar ima pravico do dodatka pri placi v višini, kot je dolocena v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zapo­slitvi, in pravico do uveljavitve tedenskega pocitka na drug dan nčdenárna obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet je nedenarna izpolnitev, npr. izpra­znitev in izrocitev nepremicnine, izrocitev stvari, vrnitev delavca na delo nčdenárni vlóžek -ega -žka m . stvárni vlóžek nčdevolutívno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, o katerem odloca isto sodišce ali upravni organ, ki je izdal izpod­bijano odlocbo, npr. predlog za obnovo postopka S: remonstratívno právno srédstvo nčdobrovérna posést -e -i ž posest, pri kateri posestnik ve ali bi moral vedeti, da do nje ni upravicen, vendar posest kljub temu izvršuje nčdobrovérni poséstnik -ega -a m posestnik, ki ve ali bi moral vedeti, da ni upravicen do posesti S: malae fidei possessor, nčpoštęni poséstnik, slabovérni poséstnik nčdobrovérni pridobítelj -ega -a m pridobitelj, ki ve ali bi moral vedeti, da s stvarjo, ki jo je pridobil, odsvojitelj ni bil sposoben razpo­lagati nčdokoncáni poskús kaznívega dejánja -ega -a -- --m poskus kaznivega dejanja, pri katerem storilec izvrši le nekatere znake kaznivega dejanja nčdokumentárni placílni nálog -ega -ega -a m v pravdnem postopku placilni nalog, ki ga sodišce izda tudi, ce tožbi ni priložena verodostojna listina, kadar terjatev ne presega zakonsko dolocenega zneska nčdopústna oporóka -e -e ž oporoka, katere vsebina ali podlaga je v nasprotju z ustavo, N prisilnimi predpisi ali z moralnimi naceli, zaradi cesar je nicna nčdopústni nagíb -ega -a m nagib, ki povzroci neveljavnost pogodbe nčdopústni pogňj -ega -ója m pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naceli, zaradi cesar je pogodba nicna nčdopústni posčg v telésno celovítost -ega -éga -- -- --m . napŕd na telésno nčdotakljívost nčdopústni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naceli, zaradi cesar je nicen nčdopústno dęjstvo -ega -a s dejstvo, ki je podlaga za odškodninsko obveznost nčdostójno vedęnje -ega -a s vedenje, ki vznemirja ali ogroža druge ali škodi njihovemu ugledu in je opredeljeno kot prekršek, ce je izvršeno na javnem kraju nčdotakljívost clovékovega življęnja -i -- --ž . pravíca do življęnja nčdotakljívost stanovánja -i --ž clovekova pravica, ki varuje posameznikovo stanovanje in druge zasebne prostore kot del njegove zasebnosti, v katere država ali drug posame­znik nepovabljeno in brez ustrezne pravne podlage ne sme vstopiti ali vanje kako drugace posegati nčdovóljena fírma -e -e ž firma, ki ima sestavine, ki so po zakonu prepovedane ali nasprotujejo morali nčdovóljena grádnja -e -e ž gradnja objekta, ki je nelegalna, neskladna s pogoji iz gradbe­nega dovoljenja ali nevarna nčdovóljena presadítev délov clovéškega telésa -e -tve -- -- --ž kaznivo dejanje zdravnika, ki strokovno neupraviceno odvzame del telesa posamezniku, katerega smrt ni bila ugotovljena v skladu s predpisi, ali za odvzem in presaditev ni bila prido­bljena ustrezna privolitev darovalca in prejemnika nčdovóljena pritôžbena novôta -e -e -e ž dejstvo ali dokaz, ki ga stranka ne navede ali ne predlaga v postopku na prvi stopnji, ceprav bi ga ob zadostni skrbnosti lahko, temvec šele v pritožbi nčdovóljeni dokŕz -ega -áza m dokaz, prido­bljen s kršitvijo dokazne prepovedi ali s kršitvijo clovekovih pravic nčdovóljeni posčg v nosécnost -ega -éga -- --m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki v nasprotju z zakonsko dolocenimi pogoji noseci ženski z njeno privolitvijo prekine nosecnost ali ji pomaga pri prekinitvi nosecnosti nčdovóljeno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, glede katerega niso izpol­njene predpostavke za njegovo vsebinsko obravnavanje, ker po zakonu ni dovoljeno ali pa ga je vložila oseba, ki nima te pravice nčdovóljeno sprejémanje daríl -ega -a --s prepoved sprejemanja daril ali drugih koristi vecjih vrednosti pri opravljanju funkcije nčdvómno dokázana krívda -- -e -e ž krivda, v katero je sodnik preprican nčfíksni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem izpolnitev obveznosti v dolocenem roku ni bistvena sestavina négativna dokázna teoríja -e -e -e ž formalna dokazna teorija, po kateri je predpisano najmanjše število dokazov, brez katerih dolocenega dejstva ni mogoce šteti za dokazano négativna litiskontestácija -e -e ž pravilo, po katerem velja, da tisti, ki molci, zanika trditve nasprotne stranke négativna obvéznost -e -i ž obveznost dolžnika, da nekaj opusti ali dopusti S: pasívna obvéznost négativna odlócba -e -e ž odlocba, s katero se ohranja pravni položaj stranke, kakršen je bil pred zacetkom postopka, npr. odlocba o zavrnitvi zahtevka stranke ali oprostilna sodba négativna procésna predpostávka -e -e -e ž okolišcina, katere obstoj preprecuje vsebinsko odlocanje v sodnem ali upravnem postopku S: procésna ovíra négativna referénca -e -e ž v javnem narocanju ugotovitev o kršitvi obveznosti négativna slúžnost -e -i ž služnost, pri kateri lastnik v korist imetnika služnosti ne sme izvrševati vseh oblastnih dejanj, do katerih ga sicer upravicuje njegova lastninska pravica négativni dávek -ega -vka m dohodek, ki ga davcni zavezanec prejme od države ali lokalne skupnosti, npr. subvencija, socialni transfer, univerzalni temeljni dohodek négativni kompeténcni spňr -ega -ega spôra m . négativni spňr o pristójnosti négativni pogódbeni interčs -ega -ega -ésa m škoda, ki nastane stranki, ker pogodba ni veljavna S: interčs zaúpanja négativni pogňj -ega -ója m pogoj, katerega uresnicitev povzroci, da pravno razmerje ne ucinkuje négativni spňr o pristójnosti -ega spôra -- --m spor med dvema sodišcema, med dvema upravnima organoma ali med sodišcem in upravnim organom, ki zanikata, da sta pristojna za odlocanje o konkretni zadevi S: négativni kompeténcni spňr negatórna tôžba -e -e ž tožba, s katero lastnik ali domnevni lastnik, ki ga druga oseba protipravno vznemirja, zahteva, da se vzne­mirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje S: actio negatoria, prepôvedna tôžba (1), tôžba zaradi vznemírjanja negatórni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim lastnik ali domnevni lastnik, ki ga druga oseba protipravno vznemirja, zahteva, da se vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje S: prepôvedni zahtévek (2) negligentia -- [negligéncija] (lat.) . nčzavéstna malomárnost nčgmôtna škóda -e -e ž . nčpremožęnjska škóda negociácijski akreditív -ega -a m . negocírni akreditív negocírni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, pri katerem banka po predloži­tvi dokumentov izplaca menicni znesek S: negociácijski akreditív negotiorum gestio -- -- [negocijórum géscijo] (lat.) . poslovódstvo brez narocíla negotiorum gestor -- -- [negocijórum géstor] (lat.) 1. . poslovódja brez narocíla 2. v medi­cinskem pravu zdravnik, ki v nujnih primerih, ko ne more pridobiti privolitve pacienta in tudi ne pravocasne privolitve njegovega zakonitega zastopnika, ravna v najboljšem pacientovem interesu in v skladu s pravili stroke negotium inter vivos -- -- -- [negócium inter vívos] (lat.) . právni pôsel med žívimi negotium mixtum cum donatione -- -- -- N -- [negócium míkstum kum donacijóne] (lat.) . méšana darílna pogódba negotium mortis causa -- -- -- [negócium mórtis ká.za] (lat.) . právni pôsel za primér smrti nčizkljúcna licénca -e -e ž . navádna licénca nčizogíbna zmóta -e -e ž . opravicljíva zmóta (1, 2) nčizpodbójna právna domnéva -e -e -e ž pravna domneva, za katero nasprotni dokaz ni dopusten S: praesumptio iuris et de iure nčizpôlnjena meníca -e -e ž . biánko meníca nčizrábljeni létni dopúst -ega -ega -a m del letnega dopusta, ki ga delavec ne izkoristi v tekocem koledarskem letu in ga lahko izkoristi v naslednjem koledarskem letu nčizravnáni proracún -ega -a m v ekonomiji proracun, pri katerem prihodki niso enaki odhodkom, zaradi cesar ima presežek ali primanjkljaj nčiztožljíva obvéznost -e -i ž . naturálna obvéznost nčizvoljívost -i ž dejstvo, da oseba zaradi dolocenih okolišcin ne more biti izvoljena na doloceno funkcijo, kar navadno vkljucuje tudi prepoved kandidiranja za tako funkcijo nčizvrševánje slúžnosti -a --s neizkorišca­nje pravic, ki jih ima imetnik služnosti iz naslova služnosti nčizvršni diréktor -ega -ja m clan upravnega odbora družbe, ki opravlja nadzorstveno funkcijo v upravnem odboru, a ne vodi tekocih poslov družbe nčjávna sęja -e -e ž seja, ki je zaradi obravnave obcutljivih vprašanj nedostopna za javnost S: tájna sęja nčkodificírana ustáva -e -e ž ustava, ki jo sestavlja vec pravnih aktov najvišje pravne veljave nčkodificírano právo -ega -a s pravna pravila in pravna nacela, ki niso z oblastnim pravnim aktom povezana v celovit in zaokrožen sistem urejanja dolocenega sklopa druž­benih razmerij, npr. obicajno pravo nčkríti cék -ega -a m cek, za katerega trasant na racunu pri trasatu nima dovolj denarja za njegovo izplacilo nčkrívdni odškodnínski sistém -ega -ega -a m N v medicinskem pravu odškodninska odgovornost, urejena s posebnimi predpisi, pri kateri je v dolocenih primerih, npr. ko je oškodovancu nastala velika zdravstvena škoda, priznana pravica do odškodnine, ceprav krivda zdra­vstvenega delavca ni bila ugotovljena nčkvalificírani délavec -ega -vca m delavec brez javno veljavne izobrazbe, zmožen opra­vljati dela, za katera zadošca neposredno usposabljanje za delo S: priucęni délavec nčlastník -a m oseba, ki nima lastninske pravice na neki stvari nčlastníška posést -e -i ž posest stvari brez volje imeti jo za svojo in s priznavanjem višje pravne oblasti posrednega posestnika nčlastníški poséstnik -ega -a m oseba, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast lastniškega posestnika ali drugega upravicenca nčlegálna grádnja -e -e ž gradnja, ki se izvaja brez veljavnega gradbenega dovoljenja, pa bi za to vrsto del moralo biti pridobljeno nčlikvídna terjátev -e -tve ž terjatev, ki je sporna, nedolocena ali jo je treba dokazovati s pricami in drugimi dokaznimi sredstvi S: nčcísta terjátev nčlikvídnost -i ž kratkorocna nesposobnost dolžnika, da izpolnjuje svoje placilne obve­znosti v dogovorjenih rokih nčlojálna konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, pri kateri podjetje ravna v nasprotju z dobrimi poslovnimi obicaji in s tem povzroci ali lahko povzroci škodo vsaj enemu drugemu udeležencu na trgu nčlojálna rekláma -e -e ž . nčlojálno oglaševánje nčlojálno oglaševánje -ega -a s oglaševanje, ki navaja lažne podatke, zavaja, nepravilno primerja blago ali storitve S: nčlojálna rekláma nčmaterializírana délnica -e -e ž izjava izda­jatelja, vpisana v centralni register nemate­rializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz delnice osebi, ki je kot zakoniti imetnik delnice vpisana v centralni register nemate­rializiranih vrednostnih papirjev nčmaterializírani vrédnostni papír -ega -ega -ja m izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja zakonitemu imetniku nčmateriálna škóda -e -e ž . nčpremožęnjska škóda nčmednárodni oborožęni spopŕd -ega -ega -áda m v mednarodnem pravu oboroženi spopad med oboroženimi silami države in uporniško skupino ali vec skupinami ali med samimi uporniškimi skupinami, ki lahko poteka na ozemlju ene ali vec držav nčmenjálni séktor gospodárstva -ega -ja --m v ekonomiji sektor gospodarstva, s katerega proizvodi se mednarodno ne trguje, zlasti sektor storitev neminem laedere -- -- [néminem lédere] (lat.) . prepôved povzrócanja škóde nčmogóci pogňj -ega -ója m pogoj, ki ga objek­tivno ni mogoce uresniciti in se zato šteje, da ni postavljen nčmótena posést -e -i ž . mírna posést nčmóžnost izpolnítve -i --ž položaj, ko je izpolnitev obveznosti nemogoca zaradi pravnih ali dejanskih razlogov, npr. zaradi prepovedi pravnega prometa s predmetom, fizicnega unicenja predmeta nenádni naklčp -ega -épa m naklep, oblikovan v trenutku pred izvršitvijo protipravnega dejanja kot takojšen odziv na dolocene okolišcine S: dolus repentinus, hípni naklčp nčnadoméstna stvár -e -í ž stvar, ki je ni mogoce nadomestiti z drugo stvarjo, npr. umetniška slika nčnadoméstno dejánje -ega -a s dejanje, ki ga v izvršilnem postopku lahko opravi le dolžnik nčnapadálni pákt -ega -a m v mednarodnem pravu . pogódba o nčnapádanju nčobicájno nízka céna -- -e -e ž cena, ki bistveno odstopa od obicajnih ali pricakovanih cen nčobicájno nízka ponúdba -- -e -e ž ponudba z neobicajno nizko ceno nčoblícni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, za katerega veljavnost ni predpisana ali dogovorjena posebna oblika nčoborožęna sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu ukrep, ki ga država ali mednarodna organizacija sprejme glede neke druge države zaradi nestrinjanja z njeno politiko ali ravnanjem, ki ogroža ali krši mednarodni mir in varnost, npr. embargo, pretrganje diplomatskih odnosov nčobstojéca odlócba -e -e ž upravna odlocba, ki ima sicer lahko zunanji videz odlocbe, vendar nima pravnega ucinka nčobstojéca pogódba -e -e ž pogodba, pri kateri ni doseženo soglasje volj, zaradi cesar ne nastane nčobstojéca sôdba -e -e ž sodba, ki ima sicer lahko zunanji videz sodbe, vendar nima pravnega ucinka, npr. sodba, ki jo izda oseba, ki ni sodnik nčobstojéca uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki ne more imeti pravnih ucinkov, npr. ker nima izreka ali ni ustrezno podpisana in žigosana nčobstojéca zakónska zvéza -e -e -e ž zakonska zveza, ki je zaradi težke sklenitvene napake brez pravnih posledic S: nčveljávna zakónska zvéza nčobvézna formálna obrámba -e -e -e ž obramba domnevnega storilca kaznivega dejanja z zagovornikom, o kateri odloca sam S: fakultatívna formálna obrámba nčobvézni pripňr -ega -ôra m pripor, katerega odreditev je v celoti prepušcena sodnikovi presoji o tem, ali so zanj izpolnjene predpo­ stavke S: fakultatívni pripňr nčobvézni referéndum -ega -a m referendum, ki se razpiše samo na predlog ali zahtevo dolocenega števila volivcev ali poslancev, doma parlamenta, državnega poglavarja, npr. zakonodajni referendum, referendum o spremembi ustave S: fakultatívni referéndum nčodkríti kriminál -ega -a m kazniva dejanja, ki so izvršena, vendar niso prijavljena policiji ali jih ta pri svojem delu ne zazna S: tčmno pólje kriminála nčodplácni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem stranka za svojo izpolnitev ni upravicena do nasprotne izpol­nitve, npr. darilna pogodba, ki zavezuje le darovalca, obdarjenec pa nima obveznosti S: lukratívni právni pôsel nčodplácni prenňs -ega -ôsa m izvedeni nacin prenosa stvarne pravice na podlagi pravnega posla, s katerim odsvojitelj prenese na prido­bitelja stvarnopravno pravico, ne da bi v zameno za to kaj prejel nčodplácno razpoláganje -ega -a s odsvojitev pravice ali obremenitev pravice z omejeno stvarno pravico na podlagi neodplacnega pravnega posla nčodplácnost -i ž lastnost pravnega posla, da N stranka, ki prejme izpolnitev, zanjo ni dolžna placati nčodstavljívost sodníka -i --ž pravilo, po katerem sodnika po tem, ko je bil na to mesto izvoljen ali imenovan, ni mogoce odstaviti nčodvísna báncna garancíja -e -e -e ž bancna garancija, katere veljavnost in pogoji za izplacilo niso odvisni od temeljnega posla S: báncna garancíja brez ugôvora, báncna garancíja na prvi pozív, nčakcesórna báncna garancíja, nčpogójna báncna garancíja, stand-by akreditív nčodvísno délo -ega -a s samostojno opra­vljanje dejavnosti, ki je oseba ne opravlja v okviru delovnega razmerja S: zasébno délo nčodvísnost sódstva -i --ž ustavno dolocen položaj sodne veje oblasti v razmerju do zakonodajne in izvršilne veje oblasti, s katerim se zagotavlja neodvisnost sodnikov nčomejęna lastnínska pravíca -e -e -e ž lastninska pravica, ki ni omejena s stvarno­ pravnimi pravicami drugih oseb nčomejęna odgovórnost -e -i ž odgovornost nčpopôlna konkurénca -e -e ž tržna konku­fizicne ali pravne osebe za obveznosti z vsem renca, ki ji manjka eden ali vec atributov svojim premoženjem popolne konkurence, npr. delujoca konkurenca nčopravicljíva zmóta -e -e ž 1. zmota stranke, ki pri sklenitvi pogodbe ne ravna s skrb­ nostjo, zahtevano v pravnem prometu 2. zmota, ki bi se ji storilec kaznivega dejanja lahko izognil, ce bi bil dovolj skrben S: izogíbna zmóta nčperiódicni dávek -ega -vka m davek, pri katerem davcni dolg ne nastaja redno, npr. davek na promet nepremicnin, davek na dedišcine in darila nčplácana odsôtnost z déla -e -i -- --ž odsotnost delavca zaradi daljšega izobraže­vanja, osebnih okolišcin, praznovanja brez pravice do nadomestila place S: nčplácani dopúst nčplácani dopúst -ega -a m . nčplácana odsôtnost z déla nčplacevánje preživníne -a --s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ce ne daje preživ-nine za osebo, ki jo je po zakonu dolžna preživljati, ceprav bi to zmogla nčpobráni dávek -ega -vka m davek, ki bi moral biti poravnan, pa ni bil, ker ni bil nikoli izracunan ali ker je bil izracunan, pa N kasneje ni bil poravnan ali izterjan nčpobráni plód -ega -ú m plod, ki še ni locen od glavne stvari S: viséci plód nčpogódbena odškodnínska obvéznost -e -e -i ž . nčposlôvna odškodnínska obvéznost nčpogójna báncna garancíja -e -e -e ž . nčodvísna báncna garancíja nčpogójni akreditív -ega -a m akreditiv, pri katerem enostranska obljuba placila akre­ditivnemu upravicencu nima dodatnih pogojev nčpoklícna imunitéta -e -e ž . procésna imunitéta nčpoklícno oprávljanje fúnkcije -ega -a --s opravljanje funkcije brez sklenjenega službe­nega razmerja nčpôlni délovni cŕs -ega -ega cása m . krájši délovni cŕs nčpopôlna dvódómnost -e -i ž v nekaterih pravnih sistemih dvodomnost, pri kateri ima ena zbornica vecje pristojnosti kot druga, zlasti v zakonodajnem postopku nčpopôlna ponúdba -e -e ž ponudba, ki ne izpolnjuje narocnikovih pogojev nčpopôlna posvojítev -e -tve ž v nekaterih pravnih sistemih posvojitev na podlagi razvezljive pogodbe, pri kateri otrok ni popolnoma izlocen iz rodbine svojih bioloških staršev niti popolnoma vkljucen v rodbino posvojitelja nčpopôlna pritôžba -e -e ž pritožba, ki nima sestavin, ki so potrebne, da se lahko obravnava, npr. ni podpisana ali iz nje ni razvidno, na katero odlocbo se nanaša nčpopôlna ugotovítev dejánskega stánja -e -tve -- --ž ugotovitev dejanskega stanja, pri kateri sodišce ali upravni organ ne ugotovi vseh dejstev, ki so pomembna za odlocitev nčpopôlni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pravica nastane že pred njegovo izdajo in se lahko prenese brez listine nčpopôlno disjunktívno vprašánje -ega -ega -a s disjunktivno vprašanje, ki zaslišancu ponuja dva alternativna odgovora in ne dopušca drugih mogocih odgovorov nčpopôlno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, s katerim se lahko odlocba izpodbija samo glede pravnih vprašanj ali samo glede dejanskih vprašanj nčposéstna zastávna pravíca -e -e -e ž zastavna pravica na premicnini, pri kateri zastavljena premicnina ni izrocena v nepo­sredno posest zastavnemu upniku niti ni izrocena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premicnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj nčposéstno stvárno jámstvo -ega -ega -a s jamstvo, ki ga imetniku terjatve daje pravica na stvari, npr. hipoteka ali pridržek lastnin­ske pravice, in pri katerem imetnik terjatve stvari, na kateri ima neko stvarno pravico, nima v posesti nčposlôvna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ne nastane s pravnim poslom, ampak s povzro-citvijo škode, z neupraviceno obogatitvijo ali s poslovodstvom brez narocila nčposlôvna odškodnínska obvéznost -e -e -i ž obveznost povrniti škodo, ki nastane oškodovancu, ki z oškodovalcem ni v poslovnem razmerju S: delíktna odškodnín-ska obvéznost, nčpogódbena odškodnínska obvéznost, obvéznost ex delicto nčposlôvna škóda -e -e ž škoda, ki nastane s civilnim deliktom in povzroci neposlovno odškodninsko obveznost nčposrédna demokracíja -e -e ž politicni sistem, ki temelji na neposrednem sodelova­nju državljanov pri izvrševanju oblasti, npr. z referendumom, ljudsko iniciativo, zborom obcanov S: diréktna demokracíja nčposrédna diskriminácija -e -e ž diskrimi­nacija posameznika, ki je zaradi dolocene osebne okolišcine deležen ocitno manj ugodnega obravnavanja kot druge osebe v enakem ali podobnem položaju S: diréktna diskriminácija nčposrédna izvršba otrôkovih stíkov -e -e -- --ž izvršitev sodne odlocbe, s katero so doloceni otrokovi stiki, z odvzemom otroka osebi, pri kateri je otrok S: diréktna izvršba otrôkovih stíkov nčposrédna izvršljívost -e -i ž 1. lastnost sodne odlocbe, upravne odlocbe ali druge izvršljivelistine, npr. notarskega zapisa, da je na njeni podlagi mogoce dovoliti izvršbo ne glede na možnost njenega izpodbijanja s pravnimi sredstvi 2. v pravu EU lastnost sodne odlocbe, izdane v eni državi clanici Eu, da je na njeni podlagi mogoce dovoliti izvršbo v drugih državah clanicah Eu brez preizkusa pogojev za njeno priznanje 3. v pravu EU in mednarodnem pravu lastnost mednarodnih sporazumov, da so v pravnih sistemih držav pogodbenic poratifikaciji izvršljivi, ne da bi se za to zahteval sprejem izvedbene zakonodaje nčposrédna obtóžnica -e -e ž . obtóžnica brez preiskáve nčposrédna posést -e -i ž dejansko izvrševanje posesti na stvari S: dejánska posést nčposrédna progresíja -e -e ž davcna progre­sija, pri kateri je že iz zakona razvidno, da je višja davcna osnova obdavcena po višji zakonski davcni stopnji nčposrédna škóda -e -e ž škoda, pri kateri je škodljiva posledica v neposredni vzrocni zvezi s škodnim dogodkom S: diréktna škóda nčposrédna tôžba -e -e ž v pravu EU tožba, predvsem privilegiranih vlagateljev, zoper državo clanico Eu ali institucijo Eu, vložena neposredno pri Sodišcu Eu S: diréktna tôžba (2) nčposrédna volílna pravíca -e -e -e ž pravica volivca, da neposredno voli clane pred­stavniškega telesa ali nosilce druge voljene funkcije S: diréktna volílna pravíca nčposrédna vzrócnost -e -i ž vzrocnost, pri kateri dolocen dejavnik samostojno povzroci doloceno posledico, npr. izguba dohodka zaradi izgube službe S: diréktna vzrócnost nčposrédne volítve -ih volítev ž mn. volitve, na katerih volivec sam izbira med kandidati za clane predstavniškega telesa ali nosilce druge voljene funkcije S: diréktne volítve nčposrédni dávek -ega -vka m davek, ki bremeni dohodke ali premoženje zavezanca za davek, npr. dohodnina, davek na nepre­micnine S: diréktni dávek nčposrédni dokŕz -ega -áza m dokaz, iz katerega izhaja dejstvo, ki je pomembno za odlocitev, zaradi cesar dodatno logicno sklepanje ni potrebno S: diréktni dokŕz nčposrédni poséstnik -ega -a m posestnik, ki sam izvršuje posest na stvari S: dejánski poséstnik nčposrédni ucínek -ega -nka m v pravu EU ucinek mednarodnega pravnega akta ali pravnega N akta Eu, na podlagi katerega posamezniki iz tega akta crpajo v nacionalnem pravnem sistemu iztožljive pravice ali obveznosti nčposrédni zastópnik -ega -a m zastopnik, ki nastopa v imenu in na racun zastopanega, ki s tem neposredno pridobi pravice in obve­znosti S: diréktni zastópnik nčposrédno dokázno srédstvo -ega -ega -a s dokazno sredstvo, s pomocjo katerega sodnik ali uradna oseba ugotavlja pravno pomembna dejstva z osebnim zaznavanjem, npr. z ogledom nčposrédno izvájanje dokázov -ega -a --s izvajanje dokazov pred sodnikom ali uradno osebo, ki vodi postopek ali izda odlocbo nčposrédno izvršljívi notárski zapís -- -ega -ega -a m notarski zapis, v katerem dolžnik pristane, da lahko upnik na njegovi podlagi ob zapadlosti terjatve predlaga izvršbo nčposrédno srédstvo sporócanja -ega -a --s tehnicno sredstvo, ki omogoca prenos izjave od pošiljatelja do prejemnika brez sodelova­nja tretje osebe nčposrédno ucinkujóce procésno dejánje -- -ega -ega -a s procesno dejanje stranke, katerega ucinki nastopijo s trenutkom, ko ga stranka opravi, npr. umik tožbe nčposrédno zastópanje -ega -a s zastopanje, pri katerem zastopnik nastopa v imenu in na racun zastopanega, ki s tem neposredno pridobi pravice in obveznosti S: diréktno zastópanje nčpoštęna pogájanja -ih pogájanj s mn. pogajanja, pri katerih stranka nima namena skleniti pogodbe ali ta namen opusti brez utemeljenega razloga nčpoštęna poslôvna práksa -e -e -e ž ravnanje podjetja v razmerju do potrošni­kov, ki je v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti in izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo ekonomsko obnašanje potrošnikov, zaradi cesar je prepovedano nčpoštęni najdítelj -ega -a m najditelj, ki pozna lastnika najdene stvari ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravicena do prevzema stvari, pa je o tem ne obvesti nčpoštęni poséstnik -ega -a m . nčdobrovérni poséstnik N nčpotrjeni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, ki ni potrjen s strani konfirmne banke nčpotróšna stvár -e -í ž stvar, ki se porabi ali unici šele po dolgotrajnejši uporabi nčpovézani poslánec -ega -nca m poslanec, ki ni clan nobene poslanske skupine nčpráva denárna obvéznost -e -e -i ž denarna obveznost, katere predmet je denar kot do­locena kolicina bankovcev ali kovancev, pri cemer se dolgujejo prav ti bankovci ali kovanci, npr. zaradi numizmaticne vrednosti nčpráva obnôva postópka -e -e --ž 1. v kazenskem procesnem pravu izredno, nedevo­lutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se spremeni pravnomocna sodba v odlocbi o kazni brez ponovitve kazenskega postopka 2. v upravnem procesnem pravu izredno pravno sredstvo, s katerim se spremeni dokoncna upravna odlocba zaradi novih dejstev in novih dokazov, nastalih po njeni izdaji nčpráva stvárna slúžnost -e -e -i ž služnost, ustanovljena v korist dolocene osebe, ki je po svoji vsebini stvarna služnost S: nčpravílna slúžnost, servitus irregularis nčpráva zastáva -e -e ž zastava, pri kateri postane zastavni upnik lastnik nadomestnih zastavljenih stvari in vrne enako kolicino enakovrstnih stvari, ko preneha dolg, zavarovan z zastavo teh stvari S: nčprístna zastáva, pignus irregulare nčprávdna zadéva -e -e ž zadeva, za katero zakon doloca, da se obravnava v neprav­dnem postopku nčprávdni postópek -ega -pka m civilni sodni postopek, v katerem sodišce odloca o dolocenih osebnih in premoženjskih razmerjih, npr. o odvzemu poslovne sposob­nosti, odvzemu in podaljšanju roditeljske pravice, dedovanju, ureditvi razmerij med solastniki, ureditvi meje, dolocitvi nujne poti nčprávi opozicíjski rázlog -ega -ega -óga m . impugnacíjski rázlog nčprávi opozicíjski ugôvor -ega -ega -a m . impugnacíjski ugôvor nčprávi rók -ega -a m rok, ki je dolocen sodišcu za opravo procesnega dejanja, npr. za izdajo sodne odlocbe nčprávi užítek -ega -tka m užitek, katerega pred-met so potrošne stvari S: quasi ususfructus nčpravícna obdavcítev -e -tve ž . nčsoraz­mérna obdavcítev nčpravílna izpolnítev -e -tve ž izpolnitev, ki ne ustreza dogovoru strank, zaradi cesar pred­stavlja kršitev obveznosti nčpravílna slúžnost -e -i ž . nčpráva stvárna slúžnost nčpravílna ugotovítev dejánskega stánja -e -tve -- --ž ugotovitev dejanskega stanja, pri kateri sodišce ali upravni organ odlocilna dejstva ugotovi napacno S: zmótna ugoto­vítev dejánskega stánja nčpravílna uporába materiálnega práva -e -e -- --ž . napácna uporába materiálnega práva nčprávo opustítveno kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s kaznivo dejanje, izvršeno tako, da storilec ne izpolni svojega dolžnega ravnanja, ki izhaja iz prepovedujocega pravnega pravila nčprávo podkupovánje -ega -a s podkupo­vanje uradne osebe ali javnega uslužbenca, da izvrši dejanje, ki bi ga tudi sicer moral izvršiti, ali da ne izvrši dejanja, ki ga tudi sicer ne sme izvršiti nčprávo priposestvovánje lastnínske pravíce -ega -a -- --s do leta 2003 . izrédno pripose­ stvovánje lastnínske pravíce nčprávo priposestvovánje slúžnosti -ega -a --s . izrédno priposestvovánje slúžnosti nčpreferenciálni trgovínski sporazúm -ega -ega -a m trgovinski sporazum med državami ali gospodarskimi skupnostmi, ki ureja dostop do trga ali pravila obravnave na trgu, ne da bi partnerje sporazuma postavljal v posebno ugoden ali prednostni položaj nčprekínjena posést -e -i ž kontinuirano izvr­ševanje posesti brez vmesne izgube posesti nčpreklicljívo procésno dejánje -ega -ega -a s procesno dejanje, ki ima neposreden ucinek, zaradi cesar ga ni mogoce preklicati nčpreklícni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, ki ga banka ne more preklicati nčpremakljívost sodníka -i --ž nacelo, da sodnika ni mogoce prestaviti s sodniškega mesta na drugo sodniško mesto brez njegovegasoglasja S: nčpremestljívost sodníka nčpremestljívost sodníka -i --ž . nčpremak­ljívost sodníka nčpremícna stvár -e -í ž . nčpremicnína nčpremicnína -e ž prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavi­nami, npr. stavbami S: nčpremícna stvár nčpremicnínska evidénca -e -e ž uradna evidenca, v kateri so zbrani z zakonom doloceni podatki o posameznih vrstah nepremicnin, npr. zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremicnin, državna meja, register prostorskih enot nčpremicnínska izvršba -e -e ž . izvršba na nčpremicníne nčpremicnínski trg -ega -a m trg, na katerem potekajo procesi nakupa, prodaje, najema, oddaje, nacrtovanja, gradnje in evidentiranja nepremicnin nčpremicnínsko právo -ega -a s pravo, ki ureja razlicne oblike pravnega položaja nepremic­nin, npr. zemljiškoknjižno pravo, prostorsko nacrtovanje, promet z nepremicninami, urejanje prostora nčpremícno premožęnje -ega -a s premoženje, ki ga sestavljajo nepremicnine nčpremožęnjska pravíca -e -e ž pravica, ki ni prenosljiva in njene vrednosti ni možno izraziti v denarju nčpremožęnjska škóda -e -e ž škoda, ki nastane zaradi posega v posameznikovo osebnost ali posega v ugled pravne osebe in za katero se prizna denarna odškodnina, npr. telesne bolecine, duševne bolecine, strah S: nčgmôtna škóda, nčmateriálna škóda nčpremožęnjski spňr -ega spôra m spor, v katerem sodišce odloca o nepremoženjskem zahtevku nčpremožęnjski zahtévek -ega -vka m zahtevek, ki ga ni mogoce izraziti v denarju, npr. zahtevek za razvezo zakonske zveze nčprenosljíva pravíca -e -e ž pravica, ki je ni mogoce prenesti na drugega, npr. pravica do pokojnine nčprenosljívi vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pravice iz vrednostnega papirja upravicenec ne more prenesti na drugo osebo ali na novega upra-vicenca nčpreskrbljęni otrňk -ega -ôka m otrok, ki je brez sredstev za preživljanje nčpreskrbljęni zakónec -ega -nca m zakonec, ki je brez sredstev za preživljanje in brez svoje krivde nezaposlen nčpricakována inflácija -e -e ž v ekonomiji inflacija, ki je gospodarski subjekti ne prica­kujejo in izzove zacasen dvig realne gospo-N darske aktivnosti nčpridobítna dejávnost -e -i ž dejavnost, katere cilj ni ustvarjanje dobicka, ampak temelji na socialni funkciji vkljucevanja in združevanja clanov z istim interesom S: nčprofítna dejávnost nčpridobítna organizácija -e -e ž organizacija, katere cilj ni ustvarjanje dobicka, ampak temelji na prostovoljnosti delovanja in skuša z izdelki ter storitvami zadovoljevati potrebe razlicnih interesnih skupin S: nčprofítna organizácija nčprijávljena obrt -e -í ž obrt, pri kateri obrtnik obrtno dejavnost opravlja brez regi­stracije nčprimérna ponúdba -e -e ž ponudba, ki ne izpolnjuje narocnikovih pogojev o predmetu pogodbe nčprimérni poskús kaznívega dejánja -ega -a -- --m poskus izvršitve kaznivega dejanja, pri katerem z danim sredstvom ali proti danemu predmetu ali osebi tudi kdo drug, ki je bolj spreten, ne bi mogel izvršiti kaznivega dejanja nčprimérni prędmet napáda -ega -éta --m stvar ali oseba, proti kateri se brez uspeha poskuša izvršiti kaznivo dejanje, ker to iz objektivnih razlogov ni mogoce, npr. poskus ropa osebe, ki nima denarja nčpriposestljíva pravíca -e -e ž pravica, ki je ni mogoce priposestvovati, npr. negativna služnost nčprístna hrámba -e -e ž 1. hramba, katere predmet so nadomestne stvari in jih shra­njevalec lahko porabi, vrniti pa mora enako kolicino stvari iste vrste 2. . nčprístna shranjeválna pogódba nčprístna posést -e -i ž . viciózna posést nčprístna shranjeválna pogódba -e -e -e ž pogodba o izrocitvi nadomestne stvari v hrambo s pravico, da jo shranjevalec lahko porabi, in zavezo, da vrne enako kolicino stvari iste vrste S: depositum irregulare, nčprístna hrámba (2) nčprístna solidárnost -e -i ž solidarna obveznost, pri kateri vec dolžnikov dolguje isto izpolnitev iz razlicnih pravnih naslovov nčprístna zastáva -e -e ž . nčpráva zastáva nčprístna zmóta -e -e ž . zmóta v izjávi nčprístni cék -ega -a m cek, pri katerem oseba, N ki je na ceku podpisana, ni pravi trasant nčprístni depozít -ega -a m depozit serijskih vrednostnih papirjev, ki jih deponent ne shranjuje loceno, ampak jih lahko pomeša, depozitarju pa je dolžan vrniti isto kolicino istovrstnih vrednostnih papirjev nčprístni poséstnik -ega -a m . viciózni poséstnik nčprístno poslovódstvo -ega -a s opravljanje tujega posla z namenom, da dosežene koristi poslovodja brez narocila zadrži zase nčpristránsko sodíšce -ega -a s sodišce, katerega ravnanja in videz ne vzbujajo dvoma, da bi bilo vnaprej naklonjeno eni od strank in bi zato sprejemalo nepravilne ali nezakonite odlocitve nčpristránsko sójenje -ega -a s sojenje, pri katerem sodišce nobene od strank ne obravnava ugodneje ali slabše od druge in ne ustvarja takšnega videza nčprištévni storílec kaznívega dejánja -ega -lca -- --m storilec, ki v casu izvršitve kaznivega dejanja ne more razumeti pomena svojega dejanja ali ne more imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti nčprištévnost -i ž psihicno stanje storilca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, v katerem zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni sposoben razumeti pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svojega ravnanja, kar je razlog za izkljucitev njegove krivde nčprivilegírani vlagátelj -ega -a m v pravu EU fizicna ali pravna oseba kot posameznik, ki lahko pri Sodišcu Eu neposredno vloži nicnostno tožbo le ob izpolnjevanju posebnih pogojev nčpriznána terjátev -e -tve ž . prerékana terjátev nčproduktívno délo -ega -a s v ekonomiji delo, ki ustvarja dobrine, ki jih neka družba ni pripravljena šteti za proizvode nčprofítna dejávnost -e -i ž . nčpridobítna dejávnost nčprofítna najemnína -e -e ž najemnina, ki lastniku neprofitnega najemnega stanovanja ne prinaša dobicka nčprofítna organizácija -e -e ž . nčpridobítna organizácija nčprofítno najémno stanovánje -ega -ega -a s stanovanje, ki je z javnim razpisom dodeljeno v najem upravicencem v slabšem dohodkovnem in premoženjskem položaju, zato najemodajalec ne oddaja v najem z namenom pridobivanja dobicka, pri cemer imajo prednost npr. družine z vec otroki ali z manjšim številom zaposlenih, mladi, invalidi, žrtve nasilja v družini S: do leta 2003 sociálno stanovánje nčprostovóljno zdrávljenje -ega -a s v medicin­skem pravu zdravljenje, s katerim pacient ne soglaša ali v katerega ne želi privoliti, vendar ga tudi aktivno ne preprecuje nčrazdeljęna skúpna stvár -e -e -í ž stvar, ki je v skupni lastnini in ni razdeljena med posamezne lastnike nčrazdélna hipotéka -e -e ž . skúpna hipotéka nčrazdélna obvéznost -e -i ž . solidárna obvéznost nčrazdélna odgovórnost -e -i ž . solidárna odgovórnost nčrazdélno jámstvo -ega -a s . solidárno jámstvo nčrazdélno poróštvo -ega -a s . solidárno poróštvo nčrazsódnost -i ž nesposobnost subjekta, da razume pomen svojih dejanj in njihovih posledic, zaradi cesar je poslovno in deliktno nesposoben nčregistrírano podjétje -ega -a s podjetje, ki je ustanovljeno, a še ni registrirano nčresnícni trasánt -ega -a m oseba, ki je na ceku podpisana kot trasant, podpisal pa jo je nekdo drug nčréšeni spís -ega -a m spis, na podlagi katerega pristojni organ še ni sprejel odlocitve nčrojęni otrňk -ega -ôka m otrok v telesu matere, ki mu je priznan poseben pravni položaj, kadar gre za njegove koristi, zlasti glede dedovanja S: nasciturus nčrubljíva stvár -e -í ž stvar, ki je po zakonu izvzeta iz izvršbe in izvršba nanjo ni dopustna nčsamostójna pritôžba -e -e ž pritožba zoper sodno ali upravno odlocbo, ki jo je mogoce vložiti le skupaj s pritožbo zoper koncno odlocbo nčsamostójna ustanôva -e -e ž oporociteljevo razpolaganje s premoženjem v neki dolocen, trajni namen, vendar pri tem ni ustanovljena pravna oseba, ki bi iz naklonjenega premo­ženja ta namen uresnicevala nčsamostójni ugôvor -ega -a m materialno­pravni ugovor, ki ga lahko tožena stranka uveljavi le v povezavi s tožbo, npr. da pravica tožece stranke sploh ni nastala ali da je ugasnila nčsamostójno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki ga ni mogoce vložiti loceno, ampak le skupaj s pravnim sredstvom zoper koncno odlocbo nčsámouprávno obmócje -ega -a s v medna­rodnem pravu obmocje, ki še ni doseglo samouprave in ga upravlja neka država ali mednarodna organizacija, npr. skrbniško ozemlje, kolonija nčsistemizírano délovno mésto -ega -ega -a s 1. obcasno ali zacasno delo, ki se ne prikazuje kot organizacijska enota orga­nizacijsko opredeljenega in urejenega delovnega procesa v posebnem splošnem aktu 2. delovno mesto, ki ni prikazano v posebnem splošnem aktu delodajalca nčskládna grádnja -e -e ž gradnja objekta ali uporaba že zgrajenega objekta v nasprotju s pogoji, dolocenimi v gradbenem dovoljenju nčsklénjena pártnerska zvéza -e -e -e ž dejanska življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki ima enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost z zakonsko dolocenimi izjemami nčsmíselni pogňj -ega -ója m pogoj, ki je sam s seboj v nasprotju S: perpléksni pogňj nčsorazmérna obdavcítev -e -tve ž obdav-citev, ki ni sorazmerno razporejena med davcnimi zavezanci S: nčpravícna obdavcítev nčsorazmérni stróšek -ega -ška m pricako­vani ali nepricakovani strošek, ki v daljšem casovnem obdobju kontinuirano bremeni fizicno ali pravno osebo ali pomembno zmanjšuje vrednost premoženja nčsporazúm -a m nezavedno neskladje med voljo in izjavo volje strank, pri cemer sta stranki prepricani, da se strinjata S: disénz nčsporazúmna razvéza zakónske zvéze -e -e -- --ž razveza zakonske zveze zaradi njene nevzdržnosti s tožbo za razvezo zakonske zveze nčsprejemljíva ponúdba -e -e ž ponudba, katere cena presega narocnikova sredstva N nčspremenjęna reprodúkcija -e -e ž v ekonomiji . enostávna reprodúkcija nčspremenljívi dél pláce -ega -a --m del place, ki je odvisen od zahtevnosti dela, za katero delavec sklene pogodbo o zaposlitvi S: fíksni dél pláce nčsuspenzívno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki ne odloži izvršljivosti sodne ali upravne odlocbe, npr. revizija nčškodljívi prehňd -ega -óda m v mednarodnem pravu . pravíca do nčškodljívega prehóda nčškodljívo razkrítje izúma -ega -a --s razkritje izuma javnosti pred vložitvijo patentne prijave, ki ne prepreci podelitve patenta nčtelésni prędmet -ega -éta m predmet, ki ga ni mogoce prijeti, pravica ali produkt clovekovega duhovnega ustvarjanja in ki praviloma nima lastnosti stvari, razen razlicnih oblik energije in valovanja, ki jih clovek lahko obvladuje nčterminírana obvéznost -e -i ž obveznost, za katero ni dolocen izpolnitveni rok néto dobícek -- -cka m v ekonomiji dobicek, ki je razlika med celotnim poslovnim izidom in obracunanimi davki S: císti dobícek néto dohódek -- -dka m v ekonomiji dohodek, pri katerem so že upoštevani davki in odbitki S: císti dohódek néto domáci proizvňd -- -ega -óda m K: NDP v ekonomiji bruto domaci proizvod, zmanjšan za amortizacijo S: císti domáci proizvňd néto investicíjski ucínek -- -ega -nka m v ekonomiji povecanje proizvoda brez upošte­vanja prispevka proizvodnega faktorja zemlja, proizvodnega faktorja delo in proizvodnega faktorja izumiteljstvo, izzvano z vlaganjem dodatnega kapitala néto nacionálni dohódek -- -ega -dka m v ekonomiji . néto nacionálni proizvňd néto nacionálni proizvňd -- -ega -óda m K: NNP v ekonomiji bruto nacionalni proizvod, od katerega se odšteje amortizacija S: néto národni proizvňd, néto národni dohódek, néto nacionálni dohódek, NND néto nalóžba -- -e ž v ekonomiji . císta nalóžba néto národni dohódek -- -ega -dka m v ekonomiji . néto nacionálni proizvňd néto národni proizvňd -- -ega -óda m N v ekonomiji . néto nacionálni proizvňd néto pláca -- -e ž placa, ki jo mesecno dobi delavec za svoje delo po obracunu akontacije dohodnine in prispevkov za socialna zavaro­vanja S: císta pláca néto proizvňd -- -óda m v ekonomiji bruto proizvod, od katerega je odšteta amortizacija S: císti proizvňd nčtrájna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, katere koristno vrednost je mogoce uporabljati kratek cas ali pa se iznici ob enkratni uporabi nčtrájna potróšna dobrína -e -e -e ž v ekonomiji potrošna dobrina, katere koristna vrednost se iznici ob enkratni uporabi nčuníjsko blagó -ega -á s blago, ki ni v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem obmocju, ali blago, ki je bilo uvoženo iz držav, ki niso del carinskega ozemlja, in ni bilo sprošceno v prosti promet nčupravícena obogatítev -e -tve ž premik premoženja od ene osebe k drugi brez pravne podlage ali s poznejšim odpadom pravne podlage, zaradi cesar nastane obveznost vrnitve S: nčupravícena pridobítev nčupravícena obsôdba -e -e ž kazenska sodba, s katero je bil obsojenec pravno-mocno spoznan za krivega, vendar je bil kasneje v zvezi z izrednim pravnim sredstvom kazenski postopek ustavljen ali je bila izrecena zavrnilna sodba, oprostilna sodba ali pa je bil obtožni akt zavržen nčupravícena odsôtnost z déla -e -i -- --ž odsotnost delavca z dela brez upravicenega razloga, kar predstavlja kršitev pogodbenih ali drugih delavcevih obveznosti nčupravícena pridobítev -e -tve ž . nčupravícena obogatítev nčupravícena proizvódnja in promčt z drógami -e -e -- -éta -- -- kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki neupraviceno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugace neupraviceno daje v promet rastline ali substance, ki so opredeljene kot prepovedane droge nčupravíceni pripňr -ega -ôra m pripor obdol­ženca, za katerega se izkaže, da zanj ni bilo pravne podlage ali pa se je postopek za obdolženca ugodno koncal nčupravíceni zastópnik -ega -a m . zastópnik brez pooblastíla nčupravíceno diskriminatórni pogňj -- -ega -ója m pogoj, ki v nasprotju s pravno priznanimi interesi javnega narocnika daje prednost dolocenemu ponudniku ali dolocenim ponudnikom nčupravíceno diskriminatórno merílo -- -ega -a s merilo, ki v nasprotju s pravno priznanimi interesi javnega narocnika daje prednost dolocenemu ponudniku ali dolocenim ponudnikom nčupravíceno zastópanje -ega -a s . zastópanje brez pooblastíla nčurádna izjáva -e -e ž izjava, ki jo organ ali državni funkcionar poda brez namena, da bi jo šteli za njegovo uradno stališce nčurádno precíšceno besedílo -ega -ega -a s precišceno besedilo splošnega pravnega akta, ki ni potrjeno kot pravno zavezujoce nčuspélo napeljevánje -ega -a s neuspešno vplivanje na posameznika, npr. s prigovar­janjem, prepricevanjem, da izvrši kaznivo dejanje nčutemeljęna pritôžba -e -e ž pritožba, za katero višje sodišce ali višji upravni organ ugotovi, da pritožbene navedbe niso uteme­ljene, niti niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti nčutemeljęni odvzčm prostósti -ega -éma --m odvzem prostosti osumljencu zaradi napake ali nezakonitega dela pristojnega organa nevárna dejávnost -e -i ž dejavnost, ki po svoji naravi in nacinu izvajanja predstavlja vecjo možnost za nastanek škode, npr. delo na višini nevárna grádnja -e -e ž gradnja, ki se izvaja ter ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolico nevárna stvár -e -í ž stvar, ki zaradi svojih lastnosti, položaja, kraja ali nacina uporabe predstavlja vecjo možnost za nastanek škode nevárno délo -ega -a s delo, pri katerem je delavec izpostavljen možnosti nastanka poškodb pri delu ali poklicnim boleznim nevárno srédstvo -ega -a s stvar, s katero se lahko izvrši težje kaznivo dejanje nevárnost -i ž 1. okolišcina, na podlagi katere se doloci nosilec bremena škode 2. v zavaroval­nem pravu . ríziko nevárnost nakljúcnega unícenja ali poško­dovánja -i -- -- -- --ž . prehňd nevárnosti nevárnost pri délu -i -- --ž okolišcina, ki pomeni tveganje za zdravje delavca in jo mora delodajalec z ustreznim ukrepom omejiti na dopustno raven nevárnostni dogódek -ega -dka m . zavaroválni primér nčveljávna glasôvnica -e -e ž glasovnica, pri kateri ni mogoce ugotoviti volje volivca nčveljávna oporóka -e -e ž oporoka, za katero je ugotovljeno, da je nicna ali je bila uspešno izpodbijana pred sodišcem S: in testamentum ruptum, naknádno razveljávljena oporóka nčveljávna pogódba -e -e ž pogodba, pri kateri manjka vsaj ena bistvena sestavina ali lastnost, zaradi cesar je nicna ali izpodbojna nčveljávna zakónska zvéza -e -e -e ž . nčobstojéca zakónska zvéza nčvéstno zdrávljenje -ega -a s . malomárno zdrávljenje nčviciózno pridobljęna posést -- -e -i ž . prístna posést nčvládna organizácija -e -e ž praviloma nepridobitna pravna oseba zasebnega prava, ki jo ustanovijo zasebnopravne osebe in je neodvisna od drugih oseb ter ni organizi­rana kot politicna stranka, verska skupnost, sindikat ali zbornica nčvpoklícani kapitál -ega -a m pravna obveznost vplacila kapitalskega deleža v gospodarsko družbo na poziv poslovodstva družbe nevtrálna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki se v oboroženem spopadu ne vkljuci v oboroženi boj, zaradi cesar ima pravico, da ni napadena, in hkrati dolžnost ohranjanja nevtralnosti do vseh strani v tem spopadu nevtrálni báncni pôsel -ega -ega -sla m v ekonomiji bancni posel, v katerem banka ni niti dolžnik niti upnik nevtrálni denár -ega -ja m v ekonomiji denar, ki vpliva le na nominalne, ne pa na realne spremenljivke nevtrálnost -i ž v mednarodnem pravu politika države, da ne sodeluje v oboroženih spopadih nevtrálnostno právo -ega -a s v mednarodnem pravu pravo, ki ureja pravice in obveznosti nevtralnih držav v oboroženem spopadu in odnos držav v oboroženem spopadu do nevtralnih držav N nčvzdržnost zakónske zvéze -i -- --ž stanje trajne porušenosti odnosov med zakoncema v zakonski zvezi, zaradi katerega je mogoce zahtevati razvezo s tožbo, npr. zaradi neskla­dnosti znacajev, neprimernega ravnanja, varanja newyorško právo -ega -a [njujórško] s v mednarodnem pravu mednarodno humani­tarno pravo, ki ureja prepovedi in omejitve uporabe orožja v oboroženih spopadih nčzakoníta posést -e -i ž posest, ki ni nastala na pravnem temelju, ki je podlaga za prido­bitev lastninske pravice nčzakoníti lňv -ega lôva m kaznivo dejanje, ki ga storilec izvrši z lovom brez dovoljenja, z lovom na prepovedan nacin ali z lovom živali, katerih lov je prepovedan S: dívji lňv, krivolňv nčzakoníti ribolňv -ega -ôva m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba z ribolovom na prepove­dan nacin ali s prepovedanim sredstvom, npr. z razstrelivom, elektriko, omamnim sredstvom S: dívji ribolňv nčzakoníti vstňp -ega vstópa m vstop osebe v državo brez dovoljenja ali z izogibanjem mejnemu nadzoru nčzakoníto posredovánje -ega -a s ravnanje, s katerim oseba za nagrado izkoristi svoj uradni ali družbeni položaj in omogoci, da se opravi ali ne opravi kako uradno dejanje nčzakonodájni ákt -ega -a m v pravu EU pravni akt, ki ga sprejme pristojna institucija Eu, praviloma Evropska komisija, s katerim dopolni ali spremeni nebistvene sestavine zakonodajnega akta ali poskrbi za njegovo enotno izvajanje nčzakrívljena zmóta -e -e ž zmota stranke, ki pri sklenitvi pogodbe ravna s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu nčzamenljívi bánkovec -ega -vca m v ekonomiji bankovec, ki ga ni mogoce zamenjati za blagovni denar S: nčzamenljívi papírnati denár nčzamenljívi papírnati denár -ega -ega -ja m v ekonomiji . nčzamenljívi bánkovec nčzaposlęna oséba -e -e ž oseba brez zaposlitve ali samozaposlitve, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe nčzaposljívost -i ž lastnost osebe, ki jo ugotovi pristojni organ, da tudi po morebitni zapo- N slitveni rehabilitaciji ne more dobiti zapo­slitve, zaradi cesar se ji ponudijo posebni programi socialne vkljucenosti nčzasédeno sistemizírano délovno mésto -ega -ega -ega -a s sistemizirano delovno mesto, za katero ni sklenjene pogodbe o zaposlitvi S: prôsto délovno mésto nčzastarljíva pravíca -e -e ž pravica, ki jo je kljub preteku dolocenega casa, ki navadno povzroci nezmožnost njenega pravnega varstva, mogoce uveljavljati nčzastarljívo kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, za katero pravica države do njegovega pregona s casom ne ugasne nčzaúpnica -e ž odlocitev zakonodajnega organa, da vlada ali posamezni minister ne uživa vec njegovega zaupanja nčzavarována terjátev -e -tve ž terjatev upnika, ki ni zavarovana z locitveno pravico v insolvencnem postopku nčzavéstna malomárnost -e -i ž malomar­nost, pri kateri se storilec ne zaveda, da lahko nastane prepovedana ali škodljiva posledica, ceprav bi se po okolišcinah ali po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati S: negligentia nčzaželęna oséba -e -e ž v mednarodnem pravu clan diplomatskega predstavništva, ki ga država sprejemnica zaradi poslabšanja odnosov z državo pošiljateljico ali zaradi neprimernega vedenja razglasi za nezaže­lenega in mu ne priznava vec statusa clana diplomatskega predstavništva in s tem privi­legijev in imunitet S: persona non grata nčzdružljívost fúnkcij -i --ž prepoved hkratnega opravljanja dveh ali vec funkcij ali funkcije s pridobitno dejavnostjo S: ěnkompatibílnost fúnkcij nezgóda pri délu -e -- --ž nepredviden dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v casu opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroci poškodbo delavca nezgódno zavarovánje -ega -a s osebno zava­rovanje, pri katerem je zavarovalni primer smrt ali invalidnost kot posledica nezgode nčzmóžnost za délo -i -- --ž socialni primer izgube dohodka, ce jo povzroci bolezen, poškodba, poškodba pri delu, poklicna bolezen, materinstvo, invalidnost ali starost nčznáni ávtor -ega -ja m avtor, ki ga ni mogoce identificirati z osebnimi podatki nčznáni dédic -ega -a m dedic, katerega iden­titete zapušcinsko sodišce ne pozna, zato uvede oklicni postopek nčznáni lastník -ega -a m lastnik stvari, katerega identiteta ni poznana nčznáni stárš -ega -a m oseba, katere oceto­vstvo ali materinstvo pravno ni doloceno neznátna drúžbena nevárnost -e -e -i ž do leta 2008 razlog za izkljucitev protipravnosti dejanja, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja, pri cemer je njegova nevarnost za družbo majhna neznátna napáka -e -e ž napaka, ki je v mejah obicajnih odstopanj in se v poslovnem prometu navadno dopušca neznátna škodljíva poslédica kaznívega dejánja -e -e -e -- --ž škodljiva posledica tako majhnega pomena, da je ob izpolnitvi še drugih pogojev ta okolišcina lahko razlog, da se ne vodi kazenski postopek zoper storilca kaznivega dejanja nícna pogódba -e -e ž pogodba, ki je zaradi nasprotja z ustavo, prisilnimi predpisi, moralnimi naceli ali nespoštovanja oblicno­sti nedopustna, zaradi cesar nima pravnih ucinkov nícni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki je zaradi nasprotja z ustavo, prisilnimi predpisi, moralnimi naceli ali nespoštovanja oblicnosti nedopusten, zaradi cesar nima pravnih ucinkov nícnost -i ž neveljavnost pravnega posla ali odlocbe zaradi nasprotovanja ustavi, prisilnim predpisom, moralnim nacelom ali zaradi nespoštovanja oblicnosti, ki jo ugotovi pristojno sodišce ali upravni organ na predlog ali po uradni dolžnosti S: absolútna nčveljávnost nícnostna tôžba -e -e ž v pravu EU tožba na razveljavitev pravnega akta institucije Eu ali drugega organa Eu, vložena pri Sodišcu Eu nícnostni rázlog -ega -óga m napaka pravnega posla ali odlocbe, zaradi cesar se lahko uveljavlja njuna nicnost nikógaršnja stvár -e -í ž stvar, ki še ni imela lastnika, ali stvar, ki jo je lastnik opustil S: res nullius nikógaršnje ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, ki ne pripada nobeni državi S: terra nullius NND -ja [enendé] m krat. v ekonomiji . néto nacio­nálni proizvňd NNP -ja [enenpé] m krat. v ekonomiji . néto nacio­nálni proizvňd nôcni délavec -ega -vca m delavec, ki dela ponoci vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega casa ali ki dela ponoci vsaj tretjino polnega letnega delovnega casa in ima zato pravico do posebnega varstva nôcno délo -ega -a s delo med 23. uro in 6. uro naslednjega dne ali pri izmenskem delu cas osmih nepretrganih ur med 22. uro in 7. uro naslednjega dne, ki ga praviloma ne smejo opravljati delavke med nosecnostjo ali z majhnim otrokom ali delavci v primerih, dolocenih z zakonom nomenklatúra poklícev -e --ž sistema-ticno urejen razvid poklicev s seznamom poklicnih standardov znotraj poklicnih podrocij, npr. izobraževanja, umetnosti, poslovanja, uprave, racunalništva nominálna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki je dolocena na trgu in iz katere ni izlocen vpliv spremembe cen nominálna pňdkapitalizácija -e -e ž položaj, ko družba namesto lastnega kapitala uporablja tuji kapital, s cimer si zagotovi ugodnejšo davcno obravnavo nominálna ustáva -e -e ž ustava, ki formalno velja, v družbeni praksi pa se ne uporablja nominálna vrédnost délnice -e -i --ž . nominálni znések délnice nominálna vrédnost -e -i ž 1. v ekonomiji vrednost, izražena v denarju 2. v ekonomiji vrednost, navedena na kovancu, bankovcu ali vrednostnem papirju nominálni dávek na premožęnje -ega -vka -- --m davek na premoženje, katerega vir za placilo ni obdavceno premoženje, temvec drugo premoženje ali viri davcnega zavezanca nominálni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji število enot ene valute, potrebnih za eno enoto druge valute nominálni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, izražen v denarnem znesku v tekocih cenah nominálni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek, izražen v denarnem znesku v N tekocih cenah nominálni znések délnice -ega -ska --m vrednost delnice, ki nastane, ce se osnovni kapital delniške družbe deli s številom izdanih delnic, in se mora glasiti najmanj na en evro ali njegov veckratnik S: nominálna vrédnost délnice nominatio auctoris -- -- [nominácijo a.któris] (lat.) . imenovánje prédnika nominátna pogódba -e -e ž pogodba, ki je kot poseben pogodbeni tip urejena v zakonu ali je kot poseben pogodbeni tip uveljavljena v teoriji S: iménska pogódba nominátni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, katerega poimenovanje je doloceno z zakonom nominírani pňdizvajálec -ega -lca m v javnem narocanju podizvajalec, ki je naveden že v ponudbi za sklenitev pogodbe o javnem narocilu nomotéhnika -e ž veda o metodicnih, struk­turnih in jezikovnih vidikih pripravljanja besedila pravnih predpisov non-paper -- [nônpęjper] (ang.) v mednarodnem pravu najmanj uraden nacin zapisa uradnega ustnega razgovora med predstavniki držav na navadnem papirju, brez pošiljatelja, naslovnika, datuma, podpisa o kakem zelo delikatnem vprašanju, o katerem se ne želi dokoncno izreci in v katerem je zadeva pojasnjena na neobvezen nacin non-refoulement -- [nónrefulmá] (fr.) . nacęlo nčvrácanja nórma nčposrédne uporábe -e -- --ž v mednarodnem zasebnem pravu pravno pravilo, ki vsebinsko ureja doloceno vprašanje ob izkljucitvi kolizijskega prava S: zakonodájni rezervát normálna céna -e -e ž v ekonomiji cena, ki se oblikuje v popolni konkurenci normálna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, pri kateri se, ce se dohodek poveca za dolocen odstotek, povpraševana kolicina poveca za enako ali manj kot dolocen odstotek normálna tęmeljna crta -e -e -e ž v mednarodnem pravu . tęmeljna crta normálni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dohodek, ki ga dobijo proizvodni faktorji v popolni konkurenci normativísticna teoríja o krívdi -e -e -- --ž N teorija, po kateri se storilcu kaznivega dejanja ocita, da ni spoštoval pravnih pravil, po katerih bi se moral in mogel ravnati S: normatívno pojmovánje krívde normatívna ustáva -e -e ž ustava, ki formalno velja in se njene norme v družbeni praksi spoštujejo in uresnicujejo normatívni dél kolektívne pogódbe -ega -a -- --m del kolektivne pogodbe, v katerem so dolocene pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz delovnih razmerij normatívni právni ákt -ega -ega -a m . právni ákt normatívno pojmovánje krívde -ega -a --s . normativísticna teoríja o krívdi normíranje déla -a --s dolocanje obsega dela, ki naj bi ga delavec opravil v nekem casovnem obdobju, npr. izdelal doloceno število izdelkov, obravnaval doloceno število primerov ali zadev nosílec dolžnósti -lca --m oseba, ki je dolžna ravnati v skladu z doloceno dolžnostjo nosílec fúnkcije -lca --m oseba, ki je pristojna za opravljanje dolocene funkcije nosílec jávnega pooblastíla -lca -- --m pravni subjekt izven državne ali obcinske uprave, pooblašcen za izvajanje javnih nalog, ki nastopa v razmerju do naslovnikov norm v enakem položaju kot pooblastitelj, npr. agencija za energijo, center za socialno delo, notar S: izvrševálec jávnega pooblastíla nosílec oblastí -lca --m oseba ali organ, pristojen za izvrševanje dolocenih oblastnih nalog nosílec patęnta -lca --m . imétnik patęnta nosílec pravíc -lca --m oseba ali skupina oseb, katerih interes ali upravicenje sta pravno zavarovana S: imétnik pravíc nóstro akreditív -- -a m akreditiv, ki ga odpre domaci uvoznik v korist tujega akreditivnega upravicenca nóstro garancíja -- -e ž garancija, ki jo banka izda po nalogu za svojega komitenta v korist tujega upravicenca notár -ja m univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki kot oseba javnega zaupanja in na podlagi ministro­vega imenovanja sestavlja uradne listine o pravnih poslih, izjavah volje, pravotvornih dejstvih in opravlja druge z zakonom dolocene naloge notariát -a m javna služba, v okviru katere notar kot oseba javnega zaupanja sestavlja javne listine o pravnih poslih, izjavah volje, pravotvornih dejstvih in opravlja druge z zakonom dolocene naloge notárska hipotéka -e -e ž hipoteka, ustano­vljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notárska hrámba -e -e ž hramba, v katero notar sprejme listine, denar in vrednostne papirje ter jih izroci upravicencu na njegovo zahtevo notárska lístina -e -e ž javna listina, ki jo v predpisani obliki sestavi notar in vkljucuje notarski zapis, notarsko potrdilo in notarski zapisnik notárska oporóka -e -e ž oporoka, ki je sesta­vljena v obliki notarskega zapisa po ustni ali pisni izjavi oporocitelja notárska prodája -e -e ž prodaja zastavljene nepremicnine zaradi uveljavitve prednostne poplacilne pravice hipotekarnega upnika, ki jo v njegovem imenu opravi notar notárski pomocník -ega -a m univerzitetni diplomirani pravnik, ki ga imenuje notarska zbornica in lahko pri notarju opravlja vse notarske posle, razen potrjevanja sklepov organov upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb notárski priprávnik -ega -a m univerzitetni diplomirani pravnik, ki se pri notarju uspo­sablja za pridobitev pravice, da opravlja pravniški državni izpit notárski zapís -ega -a m javna listina, ki jo v celoti sestavi notar in potrjuje doloceno vsebino notársko pooblastílo -ega -a s pooblastilo, dano pred notarjem, za zastopanje pri pravnih poslih, za katere se zahteva notarska oblika notársko potrdílo -ega -a s javna listina, s katero notar potrjuje obstoj dejstev notifikácija akreditíva -e --ž 1. obvestilo uporabniku akreditiva, da je banka prevzela akreditivno obveznost 2. v mednarodnem pravu uradno sporocilo države pošiljateljice državi sprejemnici o imenovanju clana diplomat-skega osebja diplomatskega predstavništva notifikácija -e ž 1. uradno obvestilo, navadno pisno, ki ga posreduje pristojna uradna oseba in naslovnika obvešca o nekem dejstvu, sprejeti odlocitvi, nacrtovanem ravnanju ali izpolnitvi dolocene obveznosti 2. v mednarodnem pravu enostranski akt države, s katerim ta uradno obvesti eno ali vec držav, mednarodno organizacijo ali mednarodno skupnost o nekem mednarodnopravno pomembnem dejstvu S: priglasítev (2) notifikácija o pristópu h konvénciji -e -- -- -- --ž v mednarodnem pravu uradno pisno obvestilo depozitarju, da država sprejema obveznosti že veljavne mednarodne pogodbe notifikácija protésta -e --ž 1. obvestilo imetnika menice indosantu in trasantu, da je akcept menice odklonjen ali da je odklonjeno njeno placilo 2. v mednarodnem pravu uradno sporocilo države drugi državi, ki izraža nestrinjanje z njenim ravnanjem in ima dolocene mednarodnopravne posledice notifikacíjska dolžnóst -e -i ž 1. dolžnost obvestiti nasprotno stranko o dolocenem dejstvu 2. v mednarodnem pravu dolžnost države, da druge države obvesti o dolocenem dejstvu, ki je lahko nevarno, npr. o postavitvi morskih min, jedrski nesreci notifikacíjski ákt -ega -a m v mednarodnem pravu nika obvešca o nekem dejstvu, sprejeti odlocitvi, nacrtovanem ravnanju ali izpolni­tvi dolocene obveznosti notifikacíjski postópek -ega -pka m v mednaro­dnem pravu postopek posredovanja uradnega obvestila in odziva nanj, praviloma zaradi seznanitve z mednarodnopravno pomembnim dejstvom ali v primeru notifi­kacije nacrtovanega ravnanja notórna známka -e -e ž nedvomno znana znamka za istovrstno blago ali storitve, za varstvo katere se registracija ne zahteva notórno dęjstvo -ega -a s . splôšno znáno dęjstvo nótranja bonitétna océna -e -e -e ž v ekonomiji bonitetna ocena, ki jo izdela subjekt, na katerega se nanaša nótranja nčodvísnost sodníka -e -i --ž normativna vezanost sodnika le na ustavo, zakon in svojo vest pri sprejemanju sodniških odlocitev nótranja právna praznína -e -e -e ž pravna praznina, ki jo zakonodajalec zaradi nepred­vidljivosti dejanskih stanov ne more izrecno urediti, vendar nakaže, da se pravno pravilo uporabi tudi v izrecno neurejenih, vendar v bistvenem podobnih primerih nótranja ratifikácija -e -e ž v mednarodnem pravu N notranjepravni postopek, s katerim pristojni državni organ, navadno parlament ali vlada, potrdi, da bo država zavezana z mednarodno pogodbo nótranja revizíja -e -e ž revizija znotraj pravne osebe, ki jo izvaja revizijska komisija, ki jo imenuje nadzorni organ te pravne osebe nótranja suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu vrhovna oblast države, iz katere naceloma izvira izkljucna pristojnost urejanja odnosov na njenem ozemlju nótranja vrédnost denárja -e -i --ž v ekonomiji vrednost materiala, iz katerega je narejen denar S: blagôvna vrédnost denárja nótranje môrske vôde -ih -ih vôd ž mn. v medna­rodnem pravu deli morja, ki so s kopnim v posebno tesni zvezi in ležijo med temeljno crto in kopnim, npr. obmocje, ki ga pokriva morska voda med plimo, v casu nizke vode pa je kopno, vode v pristanišcih znotraj crte, ki povezuje najbolj zunaj ležece pristaniške zgradbe, ustja rek, vode znotraj zalivov, uradni akt, navadno pisni, ki ga posreduje morske vode med obalo in ravnimi pristojna uradna oseba, s katerim se naslov-temeljnimi crtami nótranje narocílo -ega -a s pogodba o javnem narocilu ali koncesijska pogodba, ki jo javni narocnik odda notranjemu izvajalcu brez izvedbe postopka oddaje javnega narocila ali oddaje koncesijske pogodbe S: in house narocílo nótranje právo -ega -a s . nacionálno právo nótranje razséljena oséba -- -e -e ž v mednaro­dnem pravu oseba, ki zapusti svoje prebivališce in se preseli znotraj meja svoje države zaradi utemeljenega strahu pred oboroženimi spopadi, splošnim nasiljem ali kršenjem clovekovih pravic nótranji izvajálec -ega -lca m izvajalec javnega narocila, ki ga javni narocnik obvladuje kot svojo lastno službo in je v celoti v njegovi lasti ter vecino dejavnosti opravlja za tega javnega narocnika S: in house izvajálec nótranji trg -ega -a m v pravu EU trg vseh držav clanic Eu s prostim pretokom blaga, prostim pretokom kapitala, prostim gibanjem oseb in svobodo opravljanja storitev S: enôtni trg, skúpni trg nótranji zamík -ega -a m v ekonomiji zamik med šokom in ekonomskopoliticnim ukrepom nôva dęjstva in nôvi dokázi -ih dęjstev -- -ih dokázov dejstva in dokazi, ki jih stranke N navajajo v postopku na prvi stopnji pozneje, kot bi bile to dolžne storiti, ali v pravnih sredstvih S: novôte novácija -e ž . prenovítev novéla právnega ákta -e -- --ž 1. splošni pravni akt, s katerim se spreminja ali dopol­njuje drug, prej sprejet splošni pravni akt 2. . spremémba právnega ákta novóst izúma -i --ž pogoj za pridobitev patenta, po katerem izum ne sme biti del stanja tehnike novôte novôt ž mn. . nôva dęjstva in nôvi dokázi nuda proprietas -- -- [núda próprijetas] (lat.) . gôla lastnínska pravíca nuda spes -- -- [núda spés] (lat.) . gôla náda nújna cesíja -e -e ž odstop terjatve, ki jo stranki nalaga zakon nújna delegácija -e -e ž prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišce, kadar noben sodnik dolocenega sodišca, ki je pristojno za odlocanje, zaradi izlocitve ali varovanja videza nepristranskosti ne more postopati nújna gestíja -e -e ž opravljanje tujega posla, ki ga ni mogoce odložiti, ker bi sicer nastala škoda nújna medicínska pomóc -e -e -í ž v medicinskem pravu neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprecitev nepopravljivega ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nújna pót -e -í ž stvarna služnost, ki jo ustanovi sodišce in s katero doloci uporabo poti za nepremicnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški S: zasílna pót nújni dédic -ega -a m zakoniti dedic, ki mu po kogentnih dolocbah zakona pripada del zapušcine, cetudi ga je zapustnik v oporoki ali z nekaterimi neodplacnimi razpolaganji za casa življenja prezrl nújni délež -ega -a m del zapušcine, ki pripada posameznemu nujnemu dedicu, npr. ena polovica zakonitega dednega deleža zakoncu ali otroku zapustnika nújni pogňj -ega -ója m gotovo dejstvo, ki casovno opredeljuje nastop pravnih posledic nújni postópek -ega -pka m . nújni zakonodájni postópek nújni ukrčp -ega -épa m ukrep, potreben za zavarovanje javnega interesa, zlasti življenja in zdravja ljudi, javne varnosti, javnega reda in miru ali premoženja vecje vrednosti nújni zakonodájni postópek -ega -ega -pka m poenostavljen zakonodajni postopek, ki je krajši od rednega postopka in namenjen nujnim primerom, npr. obrambi države ali odpravljanju posledic naravnih nesrec S: nújni postópek nújno dedovánje -ega -a s dedovanje z zakonom dolocenih zapustnikovih nujnih dedicev nújno preiskoválno dejánje -ega -ega -a s preiskovalno dejanje, ki se zaradi nevarnosti, da ga kasneje ne bi bilo mogoce izvesti ali pa bi bila njegova izvedba pomembno otežena, izvede v predkazenskem postopku, s cimer se omogoci kasnejše dokazovanje nújno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku enotno sosporništvo, pri katerem so sosporniki po materialnem pravu tako tesno povezani, da lahko s stvarmi ali pravicami upravljajo in razpolagajo le skupaj, zaradi cesar morajo vsi skupaj nastopati v pravdi nújno sňstorílstvo -ega -a s izvrševanje kaznivega dejanja, ki predpostavlja vec storilcev, npr. oborožen upor nulifikácija -e ž v nekaterih pravnih sistemih pravica države v konfederaciji, da odrece pravno zavezujoco naravo aktu konfederalnih organov nullum crimen, nulla poena sine lege praevia -- -- -- -- -- -- -- [núlum krímen núla péna síne lége prévija] m (lat.) . nacęlo zakonítosti (5) nunciatúra -e ž v mednarodnem pravu diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža núncij -a m v mednarodnem pravu naziv vodje diplomatskega predstavništva Svetega sedeža prvega razreda nupturičnt -ęnta m . bodóci zakónec O obálna držáva -e -e ž država, katere del ozemlja sestavlja tudi morski prostor, npr. notranje morske vode, teritorialno morje obálna plôvba -e -e ž plovba po obalnem morju med pristanišci iste države obálno mórje -ega -a s deli morja, ki tvorijo notranje morske vode in teritorialno morje države obárvani naklčp -ega -épa m direktni naklep, pri katerem storilec protipravnega dejanja ravna s posebnim namenom, za kar je predpisana višja kazen S: dolus coloratus, kvalificírani naklčp óbca porába -e -e ž v ekonomiji . splôšna porába óbca upráva -e -e ž podrocje izvrševanja upravnih nalog, ki ne sodi v kak drug resor ali upravno podrocje obcásna obvéznost -e -i ž obveznost, ki se izpolnjuje v dolocenih rokih, npr. renta, preživnina obcásno in zacásno délo -ega -- -ega -a s 1. delo, ki se opravlja na podlagi podjemne pogodbe in za katero je znacilno, da se glede na delovni proces ne opravlja kot stalno in nepretrgano delo, temvec le dolocen krajši cas ali od casa do casa S: honorárno délo 2. delo na podlagi pogodbe o opravljanju zacasnega ali obcasnega dela, na podlagi katere se vzpostavi posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravicencem, navadno upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja S: honorárno délo óbcina -e ž temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki se ustanovi za naselje ali vec med seboj povezanih naselij za urejanje lokalnih zadev javnega pomena, povezanih s skupnim življenjem obcínska táksa -e -e ž taksa, ki jo sme na podlagi zakona z odlokom predpisati obcina za financiranje nalog iz lastne izvirne pristoj­nosti, npr. taksa za uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev obcínska upráva -e -e ž en organ ali vec organov obcine ali organ vec obcin, ki izvaja upravne naloge v obcinski pristojnosti obcínski dávek -ega -vka m . lokálni dávek (1) obcínski orgán -ega -a m . orgán samouprávne lokálne skúpnosti obcínski podróbni prostórski nacrt -ega -ega -ega -a m prostorski akt, s katerim se podrob-O neje nacrtuje prostorska ureditev v obcini, npr. ureditev lokalnega pomena zaradi posledic naravnih ali drugih nesrec, ki ni dolocena v obcinskem prostorskem nacrtu, vsebuje pa npr. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo obcínski pravobranílec -ega -lca m uradnik, ki je zaposlen v obcinski ali medobcinski upravi in opravlja naloge obcinskega pravobranilstva obcínski prostórski nacrt -ega -ega -a m prostorski akt, s katerim se dolocijo cilji in izhodišca prostorskega razvoja obcine, nacr­tujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter dolocijo pogoji umešcanja objektov v prostor, kar je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja obcínski svčt -ega svéta m predstavniški organ v obcini, ki opravlja vlogo pravodajne veje oblasti na ravni obcine obcínski svétnik -ega -a m clan predstavni­škega organa v obcini obcínsko podjétje -ega -a s javno podjetje, nad katerim obcinska oblast neposredno ali posredno izvaja prevladujoc vpliv obcínsko pravobranílstvo -ega -a s organ obcinske uprave, medobcinske uprave ali samostojni organ, ki zastopa obcino ali vec obcin ter obcinske organe ali organizacije v položaju stranke v sodnih in upravnih postopkih óbcna sęja vrhôvnega sodíšca -e -e -- --ž organ, ki ga sestavljajo vsi sodniki vrhovnega sodišca, pristojen za sprejemanje pravnih mnenj in odlocanje o drugih zadevah, dolocenih z zakonom obcutljívi osébni podátek -ega -ega -tka m osebni podatek, ki razkriva posameznikove najbolj zasebne okolišcine, npr. njegovo zdravstveno stanje, rasno ali narodnostno pripadnost, politicno ali versko prepricanje, spolno življenje, zato uživa višjo stopnjo pravnega varstva od osebnih podatkov obdavcítev po katástru -tve -- --ž obdavci­tev, pri kateri se davcna osnova izracuna z uporabo podatkov iz katastra, npr. katastrski dohodek obdavcítev skupíne -tve --ž v nekaterih pravnih sistemih . skupínska obdavcítev O obdavcítev -tve ž 1. sprejetje materialnih davcnih predpisov, ki zavezancem nalagajo placilo davkov 2. pravna dejanja davcnega organa ali davcnega zavezanca v primeru samoobdavcitve obdavcljívi dohódek -ega -dka m v ekonomiji dohodek, ki se uporablja za odmero davkov obdeloválno kmetíjsko zemljíšce -ega -ega -a s kmetijsko zemljišce, ki je v obcinskem prostorskem aktu in zemljiškem katastru ne glede na dejansko rabo oznaceno kot njiva, vrt, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, hmeljišce ali travnik obdôlženec -nca m oseba, zoper katero tece sodna preiskava ali je zoper njo vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba obdolžílna príca -e -e ž . obremenílna príca obdolžílni prędlog -ega -óga m predlog za zacetek postopka o prekršku, ki ga prekr­škovni organ vloži na sodišce, ker za njegovo obravnavo po zakonodaji ni pristojen obicáj -a m razširjeno in ponavljajoce se ravnanje, ki traja daljše casovno obdobje, zaradi cesar se pri clanih skupnosti oblikuje obcutek, da je takšno ravnanje obvezno obicájna céna -e -e ž cena, ki se navadno zaracunava za istovrstno stvar ali storitev obicájna kakôvost -e -i ž kakovost, ki se navadno zagotavlja pri istovrstnih stvareh ali storitvah obicájna lastnóst stvarí -e -i --ž lastnost, ki jo stvar praviloma ima obicájna provizíja -e -e ž provizija, ki se navadno zaracunava za istovrstno storitev obicájna rába -e -e ž kakovost, ki omogoca uporabo stvari za namene, ki so obicajni obicájna skrbnost -e -i ž skrbnost, s katero ravna povprecen clovek obicájna vecína -e -e ž vecina, ki se praviloma zahteva za sprejem odlocitev kolegijskega ali volilnega telesa, npr. sprejem odlocitve z vecino opredeljenih glasov navzocih poslancev v državnem zboru, kadar ni z ustavo ali zakonom predpisana drugacna vecina obicájno darílo -ega -a s darilo, ki ustreza premoženjskemu stanju darovalca obicájno mánjše darílo -ega -ega -a s privilegi­rano darilo, ki se podari ob posebnih prilo­žnostih, npr. rojstnih dnevih, obletnicah, in ki po vrednosti ustreza navadam in življenj-skim razmeram darovalca in obdarjenca obicájno právo -ega -a s celota vedenjskih pravil in nacel, ki zaradi svoje ustaljenosti veljajo za pravno zavezujoca obicájno prebivalíšce -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu navezna okolišcina, ki doloca, da se uporabi pravo tiste države, kjer posa­meznik obicajno biva obíd zakóna -a --m . izigrávanje zakóna obiter dictum -- -- [óbiter díktum] (lat.) del obrazložitve, v katerem so pojasnjeni nekateri dodatni razlogi, ki sami po sebi niso odlocilni za izrek odlocbe v konkretnem primeru objáva predpísov -e --ž uradno dejanje, s katerim postane pravni predpis dostopen javnosti v uradnem glasilu S: publikácija predpísov objáva sôdbe -e -e ž 1. ukrep, s katerim se sodba, ki se poleg izrecene kazenske sankcije izrece storilcu kaznivega dejanja, sporoci javnosti 2. javna seznanitev z odlocbo ali sklepom ustavnega sodišca v uradnem glasilu, na spletni strani ali v zbirki odlocb objáva uprávne odlócbe -e -- --ž ukrep, s katerim se odlocitev sporoci ne le strankam v postopku, ampak tudi tretjim osebam za zašcito njihovih pravic, npr. objava inšpek­cijske odlocbe o zacasnem zaprtju gostin­skega lokala na njegovih vratih objékt -a m stavba, povezana s tlemi, ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih mate-rialov, skupaj z vgrajenimi napeljavami in tehnološkimi napravami objékt kaznívega dejánja -a -- --m dobrina, ki je varovana s posameznim kaznivim dejanjem, npr. življenje se varuje s kaznivim dejanjem uboja objékt mednárodnega práva -a -- --m v medna­rodnem pravu prostor, na katerem velja dolocen mednarodnopravni režim, npr. morje, zrak, vesolje, mednarodne reke objektívna identitéta obtôžbe in sôdbe -e -e -- -- --ž identiteta obtožbe in sodbe glede dejanja, ki je predmet obtožbe objektívna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija, po kateri je dejanje kaznivo, ce so ne glede na krivdo storilca izpolnjeni vsi njegovi objektivni znaki objektívna koncépcija posésti -e -e --ž koncep­cija posesti, po kateri je posestnik stvari tisti, kiima dejansko oblast nad stvarjo, ni pa mu treba imeti tudi volje imeti stvar za svojo objektívna koneksitéta -e -e ž . objektívna zvéznost objektívna kumulácija -e -e ž 1. uveljavljanje vec tožbenih zahtevkov zoper isto toženo stranko v isti pravdi S: kopícenje zahtévkov, združevánje zahtévkov 2. združeno reševanje vec upravnih zadev, vezanih na isti predmet postopka objektívna nčmóžnost izpolnítve -e -i --ž nemožnost, da katerakoli oseba izpolni obveznost objektívna novôta -e -e ž 1. dejstvo, ki nastane po trenutku, na katerega se nanaša pravnomoc­nost sodne odlocbe, to je po koncu obravnave na prvi stopnji, in dokaz za dokazovanje tega dejstva 2. dejstvo, ki nastane po izdaji upravne odlocbe, in dokaz za dokazovanje tega dejstva objektívna odgovórnost -e -i ž odgovornost, pri kateri je oškodovalec dolžan povrniti škodo, tudi ce ni kriv objektívna políticna odgovórnost -e -e -i ž odgovornost nosilca politicne funkcije za ravnanje svojih podrejenih objektívna spremémba tôžbe -e -e --ž sprememba tožbe tako, da tožeca stranka poviša tožbeni zahtevek, uveljavlja nov tožbeni zahtevek poleg obstojecega ali spremeni istovetnost tožbenega zahtevka objektívna zvéznost -e -i ž dejstvo, da je v istem postopku vec obdolžencev zaradi enega kaznivega dejanja S: objektívna koneksitéta objektívni pogňj kaznívosti -ega -ója --m pogoj, pri katerem je kaznivost dejanja vezana na nastanek dolocene posledice, npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzrocitve prometne nesrece iz malomarnosti objektívni rók -ega -a m rok, ki tece od nastopa dogodka, ki je po zakonu dolocen za zacetek teka roka objektívni uprávni spňr -ega -ega spôra m upravni spor, namenjen zašciti objektivne zakonitosti in celovitosti pravnega sistema in ne le subjektivnih pravic posameznih oseb objektívni zastarálni rók -ega -ega -a m rok, O ki tece od trenutka, ko nastopi doloceno pravno dejstvo objektívno in razúmno utemeljęno razli­kovánje -- -- -- -ega -a s drugacna obravnava posameznika z doloceno osebno okoli-šcino v primerjavi z osebami v enakem ali podobnem položaju, ki temelji na stvarnih in racionalnih razlogih, legitimnem cilju, uporabljena sredstva pa so sorazmerna objektívno néto nacęlo -ega -- -a s nacelo, po katerem se pri izracunu davcne osnove od obdavcenih prihodkov in prejemkov odštejejo dejanski ali normirani odhodki in izdatki, ki so potrebni za pridobivanje obdavcenih prihodkov in prejemkov objektívno-subjektívna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija, po kateri je kaznivo dejanje tisto, ki je kot takšno objektivno prepoznavno zaradi njegove dolocenosti v zakonu in za katero je storilec kriv objéktni dávek -ega -vka m davek, ki upošteva le predmet obdavcitve, ne pa osebnih znacilnosti in okolišcin davcnega zavezanca S: reálni dávek oblástni ákt -ega -a m akt, s katerim upravni ali drug državni organ neodvisno od volje strank ali drugih udeležencev izvršuje svoje pristojnosti S: acta iure imperii oblástno omejevánje konkurénce -ega -a --s omejevanje tržne konkurence, ki jo izvaja oblast z oblastnimi akti, npr. s predpisi, odlocbami ali s komercialnimi akti oblástnost -i ž lastnost pravnih razmerij, da pristojni organ brez pogajanj in dogovora z naslovnikom norme enostransko sprejme odlocitev na temelju zakona in v njegovih mejah S: avtoritárnost oblícna izjáva vólje -e -e --ž volja, izjavljena na predpisan nacin, npr. pisno, pred notarjem oblícni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, za veljavnost katerega zakonodaja ali pogodbeni stranki zahtevata doloceno obliko S: formálni právni pôsel oblícni predpís -ega -a m predpis, ki je sprejet ali objavljen v predpisani obliki oblícnost -i ž lastnost pravnega posla, da je veljaven samo v obliki, ki jo doloca zakon ali se o njej dogovorita stranki O obligácija -e ž zaveza dolžnika na podlagi pravil obligacijskega prava, da je upniku dolžan kaj dati, storiti, opustiti ali dopustiti S: obvéznost obligacíjska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se urejajo obligacijska razmerja S: obligacíjskoprávna pogódba, obvéznostna pogódba obligacíjska pravíca -e -e ž pravica upnika obligacijskega razmerja, da od dolžnika zahteva neko storitev, dajatev, opustitev ali dopustitev S: obvéznostna pravíca obligacíjski dél kolektívne pogódbe -ega -a -- --m del kolektivne pogodbe, ki doloca medsebojne pravice in obveznosti pogodbe­nih strank obligacíjski právni pôsel -ega -ega -sla m . právni pôsel obligacíjskega práva obligacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, na katerem je zapisana obligacijska pravica, npr. cek, menica, obveznica S: obvéznostni vrédnostni papír obligacíjsko právo -ega -a s del civilnega prava, ki ureja obligacijska razmerja med prirejenimi subjekti S: obvéznostno právo obligacíjsko razmérje -ega -a s pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je sestavljeno iz dolžnikove zaveze, da mora upniku nekaj dati, storiti, dopustiti ali opustiti, in upnikove pravice, da uveljavlja izpolnitev te zaveze S: obvéznostno razmérje obligacíjskoprávna pogódba -e -e ž . obliga­cíjska pogódba obligatórna formálna obrámba -e -e -e ž . obvézna formálna obrámba obligatórni preklíc pogójne obsôdbe -ega -a -- --m . obvézni preklíc pogójne obsôdbe obligatórni premožęnjski režím -ega -ega -a m . kogéntni premožęnjski režím obligatórni referéndum -ega -a m . obvézni referéndum obligatórno zaslíšanje -ega -a s . obvézno zaslíšanje oblíka -e ž predpisan ali dogovorjen izraz volje in druge formalne okolišcine, ki morajo biti podane za pravno veljavnost dolocenega pravnega akta, npr. sodelovanje pric pri sklenitvi zakonske zveze oblikoválna odlócba -e -e ž odlocba, s katero se ustanovi, ukine ali spremeni obstojece pravno razmerje S: konstitutívna odlócba oblikoválna pravíca -e -e ž pravica stranke, da z enostransko izjavo volje povzroci nastanek, spremembo ali prenehanje pravnega razmerja oblikoválna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce ustanovi, ukine ali spremeni neko pravno razmerje, npr. razveže zakonsko zvezo S: konstitutívna sôdba oblikoválna tôžba -e -e ž tožba, s katero tožeca stranka zahteva ustanovitev, preoblikovanje ali ukinitev pravnega razmerja, npr. razvezo zakonske zveze S: konstitutívna tôžba oblikoválna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero se ustanovi, ukine ali spremeni obstojeca pravica, obveznost ali drugo pravno razmerje, npr. gradbeno dovo­ljenje, odmerna odlocba S: konstitutívna uprávna odlócba oblikoválni ucínek vpísa -ega -nka --m ucinek, s katerim se stvarna pravica na nepremicnini pridobi, omeji ali preneha s trenutkom vpisa S: konstitutívni ucínek vpísa obljúba -e ž v mednarodnem pravu enostranski akt države, ki izraža zavezo k dolocenemu ravnanju in ima dolocene mednarodno­pravne posledice obljúba obdôlženca, da ne bo zapústil prebivalíšca -e -- -- -- -- -- --ž omejevalni ukrep, ki se naloži begosumnemu obdol­žencu, s katerim se mu prepove, da bi brezdovoljenja sodišca zamenjal svoje bivališce, ali se od njega zahteva zaveza, da se ne bo skrival obmęjna policíja -e -e ž državni organ, ki izvajamejni nadzor, zlasti za preprecevanje nezako­nitega vstopa ali tihotapljenja blaga v državo obmęjna régija -e -e ž regija na meji države, ki neposredno meji na sosednjo državo obmęjni délavec -ega -vca m zaposlena ali samozaposlena oseba, ki dela v drugi državi, kot prebiva, in se dnevno ali vsaj enkrat tedensko vraca v državo prebivanja S: cezmęjni délovni migránt obmęjni pás -ega -ú m v mednarodnem pravu del državnega ozemlja na kopnem, rekah, jezerih in morju, katerega širino opredeli država v svoji zakonodaji obmęjni sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba med sosednjimi državami, s katero se uredijo odnosi ob meji obmęjno obmócje -ega -a s obmocje ob zunanji meji države, vcasih s posebnim varnostnim režimom za izvajanje mejnega nadzora ali pa s posebnim upravnim režimom za lajšanje dnevne migracije prek meje S: obmęjno ozémlje obmęjno ozémlje -ega -a s . obmęjno obmócje obmócje prôste trgovíne -a -- --s v ekonomiji obmocje, katerega clanice v medsebojni trgovini ne uporabljajo uvoznih dajatev ali kolicinskih omejitev S: obmócje svobôdne trgovíne obmócje svobôde, várnosti in pravíce -a -- -­-- --s v pravu EU obmocje, na katerem velja celota ukrepov Eu pri urejanju prostega gibanja,varnostne politike in zagotavljanja pravnega varstva v okviru pravnega sistema Eu obmócje svobôdne trgovíne -a -- --s v ekonomiji . obmócje prôste trgovíne obnášanje storílca po izvršęnem kaznívem dejánju -a -- -- -- -- --s odnos storilca do izvršenega kaznivega dejanja in do žrtve, ki ga sodišce upošteva pri odmeri kazni, npr. poprava škode, kesanje obnavljálna pravícnost -e -i ž pravicnost, zlasti v okviru kaznovalnega prava, ki teži k razrešitvi spora z neposrednim dogovar­janjem med storilcem in žrtvijo kaznivega dejanja S: restoratívna pravícnost obnôva -e ž v ekonomiji sredstva, ki so potrebna, da se ohranijo nespremenjene delovne sposobnosti proizvodnega sredstva obnôva męje -e --ž nova oznacitev sicer ugoto­vljene meje, ker obstaja nevarnost, da bi meja postala popolnoma nespoznavna ali je že postala nespoznavna, npr. zaradi odstra­nitve ali poškodovanja mejnih znamenj, ali ce lastnik meni, da mejnik ni postavljen v skladu s katastrskimi podatki o meji obnôva postópka -e --ž izredno, nedevolu­tivno in nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim se ponovi že pravnomocno koncan sodni postopek ali dokoncno koncan upravni postopek in nadomesti prej izdana odlocba z novo odlocbo S: práva obnôva postópka obnôva zemljíške knjíge -e -- --ž do leta 2003 posebni zemljiškoknjižni postopek za odpravo vecjega neskladja med podatki, vpisanimi v zemljiško knjigo, in dejanskim stanjem, ki ga ni mogoce odpraviti z rednim postopkom obnovítvena nalóžba -e -e ž v ekonomiji naložba, ki je potrebna za obnovo proizvodnih sposobnosti v nespremenjenem obsegu O obnovítveni postópek -ega -pka m postopek, v katerem sodišce ali upravni organ ponovno odloci o zadevi, pri cemer sodišce prej izdano odlocbo razveljavi in jo nadomesti z novo, upravni organ pa prej izdano odlocbo raz­veljavi ali odpravi in jo nadomesti z novo obnovljívi akreditív -ega -a m akreditiv, odprt za dolocen znesek, ki se lahko izplaca veckrat S: revólving akreditív, revólvinški akreditív, rótativni akreditív obogatítvena obvéznost -e -i ž obveznost, ki nastane zaradi neupravicene obogatitve in obogatenega zavezuje, da obogatitev povrne prikrajšanemu S: povracílna obvéznost obogatítvena tôžba -e -e ž tožba, s katero tožeca stranka zahteva, da ji tožena stranka povrne, kar je dobila z neupraviceno obogatitvijo obogatítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim prikrajšana stranka od obogatene stranke zahteva povrnitev prikrajšanja S: povracílni zahtévek oborožęne síle -ih síl ž mn. v mednarodnem pravu organizirane oborožene skupine in enote pod poveljstvom, ki so strani, ki ji pripadajo, v miru in v oboroženem spopadu odgovorne za vodenje svojih podrejenih, tudi ce jih zastopa vlada ali druga oblast, ki je nasprotna stran ne priznava oborožęni róp -ega -a m rop, pri katerem storilec uporabi orožje oborožęni spopŕd -ega -áda m v mednarodnem pravu izvajanje oboroženih aktivnosti med dvema ali vec državami, boj narodno­osvobodilnega gibanja proti kolonialni dominaciji, rasisticnim režimom ali tuji okupaciji, med oboroženimi silami države in uporniško skupino ali skupinami, med uporniškimi skupinami ne glede na to, ali potekajo na ozemlju ene države ali vec držav obracún dávcnega odtegljája -a -- --m pred­pisana pisna vloga, v kateri placnik davka ob izplacilu dohodka ali dobitka izracuna davcni dolg davcnega zavezanca in na podlagi katere je placnik dolžan davek tudi placati obracún prispévkov za sociálno várnost -a -- -- -- --m predpisana pisna vloga, v kateri zavezanec za prispevke zase ali za zavaro­vanca izracuna dolg za placilo prispevkov in ga je na tej podlagi tudi dolžan placati obracúnska vrédnost zapušcíne -e -i --ž O vrednost zapušcine, ki je osnova za izracun nujnih deležev tako, da se vrednosti ciste zapušcine doda vrednost dolocenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za casa življenja obracúnski cék -ega -a m cek, katerega vsota se lahko obracuna v korist cekovnega imetnika, ne sme pa se izplacati S: vírmanski cék obrámba držáve -e --ž vojaško in civilno varovanje nedotakljivosti in celovito­sti državnega ozemlja ter zagotavljanje delovanja oblasti in preskrbe, zašcite in preživetja prebivalstva v vojnem stanju obrámba -e ž procesna dejavnost domnevnega storilca kaznivega dejanja in njegovega zagovornika, da se ugotovijo dejstva, ki ga razbremenjujejo, ovržejo dejstva, ki ga obre­menjujejo, uporabijo zanj najbolj ugodni predpisi in s tem doseže zanj najbolj ugodna odlocitev obrámba z môlkom -e -- --ž obramba domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki se o obtožbi ne želi izjaviti obrámbna polítika -e -e ž politika, ki ureja vprašanja nacionalne in mednarodne varnosti ter delovanje oboroženih sil obrámbna vôjna -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodni oboroženi spopad, v katerem se napadena država na podlagi svoje pravice do samoobrambe brani pred protipravnim napadom druge države obrámbni atašé -ega -ęja m v mednarodnem pravu clan diplomatskega predstavništva nižjega ranga, zadolžen za podrocje obrambe S: vojáški atašé obrámbni prędlog -ega -óga m procesno dejanje obdolženca ali njegovega zago­vornika, s katerim sodišcu v kazenskem postopku predlaga sprejem zanj ugodne odlocitve obrátna hipotéka -e -e ž hipoteka, na podlagi katere posojilojemalec dobi posojilo, posojilodajalec pa je upravicen do vracila posojenega zneska s pripadajocimi obrestmi in stroški šele, ko posojilojemalec preneha uporabljati nepremicnino, ki služi kot zava­rovanje dolga, za svoje primarno prebivališce obrátno hipotekárno posojílo -ega -ega -a s hipotekarno posojilo, namenjeno starejšim posojilojemalcem, ki želijo na podlagi zastavljenega nepremicnega premoženja pridobiti likvidna sredstva, posojilodajalec pa se ob zapadlosti poplaca iz zastavljene nepremicnine obravnáva -e ž faza v postopku sprejemanja predloga zakona ali drugega akta v predstav­niškem organu S: bránje obrazložęno mnęnje -ega -a s 1. v pravu EU mnenje Evropske komisije o ravnanju države clanice Eu in potencialno zahtevanih ukrepih v okviru predsodnega postopka nadzora nad spoštovanjem obveznosti prava Eu 2. v pravu EU mnenje nacionalnega parlamenta z utemeljitvijo ugovora zoper predlagani akt Eu, ce meni, da krši nacelo subsidiarnosti obrazložítev obtóžnega ákta -tve -- --ž sestavina obtožnega akta, v kateri upravi-ceni tožilec navede dejstva, ki se bodo doka­zovala s predlaganimi dokazi, in stališca o navedbah obrambe obrazložítev -tve ž 1. del pravovarstvene odlocbe, npr. sodbe ali upravne odlocbe, v katerem sodišce ali upravni organ navede razloge za svojo odlocitev 2. del predloga zakona, v katerem predlagatelj opiše namen zakona in podrobneje pojasni vsebino clenov obrekovánje -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki z izjavami škodi casti in dobremu imenu druge osebe, ceprav ve, da so njene trditve neresnicne obremenílna príca -e -e ž prica, katere izjava služi kot dokaz v škodo obdolženca v kazenskem postopku S: obdolžílna príca obremenílni dokŕz -ega -áza m dokaz, s katerim se ugotavlja za domnevnega storilca kaznivega dejanja obremenilno dejstvo obremenílno dęjstvo -ega -a s dejstvo, ki je podlaga za odlocitev sodišca ali upravnega organa in je udeležencu, zoper katerega tece postopek, v škodo obremenítev zemljíšca -tve --ž vpis služnosti, zastavne pravice, stavbne pravice, hipoteke, stvarnega bremena, zemljiškega dolga v zemljiško knjigo obremenjęna nčpremicnína -e -e ž nepremic­nina, katere lastninska pravica je obreme­njena z drugo stvarnopravno pravico obrésti obrésti ž mn. 1. nadomestilo za uporabo glavnice 2. v ekonomiji nadomestilo za sode­lovanje kapitala kot proizvodnega faktorja 3. v ekonomiji nadomestilo za odlog potrošnje v prihodnost in za tveganje pri tem obréstna méra -e -e ž v ekonomiji vsota, izražena kot odstotek glavnice, ki jo posojilojemalec placa posojilodajalcu za uporabo njegovih sredstev obréstni kupón -ega -a m del obveznice, s katerim lahko imetnik obveznice zahteva placilo obresti za posamezno obdobje obrnjena diskriminácija -e -e ž 1. diskrimi­nacija pripadnikov vecinskega prebivalstva v prid pripadnikom manjšinske skupnosti 2. v pravu EU diskriminacija lastnih državlja­nov v primerjavi z državljani drugih držav clanic Eu obrnjeno dokázno bręme -ega -ega -éna s zakonsko predviden položaj, v katerem je nosilec dokaznega bremena druga oseba ali organ, kot velja po splošnem pravilu, npr. pri izpodbijanju vsebine javnih listin oseba, ki zatrjuje neresnicnost vsebine listine, v položaju obdolženca pa zaradi pravne domneve, da se lahko ocitkov kaznivega dejanja deloma ali v celoti razbremeni le s predložitvijo dokazov, ki so v korist obdolžencu obróbni pripís -ega -a m . marginálna rubríka obrócna prodája -e -e ž . prodája na obróke obrócno placílo dávka -ega -a --s placilo davka v vec delih brez nevarnosti izvršbe na podlagi odlocbe davcnega organa obrt -í ž trajnejša proizvodna ali storitvena dejavnost fizicnih ali pravnih oseb, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposoblje­nost, ki se opravlja na podlagi individualnih narocil in v manjših serijah obrti podóbna dejávnost -- -e -i ž gospodarska dejavnost, tradicionalno povezana z obrtjo, ki jo kot glavno dejavnost trajno opravlja samostojni podjetnik posameznik ali majhna gospodarska družba obrtna dejávnost -e -i ž gospodarska dejavnost, za opravljanje katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in praviloma rocne vešcine obrtna zbórnica -e -e ž samostojna strokovno--poslovna organizacija, ki združuje obrtnike in skrbi za razvoj obrti obrtni mójster -ega -tra m oseba z mojstrskim izpitom za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti obrtník -a m oseba, ki poklicno opravlja obrtno dejavnost O obrtník kmčt -a kméta m kmet, ki ob kmetijski dejavnosti dopolnilno opravlja tudi obrtno dejavnost obrtno dovoljęnje -ega -a s dokazilo upravnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravlja­nje obrtne dejavnosti obsôdba -e ž sodba sodišca, s katero ugotovi, da je oseba kriva za kaznivo dejanje in ji zato izrece kazensko sankcijo S: obsodílna sôdba obsôdba na podlági indícev -e -- -- --ž . indícna obsôdba obsôdba na pogójno kázen -e -- -- --ž . pogójna obsôdba obsôdba na smrt -e -- --ž v nekaterih pravnih sistemih obsodba, s katero sodišce izrece smrtno kazen obsôdba v odsôtnosti -e -- --ž obsodba, izrecena obdolžencu, ki pri razglasitvi ni navzoc obsodílna sôdba -e -e ž . obsôdba obsójenec na prestájanju kázni -nca -- -- --m oseba med bivanjem v zavodu za prestajanje kazni obsójenec -nca m oseba, za katero je s pravno-mocno sodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovorna za doloceno kaznivo dejanje obstňj právde -ôja --m . litispendénca (1) obstrúkcija -e ž oviranje rednega parlamen­tarnega dela, ki ga navadno izvajajo opozi­cijske stranke, npr. z nesodelovanjem pri delu parlamenta in njegovih delovnih teles, neimenovanjem clanov v delovna telesa obteževálna okólišcina -e -e ž okolišcina, ki vpliva na to, da sodišce storilcu kaznivega dejanja odmeri višjo kazen, npr. stopnja storilceve krivde, prejšnje življenje obsojenca obtócna hitróst króženja denárja -e -i -- --ž v ekonomiji število transakcij denarja v enem letu, ki je kolicnik vseobsežnega proizvoda in kolicine denarja v obtoku obtôžba oškodovánca kot tožílca -e -- -- --ž kazenska obtožba, ki jo v kazenskem postopku zastopa oškodovanec kot tožilec S: subsidiárna obtôžba obtôžba pred ustávnim sodíšcem -e -- -- --ž . ustávna obtôžba obtóženec -nca m oseba, zoper katero je O obtožnica postala pravnomocna obtóžni ákt -ega -a m vloga upravicenega tožilca v kazenskem postopku, ki vsebuje kazensko obtožbo, npr. obtožnica, obtožni predlog, zasebna tožba obtóžni postópek -ega -pka m kazenski postopek, ki poteka pred nepristranskim sodišcem zaradi razrešitve spora med upra­vicenim tožilcem in obdolžencem kot enako­pravnima strankama, njegov osrednji del pa je glavna obravnava S: akuzatórni postópek obtóžni prędlog -ega -óga m obtožni akt, ki ga državni tožilec ali oškodovanec kot tožilec vloži v skrajšanem kazenskem postopku obtóžnica brez preiskáve -e -- --ž obtožnica, ki jo državni tožilec ali oškodovanec kot tožilec vloži, ne da bi bila pred tem opravljena sodna preiskava S: nčposrédna obtóžnica obtóžnica -e ž obtožni akt, ki ga državni tožilec ali oškodovanec kot tožilec vloži v rednem kazenskem postopku obtóžno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem sodišce v kazenskem postopku postopa le na zahtevo upravicenega tožilca S: nacęlo akuzatórnosti obvestílo -a s izjava, ki jo osebe, zlasti osumlje­nec in domnevne price, podajo policiji, ko v predkazenskem postopku zbira informacije zaradi odkrivanja kaznivega dejanja in njegovega storilca obvestílo o jávnem narocílu -a -- -- --s obvestilo javnosti, da javni narocnik kupuje blago, oddaja storitve ali gradnje v postopku javnega narocila obvestílo o napáki -a -- --s obvestilo, v katerem kupec prodajalcu pravocasno sporoci napako stvari, ki jo je odkril obvestílo o právdi -a -- --s . naznanílo spôra obvézna dodátna sestavína fírme -e -e -e --ž sestavina firme, ki oznacuje obliko družbe, npr. d. d., d. o. o. obvézna formálna obrámba -e -e -e ž formalna obramba, o kateri ne odloca domnevni storilec kaznivega dejanja svobodno, ampak mora imeti strokovno pomoc zagovornika S: obligatórna formálna obrámba obvézna kandidátna lísta -e -e -e ž . vézana kandidátna lísta obvézna móc -e -í ž lastnost predpisa, odlocbe ali razlage, da naslovljenca pravno zavezuje obvézna ovádba -e -e ž kazenska ovadba, ki jo je tisti, ki izve za kaznivo dejanje, dolžan vložiti, npr. uradna kazenska ovadba obvézna razlága -e -e ž do leta 2002 . avténticna razlága obvézne rezęrve -ih rezęrv ž mn. v ekonomiji sredstva, ki jih morajo imeti banke pri centralni banki in so izražena kot delež depozitov obvézni preklíc pogójne obsôdbe -ega -a -- --m preklic pogojne obsodbe, ce obsojenec v preizkusni dobi izvrši eno ali vec kaznivih dejanj, za katera je bila izrecena kazen zapora dveh let ali daljša kazen S: obligatórni preklíc pogójne obsôdbe obvézni pripňr -ega -ôra m do leta 1996 pripor, ki se mora odrediti ob utemeljenem sumu storitve težjega kaznivega dejanja obvézni referéndum -ega -a m referendum, za katerega razpis ni potreben predlog, temvec se razpiše na podlagi ustave ali zakona, npr. referendum o ustanovitvi obcine S: obliga­tórni referéndum obvézni sociálni prispévek -ega -ega -vka m . prispévek za sociálno várnost obvéznica -e ž vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo upravicencu dolocenega dne izplacal na njem ali na njegovem kuponu navedeni znesek obvéznica na imé -e -- --ž . iménska obvéznica obvéznica na prinôsnika -e -- --ž . prinôsni­ška obvéznica obvéznica s pravíco do dobícka -e -- -- -- --ž . dividéndna obvéznica obvéznica z ęnkratnim odplacílom -e -- -- --ž obveznica, pri kateri se glavnica ob zapadlosti odplaca v celotnem znesku in v obrokih obvéznica z ópcijo -e -- --ž obveznica, ki upniku iz obveznice poleg njegovih pravic za doloceno ceno v dolocenem roku daje pravico do pridobitve dolocenih vrednostnih papirjev, predvsem delnic, investicijskih kuponov in užitnic obvézniški sklŕd -ega skláda m investicijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v obveznicah obvézno dodátno pokojnínsko zavarovánje -ega -ega -ega -a s . poklícno pokojnínsko zavarovánje obvézno pokojnínsko in invalídsko zavarovánje -ega -ega -- -ega -a s socialno zavarovanje za primer starosti, invalidnosti, telesne okvare v primeru poškodbe pri delu in smrti zavarovanca, delno tudi za primer odvisnosti zavarovanca od oskrbe drugega, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev S: prvi stčber pokojnínskega zavarovánja obvézno psihiátricno zdrávljenje in várstvo v zdrávstvenem zavódu -ega -ega -a -- -a -- -- -- kazenska sankcija, s katero sodišce neprištevnemu ali zmanjšano prištevnemu storilcu kaznivega dejanja naloži, da mora zaradi zdravljenja bivati v psihiatricni bolnišnici obvézno zaslíšanje -ega -a s zaslišanje osebe, zoper katero je vložena zahteva za preiskavo ali ji je odvzeta prostost in je privedena pred preiskovalnega sodnika S: obligatórno zaslíšanje obvézno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, ki je doloceno z zakonom in je v javnem interesu, npr. zavarovanje odgovornosti imetnika motornega vozila za škodo, povzro-ceno drugim, zdravstveno zavarovanje obvézno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s socialno zavarovanje, ki ob nastanku socialnih primerov bolezni in poškodbe ali poklicne bolezni in poškodbe pri delu ali za njihovo preprecevanje zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomockov ter denarnih dajatev, npr. denarno nadomestilo za cas odsotnosti z dela obvéznost ex contractu -i -- -- [eks kontráktu] ž . pogódbena obvéznost obvéznost ex delicto -i -- -- [eks delíkto] ž . nčposlôvna odškodnínska obvéznost obvéznost ex lege -i -- -- [eks lége] ž . zakoníta obvéznost obvéznost -i ž . obligácija obvéznost izrocítve ali sójenja -i -- -- --ž v mednarodnem pravu obveznost države, da osumljenega storitve kaznivega dejanja izroci v sojenje državi, ki to zahteva, ali mu sama sodi pred svojimi sodišci S: aut dedere aut judicare obvéznost prizadévanja -i --ž 1. obveznost, pri kateri se stranka ne zaveže, da bo do- O segla dolocen rezultat, temvec si prizadeva za dolocen cilj, npr. zdravnikova zaveza zdraviti, ne pa ozdraviti bolnika 2. predmet pogodbe o zaposlitvi, ki delavca zavezuje k nudenju svoje delovne aktivnosti delodajalcu obvéznost rezultáta -i --ž obveznost, pri kateri se stranka zaveže, da bo dosegla dolocen rezultat, npr. izdelala dolocen predmet obvéznost z ęnkratno izpolnítvijo -i -- -- --ž obveznost, ki je izpolnjena z enkratnim ravnanjem, npr. izrocitev stvari, placilo kupnine obvéznostna pogódba -e -e ž . obligacíjska pogódba obvéznostna pravíca -e -e ž . obligacíjska pravíca obvéznostni vrédnostni papír -ega -ega -ja m . obligacíjski vrédnostni papír obvéznostno právo -ega -a s . obligacíjsko právo obvéznostno razmérje -ega -a s . obligacíjsko razmérje obvladovánje tvéganj -a --s v ekonomiji proces identifikacije, ocene, kontrole in izogiba­nja, minimiziranja ali odstranitve tveganj S: uprávljanje s tvéganji obvladujóca drúžba -e -e ž družba, ki obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe ali vloženega kapitala, ki presega polovico osnovnega kapitala obvódno poslovánje -ega -a s nacrtna preu­smeritev poslovanja ali financnih tokov na drug obstojeci ali novoustanovljeni gospo­darski subjekt, ki je prepovedana v primeru nelikvidnosti ali prezadolženosti subjekta S: bypass poslovánje obzírni môlk zdravníka -ega -a --m v medicin­skem pravu . zdravníški privilégij occasio legis -- -- [okázijo légis] (lat.) povod za izdajo predpisa océna dávcne osnôve -e -- --ž . cenítev dávcne osnôve ocenjevánje ponúdb -a --s del postopka oddaje javnega narocila, v katerem narocnik preverja izpolnjevanje pogojev in meril pri prejetih ponudbah océtovska právda -e -e ž pravda o ugotavlja­nju ali izpodbijanju ocetovstva S: paterni-O tétna právda océtovski dopúst -ega -a m dopust, do katerega je upravicen oce dolocen cas po rojstvu otroka, namenjen sodelovanju oceta pri negi in varstvu otroka océtovsko nadomestílo -ega -a s nadomestilo place ali dohodka v casu trajanja oceto­vskega dopusta ocítna napáka -e -e ž napaka, ki jo je mogoce ugotoviti z obicajnim pregledom ob prevzemu stvari ocítnostni preizkús -ega -a m preizkus, ki se opravi v postopku registracije patenta in temelji zgolj na preverjanju, ali izum na prvi pogled izpolnjuje pogoje novosti, inventivne ravni in industrijske uporabljivosti ocivídec -dca m prica, ki neki dogodek sama neposredno zazna odbítek -tka m 1. v pravu socialne varnosti znesek, ki se odšteje pri uveljavljanju predcasne pokojnine S: diskónt 2. znesek davka, ki sicer ni placan davcnemu upniku, temvec komu drugemu, npr. dobavitelju v sistemu davka na dodano vrednost, drugi državi v sistemu davka na dohodek, vendar ga davcni upnik na zahtevo davcnega dolžnika šteje kot davek, ki je že placan davcnemu upniku odbítna franšíza -e -e ž pogodbeno dogovor­jeni del škode v odstotkih ali zneskih, ki je zavarovalnica ne placa odcepítev -tve ž v mednarodnem pravu ozemeljska sprememba, ki nastane, ko se del države loci od države predhodnice S: secesíja oddája otrôka v rejníštvo -e -- -- --ž name-stitev otroka, ki zacasno ne more bivati pri svojih starših, v rejniško družino oddája v prevzgójni dóm -e -- -- --ž vzgojni ukrep, s katerim sodišce napoti mladoletnega storilca težjega kaznivega dejanja v ustanovo, specializirano za obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v kateri mora ostati najmanj eno in najvec tri leta oddája v samíco -e -- --ž disciplinska kazen bivanja v samici, ki se sme izreci zaporniku za hujše disciplinske prestopke in lahko traja najvec enaindvajset dni oddája v vzgójni závod -e -- -- --ž vzgojni ukrep, s katerim sodišce napoti mladole­tnega storilca kaznivega dejanja v vzgojni zavod, v katerem mora ostati najmanj šest mesecev in najvec tri leta oddája v závod za usposábljanje -e -- -- -- --ž vzgojni ukrep, s katerim sodišce napoti mladoletnega storilca kaznivega dejanja v ustanovo, specializirano za obravnavo mladoletnih otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, v kateri mora ostati najvec tri leta oddájna teoríja -e -e ž stališce o tem, da se ucinki izjave presojajo glede na trenutek, ko je izjava oddana oderúška pogódba -e -e ž pogodba, pri kateri ena stranka izkoristi stisko ali težko premo­ženjsko stanje druge stranke, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v ocitnem nesorazmerju z lastno obveznostjo odgôvor na obtôžbo -a -- --m procesno dejanje, s katerim se obdolženec na zacetku glavne obravnave opredeli do obtožbe odgôvor na pritôžbo -a -- --m procesno dejanje, s katerim se pritožnikov nasprotnik opredeli do pritožbenih navedb odgôvor na tôžbo -a -- --m procesno dejanje, v katerem se tožena stranka opredeli do tožbenih navedb odgovórna oséba -e -e ž oseba, ki je v odško­dninskem razmerju zavezana povrniti škodo odgovórnost cum viribus hereditatis -i -- -- -- [kum víribus hereditátis] ž odgovor­nost dedica za zapustnikove dolgove zgolj s pravicami, ki tvorijo zapušcino odgovórnost funkcionárja -i --ž dolžnost funkcionarja, da opravlja dolocene naloge, za katerih kršitev se lahko izrecejo pravne ali politicne sankcije, npr. suspenz, prenehanje funkcije odgovórnost iz pravícnosti -i -- --ž 1. odško­dninska odgovornost deliktno nesposobnegaoškodovalca, kadar odškodnine ni moc dobiti od osebe, ki zanj odgovarja, ce to zahtevapravicnost, zlasti premoženjsko stanje oško­dovalca in oškodovanca 2. odškodninska odgovornost staršev mladoletnega otroka, kipovzroci škodo in je ne more povrniti, ce to zahteva pravicnost, zlasti premoženjskostanje staršev in oškodovanca odgovórnost obnôve -i --ž v mednarodnem pravu odgovornost vsake države, tudi mednaro­dne skupnosti kot celote, da skuša obnoviti normalno delovanje države po koncu neke krizne situacije, npr. obnova po oboroženem spopadu odgovórnost právne osébe za kaznívo dejánje -i -- -- -- -- --ž odgovornost, ki se pod zakonsko dolocenimi pogoji uveljavi zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga storilec stori v imenu, na racun ali v korist pravne osebe odgovórnost preprecevánja -i --ž v medna­rodnem pravu odgovornost vsake države, tudi mednarodne skupnosti kot celote, da preprecuje razvoj razmer, ki lahko vodijo v najhujša mednarodna kazniva dejanja, npr. genocid S: odgovórnost prevéncije odgovórnost prevéncije -i --ž v mednarodnem pravu . odgovórnost preprecevánja odgovórnost prevóznika -i --ž odškodnin-ska odgovornost na blagu ali potnikih pri prevozu odgovórnost pro viribus hereditatis -i -- -- -- [pro víribus hereditátis] ž odgovornost dedica za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, a s celotnim dedicevim premoženjem odgovórnost proizvajálca -i --ž neposlovna odškodninska odgovornost proizvajalca za nevarne lastnosti stvari odgovórnost stáršev -i --ž odškodninska odgovornost staršev za škodo, ki jo povzro-cijo njihovi mladoletni otroci odgovórnost ukrépanja -i --ž v mednarodnem pravu odgovornost vsake države, tudi medna­rodne skupnosti kot celote, da ukrepa, ko pride do najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, npr. do genocida odgovórnost ultra vires hereditatis -i -- -- -- [últra víres hereditátis] ž v nekaterih pravnih sistemih neomejena odgovornost dedica za zapustnikove dolgove odgovórnost za drúgega -i -- --ž odškodnin-ska odgovornost za škodo, ki jo povzroci oseba, ki ni deliktno sposobna, npr. nepri­števna oseba, otrok, ali oseba, katere odgo­vornost je izkljucena, npr. delavec odgovórnost za hújšo poslédico -i -- -- --ž odgovornost za posledico kaznivega dejanja, ki je vecja od nameravane, storilcu pa je mogoce za njen nastanek ocitati malomarnost odgovórnost za obstňj terjátve -i -- -- --ž odgovornost odstopnika za resnicnost odstopljene terjatve odgovórnost za solídnost grádbe -i -- -- --ž odgovornost izvajalca, da gradba O nima napak, zaradi katerih ne more služiti svoji funkciji bivanja ali opravljanja dejavnosti odgovórnost za škódo -i -- --ž . odškodnín-ska odgovórnost odgovórnost za zapústnikove dolgôve -i -- -- --ž zavezanost dedica, da poplaca zapu­stnikove dolgove odgovórnost zašcítiti -i --ž v mednarodnem pravu odgovornost vsake države in mednarodne skupnosti kot celote, da prepreci, zaustavi in kaznuje odgovorne za genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper clovecnost in etnicno cišcenje odhódek -dka m zmanjšanje gospodarske koristi z zmanjšanjem sredstev ali povecanjem dolgov odjáva prebivalíšca -e --ž akt, s katerim posa­meznik ali druga oseba zanj pristojnemu upravnemu organu sporoci prenehanje prebivanja na dolocenem naslovu odkŕz -áza m v mednarodnem zasebnem pravu pravno pravilo, ki doloca, katero pravo je treba uporabiti v cezmejnih razmerjih S: napotílo odkázano právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, na katero napotuje kolizijsko pravo S: indicírano právo, lex indicata odkazujóce právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu . kolizíjsko právo odklonílno lóceno mnęnje -ega -ega -a s loceno mnenje enega ali vec clanov sodnega senata, s katerim izrazijo nestrinjanje z izrekom in obrazložitvijo sodne odlocbe odklonítev déla -tve --ž pravica delavca, da ne opravlja dela, za katero sklene pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil deležen kakršnih koli negativnih posledic, ce za to obstajajo zakonski pogoji, npr. ce bi delo po navodilu ali na zahtevo delodajalca pomenilo proti­pravno ravnanje ali opustitev, ce delavec ni predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi, škodljivostmi pri delu odklonítev prícanja -tve --ž izjava privilegi­rane price, da ne želi pricati odklonítveni rázlog -ega -óga m izlocitveni razlog, zaradi katerega obstaja v konkretnem primeru iz kakršnih koli razlogov dvom v nepristranskost sodnika ali uradne osebe odkríta preferénca -e -e ž v ekonomiji potro­šnikova preferenca, izkazana z odlocanjem O v potrošnji prek izbire dobrin in njihove kolicine odkrívanje storílca in kaznívega dejánja -a -- -- -- --s dejavnost policije v predka­zenskem postopku, katere cilj je zbrati take podatke o domnevnem storilcu in o kaznivem dejanju, da se lahko državni tožilec odloci o tem, ali naj se zacne kazenski pregon ali ne odkúpna pravíca -e -e ž pravica, na podlagi katere sme upravicenec pod dogovorjenimi pogoji od lastnika zahtevati, da mu proda doloceno stvar odlócanje brez nčpotrébnega odlášanja -a -- -- --s . odlócanje v razúmnem róku odlócanje po nacęlu ex aequo et bono -a -- -- -- -- -- -- [eks ékvo et bóno] s odlocanje po nacelu pravicnosti brez stroge vezanosti na veljavno pravo odlócanje po prôstem preudárku -a -- -- --s 1. odlocanje v pravnem postopku, pri katerem pristojni organ v mejah in v skladu z namenom zakona po lastni presoji izbere rešitev, ki se mu zdi v konkretnem primeru glede na javni interes najbolj ustrezna 2.  odlocanje o višini zahtevka, kadar je tožbeni zahtevek utemeljen, njegove višine pa ni mogoce ugotoviti ali jo je mogoce ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami 3.  ugotavljanje višine premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ce tako doloca zakon odlócanje v razúmnem róku -a -- -- --s odlocanje, ki zagotovi, da je postopek glede na pravno in dejansko kompleksnost zadeve, njen pomen za stranko in aktivnost udeležencev koncan v še razumnem casu S: odlócanje brez nčpotrébnega odlášanja odlócba -e ž posamicni oblastni pravni akt, s katerim sodišce ali upravni organ odloci o pravici, dolžnosti ali o pravni koristi stranke, ustavno sodišce pa o ustavnosti zakona, o ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa ali o ustavni pritožbi zaradi kršitve clovekovih pravic odlócba o kázni -e -- --ž del obsodbe, v katerem sodišce storilcu kaznivega dejanja izrece kazen odlócba o krívdi -e -- --ž del kazenske sodbe, v katerem sodišce ugotovi, da je storilec kriv za storitev kaznivega dejanja odlócba o odméri dávka -e -- -- --ž . odmérna odlócba odlócba o pomilostítvi -e -- --ž odlocba pred­sednika republike, s katero se ustavi kazenski pregon, zniža ali odpusti kazen ali se kako drugace ublaži pravni položaj obsojenca ali osebe, ki bi bila lahko izpostavljena pregonu zaradi kaznivega ravnanja odlócba o prekršku -e -- --ž odlocba prekrškovnega organa, s katero se storilcu prekrška izrece sankcija v hitrem postopku o prekršku S: prekrškôvna odlócba odlócba o stróških -e -- --ž odlocba, s katero sodišce ali upravni organ odloci, kateri udeleženec je dolžan drugim udeležencem postopka povrniti stroške postopka in v kakšni višini odlócba o várnostnem ukrépu -e -- -- --ž odlocba, s katero sodišce storilcu kaznivega dejanja izrece varnostni ukrep odlócba o várstvenem ukrépu -e -- -- --ž do leta 2005 odlocba, s katero sodišce storilcu prekrška izrece varstveni ukrep odlócba o vštétju pripôra -e -- -- --ž del obsodbe, v katerem sodišce doloci, da se cas, ki ga je storilec kaznivega dejanja prestal v priporu, všteje v izreceno kazen zapora odlócba ustávnega sodíšca -e -- --ž sodna odlocba, s katero ustavno sodišce odloci v ustavnosodni zadevi odlocílno dęjstvo -ega -a s 1. pravno pomembno dejstvo, na katerem temelji uporaba materialnega ali formalnega prava 2. . právno pomémbno dęjstvo odlócitev o vzgóji in várstvu otrôka -tve -- -- -- -- --ž odlocitev sodišca, pri kom bo otrok, ce starši ne živijo skupaj S: dodelítev otrôka odlocítveno vprašánje -ega -a s . popôlno disjunktívno vprašánje odlňg izvršbe -óga --m zastoj pri opravljanju izvršbe, do katerega pride na predlog upnika,na predlog dolžnika ali na predlog tretje osebe, ki zahteva, da se dolocen predmet izvzame iz izvršbe S: odložítev izvršbe odlňg placíla dávka -óga -- --m pravica placati davek v obdobju po zapadlosti brez nevarno­sti zacetka davcne izvršbe na podlagi zakona ali odlocbe davcnega organa odlňk o pomilostítvi -óka -- --m pravni akt, s katerim predsednik republike pomilosti vec poimensko dolocenih oseb odlňk -óka m splošni pravni akt ali predpis državnega zbora, vlade, mestnega ali obcin­skega sveta, s katerim se urejajo posamezna vprašanja splošnega pomena ali vprašanja njihove notranje organizacije in delovanja odložęna dédna pravíca -e -e -e ž dedna pravica dedica, postavljenega z odložnim pogojem v casu visecnosti pogoja odložílni ucínek -ega -nka m . odlóžni ucínek odložílni véto -ega -a m veto, s katerim se odloži sprejem zakona S: suspenzívni véto odložítev glávne obravnáve -tve -- --ž dolocitev novega datuma glavne obravnave odložítev izvršbe -tve --ž . odlňg izvršbe odložítev izvršítve kázni -tve -- --ž odlocitev sodišca, s katero obsojencu preloži zacetek prestajanja kazni zapora zaradi zakonsko dolocenih razlogov, npr. zaradi bolezni, nosecnosti odlóžni pogňj -ega -ója m pogoj, ob uresnicitvi katerega nastane pravno razmerje S: suspen­zívni pogňj odlóžni rók -ega -a m 1. rok, ko pravni posel pricne ucinkovati S: suspenzívni rók 2. rok, pred potekom katerega dolocenega dejanja ni mogoce opraviti S: dilatórni rók odlóžni ucínek -ega -nka m ucinek, ki ga ima vložitev pravnega sredstva zoper sodno ali upravno odlocbo ali izdaja zacasne odredbe v upravnem sporu, da zadrži izvršitev izpod­bijanega akta S: odložílni ucínek, suspen­zívni ucínek odlóžni ugôvor -ega -a m izkljucevalni ugovor stranke v postopku, ki nasprotnikovo pravico odloži za dolocen cas S: dilatórni ugôvor odméra dávka -e --ž izracun davcnega dolga z upravno odlocbo odméra kázni -e --ž dolocitev kazni v sodbi odméra pokojníne -e --ž dolocitev višine pokojnine z upravno odlocbo, obicajno ob upoštevanju pokojninske osnove, odmernega odstotka ter morebitnega pribitka ali odbitka odmérna odlócba -e -e ž upravna odlocba, v kateri davcni organ izracuna višino davcnega dolga ali presežka placanega davka ter doloci rok in nacin placila ali vracila S: odlócba o odméri dávka odmňr med délovnim cásom -ôra -- -- --m cas pocitka med dnevnim delom, ki je namenjen obnovi delavcevih psihofizicnih sposobnosti O in se všteva v delovni cas odnňs konsúmpcije -ôsa --m odnos med dvema kaznivima dejanjema, kadar je zakonski opis enega v celoti vsebovan v drugem in sta zato dejanji v navideznem steku odnňs speciálnosti -ôsa --m odnos med dvema kaznivima dejanjema, pri cemer eden od zakonskih opisov vsebuje vse zakonske znake drugega opisa, vendar je podrobnejši, zaradi cesar sta ti dve dejanji v navideznem steku odnňs subsidiárnosti -ôsa --m odnos med dvema kaznivima dejanjema, ki ju je izvršil storilec, pri cemer je eno le predhodna faza drugega, zato sta dejanji v navideznem steku odpádli dédic -ega -a m dedic, ki ne deduje, ker ni preživel zapustnika, je dedno nevreden ali se odpove dedišcini odpís dávka -a --m celotna ali delna ugasnitev davcnega dolga zaradi predpisanih razlogov, npr. socialnega položaja dolžnika, cemur sledi izbris terjatev iz davcnih evidenc odpís nčpremicníne -a --m do leta 2011 vpis, s katerim pride do zmanjšanja obsega zemlji­škoknjižnega vložka tako, da se dolocena nepremicnina vpiše v nov vložek ali pripiše drugemu vložku odpís terjátve -a --m zmanjšanje poslov­nega izida v poslovnih knjigah, izkazih in porocilih na podlagi ustrezne dokumentacije po sklepu pristojnega organa upravljanja, npr. za neizterljive ali odpušcene terjatve odpísna izjáva -e -e ž izjava, s katero se odpiše terjatev z dela parcel v zemljiški knjigi odplácni namčn -ega -éna m namen, ki izkazuje, da se posel izvaja za placilo odplácni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, pri katerem je stranka za svojo izpol­nitev upravicena do nasprotne izpolnitve S: onerózni právni pôsel odplácni prenňs -ega -ôsa m izvedena prido­bitev stvarne pravice na podlagi pravnega posla, s katerim odsvojitelj prenese na prido­bitelja stvarnopravno pravico v zameno za nasprotno izpolnitev pridobitelja odplácno razpoláganje -ega -a s odsvojitev pravice ali obremenitev pravice z omejeno stvarno pravico na podlagi odplacnega pravnega posla odplácnost -i ž 1. opredelilna lastnost delovnega razmerja, zaradi katere je delo­ O dajalec dolžan delavcu placati po pogodbi o zaposlitvi opravljeno delo 2. lastnost posla, po kateri je obveznost ene stranke placilo za obveznost druge odpoklíc -a m odvzem funkcije ali pooblastila še pred potekom mandata, npr. odpoklic poslanca odpoklíc terjátve -a --m vnaprej dogovorjeno oblikovalno upravicenje upnika, da z izjavo volje doseže dospelost terjatve ob obstoju dolocenih pravnih dejstev, npr. ob dolžni­kovi zamudi s placilom vec zaporednih obrokov odpoklícno písmo -ega -a s v mednarodnem pravu listina o odpoklicu diplomatskega predstavnika, ki jo ta ali njegov naslednik izroci državnemu poglavarju tuje države S: rekreditív odposlánec -nca m 1. . delegát 2. v mednarodnem pravu oseba, ki jo država doloci za zastopanje na konferenci, dogodku, v mednarodni organizaciji ali drugi diplomatski aktivnosti odpôved dédišcini -i --ž izjava volje, ki jo poda dedic po zapustnikovi smrti, da noce biti dedic odpôved mednárodne pogódbe -i -- --ž v mednarodnem pravu enostranski akt države, s katerim ta izrazi svojo voljo, da ne bo vec zavezana z mednarodno pogodbo S: odstňp od mednárodne pogódbe odpôved pogódbe o zaposlítvi -i -- -- --ž prenehanje pogodbe o zaposlitvi, do katerega v skladu z zakonom pride na osnovi enostranske izjave volje delavca ali deloda­jalca, s katero se hkrati doseže prenehanje delovnega razmerja odpôved pooblastíla -i --ž . preklíc pooblastíla odpôved pravíci do právnega srédstva -i -- -- -- --ž nepreklicna enostranska izjava upravicenca, da ne bo uporabil svoje pravice do pravnega sredstva odpôved pravíci do pritôžbe -i -- -- --ž nepreklicna enostranska izjava upravicenca, da ne bo izkoristil svoje pravice do pritožbe odpôved zahtévku -i --ž 1. v civilnem procesnem pravu enostranska izjava tožece stranke, danjen tožbeni zahtevek v celoti ali delno ni utemeljen, zaradi cesar sodišce izda sodbo na podlagi odpovedi, s katero tožbeni zahtevek zavrne S: umík zahtévka (1) 2. v upravnem procesnem pravu izjava legiti­mirane stranke, da materialnopravnepravice ne bo uveljavljala ali izvrševala odpôved zastáranju -i --ž izjava dolžnika, ki ni dopustna pred potekom zastaralnega roka, da se na zastaranje ne sklicuje odpôvedna tôžba -e -e ž tožba upravicenca, s katero razdira obstojece obligacijsko razmerje odpôvedni rázlog -ega -óga m utemeljen razlog, ki mora obstajati za dopustno redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ali zakonsko dolocen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi odpôvedni rók -ega -a m 1. rok, v katerem je treba odpovedati obligacijsko razmerje, doloceno z zakonom, pogodbo ali sodno odlocbo 2. z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi dolocen cas od odpovedi pogodbe o zaposlitvi do prene­hanja delovnega razmerja, v katerem imata delodajalec in delavec vse pravice in obve­znosti v skladu s pogodbo odpráva odlócbe -e --ž odlocitev pristojnega organa, s katero prenehajo ucinki te odlocbe za nazaj odpráva odlócbe o prekršku -e -- -- --ž izredno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku, na podlagi katerega sodišce na predlog prekrškovnega organa odpravi prav­nomocno odlocbo odpráva oporócnih razpoláganj -e -- --ž postopek, s katerim se zagotovi nujni delež tako, da se ukinejo vsa razpolaganja, ki jih zapustnik doloci z oporoko S: redúkcija oporócnih razpoláganj odpráva pisánj -e --ž dejanje organa, da se stranka ali druga oseba v postopku seznani z odlocbo, vabilom ali drugimi pisanji S: odpréma pisánj odpráva právnih poslédic obsôdbe -e -- -- --ž odlocitev sodišca, da obsojenec pridobi pravice, ki so mu bile odvzete ali omejene kot pravne posledice obsodbe odpráva predpísa -e --ž odlocitev ustavnega sodišca o prenehanju veljavnosti podzakon­skega predpisa z ucinkom za nazaj odprávek -vka m prepis izvirnika pisne odlocbe ali zapisnika ali zapis ustnega akta, ki se posreduje stranki in drugim upravicenim udeležencem v postopku odprávnik pôslov -a --m v mednarodnem pravu naziv vodje diplomatskega predstavništva tretjega razreda, ki ga akreditira minister za zunanje zadeve države pošiljateljice pri ministru za zunanje zadeve države spreje­mnice odpravnína -e ž 1. enkratno izplacilo delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi redno odpove­dana zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga 2. znesek, do katerega je ob izpol­nitvi posebnih pogojev upravicen agent po prenehanju agencijske pogodbe ali distribu­ter po prenehanju distribucijske pogodbe odpravnína ob upokojítvi -e -- --ž enkratno izplacilo delavcu, ki po prenehanju delovnega razmerja uveljavi pravico do pokojnine odpravnína vdôvi ali vdôvcu -e -- -- --ž do leta 2013 šestmesecno izplacilo v višini vdovske pokojnine vdovi ali vdovcu, ki sicer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in ni zava­rovanec v pokojninskem in invalidskem zavarovanju odpréma blagá -e --ž izrocitev blaga prevozniku z namenom, da ga prepelje v namembni kraj odpréma pisánj -e --ž . odpráva pisánj odprémni krŕj -ega krája m kraj, v katerem je potrebno odpremiti blago odprta kandidátna lísta -e -e -e ž kandidatna lista, pri kateri lahko volivec vpliva na vrstni red kandidatov, zlasti s preferencnim glasom odprta konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, v kateri ima vsakdo možnost, da se pridruži ponudbi ali povpraševanju odprta sęja -e -e ž seja, na kateri lahko priso­stvuje javnost odprti kúp -ega -a m prodajna pogodba, s katero si ena stranka ali obe stranki izgo­vorita pravico, da pogodbo odobrita, npr. odkupno pravico, pravico povratne prodaje odprti postópek -ega -pka m postopek oddaje javnega narocila, v katerem narocnik že ob objavi obvestila o javnem narocilu doloci vse svoje pogoje odprti závod za prestájanje kázni zapôra -ega -óda -- -- -- --m zavod s svobodnejšim režimom prestajanja kazni zapora, v katerem je mogoce prosto gibanje v okolici odprto gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji narodno gospodarstvo, ki svoje proizvode menja s proizvodi drugih gospodarstev O odprto mórje -ega -a s v mednarodnem pravu del morja, ki ni pod suverenostjo nobene države, je skupno dobro vseh držav in v njem veljajo svoboda plovbe, preleta, znanstvenega raziskovanja, ribolova, postavljanja umetnih otokov in naprav, polaganja podmorskih kablov in cevovodov S: mednárodne vôde odprto sójenje -ega -a s . materiálno procésno vódstvo odpúst dolgá -a --m upnikova izjava dolžniku, da ne bo zahteval izpolnitve, s katero dolžnik soglaša odpúst iz državljánstva -a -- --m prenehanje državljanstva z upravno odlocbo na prošnjo imetnika, ce živi v tujini in bo sprejet v tuje državljanstvo ter nima zakonsko dolocenih neizpolnjenih obveznosti do države ali do z zakonom zašcitenih drugih oseb odpustítev kázni -tve --ž odlocitev sodišca, da storilcu kaznivega dejanja zaradi posebnih razlogov ne bo izreklo kazni, npr. zaradi storilcevega prostovoljnega odstopa od dokoncanja kaznivega dejanja odrédba -e ž 1. podzakonski predpis ministra, s katerim se dolocijo ukrepi, ki imajo splošen pomen 2. sodna odlocba, s katero sodišce v izvršilnem postopku odloca o procesnih vprašanjih 3. nalog sodnika sodnemu osebju v zvezi z vodenjem zadeve, npr. komu naj se vroci sodna odlocba 4. odlocba sodišca ali državnega tožilca v kazenskem postopku, s katero se dovoli prikriti preiskovalni ukrep ali preiskovalno dejanje 5. upravna odlocba, ki se izda v primerih, dolocenih z zakonom odrédba o preiskávi stanovánja -e -- -- --ž sodna odlocba, s katero sodišce dovoli preiskavo stanovanja ali drugih prostorov odrédba o privédbi -e -- --ž odredba, s katero se doloci prisilna privedba osebe, npr. obdol­ženca, price, izvedenca, ki neopraviceno izostane z glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja in v drugih primerih, ki jih doloca zakon odredítev drúgega déla -tve -- --ž možnost delodajalca, da delavcu v dolocenih primerih naloži delo, za katero nista sklenila pogodbe o zaposlitvi S: do leta 2002 razporedítev délavca na drúgo délo odrčk državljánstvu -éka --m izjava polnole­tnega dvojnega državljana, ki je bil rojen v O drugi državi, tam živi in ima državljanstvo te države, da se odpoveduje državljanstvu po rodu odrčk -éka m v mednarodnem pravu enostranski akt države, s katerim se ta odrece doloceni pravici, npr. imuniteti odsôtnost z déla -i -- --ž upravicena odsotnost delavca zaradi zacasne nezmožnosti za delo, izobraževanja, izrabe letnega dopusta, osebnih okolišcin, praznovanja s pravico do nadomestila place za cas odsotnosti S: zacásna odsôtnost z déla odsôtnost z déla zaradi zdrávstvenih razlógov -i -- -- -- -- --ž upravicena odsotnost delavca, utemeljena s strokovnim mnenjem izbranega osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije, zaradi zacasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe, nege ožjega družinskega clana ali darovanja krvi S: bolníška odsôtnost odstavítev -tve ž odvzem funkcije ali mandata s strani nadrejenega organa ali osebe odstavljívi funkcionár -ega -ja m nosilec funkcije, ki ga je mogoce odstaviti v casu opravljanja funkcije odstňp dédnega déleža -ópa -- --m prenos dednega deleža na drugo osebo, npr. na sodedica ali na tretjo osebo odstňp držávnega ozémlja -ópa -- --m v mednarodnem pravu prostovoljni odstop dela državnega ozemlja drugi državi S: cesíja držávnega ozémlja odstňp od kázenskega pregôna -ópa -- -- --m izjava upravicenega tožilca, s katero v fazi sodne preiskave opusti kazenski pregon odstňp od mednárodne pogódbe -ópa -- -- --m v mednarodnem pravu . odpôved mednáro­dne pogódbe odstňp od pogódbe -ópa -- --m enostranska izjava, s katero stranka razdre pogodbo, praviloma zaradi kršitve nasprotne stranke, v zakonsko predpisanih položajih pa tudi kot uresnicitev posebne pravice premisliti si v dolocenem roku po sklenitvi pogodbe S: razdňr pogódbe, razdrtje pogódbe odstňp -ópa m enostranska izjava volje funkcio­narja o prenehanju opravljanja funkcije odstňp pregôna tújca túji držávi -ópa -- -- -- --m prepustitev kazenskega pregona tujca državi, katere državljan je odstňp terjátve namésto izpolnítve -ópa -- -- --m odstop terjatve, s katerim prevzemni­kova terjatev ugasne do višine odstopljene terjatve S: cesíja namésto izpolnítve odstňp terjátve -ópa --m prenos terjatve z odstopnika na prevzemnika, praviloma s pogodbo, pri cemer se odstopljeni dolžnik in terjatev ne spremenita S: cesíja odstňp terjátve v izterjávo -ópa -- -- --m odstop terjatve, s katerim prevzemnikova terjatev ugasne do ustrezne višine, ko prevzemnik izterja odstopljeno terjatev S: cesíja v izterjávo, inkáso cesíja odstňp terjátve v zavarovánje -ópa -- -- --m odstop terjatve, s katerim se prevzemniku za­gotovi varnost za terjatev, ki jo ima do odstop­nika S: cesíja v zavarovánje, fiduciárna cesíja odstňp vláde -ópa --m kolektivni odstop pred­sednika vlade in ministrov odstópljeni dolžník -ega -a m oseba, katere dolg zaradi odstopa terjatve preide na drugega upnika S: debitor cessus odstópljeno držávno ozémlje -ega -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, ki ga država prostovoljno odstopi drugi državi S: cedírano držávno ozémlje odstópna izjáva -e -e ž pisna ali ustna izjava, s katero se ponudi odstop odstópnik -a m upnik, ki odstopi svojo terjatev prevzemniku S: cedčnt odstopnína -e ž znesek, ki ga je po dogovoru med strankama dolžna placati ena stranka, da lahko odstopi od pogodbe S: skesnína odstópno upravícenje -ega -a s pravica stranke, da z enostransko izjavo razdre pravno razmerje odstranítev tújca -tve --ž ukrep, s katerim država umakne tujca s svojega ozemlja, ce je odlocba o vrnitvi izvršljiva ali mu je prepo­vedan vstop v državo, izrecena stranska sankcija izgona tujca iz države ali ce je tujcu, ki zakonito prebiva v državi clanici Eu, druga država clanica izrekla pravnomocno odlocitev o izgonu S: deportácija (3) odstranítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek, da se dolocena nevarnost ali stvar, ki je protipravno na tuji lastnini, odstrani odsvojítelj -a m fizicna ali pravna oseba, ki svojo pravico prenese na pridobitelja S: odtujítelj odsvojítev dédišcine -tve --ž ravnanje edinega dedica, ki razpolaga s celotno dedišcino, v korist pridobitelja ali skupno in sporazumno razpolaganje vseh sodedicev z dedišcino pred njeno delitvijo odsvojítev délnice -tve --ž prenos korporacij­skih pravic do delniške družbe na drugega imetnika odsvojítev -tve ž prenos pravice na drugo osebo S: odtujítev odškodnína -e ž 1. nadomestitev škode v naravi ali v denarju, ki jo je oškodovalec dolžan izpolniti oškodovancu 2. nadome­stitev škode, ki se jo zaveže izpolniti tretja oseba, npr. zavarovalnica odškodnínska obvéznost -e -i ž obveznost osebe, da oškodovancu povrne škodo, za katero je odgovorna odškodnínska odgovórnost -e -i ž krivdna ali objektivna odgovornost, ki je podlaga za odškodninsko obveznost S: odgovórnost za škódo odškodnínska odgovórnost v postópku likvidácije -e -i -- -- --ž odgovornost likvida­cijskega upravitelja pri vodenju likvidacije, ki je za škodo upnikom omejena do vrednosti petkratnega placila, ki ga prejme za svoje delo, medtem ko za škodo delnicarjem ni omejena odškodnínska tôžba -e -e ž tožba, s katero oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek odškodnínski zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim oškodovanec zahteva povrnitev poslovne ali neposlovne škode odtegljáj od pláce -a -- --m znesek, ki ga delodajalec odšteje od place, ki pripada delavcu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, in ga obdrži, npr. za placilo odškodnine, ali izplaca upniku delavca, npr. izvršba na placo, placilo clanarine za clanstvo v sindikatu, placilo anuitete kredita S: zadržánje izplacíla pláce odtrgnína -e ž zemlja, ki jo tekoca voda odtrga z ene nepremicnine in jo naplavi na drugo S: avulsio odtujítelj -a m . odsvojítelj odtujítev -tve ž . odsvojítev odvétnik -a m pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki poklicno pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišci in upravnimi ter drugimi organi, sestavlja listine in zastopa O stranke v njihovih pravnih razmerjih odvétniška drúžba -e -e ž gospodarska družba, v okviru katere odvetniki, odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki opra­vljajo odvetniško dejavnost odvétniška nagráda -e -e ž placilo, ki ga odvetnik prejme za odvetniško dejavnost odvétniška tarífa -e -e ž akt, ki doloca nacin vrednotenja, obracunavanja in placila odve­tniških storitev in izdatkov odvétniška zbórnica -e -e ž z zakonom dolocena stanovska organizacija, v katero so obvezno vclanjeni odvetniki, odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki odvétniški kandidát -ega -a m oseba, ki se po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku usposablja za opravljanje odvetniškega poklica odvétniški priprávnik -ega -a m pripravnik, ki se pri odvetniku usposablja za opravljanje pravniškega državnega izpita odvétništvo -a s samostojna in neodvisna služba dajanja pravne pomoci odvéza nadáljnjega déla -e -- --ž odlocitev vodje okrožnega državnega tožilstva ali generalnega državnega tožilca, da državni tožilec na lastno zahtevo ne vodi vec dodeljene zadeve, ce oceni, da bi nadaljnje delo vodilo v kršitve ustave ali zakona odvísna báncna garancíja -e -e -e ž bancna garancija, pri kateri je obveznost banke odvisna od veljavnosti temeljnega posla in kršitve obveznosti iz temeljnega posla S: akcesórna báncna garancíja odvísna drúžba -e -e ž družba, v kateri ima druga družba vec kot polovico vloženega kapitala ali pa jo druga družba obvladuje na podlagi pogodbe S: drúžba hcérka, hcerínska drúžba odvísna obvéznost -e -i ž . akcesórna obvéznost odvísna pravíca -e -e ž . akcesórna pravíca odvísni patčnt -ega -ęnta m patent za izum, ki ga ni mogoce izkorišcati brez izuma, ki je predmet prej pridobljenega patenta druge osebe odvísno délo -ega -a s delo v delovnem razmerju, ki ga delavec opravlja po navo­dilih in pod nadzorom delodajalca S: podrejęno délo O odvísno délovno razmérje -ega -ega -a s . délovno razmérje odvísno ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, ki ga v celoti ali delno upravlja druga država ali mednarodna organizacija, npr. OZN odvísnost udeléžbe -i --ž . akcesórnost udeléžbe odvrácanje kázenskega pregôna -a -- --s postopek, s katerim se odloci v kazenski zadevi, ne da bi državni tožilec zahteval, da o njej odloci sodišce, npr. poravnavanje in pogojna odložitev kazenskega pregona odvržena stvár -e -í ž . opušcęna stvár odvzčm državljánstva -éma --m prenehanje državljanstva z upravno odlocbo državljanu, ki živi v tujini in ima tuje državljanstvo, s svojim delom pa škoduje mednarodnim ali drugim interesom države odvzčm držávnega odlikovánja -éma -- --m pravni akt predsednika republike, s katerim odloci, da oseba ni vec nosilka odlikovanja, ce je obsojena na kazen zapora za kaznivo dejanje zoper clovekove pravice in svobo-šcine, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, zoper clovecnost in mednarodno pravo odvzčm motórnega vozíla -éma -- --m 1. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki tuje motorno vozilo protipravno uporabi za vožnjo 2. ukrep, s katerim policija ali sodišce zaseže motorno vozilo storilcu prekrška odvzčm nújnega déleža -éma -- --m . razde­dínjenje odvzčm otrôka -éma --m 1. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki protipravno vzame otroka staršu, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je zaupan, ali ga zadržuje in preprecuje, da bi bil pri tisti osebi, ki ima pravico do njega 2. kaznivo dejanje osebe, ki zlonamerno onemogoca, da bi se uresnicila izvršljiva odlocba glede otroka odvzčm otrôka stáršem -éma -- --m ukrep, s katerim center za socialno delo otrokovo korist zavaruje tako, da otroka umakne iz družine, ce starši zanemarijo njegovo varstvo in vzgojo ali zaradi drugih razlogov v otrokovo korist odvzčm posésti -éma --m motilno ravnanje, pri katerem motilec premicnino odvzame posestniku ali zaposede nepremicnino odvzčm predmétov -éma --m 1. varnostni ukrep, s katerim se storilcu kaznivega dejanja ali obsojeni pravni osebi odvzame pravna upravicenost do predmetov in dejansko razpolaganje s predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali pa so nastali s kaznivim dejanjem 2. stranska sankcija, s katerim se storilcu prekrška odvzame pravna upravicenost do predmetov in dejansko razpolaga­nje s predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali pa so nastali s prekrškom 3. ukrep, s katerim se tudi brez obsodbe odvzame pravna upravicenost do predmetov in dejansko razpolaganje z njimi, ce je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, kadar to zahtevajo koristi splošne varnosti ali moralni razlogi odvzčm premožęnja -éma --m kazen, s katero postane država lastnica dela ali celote premoženja pravne osebe in se sme izreci za kaznivo dejanje, za katero je za fizicno osebo predpisana kazen najmanj petih let zapora S: konfiskácija odvzčm premožęnja nčzakonítega izvôra -éma -- -- --m odvzem premoženja, ki nesorazmerno presega lastnikove uradno ugotovljene prihodke in ta ne izkaže, da ga je pridobil zakonito odvzčm premožęnjske korísti -éma -- --m ukrep, s katerim se s sodno odlocbo onemogoci razpolaganje s premoženjem ali drugo premoženjsko koristjo, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali prekrškom odvzčm prostósti -éma --m ukrep, ki ga izrece sodišce ali policija storilcu kaznivega dejanja, s katerim mu omeji svobodo gibanja, npr. pripor, zapor odvzčm rodíteljske pravíce -éma -- --m izguba roditeljske pravice na podlagi sodne odlocbe zaradi zlorabe ali zanemarjanja otroka odvzčm vozníškega dovoljęnja -éma -- --m varnostni ukrep, ki ga izrece sodišce storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, s katerim mu preneha veljati vozniško dovoljenje odzívno porocílo -ega -a s porocilo javnega narocnika o odpravi ugotovljenih nepravilnosti ofęrta -e ž . ponúdba (1) oglásna dčska -e -e ž javno dostopno oglasno mesto v prostorih ali na spletni strani upravnega ali drugega organa, kjer se objavljajo upravne odlocbe in sporocila v primerih, ko to doloca zakon oglčd -éda m dokazno sredstvo, s pomocjo katerega sodnik ali uradna oseba ugotavlja pravno pomembna dejstva z neposrednim zaznavanjem oglédni prędmet -ega -éta m stvar ali oseba, ki služi za ugotovitev pravno pomembnega dejstva v postopku ogrozítveno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki ne povzroci poškodbe kazenskopravno zavarovane dobrine, ampak nevarnost, da se poškoduje S: kaznívo dejánje ogróžanja ogróžena príca -e -e ž prica, glede katere obstaja resna nevarnost za njeno življenje ali telo zaradi njenega delovanja v kazenskem postopku ogróžena skupína -e -e ž v medicinskem pravu skupina pacientov, ki sta jim pri zdravstveni oskrbi zaradi zdravstvenih ali socialnih razlogov namenjeni dodatna pozornost in skrb, npr. otroci, nosecnice oklíc zadéve -a --m razglasitev, da je dolocena zadeva na vrsti za obravnavo in poziv udele­žencem, naj se udeležijo naroka oklícni postópek -ega -pka m nepravdni postopek, v katerem sodišce povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do dedišcine, naj priglasijo svoj zahtevek v dolocenem roku od objave S: ediktálni postópek okoljevárstveno dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, s katero pristojni organ dovoli obratovanje naprave, ki povzroca s predpisi omejene emisije v zrak, vode ali tla okoljevárstveno soglásje -ega -a s upravna odlocba, s katero pristojni organ dovoli poseg v okolje, npr. pri gradnji, v skladu s predpisanimi zahtevami za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje voda ali varstvo kulturne dedišcine okóljska dajátev -e -tve ž obvezna javna dajatev, ki jo je dolžna placevati oseba, ki onesnažuje okolje, npr. z emisijami, odpadki, škodljivimi snovmi, ali uporablja naravne dobrine S: ekolóška táksa okóljska škóda -e -e ž škoda, povzrocena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom in habitatnim tipom v naravi, ki ima vecji škodljiv vpliv okóljsko právo -ega -a s . právo várstva okólja O okrájni držávni tožílec -ega -ega -lca m državni tožilec, ki praviloma opravlja svojo funkcijo pred okrajnim sodišcem okrájno sodíšce -ega -a s sodišce splošne pristojnosti, ki odloca na prvi stopnji o manj zahtevnih kazenskih in civilnih zadevah ter opravlja druga dejanja, dolocena z zakonom okrepljęno sodelovánje -ega -a s v pravu EU sodelovanje manjšega števila držav clanic Eu pri uresnicevanju ciljev Eu na podrocjih, ki niso v njeni izkljucni pristojnosti, s spre­jemanjem pravnih aktov, ki zavezujejo zgolj sodelujoce države clanice Eu okrnítev ávtorskega déla -tve -- --ž poseg v avtorsko delo, s katerim so prizadeti oseb­nostni interesi avtorja S: skazítev ávtorskega déla okróžni držávni tožílec -ega -ega -lca m državni tožilec, ki lahko opravlja svojo funkcijo pred okrajnim in okrožnim sodišcem okróžno držávno tožílstvo -ega -ega -a s državno tožilstvo, pristojno na obmocju dolocenega okrožnega sodišca in vseh okrajnih sodišc na tem obmocju okróžno sodíšce -ega -a s sodišce splošne pristojnosti, ki odloca na prvi stopnji o zahtevnejših kazenskih in civilnih zadevah ter opravlja druga dejanja, dolocena z zakonom Okúnova zakonítost -e -i ž v ekonomiji zakoni­tost, po kateri velja, da vecji, kot je bruto domaci proizvod, manjša je brezposelnost in obratno okupácija -e ž . prilastítev okupacíjska cóna -e -e ž v mednarodnem pravu del v oboroženem spopadu zacasno zasedenega ozemlja okupacíjska oblást -e -í ž v mednarodnem pravu oblast okupacijske sile, ki izvaja dejansko oblast na okupiranem ozemlju, ne pridobi pa suverenosti nad njim S: zasédbena oblást okupánt -a m . prilastítelj okupírano ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu ozemlje, ki ga zacasno nadzoruje in upravlja tuja okupacijska sila S: zasédeno ozémlje okvírna direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki postavlja zakonodajni okvir in temeljna nacela urejanja dolocenega podrocja ali O sektorja, urejanje podrobnosti pa pušca kasnejšim zakonodajnim aktom okvírna konvéncija -e -e ž v mednarodnem pravu konvencija, ki doloci samo splošni pravni okvir urejanja dolocenega podrocja okvírna zakonodája -e -e ž v pravu EU zako­ nodaja, ki postavlja zakonodajni okvir in temeljna nacela urejanja dolocenega podrocja ali sektorja, urejanje podrobnosti pa pušca kasnejšim zakonodajnim aktom okvírni sporazúm -ega -a m pogodba, sklenjena v postopku oddaje javnega narocila, s katero narocnik izbere osebo ali ožji krog oseb, ki jim bo v dolocenem obdobju oddajal javna narocila olajševálna okólišcina -e -e ž okolišcina, ki vpliva na to, da sodišce storilcu kaznivega dejanja odmeri nižjo kazen, npr. stopnja storilceve krivde, prejšnje življenje obsojenca oligopól -a m tržni položaj, pri katerem je na posameznem upoštevnem trgu manjše število ponudnikov ali povpraševalcev, ki so zaradi posebnih znacilnosti trga medsebojno odvisni oligopsón -a m . nabávni oligopól ómbudsman -a m . váruh clovékovih pravíc omejęna akcesórnost udeléžbe -e -i --ž pravilo, po katerem je ravnanje napeljevalca in pomagaca kaznivo, ce je glavni storilec kaznivo dejanje dokoncal ali izvršil njegov poskus in ni potrebno, da je podana krivda glavnega storilca S: limitírana akcesórnost udeléžbe omejęna konkurénca -e -e ž 1. v gospodarskem pravu tržna konkurenca, ki je izkrivljena ali oslabljena zaradi dolocenega ravnanja podjetij, ki delujejo na isti ali razlicni ravni proizvodnje ali ponujanja storitev, zaradi dolocenih splošnih ali posamicnih aktov ali zaradi ravnanj oblastnih organov ali nosilcev javnih pooblastil 2. v ekonomiji tržna konku­renca, pri kateri je na trgu takšno število ponudnikov in povpraševalcev, da lahko vsak od njih vpliva na ceno omejęna obvéznost -e -i ž obveznost, pri kateri je omejen dolg ali jamstvo za njeno izpolnitev omejęna odgovórnost -e -i ž odgovornost fizicne ali pravne osebe za obveznosti v gospodarski družbi le s svojim vložkom omejęna poslôvna sposóbnost -e -e -i ž poslovna sposobnost osebe, ki je pri opra­vljanju pravnih poslov in procesnih dejanj omejena z zakonom ali drugim pravnim aktom S: délna poslôvna sposóbnost omejęno glasovánje -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih polproporcionalni volilni sistem, po katerem sme volivec glasovati le za doloceno število kandidatov na kandidatni listi, ki je manjše od števila kandidatov, ki se volijo v volilni enoti S: limitírano glasovánje omejęno jámstvo -ega -a s odgovornost za lastne obveznosti ali za obveznosti družbe ali druge pravne osebe le z delom premoženja, npr. v kapitalskih družbah omejeválna koordinácija -e -e ž omejevanje tržne konkurence, pri kateri se podjetja uskla­jujejo glede cene ali drugih tržnih parametrov na podlagi sporazuma, usklajenega ravnanja ali sklepa združenja, katerega clani so omejeválni sporazúm -ega -a m sporazum vsaj dveh podjetij, ki sta obicajno konkurenta, s katerim se omeji tržna konkurenca omejeválni ukrčp -ega -épa m procesno dejanje, namenjeno zagotavljanju nemote­nega poteka kazenskega postopka ali varstva ljudi in premoženja, npr. varšcina, hišni pripor omejevánje konkurénce -a --s podjetniško ali oblastno izkljucevanje vseh ali nekaterih tržnih tveganj, ki bi sicer obstajala, ce bi bilo na trgu vec tržne konkurence omejítev izvršbe -tve --ž 1. odlocitev izvršil­nega sodišca, da se predlagana izvršba omeji samo na nekatera sredstva izvršbe ali samo na nekatere predmete, ki zadošcajo za uvelja­vitev upnikove terjatve 2. zakonska dolocba, po kateri je izvršba na dolocen predmet dopustna samo v dolocenem obsegu omejítev lastnínske pravíce -tve -- --ž omejitev lastninskih razpolaganj, ki je v javnem ali zasebnem interesu, npr. z ustanovitvijo služnosti, stavbne pravice, zastavne pravice omejítev májhnega poména -tve -- --ž omejitev tržne konkurence, ki formalno izpolnjuje vse znake prepovedanih ravnanj, vsebinsko pa je njen ucinek na tržno konku­renco na posameznem upoštevnem trgu neznaten omejítev trgovánja -tve --ž umetno zmanjševa­nje obsega trgovanja med dvema državama, praviloma s postavljanjem odkritih ali prikritih ovir prostemu pretoku blaga omilítev kázni -tve --ž dolocitev kazni storilcu kaznivega dejanja, ki je nižja od predpisane, ali uporaba milejše kazni, npr. pri bistveno zmanjšani prištevnosti, pravni zmoti, poskusu kaznivega dejanja omisívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s . opustítveno kaznívo dejánje onerózni právni pôsel -ega -ega -sla m . odplácni právni pôsel onus probandi -- -- [ónus probándi] (lat.) 1. v civilnem procesnem pravu . dokázno bręme (1) 2. v kazenskem procesnem pravu . dokázno bręme (2) 3. v upravnem procesnem pravu . dokázno bręme (3) onus proferendi -- -- [ónus proferéndi] (lat.) 1. v civilnem procesnem pravu . trdítveno bręme (1) 2. v kazenskem procesnem pravu . trdítveno bręme (2) 3. v upravnem procesnem pravu . trdítveno bręme (3) opazoválna misíja -e -e ž 1. v mednarodnem pravu misija, ki jo država ali mednarodna organizacija pošlje v drugo državo zaradi opazovanja razmer v konfliktni situaciji ali izvedbe dolocenih procesov, npr. volitev 2. v mednarodnem pravu delegacija države neclanice ali druge entitete na zasedanjih organov mednarodne organizacije ópcija -e ž 1. pravna možnost, da oseba po svoji volji in z enostransko izjavo pridobi neko pravico, npr. da kupi ali proda neko stvar 2. v mednarodnem pravu institut mednarodnega pogodbenega prava, s katerim se urejajo dolocena nasledstvena vprašanja, npr. izbira državljanstva ópcijska pogódba -e -e ž pogodba med kupcem in prodajalcem, ki enemu od njiju daje opcijo ópcijska pravíca -e -e ž v mednarodnem pravu pravica prebivalcev nekega obmocja, ki je iz ene države prešlo v drugo, da izberejo med njunima državljanstvoma, lahko pogojeno z izpolnitvijo dolocenih zahtev, kar se navadno ureja v okviru nasledstvenih vprašanj ópcijski papír -ega -ja m listina, ki daje imetniku pravico do opcije ópcijski rók -ega -a m rok, v katerem ima imetnik opcije pravico kupiti ali prodati doloceno kolicino cesa po vnaprej doloceni ceni operácija na prôstem trgu -e -- -- --ž v ekonomiji nakup in prodaja vrednostnih O papirjev s strani centralne banke za uravna­vanje kolicine denarja v obtoku operácija ohránjanja mirú -e -- --ž v medna­rodnem pravu mirovna operacija, napotena na ozemlje države po prekinitvi sovražnosti, da se ohranja mir, npr. po doseženem premirju operatívni lízing -ega -a m pogodba o lizingu, ki traja vso obratovalno dobo predmeta te pogodbe, pri cemer lizingodajalec amorti­zira vse svoje investicijske stroške, pri cemer ne nosi rizika zastarevanja opreme, rizika izgube ali unicenja predmeta ter ne placa takse in stroškov licenc operatívno tvéganje -ega -a s v ekonomiji tveganje nastanka izgube zaradi neustre­znosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov, drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali zunanjih dogodkov ali dejanj opinio iuris sive necessitatis -- -- -- -­ [opínijo júris sive necesitátis] (lat.) v mednarodnem pravu . právna zavést opís kaznívega dejánja -a -- --m navedba tistih dejstev v obtožbi ali sodbi o nekem preteklem dogodku, ki po presoji upravice­nega tožilca ali sodišca predstavljajo znake kaznivega dejanja ali druge pomembne okolišcine opomín -a m 1. sankcija za storilca posebno lahkega prekrška, s katero ga sodišce ali prekrškovni organ opozori, da je njegovo ravnanje protipravno 2. opozorilo v upravnem postopku, da udeleženci ne smejo motiti reda v postopku, sicer se jim izrece nadaljnja sankcija 3. sankcija v postopku disciplinske kršitve, npr. sodnika, odvetnika, ali kršitve kodeksa eticnega obnašanja oporocítelj -a m zapustnik, ki s svojim premo­ženjem razpolaga v oporoki S: testátor oporocíteljeva práva vólja -e -e -e ž volja, ki jo oporocitelj želi v resnici izraziti v oporoki, cetudi morda na prvi pogled ni razpoznavna in potrebuje ustrezno razlago oporócna odlócba -e -e ž . oporócno dolocílo oporócna odrédba -e -e ž . oporócno dolocílo O oporócna príca -e -e ž prica, ki je navzoca pri nastajanju oporoke oporocitelja in jamci za njeno pristnost, npr. pri pisni oporoki pred pricami ali pri ustni oporoki oporócna sposóbnost -e -i ž posebna poslovna sposobnost napraviti veljavno oporoko, za kar sta potrebni dopolnjena starost 15 let in razsodnost S: sposóbnost testíranja oporócna svobôda -e -e ž pravica do svobo­dnega razpolaganja s svojim premoženjem za primer smrti S: svobôda testíranja oporócni dédic -ega -a m dedic, ki ga zapustnik doloci v oporoki oporócno dedovánje -ega -a s prehod zapu­stnikovega premoženja na enega ali vec dedi-cev na podlagi njegove veljavne oporoke oporócno dolocílo -ega -a s posamezni vsebinsko in smiselno zaokroženi del oporoke S: oporócna odlócba, oporócna odrédba oporócno razpoláganje -ega -a s ravnanje oporocitelja, da v oporoki doloci, komu in na kakšen nacin bo pripadlo v oporoki doloceno premoženje po njegovi smrti oporóka -e ž enostranska, preklicna, oblicna in strogo osebna izjava volje, s katero oporo-citelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti S: poslédnja vólja, testamčnt oporóka na ládji -e -- --ž oporoka, ki jo oporocitelju po njegovi ustni izjavi sestavi poveljnik ladje oporóka na letálu -e -- --ž oporoka, ki jo oporocitelju po njegovi ustni izjavi sestavi poveljnik letala oportunitétni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek neizbora naslednje najboljše odlocitve ob izbiranju med vec izkljucujo-cimi se možnostmi opozicíjski poslánec -ega -nca m poslanecposlanske skupine, ki ne podpira vladne koalicije opozicíjski rázlog -ega -óga m razlog za ugovor dolžnika v izvršilnem postopku, zaradi katerega izvršba kljub obstoju izvršilnega naslova ni dopustna, ker je terjatev, ki naj se izvrši, prenehala, npr. zaradi izpolnitve, ali je ovirana, npr. zaradi poteka zastaralnega roka za njeno prisilno izvršitev opozicíjski ugôvor -ega -a m ugovor dolžnika, s katerim uveljavlja katerega od opozicijskih razlogov opozorílna sánkcija -e -e ž pravna sankcija, ki se izrece storilcu kaznivega dejanja namesto kazni in vsebuje opozorilo, da bo sodišce storilcu v primeru nespoštovanja navodil ali ponovitve kaznivega dejanja izreklo kazen S: admonitívna sánkcija opozorílo -a s 1. ukrep, s katerim prekrškovni organ storilca prekrška opozori na storjenokršitev in mu ne izrece sankcije, ce je prekršek neznatnega pomena 2. preventivni ukrep v inšpekcijskem nadzoru, ki ga inšpektor ustno izrece zavezancu ob ugotovljenih nepravilno­stih in se zaznamuje v zapisniku o nadzoru 3. ukrep, s katerim policist opomni osebo naokolišcine ravnanja ali opustitve, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale javni red, življenje, osebno varnost ali premoženje opravícenje predznámbe -a --s . opravicítev predznámbe opravicítev predznámbe -tve --ž predlog vknjižbe predznamovane pravice z ucinkom od trenutka, od katerega ucinkuje pred­znamba te pravice na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo te pravice S: opravícenje predznámbe opravicljíva zmóta -e -e ž 1. zmota stranke, ki pri sklenitvi pogodbe ravna s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu 2. zmota, ki se ji storilec kaznivega dejanja kljub potrebni skrbnosti ni mogel izogniti S: nčizogíbna zmóta opravílna sposóbnost -e -i ž . poslôvna sposóbnost opravílna števílka -e -e ž številcna oznaka spisa v posamezni zadevi oprávljanje storítev -a --s obdavcljiva tran­sakcija v sistemu davka na dodano vrednost, ki obsega vse, kar ni dobava blaga S: dobáva storítev oprostílna sôdba -e -e ž kazenska sodba, s katero je obtoženec oprošcen obtožbe oprostítev izvršbe -tve --ž zakonsko izvzetje dolocenega predmeta iz izvršbe, npr. rudnih in naravnih bogastev, zaradi cesar izvršba nanj ni dopustna oprostítev obdôlženca -tve --ž odlocitev sodišca, da obdolženec ni storil kaznivega dejanja, da obstajajo okolišcine, ki izkljucujejo krivdo ali kaznivost dejanja, da ni dokazano, da je obdolženec storil ocitano mu kaznivo dejanje ali da je pomen dejanja nesorazmeren posledicam kazenskega pregona oprostítev prícanja -tve --ž pravica osebe, da ji iz upravicenih razlogov, npr. bližnjega sorodstva s stranko, ni treba pricati v doloceni zadevi optimizácija postópka -e --ž . poenostavítev postópka opustítev carín -tve --ž opustitev nalaganja carinskih dajatev ob uvozu dolocenega blaga v okviru prostega trgovinskega obmocja za spodbuditev gospodarske aktivnosti ali konkurencnosti opustítev pomocí -tve --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki ne pomaga drugi osebi v neposredni smrtni nevarnosti, ceprav bi to lahko storila brez nevarnosti zase ali za koga drugega opustítev -tve ž 1. predmet izpolnitve, pri kateri dolžnik ne sme storiti tistega, kar bi sicer lahko 2. nacin prenehanja lastninske pravice na premicnini tako, da lastnik nedvomno izrazi voljo, da premicnine ne želi imeti vec v lasti S: derelíkcija (1) opustítev zdrávstvene pomocí -tve -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu, ki je v življenjski nevarnosti opustítvena obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet izpolnitve je opustitev opustítvena tôžba -e -e ž dajatvena tožba, s katero tožeca stranka zahteva, naj sodišce toženi stranki prepove doloceno dejanje, npr. uporabo firme, kratenje služnosti opustítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim upravicena stranka od druge stranke zahteva, da preneha z dolocenimi ravnanji opustítveno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, izvršeno tako, da storilec ne izpolni svojega dolžnega ravnanja S: omisívno kaznívo dejánje opušcęna stvár -e -í ž stvar, katere lastnik izrazi voljo, da je ne želi vec imeti v posesti, in nedvomno izrazi voljo, da je ne želi vec imeti v lasti S: odvržena stvár, res derelicta, zavržena stvár ordinácija pristójnosti -e --ž odlocitev vrhovnega sodišca o tem, katero stvarno pristojno sodišce naj odloca o neki zadevi, kadar po pravilih o krajevni pristojnosti ni mogoce ugotoviti, katero sodišce je krajevno pristojno órdrska klávzula -e -e ž klavzula, po kateri se vrednostni papir prenese na drugo osebo po O odredbi imetnika órdrski cék -ega -a m cek, ki se glasi na preje­mnika placila z dodatkom »po odredbi« ali brez tega dodatka S: cék na imé órdrski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki se glasi po nalogu dolocene osebe in se prenaša z indosamen-tom S: vrédnostni papír po nálogu, vrédno­stni papír po odrédbi orgán -a m oseba ali skupina oseb, ki opravlja dolocene naloge, pristojnosti ali funkcije orgán samouprávne lokálne skúpnosti -a -- -- --m organ, ki je del organizacije samo­upravne lokalne skupnosti in nima samo­stojne pravne osebnosti, ima pa zakonsko dolocene, praviloma oblastne pristojnosti, npr. župan, obcinski svet, redarstvo S: obcínski orgán orgán v sestávi minístrstva -a -- -- --m državni upravni organ, ki je ustanovljen znotraj ministrstva za opravljanje speci­aliziranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpek­cijskega in drugega nadzora in nalog na podrocju javnih služb, npr. financna uprava, policija, agencija za okolje organizácija za placílni promčt -e -- -- --ž banka, hranilnica ali druga organizacija, ki je v skladu z zakonom pooblašcena za izvajanje storitev placilnega prometa organizacíjska svobôda -e -e ž svoboda vseh delavcev in delodajalcev, da lahko ustanovijo ali se vclanijo v organizacije, ki so jih prosto ustanovili, za uveljavljanje in varstvo svojih interesov organizátor shóda -ja --m 1. oseba, za racun katere se izvede shod ali prireditev 2. oseba, ki se v tej vlogi javno razglaša pred pristoj­nim organom organizírana kriminálna zdrúžba -e -e -e ž skupina oseb, ki se združijo zaradi izvajanja kaznivih dejanj, pridobivanja protipravne premoženjske koristi ali družbene moci in delujejo po nacelih hierarhicne ureditve in delitve dela organizírana prekinítev déla -e -tve --ž . stávka organizírani gospodárski kriminál -ega -ega -a m organizirani kriminal, pri katerem se kriminalna združba ukvarja ali namerava O ukvarjati z gospodarskimi kaznivimi dejanji organizírani kriminál -ega -a ž kontinuirano, najpogosteje hierarhicno organizirano kriminalno delovanje vecjega števila ljudi, ki nacrtno delujejo na širšem, pogosto tudi cezmejnem prostoru orgánski zákon -ega -óna m v nekaterih pravnih sistemih zakon, ki ureja temelje državne ureditve in se sprejema s strožjo vecino kot drugi zakoni originárna pravíca -e -e ž . izvírna pravíca originárna pridobítev pravíce -e -tve --ž . izvírna pridobítev pravíce originárni dokŕz -ega -áza m . izvírni dokŕz oróžni líst -ega -a m upravna odlocba, s katero pristojni organ za dolocen cas dovoli posa­mezniku posest in nošenje registriranega kosa orožja ali po preteku veljavnosti le njegovo posest osamítev obsójenca -tve --ž ukrep zoper obsojenca, ki ovira delo in življenje v zavodu za prestajanje kazni zapora, da prestaja kazen loceno od drugih obsojencev osamítev -tve ž v medicinskem pravu ukrep, s katerim zdravnik ali pristojni organ zbolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje, ce obstaja nevarnost prenosa bolezni na druge osebe S: izolácija osamosvojítev -tve ž v mednarodnem pravu proces, v katerem država izvede potrebna dejanja in sprejme potrebne akte za uveljavitev samo­stojnosti oscilácija cén -e --ž v ekonomiji gibanje cen v casu med dvema skrajnima vrednostma oscilíranje okróg ravnotéžne céne -a -- -- --s v ekonomiji gibanje cen v casu zaradi pocasnega prilagajanja ponudbe položaju na trgu, do katerega pride, ce imata krivulja povpraševanja in krivulja ponudbe enak nagib oséba brez državljánstva -e -- --ž v mednarod­nem pravu . apatríd oséba civílnega práva -e -- --ž fizicna ali pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu S: civílna právna oséba oséba jávnega práva -e -- --ž oseba, ustano­vljena z javnopravnim aktom z namenom uresnicevanja in varovanja javnega interesa, zaradi cesar se financira iz javnih sredstev in zanjo veljajo omejitve pri narocanju, zapo­slovanju in posebne oblike nadzora, npr. država, obcina, javni zavod, centralna banka oséba pod skrbníštvom -e -- --ž 1. otrok, ki mu je postavljen skrbnik, ker nima staršev ali ker starši zanj ne skrbijo S: varovánec (1) 2. polnoletna oseba, ki ji je postavljen skrbnik, ker ji je odvzeta poslovna sposob­nost, npr. dementna oseba S: varovánec (2) oséba z dvójnim državljánstvom -e -- -- --ž v mednarodnem pravu . bipatríd oséba z včc državljánstvi -e -- -- --ž v medna­rodnem pravu . polipatríd osébna asisténca -e -e ž socialna storitev dolgotrajne oskrbe in pomoci invalidu pri vsakodnevnih opravilih in dejavnostih, ki jih ne more izvajati sam in mu omogoca samo­stojno življenje in vkljucenost v družbo osébna dávcna olajšáva -e -e -e ž davcna olajšava, ki je vezana na okolišcine zavezanca za davek kot posameznika, npr. na starost, poklic, zdravstveno stanje, študentski status osébna drúžba -e -e ž gospodarska družba, za obveznosti katere vsaj nekateri družbeniki odgovarjajo z osebnim premoženjem, npr. družba z neomejeno odgovornostjo, koman­ditna družba S: osébna gospodárska drúžba osébna gospodárska drúžba -e -e -e ž . osébna drúžba osébna izkáznica -e -e ž upravna odlocba, s katero se dovoljuje prehod državne meje z zakonom dolocenih držav, zlasti v Eu, in ki kot potrdilo ali javna listina izkazuje npr. istovetnost in državljanstvo imetnika osébna krívda -e -e ž . subjektívna krívda osébna lastnína -e -e ž lastnina stvari za osebno rabo osébna morála -e -e ž pravila in nacela, ki jih posameznik ponotranji kot vodila pri preso­janju, kaj je pravilno in kaj zavržno osébna obrámba -e -e ž obramba, ki jo izvaja domnevni storilec sam s svojimi procesnimi dejanji osébna obvéznost -e -i ž obveznost, ki jo lahko opravi le dolžnik osébna podrejęnost -e -i ž opredelilna lastnost delovnega razmerja, zaradi katere mora delavec spoštovati navodila delodajalca in ga delodajalec lahko nadzoruje S: subor­dinácija osébna pomóc -e -í ž socialnovarstvena storitev, ki obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da se vsakemu posa­mezniku, ki to storitev potrebuje, omogoci razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljšanje socialnih zmožnosti osébna pravíca -e -e ž pravica, ki je nelocljivo vezana na osebo imetnika pravice in je neprenosljiva ter nepodedljiva, npr. osebna služnost osébna preiskáva -e -e ž preiskava oblacil, osebnih predmetov in površine telesa osebe, ki se sme opraviti, ce je verjetno, da se bodo pri njej našli sledovi ali predmeti, pomembni za kazenski postopek osébna pristójnost -e -i ž pristojnost sodnika ali uradne osebe v upravnem ali drugem postopku, da v okviru stvarne in krajevne pristojnosti sodišca ali organa odloca v postopku, ga vodi in opravlja posamezna procesna dejanja glede na predpisane pogoje in obseg pooblastil S: personálna pristójnost osébna slúžnost -e -i ž stvarna pravica na tuji stvari, ki se ustanovi v korist dolocene osebe in je vezana na to osebo, npr. užitek, raba, služnost stanovanja osébna sposóbnost -e -i ž pravni položaj fizicne osebe, ki zajema pravno sposobnost, poslovno sposobnost in deliktno sposobnost osébna svobôda -e -e ž clovekova pravica, s katero se varuje njegova duhovna in telesna svoboda osébna škóda -e -e ž škoda, ki je posledica kršitve osebnostnih pravic osébna vrocítev -e -tve ž vrocitev uradnih pisanj, npr. tožbe ali odlocbe, neposredno naslovniku osébni dávek -ega -vka m davek, ki poleg objektivnih okolišcin pri izracunu davcne obveznosti upošteva tudi osebne razmere davcnega zavezanca, npr. število otrok, invalidnost S: subjéktni dávek osébni dohódek -ega -dka m do leta 2002 . pláca osébni interčs -ega -ésa m interes osebe, da uveljavlja doloceno upravicenje, za kar pa nima nujno pravne podlage S: individuálni interčs, posámicni interčs osébni podátek -ega -tka m praviloma varovan podatek, ki se nanaša na dolocenega ali dolocljivega posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, npr. ime, drža- O vljanstvo, clanstvo v sindikatu, prstni odtis osébni prejémek -ega -mka m denarni prejemek, ki ga delavec v dolocenem obdobju prejme za svoje delo ali v zvezi z delom, npr. placa, bonitete, regres, jubilejna nagrada, solidarnostna pomoc, odpravnina osébni státus -ega -a m celota clovekovih oseb­nostnih znacilnosti, na katere pravni sistem veže dolocene pravne posledice, razvidne iz maticnega registra, npr. spol, starost, državljanstvo, zakonski stan S: civílno stánje, osébno stánje osébni stecáj -ega -a m stecajni postopek zoper prezadolženo fizicno osebo, s katerim prija­vljeni upniki prejmejo poplacilo v enakih deležih osébni zdravník -ega -a m . izbráni osébni zdravník osébno délo -ega -a s opredelilna lastnost delovnega razmerja, zaradi katere lahko delo v pogodbi o zaposlitvi opravlja le delavec, ki je pogodbo o zaposlitvi sklenil z deloda­jalcem, delodajalec pa je dolžan sprejeti le delo tistega delavca, ki je omenjeno pogodbo sklenil osébno délovno dovoljęnje -ega -ega -a s do leta 2015 delovno dovoljenje, ki tujcu v casu veljavnosti omogoca dostop do trga dela, razen ce je izdano z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev tujca osébno dostojánstvo -ega -a s clovekova pravica, na podlagi katere je vsak posameznik pripoznan kot pravno varovano bitje z lastno identiteto, mišljenjem, odlocitvami, castjo osébno glasovánje -ega -a s glasovanje, pri katerem lahko volivec izrazi svojo voljo samo osebno, ne pa po pooblašcencu osébno imé -ega -na s državljanska pravica in identifikacijski znak posameznika, sestavljen iz imena in priimka, s katerim fizicna oseba nastopa v pravnem prometu osébno stánje -ega -a s . osébni státus osébno zavarovánje -ega -a s vsotno zava­rovanje, pri katerem se zavarovalnica proti placilu premije zaveže izplacati vnaprej doloceno zavarovalno vsoto, ce nastopi zavarovalni primer, ne glede na škodo, in vkljucuje življenjsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje osébnost storílca kaznívega dejánja -i O -- -- --ž znacilnosti posameznega storilca kaznivega dejanja, ki jih sodišce upošteva pri izbiri in odmeri sankcije osébnostna pravíca -e -e ž osebna pravica, ki varuje clovekovo osebnost in njegove osebne dobrine in je neprenosljiva, nepodedljiva in nezastarljiva ter nelocljivo vezana na osebo, ki je nosilka pravice, npr. cast in dobro ime, telesna integriteta, osebna svoboda, pravica do zasebnosti, dostojanstva, duševne celo­vitosti osébnostni razvňj otrôka -ega -ôja --m . celovíti razvňj otrôka osébnostno právo -ega -a s pravo, ki ureja osebnostne pravice osirotélo délo -ega -a s avtorsko delo, za katero avtorja tudi po skrbnem iskanju ni mogoce najti ali opredeliti oskrbnína -e ž 1. sestavni del rejnine, ki zajema sredstva materialnih stroškov rejenca in denarni prejemek, ki se doloca po višini otroškega dodatka 2. do leta 2013 casovno omejena posebna socialna pomoc vdovi ali vdovcu, ki ne izpolnjuje pogojev za prido­bitev pravice do vdovske pokojnine in ima izcrpano pravico do odpravnine vdovi ali vdovcu oskrbovánje otrôka v túji družíni -a -- -- -- --s . rejníštvo osnôva za odméro pokojníne -e -- -- --ž . pokojnínska osnôva osnôvna pláca -e -e ž placa, dolocena v pogodbi o zaposlitvi, ki pripada delavcu za delovno mesto ali vrsto dela glede na njegovo zahtevnost in je osnova za obracu­navanje dodatkov in nadomestil osnôvna srédstva -ih srédstev s mn. sredstva za delo in poslovanje gospodarske družbe, katerih uporabna doba je daljša od enega leta osnôvni kapitál -ega -a m z zakonom predpisan minimalni kapital, razdeljen na delnice ali deleže, ki mora biti vplacan ob ustanovitvi družbe S: tęmeljni kapitál (1) osnôvni právni položáj nčpremicníne -ega -ega -a --m položaj nepremicnine, dolocen z vknjiženo lastninsko pravico, katere predmet je nepremicnina, in s pravnima dejstvoma, da je nepremicnina splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini in da je stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice osnôvni právni pôsel -ega -ega -sla m . tęmeljni právni pôsel osnôvni vlóžek -ega -žka m do leta 2011 zemlji­škoknjižni vložek v rocno vodeni zemljiški knjigi, v katerega se vpišejo zemljišce, na katerem stavba stoji, funkcionalno zemljišce te stavbe in sama stavba v etažni lastnini osnútek právnega ákta -tka -- --m delovno besedilo pravnega akta, ki se predloži pristojnemu organu v obravnavo ostánek glasôv -nka --m glasovi volivcev, ki pri volitvah v državni zbor ostanejo po opravljeni delitvi na ravni volilne enote in se razdelijo na ravni države osúmljenec -nca m oseba, zoper katero v pred­kazenskem postopku pristojni državni organ opravi doloceno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je izvršila ali sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja oškodoválec -lca m oseba, ki povzroci škodo oškodoválni namčn pri goljufíji -ega -éna -- --m namen, da se z goljufijo povzroci škoda ogoljufanemu, pri cemer storilcu ni pomembno, da pridobi kakšno korist oškodována držáva clánica -e -e -e ž v pravu EU država clanica Eu, ki pri dolocanju ali izvajanju dolocene politike Eu, npr. z zacasno prepovedjo nekaterih vrst ribolova, utrpi škodo oškodovánec kot tožílec -nca -- -lca m oško­dovanec, ki prevzame kazenski pregon, od katerega je državni tožilec odstopil, s cimer postane upraviceni tožilec S: subsidiárni tožílec oškodovánec -nca m 1. oseba, ki ji je povzro-cena škoda 2. pravna ali fizicna oseba, katere osebna ali premoženjska pravica je s kaznivim dejanjem ogrožena ali prekršena S: pasívni subjékt kaznívega dejánja oškodovánje úpnikov -a --s pravo gospo­darsko kaznivo dejanje, s katerim storilec kaznivega dejanja na prepovedan nacin spravi upnika v ugodnejši položaj in povzroci veliko premoženjsko škodo drugim upnikom otrňk brez sprémstva -ôka -- --m otrok brez staršev ali zakonitih zastopnikov, ki je v drugi državi in v postopkih pred državnimi organi, npr. v postopku mednarodne zašcite, uživa posebno nego, skrb in pomoc S: mladolétnik brez sprémstva otrňk -ôka m 1. oseba od rojstva do dopolnje­nega 18. leta starosti, ki nima polne poslovne sposobnosti S: mladolétnik (1) 2. mladoletni prestopnik do dopolnjenega 14. leta, zoper katerega ni dopusten kazenski ali prekr­škovni postopek otrňk s posébnimi potrébami -ôka -- -- --m otrok, ki zaradi svojih primanjkljajev, ovir ali motenj v razvoju uživa posebno pravno varstvo otrôkov zaúpnik -ega -a m oseba, ki ji otrok zaupa in si jo sam izbere za pomoc pri izražanju svojega mnenja v zadevah, v katerih je udeležen otrôkova koríst -e -i ž pravni standard, ki zajema vsa ravnanja, odlocitve in ukrepe v otrokovo dobrobit otrôkove pravíce -ih pravíc ž mn. pravno varovani interesi in upravicenja otrok, da niso deležni kakršnega koli razlikovanja ali kaznovanja zaradi izražanja mnenj in prepricanj svojih zakonitih zastopnikov otrôkovi stíki -ih stíkov m mn. pravica otroka, da vzdržuje stike s svojimi starši in drugimi osebami, na katere je navezan in z njimi družinsko povezan otróški dodátek -ega -tka m družinski prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega clana ne presega dolocene meje otróško právo -ega -a s pravo, ki ureja razmerje med starši in otroki otvorítvena bilánca -e -e ž bilanca stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev stecajnega dolžnika na dan zacetka stecajnega postopka ovádenec -nca m oseba, zoper katero je vložena kazenska ovadba ovadítelj -a m oseba, ki vloži kazensko ovadbo overítev -tve ž materialno dejanje, s katerim glede na vrsto dokumenta in predmet postopka pristojno sodišce, notar ali upravni organ za namen dokazovanja potrdi pristnost podpisa, istovetnost podpisnika, skladnost kopije z izvirnikom ali drugo lastnost, za katero zakon doloca oblastno potrditev ovíra za sklenítev zakónske zvéze -e -- O -- -- --ž . zadržek za sklenítev zakónske zvéze ovíra za vstňp -e -- --ž ovira, ki gospodarskim družbam ali posameznikom otežuje ali onemogoca prihod na doloceno tržišce ali trg delovne sile ovíranje urádne osébe pri délu -a -- -- -- --s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki uporabi zoper uradno osebo fizicno silo, grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivala na opravljanje uradnih dolžnosti uradne osebe v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom ozémeljska suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu vrhovna oblast države nad svojim ozemljem, stvarmi in ljudmi na njem, ki ji naceloma zagotavlja izkljucno jurisdikcijo S: teritoriálna suverénost ozémeljsko enôtna držáva -- -e -e ž . unitárna držáva oznácba porękla -e --ž ime regije, kraja ali države, s katerim se oznacujejo proizvodi, katerih kakovost in lastnosti so pretežno ali izkljucno posledica dolocenega geografskega obmocja z njemu lastnimi naravnimi ali cloveškimi dejavniki oznacítev męje -tve --ž dolocitev poteka urejene meje v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra, ki jo izvede geodetsko podjetje óžja akrescénca -e -e ž prirast dednega deleža odpadlega dedica dedu ali babici zapustnika ali liniji enega ali drugega v primeru, ko po zapustniku ne deduje eden od njiju in tudi ne njuni potomci óžja družína -e -e ž . družína óžji družínski clán -ega -ega -a m v medicinskem pravu oseba, ki ima pravico do nadomestnega odlocanja v zakonsko dolocenih primerih, in sicer pacientov zakonec, zunajzakonski partner, oseba iz partnerske zveze, starši, posvojitelji, stari starši, otroci, posvojenci, vnuki ter bratje in sestre PP pacičnt -ęnta m v medicinskem pravu bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev ali izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje pacięntove dolžnósti -ih dolžnósti ž mn. v medi­cinskem pravu dolžnosti, s katerimi se pacient zaveže sodelovati z zdravnikom in zdravstve­nimi delavci v postopku zdravljenja zaradi doseganja kakovostne in varne zdravstvene oskrbe pacięntove pravíce -ih pravíc ž mn. v medicinskem pravu pravice, zagotovljene pacientom v javnem ali zasebnem zdravstvu, do spošto­vanja samostojnosti pri odlocanju o lastni zdravstveni oskrbi, zasebnosti, varstva osebnih podatkov, enakopravnosti in varnosti, varstva najvecje zdravstvene koristi in obvešcenosti pacta sunt servanda -- -- -- [pákta súnt servánda] (lat.) 1. . dolžnóst izpolnítve obvéznosti 2. v mednarodnem pravu . nacęlo spoštovánja pogódbenih obvéznosti v dôbri véri pactum reservati dominii -- -- -- [páktum rezerváti domínii] (lat.) . pridržek lastnín­ske pravíce padajóca męjna korístnost -e -e -i ž v ekonomiji zmanjševanje zadovoljstva ob potrošnji dodatne enote dobrine ali storitve pákt -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, ki navadno ureja pomembnejša politicna ali vojaška vprašanja in clovekove pravice pákt za stabílnost in rást -a -- -- -- --m v pravu EU dogovor med državami clanicami Eu za ohranjanje stabilnosti ekonomske in monetarne unije pámetna sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu . usmérjena sánkcija panašíranje -a s proporcionalni volilni sistem, po katerem lahko volivec glasuje za razlicne kandidate na razlicnih kandidatnih listah pánožna kolektívna pogódba -e -e -e ž . kolektívna pogódba dejávnosti papírnata valúta -e -e ž v ekonomiji denarni sistem, v katerem vrednost denarja ni odvisna od vrednosti nekega blaga papírnati denár -ega -ja m v ekonomiji . bánkovec parafíranje mednárodne pogódbe -a -- --s v mednarodnem pravu faza v postopku sklepanja mednarodne pogodbe, v kateri strani z zapisom zacetnic imen in priimkov vodij pogajalskih delegacij neposredno pod besedilo mednarodne pogodbe potrdijo doseženo soglasje glede dogovorjenega besedila párafiskálna dajátev -e -tve ž obvezno placilo družbenim organom in organizacijam, ki ni davek, npr. clanarina zbornici ali poslovnemu združenju paragráf -a m . clén párastatálno premožęnje -ega -a s premože­nje v posredni lasti države, npr. gospodarske družbe v državni lasti páravojáška skupina -e -e ž v mednarodnem pravu oborožena skupina, ki sodeluje v spopadih zunaj oboroženih sil države parcéla -e ž strnjeno zemljišce, ki leži znotraj ene katastrske obcine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in oznaceno z identifikacijsko oznako parcélna števílka -e -e ž številka, ki je sestavni del identifikacijske oznake parcele v zemlji­škem katastru parentéla -e ž zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapu­stnika in vseh njihovih potomcev, razen crte sorodstva, v kateri je zapustnik sam prednik in jo sestavljajo zapustnikovi potomci S: zárod parentélni sistém -ega -a m sistem dedovanja po nacelu izkljucnosti, pri katerem sorod­niki iz oddaljenejše parentele ne morejo dedovati, ce obstaja sorodnik iz bližje parentele, ki more in hoce dedovati parentélni sistém z reprezentánco -ega -a -- --m parentelni sistem, pri katerem med sorodniki iste crte sorodstva prihaja do dedovanja na podlagi vstopne pravice Parétov óptimum -ega -a m v ekonomiji položaj v družbi, v katerem noben ekonomski subjekt ne more izboljšati svojega položaja, ne da bi s tem poslabšal položaj drugega ekonom­skega subjekta parícijski rók -ega -a m 1. rok, ki ga sodišce v dajatveni sodbi doloci toženi stranki za prostovoljno izpolnitev obveznosti in katerega potek je procesna predpostavka za zacetek izvršbe 2. rok, v katerem je zavezana stranka dolžna izpolniti obveznost, naloženo z upravno odlocbo ali drugim izvršilnim naslovom v upravnem postopku, in katerega potek je procesna predpostavka za zacetek izvršbe S: izpolnítveni rók (2) paritéta -e ž dogovor strank o razporeditvi prevoznih in ostalih stroškov glede na ceno blaga paritétna zastópanost -e -i ž v nekaterih pravnih sistemih enakopravna zastopanost vseh delov neke entitete ne glede na njihovo velikost, npr. držav ZDA v senatu paritétni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, ki vrednost valute opredeljuje v odnosu do zlata ali druge valute paritétno nacęlo -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih nacelo, po katerem so zvezne enote v nekaterih predstavniških organih zastopane z enakim številom predstavnikov ne glede na svojo velikost ali število prebivalstva parlamčnt -ęnta m zakonodajno telo, sesta­vljeno iz izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki ima lahko enega ali vec domov parlamentárna avtonomíja -e -e ž samo­stojnost in neodvisnost parlamenta pri njegovem delovanju parlamentárna komisíja -e -e ž komisija, ki jo imenuje parlament in obravnava zadeve, o katerih odloca parlament parlamentárna manjšína -e -e ž . parlamen­tárna opozícija parlamentárna opozícija -e -e ž parlamen­tarne stranke in samostojni poslanci, ki niso del vladajoce koalicije ali stranke S: parla­mentárna manjšína parlamentárna preiskáva -e -e ž posebna oblika parlamentarnega nadzora, ki jo lahko v zadevah javnega pomena državni zbor zaupa posebej oblikovanemu telesu, da bi ugotovilo in ocenilo dejansko stanje, na podlagi katerega lahko državni zbor odloca o politicni odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali spremembi zakonodaje parlamentárna vecína -e -e ž poslanci parla­mentarnih strank, ki tvorijo vlado parlamentárne volítve -ih volítev ž mn. volitve, na katerih volivci izmed kandidatov, ki jih navadno predlagajo politicne stranke, P izberejo clane parlamenta parlamentárni nadzňr -ega -ôra m pristoj­nost parlamenta, da razpravlja in odloca o zakonitosti in smotrnosti delovanja vlade in državnih organov in uveljavlja odgo­vornost nosilcev državnih funkcij, ce je to potrebno parlamentárni pridržek -ega -žka m v pravu EU pridržek, ki ga o dolocenem vprašanju vloži parlament države clanice Eu, zaradi cesar vlada te države na ravni Eu ne more odlocati o zakonodajnih predlogih, preden se ne posvetuje s svojim parlamentom in ta o njem opravi razpravo parlamentárni sistém -ega -a m sistem delitve državne oblasti, v katerem je vlada nosilka izvršilne oblasti in je za svoje delo odgovorna predstavniškemu organu, državni poglavar pa je zlasti simbolicni nosilec izvršilne oblasti parlamentárno-predsédniški sistém -ega -a m . pôlpredsédniški sistém participácija délavcev -e --ž . sodelovánje délavcev pri uprávljanju participatívna obvéznica -e -e ž obveznica, ki imetniku zagotavlja pravico do udeležbe pri dobicku participatívna prédnostna délnica -e -e -e ž . udeléžbena prédnostna délnica partikulárna havaríja -e -e ž . posébna havaríja pártner -ja m v družinskem pravu oseba, ki je zakonec, zunajzakonski partner, v sklenjeni partnerski zvezi ali nesklenjeni partnerski zvezi pártnerska zvéza -e -e ž življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki je urejena z zakonom S: istospôlna pártnerska skúpnost pasíva -e ž v ekonomiji del bilance stanja, ki ponazarja obveznosti do virov sredstev podjetja pasívna legitimácija -e -e ž pravni položaj osebe, zaradi katerega je od nje mogoce zahtevati izpolnitev dolocene obveznosti, proti njej vložiti tožbo ali uveljavljati drug zahtevek v sodnem ali upravnem postopku pasívna menícna sposóbnost -e -e -i ž sposobnost prevzeti obveznosti iz menice pasívna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera za izposojena sredstva z P vidika dolžnika pasívna obvéznost -e -i ž . négativna obvéznost pasívna placílna bilánca -e -e -e ž v ekonomiji negativna razlika med vsoto salda tekocega racuna, salda kapitalskega in salda financ­nega racuna brez upoštevanja spremembe v rezervah centralne banke pasívna procésna legitimácija -e -e -e ž pravni položaj stranke, zaradi katerega je proti njej v konkretni zadevi mogoce vložiti tožbo iz dolocenega pravnega razmerja ali proti njej voditi upravni postopek pasívna solidárnost -e -i ž . solidárnost dolžníkov pasívna stecájna mása -e -e -e ž premoženje v stecajni masi, ki ne prinaša prihodkov pasívna stránka -e -e ž stranka, proti kateri je sprožen postopek na zahtevo nasprotne stranke ali po uradni dolžnosti pasívna stvárna legitimácija -e -e -e ž pravni položaj osebe, zaradi katerega je proti njej mogoce uveljavljati doloceno pravico ali izpolnitev javnopravne obveznosti pasívna volílna pravíca -e -e -e ž pravica drža­vljana, da kandidira na volitvah in nemoteno izvršuje mandat, ki ga pridobi na volitvah pasívni báncni pôsel -ega -ega -sla m v ekonomiji bancni posel, v katerem je banka dolžnik pasívni dávcni subjékt -ega -ega -a m . zavézanec za dávek pasívni proracún -ega -a m v ekonomiji proracun, pri katerem so izdatki vecji od prejemkov pasívni subjékt kaznívega dejánja -ega -a -- --m . oškodovánec (2) pasívno oplemenítenje -ega -a s posebni carinski postopek, s katerim se blago zacasno izvozi z namenom, da se izvedejo operacije oplemenitenja blaga, nato pa se oplemeniteni proizvodi, pridobljeni iz tega blaga, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev pasívno personalitétno nacęlo -ega -ega -a s nacelo o uporabi kazenske zakonodaje proti tujcu, ki v tujini izvrši kaznivo dejanje proti Sloveniji ali njenemu državljanu pasívno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, pri katerem nastopa vec oseb na strani tožene stranke pášna slúžnost -e -i ž stvarna služnost paše živine na služecem zemljišcu patčnt -ęnta m izkljucna pravica industrijske lastnine, s katero se zavaruje izum, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko upora­bljiv S: patentírani izúm, patęntna lístina, patęntna zašcíta, patęntno várstvo patčnt s skrájšanim trájanjem -ęnta -- -- --m patent za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom, katerega trajanje je omejeno na deset let od dneva vložitve patentne prijave patentírani izdélek -ega -lka m izdelek, narejen po izumu, ki je zavarovan s patentom patentírani izúm -ega -a m . patčnt patęntna dôba -e -e ž doba trajanja patenta, ki praviloma traja dvajset let od dneva vložitve patentne prijave patęntna dokumentácija -e -e ž . patęntna prijáva patęntna lístina -e -e ž . patčnt patęntna pisárna -e -e ž . patęntni zastópnik patęntna prijáva -e -e ž prijava fizicne ali pravne osebe, s katero se zahteva registracija patenta S: patęntna dokumentácija patęntna zašcíta -e -e ž . patčnt patęntni postópek -ega -pka m zakonsko predviden postopek za pridobitev patenta patęntni spňr -ega spôra m spor v zvezi z veljavnostjo, izpodbijanjem ali kršitvijo patenta patęntni upravícenec -ega -nca m fizicna ali pravna oseba, ki je upravicena do izkorišca­nja patenta patęntni urŕd -ega -áda m urad, ki je v državi pristojen za podeljevanje patentov patęntni zahtévek -ega -vka m sestavni del patentne prijave, s katerim se dolocata predmet in obseg patenta patęntni zastópnik -ega -a m fizicna ali pravna oseba, ki zastopa stranke v postopkih, ki se nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi s pravicami industrijske lastnine S: patęntna pisárna patęntno písmo -ega -a s v mednarodnem pravu uradna listina, ki jo država pošiljateljica izda konzulu in jo ta preda državi sprejemnici S: provizíjsko písmo patęntno právo -ega -a s pravo, ki ureja patent kot pravico industrijske lastnine S: izumítelj­sko právo patęntno várstvo -ega -a s . patčnt paternitétna izjáva -e -e ž . patronátska izjáva paternitétna právda -e -e ž . océtovska právda patronátska izjáva -e -e ž izjava o pogojih in nacinu izpolnitve tuje obveznosti S: paterni­tétna izjáva patronáža -e ž preventivna zdravstvena dejavnost in zdravstvena nega na domu upravicenca, npr. mater po porodu in novo­rojenckov, starejših, kronicnih bolnikov, socialno ogroženih paulijánska tôžba -e -e ž . izpodbíjanje dolžníkovih právnih dejánj pavšálna céna -e -e ž v pogodbi dolocena cena, ki vkljucuje tudi stroške, ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli S: skúpaj dogovorjęna céna pavšálna dajátev -e -tve ž denarna dajatev, ki se v vseh primerih zagotovi v enakem, splošnem znesku, npr. dodatek za veliko družino ali pomoc ob rojstvu otroka pavšálna obdavcítev -e -tve ž obdavcitev, pri kateri se davcna osnova delno ali v celoti ne ugotavlja z uporabo dejanskih podatkov, ampak z uporabo drugih zunanjih znakov, zakonsko predpisanega odstotka znižanja davcne osnove, upravne pogodbe pavšálna obrt -e -í ž obrt, pri kateri se placujejo davki in prispevki v pavšalnem znesku pavšálna odškodnína -e -e ž odškodnina, v enakem znesku dolocena s kolektivno pogodbo, ki se lahko uporabi v primeru oteženega ugotavljanja višine dejanske škode ali v primeru, ko bi ugotavljanje dejanske škode povzrocilo nesorazmerne stroške pavšálna špedícija -e -e ž . špedícija s fíksnim placílom pavšálni znések -ega -ska m v pravu EU sankcija v obliki enkratnega zneska, ki jo Sodišce Eu naloži državi clanici Eu, ki ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev predhodne sodbe Sodišca Eu o neizpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz prava Eu pavšálno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, ki doloca pavšalni znesek kritja ne glede na bodoce rizike páznik -a m do leta 2008 . pravosódni policíst penále -a m . pogódbena kázen P penologíja -e ž veda, ki se ukvarja z izvrševa­njem kazenskih sankcij peremptórna nórma -e -e ž v mednarodnem pravu pravno pravilo, ki je splošno sprejeto in kot takšno nalaga doloceno vedenje ali ravnanje kot brezpogojno obvezno S: ius cogens (2) peremptórni rók -ega -a m . prekluzívni rók peremptórni ugôvor -ega -a m izkljucevalni ugovor, ki trajno onemogoca uveljavljanje tožbenega zahtevka periódicna dajátev -e -tve ž denarna dajatev, ki se zagotovi v enakih casovnih presled­kih, npr. pokojnina, nadomestilo, otroški dodatek, letni dodatek, dodatek za veliko družino periódicni dávek -ega -vka m davek, pri katerem davcni dolg nastaja v rednih casovnih npr. mesecnih ali letnih obdobjih, npr. davek na dodano vrednost, dohodnina permanéntni dohódek -ega -dka m v ekonomiji . stálni dohódek permisívno právno pravílo -ega -ega -a s . dovoljujóce právno pravílo perpetuácija pristójnosti -e --ž . ustalítev pristójnosti perpetuácija ugôvorov -e --ž pravica do uveljavljanja ugovorov kljub poteku preklu­zivnega roka perpetuatio fori -- -- [perpetuácijo fóri] (lat.) . ustalítev pristójnosti perpléksni pogňj -ega -ója m . nčsmíselni pogňj persona non grata -- -- -- [persóna non gráta] (lat.) v mednarodnem pravu . nčzaželęna oséba personálna koluzíjska nevárnost -e -e -i ž nevarnost, da bo domnevni storilec kaznivega dejanja oviral kazenski postopek z vplivanjem na price, udeležence ali na prikrivalce kaznivega dejanja personálna pristójnost -e -i ž . osébna pristój­nost personálna subrogácija -e -e ž sprememba subjekta obligacijskega razmerja, pri cemer se na aktivni strani spremeni upnik, na pasivni pa dolžnik personálna suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu vrhovna oblast države nad svojimi državljani ne glede na to, kje so, ki ji naceloma zago­tavlja izkljucno jurisdikcijo nad njimi P personálna uníja -e -e ž v mednarodnem pravu zveza dveh ali vec držav s skupnim državnim poglavarjem, navadno monarhom, ki ohranijo svoje meje, pravo, državno oblast in samostojnost personálni statút -ega -a m pravo, ki velja za presojo osebnih statusov dolocene osebe personálni svčt -ega svéta m posebno telo, sestavljeno iz sodnikov, ki je pristojno za oceno sodniške službe za sodnike in za druge kadrovske zadeve personálno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem za posameznika velja pravo njegove skupnosti, ne glede na to, kje je petícija -e ž prošnja ali zahteva vecjega števila ljudi, naslovljena na organ, ki izvršuje oblast, za ureditev kake splošne zadeve petitórna tôžba -e -e ž tožba, s katero se ne uveljavlja posestno varstvo, ampak stvarna pravica do stvari, npr. lastninska pravica petrifikácija -e ž v mednarodnem zasebnem pravu vezanje veljavnosti prava, ki ga je treba uporabiti, na dolocen cas Phillipsova krivúlja -e -e [fílipsova] ž v ekonomiji negativno razmerje med inflacijo in stopnjo brezposelnosti pignus -- [pígnus] (lat.) . rôcna zastáva pignus irregulare -- -- [pígnus ireguláre] (lat.) . nčpráva zastáva pilótna sôdba -e -e ž v postopku pred Evropskim sodišcem za clovekove pravice odlocitev Evrop­skega sodišca za clovekove pravice, s katero ugotovi sistemske težave v obsojeni državi, ji naloži odpravo kršitev in do nadaljnjega zamrzne druge postopke zoper njo v podobnih primerih pirátstvo -a s 1. protipravno izkorišcanje avtorskih del v pridobitne namene 2. v medna­rodnem pravu mednarodno kaznivo dejanje, ki ga izvrši clan posadke ali potnik na plovilu ali zrakoplovu, razen vojaške ali javne ladje ali zrakoplova, da pridobi premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali drugega hudo oškoduje, na odprtem morju ali na kraju, ki ni pod oblastjo nobene države, s protiprav­nim dejanjem nasilja, zadrževanja, plenjenja drugega plovila ali zrakoplova, oseb ali stvari, ki so na njih, ali ce tako dejanje izvrši clan posadke vojaške ali javne ladje ali zrakoplova, ki se je protipravno uprla in prevzela oblast nad ladjo ali zrakoplovom písemska tájnost -e -i ž pravica do zasebnosti, ki prepoveduje neupraviceno seznanitev z vsebino tujih pisem in drugih oblik komu­nikacije písmo o doséženem soglásju -a -- -- --s . písmo o naméri písmo o naméri -a -- --s izjava ene ali obeh strank o doseženem soglasju volj pri sklepanju pogodbe S: písmo o doséženem soglásju písna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo oporocitelj sam zapiše na dolocen medij písna oporóka pred prícami -e -e -- --ž oporoka v obliki pisnega sestavka, ki ga oporocitelj pred dvema pricama lastnorocno podpiše in hkrati izjavi, da je sestavek njegova poslednja volja písni obracún pláce -ega -a --m verodostojna listina, ki jo mora delodajalec izrociti delavcu ob vsakomesecnem izplacilu place in iz katere so razvidni višina place, nacin izracuna place, periodicnost izplacila, obracun davkov in prispevkov plácet -a m v mednarodnem pravu . eksekvatúra (2) pláca -e ž denarni prejemek iz delovnega razmerja, ki ga mora po pogodbi o zaposlitvi delodajalec najmanj enkrat mesecno placati delavcu za opravljeno delo S: do leta 2002 osébni dohódek pláca od kósa -e -- --ž placa, katere višina je odvisna od števila izdelkov, ki jih delavec izdela v dolocenem casovnem obdobju pláca od úre -e -- --ž . úrna pláca pláca po nórmi -e -- --ž placa, katere višina je odvisna od uspešnosti delavca pri doseganju vnaprej dolocenega obsega dela pláca po ucínku -e -- --ž placa, katere višina je odvisna od uspešnosti delavca, npr. glede na opravljene ure, število narejenih kosov placílna bilánca -e -e ž v ekonomiji statisticni izkaz, ki za doloceno obdobje sistematicno zajema ekonomske transakcije med enotami narodnega gospodarstva in tujino placílna kártica -e -e ž listina, s katero je upra-vicencu omogoceno placevanje placílna nčsposóbnost -e -i ž nesposobnost poravnati svoje obveznosti ob zapadlosti placílna sposóbnost -e -i ž sposobnost poravnati svoje obveznosti ob zapadlosti placílni cék -ega -a m cek, s katerim trasat izplaca dobavitelju doloceno denarno vsoto S: gotovínski cék, kása cék placílni instrumčnt -ega -ęnta m . placílno srédstvo placílni nálog -ega -a m 1. sklep, s katerim sodišce toženi stranki naloži, naj v osmih dneh, v menicnih in cekovnih sporih pa v treh dneh, placa terjatev ali pa proti sklepu vloži ugovor 2. odlocba o prekršku, ki se praviloma izda in vroci kršitelju neposredno na kraju prekrška, ce pooblašcena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek zazna osebno ali ga ugotovi z uporabo tehnicnih sredstev, naprav ali na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi placílni sistém -ega -a m v ekonomiji zbir instru­mentov, posrednikov, pravil, postopkov in medbancnih sistemov prenosa sredstev, ki omogocajo kroženje denarja v državi ali valutnem obmocju placílno srédstvo -ega -a s sredstvo, ki omogoca izpolnjevanje denarnih obveznosti S: placílni instrumčnt placílo dávka -a --s materialno dejanje, s katerim se v davcnem obracunu ali odmerni odlocbi izracunani davcni dolg dejansko izpolni, in sicer prostovoljno ali prisilno v izvršbi placílo v narávi -a -- --s placilo za delo v nedenarni obliki, npr. nastanitev, uporaba službenega vozila, placilo prostovoljnih dodatnih zavarovanj, ki mora biti predvi­deno z zakonom ali kolektivno pogodbo in izrecno dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi S: zaslúžek v narávi plácna léstvica -e -e ž v javnem sektorju razvrsti­tev delovnih mest po osnovnih placah glede na zahtevnost nalog in zahtevano usposo­bljenost, odgovornost, pooblastila, omejitve, napore, vpliv okolja, naziv in funkcijo plácna pňdskupína -e -e ž v javnem sektorju del posamezne placne skupine, ki se tvori glede na skupne znacilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov v placni skupini plácna skupína -e -e ž v javnem sektorju skupina, sestavljena iz funkcij, delovnih mest in nazivov, znacilnih za dejavnost, ali iz isto­vrstnih delovnih mest v vseh dejavnostih plácni kolícnik -ega -a m parameter za dolocitev ali izracun višine place, s katerim se pomnoži dolocena izhodišcna vrednost, izražena v denarju P plácni rázred -ega -éda m v javnem sektorju del placne lestvice, v katerega je uvršcen javni uslužbenec za dolocitev višine osnovne place placník dávka -a --m oseba ali združenje brez pravne osebnosti, ki je po zakonu zavezano za izracunavanje in placevanje davka ali odtegovanje davka od davcnih zavezancev in ki ta davek prenese davcnemu upniku S: dávcni placník plagiát -a m protipravno prisvojeno ali kopirano tuje avtorsko delo brez navedbe resnicnega avtorja plagiátor -ja m oseba, ki si protipravno prisvaja ali kopira tuje avtorsko delo brez navedbe resnicnega avtorja plášc -a m do leta 2009 del tiskane delnice, na katerem so navedene vse njene sestavine plavajóci devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji . drséci devízni tecáj plebiscít -a m ljudsko glasovanje o državni pripadnosti dolocenega ozemlja plenárna sęja -e -e ž seja vseh clanov kole­gijskega organa, ki sicer lahko sprejema dolocene odlocitve tudi v ožjih skupinah, npr. senatih sodišca, delovnih telesih parlamenta plód -ú m neposreden proizvod stvari, ki je do locitve sestavina glavne stvari, z locitvijo pa postane samostojna stvar plodonôsna stvár -e -í ž stvar, ki daje plodove, npr. glavnica, od katere lastnik pridobiva obresti plómba -e ž 1. pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da se je glede dolocene nepremicnine zacel zemljiškoknjižni postopek 2. do leta 2003 oznacba vložitve zemljiškoknjižnega predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti na tistem mestu evidencnega lista, kjer naj se izvrši vpis plôvbni podjčm -ega -éma m potovanje ladje v casu od zacetka vkrcanja do konca izkrcanja tovora vsakega posameznega udeleženca plôvbni spňr -ega spôra m gospodarski spor, ki se nanaša na ladje in plovbo po morju ali notranjih vodah in za katerega velja pomorsko pravo, razen ce gre za prevoz potnikov plôvbno zavarovánje -ega -a s zavarovalna pogodba, pri kateri je predmet zavarovanja plovilo za plovbo P pluralízem kázenskih sánkcij -zma -- --m pravna ureditev, ki ima vec razlicnih vrst kazenskih sankcij plúrinominálna volílna enôta -e -e -e ž . včcmandátna volílna enôta pobňt -óta m . pobótanje pobótanje -a s prenehanje nasprotnih terjatev, ki so istovrstne, vzajemne, dospele in iztožljive, med dvema strankama ali vec strankami S: kompenzácija, pobňt pobótna izjáva -e -e ž dolžnikova izjava, s katero svojo obveznost uveljavlja v pobotanje in je pogoj za pobotanje pobótni ugôvor -ega -a m . ugôvor pobóta (1, 2) pobótnica -e ž 1. upnikova izjava, da je obveznost izpolnjena S: priznánica 2. del skladišcnice, ki je samostojno prenosljiv in brez zastavnice daje prejemniku pravico zahtevati izrocitev blaga pod pogojem, ce imetniku zastavnice izplaca ali ce položi zanj pri skladišcniku znesek, ki bi mu moral biti izplacan na dan zapadlosti terjatve S: priznánica, recepís pobúda -e ž 1. pravno sredstvo, s katerim se predlaga sprožitev postopka za oceno ustav­nosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil 2. vloga, s katero se pristojnemu državnemu organu predlaga ureditev kakega vprašanja pobúdnik postópka pred ustávnim sodíšcem -a -- -- -- --m upraviceni subjekt, navadno oseba s pravnim interesom, ki da pobudo za zacetek postopka pred ustavnim sodišcem pobúdnik za izvršítev kaznívega dejánja -a -- -- -- --m oseba, ki predlaga izvršitev kaznivega dejanja in postane napeljevalec, ce druge osebe tudi nagovarja k njegovi izvršitvi pocítek -tka m 1. vsak cas, v katerem delavec ne dela in je namenjen sprostitvi in obnovitvi fizicnih in psihicnih sposobnosti za delo ter ohranjanju zdravja 2. v pravu EU vsak cas, ki ni delovni cas podáljšanje pripôra -a --s odlocitev sodišca, na podlagi katere obdolženec, ki je že dolocen cas v priporu, za dolocen cas ostaja priprt podáljšanje rodíteljske pravíce -a -- --s skrb staršev za otroka, naložena s sodno odlocbo po otrokovi polnoletnosti, ce ta zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti zase podáljšek meníce -ška --m list, ki je zvezan z menico in namenjen za vpis nadaljnjih indo­samentov S: alónža podaljšljívi rók -ega -a m rok, ki ga lahko sodišce ali upravni organ podaljša, kadar to dovoljuje zakon, npr. rok, ki ga sodišce doloci stranki za popravo tožbe, rok, ki ga uradna oseba doloci stranki v upravnem postopku za dopolnitev vloge ali predložitev dokazil S: prolongacíjski rók podedljíva obvéznost -e -i ž obveznost, ki jo dedic lahko podeduje po zapustniku in naceloma zajema vse premoženjske obve­znosti zapustnika, ce niso ozko vezane na njegovo osebo podedljíva pravíca -e -e ž pravica, ki jo dedic lahko podeduje po zapustniku in naceloma zajema vse premoženjske pravice zapustnika, ce niso ozko vezane na njegovo osebo podedljívost zasébne tôžbe -i -- --ž preno­sljivost pravice do vložitve zasebne tožbe na nekatere družinske clane zasebnega tožilca, ki umre, preden se iztece rok za vložitev podjčm -éma m . podjémna pogódba podjémna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti dolocen posel, narocnik pa se zaveže, da mu bo za to placal S: delovršna pogódba, podjčm, podjémni­ška pogódba, pogódba o délu, pogódba o podjému podjémnik -a m stranka podjemne pogodbe, ki se zaveže opraviti dolocen posel za narocnika podjémniška pogódba -e -e ž . podjémna pogódba podjétje -a s 1. funkcionalno organizirano premoženje in delo kot sredstvo, s katerim gospodarski subjekt opravlja gospodarsko dejavnost 2. fizicna ali pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali pravni status, lastninsko pripadnost in nacin financiranja podjétje s. p. -a -- [espé] s funkcionalno organizirano premoženje samostojnega podjetnika, ki je namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti podjétje uporábnik -a -a s podjetje, v katerem delo opravljajo delavci, ki jih vanj napoti agencija za zagotavljanje zacasnega dela podjétniška kolektívna pogódba -e -e -e ž kolektivna pogodba, ki jo skleneta delodaja­lec in sindikat pri tem delodajalcu podjétniška rénta -e -e ž v ekonomiji del tehno­loške rente, ki predstavlja placilo podjetniku za vpeljavo izuma v proizvodnjo podjétniška svobôda -e -e ž ustavno nacelo svobodne gospodarske pobude, po katerem ima fizicna ali pravna oseba pravico, da se ukvarja s podjetništvom, ustanovi gospo­darsko družbo, jo organizira in tudi izvede postopek prenehanja podjétniški dobícek -ega -cka m v ekonomiji placilo podjetniku za izbor kombinacije proizvodnih faktorjev, ki ustvarja dobicek podjétniško omejevánje konkurénce -ega -a --s omejevanje konkurence, ki jo izvajajo podjetja z zlorabo prevladujocega položaja, omejevalno koordinacijo ali tržno koncen­tracijo podjétništvo -a s v ekonomiji proizvodni faktor, ki kombinira druge proizvodne faktorje v najproduktivnejše kombinacije pňdkapitalizácija -e ž premoženjsko stanje družbe, ki onemogoca uresnicevanje gospo­darskih ciljev podkupnína -e ž premoženjska ali nepremo­ženjska korist, dana ali sprejeta z namenom, da uradna oseba ali javni uslužbenec izvrši nezakonito dejanje ali ne izvrši dejanja, ki bi ga sicer moral izvršiti podkupovánje -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki uradni osebi ali javnemu usluž­bencu obljubi, ponudi ali da premoženjsko ali nepremoženjsko korist za to, da izvrši nezakonito dejanje ali da ne izvrši dejanja, ki bi ga sicer moral izvršiti S: dajánje podkupníne pňdladjárska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se narocnik, ki je že sklenil ladjarsko pogodbo, nasproti tretji osebi zavezuje, da bo opravil prevoz po morju v ladijskem prostoru, ki ga ima na razpolago podlága -e ž . kávza podlága za odméro kázni -e -- -- --ž okoli-šcine, ki jih sodišce upošteva pri dolocitvi višine kazni, npr. predkaznovanost storilca, njegove premoženjske razmere pňdlicénca -e ž licenca za uporabo pravice P industrijske lastnine, ki jo osebi podeli jemalec licence S: súblicénca pňdlicéncna pogódba -e -e ž pogodba, s katero pridobitelj izkljucne licence odstopi pravico izkorišcanja predmeta licence drugemu pňdnajčm -éma m . pňdnajémna pogódba pňdnajémna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se najemnik zaveže podnajemniku, da mu bo stvar, ki jo ima v najemu, izrocil v rabo, ta pa se mu zaveže placevati podnaje­mnino S: pňdnajčm pňdnajémnik -a m stranka podnajemne pogodbe, ki prejme stvar v rabo proti placilu podnajemnine pňdnajemnína -e ž denarni znesek, ki se ga podnajemnik zaveže placevati najemniku za rabo v podnajem dane stvari podpís mednárodne pogódbe -a -- --m 1. v mednarodnem pravu faza v postopku sklepanja mednarodne pogodbe, v kateri se strani, ki jo podpišejo, s tem zavežejo, da ne bodo delovale v nasprotju z njenim predmetom in namenom 2. v mednarodnem pravu privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, kadar doloca, da ima podpis tak ucinek, ali se sicer ugotovi, da so se države pogajalke tako dogovorile, ali kadar namen države dati podpisu tak ucinek izhaja iz pooblastila njenega predstavnika podpís mednárodne pogódbe ad referendum -a -- -- -- -- [ad referéndum] m v mednarodnem pravu podpis, ki ga opravi predstavnik države in pomeni dokoncni pristanek k zavezanosti z mednarodno pogodbo podpísnik mednárodne pogódbe -a -- --m v mednarodnem pravu država ali mednarodna organizacija, ki podpiše mednarodno po­godbo S: signatár mednárodne pogódbe podpórna zaposlítev -e -tve ž zaposlitev invalida na delovnem mestu v obicajnem delovnem okolju s strokovno in tehnicno podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju pňdporóštvo -a s poroštvo, dano za obveznost drugega poroka S: fideiussor succedaneus, poróštvo za poróštvo pňdprevňz -ôza m prevoz, pri katerem prevoznik del prevoza ali celoten prevoz poveri podizvajalcu P podrejęna drúžba -e -e ž družba, v kateri ima druga družba vecino glasovalnih pravic, prevladujoci vpliv ali pravico imenovati vecino clanov njenega poslovodstva podrejęna pristójnost -e -i ž . pomóžna pristójnost podrejęna terjátev -e -tve ž nezavarovana terjatev, ki se v stecajnem postopku na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom placa šele po placilu drugih nezavarovanih terjatev podrejęni dolžníški instrumčnt -ega -ega -ęnta m posojilo ali vrednostni papir, ki se v stecajnem postopku poplaca za drugimi posojili ali vrednostnimi papirji podrejęno délo -ega -a s . odvísno délo podrejęno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku . eventuálno sňspórništvo podrúžnica -e ž poslovna enota gospodarske družbe z relativno samostojnostjo pri opravljanju dejavnosti družbe, ki je locena od sedeža družbe in ni pravna oseba S: filiála pňdšpeditęr -ja m špediter, kateremu je izvedbo špedicije prepustil drug špediter pňdtrg -a m v ekonomiji del trga, ki ga zazna­mujejo nekatere posebne lastnosti, ki ga locujejo od drugih delov tega trga, npr. podtrg stanovanjskih nepremicnin, podtrg poslovnih nepremicnin, podtrg industrijskih nepremicnin na nepremicninskem trgu pňdvlóžek -žka m do leta 2011 evidencni list v rocno vodeni zemljiški knjigi, ki ima isto vložno številko kot osnovni vložek in v katerega se vpiše posamezni del stavbe v etažni lastnini in tisti skupni del stavbe, pri katerem je lastninsko stanje razlicno od lastninskega stanja zemljišca in stavbe pňdzakónski právni ákt -ega -ega -a m pravni akt, ki ima nižjo stopnjo pravne veljave od zakona in ga navadno sprejme organ izvršilne veje oblasti pňdzakúp -a m . pňdzakúpna pogódba pňdzakúpna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se zakupnik zaveže podzakupniku, da mu bo stvar, ki jo ima v zakupu, izrocil v rabo in uživanje plodov, ta pa se mu zaveže placevati podzakupnino S: pňdzakúp pňdzakúpnik -a m stranka podzakupne pogodbe, ki prejme stvar v rabo in uživanje plodov proti placilu podzakupnine pňdzakúpnina -e ž denarni znesek, ki se ga podzakupnik zaveže placevati zakupniku za rabo in uživanje plodov v zakup dane stvari pňdzastáva -e ž izrocitev zastavljene premic­nine v zastavo tretji osebi, ki jo opravi zastavni upnik pňdzastavítelj -a m zastavni upnik, ki tretji osebi zastavi njemu zastavljeno premicnino pňdzavarovánje -a s zavarovanje, pri katerem je zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari poenostavítev postópka -tve --ž ukrepi za odpravo administrativnih ovir, s katerimi postane postopek za stranke in sodišce ali upravni organ manj obremenjujoc, a še omogoca materialnopravno zakonito odlocitev S: optimizácija postópka, simplifikácija postópka poenôtenje práva -a --s rezultat procesa, v katerem se pravni sistem napravi bolj enoten, npr. tako, da se dolocena družbena razmerja, ki so bila prej urejena s pravili ožjih skupnosti, na ravni celotne skupnosti uredijo z enim predpisom S: unifikácija práva poenôteno právo -ega -a s pravni predpisi dolocene države, ki so vsebinsko poenoteni z naddržavnim ali mednarodnim pravom S: izenáceno právo, unificírano právo pogájanje -a s v gospodarskem pravu ravnanje, ki izkazuje namero za sklenitev pogodbe pogódba -e ž dvo- ali vecstranski pravni posel, ki nastane s soglasjem volj strank in s katerim se ustanovijo, spremenijo ali prenehajo pravna razmerja S: kontrákt pogódba jávnega práva -e -- --ž . uprávna pogódba pogódba o arbitráži -e -- --ž . arbitrážni sporazúm (1) pogódba o délu -e -- --ž . podjémna pogódba pogódba o deponíranju vrédnostnih papírjev -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se banka zavezuje, da bo za placilo prevzela vredno­stne papirje v hrambo ter izvrševala pravice in izpolnjevala obveznosti, ki se v zvezi s tem zahtevajo pogódba o distribúciji -e -- --ž . distribucíj-ska pogódba pogódba o donáciji -e -- --ž pogodba, s katero se donator zavezuje izvajalcu prispevati dolocena sredstva za doseganje izvajalcevega zakonitega namena S: donátorska pogódba pogódba o dosmrtnem prežívljanju -e -- -- --ž pogodba, s katero se preživninski zavezanec zaveže, da bo zagotavljal sredstva za življenje preživninskega upravicenca, ta pa izjavi, da preživninskemu zavezancu zapušca vse premoženje ali del premoženja, pri cemer je izrocitev odložena do smrti preživninskega upravicenca pogódba o ekskluzívni oskrbi -e -- -- --ž pogodba med dobaviteljem in odjemalcem, po kateri odjemalec dolocene proizvode, npr. pivo, vino, kavo, nabavlja le od pogod­benega dobavitelja pogódba o ekstradíciji -e -- --ž v mednarodnem pravu . pogódba o izrócanju pogódba o fáktoringu -e -- --ž pogodba, s katero se klient zaveže, da bo faktorju ponudil terjatve proti svojim dolžnikom, faktor pa se zaveže, da bo ponudbo sprejel, ce ga bo zadovoljila placilna sposobnost dolžnika S: factoring, factoring pogódba, fáktoring, fáktorska pogódba, fáktorski pôsel pogódba o fílmski prodúkciji -e -- -- --ž pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti producenta, režiserja, scenarista, skladatelja, snemalca in drugih filmskih ustvarjalcev pogódba o financíranem kúpu -e -- -- --ž prodajna pogodba, s katero banka jamci za placilo kupnine, npr. z nepreklicnim akre­ditivom pogódba o fináncnem lízingu -e -- -- --ž pogodba o lizingu, ki traja krajšo dobo od obratovalne dobe predmeta te pogodbe, pri cemer lizingojemalec ne amortizira vseh svojih investicijskih stroškov, lizingodajalec pa nosi riziko zastarevanja opreme, riziko izgube ali unicenja predmeta ter placa takse in stroške licenc S: fináncni lízing pogódba o franšízingu -e -- --ž pogodba, s katero dajalec franšize za placilo preje­mniku franšize dovoljuje prodajati blago ali opravljati storitve ob uporabi dajalcevih konkurencnih prednosti in pod natancno dolocenimi pogoji S: franšízing, franšízna pogódba P pogódba o inženíringu -e -- --ž 1. podjemna pogodba, s katero se inženirska organizacija zavezuje narocniku za placilo opraviti katero od inženirinških storitev, npr. izdelavo investicijskega projekta in tehnicne doku­mentacije, pridobitev in prenos licencnih pravic in pravic za izkorišcanje know-howa ter organiziranje in vodenje del pri izvedbi, zagonu, poskusnem obratovanju in prevzemu investicije 2. pogodba o pripravi in izvedbi investicije, ki je najveckrat pripravljena s pomocjo formularjev mednarodnih inže­nirskih organizacij in ki v zvezi z dobljeno nalogo vkljucuje elemente prodajne pogodbe, gradbene pogodbe, licencne pogodbe in pogodbe o prenosu know-howa pogódba o izdelávi projékta -e -- -- --ž pogodba, s katero se ena stranka zaveže drugi, da bo izdelala projekt za gradnjo ali drugacno izpolnitev S: projektántska pogódba pogódba o izrócanju -e -- --ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se državi dogovorita o vzajemnem izrocanju oseb na njunem ozemlju, navadno zaradi sojenja za izvršeno kaznivo dejanje ali zaradi izvršitve kazni S: pogódba o ekstradíciji pogódba o izrocítvi in razdelítvi premožęnja -e -- -- -- -- --ž pogodba, s katero se izrocitelj zaveže, da bo izrocil in razdelil svoje premo­ženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem S: izrocílna pogódba pogódba o izvájanju investicíjskih dél -e -- -- -- --ž . investicíjska pogódba pogódba o izvédbi ávtorskega déla -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se avtor zaveže prenesti na uporabnika pravico do javnega recitiranja, javne izvedbe ali javne uprizo­ritve svojega dela, uporabnik pa se zaveže, da bo avtorju za to placal honorar in delo recitiral, izvedel ali uprizoril pogódba o kombiníranem prevôzu -e -- -- --ž . pogódba o múltimodálnem prevôzu pogódba o koncesíji -e -- --ž . koncesíja (2, 3) pogódba o kontróli blagá in storítev -e -- -- -- -- --ž pogodba, s katero se vršilec kontrole zaveže, da bo strokovno in nepristransko opravil dogovorjeno kontrolo blaga in o tem izdal potrdilo, narocnik kontrole pa se zaveže, da bo opravljeno kontrolo placal skladno z dogovorom pogódba o kontróli in zastópanju -e -- -- -- P --ž . pogódba o kontróli s prevzémom pogódba o kontróli s prevzémom -e -- -- -- --ž pogodba o kontroli blaga, s katero kontrolna organizacija prevzame tudi zastopanje narocnika S: pogódba o kontróli in zastópanju pogódba o kontróli z garancíjo -e -- -- -- --ž pogodba o kontroli blaga, pri kateri kontrolna organizacija jamci, da bo blago ohranilo lastnosti dolocen cas ali do prispetja v dolocen kraj S: F. O. G. pogódba o leasingu -e -- -- [lízingu] ž . pogódba o lízingu pogódba o letálskem prevôzu -e -- -- --ž pogodba, s katero se letalski prevoznik zavezuje prepeljati blago ali dokumente do namembnega letališca v dogovorjenem roku in na dogovorjeni nacin, narocnik pa se mu zavezuje pravocasno placati prevoznino pogódba o licénci -e -- --ž . licéncna pogódba pogódba o lízingu -e -- --ž pogodba, s katero se lizingodajalec zavezuje, da bo lizingojemalcu prepustil stvar v posest in uporabo, lizingojemalec pa se zaveže, da bo za uporabo placeval nadomestilo, pri cemer se lahko lizingodajalec in lizingojemalec v pogodbi tudi dogovorita, da bo lizingo­jemalec po placilu zadnjega obroka postal lastnik te stvari S: leasing, lízing, pogódba o leasingu pogódba o medsebójnih razmérjih -e -- -- --ž pogodba, s katero morajo etažni lastniki urediti notranja razmerja, npr. nacin upra­vljanja stavbe pogódba o múltimodálnem prevôzu -e -- -- --ž pogodba o prevozu s sredstvi iz razlicnih vej prometa S: pogódba o kombiníranem prevôzu pogódba o nadzôru nad grádnjo -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se ena stranka zaveže drugistranki, da bo nadzirala izvajanje gradbenih del S: pogódba o téhnicnem nadzôru pogódba o najétju gostínskih zmogljívosti -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se gostinec zavezuje, da bo dal v dolocenem casu turi­sticni agenciji na razpolago doloceno število ležišc v dolocenem objektu, nudil gostinske storitve osebam, ki jih pošlje agencija, in ji placal doloceno provizijo, agencija pa se zavezuje, da si bo prizadevala zasesti ležišca, pravocasno obvešcala gostinca o uspešnosti prizadevanj ter placala ceno opravljenih storitev za izkorišcene zmogljivosti S: alotmájska pogódba pogódba o narocílu ávtorskega déla -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se avtor zaveže ustvariti doloceno delo in ga izrociti narocniku, narocnik pa se zaveže, da mu bo za to placal honorar pogódba o narocílu -e -- --ž pogodba, s katero se prevzemnik narocila zaveže naro-citelju, da bo zanj opravil dolocen posel S: mandát (2), mandátna pogódba, narocílo pogódba o nčnapádanju -e -- --ž v mednarod­nem pravu mednarodna pogodba, s katero se državi dogovorita, da druga proti drugi ne bosta izvajali oboroženih sovražnosti S: nčnapadálni pákt pogódba o oblikovánju skrbníškega racúna -e -- -- -- --ž pogodba v korist tretjega, ki jo v zvezi s prodajo vseh posameznih delov posamezne stavbe sklenejo skrbniški notar,skrbniška banka in prodajalec in s katero se zavežejo uresnicevati zakonito predpisane obveznosti v korist kupcev pogódba o obvladovánju -e -- --ž pogodba, s katero ena gospodarska družba podredi svoje vodenje drugi gospodarski družbi pogódba o odprávi blagá -e -- -- --ž . špedícijska pogódba pogódba o organizíranju potovánja -e -- -- --ž pogodba, s katero se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel dolocen skupek storitev, in sicer prevoz, bivanje in z njima povezane storitve, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju placal skupno ceno pogódba o plôvbnem pôslu -e -- -- --ž pomorska pogodba, ki ureja prevoz blaga in prevoz potnikov po morju, vlecenje ali poti­skanje po morju in druge plovbne posle, npr. ladjarska pogodba pogódba o podjému -e -- --ž . podjémna pogódba pogódba o pňdlízingu -e -- --ž pogodba, ki na temelju predhodnega razmerja z lizin­godajalcem omogoca podlizingodajalcu, da za dogovorjeno placilo daje v podlizing dolocene predmete, ki jih potrebuje podli­zingojemalec, pri cemer lastninsko pravico na njih ohrani lizingodajalec, kar mora biti na njih tudi jasno oznaceno S: pogódba o subleasingu pogódba o pomôrskem zavarovánju -e -- -- --ž pogodba o zavarovanju ladje, njenih strojev, naprav, zalog, blaga in drugih stvari, zavarovanju voznine, prevoznine, stroškov za opremo, stroškov skupne havarije, prica­kovanega dobicka, provizij, plac posadke, zastavnih in drugih pravic, zavarovanju odgovornosti za škodo, prizadejano drugim osebam S: pomôrska zavaroválna pogódba pogódba o posébni storítvi z letálom -e -- -- -- -- --ž pogodba, s katero se podjemnik storitve zavezuje, da bo z letalom opravil storitev, ki ni prevoz potnikov, prtljage ali tovora, narocnik pa se zavezuje, da bo za to placal doloceno ceno pogódba o poslôvnem sodelovánju -e -- -- --ž pogodba, ki se sklene zgolj za uresniceva­nje posamicnega projekta ali za sodelovanje na ožjem podrocju S: pogódba o poslôvno--téhnicnem sodelovánju pogódba o poslôvno-téhnicnem sodelovánju -e -- -- --ž . pogódba o poslôvnem sodelovánju pogódba o posredovánju -e -- --ž . posrédni­ška pogódba pogódba o pňzavarovánju -e -- --ž . pňzava­roválna pogódba pogódba o premírju -e -- --ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero vojsku­joce se strani sklenejo splošno premirje ali lokalno premirje pogódba o prenôsu dobícka -e -- -- --ž pogodba, s katero se gospodarska družba zaveže k prenosu svojega celotnega dobicka na drugo gospodarsko družbo pogódba o prenôsu know-howa -e -- -- -­[nôuháva] ž pogodba, s katero dajalec na prejemnika prenese tehnicna, komercialna, financna in druga znanja, izkušnje in postopke S: know-how pogódba pogódba o prenôsu tehnologíje -e -- -- --ž pogodba, s katero dajalec tehnologije, najveckrat odplacno, odstopa prejemniku doloceno tehnicno znanje, npr. licencna pogodba, pogodba o tehnicni pomoci, pogodba o prenosu know-howa, pogodba o inženiringu pogódba o preužítku -e -- --ž pogodba, s katero se preužitkar zaveže, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na dolocenih svojih nepremicninah, prevzemnik pa se zaveže preužitkarju ali komu drugemu nuditi dolocene dajatve P ali storitve S: preužítek, preužítkarska pogódba pogódba o prevôzu pótnikov -e -- -- --ž prevozna pogodba, s katero se prevoznik zavezuje, da bo potnika prepeljal na dolocen kraj, potnik pa se zaveže, da mu bo za to dal doloceno placilo pogódba o prevôzu stvarí -e -- -- --ž prevozna pogodba, s katero se prevoznik zavezuje, da bo stvar, ki jo je prevzel za prevoz, izrocil v namembnem kraju pošiljatelju ali dolocenemu prejemniku, pošiljatelj pa mu bo za to placal dogovorjeno voznino pogódba o prevzému dolgá -e -- -- --ž pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero upnik privoli in s katero se prevze­mnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika S: prevzčm dolgá pogódba o prevzému izpolnítve -e -- -- --ž pogodba med dolžnikom in tretjo osebo, s katero se tretja oseba dolžniku zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost do upnika S: prevzčm izpolnítve pogódba o prijáteljstvu -e -- --ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se državi dogovorita o razlicnih oblikah sode­lovanja v duhu prijateljskih odnosov pogódba o pristaníško-prekladálnih storítvah -e -- -- --ž pogodba, s katero se prekladalec zaveže opraviti prekladalne storitve za narocnika, ta pa se mu jih zaveže placati pogódba o pristópu k dôlgu -e -- -- -- --ž pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se pristopnik upniku zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika S: pristňp k dôlgu pogódba o projektíranju, grádnji in dobávi opréme -e -- -- -- -- -- --ž . pogódba za projékte na kljúc pogódba o projektíranju in grádnji -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se ista oseba zaveže, da bo izdelala projekt in izvedla gradbena dela po tem projektu pogódba o projektíranju in nadzôru -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se ista oseba zaveže, da bo izdelala projekt in nadzirala izvajanje gradbenih del po tem projektu P pogódba o projéktnem managementu -e -- -- -- [męnedžmentu] ž pogodba o izvedbi kompleksnih storitev svetovalnega inženiringa pogódba o razkládanju -e -- --ž pogodba, s katero se stranka zaveže, da bo razložila tovor s prevoznega sredstva pogódba o razsodíšcu -e -- --ž do leta 1999 . arbitrážni sporazúm (1) pogódba o rejníštvu -e -- --ž . rejníška pogódba pogódba o remorkíranju -e -- --ž . pogódba o vlécenju pogódba o séfu -e -- --ž zakupna pogodba, s katero se ena stranka, navadno banka, zavezuje, da bo v svojih varovanih prostorih dala uporabniku v rabo sef za doloceno dobo, uporabnik pa se zavezuje, da ji bo za to placal dolocen znesek pogódba o sodelovánju -e -- --ž pogodba, s katero se pogodbeniki dogovorijo za skupni napor in udeležbo pri uresnicevanju zakonito dopustnega namena pogódba o stand-by kredítu -e -- -- -­[stęndbáj] ž kreditna pogodba, pri kateri kreditodajalec odobri kreditojemalcu kredit, ki pa ga ta ni dolžan izkoristiti ali pa ga lahko izkoristi samo deloma S: stand-by kredítna pogódba pogódba o subleasingu -e -- -- [súblí­zingu] ž . pogódba o pňdlízingu pogódba o svetoválnem inženíringu -e -- -- --ž pogodba o izvedbi storitev, povezanih z odlocanjem o investiciji, ali storitev, povezanih z gradnjo in dokoncanjem objekta pogódba o špedíciji -e -- --ž . špedícijska pogódba pogódba o štipendíranju -e -- --ž pogodba, s katero se štipenditor zavezuje štipendi­stu doloceno obdobje placevati dolocene mesecne zneske, štipendist pa se zavezuje pravocasno in na dogovorjeni nacin izpol­njevati študijske pogoje, lahko pa tudi, da se bo po koncanem študiju za dogovorjeno obdobje zaposlil pri štipenditorju S: štipendíjska pogódba pogódba o téhnicnem nadzôru -e -- -- --ž . pogódba o nadzôru nad grádnjo pogódba o téhnicni pomôci -e -- -- --ž pogodba, s katero se stranke v zvezi s projektom dogovorijo o pisnih navodilih za uporabo prenesene tehnologije, nacrtih in drugi dokumentaciji, inštruktorskem delu na samem kraju, izobraževanju kadrov, lahko tudi o razvijanju proizvodnje do dolocene stopnje in je navadno del kompleksnejše pogodbe o gospodarskem projektu pogódba o transákcijskem racúnu -e -- -- --ž pogodba, s katero izvajalec placil­nega prometa prevzame obveznost odpreti imetniku poseben racun, prek katerega bo zanj v okviru pogodbeno dolocenih poobla­stil in njegovega kritja opravljal placilni promet in druge pogodbene storitve pogódba o trgovínskem zastópanju -e -- -- --ž . agencíjska pogódba pogódba o trgôvskem zastópanju -e -- -- --ž . agencíjska pogódba pogódba o uprávljanju -e -- --ž . pogódba o vódenju pogódba o uprizorítvi ávtorskega déla -e -- -- -- --ž pogodba, s katero avtor odstopa uporabniku pravico do javne uprizoritve avtorskega dela pod pogoji, ki so doloceni v njej pogódba o uręjanju premožęnjskih razmérij -e -- -- -- --ž pogodba, s katero partnerja dolocita premoženjske pravice in obveznosti v svoji skupnosti ali po njenem prenehanju S: pogódbeni premožęnjski režím pogódba o ustanovítvi konzórcija -e -- -- --ž . konzórcijska pogódba pogódba o vájeništvu -e -- --ž pogodba, s katero se dolocijo pravice in obveznosti šole, vajenca in delodajalca pri usposabljanju z delom pogódba o vlécenju -e -- --ž pomorska pogodba o izkorišcanju ladje, s katero se ladjar vlacilca ali potiskovalca zavezuje, da bo s svojo ladjo vlekel ali potiskal drugo plovilo do dolocenega kraja ali dolocen cas ali da bo opravil doloceno nalogo, ladjar vlecenega ali potiskanega plovila pa, da mu bo za to placal vlecnino S: pogódba o remorkíranju pogódba o vódenju -e -- --ž pogodba, s katero upravicenec do poslovnega vodenja gospodarske družbe poveri prevzemniku vodenja za dogovorjeno placilo in na njegovo odgovornost vse ali dolocene dejavnosti pri poslovnem vodenju gospodarske družbe S: pogódba o uprávljanju pogódba o volontęrskem oprávljanju priprávništva -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se v skladu z veljavno pravno uredi­tvijo dolocijo in uredijo pravice in obvezno­sti volonterskega pripravnika pogódba o zakúpu ládje -e -- -- --ž pogodba, s katero zakupodajalec za placilo zakupnine izroci zakupniku ladjo v uporabo za plovbno dejavnost pogódba o zaporédnem letálskem prevôzu -e -- -- -- --ž pogodba o prevozu potnikov, prtljage ali tovora, s katero prvi prevoznik prevzame obveznost, da bo opravil prevoz ob sodelovanju vec zaporednih prevoznikov pogódba o zaposlítvi -e -- --ž pogodba med delavcem in delodajalcem, s katero se za dolocen ali nedolocen cas sklene delovno razmerje za delo na dolocenem delovnem mestu ali za doloceno vrsto dela pogódba o zaposlítvi s krájšim délovnim cásom -e -- -- -- -- -- --ž pogodba o zapo­slitvi, sklenjena za cas, krajši od polnega delovnega casa, ki sicer velja pri delodajalcu pogódba o zaposlítvi za dolócen cŕs -e -- -- -- -- --ž pogodba o zaposlitvi, katere trajanje je doloceno vnaprej in ki se lahko sklene samo izjemoma v primerih, vnaprej dolocenih v zakonu ali kolektivni pogodbi dejavnosti pogódba o zaposlítvi za nčdolócen cŕs -e -- -- -- -- --ž pogodba o zaposlitvi, pri kateri trajanje ni vnaprej doloceno in se sklepa praviloma, razen v primerih, dolocenih z zakonom pogódba o zaúpanju -e -- --ž . fiduciárna pogódba pogódba o zavarovánju ládje -e -- -- --ž pogodba o pomorskem zavarovanju, ki vkljucuje zavarovanje trupa ladje, njenih strojev, naprav in opreme, normalnih zalog goriva, maziva in drugega ladijskega materiala ter zalog hrane in pijace za ladijsko posadko pogódba o zavarovánju odgovórnosti -e -- -- --ž pogodba, s katero se zavarovalnica zaveže povrniti škodo, za katero je odgovoren zavarovalec, ce tretji oškodovanec od njega zahteva odškodnino pogódba o zavarovánju posojíla -e -- -- --ž pogodba, s katero se zavaruje posojilo, tako da si ga lahko posojilodajalec poplaca iz zava-P rovanja, ce ga posojilojemalec ne bi vrnil pogódba s pristópom -e -- --ž . pristópna pogódba (1) pogódba s sukcesívnimi izpolnítvami -e -- -- --ž . pogódba z zaporédnimi izpolnítvami pogódba, sklénjena na daljávo -e -e -- --ž pogodba o dobavi blaga ali opravljanju storitev, ki jo skleneta podjetje in potrošnik na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, pri kateri podjetje uporablja takšna sredstva za komuniciranje na daljavo, pri katerih ni potrebna istocasna fizicna prisotnost pogod­benih strank S: prodája na daljávo pogódba, sklénjena zúnaj poslôvnih prostórov -e -e -- -- --ž pogodba o dobavi blaga ali opravljanju storitev, sklenjena med srecanjem izven poslovnih prostorov ali med obiskom zastopnika ali pooblašcenca podjetja na potrošnikovem domu ali drugod, ce do obiska ne pride na potrošnikovo željo pogódba v bręme trétjega -e -- -- --ž pogodba, s katero en pogodbenik drugemu jamci, da bo tretja oseba nekaj izpolnila, ki pa te ne zavezuje pogódba v koríst trétjega -e -- -- --ž pogodba, katere izpolnitev ima pravico zahtevati oseba, ki ne sodeluje pri sklenitvi pogodbe pogódba z zaporédnimi izpolnítvami -e -- -- --ž pogodba, s katero se dolžnik zaveže izpolnjevati obveznost v vec delih v dolocenih rokih S: pogódba s sukcesívnimi izpolnítvami pogódba za projékte na kljúc -e -- -- -- --ž pogodba, s katero se ista oseba zaveže, da bo na podlagi zahtev narocnika izdelala projekt, izvedla dela po projektu in dobavila opremo za projekt za doloceno placilo S: pogódba o projektíranju, grádnji in dobávi opréme pogódbena avtonomíja -e -e ž . pogódbena svobôda pogódbena báncna garancíja -e -e -e ž bancna garancija, pri kateri je pogoj za izplacilopredložitev sodne ali arbitražne odlocitve pogódbena cesíja -e -e ž odstop terjatve, do katerega pride s pogodbo P pogódbena garancíja -e -e ž zavarovanje, ki je dogovorjeno s pogodbo pogódbena hipotéka -e -e ž hipoteka, ustano­vljena na podlagi pravnega posla pogódbena kázen -e -zni ž pogodbeni dogovor o placilu denarnega zneska ali druge premo­ženjske koristi za primer kršitve pogodbe S: penále pogódbena obvéznost -e -i ž obveznost, ki izvira iz pogodbe in zavezuje dolžnika, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti S: obvéznost ex contractu pogódbena odškodnínska obvéznost -e -e -i ž . poslôvna odškodnínska obvéznost pogódbena prčdkúpna pravíca -e -e -e ž predkupna pravica, ustanovljena s pogodbo, ki predkupnemu upravicencu omogoca prednostni nakup stvari, ce se lastnik odloci, da stvar proda pogódbena svobôda -e -e ž nacelo, po katerem stranka svobodno odloca, ali bo sklenila pogodbo, s kom jo bo sklenila in kakšna bo vsebina pogodbe, pri tem pa je omejena s prisilnimi predpisi S: pogódbena avtonomíja pogódbena zastávna pravíca -e -e -e ž zastavna pravica, ki nastane na podlagi volje zastavitelja pogódbene obrésti -ih obrésti ž mn. obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik ter tecejo od nastanka pogodbene obveznosti do njene dospelosti pogódbeni délavec -ega -vca m oseba, ki dela ne opravlja po pogodbi o zaposlitvi, temvec na podlagi pogodbe civilnega prava, npr. podjemne pogodbe pogódbeni koncęrn -ega -a m koncern, ki nastane na podlagi pogodbe o obvladovanju pogódbeni premožęnjski režím -ega -ega -a m . pogódba o uręjanju premožęnjskih razmérij pogódbeno pobótanje -ega -a s pobotanje, za katero se stranki dogovorita in velja tudi, ce kateri izmed pogojev za enostransko pobotanje ni izpolnjen pogódbeno zavaroválno právo -ega -ega -a s zavarovalno pravo, ki ureja pogodbene pravice in obveznosti med zavarovalnico in zavarovancem pogňj -ója m 1. bodoce negotovo dejstvo, od katerega uresnicitve sta odvisna nastanek ali prenehanje pravnega razmerja S: conditio 2. z zakonom dolocene okolišcine ali druga dejstva, ki morajo biti izpolnjena za prido­bitev neke pravice 3. v javnem narocanju okoli-šcina, ki mora biti izpolnjena za sodelovanje v postopku pogóji déla pogójev --m mn. okolišcine opravlja­nja dela, ki lahko negativno ali pozitivno vplivajo na telesno integriteto delavca in so pomemben dejavnik sistema varnosti in zdravja pri delu, npr. trajanje dela, zahtev­nost dela, nevarnost pri delu, fizicne in psihicne obremenitve pri delu S: délovne razmére, délovni pogóji pogóji menjáve pogójev --m mn. v ekonomiji razmerje med cenami, po katerih država prodaja izvožene proizvode, in cenami, ki jih placa za uvožene proizvode pogójna obsôdba -e -e ž obsodba, s katero sodišce doloci, da se izrecena kazen ne bo izvršila, ce bo storilec kaznivega dejanja izpolnil dolocene pogoje S: obsôdba na pogójno kázen pogójna obsôdba z várstvenim nadzórstvom -e -e -- -- --ž pogojna obsodba, s katero sodišce za dolocen cas obsojenca postavi pod nadzorstvo svetovalca pogójna obvéznost -e -i ž obveznost, katere nastanek ali prenehanje sta odvisna od nego­tovega dejstva pogójna poravnáva -e -e ž poravnava, ki je sklenjena pod odložnim pogojem ali razveznim pogojem pogójna pravíca -e -e ž pravica, ki je odvisna od izpolnitve pogoja pogójna vknjížba -e -e ž . predznámba pogójni akreditív -ega -a m akreditiv, pri katerem je placilo akreditivnega zneska pogojeno s tem, da akreditivni upravicenec izpolni v akreditivu dolocene pogoje pogójni kapitál -ega -a m kapital, ki nastane s povecanjem osnovnega kapitala v delniški družbi zaradi uresnicitve dolocenih pravic, ki so pogojene z uresnicitvijo pravice delavcev do novih delnic pogójni odpúst -ega -a m odlocitev posebne komisije pri ministrstvu za pravosodje, da sme biti obsojenec, ki prestane del zaporne kazni, odpušcen s prestajanja kazni pod pogojem, da do poteka casa, za katerega je izrecena kazen, ne izvrši novega kaznivega dejanja in opravi naloge, ki so mu naložene pogójni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, sklenjen pod odložnim pogojem ali razveznim pogojem pogójno odložęni pregňn -- -ega -ôna m pregon, ki ga državni tožilec odloži, dokler ne ugotovi, ali je osumljenec izpolnil nalogo, ki mu jo je naložil pogrebnína -e ž izredna denarna socialna pomoc osebi, upraviceni do denarne socialne pomoci ali varstvenega dodatka, za kritje stroškov pogreba pokojne osebe pogréšanec -nca m oseba, ki je dlje casa odsotna, zaradi cesar so uvedeni uradni postopki iskanja ali razglasitve osebe za mrtvo v zakonsko dolocenih primerih poiménsko glasovánje -ega -a s glasovanje, pri katerem clan organa na poziv predsedu­jocega javno izjavi, ali predlog podpira ali ne pojasnílna dolžnóst -e -i ž v medicinskem pravu zdravnikova dolžnost, da pacientu v nepo­ srednem stiku, obzirno in na razumljiv nacin pojasni njegovo zdravstveno stanje, verjeten razvoj in posledice bolezni ali poškodbe ter cilj, vrsto, nacin izvedbe in verjetnost uspeha predlaganega medicin­skega posega ter tudi morebitna tveganja, stranske ucinke in druge negativne posledice zdravljenja poklíc -a m institucionalizirana sposobnost posameznika za opravljanje dela ali dejavnosti, za katero je izucen, vzgojen ali izobražen poklícna bolézen -e -zni ž bolezen, povzrocena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in pogojev dela na dolocenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli obvezno zdravstveno ali invalidsko zavarovan poklícna dolžnóst -e -i ž zaveza, obicajno zgolj moralna, zagotoviti ali nuditi poklicno strokovno pomoc tudi takrat, kadar to presega obveznost iz delovnega razmerja, npr. v zdravstvu poklícna étika -e -e ž moralna pravila in moralna nacela, ki usmerjajo in vodijo osebe pri opravljanju dolocenega poklica poklícna imunitéta -e -e ž . materiálna imunitéta poklícna invalídnost -e -i ž invalidnost, pri kateri delavec delno ali popolno izgubi pridobitno zmožnost v svojem poklicu na delovnem mestu, na katero je razporejen, in P za vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje poklícna kvalifikácija -e -e ž strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na doloceni ravni zahtevnosti S: strokôvna kvalifikácija poklícna malomárnost -e -i ž nepravilno, nestrokovno in nevestno opravljanje poklica ali opustitev dolžnostnega ravnanja, ki ga narekuje doktrina konkretnega poklica poklícna matúra -e -e ž državni izpit, s katerim posameznik pridobi srednjo strokovno izobrazbo in dokazuje usposobljenost za visokošolski študij poklícna pokojnína -e -e ž pokojnina, zagoto­vljena zavarovancu iz poklicnega pokojnin­skega zavarovanja poklícna rehabilitácija -e -e ž storitve, s katerimi se invalid II. ali III. kategorije invalidnosti strokovno, fizicno in psihosoci­alno usposobi za drug poklic ali delo, da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vkljuci v delovno okolje, ali se usposobi za opravlja­nje istega poklica ali dela s prilagoditvijo delovnega mesta in ustreznimi tehnicnimi pripomocki poklícna skrivnóst -e -i ž podatek o drugi osebi, za katerega izve npr. zagovornik, odvetnik, zdravnik, psiholog, duhovnik pri opravljanju svojega poklica in ga lahko drugim razkrije le z izrecnim dovoljenjem te osebe ali pod zakonsko dolocenimi pogoji poklícni kónzul -ega -a m v mednarodnem pravu oseba, ki karierno opravlja funkcijo konzu­ larnega funkcionarja kot vodja konzulata poklícni stándard -ega -a m dokument, ki doloca vsebino poklicne kvalifikacije na doloceni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti poklícno pokojnínsko zavarovánje -ega -ega -a s pokojninsko zavarovanje delavcev, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po doloceni starosti ni vec mogoce uspešno poklicno opravljati, npr. dela policistov, vojakov, rudarjev, paznikov, voznikov S: obvézno dodátno pokojnínsko zavarovánje poklícno usposábljanje -ega -a s formalizirani P nacin pridobivanja strokovnega znanja in vešcin, potrebnih za priznanje poklicne kvalifikacije ali pridobitev poklicne kvalifikacije pokojnína -e ž redni mesecni denarni prejemek, ki uživalcu zagotavlja varnost dohodka v primeru starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca pokojnínska dôba -e -e ž zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se doloci odstotek za odmero pokojnine pokojnínska drúžba -e -e ž izvajalec, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pokojnínska osnôva -e -e ž mesecno povprecje plac ali zavarovalnih osnov v dolocenem obdobju, ki se valorizira na raven zadnjega koledarskega leta pred upokojitvijo S: osnôva za odméro pokojníne pokojnínski nacrt -ega -a m nacrt poklicnega pokojninskega zavarovanja ali dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega pokojninskega zavarovanja pokojnínski sklŕd -ega skláda m izvajalec pokojninskega nacrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pokojnínsko in invalídsko zavarovánje -ega -- -ega -a s zavarovanje za nadomešcanje izpadlega dohodka ob izgubi ali zmanjša­nju delovne zmožnosti predvsem zaradi starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca ter povecanih stroškov zaradi odvisnosti od oskrbe drugega pokrájina -e ž širša lokalna samoupravna skupnost, ki obsega vec obcin in predstavlja drugo stopnjo lokalne samouprave policíja -e ž organ v sestavi notranjega mini-strstva, katerega naloge so zlasti varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprecevanje, odkrivanje in preisko­vanje kaznivih dejanj in prekrškov, vzdrže­vanje javnega reda policíjska držáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih država, v kateri državni organi pri svojem delovanju niso pravno vezani, zaradi cesar ima posebno mocen vpliv izvršilna veja oblasti, ki se opira zlasti na represivne organe policíjski zapísnik -ega -a m zapisnik o kazenski ovadbi ali o preiskovalnem dejanju, ki ga sestavi policija policíjsko pridržánje -ega -a s krajši odvzem prostosti osumljencu, ki ga izvede policija, da se ugotovi njegova istovetnost, preveri alibi ali zberejo obvestila in dokazni predmeti poligráf -a m naprava, ki zazna razlicne telesne reakcije preiskovane osebe, ki jih ta praviloma ne more obvladati, namenjena ugotavljanju verodostojnosti njenih izjav polipatríd -a m v mednarodnem pravu oseba, ki je pravni subjekt vec pravnih sistemov, npr. zaradi razlicnih državljanstev njenih staršev S: oséba z včc državljánstvi polipól -a m tržni položaj, pri katerem neko dobrino ponuja zelo veliko ponudnikov, od katerih nobeden ne more vplivati na višino cene polipsón -a m . nabávni polipól políticna ekonomíja -e -e ž družbena veda, ki uporablja metode s podrocja ekonomije, družbenih ved in sociologije za raziskovanje razmerij med posamezniki in družbo ter trgi in državo políticna odgovórnost -e -i ž odgovornost, ki izhaja iz opravljanja politicne funkcije in se uveljavlja na razlicne nacine, npr. s poslan-skim vprašanjem, interpelacijo ali glasova­njem o nezaupnici políticna skupína -e -e ž v pravu EU skupina poslancev Evropskega parlamenta, ki združuje predstavnike sorodnih politicnih strank v razlicnih državah clanicah Eu políticna stránka -e -e ž pravno organizi­rana skupina oseb enakega politicnega prepricanja, ki svoj program uresnicuje s sodelovanjem na volitvah in delovanjem v demokraticno oblikovanih državnih organih políticna tvórba -e -e ž politicno organizirana skupnost, navadno na teritorialni podlagi, npr. država políticna uredítev -e -tve ž ureditev politicnega sistema v doloceni družbeni skupnosti, npr. demokracija políticne pravíce -ih pravíc ž mn. v mednarodnem pravu pravice prve generacije, ki državlja­nom omogocajo sodelovanje v politicnem življenju njihove države, npr. pravica voliti in biti izvoljen políticni ákt -ega -a m akt državnega zbora ali vlade, ki nima narave pravnega akta in s katerim se opredeljujejo cilji in nacini njihovega doseganja glede splošnih družbenih vprašanj políticni delíkt -ega -a m . políticno kaznívo dejánje políticni nadzňr -ega -ôra m nadzor parla­menta nad delovanjem vlade, ki se izvaja s poslanskimi vprašanji, z interpelacijo ali nezaupnico políticni prevrŕt -ega -áta m hitra, navadno nasilna sprememba v politicni ureditvi dolocene družbene skupnosti políticni sistém -ega -a m ureditev razmerij med poglavitnimi institucionaliziranimi nosilci politicne moci v družbi in ureditev razmerja med nosilci te moci in ljudstvom políticno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje zoper temelje družbene ureditve in države S: políticni delíkt polítika konkurénce -e --ž celota ukrepov in usmeritev delovanja pristojnih oblastnih organov, npr. držav clanic in institucij Eu, za spodbujanje in varstvo konkurence S: konkuréncna polítika pólje prôste presóje -a -- --s v postopku pred Evropskim sodišcem za clovekove pravice doktrina dolocanja obsega in omejitev clovekovih pravic, ki državam pogodbenicam dopušca prožnejšo razlago konvencijskih pravic glede na njihove kulturne, zgodovinske in druge znacilnosti póljska slúžnost -e -i ž stvarna služnost na tujem zemljišcu, ce je gospodujoce zemljišce kmetijsko, npr. potna služnost, vodna služnost, gozdna služnost, pašna služnost pôlkvalificírani délavec -ega -vca m delavec, ki opravi predpisano izobraževanje ali izpit in lahko samostojno opravlja samo doloceno vrsto del pôlna fírma -e -e ž firma, ki vsebuje vse v zakonu zahtevane elemente pôlna poslôvna sposóbnost -e -e -i ž poslovna sposobnost osebe, ki pri opravljanju pravnih poslov in procesnih dejanj ni omejena z zakonom ali drugim pravnim aktom P pôlna stárost -e -i ž do leta 2013 starost, ki zagotavlja zavarovancu odmero pokojnine v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe pôlna zaposlęnost -e -i ž stanje v družbi, ko je na voljo vecja ponudba zaposlitev kot brez­poselnih oseb, ki išcejo zaposlitev pôlni délovni cŕs -ega -ega cása m delovni cas, ki traja najvec 40 in najmanj 36 ur na teden in je dolocen z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca S: rédni délovni cŕs pôlni indosamčnt -ega -ęnta m indosament na ime, ki vsebuje izjavo o prenosu, ime indosa­tarja in trasantov podpis ali ime indosatarja in indosantov podpis pôlno soródstvo -ega -a s razmerje med sorodniki stranske crte, ki imajo skupna oba prednika pôlno zavarovánje -ega -a s zavarovanje na celotno vrednost stvari polnolétna oséba -e -e ž oseba, ki dopolni z zakonom doloceno starost in s tem pridobi poslovno sposobnost S: dorásla oséba polnoprávni položáj -ega -a m položaj, v katerem ima posameznik vse pravice, ki jih je v tem pravnem položaju mogoce imeti pôlodprti závod za prestájanje kázni zapôra -ega -óda -- -- -- --m zavod s svobodnejšim režimom prestajanja kazni zapora, v katerem je mogoce svobodnejše gibanje zapornikov znotraj zavoda polňg -óga m . depozít (1, 2) polovícno placílo izrecęne glóbe -ega -a -- --s placilo globe v višini polovice izrecenega zneska v dolocenem krajšem obdobju, ce storilec prekrška ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odlocbo o prekršku položájni dodátek -ega -tka m del place, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkci­onarju, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vkljuceno v osnovno placo delovnega mesta, naziva ali funkcije položítev pri sodíšcu -tve -- --ž . sódna položítev položník -a m stranka skladišcne pogodbe, ki zaupa hrambo premicnine skladišcniku P pôlpredsédniški sistém -ega -a m sistem delitve oblasti, v katerem izvršilno funkcijo skupaj opravljata vlada, odvisna od zaupanja pred­stavniškega organa, in neposredno izvoljen državni poglavar s številnimi pomembnimi pristojnostmi S: parlamentárno-predsédniški sistém pôlprivilegírani vlagátelj -ega -a m v pravu EU pravna oseba, ki ji temeljne pogodbe Eu priznavajo pravico vložiti tožbo pri Sodišcu Eu za varovanje svojih prerogativ pôlproporcionálni volílni sistém -ega -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih volilni sistem, ki združuje prvine vecinskega in propor­cionalnega volilnega sistema tako, da je zagotovljeno varstvo politicne manjšine, in le delno zagotavlja sorazmernost pri delitvi mandatov S: manjšínski volílni sistém pôlsoródstvo -a s razmerje med sorodniki stranske crte, ki imajo skupnega samo enega prednika pôlzaprto mórje -ega -a s v mednarodnem pravu zaliv, zatok ali morje, obkroženo z dvema ali vec državami in povezano z drugim morjem ali oceanom z ozkim prehodom ali sesta­vljeno v celoti ali vecinsko iz teritorialnih morij in izkljucnih ekonomskih con dveh ali vec obalnih držav pomagác -a m udeleženec pri kaznivem dejanju, ki storilcu pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja poméšanje -a s združitev sipkih stvari, npr. žita, vec lastnikov v mešanico, pri cemer dotedanji lastniki stvari postanejo solastniki mešanice z deleži, ki so sorazmerni vredno­stim, ki so jih imele stvari posameznega solastnika pred tem S: commixtio pomilostítev -tve ž akt milosti, ki ga v obliki posamicnega pravnega akta izda državni poglavar, s katerim se ustavi kazenski pregon, zniža ali odpusti kazen ali se kako drugace ublaži pravni položaj obsojenca ali osebo, ki bi bila lahko izpostavljena pregonu zaradi kaznivega ravnanja pomilostítveni postópek -ega -pka m postopek, v katerem državni poglavar odloci o pomilostitvi pomirítev -tve ž . správa pomnožęno glasovánje -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih polproporcionalni volilni sistem, po katerem ima volivec toliko glasov, kot je kandidatov, ki se volijo v njegovi volilni enoti, in jih lahko podeli enemu ali vec kandidatom S: kumulírano glasovánje pomóc de minimis -í -- -- [de mínimis] ž v pravu EU državna pomoc, ki je zaradi nizke višine pred podelitvijo ni treba notificirati Evropski komisiji pomóc na dómu -í -- --ž socialnovarstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upra-vicenca v primeru invalidnosti, starosti in drugih primerih, v katerih se lahko z njo nadomesti institucionalno varstvo pomóc ob rôjstvu otrôka -í -- -- --ž enkratni družinski prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca pomóc pri kaznívem dejánju -í -- -- --ž udeležba pri kaznivem dejanju, ko oseba storilcu omogoci ali olajša izvršitev kaznivega dejanja ali mu daje psihicno podporo pomóc pri samomôru -í -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki pomaga drugi osebi pri samomoru pomóc storílcu po izvršęnem kaznívem dejánju -í -- -- -- -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki skriva storilca kaznivega dejanja ali mu s skrivanjem sledov, orodja ali kako drugace pomaga, da ga ne odkrijejo pomocníški izpít -ega -a m do leta 2004 zakljucni izpit ob koncu poklicnega izobraževanja, s katerim posameznik pridobi srednjo poklicno izobrazbo pomôrska agencíja -e -e ž . pomôrsko zastópanje pomôrska pilotáža -e -e ž nasveti, ki jih daje strokovna oseba poveljniku ladje glede varne plovbe v pristanišcih ter drugih obmocjih teritorialnega morja in notranjih morskih voda pomôrska pogódba -e -e ž pogodba, katere predmet je gradnja ladij, izkorišcanje ladij, pomorsko zastopanje, pristaniško-prekla­dalne storitve, pomorsko zavarovanje pomôrska zavaroválna pogódba -e -e -e ž . pogódba o pomôrskem zavarovánju pomôrski plén -ega -a m v mednarodnem pravu zaseženo premoženje sovražne države na morju ali zaseženo premoženje nevtralne države na morju, ki se ukvarja s tihotaplje­njem pomôrski privilégij -ega -a m zakonita zastavna pravica na ladji, s katero so zavaro-vane privilegirane terjatve z obrestmi, npr. sodni stroški, uradne pristojbine, terjatve poveljnika in clanov posadke iz delovnega razmerja, nagrade in stroški zaradi skupne havarije, odškodninske terjatve pomôrski zasčg -ega -éga m v mednarodnem pravu zacasni odvzem premoženja sovražne ali nevtralne države, npr. ladje, blaga, v casu oboroženega spopada, o katerem odloca zasežno sodišce S: príza pomôrsko mednárodno právo -ega -ega -a s v mednarodnem pravu . právo mórja pomôrsko právo -ega -a s pravo, ki ureja plovbo po morju in odnose, ki nastanejo v zvezi z njo, zlasti varnost in zašcito ladij, posadk, potnikov in tovora pomôrsko zastópanje -ega -a s zastopanje pri poslih, povezanih s prevozom po morju S: pomôrska agencíja pomótni vpís -ega -a m opravljeni vpis v zemljiško knjigo, ki se zaradi pomote ne sklada z dovoljenim vpisom pomóžna omejítev -e -tve ž omejitev strank omejevalnega sporazuma, ki ni njegov glavni cilj, vendar je neposredno povezana z njim in je nujna za njegovo uresnicevanje pomóžna pristójnost -e -i ž krajevna ali mednarodna pristojnost, dolocena za primer, ko ni mogoce uporabiti temeljnega pravila o pristojnosti, npr. pristojnost po zacasnem prebivališcu, ce tožena stranka nima stalnega prebivališca v državi S: nado­méstna pristójnost, podrejęna pristójnost, subsidiárna pristójnost pomóžni vpís -ega -a m vpis v zemljiško knjigo, s katerim se poleg pravic in pravnih dejstev vpisujejo še drugi podatki, npr. spremembe identifikacijske oznake nepremicnine, spremembe podatkov o imetniku pravice, objave o zacetku zemljiškoknjižnega postopka PÓMS -a m krat. . prikríti preiskoválni ukrépi ponarejęna lístina -e -e ž listina, katere deli so nepooblašceno spremenjeni, npr. izbrisane ali dodane besede, številke, lažno oznacen izdajatelj S: falzificírana lístina, kríva lístina, lážna lístina ponarejęna oporóka -e -e ž oporoka, ki je ni napravil oporocitelj, za katerega se to zatrjuje, zaradi cesar po njej ni mogoce dedovati ponevérba -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki si protipravno prilasti denar ali premicnine, ki so ji zaupane v zvezi z njenim delom P ponovítvena nevárnost -e -i ž nevarnost, da bi domnevni storilec ponovil, dokoncal ali izvršil kaznivo dejanje, s katerim grozi S: iteracíjska nevárnost ponôvna zaposlítev -e -tve ž . rčaktivíranje upokójenca ponôvne volítve -ih volítev ž mn. volitve, ki jih je treba opraviti, kadar se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti ponôvni izvňz -ega -ôza m izvoz predhodno uvoženega blaga, ki se izvozi v isti obliki ali pa kot predelano ali obdelano blago ponôvno glasovánje -ega -a s glasovanje na ponovnih volitvah, ponovnem referendumu ali v kolegijskemu organu, ki ga je treba opraviti, kadar se že opravljeno glasovanje razveljavi ponúdba -e ž 1. predlog za sklenitev pogodbe, ki izraža dokoncno voljo za sklenitev pogodbe S: ofęrta 2. pisna vloga gospodarskega subjekta v postopku oddaje javnega narocila, s katero se ta zaveže izvesti javno narocilo, ce bo izbran 3. v ekonomiji kolicina dobrin ali storitev, ki jih ponudniki na dolocenem trgu v dolocenem obdobju ponudijo pri razlicnih cenah ponúdbena garancíja -e -e ž zaveza garanta, da bo upravicencu, ki je razpisal javni razpis, izplacal dolocen znesek, ce bi se ponudnik izneveril svoji ponudbi S: licitacíjska garancíja ponúdnik -a m 1. oseba, ki poda ponudbo 2. v javnem narocanju oseba, ki se s kakršnokoli vlogo odzove na poziv narocnika pooblastílna urédba -e -e ž uredba, s katero se naslovljenca, navadno državni organ, pooblasti za opravljanje kakšne naloge pooblastílni indosamčnt -ega -ęnta m . prokúrni indosamčnt pooblastílni predpís -ega -a m predpis, ki naslovljencu, navadno državnemu organu, podeli pooblastilo za opravljanje kakšne naloge ali pristojnosti pooblastílo -a s upravicenje za zastopanje, ki ga pooblastitelj s pooblastitvijo podeli poobla-šcencu in je namenjeno tretji osebi pooblastítelj -a m oseba, ki pooblašcencu podeli upravicenje za zastopanje pooblastítev -tve ž enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj podeli pooblašcencu P upravicenje za zastopanje pooblašcęna oséba -e -e ž . pooblašcęnec (1, 2) pooblašcęna urádna oséba prekrškôvnega orgána -e -e -e -- --ž z zakonskim ali podza­konskim aktom pooblašcena uradna oseba za vodenje in odlocanje v hitrem postopku o prekršku, ki tece pred prekrškovnim organom pooblašcęnec mladolétnega oškodovánca -nca -- --m pooblašcenec mladoletne osebe, oškodovane s kaznivim dejanjem zoper spolno nedotakljivost, kaznivim dejanjem zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ali kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, ki skrbi za njene pravice, za zašcito njene integritete med zaslišanjem pred sodišcem in za uveljavljanje premoženjsko­pravnega zahtevka pooblašcęnec -nca m 1. oseba, ki v pravnem prometu ali v postopku lahko nastopa za drugega S: pooblašcęna oséba 2. oseba, ki lahko na podlagi predpisa opravi doloceno, praviloma oblastno dejanje ali odlocitev ali vodi postopek na nekem podrocju, npr. informacijski pooblašcenec, poobla-šcena uradna oseba v upravnem postopku S: pooblašcęna oséba pooblašcęnec oškodovánca -nca --m odvetnik ali druga oseba, ki v kazenskem postopku zastopa interese oškodovanca pooblašcęnec oškodovánca po urádni dolžnósti -nca -- -- -- --m pooblašcenec mladoletnega oškodovanca, ki ga izmed odvetnikov po uradni dolžnosti postavi kazensko sodišce pooblašcénec po zaposlítvi -nca -- --m oseba, ki opravlja delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem pogodb pooblašcęnec podjétja -nca --m oseba, ki zastopa družbo na podlagi pooblastila poslo­vodstva pooblašcęnec sindikáta -a --m sindikalni zaupnik ali drug clan sindikata, ki ga sindikat pooblasti za doloceno aktivnost, ki sodi v akcijsko svobodo pooblašcęnec v právdi -nca -- --m oseba, ki jo stranka pooblasti za zastopanje v pravdnem postopku pooblašcęnec za sprejčm pisánj -nca -- -- --m oseba, ki jo imenuje stranka sama ali jo dolocisodišce ali upravni organ za sprejemanje sodnih in upravnih pisanj za stranko, npr. ce je stranka v tujini, izjemoma pa opravlja tudi druga zakonsko dolocena dejanja, npr. vloži pritožbo S: pooblašcęnec za vrocítve pooblašcęnec za vrocítve -nca -- --m . pooblašcęnec za sprejčm pisánj pooblašcęni gospodárski subjékt -ega -ega -a m gospodarski subjekt, ki na temelju upravne odlocbe carinskega organa uživa dolocene olajšane carinske kontrole glede varstva in varnosti ter nekatere poenostavi­tve S: AEO pooblašcęni zdravník delodajálca -ega -a --m do leta 2012 . izvajálec medicíne déla pooblašcujóce právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca, da ima naslo­vljenec, navadno državni organ, doloceno pooblastilo, pristojnost poocítev -tve ž 1. pomožni vpis, s katerim se vpiše sprememba identifikacijske oznake nepremicnine, podatki o združitvi ali delitvi nepremicnine v katastru in sprememba podatkov glede imetnika pravice 2. do leta 2003 vpis dejstev v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na nepremicnino ali na imetnika pravice popácenje oblastí -a --s kršitev nacela zako­nitosti, ko se oblast sicer izvaja na formalno pravilen nacin, a v nasprotju z namenom, npr. ko prvostopenjski upravni organ izpodbija drugostopenjsko odlocbo sebi nadrejenega organa popís dél -a --m dokument, ki na podlagi projektne dokumentacije predvideva vrste del in njihove kolicine, potrebne za zgraditev objekta popís in cenítev zapušcíne -a -- -tve -- dednopravni institut, ki je namenjen natancni ugotovitvi obsega in vrednosti zapušcine v trenutku zapustnikove smrti popís prebiválstva -a --m zakonsko dolocen proces zbiranja, vrednotenja, analiziranja in publiciranja demografskih, ekonomskih in socialnih podatkov, ki se nanašajo na prebi­valce, gospodinjstva in stanovanja v državi v dolocenem casu, za statisticne namene in oblikovanje javnih politik poplacílna pravíca -e -e ž pravica upnika v izvršilnem postopku, da se poplaca iz predmeta izvršbe, ki jo pridobi po opravlje­nem prvem izvršilnem dejanju, npr. rubežu premicnine, rubežu terjatve, vpisu zastavne pravice v zemljiško knjigo popôlna dvódómnost -e -i ž v nekaterih pravnih sistemih dvodomnost, pri kateri imata obe zbornici enake pristojnosti, zlasti v zakono­dajnem postopku popôlna konkurénca -e -e ž cista konkurenca na trgu proizvodov in storitev ter na trgu proizvodnih faktorjev popôlna odškodnína -e -e ž odškodnina, ki je potrebna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, ce ne bi bilo škodnega dogodka popôlna ponúdba -e -e ž ponudba, ki izpol­njuje narocnikove pogoje popôlna posvojítev -e -tve ž nerazvezljiva posvojitev, pri kateri otrok popolnoma preide iz rodbine bioloških staršev v rodbino posvojitelja popôlna razlastítev -e -tve ž odvzem lastnin­ske pravice na nepremicnini v javno korist za nadomestilo v naravi ali za odškodnino pod pogoji, ki jih doloca zakon popôlna spremémba ustáve -e -e --ž celo­vitejša in obsežnejša sprememba ustave ali sprejem nove ustave popôlni odvzčm poslôvne sposóbnosti -ega -éma -- --m popolno onemogocenje samostojnega sklepanja pravnih poslov osebi, ki ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, npr. zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil popôlni preizkús -ega -a m preizkus patentne prijave, ki temelji na preverjanju pogojev patentibilnosti izuma, ki so novost, inventivna raven in industrijska uporabljivost popôlni umík obtóžnega ákta -ega -a -- --m umik obtožnega akta glede vseh dejanj, ki se v njem ocitajo domnevnemu storilcu kaznivega dejanja popôlni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem pravica nastane samo z zapisom na papir in se lahko iz vrednostnega papirja prenaša samo skupaj s papirjem popôlno disjunktívno vprašánje -ega -ega -a s disjunktivno vprašanje, na katero zaslišanec po svoji odlocitvi lahko odgovori samo z da ali ne S: odlocítveno vprašánje popôlno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, s katerim se lahko odlocba P izpodbija iz vseh razlogov popôlno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, s katerim domnevni storilec kaznivega dejanja v celoti prizna dejanje, ki se mu ocita popôlno razdedínjenje -ega -a s popolni odvzem nujnega deleža dedicu, ki ima pravico do nujnega deleža, zaradi cesar dedic izgubi dedno pravico v celoti in ne more biti zapustnikov dedic niti po zakonu niti po oporoki popráva obtóžnice -e --ž poprava napak ali odprava tistih pomanjkljivosti obtožnice, s katero se odpravijo oblikovne nepravilnosti, na katere sodišce ob formalnem preizkusu obtožnice opozori tožilca popráva odlócbe -e --ž odprava napak v pisno izdelani odlocbi glede ocitnih pisnih in racunskih pomot popráva pomótnega vpísa -e -- --ž poprava vpisa v zemljiški knjigi, ki jo sodišce izvede s posebnim sklepom, po potrebi pa tudi s predhodnim zaslišanjem prizadetih oseb popráva tôžbe -e --ž odprava pomanjkljivosti, zaradi katerih tožba ne more biti obravnavana, na zahtevo sodišca v za to dolocenem roku poprávni sklčp -ega sklépa m sklep, s katerim sodišce ali upravni organ popravi ocitne pisne in racunske napake v pisno izdelani odlocbi populárna tôžba -e -e ž tožba, ki jo lahko vloži katerakoli oseba neodvisno od lastnega pravnega interesa S: actio popularis porába -e ž v ekonomiji . potróšnja (1, 2) porábljeni proizvódni fáktor -ega -ega -ja m v ekonomiji proizvodni faktor, ki se med proi­ zvodnim procesom potroši porabljívi proizvňd -ega -óda m v ekonomiji del bruto proizvoda, ki ga je mogoce porabiti, ne da bi se zaradi tega proizvodne sposobnosti proizvodnega procesa zmanjšale porábna dobrína -e -e ž v ekonomiji . potróšna dobrína poravnálni nárok -ega -a m do leta 2017 narok, ki ga sodišce razpiše, da bi med strankama doseglo sporazumno rešitev spora poravnáva -e ž pogodba, s katero osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede dolo-cenega pravnega razmerja, z vzajemnim popušcanjem prekinejo spor ali odpravijo P negotovost ter dolocijo svoje vzajemne pravice in obveznosti S: transákcija (1) poravnávanje v kázenskem postópku -a -- -- --s postopek odvracanja kazenskega pregona, v katerem državni tožilec s so-glasjem domnevnega storilca kaznivega dejanja in oškodovanca kazensko ovadbo ali obtožni predlog odstopi v postopek porav­navanja, da se sporazumno odpravijo razlogi novih konfliktov med njima in se doseže poravnava, kadar izrek sankcije ni nujen poroceválec -lca m oseba, ki pripravi pregled stališc ali jih zastopa, npr. porocevalec mednarodne konference, porocevalec sodnega senata, porocevalec odbora na plenarni seji parlamenta porócni líst -ega -a m . izpísek iz máticnega regístra o sklénjeni zakónski zvézi porodníški dopúst -ega -a m do leta 2014 . materínski dopúst porodníško nadomestílo -ega -a s do leta 2014 nadomestilo place ali dohodka v casu poro­ dniškega dopusta pôrok in placník -óka -- -a porok, ki je solidarno odgovoren z glavnim dolžnikom pôrok -óka m oseba, ki je na podlagi zakona ali pogodbe dolžna izpolniti tujo obveznost, ce je ne izpolni dolžnik poróštvena izjáva -e -e ž izjava, s katero se porok zaveže, da bo upniku izpolnil veljavno in zapadlo obveznost, ce tega ne bi storil dolžnik poróštvena pogódba -e -e ž . poróštvo poróštvo -a s zaveza poroka nasproti upniku, da bo izpolnil obveznost upnikovega dolžnika, ce je ta ne bi izpolnil S: poróštvena pogódba poróštvo za poróštvo -a -- --s . pňdporóštvo poróta -e ž v nekaterih pravnih sistemih skupinadržavljanov, ki v sodnem postopku na podlagi presoje dejanskih vprašanj samo­stojno odloca o krivdi obtoženca ali utemeljenosti zahtevka porótnik -a m 1. . sodník porótnik 2. v nekaterih pravnih sistemih clan porote, ki samostojno presoja o dejanskih vprašanjih in odloca o krivdi obtoženca ali utemeljenosti zahtevka portál jávnih narocíl -a -- --m spletna stran, na kateri so razlicne objave iz postopkov oddaje javnih narocil portfélj -a m v ekonomiji celotna kolicina in struktura aktive podjetja ali posameznika posádna lístina -e -e ž listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe posámezni dél zgrádbe -ega -a --m del zgradbe, ki je lahko predmet etažne lastnine in mora biti samostojna funkcionalna celota, primerna za samostojno uporabo, npr. stanovanje, poslovni prostor posámezno preiskoválno dejánje -ega -ega -a s preiskovalno dejanje, ki ga lahko sodnik posameznik ali preiskovalni sodnik praviloma opravi na predlog državnega tožilca v predkazenskem postopku posámicna analogíja -e -e ž . zakónska analogíja posámicna direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki kot dopolnitev okvirne direktive ureja tehnicne vidike in podrobnosti regulacije posamezne snovi, izdelka ali drugega predmeta S: lócena direktíva, posébna direktíva posámicna havaríja -e -e ž . posébna havaríja posámicna izjéma -e -e ž v pravu EU izvzetje od uporabe konkurencnih pravil o prepovedi izkrivljanja konkurence za posamicni sporazum z opredeljenimi koristnimi ucinki posámicna prokúra -e -e ž prokura, ki je podeljena eni osebi posámicni interčs -ega -ésa m . osébni interčs posámicni právni ákt -ega -ega -a m pravni akt, ki individualizira in konkretizira splošno pravno pravilo v konkretnem primeru, npr. sodba, upravna odlocba posámicni uprávni ákt -ega -ega -a m konkretni upravni akt, obicajno izdan kot upravna odlocba ali sklep v upravnem postopku, ki se nanaša na posamicno stranko posámicni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem je pravica iz papirja individualno dolocena glede na konkretni pravni temelj S: individuálni vrédnostni papír posámicno dédno naslédstvo -ega -ega -a s . singulárno dédno naslédstvo posámicno pooblastílo -ega -a s . posébno pooblastílo posámicno právno naslédstvo -ega -ega -a s . singulárno právno naslédstvo posámicno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki se nanaša na dolocenega ali dolocljivega naslovljenca posébna direktíva -e -e ž v pravu EU . posámicna direktíva posébna drúžbena skupína -e -e -e ž kate­gorija oseb, ki jo družba v izvorni državi zavraca zaradi nespremenljive prirojene lastnosti, porekla ali prepricanja, ki je tako temeljnega pomena za posameznikovo iden­titeto ali zavedanje, da se ga ne sme prisiliti, naj se mu odrece posébna havaríja -e -e ž škoda samo na ladji ali tovoru ali škoda samo zaradi stroškov S: partikulárna havaríja, posámicna havaríja posébna krajévna pristójnost -e -e -i ž krajevna pristojnost, ki je dolocena poleg splošne krajevne pristojnosti ali ki izkljucuje uporabo pravil o splošni krajevni pristojnosti posébna pokojnínska dôba -e -e -e ž obdobja, ki se po zakonu štejejo v pokojninsko dobo ne glede na placilo prispevkov, vendar brez dolocene minimalne zavarovalne dobe ne dajejo pravice do pokojnine posébna poslôvna sposóbnost -e -e -i ž poslovna sposobnost za opravljanje pravnih poslov in procesnih dejanj, ki jih posebej doloca zakon, npr. menicna sposobnost posébna pravíca -e -e ž upravicenje za izvajanje dejavnosti, ki se podeli omejenemu številu oseb posébna právna sposóbnost -e -e -i ž sposob­nost pravnega subjekta, da je lahko nosilec posebnih pravic in dolžnosti, npr. dedna sposobnost S: speciálna právna sposóbnost posébna rába -e -e ž posebni carinski postopek sprostitve v prosti promet brez placila dajatev ali s placilom po znižani stopnji zaradi rabe blaga na predpisan nacin posébna skrbnost -e -i ž skrbnost, s katero ravna posebno pazljiv in natancen clovek in je merilo, po katerem se presoja lahka malomarnost posébna vecína -e -e ž . kvalificírana vecína posébne grádbene uzánce -ih -ih uzánc ž mn. uzance, ki urejajo pravice in obveznosti pri izvajanju gradbenih del posébne operatívne metóde in srédstva P -ih -ih metód -- srédstev . prikríti preiskoválni ukrépi posébni carínski postópek -ega -ega -pka m carinski postopek, s katerim se lahko prijavi blago ob uvozu v carinsko obmocje ali izvozu iz njega, in sicer tranzit, hramba, dolocena raba in oplemenitenje posébni délovni pogňj -ega -ega -ója m . posébni pogňj déla posébni máksimum kázni -ega -a --m zgornja meja kazni, ki je predpisana za doloceno kaznivo dejanje S: nŕjvíšja méra kázni posébni mínimum kázni -ega -a --m spodnja meja kazni, ki je predpisana za doloceno kaznivo dejanje S: nŕjnížja méra kázni posébni pogňj déla -ega -ója --m okoli-šcina, zaradi katere je delavec upravicen do dodatka pri placi, skrajšanja polnega delovnega casa ali vkljucitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, npr. opra­vljanje dela v manj ugodnem, neobicajnem delu dneva ali opravljanje posebno težkih, napornih in nevarnejših ali zdravju škodlji­vih del S: posébni délovni pogňj posébni postópek -ega -pka m sodni ali upravni postopek, za katerega zaradi posebnosti zadev v dolocenem obsegu veljajo drugacna procesna pravila od splošnih, npr. v sporih zaradi motenja posesti, pri odvzemu koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi kaznivega dejanja, v davcnih zadevah posébni povrátek -ega -tka m . speciálni povrátek posébni skúpni déli -ih -ih délov m mn. skupni prostori in skupne naprave v vecstanovanjski stavbi, ki so solastnina zgolj tistih etažnih lastnikov, ki jih uporabljajo, kar se doloci s pogodbo o medsebojnih razmerjih posébni sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se države dogovorijo o predložitvi spora v reševanje Meddržavnemu sodišcu v Haagu posébni ugotovítveni postópek -ega -ega -pka m ugotovitveni postopek, ki se praviloma vodi v upravni zadevi, da se razcisti pravno pomembno ali sporno dejansko stanje P posébni zakonodájni postópek -ega -ega -pka m v pravu EU zakonodajni postopek, ki ne zahteva soodlocanja Evropskega parlamenta in Sveta in je s temeljnima pogodbama Eu posebej predviden za dolocene pristojnosti urejanja posébni zavaroválni pogóji -ih -ih pogójev m mn. pravice in obveznosti pogodbenikov zava­rovalne pogodbe, ki jih za posamezno vrsto zavarovanja, npr. življenjsko zavarovanje, vnaprej doloci zavarovalnica posébni zemljíškoknjížni postópek -ega -ega -pka m zemljiškoknjižni postopek, ki se z oklicem zadeve uvede zaradi izbrisa starih hipotek, nastavitve zemljiške knjige, dopolnitve zemljiške knjige ali vzpostavitve zemljiškoknjižne listine posébno húda telésna poškódba -- -e -e -e ž telesna poškodba, ki ogrozi življenje poškodo­vanca, unici pomemben del njegovega telesaali pomemben organ, povzroci nezmožnost za vsakršno delo ali ga za vselej skazi posébno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki ga lahko izvrši le oseba z dolocenim statusom, npr. uradna oseba, vojaška oseba S: delictum proprium posébno mnęnje -ega -a s . lóceno mnęnje posébno pooblastílo -ega -a s pooblastilo, dano za dolocen pravni posel S: posámicno pooblastílo, speciálno pooblastílo posébno premožęnje zakónca -ega -a --s premoženje zakonca, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze ali ga v casu trajanja zakonske zveze pridobi drugace kot z delom, npr. z dedovanjem ali darili, zato ga samostojno upravlja in z njim samostojno razpolaga S: lóceno premožęnje zakónca posébno várstvo délavcev -ega -a --s dodatno delovnopravno varstvo nekaterih kategorij delavcev, in sicer žensk, delavcev, mlajših od 18 let, invalidov, starejših delavcev in delavcev, ki uživajo varstvo zaradi nosec­nosti in starševstva posčg v pravíco -éga -- --m dejanje, s katerim oblastni organ ali oseba na pravno dopusten ali nedopusten nacin odrece ali omeji pravico posčg v rodíteljsko pravíco -éga -- -- --m ukrep države za varstvo otrokove koristi, kadar starši ne delajo v otrokovo korist, npr. odvzem otroka staršem posesórna právda -e -e ž . mótenjska právda posést -i ž dejanska oblast nad stvarjo ne glede na pravico do nje posést stvarí -i --ž dejanska oblast nad stvarjo poséstna dôba -e -e ž . priposestvoválna dôba poséstna právda -e -e ž pravda zaradi motenja ali odvzema posesti poséstna tôžba -e -e ž . tôžba zaradi mótenja posésti poséstna vólja -e -e ž volja imeti stvar ali pravico zase S: animus possidendi poséstni konstitút -ega -a m dogovor, da nepremicnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika S: constitutum possessorium poséstni líst -ega -a m do leta 2011 evidencni list A v zemljiški knjigi, ki je namenjen popisu vsebine posameznega zemljiškoknjižnega vložka poséstni naslédnik -ega -a m posestnik, ki prevzame izvajanje posesti od posestnega prednika poséstni prédnik -ega -a m oseba, od katere posestnik kot njen univerzalni ali singularni pravni naslednik pridobi posest poséstni spňr -ega spôra m spor zaradi motenja ali odvzema posesti, ki se rešuje s posebnim pravdnim postopkom poséstnik -a m oseba, ki ima stvar v posesti poséstno nakazílo -ega -a s do leta 2003 poobla­stitev tretje osebe, da namesto v imenu izro-citelja odslej poseduje premicnino v imenu pridobitelja poséstno várstvo -ega -a s varstvo posesti, ki ga posestnik lahko uveljavlja sodno ali v obliki dovoljene samopomoci posílstvo -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki prisili osebo istega ali drugega spola k spolnemu obcevanju ali podobnemu spolnemu ravnanju z uporabo sile ali grožnje poskús kaznívega dejánja -a -- --m zacetek izvrševanja kaznivega dejanja, ki ga storilec ne dokonca poskús prekrška -a --m zacetek izvrševanja prekrška, ki ga storilec ne dokonca poskúsna posvojítev -e -tve ž namestitev otroka v rejništvo k bodocim posvojiteljem za poskusno dobo poskúsno délo -ega -a s delo, za katero se dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi in je namenjeno preizkusu strokovnih in drugih delovnih sposobnosti delavca ter lahko traja zakonsko omejen cas poslánec -nca m clan predstavniškega organa, npr. državnega zbora poslánica -e ž v mednarodnem pravu uradno sporocilo med državama o dolocenem meddržavnem vprašanju poslánik -a m v mednarodnem pravu naziv vodje diplomatskega predstavništva drugega razreda posláništvo -a s v mednarodnem pravu diplomatsko predstavništvo drugega razreda, ki ga vodi poslanik poslánska skupína -e -e ž skupina povezanih poslancev, ki so praviloma izvoljeni z istoi­menske liste kandidatov poslánski mandát -ega -a m pooblastilo za odlocanje, ki ga poslanec dobi z izvolitvijo poslánski pavšál -ega -a m pavšalni mesecni znesek, ki ga poslanec prejme za materialne stroške pri delu v svoji volilni enoti poslánsko vprášanje -ega -a s vprašanje, ki ga lahko vladi, ministru ali generalnemu sekretarju vlade v zvezi z njihovim pod-rocjem delovanja ustno ali pisno zastavi poslanec poslánstvo -a s v mednarodnem pravu diplomatsko predstavništvo nižjega ranga od ambasade S: legácija poslédnja vólja -e -e ž . oporóka poslednjevóljna odrédba -e -e ž izjava, s katero oporocitelj za primer smrti razpolaga s svojim premoženjem ali doloci kaj drugega, kar je pomembno za dedovanje ali pravna razmerja po njegovi smrti poslôvna bánka -e -e ž v ekonomiji banka, ki sprejema depozite in daje posojila poslôvna goljufíja -e -e ž goljufija pri opra­vljanju gospodarske dejavnosti, pri kateri se drugega preslepi s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bo mogoce izpolniti poslôvna izgúba -e -e ž stanje, ko so stroški poslovanja višji od prihodkov, ki se izkazuje v poslovnem izidu v poslovnem letu poslôvna lístina -e -e ž listina, ki jo je treba voditi po zakonu ali drugem pravnem predpisu in je pomembna za poslovni promet gospodarskega subjekta poslôvna nčzvestôba -e -e ž kršitev obvezno­sti iz pravnega posla poslôvna obvéznost -e -i ž obveznost, ki temelji na pravnem poslu, npr. pogodbi P poslôvna odškodnínska obvéznost -e -e -i ž obveznost povrniti škodo, ki nastane zaradi kršitve pravnega posla S: pogódbena odško­dnínska obvéznost poslôvna skrivnóst -e -i ž 1. podatki, za katere poslovni subjekt s posebnim aktom doloci, da jih je treba varovati pred tretjimi osebami S: poslôvna tájnost 2. podatki, ki so po svoji naravi takšni, da bi lahko poslovnemu subjektu nastala znatna škoda, ce bi jih pridobila nepooblašcena oseba S: poslôvna tájnost poslôvna sposóbnost -e -i ž sposobnost osebe, da veljavno sklepa pravne posle in opravlja dejanja v postopku, ki se praviloma dobi z 18. letom, izjemoma pa tudi prej, npr. s sklenitvijo zakonske zveze, starševstvom S: opravílna sposóbnost poslôvna tájnost -e -i ž . poslôvna skrivnóst (1, 2) poslôvna uspéšnost -e -i ž okolišcina, ki delodajalcu omogoca odlocitev o izplacilu place ali dela place, ce je tako predvideno v kolektivni pogodbi, med letom ali ob koncu leta kot trinajsto placo poslôvne knjíge -ih knjíg ž mn. knjige o poslo­vanju, ki jih morajo družbe in podjetniki voditi praviloma po sistemu dvostavnega knjigovodstva ter jih enkrat letno zakljuciti v skladu z zakonom in racunovodskimi standardi poslôvne naváde -ih navád ž mn. obicaji, ki so se uveljavili v poslovni praksi v pravnem prometu in se nanašajo na pravice in obve­znosti strank, ki nanje tudi racunajo, razen ce se dogovorijo drugace ali ce drugace doloca obvezen predpis poslôvni cíklus -ega -a m v ekonomiji neenako­mernost v gospodarski rasti, povzrocena z nezadostnim prilagajanjem sprememb dohodka gibanju sprememb produkta poslôvni cŕs -ega cása m cas opravljanja nalog dolocenega organa, ko poslujejo vse notranje organizacijske enote teh organov poslôvni dán -ega dnéva m dan, ko organi poslujejo z drugimi organi, to je od pone-deljka do petka poslôvni délež -ega -a m skupek pravic, dolžnosti in obveznosti družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga dobi na podlagi placanega osnovnega vložka v P družbo z omejeno odgovornostjo poslôvni dogódek -ega -dka m v ekonomiji kako­ vostno, kolicinsko in casovno opredeljena enota poslovnega procesa, ki povzroca spremembe na sredstvih in obveznostih do virov sredstev ter prihodkih in odhodkih poslôvni gospodár -ega -ja m oseba, katere posel opravi poslovodja brez narocila S: dominus negotii poslôvni izíd -ega -a m izkaz prihodkov, odhodkov in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta poslôvni obicáji -ih obicájev m mn. pravni standard, pri katerem se potrebno ravnanje doloci glede na pricakovano ravnanje med gospodarskimi subjekti poslôvni pártner -ega -ja m oseba, ki je v poslovnem pogodbenem ali drugem pravnem razmerju z drugo pravno ali fizicno osebo poslôvni pooblašcęnec -ega -nca m fizicna oseba, ki ima na podlagi pogodbe ali zapo­slitve pooblastilo, da v imenu gospodarskega subjekta sklepa in izvršuje pogodbe s tretjo osebo, npr. prodajalec, trgovski potnik poslôvni regíster -ega -tra m uradna evidenca o vseh poslovnih subjektih s sedežem na obmocju države, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, ter o njihovih podružnicah in drugih delih poslovnih subjektov poslôvni sklŕd -ega skláda m premoženje gospodarskega subjekta, ki je namenjeno poslovanju poslôvni subjékt -ega -a m . gospodárski subjékt poslôvni vízum -ega -a m v mednarodnem pravu vizum, ki ga država sprejemnica izda osebam, ki na njeno ozemlje potujejo in na njem dolocen cas bivajo zaradi opravljanja dolocene poslovne dejavnosti poslôvnik -a m splošni pravni akt, s katerim se ureja interno delovanje dolocenega kolektiv­nega organa, npr. državnega zbora, sodišca poslôvno léto -ega -a s casovno obdobje, ki se lahko razlikuje od koledarskega leta, po poteku katerega je treba v treh mesecih zakljuciti poslovne knjige in sestaviti letno porocilo poslôvno nčsposóbna oséba -- -e -e ž oseba, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni, motnje ali zaostalosti ne more samostojno nastopati v pravnem prometu poslôvno porocílo -ega -a s prikaz razvoja in izidov poslovanja gospodarske družbe in njenega financnega položaja z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena poslôvno právo -ega -a s pravo, ki ureja nasto­panje gospodarskih subjektov na trgu poslôvno zastópanje -ega -a s zastopanje v poslovnih razmerjih, za katero je pooblašcen zastopnik ali pooblašcenec gospodarskih subjektov poslôvno zdrúženje -ega -a s združenje gospodarskih subjektov, ki se povežejo z namenom olajševanja in pospeševanja svoje gospodarske dejavnosti ter izboljševanja in povecevanja rezultatov te dejavnosti poslovódja brez narocíla -e -- --m oseba, ki brez pooblastila prostovoljno in zavestno opravlja tuje posle S: géstor, negotiorum gestor (1) poslovódja -e m fizicna oseba, ki vodi posle v družbi z omejeno odgovornostjo poslovódni orgán -ega -a m 1. individualni ali kolegijski organ gospodarske družbe, ki vodi njene posle in jo zastopa kot zakoniti zastopnik 2. individualni organ, ki organi­zira in vodi poslovanje osebe javnega prava, npr. javnega zavoda, to osebo predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njenega dela ter izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, obicajno pa vodi in odgovarja tudi za strokovnost dela poslovódski izpít -ega -a m izobraževanje, s katerim posameznik pridobi srednjo strokovno izobrazbo, zaradi cesar je strokovno usposobljen za samostojno pripravo in organizacijo lastnega dela, predvsem za upravljanje, vodenje, usmerja­nje, izvajanje in nadzor delovnih procesov poslovódstvo -a s organi ali osebe, pooblašceni po zakonu ali aktih gospodarske družbe, da vodijo njene posle poslovódstvo brez narocíla -a -- --s prosto­voljno in zavestno opravljanje tujega posla brez pooblastila S: gestíja, negotiorum gestio posmrtnína -e ž enkratna denarna pomoc svojcem umrlega, ki so upraviceni do denarne socialne pomoci ali varstvenega dodatka posódba -e ž . posódbena pogódba posódbena pogódba -e -e ž pogodba, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izrocil stvar v neodplacno rabo, izposojeva­lec pa se zavezuje, da bo prejeto stvar vrnil S: komodát, posódba posodník -a m stranka posodbene pogodbe, ki se zaveže, da bo izposojevalcu izrocila stvar v neodplacno rabo S: komodánt posojílna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posoji­lojemalcu izrocil dolocen znesek denarja ali doloceno kolicino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po dolocenem casu vrnil enak znesek denarja ali enako kolicino stvari iste vrste in kakovosti S: posojílo (2) posojílna valúta -e -e ž valuta, v kateri je dogo­vorjeno denarno posojilo posojílo -a s 1. denarni znesek ali kolicina drugih nadomestnih stvari, dogovorjena s posojilno pogodbo, ki jih posojilodajalec izroci posojilojemalcu, ta pa se mu jih zaveže vrniti 2. . posojílna pogódba posojílo z izdájanjem obvéznic -a -- -- --s posojilna pogodba, pri kateri predvsem javni izdajatelj obveznice izdaja v dolocenih apoenih, zato da zbere denarna sredstva, izdajatelj pa se istocasno zaveže, da jih bo po dolocenem casu odkupil in tako upravicen­cem vrnil denar posrédna demokracíja -e -e ž politicni sistem, ki državljanom po njihovih voljenih predstavnikih omogoca vpliv na delovanje državne organizacije, uveljavljanje njene odgovornosti in nadzor nad njima S: predstávniška demokracíja posrédna diskriminácija -e -e ž diskriminacija posameznika z doloceno osebno okolišcino na podlagi navidezno nevtralnih dolocb,meril ali ravnanj, ki v praksi vodijo do manj ugodnega obravnavanja v primerjavi z drugimi osebami v enakem ali podobnem položaju S: ěndiréktna diskriminácija posrédna izvršba otrôkovih stíkov -e -e -- --ž izvršitev sodne odlocbe, s katero so doloceni otrokovi stiki, pri cemer osebi, pri kateri je otrok, grozi denarna kazen, ce otroka ne izroci prostovoljno S: ěndiréktna izvršba otrôkovih stíkov posrédna posést -e -i ž posest, ki jo ima oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek druge osebe, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova P posrédna príca -e -e ž prica, ki glede dejstev, ki so predmet dokazovanja, izpoveduje o tem, kaj so v zvezi z dokazovanimi dejstvi nepo­sredno zaznale druge osebe posrédna progresíja -e -e ž . prikríta progresíja posrédna škóda -e -e ž škoda, pri kateri je med škodnim dogodkom in škodljivo posledico vmesen samostojni dogodek S: ěndiréktna škóda posrédna volílna pravíca -e -e -e ž pravica volivca, da izbere elektorje ali volilno telo, ki izvoli clane predstavniškega telesa ali nosilce druge voljene funkcije posrédna vzrócnost -e -i ž vzrocnost, pri kateri na posledico vpliva neposrednemu dejavniku prikljucen posredni dejavnik,npr. izguba dohodka zaradi delovne nezmožnosti, povzrocene z duševno boleznijo S: ěndiréktna vzrócnost posrédne volítve -ih volítev ž mn. volitve, na katerih se volijo elektorji, ki izvolijo clane predstavniškega telesa posrédni dávek -ega -vka m davek, ki se placuje pri proizvodnji, potrošnji ali menjavi dobrin, npr. davek na dodano vrednost S: ěndiréktni dávek posrédni dokŕz -ega -áza m dokaz, s pomocjokaterega se ugotavlja dejstvo, ki samo zase ni odlocilno, a je iz njegovega obstoja mogoce logicno sklepati na obstoj odlocilnega dejstva, npr. alibi S: indíc, ěndiréktni dokŕz posrédni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem posledica kaznivega dejanja ni hotena, a nastane iz drugega sovražnega namena S: ěndiréktni naklčp posrédni poséstnik -ega -a m posestnik, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek druge osebe, npr. najemodajalec posrédni storílec kaznívega dejánja -ega -lca -- --m storilec kaznivega dejanja, ki za izvršitev kaznivega dejanja uporabi drugo osebo posrédni zastópnik -ega -a m zastopnik, ki nastopa v svojem imenu in na racun zasto­panega, na katerega mora prenesti pravice in obveznosti posrédniška pogódba -e -e ž pogodba, s katero se posrednik zaveže narocniku, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik narocnika in tretjo osebo S: mešetárska P pogódba, pogódba o posredovánju, posredovánje (1) posrédniška pogódba o potovánju -e -e -- --ž pogodba, s katero se posrednik zavezuje, da bo v imenu in za racun potnika sklenil pogodbo o organiziranju potovanja ali pogodbo o eni ali vec posebnih storitvah, ki potovanje ali bivanje omogocajo, potnik pa se zavezuje, da mu bo to placal posrédniški dnévnik -ega -a m zapis o pogodbah, ki so sklenjene na podlagi posredovanja dolocenega posrednika S: mešetárski dnévnik posrédniški líst -ega -a m izpis iz posredni­škega dnevnika posrédno dokázno srédstvo -ega -ega -a s dokazno sredstvo, s pomocjo katerega sodnik ali uradna oseba ugotavlja pravno pomembna dejstva na posreden nacin, npr. s pomocjo izvedenca ali izpovedbe price posrédno izvájanje dokázov -ega -a --s izvajanje dokazov pred sodnikom ali uradno osebo, ki ne odloca o zadevi posrédno ucinkujóce procésno dejánje -- -ega -ega -a s procesno dejanje stranke, katerega ucinki nastopijo, ko sodišce ali upravni organ na njegovi podlagi izdata odlocbo, npr. sodbo na podlagi pripoznave, ce tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek posrédno zastópanje -ega -a s zastopanje, pri katerem zastopnik nastopa v svojem imenu in na racun zastopanega, na katerega mora prenesti pravice in obveznosti S: ěndiréktno zastópanje, posrédno zastópstvo posrédno zastópstvo -ega -a s . posrédno zastópanje posredovánje -a s 1. . posrédniška pogódba 2. v mednarodnem pravu diplomatsko sredstvo za mirno reševanje sporov, s katerim tretji, ki ni stranka v sporu, npr. država, medna­rodna organizacija, posameznik, skupina posameznikov, skuša zbližati sprti strani in jima z njunim pristankom predlaga rešitve, sprejemljive za obe strani posredovánje déla -a --s dejavnost iskanja ustreznega ali primernega dela, ki jo izvajajo javni zavod za zaposlovanje in pooblašcene organizacije z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delu brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi posredovánje zaposlítve -a --s dejavnost iskanja ustrezne ali primerne zaposlitve za brezposelno osebo ali drugega iskalca zapo­slitve in usposabljanja delavca za delodajalca, ki jo izvajajo javni zavod za zaposlovanje in pooblašcene organizacije z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela in s ciljem sklenitve pogodbe o zaposlitvi postavítev zagovórnika -tve --ž procesno dejanje, s katerim sodišce domnevnemu storilcu kaznivega dejanja po uradni dolžnosti doloci zagovornika postávljeno právo -ega -a s pravo, ki ga po predpisanem postopku sprejme ali oblikuje pristojni organ, npr. zakonodajalec, sodišce póstnumerándni kúp -ega -a m prodajna pogodba, pri kateri se placilo opravi po izrocitvi stvari póstnumerándni pôsel -ega -sla m posel, pri katerem obveznost placila zapade dolocen cas po izpolnitvi tipicnega izpolnitvenega ravnanja postópek o prekršku -pka -- --m postopek, ki se vodi zoper storilca prekrška pri prekr­škovnem organu ali sodišcu postópek oddáje jávnega narocíla -pka -- -- --m postopek, pri katerem so z zakonskimi pravili dolocena obvezna ravnanja pri izbiri pogodbene stranke javnega narocnika postópek oddáje narocíla mále vrédnosti -pka -- -- -- --m postopek oddaje javnega narocila, ki je poenostavljen in namenjen javnim narocilom nižje vrednosti postópek poprávljanja pomótnih vpísov -pka -- -- --m postopek, ki ga zemljiško­knjižno sodišce zacne po uradni dolžnosti, kadar pri vpisu v zemljiško knjigo pride do pomote, zaradi cesar se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom postópek pred ustávnim sodíšcem -pka -- -- --m nacela in pravila, ki urejajo postopek, po katerem ustavno sodišce odloca o zadevah iz svoje pristojnosti S: ustavnosódni postópek postópek s pogájanji -pka -- --m postopek oddaje javnega narocila, v katerem se narocnik s prijavljenimi kandidati pogaja o pogojih in vsebini javnega narocila postópek s posvetovánjem -pka -- --m v pravu EU posebni zakonodajni postopek, v katerem ukrepe sprejema Svet po pridobitvi nezavezujocega mnenja Evropskega parlamenta postópek s predhódnim ugotávljanjem sposóbnosti -pka -- -- -- --m postopek oddaje javnega narocila, v katerem narocnik povabi k oddaji ponudb le tiste osebe, za katere je ugotovil, da so sposobne izvesti javno narocilo postópek s privolítvijo -pka -- --m v pravu EU do Lizbonske pogodbe . postópek z odobrítvijo postópek s sodelovánjem -pka -- --m v pravu EU do Lizbonske pogodbe posebni zakonodajni postopek, v katerem ukrepe sprejema Svet ob sodelovanju Evropskega parlamenta, ki lahko predlaga konkretne spremembe predloga akta in z nasprotovanjem namesto kvalificirane vecine zahteva soglasje Sveta za sprejem akta postópek s soglásjem -pka -- --m v pravu EU postopek predaje iskane osebe drugi državi clanici Eu na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, kadar oseba soglaša s predajo postópek s sňodlócanjem -pka -- --m v pravu EU do Lizbonske pogodbe . rédni zakonodájni postópek (2) postópek v délovnih spôrih -pka -- -- --m posebni postopek pred delovnim in socialnim sodišcem, v katerem se odloca o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja postópek v gospodárskih spôrih -pka -- -- --m posebni pravdni postopek, v katerem sodišce odloca o gospodarskih sporih in katerega namen je zagotovitev hitrejše rešitve spora postópek v spôrih májhne vrédnosti -pka -- -- -- --m posebni pravdni postopek, ki se uporablja v primeru, kadar vrednost spornega predmeta ne presega dolocenega zneska S: bagatélni postópek, malôtni postópek postópek z odobrítvijo -pka -- --m v pravu EU posebni zakonodajni postopek, v katerem ukrepe sprejema Svet po odobritvi Evrop­skega parlamenta S: do Lizbonske pogodbe postópek s privolítvijo postópek z oránžnim kartónom -pka -- -- --m v pravu EU ugovor zoper dopustnost predla­ganega zakonodajnega akta Eu, pri katerem vsaj polovica nacionalnih parlamentov predlagatelju zakonodajnega akta posreduje obrazloženo mnenje, da osnutek ni skladen z P nacelom subsidiarnosti postópek z rumęnim kartónom -pka -- -- --m v pravu EU ugovor zoper dopustnost predla­ganega zakonodajnega akta Eu, pri katerem vsaj tretjina ali v zvezi z obmocjem svobode, varnosti in pravice vsaj cetrtina nacionalnih parlamentov predlagatelju zakonodajnega akta posreduje obrazloženo mnenje, da osnutek ni skladen z nacelom subsidiarnosti postópek za izdájo placílnega náloga -pka -- -- -- --m 1. posebni pravdni postopek, v katerem sodišce toženi stranki s sklepom naloži placilo denarne terjatve, ki mora biti praviloma izkazana z verodostojno listino S: mandátni postópek 2. hitri postopek o prekršku, s katerim se izrece globa ali kazenske tocke postópek za povrnítev škóde -pka -- -- --m posebni postopek, ki se vodi zaradi ugotovi­ tve in povrnitve škode, ki jo je oseba utrpela zaradi neupravicene obsodbe ali neupravice­nega odvzema prostosti postópek za preklíc pogójne obsôdbe -pka -- -- -- --m posebni postopek, ki se vodi, ce je potrebno zaradi neizpolnitve posebnih pogojev, dolocenih v pogojni obsodbi, preklicati pogojno obsodbo obsojenca postópek za sprejčm ustáve -pka -- -- --m pravna pravila, s katerimi je urejeno spreje­ manje nove ustave postópek za uporábo várnostnih ukrépov -pka -- -- -- --m posebni postopek, ki tece pred kazenskim sodišcem, da se ugotovi, ali naj se neprištevnemu storilcu kaznivega dejanja izrece varnostni ukrep obveznega psihiatricnega zdravljenja postópek zaradi insolvéntnosti -pka -- --m . insolvéncni postópek postópek zbíranja ponúdb po predhódni objávi -pka -- -- -- -- --m postopek oddaje javnega narocila, v katerem je poziv za oddajo ponudb objavljen le na portalu javnih narocil postópkovno právo -ega -a s . procésno právo póstpenálna pomóc -e -í ž pomoc obsojencu pri vkljucitvi v družbo po prestani kazni postulacíjska sposóbnost -e -i ž sposobnost procesno sposobne stranke, da samostojno opravlja procesna dejanja, npr. vloži tožbo, ne da bi jo moral zastopati odvetnik P posvetoválna skúpšcina -e -e ž posvetovalni organ, zlasti v mednarodnih organizacijah, praviloma sestavljen iz delegiranih predstav­nikov držav clanic posvetoválni referéndum -ega -a m referen­dum o vprašanju, o katerem zakonodajni ali drug organ še ni dokoncno odlocil in ga obvezuje samo politicno, ne pa pravno S: konzultatívni referéndum, svetoválni referéndum posvetoválni zapísnik -ega -a m zapisnik o posvetovanju in glasovanju v postopkih, v katerih odloca senat ali drug kolegijski organ posvetoválno teló -ega -ésa s kolektivno telo, ki izdaja mnenja in svetuje, npr. strokovni svet ministrstva posvojęnec -nca m otrok, ki na podlagi odlocbe o posvojitvi vstopi v položaj biološkega otroka posvojitelja S: adoptíranec, adoptívni otrňk posvojítelj -a m oseba, ki na podlagi odlocbe o posvojitvi vstopi v pravni položaj biološkega starša otroka S: adoptánt, adoptívni stárš posvojíteljski dopúst -ega -a m do leta 2014 dopust enega ali obeh posvojiteljev takoj po posvojitvi zaradi lažjega oblikovanja življenj­ske skupnosti s posvojencem posvojíteljsko nadomestílo -ega -a s do leta 2014 nadomestilo place ali dohodka v casu posvojiteljskega dopusta posvojítev -tve ž vzpostavitev starševstva do otroka na podlagi odlocbe o posvojitvi S: adópcija poškódba -e ž socialni primer telesne motnje v delovanju cloveškega telesa zaradi nenadnegadelovanja zunanje sile ali nenadnih gibov ter vecje obremenitve telesa, zaradi cesar je potrebna medicinska oskrba ali je povzrocena nezmožnost za delo poškódba ízven déla -e -- --ž poškodba brez neposredne povezave z opravljanjem dejav­nosti, na podlagi katere je oseba zdravstveno in invalidsko zavarovana, ki povzroci nezmožnost za delo in potrebo po zdravstvenih storitvah poškódba pri délu -e -- --ž poškodba, povezana z opravljanjem dejavnosti, na podlagi katere je oseba zdravstveno in invalidsko zavarovana, ki povzroci nezmož­nost za delo in potrebo po zdravstvenih storitvah poškódbeno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, katerega posledica je poškodba dobrine, ki je zavarovana s kazenskim pravom poškodovánje ali unícenje jávnih napráv -a -- -a -- -- kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki unici, poškoduje ali odstrani elektricne vode, toplovode, naftovode ali telekomunikacijske naprave, s cimer povzroci motnje v preskrbi prebivalstva in gospodarstva poštęni najdítelj -ega -a m najditelj, ki o najdbi obvesti lastnika najdene premicnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravicena do prevzema stvari za njenega lastnika potenciálna gospodárska rást -e -e -í ž v ekonomiji gospodarska rast, ki jo je mogoce doseci ob vpeljavi potencialne zaposlenosti in potencialnega tehnicnega napredka v proizvodnjo potenciálna konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, ki potencialno obstaja na dolocenem upoštevnem trgu in se kaže kot realna možnost vstopa vsaj enega novega podjetja na ta trg, pri cemer je ta možnost tem vecja, kolikor nižje so vstopne ovire potenciálna zaposlęnost -e -i ž v ekonomiji maksimalna mogoca zaposlenost v gospo­darstvu, ki jo opredeljuje obseg delovno sposobnega prebivalstva potenciálni brúto domáci proizvňd -ega -- -ega -óda m v ekonomiji najvišja vzdržna raven proizvoda, ki jo lahko gospodarstvo proizvede pri konstantni stopnji inflacije potenciálni dédic -ega -a m oseba, ki pricakuje, da bo postala dedic po smrti dolocene osebe potenciálni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji realni proizvod, ki bi ga gospodarstvo doseglo ob polni zaposlenosti proizvodnih faktorjev in vkljucitvi potencialnega tehnicnega napredka v proizvodnjo potenciálni téhnicni naprédek -ega -ega -dka m v ekonomiji tehnicni napredek, do katerega pride ob vkljucitvi vseh razpoložlji­vih inovacij v proizvodnjo potestatívni pogňj -ega -ója m pogoj, katerega izpolnitev je odvisna od volje stranke pótna slúžnost -e -i ž stvarna pravica hoditi, voziti, gnati živino, prevažati tovor po tujem zemljišcu, pri cemer se kar najbolj varuje služeca stvar kot predmet lastnine pótni líst -ega -a m upravna odlocba, s katero se dovoljuje prehod cez državno mejo ter kot javna listina izkazuje istovetnost in državljanstvo posameznika pótni nálog -ega -a m listina, ki omogoca spremljanje in dokazovanje službenih potovanj zaposlenih ter upravicenost povracila stroškov, ki nastanejo pri službenem potovanju pótni stróški -ih stróškov m mn. 1. denarni prejemek, do katerega je upravicen delavec med službenim potovanjem in je namenjen kritju stroškov prevoza na službenem potovanju in dnevnic 2. . pravíca do pótnih stróškov potómstvo -a s sorodstvo, ki izvira iz doloce­nega prednika, npr. otroci, vnuki, pravnuki S: descendénca potoválni cék -ega -a m listina, ki se glasi na okrogle vsote v tuji valuti, izplacljive pri banki ali turisticni agenciji, ki izda listino S: mednárodni cirkulárni cék, turísticni cék potrdílna bánka -e -e ž . konfírmna bánka potrdílna garancíja -e -e ž . súpergarancíja potrdílna prôšnja -e -e ž v pravu EU vloga, naslovljena na institucijo Eu, naj ponovno preuci zahtevo za dostop do svojih doku­mentov, ki jo je predhodno zavrnila potrdílo -a s materialno dejanje, s katerim se potrjuje neko dejstvo pri podatkih iz uradnih evidenc kot izpodbojna pravna domneva, npr. potrdilo o skupnem gospodinjstvu, spricevalo, kartica obveznega zdravstvenega zavarovanja potrdílo o izvršljívosti -a -- --s potrdilo sodišca, upravnega ali drugega organa, da ima odlocba ali drug akt lastnost izvršilnega naslova potrdílo o krítju -a -- --s listina, ki zacasno nadomešca zavarovalno polico potrdílo o naménski rábi zemljíšca -a -- -- -- --s potrdilo iz uradne evidence, ki vsebuje podatek o rabi prostora, doloceni z obcinskim prostorskim nacrtom, ter podatek o prostorskih ukrepih, dolocenih na podlagi predpisov s podrocja urejanja prostora, in morebitnih predkupnih pravicah potrdílo pravnomôcnosti -a --s uradni zaznamek, da je konkretna sodna odlocba postala formalno pravnomocna P potrdítveni referéndum -ega -a m referendum o potrditvi zakona, drugega pravnega akta ali drugega vprašanja, ki ga je sprejel zakonodajni ali drug organ, pred njegovo uveljavitvijo potrébna vrédnost -e -i ž v ekonomiji vrednost proizvoda, ki ga delavec uporabi za repro­dukcijo svoje delovne sile potrébni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki ga delavec uporabi za reproduk­cijo svoje delovne sile potrébni stróški -ih stróškov m mn. stroški, ki so nujni za vzdrževanje stvari, da stvar služi za normalno gospodarsko rabo potrjeni akreditív -ega -a m . konfírmni akreditív potróšna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, ki služi neposrednemu zadovoljevanju potreb S: porábna dobrína potróšna enôta -e -e ž v ekonomiji . potróšniška enôta potróšna stvár -e -í ž stvar, ki se z enkratno uporabo porabi, npr. denar, živila, kurjava potróšnik -a m fizicna oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti potróšniška enôta -e -e ž v ekonomiji subjekt gospodarskega odlocanja, ki sodeluje v gospodarski fazi potrošnje S: potróšna enôta potróšniška prodája -e -e ž . potróšniška prodájna pogódba potróšniška prodájna pogódba -e -e -e ž prodajna pogodba, sklenjena med proda­jalcem, ki je podjetje, in kupcem, ki je potrošnik S: potróšniška prodája potróšniški dobícek -ega -cka m v ekonomiji razlika med ceno, ki jo je potrošnik pripra­vljen placati za neko blago, in tržno ceno tega blaga potróšniški spňr -ega spôra m spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja med ponudnikom blaga ali storitev in potrošnikom potróšnja -e ž 1. v ekonomiji del bruto družbe­nega proizvoda nekega obdobja, ki se v tem obdobju potroši zaradi zadovoljitve clove­kovih potreb S: porába (1) 2. v ekonomiji faza gospodarskega krožnega toka, v kateri se dobrine uporabijo za obnovo delovne sile S: porába (2) P potróšno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji povpraševanje, katerega cilj je poraba dobrin poúk o právnem srédstvu -a -- -- --m sestavina pisne odlocbe, v kateri izdajatelj pouci upravicenca o pravici do pravnega sredstva zoper izdano odlocbo povécanje ali zmánjšanje dédnega déleža -a -- -a -- -- sprememba dednih deležev zakonitih dedicev na racun dednih deležev sodedicev, ce to upravicujejo premoženjske in socialne okolišcine posameznega zako­nitega dedica ali posameznih zakonitih dedicev povécanje tôžbenega zahtévka -a -- --s objektivna sprememba tožbe, s katero tožeca stranka zahteva vec kot s prvotnim tožbenim zahtevkom povécanje vrédnosti nčpremicníne -a -- --s postavitev, prizidava ali izboljšava tuje zgradbe s soglasjem lastnika nepremic­ nine, na podlagi katere graditelj ne pridobi lastninske pravice na nepremicnini, lahko pa od lastnika nepremicnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten, ali pa se z lastnikom dogovori, da na nepremicnini nastane solastnina poverílnica -e ž v mednarodnem pravu . poverílno písmo poverílno písmo -ega -a s v mednarodnem pravu uradna listina, ki jo vodji diplomatskega predstavništva izda državni poglavar ali odpravniku poslov minister za zunanje zadeve države pošiljateljice, ta pa ga izroci državnemu poglavarju ali ministru za zunanje zadeve države sprejemnice, s cimer vodja diplomatskega predstavništva nastopi svojo funkcijo S: akreditív (3), akreditívno písmo, poverílnica povézane drúžbe -ih drúžb ž mn. pravno samo­stojne gospodarske družbe v medsebojnem razmerju, povezane s kapitalsko udeležbo ali s podjetniškimi pogodbami povézane osébe -ih oséb ž mn. kapitalsko, pogodbeno ali družinsko pomembneje med seboj povezane pravne ali fizicne osebe, pri katerih obstaja nevarnost poslovanja pod pogoji, ki niso tržni, zaradi cesar lahko davcna zakonodaja doloca, da morajo prilagoditi svoje davcne osnove povňd za vôjno -óda -- --m v mednarodnem pravu dogodek ali situacija, ki ga neka država razglasi za razlog svojega vstopa v vojno S: casus belli povpraševánje -a s v ekonomiji kolicine dobrin ali storitev, ki so jih povpraševalci na dolocenem trgu v dolocenem obdobju pripravljeni in sposobni kupiti pri razlicnih cenah povprécna dávcna stôpnja -e -e -e ž davcna stopnja, izracunana tako, da se znesek davka deli z davcno osnovo povprécna pláca -e -e ž srednja vrednost višine plac v dolocenem referencnem obdobju, npr. treh mesecev, ki se lahko ugotavlja tako za posameznika, kot za podjetje, dejavnost ali vso državo povprécni dohódek -ega -dka m v ekonomiji dohodek, ki ga ponudnik v povprecju dobi na enoto prodanega proizvoda povprécni investicíjski ucínek -ega -ega -nka m v ekonomiji povprecna vrednost inve­sticijskih ucinkov v razlicnih panogah ali podjetjih povprécni izdátek -ega -tka m v ekonomiji izdatek, ki je v povprecju potreben za enoto nabavljene kolicine proizvoda povprécni kapitálni kolícnik -ega -ega -a m 1. v ekonomiji reciprocna vrednost produktiv­nosti kapitala 2. v ekonomiji kapitalni kolicnik, ki pove, koliko kapitala je potrebno za proizvodnjo ene enote proizvoda povprécni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji skupni proizvod, deljen s kolicino posameznega faktorja, s katero ta sodeluje v proizvodnji povprécni stróšek -ega -ška m v ekonomiji celotni strošek, deljen s kolicino proizvoda povprécni tecáj -ega -a m v ekonomiji tecaj, ki je v povprecju v veljavi v dolocenem casovnem obdobju povracílna obvéznost -e -i ž . obogatítvena obvéznost povracílni zahtévek -ega -vka m . obogatítveni zahtévek povracílo -a s 1. . retribúcija 2. v mednarodnem pravu . retórzija povracílo carínskih dajátev -a -- --s vracilo zneska placane uvozne ali izvozne dajatve povrátek -tka m izvršitev kaznivega dejanja po tem, ko je storilec že bil obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja povrátna meníca -e -e ž menica, trasirana na vpogled na eno izmed oseb, ki so odgovorne regresnemu upravicencu, placljiva v kraju prebivališca te osebe povrátna prodája -e -e ž prodajna pogodba, s katero ima kupec pravico, da kupljeno stvar proda nazaj prodajalcu povrátna veljávnost zakóna -e -i --ž ucinek zakona za cas pred njegovo uveljavitvijo S: retroaktívni ucínek zakóna, retroaktívnost zakóna povrátni indosamčnt -ega -ęnta m indosament, pri katerem se menica indosira na osebo, ki je že udeležena v menicnem razmerju, npr. kot trasant, trasat, akceptant, indosant povrátni kúp -ega -a m pravica prodajalca, da prodano stvar kupi nazaj povrátnik -a m storilec, ki izvrši kaznivo dejanje po tem, ko je bil že obsojen za drugo kaznivo dejanje S: recidivíst povsčm nótranja zadéva -- -e -e ž v pravu EU zadeva, ki se presoja zgolj z uporabo nacional­ nega prava, ker ne vsebuje nobenega cezmej­nega ali evropskega elementa, zaradi katerega bi segla na podrocje uporabe prava Eu povzrocítev prométne nesréce iz malo­márnosti -tve -- -- -- --ž malomarnostno kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroci prometno nesreco pňzavaroválec -lca m pozavarovalnica, ki s pozavarovancem sklene pozavarovalno pogodbo, s katero prevzame riziko ali del rizika, ki ga sicer nosi pozavarovanec pňzavaroválna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se zaradi delitve rizika pozavaroval­nica zaveže zavarovalnici, da bo v dogovor­jenem obsegu krila del nevarnosti, ki jih je prevzela zavarovalnica z zavarovalnimi pogodbami, zavarovalnica pa se zaveže placati pozavarovalno premijo S: pogódba o pňzavarovánju pňzavaroválna políca -e -e ž listina o sklenjeni pozavarovalni pogodbi, ki jo izda pozavaro­valnica pňzavaroválna prémija -e -e ž premija, ki jo zavarovalnica placuje pozavarovalnici po pozavarovalni pogodbi pňzavaroválnica -e ž zavarovalnica, ki je regi­strirana za sklepanje pozavarovalnih pogodb pňzavarovalnína -e ž obveznost pozavaroval-nice ob nastopu zavarovalnega primera pňzavarovánec -nca m zavarovalnica, ki s P pozavarovalcem sklene pozavarovalno pogodbo pňzavarovánje -a s zavarovanje rizika zava­rovalnice ali njegovega dela pri drugi zava­rovalni organizaciji ali skupnosti za placilo pozavarovalne premije pozícijski sistém -ega -a m ureditev zaposlitve javnih uslužbencev, v kateri je zaposlitev mogoca na podlagi javnega natecaja za vsako delovno mesto ne glede na njihovo dosedanjo kariero v javnem sektorju pozícijsko tvéganje -ega -a s v ekonomiji tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen financnih instrumentov pozitivísticna šóla kriminologíje -e -e --ž smer v kriminologiji, ki proucuje družbene, psihološke in biološke dejavnike kriminalitete pózitivna diskriminácija -e -e ž diskrimi­nacija, s katero želi država s praviloma zacasnim ugodnejšim obravnavanjem zago­toviti dejansko enakost oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi dolocene osebne okolišcine S: afirmatívna diskriminácija pózitivna dokázna teoríja -e -e -e ž formalna dokazna teorija, po kateri je dejstvo dokazano, ce je podana dolocena kolicina dolocene vrste dokazov pózitivna dolžnóst držáve -e -i --ž pravno dolocena obveznost države, da z ustreznimi aktivnimi ukrepi zagotovi ucinkovito uresnicevanje clovekovih pravic pózitivna litiskontestácija -e -e ž . afirma­tívna litiskontestácija pózitivna obvéznost -e -i ž obveznost dolžnika, da nekaj da ali stori S: aktívna obvéznost pózitivna odlócba -e -e ž odlocba, s katero se spremeni pravni položaj stranke v postopku tako, da se prizna nova pravica, naloži nova obveznost, ukine ali spremeni obstojeca pravica ali obveznost pózitivna pravíca -e -e ž pravica, ki se lahko uresnici le ob dejavnem ravnanju nosilcev pravici ustrezajoce dolžnosti, navadno oblastnih organov pózitivna procésna predpostávka -e -e -e ž okolišcina, ki mora biti podana za dopu­stnost vsebinskega odlocanja v sodnem ali upravnem postopku pózitivna slúžnost -e -i ž stvarna služnost, ki P služnostnega upravicenca upravicuje, da za potrebe gospodujoce nepremicnine izvršuje dolocena dejanja na služeci nepremicnini pózitivna zakonodája -e -e ž zakonodaja, ki ima pravno zavezujoco moc pózitivni kompeténcni spňr -ega -ega spôra m . pózitivni spňr o pristójnosti pózitivni pogódbeni interčs -ega -ega -ésa m škoda, ki nastane stranki zaradi kršitve obve­znosti sopogodbenika pri veljavni pogodbi S: izpolnítveni interčs pózitivni pogňj -ega -ója m pogoj, katerega uresnicitev povzroci, da pravno razmerje ucinkuje pózitivni spňr o pristójnosti -ega spôra -- --m spor med dvema sodišcema ali vec sodišci, med dvema upravnima organoma ali vec upravnimi organi ali med sodišcem in upravnim organom, ki hkrati zatrjujejo, da so pristojni za odlocanje o konkretni zadevi S: pózitivni kompeténcni spňr pózitivno právo -ega -a s postavljeno pravo, ki ima v danem trenutku pravno zavezujoco moc pózitivnoprávno pravílo -ega -a s pravilo, ki je del pozitivnega prava, ne pa obicajnega prava ali naravnega prava pozív úpnikom -a --m sklic upnikov na zahtevo dedica z namenom ugotovitve zapustnikovih dolgov in poplacila samo prijavljenih terjatev S: convocatio creditorum pozív za nastňp kázni zapôra -a -- -- -- --m poziv, ki ga sodišce pošlje obsojencu na prostosti, da mora dolocenega dne priti v zapor na prestajanje izrecene kazni poznęjša déla -ih dél s mn. . dodátna déla pozvána intervéncija -e -e ž izraz v menici, ki doloca osebo, na katero naj se upravicenec v sili obrne za akcept ali placilo pozvánec -nca m . trasát požíg -a m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki z ognjem poškoduje ali unici tujo stavbo ali drugo nepremicnino PPU -ja [pepeú] m krat. . prikríti preiskoválni ukrépi praemissa maior -- -- [premísa májor] (lat.) . zgórnja premísa praemissa minor -- -- [premísa mínor] (lat.) . spódnja premísa praescriptio -- [preskrípcijo] (lat.) . zastáranje (1) praescriptio contra tabulas -- -- -- [preskríp­cijo kontra tábulas] (lat.) . protiknjížno priposestvovánje praescriptio secundum tabulas -- -- -­ [preskrípcijo sekúndum tábulas] (lat.) . knjížno priposestvovánje praesumptio facti -- -- [presúmpcijo fákti] (lat.) . dejánska domnéva praesumptio iuris -- -- [presúmpcijo júris] (lat.) . právna domnéva praesumptio iuris et de iure -- -- -- -- -- [presúmpcijo júris et de júre] (lat.) . nčizpodbójna právna domnéva praesumptio iuris tantum -- -- -- [presúmp­cijo júris tántum] (lat.) . izpodbójna právna domnéva prákticno izobraževánje -ega -a s izobra­ževanje, ki se v šolah izvaja kot prakticni pouk, pri delodajalcih pa kot usposabljanje z delom po izobraževalnem programu pránje denárja -a --s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki prikriva izvor denarja ali premoženja, za katero ve, da je bilo prido­bljeno s kaznivim dejanjem práva denárna obvéznost -e -e -i ž denarna obveznost, katere predmet je denar kot merilo vrednosti, ki se dolguje práva neúka stránka -- -e -e ž stranka, ki nima pravnega znanja práva obnôva postópka -e -e --ž . obnôva postópka práva stvárna slúžnost -e -e -i ž stvarna služnost, ki se ustanovi v korist vsakokra­tnega lastnika gospodujoce nepremicnine právda -e ž procesno razmerje, ki nastane med sodišcem in strankama z vrocitvijo tožbe toženi stranki právdna sposóbnost -e -i ž v pravdnem postopku . procésna sposóbnost právdna stránka -e -e ž procesni subjekt, ki zahteva ali proti kateremu se zahteva odlocitev sodišca v pravdnem postopku právdna zadéva -e -e ž zadeva, o kateri odloca sodišce v pravdnem postopku právdni postópek -ega -pka m postopek, v katerem sodišce odloca o sporih iz osebnih in premoženjskih razmerij, ce z zakonom ni dolocena kakšna druga vrsta postopka ali pristojnost kakšnega drugega organa právdni spís -ega -a m spis, ki ga sodišce vodi v pravdni zadevi právdni stróški -ih stróškov m mn. v pravdnem postopku . stróški postópka právdno pobótanje -ega -a s . procésno pobótanje (1) právdno pooblastílo -ega -a s v pravdnem postopku . procésno pooblastílo právdno sodíšce -ega -a s sodišce, ki odloca v pravdnem postopku právdno upravícenje -ega -a s v pravdnem postopku . aktívna procésna legitimácija právi denár -ega -ja m v ekonomiji . blagôvni denár právi rók -ega -a m rok, ki je dolocen stranki za izvedbo njenega dejanja, npr. rok za pritožbo právi stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec kaznivih dejanj, ki jih storilec izvrši z enim ali vec ravnanji in se mu vsa ocitajo kot samostojna, zaradi cesar mu sodišce za vsako doloci kazen právi užítek -ega -tka m užitek, katerega predmet so nepotrošne stvari pravíca aktívnega státusa -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku omogoca politicno udejstvovanje, npr. volilna pravica pravíca bíti slíšan -e -- --ž . pravíca do izjáve pravíca délavcev do obvešcęnosti -e -- -- --ž temeljna socialna pravica, da so delavci redno obvešceni o gospodarskem in financnem položaju podjetja, v katerem so zaposleni pravíca do anonímnosti -e -- --ž 1. v medicin­skem pravu pravica osebe, da njena identiteta ostane nepoznana, npr. pravica darovalca organa, pravica darovalca spolnih celic 2. v medicinskem pravu pravica udeleženca medicinske ali biomedicinske raziskave, da njegova identiteta pri prikazu izsledkov teh raziskav ostane nepoznana pravíca do déla -e -- --ž temeljna socialna in ekonomska pravica, s katero država spodbuja polno zaposlenost, skrbi za obstoj brezplacnih služb za zaposlovanje in zagotavlja poklicno usmerjanje, uspo­sabljanje in rehabilitacijo, prepoveduje vse oblike diskriminacije pri zaposlovanju in zaposlitvi, prisilno ali obvezno delo P in delavcem zagotavlja možnost, da se preživljajo s svobodno izbranim delom pravíca do dostópa do sodíšca -e -- -- -- --ž . pravíca do sódnega várstva pravíca do družínskega življęnja -e -- -- --ž clovekova pravica, ki državi prepoveduje protipravno poseganje v družinsko življenje posameznika in ji nalaga dolžnost, da s primernimi ukrepi zagotavlja njegovo varstvo pravíca do enákosti -e -- --ž v mednarodnem pravu temeljna in neodtujljiva pravica države, da uživa enake pravice v razmerju do drugih držav mednarodne skupnosti pravíca do informácij jávnega znacája -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki zagotavlja dostop do informacij, ki se nanašajo na delovanje državnih organov pravíca do informíranosti -e -- --ž clovekova pravica, ki zagotavlja svobodno obvešcanje in prenašanje informacij, zlasti po medijih pravíca do izjáve -e -- --ž pravica osebe, dav postopku, v katerem se odloca o njenih pravicah, obveznostih ali obtožbah proti njej,navede dejstva in predlaga dokaze v svojo korist ter se izjavi o navedbah in dokazihnasprotne stranke in dokazih, izvedenih po uradni dolžnosti, ter da pristojni organ te navedbe stranke in dejstva oceni in ustreznovkljuci v celovito dokazno oceno ali argumen­tirano zavrne S: pravíca bíti slíšan, pravíca do zaslíšanja pravíca do izobraževánja -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja dostop do obstojecih izobraževalnih institucij in uradnopriznanje uspešno zakljucenega izobraževa­nja, državi pa nalaga obveznost, da ustvarjamožnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo S: pravíca do šólanja pravíca do jávnega sójenja -e -- -- --ž pravica, ki vsakomur zagotavlja javnost sodnega postopka in javno izrekanje sodb pravíca do jávnega zbíranja -e -- -- --ž clovekova pravica, ki najmanj dvema posa­meznikoma omogoca srecanje na javnem kraju s skupnim namenom mirnega in javnega izražanja ali izmenjave mnenj S: svobôda jávnega zbíranja pravíca do komunikacíjske zasébnosti -e -- -- --ž clovekova pravica, ki varuje P posameznikovo zasebnost in mu zagotavlja svobodno in nenadzorovano komunikacijo, s katero se država ali tretja oseba nepova­bljeno in brez ustrezne pravne podlage ne sme seznaniti pravíca do locítve dodátkov -e -- -- --ž pravica posestnika, da tisto, kar je storil za lastno zadovoljstvo ali olepšanje glavne stvari, loci in obdrži zase pod pogojem, da se izboljšava da lociti od glavne stvari brez poškodbe S: ius tollendi pravíca do mednárodne zašcíte -e -- -- --ž v mednarodnem pravu pravica do zatocišca, ki ga država zagotavlja tujcem, ki so v izvorni državi preganjani zaradi politicnih razlogov, verske, nacionalne, rasne pripadnosti ali pripadnosti posebni družbeni skupini pravíca do mednárodnega obcevánja -e -- -- --ž v mednarodnem pravu temeljna in neod­tujljiva pravica države, da vzdržuje odnose z drugimi državami mednarodne skupnosti pravíca do môlka -e -- --ž pravica domnev­nega storilca kaznivega dejanja, da ni dolžan priznati krivde ali izpovedati zoper sebe ali zoper svoje bližnje pravíca do nčpristránskega odlócanja -e -- -- --ž pravica stranke v sodnem ali upravnem postopku, da v njeni zadevi sodišce ali upravni organ nobene od strank ne obravnava ugodneje ali slabše od druge pravíca do nčškodljívega prehóda -e -- -- --ž v mednarodnem pravu pravica ladij obalnih in neobalnih držav, da plujejo po teritorialnem morju druge države z namenom vplutja v notranje morske vode, npr. v pristanišce, izplutja iz njih ali tranzita, pri cemer ne posegajo v mir, red ali varnost obalne države S: nčškodljívi prehňd pravíca do obrámbe -e -- --ž pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da se brani v kazenskem postopku sam ali z zagovornikom pravíca do obstôja -e -- --ž v mednarodnem pravu temeljna in neodtujljiva pravica države, da obstaja, ki ji pripada, ko so izpolnjeni pogoji za njen nastanek, in vkljucuje tudi njeno naravno pravico do samoobrambe pravíca do odcepítve -e -- --ž v mednarodnem pravu pravica naroda, da v skrajnem primeru, ko drugacna rešitev ni možna, uresnici svojo pravico do zunanje samoodlocbe tako, da se del ozemlja loci in na njem ustanovi nova država ali pa se prikljuci drugi že obstojeci državi pravíca do odgôvora -e -- --ž ustavna pravica, ki jo lahko uveljavlja prizadeta oseba od odgovornega urednika medija, v katerem je bila objavljena na to osebo nanašajoca se informacija, ki ni objektivna ali celovita pravíca do odlócanja brez nčpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- --ž . pravíca do odlócanja v razúmnem róku pravíca do odlócanja v razúmnem róku -e -­-- -- -- --ž pravica strank v pravnih postopkih, kjer se rešuje spor med razlicnimi pravnimi interesi, da so ti vodeni brez nepotrebnega odlašanja in koncani v razumnem roku, upoštevaje pravno in dejansko kompleksnost zadeve, njen pomen za stranko in aktivnost udeležencev postopka S: pravíca do odlócanja brez nčpotrébnega odlášanja pravíca do odškodníne -e -- --ž 1. pravica oško­dovanca, da od odgovornega povzrocitelja zahteva povrnitev škode 2. pravica, ki po krivem obsojenemu za kaznivo dejanje ali tistemu, ki mu je bila nezakonito odvzeta prostost, zagotavlja povrnitev škode 3. pravica, ki osebi zagotavlja povracilo škode, ki ji jo v zvezi z opravljanjem svoje službe ali druge dejavnosti protipravno povzroci državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil pravíca do oplodítve z bíomedicínsko pomocjó -e -- -- -- -- --ž pravica zakoncev in zunajzakonskih partnerjev do postopkov biomedicinske pomoci pri spocetju, ki se opravijo tedaj, ko so izcrpani postopki zdra­vljenja neplodnosti ali ko se je na ta nacin mogoce izogniti hudi dedni bolezni otroka pravíca do osébne integritéte -e -- -- --ž temeljna in izhodišcna clovekova pravica, ki varuje posameznikovo telesno in duševno celovitost, njegovo osebnost, dostojanstvo, zasebnost in prepoveduje ponižujoce ravnanje oblasti in njene protipravne posege v sfero posameznika, zlasti organom državne prisile pravíca do osébnega dostojánstva in várnosti -e -- -- -- -- --ž temeljna in izho­dišcna clovekova pravica, ki posamezniku priznava vrednost kot cloveku, mu zagota­vlja svobodo, osebnostne pravice, zasebnost, enakost, varnost in oblastem nalaga skrbnost ravnanja in dolžnost njenega spoštovanja pravíca do petícije -e -- --ž clovekova pravica, povezana s pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, ki državljanom omogoca vlaganje peticij in drugih pobud splošnega pomena, npr. pošiljanje pisnih vlog predstavniškemu telesu pravíca do pítne vôde -e -- -- --ž ustavna pravica, ki doloca, da ima vsakdo dostop do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in prednostno služijo trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev pravíca do pláce -e -- --ž pravica delavca do placila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi, ki je hkrati temeljna obveznost delodajalca kot pogodbene stranke pravíca do pokojníne -e -- --ž ustavna pravica in pravno varovana možnost, da oseba zahteva izplacevanje pokojnine ob izpolnjevanju mini-malnih pogojev za pridobitev pokojnine pravíca do poprávka -e -- --ž pravica osebe, da zahteva objavo popravka v medijih objavljene informacije, s katero je prizadeta njena pravica ali interes pravíca do poštęnega postópka -e -- -- --ž pravica vsakogar, da v postopku pred sodišcem ali drugim organom navede dejstva in predlaga dokaze v svojo korist, odgovori na navedbe nasprotne stranke in sodeluje pri izvajanju dokazov, organ, ki vodi postopek, pa mora postopati na nacin, da mu je zagotovljeno enakopravno obrav­navanje v razmerju do drugih udeležencev postopka, pretehtati njegove navedbe in obrazložiti svojo odlocitev S: pravíca do poštęnega sójenja pravíca do poštęnega sójenja -e -- -- --ž . pravíca do poštęnega postópka pravíca do pótnih stróškov -e -- -- --ž akcesorna pravica, ki omogoca dostop do posameznih pravic iz socialnega zavaro­vanja, npr. pravic do zdravstvenih storitev, ugotavljanja invalidnosti ali poklicne reha­bilitacije, s pokritjem dela stroškov prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov S: pótni stróški (2) pravíca do právnega srédstva -e -- -- --ž ustavna pravica vsakogar, da odlocbe sodišc in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih poobla­stil, s katerimi je bilo odloceno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, izpodbija s pritožbo ali drugim pravnim sredstvom pravíca do pregléda -e -- --ž v mednarodnem P pravu pravica vojne ladje, da na odprtem morju pregleda tujo ladjo, ce obstaja resen razlog za sum, da se ukvarja z mednarodno protipravnim ravnanjem, npr. s piratstvom, trgovino s sužnji pravíca do pregôna -e -- --ž v mednarodnem pravu pravica obalne države, da prežene tujo ladjo, ce obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da krši zakone in druge predpise te države S: zasledoválna pravíca obálne držáve pravíca do prežívljanja -e -- --ž pravica preživninskega upravicenca, da od preživ­ninskega zavezanca, npr. zakonca, staršev, polnoletnega otroka, zahteva sredstva za kritje življenjskih potreb S: preživnínska pravíca pravíca do pricakováne zasébnosti -e -- -- --ž pravica do zasebnosti v obsegu, kot jo lahko oseba v dolocenem okolju razumno pricakuje pravíca do primérnega cása in móžnosti za priprávo obrámbe -e -- -- -- -- -- -- -- --ž pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da je v kazenskem postopku pravo-casno seznanjen z ocitki kaznivega dejanja in z zbranim dokaznim gradivom pravíca do prôste izbíre zagovórnika -e -- -- -- --ž pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da si sam izbere zagovornika za pomoc pri obrambi pravíca do prôste izbíre zaposlítve -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku v povezavi s pravico do izobraževanja in pravico do proste izbire poklica omogoca, da se glede svoje zaposlitve odloca samo­stojno in svobodno pravíca do razgléda -e -- --ž služnost, pri kateri sme lastnik zgradbe sosedu prepove­dati, da bi mu s stavbo na svojem zemljišcu odvzel razgled pravíca do ribolôva na odprtem mórju -e -- -- -- -- --ž v mednarodnem pravu svobo-šcina odprtega morja, ki vsem državam in njihovim državljanom daje pravico do svobodnega ribolova v tem morskem pasu pravíca do sámoodlócbe -e -- --ž v mednaro­dnem pravu pravica, ki izhaja iz nacela samo­odlocbe narodov pravíca do sklenítve zakónske zvéze -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki odraslim moškim in ženskam zagotavlja, da svobodno sklenejo P zakonsko zvezo, iz katere izhajajo v zakonu dolocene pravice in dolžnosti S: svobôda sklépanja zakónske zvéze pravíca do sociálne várnosti -e -- -- --ž ustavno in mednarodno varovana pravica do varnosti dohodka v primeru izpada dohodka zaradi bolezni, poškodbe, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, invalidnosti, starosti, smrti, brezposelnosti, materinstva, ali povecanih stroškov zaradi zdravljenja, družinske skrbi ali odvisnosti od oskrbe drugega, kar zagotavlja družbena solidarnost pravíca do sódnega várstva -e -- -- --ž pravica osebe, da o njenih pravicah, dolžno­stih in obtožbah proti njej brez nepotreb­nega odlašanja odloca neodvisno, nepri­stransko in z zakonom ustanovljeno sodišce S: pravíca do dostópa do sodíšca pravíca do sójenja brez nčpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- --ž . pravíca do sójenja v razúmnem róku pravíca do sójenja v navzócnosti -e -- -- -- --ž pravica obdolženca, da se obtožba obravnava in o njej odloci v njegovi navzocnosti pravíca do sójenja v razúmnem róku -e -- -- -- -- --ž pravica vsakogar, da je postopek voden tako, da je lahko glede na pravno in dejansko kompleksnost zadeve, njen pomen za stranko in aktivnost udeležen­cev postopka koncan v razumnem roku S: pravíca do sójenja brez nčpotrébnega odlášanja pravíca do sňodlócanja -e -- --ž ustavna in temeljna socialno-ekonomska pravica delavcev do sodelovanja pri upravljanju, v okviru katere so konkretnejši nacini sodelo­vanja podrobneje urejeni z zakonom pravíca do spláva -e -- --ž . pravíca do umétne prekinítve nosécnosti pravíca do splôšne svobôde ravnánja -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki izhaja iz clovekovega dostojanstva, njegove telesne in duševne celovitosti, pravice do zasebnosti in drugih osebnostnih pravic ter posamezniku omogoca, da sam odloca o sebi, svobodno razpolaga s svojo lastnino, prosto oblikuje in usmerja svoje življenje, se udejstvuje, samo­uresnicuje in da je svoboden v vsem, kar ni urejeno s pravom pravíca do spoštovánja -e -- --ž v mednarodnem pravu temeljna in neodtujljiva pravica države, da druge države spoštujejo njene predstav­nike in državne simbole pravíca do stávke -e -- --ž ustavna in temeljna socialno-ekonomska pravica delavcev ali njihovih organizacij do ustavitve ali odkloni­tve dela, katere uresnicevanje se lahko omeji le z zakonom, ce so omejitve nujno potrebne za zašcito pravic in svobošcin drugih ljudi ali za zašcito javnega interesa, državne varnosti, javnega zdravja ali morale pravíca do stíkov -e -- --ž pravica staršev in otroka, da med seboj vzdržujejo stike tudi, ce ne živijo skupaj pravíca do suverénosti -e -- --ž v mednarodnem pravu temeljna in neodtujljiva pravica države, da obstaja neodvisno od drugih držav in izvaja izkljucno oblast nad svojim ozemljem in svojimi državljani pravíca do svobôde gíbanja -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zago­tavlja prosto gibanje in izbiro prebivališca, prost odhod iz države in vrnitev vanjo, omejena z zakonom, da se zagotovi potek kazenskega postopka, prepreci širjenje nale­zljive bolezni, zavaruje javni red ali zagotovi obramba države S: svobôda gíbanja pravíca do svobôde gôvora -e -- -- --ž . pravíca do svobôde izrážanja pravíca do svobôde izrážanja -e -- -- --ž temeljna clovekova pravica, ki posame­zniku zagotavlja prosto izražanje misli, javno nastopanje, sporocanje po medijih in izmenjavo informacij S: pravíca do svobôde gôvora, svobôda gôvora, svobôda izrážanja pravíca do svobôde vére -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja zasebno in javno izpovedovanje verskega prepricanja, izpolnjevanje verskih dolžnosti, opravljanje bogoslužja in verskih obredov, svobodno odlocanje o pripadnosti katerikoli veri in možnost, da se o svojem verskem ali drugem prepricanju opredeli ali zavrne takšno opredelitev S: svobôda izpovedovánja vére, svobôda veroizpôvedi pravíca do svobôde znánstvenega ustvárjanja -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki varuje postopke, ravnanje in odlocitve, ki temeljijo na avtonomnih znanstvenih in raziskovalnih zakonitostih, iskanje znanstve­nih spoznanj, njihovo preverjanje, razlago, posredovanje in pouk S: svobôda znánstve­nega ustvárjanja pravíca do svobôdne gospodárske pobúde -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki zagotavlja svobodno izbiro dejavnosti, svobodno sprejemanje gospodarskih in podjetniških odlocitev, pravico do združevanja fizicnih in pravnih oseb zaradi skupnega uveljavljanja gospodarskih interesov pravíca do svobôdne izbíre poklíca -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki posame­zniku omogoca prosto pridobitev potrebne izobrazbe, kvalifikacije, možnosti usposa­bljanja za opravljanje dolocenega poklica S: svobôdna izbíra poklíca pravíca do svobôdnega odlócanja o rôjstvih otrók -e -- -- -- -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku v skladu z objektivnimi možnostmi zagotavlja avtonomno uveljav­ljanje volje o številu otrok in casu njihovega rojstva ter državi nalaga, da omogoca njeno uresnicevanje zlasti z zdravstvenimi ukrepi in skrbjo za razmere, v katerih se pari lahkoodlocajo za potomstvo S: svobôda odlócanja o rôjstvih otrók pravíca do šólanja -e -- --ž . pravíca do izobraževánja pravíca do tolmáca -e -- --ž pravica udele­ženca postopka do tolmacenja na obravnavi ali drugem naroku, ce ne razume jezika, v katerem tece postopek pravíca do tranzítnega prehóda -e -- -- --ž v mednarodnem pravu pravica neoviranega prehoda ladij skozi morske ožine in prekope pravíca do ugôvora vestí -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku v zakonsko dolocenih primerih omogoca, da odkloni doloceno dejanje ali delo, ker mu to brani njegova vest, versko, filozofsko ali drugo prepricanje, ce s tem ne poseže v pravice in svobošcine drugih oseb, npr. zdravnikova zavrnitev opravljanja preki­nitve nosecnosti, zavrnitev sodelovanja v postopkih oploditve z biomedicinsko pomocjo S: ugôvor vestí pravíca do umétne prekinítve nosécnosti -e -- -- -- --ž pravica ženske, da z medicin-skim posegom konca nosecnost pod pogoji, ki jih doloca zakon S: pravíca do spláva pravíca do ustanávljanja -e -- --ž v pravu EU pravica državljanov držav clanic Eu zaceti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ali ustanoviti podjetje v drugi državi clanici Eu brez posebnih omejitev S: svobôda ustanávljanja pravíca do várnosti -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja, da P državni organi pri svojem delovanju ne ogrožajo njegove osebne varnosti in da država s pozitivnimi ukrepi varuje njegovo in splošno varnost v državi, tudi v razmerju do drugih posameznikov pravíca do várstva osébnih podátkov -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki zaradi varovanja zasebnosti omejuje zbiranje osebnih podatkov, njihovo obdelavo in uporabo za vnaprej dolocene namene in daje posamezniku pravico do seznanjenosti s tem, kateri podatki se o njem zbirajo, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi pravíca do zagôvora -e -- --ž pravica domnevnega storilca v kazenskem postopku, da poda svoj zagovor glede kaznivega dejanja, ki se mu ocita pravíca do zagovórnika -e -- --ž pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da se brani z zagovornikom, ki si ga prosto izbere pravíca do zasébne lastníne -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku omogoca, da svobodno pridobiva, uporablja, odsvoji premoženje in omejuje oblast pred nezakonitimi posegi v njegovo lastnino, tako da so zagotovljene njena ekonomska, socialna in ekološka funkcija pravíca do zasébnosti -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja nemoteno in svobodno osebno in družinsko življenje brez vmešavanja ali nadziranja oblasti ali drugih posameznikov, vkljucno z nedotaklji­vostjo stanovanja, tajnostjo pisem, drugih sporocil in varstvom osebnih podatkov S: prepôved vmešávanja v zasébnost pravíca do zaslíšanja -e -- --ž . pravíca do izjáve pravíca do zaslíšanja príc -e -- -- --ž pravica stranke v sodnem ali upravnem postopku, da predlaga in zasliši price v svojo korist, obremenilne price in price, katerih zaslišanje je odredil organ, ki vodi postopek právica do zaúpnika -e -- --ž procesna pravica otroka, da si izbere osebo, ki ji zaupa, za pomoc pri izražanju svojega mnenja pravíca do zdrávega življęnjskega okólja P -e -- -- -- --ž clovekova pravica, ki državi in posameznikom pri opravljanju gospodarskih in drugih dejavnosti nalaga skrb za primerno bivalno okolje, ohranjanje kakovostnega naravnega okolja, virov, varstvo pred nedopustnim onesnaževanjem pravíca do zdrávstvenega várstva -e -- -- --ž ustavna pravica osebe do geografskega, ekonomskega, pravocasnega in informira­nega dostopa do visoko kakovostnih zdravstvenih storitev pravíca do združevánja -e -- --ž clovekova pravica, ki zagotavlja možnost trajnega, svobodnega in organiziranega povezovanja in delovanja zaradi uresnicevanja skupnih interesov, npr. v sindikatih, politicnih strankah, društvih S: svobôda združevánja pravíca do združítve družíne -e -- -- --ž pravica, ki izhaja iz clovekove pravice do družinskega življenja in družinskim clanom tujca omogoca pridobitev zacasnega dovoljenja za bivanje pravíca do življęnja -e -- --ž clovekova pravica, ki varuje clovekovo življenje pred protipravnimi posegi, prepoveduje smrtno kazen in državi nalaga pozitivne obveznosti za njeno varstvo S: nčdotakljívost clovéko­ vega življęnja pravíca -e ž pravno zavarovan interes fizicne ali pravne osebe pravíca izbíre -e --ž pravica stranke, da se odloci za eno od vec sankcij, npr. pri alternativni obveznosti, nacinu odmere odškodnine, kršitvi obveznosti pravíca izrážanja národne pripádnosti -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku omogoca, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupini, goji in izraža svojo kulturo, uporablja svoj jezik in pisavo pravíca izvédeti za svój izvňr -e -- -- -- --ž pravica otroka, da izve, kdo so njegovi biološki starši pravíca na lástni podóbi -e -- -- --ž oseb­nostna pravica, na podlagi katere se smejo portreti in posnetki dolocene osebe javno prikazovati le z njeno privolitvijo pravíca na stvári -e -- --ž . stvárna pravíca pravíca négativnega státusa -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagota­vlja individualno svobodo, v katero država ne sme poseci, npr. osebnostna pravica, svobošcina pravíca odstraníti vęje -e -- --ž pravica lastnika nepremicnine, da odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zracni prostor njegove nepremicnine, in korenine, ki rastejo v njegovo nepremicnino, ce ga motijo in ce tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremicnine pravíca otrôka povédati svôje mnęnje -e -- -- -- --ž procesna pravica otroka, da izrazi svoje želje in svojo voljo pravíca poláganja podmôrskih káblov in cevovódov -e -- -- -- -- --ž v mednarodnem pravu pravica obalnih držav, da na svojem epikon­tinentalnem pasu ali v izkljucni ekonomski coni polagajo podmorske kable in cevovode, na odprtem morju pa ena od svobošcin, ki to dovoljuje vsem državam in njihovim državljanom pravíca popręjšnje uporábe -e -- --ž pravica osebe, da nadaljuje z uporabo izuma, videza izdelka ali znaka, ceprav ni imetnik patenta modela ali znamke pravíca poslánstva -e --ž v mednarodnem pravu pravica držav in mednarodnih organizacij, da pošiljajo svoje predstavnike ter spreje­majo predstavnike in predstavništva drugih držav in mednarodnih organizacij pravíca pózitivnega státusa -e -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagota­vlja možnost, da od države zahteva dolocena dejanja in storitve, ki jih je ta dolžna izpolniti, npr. ekonomska pravica, socialna pravica pravíca predstávljanja -e --ž v mednarodnem pravu pravica držav in mednarodnih orga­nizacij, da jih v drugih državah in medna­rodnih organizacijah predstavljajo njihovi predstavniki pravíca rábe -e --ž pravica do uporabe stvari, ki ima stvarnopravno podlago, npr. služnost rabe pravíca reprezentánce -e --ž . vstópna pravíca pravíca stvárnega breména -e -- --ž pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremicnine zavezan k bodocim dajatvam ali storitvam S: reálno bręme pravíca uporábe svôjega jezíka -e -- -- --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagota­vlja, da pri uresnicevanju svojih pravic in dolžnosti v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, v skladu z zakonom uporablja svoj jezik in pisavo pravíca véta -e --ž pravica, ki njenemu nosilcu omogoca, da prepreci sprejem ali izvršitev akta ali odlocitve, npr. z glasom proti v kolektivnem organu, kadar se odloca s soglasjem pravíce drúge generácije pravíc -- --ž mn. clovekove pravice, zlasti ekonomske, socialne in kulturne, ki vsakomur zago­tavljajo pravico do dela, stavke, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobraževa­nja, svobodnega kulturnega udejstvovanja pravíce iz déla pravíc -- --ž mn. pravice, ki jih delavec pridobi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugega socialnega zavaro­vanja pravíce iz délovnega razmérja pravíc -- -- --ž mn. pravice, ki jih delavec pridobi s skleni­tvijo pogodbe o zaposlitvi in so dolocene z državnimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca S: pravíce iz zaposlítve pravíce iz zaposlítve pravíc -- --ž mn. . pravíce iz délovnega razmérja pravíce obrámbe pravíc --ž mn. 1. procesna jamstva, ki morajo biti zagotovljena vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, da se mu zagotovi pošten kazenski postopek, npr. pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do primernega casa in možnosti za pripravo obrambe, pravica do sojenja v navzocnosti in pravica do izvajanja dokazov, ki so mu v korist 2. ustavna jamstva in mednarodni standardi demokraticne oblasti, ki varujejo posamez­nika v upravnopravnih razmerjih, npr. pravica biti slišan, pravica dostopa do informacij, pravica do obrazložitve odlocitve, pravica do pritožbe in sodnega varstva pravíce prve generácije pravíc -- --ž mn. clovekove pravice, zlasti politicne in drža­vljanske, ki vsakomur zagotavljajo pravico do življenja, osebne svobode, varnosti, zasebnosti, politicnega udejstvovanja, svobode misli, vere, izražanja pravíce trétje generácije pravíc -- --ž mn. clovekove pravice, zlasti solidarnostne in kolektivne, ki vsakomur zagotavljajo pravico do miru, trajnostnega razvoja, zdravega okolja, uživanja in izkorišcanja naravnih virov, kulturne dedišcine pravícna nagráda -e -e ž nagrada, ki jo sodišce doloci glede na okolišcine v konkretnem primeru P pravícna obdavcítev -e -tve ž . sorazmérna obdavcítev pravícna odškodnína -e -e ž odškodnina, ki jo sodišce doloci glede na okolišcine v konkretnem primeru pravícnost -i ž stanje, ko so pravice in bremena vdružbi razporejeni glede na to, kar vsakomur pripada glede na moralo ali pravo pravíla Incoterms pravíl -- [ínkoterms] s mn. . klávzule Incoterms pravíla stróke pravíl --s mn. v medicinskem pravu nacela, ravnanja in dognanja sodobne medicinske vede, ki jih mora poznati in upoštevati vsak zdravnik in drug zdravstveni delavec pri svojem delu, da ravna strokovno neoporecno S: leges artis pravílnik -a m podzakonski pravni predpis, ki razclenjuje posamezne dolocbe zakona za njegovo izvrševanje pravílo ne ultra alterum tantum -a -- -- -- -- [ne últra álterum tántum] s pravilo, po katerem pogodbene obresti nehajo teci, ko vsota zapadlih neplacanih obresti doseže glavnico pravílo o asperáciji -a -- --s . asperacíjsko nacęlo pravílo o kumuláciji kázni -a -- -- --s . kumulacíjsko nacęlo právna analogíja -e -e ž pravno sklepanje, pri katerem se pravna praznina zapolni s sklice­vanjem na pravno nacelo S: analogia iuris právna definícija -e -e ž . právna opredelítev právna disciplína -e -e ž . právna pánoga právna diskontinuitéta -e -e ž prekinitev veljavnosti pravnega sistema, zlasti ob korenitih spremembah družbene, politicne ali gospodarske ureditve právna dobrína -e -e ž dobrina, ki je pravno zavarovana právna dobróta -e -e ž ugodnost, ki jo daje zakon izjemoma, npr. oprostitev od dolžnosti pricanja proti bližnjim sorodnikom právna dobróta pridružítve -e -e --ž pravna dobrota, na podlagi katere sodišce, ki odloca o pravnem sredstvu, po uradni dolžnosti razširi preizkus izpodbijane odlocbe tudi glede tistih soobdolžencev, ki se niso pritožili ali se niso pritožili v isti smeri kot pritožnik S: beneficium cohaesionis P právna dogmátika -e -e ž znanost, ki se pri proucevanju prava osredotoca na veljavno pravo in preucuje njegovo vsebino in njegovo notranjo sistematicno in logicno povezanost právna dolócba -e -e ž oblikovno locena in pomensko zaokrožena enota normativnega besedila, ki navadno obsega eno poved právna dolócenost -e -i ž pravno nacelo, po katerem morajo biti pravne norme jasne in predvidljive, tako da je iz njih mogoce nedvoumno razbrati njihovo vsebino in namen právna dolžnóst -e -i ž dolžnost, ki jo pravnemu subjektu nalaga pozitivno pravo právna domnéva -e -e ž predpostavka, da se dolocena dejstva na podlagi prava štejejo za resnicna, zaradi cesar jih v pravnih postopkih ni treba dokazovati S: praesumptio iuris právna držáva -e -e ž država, v kateri je delovanje državnih organov pravno ve­zano, pravni sistem pa ustreza dolocenim vsebinskim merilom, npr. nacelu doloc­nosti predpisov, nacelu zakonitosti, nacelu enakosti in spoštovanja clovekovih pravic právna fíkcija -e -e ž pravno dolocena pred­postavka, da dejstvo, za katero se ve, da ni resnicno, v pravu velja za resnicno právna hermenévtika -e -e ž 1. nauk o razla­ganju pravnih besedil 2. smer filozofije prava, ki poudarja razlagalcevo vlogo v postopku razlaganja in pomen njegovih vnaprejšnjih predstav ali sodb o predmetu razlage za koncno razumevanje právna institúcija -e -e ž pravno opredeljena oblika družbenega sodelovanja, ki je soraz­merno trajna in vezana na dolocen družbeni namen právna kontinuitéta -e -e ž nepretrganost veljavnosti pravnega sistema ali njegovih pomembnih prvin, zlasti ob korenitih spremembah družbene, politicne ali gospodarske ureditve právna koríst -e -i ž opredmeten pravni interes osebe, ki uživa nižjo stopnjo zašcite kot pravica, nosilcu pa daje upravicenje za uveljavitev dolocene pravne posledice, npr. pridobitev državljanstva právna kršítev -e -tve ž ravnanje ali opustitev ravnanja pravnega subjekta, ki je v nasprotju z veljavnim pravom právna kvalifikácija -e -e ž podreditev konkretnega dejanskega stanu pravnemu pravilu právna lógika -e -e ž disciplina filozofije prava, ki preucuje oblike pravilnega mišljenja na podrocju prava právna matęrija -e -e ž 1. družbeni odnosi, ki jih ureja pozitivno pravo 2. družbeni odnosi, ki bi jih pozitivno pravo moralo urejati, pa jih ne právna napáka -e -e ž napaka, ki nastane, ker ima na prodani stvari tretja oseba pravico, ki izkljucuje, zmanjšuje ali omejuje pravico kupca právna nčgotôvost -e -i ž položaj, v katerem pravice in dolžnosti naslovljencu niso vnaprej znane ali dovolj dolocno opredeljene právna nčmóžnost -e -i ž nemožnost, da bi dejanje državnega organa, posameznika ali skupine oseb imelo pravno posledico, ce državni organ nima pristojnosti, posameznik ali skupina oseb pa ne pravice za tako dejanje právna nčucinkovítost -e -i ž položaj, v katerem pravni akt, dejanje, ravnanje ali dogodek zaradi pravnih ali dejanskih okolišcin ne doseže predvidenega pravnega ucinka právna nórma -e -e ž 1. . právno pravílo 2. . právno nacęlo právna opredelítev -e -tve ž dolocba, ki podaja vsebinsko opredelitev pojmov, uporabljenih v zakonu S: právna definícija právna oséba -e -e ž skupina oseb ali namensko vezano premoženje, ki mu pravo priznava pravno subjektiviteto právna osébnost -e -i ž lastnost dolocene družbene tvorbe, navadno skupine oseb ali namensko vezanega premoženja, da jo pravni red šteje za pravno osebo právna pánoga -e -e ž zaokrožen sklop pravne ureditve, ki se nanaša na sorodna družbena razmerja, izhaja iz skupnih predpostavk pravnega urejanja in temelji na istih pravnih institutih, npr. kazensko pravo, družinsko pravo S: právna disciplína právna podlága -e -e ž pravna pravila, ki tvorijo temelj za odlocitev sodišca ali upravnega organa právna polítika -e -e ž dolocanje ciljev pravnega urejanja in pravnih sredstev za doseganje teh ciljev právna pomóc -e -í ž 1. pravniške storitve pri uveljavljanju in varstvu pravic fizicnih ali pravnih oseb 2. opravljanje posameznih uradnih dejanj v tekoci zadevi s strani drugega sodišca ali upravnega organa, ki sicer ni pristojen v zadevi právna poslédica -e -e ž pravno zapovedana ali pravno dovoljena posledica, ki mora ali sme nastopiti, ce nastopijo dolocene pravno opredeljene dejanske okolišcine právna poslédica obsôdbe -e -e --ž odvzem ali omejitev pravic obsojenca, ki jih ne doloci sodišce v sodbi, ampak jih predpiše dolocen zakon in nastanejo s pravnomoc­nostjo obsodbe, npr. nemožnost zaposlitve zaradi predkaznovanosti právna praznína -e -e ž družbeno razmerje, ki bi glede na svojo vsebino moralo biti pravno urejeno s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili, pa ni právna sánkcija -e -e ž sestavina pravnega pravila, ki doloca pravne posledice v primeru kršitve primarne dispozicije pravnega pravila S: sekundárna dispozícija právna sistemátika -e -e ž razporeditev pravnih institutov ali pravnih panog v vsebinsko povezane sklope právna sposóbnost -e -i ž sposobnost osebe biti nosilka pravic in obveznosti, ki nastopi z rojstvom, preneha pa s smrtjo S: právna subjektivitéta právna storítev -e -tve ž storitev, ki jo strankam za placilo nudi odvetnik, notar ali drug pravni strokovnjak, npr. pravni nasvet, zastopanje, zagovor strank právna subjektivitéta -e -e ž . právna sposób­nost právna subsúmpcija -e -e ž podreditev konkretnega dejanskega stanu abstraktnemu dejanskemu stanu, s cimer se na podlagi vrednostnega in logicnega sklepanja izpelje pravna odlocitev ali sklep S: subsúmpcija právna téhnika -e -e ž pravila in znanja o tem, kako na najboljši nacin oblikovati in upora­bljati pravo právna teoríja -e -e ž . teoríja práva právna uredítev -e -tve ž celota pravnih predpisov, ki urejajo dolocen pravni institut ali podrocje P právna ustanôva -e -e ž . právni institút právna várnost -e -i ž položaj, v katerem so pravice in dolžnosti naslovljencu vnaprej znane, jasne in dolocne právna véda -e -e ž . právo (2) právna veljávnost -e -i ž dejstvo, da ima pozitivno pravo pravno zavezujoco moc právna vrednôta -e -e ž eticno zaželen cilj, ki ga pravo priznava in varuje právna zavést -e -i ž v mednarodnem pravu subjek­tivni element mednarodnega obicajnega prava, ki izraža zavest držav, da ravnajo po pravu S: opinio iuris sive necessitatis právna zmóta -e -e ž zmota, ki je posledica nepoznavanja prava S: error iuris právni ákt -ega -a m izjavno dejanje ene ali vec oseb, ki delno ali v celoti ustvari pravno pravilo S: normatívni právni ákt právni dogódek -ega -dka m dogodek, na katerega se navezujejo dolocene pravne posledice, npr. potek roka, rojstvo, smrt právni institút -ega -a m povezana celota pravnih pravil in pravnih nacel, ki se nanašajo na isti sklop družbenih razmerij, npr. volilna pravica, posest, in tvorijo temeljno prvino pravne panoge S: právna ustanôva právni instrumčnt -ega -ęnta m v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave právni interčs -ega -ésa m procesna pred­postavka za sprožitev pravnega postopka, sodelovanje v njem ali vložitev pravnega sredstva, ki je izpolnjena, ce dolocen predpis, posamicni oblastni akt ali status daje izrecno podlago v dolocenem razmerju ali posega v pravice ali pravne koristi dolocene osebe právni konzultánt -ega -a m . právni svetoválec právni monízem -ega -zma m teorija, po kateri pravo sestavljajo le državni predpisi, ne pa tudi pravo, ki nastaja zunaj državnih organov, ali naravno pravo právni monopól -ega -a m . umétni monopól právni naslédnik -ega -a m oseba, ki neposredno po drugi osebi pridobi njeno premoženje ali doloceno pravico právni naslňv -ega -ôva m 1. pravna podlaga izvedene pridobitve, spremembe ali pre­nehanja pravice S: iustus titulus 2. del P zavezovalnega pravnega posla, ki pomeni obveznost prenosa S: iustus titulus právni obicáj -ega -a m obicaj, ki je pravno zavezujoc právni položáj -ega -a m 1. pravice in obvezno­sti pravnega subjekta v dolocenih okolišci­nah 2. pravice, obveznosti in pravna dejstva, ki dolocajo status npr. organa, nepremicnine právni položáj nčpremicníne -ega -a --m pravna lastnost nepremicnine, ki jo opre­deljujejo lastninska pravica in pravice, ki lastninsko pravico utesnjujejo právni pôsel -ega -sla m izjava volje stranke, usmerjena v pravno posledico, ki jo priznava pravni sistem právni pôsel med žívimi -ega -sla -- --m pravni posel, ki ucinkuje med strankami, ki obstajajo, npr. prodajna pogodba S: negotium inter vivos právni pôsel obligacíjskega práva -ega -sla -- --m izjava volje, katere posledica je nastanek, sprememba ali prenehanje obliga­cijskega razmerja, npr. prodajna pogodba, darilna pogodba, posojilna pogodba S: obli­gacíjski právni pôsel právni pôsel za primér smrti -ega -sla -- -- --m pravni posel, ki ucinkuje ob smrti stranke, npr. oporoka S: negotium mortis causa právni postópek -ega -pka m celota pravno dolocenih procesnih dejanj strank in sodišca ali drugega organa, ki vodijo do pravne odlocitve S: procés právni poúk -ega -a m 1. dejanje sodišca ali drugega organa, s katerim udeleženca v postopku opozori na njegove procesne pravice in na posledice njegovih ravnanj ali opustitev 2. del posamicnega oblastnega pravnega akta, s katerim sodišce ali drug oblastni organ, ki je pravni akt sprejel, stranke obvesti o možnostih za izpodbijanje tega pravnega akta z rednimi pravnimi sredstvi právni pozitivízem -ega -zma m teorija o naravi prava, ki pravo enaci z dolocenimi empiricno preverljivimi družbenimi dejstvi, npr. s sprejetimi predpisi, sodnimi odloci­tvami, z dejanskim ravnanjem v skupnosti právni promčt -ega -éta m prenos pravic z enega subjekta na drug subjekt s pravnimi posli právni realízem -ega -zma m teorija o pravu, ki pravo enaci z dolocenimi družbenimi dejstvi, zlasti z dejanskim delovanjem sodnikov, in poudarja vpliv družbenih okolišcin na pravo, zlasti na sodniško odlocanje právni réd -ega -a m . právni sistém právni silogízem -ega -zma m miselna operacija, s pomocjo katere sodišce ali upravni organ izpelje sklep o pravni posledici s primerjanjem spodnje premise, ki je ugotovljeni konkretni dejanski stan, z zgornjo premiso, ki je abstraktni dejanski stan S: sódni silogízem, sodníški silogízem právni sistém -ega -a m celota sistema-ticno povezanih in notranje usklajenih pravnih pravil in pravnih nacel, ki veljajo v dolocenem casu na dolocenem ozemlju S: právni réd právni spňr -ega spôra m spor, ki se nanaša na dolocena pravna vprašanja, npr. pravice, dolžnosti právni stándard -ega -a m izoblikovana merila dolocenega vedęnja in ravnanja, npr. strokovni standard, poklicni standard, ki so vkljucena v pravno pravilo ali pravno nacelo právni subjékt -ega -a m pravna ali fizicna oseba, ki ji pravo priznava pravno sposobnost právni svetoválec -ega -lca m pravnik, ki drugim svetuje glede pravnih vprašanj S: právni konzultánt právni tęmelj obtôžbe -ega -a --m pravna kvali­fikacija dejanja, opisanega v obtožnem aktu právni ucínek -ega -nka m pravna posledica, ki jo ima doloceno dejanje, ravnanje ali dogodek právni vír -ega -a m . formálni právni vír právni voděc -ega -íca m pojasnila o uporabi in razlagi pravnih pravil právnik -a m oseba z zakljuceno univerzitetno pravno izobrazbo, ki lahko opravlja razlicne tipicne poklice, npr. sodnik, odvetnik, državni tožilec S: juríst právniški držávni izpít -ega -ega -a m izpit, ki ga mora opraviti univerzitetni diplomirani pravnik, ce želi opravljati dolocena dela v pravosodju, npr. v sodstvu, tožilstvu, odvetništvu S: pravosódni izpít právno dejánje -ega -a s dejanje, ki ima pravne posledice, npr. pravni posel, delikt právno dęjstvo -ega -a s dejstvo, na katero pozitivno pravo navezuje pravne posledice právno mnęnje -ega -a s mnenje o pravnih vidikih dolocenega vprašanja, ki ga pripravi oseba s potrebnim pravnim znanjem právno nacęlo -ega -a s nacelo, ki izhaja iz veljavnega pravnega sistema in navadno vsebuje vrednostno merilo, ki usmerja vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo izvrševanje in pomaga pri zapolnje­vanju pravnih praznin S: právna nórma (2) právno naslédstvo -ega -a s prenos premože­nja pravnega prednika ali dolocenih pravic na pridobitelja právno pomémbno dęjstvo -- -ega -a s dejstvo, ki ga je treba upoštevati pri pravnem odlocanju S: odlocílno dęjstvo (2), právno relevántno dęjstvo právno pravílo -ega -a s 1. vsebinsko zaklju-cena enota pravnega besedila, npr. clena, odstavka splošnega pravnega akta 2. teore­ticna rekonstrukcija pravnega gradiva, ki predstavlja zaokroženo funkcionalno celoto, ki je npr. sestavljena iz primarne hipoteze, primarne dispozicije, sekundarne hipoteze in sankcije právno priznána škóda -- -e -e ž škoda, za katero oškodovanec lahko zahteva odškodnino právno razmérje -ega -a s razmerje med pravnimi subjekti, ki je pravno urejeno právno relevántna vzrócnost -- -e -i ž vzrocnost, ki jo pravo upošteva kot element za nastanek odškodninske obveznosti právno relevántno dęjstvo -- -ega -a s . právno pomémbno dęjstvo právno srédstvo -ega -a s procesno dejanje stranke, s katerim zahteva, naj pristojni organ preizkusi pravilnost in zakonitost izdane odlocbe, jo razveljavi ali spremeni, npr. pritožba, revizija právno várstvo -ega -a s varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja v sodnem ali drugem pravnem postopku právno vprašánje -ega -a s vprašanje, katerega rešitev je odvisna le od pravnega razlo­govanja, ne pa od ugotavljanja ali presoje dejanskih okolišcin S: questio iuris pravnomôcna obtóžnica -e -e ž vložena obtožnica, ki prestane formalni in vsebinski preizkus, zaradi cesar je primerna za P vsebinsko obravnavo pravnomôcna odlócba -e -e ž sodna ali upravna odlocba, ki je ni vec mogoce izpod­bijati z rednimi pravnimi sredstvi in v okviru objektivnih, subjektivnih in casovnih mej pravnomocnosti zavezuje sodišce ali upravni organ in stranke ter preprecuje ponovno odlocanje o isti zadevi pravnomôcna sôdba -e -e ž sodba, ki je ni mogoce vec izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi in ki v okviru objektivnih, subjek­tivnih in casovnih mej pravnomocnosti zavezuje sodišce in stranke ter preprecuje ponovno odlocanje o isti zadevi pravnomôcna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki je ni vec mogoce izpodbijati s tožbo v upravnem sporu in ki zavezuje upravni organ in stranke ter prepre-cuje ponovno odlocanje o isti zadevi pravnomôcno odlócena zadéva -- -e -e ž . pravnomôcno razsójena stvár pravnomôcno razsójena stvár -- -e -í ž zadeva, o kateri je že pravnomocno odloceno S: pravnomôcno odlócena zadéva, res iudicata pravnomôcnost -i ž lastnost sodne ali upravne odlocbe, da je pravno zavezujoca in je ni mogoce izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi právnoposlôvna vólja -e -e ž volja, potrebna za nastanek pravnega posla právnoposlôvni pogňj -ega -ója m pogoj, ki je po volji strank dolocen v pravnem poslu právo -a s 1. sistem pravnih pravil in pravnih nacel, ki veljajo v dolocenem casu na dolocenem ozemlju, urejajo clovekovo ravnanje in imajo vrhovno zavezujoco moc 2. veda o sistemu medsebojno povezanih pravnih pravil in pravnih nacel, ki urejajo clovekovo ravnanje in imajo vrhovno zavezujoco moc S: právna véda právo begúncev -a --s v mednarodnem pravu pravila mednarodnega prava, ki urejajo varstvo beguncev právo clovékovih pravíc -a -- --s pravo, ki obravnava clovekove pravice, njihovo uresnicevanje in oblike pravnega varstva na državni in mednarodni ravni P právo drúžb -a --s . gospodársko státusno právo právo državljánstva -a --s v mednarodnem zasebnem pravu pravo, ki se uporabi glede na strankino državljanstvo S: domovínsko právo, lex patriae právo Evrópske uníje -a -- --s pravna pravila in pravna nacela, ki izhajajo iz primarne zakonodaje Eu, sekundarne zakonodaje Eu in sodne prakse Sodišca Eu ter urejajo delovanje institucionalnega ustroja Eu in pravna razmerja v njej právo gospodársko kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s kaznivo dejanje, storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, ki je neposredno usmerjeno zoper eno ali vec pravnih vrednot ali dobrin s podrocja gospodarstva S: císto gospodár­sko kaznívo dejánje právo intelektuálne lastníne -a -- --s pravo, ki ureja pravice na intelektualnih stvaritvah, npr. na avtorskih delih, videzih izdelka, izumih právo izpolnítvenega krája -a -- --s v medna­rodnem zasebnem pravu pravo kraja, kjer je treba izpolniti obveznost právo mednárodnih organizácij -a -- --s v mednarodnem pravu pravila in nacela mednarodnega prava, ki urejajo nastanek in delovanje mednarodnih organizacij právo mednárodnih pogódb -a -- --s v medna­rodnem pravu pravila in nacela mednarodnega prava, ki urejajo sklepanje, uporabo, razlago in veljavnost mednarodnih pogodb právo mórja -a --s v mednarodnem pravu pravo, ki doloca pravne režime morja in pomorske dejavnosti, npr. o notranjih morskih vodah, teritorialnem morju, zunanjem morskem pasu, epikontinentalnem pasu, izkljucni ekonomski coni, odprtem morju, medna­rodni coni, ožinah, prekopih, izkorišcanju naravnih bogastev morja S: pomôrsko mednárodno právo právo o prekrških -a -- --s . prekrškôvno právo právo opustítveno kaznívo dejánje -ega -ega -ega -a s kaznivo dejanje, izvršeno tako, da storilec ne izpolni svojega dolžnega ravnanja, ki izhaja iz zapovedujocega pravnega pravila právo podkupovánje -ega -a s podkupovanje uradne osebe ali javnega uslužbenca, da izvrši nezakonito dejanje ali da ne izvrši dejanja, ki bi ga moral izvršiti právo priposestvovánje lastnínske pravíce -ega -a -- --s . rédno priposestvovánje lastnínske pravíce právo priposestvovánje slúžnosti -ega -a --s . rédno priposestvovánje slúžnosti právo sklenítvenega krája -a -- --s v medna­rodnem zasebnem pravu pravo kraja, kjer je sklenjen pravni posel právo Skúpnosti -a --s v pravu EU do Lizbonske pogodbe pravo prvega stebra v tristebrni strukturi Eu z naddržavnim zakonodajnim odlocanjem, ucinkovanjem nacela primar­nosti in nacela neposrednega ucinka ter s polno pristojnostjo Sodišca Eu právo tújcev -a --s . tújsko právo právo várstva okólja -a -- --s pravo, ki ureja proucevanje okolja in doloca omejitve, s katerimi ohranja in varuje naravno bogastvo S: ekolóško právo, okóljsko právo pravodájni postópek -ega -pka m postopek, v katerem državni organ sprejme pravni akt, navadno splošni pravni akt pravorčk -éka m v nekaterih pravnih sistemih odlocitev sodišca ali porote o krivdi obtoženca S: veredictum pravosódje -a s podrocje delovanja državne oblasti, ki se nanaša na razlicne dejavnosti v zvezi s sodno funkcijo pravosódni izpít -ega -a m . právniški držávni izpít pravosódni policíst -ega -a m oseba, ki je zaposlena v zavodu za prestajanje kazni zapora in opravlja naloge varovanja in nadzora zaprtih oseb S: do leta 2008 páznik pravosódni sistém -ega -a m državni organi in institucije, ki izvajajo sodno oblast, npr. sodišca, ali pri tem sodelujejo, npr. državno tožilstvo, notariat, odvetništvo, državno odvetništvo in organi pravosodne uprave pravotvórno dęjstvo -ega -a s dejstvo, ki je predpostavka za nastanek dolocene pravne posledice pravovárstvena odlócba -e -e ž odlocba, s katero se oblastno odloci o ogroženi ali kršeni pravici pravovárstveni interčs -ega -ésa m procesna predpostavka za vložitev tožbe ali druge zahteve za pravno varstvo, ki je podana, kadar bi stranka z zanjo ugodno odlocitvijo dosegla izboljšanje svojega pravnega položaja pravovárstveni zahtévek -ega -vka m zahtevek za sodno varstvo, ki ga pravni sistem daje posamezniku za varstvo njegovih pravic pravoznánstvo -a s splošna veda o pravu, ki obsega teorijo prava, prvine filozofije prava in prvine zgodovine pravne misli S: jurisprudénca práznicno délo -ega -a s . délo na práznik ali déla prňst dán preámbula -e ž uvodni del pravnega predpisa, npr. ustave, mednarodne pogodbe, ki navadno vsebuje opis okolišcin sprejema tega akta, njegovo zgodovinsko ozadje ali pravno podlago prebivalíšce -a s naslov, na katerem se posa­meznik naseli z namenom prebivanja precédens -a m v nekaterih pravnih sistemih sodba višjega ali najvišjega sodišca, ki je zavezujoca za odlocanje v kasnejših podobnih primerih precíšceno besedílo -ega -a s besedilo splošnega pravnega akta, v katerega so vnesene vse spremembe in dopolnitve precrtani cék -ega -a m . barírani cék predája -e ž prepustitev obdolženca, npr. drugi državi clanici Eu, zaradi pregona ali izvršitve kazenske sankcije predátorska céna -e -e ž . róparska céna predcásna izpolnítev -e -tve ž izpolnitev obve­znosti pred dospelostjo predcásna pokojnína -e -e ž pokojnina, ki pripada zavarovancu obveznega pokojnin­skega in invalidskega zavarovanja ob dopol­nitvi dolocene starosti in pokojninske dobe, kadar nima pravice do starostne pokojnine, zaradi cesar se odmeri z dolocenim trajnim zmanjšanjem, pridobiti pa jo je mogoce z dokupom pokojninske dobe predcásne volítve -ih volítev ž mn. volitve clanov parlamenta, ki se izvedejo zaradi razpusta parlamenta pred potekom njegove mandatne dobe prčddrúžba -e ž družba civilnega prava, ki jo dogovorijo bodoci ustanovitelji gospodar­ske družbe zaradi urejanja medsebojnih odnosov v zvezi z njeno ustanovitvijo predeláva ávtorskega déla -e -- --ž predelava, pri kateri iz izvirnega avtorskega dela nastane novo, samostojno avtorsko delo, npr. predelava romana v film, prevod romana v tuj jezik P predhódna odrédba -e -e ž sklep sodišca, s katerim se pred izvršljivostjo izvršilnega naslova zavaruje upnikova denarna terjatev predhódna ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih sploš­nih pravnih aktov, zlasti mednarodnih pogodb, pred njihovim sprejetjem, objavo ali uveljavit­vijo S: preventívna ustavnosódna presója predhódni postópek -ega -pka m 1. del kazen­skega postopka, ki združuje predkazenski postopek, sodno preiskavo in postopek z vložitvijo obtožnega akta 2. posebni postopek, katerega izid lahko vodi v uvedbo upravnega ali drugega postopka, npr. davcna preiskava, vzorcenje v inšpekcijskem nadzoru predhódni preizkús tôžbe -ega -a --m stopnja pravdnega postopka ali upravnega spora, v kateri sodnik preveri, ali je tožba razumljiva, popolna in ali so podane procesne predpo­stavke za njeno obravnavanje predhódni preventívni zdrávstveni preglčd -ega -ega -ega -éda m preventivni zdravstveni pregled, ki se obicajno izvede pred prvo zaposlitvijo in s katerim se ugotavlja izpol­njevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dolocenega dela pri delodajalcu predhódni referéndum -ega -a m referendum, ki se razpiše pred sprejemom ustave, zakona ali drugega pravnega akta ali druge odlocitve v zakonodajnem ali drugem predstavniškem telesu, npr. referendum o mednarodnih povezavah, posvetovalni referendum predhódni spreglčd zadržka za sklenítev zakónske zvéze -ega -éda -- -- -- -- --m dovoljenje pristojnega organa za sklenitev zakonske zveze kljub obstoju zadržka za sklenitev zakonske zveze, dano pred njeno sklenitvijo predhódno informatívno obvestílo -ega -ega -a s javna objava narocnika o nameri, da bo oddal javno narocilo predhódno odlócanje -ega -a s v pravu EU postopek odlocanja Sodišca Eu o pravilni razlagi prava Eu na podlagi predloga sodišca države clanice Eu, ki odlocitev Sodišca Eu potrebuje za izdajo sodbe predhódno vprašánje -ega -a s vprašanje o obstoju ali neobstoju neke pravice ali pravnega razmerja, ki ni predmet spora, je pa od njegove rešitve odvisna meritorna odlocba o glavni stvari P prčdkázenski postópek -ega -pka m del kazenskega postopka, namenjen odkrivanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, njihovih storilcev in zbiranju gradiva, da se državni tožilec lahko odloci, ali naj kazensko ovadbo zavrže ali pa zahteva uvedbo postopka pred kazenskim sodišcem prčdkaznovánost -i ž dejstvo, da je bila oseba že obsojena za katero drugo kaznivo dejanje S: pręjšnja kaznovánost prčdkúpna pravíca -e -e ž pravica predku­pnega upravicenca do prednostnega nakupa stvari, ce se lastnik odloci, da stvar proda prčdkúpni upravícenec -ega -nca m oseba, ki ima na podlagi zakona ali pogodbe v primeru prodaje dolocene stvari predkupno pravico predlagálni delíkt -ega -a m . predlagálno kaznívo dejánje predlagálno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, vendar le pod pogojem, da je oškodovanec podal predlog za pregon S: predlagálni delíkt predlagátelj -a m 1. upravicenec, ki z vloži­tvijo predloga sproži postopek za sprejem pravnega akta S: propončnt 2. oblastni organ, skupina clanov takega organa ali pravna oseba, ki lahko na podlagi zahteve sproži postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil 3. oblastni organ, ki predlaga kandidata za opravljanje javne funkcije, npr. predsednik republike kandidata za ustavnega sodnika prędlog -óga m pravno sredstvo, s katerim lahko predsednik republike, vlada ali tretjina poslancev državnega zbora zahteva, da ustavno sodišce v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe poda mnenje o njeni skladnosti z ustavo prędlog oškodovánca za kázenski pregňn -óga -- -- -- --m predlog oškodovanca, naj državni tožilec preganja storilca kaznivega dejanja, od katerega je odvisna odlocitev državnega tožilca, ali bo zahteval pregon storilca kaznivega dejanja S: prędlog za kázenski pregňn prędlog právnega ákta -óga -- --m besedilo pravnega akta, ki se predloži pristojnemu organu v sprejem prędlog za izvršbo -óga -- --m predlog upnika, naj sodišce ali upravni organ dovoli in opravi izvršbo za poplacilo njegove denarne terjatve ali izpolnitev nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova S: izvršílni prędlog prędlog za kázenski pregňn -óga -- -- --m . prędlog oškodovánca za kázenski pregňn prędlog za kaznovánje ali izrčk vzgójnega ukrépa -óga -- -- -- -- -- --m obtožni akt državnega tožilca v postopku zoper mlado­letnega storilca kaznivega dejanja, s katerim zahteva, naj mu sodišce izrece kazen ali vzgojni ukrep prędlog za obnôvo postópka -óga -- -- --m vloga, s katero stranka predlaga, naj se postopek obnovi S: zahtéva za obnôvo postópka predložítev blagá -tve --ž obvestilo carin­skemu organu, da je blago prispelo do carin­skega organa ali na drug kraj, ki ga je dolocil carinski organ, ter da je blago na razpolago za carinsko kontrolo predložítev meníce -tve --ž . prezentácija meníce predložítveni rók -ega -a m . prezentacíjski rók predložítveno porocílo -ega -a s porocilo, ki ga o poteku zadeve na prvi stopnji pripravi sodišce in pošlje sodišcu, ki bo odlocalo o pravnem sredstvu zoper njegovo odlocbo prędmet dokazovánja -éta --m pravno pomembna dejstva, pravila znanosti in stroke, izkušnje ter izjemoma pravna pravila, npr. kadar mora sodišce uporabiti tuje pravo, glede katerih se izvajajo dokazi in od katerih je odvisna odlocitev sodišca prędmet izpolnítve -éta --m dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, dolocena z obligacij-skim razmerjem prędmet izvršbe -éta --m 1. vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, ce ni z zakonom izvzeta iz izvršbe ali ni izvršba na njej z zakonom omejena, iz katere je mogoce doseci poplacilo upnikove denarne terjatve 2. predmet, katerega izrocitev ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova prędmet napáda -éta --m stvar ali oseba, ki je s konkretnim kaznivim dejanjem napadena ali ogrožena, npr. premoženje pri tatvini prędmet obdavcítve -éta --m . dávcni prędmet prędmet obtôžbe -éta --m dejanje, za katero upraviceni tožilec zahteva, da se obtoženec spozna za krivega in kaznuje prędmet obvéznosti -éta --m izpolnitev, za katero se dogovorita stranki prędmet spôra -éta --m . spórni prędmet predmétni upoštévni trg -ega -ega -a m komponenta upoštevnega trga, ki predstavlja množico podjetij z istovrstnimi ali medse­bojno zamenljivimi produkti S: prodúktni upoštévni trg, proizvódni upoštévni trg prédništvo -a s sorodstveno razmerje po prednikih S: ascendénca prédnostna carína -e -e ž carina, ki je ugodnejša za dolocene države S: preferéncna carína prédnostna délnica -e -e ž delnica, ki zago­tavlja imetniku poleg pravic iz navadne delnice še dolocene prednostne pravice, npr. prednost pri izplacilu vnaprej dolocenih zneskov ali odstotkov od nominalnega zneska delnic ali dobicka, prednost pri izplacilu ob likvidaciji družbe S: prioritétna délnica, ugódnostna délnica prédnostna dividénda -e -e ž dividenda, ki se izplaca imetniku prednostne delnice pred izplacilom dividend imetnikom navadnih delnic prédnostna lísta -e -e ž seznam, na katerem so glede na moc upravicenja razvršceni upravi-cenci do dolocene pravice ali ugodnosti prédnostna pravíca -e -e ž pravica, ki prijavi­telju patenta, modela ali znamke v postopku prijave v eni državi clanici Pariške unije ali Svetovne trgovinske organizacije omogoca sklicevanje na datum vložitve prve pravilno vložene prijave v drugi državi clanici S: prioritéta prédnostna terjátev -e -tve ž terjatev, ki ima v izvršilnem ali stecajnem postopku pri poplacilu prednost pred drugimi terjatvami prédnostni upravícenec -ega -nca m oseba, ki ima prednost za sklenitev pogodbe, npr. predkupni upravicenec prédnostno glasovánje -ega -a s glasovanje v proporcionalnem volilnem sistemu, pri katerem volivec na eni listi kandidatov da svoj glas enemu ali vec kandidatom, kar lahkospremeni koncni vrstni red kandidatov na listi in s tem vpliva na to, kateri kandidat bo izvoljen S: preferéncno glasovánje prédnostno nacęlo -ega -a s 1. nacelo, po katerem imajo stvarne pravice prednost P pred obligacijskimi pravicami, ki izhaja iz absolutnosti stvarnih pravic v razmerju do relativnosti obligacijskih pravic S: nacęlo prioritéte 2. nacelo, po katerem ima v primeru obstoja vec stvarnih pravic na isti stvari prej pridobljena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico S: nacęlo prioritéte prčdobravnávni nárok -ega -a m narok, ki ga sodišce v kazenskem postopku razpiše zato, da se obdolženec izjavi o krivdi, da se podajo dokazni predlogi, zahteva izlocitev dokazov ali sodnika in se stranki dogovorita o nadaljnjem poteku glavne obravnave predodelítev spísa -tve --ž odvzem spisa sodniku, ki ga obravnava, in dodelitev drugemu sodniku predpís -a m oblastni splošni pravni akt, ki ga izda zakonodajni organ po posebnem postopku in v posebni obliki predpísana obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, katere obvezno rabo predpiše oblastni organ predpísani rók odlócanja -ega -a --m rok, dolocen s predpisom, v katerem je pristojno sodišce ali upravni organ zavezan odlociti o zadevi, ki je predmet postopka prčdplacílo dávka -a --s . akontácija dávka prčdpogódba -e ž pogodba, s katero se stranki zavežeta skleniti glavno pogodbo S: preliminárna pogódba prčdpogódbena informacíjska dolžnóst -e -e -i ž dolžnost ene pogodbene stranke, da pred sklenitvijo pogodbe drugo, praviloma šibkejšo stranko, npr. potrošnika, seznani z dolocenimi znacilnostmi pogodbe in je lahko izrecno zakonsko predpisana ali pa se vzpostavi na podlagi nacela vestnosti in poštenja prčdpogódbena odgovórnost -e -i ž odgovor­nost za škodna dejanja, ki se zgodijo pred sklenitvijo pogodbe S: culpa in contrahendo prčdrevizíjski postópek -ega -pka m postopek pravnega varstva, v katerem odloca o zahtevku za revizijo narocnik predrugácena lístina -e -e ž listina, v kateri je nepooblašceno spremenjena prvotna vsebina predsédnik držáve -a --m . predsédnik repúblike P predsédnik držávnega zbôra -a -- --m poslanec, ki ga izvoli državni zbor, da mu predseduje in vodi njegovo delo predsédnik repúblike -a --m državni poglavar v republiki S: predsédnik držáve predsédnik senáta -a --m clan sodnega senata, ki odloca v sodnem postopku in mu je zaupano materialno in formalno procesno vodstvo predsédnik ustávnega sodíšca -a -- --m ustavni sodnik, ki ga izmed sebe izvolijo ustavni sodniki, da vodi in organizira delo ustavnega sodišca predsédnik vláde -a --m clan vlade, ki je pooblašcen za vodenje in usmerjanje dela vlade in ima zato poseben položaj med clani vlade predsédnik vrhôvnega sodíšca -a -- --m vrhovni sodnik, ki ga imenuje državni zbor, da vodi in organizira delo vrhovnega sodišca predsédniška repúblika -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih republika, v kateri ima predsednik republike, ki je neposredno izvoljen, pristoj­nost imenovanja in odpoklica clanov vlade, dolocanja njene politike in samostojnega sprejemanja nekaterih splošnih pravnih aktov predsédniški sistém -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih sistem delitve oblasti, v katerem izvršilno funkcijo opravlja neposredno iz­voljen državni poglavar, ne pa vlada, odvisna od zaupanja predstavniškega organa predsédstvo -a s najvišji kolegijski organ, ki vodi organizacijo predstávnik podjétja -a --m clan poslovod­stva, ki nima pooblastila, da prevzame pravice ali obveznosti družbe ali da predstavlja družbo predstávniška demokracíja -e -e ž . posrédna demokracíja predstávniško teló -ega -ésa s organ, ki predstavlja ljudstvo posamezne države, prebivalce lokalne skupnosti ali clane posamezne interesne skupnosti predújem -jma m dajatev ali storitev pred dospelostjo obveznosti S: aváns, vnapręjšnje placílo predznámba -e ž glavni vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ki ucinkuje pod pogojem, da se vpis opravici S: pogójna vknjížba, prenotácija preferenciálna carínska stôpnja -e -e -e ž carinska stopnja, uvedena na podlagi spora­zumov o prosti trgovini med Eu in tretjimi državami, ki je nižja od konvencionalne ali ima predpisano stopnjo »prosto« preferenciálna tarífna kvôta -e -e -e ž tarifna kvota, vnaprej dolocena s sporazumi z drugimi državami upravicenkami preferenciálni trgovínski sporazúm -ega -ega -a m trgovinski sporazum med državami ali gospodarskimi skupnostmi, ki za partnerje sporazuma ureja prednostni dostop do trga ali ugodnejšo obravnavo proizvodov na trgu preferenciálno poręklo blagá -ega -a --s gospodarska nacionalnost blaga, dolocena s carinskimi predpisi, ki omogoca blagu ugodnejšo tarifno obravnavo, praviloma znižanje ali opustitev uvozne dajatve preferéncna carína -e -e ž . prédnostna carína preferéncno glasovánje -ega -a s . prédno­stno glasovánje preglčd in razteléšenje trúpla -éda -- -a --pregled trupla, ki ga opravi izvedenec, kadar je podan sum, da je bila smrt povzrocena s kaznivim dejanjem ali da je smrt v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja S: sódna obdúkcija preglčd in razteléšenje zaródka -éda -- -a -- pregled zarodka, s katerim se ugotovi njegova starost, zmožnost za življenje zunaj maternice in vzrok zamrtja preglčd stvarí -éda --m pregled, ki ga opravi kupec, da ugotovi ocitne napake in o njih pravocasno obvesti prodajalca prehňd nevárnosti -óda --m razmejitev med strankama pogodbe o tem, katera od njiju nosi breme poslabšanja ali unicenja blaga, ki je posledica ravnanja tretjih oseb ali naravnih dogodkov S: nevárnost nakljúc­nega unícenja ali poškodovánja, prehňd rízika, prehňd tvéganja prehňd obvéznosti -óda --m prenos obveznosti na drugo osebo na podlagi zakona, pravnega posla ali dedovanja prehňd rízika -óda --m . prehňd nevárnosti prehňd tvéganja -óda --m . prehňd nevárnosti prehňd zapušcíne -óda --m prenos vseh premoženjskih pravic in obveznosti, ki v trenutku smrti pripadajo zapustniku ter jih po zakonu lahko dedujejo zapustnikov dedic ali vec dedicev ter drugi pravni nasledniki prehódna dolócba -e -e ž dolocba v splošnem pravnem aktu, ki ureja prehod s stare na novo pravno ureditev, npr. dolocitev obdobja, v katerem se še uporabljajo dolocbe starega pravnega akta in za katera pravna razmerja prehódna držáva -e -e ž . držáva tranzíta prehódna uredítev -e -tve ž zacasna ureditev dolocenega vprašanja, ki naj olajša prilagodi­tev pravnega okvira ali vzpostavitev novega pravnega okvira, npr. ob pristopu nove clanice k mednarodni organizaciji prehódni dóm za tújce -ega -a -- --m ustanova, v kateri so zacasno namešceni tujci, ki jim ni ali še ni odobrena medna­rodna zašcita in katerih takojšnja vrnitev v maticno državo ni mogoca prehódni sporazúm -ega -a m sporazum o prehodni ureditvi dolocenega vprašanja, praviloma ob prenehanju veljavnosti izvirnega sporazuma prehódno obdóbje -ega -a s vmesno obdobje med sprejemom dolocenega sporazuma ali pravne ureditve in polno uveljavitvijo njenih dokoncnih dolocb, praviloma s posebno prehodno ureditvijo dolocenih vprašanj preiskáva elektrónske napráve -e -- --ž preiskovalno dejanje, s katerim se ugotovijo podatki, ki jih v elektronski obliki vsebuje elektronska naprava preiskáva stanovánja in prostórov -e -- -- --ž preiskovalno dejanje, ki se opravi takrat, kadar je verjetno, da bo v stanova­nju ali podobnem prostoru mogoce najti predmete ali sledove, pomembne za kazenski postopek, ali da bo mogoce prijeti domnev­nega storilca kaznivega dejanja, ki se je tja zatekel S: híšna preiskáva preiskoválna komisíja -e -e ž komisija, ki v okviru pooblastil in institucije s preiskoval­nimi metodami zbira informacije, ugotavlja stanje na dolocenem podrocju ali dejstva glede dolocenega dogodka, ravnanja ali odgovornosti vpletenih oseb preiskoválni eksperimčnt -ega -ęnta m prei­skovalno dejanje, katerega namen je preveriti dejstva ali dobiti nove dokaze s tem, da se ob upoštevanju hipoteticnih okolišcin kaznivega dejanja opravi preizkus v pogojih, ki so cim bližje razmeram ob kaznivem dejanju P preiskoválni sodník -ega -a m sodnik, ki v rednem kazenskem postopku uvede in opravlja sodno preiskavo, odloca o prei­skovalnih dejanjih in drugih ukrepih ali opravlja nujna preiskovalna dejanja preiskoválno dejánje -ega -a s procesno dejanje v kazenskem postopku, s katerim se odkrijejo in zagotovijo dokazna sredstva ter ugotovijo okolišcine kaznivega dejanja preiskoválno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem sodišce ali upravni organ v postopku ugotavlja dejstva ali izvaja dokaze po uradni dolžnosti S: inkvizícijska maksíma, inkvizícij­sko nacęlo, inkvizitórna maksíma, inkvizi­tórno nacęlo, instrukcíjska maksíma preiskovánec -nca m 1. obdolženec med sodno preiskavo 2. oseba, na kateri se opravi osebna preiskava ali pri kateri se opravi preiskava stanovanja ali drugega prostora preizkús obtóžnice -a --m preizkus, ki ga opravita predsednik senata in zunajo­bravnavni senat pri okrožnem sodišcu, s katerim ugotovita, ali obtožnica izpolnjuje vse oblikovne in vsebinske pogoje, da lahko sodišce v nadaljevanju odloca o utemeljeno­sti obtožbe preizkús odlócbe -a --m preizkus, s katerim sodišce ali upravni organ pri odlocanju o pravnem sredstvu preveri, ali je izpodbijana odlocba zakonita in pravilna preizkús pripórnih razlógov -a -- --m preizkus, ki ga opravi sodišce ne glede na predlog strank kazenskega postopka, ali so še dani razlogi za pripor preizkús pripórnih razlógov po urádni dolžnósti -a -- -- -- -- --m preizkus, ki ga opravi sodišce o tem, ali še obstajajo razlogi za pripor, ne da bi to zahtevala katera od strank kazenskega postopka preizkús ustávnosti in zakonítosti -a -- -- --m . presója ustávnosti in zakonítosti preizkús vlóge -a --m preizkus organa, ki vodi postopek, s katerim preveri predpostavke za uvedbo postopka, npr. legitimacijo vložnika, rok za vlogo, sestavine vloge, sicer vlogo zavrže s procesnim sklepom preizkúsna dôba -e -e ž obdobje, doloceno v pogojni obsodbi, v katerem mora obsojenec izpolniti dolocene pogoje, da se izrecena kazen ne bo izvršila P prejémek -mka m gotovinsko ali negotovinsko povecanje denarnih sredstev prejémna teoríja -e -e ž teorija, po kateri se ucinki izjave presojajo glede na trenutek, ko je izjava prejeta prejémnik nakazíla -a --m . asignatár pręjšnja kaznovánost -e -i ž . prčdkazno­vánost pręjšnja obsôdba -e -e ž obsodba za kaznivo dejanje, ki ga je izvršila oseba še pred obrav­navanjem zaradi izvršitve novega kaznivega dejanja prejudicírana meníca -e -e ž menica, v kateri menicni upnik izgubi pravico do regresa menice prekárij -a m prepustitev stvari v neodplacno rabo do preklica prekárijsko razmérje -ega -a s razmerje, ki nastane med dajalcem prekarija in prekaristom prekaríst -a m izposojevalec stvari od dajalca prekarija v neodplacno rabo do preklica prekinítev obravnáve -tve --ž krajši zastoj medobravnavo, s katerim se zagotovi odmor, med katerim se npr. priskrbijo dokazi prekinítev postópka -tve --ž zastoj v postop­ku, ki nastane neodvisno od volje strank na podlagi zakona ali po odredbi sodišca ali upravnega organa in zaradi katerega prenehajo teci roki, procesna dejanja ene stranke pa nimajo ucinkov proti nasprotni stranki prekinítev preiskáve -tve --ž zastoj v sodni preiskavi, ker se je obdolženec dalj casa ne more udeleževati, npr. zaradi duševne bolezni ali motnje po storjenem kaznivem dejanju, zaradi druge hude bolezni ali bega prekinítev prestájanja kázni zapôra -tve -- -- --ž izpustitev zapornika na prostost za dolocen cas zaradi zakonsko dolocenih razlogov, npr. zaradi bolezni, nosecnosti prekinítev vzrócne zvéze -tve -- --ž preki­nitev zveze med dejanjem, storitvijo aliopustitvijo in njegovo posledico zaradi dejanja druge osebe ali višje sile S: pre-trganje vzrócne zvéze preklíc lístine -a --m javna objava v uradnem glasilu o izgubi ali odtujenosti listine, npr. spricevala, potnega lista, žiga, zavarovalne police, ki je pogoj za razglasitev neveljavno­sti in izdajo nove listine preklíc pogójne obsôdbe -a -- --m odlocitev sodišca, da se v pogojni obsodbi dolocena kazen izvrši, ker obsojenec ni izpolnil obvez­nosti, ki so mu bile naložene preklíc pogójnega odpústa -a -- --m odlocitev sodišca, da se mora obsojenec na pogojnem odpustu vrniti v zavod za prestajanje kazni, ker je v casu pogojnega odpusta izvršil novo kaznivo dejanje ali ker ne opravlja nalog, ki so mu bile naložene preklíc pooblastíla -a --m izjava o prenehanju pooblastila, ki jo lahko pooblastitelj vedno poda, nasproti tretji osebi pa ucinkuje le, ce zanj ve ali bi morala vedeti S: odpôved pooblastíla preklíc privolítve -a --m v medicinskem pravu pravica pacienta, da kadarkoli odpove podano soglasje v zdravljenje ali medicinski poseg, razen kadar bi to ogrozilo njegovo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih S: umík privolítve preklíc zavrnítve privolítve -a -- --m v medicin­skem pravu pravica pacienta, da lahko podano zavrnitev zdravljenja ali medicinskega posega kadarkoli preklice preklícani cék -ega -a m cek, ki je razglašen za neveljavnega preklicljívo procésno dejánje -ega -ega -a s procesno dejanje stranke, ki ga do trenutka, ko zacne ucinkovati, stranka lahko preklice preklícni akreditív -ega -a m dokumentarni akreditiv, ki ga banka lahko spremeni ali preklice prekluzíja -e ž izguba pravice, ce je upravicenec pravocasno ne uveljavi, npr. zaradi poteka casa, izteka roka, zamude naroka prekluzívna prorogácija -e -e ž . tíha proro­gácija prekluzívni rók -ega -a m rok, po izteku katerega dolocene pravice ni vec mogoce uveljavljati ali ni vec mogoce opraviti dolo-cenega procesnega dejanja S: peremptórni rók prekomęjna parcéla -e -e ž do leta 2003 parcela, ki je vpisana v zemljiški knjigi, a leži v drugi katastrski obcini, zato je po uradni dolžnosti z vsemi obstojecimi vpisi prenesena v vložek tiste katastrske obcine, v kateri leži prekonaklépna poslédica -e -e ž . preterin­tencionálna poslédica prekorácena skrájna síla -e -e -e ž skrajna sila, pri kateri nastane nesorazmerna škoda, za katero je odgovorna oseba, ki jo povzroci prekoráceni silobrán -ega -a m silobran, pri katerem obramba ni sorazmerna z intenziv­nostjo napada, zaradi cesar oseba, ki brani sebe ali koga drugega, odgovarja za povzro-ceno škodo prekoracítev obtôžbe -tve --ž kršitev pravil kazenskega postopka, ki jo sodišce v sodbi stori takrat, kadar se sodba ne nanaša na osebo, ki je obtožena, ali na dejanje, ki je predmet obtožbe prekoracítev pristójnosti -tve --ž ravnanje državnega ali drugega oblastnega organa, ki ni v skladu z njegovimi pravno dolocenimi pristojnostmi prekoracítev tôžbenega zahtévka -tve -- --ž odlocitev sodišca, s katero prisodi tožeci stranki vec, kot zahteva, ali kaj drugega, kot zahteva prekríta právna praznína -e -e -e ž . prikríta právna praznína prekršek neznátnega poména -ška -- --m posebno lahek prekršek, ki ni in ne bo povzrocil škodljive posledice, zaradi cesar storilec ni sankcioniran prekršek -ška m protipravno ravnanje, s katerim se krši zakon, uredba ali odlok samoupravne lokalne skupnosti in je zanj predpisana sankcija prekršek zoper jávni réd in mír -ška -- -- -- -- --m prekršek, ki posega v pravico ljudi do varnosti in dostojanstva in ovira delo državnih organov prekrški v stéku prekrškov -- --m mn. . stčk prekrškov prekrškôvna odlócba -e -e ž . odlócba o prekršku prekrškôvna sánkcija -e -e ž sankcija, ki jo izrece prekrškovni organ ali sodišce po koncanem postopku o prekršku, npr. globa, opomin, kazenske tocke v cestnem prometu prekrškôvni orgán -ega -a m upravni organ, nosilec javnih pooblastil ali organ samou­pravne lokalne skupnosti, ki vodi postopke oprekrških prekrškôvno právo -ega -a s pravo, ki doloca, katera dejanja so prekrški, pogoje za sankcioniranje storilcev prekrškov in postopek njihovega obravnavanja S: právo P oprekrških prekupceválska mréža -e -e ž organizirana skupina, ki kupuje ali prodaja stvari na crnem trgu prekvalifikácija délavca -e --ž usposobitev delavca za opravljanje drugega poklica prekvalifikácija kaznívega dejánja -e -- --ž sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja, npr. zaradi novih okolišcin prelegát -a m volilo, ki pripade dedicu poleg njegovega dednega deleža preliminárna pogódba -e -e ž . prčdpogódba preložítev nároka -tve --ž zastoj med postopkom, do katerega pride s sklepom sodišca, kadar je treba priskrbeti dodatne dokaze, zaradi zacasne nemožnosti strank za sodelovanje v postopku ali zaradi drugih ovir za nadaljevanje postopka preložítev obravnáve -tve --ž zastoj med obravnavo, do katerega pride s sklepom sodišca ali upravnega organa po uradni dolžnosti ali na predlog strank, kadar je treba priskrbeti dodatne dokaze, zaradi zacasne nemožnosti strank za sodelovanje v postopku ali zaradi drugih ovir za nadaljeva­nje postopka preložítveni rázlog -ega -óga m razlog, ki upravicuje preložitev naroka ali glavne obravnave premestítev obsójenca -tve --ž preselitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora ali v drug oddelek istega zavoda premestítev -tve ž trajna ali zacasna razpore­ditev delavca na drugo delovno mesto pri istem delodajalcu zaradi delovnih potreb, brez delavcevega soglasja, z njegovim soglasjem ali na njegovo lastno željo premícna stvár -e -í ž . premicnína premicnína -e ž stvar, ki jo je mogoce brez nevarnosti za njeno substanco ali glede na njen namen odstraniti ali prestaviti S: premícna stvár premícno premožęnje -ega -a s premoženje, ki ga sestavljajo premicnine prémija -e ž obveznost zavarovalca pri zavaro­valni pogodbi P premíjska obvéznica -e -e ž obveznica, ki prinaša vecje obresti od tržnih in se zato prodaja nad zapisano vrednostjo, da bi se nadomestila razlika, ki izhaja iz razlike med obrestnimi merami premírje -a s v mednarodnem pravu prekinitev oboroženih sovražnosti, pri kateri vojno stanje ne preneha premíšljeni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem je kaznivo dejanje zasnovano, pripravljeno in izvršeno s premislekom S: dolus praemeditatus premožęnje -a s 1. celota pravic in obveznosti, ki pripadajo subjektu 2. v ekonomiji . bogástvo premožęnjska koríst -e -i ž povecanje premo­ženja, s katerim oseba razpolaga premožęnjska pravíca -e -e ž pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoce izraziti v denarju premožęnjska sánkcija -e -e ž prisilni ukrep za protipravno ravnanje, s katerim se storilcu naloži placilo dolocenega zneska premožęnjska skúpnost -e -i ž skupnost dveh ali vec oseb, ki imajo v skupni lasti celotno prineseno in prihodnje premoženje premožęnjska škóda -e -e ž škoda, ki jo škodni dogodek povzroci na premoženju, npr. zmanjšanje premoženja, izgubljeni dobicek S: gmôtna škóda, materiálna škóda premožęnjski spňr -ega spôra m spor, v katerem je mogoce vrednost spornega predmeta opredeliti v denarju premožęnjski zahtévek -ega -vka m zahtevek, ki ga je mogoce oceniti v denarju premožęnjsko kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, s katerim se poseže v premoženje drugega, npr. tatvina, poškodo­vanje tuje stvari premožęnjsko zavarovánje -ega -a s zava­rovanje, pri katerem se zavarovalnica proti placilu premije zaveže povrniti škodo, ki z nastopom zavarovalnega primera nastane v zavarovancevem premoženju premožęnjskoprávni zahtévek -ega -vka m civilnopravni zahtevek, ki se obravnava v kazenskem postopku, izhaja iz kaznivega dejanja in se nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla prenéhanje drúžbe brez likvidácije -a -- -- --s prenehanje kapitalske družbe, pri katerem družbeniki prejmejo sklep o prene­hanju in dajo izjavo pred notarjem, da so poplacane vse obveznosti, urejeni odnosi z delavci in da jamcijo za morebitne neplacane obveznosti s svojim premoženjem v roku enega leta po izbrisu družbe iz sodnega registra prenéhanje fúnkcije -a --s koncanje opravlja­nja nalog in pristojnosti funkcionarja, npr. zaradi izteka mandata prenéhanje hipotéke -a --s izpolnitev pogojev za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, npr. ce se obremenjena nepremicnina proda za poplacilo zavarovane terjatve, ce preneha zavarovana terjatev prenéhanje pogódbe o zaposlítvi -a -- -- --s pravni institut, s katerim delovno razmerje preneha obstajati prenéhanje pravíce do prežívljanja -a -- -- --s izguba pravice do preživljanja zaradi poteka casa, za katerega je bila dolocena preživnina, zaradi pridobitve sredstev za preživljanje ali zaradi zasnovanja nove življenjske skupnosti prenéhanje právne osébe -a -- --s kazen, ki se lahko izrece pravni osebi, ce je njena dejavnost v celoti ali v pretežni meri izra­bljena za izvršitev kaznivih dejanj prenéhanje rodíteljske pravíce -a -- --s konec obstoja pravice in dolžnosti staršev, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok zaradi otrokove pridobitve poslovne sposob­nosti, smrti otroka ali staršev, posvojitve ali odvzema roditeljske pravice prenéhanje slúžnosti -a --s prenehanje omejene stvarne pravice na tuji stvari na podlagi pravnega posla, zakona ali odlocbe pristojnega organa prenéhanje sodníške slúžbe -a -- --s nastop okolišcin, zaradi katerih nosilec sodne funkcije te ne more vec opravljati, npr. zaradi izgube poslovne sposobnosti, odstopa, disciplinske sankcije, negativne ocene dela prenéhanje veljávnosti vozníškega dovoljęnja -a -- -- --s sankcija za storilca prekrška zoper varnost cestnega prometa, ki jo izrece sodišce, kot posledica dolocenega števila kazenskih tock, zaradi katere mora storilec prekrška za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja opraviti vozniški izpit prenéhanje zakónske zvéze -a -- --s konec zakonske zveze zaradi razveze, razveljavitve zakonske zveze, smrti zakonca ali razglasitve pogrešanega zakonca za mrtvega prenesęna dávcna izgúba -e -e -e ž davcna izguba, nastala v preteklosti v dolocenem davcnem obdobju, ki jo lahko zavezanec za davek uveljavlja za zmanjšanje davcne osnove davka na dohodek iz dejavnosti prenesęna terjátev -e -tve ž terjatev, ki na podlagi pravnega posla, sodne odlocbe ali zakona preide na novega upnika prenesęni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki je v nekem casovnem obdobju proizveden na nižjih proizvodnih stopnjah in porabljen na višjih proizvodnih stopnjah prenňs délnic -ôsa --m prenos korporacij­skih pravic iz delnice, pri cemer se delnice v nematerializirani obliki prenesejo s preknjižbo med racuni imetnikov nema­terializiranih delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev prenňs direktíve -ôsa --m v pravu EU postopek, s katerim država clanica Eu sprejme naci­onalne ukrepe, s katerimi vsebina dolocene direktive postane del nacionalnega prava prenňs fírme -ôsa --m postopek, po katerem se lahko firma družbe prenese samo s prenosom njenega podjetja prenňs hipotéke -ôsa --m postopek, s katerim hipoteka preide na novega upnika, mogoc samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve, in za katerega se zahteva vpis v zemljiško knjigo prenňs izvrševánja suverénih pravíc -ôsa -- -- --m v mednarodnem pravu dejanje države, ki z mednarodno pogodbo prenese izvrše­vanje dela suverenih pravic na drug subjekt mednarodnega prava, pri cemer sama ostane nosilec teh pravic prenňs lastnínske pravíce v zavarovánje -ôsa -- -- -- --m zavarovanje terjatve, pri katerem pridobitelj pridobi lastninsko pravico pod razveznim pogojem placila zavarovane terjatve, premicnina pa ostane v neposredni posesti prenosnika ali v nepo­sredni posesti tretje osebe za prenosnika S: fiduciárni prenňs prenňs namésto placíla -ôsa -- --m prenos terjatve, pri katerem za poplacilo upnikove terjatve preide dolžnikova terjatev na upnika z ucinkom cesije, pri cemer je upnik s trenutkom prenosa poplacan do višine prenesenega zneska prenňs patęnta, modéla in známke -ôsa P -- -- -- --m pogodba med imetnikom patenta, modela ali znamke in pridobiteljem patenta, modela ali znamke, s katero pridobitelj postane imetnik patenta, modela ali znamke prenňs pooblastíla -ôsa --m prehodpooblastila s pooblašcenca na drugo osebo, ki je dopusten le, kadar to doloca zakon ali pogodba ali zahtevajo interesi zastopanega prenňs pristójnosti -ôsa --m 1. poveritev pristojnosti sodišca, upravnega ali drugega organa, ki je sicer pristojen, drugemu stvarno ali krajevno pristojnemu sodišcu ali organu, ce je ocitno, da se bo tako postopek lažje, hitreje ali ceneje izvedel ali ce so za to drugi tehtni razlogi S: dele­gácija pristójnosti 2. poveritev pristojnosti praviloma hierarhicno nižjemu organu ali drugi ravni politicne organiziranosti, npr. prenos zakonodajnega urejanja z zako­nodajalca na izvršilni organ, prenos pristoj­nosti z ravni držav clanic Eu na raven Eu S: delegácija pristójnosti prenňs terjátve -ôsa --m izvršilno dejanje, s katerim sodišce na upnika prenese zarub­ljeno terjatev, ki jo ima dolžnik proti tretji osebi prenňs v izterjávo -ôsa -- --m prenos terjatve, pri katerem se na upnika za poplacilo njegove terjatve prenese zgolj procesna legitimacija, da od dolžnikovega dolžnika izterja preneseni znesek prenosljíva pravíca -e -e ž pravica, ki jo je moc prenesti na drugega prenôsna céna -e -e ž . transfęrna céna prenôsna drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki sprejme sklep o razdelitvi, tako da se iz nje na podlagi delitvenega nacrta in ustreznega prenosa premoženja ustanovita vsaj dve novi gospodarski družbi prenôsni akreditív -ega -a m akreditiv, pri katerem akreditivna banka dovoli, da ga upravicenec v celoti ali deloma prenese na drugega upravicenca prenôsni tovórni líst -ega -ega -a m vrednostni papir, s katerim se prevoznik zavezuje, da bo upravicencu iz vrednostnega papirja izrocil blago, ki ga je prevzel v prevoz prenôsnik lastnínske pravíce -a -- --m P imetnik, ki prenese lastninsko pravico na pridobitelja prenôsnik vrédnostnega papírja -a -- --m imetnik, ki pravice iz vrednostnega papirja prenese na pridobitelja prenotácija -e ž . predznámba prenovítev -tve ž sporazum med dolžnikom in upnikom, da bosta obstojeco obveznost nado­mestila z novo obveznostjo, ki ima drugacen predmet ali drugacno kavzo S: novácija prenovítveni namčn -ega -éna m volja strank, da z oblikovanjem nove obveznosti ugasne stara S: animus novandi pręnumerándni kúp -ega -a m prodajna pogodba, pri kateri se placilo opravi pred izrocitvijo stvari pręnumerándni pôsel -ega -sla m posel, pri katerem obveznost placila dospe pred obvez­nostjo izpolnitve tipicnega izpolnitvenega ravnanja preostála délovna zmóžnost -e -e -i ž delovna zmožnost invalidov II. in III. kategorije invalidnosti, ki lahko na drugem ustreznem delovnem mestu delajo s polnim delovnim casom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njihove invalidnosti, ali lahko opravljajo doloceno delo vsaj polovico polnega delovnega casa prepôved dostópa na posámezne kráje -i -- -- -- --ž navodilo, da pogojno obsojeni storilec kaznivega dejanja ali zapornik na pogojnem odpustu ne sme priti na dolocen kraj prepôved grôžnje s sílo in uporábe síle -i -- -- -- -- -- --ž v mednarodnem pravu . nacęlo prepôvedi uporábe síle in grôžnje s sílo prepôved izkoríšcanja otrók -i -- --ž clovekova pravica, ki otroka varuje pred ekonomskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkorišcanjem ali zlorabo in se uresnicuje z razlicnimi oblikami varstva, npr. družinskopravnim varstvom, delov­nopravnim varstvom, kazenskopravnim varstvom prepôved jávnega nastópanja -i -- --ž do leta 1995 prepoved izražanja lastnega mnenja ali stališca v tisku, na radiu, televiziji, javnih shodih kot pravna posledica pravnomocne obsodbe prepôved kolektívnega izgôna -i -- --ž clovekova pravica, ki državi prepoveduje skupinski izgon tujcev, ne da bi v ustreznem postopku preverila osebne okolišcine posa­meznika in druga pomembna dejstva prepôved kot právna poslédica obsôdbe -i -- -e -e --ž z zakonom dolocena prepoved pridobitve dolocene pravice zato, ker je bila oseba obsojena zaradi izvršitve kaznivega dejanja, npr. prepoved opravljanja javne funkcije prepôved múcenja -i --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja varstvo pred vsakršnim mucenjem, necloveškim ali ponižujocim ravnanjem ali kaznovanjem prepôved nadáljnje vôžnje -i -- --ž prepoved vožnje, ki jo izrece uradna oseba prekr­škovnega organa na kraju izvršitve prekrška zoper varnost cestnega prometa in nato predlaga sodišcu, da storilcu prekrška izrece zacasni odvzem vozniškega dovoljenja za cas trajanja postopka oprekršku prepôved oprávljanja poklíca -i -- --ž prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi kot pravna posledica obsodbe prepôved otróškega déla -i -- --ž clovekova pravica, ki otroka varuje pred opravljanjem dela, ki je lahko nevarno, moti njegovo izobraževanje, škodi njegovemu zdravju in razvoju ter državi nalaga, da doloci najnižjo starostno mejo, najvišji obseg dela, druge pogoje, pod katerimi je dovoljeno zaposlo­vanje otrok, ter sankcije za kršitve prepôved poglábljanja -i --ž prepoved, zaradi katere lastnik ne sme poglabljati svoje nepre­micnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremicnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo prepôved ponôvne izvolítve -i -- --ž ustavna prepoved izvolitve funkcionarja, npr. predse­dnika države, ustavnega sodnika, po poteku ene ali vec mandatnih dob na isto funkcijo prepôved ponôvnega odlócanja o ísti stvári -i -- -- -- -- --ž 1. prepoved, po kateri ponovno odlocanje o zadevi, o kateri je že bilo pravnomocno odloceno, ni dovoljeno S: ne bis in idem 2. prepoved, po kateri ni dovoljeno preganjati iste osebe ali soditi isti osebi za kaznivo dejanje, o katerem ji je že izrecena pravnomocna sodba ali za katero je postopek pravnomocno ustavljen S: ne bis in idem prepôved poskúsov na clovéku -i -- -- --ž clovekova pravica, ki posameznika varuje pred tem, da bi kdo na njem brez njegove svobodne privolitve izvajal medicinske ali druge znanstvene poskuse prepôved povrátne veljávnosti právnih áktov -i -- -- -- --ž 1. nacelo, po katerem pravni akti ne morejo imeti ucinka za nazaj, torej za cas pred njihovo uveljavitvijo S: prepôved retroaktívnosti právnih áktov 2. nacelo, po katerem se za obravnavanje storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v casu izvršitve dejanja, in ne zakon, ki je bil sprejet pozneje, razen ce je ta milejši S: prepôved retroaktívnosti právnih áktov prepôved povzrócanja škóde -i -- --ž nacelo, po katerem je vsakršna povzrocitev škode nedopustna S: neminem laedere prepôved približevánja -i --ž ukrep, ki ga izrece sodišce ali policija storilcu nasilnega dejanja, s katerim mu za dolocen cas prepove približevanje doloceni osebi ali kraju prepôved prícanja -i --ž zakonska prepoved, npr. osebi, dolžni varovati tajnost podatkov, da prica v doloceni zadevi prepôved prisílnega déla in súženjstva -i -- -- -- --ž clovekova pravica, ki posameznika varuje pred neprostovoljnim opravljanjem dela, opravljanjem dela brez placila in drugimi oblikami zasužnjevanja, kar pa ne velja za zakonsko doloceno obvezno vojaško službo, dodeljeno delo ob nevarnosti ali v izrednem stanju in delo v okviru prestajanja kazenske sankcije prepôved razpoláganja -i --ž pravica, ki nastane s pogodbo, s katero se lastnik stvari imetniku pravice prepovedi odtujitve ali obremenitve zaveže, da lastninske pravice na stvari ne bo prenesel na drugo osebo ali je obremenil prepôved razpoláganja z vrédnostnimi papírji -i -- -- -- --ž stranska kazen, ki se izrece pravni osebi za dolocena kazniva dejanja, pri cemer pravna oseba z vredno­ stnimi papirji, ki so vpisani v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ne sme razpolagati prepôved reformatio in peius -i -- -- -­[reformácijo in pęjus] ž nacelo, ki prepoveduje, da sodišce ali upravni organ pri odlocanju o pravnem sredstvu spremeni izpodbijano odlocbo v škodo osebe, ki ga vloži, ce ga vloži P samo ona ali je vloženo samo v njeno korist S: prepôved spremémbe na slábše prepôved retroaktívnosti právnih áktov -i -- -- --ž . prepôved povrátne veljávnosti právnih áktov (1, 2) prepôved smrtne kázni -i -- --ž clovekova pravica, povezana z nedotakljivostjo clove­kovega življenja, ki državi tudi v vojnem in izrednem stanju prepoveduje, da za posame­znikovo kaznivo ravnanje predpiše sankcijo odvzema življenja prepôved spodbújanja k nčenakoprávnosti in nčstrpnosti -i -- -- -- -- --ž clovekova pravica, ki državi in posamezniku prepove­duje vsakršno spodbujanje narodne, rasne, verske ali druge neenakopravnosti, sovraštva in nestrpnosti prepôved spremémbe na slábše -i -- -- --ž . prepôved reformatio in peius prepôved vmešávanja v družíno in dóm -i -- -- -- -- --ž prepoved poseganja v razmerje med starši in otroki, dokler starši delajo v otrokovo korist prepôved vmešávanja v zasébnost -i -- -- --ž . pravíca do zasébnosti prepôved vôžnje motórnega vozíla -i -- -- --ž sankcija za storilca kaznivega dejanja ali prekrška, ki ga je izvršil kot voznik motornega vozila, s katero se mu za dolocen cas prepove voziti vozilo dolocene vrste ali kategorije prepôved zborovánja -i --ž upravna odlocba pristojnega organa, da se ne sme organizirati shoda ali prireditve, ce bi se tam izvrševala kazniva dejanja, povzrocalo nasilje, motnje javnega reda ali oviranje javnega prometa ali ce organizator ne zagotovi zadostnih z zakonom zahtevanih ukrepov, npr. za varnost udeležencev prepôved zlorábe pravíce -i -- --ž prepoved izvrševanja pravice v nasprotju z njenim namenom prepovédana poslédica -e -e ž posledica, ki jo storilec povzroci z izvršitvijo kaznivega dejanja, npr. smrt pri umoru prepovédano prehájanje męje -ega -a --s kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki nasilno prekoraci državno mejo ali oborožena neza­konito vstopi na ozemlje države prepôvedna tôžba -e -e ž 1. ugotovitvena P tožba, s katero lastnik zanika obstoj služnosti na svoji stvari 2. . negatórna tôžba prepôvedni zahtévek -ega -vka m 1. zahtevek, s katerim tožeca stranka od tožene stranke uveljavlja opustitev dolocenega ravnanja v prihodnosti 2. . negatórni zahtévek prepovedujóce právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki vsebuje prepoved dolo-cenega vedenja ali ravnanja S: prohibitívno právno pravílo prepoznáva osébe po fotografíjah -e -- -- --ž prepoznava osebe, ki jo policisti zaradi ugotavljanja njene identitete ali odkrivanja storilca kaznivega dejanja opravijo tako, da od tistega, ki opravlja prepoznavo, zahtevajo, naj osebo opiše, nato pa mu pokažejo njeno fotografijo skupaj z drugimi primerljivimi fotografijami preprecítev urádnega dejánja -tve -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki s silo ali grožnjo doseže, da uradna oseba ne opravi uradnega dejanja, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pristojnosti preprecítev vrnítve délavca na délo -tve -- -- -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki ne ravna po pravnomocni sodni odlocbi, s katero je bilo odloceno o vrnitvi delavca na delo preprícanje -a s stopnja materialne resnice, za katero velja, da o resnicnosti dolocenega dejstva ne dvomi noben razumen in izkušen clovek preprôsta licénca -e -e ž . navádna licénca prepustítev blagá -tve --ž upravni akt, s katerim carinski organ potrdi carinsko deklaracijo, s cimer deklarant prejme obvestilo o nastalem carinskem dolgu in lahko prevzame blago prerékana terjátev -e -tve ž terjatev do stecaj­nega dolžnika, ki jo prerekata stecajni upra­vitelj ali upnik S: nčpriznána terjátev prerékanje -a s oporekanje navedbam in zahtevkom nasprotnika v postopku preséžek kapitála -žka --m zneski, ki jih vplacajo delnicarji in presegajo najmanjše emisijske zneske delnic preséžna déla -ih dél s mn. kolicine del, ki presegajo kolicine, ki sta jih stranki predvi-deli ob sklenitvi gradbene pogodbe preséžna ponúdba -e -e ž v ekonomiji presežek ponujene kolicine nad povpraševano pri neki ceni preséžna rezęrva denárja -e -e --ž v ekonomiji razlika med depoziti, danimi krediti in obvezno rezervo preséžni délavec -ega -vca m delavec, kateregadelo postane zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih in podobnih razlogov nepo­trebno, zato se mu lahko odpove pogodba ozaposlitvi iz poslovnega razloga preséžni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki presega potrebe obnove delovnih priprav in delovne sile preséžno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji presežek povpraševane kolicine nad ponujeno pri neki ceni preskrbljęni otrňk -ega -ôka m otrok, ki ima zagotovljena sredstva za preživljanje preslepítev -tve ž izvršitveni nacin kaznivih dejanj, ki se kaže kot navajanje neresnic­nih podatkov, prevara, goljufanje, ukana drugega, npr. pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, pri poslovanju z vrednostnimi papirji, poslovni goljufiji presója ustávnosti in zakonítosti -e -- -- --ž presoja skladnosti nižjih splošnih pravnih aktov z ustavo in zakoni S: preizkús ustávno­sti in zakonítosti presója vplívov na okólje -e -- -- --ž upravni postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem se pri posegih v okolje ugotovijo in ocenijo vplivi nameravanega posega na cloveka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, na clovekovo nepremicno premo­ženje in kulturno dedišcino, na njihova medsebojna razmerja prestácija -e ž ravnanje, ki ga lahko upnik zahteva od dolžnika in s katerim mu mora dolžnik nekaj dati, storiti, opustiti ali dopustiti prestópništvo -a s kazniva dejanja, s katerimi se kršijo družbena pravila S: delinkvénca presumírani umík tôžbe -ega -a --m . domnévni umík tôžbe presumírano priznánje dęjstev -ega -a --s . domnévno priznánje dęjstev presúmpcija materínstva -e --ž . domnéva materínstva presúmpcija océtovstva -e --ž . domnéva océtovstva prešlŕ meníca prešlč -e ž 1. menica, ki na kakršenkoli nacin pride v roke tretje osebe brez pravnega naslova 2. menica, ki je unicena preterintencionálna poslédica -e -e ž iz malomarnosti povzrocena posledica, ki je hujša, kot je bila predvidena v storilcevem naklepu, npr. telesna poškodba s posledico smrti S: prekonaklépna poslédica pretírana céna -e -e ž cena, ki je zaradi preve­likega pribitka na stroške nepoštena sama po sebi ali v primerjavi s konkurencnimi produkti, s katero podjetje s prevladujocim položajem na upoštevnem trgu ta položaj zlorabi pretium affectionis -- -- [précium afekcijónis] (lat.) . céna posébne priljúbljenosti pretium extraordinarium -- -- [précium ekstraordinárium] (lat.) . izrédna céna pretium ordinarium -- -- [précium ordinárium] (lat.) . rédna céna pretrganje vzrócne zvéze -a -- --s . preki­nítev vzrócne zvéze pretrganje zastáranja -a --s prenehanje teka zastaralnega roka, ce dolžnik pripozna dolg ali upnik vloži tožbo ali opravi drugo dejanje pred pristojnim organom v zvezi s terjatvijo pretrganje zastáranja kázenskega pregôna -a -- -- --s prekinitev teka zastaranja kazen­skega pregona, ko zaradi dolocenih okolišcin zacne znova teci zastaralni rok, npr. storilec v casu teka zastaralnega roka izvrši enako ali hujše kaznivo dejanje preužítek -tka m . pogódba o preužítku preužítkar -ja m stranka pogodbe o preužitku, ki se zaveže, da bo na prevzemnika prenesla lastninsko pravico na dolocenih svojih nepremicninah, od njega pa je upravicena prejemati dolocene dajatve ali storitve preužítkarska pogódba -e -e ž . pogódba o preužítku preužítkarska pravíca -e -e ž pravno zago­tovljena pravica do stanovanja, hrane in oskrbe preužitkarja ob prenosu lastninske pravice na njegovih stvareh na prevzemnika prevalítev dávka -tve --ž prenos davcne obve­znosti od davcnega zavezanca k davcnemu nosilcu S: dávcno prevaljevánje prevalítev dokáznega breména -tve -- --ž prenos dokaznega bremena in s tem tveganja P za uspeh dokazovanja nekega dejstva z organa ali s stranke, v korist katere je ugoto­vitev tega dejstva, na nasprotno stranko prevára -e ž zmota, ki jo stranka zavestno povzroci ali ohranja pri drugi stranki, da bi ta sklenila pravni posel S: zvijáca preventívna diplomacíja -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatske aktivnosti, usmerjene v miroljubno odpravljanje vzrokov napetosti in konfliktov preventívna tôžba -e -e ž . ugotovítvena tôžba preventívna ustavnosódna presója -e -e -e ž . predhódna ustavnosódna presója preventívni inšpékcijski ukrčp -ega -ega -épa m ukrep, ki ga inšpektor odredi za preprecitev dolocenih posledic, npr. opozorilo zavezani stranki, objava informacij, odlocba za varstvo tretjih oseb preventívni ukrčp -ega -épa m ukrep, s katerim se želi prepreciti nastanek nezakonitih ali škodljivih posledic S: prevídnostni ukrčp preventívni zdrávstveni preglčd -ega -ega -éda m zdravstveni pregled, katerega cilj je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprecevanje nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprecevanje invalidnosti prevídnostni denár -ega -ja m v ekonomiji denar, hranjen za primer nepredvidene potrebe po njem prevídnostni ukrčp -ega -épa m . preventívni ukrčp prevladujóci jávni interčs -ega -ega -ésa m javni interes, ki upravicuje razkritje infor­macije javnega znacaja ne glede na omejitve ali zakonske izjeme, ce se v testu presoje v konkretnem primeru uravnoteženo oceni, da je potreba po razkritju vecja od škode zaradi razkritja informacije prevladujóci položáj -ega -a m položaj tržne moci, ki podjetju omogoca, da prepreci ohranitev ucinkovite konkurence na upoštevnem trgu tako, da ravna neodvisno od svojih konkurentov, strank in tudi od potrošnikov prevňz nevárnega blagá -ôza -- --m prevoz blaga, ki je nevarno za ljudi ali naravno okolje, urejen s posebnimi predpisi prevózna klávzula -e -e ž klavzula o posamez-P nih pravicah in obveznostih iz prodajne pogodbe, povezanih s prevozom blaga prevózna lístina -e -e ž listina, izdana ob prevzemu blaga za prevoz prevózna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se prevoznik zaveže, da bo prepeljal doloceno blago ali potnike S: prevózniška pogódba, transpórtna pogódba prevózna pogódba v céstnem prométu -e -e -- -- --ž prevozna pogodba, s katero se opredelijo pravice in obveznosti pri prevozu potnikov ali blaga v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu S: céstna prevózna pogódba prevózna pogódba v želézniškem prométu -e -e -- -- --ž prevozna pogodba, s katero se opredelijo pravice in obveznosti pri prevozu potnikov ali blaga v notranjem ali medna­rodnem železniškem prometu S: želézniška prevózna pogódba prevózne klávzule -ih klávzul ž mn. . klávzule Incoterms prevózni líst -ega -a m . tovórni líst prevózni rók -ega -a m cas, v katerem je prevoznik dolžan izvršiti prevoz prevóznik -a m stranka prevozne pogodbe, ki se zaveže opraviti prevoz prevózniška pogódba -e -e ž . prevózna pogódba prevózno právo -ega -a s pravo o prevozu blaga in oseb po kopnem, vodi in zraku S: tran­spórtno právo prevózno zavarovánje -ega -a s zavarovanje nevarnosti, ki lahko nastanejo pri prevozu, npr. zavarovanje odgovornosti prevoznika za škodo tretjim osebam, nezgodno zavaro­vanje potnikov, zavarovanje prevoznine in prtljage S: transpórtno zavarovánje prevzčm dolgá -éma --m . pogódba o prevzému dolgá prevzčm izpolnítve -éma --m . pogódba o prevzému izpolnítve prevzčm kázenskega pregôna -éma -- --m odlocitev, da državni tožilec na zahtevo tuje države kazensko preganja domnev­nega storilca kaznivega dejanja, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali zacasno prebivališce prevzčm podjétja brez likvidácije -éma -- -- --m prevzem podjetja družbe z neomejeno odgovornostjo z dvema družbenikoma, pri katerem podjetje z dovoljenjem sodišca prevzame en družbenik, ce obstajajo razlogi za izkljucitev drugega družbenika prevzčm pristójnosti -éma --m odlocanje praviloma višjega sodišca, upravnega ali drugega organa namesto sicer pristojnega nižjega sodišca ali organa, npr. zaradi molka izvorno pristojnega organa S: devolúcija pristójnosti prevzčm zadéve -éma --m odlocitev vodje okrožnega državnega tožilstva ali general-nega državnega tožilca, da zadevo reši sam ali jo dodeli drugemu državnemu tožilcu S: evokácija prevzémna drúžba -e -e ž 1. delniška družba, ki drugo družbo pripoji s pogodbenim prenosom celotnega premoženja 2. gospodarska družba, ki se ustanovi s spojitvijo vec družb in prenosom njihovega premoženja nanjo prevzémna pogódba -e -e ž prodajna pogodba za tolikšno število delnic z glasovalno pravico v doloceni delniški družbi, da nakup teh delnic omogoca nadzor nad vodenjem delniške družbe prevzémna ponúdba -e -e ž ponudba prevzemne družbe za denarno odpravnino družbenikom ali delnicarjem pri pogodbi o pripojitvi prevzete družbe prevzémna zavaroválnica -e -e ž zavaroval­nica, ki s pripojitvijo prevzame drugo zava­rovalnico ali njene pogodbene obveznosti prevzémnica -e ž listina, s katero prevzemnik potrdi prevzem blaga prevzémnik -a m oseba, na katero preide odsto­pljena terjatev S: cesionár prevzémnik narocíla -a --m stranka pogodbe o narocilu, ki se narocitelju zaveže opraviti dolocen posel S: mandatár prevzémnik nčpremicníne -a --m stranka pogodbe o preužitku, s katero se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na dolocenih svojih nepre-micninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil dolocene dajatve ali storitve prevzémno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem mora kupec nepremicnine v izvršil­nem postopku prevzeti dolocene pravice, ki bremenijo nepremicnino prevzéta drúžba -e -e ž 1. delniška družba, katere celotno premoženje si pripoji druga družba S: pripojęno podjétje 2. delniška družba, ki se spoji z drugo družbo v novo delniško družbo S: pripojęno podjétje prevzgója -e ž doloceni ukrepi in nacin obrav­navanja za spreminjanje vedenja ter lastnosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov prevzgójni dóm -ega -a m ustanova, speciali­zirana za obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj prevzgójni namčn izvršítve kázni -ega -éna -- --m obravnava kaznovanega pri izvrševa­nju kazni, da se prevzgoji in ne izvršuje vec kaznivih dejanj prevzgójni prográm -ega -a m . tretmá obsójenca prezadolžęna zapušcína -e -e ž zapušcina, pri kateri zapustnikovi dolgovi presegajo vrednost zapustnikovega premoženja prezentácija meníce -e --ž poziv menicnega upnika trasatu, da menico akceptira ali da jo placa S: predložítev meníce prezentácija vrédnostnega papírja -e -- --ž predložitev vrednostnega papirja dolžniku zaradi uveljavljanja pravic iz vrednostnega papirja prezentacíjska klávzula -e -e ž menicna klavzula, s katero se prepove prezentacija menice v akcept do dolocenega roka prezentacíjski rók -ega róka m rok za predloži­tev vrednostnega papirja v placilo S: predlo­žítveni rók prezentacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga mora upnik predložiti dolžniku, da lahko zahteva izpolnitev obveznosti prezrti dédic -ega -a m dedic, ki ni omenjen v oporoki, ker ga je oporocitelj pozabil navesti ali ga je izlocil iz dedovanja preživljálec -lca m . preživnínski zavézanec prežívljanec -nca m . preživnínski upravícenec prežívljanje -a s zagotavljanje sredstev za življenje osebi, ki sama tega ne zmore, npr. otroku, zakoncu S: alimentácija preživnína -e ž sredstva za preživljanje in kritje življenjskih potreb, zagotovljena z zakonom ali s pogodbo S: alimęnti preživnínska dolžnóst -e -i ž . dolžnóst preží­vljanja P preživnínska pravíca -e -e ž . pravíca do prežívljanja preživnínska terjátev -e -tve ž terjatev preživninskega upravicenca v breme preživninskega zavezanca, npr. terjatev otroka ali nepreskrbljenega zakonca do preživnine preživnínski sklŕd -ega skláda m javni sklad za zagotavljanje nadomestila preživnine otrokom, ki jim je preživnina dolocena, vendar jim je starši ne placujejo preživnínski spňr -ega spôra m spor o dolocanju pravic in obveznosti med preživninskim upravicencem, npr. nepreskrbljenim otrokom ali bivšim zakoncem, in preživninskim zavezancem S: alimentacíjski spňr, spňr o prežívljanju preživnínski úpnik -ega -a m . preživnínski upravícenec preživnínski upravícenec -ega -nca m oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje in zato potrebuje preživnino S: prežívljanec, preživnínski úpnik preživnínski zahtévek -ega -vka m zahtevek preživninskega upravicenca za dodelitev preživnine preživnínski zavézanec -ega -nca m zavezanec za placilo preživnine, torej starši za svoje otroke praviloma do dopolnjenega 18. leta ali polnoletni otrok za svoje starše, ce ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje, ali zakonec za sozakonca, ce slednji nima sredstev za preživljanje, pa za to ni kriv S: preživljálec pribežalíšce -a s . azíl pribítek -tka m v pravu socialne varnosti znesek, ki se prišteje izracunu starostne pokojnine ob poznejši upokojitvi približevánje ravnotéžni céni -a -- --s v ekonomiji spreminjanje cen v casu zaradi pocasnega prilagajanja ponudbe položaju na trgu, do katerega pride, ce ima krivulja ponudbe vecji nagib kot krivulja povpra­ševanja približevánje zakonodáj -a --s v pravu EU postopek vzajemnega prilagajanja zakono­dajnih ureditev držav clanic Eu, da se doseže zadostna usklajenost med njimi za uresnice­vanje skupnih ciljev in ucinkovitost pravne ureditve Eu price taker -- -- [prájs tęjker] (ang.) v ekonomiji P subjekt, ki ni sposoben vplivati na tržno ceno in jo mora sprejeti kot dano príca -e ž oseba, ki ni stranka v postopku in na povabilo sodišca, upravnega ali drugega organa izpove o svojem zaznavanju dejstev, pomembnih za odlocitev v postopku pricakoválno vprašánje -ega -a s vprašanje, pri katerem zasliševalec vnaprej oblikuje odgovor in zahteva njegovo potrditev S: ekspektatívno vprašánje pricakována dajátev -e -tve ž dajatev, za katero se utemeljeno pricakuje, da bo zagotovljena, npr. pokojnina ob upokojitvi na podlagi placila prispevkov, zdravstvene storitve v primeru bolezni pricakována dédišcina -e -e ž dedišcina, ki jo potencialni dedic pricakuje po smrti dolocene še žive osebe, zaradi cesar z njo ne more razpolagati pricakována inflácija -e -e ž v ekonomiji inflacija, za katero gospodarski subjekti pricakujejo, da se bo zgodila in jo zato upoštevajo pri svojih odlocitvah pricakována pravíca -e -e ž pravica, za katero oseba utemeljeno pricakuje, da bo nastala ali da jo bo pridobila, in zato uživa doloceno pravno varstvo S: pricakovánje pricakována zasébnost -e -i ž standard, po katerem se presoja, ali oseba v dolocenem prostoru ali okolju utemeljeno meni, da ji je tam zagotovljena zasebnost pricakováni investicíjski ucínek -ega -ega -nka m v ekonomiji investicijski ucinek, predviden pred zacetkom investicije pricakovánje -a s . pricakována pravíca prícanje -a s izpovedovanje price o dejstvih, pomembnih za odlocitev v postopku pricnína -e ž povracilo stroškov in izgube zaslužka, ki jih ima prica zaradi prihoda na sodišce pridobítelj -a m oseba, ki pridobi pravico ali dejansko oblast nad stvarjo pridobítelj délnice -a --m oseba, ki pridobi korporacijske pravice iz delnice pridobítelj licénce -a --m . jemálec licénce pridobítelj vrédnostnega papírja -a -- --m oseba, ki postane imetnik pravic iz vrednost­nega papirja pridobítev blagá znótraj Uníje -tve -- -- --ž transakcija, obdavcena z davkom na dodano vrednost, pri kateri pride do prenosa blaga iz ene države clanice Eu v drugo državo clanico Eu, pri cemer morata imeti dobavi­telj in prejemnik blaga tocno dolocen status v sistemu davka na dodano vrednost pridobítev délnice -tve --ž pridobitev korpo­racijskih pravic iz delnice, kar se zgodi z vpisom delnice na racun imetnika v central-nem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pridobítev lastnínske pravíce -tve -- --ž nastanek lastninske pravice pri pridobitelju na novo ali prehod že obstojece lastninske pravice z enega subjekta na drugega na podlagi pravnega posla, zakona, dedovanja ali odlocbe državnega organa pridobítev posésti -tve --ž pridobitev dejanske oblasti nad stvarjo pridobítna dejávnost -e -i ž . gospodárska dejávnost (1) pridobítna organizácija -e -e ž organizacija, ki proizvaja in trži proizvode ali storitve z namenom povecevanja dobicka S: profítna organizácija pridobítna sposóbnost -e -i ž sposobnostposameznika za pridobivanje sredstev za življenje in posledicno sposobnost samostoj­nega preživljanja pridobítni nacín -ega -a m nacin, s katerim se pridobi stvarna pravica, npr. izrocitev premicnine S: modus acquirendi pridobítni namčn -ega -éna m namen, da se z doloceno dejavnostjo ali ravnanjem ustvari dobicek S: animus lucri faciendi pridobítni naslňv -ega -ôva m pravni naslov za nastanek stvarnopravne pravice, npr. pogodba, sodna odlocba S: titulus pridobívanje zaúpnih podátkov o stánju in prométu na racúnu -a -- -- -- -- -- -- -- --s prikriti preiskovalni ukrep, s katerim banka ali druga podobna organizacija organom kazen­skega postopka posreduje zaupne podatke o poslovanju osumljenca ali druge osebe pridobljęna pravíca -e -e ž pravica, ki je individualizirana in konkretizirana tako, da jo lahko nosilec že uživa in je zato deležna dolocenega, vendar ne popolnega varstva pred naknadnim omejevanjem pridobljęne délovne sposóbnosti -ih -ih sposóbnosti ž mn. v ekonomiji delovne sposobno­sti, ki so rezultat izobraževanja pridrúžena clánica -e -e ž v mednarodnem pravu entiteta, ki se vkljucuje v aktivnosti medna­ rodne organizacije, nima pa clanskih pravic pridrúžena drúžba -e -e ž družba, v kateri ima druga družba pomemben kapitalski vpliv, vendar ni njej podrejena družba S: pridrú­ženo podjétje pridrúžena držáva -e -e ž 1. v pravu EU država, ki ni clanica Eu, a ima z Eu sklenjen poseben dogovor o vzpostavitvi tesnejših politicnih, trgovskih in drugih vezi 2. v nekaterih pravnih sistemih država, ki je ob ohranitvi dolocene stopnje samostojnosti povezana z drugo državo v eni od oblik asimetricne zvezne države pridrúženo podjétje -ega -a s . pridrúžena drúžba pridružítveni sporazúm -ega -a m v pravu EU sporazum, ki ga Eu in države clanice Eu sklenejo s tretjo državo za ureditev politic­nega, trgovinskega ali kakega drugacnega sodelovanja z njo pridrúžni postópek -ega -pka m . adhezíjski postópek (2) pridržánje oséb pod vplívom alkohóla in drúgih psíhoaktívnih snoví -a -- -- -- -- -- -- -- --s odvzem prostosti za najvec 12 ur storilcu prekrška, ki je bil zaloten pri izvršitvi prekrška pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, ce je nevarnost, da bo še naprej delal prekrške pridržánje póštnih pošíljk -a -- --s odredba preiskovalnega sodnika poštnim in podobnim organizacijam, naj pridržijo in izrocijo poštne pošiljke, namenjene domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, ali pošiljke, ki jih je on odposlal pridržáno jávno narocílo -ega -ega -a s javno narocilo, pri katerem je kateri od ponudni­kov privilegiran na podlagi zakonskih pravil pridržek jávnega réda -žka -- --m v mednaro­dnem zasebnem pravu neuporaba odkazanega prava ali nepriznanje tuje odlocbe zaradi nasprotovanja domacemu javnemu redu pridržek lastnínske pravíce -žka -- --m jamstvo, ki ga pravni sistem daje prodajalcu, da lahko zadrži svojo lastninsko pravico na izroceni stvari, dokler mu kupec v celoti ne poravna kupnine S: lastnínski pridržek, P pactum reservati dominii pridržek vzajémnosti -žka --m v mednarodnem pravu . klávzula o vzajémnosti pridržek -žka m 1. dolocba, s katero se vzpostavi omejitev pri prenosu pravice ali pristojnosti 2. v mednarodnem pravu enostranska izjava, ki jo da država ali mednarodna organizacija ob podpisu, ratifikaciji, uradni potrditvi, sprejetju ali odobritvi mednarodne pogodbe, ob pristopu k njej ali ob notifikaciji nasled­stva, s katero želi izkljuciti ali spremeniti pravni ucinek posameznih dolocb pri njihovi uporabi za to državo ali med-narodno organizacijo S: rezęrva (2) pridržna pravíca -e -e ž pravica upnika zapadle terjatve, v cigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, pridržati stvar, dokler mu ni placana terjatev S: reténcija, reténcijska pravíca priglasítev k dedovánju -tve -- --ž izkaz interesa za dedovanje pred pristojnim sodišcem, npr. uveljavljanje dedne pravice priglasítev stróškov -tve --ž procesno dejanje stranke ali drugega udeleženca postopka, s katerim od sodišca ali upravnega organa zahteva, naj nasprotni stranki ali organu naloži povrnitev stroškov postopka priglasítev -tve ž 1. seznanitev pristojnega organa s pravno pomembnim dejstvom, npr. izvedbo koncentracije podjetij, da lahko ta po potrebi preveri njegovo dopustnost 2. v mednarodnem pravu . notifikácija (2) prihódek -dka m povecanje gospodarske koristi s povecanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov prihránki prihránkov m mn. v ekonomiji del proizvoda, ki se v nekem casovnem obdobju ne potroši prijáteljske uslúge -ih uslúg ž mn. v mednarodnem pravu . dôbre uslúge prijáva -e ž vloga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti, ki jo poda prijavitelj zoper drugo osebo prijáva modéla -e --ž prijava fizicne ali pravne osebe, s katero se zahteva registracija modela prijáva premožęnja -e --ž predložitev podatkov o premoženju in dohodkih, ki jo mora fizicna oseba kot davcni zavezanec podati na poziv davcnega organa ali po P zakonu, ki ureja preprecevanje korupcije prijáva rôjstva -e --ž upravni postopek, v katerem so podatki o rojstvu sporoceni pristojnemu organu in vkljuceni v maticni register prijáva smrti -e --ž upravni postopek, v katerem so podatki o smrti sporoceni pristojnemu organu in vkljuceni v maticni register prijáva terjátve -e --ž postopkovno dejanje v stecajnem postopku ali v zapušcinskem postopku, s katerim upnik sproži obravna­vanje svoje terjatve prijáva známke -e --ž prijava fizicne ali pravne osebe, s katero se zahteva registracija znamke prijavítelj -a m 1. vložnik prijave zoper drugo osebo, npr. v inšpekcijski zadevi, katerega vljenega 2. pravna ali fizicna oseba, ki vloži prijavo za registracijo pravice industrijske lastnine prijávljena terjátev -e -tve ž terjatev, ki jo upnik uveljavi v sodnih postopkih, npr. v stecajnem postopku, v zapušcinskem postopku prijétje -a s dejanje, s katerim se osebi odvzame prostost S: aretácija prikljucítev ozémlja -tve --ž 1. v mednarodnem pravu pripojitev ozemlja k drugi državi na podlagi mednarodne pogodbe 2. v mednaro­dnem pravu . aneksíja prikrájšanje -a s neutemeljen premik premo­ženja v tujo sfero, ki je podlaga za obogati­tveni zahtevek prikrájšanje nújnega déleža -a -- --s položaj, v katerem zapustnik z oporocnimi razpola­ganji in z darili med živimi preseže vrednost razpoložljivega dela zapušcine prikrájšano obmócje -ega -a s v pravu EU obmocje države clanice Eu, ki po stopnji gospodarske razvitosti zaostaja za evropskim povprecjem do te mere, da je upraviceno do prejema dolocenih regionalnih pomoci ali strukturnih sredstev prikríta diskriminácija -e -e ž diskriminacija, ki ni neposredno ocitna, saj so za neugodno odlocitev navedeni drugi, le navidezno objektivni razlogi prikríta právna praznína -e -e -e ž pravna praznina, ki je le navidezno urejena s pravnim predpisom S: prekríta právna praznína prikríta progresíja -e -e ž obdavcitev po proporcionalni davcni stopnji, ki ima zaradi davcnih oprostitev ali olajšav, ki zmanjšujejo davcno osnovo, ucinek progresivne obdav-citve S: ěndiréktna progresíja, posrédna progresíja prikríti právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, katerega ucinke stranki resnicno želita, a ga prikrivata z navideznim pravnim poslom S: disimulírani právni pôsel prikríti preiskoválni ukrépi -ih -ih ukrépov m mn. K: PPU preiskovalni ukrepi, ki se izvajajo tako, da prizadeta oseba zanje ne ve, hkrati pa predstavljajo posebej težke posege v temeljne clovekove pravice, npr. v pravico do identiteta je varovana in praviloma nima zasebnosti S: posébne operatívne metóde in položaja stranke v postopku zoper prija-srédstva, PÓMS prikrívanje -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki pridobi, proda ali skriva stvar, za katero ve, da jo je druga oseba pridobila s kaznivim dejanjem prilastítelj -a m oseba, ki si prisvoji stvar, ki ni v lasti nikogar S: okupánt prilastítev nikógaršnje stvarí -tve -- --ž prila­stitev, s katero najditelj vzame premicnino, ki nima lastnika, v lastniško posest prilastítev opušcęne stvarí -tve -- --ž prilastitev stvari, za katero je njen lastnik nedvomno izrazil voljo, da je ne želi imeti vec v lastnini prilastítev -tve ž pridobitev lastninske pravice, pri kateri najditelj najde premicnino, ki nima lastnika, ter jo vzame v posest z namenom, da jo ima v lasti S: okupácija prilóžnostna arbitráža -e -e ž arbitraža, ustanovljena le za odlocitev o posameznem sporu, brez povezave z institucijo, ki organi­zira arbitražno sojenje, pri kateri stranke z arbitražnim sporazumom imenujejo arbitre in oblikujejo arbitražni postopek S: ad hoc arbitráža prilóžnostni árbiter -ega -tra m arbiter, ki ga stranki pooblastita za odlocanje o konkre­tnem sporu brez povezave z institucijo, ki organizira arbitražno sojenje S: ad hoc árbiter prilóžnostni délavec -ega -vca m delavec, ki opravlja zacasna ali obcasna dela po pogodbi civilnega prava in ni v delovnem razmerju prilóžnostni storílec kaznívega dejánja -ega -lca -- --m storilec, ki izvrši kaznivo dejanje, ce se mu za to ponudi priložnost in ga ne nacrtuje vnaprej príma meníca -- -e ž . edína meníca primárna dispozícija -e -e ž sestavina pravnega pravila, ki izraža prepoved, zapoved ali dovolitev primárna emisíja denárja -e -e --ž v ekonomiji emisija denarja, ki jo opravi centralna banka primárna hipotéza -e -e ž sestavina pravnega pravila, ki opredeljuje dejanski stan, v katerem se naslovljenec mora vesti ali se lahko vede v skladu s primarno dispozicijo primárna izpovédba -e -e ž . spontána izpovédba primárna odgovórnost -e -i ž odgovornost, ki jo mora upnik uveljavljati najprej primárna viktimizácija -e -e ž proces, v katerem oseba postane žrtev kaznivega dejanja primárna zakonodája -e -e ž v pravu EU hierar-hicno najvišji vir prava Eu, ki ga sestavljajo ustanovne pogodbe, pogodbe o spremem-bah in dopolnitvah ustanovnih pogodb in pristopne pogodbe novih držav clanic ter Listina Eu o temeljnih pravicah primárni dokŕz -ega -áza m . izvírni dokŕz primárni právni vír -ega -ega -a m . materiálni právni vír primárni proizvódni fáktor -ega -ega -ja m v ekonomiji proizvodni faktor, ki ni izveden iz drugih proizvodnih faktorjev, in sicer delo, zemlja, kapital, izumiteljstvo in podjetništvo primárni stráh -ega -ú m strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku primárno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca, kako naslovljenec mora ali sme ravnati S: vedęnjsko právno pravílo primárno prebivalíšce -ega -a s prebivališce, na katerem oseba obicajno prebiva primát ustáve nad zakónom -a -- -- --m nacelo, po katerem ima ustava vrhovno veljavo nad zakonom in drugimi predpisi S: nacęlo supremacíje ustáve primerjálna rekláma -e -e ž . primerjálno oglaševánje primerjálno oglaševánje -ega -a s oglaševanje, v katerem se primerja vec proizvodov ali storitev S: primerjálna rekláma P primerjálno právo -ega -a s veda, ki primerja pravne dolocbe, pravne institute ali pravne kulture dveh ali vec pravnih sistemov, da ugotovi podobnosti in razlike med njimi S: komparatívno právo primerljíva tržna céna -e -e -e ž cena, ki se oblikuje s pomocjo ene od zakonsko predpi­sanih metod ali njihovo kombinacijo, kadar zakon doloca, da se za transakcije med pove­zanima osebama upoštevajo transferne cene, vendar le za davcne namene primérna preživnína -e -e ž preživnina, katere višina zagotavlja ustrezno razmerje med potrebami preživninskega upravicenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca primérna skrbnost -e -i ž skrbnost, ki v pravilih ni konkretno dolocena, ampak se doloci glede na okolišcine konkretnega primera S: skrbno ravnánje primérna zaposlítev -e -tve ž zaposlitev za nedolocen ali dolocen cas z najmanj polovic­nim delovnim casom, do dolocene oddalje­nosti od kraja bivanja do delovnega mesta in najvec eno raven nižje izobrazbe, ki jo mora brezposelna oseba sprejeti po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, ce ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna primérni rók -ega -a m . razúmni rók (1, 2) primérno délo -ega -a s do leta 2011 delo po podjemni pogodbi, avtorski pogodbi, zacasno ali obcasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja najvec 56 ur mesecno in ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe in katerega odklonitev za dva meseca prepolovi denarno nadomestilo iz zavarovanja za brezposelnost primérno ravnánje -ega -a s ravnanje, ki v pravnih pravilih ni konkretno doloceno, ampak se doloci glede na okolišcine konkretnega primera prinosnína -e ž obveznost, ki se izpolni na upnikovem sedežu prinôsniška délnica -e -e ž delnica, ki se glasi na prinosnika S: délnica na imétnika, délnica na prinôsnika, imétniška délnica prinôsniška obvéznica -e -e ž obveznica, na kateri ni zapisano ime upravicene osebe, zaradi cesar lahko pravice iz obveznice uveljavlja oseba, ki ima obveznico v posesti P S: imétniška obvéznica, obvéznica na prinôsnika prinôsniški vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, pri katerem je upravicenec iz vrednostnega papirja prinosnik listine S: imétniški vrédnostni papír, vrédnostni papír na prinôsnika priobcítev ávtorskega déla jávnosti -tve -- -- --ž predstavitev avtorskega dela v javnosti v netelesni obliki prior tempore potior iure -- -- -- -- [príjor témpore pócijor júre] (lat.) pravno nacelo, po katerem ima pravica, ki je nastala prej, prednost pred pravico, ki je nastala kasneje prioritéta -e ž . prédnostna pravíca prioritétna délnica -e -e ž . prédnostna délnica pripŕd -áda m nerešene zadeve, ki jih mora rešiti dolocen sodnik pripŕd dédišcine -áda --m . delácija pripadajóce zemljíšce -ega -a s zemljišce, neposredno namenjeno rabi stavbe, npr. zemljiška parcela, skupni del stavbe v sola­stnini pripadajóci znések kosôvne délnice -ega -ska -- --m znesek, ki je enak nominalnemu znesku osnovnega kapitala, deljenemu s skupnim številom delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital in se mora glasiti najmanj na en evro ali njegov veckratnik pripádnostni položáj -ega -a m položaj, ki kaže, kdo je lahko lastnik zašcitene kmetije, od cesar so odvisna tudi pravila o dedovanju v konkretnem primeru pripís nčpremicníne -a --m do leta 2011 vpis, s katerim pride do povecanja obsega zemlji­škoknjižnega vložka s tem, da se drugod odpisana nepremicnina vpiše v zadevni vložek pripisljívost -i ž v mednarodnem pravu pogoj, ki mora biti izpolnjen poleg kršitve mednaro­dnopravne obveznosti države ali mednaro­dne organizacije za ugotovitev odgovornosti po mednarodnem pravu in dokazuje, da gre za ravnanje države ali mednarodne organi­zacije pripojęno podjétje -ega -a s . prevzéta drúžba (1) pripňr -ôra m zacasni odvzem prostosti domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, da se zagotovi njegova navzocnost v kazenskem postopku, nemoten potek kazenskega postopka ali prepreci ponovitev kaznivih dejanj pripňr tújca v izrocítvenem postópku -ôra -- -- -- --m pripor tujca med postopkom odlocanja o njegovi izrocitvi drugi državi, ce obstaja nevarnost, da bi pobegnil S: ekstradícijski pripňr pripňr zaradi izmíkanja obravnávi -ôra -- -- --m pripor, ki ga na obravnavi odredi senat, da se zagotovi obdolženceva navzocnost pripórni rázlog -ega -óga m okolišcine, ki ob izpolnitvi drugih pogojev dopušcajo odreditev pripora domnevnega storilca kaznivega dejanja priporocílo -a s pravni akt, s katerim se na pravno nezavezujoc nacin svetuje doloceno ravnanje priposestvoválec -lca m oseba, ki pridobi lastninsko pravico ali stvarno služnost s priposestvovanjem priposestvoválna dôba -e -e ž cas, ki je potreben za pridobitev stvarne pravice s priposestvovanjem S: poséstna dôba, pripo­sestvoválni cŕs, priposestvoválni rók priposestvoválni cŕs -ega cása m . pripose­stvoválna dôba priposestvoválni rók -ega -a m . priposestvo­válna dôba priposestvována pravíca -e -e ž pravica, ki jo je upravicenec priposestvoval priposestvována slúžnost -e -i ž služnost, ki jo je upravicenec priposestvoval priposestvována stvár -e -í ž stvar, na kateri je lastninska pravica pridobljena s pripose­stvovanjem priposestvovánje -a s izvirna pridobitev stvarne pravice, npr. lastninske pravice ali služnostne pravice, na neki stvari na podlagi izvrševanja dolocene kvalificirane posesti na tej stvari dolocen cas, npr. pridobitev dobro­verne lastniške posesti S: usucapio pripoznáva -e ž enostranska izjava dolžnika, da je upnikov zahtevek utemeljen pripoznáva tôžbenega zahtévka -e -- --ž enostranska izjava tožene stranke, da je tožbeni zahtevek tožece stranke utemeljen pripráve na obravnávo pripráv -- --ž mn. 1. v pravdnem postopku del postopka, v katerem sodišce opravi predhoden preizkus tožbe, vroci tožbo toženi stranki zaradi odgovora in razpiše glavno obravnavo S: pripra­vljálni postópek (1) 2. v kazenskem postopku del postopka, v katerem sodišce razpiše glavno obravnavo in zagotovi navzocnost oseb, lahko pa tudi pridobiva nove dokaze 3. v upravnem postopku del postopka, v katerem upravni organ razpiše narok in organizira izvedbo ustne obravnave pripravljálna vlóga -e -e ž vloga stranke v pravdnem postopku, ki je namenjena pripravi na glavno obravnavo in vsebuje predloge, navedbe dejstev in dokazov, ki naj se obravnavajo ali izvedejo S: pripravljálni spís pripravljálni nárok -ega -a m narok, na katerem sodnik s strankami razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora in v soglasju z njimi pripravi program vodenja postopka pripravljálni postópek -ega -pka m 1. v pravdnem postopku . pripráve na obravnávo (1) 2. v kazenskem procesnem pravu del kazenskega postopka proti mladoletniku, namenjen ugotavljanju dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, in okolišcin o njegovi osebnosti, npr. njegovi starosti, duševni razvitosti, okolju in razmerah, v katerih živi pripravljálni spís -ega -a m . pripravljálna vlóga pripravljálno dejánje -ega -a s dejanje, s katerim se ustvarijo okolišcine za izvršitev dolocenega kaznivega dejanja priprávljenost na délo -i -- --ž cas, v katerem mora biti delavec, ki je doma ali na drugem kraju, pripravljen ob pozivu priti na delo priprávnik -a m delavec, ki prvic zacne oprav­ljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje izobrazbe, in se mora, ce tako doloca poseben zakon, zlasti na podrocju javnega sektorja, ali kolektivna pogodba gospodarske dejavnosti, še usposobiti za samostojno opravljanje dela priprávniška dôba -e -e ž . priprávništvo priprávništvo -a s usposabljanje pripravnika ali volonterskega pripravnika za samostojno opravljanje dela, pri cemer splošna teore­ticna in prakticna znanja, pridobljena v casu izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe, dopolni z delovnimi izkušnjami S: priprávniška dôba prirást -i ž 1. razširitev lastninske pravice na glavni stvari na sprva samostojno stransko stvar, ki postane sestavina glavne stvari P S: akrescénca 2. razširitev lastninske pravice na nepremicnini na premicnino, ki postane sestavina nepremicnine S: akcesíja (1) 3. pripad dednega deleža odpadlega dedica sodedicem po razmerju njihovih dednih deležev S: akrescénca prirejęna identitéta -e -e ž ukrep, s katerim se tajnemu delavcu ali drugemu neposrednemu izvajalcu prikritih preiskovalnih ukrepov zagotovi varnost tako, da namesto svojih uporablja prirejene osebne podatke in iden­tifikacijske oznake prirojęne délovne sposóbnosti -ih -ih sposób­nosti ž mn. v ekonomiji delovne sposobnosti, ki jih posameznik dobi z rojstvom prisédnik -a m . sodník porótnik priséga -e ž 1. slovesna izjava, s katero se oseba, ki jo je dolžna podati, pred pristojnim telesom ali organom zaveže, da bo ravnala po nacelih, navedenih v njej, navadno pri opravljanju pomembne javne funkcije 2. v nekaterih pravnih sistemih izjava, da bo oseba v pravnem, zlasti sodnem postopku, izpovedovala po resnici priséljenec -nca m . imigránt prisíljenje -a s kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki na koga s silo ali z resno grožnjo vpliva, da kaj izvrši, opusti ali trpi prisílna drážba -e -e ž dražba, ki se zaradi poplacila upnikove terjatve izvede brez privolitve dolžnika v sodnem ali upravnem izvršilnem postopku prisílna hipotéka -e -e ž hipoteka, ustanov­ljena na podlagi sodne odlocbe prisílna izselítev -e -tve ž izvršba z izprazni­tvijo in izrocitvijo stanovanja prisílna licénca -e -e ž dovoljenje za izkori-šcanje patenta, ki ga podeli pristojni organ, ce za to obstaja javni interes ali ce imetnik patenta zlorablja s patentom priznane pravice prisílna likvidácija -e -e ž likvidacija, ki jo uvede in vodi sodišce zaradi prisil­nega prenehanja S: likvidácija po urádni dolžnósti, sódna likvidácija P prisílna poravnáva -e -e ž z zakonom urejen sodni postopek, v katerem upniki prosto­voljno z vecinskim odlocanjem insolven­tnemu dolžniku zmanjšajo ali odložijo placilo njegovih obveznosti prisílna privédba -e -e ž odvzem prostosti osebi, s katerim se zagotovi njena navzoc­nost v postopku ali omogoci izvršitev kakega drugega ukrepa prisílna prodája -e -e ž prodaja dolžnikovih stvari brez njegove privolitve v izvršilnem postopku prisílna zastávna pravíca -e -e -e ž zastavna pravica, ki nastane na podlagi sodne odlocbe prisílni predpís -ega -a m predpis, ki nalaga doloceno vedęnje in ravnanje kot brezpo­gojno obveznost, na katero stranki pravnega razmerja ne moreta vplivati s svojim dogovorom S: kogéntni predpís prisílni upravítelj -ega -a m . upravítelj prisílne poravnáve prisílno délo -ega -a s delo, ki ga mora oseba pod grožnjo kazni, tudi izgube pravic ali privilegijev, denarne kazni, grožnje z izgubo zaposlitve opravljati, ceprav si ga ni svobodno izbrala prisílno izseljevánje prebiválstva -ega -a --s prisilno odstranjevanje oseb z obmocja, na katerem zakonito prebivajo, brez razlogov, dovoljenih po mednarodnem pravu prisílno pobótanje -ega -a s . ęnostránsko pobótanje prisílno právo -ega -a s . kogéntno právo prisílno srédstvo -ega -a s nacin, s katerim država prisili posameznike v doloceno ravnanje prisílno zdrávljenje -ega -a s v medicinskem pravu zdravljenje ali medicinski poseg, s katerim pacient ne soglaša in se mu celo aktivno upira, vendar zdravstveno osebje upošteva domnevno voljo pacienta, da bi tak poseg odobril, ce bi bil sposoben razumeti lastno stanje, npr. prisilna hospitalizacija prisluškovánje -a s poseganje v zasebnost in svobodo komuniciranja, navadno s prestrezanjem komunikacij v elektronskih komunikacijskih omrežjih ali s prikritim poslušanjem in snemanjem pogovora v tujem stanovanju ali drugem prostoru prisojílo -a s sodna odlocba o izrocitvi dedišcine dedicu v last in posest S: domík zapušcíne prispévek -vka m javna dajatev, ki je namenjena financiranju izdatkov za socialno varnost in placevanje katere je pogoj za pridobitev pravic iz tega naslova prispévek za pokojnínsko in invalídsko zavarovánje -vka -- -- -- -- --m prispevek za socialno varnost, ki ga zavarovanec in delo­dajalec vplacata v korist zavarovanca ali ga samozaposlena oseba vplaca sama v pokoj­ninsko in invalidsko zavarovanje za pridobi­tev pravic iz tega zavarovanja v dolocenem odstotku od place ali drugega dohodka prispévek za sociálno várnost -vka -- -- --m prispevek, dolocen v odstotku od place ali drugega dohodka, npr. pri samozaposlenih osebah, placan nosilcu socialnega zavaro­vanja, namenjen izkljucno financiranju in zagotavljanju dajatev iz tega zavarovanja S: obvézni sociálni prispévek prispévek za stárševsko várstvo -vka -- -- --m prispevek za socialno varnost, ki ga zavarovanec in delodajalec vplacata v korist zavarovanca ali ga samozaposlena oseba vplaca sama za pridobitev pravic iz zava­rovanja za starševsko varstvo v dolocenem odstotku od place ali drugega dohodka prispévek za zaposlovánje -vka -- --m prispevek za socialno varnost, ki ga zava­rovanec in delodajalec vplacata v korist zavarovanca ali ga samozaposlena oseba vplaca sama za pridobitev pravic iz social-nega zavarovanja za primer brezposelnosti v dolocenem odstotku od place ali drugega dohodka prispévek za zdrávstveno zavarovánje -vka -- -- --m prispevek za socialno varnost, ki ga zavarovanec in delodajalec vplacata v korist zavarovanca ali ga samozaposlena oseba vplaca sama za pridobitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v dolocenem odstotku od place ali drugega dohodka pristánek -nka m v medicinskem pravu . infor­mírana privolítev pristaníšce -a s vodni in priobalni prostor, ki obsega vse objekte, namenjene za privezo­vanje, zasidranje in varstvo ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in izvajanje dolocenih gospodarskih dejavnosti prístna lístina -e -e ž listina, ki izvira od osebe, ki je na njej oznacena kot izdajatelj S: avtén­ticna lístina prístna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo napravi oseba, ki je v njej oznacena kot oporocitelj prístna posést -e -i ž posest, ki ni prido­bljena s silo, z zvijaco ali zlorabo zaupanja S: nčviciózno pridobljęna posést, zakoníta posést prístna solidárnost -e -i ž solidarna obveznost, ki nastane iz enega pravnega naslova prístna zmóta -e -e ž . zmóta v predstávi pristójbina -e ž 1. znesek, ki ga je treba pristoj­nemu organu placati za prijavo in vzdrževa­nje patenta, znamke, modela 2. . táksa pristójno sodíšce -ega -a s sodišce, ki je po zakonu pooblašceno za odlocanje o doloceni zadevi pristójnost -i ž 1. delovno podrocje državnega organa S: kompeténca 2. pravica in obveznost oblastnega organa, da odloca v zadevah na dolocenem podrocju, na doloceni stopnji, na dolocenem obmocju, v dolocenem casovnem obdobju ali v zadevah, ki se nanašajo na dolocene osebe S: kompeténca pristójnost o pristójnosti -i -- --ž . kompe­ténca o kompeténci pristójnost po domicílu -i -- --ž . pristójnost po prebivalíšcu pristójnost po koneksitéti -i -- --ž . pristój­nost po medsebójni zvézi pristójnost po kráju prijétja -i -- -- --ž krajevna pristojnost kazenskega sodišca, na obmocju katerega je bil obdolženec prijet ali se je sam naznanil S: pristójnost po kráju zasácenja storílca kaznívega dejánja pristójnost po kráju storítve kaznívega dejánja -i -- -- -- -- --ž krajevna pristojnost kazenskega sodišca po kraju izvršitve ali poskusa izvršitve kaznivega dejanja pristójnost po kráju zasácenja storílca kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- --ž . pristójnost po kráju prijétja pristójnost po medsebójni zvézi -i -- -- --ž stvarna ali krajevna pristojnost sodišca ali drugega organa, da odloca o vec zadevah iste osebe ali o isti zadevi, ki se nanaša na vec oseb S: pristójnost po koneksitéti pristójnost po prebivalíšcu -i -- --ž krajevna ali mednarodna pristojnost sodišca ali upravnega organa po stalnem ali zacasnem prebivališcu stranke S: pristójnost po domicílu pristňp k dôlgu -ópa -- --m . pogódba o pristópu k dôlgu P pristňp k mednárodni pogódbi -ópa -- -- --m v mednarodnem pravu pravno dejanje države, izraženo s pristopno listino, ki se pošlje depozitarju, s katero država potrdi, da jo obvezuje že veljavna mednarodna pogodba S: adhezíja (2), akcesíja (2) pristópna lístina -e -e ž v mednarodnem pravu listina, ki jo država pošlje depozitarju mednarodne pogodbe, ko so izpolnjeni vsi notranjepravni postopki za pristop k mednarodni pogodbi pristópna pogájanja -ih pogájanj s mn. pogajanja o pogojih, ki morajo bili izpolnjeni, ce državaželi postati clanica obstojece mednarodne organizacije pristópna pogódba -e -e ž 1. pogodba, pri kateri pretežni del vsebine doloci le ena pogodbena stranka, npr. pogodba o zapo­slitvi, pogodba o sklenitvi zavarovanja S: adhezíjska pogódba, pogódba s pristópom 2. mednarodna pogodba o pristopu države k mednarodni organizaciji, ki ureja pogoje pristopa in morebitne prilagoditve pravnega sistema mednarodne organizacije pristópnik -a m stranka pogodbe o pristopu k dolgu, ki se upniku zaveže, da bo izpolnila njegovo terjatev do dolžnika prištéta pokojnínska dôba -e -e -e ž obdobje med nastankom invalidnosti in doloceno upokojitveno starostjo, ki se poleg dejanske pokojninske dobe upošteva kot navidezna pokojninska doba pri dolocitvi odstotka za odmero invalidske pokojnine in obsega drugih pravic iz invalidskega zavarovanja S: fiktívna pokojnínska dôba prištévnost -i ž psihicno stanje storilca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, v katerem je sposoben razumeti pomen svojega dejanja in obvladuje svoje ravnanje pritiklína -e ž premicnina, ki je v skladu s splošnim prepricanjem namenjena gospo­darski rabi ali olepšanju glavne stvari pritôžba -e ž 1. redno, devolutivno in praviloma suspenzivno pravno sredstvo, ki ga je mogocevložiti zoper odlocbo sodišca ali upravnega organa, izdano na prvi stopnji 2. v postopku pred Evropskim sodišcem za clovekove pravice vloga posa­meznika na Evropsko sodišce za clovekove pravice, v kateri zatrjuje kršitev kake izmed pravic iz Evropske konvencije o clovekovih pravicah ali njenih protokolov, ki naj bi jo P zagrešila država pogodbenica te konvencije pritôžbena instánca -e -e ž . pritôžbena stôpnja pritôžbena novôta -e -e ž dejstvo ali dokaz, ki ga stranka ne navede ali ne predlaga v postopku na prvi stopnji, temvec šele v pritožbi pritôžbena obravnáva -e -e ž obravnava, ki jo opravi pritožbeno sodišce ali upravni organ zaradi odlocitve o pritožbi zoper prvostopenjsko odlocbo, ker je treba izvesti nove dokaze ali ponoviti dokaze, ki so že bili izvedeni pritôžbena stôpnja -e -e ž stopnja odlocanja, na kateri pristojno sodišce ali upravni organ obravnava pritožbo S: pritôžbena instánca pritôžbeni postópek -ega -pka m postopek, v katerem pritožbeno sodišce ali upravni organ obravnava pritožbo zoper odlocbo nižjega sodišca ali upravnega organa pritôžbeni prędlog -ega -óga m neobvezni del pritožbe, v katerem pritožnik zahteva popolno ali delno razveljavitev, odpravo ali spremembo izpodbijane odlocbe pritôžbeni rázlog -ega -óga m razlog, zaradi katerega je mogoce izpodbijati sodno ali upravno odlocbo pritôžbeni rók -ega -a m z zakonom dolocen rok za vložitev pritožbe pritôžbeni uprávni orgán -ega -ega -a m upravni organ, ki je pristojen za odlocanje o pritožbi zoper upravno odlocbo, obicajno resorno ministrstvo pritôžbeno sodíšce -ega -a s sodišce, obicajno višje sodišce, ki je pristojno za odlocanje o pritožbi zoper sodno odlocbo pritožník -a m 1. oseba, ki vloži pritožbo zoper sodno ali upravno odlocbo 2. oseba, ki vloži ustavno pritožbo 3. v postopku pred Evropskim sodišcem za clovekove pravice oseba, ki vloži pritožbo na Evropsko sodišce za clovekove pravice pritrdílna bánka -e -e ž . konfírmna bánka pritrdílno lóceno mnęnje -ega -ega -a s loceno mnenje enega ali vec clanov sodnegasenata, v katerem izrazijo strinjanje z izrekom sodne odlocbe, navedejo pa drugacne alidodatne razloge za odlocitev priucęni délavec -ega -vca m . nčkvalificírani délavec privatívni prevzčm dolgá -ega -éma --m pogodba o prevzemu dolga, pri kateri stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost obveznosti privatizácija -e ž . lastnínjenje privátna dobrína -e -e ž v ekonomiji . zasébna dobrína privátna lastnína -e -e ž . zasébna lastnína privilégij -a m v mednarodnem pravu izvzetje posameznika, države, mednarodne organizacije ali njihovega premoženja iz materialnih dolocb notranje zakonodaje tuje države, kar predstavlja dolocene ugodnosti privilegírana oblíka kaznívega dejánja -e -e -- --ž lažja oblika kaznivega dejanja, za katero zakon predpisuje lažjo kazen privilegírana príca -e -e ž prica, ki ima pravico odkloniti pricanje privilegírani vlagátelj -ega -a m v pravu EU država clanica Eu, Evropska komisija, Svet ali Evropski parlament, ki lahko brez izpolnjevanja posebnih pogojev vložijo neposredno tožbo pri Sodišcu Eu zoper akte institucij Eu ali drugih teles Eu privilegírano darílo -ega -a s darilo, ki se v primeru prikrajšanja nujnega deleža ne vraca in se ne vracuna v dedicev dedni delež privilegírano podjétje -ega -a s podjetje, ki je imetnik izkljucne pravice ali posebne pravice, ki mu jo dodeli javna oblast privilegírano volílo -ega -a s volilo, ki se izplaca pred drugimi volili privolítev -tve ž enostranski pravni posel, ki ucinkuje, kadar je izjava volje svobodna, resna in nedvoumna, ter le v obsegu, v katerem je dana privolítvena izjáva -e -e ž izjava, s katero se vnaprej poda soglasje príza -e ž v mednarodnem pravu . pomôrski zasčg prizadéti trg -ega -a m upoštevni trg, na katerega bo doloceno ravnanje na trgu vplivalo priznána terjátev -e -tve ž terjatev do stecaj­nega dolžnika, ki jo prizna stecajni upravitelj in je ne prereka nihce od upnikov priznánica -e ž . pobótnica (1, 2) priznánje de facto -a -- -- [de fákto] s v medna­rodnem pravu popolno ali delno priznanje države ali vlade, ki ni dokoncno, ampak preklicno, in ucinkuje od trenutka priznanja dalje priznánje de iure -a -- -- [de júre] s v mednaro­dnem pravu popolno, dokoncno in nepreklicno priznanje države ali vlade, ki ucinkuje od nastanka države ali imenovanja vlade dalje priznánje dęjstev -a --s 1. enostranska izjava stranke, da so dejstva, ki jih navaja nasprotna stranka, resnicna 2. izjava domnevnega storilca kaznivega dejanja, dana organom kazenskega postopka, s katero prizna doloceno dejstvo in ima zanj v postopku škodljive posledice priznánje držáve -a --s v mednarodnem pravu enostranski deklaratorni akt države, skupine držav ali mednarodne organizacije, s katerim ta izrecno ali molce izrazi voljo priznati doloceno politicno skupnost za državo priznánje krívde -a --s 1. izjava domnevnega storilca kaznivega dejanja, dana organom kazenskega postopka pri zaslišanju, da je izvršil ocitano kaznivo dejanje 2. izjava obdolženca na predobravnavnem naroku ali v sporazumu o priznanju krivde, da priznava krivdo po obtožbi priznánje océtovstva -a --s izjava v predpi­sani obliki, s katero moški prizna otroka za svojega priznánje patęnta -a --s registracija patenta, s katero imetnik pridobi izkljucno pravico prepovedati tretjim osebam, da izdelujejo, uporabljajo, prodajajo in uvažajo proizvod ali postopek, ki je predmet patentnega varstva priznánje právne kvalifikácije -a -- --s priznanje, v katerem domnevni storilec soglaša s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, ki se mu ocita priznánje premožęnjskoprávnega zahtévka -a -- --s izjava obdolženca, da je premoženjskopravni zahtevek utemeljen priznánje vláde -a --s v mednarodnem pravu enostranski akt države, skupine držav ali mednarodne organizacije, s katerim ta prizna za zakonito vlado dolocene države skupino oseb, ki se, navadno v nasprotju z veljavno pravno ureditvijo, sama razglasi za vlado prízno sodíšce -ega -a s v mednarodnem pravu . zaséžno sodíšce P pro fórma faktúra -- -- -e ž listina, izdana v obliki racuna, ki pa nima narave poziva za placilo pro memoria -- -- [pro memórija] (lat.) v mednarodnem pravu neformalni, navadno krajši zapis dejstev in okolišcin, s katerimi se pojasnijo vladna stališca o kakem vprašanju probácija -e ž izvrševanje pogojne obsodbe ali pogojnega odpusta z varstvenim nadzor­stvom, hišnim zaporom, delom v splošno korist in odpravo ali poravnavo škode pri odloženem pregonu storilca kaznivega dejanja probatio diabolica -- -- [probácijo dijabólika] (lat.) dokazovanje dejstva, ki ne more biti uspešno procés -a m . právni postópek procésna garancíja -e -e ž . procésno jámstvo procésna imunitéta -e -e ž imuniteta, ki izkljucuje, da se zoper poslanca državnega zbora, clana državnega sveta, ustavnega sodnika ali sodnika vodi kazenski postopek ali opravijo posamezna procesna dejanja brez dovoljenja državnega zbora ali državnega sveta S: nčpoklícna imunitéta, procésnoprávna imunitéta procésna kavtéla -e -e ž . procésno jámstvo procésna kršítev -e -tve ž . kršítev dolócb postópka procésna legitimácija -e -e ž pravica stranke, da v konkretni zadevi vloži tožbo ali na drug nacin sproži postopek, oziroma pravni položaj osebe, zaradi katerega je proti njej v konkretni zadevi mogoce vložiti tožbo ali na drug nacin sprožiti postopek, tudi ce ni subjekt pravnega razmerja, ki je predmet odlocanja S: legitimatio ad processum procésna napáka -e -e ž . kršítev dolócb postópka procésna ovíra -e -e ž . négativna procésna predpostávka procésna pogódba -e -e ž pogodba, s katero stranka v zakonsko dopustnih mejah oblikuje postopek, npr. sporazum o pristojnosti, ali razpolaga z zahtevkom s sodno poravnavo procésna pravíca -e -e ž pravica, ki opredeljuje upravicenje osebe v pravnem postopku procésna predpostávka -e -e ž okolišcina, od P katere je odvisna dopustnost vsebinskega odlocanja v sodnem ali upravnem postopku procésna sánkcija -e -e ž pravna posledica kršitev dolocb postopka, npr. ukrep za vzdr­ževanje reda v postopku, prepoved uporabe dokazov, pridobljenih s kršitvijo procesnih pravil procésna sposóbnost -e -i ž sposobnost stranke, da opravlja procesna dejanja S: v pravdnem postopku právdna sposóbnost, v kazenskem procesnem pravu razprávna sposóbnost procésne obrésti -ih obrésti ž mn. zamudne obresti od neplacanih obresti, ki jih je mogoce zahtevati od dneva, ko je pri sodišcu vložen zahtevek za njihovo placilo procésni rók -ega -a m rok, ki je dolocen za opravo dolocenega procesnega dejanja, npr. rok za vložitev pritožbe procésni sklčp -ega sklépa m sklep, s katerim sodišce ali upravni organ odloca o procesnih vprašanjih v zvezi z zacetkom, vodenjem in koncem postopka procésni subjékt -ega -a m oseba ali organ, katerega dejanje ima v sodnem ali drugem postopku z zakonom dolocene procesne posledice, npr. stranka v postopku, sodišce procésni ugôvor -ega -a m ugovor tožene stranke, da je tožba nedopustna zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk in jo je zato treba zavreci procésno dejánje -ega -a s dejanje stranke, sodišca ali drugega organa, ki ima z zakonom ali drugim predpisom predvidene procesne ucinke procésno gradívo -ega -a s gradivo, ki je podlaga za odlocbo in obsega trditve o dejstvih, dokaze, pravila znanosti in stroke, splošne življenjske izkušnje ter pravna pravila procésno izvršílno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja izvršilni postopek procésno jámstvo -ega -a s pravila, ki zagotav­ljajo pošten postopek S: procésna garancíja, procésna kavtéla procésno pobótanje -ega -a s 1. pobotanje, do katerega pride med pravdo s sodbo, v kateri sodišce ugotovi obstoj terjatve tožece stranke in obstoj terjatve tožene stranke ter terjatvi medsebojno pobota do višine terjatve tožece stranke S: právdno pobótanje, sódno pobótanje 2. pobotanje strankine pravice ali obveznosti v razmerju do javne koristi, do katerega pride s posamicnim upravnim aktom ali samodejno, npr. v postopku odmere davka ali njegovega vracila procésno pooblastílo -ega -a s pooblastilo za zastopanje v sodnem postopku S: v pravdnem postopku právdno pooblastílo procésno právo -ega -a s pravo, ki ureja pristojnost sodišc, upravnih in drugih organov za odlocanje o posameznih zadevah, pravice in dolžnosti udeležencev postopka, procesna dejanja procesnih subjektov ter ucinke odlocb S: postópkovno právo procésno zastópanje -ega -a s zastopanje, pri katerem zastopnik opravlja procesna dejanja v imenu in na racun stranke ali drugega udeleženca v postopku procésnoprávna imunitéta -e -e ž . procésna imunitéta procésnoprávna tôžba -e -e ž tožba, ki temelji na procesnem pravu in katere cilj je procesni ucinek, npr. tožba za razveljavitev sodne poravnave, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe procesualíst -a m strokovnjak za podrocje procesnega prava procesuálni zahtévek -ega -vka m . tôžbeni zahtévek (2) prócíklicno delovánje proracúna -ega -a --s v ekonomiji ucinkovanje proracuna na vecanje amplitude gospodarskega cikla prodája -e ž . prodájna pogódba prodája na daljávo -e -- --ž . pogódba, sklénjena na daljávo prodája na obróke -e -- --ž prodajna pogodba, s katero se stranki dogovorita, da bo kupec kupnino odplacal v obrokih v dolocenih casovnih presledkih S: obrócna prodája prodája po vzórcu ali modélu -e -- -- -- --ž prodajna pogodba, po kateri mora dolgovana stvar ustrezati vzorcu, ki oprede­ljuje lastnost stvari S: kúp po vzórcu prodája s pravíco povrátnega odkúpa -e -- -- -- --ž prodajna pogodba, s katero ima prodajalec pravico, da prodano stvar odkupi od kupca prodája s pridržkom bóljšega kúpca -e -- -- -- --ž prodajna pogodba, s katero ima prodajalec pravico, da pogodbo razdre in stvar proda boljšemu kupcu prodája s pridržkom lastnínske pravíce -e -- -- -- --ž prodajna pogodba, s katero kupec pridobi lastninsko pravico na stvari, ki mu je izrocena, šele po placilu celotne kupnine prodája s specifikácijo -e -- --ž prodajna pogodba, s katero ima kupec pravico, da po sklenitvi pogodbe opredeli dolocene lastnosti stvari, npr. obliko, mero, in to v dolocenem roku sporoci prodajalcu S: specifikacíjski kúp prodájna komisíja -e -e ž komisijska pogodba, pri kateri komisionar prodaja komitentovo blago prodájna ópcija -e -e ž pravica prodajalca do prodaje dolocene kolicine cesa v dolocenem roku ali na dolocen datum po vnaprej dogovorjeni ceni prodájna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se prodajalec zavezuje, da bo stvar izrocil kupcu tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu placal kupnino S: kúpna pogódba, kúpoprodájna pogódba, prodája, prodájni pôsel prodájna pogódba o dostávi na dóm -e -e -- -- -- --ž pogodba o prodaji blaga, s katero se podjetje in potrošnik dogovorita o dostavi blaga na dom ali drug dogovorjeni kraj, blago pa mora podjetje tja dostaviti v brezhibnem stanju, dogovorjeni kolicini in s pripadajoco dokumentacijo prodájna provizíja -e -e ž placilo komisionarju za opravljeno storitev prodájni duopól -ega -a m duopol, pri katerem neko dobrino ponujata samo dva ponudnika prodájni katalóg -ega -a m katalog, v katerem so predstavljene stvari, ki so namenjene prodaji prodájni monopól -ega -a m monopol, pri katerem na posameznem upoštevnem trgu doloceno dobrino ponuja samo en ponudnik prodájni oligopól -ega -a m oligopol, pri katerem neko dobrino ponuja toliko ponudnikov, da lahko vsak izmed njih vpliva na ceno prodájni pôsel -ega -sla m . prodájna pogódba prodájno narocílo -ega -a s pogodba, s katero se prevzemnik narocila zaveže, da bo stvar, ki mu jo je izrocil narocitelj, prodal za P doloceno kupnino v dolocenem roku ali jo vrnil narocitelju S: contractus aestimatorius, starínarska pogódba productum sceleris -- -- [prodúktum scéleris] (lat.) predmet, pridobljen s kaznivim dejanjem, npr. ponarejeni denar prodúkcija -e ž v ekonomiji . proizvódnja produkcíjska céna -e -e ž v ekonomiji . proizvódna céna produkcíjski fáktor -ega -ja m v ekonomiji . proiz­ vódni fáktor prodúkt -a m v ekonomiji . proizvňd produktívna síla déla -e -e --ž v ekonomiji dejavnik produktivnosti dela, ki ga dolocajo povprecna stopnja vešcine delavcev, stopnja razvitosti znanosti in njene tehnicne uporabnosti, družbena organizacija procesa proizvodnje, obseg in ustreznost sredstev za proizvodnjo in naravne okolišcine S: proizvódna síla déla produktívno délo -ega -a s v ekonomiji delo, ki ustvarja dobrine, ki jih je neka družba pripravljena šteti za proizvode produktívnost déla -i --ž v ekonomiji merilo ucinkovitosti dela, doloceno s primerjavo obsega proizvoda s kolicino uporabljenega dela S: proizvódnost déla produktívnost fáktorja -i --ž v ekonomiji merilo ucinkovitosti proizvodnega faktorja, doloceno s primerjavo obsega proizvoda faktorja s kolicino uporabljenega faktorja produktívnost -i ž v ekonomiji merilo ucinkovito­sti, doloceno s primerjavo obsega proizvoda glede na uporabljene vložke produktívnost kapitála -i --ž v ekonomiji merilo ucinkovitosti kapitala, doloceno s primerjavo obsega proizvoda s kolicino uporabljenega kapitala prodúktni upoštévni trg -ega -ega -a m . predmétni upoštévni trg profesionálna skrbnost -e -i ž . skrbnost dôbrega strokovnjáka profít -a m v ekonomiji . dobícek profítna organizácija -e -e ž . pridobítna organizácija prognóza o obsójencevem vedęnju -e -- -- --ž napoved sodišca, kako bo dolocena sankcija vplivala na obsojencevo vedenje prográm prizanesljívosti -a --m program varuha konkurence, ki podjetju, udeleženem P pri kršitvi konkurencnega prava, omogoca, da se v zameno za takojšnje prenehanje kršitve in uporabne informacije o kršitvi ter udeležencih te kršitve v celoti ali delno izogne zanj škodljivim pravnim posledicam kršitve prográm vódenja postópka -a -- --m program, ki ga v pravdnem postopku na pripravljalnem naroku po razpravi s strankami sprejme predsednik senata in v katerem navede pravno podlago, ki jo šteje za pomembno, sprejme dokazni sklep glede že predlaganih dokazov ter po možnosti doloci število in datume narokov, na katerih bo sodišce izvajalo dokaze prográm zašcíte -a --m ukrepi in dejanja za zašcito ogroženih oseb v kazenskem postopku, npr. preselitev osebe, prirejanje dokumen­tov, prikritje identitete za potrebe sodnega postopka, sprememba identitete, uporaba telefonske konference in videokonference progresívna léstvica -e -e ž seznam davcnih razredov in njim pripadajocih davcnih stopenj progresívna obdavcítev -e -tve ž obdavcitev, po kateri osebe z vecjo ekonomsko mocjo placajo relativno vec davka kot osebe z manjšo ekonomsko mocjo progresívni dávek -ega -vka m davek, pri katerem zavezanci za davek z vecjo ekonomsko mocjo placajo relativno vec davka kot zavezanci za davek z nižjo ekonomsko mocjo prohibitívni sistém -ega -a m ureditev, ki omejuje dostop do dobrine ali ravnanja do te mere, da postaneta dobrina ali ravnanje skoraj nedostopna prohibitívno právno pravílo -ega -ega -a s . prepovedujóce právno pravílo proizvňd -óda m v ekonomiji dobrina, izdelana s pomocjo cloveških delovnih sposobnosti in delovnih priprav S: prodúkt proizvňd po uporábi -óda -- --m v ekonomiji proizvod, katerega vrednost je izracunana prek velikosti potrošnje in naložb nekega obdobja proizvódna céna -e -e ž v ekonomiji normalna cena kapitalisticnega gospodarstva, sesta­vljena iz dohodkov delavcev, sorazmernih monopoliziranim delovnim sposobnostim, in profitov kapitalistov, sorazmernih tehnicni sestavi kapitala S: produkcíjska céna proizvódna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, ki sodeluje v proizvodnji drugih dobrin kot predmet dela ali kot delovno sredstvo S: proizvódno srédstvo proizvódna enôta -e -e ž v ekonomiji subjekt gospodarskega odlocanja, ki sodeluje v gospodarski fazi proizvodnje, npr. tovarna proizvódna fúnkcija -e -e ž v ekonomiji odnos med velikostjo proizvoda in kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki sodelujejo in se porabijo pri nastanku proizvoda proizvódna licénca -e -e ž licenca, s katero se njenemu imetniku dovoli proizvajati proizvode, ki so predmet licencne pogodbe proizvódna síla déla -e -e --ž v ekonomiji . produktívna síla déla proizvódni fáktor -ega -ja m v ekonomiji dejavnik, ki vpliva na velikost proizvoda, npr. sode­lujoce delo, kapital S: produkcíjski fáktor, proizvódni tvórec proizvódni koeficičnt -ega -ęnta m v ekonomiji razmerje med faktorjem, porabljenim v proizvodnji, in proizvodom S: téhnicni koeficičnt proizvódni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji multiplikator, ki pove, za koliko se spremeni agregatno povpraševanje, ce se trošenje spremeni za eno enoto proizvódni odnňs -ega -ôsa m v ekonomiji . pro- izvódno razmérje proizvódni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek, ki nastane v proizvodnji dobrin ali storitev proizvódni tvórec -ega -rca m v ekonomiji . pro- izvódni fáktor proizvódni upoštévni trg -ega -ega -a m . pred­métni upoštévni trg proizvódnja -e ž v ekonomiji faza gospodarjenja, v kateri ljudje s svojimi delovnimi sposob­nostmi s pomocjo delovnih priprav izdelu­jejo nove proizvode S: prodúkcija proizvódno bogástvo -ega -a s v ekonomiji bogastvo, ki ga sestavljajo stalna proizvo­dna sredstva in zaloge reprodukcijskega materiala proizvódno razmérje -ega -a s v ekonomiji razmerje med ljudmi, ki sodelujejo v procesu družbene reprodukcije S: proizvódni odnňs proizvódno srédstvo -ega -a s v ekonomiji . pro- izvódna dobrína proizvódnost déla -i --ž v ekonomiji . produktív­nost déla projékt -a m opis tehnicnih, arhitekturnih in estetskih lastnosti objekta S: projéktna dokumentácija projektánt -a m pogodbena stranka pogodbe o izdelavi projekta, ki se zaveže, da bo izdelala projekt projektántska pogódba -e -e ž . pogódba o izdelávi projékta projéktna dokumentácija -e -e ž . projékt prokúra -e ž z zakonom doloceno splošno pooblastilo za sklepanje pogodb in opravlja­nje pravnih poslov v zvezi s poslovanjem gospodarske družbe prokuríst -a m pooblašcenec, ki ima prokuro prokúrni indosamčnt -ega -ęnta m indosament, pri katerem je indosatar dolocen kot poobla-šcenec za izterjavo S: inkáso indosamčnt, pooblastílni indosamčnt prolongácija meníce -e --ž podaljšanje roka zapadlosti menice prolongacíjska meníca -e -e ž nova menica, izdana z namenom dolocitve novega placil­nega dne prolongacíjski rók -ega -a m . podaljšljívi rók prolongírana meníca -e -e ž menica, pri kateri se rok placila odloži in se nanjo napiše nov placilni dan promčt blagá -éta --m sklepanje poslov o blagu med gospodarskimi subjekti prométna nesréca -e -e ž nesreca na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je udeleženo vsaj eno premikajoce se vozilo in v njej najmanj ena oseba umre, je telesno poško­dovana ali nastane materialna škoda prométni dávek -ega -vka m davek, ki obdavcuje pravne ali ekonomske transakcije prométni prekršek -ega -ška m prekršek zoper varnost javnega prometa prométno dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, ki se izda lastniku motornega vozila ob njegovi registraciji in izkazuje tehnicno ustreznost vozila za sodelovanje v cestnem prometu promisár -ja m stranka pogodbe v korist tretjega, ki se ji promitent zaveže, da bo P obveznost izpolnil beneficiarju promisórna priséga -e -e ž prisega, s katero prica pred zaslišanjem obljubi, da bo govorila resnico promitčnt -ęnta m stranka pogodbe v korist tretjega, ki se promisarju zaveže, da bo obveznost izpolnila beneficiarju prómptni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, ki velja v dolocenem casovnem trenutku prómptno placílo -ega -a s pogodbeni dogovor o tem, da je potrebno placati dogovorjeni znesek takoj ali v osmih dneh po sklenitvi pogodbe promulgácija -e ž . razglasítev (1) propončnt -ęnta m . predlagátelj proporcionálna dávcna stôpnja -e -e -e ž . sorazmérna dávcna stôpnja proporcionálna obdavcítev -e -tve ž . soraz­mérna obdavcítev proporcionálni dávek -ega -vka m . sorazmérni dávek proporcionálni volílni sistém -ega -ega -a m volilni sistem, po katerem se mandati delijo med kandidate ali kandidatne liste, praviloma politicnih strank, sorazmerno podpori volivcev, npr. sistem glasovanja po listah, sistem enega prenosljivega glasu proporcionálno nacęlo -ega -a s . nacęlo sorazmérnega predstávništva proracún -a m uravnotežen in sistematiziran seznam predvidenih prejemkov in izdatkov države, samoupravne lokalne skupnosti ali mednarodne organizacije za doloceno obdobje proracúnska polítika -e -e ž v ekonomiji . fisk­ álna polítika proracúnski deficít -ega -a m v ekonomiji . prora- cúnski primanjkljáj proracúnski preséžek -ega -žka m v ekonomiji stanje, ko so prihodki proracuna višji kot odhodki S: proracúnski suficít proracúnski primanjkljáj -ega -a m v ekonomiji stanje, ko so odhodki proracuna višji kot prihodki S: proracúnski deficít proracúnski suficít -ega -a m v ekonomiji . prora- cúnski preséžek prorogácija mednárodne pristójnosti -e -- P --ž . sporazúm o mednárodni pristójnosti prorogacíjska pogódba -e -e ž sporazum o pristojnosti, sklenjen glede že nastalega spora, v obliki samostojne pogodbe prorogatio fori -- -- [prorogácijo fóri] (lat.) . sporazúm o pristójnosti (1) prosílec za mednárodno zašcíto -lca -- -- --m v mednarodnem pravu tujec, ki zaprosi za zatocišce v drugi državi in zatrjuje, da mu v izvorni državi zaradi njegove rase, vere, narodne pripadnosti, politicnega prepricanja ali pripadnosti doloceni družbeni skupini grozi preganjanje prospékt za odkúp -a -- --m oglas z vabilom k javnemu vpisu delnic prôsta cóna -e -e ž omejeni del carinskega ozemlja, ki ga lahko država doloci za izvajanje carinskega postopka proste cone in je od ostalega dela carinskega obmocja locen z razmejitveno ograjo prôsta dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, ki je glede na povpraševanje na voljo v vecjih kolicinah in nima cene prôsta konkurénca -e -e ž . svobôdna konkurénca prôsti cŕs -ega cása m cas, v katerem delavec ne dela in ni na razpolago delodajalcu prôsti prehňd -ega -óda m . svobôdni prehňd prôsti pretňk blagá -ega -óka --m 1. pretok blaga prek državnih meja brez carinskih dajatev ali kolicinskih omejitev in ukrepov z enakimi ucinki 2. v pravu EU temeljna svobo-šcina notranjega trga Eu, v skladu s katero blagu, ki je zakonito proizvedeno ali dano na trg v eni državi clanici Eu, ni mogoce prepreciti trženja v drugi državi clanici Eu prôsti pretňk -ega -óka m nemoteno prehajanje proizvodnih faktorjev, npr. blaga, storitev, med državami clanicami gospodarske skupnosti prôsti pretňk kapitála -ega -óka --m 1. pretok kapitala znotraj gospodarske skupnosti, kjer ni omejitev za cezmejne kapitalske tokove, npr. neposredne naložbe, naložbe v nepremicnine, kreditno poslovanje, razen v primeru izrednih in ustrezno utemeljenih zašcitnih ukrepov 2. v pravu EU temeljna svobošcina notranjega trga Eu, v skladu s katero so odpravljene vse omejitve kapital­skih tokov med državami clanicami Eu ter z redkimi izjemami med državami clanicami Eu in tretjimi državami prôsti pretňk oséb -ega -óka --m v pravu EU . prôsto gíbanje oséb prôsti pretňk storítev -ega -óka --m v pravu EU . svobôda oprávljanja storítev prôsti preudárek -ega -rka m pooblastilo pristojnega organa, da v mejah in v skladu z namenom zakona po lastni presoji izbere rešitev, ki se mu zdi v konkretnem primeru glede na javni interes najbolj ustrezna S: diskrecíja, diskrecíjska pravíca prôsti trg -ega -a m 1. trgovanje z vrednostnimi papirji izven organiziranega trga 2. v ekonomiji tržni sistem, v katerem so cene dobrin in storitev dolocene le na podlagi sil ponudbe in povpraševanja, brez ali z zelo malo posredovanja države prôsto ávtorsko délo -ega -ega -a s avtorsko delo, ki ni vec varovano z avtorsko pravico, npr. zaradi prenehanja avtorske pravice prôsto délo -ega -a s delovno mesto ali delo, za katero želi delodajalec zaposliti novega delavca, kar je v skladu z zakonom dolžan objaviti v sredstvih javnega obvešcanja ali prek zavoda za zaposlovanje prôsto délovno mésto -ega -ega -a s . nčza­sédeno sistemizírano délovno mésto prôsto gíbanje délavcev -ega -a --s v pravu EU temeljna svobošcina notranjega trga Eu, v skladu s katero se lahko državljani ene države clanice Eu prosto gibljejo prek državnih meja za opravljanje dela ali iskanje zaposlitve v drugi državi clanici Eu in ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo med delavci na podlagi njihovega državljanstva prôsto gíbanje oséb -ega -a --s v pravu EU pravica državljanov držav clanic Eu in njihovih družinskih clanov, da se kot drža­vljani Eu prosto gibljejo prek državnih meja in prebivajo v drugih državah clanicah, ce uživajo status delavca ali ce imajo za bivanje zadostna lastna sredstva S: prôsti pretňk oséb prôsto oblikována céna -- -e -e ž v ekonomiji cena, ki je ne dolocijo oblastni organi, ampak je oblikovana zgolj z interakcijo ponudbe in povpraševanja prôsto razpoláganje -ega -a s razpolaganje s stvarjo po lastnikovi lastni volji prostorčk -éka m izrek kazenske sodbe, da obtoženec ni kriv prostórski ákt -ega -a m splošni akt države, regije ali obcine, s katerim se dolocajo usmeritve glede posegov v prostor, vrste teh posegov in pogoji za njihovo izvedbo, npr. državni prostorski red, obcinski prostorski nacrt prostórski uredítveni pogóji -ih -ih pogójev m mn. pravni akt, s katerim se urejajo obmocja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih nacrtov, in obmocja, za katera so taki nacrti predvideni, a še niso sprejeti prostórsko nacrtovánje -ega -a s dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dedišcine dolocajo posegi v prostor in prostorsko ureditev prostóstna kázen -e -i ž kazen, ki nalaga obsojencu, da mora dolocen cas prebivati v zavodu za prestajanje kazni, ali obsojencu na drugacen nacin omejuje svobodo gibanja, npr. s hišnim zaporom S: kázen odvzéma prostósti prostovóljna intervéncija -e -e ž placilo menice s strani osebe, ki menico v sili akceptira ali placa, ne da bi bila v menici k temu pozvana prostovóljna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, o katere vložitvi se vložnik odloca prosto prostovóljna likvidácija -e -e ž . rédna likvi­dácija prostovóljna poravnáva -e -e ž izvensodna poravnava obveznosti z vzajemnim popu-šcanjem prostovóljni odstňp od izvršítve kaznívega dejánja -ega -ópa -- -- -- --m prenehanje z izvrševanjem kaznivega dejanja, ker se storilec sam odloci, da dejanja ne bo dokoncal, ceprav bi ga lahko prostovóljni priprávnik -ega -a m . volontęrski priprávnik prostovóljno dodátno pokojnínsko zavaro­vánje -ega -ega -ega -a s zasebno pokojninsko zavarovanje za dodatno, predvsem starostno pokojnino, v katero se lahko vkljuci zavaro­vanec ali uživalec pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, premijo ali njen del pa lahko placuje tudi delodajalec S: drúgi stčber pokojnínskega zavarovánja prostovóljno pokojnínsko zavarovánje -ega P -ega -a s zasebno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z osebnimi pokojninskimi varcevalnimi racuni, brez davcnih spodbud države, urejeno z zakonom o zavarovalni­štvu, s splošnimi pravili zavarovalnice in s pogodbo v skladu s pravili civilnega in gospodarskega prava S: trétji stčber pokojnínskega zavarovánja prostovóljno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s zasebno pogodbeno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja, ki lahko krije stroške zdravstvenih storitev ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomocki ali izplacila dogovorjenih denarnih nadomestil prôšnja za izrocítev -e -- --ž prošnja države, naj tuja država prime in izroci obdolženca zaradi kazenskega pregona ali obsojenca zaradi izvršitve kazni zapora prôšnja za pomilostítev -e -- --ž prošnja, s katero obsojenec prosi predsednika republike, da se mu odpusti kazenski pregon, delno ali popolno odpusti izvršitev kazni ali se kako drugace ublaži njegov pravni položaj protekcionísticna carína -e -e ž carina, ki šciti proizvajalce posamezne države ali države clanice carinske unije pred uvozom blaga iz tretjih držav S: várstvena carína, zašcítna carína protekcionísticna trgovínska polítika -e -e -e ž v ekonomiji . zašcítna trgovínska polítika protektorát -a m 1. v mednarodnem pravu na medna­rodni pogodbi temeljece pokroviteljstvo nekedržave nad dolocenim nesamoupravnimobmocjem 2. v mednarodnem pravu nesamo­upravno obmocje pod pokroviteljstvom neke države protést -a m 1. javna listina, ki potrjuje, da menicni ali cekovni zavezanec ni izpolnil menicne ali cekovne obveznosti 2. v mednarod­nem pravu enostranski akt države, ki izraža nestrinjanje z dolocenim ravnanjem druge države in ima dolocene mednarodnopravne posledice protést v odsôtnosti -a -- --m protest menice, ki se opravi, ce menicnega zavezanca ni mogoce najti v njegovi poslovalnici ali njegovem stanovanju S: protést v zrŕk protést v zrŕk -a -- --m . protést v odsôtnosti P protestírana meníca -e -e ž menica, o kateri se s posebno listino ugotovi, da je delno ali popolnoma odklonjen njen akcept ali njeno placilo protéstna izjáva -e -e ž 1. izjava, da menicni ali cekovni zavezanec ni izpolnil menicne ali cekovne obveznosti 2. v mednarodnem pravu . protéstna nóta protéstna lístina -e -e ž listina, ki jo izda protestni organ po izvedenem protestu menice protéstna nóta -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatska nota, ki jo vlada ene države naslovi na vlado druge države, s katero izrazi svoje nasprotovanje njenemu ravnanju S: protéstna izjáva (2) protéstni postópek -ega -pka m postopek izdaje javne listine, ki potrjuje, da menicni ali cekovni zavezanec ni izpolnil menicne ali cekovne obveznosti protéstni regíster -ega -tra m . regíster prote­stíranih meníc próticíklicno delovánje proracúna -ega -a --s v ekonomiji ucinkovanje proracuna na manjšanje amplitude gospodarskega cikla prótidokŕz -áza m . nasprótni dokŕz prótigarancíja -e ž bancna garancija, s katero se banka zaveže izplacati dolocen znesek izdajatelju bancne garancije za primer, da ta prejme zahtevo za placilo ali izplaca garanti­rani znesek S: kóntragarancíja protiknjížno priposestvovánje -ega -a s priposestvovanje nepremicnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik S: ízvenknjížno priposestvovánje (2), praescriptio contra tabulas prótikorúpcijska komisíja -e -e ž . komisíja za preprecevánje korúpcije prótipodpís -a m v nekaterih pravnih sistemih podpispredsednika vlade ali pristojnega ministra na pravnem aktu predsednika republike, s katerim prvi prevzame politicno odgovor­nost za sprejeti akt protiprávna koríst -e -i ž korist, pridobljena s protipravnim ravnanjem protiprávni napŕd -ega -áda m 1. nasilno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja 2. v mednarodnem pravu protipravna uporaba sile proti drugi državi protiprávni odvzčm otrôka -ega -éma --m neupravicena odtegnitev otroka upravicencu do varstva in vzgoje protiprávni odvzčm prostósti -ega -éma --m kaznivo dejanje, s katerim storilec neupravi- ceno omeji svobodo gibanja drugi osebi protiprávno dejánje -ega -a s dejanje, s katerim oseba krši pravno pravilo protiprávno omejevánje konkurénce -ega -a --s gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki krši prepoved omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladu­joci položaj enega ali vec podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij prótispísnost -i ž nasprotje med tem, kar se navaja v sodni odlocbi o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med njihovo vsebino prótiukrčp -épa m v mednarodnem pravu ukrep samopomoci, ki pomeni povracilno ravnanje države in bi bilo protipravno, ce ne bi bilo odgovor na predhodno protipravno ravnanje druge države S: represálija protiustávnost -i ž materialna ali formalna neskladnost pravnega akta, npr. zakona, podzakonskega akta ali drugega predpisa, ali dejanja z ustavo protokól -a m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba o dolocenem vprašanju, ki se navadno navezuje na pred tem sklenjeno mednarodno pogodbo protokolárna klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu dolocba na koncu mednarodne pogodbe, ki ureja splošna vprašanja v zvezi z njenoveljavnostjo protokolárni obísk -ega -a m v mednarodnem pravu uradni obisk državnika ali visokega predstavnika v tuji državi zaradi reševanja pomembnejših družbenopoliticnih, gospodarskih ali kulturnih vprašanj protokolíranje -a s pisno ali zvocno zapiso­vanje poteka obravnave ali drugih dejanj v postopku provizíja del credere -e -- -- [del krédere] ž provizija, do katere je upravicen komisionar, agent ali špediter, ce je jamcil za izpolnitev sopogodbenika provizíja -e ž placilo sopogodbeniku pri posredniški pogodbi, agencijski pogodbi in komisijski pogodbi provizíjsko písmo -ega -a s v mednarodnem pravu . patęntno písmo próžna várnost -e -i ž urejanje trga dela in delovnih razmerij na nacin, ki predstavljaprožnost trga dela, prožnost v organiza­ciji dela ter prožna in hkrati zanesljivapogodbena razmerja, kar omogocajo fleksi­bilne oblike delovnih razmerij, ukrepi aktivnepolitike zaposlovanja, vseživljenjsko ucenje in modernizacija sistemov socialne varnosti prstni odtís -ega -a m sled papilarnih crt prstne blazinice, dlani ali stopala na doloceni površini, ki se vzame zaradi ugotavljanja istovetnosti osebe ali trupla ali zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja prva instánca -e -e ž . prva stôpnja prva parentéla -e -e ž parentela, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci prva sociálna pomóc -e -e -í ž socialnovar­stvena storitev, ki obsega pomoc pri prepo­znavanju in opredelitvi socialne stiske, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravicenca o vseh možnih socialnovarstvenih dajatvah, mreži in programih izvajalcev teh dajatev prva stôpnja -e -e ž stopnja odlocanja, na kateri sodišce ali upravni organ prvic odloca o zadevi S: prva instánca prvi dédni réd -ega -ega -a m dedici, ki so najprej poklicani k dedovanju na podlagi zakona, npr. zakonci in otroci prvi stčber pokojnínskega zavarovánja -ega -bra -- --m . obvézno pokojnínsko in invalíd­sko zavarovánje prvopostávljeni dédic -ega -a m oseba, ki deduje, dokler ne pride do substitucijskega primera in ga pri dedovanju nadomesti nadomestni dedic S: institút prvostôpenjska odlócba -e -e ž odlocba, ki jo izda sodišce, upravni ali drug organ, na prvi stopnji odlocanja in s katero odloci o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke na podlagi njene zahteve ali po uradni dolžnosti prvostôpenjska sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci o utemeljenosti tožbenega zahtevka ali o obtožbi na prvi stopnji odlocanja prvostôpenjska uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ odloci o utemeljenosti zahtevka ali naložitvi obveznosti na prvi stopnji odlocanja prvostôpenjski orgán -ega -a m organ, ki prvi P odloca o sporu ali zahtevku prvostôpenjski uprávni orgán -ega -ega -a m . uprávni orgán prve stôpnje prvostôpenjsko sodíšce -ega -a s . sodíšce prve stôpnje psevdonímna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, katere vložnik je oznacen z lažnim imenom ali vzdevkom psihiátricni preglčd -ega -éda m pregled, ki ga opravi izvedenec psihiatricne stroke, kadar je podan sum v prištevnost obdolženca ali sum v njegovo razpravno sposobnost psihiátricno mnęnje -ega -a s mnenje, ki ga poda izvedenec psihiatricne stroke, ko opravi psihiatricni pregled obdolženca psíhicna pomóc storílcu kaznívega dejánja -e -í -- -- --ž pomoc storilcu kaznivega dejanja, s katero mu druga oseba z nasveti, navodili ali z vnaprejšnjo obljubo, da bo prikrila dejanje, olajša izvršitev kaznivega dejanja Q psíhicno nasílje -ega -a s ravnanje, zajeto v opisu vec kaznivih dejanj, s katerim oseba povzroci drugi osebi strah, ponižanje, obcutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske psihologíja izpovédbe -e --ž podrocje psihologije, ki raziskuje nacin zasliševanja in ocenjuje pomen izpovedbe pric in zagovora obdolženca psiholóška teoríja o krívdi -e -e -- --ž teorija, po kateri se storilcu kaznivega dejanja ocita odnos do njegovega ravnanja in ne nespoštovanja pravnih pravil psiholóško-normativísticna teoríja krívde -e -e --ž teorija, po kateri se storilcu kaznivega dejanja ocita odnos do njegovega ravnanja in nespoštovanje pravnih pravil publicijánska tôžba -e -e ž tožba, s katero domnevni lastnik uveljavlja enako pravno varstvo zoper odvzem stvari ali vznemirjanje kot pravi lastnik S: actio Publiciana publicitétni ucínek -ega -nka m . deklaratórni ucínek (1) publicitétno nacęlo -ega -a s . nacęlo jávnosti (2) publikácija predpísov -e --ž . objáva predpísov punktácija -e ž zapis o bistvenih sestavinah pogodbe, ki vkljucuje dogovor, da bosta Q stranki ostale sestavine dolocili pozneje putatívna skrájna síla -e -e -e ž skrajna sila, R ko oseba izvrši kaznivo dejanje v zmotnem prepricanju, da z njim odvraca nevarnost S: namíšljena skrájna síla putatívni právni naslňv -ega -ega -ôva m . domnévni právni naslňv putatívni ríziko -ega -a m v zavarovalnem pravu riziko pri zavarovanju za nazaj, ki je zavarovan tudi, ce nastane pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe putatívni silobrán -ega -a m silobran v zmotnem prepricanju, da se oseba brani pred protipravnim napadom S: namíšljeni silobrán putatívno kaznívo dejánje -ega -ega -a s dejanje, za katero oseba zmotno misli, da je kaznivo quantity adaptor -- -- [kvôntiti adępter] (ang.) v ekonomiji subjekt, ki ni sposoben vplivati na tržno ceno in se tržnim razmeram prilagodi le s kolicinami quasi ususfructus -- -- [kvázi uzusfrúktus] (lat.) . nčprávi užítek questio iuris -- -- [kvéscijo júris] (lat.) . právno vprašánje R rába -e ž osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo nepotrošno stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca S: usus racún -a m poslovni dokument, ki ga prodaja­lec izda kupcu in vsebuje višino dolžnega zneska za kupljeno blago ali naroceno storitev in rok za izvedbo placila S: faktúra racunálniški kriminál -ega -a ž kazniva dejanja, izvršena z uporabo sodobne racu­nalniške tehnologije ali v povezavi z njo racúnsko sodíšce -ega -a s državni organ, pristojen za nadzor porabe javnih sredstev radicírana pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, ki se nanaša na del državnega ozemlja in zavezuje tudi države naslednice ranljíva skupína oséb -e -e --ž osebe s posebnimi potrebami, ki so deležne z zakonom dolocenih posebnih ugodnosti v primeru zacasne in trajne zašcite, npr. otroci brez spremstva, invalidi, starejši, nosecnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve spolnih zlorab, žrtve mucenja ali organiziranega kriminala, osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo rataliácija -e ž v mednarodnem pravu represalija, pri kateri država uporabi povracilni ukrep, ki je enak protipravnemu ravnanju države kršiteljice ratifikácija -e ž v mednarodnem pravu akt države, s katerim se ta zaveže s podpisano mednarodno pogodbo, ki zacne veljati v skladu z njenimi dolocbami in se izvrši z deponiranjem listine o ratifikaciji pri depozitarju mednarodne pogodbe ali z izmenjavo instrumentov o ratifikaciji med pogodbenima strankama pri dvostranskih mednarodnih pogodbah ratifikacíjska lístina -e -e ž v mednarodnem pravu . lístina o ratifikáciji ratifikacíjski instrumčnt -ega -ęnta m v medna­rodnem pravu . instrumčnt o ratifikáciji ratihabícija -e ž odobritev pravnega posla, ki ga s tretjo osebo sklene zastopnik brez pooblastila ali zastopnik, ki prekoraci pooblastilo ratio decidendi -- -- [rácijo decidéndi] (lat.) del obrazložitve, v katerem so navedeni odlocilni pravni razlogi, na katerih temelji izrek odlocbe ratio legis -- -- [rácijo légis] (lat.) . namčn zakóna ratio legis vzrócnost -- -- -i [rácijo légis] ž vzrocnost, pri kateri je vzrok nastale posledice kršitev pravne norme rávna crta soródstva -e -e --ž crta sorodstva, pri kateri potomci izhajajo iz prednika S: soródstvo v rávni crti rávna tęmeljna crta -e -e -e ž v mednarodnem pravu crta, ki povezuje primerne tocke pred obalo, ki je razclenjena in se globoko zajeda v kopno obalne države, vzdolž katere ali v njeni neposredni bližini je vrsta otokov, od katere se meri širina morskih pasov ravnotéžje med ponúdbo in povpraševánjem -a -- -- -- --s v ekonomiji stanje na trgu, ko so ponujene kolicine neke dobrine ali storitve povsem enake povpraševanim kolicinam ravnotéžje na trgu -a -- --s v ekonomiji stanje enakosti med tržno ponudbo in tržnim povpraševanjem ravnotéžna céna -e -e ž v ekonomiji tržna cena, pri kateri so ponujene kolicine enake povpraševanim ravnotéžna kolicína -e -e ž v ekonomiji kolicina, izmenjana med ponudnikom in povpraše­valcem, kadar je trg v ravnotežju ravnotéžna stôpnja brezpôselnosti -e -e --ž v ekonomiji razmerje med deležem delovne sile, ki izgubi delo, in vsoto deležev delovne sile, ki izgubi delo, in deležev delovne sile, ki najde delo ravnotéžni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, pri katerem sta povpraševana in ponujena kolicina enaki, hkrati pa ima gospo­darstvo izravnano placilno bilanco ali dosega kak drug placilnobilancni cilj ravnotéžni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, pri katerem je trošenje enako dohodku razbremenílna okólišcina -e -e ž . razbre­menílno dęjstvo razbremenílna príca -e -e ž prica, katere izpovedba služi kot dokaz v korist obdol­ženca v kazenskem postopku razbremenílni dokŕz -ega -áza m dokaz, s katerim se dokazuje za domnevnega storilca kaznivega dejanja razbremenilno dejstvo razbremenílno dęjstvo -ega -a s dejstvo, ki je v korist domnevnega storilca kaznivega dejanja S: razbremenílna okólišcina razdedínjenje -a s odvzem ali zmanjšanje nujnega deleža dedicu s pravico do nujnega deleža, zaradi cesar dedic izgubi dedno pravico, ce se s kršitvijo zakonite ali moralne dolžnosti huje pregreši nad zapustnikom, stori hujše kaznivo dejanje zoper zapu­stnika ali osebo, ki je zapustniku blizu, ali se vda brezdelju ali nepoštenemu življenju S: exhereditatio, exhereditatio ob iusta causa, R odvzčm nújnega déleža, razdedínjenje iz upravícenega razlóga razdedínjenje iz upravícenega razlóga -a -- -- --s . razdedínjenje razdedínjenje v dôbrem naménu -a -- -- --s razdedinjenje zapravljivega ali prezadolže­nega nujnega dedica v korist njegovih mlado­letnih potomcev ali pridobitno nesposobnih potomcev S: exhereditatio bona mente razdelítev skúpnega premožęnja -tve -- --ž . delítev skúpnega premožęnja razdelítev -tve ž v ekonomiji faza gospodarjenja, v kateri se dolocijo deleži udeležencev proi­zvodnega procesa v njihovem proizvodu S: distribúcija (2) razdelítvena mása -e -e ž unovceni del stecajne mase, namenjen placilu terjatev upnikov razdelítveni izkŕz -ega -áza m nacrt, upora­bljen pri komasaciji kmetijskih zemljišc, ki vsebuje obstojece stanje, tj. vložene parcele, novo stanje, tj. dodeljene parcele, podatke o lastniku in lastnostih parcel, npr. odbitku za javne površine, služnostih, morebitnih bremenih razdelítveni nárok -ega -a m narok, na katerem sodišce odloci o razdelitvi zneska, doblje­nega s prodajo nepremicnine v izvršilnem postopku razdňr pogódbe -ôra --m . odstňp od pogódbe razdrtje pogódbe -a --s . odstňp od pogódbe razdružítev postópka -tve --ž odlocitev sodišca ali upravnega organa pri obrav­navanju vec zahtevkov, da bo posamezne zahtevke obravnaval v locenih postopkih razdružítev sňlastníne -tve --ž . delítev sňlastníne razglasítev oporóke -tve -e ž postopek, v katerem sodišce oporoko odpre, jo prebere ter o tem sestavi zapisnik razglasítev sôdbe -tve --ž procesno dejanje sodišca, s katerim stranke in javnost ustno seznani z vsebino svoje odlocitve, praviloma takoj po koncani glavni obravnavi razglasítev -tve ž 1. uradna seznanitev javnosti, da je pravni akt zacel obstajati ali veljati, npr. sodba S: promulgácija 2. uradna seznanitev javnosti s pomembnim pravnim dejstvom, npr. razglasitev pogrešane osebe za umrlo R razglasítev ustáve -tve --ž pristojnost ustavodajne skupšcine, parlamenta ali državnega poglavarja, da potrdi, da so ustava ali ustavne spremembe pravnoformalno pravilno sprejete in se lahko objavijo razglasítev zakóna -tve --ž pristojnost državnega poglavarja, da potrdi, da je zakon pravnofor­malno pravilno sprejet in se lahko objavi razgôvor z otrôkom -a -- --m procesna pravica otroka, da o družinskih zadevah govori zunaj razpravne dvorane in lahko izrazi svoje mnenje razkládanje -a s prenos tovora iz prevoznega sredstva razkrítje dokázov -a --s v nekaterih pravnih sistemih procesno dejanje stranke, s katerim nasprotno stranko v postopku seznani z vsemi, tudi zase neugodnimi dokazi, ki so pomembni za odlocitev razlága -e ž dolocanje pomena pravnih dolocb S: interpretácija razlága oporóke -e --ž postopek, v katerem sodišce nejasno oporocno dolocilo razlaga v skladu s pravim oporociteljevim namenom, ce pa dvom še ni razjasnjen, upošteva tisto, kar je bolj ugodno za zakonitega dedica ali tistega, ki mu je z oporoko naložena dolocena obveznost S: interpretácija oporóke razlastítev -tve ž odvzem lastninske pravice na nepremicnini v javno korist z upravno odlocbo v zameno za nadomestilo po razla­stitvenem postopku S: ekspropriácija razlastítveni postópek -ega -pka m upravni postopek za uradni odvzem ali omejitev premoženjske pravice fizicni ali civilni pravni osebi v splošno korist in proti odškodnini razlikoválna okólišcina -e -e ž okolišcina, ki je najpogosteje razlog za neuteme­ljeno drugacno obravnavanje oseb, npr. narodnost, rasa, družbeni položaj osebe rázlog nčsposóbnosti -óga --m utemeljeni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nedoseganja pricakovanih delovnih rezultatov ali zaradi neizpolnjevanja pogod­benih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja razlógi za súm razlógov -- --m mn. dokazni standard, ki temelji na minimalnih podatkih o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in zadošca za zacetek predkazenskega postopka razmejítev pristójnosti -tve --ž dolocitev ali ureditev pristojnosti med dvema ali vec organi razmejítev -tve ž v mednarodnem pravu dolocitev poteka mejne crte med državama ali državnimi obmocji S: delimitácija razmejítvena crta -e -e ž v mednarodnem pravu . demarkacíjska crta (1, 2) razpŕd držáve -áda --m v mednarodnem pravu proces, v katerem se država predhodnica razdeli na vec enakopravnih samostojnih držav naslednic, npr. razpad SFRJ razpecevánje -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba s tem, ko omogoci, da nezakonito pridobljeno stvar dobi cim vec ljudi razpís referendúma -a --m akt, s katerim se dolocijo predmet referenduma, besedilo vprašanja in dan glasovanja razpís tirálice -a --m dejanje, s katerim ministr­stvo za notranje zadeve objavi izdano tiralico razpís volítev -a --m akt, s katerim se doloci, kdaj bodo izvedene volitve in casovni potek volilnega postopka razpísna dokumentácija -e -e ž dokumen­tacija, v kateri je podrobno opisano javno narocilo, pogoji in merila za izbiro razpísni postópek -ega -pka m postopek odlocanja, ki vkljucuje poziv javnosti za dajanje ali vložitev prijav ali ponudb na podlagi javnega razpisa razpísni rók -ega -a m materialnopravni rok za oddajo prijave ali kandidature na razpis razpolagálna prepôved -e -i ž del sklepa o rubežu, s katerim sodišce prepove dolžniku, da bi zarubljeno terjatev izterjal ali kako drugace z njo razpolagal S: inhibitorium razpolagálna sposóbnost -e -i ž sposobnost imetnika stvarne ali druge premoženjske pravice, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove razpolagálni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, s katerim se pravica neposredno prenese, obremeni, spremeni ali ukine in temelji na veljavnem zavezovalnem pravnem poslu, npr. vpis v zemljiško knjigo, izrocitev razpolagálno nčsposóbna oséba -- -e -e ž oseba, ki nima pravice razpolagati s stvarjo ali pravico razpoláganje z vrstnim rédom zaznámbe -a -- -- -- --s pravica predlagatelja zaznambe, da zahteva njen izbris pred iztekom roka ali vrstni red prenese na novega upravicenca razpoložljívi dél zapušcíne -ega -a --m del zapušcine, s katerim lahko oporocitelj razpolaga po svoji volji in ki ostane po dodelitvi skupnega nujnega deleža razpoložljívi proizvňd -ega -óda m v ekonomiji . uporabljívi proizvňd razpňn kázni -ôna --m obseg kazni, predpisan za posamicno kaznivo dejanje, ki je omejen z najnižjo in najvišjo mero, npr. od 5 do 10 let kazni zapora razpónska elásticnost -e -i ž v ekonomiji elastic­nost, izracunana na podlagi koncno velikih sprememb razporedítev délavca na drúgo délo -tve -- -- -- --ž do leta 2002 . odredítev drúgega déla razporedítev délovnega cása -tve -- --ž organizacija delovnega casa na nacin, da se doloci npr. število delovnih dni v tednu, pogoji za dolocitev delovnega casa, izmen, deljenega delovnega casa razpravljajóci senát -ega -a m sodni senat, pred katerim poteka sodni postopek v doloceni zadevi razprávna sposóbnost -e -i ž v kazenskem procesnem pravu . procésna sposóbnost razprávno nacęlo -ega -a s 1. v pravdnem postopku nacelo, po katerem je stranka dolžna navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje zahtevke, ter predlagati dokaze za svoje trditve, sodišce pa praviloma ne sme ugotavljati dejstev in izvajati dokazov po uradni dolžnosti 2.  v kazenskem postopku nacelo, po katerem lahko tudi stranki navajata dejstva, predlagata dokaze in sodelujeta pri zbiranju drugega procesnega gradiva, ki je podlaga za odlocitev 3.  v upravnem postopku nacelo, po katerem oseba v položaju stranke v postopku lahko sebi v korist navaja dejstva in izpodbija nasprotne navedbe in ugotovitve upravnega organa, za kar pa mora predložiti dokaze razpršęna ustavnosódna presója -e -e -e ž ustavnosodna presoja zakonov in drugih predpisov, za katero je pristojnih vec sodnih organov S: decentralizírana ustavnosódna presója, difúzna ustavnosódna presója razpúst držávnega zbôra -a -- --m dejanje predsednika republike, s katerim odloci o prenehanju državnega zbora pred potekom njegove mandatne dobe zaradi neizvolitve R predsednika vlade ali neizglasovane zaupnice razrešítev sodníka -tve --ž odvzem sodniške funkcije zaradi naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije razrešítev -tve ž posamicni pravni akt, s katerim pristojni organ odloci, da dolocena oseba preneha opravljati funkcijo, ki jo zaseda razséljena oséba -e -e ž oseba, ki mora zapustiti svojo maticno državo in se ne more varno in trajno vrniti v svoje prebivališce zaradi prevladujocega objektivno ocenjenega slabega stanja v tej državi razsôdba -e ž do leta 1999 . arbitrážna odlócba (1) razsodíšce -a s do leta 1999 . arbitráža (2) razsodník -a m do leta 1999 . árbiter razsódnost -i ž sposobnost subjekta, da razume pomen svojih dejanj, ki je izhodišce za poslovno sposobnost in za deliktno sposobnost razstávljeno blagó -ega -á s blago, ki je namenjeno prodaji in si ga morebitni kupci lahko ogledajo razstávna prioritéta -e -e ž pravica, ki prijavitelju omogoca zahtevati prednostno pravico od prvega dne razstavitve izuma, videza izdelka ali znaka na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi razširítev izvršbe -tve --ž naknadna dovolitev izvršbe na nov predmet ali z dodatnimi izvršilnimi sredstvi razširítev obtôžbe -tve --ž dejanje, s katerim upraviceni tožilec na glavni obravnavi v obtožbo doda tudi prejšnje kaznivo dejanje obdolženca, ce se to odkrije na glavni obravnavi razširítev preiskáve -tve --ž zahteva upra­vicenega tožilca, naj se sodna preiskava opravi tudi glede drugega kaznivega dejanja obdolženca ali glede druge osebe, ce se med preiskavo pokaže, da je to potrebno razširítvena nalóžba -e -e ž v ekonomiji bruto naložba, od katere je odšteta obnova razširjajóca razlága -e -e ž razlaga, ki daje izrazu v pravni dolocbi širši pomen, kot ga ima v splošnem jeziku S: ekstenzívna razlága razšírjena družína -e -e ž . šírša družína razšírjena krajévna pristójnost -e -e -i ž pristojnost sodišca za kazniva dejanja, R storjena na domaci ladji ali domacem letalu razšírjena reprodúkcija -e -e ž v ekonomiji reprodukcija, pri kateri se proizvod iz obdobja v obdobje povecuje razúmni cŕs -ega cása m v medicinskem pravu cas, ki ne presega obdobja, sprejemljivega z vidika objektivne medicinske presoje klinicnih potreb pacienta glede na njegovo zdravstveno stanje, anamnezo, verjeten razvoj bolezni, stopnje bolecin ali naravo prizadetosti v trenutku uveljavljanja pravice razúmni rók -ega -a m 1. rok, v katerem mora stranka glede na konkretne okolišcine primera izpolniti neko obveznost, kadar rok ni dolocen z zakonom S: primérni rók 2. rok, ki je glede na pravno in dejansko komple­ksnost zadeve, njen pomen za stranko in aktivnost udeležencev v postopku še spreje­mljiv za sprejem odlocitve S: primérni rók razveljavítev odlócbe -tve --ž odlocitev pristojnega organa, s katero prenehajo ucinki odlocbe od trenutka odlocitve razveljavítev predpísa -tve --ž odlocitev ustavnega sodišca o prenehanju veljavno­sti zakona ali podzakonskega predpisa z ucinkom za naprej razveljavítev zakónske zvéze -tve -- --ž nacin prenehanja zakonske zveze zaradi zakonsko dolocenih bistvenih napak pri njenem sklepanju, npr. obstoj zakonskega zadržka razveljavítev známke -tve --ž prenehanje znamke zaradi neuporabe, ki se uveljavlja s tožbo razveljavítvena odlócba -e -e ž odlocba, s katero ustavno sodišce v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, podzakonski predpis, ki ni v skladu z ustavo in z zakonom, ali posamicni akt, ki krši clovekove pravice ali temeljne svobošcine razveljavítveni postópek -ega -pka m del obnovitvenega postopka, v katerem sodišce ali upravni organ razveljavi prej izdano odlocbo S: iudicium rescindens razveljavítveni rázlog -ega -óga m razlog, ki je lahko podlaga za razveljavitev izpodbijane odlocbe razveljavítveni referéndum -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih referendum o razveljavitvi celotnega zakona, njegovega dela ali drugega pravnega akta, ki že velja S: abrogatívni referéndum razvéza zakónske zvéze -e -- --ž prenehanje zakonske zveze zaradi njene nevzdržnosti ali sporazuma zakoncev, da noceta vec živeti skupaj razvézna klávzula -e -e ž klavzula, ki doloca, da stranka lahko pod dolocenimi pogoji razdre pogodbo razvézna právda -e -e ž pravda, v kateri sodišce odloca o razvezi zakonske zveze razvézna tôžba -e -e ž . tôžba za razvézo zakónske zvéze razvézni pogňj -ega -ója m pogoj, ob izpolnitvi katerega pravno razmerje preneha S: resolu­tívni pogňj razvézni rázlog -ega -óga m nevzdržnost zakonske zveze, ki omogoca vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze razvézni rók -ega -a m rok, ko ucinki pravnega posla prenehajo S: resolutívni rók razvrednôtenje valúte -a --s v ekonomiji zmanj­šanje vrednosti valute v razmerju do drugih valut razžalítev -tve ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki drugo osebo custveno prizadene z nespoštljivim ravnanjem ali govorjenjem S: injúrija rčaktivíranje upokójenca -a --s ponovna sklenitev pogodbe o zaposlitvi z že upokojeno osebo, ki s tem ponovno pridobi status zavarovanca v pokojninskem zava­rovanju in izgubi status uživalca pokojnine S: ponôvna zaposlítev realizácija vrédnostnega papírja -e -- --ž . unôvcenje vrédnostnega papírja reálna kolácija -e -e ž kolacija, pri kateri zakoniti dedic vrne zapustnikovo darilo v zapušcino v naravi ali izrocitve volila ne zahteva reálna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, iz katere je izlocen vpliv inflacije in odraža realne stroške financiranja kreditojemalca in realen donos kreditodajalca reálna pogódba -e -e ž pogodba, ki je sklenjena takrat, ko stranka izpolni doloceno obveznost S: reálni kontrákt reálna razžalítev -e -tve ž razžalitev, povzro-cena z grdim dejanjem ali ravnanjem, npr. z udarcem reálna slúžnost -e -i ž . stvárna slúžnost reálna subrogácija -e -e ž nadomestitev odsvojene stvari z denarnim zneskom ali drugo stvarjo, dobljeno zanjo reálna uníja -e -e ž v mednarodnem pravu skupnost dveh držav z istim državnim poglavarjem, ki v razmerju do tretjih držav praviloma nastopa enotno reálna vrédnost -e -i ž v ekonomiji vrednost blaga, izražena v kolicini razlicnih vrst dobrin reálni ákt -ega -a m . materiálno dejánje reálni brúto domáci proizvňd -ega -- -ega -óda m v ekonomiji bruto domaci proizvod, iz katerega je izlocen vpliv spremembe cen reálni dávek -ega -vka m . objéktni dávek reálni dávek na premožęnje -ega -vka -- --m davek na premoženje, katerega vir za placilo je obdavceno premoženje, zato se s placilom davka zmanjšuje obdavceno premoženje davcnega zavezanca reálni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji nominalni devizni tecaj, prilagojen relativ­nim spremembam cen doma in v tujini reálni dohódek -ega -dka m v ekonomiji vrednost dohodka, iz katere je odstranjen vpliv spremembe cen reálni dokŕz -ega -áza m . materiálni dokŕz reálni kontrákt -ega -a m . reálna pogódba reálni právni ákt -ega -ega -a m . materiálni právni ákt reálni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji vrednost proizvoda, iz katere je odstranjen vpliv spremembe cen reálni stčk kaznívih dejánj -ega stéka -- --m vec kaznivih dejanj, ki jih storilec izvrši z vec ravnanji, za katera se mu sodi v istem postopku reálni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek proizvodnje dobrine ali storitve, vkljucno s stroškom virov in stroškom neuporabe teh virov za alternativne namene reálno bręme -ega -éna s . stvárno bręme reálno nacęlo -ega -a s . várstveno nacęlo recépcijska teoríja -e -e ž . sprejémna teoríja recepís -a m . pobótnica (2) recidivíst -a m . povrátnik reciprócnost -i ž v mednarodnem pravu . nacęlo R vzajémnosti recognitio -- [rekognícijo] (lat.) . sódna prepoznáva redárstvo -a s upravni organ ene ali vec obcin, ki izvršuje naloge nadzora nad izvrševanjem obcinskih predpisov, npr. nadzor nad mirujocim prometom redhibitórna tôžba -e -e ž tožba, s katero se zahteva razdor dvostransko zavezujoce pogodbe zaradi napak blaga ali storitve in vzpostavitev prejšnjega stanja rédna céna -e -e ž vrednost stvari, ki ima tržno ceno, ocenjena z objektivnimi merili S: pretium ordinarium rédna délnica -e -e ž . navádna délnica rédna likvidácija -e -e ž prenehanje pravne osebe, ce ne more vec izpolnjevati svojihobveznosti, ce ni vec predpisanih ali naravnih pogojev za njeno poslovanje ali ce o njenem prenehanju odlocijo njeni družbeniki in poplacajo vse obveznosti upnikom iz likvidacijske mase S: avtonómna likvi­dácija, prostovóljna likvidácija rédna naturalizácija -e -e ž . državljánstvo z naturalizácijo (1) rédna odpôved pogódbe o zaposlítvi -e -i -- -- --ž odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki jo poda delavec ali delodajalec rédna oporóka -e -e ž oporoka, ki ne nastane v izrednih razmerah ali zaradi izrednih razmer, ampak ob normalnem teku dogodkov rédna právna pót -e -e -í ž postopek, v katerem pristojni upravni organ ali sodišce odloca o zahtevkih in drugih predmetih postopka, npr. odlocanje o odmeri davka pred upravnima organoma prve in druge stopnje, upravnim,vrhovnim in ustavnim sodišcem rédna sęja -e -e ž seja, ki je razpisana v skladu s casovnim nacrtom delovanja kolegijskega organa rédna sódna pót -e -e -í ž pravdni postopek, v katerem sodišce praviloma odloca o sporih iz civilnih razmerij, ce z zakonom ni doloceno, da se o njih odloca v drugem postopku rédne volítve -ih volítev ž mn. volitve po poteku mandatne dobe parlamenta ali po poteku mandatne dobe nosilca državne funkcije R rédni délovni cŕs -ega -ega cása m . pôlni délovni cŕs rédni izpísek iz zemljíške knjíge -ega -ska -- -- --m izpis tekocih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremicnino, s cimer se dokazuje lastništvo nepremicnine in njene morebitne obremenitve rédni kázenski postópek -ega -ega -pka m kazenski postopek v pristojnosti okrožnih sodišc, ki se vodi zaradi kaznivih dejanj, za katera je kot glavna kazen predpisana kazen zapora, višja od treh let rédni právdni postópek -ega -ega -pka m postopek, ki velja za vse zadeve, razen ce so za posamezno vrsto zadev predpisana posebna pravila postopka rédni sódni postópek o prekršku -ega -ega -pka -- --m postopek o prekršku, ki ga vodi sodišce, kadar je izvršen prekršek, za katerega zakon ne dovoljuje hitrega postopka o prekršku rédni zakonodájni postópek -ega -ega -pka m 1. obicajni postopek sprejemanja zakonov v parlamentu 2. v pravu EU obicajni postopek sprejemanja zakonodajnih aktov Eu s soodlocanjem Evropskega parlamenta in Sveta S: do Lizbonske pogodbe postópek s sňodlócanjem rédno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki ga je mogoce vložiti zoper nepravnomocno odlocbo, npr. pritožba rédno priposestvovánje lastnínske pravíce -ega -a -- --s priposestvovanje lastninske pravice na nepremicnini, ki ob izpolnjenih pogojih dobroverne in zakonite posesti nepre­micnine traja doloceno krajšo dobo S: právo priposestvovánje lastnínske pravíce rédno priposestvovánje slúžnosti -ega -a --s priposestvovanje stvarne služnosti na podlagi dejanskega izvrševanja služnosti v dobri veri 10 let ali brez dobre vere 20 let S: právo priposestvovánje slúžnosti rédno sodíšce -ega -a s . sodíšce splôšne pristójnosti rédno uprávljanje -ega -a s posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari v solastnini za doseganje njenega namena redôvna glóba -e -e ž globa zaradi odklonitve pricanja ali izvedenstva, zaradi nedostoj­nega obnašanja na sodišcu ali oviranja dela sodišca, ki jo izrece sodišce v rednem sodnem postopku o prekršku redôvna kázen -e -zni ž kazen zaradi odklonitve pricanja ali izvedenstva, zaradi nedostojnega obnašanja na sodišcu ali oviranja dela sodišca redúkcija oporócnih razpoláganj -e -- --ž . odpráva oporócnih razpoláganj rčeksekúcija -e ž . nasprótna izvršba rčelékcija -e ž ponovna izvolitev, predpisana za dolocene funkcije referénca -e ž izkazovanje obstoja dolocene okoli-šcine, ki je zahtevana kot pogoj ali merilo referéncna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki je osnova za izracun neke druge obrestne mere referéndum -a m neposredno odlocanje ali izjavljanje volivcev o pomembnem vprašanju z glasovanjem referéndum na podlági ljúdske iniciatíve -a -- -- -- --m referendum, ki se razpiše na zahtevo dolocenega števila volivcev o pravnem aktu, ki so ga predložili sami ali pa ga je sprejel zakonodajalec referéndum o mednárodnih povezávah -a -­-- --m referendum o vprašanju iz mednarodne pogodbe, s katero država prenaša izvrševa­nje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, npr. Eu in NATO, pred njeno ratifikacijo referéndum o sámoprispévku -a -- --m referendum, na katerem prebivalci lokalne skupnosti neposredno odlocijo o uvedbi dajatve za gradnjo objektov za skupne potrebe referéndum o spremémbi ustáve -a -- -- --m . ustávni referéndum referéndum o ustanovítvi óbcine -a -- -- --m referendum, na katerem prebivalci lokalne skupnosti odlocijo o ustanovitvi nove obcine ali o njenem preoblikovanju referéndumska vecína -e -e ž predpisana vecina volivcev, potrebna za sprejem odlocitve na referendumu referéndumska zahtéva -e -e ž . zahtéva za razpís referénduma referéndumsko obmócje -ega -a s teritorialno doloceno obmocje, na katerem se razpiše referendum, npr. država, samoupravna lokalna skupnost ali njen del refléksni ucínek sôdbe -ega -nka --m posredni ucinek sodne odlocbe na razmerja, ki nepo­sredno niso bila predmet obravnavanja v postopku, v katerem je bila izdana reformatio in melius -- -- -- [reformácijo in mélius] (lat.) sprememba izpodbijane odlocbe v korist stranke, ki vloži pravno sredstvo reformatio in peius -- -- -- [reformácijo in pęjus] (lat.) sprememba izpodbijane odlocbe v škodo stranke, ki vloži pravno sredstvo reformatóricno pooblastílo -ega -a s poobla­stilo organu, ki odloca o pravnem sredstvu zoper odlocbo, da izpodbijano odlocbo spremeni in ne samo razveljavi reformatóricno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, na podlagi katerega sme organ višje stopnje izpodbijano odlocbo spremeniti in ne samo razveljaviti régija -e ž oblika organizirane lokalne ali širše politicno, geografsko, gospodarsko ali drugace opredeljene skupnosti v nekaterih državah regíster drúštev -tra --m uradna evidenca z upravno odlocbo vpisanih društev v državi in podatkov o njih regíster izobraževálnih obratoválnic -tra -- --m javna knjiga obratovalnic, ki izvajajo poklicno izobraževanje vajencev regíster nčposéstnih zastávnih pravíc in zarúbljenih premicnín -tra -- -- -- -- -- --m javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o zastavnih pravicah na premic­ninah, ki so zarubljene ali neposestno zastavljene in imajo dolocen enolicni identifikacijski znak, npr. številko parcele z oznako katastrske obcine regíster obrtnih dovoljęnj -tra -- --m javna knjiga obrtne zbornice, v kateri so vpisane fizicne in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost regíster pravíc -tra --m uradna evidenca registri­ranih patentov, dodatnih varstvenih certifika­tov, modelov, znamk in geografskih oznacb regíster protestíranih meníc -tra -- --m enotni javni register, v katerega notarji vpisujejo podatke o napravljenih protestih menic zaradi neplacila, ce so menice izdali gospodarski subjekti S: protéstni regíster registrácija mednárodne pogódbe -e -- --ž v mednarodnem pravu vpis mednarodne pogodbe v register sekretariata OZN, da se zagotovi njena objava, ki omogoci sklicevanje nanjo R pred organi OZN registrírana brezpôselnost -e -i ž brezpo­selnost, ki se ugotavlja glede na odstotek aktivnega prebivalstva, prijavljenega pri zavodu za zaposlovanje registrírana dejávnost -e -i ž dejavnost pravnih ali fizicnih oseb, ki mora biti vpisana v javni register, npr. v sodni register, v poslovni register registrírana istospôlna pártnerska skúpnost -e -e -e -i ž . sklénjena pártnerska zvéza regístrska táblica -e -e ž prometna oznaka motornega vozila, ki jo v upravnem postopku izda pristojni organ skupaj s prometnim dovoljenjem regrés -a m 1. povracilo placila tujega dolga, ki ga regresni upravicenec uveljavlja proti regresnemu zavezancu 2. denarni prejemek iz delovnega razmerja, ki ga v višini najmanj minimalne place prejme delavec s pravico do letnega dopusta regrés brez protésta -a -- --m pravica do uveljavljanja menicnega regresa brez predhodne izvedbe protesta regrés zaradi nčakceptíranja -a -- --m pravica menicnega upnika, da terja placilo menice pred dospelostjo, ce trasat odkloni akcept menice regrés zaradi nčplacíla -a -- --m pravica menicnega upnika, da terja placilo od regresnih menicnih zavezancev regresíja -e ž v ekonomiji tehnika dolocanja statisticnih odnosov med dvema ali vec spremenljivkami, pri katerih je sprememba odvisne spremenljivke odvisna od spre­membe pojasnjevalnih spremenljivk regresívna obdavcítev -e -tve ž obdavcitev, po kateri osebe z manjšo ekonomsko mocjo placajo relativno vec davka kot osebe z višjo ekonomsko mocjo regresívni dávek -ega -vka m davek, pri katerem zavezanci z manjšo ekonomsko mocjo odkrito ali prikrito placajo vecji delež davka kot osebe z višjo ekonomsko mocjo regrésna obvéznost -e -i ž obveznost osebe, katere obveznost izpolni druga oseba, da ji povrne izpolnjeno obveznost R regrésna pravíca -e -e ž pravica osebe, ki izpolni obveznost druge osebe, da od te zahteva povracilo izpolnjene obveznosti regrésni upravícenec -ega -nca m oseba, ki je upravicena do povrnitve zneska, ki ga je kot tuj dolg izplacala upniku regrésni zavézanec -ega -nca m oseba, ki je zavezana placati znesek, ki je bil kot njen dolg izplacan upniku regrésno razmérje -ega -a s razmerje med osebo, ki izpolni obveznost, npr. porokom, in dolžnikom regulatívno bręme -ega -éna s obveznost, izhajajoca iz predpisov za nosilce dolocene dejavnosti ali deležnike v pravnem razmerju, utemeljena na zagotovitvi ustreznega razmerja med pravicami in pravnimi interesi nosilcev dejavnosti in javnim interesom ter pravicami tretjih oseb regulírani poklíc -ega -a m poklic, za katerega mora posameznik, ki ga želi opravljati, izpol­njevati z zakonom ali drugim predpisom dolocene pogoje rehabilitácija obsójenca -e --ž ponovna pridobitev vseh pravic po prestani, zastarani ali odpušceni kazni rehabilitacíjski rók -ega -a m cas, v katerem obsojeni za kaznivo dejanje ponovno pridobi pravice, ki jih je izgubil zaradi obsodbe rehabilitírani obsójenec -ega -nca m obsojenec po prestani, zastarani ali odpušceni kazni, ki ima ponovno vse pravice, dolocene v ustavi, zakonih in drugih predpisih rei vindicatio -- -- [ręji vindikácijo] (lat.) . lastnínska tôžba rčintegrácija -e ž 1. vrnitev delavca na delovno mesto, na katerem je opravljal delo predodpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki jo sodišce razglasi za nezakonito 2. vkljucitev obsojencav družbo po prestani kazni s ponovno prido­bitvijo pravic, ki so mu bile omejene v casu izvrševanja kazni, npr. pravica do svobodegibanja, pravica do dela ręivindikácija -e ž . lastnínska tôžba ręivindikacíjska tôžba -e -e ž . lastnínska tôžba rejęnec -nca m otrok, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odlocbe o namestitvi otroka v rejništvo rejník -a m oseba, ki vsakodnevno neguje in skrbi za otroka, ki zacasno ne more prebivati v svoji družini, na podlagi odlocbe o name-stitvi otroka v rejništvo rejnína -e ž povracilo materialnih stroškov za oskrbo rejenca in placilo za rejnikovo delo rejníška družína -e -e ž skupnost rejnika in otroka, namešcenega v rejništvo rejníška pogódba -e -e ž pogodba med organom socialnega varstva in rejnikom, s katero se dolocijo pravice in dolžnosti rejnika pri izvajanju rejništva S: pogódba o rejníštvu rejníštvo -a s oskrba in vzgoja otroka pri osebah, ki niso njegovi biološki starši, na podlagi odlocbe pristojnega organa S: oskrbovánje otrôka v túji družíni reklamácija -e ž kupceva izjava prodajalcu, da ima stvar napako rekonstrúkcija -e ž preiskovalno dejanje v kazenskem postopku, pri katerem se ponovi kazenskopravno pomemben dogodek v razmerah, kar se da podobnih tistim, v katerih je potekal rekonstrúkcija oporóke -e --ž ponovna vzpo­stavitev oporoke, ki je bila unicena, izgu­bljena, skrita ali založena, a dedic dokaže, da je obstajala, da je bila veljavna in tudi kakšna je bila njena vsebina rekreditív -a m v mednarodnem pravu . odpoklícno písmo rékta akcépt -- -a m akcept, ki izkljuci odgo­vornost akceptanta proti indosatarju, vendar pa ne povzroci neveljavnosti indosamentov rékta cék -- -a m cek, ki se glasi na dolocenega prejemnika placila s klavzulo »ne po ukazu« ali s podobno oznako rékta meníca -- -e ž menica, ki ni prenosljiva z indosamentom, ampak s cesijo rékta vrédnostni papír -- -ega -ja m . iménski vrédnostni papír rélativna céna -e -e ž v ekonomiji cena dobrine, izražena z drugo dobrino ali dobrinami rélativna clovékova pravíca -e -e -e ž clovekova pravica, ki jo je v skladu s pravom, zlasti nacelom sorazmernosti, mogoce omejiti zaradi varovanja pravic drugih ali javnega interesa rélativna nčveljávnost -e -i ž . izpodbójnost (1) rélativna pravíca -e -e ž pravica, ki ucinkuje samo med strankama ali strankami pravnega razmerja rélativna pristójnost -e -i ž pristojnost sodišca v okviru domacega pravosodnega sistema, in sicer stvarna, krajevna in funkcionalna pristojnost rélativna rást -e -í ž v ekonomiji sprememba vrednosti, izražena glede na vrednost preteklega obdobja rélativna vecína -e -e ž vecina, potrebna za sprejem odlocitve, ki se doloci glede na število navzocih clanov kolegijskega ali volilnega telesa rélativni nújni dédic -ega -ega -a m nujni dedic, ki mora poleg bližnje sorodstvene povezano­sti z zapustnikom izpolnjevati še pogoj, da je trajno nezmožen za delo in nima sredstev za življenje rélativni rók -ega -a m rok, ki zacne teci z nastopom dolocenega dogodka, njegovo trajanje pa je doloceno v urah, dneh, mesecih ali letih, npr. rok za pritožbo 15 dni od vrocitve odlocbe, rok za odpravo odlocbe 5 let od njene izdaje S: dies a quo rélativni zastarálni rók -ega -ega -a m 1. rok, po preteku katerega preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti 2. rok, po preteku katerega davka ni vec mogoce napovedati, obracunati, odtegniti, odmeriti ali placati, zahtevati njegovega vracila ali ga izterjati 3. rok, po preteku katerega nastopi zastaranje in zacne teci od izvršitve prekrška, od dneva pravnomocnosti odlocbe ali od dneva pretrganja roka 4. do leta 2008 rok, po preteku katerega nastopi zastaranje in ki zacne teci od dneva izvršitve kaznivega dejanja ali od dneva pravnomocnosti sodbe ali od dneva pretrganja roka rélativno bístvena kršítev dolócb postópka -- -e -tve -- --ž bistvena kršitev dolocb postopka, za katero je treba izkazati, da vpliva ali bi lahkovplivala na zakonitost ali pravilnost odlocbe rélativno nčsposóbna príca -- -e -e ž prica, ki je sicer sposobna pricati, vendar v primerih, dolocenih z zakonom, ne sme biti zaslišana relevántni trg -ega -a m . upoštévni trg remitčnt -ęnta m oseba, kateri se placa menica ali po odredbi katere se placa menica remonstratívno právno srédstvo -ega -ega -a s . nčdevolutívno právno srédstvo remuneratóricno darílo -ega -a s . darílna pogódba iz hvaléžnosti rénta -e ž denarna odškodnina, ki se placuje periodicno v vnaprej dolocenih zneskih réntna pogódba -e -e ž pogodba, ki je lahko odplacna ali neodplacna in s katero se ena stranka zaveže, da bo drugi stranki dajala R obcasne dajatve réntno zavarovánje -ega -a s življenjsko zava­rovanje, pri katerem se zavarovalnica zaveže placevati upravicencu periodicni znesek renvoi -- [renvoá] (fr.) v mednarodnem zasebnem pravu . zavrácanje reparácija -e ž v mednarodnem pravu povrnitev škode zaradi protipravnega ravnanja države z vrnitvijo v prejšnje stanje, s placilom odškodnine ali z zadošcenjem reparacíjski zahtévek -ega -vka m 1. zahtevek, s katerim prikrajšana stranka od obogatene stranke zahteva povrnitev prikrajšanja 2. zahtevek, s katerim oškodovanec od oško­dovalca zahteva povrnitev škode reparatórna sánkcija -e -e ž pravna sankcija, ki zavezuje stranko, da povrne povzroceno škodo ali prikrajšanje reparticíjski dávek -ega -a m davek, pri katerem predpisi dolocajo skupni znesek davka, ki ga je treba pobrati za potrebe proracuna, ne dolocajo pa, koliko je dolžan placati posamezni davcni zavezanec S: kontingentírani dávek repatriácija -e ž vrnitev razseljenih oseb nazaj v domovino, ki ga organizira in financira država trenutnega bivanja razseljenih oseb répo pôsel -- -sla m v ekonomiji posel, pri katerem prodajalec na kupca prenese vrednostne papirje, ta mu zato placa kupnino, hkrati pa se kupec zaveže na dolocen dan ali na poziv za ceno ponovnega nakupa prenesti na prodajalca enako kolicino istovrstnih vrednostnih papirjev represálija -e ž v mednarodnem pravu . prótiukrčp represívna prevéncija kriminála -e -e --ž preprecevanje kaznivih dejanj z represivnimi ukrepi represívna ustavnosódna presója -e -e -e ž . naknádna ustavnosódna presója represívni ukrčp -ega -épa m ukrep, s katerim država poseže v temeljne clovekove pravice posameznika S: zatirálni ukrčp reprezentacíjska pravíca -e -e ž . vstópna pravíca reprezentatívni mandát -ega -a m mandat, pri katerem izvoljeni poslanec ni vezan na navodila svojih volivcev reprezentatívni sindikát -ega -a m sindikat, R ki se mu priznajo posebne pristojnosti na podlagi objektivnih in vnaprej dolocenih kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev reprodúkcija -e ž 1. kopija avtorskega dela v analogni ali digitalni obliki 2. v ekonomiji krožni proces, v katerem se izmenjujejo in ponavljajo faze gospodarskega krožnega toka repúblika -e ž državna ureditev, v kateri je državni poglavar izbran na volitvah res derelicta -- -- [rés derelíkta] (lat.) . opušcęna stvár res iudicata -- -- [rés judikáta] (lat.) . pravno-môcno razsójena stvár res nullius -- -- [rés núlius] (lat.) . nikógaršnja stvár res sub iudice -- -- -- [rés sub júdice] (lat.) zadeva, o kateri tece postopek pred sodišcem res transacta -- -- [rés transákta] (lat.) zadeva, o kateri je sklenjena sodna poravnava reservatio mentalis -- -- [rezervácijo mentális] (lat.) . míselni pridržek résna grôžnja -e -e ž grožnja, ki je izražena tako, da vzbudi pri osebi obcutek ogroženo­sti, strahu, nemira résna izjáva vólje -e -e --ž izjava volje, katere namen je ustvariti pravne posledice résna zdrávstvena škóda -e -e -e ž v medicin­skem pravu pravni standard hudega poslabša­nja fizicnega ali duševnega zdravja pacienta, ki ogroža pricakovane ugodne izide zdrav­ljenja, kar morajo zdravniki in zdravstveni delavci upoštevati npr. pri morebitni cakalni dobi za medicinski poseg ali zdravljenje resnícna vólja -e -e ž volja, ki je prosta sile, grožnje, zmote in prevare rčsocializácija -e ž usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vkljucitev v družbo po prestani kazenski sankciji resolúcija -e ž 1. na dolocen naslov ali javnost naslovljena izglasovana izjava, zlasti o vpra­šanjih splošnega pomena brez konkretnih predlogov 2. v mednarodnem pravu odlocitev, ki jo sprejme država, skupina držav ali države v okviru mednarodne organizacije in praviloma nima pravno zavezujocih ucinkov resolutívni pogňj -ega -ója m . razvézni pogňj resolutívni rók -ega -a m . razvézni rók resór -ja m podrocje urejanja družbenih zadev, na katerem se zaradi medsebojne povezano­sti in skupnega upravljanja oblikuje ministr­stvo ali drug najvišji organ državne uprave, npr. notranje zadeve, zunanje zadeve, finance S: délovno podrócje minístrstva, uprávno podrócje resórni miníster -ega -tra m minister, odgovoren za posamezni resor restitúcija daríl -e --ž . vrácanje daríl restitúcija -e ž nadomestitev škode z drugo stvarjo ali z doloceno vsoto denarja restitucíjski zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim upravicena stranka zahteva vzposta­vitev stanja, kakršno je bilo pred kršitvijo restitutio ad integrum -- -- -- [restitúcijo ad intégrum] (lat.) v mednarodnem pravu reparacija, pri kateri se zahteva vrnitev v prejšnje stanje, ce je to mogoce restitutio in integrum -- -- -- [restitúcijo in intégrum] (lat.) 1. . vzpostavítev pręjšnjega stánja 2. . vrnítev v pręjšnje stánje restitutívna sánkcija -e -e ž . nadomestítvena sánkcija restoratívna pravícnost -e -i ž . obnavljálna pravícnost restriktívna razlága -e -e ž . zožujóca razlága rešílna kúpna pravíca -e -e -e ž sankcija za prodajalcevo zamudo pri izrocitvi predmeta izpolnitve, po kateri kupec lahko stvar kupi drugod in zahteva razliko med dogovorjeno kupnino in placano kupnino S: krítni kúp, rešílni kúp rešílna prodája -e -e ž sankcija za kupcevo zamudo pri placilu kupnine, po kateri ima prodajalec pravico, da stvar proda drugemu in od kupca zahteva razliko med dogovor­jeno kupnino in s prodajo doseženo kupnino S: krítna prodája rešílni kúp -ega -a m . rešílna kúpna pravíca reténcija -e ž . pridržna pravíca reténcijska pravíca -e -e ž . pridržna pravíca retórzija -e ž v mednarodnem pravu ukrep samo­pomoci v obliki pravno dopustnega, a nepri­jaznega dejanja kake države kot odgovor na neprijazno ali protipravno dejanje druge države S: povracílo (2) retórzijska pristójnost -e -i ž . vzajémna pristójnost retribúcija -e ž kaznovanje, pri katerem se storilcu odmeri kazen v sorazmerju s težo kaznivega dejanja in izhaja iz zahteve, da je treba zlo, ki ga je povzrocil storilec kaznivega dejanja, povrniti z zlom S: povracílo (1) rétro zavarovánje -- -a s . zavarovánje za nazáj retroaktívni ucínek zakóna -ega -nka --m . povrátna veljávnost zakóna retroaktívnost zakóna -i --ž . povrátna veljávnost zakóna revalorizácija -e ž v ekonomiji ponovno ovredno­tenje vrednosti, zlasti zaradi usklajevanja z rastjo tržnih cen revalorizacíjska obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki se uporablja pri revalorizaciji revalvácija -e ž v ekonomiji povecanje vrednosti domace valute v primerjavi s tujo valuto v sistemu trdnih deviznih tecajev revizíja -e ž 1. v gospodarskem pravu pregled poslo­vanja ali dokumentov zaradi skladnosti s predpisi in ustreznosti 2. v civilnem procesnem pravu izredno, devolutivno, nesuspenzivno pravno sredstvo v postopku, o katerem na tretji stopnji odloca vrhovno sodišce 3.  v upravnem postopku izredno, devolutivno in obicajno nesuspenzivno pravno sredstvo, doloceno po posebnih predpisih, npr. v socialnih in upravnih notranjih zadevah 4.  v upravnem sporu izredno pravno sredstvo, o katerem odloca vrhovno sodišce revizíjska konferénca -e -e ž v mednarodnem pravu konferenca, namenjena spreminjanju ali dopolnjevanju veljavne mednarodne pogodbe revizíjska odlócba -e -e ž 1. odlocba, ki jo v postopku s pravnim sredstvom revizije izda vrhovno sodišce 2. odlocba, ki jo izda nadzorstveni upravni organ po podrocnem zakonu, npr. na podrocju državljanstva ali pokojninskega zavarovanja revizíjska sôdba -e -e ž sodba, s katero vrhovno sodišce v pravdnem postopku ali upravnem sporu reviziji ugodi ali jo zavrne revizíjski postópek -ega -pka m 1. postopek, v katerem o reviziji odloca vrhovno sodišce 2. v javnem narocanju postopek pravnega varstva, v katerem odloca o zahtevku za revizijo državna revizijska komisija revizíjski rázlog -ega -óga m razlog, zaradi katerega je mogoce vložiti revizijo revizíjsko porocílo -ega -a s zapis ugotovitev R revizorja o pregledu poslovnega letnega porocila in izjave poslovodstva o upravljanju gospodarske družbe revizíjsko sodíšce -ega -a s vrhovno sodišce, ki je pristojno za odlocanje o reviziji revízor -ja m oseba, ki ima dovoljenje za oprav­ljanje revizorskih poslov revízorska slúžba -e -e ž organizirana skupina revizorjev, ki kolektivno opravljajo revizijo revízorski pôsel -ega -sla m pregled letnih poslovnih in racunovodskih porocil ter drugih listin o poslovanju, kadar to predpisuje zakon in na nacin, ki ga ureja zakon revocatio expressa -- -- [revokácijo eksprésa] (lat.) . izrécni preklíc oporóke revocatio tacita -- -- [revokácijo tácita] (lat.) . molcéci preklíc oporóke revólving akreditív -- -a m . obnovljívi akreditív revólving kredít -- -a m kratkorocni kredit, ki omogoca obcasno crpanje likvidnih sredstev revólvinški akreditív -ega -a m . obnovljívi akreditív revotácija -e ž ponovno glasovanje sodnega senata o odlocbi, ki še ni bila poslana strankam rezęrva -e ž 1. . rezervírani dél zapušcíne 2. v mednarodnem pravu . pridržek (2) rezervácija -e ž sredstva gospodarskega subjekta, namenjena kritju morebitnih izgub rezervírani dél zapušcíne -ega -a --m del zapušcine, ki ga tvorijo vsi nujni deleži skupaj, zato z njim zapustnik ne sme razpo­lagati, sicer pride do prikrajšanja nujnih dedicev S: rezęrva (1) rezęrvni sklŕd -ega skláda m sklad za kritje prihodnjih stroškov rednega upravljanja, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki, ce ima nepremicnina vec kot dva etažna lastnika in vec kot osem posameznih delov rezidéncna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu . držáva sprejémnica rezidčnt -ęnta m oseba z uradno prepoznanim statusom prebivalca dolocenega ozemlja ali obmocja in povezanimi statusnimi posledi­cami, npr. volilno pravico režíjski stróški -ih stróškov m mn. stroški rednega R poslovanja, ki niso povzroceni z izvajanjem dolocenega posla rigídna pláca -e -e ž v ekonomiji placa, ki se ne prilagodi spremembi ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po delu rigídna ustáva -e -e ž . tóga ustáva rimésa -e ž menica, namenjena za placilo dolga ríziko -a m v zavarovalnem pravu bodoci negotovi dogodek, ki je neodvisen od izkljucne volje pogodbenikov S: nevárnost (2) rôcna zastáva -e -e ž zastavna pravica na premicnini, ki nastane z izrocitvijo premic­nine zastavnemu upniku S: pignus rôcno známenje -ega -a s znamenje nepismene osebe na listini, ki izvira od te osebe rócnost -i ž v ekonomiji doba odplacevanja posojila ali vezave sredstev rodíteljska pravíca -e -e ž pravica in dolžnost starša, da skrbi za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok rôjstni líst -ega -a m . izpísek iz máticnega regístra o rôjstvu rók -a m casovno obdobje, v katerem je treba opraviti doloceno dejanje ali pred potekom katerega dolocenega dejanja ni mogoce opraviti rók dospélosti -a --m rok, do katerega je treba izpolniti obveznosti S: rók zapádlosti rók za razglasítev -a -- --m rok, ki zacne teci naslednji dan po sprejemu zakona, v katerem državni poglavar razglasi zakon rók zapádlosti -a --m . rók dospélosti rokodélska obrt -e -í ž obrt, za katero je potrebna vešcina rocne izdelave róp -a m tatvina, izvršena z uporabo sile zoper kako osebo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo róparska céna -e -e ž cena, nižja od proi­zvodnih stroškov dolocenega proizvoda, s katero podjetje s prevladujocim položajem na upoštevnem trgu ta položaj zlorabi S: predátorska céna róparska tatvína -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki je zalotena pri tatvini in uporabi silo ali zagrozi z uporabo sile zato, da bi obdržala ukradeno stvar rótativni akreditív -ega -a m . obnovljívi akreditív rúbež -a m 1. procesno dejanje, ki ga v primeru sodne izvršbe na premicnino ali nepre-micnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi izvršitelj s popisom dolžnikovih stvari, pri izvršbi na dolžnikove pravice ali terjatve pa sodišce s sklepom, in s katerim upnik na zarubljenih stvareh ali pravicah pridobi zastavno pravico 2. procesno dejanje v postopku davcne izvršbe na premoženje, pravice ali terjatve dolžnika, ki ga izvršitelj ali davcni organ opravi s sklepom, s katerim država dobi zastavno pravico na njih rúbežna zastávna pravíca -e -e -e ž zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z vpisom rubeža v register ali s samim rubežem, ki ga sodišce ali davcni organ opravi na upnikov predlog rúbežni in cenílni zapísnik -ega -- -ega -a m zapisnik v sodnem ali davcnem izvršilnem postopku, v katerem se navedejo zarubljene stvari, njihova ocenjena vrednost, izjave strank in udeležencev, izjave tretjih oseb o obstoju pravic, ki preprecujejo izvršbo, ter drugi relevantni podatki o opravljenem procesnem dejanju rubríka -e ž . marginálna rubríka S S. E. E. O. -ja [eseeó] m (lat. salvo errore et omissione) okrajš. klavzula, po kateri izdajatelj dokumenta ne odgovarja za morebitne napake ali opustitve sabotáža -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki pri opravljanju svoje delovne obveznostiiz politicnih razlogov namerno, navadnoprikrito, povzroca škodo državnemu organu ali organizaciji salvus conductus -- -- [sálvus kondúktus] (lat.) . svobôdni prehňd sámoderogacíjska klávzula -e -e ž klavzula v zakonodajnem aktu, ki predvideva konec veljavnosti tega akta po preteku dolocenega roka, ce pred tem ne bo podaljšana sámoobdavcítev -tve ž pravno dejanje zavezanca za davek, s katerim izracuna svojo ali tujo davcno obveznost sámoobdolžítev -tve ž trditev, s katero domnevni storilec v kazenskem postopku samega sebe obdolži kaznivega dejanja S: sámoobtôžba sámoobrámba -e ž v mednarodnem pravu pravica države, da za zašcito lastnega obstoja na oboroženi napad druge države odgovori s sorazmerno oboroženo silo, ki se lahko izvaja individualno ali kolektivno sámoobremenjevánje -a s ravnanje ali navajanje trditev domnevnega storilca kaznivega dejanja, ki so v kazenskem postopku njemu v škodo sámoobtôžba -e ž . sámoobdolžítev sámoodlócba -e ž v mednarodnem pravu . nacęlo sámoodlócbe národov sámoovádba -e ž kazenska ovadba, s katero vložnik naznani, da je sam izvršil kaznivo dejanje sámoplacník zdrávstvenih storítev -a -- --m oseba, ki zdravstvene storitve uveljavlja izven obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato stroške krije sama sámopomóc -í ž v mednarodnem pravu ukrepi, s katerimi država za zašcito lastnih interesov odgovarja na predhodno neprijazno ali protipravno ravnanje druge države sámopomócna prodája -e -e ž sankcija za upnikovo zamudo, po kateri lahko dolžnik stvar, ki ni primerna za hrambo, namesto sodne položitve proda sámopoškódba -e ž poškodba samega sebe, ki je kaznivo dejanje, ce oseba to izvrši zato, da bi se ji priznala pravica, ki ji ne pripada sámopožíg -a m kaznivo dejanje požiga lastne stvari, ce požigalec ravna iz zlobnih ali drugih nizkotnih nagibov, npr. z namenom oškodovati svoje dedice sámoprijáva -e ž vloga v obliki davcne napovedi ali obracuna davka, ki jo zavezanec za davek pošlje davcnemu organu, ker predhodno ni napovedal ali obracunal davka ali sta bila njegova napoved ali obracun prenizka, zato ni prekrškovno odgovoren sámoprispévek -vka m obvezna obcinska javna dajatev za gradnjo lokalne javne infrastruk­ture, ki se placuje v celotni obcini ali njenem S delu po odlocitvi vecine glasujocih obcanov na referendumu samostójna obvéznost -e -i ž obveznost, katere obstoj ni vezan na obstoj neke druge obveznosti samostójna pravíca -e -e ž pravica, ki se lahko uveljavlja neodvisno od obstoja drugih pravic ali izpolnjevanja drugih pogojev samostójna pritôžba -e -e ž pritožba, ki jo je mogoce vložiti neposredno zoper vmesno odlocbo in o kateri tece samostojen pritožbeni postopek ne glede na koncno odlocitev samostójni dokázni postópek z izvédencem -ega -ega -pka -- --m dokazni postopek, ki ga sodišce pred pravdo izvede na predlog stranke tako, da izvedencu naloži izdelavo izvedenskega izvida in mnenja, na podlagi katerega bi se lahko preprecil pravni spor samostójni kultúrni délavec -ega -ega -vca m delavec v kulturi, ki z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali drugo kulturno dejavnost in mu država pod dolocenimi pogoji lahko placuje prispevke za socialna zavarovanja samostójni podjétnik posámeznik -ega -a -a m fizicna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja samostójni poklíc -ega -a m . svobôdni poklíc samostójni ugôvor -ega -a m . izkljuceválni ugôvor samostójno oprávljanje dejávnosti -ega -a --s . sámozaposlítev samostójno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, s katerim se izpodbija sodna odlocba takoj po vrocitvi in ne šele skupaj s poznejšo odlocbo sámoupráva -e ž . avtonomíja sámouprávna lokálna skúpnost -e -e -i ž teritorialno dolocena skupnost znotraj države, npr. obcina ali pokrajina, ki lahko samostojno odloca o zadevah lokalnega pomena sámouprávno právo -ega -a s . avtonómno právo (1) samovóljni posčg v túje pravíce -ega -éga -- -- --m omejevanje ali preprecevanje uresni-cevanja pravice drugega brez pravne podlage samovóljnost -i ž 1. ravnanje ali odlocanje, ki S ga ni mogoce pravno utemeljiti S: arbitrár­nost 2. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki si neupraviceno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da ji pripada sámozaposlęni -ega m 1. oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pri tem ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vkljucuje drugih oseb 2. v pravu socialne varnosti oseba, ki opravlja samostojno dejavnost, npr. samostojni podjetnik posameznik po predpisih s podrocja gospodarskih družb, oseba, ki z osebnim delom samo­stojno opravlja umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, oseba, ki samostojno opravlja dejavnost s podrocja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, oseba, ki opravlja odvetniško ali notarsko dejavnost, oseba, ki opravlja duhovniško ali drugo versko službo sámozaposlítev -tve ž opravljanje ekonomske aktivnosti ali neodvisnega dela, za katero je znacilno ustvarjanje dobicka in delo na temelju pogodbe civilnega prava S: samo­stójno oprávljanje dejávnosti sámsko gospodínjstvo -ega -a s oseba, ki živi sama ali z drugimi osebami, a ne porablja dohodkov skupaj z njimi sanitárna obdúkcija -e -e ž obdukcija, ki se odredi po opravljenem mrliškem ogledu, ce se ne da ugotoviti vzroka smrti, ob sumu nalezljive bolezni, na zahtevo zdravnika umrlega ali pristojnega preiskovalnega sodnika sanitétna in várnostna cóna -e -- -e -e ž v mednarodnem pravu ozemlje, doloceno za zašcito ranjencev, bolnikov, onemoglih, starejših in otrok v oboroženem spopadu sánkcijsko právno pravílo -ega -ega -a s . sekundárno právno pravílo sankcioníranje -a s dolocitev pravnih posledic za doloceno protipravno dejanje satisfákcija -e ž 1. . zadošcęnje (1) 2. v mednarod­nem pravu . zadošcęnje (2) saturácija -e ž v ekonomiji tocka, v kateri skupna koristnost doseže maksimalno vrednost, mejna koristnost pa ima vrednost nic SCT -ja [esceté] m krat. . skúpna carínska tarífa secesíja -e ž v mednarodnem pravu . odcepítev sedes materiae -- -- [sédes matęrije] (lat.) predpis ali del predpisa, ki izhodišcno ureja doloceno pravno vprašanje ali pravni institut sédež -a m kraj, ki je uradni naslov pravne osebe javnega prava, npr. oblastne institucije, mednarodne organizacije, ali pravne osebe zasebnega prava, npr. gospodarske družbe, društva S: domicíl (2) sédež drúžbe -a --m kraj, v katerem gospo­darska družba opravlja svojo dejavnost in je dolocen v družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitvi sédež konzuláta -a --m v mednarodnem pravu kraj znotraj konzularnega obmocja, kjer so prostori konzulata, dolocen v patentnem pismu séktorska direktíva -e -e ž v pravu EU direktiva, ki celovito ureja vprašanja regulacije doloce­nega gospodarskega sektorja séktorski regulátor -ega -ja m neodvisno telo, pooblašceno za regulacijo enega ali vec izbranih infrastrukturnih sektorjev, npr. energetike, telekomunikacij, poštnih storitev, železniškega prevoza sekúnda -e ž drugi izvod menice S: drúga meníca sekundárna dispozícija -e -e ž . právna sánkcija sekundárna emisíja denárja -e -e --ž v ekonomiji emisija denarja, ki jo opravijo poslovne banke sekundárna hipotéza -e -e ž sestavina pravnega pravila, ki opredeljuje pravno kršitev, za katero mora državni organ izreci pravno sankcijo sekundárna izpovédba -e -e ž izpovedba domnevnega storilca kaznivega dejanja ali price, podana na podlagi izpraševanja, ki sledi spontani izpovedbi sekundárna viktimizácija -e -e ž proces, v katerem je žrtev kaznivega dejanja deležna neprimerne obravnave okolja, državnih organov sekundárna zakonodája -e -e ž v pravu EU hierarhicno nižji vir prava Eu, ki ga sesta­vljajo redni zakonodajni akti, delegirani in izvedbeni akti, posebne oblike notranjih pravnih aktov Eu in sporazumi s tretjimi državami sekundárni dokŕz -ega -áza m dokaz, ki se opira na drug spoznavni vir in tako le posredno kaže na obstoj pomembnega dejstva, npr. izpovedba posredne price sekundárni právni vír -ega -ega -a m . formálni právni vír sekundárni stráh -ega -ú m strah, ki je v vzrocni zvezi s škodnim dogodkom, vendar se pojavi pozneje in ne neposredno ob škodnem dogodku, npr. strah za izid zdravljenja sekundárno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki doloca pravno sankcijo v primeru naslovljencevega protipravnega ravnanja S: sánkcijsko právno pravílo sekundárno prebivalíšce -ega -a s prebiva­lišce, na katerem oseba prebiva krajši cas kot na primarnem prebivališcu, npr. v casu dopusta, službene poti selektívna distribúcija -e -e ž . selektívna distribucíjska pogódba selektívna distribucíjska pogódba -e -e -e ž distribucijska pogodba, pri kateri je distri­buter zavezan prodajati blago ali storitve le osebam z dolocenimi lastnostmi S: selek­tívna distribúcija semánticna ustáva -e -e ž ustava, ki v praksi preprecuje in ovira demokraticne spremembe politicne oblasti senát za mladolétnike -a -- --m senat okrožnega, višjega ali vrhovnega sodišca, ki je pristojen za vodenje postopkov in odlocanje v postopkih proti mladoletnikom ali za odlocanje o pravnih sredstvih zoper odlocbe, izdane v takem postopku senjoráž -a m v ekonomiji . monetárni dobícek separácija -e ž . locítev plodú od glávne stvarí separatio bonorum -- -- [separácijo bonórum] (lat.) . locítev zapušcíne separátni mír -ega -ú m v mednarodnem pravu dogovor o miru, ki ga podpiše posamezna vojskujoca se država ne glede na zaveznike v oboroženem spopadu separátni stróški -ih stróškov m mn. stroški, o katerih sodišce odloci ne glede na uspeh stranke v pravdi in njihovo placilo naloži osebi, ki jih je povzrocila, ali so nastali zaradi nakljucja na njeni strani sęrijski morílec -ega -lca m oseba, ki v dolocenih casovnih presledkih ubije vec ljudi sęrijski vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki se izda v velikem številu enako glasecih se izvodov in izhaja iz istega pravnega temelja sęrvisna fúnkcija držávne upráve -e -e -- --ž S funkcija državne uprave, ki obsega skrb za organizacijo in zagotavljanje javnih služb ter drugih javnih dobrin servitus -- [sęrvitus] (lat.) . slúžnost servitus irregularis -- -- [sęrvitus ireguláris] (lat.) . nčpráva stvárna slúžnost sestavína -e ž del glavne stvari, ki ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loci od glavne stvari sestavína obtóžnega ákta -e -- --ž del obtožnice, obtožnega predloga ali drugega obtožnega akta v kazenskem postopku, ki ga kot obveznega ali neobveznega ureja zakon sestávljena pogódba -e -e ž . zložęna pogódba sestávljeno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki združuje dvoje ali vec kaznivih dejanj, npr. rop, ki ga sestavljata prisiljenje in tatvina seznám dolžníkovega premožęnja -a -- --m seznam, ki ga mora na zahtevo upnika v izvršilnem postopku predložiti dolžnik in v katerem navede podatke in dokazila o svojem premoženju in razpolaganjih z njim seznám imétnikov pravíc -a -- --m do leta 2011 seznam, v katerega se vpisujejo imetniki vknjiženih in predznamovanih pravic v zemljiški knjigi seznám storítev Á -a -- --m seznam storitev, za oddajo katerih veljajo vse obveznosti s podrocja javnega narocanja seznám storítev B -a -- -- [bé] m seznam storitev, za oddajo katerih ne veljajo vse obveznosti s podrocja javnega narocanja sezónska brezpôselnost -e -i ž brezposelnost, ki je posledica razlicnega obsega dela zaradi sezonskih nihanj, npr. v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, kmetijstvu sezónska zaposlítev -e -tve ž . sezónsko délo sezónski délavec -ega -vca m delavec, katerega delo je po svoji naravi odvisno od sezonskih pogojev in se opravlja le v dolocenem obdobju leta sezónski délavec migránt -ega -vca -a m delavec migrant, katerega delo je po svoji naravi odvisno od sezonskih pogojev in se opravlja le v dolocenem obdobju leta sezónsko délo -ega -a s delo, ki je po svoji naravi odvisno od sezonskih pogojev in se opravlja v dolocenih casovnih obdobjih S v letu in za katero se praviloma sklepa pogodba o zaposlitvi za dolocen cas S: sezónska zaposlítev shranítvena obvéznost -e -i ž pogodbena ali zakonita obveznost shranjevalca, da kot dober gospodar hrani premicnine, ki so mu zaupane v hrambo shranjeválec -lca m stranka shranjevalne pogodbe, ki hrani tujo stvar S: depozitár (1) shranjeválna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se shranjevalec zaveže, da bo hranil premicnino položnika in mu jo vrnil, ko jo bo ta zahteval S: depositum, depozítna pogódba, hrámba (2) si omnes klávzula -- -- -e [si ómnes] ž v mednarodnem pravu klavzula nekaterih starejših mednarodnih pogodb o vojnem pravu, ki doloca, da se pogodba ne uporablja, ce je medvojskujocimi se stranmi tudi država, ki ni stranka pogodbe S: solidárnostna klávzula signatár mednárodne pogódbe -ja -- --m v mednarodnem pravu . podpísnik mednárodne pogódbe síla zašcítnica -e -e ž v mednarodnem pravu . držáva zašcítnica silobrán -a m ravnanje, s katerim oseba sebe ali koga drugega brani pred protipravnim napadom druge osebe, zaradi cesar ni kaznivo,ceprav izpolnjuje znake kaznivega dejanja silogísticno razlogovánje -ega -a s sklepanje, ki temelji na pravnem silogizmu simbólicna izrocítev -e -tve ž izrocitev dela premicnine, ki velja kot izrocitev celotne premicnine, npr. izrocitev kljucev ali prometnega dovoljenja pri avtomobilu S: traditio symbolica simbólicna preživnína -e -e ž preživnina, ki se zaradi zagotavljanja bodoce socialne varnostidoloci v zelo nizkem znesku, da se, ko nastopi potreba po preživljanju, lahko zviša simplifikácija postópka -e --ž . poenosta­vítev postópka simulírana zakónska zvéza -e -e -e ž . navídezna zakónska zvéza simulírani právni pôsel -ega -ega -sla m . navídezni právni pôsel simultána hipotéka -e -e ž . skúpna hipotéka simultána oporóka -e -e ž . skúpna oporóka simultáni zapísnik -ega -a m zapisnik, ki ga sodišce ali upravni organ vodi sproti med opravljanjem procesnih dejanj sinalagmátska pogódba -e -e ž . vzajémna pogódba sindikálna klávzula -e -e ž klavzula, ki preprecuje diskriminacijo zaradi clanstva v sindikatu, kadar delodajalec pogojuje zapo­slitev delavca s tem, da je clan le dolocenega sindikata ali da ni clan sindikata, ali kadar delodajalec kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi upošteva delavcevo clanstvo v sindikatu sindikálna organizácija -e -e ž 1. . sindikát 2. zveza ali konfederacija, v katero se povežejo združenja delavcev in delodajalcev sindikálna svobôda -e -e ž pravica delavcev in delodajalcev, da brez kakršnih koli razlik ustanavljajo svoje organizacije ali združenja, se vanje vclanjujejo, in pravica organizacij, da dolocajo in izvajajo sindikalne aktivnosti S: koalicíjska svobôda sindikálni mír -ega -ú m . sociálni mír sindikálni odbňr -ega -ôra m organ sindikata, ki v skladu z avtonomnimi akti zastopa sindikat in njegove clane sindikálni pluralízem -ega -zma m organiza­cijska svoboda delavcev ali delodajalcev, da se ne povezujejo le v en sindikat, temvec v razlicne sindikate in sindikalne organizacije sindikálni zaúpnik -ega -a m delavec, ki ga sindikat imenuje ali izvoli zato, da ga zastopa pri delodajalcu, zaradi cesar je v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko deležen posebnega delovnopravnega varstva sindikálno právo -ega -a s pravo, ki ureja in preucuje sindikalno svobodo, reprezenta­tivnost sindikatov, pristojnosti sindikatov na delovnem mestu, kolektivno pogajanje in kolektivne pogodbe ter uresnicevanje pravice do stavke sindikát -a m združenje, ki ga lahko svobodno ustanovijo ali se vanj vclanijo tako delavci kot delodajalci za varstvo svojih interesov S: sindikálna organizácija (1) singulárna sukcesíja -e -e ž . singulárno právno naslédstvo singulárni právni naslédnik -ega -ega -a m fizicna ali pravna oseba, ki pridobi posamezno pravico od pravnega prednika, npr. volilojemnik singulárno dédno naslédstvo -ega -ega -a s pridobitev posameznih pravic iz zapušcine, npr. pridobitev volila S: posámicno dédno naslédstvo singulárno právno naslédstvo -ega -ega -a s prenos posameznih tocno dolocenih delov premoženja pravnega prednika na pridobitelja S: posámicno právno naslédstvo, singulárna sukcesíja sintéticna dohodnína -e -e ž dohodnina, ki z enotnim davkom obdavcuje vse vrste dohodkov, ki jih doseže fizicna oseba kot davcni zavezanec v enem letu sintéticni dávek -ega -vka m davek, ki upošteva celotno ekonomsko moc davcnega zavezanca, npr. sinteticna dohodnina, neto davek na premoženje sistém ęnega nčprenosljívega glasú -a -- -- --m v nekaterih pravnih sistemih polproporcionalni volilni sistem, po katerem sme volivec v volilni enoti, v kateri se voli vec kandidatov, glasovati samo o enem kandidatu sistém ęnega prenosljívega glasú -a -- -- --m proporcionalni volilni sistem, po katerem se glasuje o posameznih kandidatih tako, da se oznaci prednostni vrstni red kandidatov sistém glasovánja po lístah -a -- -- --m sistem glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu, pri katerem se glasuje o listah kandidatov sistém izkljucítve -a --m sistem, v katerem je v primeru množicnega oškodovanja vložena kolektivna odškodninska tožba v imenu vseh oškodovancev, razen tistih, ki na nacin in v roku, ki ju doloci sodišce, izjavijo voljo, da ne želijo biti clani skupine, v imenu katere je vložena tožba sistém vkljucítve -a --m sistem, v katerem je v primeru množicnega oškodovanja vložena kolektivna odškodninska tožba v imenu tistih oškodovancev, ki na nacin in v roku, ki ju doloci sodišce, izjavijo voljo, da želijo biti clani skupine, v imenu katere je vložena tožba sistemáticna razlága -e -e ž razlaga, ki izhaja iz oblikovne in vsebinske umešcenosti pravne dolocbe v pravni akt ali pravni sistem kot celoto sistematizácija práva -e --ž znanstveno urejanje in povezovanje pravnih pravil in nacel v pravne institute, pravne panoge in pravne skupine S sistemizácija délovnih mést -e -- --ž splošni akt delodajalca, s katerim razdeli delovni proces na organizacijske enote, v okviru katerih se izvajajo smiselno povezane naloge trajnejše narave sistemizírano délovno mésto -ega -ega -a s delovno mesto, na katerem se izvaja delo trajnejše narave, doloceno v splošnem aktu delodajalca, v katerem je delodajalec dolžan dolociti tudi pogoje za opravljanje dela sistémski zákon -ega -óna m zakon, ki na celovit nacin ureja zaokrožene sklope družbenih razmerij, npr. zakon o sodišcih síva ekonomíja -e -e ž neregistrirana proizvo­dnja, zaposlenost in dohodek, od katerih niso placane obvezne javne dajatve skazítev ávtorskega déla -tve -- --ž . okrnítev ávtorskega déla skažęnost -i ž trajna vidna sprememba dela telesa, ki vpliva na videz osebe, za katero se prizna denarna odškodnina skesánec -nca m domnevni storilec kaznivega dejanja, ki se mu sme kazen omiliti, ker je preprecil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj ali razkril podatke, pomembne za preiskovanje in dokazovanje skesnína -e ž . odstopnína sklŕd denárnega trga skláda -- --m inve­sticijski sklad, ki ima sredstva naložena pretežno v instrumentih denarnega trga, denarnih depozitih in enotah ciljnega sklada denarnega trga skladíšcna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se skladišcnik zaveže, da bo skladišcil blago položnika skladíšcni líst -ega -a m . skladíšcnica skladíšcnica -e ž vrednostni papir o uskladi-šcenem blagu, ki imetniku papirja omogoca razpolaganje z blagom S: skladíšcni líst skladíšcnik -a m stranka skladišcne pogodbe, ki se zaveže skladišciti blago skladišcnína -e ž placilo skladišcniku za skladišcenje blaga skládnostna klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu S klavzula v ustanovni listini OZN, ki doloca prevlado obveznosti po ustanovni listini OZNnad nasprotujocimi si obveznostmi po kateri­koli drugi mednarodni pogodbi S: anulatórna klávzula, derogacíjska klávzula (2) sklenítev zakónske zvéze -tve -- --ž nastanek zakonske zveze po predpisanem postopku pred pristojnim organom sklénjena pártnerska zvéza -e -e -e ž formalizirana življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki ima enake pravne posledice kot zakonska zveza z zakonsko dolocenimi izjemami S: registrírana istospôlna pártnerska skúpnost sklénjena veríga indícev -e -e --ž vec med seboj povezanih posrednih dokazov, ki pripeljejo do edinega mogocega zakljucka sklčp o dedovánju sklépa -- --m meritorna odlocba, s katero sodišce ugotovi obseg zapušcine, kdo so zapustnikovi dedici in kakšne pravice imajo do zapušcine druge osebe, npr. volilojemniki sklčp o domíku sklépa -- --m sklep izvršilnega sodišca, s katerim sodišce po koncani javni dražbi najboljšemu ponudniku domakne nepremicnino sklčp o izrocítvi nčpremicníne úpniku sklépa -- -- -- --m sklep, s katerim izvršilno sodišce po pravnomocnosti sklepa o domiku in poplacilu kupnine odloci, da se kupcu izroci nepremicnina v posest in da se po pravnomocnosti tega sklepa vpiše njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo sklčp o izvršbi sklépa -- --m sklep, s katerim sodišce ali upravni organ odloci o predlogu za izvršbo ali uvede izvršilni postopek po uradni dolžnosti sklčp o poplacílu sklépa -- --m sklep v izvr­šilnem ali stecajnem postopku, s katerim sodišce odloci o delitvi unovcenega dolžni­kovega premoženja ter doloci obseg in pogoje poplacila upnikov sklčp o preiskávi sklépa -- --m sklep, s katerim preiskovalni sodnik ali zunajobravnavni senat uvede sodno preiskavo in praviloma pomeni zacetek kazenskega postopka pred sodišcem sklčp o pripôru sklépa -- --m sklep, s katerim sodišce odredi, da se domnevni storilec kaznivega dejanja pripre sklčp o rúbežu sklépa -- --m sklep v primeru izvršbe na denarno terjatev, s katerim sodišce dovoli rubež terjatve sklčp o sódnem opomínu sklépa -- -- --m sklep, ki ga namesto obsodbe izda sodišce, kadar izrece sodni opomin sklčp o sprejému ali zavrnítvi priznánja krívde sklépa -- -- -- -- -- --m sklep, s katerim sodišce odloci, ali priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje sklčp o volílu sklépa -- --m sklep o pravici voli­lojemnika, ki ga sodišce lahko izda tudi pred koncem zapušcinskega postopka, ce dedici volila ne izpodbijajo sklčp sklépa m 1. odlocba, s katero odloci sodišce v nepravdnem in izvršilnem postopku, v pravdnem postopku predvsem o procesnih vprašanjih, o vsebinskih pa le takrat, ko tako doloca zakon 2. odlocba, s katero se praviloma odloci o procesnih vpra­šanjih in procesnih razmerjih med udele­ženci kazenskega postopka 3. posamicni in konkretni akt, s katerim se v upravnem postopku odloci o procesnem ali postran­skem vsebinskem vprašanju 4. v pravu EU pravni akt sekundarne zakonodaje Eu, ki je v celoti zavezujoc le za tiste, na katere je naslovljen sklčp ustávnega sodíšca sklépa -- --m sklep, s katerim ustavno sodišce poda vmesno ali koncno odlocitev o postopkovnih ali drugih ustavnosodnih vprašanjih sklépanje a contrario -a -- -- [a kontrárijo] s . sklépanje po nasprótnem razlogovánju sklépanje po analogíji -a -- --s . sklépanje po podóbnosti sklépanje po nasprótnem razlogovánju -a -- -- --s sklepanje, da se pravna posledica navezuje le na primere, ki so izrecno pravno urejeni, ne pa na druge, ki so jim podobni S: argumentum a contrario, sklépanje a contrario sklépanje po podóbnosti -a -- --s sklepanje, da se pravno neurejenemu primeru pripiše enaka pravna posledica, kot je dolocena v podobnem primeru, ki je pravno urejen S: argumentum a simili ad simile, sklépanje po analogíji sklépcnost -i ž sposobnost kolegijskega organa, da sprejema veljavne sklepe, ko je navzoce zadostno število clanov S: kvórum sklépcnost tôžbe -i --ž povezanost tožbenega predloga in tožbenih navedb, ki omogoca sodišcu, da ob uporabi ustrezne pravne norme ugodi tožbenemu predlogu, ce ugotovi, da so v tožbi navedena dejstva resnicna sklépni ákt konferénce -ega -a --m v mednaro­dnem pravu . zakljúcni ákt konferénce sklépni predlógi -ih -predlógov m mn. v pravu EU obrazloženo mnenje generalnega pravobra­nilca o zadevi pred Sodišcem Eu, ki vsebuje predloge, kako naj Sodišce Eu odloci o predmetu spora ali postavljenih vprašanjih skrájna síla -e -e ž ravnanje, s katerim oseba sebe ali koga drugega rešuje pred nevarno­stjo, ki je ni sama povzrocila, zaradi cesar njeno ravnanje ni kaznivo, ceprav izpolnjuje znake kaznivega dejanja skrájšana fírma -e -e ž firma, ki vsebuje le posamezne dele polne firme skrájšani kázenski postópek -ega -ega -pka m kazenski postopek v pristojnosti okrajnih sodišc, ki se vodi zaradi odlocanja o obtožbah za kazniva dejanja, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let in za katera se faza sodne preiskave ne opravi S: sumárni postópek skrájšani pôlni délovni cŕs -ega -ega -ega cása m polni delovni cas, dolocen z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki traja manj kot 36 ur na teden, ker obstaja vecja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare skrájšani prekrškôvni postópek -ega -ega -pka m postopek o prekršku, v katerem sodišce odloci o storitvi prekrška in izrece sankcijo brez zaslišanja storilca skrájšani ugotovítveni postópek -ega -ega -pka m ugotovitveni postopek v upravni zadevi, v katerem se hkrati ugotovi merodajnadejstva in odloci, ce gre za nujne ukrepe za varstvo javnega interesa ali ce se navedbestranke in ugotovitve organa o dejstvih v celoti ujemajo skrájšani zakonodájni postópek -ega -ega -pka m zakonodajni postopek, ki je krajši od rednega, namenjen manj pomembnim ali manj zahtevnim spremembam skrbník -a m z odlocbo pristojnega organa postavljen zakoniti zastopnik otroka, osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo ali osebe, ki sicer sama ne more varovati svojih pravic in koristi, npr. neznanega lastnika premoženja skrbník za posébni primér -a -- -- --m zastopnik, ki se postavi, kadar je treba poskrbeti za pravice in koristi posameznika in ki v njegovem imenu opravi posamezno dejanje ali opravlja doloceno vrsto dejanj S: curator ad actum, zacásni skrbník S skrbníška bánka -e -e ž banka, ki na podlagi pogodbe o oblikovanju skrbniškega racuna odpre in vodi skrbniški racun, preverja pogoje za izvedbo nalogov za izplacila s skrbniškega racuna in opravlja dolocene druge naloge pri varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb skrbníški notár -ega -ja m notar, ki ima dodatno zavarovalno kritje in posebne dolžnosti v zvezi s skrbniškimi storitvami po pogodbi o oblikovanju skrbniškega racuna, prek katerega se opravlja ves placilni promet, potreben pri gradnji in nakupu stavb ali stanovanj zaradi zavarovanja pravic kupcev skrbníški racún -ega -a m transakcijski racun, ki ga vodi skrbniška banka in katerega imetnik je skrbniški notar za racun kupcev skrbníški sistém OZN -ega -a -- [ozečn] m v mednarodnem pravu mednarodnopravni sistem nadzora in uprave nesamoupravnih skrbni­ških ozemelj po ustanovni listini OZN skrbníško ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu odvisno ozemlje pod nadzorom in upravo Skrbniškega sveta po ustanovni listini OZN skrbníštvo -a s zakonsko urejena oblika varstva otroka, za katerega ne skrbijo starši, ali polnoletne osebe, ki ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi skrbno ravnánje -ega -a s . primérna skrbnost skrbnost dôbrega gospodárja -i -- --ž skrbnost, ki se zahteva od osebe povprecnih lastnosti pri izpolnjevanju obveznosti v pravnem prometu pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij skrbnost dôbrega gospodárstvenika -i -- --ž skrbnost, ki se zahteva od osebe povprecnih lastnosti pri poklicnem ukvarjanju z gospo­darsko dejavnostjo skrbnost dôbrega strokovnjáka -i -- --ž skrbnost, s katero mora izpolnjevati svoje obveznosti oseba pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti in se presoja po pravilih stroke in obicajih S: profesionálna skrbnost skríta napáka -e -e ž napaka, ki je ni mogoce ugotoviti pri obicajnem pregledu stvari, temvec se pokaže pozneje skríti avál -ega -a m aval, pri katerem se porok na hrbtni strani menice ne podpiše kot porok, temvec kot indosant S: žiróavál skrunítev grôba -tve --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki unici ali poškoduje grob ali S drug kraj, na katerem so pokopani umrli skrunítev trúpla -tve --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki neupraviceno skrije, odnese, poškoduje, unici truplo, del trupla ali posmrtne ostanke skúpaj dogovorjęna céna -- -e -e ž . pavšálna céna skupínska izjéma -e -e ž v pravu EU izvzetje od uporabe konkurencnih pravil o prepovedi izkrivljanja konkurence za skupino vsebinsko podobnih sporazumov s primerljivim vplivom na konkurenco, kadar se pricakuje, da bodo z opredeljenimi koristnimi ucinki kot skupina izpolnjevali pogoje za izvzetje skupínska obdavcítev -e -tve ž v nekaterih pravnih sistemih obdavcitev, pri kateri se posamezni pravno samostojni davcni zavezanci pod zakonsko dolocenimi pogoji odlocijo, da bodo skupaj obravnavani kot en davcni zavezanec, pri cemer se medsebojne transakcije med njimi ne upoštevajo S: obdavcítev skupíne skupínska tôžba -e -e ž tožba, s katero vec oseb uveljavlja istovrstne zahtevke, npr. zahtevke za povracilo škode, ki jim je nastala zaradi ravnanja tožene stranke skúpna azílna polítika -e -e -e ž v pravu EU azilna politika na ravni Eu, katere cilje je vzpostavitev skupnega azilnega postopka in statusa beguncev skúpna carínska tarífa -e -e -e ž K: SCT carinska tarifa, ki temelji na mednarodni nomenklaturi harmoniziranega sistema in na kombinirani nomenklaturi in vsebuje carinske stopnje za posamezno blago, ki jih skupaj dolocijo clanice carinske unije za uvoz iz tretjih držav skúpna fírma -e -e ž firma, ki jo uporabljajo medsebojno povezane družbe skúpna havaríja -e -e ž škoda, ki prizadene vse udeležence plovbnega podjema S: generálna havaríja skúpna hipotéka -e -e ž hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na vec nepremicninah S: nčrazdélna hipotéka, simultána hipotéka skúpna korístnost -e -i ž v ekonomiji zadovolj­stvo, ki ga prinesejo vse porabljene enote dobrine skúpna lastnína -e -e ž nacin izvrševanja lastninske pravice vec oseb, npr. dedicev ali zakoncev, na nerazdeljeni stvari, pri katerem lahko izvršujejo lastniška upravicenja samo skupaj, ker njihovi deleži niso vnaprej doloceni skúpna nalóžba -e -e ž v ekonomiji vsota naložb doma in naložb v tujino skúpna oporóka -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih oporoka dveh ali vec oseb, najpogosteje zakoncev, v istem aktu S: simultána oporóka skúpna ponúdba -e -e ž 1. v javnem narocanju ponudba, ki jo poda vec oseb 2. v ekonomiji vsota individualnih ponudb nekega proizvoda v nekem casovnem obdobju skúpna porába -e -e ž v ekonomiji . splôšna porába skúpna posvojítev -e -tve ž posvojitev, pri kateri oba partnerja v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti skupaj posvojita otroka skúpna preiskoválna skupína -e -e -e ž skupina, ki se ustanovi v zadevah, ki so predmet kazenskega postopka v eni državi clanici Eu ali v vec državah clanicah Eu skúpna prokúra -e -e ž prokura, ki je podeljena vec osebam skúpna sňposést -e -i ž soposest, ki jo lahko izvršujejo le vsi soposestniki skupaj S: skupnorôcna sňposést skúpna vzgója in várstvo -e -e -- -a ž skupna skrb staršev za otroka, kadar starša ne živita skupaj skúpna zadéva -e -e ž zadeva, ki s svojo problematiko vkljucuje vse vpletene, npr. odlocitev o predmetu skupnega premoženja zakoncev skúpna zastáva -e -e ž zastava, pri kateri se za zavarovanje iste terjatve ustanovi zastavna pravica na vec stvareh skúpni déli zgrádbe -ih délov --m mn. zemljišce, na katerem zgradba stoji, in deli zgradbe, ki ne spadajo med posamezne dele zgradbe in so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov skúpni evrópski azílni sistém -ega -ega -ega -a m v pravu EU sistem skupne azilne politike na ravni Eu za usklajevanje standardov zašcite beguncev ter vzpostavitev prakticnega sode­lovanja in mehanizmov solidarnosti med državami clanicami Eu skúpni izdátek -ega -tka m v ekonomiji vsota izdatkov za nabavo vseh enot neke kolicine proizvoda skúpni lastník -ega -a m ena od oseb, ki imajo na nerazdeljeni stvari skupno lastnino skúpni nabávni orgán -ega -ega -a m organ, ki izvaja postopke javnega narocanja za vec narocnikov skúpni nújni délež -ega -ega -a m vsota vseh posameznih nujnih deležev po zapustniku skúpni pooblašcęnec -ega -nca m pooblašce­nec, ki ga imenujejo sosporniki sami ali zaradi ekonomicnosti postopka in ob odsotnosti kolizije interesov sodišce ali upravni organ vec strankam skupaj skúpni predstávnik -ega -a m oseba, ki je ena izmed vec strank v istem postopku in obenem pooblašcenec za zastopanje ostalih strank skúpni sporazúm -ega -a m sporazum, ki ga sklene organizacija avtorjev z združenjem uporabnikov in s katerim pogodbeniki dolocijo splošne pogoje za uporabo avtorskih del, za varovanje katerih je pristojna kolektivna avtorska organizacija, ali se dogovorijo o tarifi za uporabo teh del S: kolektívna ávtorska pogódba skúpni trg -ega -a m v pravu EU . nótranji trg skúpni zagovórnik -ega -a m zagovornik, ki brani vec obdolžencev v istem kazenskem postopku skúpni zasébni proizvňd -ega -ega -óda m v ekonomiji vsota lastnega zasebnega proizvoda in tujih zasebnih proizvodov skúpno gospodínjstvo -ega -a s skupnost oseb, ki obicajno skupaj stanujejo in skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe, kot sta stanovanje in hrana skúpno pooblastílo -ega -a s pooblastilo, dano vec pooblašcencem, ki lahko zastopajo le skupaj S: kolektívno pooblastílo skúpno povpraševánje -ega -a s v ekonomiji vsota individualnih povpraševanj po nekem proizvodu v nekem casovnem obdobju skúpno premožęnje zakóncev -ega -a --s zakonsko dolocena oblika skupne lastnine zakoncev, pri cemer velja zakonska domneva polovicnega ali enakega deleža za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s skupnimi sredstvi ali z delom v casu trajanja zakonske zveze skupnorôcna sňposést -e -i ž . skúpna sňposést skúpnost etážnih lastníkov -i -- --ž 1. civilnopravna skupnost lastnikov posa-S meznih delov vecstanovanjske stavbe v etažni lastnini 2. pravna oseba, ki nastane na podlagi sklepa za upravljanje z vecsta­novanjsko stavbo s soglasjem vseh etažnih lastnikov skúpnost stvarí -i --ž celota, ki je sestavljena iz posameznih fizicno locenih stvari, od katerih ima vsaka svojo gospodarsko vrednost, npr. zbirka znamk, knjižnica, zaloge S: universitas rerum distantium skúpšcina délniške drúžbe -e -- --ž organ delniške družbe, v katerem delnicarji nepo­sredno uresnicujejo svoje pravice, ki jih imajo na podlagi svojega deleža skupšcínski sistém -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih sistem enotnosti državne oblasti, pri katerem vse pomembne politicne odlocitve sprejema predstavniški organ, vlada pa samo izvaja politiko, ki jo doloca predstavniški organ slába dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, pri kateri se povpraševana kolicina v primeru spremembe realnega dohodka spremeni v nasprotni smeri, kot se spremeni realni dohodek S: inferiórna dobrína slába véra -e -e ž zavest subjekta o pravni neupravicenosti do cesa S: mala fides slabovérni poséstnik -ega -a m . nčdobrovérni poséstnik slámnata drúžba -e -e ž družba brez premo­ženja ali vidne samostojne dejavnosti, ki služi kot sredstvo za poslovne transakcije ali njihovo veriženje, pogosto zaradi izogibanja placilu davkov ali drugim predpisanim obveznostim S: slámnato podjétje slámnato podjétje -ega -a s . slámnata drúžba slédna pravíca -e -e ž avtorska pravica, ki upravicuje avtorje likovnih del do poplacila pri preprodaji likovnega dela slépa meníca -e -e ž . biánko meníca slovésna izjáva -e -e ž 1. po dolocenem postopku javno dana obljuba ravnati se po nacelih, navedenih v izjavi 2. v mednarodnem pravu izjava, ki jo dajo predstavniki držav ob zakljucku mednarodne konference, kongresa in ima veliko politicno težo v mednarodnih odnosih, ne pa pravno zavezujocih ucinkov slôvnicna razlága -e -e ž . jezikôvna razlága slucájna sestavína právnega pôsla -e -e S -- --ž sestavina pravnega posla, ki obstaja le na podlagi posebnega dogovora strank, npr. pogodbena kazen S: accidentale negotii slúžbena izkáznica -e -e ž listina, s katero imetnik dokazuje svoje pooblastilo za opra­vljanje nalog organa, katerega predstavnik je, npr. inšpekcije, varuha clovekovih pravic slúžbena kázenska ovádba -e -e -e ž . urádna kázenska ovádba slúžbena odsôtnost -e -i ž opravljanje dolocenih nalog ali pogodbenih obveznosti delavca izven prostorov delodajalca, v katerih delavec sicer dela, kamor je napoten po nalogu delodajalca slúžbeno potovánje -ega -a s potovanje z namenom opravljanja dela izven sedeža delodajalca, kamor je delavec napoten služéca nčpremicnína -e -e ž nepremicnina, ki jo bremeni stvarna služnost v korist gospodujoce nepremicnine služéca stvár -e -í ž stvar, ki jo bremeni služnost v korist gospodujoce stvari S: slúžna stvár služéce zemljíšce -ega -a s zemljišce, ki ga bremeni stvarna služnost za uporabo gospodujocega zemljišca slúžna stvár -e -í ž . služéca stvár slúžnost -i ž omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upravicuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena S: servitus, slúžnostna pravíca slúžnost stanovánja -i --ž osebna služnost, ki daje imetniku služnosti in njegovi družini pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele tako, da se ohranja njegova substanca S: habitatio slúžnost v jávno koríst -i -- -- --ž služnost, ki je ustanovljena v korist države, lokalne skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev razlicnih infrastrukturnih dejavnosti ter ima po vsebini znacilnost stvarne služnosti slúžnostna pót -e -í ž dostopna pot, na kateri se izvršuje potna služnost, ki je vknjižena v zemljiško knjigo slúžnostna pravíca -e -e ž . slúžnost slúžnostni upravícenec -ega -nca m 1. vsako­kratni lastnik gospodujoce nepremicnine pri stvarnih služnostih 2. oseba, v korist katere je služnost ustanovljena pri osebnih služnostih slúžnostni zavézanec -ega -nca m vsakokratni lastnik služece nepremicnine smérnica -e ž instrument mehkega prava, ki nima zavezujoce moci, ampak nakazuje in usmerja pristop k urejanju dolocenega vprašanja ali podrocja smíselna uporába predpísa -e -e --ž uporaba predpisa, ki upošteva spremenjene pravne in družbene okolišcine ali specificnosti podrocja, na katerem se uporabi smrtôvnica -e ž javna listina z zapisom podatkov o umrlem, ki služi uvedbi in vodenju zapušcinskega postopka sňávtorstvo -a s skupno avtorstvo vec avtorjev pri istem avtorskem delu sociálna demokracíja -e -e ž politicni sistem, ki temelji na sodelovanju državljanov pri upravljanju države in med osrednje cilje svojega delovanja uvršca doseganje cim vecje socialne blaginje sociálna diferenciácija -e -e ž . sociálno razslojevánje sociálna kúhinja -e -e ž v socialnem varstvu program socialne preventive, s katerim se osebam, ki so brez zadostnih sredstev za preživljanje ali so prejemniki denarne socialne pomoci, zagotavlja brezplacen topli obrok sociálna pravíca -e -e ž pravica, ki posame­zniku ali skupini omogoca uresnicevanje dolocenih socialnih interesov, npr. pravica do izobraževanja, pravica do stanovanja, pravica do dela, pravica do zdravja, pravica do socialne varnosti, pravica do socialne in zdravstvene pomoci, pravica do varstva delavcev migrantov sociálna preventíva -e -e ž dejavnost soci­alnega varstva, namenjena preprecevanju nastajanja socialnih težav posameznika, družine ali dolocene skupine prebivalstva, ki jo izvajajo pravne ali fizicne osebe sociálna slúžba -e -e ž služba, ki izvaja social-novarstvene storitve v mreži javne službe ali izven nje sociálna ugódnost -e -i ž socialna zašcita, ki jo država zagotavlja dolocenim skupinam oseb, npr. znižano placilo vrtca, ucbeniški sklad, subvencionirani prevoz, prehrana v šoli sociálna várnost -e -i ž sistem družbenih ukrepov, predvsem v obliki socialnih zavarovanj, socialnih pomoci in družin­skih prejemkov, za zagotavljanje varnosti dohodka posameznikom in družinam v dolocenih življenjskih razmerah z družbeno solidarnostjo, npr. v primeru bolezni, starosti, invalidnosti, smrti zavarovanca, brezposelnosti, materinstva sociálni dialóg -ega -a m sodelovanje med delodajalci in sindikati, med delodajalci in sveti delavcev ali delavskimi zaupniki, ki lahko vodi do sklenitve dogovora, sporazuma ali kolektivne pogodbe ali je namenjeno obvešcanju in posvetovanju sociálni mír -ega -ú m dolžnost strank kolek­tivne pogodbe, dolocena z zakonom ali kolektivno pogodbo, da se v casu veljavnosti kolektivne pogodbe vzdržijo organiziranja ali podpiranja industrijskih akcij, vkljucno s stavko S: sindikálni mír sociálni primér -ega -a m uresniceno socialno tveganje zaradi zacasne ali trajne izgube zaslužka ali nesorazmerno povecanih stroškov za življenje, npr. bolezen, invalidnost sociálni sęrvis -ega -a m socialnovarstvena storitev pomoci družini, ki obsega pomoc pri hišnih in drugih opravilih v primeru rojstva otroka, bolezni, invalidnosti, starosti, nesrece in drugih primerih, ko je ta pomoc potrebna za vkljucitev osebe v vsakdanje življenje sociálni spňr -ega spôra m posebni sodni postopek pred specializiranim socialnim sodišcem po dokoncno zakljucenem upravnem postopku o pravicah, obvezno­stih in pravnih koristih fizicnih, pravnih in drugih oseb, ce so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti sociálni sporazúm -ega -a m v ekonomiji sporazum o gibanju plac, sklenjen med delodajalci, vlado in sindikati sociálni stárš -ega -a m starš, ki z otrokom ni biološko povezan sociálno délo -ega -a s dejavnost, ki zagota­vlja pomoc posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva pri preprecevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav ter vkljucevanju v življenje skupnosti sociálno pártnerstvo -ega -a s institucionalni mehanizmi, prek katerih delavski predstav­niki izražajo interese delavcev in jih usklaju­jejo z delodajalci in njihovimi predstavniki v okviru dvostranskega ali tristranskega socialnega dialoga S sociálno právo -ega -a s pravo, ki ureja pogoje zaposlovanja, dela in socialne varnosti sociálno razslojevánje -ega -a s nastajanje ali povecevanje gospodarskih in družbenih razlik med ljudmi S: sociálna diferenciácija sociálno skrbstvo -ega -a s do leta 1992 . sociálno várstvo sociálno stanovánje -ega -a s do leta 2003 . nčprofítno najémno stanovánje sociálno tvéganje -ega -a s negotov dogodek v prihodnosti, praviloma neodvisen od volje posameznika, ki povzroci izpad zaslužka ali povecanje stroškov in tako lahko ogrozi razvoj in celo obstoj posameznika in s tem celotne družbe, zato ga ureja država s sistemom socialne varnosti sociálno várstvo -ega -a s sistem socialnih pomoci, namenjen zagotavljanju denarnih pomoci osebam in družinam brez zadostnih sredstev za življenje, ter socialnih storitev, ki ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva preprecujejo, lajšajo in odpravljajo osebno obcutene življenjske stiske in objektivno prepoznavne socialne težave S: do leta 1992 sociálno skrbstvo sociálno zavarovánje -ega -a s javno, z zakonom doloceno obvezno zavarovanje za socialna tveganja, npr. obvezno zavarova­nje za zaposlene, samozaposlene in druge aktivne osebe in njihove družinske clane, ki se financira s prispevki za socialno varnost in iz državnega proracuna sociálnoskrbstvena storítev -e -tve ž do leta 1992 . sociálnovárstvena storítev sociálnovárstvena storítev -e -tve ž storitev iz sistema socialnega varstva, ki je namenjena preprecevanju socialnih stisk in težav posa­meznika, družine ali skupine prebivalstva, npr. prva socialna pomoc, osebna pomoc, pomoc na domu, socialni servis S: do leta 1992 sociálnoskrbstvena storítev sociálnovárstveni prejémek -ega -mka m prejemek v denarju iz sistema socialnega varstva, namenjen ublažitvi in prepreceva­nju socialnih stisk posameznika, družine, skupine prebivalstva, npr. denarna socialna pomoc, varstveni dodatek sociálnovárstveni závod -ega -óda m zavod, ki opravlja socialnovarstvene storitve za osebe, ki zaradi starosti, telesne ali duševne motnje ali drugih podobnih okolišcin ne morejo ali S ne želijo živeti same ali v družini societas -- [socíjetas] (lat.) . drúžbena pogódba (1, 2) societas europaea -- -- [socíjetas e.ropęa] (lat.) v pravu EU . evrópska délniška drúžba societas leonina -- -- [socíjetas leonína] (lat.) . lęvja drúžba societétna pogódba -e -e ž . drúžbena pogódba (1, 2) sociologíja práva -e --ž veda, ki se ukvarja s proucevanjem prava s sociološkimi metodami in s proucevanjem družbenih vplivov na pravo socásna izpolnítev -e -tve ž obveznost strank, da mora takrat, ko izpolni obveznost ena stranka, izpolniti obveznost tudi druga stranka sôdba -e ž 1. posamicni oblastni pravni akt, skaterim sodišce vsebinsko odloci v sodnem postopku S: judikát 2. sodna odlocba, s katero sodišce v pravdnem postopku vsebinsko odloci o tožbenem zahtevku S: judikát 3.  sodna odlocba, s katero sodišce odloci o obtožbi v kazenskem postopku, praviloma po opravljeni glavni obravnavi S: judikát 4.  sodna odlocba, izdana v postopku oprekršku, s katero sodišce ustavi postopek ali pa obdolženca spozna za odgovornega in mu izrece sankcijo za prekršek S: judikát sôdba na podlági odpôvedi -e -- -- --ž sodba, s katero sodišce zavrne tožbeni zahtevek, ce se mu tožeca stranka do konca glavne obravnave odpove sôdba na podlági pripoznáve -e -- -- --ž sodba, s katero sodišce ugodi tožbenemu zahtevku, ce ga tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna sôdba na podlági stánja spísa -e -- -- -- --ž sodba, ki jo sodišce izda, ce na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka ali pride samo ena stranka, druga stranka pa predlaga njeno izdajo, ce je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno sôdba s skrájšano obrazložítvijo -e -- -- --ž sodba, ki poleg izreka vsebuje samo povzetek zahtevkov in dejstev, na katera so stranke opirale svoje zahtevke, ter pravni pouk o pritožbi sňdédic -a m dedic, ki deduje po zakonu ali na podlagi oporoke poleg drugih dedicev sodeloválna dolžnóst -e -i ž obveznost stranke, da sodeluje pri izpolnjevanju obve­znosti nasprotne pogodbene stranke sodeloválna potróšnja -e -e ž v ekonomiji model potrošnje, ki z izposojanjem dobrin in storitev omogoca njihovo kroženje sodelovánje délavcev pri uprávljanju -a -- -- --s pravni institut kolektivnega delovnega prava, ki opredeljuje pravice in obveznosti delavcev pri razlicnih nacinihsodelovanja pri poslovanju podjetja, npr. pravico do obvešcenosti, pravico do dajanjapobud, pravico do posvetovanja, pravico do soodlocanja S: délavska participácija, délavsko sňuprávljanje, participácija délavcev sodíšce -a s oblastni organ, ki opravlja sodno funkcijo S: tribunál (1) sodíšce drúge stôpnje -a -- --s sodišce, ki odloca o pritožbah zoper odlocbe sodišca prve stopnje S: drugostôpenjsko sodíšce sodíšce prve stôpnje -a -- --s sodišce, ki prvo odloca o sporu ali postavljenem zahtevku S: prvostôpenjsko sodíšce sodíšce splôšne pristójnosti -a -- --s sodišce, pristojno za odlocanje o katerikoli zadevi, razen o tistih zadevah, za katere so pristojna specializirana sodišca S: rédno sodíšce, splôšno sodíšce sodíšce trétje stôpnje -a -- --s sodišce, ki odloca o pravnih sredstvih zoper odlocbe sodišca druge stopnje sodíšce za prekrške -a -- --s sodišce, ki vodi in odloca v rednem sodnem postopku o prekršku, na prvi stopnji okrajno sodišce, na drugi stopnji višje sodišce sodíšcu pridrúžena mediácija -- -e -e ž mediacija, ki se izvaja v okviru sodišca med sodnim postopkom sódna cenítev -e -tve ž cenitev, ki jo opravi sodišce v sodnem postopku, praviloma s pomocjo sodnega cenilca sódna dčska -e -e ž javno dostopno oglasno mesto v prostorih ali na spletni strani sodišca, kjer se objavljajo sodne odlocbe in sporocila, kadar to doloca zakon sódna fúnkcija -e -e ž dejavnost sodne veje oblasti, ki obsega odlocanje v civilnih in kazenskih zadevah ter v upravnih sporih sódna individualizácija kázenskih sánkcij -e -e -- --ž izbira vrste in višine kazenskih sankcij glede na storilcevo krivdo, težo izvršenega kaznivega dejanja, olajševalne in obteževalne okolišcine in namen kaznovanja sódna izvršba -e -e ž izvršba civilnopravnih in drugih obveznosti, za katere tako doloca zakon, v sodnem postopku sódna jurisdíkcija -e -e ž . sódna pristójnost sódna likvidácija -e -e ž . prisílna likvidácija sódna medicína -e -e ž podrocje medicine, ki obravnava telesne poškodbe, smrt, rojstvo in pojave na cloveku ter njihov pomen za pravo S: forénzicna medicína sódna obdúkcija -e -e ž . preglčd in razteléše­nje trúpla sódna oblást -e -í ž del državne oblasti, ki je pristojna za odlocanje o sporih med pravnimi subjekti in odlocanje o odgovornosti za storitev kaznivih dejanj sódna odlócba -e -e ž odlocba, s katero sodišce odloci o vsebinskih ali procesnih vprašanjih sódna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo oporo-citelju po njegovi ustni izjavi sestavi sodnik pristojnega sodišca sódna položítev -e -tve ž dolžnikova pravica, da v primeru upnikove zamude dolgovano stvar kot izpolnitev izroci sodišcu S: položítev pri sodíšcu, sódni depozít sódna poravnáva -e -e ž poravnava, sklenjena pred sodišcem, ki ima ucinek pravnomocne sodne odlocbe sódna práksa -e -e ž 1. uporaba pravnih pravil v sodnih postopkih v posamicnih primerih 2. sodne odlocitve, zlasti višjih sodišc in vrhovnega sodišca, ki se uporabljajo kot dopolnilni spoznavni vir in so pomembne z vidika enotne uporabe prava S: judikatúra, usus fori sódna preiskáva -e -e ž del kazenskega postopka, namenjen zlasti zbiranju gradiva, ki je potrebno za odlocitev državnega tožilca, ali naj pri sodišcu vloži obtožnico ali ne S: kázenska preiskáva (1) sódna prepoznáva -e -e ž zaslišanje price, s katerim se ugotavlja, ali prica pozna doloceno osebo ali predmet S: recognitio sódna pristójnost -e -i ž pristojnost, po kateri o dolocenem vprašanju odloca le sodišce in ne kakšen drug organ S: sódna jurisdíkcija S sódna prodája -e -e ž prodaja, ki se opravi v sodnem postopku, praviloma v izvršbi sódna psihiatríja -e -e ž psihiatrija, ki raziskuje duševne motnje storilcev kaznivih dejanj in se ukvarja z njihovim zdravljenjem S: forénzicna psihiatríja sódna psihologíja -e -e ž psihologija, ki raziskuje duševnost storilcev, žrtev in pric kaznivih dejanj S: forénzicna psihologíja sódna psíhopatologíja -e -e ž psihopatologija, ki raziskuje duševne motnje in duševne bolezni pri storilcih, žrtvah in pricah kaz­nivih dejanj S: forénzicna psíhopatologíja sódna rehabilitácija -e -e ž odlocitev sodišca, da dovoli izbris obsodbe iz kazenske evidence še pred iztekom roka za nastop zakonske rehabilitacije sódna táksa -e -e ž taksa, ki se placa za izvedbo sodnih postopkov in v drugih primerih, ko sodišce opravi storitev taksnemu zavezancu, npr. fotokopiranje listin sódna upráva -e -e ž dejavnost znotraj sodne veje oblasti za njeno nemoteno izvajanje sódna zadéva -e -e ž zadeva, v kateri je za odlocanje o pravicah, obveznostih in obtožbah pristojno sodišce sódna zmóta -e -e ž zmota pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odlocba nepravilna ali nezakonita sódne pocítnice -ih pocítnic ž mn. cas, ko sodišce rešuje samo z zakonom dolocene nujne zadeve, ko ne tecejo procesni roki, razen v nujnih zadevah, in se ne vrocajo sodna pisanja sódni cenílec -ega -lca m oseba, imenovana za neomejen cas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišca poda izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter oceno njene vrednosti ali višino na njej povzrocene škode sódni depozít -ega -a m . sódna položítev sódni izvédenec -ega -nca m oseba, imenovana za neomejen cas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišca poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za presojo katerih je potrebna pomoc strokovnjaka sódni izvršítelj -ega -a m oseba, zaposlena pri sodišcu, ki opravlja dolocena neposredna dejanja izvršbe ali zavarovanja, kadar tako glede na naravo zadeve, okolišcine opra­vljanja izvršbe ali iz drugih upravicenih S razlogov odloci sodišce sódni opomín -ega -a m sankcija za storilca posebno lahkih kaznivih dejanj, s katero ga sodišce opozori, da je bilo njegovo ravnanje protipravno, ne izrece pa mu premoženjske ali prostostne kazni sódni penále -ega -a m denarni znesek, ki ga na predlog upnika za vsak dan zamude ali na drugo casovno enoto naloži sodišce dolžniku, ki ne izpolni izvršljive nedenarne obveznosti sódni postópek -ega -pka m postopek, ki poteka pred sodišcem in v katerem sodišce odloca o civilnih, kazenskih in upravnih zadevah sódni priprávnik -ega -a m pripravnik, ki se na sodišcu usposablja za opravljanje pravni­škega državnega izpita sódni réd -ega -a m predpis, s katerim minister, pristojen za pravosodje, doloci notranjo organizacijo sodišc, nacin njihovega poslo­vanja v posameznih vrstah zadev, podrob­nejša pravila o dodeljevanju zadev sodnikom in druga organizacijsko-tehnicna opravila na sodišcih sódni regíster -ega -tra m uradna evidenca na sodišcu o ustanovitvah pravnih oseb, pri cemer z vpisom vanjo te dobijo status pravne osebnosti, vanj pa se vpisujejo tudi bistveni podatki, npr. organi poslovodstva in nadzora sódni rók -ega -a m rok, ki ga v postopku doloci sodišce, npr. za popravo tožbe, glede na okolišcine primera sódni senát -ega -a m kolegijski sodni organ, katerega sestava je odvisna od vrste zadeve in sodne stopnje, na kateri se zadeva obravnava sódni silogízem -ega -zma m . právni silogízem sódni stróški -ih stróškov m mn. stroški, ki bremenijo sodišce, vendar jih to že med postopkom prevali na stranke, npr. predujem za stroške izvedenca sódni svčt -ega svéta m strokovni in neodvisni organ, ki pristojnemu državnemu organu predlaga sodnike v imenovanje in razrešitev ter opravlja druge z zakonom dolocene naloge sódni tolmác -ega -a m oseba, imenovana za neomejen cas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišca tolmaci na narokih ali prevaja listine sódni zaostánek -ega -nka m zadeva, o kateri sodišce ni odlocilo v razumnem roku sodník -a m oseba z zakljuceno univerzitetno pravno izobrazbo in opravljenim pravniškim državnim izpitom, izvoljena v sodniško funkcijo po postopku, ki ga doloca zakon S: iudex sodník poroceválec -a -lca m sodnik, ki je clan sodnega senata in drugim clanom senata podrobneje predstavi zadevo ter jim predlaga, kakšno odlocitev naj sprejmejo sodník porótnik -a -a m nepoklicni sodnik, ki je lahko brez pravne izobrazbe in na podlagi imenovanja na to funkcijo sodi skupaj s poklicnimi sodniki S: porótnik (1), prisédnik, sodník prisédnik sodník posámeznik -a -a m sodnik, ki je pristojen za samostojno odlocanje o zadevah, za katere ni pristojen sodni senat sodník prisédnik -a -a m . sodník porótnik sodník ustávnega sodíšca -a -- --m voljena ali imenovana oseba, ki opravlja sodno funkcijo na ustavnem sodišcu S: ustávni sodník sodník za mladolétnike -a -- --m sodnik okrožnega sodišca, ki v kazenskem postopku proti mladoletniku vodi pripravljalni postopek, predseduje senatu za mladoletnike, razpisuje in vodi sejo senata ali glavno obravnavo v postopku in opravlja druge zadeve, dolocene z zakonom sodník za prekrške -a -- --m do leta 2005 organ, ki obravnava storilce prekrškov sodníška fúnkcija -e -e ž status in pristojnost sodnika, da nepristransko in neodvisno razsoja o sporih sodníška imunitéta -e -e ž 1. imuniteta, ki izkljucuje kazensko odgovornost sodnika za izraženo mnenje pri odlocanju na sodišcu 2. imuniteta, ki pod dolocenimi pogoji varuje sodnika pred odvzemom prostosti, izvedbo nekaterih procesnih dejanj in uvedbo kazenskega postopka za kazniva dejanja pri opravljanju sodniške funkcije sodníški aktivízem -ega -zma m odlocanje sodnika, na katerega odlocitve vpliva ali jih usmerja tudi njegovo osebno ali politicno prepricanje sodníški pomocník -ega -a m univerzitetni diplomirani pravnik, ki na sodišcu opravlja posamezna pravna opravila ter vodi postopke in izdaja odlocbe v primerih, dolocenih z zakonom sodníški silogízem -ega -zma m . právni silogízem sódno obmócje -ega -a s obmocje, na katerem je sodišce pristojno izvrševati sodno funkcijo sódno pisánje -ega -a s v predpisani obliki sestavljen zapis, npr. vabilo, odlocba, zapisnik, zaprosilo, zaznamek, ki ga podpiše sodnik ali druga pooblašcena sodna oseba sódno pobótanje -ega -a s . procésno pobótanje (1) sódno pridržánje -ega -a s krajši odvzem prostosti, ki ga odredi preiskovalni sodnik, ker osumljenca, ki ga je privedla policija, ni mogoce takoj zaslišati sódno priznánje -ega -a s 1. izjava stranke, dana pred sodišcem, da je dejanska trditev nasprotnika resnicna 2. priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja poda pred kazenskim sodišcem sódno znáno dęjstvo -- -ega -a s dejstvo, ki je sodniku poznano iz drugega postopka ali javnega registra, npr. zemljiške knjige sodôbni denár -ega -ja m v ekonomiji denar, ki nima notranje vrednosti in je sestavljen iz nezamenljivega papirnatega in knjižnega denarja ter kovancev sňdržávje -a s v nekaterih pravnih sistemih . konfe­derácija sódstvo -a s organi, ki opravljajo sodno funkcijo soglásje za sklenítev zakónske zvéze -a -- -- -- --s svobodno izražena privolitev za sklenitev zakonske zveze vsakega od bodocih zakoncev sójenje v nčnavzócnosti -a -- --s sojenje, ki izjemoma in pod pogoji, ki jih doloca zakon, poteka, ne da bi mu prisostvoval obdolženec sóla meníca -- -e ž . edína meníca sňlastník -a m lastnik racunsko dolocenega deleža stvari sňlastnína -e ž lastninska pravica vec oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri cemer vsakemu od lastnikov pripada racunsko dolocen delež te stvari sňlastnínski délež -ega -a m kvantitativni del lastninske pravice solastnika na celotni stvari ali na idealnem deležu stvari S: sňlastníški délež sňlastníški délež -ega -a m . sňlastnínski délež sňlegatár -ja m . sňvolilojémnik S solidárna obvéznost -e -i ž obveznost z vec dolžniki, pri kateri vsak dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kateregakoli od dolžnikov S: nčrazdélna obvéznost solidárna odgovórnost -e -i ž odgovornost, pri kateri vsak dolžnik odgovarja za celoten dolg, ki ugasne, ko je poplacan S: nčrazdélna odgovórnost solidárni dolžník -ega -a m dolžnik solidarne obveznosti, ki odgovarja upniku za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od enega ali od vec dolžnikov solidarne obveznosti solidárni pôrok -ega -óka m porok, ki se zaveže kot porok in placnik in nima ugovora subsi­diarnosti ter odgovarja kot solidarni dolžnik solidárno jámstvo -ega -a s jamstvo, pri katerem vec dolžnikov odgovarja za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli od dolžnikov S: nčrazdélno jámstvo solidárno poróštvo -ega -a s poroštvo, pri katerem se oseba, ki ga daje, zaveže kot porok in placnik in pri katerem lahko upnik zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti od dolžnika, od poroka ali od obeh hkrati S: nčrazdélno poróštvo solidárnost dolžníkov -i --ž solidarna obveznost, pri kateri vsak od vec dolžnikov odgovarja za celoten dolg S: pasívna solidárnost solidárnost úpnikov -i --ž solidarna obveznost, pri kateri lahko vsak od vec upnikov zahteva izpolnitev celotne obve­znosti in obstaja samo, ce je dogovorjena ali dolocena z zakonom S: aktívna solidárnost solidárnostna klávzula -e -e ž v mednarodnem pravu . si omnes klávzula solvéntno poslovánje -ega -a s zagotavljanje in upravljanje financnih sredstev ter njihovih virov, s cimer so zagotovljeni pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov solvéntnost -i ž dolgorocna sposobnost dolžnika, da izpolnjuje svoje placilne obveznosti sňobdôlženec -nca m oseba, ki je skupaj z drugim obdolžencem v istem kazenskem postopku S sňobsójenec -nca m oseba, ki je skupaj z drugo osebo pravnomocno obsojena v istem kazenskem postopku sňobtóženec -nca m oseba, ki je skupaj z drugim obtožencem v istem rednem kazenskem postopku soócenje -a s istocasno zaslišanje dveh ali vec pric ali strank v sodnem ali upravnem postopku, kadar se njihove izpovedbe ne ujemajo sňodlócanje -a s sodelovanje delavcev pri upravljanju, pri katerem delodajalec za veljavni sprejem odlocitve potrebuje soglasje sveta delavcev ali delavskega zaupnika sňponúdnik -a m ponudnik, ki se hkrati z drugimi ponudniki poteguje za sklenitev pogodbe sňposést -i ž posest stvari vec oseb hkrati skupaj tako, da lahko vsaka od njih izvršuje dejansko posest na celotni stvari sorazmérna dajátev -e -tve ž denarna dajatev, katere obseg je odvisen od prej vplacanih prispevkov ali osnov, od katerih so placani prispevki, npr. starostna pokojnina, denarno nadomestilo sorazmérna dávcna stôpnja -e -e -e ž davcna stopnja, ki se ne spreminja s spremembo davcne osnove S: proporcionálna dávcna stôpnja sorazmérna obdavcítev -e -tve ž obdavcitev, po kateri osebe z vecjo ekonomsko mocjo placajo relativno enako davka kot osebe z manjšo ekonomsko mocjo S: pravícna obdavcítev, proporcionálna obdavcítev sorazmérni dávek -ega -vka m davek, pri katerem zavezanci placajo enak delež davka, ne glede na svojo ekonomsko moc S: proporcionálni dávek soródna pravíca -e -e ž pravica, ki je po svoji vsebini in objektu varstva podobna avtorski pravici, in sicer pravica izvajalcev, pravica proizvajalcev fonogramov, pravica filmskih producentov, pravica RTV-organizacij, pravica založnikov in pravica izdelovalcev podatkovnih baz soródstvo -a s razmerje med predniki in potomci ter med razlicnimi potomci istega prednika soródstvo v rávni crti -a -- -- --s . rávna crta soródstva soródstvo v stránski crti -a -- -- --s . stránska crta soródstva sosédnje zemljíšce -ega -a s zemljišce, ki meji na drugo zemljišce ali je z njim prostorsko povezano sosédsko právo -ega -a s pravo, ki ureja razmerja med lastniki sosednjih nepremicnin sňspórnik -a m v pravdnem postopku vsaka izmed oseb, ki nastopajo na strani tožece stranke ali tožene stranke v postopku sňspórniška intervéncija -e -e ž v pravdnem postopku stranska intervencija, pri kateri se v pravdo vkljuci oseba, na katero sodna odlocba neposredno ucinkuje sňspórniški interveničnt -ega -ęnta m v pravdnem postopku stranski intervenient, na katerega sodba neposredno ucinkuje in ima zato v postopku položaj enotnega sospornika sňspórništvo -a s v pravdnem postopku sodelovanje vec oseb na strani tožece stranke ali tožene stranke v postopku S: subjektívna kumulácija sňstorílec kaznívega dejánja -lca -- --m oseba, ki skupaj z drugo osebo zavestno izvršuje zakonske znake kaznivega dejanja ali kako drugace odlocilno prispeva k njegovi izvršitvi sňstorílstvo -a s udeležba pri kaznivem ali škodnem dejanju, ki ga skupaj izvrši vec oseb ali vec oseb kako drugace odlocilno prispeva k njegovi izvršitvi sovládje -a s v mednarodnem pravu . kondomínij sňvolilojémnik -a m ena od oseb, ki jim oporo-citelj nakloni volilo skupaj, ne da bi dolocil deleže, ali jim nakloni volilo po enakih delih S: kolegatár, sňlegatár sovrážni tôvor -ega -óra m v mednarodnem pravu tovor na sovražni ladji v vojni na morju, ki ga nasprotnik lahko zaseže sňzavarovánje -a s zavarovanje istega rizika pri vec zavarovalnicah z eno pogodbo specializácija -e ž izobraževanje, s katerim posameznik pridobi posebno poglobljeno znanje na ožjem podrocju neke stroke in s tem možnost samostojnega opravljanja zahtevnejšega dela specializírani oddélek -ega -lka m posebni organ, pristojen in usposobljen za opra­vljanje dolocenih dejanj, npr. specializirani oddelek državnega tožilstva, družinski oddelek okrožnega sodišca specializírano držávno tožílstvo -ega -ega -a s državno tožilstvo, pristojno za pregon posebej dolocenih kaznivih dejanj specializírano sodíšce -ega -a s sodišce, pristojno za odlocanje o zadevah samo z dolocenih pravnih podrocij, npr. upravno sodišce, delovno in socialno sodišce speciálna inkvizícija -e -e ž preiskovalni postopek, v katerem se ugotavlja krivda dolocene osebe za doloceno kaznivo dejanje speciálna izvršba -e -e ž izvršba, ki se vodi za posamezno terjatev posameznega upnika in katere predmet so posamezne dolžnikove stvari in pravice speciálna misíja -e -e ž v mednarodnem pravu zacasna diplomatska misija, ki jo pošlje država v drugo državo za razrešitev doloce­nega vprašanja ali izvršitev dolocene naloge speciálna obvéznost -e -i ž obveznost, katere predmet je nenadomestna stvar speciálna právna sposóbnost -e -e -i ž . posébna právna sposóbnost speciálna preiskoválna skupína -e -e -e ž skupina, ki jo vodi državni tožilec in se ustanovi v posameznih zahtevnih kazenskih zadevah, npr. s podrocja gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, za katere je potrebno daljše usmerjeno delovanje vec državnih organov in institucij speciálna prevéncija kriminála -e -e --ž preprecevanje ponovne storitve kaznivega dejanja že obsojenega storilca S: indivi­duálna prevéncija kriminála speciálni povrátek -ega -tka m izvršitev kaznivega dejanja po tem, ko je bil storilec že obsojen za istovrstno kaznivo dejanje S: posébni povrátek speciálni predpís -ega -a m predpis, ki se nanaša na ožje podrocje ali ožjo skupino naslovljencev kot kak drug veljavni predpis S: lex specialis speciálno pooblastílo -ega -a s . posébno pooblastílo speciálno zakónsko pooblastílo -ega -ega -a s zakonsko pooblastilo, dano dolocenemu organu za izdajo posebnega podzakonskega predpisa ali drugega splošnega pravnega akta, npr. pooblastilo racunskega sodišca za izdajo poslovnika, s katerim podrobneje uredi postopek revizije species -- [spécijes] (lat.) . individuálna stvár specíficna carínska stôpnja -e -e -e ž carina, izražena v vrednosti na kolicinsko enoto in neodvisna od carinske vrednosti specíficno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki ima v zakonskem opisu S dodane okolišcine, ki jih temeljno kaznivo dejanje nima, pa ni kvalificirano ali privile­girano S: delictum sui generis specifikacíjski kúp -ega -a m . prodája s speci­fikácijo spís -a m listine, ki se nanašajo na doloceno in konkretno zadevo, npr. pri državnih organih, notarjih, odvetnikih splôšna amnestíja -e -e ž akt milosti, s katerim zakonodajni organ ublaži pravni položaj vsem obsojencem, ne glede na kaznivo dejanje, ali osebam, ki bi bile lahko izpostavljene kazenskemu pregonu splôšna dávcna olajšáva -e -e -e ž predpisani pavšalni znesek za pokritje stroškov preži­vljanja, ki znižuje dohodninsko osnovo splôšna dolócba -e -e ž dolocba, navadno na zacetku splošnega pravnega akta, ki vsebuje pomembne dolocbe, navadno v obliki pravnih nacel, ki jih je treba upoštevati pri uporabi in razlagi pravnega akta S: tęmeljna dolócba splôšna invalídnost -e -i ž invalidnost, pri kateri je izgubljena zmožnost opravljati katerokoli organizirano pridobitno delo splôšna koríst -e -i ž opredmeten splošni interes vecine clanov dolocene družbene skupnosti, ki se lahko s predpisom opredeli kot javna korist splôšna krajévna pristójnost -e -e -i ž krajevna pristojnost, ki velja za vse tožbe ali postopke zoper doloceno osebo, razen ce je z zakonom dolocena posebna krajevna pristojnost splôšna matúra -e -e ž državni izpit, s katerim posameznik pridobi srednjo izobrazbo in dokazuje usposobljenost za univerzitetni študij splôšna ponúdba -e -e ž ponudba, ki ni dana doloceni osebi ali dolocenim osebam, ampak javnosti splôšna porába -e -e ž v ekonomiji del izdatkov države, namenjen nabavi dobrin in storitev za potrebe državne uprave, zdravstva, šolstva, socialnega zavarovanja, vojske, pravosodja S: óbca porába, skúpna porába splôšna právna nacęla -ih -ih nacęl s mn. 1. najbolj abstraktna pravna nacela v posameznem pravnem sistemu, ki opredeljujejo temeljne cilje prava 2. temeljna pravna nacela, skupna vsem nacionalnim pravnim sistemom, in S temeljna nacela mednarodnega prava splôšna pristójnost -e -i ž pristojnost, ki zajema vse zadeve z delovnega podrocja državnega organa splôšna stávka -e -e ž stavka, v kateri sodeluje vecina delavcev v javnih službah ali v gospo­darstvu v državi, kar vpliva na celotno gospodarstvo ali javno življenje splôšna volílna pravíca -e -e -e ž pravica vsakogar, da voli in je izvoljen ne glede na razredno, narodnostno, rasno, spolno ali drugo pripadnost, ki ni omejena s premo­ženjskim, izobrazbenim, spolnim ali drugim volilnim cenzusom splôšna zdrávstvena zmóžnost -e -e -i ž do leta 2003 splošni pogoj za sklenitev delovnega razmerja poleg pogoja dopolnjene minimalne starosti splôšne volítve -ih volítev ž mn. volitve vseh poslancev parlamenta splôšni ákt delodajálca -ega -a --m avtonomni vir delovnega prava, s katerim delodajalec doloci organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pod dolocenimi pogoji pa tudi pravice, ki so sicer predmet kolektivnih pogodb splôšni dávek -ega -vka m davek, pri katerem namen porabe tako pobranih sredstev ni vnaprej dolocen splôšni interčs -ega -ésa m interes v družbeni skupnosti, ki ga zastopa vecina njenih clanov in se obicajno s predpisom opredeli kot javni interes splôšni máksimum kázni -ega -a --m zgornja meja, do katere se lahko predpiše kazen za doloceno kaznivo dejanje splôšni mínimum kázni -ega -a --m spodnja meja, do katere se lahko predpiše kazen za doloceno kaznivo dejanje splôšni moratórij -ega -a m zacasna prepoved izvrševanja dolocene sankcije, npr. moratorij na smrtno kazen splôšni naklčp -ega -épa m naklep, pri katerem storilec protipravnega dejanja predvidi posledico, odgovarja pa tudi za posledico, ki ni bistveno drugacna od predvidene S: dolus generalis splôšni povrátek -ega -tka m izvršitev kaznivega dejanja po tem, ko je bil storilec že obsojen za kakršnokoli kaznivo dejanje splôšni právni ákt -ega -ega -a m pravni akt, ki vsebuje splošna in abstraktna pravna pravila splôšni skúpni dél stávbe v etážni lastníni -ega -ega -a -- -- -- --m zemljiška parcela ali del stavbe, ki je namenjen skupni rabi etažnih lastnikov splôšni uprávni ákt -ega -ega -a m abstraktni upravni akt, ki ga izda upravni organ kot izvedbeni predpis ali akt za izvrševanje javnega pooblastila in se nanaša na poimensko nedolocene osebe, npr. pravilnik šole o pravicah in obveznostih ucencev splôšni uprávni postópek -ega -ega -pka m sistem nacel in pravil, ki velja ne glede na podrocje za vsa posamicna in konkretna upravna razmerja za urejanje pravic, obve­znosti in pravnih koristi posameznikov, skupin in pravnih oseb ter tudi za razmerja med javnopravnimi subjekti, razen ce so za posamezno razmerje ali skupino teh razmerij s podrocnim predpisom dolocena posebna pravila splôšni zastarálni rók -ega -ega -a m zastaralni rok, ki velja za zastaranje obveznosti, ce ni z zakonom dolocen drugacen rok, npr. petletni zastaralni rok za zastaranje civilno­pravnih in davcnopravnih obveznosti splôšni zavaroválni pogóji -ih -ih pogójev m mn. pravice in obveznosti pogodbenikov zavarovalne pogodbe, ki jih vnaprej doloci zavarovalnica splôšno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, pri katerem se za storilca ne zahtevajo nobene posebne lastnosti S: delictum communium splôšno pooblastílo -ega -a s pooblastilo za opravljanje pravnih poslov, ki sodijo v redno poslovanje pooblastitelja S: generálno pooblastílo splôšno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki se nanaša na nedolocljivo število naslovljencev S: lex generalis splôšno premírje -ega -a s v mednarodnem pravu premirje, ki velja med vojskujocimi se stranmi na celotnem obmocju možnega izvajanja oboroženih sovražnosti splôšno sodíšce -ega -a s . sodíšce splôšne pristójnosti splôšno zakónsko pooblastílo -ega -ega -a s zakonsko pooblastilo vladi in ministru, da v okviru svojih pristojnosti izdaja podzakon­ske predpise za izvrševanje vseh zakonov S: generálno zakónsko pooblastílo splôšno znáno dęjstvo -- -ega -a s dejstvo, ki je na dolocenem obmocju znano povprecno razgledani osebi, npr. zgodovinski dogodek, naravna katastrofa S: notórno dęjstvo spódnja premísa -e -e ž dejansko stanje v miselni operaciji, na kateri temelji odlocba, ki ga sodišce ali upravni organ ugotovi v konkretnem primeru S: praemissa minor, spódnji stávek spódnji stávek -ega -vka m . spódnja premísa spojítev -tve ž 1. združitev trdnih snovi v novo enotno premicnino tako, da nastane na novi stvari solastninska pravica lastnikov spojenih premicnin, solastniški deleži pa se dolocijo v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premicnine pred tem 2. združitev dveh ali vec gospodarskih družb, pri cemer nastane nova gospodarska družba, družbe, ki se spajajo, pa prenehajo spôlna diskriminácija -e -e ž manj ugodna obravnava posameznika zaradi njegovega spola, spolne identitete ali spolne usmerjenosti spôlna zlorába -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki prisili drugo osebo k spolnemu dejanju z uporabo sile, grožnje ali tako, da izkoristi njen položaj, zaradi katerega se ne more upirati, npr. njeno duševno zaostalost, starost, podrejeni položaj spôlni napŕd na otrôka -ega -áda -- --m kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki spolno obcuje ali izvrši drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni dosegla starosti za privolitev v spolne odnose spolnítveni pomocník -ega -a m . izpolnítveni pomocník spôlno kaznívo dejánje -ega -ega -a s . kaznívo dejánje zoper spôlno nčdotakljívost spôlno nasílje -ega -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo in tako prisili drugo osebo, da izvrši ali trpi spolno dejanje, ki ni spolno obcevanje spomeníca -e ž v mednarodnem pravu . memorán­dum (1, 2) spontána intervéncija -e -e ž . intervéncija S za cást spontána izpovédba -e -e ž izpovedba, ki jo prica ali domnevni storilec kaznivega dejanja v kazenskem postopku poda sam, brez postavljanja vprašanj S: primárna izpovédba spontána urédba -e -e ž uredba, ki je sprejeta na podlagi splošnega zakonskega pooblastila spontáno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja poda iz lastnega nagiba, brez spodbude organov kazenskega postopka spónzorska pogódba -e -e ž mešana pogodba, s katero se sponzor zavezuje v dolocenem casu sponzorirancu prispevati denarna sredstva, dobaviti stvari ali opraviti storitev dolocene vrednosti, sponzoriranec pa se sponzorju zavezuje v istem casu in v enaki vrednosti opraviti dolocene promocijske storitve, npr. oglaševanje spňr májhne vrédnosti spôra -- --m spor, v katerem vrednost spornega predmeta ne presega dolocenega zneska, zato za njegovo reševanje veljajo poenostavljena procesna pravila S: bagatélni spňr spňr o lastníštvu spôra -- --m . lastnínski spňr spňr o prežívljanju spôra -- --m . preživnínski spňr spňr o pristójnosti spôra -- --m spor med dvema ali vec sodišci, državnimi tožilci, med dvema ali vec upravnimi organi ali med sodišcem in upravnim organom o tem, katero sodišce ali upravni organ je pristojen za odlocanje o konkretni zadevi S: kompeténcni spňr spňr o stvárni pravíci spôra -- -- --m spor o tem, kdo ima katero od stvarnih pravic na doloceni stvari spňr o ugotovítvi materínstva spôra -- -- --m spor, s katerim sodišce razišce, kdo je mati otroka, npr. zaradi zamenjave otroka v porodnišnici spňr o ugotovítvi océtovstva spôra -- -- --m spor, v katerem sodišce razišce, kdo je oce otroka spňr pôlne jurisdíkcije spôra -- --m upravni spor, v katerem sodišce izjemoma preveri tudi dejansko stanje upravne zadeve in S izda meritorno sodbo namesto kasacijske odlocitve, npr. ker izpodbijani upravni akt posega v ustavne pravice stranke spňr zaradi mótenja posésti spôra -- -- --m spor, s katerim posestnik zahteva sodno varstvo zaradi oviranja ali oteževanja izvrševanja posesti sporazúm o izogíbanju dvójni obdavcítvi -a -- -- -- --m v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se državi dogovorita, na kakšen nacin bosta odpravili ali vsaj zmanjšali prekomerno obdavcitev dohodkov in premoženja, ki jih imata obe pravico obdavciti skladno z lastno davcno zakonodajo S: dávcna pogódba sporazúm o mednárodni pristójnosti -a -- -- --m sporazum, s katerim stranki izklju-cita pristojnost sodišc države, ki bi bila sicer pristojna, in se dogovorita za pristoj­nost sodišca druge države S: prorogácija mednárodne pristójnosti sporazúm o odpôvedi nčuvedęnemu dedovánju -a -- -- -- --m v obliki notarskega zapisa sklenjena pogodba med prednikom in njegovim potomcem ali med zakoncema o odpovedi dedišcini, ki bi potomcu ali preži­velemu zakoncu pripadla po prednikovi ali zakoncevi smrti sporazúm o pogájanjih -a -- --m dogovor strank o nacinu pogajanj in pogojih za pogajanja sporazúm o pristójnosti -a -- --m 1. sporazum,sklenjen v obliki posebne pogodbe glede že nastalega spora ali v obliki posebne klavzule vtemeljni pogodbi, s katerim se stranki dogo­vorita, katero od stvarno pristojnih sodišc bopristojno za odlocanje o njunem sporu, in s tem izkljucita pristojnost sodišca, ki bi bilopo zakonu pristojno za odlocanje o tej zadevi S: prorogatio fori 2. sporazum med krajevno pristojnimi upravnimi organi, kateri bo vodilpostopek, ce so vsi hkrati pristojni v zadevi sporazúm o priznánju krívde -a -- -- --m sporazum med domnevnim storilcemkaznivega dejanja in državnim tožilcem, s katerim domnevni storilec prizna krivdo za vsa ali nekatera dejanja, ki so predmetobtožbe, in se z državnim tožilcem praviloma dogovori o kazni ali drugi sankciji sporazúmna razvéza zakónske zvéze -e -e -- --ž razveza zakonske zveze z dogovorom zakoncev o vseh bistvenih vprašanjih o razmerjih med njima in skupnih otrocih po razvezi sporazúmno odlócanje -ega -a s odlocanje, pri katerem je potrebno doseci soglasje volj dveh ali vec udeležencev spórna pravíca -e -e ž pravica, katere pravni obstoj ali utemeljenost sta prerekana spórni męjni prôstor -ega -ega -óra m prostor, o katerem se odloca v sporu za ureditev meje spórni prędmet -ega -éta m predmet, o katerem mora sodišce odlociti v pravdnem postopku in ga po eni teoriji opredeljuje tožbeni predlog, po drugi pa tožbeni predlog in dejansko stanje S: prędmet spôra sporocílna bánka -e -e ž . avizírna bánka sposóbnost bíti príca pri oporóki -i -- -- -- --ž sposobnost posameznika, da sodeluje pri napravi veljavne oporoke, kadar zakon zahteva prisotnost oporocnih pric, ki obsega npr. sposobnost branja in pisanja, razumeva­nje jezika, osebna in družinska nepovezanost z oporociteljem sposóbnost bíti stránka -i -- --ž sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti v postopku sposóbnost odlócanja o sębi -i -- -- --ž v medi­cinskem pravu sposobnost pacienta, da samo­stojno uveljavlja svoje pravice v postopku zdravljenja in je glede na starost, zrelost, zdravstveno stanje ali druge osebne okoli-šcine sposoben razumeti pomen in posledice uveljavljanja svojih pravic, še posebej privolitve v medicinski poseg, zavrnitve medicinskega posega ali preklica zavrnitve medicinskega posega sposóbnost ponúdnika -i --ž izpolnjevanje z zakonom ali razpisno dokumentacijo dolocenih osebnih pogojev za vložitev ponudbe v postopku javnega narocanja sposóbnost testíranja -i --ž . oporócna sposóbnost sposóbnost za délo -i -- --ž okolišcina, ki izkazuje doseganje pricakovanih delovnih rezultatov delavca in se navadno ugotavlja s poskusnim delom sposóbnost za sklenítev zakónske zvéze -i -- -- -- --ž posebna poslovna sposobnost, s katero razpolaga oseba, ki razume pomen in posledice izjave volje za sklenitev zakonske zveze spoznávni právni vír -ega -ega -a m gradivo, na podlagi katerega se spoznava vsebina formalnih pravnih virov, npr. uradno glasilo, zbirka predpisov, ucbenik správa -e ž mirno reševanje sporov s pomocjo tretje osebe ali spravne komisije, ki celovito preuci predmet spora in sprtima stranema ponudi pravno nezavezujoc predlog rešitve spora S: konciliácija, pomirítev správna pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se stranke v sporu dogovorijo za njegovo reševanje s spravo spreglčd právne osébnosti -éda -- --m položaj, v katerem poleg pravne osebe za njene obveznosti izjemoma odgovarja družbenik, ce je ta zlorabil pravno osebo za oškodovanje svojih ali njenih upnikov ali ce jo je zlorabil za to, da je ustvaril položaj, ki ga kot fizicna oseba ne bi mogel spreglčd zadržka za sklenítev zakónske zvéze -éda -- -- -- -- --m dovoljenje pristoj­nega organa za sklenitev zakonske zveze kljub obstoju zadržka za njeno sklenitev sprejčm dédišcine -éma --m 1. dediceva prido­bitev dedišcine v trenutku zapustnikove smrti neposredno na podlagi zakona 2. v nekaterih pravnih sistemih dediceva pridobitev dedišcine z izrecno izjavo pri ležeci zapušcini sprejčm izpolnítve -éma --m upnikov akt odob­ritve dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja sprejčm meníce -éma --m . akcépt meníce sprejčm nakazíla -éma --m . akcépt nakazíla sprejčm obrámbe obdôlženca éma -- --m zagovornikov prevzem pravice in dolžnosti braniti domnevnega storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku sprejčm ovádbe -éma --m prevzem kazenske ovadbe v nadaljnjo obravnavo sprejčm ponúdbe -éma --m izjava naslovnika, da sprejema ponudbo S: akcépt ponúdbe sprejčm volíla -éma --m ravnanje voliloje­mnika, ki odraža njegovo voljo, da soglaša z volilom, npr. konkludentno ravnanje, s katerim terja volilo od dedica sprejčm zakóna -éma --m zadostna stopnja strinjanja pri glasovanju poslancev, da dobi zakon v parlamentu zahtevano vecino sprejémna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu . držáva sprejémnica sprejémna teoríja -e -e ž teorija, po kateri se ucinki izjave presojajo glede na trenutek, ko je izjava sprejeta S: recépcijska teoríja sprejémnik meníce -a --m . akceptánt S sprejémno obdóbje prestájanja kázni zapôra -ega -a -- -- --s obdobje po sprejemu v zapor, v katerem se doloci nacin obravnave zapornika sprejéta meníca -e -e ž . akceptírana meníca spremémba obtôžbe -e --ž sprememba opisa v obtožbi ocitanega kaznivega dejanja, ki jo poda upraviceni tožilec na glavni obravnavi v kazenskem postopku spremémba odlócbe o prekršku -e -- -- --ž izredno pravno sredstvo v postopku o prekršku, s katerim sodišce na predlog prekrškovnega organa odloci o zahtevi za sodno varstvo spremémba odlócbe o vzgójnem ukrépu -e -- -- -- --ž odlocitev sodišca, da zaradi novih okolišcin izreceni vzgojni ukrep nadomesti z drugim spremémba právnega ákta -e -- --ž vsebinska sprememba ali dopolnitev veljav­nega splošnega pravnega akta po dolocenem postopku, npr. ustave, zakona, statuta društva S: novéla právnega ákta (2) spremémba rodbínskega stánja -e -- --ž kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki podtakne ali zamenja otroka spremémba sôdbe -e --ž nadomestitev izreka sodbe sodišca nižje stopnje z drugacnim izrekom v sodbi sodišca višje stopnje spremémba tôžbe -e --ž sprememba tožbenega predloga glede spornega predmeta ali osebe tožene stranke spremémba uprávne odlócbe -e -- --ž nadomestitev ali dopolnitev izreka odlocbe v zakonsko dolocenih položajih, npr. sprememba gradbenega dovoljenja spremenjęne okólišcine -ih okólišcin ž mn. okoli-šcine, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe in otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali onemogocajo doseci namen pogodbe S: spremenjęne razmére spremenjęne razmére -ih razmér ž mn. . spremenjęne okólišcine spremenljívi dél pláce -ega -a --m del place, ki je odvisen od delovne uspešnosti delavca S: gibljívi dél pláce, variabílni dél pláce sprémna tranzítna lístina -e -e -e ž dokument, ki temelji na podatkih iz tranzitne dekla­racije in je namenjen spremljanju blaga od odhodnega do namembnega carinskega organa v primerih, ko elektronski tranzitni S sistem ni na razpolago spriceválo -a s javna listina, s katero izdajatelj potrjuje doloceno pomembno dejstvo, stanje ali usposobljenost, npr. spricevalo o koncanem razredu, zdravniško spricevalo sprostítev v prôsti promčt -tve -- -- --ž carinski postopek, v katerem neunijsko blago pridobi status unijskega blaga, pri cemer je treba po uvozu upoštevati ukrepe trgovinske politike, ukrepe prepovedi in omejitev ter placati nastali carinski dolg sramotítev držávnih simbólov -tve -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki javno izraža zanicevanje državne zastave, grba ali himne srédnja drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki nima povprecno vec kot 250 delavcev v poslovnem letu in nima prihodkov, višjih od 40.000.000 evrov, ali njena aktiva ni višja od 20.000.000 evrov S: srédnje podjétje srédnje podjétje -ega -a s . srédnja drúžba srédnji devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, ki je med tecajem ponudbe in tecajem povpraševanja srédstva za življęnje srédstev -- --s mn. sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, vsaj v višini, ki omogoca preživetje posameznika in družine, npr. z dodelitvijo denarne socialne pomoci, ce si jih posa­meznik iz objektivnih razlogov ne more zagotoviti sam srédstva zavarovánja srédstev --s mn. sredstva, s katerimi se zavaruje upnikova terjatev zaradi zagotovitve njene prihodnje izpol­nitve, npr. ustanovitev zastavne pravice na nepremicnini, zacasna odredba srédstvo izvršbe -a --s . izvršílno srédstvo SSNÍP-tést -a m (ang. small but significant non-transitory increase in price) test za ugota­vljanje obstoja predmetnega upoštevnega trga, ki temelji na preverjanju, ali majhna, toda zaznavna in trajna sprememba v ceni povzroci spremembo v dobicku hipotetic­nega monopolista stabilizacíjska polítika -e -e ž v ekonomiji makroekonomska politika, ki poskuša z nevtralizacijo šokov zmanjšati odmike narodnega gospodarstva od dolgorocnega ravnotežja stacionárno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji gospodarstvo, v katerem je proizvod iz obdobja v obdobje enak stádiji kázenskega postópka stádijev -- --m mn. deli kazenskega postopka, ki si sledijo v casovnem zaporedju, praviloma predkazenski postopek, sodna preiskava, vložitev in kontrola obtožbe, predobravnavni narok, glavna obravnava in postopek s pravnimi sredstvi stagflácija -e ž v ekonomiji stanje v gospodarstvu, ko soobstajata stagnacija in inflacija stagnácija -e ž v ekonomiji daljše obdobje šibke gospodarske rasti, zaostajajoce za potenci­alno stopnjo rasti, ki jo obicajno spremlja visoka brezposelnost stálna arbitráža -e -e ž . arbitráža (3) stálna céna -e -e ž v ekonomiji cena, iz katere je izlocen vpliv inflacije stálna múltilaterálna diplomacíja -e -e -e ž v mednarodnem pravu multilateralna diplomacija,ki poteka v obliki stalnega sodelovanja pred­stavnikov držav ali mednarodnih organizacij v okviru mednarodnih organizacij, npr. OZN stálna zaposlítev -e -tve ž . zaposlítev za nčdolócen cŕs stálni dohódek -ega -dka m v ekonomiji prica­ kovani dolgorocni povprecni dohodek S: permanéntni dohódek stálni predstávnik -ega -a m v mednarodnem pravu vodja diplomatskega predstavništva države pri mednarodni organizaciji, npr. OZN stálno prebivalíšce -ega -a s prebivališce, ki ga oseba doloci kot središce svojih življenjskih interesov, kar se v upravnem postopku presojana podlagi njenih družinskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi S: domicíl (1) stálno razsodíšce -ega -a s . arbitráža (3) stálno strokôvno usposábljanje -ega -ega -a s strokovno usposabljanje v rednih casovnih presledkih, ki sistematicno vzdržuje, obnavlja in izpopolnjuje znanja in vešcine po opravljenem zacetnem usposabljanju standardizírana pogódba -e -e ž . típska pogódba stand-by akreditív -- -a [stęndbáj] m . nčodvísna báncna garancíja stand-by kredítna pogódba -- -e -e [stęndbáj] ž . pogódba o stand-by kredítu stánje stvarí -a --s podatki o kazenski zadevi, ki je predmet postopka stánje téhnike -a --s informacije, ki so bile pred datumom vložitve patentne prijave dostopne javnosti, vkljucno z vsebino drugih patentnih prijav, ki so bile vložene pred tem datumom in še niso bile objavljene stanovánje -a s skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski ali drugi stavbi stanovánjska površína -e -e ž cista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanova­nju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in cista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile stanovánjsko várstvo družíne -ega -a --s varstvo, ki je s pravili družinskega prava zagotovljeno stanovanju, v katerem biva družina staręjši mladolétnik -ega -a m storilec kaznivega dejanja, ki je v casu storitve dejanja že star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let starínarska pogódba -e -e ž . prodájno narocílo stárost -i ž socialni primer, pri katerem se ne pricakuje vec ekonomska aktivnost osebe v družbi, zato se lahko ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev upokoji stárostna pokojnína -e -e ž pokojnina, do katere je upravicen zavarovanec pokojnin­skega zavarovanja ob dopolnitvi dolocene starosti in dolocene pokojninske ali zavaro­valne dobe stárš -a m oseba, ki je imetnik roditeljske pravice stárševski dodátek -ega -tka m družinski prejemek v obliki denarne pomoci staršem, ki po rojstvu otroka niso upraviceni do starševskega nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo stárševski dopúst -ega -a m upravicena odsotnost staršev ali posvojiteljev z dela zaradi nege in varstva otroka po koncanem materinskem dopustu S: do leta 2014 dopúst za négo in várstvo otrôka stárševsko nadomestílo -ega -a s nadome­stilo place ali dohodka v casu starševskega dopusta, ce pravica do starševskega dopusta ne obstaja, pa ob pogoju zadostne gostote zavarovanja za starševsko varstvo stárševsko várstvo -ega -a s varovanje pravnega, ekonomskega in socialnega S položaja staršev ob rojstvu otrok z zagotav­ljanjem dajatev iz zavarovanja za starševsko varstvo státus -a m položaj pravnega subjekta glede na obseg njegovih pravic in dolžnosti státus quo ante -a -- -- [kvó ánte] m stanje, ki je obstajalo pred doloceno spremembo státusna pogódba -e -e ž pogodba, ki ureja statusnopravni položaj fizicne ali pravne osebe v obsegu, ki ga dopušca zakon státusna právda -e -e ž pravda o osebnem statusu, npr. o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze, o obstoju ocetovstva státusna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci o osebnem statusu, npr. o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze, obstoju ocetovstva státusni spňr -ega spôra m spor o osebnem statusu, npr. o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze, obstoju ocetovstva státusno právo -ega -a s pravo, ki ureja status dolocenih pravnih subjektov státusno preoblikovánje gospodárske drúžbe -ega -a -- --s preoblikovanje gospodarske družbe z združitvijo dveh ali vec družb s pripojitvijo ali spojitvijo, z delitvijo družbe z razdelitvijo, oddelitvijo ali prevzemom, s prenosom premoženja na državo ali lokalno skupnost ali s spremembo pravnoorganizacijske oblike státusno zavaroválno právo -ega -ega -a s zavarovalno pravo, ki ureja pravni status in nadzor zavarovalnic ter drugih subjektov, ki opravljajo zavarovalne posle ali storitve v zavarovalništvu statút -a m 1. splošni pravni akt, s katerim avtonomne organizacije in skupnosti urejajo svoj notranji ustroj, delovanje in razmerja do tretjih oseb 2. v gospodarskem pravu ustanovni akt delniške družbe statutárna avtonomíja -e -e ž avtonomija, ki organu, skupnosti ali pravni osebi omogoca, da s svojim statutom sama ureja svojo notranjo ureditev, postopke in druga pravna vprašanja interne narave statutárna kapitálska rezęrva -e -e -e ž rezervni kapital v gospodarskih družbah, ki je dolocen s statutom S statutárni zastópnik -ega -a m zastopnik gospodarske družbe, ki je pooblašcen za zastopanje na podlagi ustanovnega akta družbe statutárno právo -ega -a s pravna pravila in nacela, dolocena s statuti statutárno zastópanje -ega -a s zastopanje, ki temelji na internem aktu pravne osebe stávba -e ž objekt z enim prostorom ali vec prostori, v katere clovek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti stávbna parcéla -e -e ž . stávbno zemljíšce (1, 2) stávbna pravíca -e -e ž pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo na tuji nepremicnini, nad njo ali pod njo S: superficies stávbno zemljíšce -ega -a s 1. zemljiška parcela ali vec zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt S: stávbna parcéla 2. zemljiška parcela, ki je z obcinskim prostorskim nacrtom namenjena za graditev objektov S: stávbna parcéla stávka -e ž kolektivna, napovedana in organi­zirana ustavitev dela delavcev ali odklonitev odvisnega dela, s katero delavci in sindikati izvajajo pritisk na delodajalce in tiste, ki imajo dejansko moc vplivanja na njihov položaj, ter tako uveljavljajo in branijo svoje zahteve S: organizírana prekinítev déla stavkôvni odbňr -ega -ôra m organ, ki ga s sklepom o zacetku stavke dolocijo delavci, da zastopa njihove interese in v njihovem imenu vodi stavko stavkôvni sklŕd -ega skláda m v nekaterih pravnih sistemih sklad, ki ga oblikujejo posamezni sindikati, da iz njega svojim clanom izplacu­jejo denarno pomoc stavkajocim delavcem, ki za cas stavke niso upraviceni do place stecáj -a m . stecájni postópek stecáj zapušcíne -a --m postopek, v katerem se vsem upnikom zapušcine omogoci, da iz stecajne mase prejmejo placilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in enakomerno glede na višino terjatev v razmerju do stecajne mase stecájna mása -e -e ž premoženje, ki je namenjeno poplacilu upnikov v stecajnem postopku stecájna terjátev -e -tve ž terjatev stecajnega upnika, ki se poplaca iz stecajne mase stecájna tôžba -e -e ž tožba za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve ali neobstoja prerekane pravice, npr. izlocitvene pravice, locitvene pravice stecájni dolžník -ega -a m insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stecajni postopek stecájni postópek -ega -pka m sodni postopek prenehanja gospodarskega subjekta zaradi njegove prezadolženosti ali placilne nespo­sobnosti z namenom hkratnega in sorazmer­nega poplacila upnikov S: stecáj stecájni sodník -ega -a m sodnik posameznik, ki sprejema z zakonom dolocene sklepe v stecajnem postopku stecájni úpnik -ega -a m upnik, ki v stecajnem postopku uveljavlja terjatev zoper stecajnega dolžnika stecájni upravítelj -ega -a m organ, ki v stecajnem postopku vodi posle stecajnega dolžnika, ga zastopa in opravlja druge zakonske naloge zaradi varovanja in uresnicitve interesov upnikov stecájno právo -ega -a s pravo, ki ureja postopek ter pravice in obveznosti udeležen­cev v stecajnem postopku stčk kaznívih dejánj stéka -- --m vec kaznivih dejanj, za katera se storilcu sodi v istem postopku stčk predpísov stéka --m položaj, v katerem dolocbe dveh ali vec predpisov hkrati urejajo isti dejanski stan stčk prekrškov stéka --m vec prekrškov, za katere je storilec prekrška obravnavan v istem postopku S: prekrški v stéku stčk pristójnosti stéka --m v kazenskem procesnem pravu in upravnem procesnem pravu položaj, v katerem sta po naveznih okolišcinah za isto zadevo stvarno ali krajevno pristojni dve sodišci ali vec sodišc ali dva upravna organa ali vec upravnih organov, zato se opredeli kot pristojni tisti, ki je zacel postopek, ali tisti, ki ga sporazumno dolocijo vpleteni organi stíki pod nadzôrom trétje osébe stíkov -- -- -- --m mn. otrokovi stiki, ki jih pristojni organ omeji z nadzorom nad njihovim izvajanjem stopnícasta progresíja -e -e ž neposredna progresija, pri kateri se z višjo mejno davcno stopnjo, ki se nanaša na posamezni davcni razred, obdavci le del davcne osnove v davcnem razredu, v katerega je uvršcen davcni zavezanec stopnícasta tôžba -e -e ž tožba, v kateri tožeca stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži dolocitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, ce je dolocitev drugega zahtevka odvisna od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom stôpnja brezpôselnosti -e --ž v ekonomiji odstotek brezposelnih v celotni delovni sili stôpnja donôsnosti -e --ž v ekonomiji donos kapitala v primerjavi z vrednostjo kapitala, izražen v deležu ali odstotkih stôpnja kázenske odgovórnosti -e -- --ž . stôpnja krívde stôpnja krívde -e --ž teža krivde glede na odnos storilca kaznivega dejanja do njegovega ravnanja S: stôpnja kázenske odgovórnosti stôpnja mladolétnikove osébne zrélosti -e -- -- --ž dosežena stopnja razvoja osebnosti mladoletnega storilca kaznivega dejanja, ki jo sodišce ugotavlja zato, da bi mu izreklo ustrezno sankcijo stôpnja soródstva -e --ž . koléno soródstva stopnjevítost právnega réda -i -- --ž urejenost pravnih norm, ki sestavljajo pravni sistem, v hierarhicno urejene stopnje glede na njihovo pravno moc storílcevo premožęnjsko stánje -ega -ega -a s premicnine in nepremicnine storilca kaznivega dejanja in njegovi dohodki, ki jih sodišce upošteva pri izbiri in odmeri kazenske sankcije storílec kaznívega dejánja iz naváde -lca -- -- -- --m storilec, ki izvršuje kazniva dejanja tako pogosto, da je to ustaljena oblika njegovega vedenja storílec kaznívega dejánja -lca -- --m oseba, ki izvrši kaznivo dejanje S: aktívni subjékt kaznívega dejánja storílec prekrška -lca --m oseba, ki izvrši prekršek storítev splôšnega gospodárskega poména -tve -- -- --ž v pravu EU gospodarska dejavnost v obliki storitve, s katero se zadovolji vsaj ena splošna potreba ali se zagotovi vsaj ena bistvena dobrina storítev splôšnega poména -tve -- --ž v pravu EU gospodarska ali negospodarska dejavnost v obliki storitve, s katero se zadovolji vsaj ena splošna potreba ali se zagotovi vsaj ena bistvena dobrina storítev -tve ž predmet izpolnitve, pri kateri S mora dolžnik nekaj opraviti za upnika storítveno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, izvršeno tako, da storilec s svojim ravnanjem prekrši prepovedujoce pravno pravilo S: komisívno kaznívo dejánje stráh pred kriminálom -ú -- --m vznemir­jenost osebe zaradi domneve, da lahko postane žrtev kaznivega dejanja stráh -ú m obcutek ali obcutki, pravno priznanih kot nepremoženjska škoda, ce so intenzivni in trajajo dalj casa stránka -e ž nosilec pravic in obveznosti v materi­alnopravnem ali procesnopravnem razmerju stránka okvírnega sporazúma -e -- --ž oseba, ki se s sklenitvijo okvirnega sporazuma zaveže, da bo v dolocenem obdobju za javnega narocnika dobavljala blago ali izvajala storitve S: dvórni dobavítelj stránka v postópku -e -- --ž procesni subjekt, ki zahteva odlocitev sodišca ali upravnega organa ali zoper katerega se zahteva taka odlocitev v sodnem ali upravnem postopku stránska crta soródstva -e -e --ž crta sorodstva, pri kateri sorodniki izhajajo iz istega prednika, npr. bratje, sestre, necaki S: soródstvo v stránski crti stránska intervéncija -e -e ž pridružitev tretje osebe eni od pravdnih strank, ker ima pravni interes, da ta stranka zmaga stránska kázen -e -zni ž kazen, ki se izrece za kaznivo dejanje poleg glavne kazni stránska kázenska zakonodája -e -e -e ž zakoni, ki poleg kazenskega zakonika opre­deljujejo kazniva dejanja ali urejajo kakšen institut kazenskega prava drugace, kot je urejen v kazenskem zakoniku stránska obvéznost -e -i ž . akcesórna obvéznost stránska pravíca -e -e ž . akcesórna pravíca stránska sánkcija -e -e ž pravna sankcija, ki se izrece za protipravno dejanje poleg glavne sankcije stránska stvár -e -í ž stvar, ki je sestavni del glavne stvari, npr. drevo v razmerju do zemljišca ali plodovi v razmerju do drevesa stránski interveničnt -ega -ęnta m oseba, ki se pridruži eni od pravdnih strank, ker ima pravni interes, da ta stranka zmaga stránski poklíc -ega -a m do leta 2012 poklic, ki S ga oseba opravlja poleg svojega glavnega poklica ali dejavnosti, npr. v obliki dopol­nilne dejavnosti stránski právni pôsel -ega -ega -sla m . akcesórni právni pôsel stránski udeléženec -ega -nca m oseba, ki ni stranka, vendar se lahko udeležuje postopka, kadar tako doloca zakon stránski vrédnostni papír -ega -ega -ja m del serijskega vrednostnega papirja, ki je namenjen uveljavljanju periodicno zapadlih pravic iz papirja stránski zahtévek -ega -vka m zahtevek, ki ga tožeca stranka uveljavlja poleg glavnega zahtevka, npr. zahtevek za placilo obresti od glavnice, ki jo zahteva v tožbi stríktno právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo z nedvoumno vsebino stróga kázen -e -zni ž kazen, ki mocno poseže v pravice storilca kaznivega dejanja, npr. v njegovo premoženje, svobodo strógi rók -ega -a m rok, ki je dolocen s kogentno pravno normo in ga stranke ne morejo spreminjati po lastni volji strógo osébna zadéva -- -e -e ž zadeva, ki ne prenese nadomestnega odlocanja, npr. priznanje ocetovstva strokôvna kvalifikácija -e -e ž . poklícna kvalifikácija strokôvni délavec -ega -vca m delavec, ki izpol­njuje posebej dolocene pogoje za opravljanje nekega dela ali poklica, kar potrjuje tudi z opravljenim strokovnim izpitom, npr. za varnost in zdravje pri delu strokôvni dialóg -ega -a m v javnem narocanju sestanek narocnika s ponudniki pred dolocitvijo razpisne dokumentacije strokôvni izpít -ega -a m preverjanje in ocena znanja, vešcin in spretnosti, pridobljenih s strokovnim izobraževanjem ali strokovnim usposabljanjem, ki jih posameznik potrebuje za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dolocenega dela strokôvni nazív -ega -a m naziv, ki ga pridobi posameznik po zakljucku javno veljavnega dodiplomskega študijskega programa ali študijskega programa prve in druge stopnje, npr. magister prava strokôvni pomocník -ega -a m 1. strokovnjak, ki v upravnem postopku spremlja stranko na njeno željo in ji daje pojasnila in nasvete, vendar stranke ne zastopa 2. strokovnjak, ki v kazenskem postopku zagotavlja strokovno pomoc državnemu tožilcu ali obrambi 3. oseba, ki jo zaradi razjasnitve posameznih tehnicnih ali drugih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s preiskovalnimi dejanji ali pridobljenimi dokazi, poklice sodišce strokôvni sodélavec -ega -vca m diplomirani pravnik, ki pod vodstvom sodnika opravlja posamezna procesna dejanja v postopku strokôvno izobraževánje -ega -a s formalno in institucionalno doloceno izobraževanje, v katerem osebe pridobivajo splošna in strokovna znanja strokôvno izpopolnjevánje -ega -a s pogla­bljanje, posodabljanje, dopolnjevanje in razširjanje znanja in spretnosti za delo v doloceni stroki strokôvno usposábljanje -ega -a s nefor­malno in neinstitucionalno izobraževanje, namenjeno ožji skupini oseb, pri katerem posamezniki sistematicno pridobivajo in razvijajo znanja, vešcine, vedenja, spretnosti in sposobnosti za opravljanje dolocenih del in nalog stróški kázenskega postópka stróškov -- --m mn. stroški, ki nastanejo organom kazenskega postopka ali drugim osebam zaradi kazen­skega postopka ali v zvezi z njim stróški postópka stróškov --m mn. stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi njega, npr. sodne takse, upravne takse, pricnine, izvedenine, odvetniški stroški S: v pravdnem postopku právdni stróški stróški za prehráno med délom stróškov -- -- -- --m mn. denarni prejemek, do katerega je upravicen vsak delavec in je namenjen kritju stroškov obroka hrane med delovnim casom stróški za prevňz na délo in z déla stróškov -- -- -- -- -- -- --m mn. denarni prejemek, do katerega je upravicen delavec zaradi stroškov, ki jih ima s prihodom na delo in z odhodom z dela stroškôvna céna -e -e ž v ekonomiji cena, ki odraža zgolj stroške, potrebne za izdelavo proizvoda, ne pa tudi marže stroškôvna inflácija -e -e ž v ekonomiji . inflácija ponúdbe stroškôvni izrčk -ega -éka m odlocitev sodišca ali upravnega organa, kdo in v kakšni višini je dolžan drugim udeležencem ali organu povrniti stroške postopka stróžja vecína -e -e ž . kvalificírana vecína stróžje nadzórstvo stáršev ali skrbníka -ega -a -- -- --s do leta 1995 vzgojni ukrep, s katerim sodišce odloci, da mladoletni storilec kaznivega dejanja ostane pri starših ali skrbniku, ki ga morajo strožje nadzoro­vati in odstraniti zanj škodljive vplive struktúra právnega pravíla -e -- --ž formalna zasnova pravnega pravila, ki mora obsegati opredelitev dejanskega stanu, v katerem pravni subjekt mora ali sme na dolocen nacin ravnati, in pravne posledice, lahko pa tudi dodatne sestavine S: zasnôva právnega pravíla struktúrna brezpôselnost -e -i ž brezpo­selnost, ki je posledica nesorazmerja med povpraševanjem po delavcih z doloceno izobrazbo ali usposobljenostjo in ponudbo, ki ne ustreza povpraševanju stvár -í ž 1. samostojen telesni predmet, ki ga clovek lahko obvladuje 2. netelesni predmet, zlasti razlicne oblike energije in valovanja, ki jih clovek lahko obvladuje stvár v právnem prométu -í -- -- --ž stvar, ki je lahko predmet pravic in pravnih poslov stvár v splôšni rábi -í -- -- --ž stvar, ki je namenjena enakopravni rabi državljanov, skladno s predpisano rabo, npr. javne ceste, trgi, vode v naravnih vodotokih, naravna jezera, obalno morje, pristanišca, letališca stvár za osébno rábo -í -- -- --ž stvar, ki je namenjena izkljucno rabi dolocene osebe stvárna dávcna olajšáva -e -e -e ž davcna olajšava, ki kot relevantno okolišcino upošteva objektivna dejstva, npr. stanovanje, poslovni prostor stvárna legitimácija -e -e ž pravica osebe, da uveljavlja svojo pravico iz dolocenega mate-rialnopravnega razmerja, oziroma pravni položaj osebe, zaradi katerega je proti njej mogoce uveljavljati doloceno pravico ali izpolnitev javnopravne obveznosti S: legitimatio ad causam stvárna napáka -e -e ž napaka, zaradi katere stvar nima obicajnih lastnosti ali lastnosti, za katere sta se stranki dogovorili stvárna pravíca -e -e ž absolutna in premo­ženjska pravica na stvari, ki ucinkuje proti vsem, in sicer lastninska pravica, služnostna pravica, zastavna pravica, stavbna pravica, stvarno breme S: pravíca na stvári, stvárnoprávna pravíca S stvárna pristójnost -e -i ž pristojnost sodišca, upravnega ali drugega organa, da odloca o zadevi glede na vsebino predmeta postopka in stopnjo odlocanja S: competentia ratione materiae stvárna slúžnost -e -i ž stvarna pravica na tuji stvari izvrševati dolocena dejanja ali zahtevati, da jih lastnik služece nepremic­nine opušca, ki izhaja iz odnosa dveh nepremicnin tako, da ucinkuje v korist vsakokratnega lastnika gospodujoce nepremicnine proti vsakokratnemu lastniku služece nepremicnine S: reálna slúžnost stvárna veljávnost predpísa -e -i --ž veljav­nost predpisa glede na tvarino, ki jo ureja stvárni dokŕz -ega -áza m . materiálni dokŕz stvárni odkŕz -ega -áza m v mednarodnem zasebnem pravu odkaz samo na substancne norme tujega prava stvárni vlóžek -ega -žka m vložek v osnovni kapital kapitalskih gospodarskih družb v obliki predmetov, premicnin, nepre-micnin, pravic, podjetja ali dela podjetja S: nčdenárni vlóžek stvárno bręme -ega -éna s zavezanost lastnika obremenjene nepremicnine k bodocim dajatvam ali storitvam S: reálno bręme stvárno jámstvo -ega -a s jamstvo, ki ga imetniku terjatve daje pravica na stvari, npr. hipoteka, pridržek lastninske pravice stvárno právo -ega -a s pravo, ki ureja razmerje pripadnosti in oblasti na stvareh in pravna razmerja med posamezniki stvárnoprávna pogódba -e -e ž pogodba, ki kaže soglasje volj, da se stvarna pravica prenese, ustanovi ali preneha stvárnoprávna pravíca -e -e ž . stvárna pravíca stvárnoprávna tôžba -e -e ž tožba, s katero tožeca stranka zahteva, da se odloci o stvarni pravici na stvari stvárnoprávni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki vsebuje doloceno stvarno pravico, posledica razpolaganja z njim pa je prenos lastninske pravice na stvari, ki je predmet zapisane pravice stvárnoprávno razmérje -ega -a s pravno razmerje pripadnosti in oblasti na stvareh med posamezniki S stvárnoprávno razpoláganje -ega -a s prosto razpolaganje s stvarmi, npr. prenos lastnin­ske pravice na stvari, obremenitev nepremic­nine s hipoteko subjékt kázenskega postópka -a -- --m procesni subjekt, ki opravlja temeljne procesne funkcije v kazenskem postopku, in sicer sodišce, upraviceni tožilec in obdolženec subjékt mednárodnega práva sui generis -a -- -- -- -- [súi géneris] m v mednarodnem pravu subjekt, ki sicer ne izpolnjuje pogojev za državo ali mednarodno organizacijo, a mu mednarodno pravo vseeno priznava medna­rodnopravno subjektiviteto, npr. Sveti sedež, Suvereni malteški viteški red subjektívna identitéta obtôžbe in sôdbe -e -e -- -- --ž ujemanje obtožbe in sodbe v kazenskem postopku glede osebe, ki se ji ocita kaznivo dejanje subjektívna koncépcija kaznívega dejánja -e -e -- --ž koncepcija, po kateri je dejanje kaznivo le, ce je podana kazenska odgovor­nost storilca kaznivega dejanja subjektívna koncépcija posésti -e -e --ž koncepcija posesti, po kateri je posestnik stvari tisti, ki ima dejansko oblast nad stvarjo in voljo imeti stvar za svojo subjektívna koneksitéta -e -e ž . subjektívna zvéznost subjektívna krívda -e -e ž odnos storilca do protipravnega dejanja, ki se kaže v tem, da je dejanje izvršil hote ali zaradi pomanjkanja dolžne skrbnosti S: osébna krívda subjektívna kumulácija -e -e ž v pravdnem postopku . sňspórništvo subjektívna nčmóžnost izpolnítve -e -i --ž nemožnost dolžnika, da izpolni obveznost, ki pa jo tretja oseba lahko izpolni subjektívna novôta -e -e ž 1. dejstvo ali dokaz, ki že obstaja v trenutku, na katerega se nanaša pravnomocnost sodne odlocbe, vendar strankam in sodišcu ni znan 2. dejstvo ali dokaz, ki že obstaja v trenutku izdaje upravne odlocbe, vendar strankam in upravnemu organu ni znan subjektívna odgovórnost -e -i ž . krívdna odgovórnost (1, 2) subjektívna spremémba tôžbe -e -e --ž sprememba tožbe tako, da tožeca stranka namesto prvotne tožene stranke toži koga drugega subjektívna zvéznost -e -i ž dejstvo, da je v istem postopku en obdolženec za vec kaznivih dejanj ali en toženec za vec sporov S: subjektívna koneksitéta subjektívni rók -ega -a m rok, ki tece od trenutka, ko upravicena oseba izve za dogodek, ki je po zakonu dolocen za zacetek teka roka, ali od trenutka, ko upravicena oseba lahko opravi procesno dejanje subjektívni uprávni spňr -ega -ega spôra m upravni spor, namenjen zašciti subjektivnih pravic oseb, prizadetih s posegom posamic­nega upravnega akta, ne pa varstvu objek­tivne zakonitosti subjektívni zastarálni rók -ega -ega -a m rok, ki tece od trenutka, ko upravicena oseba izve za doloceno pravno dejstvo subjektívno néto nacęlo -ega -- -a s nacelo oblikovanja predpisov o obdavcitvi dohodka, zaradi katerega je treba iz obdavcitve izvzeti tisti del, ki je nujno potreben za zadovolje­vanje osnovnih življenjskih potreb davcnega zavezanca in za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati subjéktni dávek -ega -vka m . osébni dávek súblegát -a m volilo, naloženo volilojemniku, pri cemer je za volilo dolžan dati najvec toliko, kolikor znaša njegovo volilo súblicénca -e ž . pňdlicénca subordinácija -e ž . osébna podrejęnost subsidiárna obtôžba -e -e ž . obtôžba oškodo­vánca kot tožílca subsidiárna pristójnost -e -i ž . pomóžna pristójnost subsidiárna veljávnost predpísa -e -i --ž veljavnost predpisa, ki nastopi, ce doloce­nega vprašanja ne ureja maticni predpis, ki prvenstveno ureja doloceno tvarino subsidiárna zašcíta -e -e ž mednarodna zašcita, ki se prizna državljanu države, ki ni clanica Eu, ali osebi brez državljanstva, ki ne izpol­njuje pogojev za status begunca, ce obstaja utemeljen razlog, da ji ob vrnitvi v izvorno državo grozijo mucenje, nehumano ali ponižu­joce ravnanje, kazen, smrtna kazen, usmrtitev, ali v okolišcinah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada nevarnost za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja subsidiárni dolžník -ega -a m oseba, ki je dolžna izpolniti obveznost, kadar glavni dolžnik tega ne stori subsidiárni tožílec -ega -lca m . oškodovánec kot tožílec subsidiárni uprávni spňr -ega -ega spôra m upravni spor, ki se vodi zaradi presoje zakonitosti posamicnega akta ali dejanja, s katerim se oblastno poseže v ustavne pravice osebe, ce ni zagotovljeno drugo sodno varstvo S: kváziuprávni spňr subsidiárno jámstvo -ega -a s jamstvo, pri katerem tretja oseba odgovarja šele, ce glavni dolžnik ne izpolni obveznosti subsidiárno navezovánje -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu kolizijsko pravilo, po katerem se, ce ni mogoce uporabiti dolocenega pravnega sistema, uporabi drug pravni sistem subsidiárno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku . eventuálno sňspórništvo substáncna nórma -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu pravno pravilo, ki vsebinsko ureja pravno razmerje substáncno právo -ega -a s v mednarodnem zasebnem pravu . materiálno právo substitúcija -e ž 1. oporocna dolocitev osebe, kinaj deduje namesto prvopostavljenega dedica, ce pride do substitucijskega primera S: nado­mestítev 2. dolocitev nadomestnega odvetnika,ce pooblašceni odvetnik ne more opraviti procesnega dejanja, npr. se udeležiti naroka substitucíjski primér -ega -a m položaj, v katerem v skladu z oporociteljevo voljo ne deduje prvopostavljeni dedic, ampak njegov nadomestni dedic, npr. ob smrti prvopo­stavljenega dedica, nastopu njegove dedne nevrednosti, odpovedi dedišcini, polnolet­nosti nadomestnega dedica substitucíjsko pooblastílo -ega -a s poobla­stilo, ki ga prvotni pooblašcenec podeli svojemu namestniku, npr. pooblašcenec odvetnik nadomestnemu odvetniku substituírana škóda -e -e ž škoda, ki nastane v primeru odvrnitve škode od drugega in nadomesti prvotno preteco škodo substitút -a m 1. odvetnik, ki po pooblastilu odvetnika, ki ga stranka pooblasti za zasto­panje, zaradi njegove zadržanosti opravlja posamezna procesna dejanja za stranko 2. . nadoméstni dédic 3. v ekonomiji dobrina ali storitev, ki nadomešca drugo dobrino ali storitev pri zadovoljevanju iste potrebe subsúmpcija -e ž . právna subsúmpcija S subvéncija -e ž znesek iz javnih sredstev, namenjen v javnem interesu in dodeljen praviloma v upravnem postopku za pomoc fizicni ali pravni osebi, npr. spodbuda pri zaposlovanju subvencionírani izvňz -ega -ôza m izvoz, ki ga financno ali z drugimi sredstvi podpira država ali vec držav subvencionírani uvňz -ega -ôza m uvoz, ki ga financno ali z drugimi sredstvi podpira država ali vec držav suficitárni poklíc -ega -a m poklic, v katerem obstaja prevec izobraženih ali usposobljenih oseb, ki ga lahko opravljajo sugestívno vprašánje -ega -a s vprašanje, ki nakazuje odgovor, kakršnega pricakuje zasliševalec sujet mixte -- -- [sižé míkst] (fr.) v mednarodnem pravu državljan dveh ali vec držav sukcesíja -e ž v mednarodnem pravu . naslédstvo sukcesívni zapísnik -ega -a m zapisnik, pri katerem sodnik ali uradna oseba povzema izjave udeležencev postopka in jih narekuje zapisnikarju súm -a m navadno nizka stopnja verjetnosti, da je podano kako kazensko ali pravno pomembno dejstvo sumárni postópek -ega -pka m . skrájšani kázenski postópek sumljíva stvár -e -í ž tuja stvar, ki se najde pri obdolžencu, pa se ne ve, cigava je superficies -- [superfícijes] (lat.) . stávbna pravíca superficies solo cedit -- -- -- [superfícijes sólo cédit] (lat.) . nacęlo povézanosti zemljíšca in objékta súpergarancíja -e ž bancna garancija, pri kateri banka garant jamci za izpolnitev obveznosti iz bancne garancije S: konfírmna garancíja, potrdílna garancíja superiórna dobrína -e -e ž v ekonomiji . bóljša dobrína supletórno právno pravílo -ega -ega -a s . dopolnílno právno pravílo supletórno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki dopolnjuje druge dokaze, ki za obsodbo ne bi zadostovali S surogátno materínstvo -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih . nadoméstno materínstvo suspénz -a m zadržanje ali odložitev zacetka veljave splošnega pravnega akta ali izvršitve odlocbe suspénz clovékovih pravíc in svobôšcin -a -- -- -- --m zacasna omejitev dolocenih clove­kovih pravic in svobošcin zaradi vojnega ali izrednega stanja, ki se sme izvesti le v obsegu in casu, ki ga tako stanje zahteva, ne da bi sprejeti ukrepi povzrocali neenakopravnost na temelju rase, narodne pripadnosti, spola, jezika, vere, politicnega prepricanja ali druge osebne okolišcine suspénz funkcionárja -a --m prepoved, zaradi katere funkcionar dolocen cas ali do koncne odlocitve o njegovi krivdi ne sme opravljati funkcije suspénz pogódbe o zaposlítvi -a -- -- --m pravni institut, s katerim v primerih, ko delavec zaradi zakonsko ali pogodbeno dolocenih razlogov zacasno ne more oprav­ljati dela, nastopi mirovanje pogodbenih ter drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, delavec pa ima pravico vrniti se na delo najkasneje v petih dneh od prenehanja razlogov za suspenz suspenzívni pogňj -ega -ója m . odlóžni pogňj suspenzívni referéndum -ega -a m naknadni referendum, katerega razpis odloži uveljavi­tev zakona ali drugega pravnega akta, ki ga je sprejelo predstavniško telo, do odlocitve volivcev suspenzívni rók -ega -a m . odlóžni rók (1) suspenzívni ucínek -ega -nka m . odlóžni ucínek suspenzívni véto -ega -a m . odložílni véto suspenzívno právno srédstvo -ega -ega -a s pravno sredstvo, ki odloži izvršljivost sodne ali upravne odlocbe, npr. pritožba suveréna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki ima vrhovno oblast nad svojim ozemljem in prebivalstvom in je neodvisna od drugih držav suveréna oblást -e -í ž najvišja oblast, ki je pravno neomejena suveréna pravíca -e -e ž najvišja in brezpri­zivna pravica, navadno pravica države, ki izhaja iz njene suverenosti S: suverénostna pravíca suverénostna pravíca -e -e ž . suveréna pravíca sváštvo -a s razmerje enega zakonca do soro­dnikov drugega zakonca sváštvo v rávni crti -a -- -- --s razmerje zakonca do sorodnikov ravne crte sorodstva drugega zakonca, npr. tast, tašca, zet, snaha sváštvo v stránski crti -a -- -- --s razmerje zakonca do sorodnikov stranske crte sorodstva drugega zakonca, npr. svak, svakinja svčt délavcev svéta --m fakultativni organ v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih posameznikih, v zadrugah, v podjetjih, ki opravljajo javne službe, v bankah in zavarovalnicah, prek katerega delavci sodelujejo pri njihovem upravljanju svętli trenútki -ih trenútkov m mn. cas, v katerem se odrasli osebi, ki je sicer nerazsodna, prizna razsodnost in lahko npr. napravi veljavno oporoko S: lucida intervalla svetoválec obsójenca -lca --m oseba, ki po odlocitvi sodišca nadzoruje obsojenca in mu pomaga pri izpolnjevanju nalog, dolocenih v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom svetoválni razgôvor -ega -a m obvezni razgovor pred pristojnim organom, kadar imata zakonca skupne otroke, z namenom seznanitve s pravnimi posledicami razveze zakonske zveze in ureditve razmerja zakoncev do otrok svetoválni referéndum -ega -a m . posveto­válni referéndum svetoválno mnęnje -ega -a s mnenje, v katerem vrhovno sodišce v pravdnem postopku na predlog sodišca nižje stopnje poda razlago pravnega pravila, glede katerega sodna praksa višjih sodišc ni enotna, prakse vrhovnega sodišca pa ni svobôda déla -e --ž clovekova pravica, ki vkljucuje pravico do proste izbire zaposlitve, pravico do dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela svobôda gíbanja -e --ž . pravíca do svobôde gíbanja svobôda gospodárske pobúde -e -- --ž nacelo, ki opredeljuje gospodarski sistem države s prostim trgom in pošteno konkurenco svobôda gôvora -e --ž . pravíca do svobôde izrážanja svobôda izpovédbe -e --ž pravica domnev­nega storilca kaznivega dejanja ali privile­girane price, da se svobodno odloci, ali bo izpovedovala ali ne svobôda izpovedovánja vére -e -- --ž . pravíca do svobôde vére svobôda izrážanja -e --ž . pravíca do svobôde izrážanja svobôda jávnega zbíranja -e -- --ž . pravíca do jávnega zbíranja svobôda mísli -e --ž . svobôda vestí svobôda odlócanja o rôjstvih otrók -e -- -- -- --ž . pravíca do svobôdnega odlócanja o rôjstvih otrók svobôda oprávljanja storítev -e -- --ž v pravu EU temeljna svobošcina notranjega trga Eu z odpravo državnih ovir za cezmejno opravljanje ali prejemanje storitev in lajšanje administra­tivnih pogojev zanje S: prôsti pretňk storítev svobôda sklépanja zakónske zvéze -e -- -- --ž . pravíca do sklenítve zakónske zvéze svobôda testíranja -e --ž . oporócna svobôda svobôda ustanávljanja -e --ž v pravu EU . pravíca do ustanávljanja svobôda veroizpôvedi -e --ž . pravíca do svobôde vére svobôda vestí -e --ž clovekova pravica, ki posamezniku zagotavlja prosto oblikovanje in izražanje misli, idej, prepricanj in vesti S: svobôda mísli svobôda združevánja -e --ž . pravíca do združevánja svobôda znánstvenega ustvárjanja -e -- --ž . pravíca do svobôde znánstvenega ustvárjanja svobôdna izbíra poklíca -e -e --ž . pravíca do svobôdne izbíre poklíca svobôdna konkurénca -e -e ž konkurencno stanje, pri katerem vsi obstojeci in poten­cialni proizvajalci razpolagajo z enakimi proizvodnimi faktorji v enakih kolicinah S: prôsta konkurénca svobôdna volílna pravíca -e -e -e ž pravica volivca, da svobodno izbira med kandidati in se svobodno odloca, ali bo volil svobôdna vólja -e -e ž volja, ki je prosta sile in grožnje svobôdni poklíc -ega -a m poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v delovnem razmerju za vec kot polovicni S delovni cas S: samostójni poklíc svobôdni prehňd -ega -óda m jamstvo pricam in izvedencem, ki sodelujejo pri dejanjih mednarodne pravne pomoci, da se zoper njih v državi prosilki pomoci ne bo sprožil in vodil kazenski postopek za kazniva dejanja, ki so jih storili pred prihodom v to državo, niti se ne bo izvršila prej izrecena kazenska sankcija, ce se odzovejo vabilu sodišca S: prôsti prehňd, salvus conductus svobôšcina -e ž možnost ravnanja posamez­nika v pravnem položaju, ko njegovo ravnanje ni pravno urejeno, temvec je prepušceno njegovi svobodni volji svobôšcine odprtega mórja svobôšcin -- --ž mn. v mednarodnem pravu svobošcine, ki državam v pasu odprtega morja omogocajo svobodno plovbo, prelet, ribolov, znanstveno razisko­vanje, polaganje kablov in cevovodov, postavljanje umetnih otokov, naprav svój poklíc -ega -a m v invalidskem zavarovanju delo, za katero ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposoblje­nost in delovne izkušnje in ustreza njegovim telesnim in duševnim zmožnostim Š šéf diplomátske misíje -a -- --m v med­narodnem pravu . vódja diplomátskega predstávništva šéf držáve -a --m . držávni poglavár šéf misíje -a --m v mednarodnem pravu . vódja misíje šéf protokóla -a --m v mednarodnem pravu . vódja protokóla šibkęjši interčs -ega -ésa m interes, ki nima prednosti pred mocnejšim interesom, npr. zasebni interes zavezanca v inšpekcijskem nadzoru pred javno koristjo šibkęjši právni naslňv -ega -ega -ôva m pravni naslov, ki ima v razmerju do drugih šibkejše Š upravicenje na stvari šikaníranje na délovnem méstu -a -- -- --s kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki izvaja nasilje na delovnem mestu ali v zvezi z delom S: móbing šírša akrescénca -e -e ž prirast dednega deleža odpadlih dedicev babici in dedku in njunim potomcem ene strani, ce ne dedujejo zapustnikovi babica in dedek in njuni potomci druge strani šírša družína -e -e ž družinsko povezane osebe iz življenjske skupnosti, ki poleg staršev in otrok vkljucuje še druge sorodnike S: razšír­ jena družína šírši právni položáj nčpremicníne -ega -ega -a --m pravni položaj nepremicnine, ki ga doloca osnovni pravni položaj nepremic­nine in vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izkljucujejo vknjiženo lastninsko pravico škóda -e ž poseg v premoženjske pravice, npr. navadna škoda, izgubljeni dobicek, ali nepremoženjske pravice, npr. povzrocitev telesnih bolecin, duševnih bolecin, ki je pravni temelj, na podlagi katerega ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino škodljíva poslédica -e -e ž ucinek škodnega dejanja ali škodnega dogodka v premoženj-ski ali nepremoženjski sferi oškodovanca škodljíva poslédica kaznívega dejánja -e -e -- --ž posledica, ki nastane z izvršitvijo kaznivega dejanja poleg tistih posledic, ki jih zakon doloca kot element kaznivega dejanja škódni dogódek -ega -dka m dogodek, ki povzroci premoženjsko ali nepremoženjsko škodo škódni tést -ega -a m ocena pri presoji razkritja tajnih podatkov in informacij javnega znacaja, ali bi razkritje lahko povzrocilo škodljive posledice za doloceno pravico ali zakonsko zašciten javni ali zasebni pravni interes, zaradi cesar se informacija ne razkrije škódno dejánje -ega -a s protipravno ravnanje, s katerim se drugemu prizadene premoženj-ska ali nepremoženjska škoda škódno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, pri katerem se zavarovalnica zaveže upravicencu povrniti škodo, povzroceno z zavarovalnim primerom šók -a m v ekonomiji nenadna intenzivna motnja v gospodarstvu, povzrocena z eksogenimi dejavniki, npr. z naravno nesreco šomážno zavarovánje -ega -a s zavarovanje fiksnih obratovalnih stroškov ali izgube pri zavarovancu zaradi požara ali strojeloma špedícija -e ž . špedícijska pogódba špedícija s fíksnim placílom -e -- -- --ž špedicijska pogodba, s katero se špediter zaveže, da bo obveznosti izvršil za dolocen znesek S: fíksna špedícija, forfétna špedícija, lúmpsum špedícija, pavšálna T špedícija špedícijska pogódba -e -e ž pogodba, s katero se špediter zaveže, da bo za prevoz dolocene stvari sklenil v svojem imenu in na racun narocitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge obicajne posle in dejanja, narocitelj pa se zaveže, da mu bo za to placal S: pogódba o odprávi blagá, pogódba o špedíciji, špedícija, špeditęrska pogódba špeditęr -ja m stranka špedicijske pogodbe, ki za prevoz dolocene stvari v svojem imenu in na racun narocitelja sklene prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravi druge obicajne posle in dejanja špeditęrjevo potrdílo o prevzému blagá -ega -a -- -- --s pisna izjava špediterja, s katero potrjuje, da je prevzel doloceno blago z namenom, da ga izroci doloceni osebi v namembnem kraju špeditęrjevo potrdílo o prevzému blagá na prevňz -ega -a -- -- -- -- --s pisna izjava špediterja, s katero potrjuje, da je prevzel doloceno blago zaradi odpreme po doloceni poti in z dolocenim prevoznim sredstvom špeditęrska pogódba -e -e ž . špedícijska pogódba štipendíjska pogódba -e -e ž . pogódba o štipendíranju štipendíst -a m upravicenec do kadrovske ali državne štipendije, ki pridobi pravico do nje in sklene pogodbo o štipendiranju štipendítor -ja m dajalec štipendije, ki s štipen­distom sklene pogodbo o štipendiranju, in sicer država za državne in Zoisove štipen­dije, delodajalec za kadrovske štipendije, samoupravna lokalna skupnost ali nosilec enotne regijske štipendijske sheme za obcinske štipendije štúdijska práksa -e -e ž prakticno usposab­ljanje z delom za študente višješolskih in visokošolskih ter univerzitetnih študijskih programov, da pri tem spoznavajo delovne procese t.d. -ja [tedé] m okrajš. do leta 2012 . tíha drúžba tabulárno priposestvovánje -ega -a s . knjížno priposestvovánje tájna diplomacíja -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatske aktivnosti, ki potekajo brez prisotnosti javnosti tájna obravnáva -e -e ž obravnava, pri kateri je izkljucena javnost tájna sęja -e -e ž . nčjávna sęja tájne volítve -ih volítev ž mn. volitve po pravilih tajnega glasovanja tájni délavec -ega -vca m policist ali izjemoma druga oseba, ki neposredno izvaja tajno delovanje tájni podátek -ega -tka m varovan podatek, ki mu pristojni organ na podlagi zakona doloci ustrezno stopnjo tajnosti, ker bi njegovo razkritje nepoklicanim lahko vodilo v škodljive posledice za varnost države S: do leta 2001 urádna skrivnóst tájnik óbcine -a --m javni uslužbenec, ki vodi obcinsko upravo S: diréktor obcínske upráve tájno delovánje -ega -a s prikriti preiskovalni ukrep, ki se izvaja tako, da tajni delavec daljše casovno obdobje pod vodstvom in nadzorom policije zbira podatke o doloceni osebi in njeni kriminalni dejavnosti in se pri tem vkljuci v njeno okolje tájno glasovánje -ega -a s glasovanje, izvedeno tako, da ni mogoce ugotoviti, kako so glasovali posamezni volivci tájno opazovánje in sledęnje -ega -a -- -a prikriti preiskovalni ukrep, namenjen ugotavljanju položaja, gibanja in drugih T aktivnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja in nekaterih drugih oseb táksa -e ž znesek, ki ga mora placati oseba za celotno ali delno kritje stroškov storitev, ki jih opravi država ali samoupravna lokalna skupnost, ali za uporabo javne infrastruk­ture, npr. turisticna taksa, letalska taksa, taksa za parkiranje na javnih površinah S: pristójbina (1) taksatívno naštévanje -ega -a s naštevanje vseh pravno pomembnih okolišcin doloce­nega pravno urejenega položaja v pravnem aktu táksna tarífa -e -e ž seznam upravnih storitev in placil upravnih taks zanje, ki je dolocen s predpisom táksni zavézanec -ega -nca m zavezanec, ki je v dolocenem pravnem razmerju dolžan placati takso kot pavšalni strošek postopka ali storitve talón -a m do leta 2009 del tiskane delnice, s katerim imetnik delnice uveljavlja pravico do nove kuponske pole tampónska držáva -e -e ž v mednarodnem pravu nevtralna država, ki leži med dvema državama ali vec sosednjimi državami z nasprotnimi politicnimi usmeritvami in s svojim geografskim položajem preprecuje ali otežuje neposreden stik med njimi in s tem možnost spopada S: vmésna držáva tantiéma -e ž 1. letni odstotni delež vodilnih organov kapitalske družbe pri dobicku podjetja 2. delež honorarja, ki pripada avtorju, odvisen od uspeha avtorskega dela TARIC -A [tarík] m (fr. tarif intégré de la Communauté) krat. v pravu EU podatkovna zbirka vseh veljavnih predpisov o ukrepih, ki se izvajajo ob uvozu ali izvozu blaga v Eu in se nanašajo na konkretno oznako kombini­rane nomenklature, kamor se uvršca blago tarífna kvôta -e -e ž dolocena kolicina blaga, ki se v dolocenem obdobju lahko uvaža z delno ali popolno opustitvijo obicajnih carinskih dajatev za uvoženo blago tarífna opustítev -e -tve ž doloceno obdobje trajajoca popolna ali delna opustitev obicajnih carinskih dajatev za uvoženo blago tarífna prilóga -e -e ž del normativnega dela kolektivne pogodbe, v katerem so dolocene izhodišcne place za posamezni T tarifni razred, lahko pa tudi višina drugih prejemkov iz delovnega razmerja in višina povracil stroškov v zvezi z delom tarífni ukrčp -ega -épa m ukrep, ki vpliva na višino uvoznih dajatev, npr. tarifna opustitev, tarifna kvota, antidumping, izravnalna dajatev tatvína -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame tujo premicnino, da bi si jo protipravno prilastila S: krája tecájna lísta -e -e ž v ekonomiji objavljen seznam, npr. v bankah, menjalnicah, borzah, ki prikazuje cene valut ali vrednostnih papirjev na dolocen dan ali v dolocenem casovnem obdobju S: tecájnica tecájnica -e ž v ekonomiji . tecájna lísta tecájno tvéganje -ega -a s v ekonomiji . valútno tvéganje tédenski pocítek -ega -tka m pocitek delavca, ki traja najmanj štiriindvajset neprekinjenih ur med dvema delovnima tednoma, praviloma na vnaprej dolocen dan, izjemoma na kakšen drug dan v tednu, ce mora delavec na ta dan iz dolocenih razlogov delati téhnicna specifikácija -e -e ž v javnem narocanju opis tehnicnih lastnosti predmeta javnega narocanja téhnicna sposóbnost -e -i ž v javnem narocanju sposobnost za izpolnjevanje pogojev tehnicne narave téhnicna totálna škóda -e -e -e ž škoda, pri kateri je vozilo tako poškodovano, da popravilo tehnicno ni mogoce in je oško­dovanec upravicen do odškodnine v višini tržne vrednosti vozila pred poškodbo téhnicna vláda -e -e ž vlada, ki jo sestavljajo politicno nepovezani strokovnjaki in se navadno oblikuje, ko v parlamentu ni mogoce oblikovati koalicije S: tehnokrátska vláda téhnicni koeficičnt -ega -ęnta m v ekonomiji . proizvódni koeficičnt téhnicni mínimum -ega -a m v ekonomiji minimum sredstev, potrebnih za proizvod­ njo blaga, z izjemo delovne sile téhnicni naprédek -ega -dka m v ekonomiji prehod nekega proizvodnega postopka ali dejavnosti z nižje kakovostne stopnje na višjo kakovostno stopnjo téhnicno znánje in izkúšnje -ega -a -- izkúšenj nepatentirane prakticne informacije, ki izhajajo iz izkušenj in preizkušanja in so zaupne, bistvene in dolocene tehnokrátska vláda -e -e ž . téhnicna vláda tehnolóška rénta -e -e ž v ekonomiji placilo proizvodnih faktorjev, izumiteljstva in podjetništva, sestavljeno iz cene izuma in podjetniške rente tekóce poslovánje -ega -a s izpolnjevanje pogod­benih obveznosti in uveljavljanje pravic, ki je sprotno in v dolocenih predvidenih rokih tekóci izdátek -ega -tka m redni, praviloma vsakodnevni strošek poslovanja S: tekóci odhódek, tekóci stróšek tekóci odhódek -ega -dka m . tekóci izdátek tekóci prihódek -ega -dka m redni prihodek iz poslovanja tekóci racún -ega -a m del placilne bilance, ki beleži transakcije z blagom, storitvami in dohodki med rezidenti in nerezidenti tekóci stróšek -ega -ška m . tekóci izdátek teleolóška razlága -e -e ž . naménska razlága telésna bolecína -e -e ž bolecina, priznana kot nepremoženjska škoda, ki jo povzroci npr. telesna poškodba, nevšecnost med zdravljenjem, in se doloca po koncanem zdravljenju telésna integritéta -e -e ž clovekova pravica, da oseba sama odloca o posegih v svoje telo telésna kázen -e -zni ž v nekaterih pravnih sistemih kazen, s katero se storilcu kaznivega dejanja povzrocijo telesne bolecine telésna okvára -e -e ž izguba ali bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposoblje­nost posameznih organov ali delov telesa, ki otežuje aktivnost organizma in zahteva vecje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali povzroca invalidnost ali ne telésna poškódba -e -e ž poseg v telesno celovitost posameznika, zaradi katerega je oslabljen, okvarjen ali unicen kakšen del telesa ali organ, okvarjeno zdravje, zmanjšana zmožnost za delo ali prizadeta zunanjost poškodovanca telésni prędmet -ega -éta m predmet, ki zapolnjuje prostor in ga je mogoce zaznati s tipom ali drugimi cutili telésni preglčd -ega -éda m pregled, ki ga izvedenec opravi z zdravniškimi in drugimi posegi v telesno celovitost osebe tęmeljna crta -e -e ž v mednarodnem pravu crta nizke vode vzdolž obale, od katere se meri širina morskih pasov, oznacena na pomorskih kartah velikega merila, ki jih obalna država uradno priznava S: normálna tęmeljna crta tęmeljna dolócba -e -e ž . splôšna dolócba tęmeljna oblíka kaznívega dejánja -e -e -- --ž oblika kaznivega dejanja, ki vsebuje njegove bistvene ali tipicne znake tęmeljna obréstna méra -e -e -e ž K: TÓM v ekonomiji obrestna mera za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti in terjatev v domacem denarju tęmeljna pravíca držáve -e -e --ž v mednaro­dnem pravu neodtujljiva pravica vsake države, ki se ji ne more odreci, npr. pravica do obstoja, pravica do suverenosti, pravica do enakosti, pravica do spoštovanja, pravica do mednarodnega obcevanja tęmeljne pravíce -ih pravíc ž mn. sklop najpomembnejših pravic, ki jih pravnim subjektom zagotavlja pravni sistem in iz katerih se izpeljejo druge pravice tęmeljni kapitál -ega -a m 1. . osnôvni kapitál 2. v zavarovalništvu in bancništvu vplacan osnovni kapital, kapitalske rezerve in drugo premoženje, doloceno z zakonom tęmeljni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, zaradi katerega je sklenjen drugi pravni posel S: osnôvni právni pôsel tęmeljno sodíšce -ega -a s do leta 1995 sodišce splošne pristojnosti, ki je pristojno za odlocanje o vseh civilnih in kazenskih zadevah na prvi stopnji tęmeljno upravícenje -ega -a s sestavina pravice, ki doloca, kako se sme pravni subjekt vesti in ravnati tčmno pólje kriminála -ega -a --s . nčodkríti kriminál temporálna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki pravico, status ali obveznost opredeli za dolocen cas, npr. potni list, prometno dovoljenje ténor -ja m . izrčk teorém pajcevíne -a --m v ekonomiji teorem, ki pojasnjuje oscilacije cen, ki so posledica pocasnega prilagajanja ponudbe avtonomno spremenjeni ceni S: cobweb teorém teoríja adópcije -e --ž v mednarodnem pravu teorija dualizma, po kateri se norma medna-T rodnega prava prenese v nespremenjeni obliki v nacionalno pravo s sprejemom ustreznega nacionalnopravnega akta teoríja denárja -e --ž v ekonomiji teorija, ki pojas­njuje nastanek in vrste vrednosti denarja teoríja dualízma -e --ž v mednarodnem pravu teorija, po kateri sta mednarodno in nacionalno pravo locena in medsebojno neodvisna pravna sistema teoríja dvójnega ucínka -e -- --ž v medicinskem pravu teorija, po kateri se na smrt bolnemu pacientu bolecine lajšajo z zdravili, ki lahko smrt pospešijo, vendar to ni želen ali hoten, le dopušcen ucinek takšnega zdravila teoríja ekonómske enôte -e -- --ž teorija, po kateri se kot eno samo podjetje šteje skupina dveh ali vec oseb, ki so v takšnem medsebojnem odnosu, da lahko zgolj ena od njih sprejema relevantne poslovodne tržne odlocitve in daje navodila ostalim, ki morajo prejeta navodila izvrševati in so zato brez ekonomske samostojnosti S: teoríja funkcionálne celôte teoríja etiketíranja -e --ž teorija, ki proucuje, zakaj je neka oseba oznacena za deviantno in kako ta oznaka vpliva na razvoj njenega nadaljnjega deviantnega vedenja teoríja fluktuácij -e --ž v ekonomiji teorija, ki pojasnjuje neenakomernost gospodarske rasti teoríja funkcionálne celôte -e -- --ž . teoríja ekonómske enôte teoríja íger -e --ž v ekonomiji matematicna teorija, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, analizi mednarodnih odnosov in pravu ter za analizo vedenja v strateških situacijah, v katerih je uspeh posameznikovega izbora odvisen od izbir ostalih udeležencev teoríja iskánja -e --ž v ekonomiji teorija, po kateri delodajalci in delavci potrebujejo cas in financna sredstva, da se lahko srecajo teoríja izjáve -e --ž teorija, po kateri se upošteva samo to, kar stranka izjavi, ne glede na njeno resnicno voljo teoríja nevárnosti vtísa -e -- --ž teorija, po kateri je izkljucena protipravnost neprimer­nega poskusa, ce pri povprecnem opazovalcu ne daje vtisa, da gre za nevarno ravnanje teoríja o akcesórnosti udeléžbe -e -- -- --ž teorija, po kateri je kaznivost napeljevanja T in pomoci pri kaznivem dejanju odvisna od tega, ali glavni storilec kaznivo dejanje dokonca ali uresnici vsaj njegov poskus S: teoríja o pridrúženosti udeléžbe teoríja o kavzálni zvézi -e -- -- --ž . teoríja o vzrócni zvézi teoríja o pridrúženosti udeléžbe -e -- -- --ž . teoríja o akcesórnosti udeléžbe teoríja o principálnosti udeléžbe -e -- -- --ž . teoríja o samostójnosti udeléžbe teoríja o samostójnosti udeléžbe -e -- -- --ž teorija, po kateri sta napeljevanje in pomoc samostojni kaznivi dejanji, neodvisni od ravnanj glavnega storilca S: teoríja o principálnosti udeléžbe teoríja o vzrócni zvézi -e -- -- --ž teorija, ki proucuje, kateri dejavniki so vzrok nastale posledice, npr. teorija o adekvatni vzroc­nosti, teorija o ekvivalencni vzrocnosti S: teoríja o kavzálni zvézi teoríja optimálnega denárnega obmócja -e -- -- --ž v ekonomiji teorija, ki obravnava merila za dolocitev mej obmocja, na katerem je obstoj ene same valute optimalen S: teoríja optimálnega valútnega obmócja teoríja optimálnega valútnega obmócja -e -- -- --ž v ekonomiji . teoríja optimálnega denárnega obmócja teoríja permanéntnega dohódka -e -- --ž v ekonomiji teorija, po kateri ljudje porabijo tisti del dohodka, ki ga štejejo za dolgorocno stabilnega teoríja práva -e --ž urejen sistem temeljnih spoznanj o pravu S: právna teoríja teoríja transformácije -e --ž v mednarodnem pravu teorija dualizma, po kateri se norma mednarodnega prava prenese v nacionalno pravo s sprejemom nacionalnopravnega akta, ki vsebinsko uredi mednarodnopravno problematiko teoríja ucinkovítih plác -e -- --ž v ekonomiji teorija, po kateri podjetja ne znižujejo plac, ker višje place povecajo produktivnost delavcev teoríja ultra vires -e -- -- [últra víres] ž teorija, po kateri so pravni posli, ki jih pravna oseba sklene prek meje svoje registrirane dejavno­sti, neveljavni S: doktrína ultra vires (1) teoríja verjétnosti -e --ž v ekonomiji teorija, ki se ukvarja z analizo nakljucnih pojavov teoríja vólje -e --ž teorija, po kateri se upošteva strankina resnicna volja, ne glede na to, kaj izjavi terapévtski privilégij -ega -a m v medicinskem pravu . zdravníški privilégij terciárna emisíja denárja -e -e --ž v ekonomiji emisija denarja z bancnim odkupovanjem vrednostnih papirjev gospodarskih subjektov terciárna viktimizácija -e -e ž proces, v katerem so prizadete osebe, ki so v dolocenem razmerju z žrtvijo kaznivega dejanja terénsko délo -ega -a s delo, ki ga delavec redno ali obcasno opravlja bodisi izven sedeža delodajalca ali poslovne enote bodisi izven kraja stalnega ali zacasnega prebivališca, zaradi cesar je lahko upravicen do dodatka pri placi teritoriálna kohezíja -e -e ž v pravu EU enako­merna porazdelitev gospodarskih in družbenih dejavnikov razvoja in primerjalne uspešnosti med vse regije dolocene politicne skupnosti teritoriálna suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu . ozémeljska suverénost teritoriálno mórje -ega -a s v mednarodnem pravu pas morja ob obali države, v katerem ima ta suverenost, ki se razteza najvec 12 morskih milj od temeljne crte, pri cemer je zunanja meja tega pasu državna meja na morju teritoriálno nacęlo veljávnosti zakóna -ega -a -- --s nacelo, po katerem zakon naceloma velja za vse osebe na ozemlju države terjátev s pripádki -tve -- --ž terjatev, ki poleg glavnice vkljucuje tudi obresti in poleg plodov tudi stroške terjátev -tve ž pravica upnika, da od dolžnika zahteva izpolnitev obveznosti terjátev včc oséb -tve -- --ž terjatev, pri kateri je vec upnikov in pri kateri je nacin uresnicitve odvisen od tega, ali gre za deljivo obveznost ali nedeljivo obveznost terminírana obvéznost -e -i ž obveznost, za katero je izpolnitveni rok dolocen termínska céna -e -e ž v ekonomiji cena, za katero se dogovorita kupec in prodajalec pri rokovni dobavni pogodbi za blago termínska pogódba -e -e ž pogodba o nakupu ali prodaji dolocenega števila financnih instrumentov ali blaga, ki bo dobavljeno kasneje, pri cemer se cena doloci na dan, ko je pogodba sklenjena termínski devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, po katerem se ena valuta menja z drugo na dolocen dan v prihodnosti termínski pôsel -ega -sla m posel, sklenjen na organiziranem tržišcu, ki temelji na fiksni pogodbi, a s poznejšim izpolnitvenim rokom terorízem -zma m kazniva dejanja, ki jih posa­meznik stori ali grozi, da jih bo storil, da bi unicil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politicne temelje države ali mednarodne organizacije, hudo zastrašil prebivalstvo, prisilil državo ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti terra nullius -- -- [tęra núlius] (lat.) v mednaro­dnem pravu . nikógaršnje ozémlje tést Áltmark -a --m test, ki se uporablja za presojo javnega sofinanciranja storitev splošnega gospodarskega pomena, s pomocjo katerega se v okviru presoje obstoja državne pomoci ugotavlja obstoj gospodar­ske koristi za vsaj eno podjetje tést zasébnega podjétnika -a -- --m test, ki se uporablja za presojo klasicnih tržnih transakcij, s pomocjo katerega se v okviru presoje obstoja državne pomoci ugotavlja obstoj gospodarske koristi za vsaj eno podjetje testamčnt -ęnta m . oporóka testátor -ja m . oporocítelj téžje kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, za katero je zaradi njegove nevarno­sti in posledic predpisana visoka kazen tęžka malomárnost -e -i ž . húda malomárnost tíha drúžba -e -e ž K: t. d. do leta 2012 družba, ki ni pravna oseba in v kateri tihi družbenik vloži v podjetje nosilca družbe premoženjski vložek tíha privólitev -e -tve ž . molcéca privolítev tíha prorogácija -e -e ž domnevni dogovor strank o krajevni ali mednarodni pristoj­nosti, kadar tožeca stranka vloži tožbo pri nepristojnem sodišcu, tožena stranka pa temu ne ugovarja S: prekluzívna prorogácija tíha razveljavítev predpísa -e -tve --ž razve­ljavitev predpisa z novim predpisom, ki je s prvim v nasprotju tíhi drúžbenik -ega -a m do leta 2012 vlagatelj dolocenega premoženjskega vložka v podjetje nosilca tihe družbe tíhi pridržek -ega -žka m . míselni pridržek T tího soglásje -ega -a s soglasje, izraženo z dolocenim ravnanjem, npr. prikimanjem, ali molkom tihotápljenje -a s kaznivo dejanje prenašanja blaga brez carinjenja cez carinsko crto zaradi izognitve carinskemu nadzoru tihotápska mréža -e -e ž organizirana skupina, ki prenaša blago cez carinsko crto tako, da se izogiba carinskemu nadzoru tihotápsko blagó -ega -á s blago, preneseno cez carinsko crto brez carinjenja tipizírana pogódba -e -e ž . típska pogódba típska pogódba -e -e ž pogodba, ki se sklepa po vnaprej dolocenem vzorcu na podlagi vnaprej dolocenih ali objavljenih splošnih poslovnih pogojev enega pogodbenika, pri cemer obstaja možnost, da se stranki dogovorita za morebitne spremembe S: standardizírana pogódba, tipizírana pogódba, vzórcna pogódba típsko právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki se nanaša na nedoloceno število naslovljencev in ureja vnaprej zamišljene pravne položaje tirálica -e ž pisni javni poziv sodišca policiji, naj prime pobeglega obdolženca ali obsojenca titulárni kónzul -ega -a m v mednarodnem pravu . cástni kónzul titulus -- [títulus] (lat.) . pridobítni naslňv tócka -e ž 1. vsebinsko zaokrožen del posamic­nega pravnega akta, npr. sodbe, odlocbe, navadno oznacen z arabskimi številkami 2. merilna enota za dolocitev vrednosti opravljenega dela pri dolocenih pravnih poklicih, npr. odvetnikovega dela tockôvna elásticnost -e -i ž v ekonomiji elasticnost, izracunana na podlagi neskoncno majhnih sprememb tóga -e ž službeno oblacilo s predpisanim krojem in barvo, ki ga na narokih, glavnih obravnavah in sejah nosijo sodniki, tožilci, odvetniki in državni odvetniki tóga ustáva -e -e ž ustava, ki se sprejema in spreminja po zahtevnejšem postopku, lahko se za to oblikuje poseben ustavodajni organ, kar ji daje najvišjo pravno veljavo S: rigídna ustáva, trdna ustáva T tók dobrín -a --m v ekonomiji premik dobrin iz proizvodnih enot v potrošne enote in iz potrošnih enot v proizvodne enote tók dohódkov -a --m v ekonomiji premik placila za dobrine in storitve iz potrošnih enot v proizvodne enote in premik placila za delovne storitve iz proizvodnih enot v potrošne enote tôlpa -e ž trajnejša združba vec oseb zaradi skupnega izvrševanja vnaprej še nedolocenih kaznivih dejanj TÓM -a m krat. v ekonomiji . tęmeljna obréstna méra totálna vôjna -e -e ž v mednarodnem pravu vojna, v kateri se za dosego cilja uporabljajo vsa sredstva in metode izvajanja sovražnosti, vkljucno z nedovoljenimi tôvor -óra m blago, ki je predmet prevozne pogodbe tovórni líst -ega -a m listina o tovoru, sprejetem za prevoz, in vsebini prevozne pogodbe S: prevózni líst, vôzni líst tôžba -e ž procesno dejanje tožece stranke, s katerim zahteva pravno varstvo pred sodišcem tôžba na várstvo slúžnosti -e -- -- --ž . konfesórna tôžba tôžba v právdnem postópku -e -- -- --ž tožba, s katero se zacne pravdni postopek in s katero tožeca stranka zahteva pravno varstvo za zatrjevano civilno pravico S: civílna tôžba tôžba v uprávnem spôru -e -- -- --ž tožba, s katero se zacne upravni spor in s katero se izpodbija dokoncni upravni akt ali zahteva odlocitev v upravni zadevi, o kateri upravni organ ni odlocil, pa bi moral, ali zahteva sodno varstvo clovekovih pravic zoper drug akt ali dejanje javnopravnega subjekta, ce ni zagotov­ljeno sodno varstvo pred drugim sodišcem tôžba za izdájo placílnega náloga -e -- -- -- --ž tožba, s katero tožeca stranka od sodišca zahteva, naj toženi stranki naloži placilo denarne terjatve, ki mora biti praviloma izkazana z verodostojno listino S: mandátna tôžba tôžba za izjávo vólje -e -- -- --ž dajatvena tožba, s katero tožeca stranka zahteva, da tožena stranka poda doloceno izjavo volje, npr. zemljiškoknjižno dovolilo tôžba za razveljavítev arbitrážne odlócbe -e -- -- -- --ž pravno sredstvo zoper arbi­tražno odlocbo, ki ga je mogoce vložiti kot tožbo na pristojno sodišce iz razlogov, dolocenih z zakonom, npr. ce je arbitražni sporazum neveljaven, ce arbitraža prekoraci svojo pristojnost, ce je arbitražna odlocba v nasprotju z javnim redom tôžba za razvézo zakónske zvéze -e -- -- -- tolmác -a m oseba z znanjem tujega jezika, ki jo --ž tožba, s katero zakonec zahteva prene­oblastni organ imenuje s sklepom za prevajanje hanje veljavne zakonske zveze zaradi njene in tolmacenje iz tujega ali znakovnega jezika nevzdržnosti S: razvézna tôžba tôžba zaradi mótenja posésti -e -- -- --ž tožba, s katero posestnik zahteva sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti S: mótenjska tôžba, poséstna tôžba tôžba zaradi nčdelovánja -e -- --ž v pravu EU tožba na ugotovitev kršitve prava Eu zaradi opustitve ukrepanja, ki se lahko pod dolo-cenimi pogoji vloži pri Sodišcu Eu zoper institucijo Eu ali drug organ Eu tôžba zaradi nčizpolnítve obvéznosti -e -- -- --ž v pravu EU tožba na ugotovitev kršitve prava Eu zaradi nespoštovanja obveznosti iz temeljnih pogodb Eu, ki jo lahko zoper državo clanico Eu pri Sodišcu Eu vloži Evropska komisija ali druga država clanica tôžba zaradi vznemírjanja -e -- --ž . negatórna tôžba tôžbena pravíca -e -e ž pravica pravnega subjekta, da pred sodišcem s tožbo zahteva pravno varstvo tôžbeni petít -ega -a m . tôžbeni zahtévek (1) tôžbeni prędlog -ega -óga m . tôžbeni zahtévek (1) tôžbeni tęmelj -ega -a m dejstva, na katera tožeca stranka opira svoj zahtevek S: dejánska podlága tôžbe tôžbeni zahtévek -ega -vka m 1. obvezna sestavina tožbe, v kateri tožeca stranka zahteva, naj sodišce izda odlocbo dolocene vsebine S: tôžbeni petít, tôžbeni prędlog 2. zahteva tožece stranke, naj sodišce na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja z uporabo ustrezne pravne norme izrece zatrjevano pravno posledico, in sicer naloži toženi stranki zahtevano dajatev, ugotovi obstoj ali neobstoj zatrjevane pravice ali pravne posledice, izrece preoblikovanje pravnega razmerja S: procesuálni zahtévek tožéca stránka -e -e ž stranka v pravdnem postopku ali upravnem sporu, ki od sodišca zahteva pravno varstvo S: tožník tóžena stránka -e -e ž stranka v pravdnem postopku ali upravnem sporu, proti kateri se od sodišca zahteva pravno varstvo S: tóženec tóženec -nca m . tóžena stránka tožílstvo -a s . držávno tožílstvo tožník -a m . tožéca stránka tožníška váršcina -e -e ž varšcina za placilo pravdnih stroškov, ki jo mora na zahtevo tožene stranke dati tožeca stranka, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva S: áktorska kávcija, cautio actoris, cautio iudicatum solvi trade-off -- [tręjdôf] (ang.) v ekonomiji izbira gospodarskega subjekta med dvema želenima, a izkljucujocima se izidoma tradícija -e ž . izrocítev (1) tradícijska lístina -e -e ž vrednostni papir s stvarnopravnimi ucinki, katerega prenos velja kot izrocitev stvari, na katero se listina nanaša, npr. nakladnica, skladišcnica traditio -- [tradícijo] (lat.) . izrocítev (1) traditio brevi manu -- -- -- [tradícijo brévi mánu] (lat.) . izrocítev na krátko rôko traditio longa manu -- -- -- [tradícijo lônga mánu] (lat.) . izrocítev na dôlgo rôko traditio symbolica -- -- [tradícijo simbólika] (lat.) . simbólicna izrocítev traditio vera -- -- [tradícijo vęra] (lat.) . dejánska izrocítev trajajóce kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, s katerim storilec povzroci nastanek protipravnega stanja in ga vzdržuje dolocen cas, npr. ugrabitev trájanje ávtorske pravíce -a -- --s casovno obdobje, v katerem je zagotovljeno varstvo avtorske pravice trájna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, katere koristno vrednost je mogoce uporabljati dlje casa in se ne iznici ob enkratni uporabi trájna kázen -e -zni ž kazen, ki se izvršuje do smrti storilca kaznivega dejanja, npr. dosmrtni zapor trájna nevtrálnost -e -i ž v mednarodnem pravu z mednarodno pogodbo dolocena obveznost države, da bo v primeru oboroženega spopada nevtralna, in obveznost drugih pogodbenih strank držav garantk, da tak njen položaj spoštujejo in varujejo T trájna nčzmóžnost za délo -e -i -- --ž nezmožnost za delo, ce oseba zaradi prirojene ali pridobljene okolišcine, npr. poškodbe ali bolezni, ne more vec opravljati dela trájna obvéznost -e -i ž obveznost, katere izpolnjevanje traja daljši cas, npr. najem trájna potróšna dobrína -e -e -e ž v ekonomiji potrošna dobrina, ki jo je mogoce uporab­ ljati dlje casa trájni odvzčm zdravníške licénce -ega -éma -- --m v medicinskem pravu ukrep javno poobla-šcene organizacije, s katerim zdravniku zaradi vecje strokovne pomanjkljivosti ali zdravniške napake, ki povzroci trajne hujše posledice zdravju pacienta ali njegovo smrt, prepove opravljanje zdravniškega poklica trájni zadržek -ega -žka m okolišcina, zaradi katere funkcionar trajno ne more opravljati svoje funkcije, npr. zaradi daljše in hujše bolezni, izgube poslovne sposobnosti, izrednih razmer, zato njegove naloge zacasno do novih volitev ali imenovanja druge osebe na to funkcijo opravlja s pravnim sistemom dolocen namestnik trájno nevtrálna držáva -- -e -e ž v mednarod­nem pravu država v mednarodnopravnem položaju, navadno dolocenem z medna­rodno pogodbo, ki ji trajno prepoveduje sodelovanje v oboroženih spopadih, nalaga drugim državam dolžnost spoštovanja tega položaja in državam garantkam, da jo ob napadu zašcitijo, npr. Avstrija, Švica trájno nčzaposljíva brezpôselna oséba -- -e -e -e ž brezposelna oseba v evidenci invalidov z izdano odlocbo o nezaposljivosti, pri kateri ni mogoce pricakovati povrnitve zmožnosti za delo transákcija -e ž 1. . poravnáva 2. v ekonomiji posel, pri katerem vsaka stran dobi dobrino, storitev ali denar transákcijska vrédnost -e -i ž cena, ki je placana ob prodaji blaga za izvoz na carinsko obmocje in na podlagi katere se obicajno ob uvozu doloci carinska vrednost blaga transákcijski denár -ega -ja m v ekonomiji denar, ki ga imajo gospodarski subjekti pri sebi za vsakodnevne transakcije T transákcijski racún -ega -a m evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posame­znega imetnika racuna do izvajalca placil­nega prometa, ki jo ta vodi za imetnika transfęrna céna -e -e ž cena, za katero se v medsebojni transakciji dogovorita povezani osebi S: prenôsna céna transfęrni izdátek -ega -tka m v ekonomiji izdatek, za katerega izplacevalec ne dobi protivred­ nosti transfęrni prihódek -ega -dka m v ekonomiji prihodek, za katerega prejemnik ne da proti­vrednosti translatívni prenňs ávtorske pravíce -ega -ôsa -- --m prenos avtorske pravice, pri katerem pravica ostane pri avtorju in se obremeni s pravicami drugih oseb transnacionálna drúžba -e -e ž . mednárodna drúžba transpórtna pogódba -e -e ž . prevózna pogódba transpórtni stróšek -ega -ška m v ekonomiji strošek, ki ga mora placati kupec, da bi prišel do blaga transpórtno právo -ega -a s . prevózno právo transpórtno zavarovánje -ega -a s . prevózno zavarovánje tranzít -a m 1. posebni carinski postopek, v katerem se lahko v okviru zunanjega carin­skega tranzita neunijsko blago giblje od ene do druge tocke na carinskem obmocju, ne da bi se zanj placale uvozne dajatve, razen v primeru prepovedi vstopa ali izstopa 2. posebni carinski postopek, v katerem se lahko v okviru notranjega carinskega tranzita unijsko blago giblje od ene do druge tocke na carinskem obmocju in prehaja prek ozemlja zunaj carinskega obmocja, ne da bi pri tem izgubilo svoj carinski status tranzítna držáva -e -e ž . držáva tranzíta tranzítni prevňz -ega -ôza m prevoz potnikov ali blaga cez ozemlje ene države brez vstopanja ali izstopanja potnikov in nakladanja ali razkladanja blaga v tej državi trasánt -a m oseba, ki se zaveže, da bo sama placala upravicenemu imetniku menice doloceno vsoto denarja v dolocenem casu in na dolocenem kraju ali da bo to po njenem nalogu storila tretja oseba S: izdajátelj meníce, menícni izdajátelj trasát -a m oseba, ki je v menici pozvana, da placa menicno vsoto S: pozvánec trasírana meníca -e -e ž menica, v kateri trasant pozove trasata, da placa menico S: tráta trasíranje céka -a --s dolocitev osebe, ki je pasivno cekovno sposobna na banki, pri kateri ima trasant kritje trasíranje meníce -a --s izdaja menice z ukazom trasatu, naj placa dolocen denarni znesek tráta -e ž . trasírana meníca trdítveno bręme -ega -éna s 1. v civilnem procesnem pravu dolžnost stranke, da navede vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore S: izjávno bręme, onus proferendi 2. v kazenskem procesnem pravu dolžnost stranke ali druge osebe, npr. tožilca ali osebe, ki izpodbija pravno domnevo, da navede vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore S: onus proferendi 3. v upravnem procesnem pravu dolžnost stranke ali druge osebe, da navede vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore S: izjávno bręme, onus proferendi trdna ponúdba -e -e ž ponudba, ki je ni mogoce preklicati S: fíksna ponúdba trdna ustáva -e -e ž . tóga ustáva trdni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji devizni tecaj, ki ima doloceno pariteto v tujem denarju ali zlatu, od katere lahko dejanski devizni tecaj le minimalno odstopa S: fíksni devízni tecáj trenútno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, ki se po svoji naravi lahko izvrši v trenutku ali v zelo kratkem casu, npr. umor trétja držáva -e -e ž 1. država, ki ni pogodbe­nica dolocenega meddržavnega sporazuma S: držáva nčpogódbenica 2. država, ki ni clanica dolocene mednarodne organizacije, npr. Eu S: držáva nčclánica trétja instánca -e -e ž . trétja stôpnja trétja oséba -e -e ž oseba, ki ni stranka pravnega razmerja, vendar ima to razmerje vpliv na njen pravni položaj S: trétji trétja parentéla -e -e ž parentela, ki jo sestav­ljajo zapustnikovi stari starši in njihovi otroci trétja stôpnja -e -e ž stopnja odlocanja, na kateri vrhovno sodišce odloca o pravnih sredstvih zoper drugostopenjske odlocbe, na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti pa tudi o pravnih sredstvih zoper prvosto­penjske odlocbe S: trétja instánca trétjedolžník -a m . dolžníkov dolžník trétji dédni réd -ega -ega -a m dedici, ki so upraviceni do zapušcine, ce ni dedicev prvega in drugega dednega reda, npr. zapustnikovi stari starši ali njihovi potomci na podlagi vstopne pravice trétji -ega m . trétja oséba trétji stčber pokojnínskega zavarovánja -ega -bra -- --m . prostovóljno pokojnínsko zavarovánje tretmá obsójenca -ja --m obravnava obsojenca, s katero se mu pomaga olajšati ali odstraniti telesne, duševne ali socialne težave, da po prestani kazni ne bi vec izvrševal kaznivih dejanj S: prevzgójni prográm trg -a m ekonomski prostor, na katerem se srecujeta ponudba in povpraševanje ter dolocata kolicina in cena menjave trg déla -a --m prostor, kjer se srecujejo iskalci zaposlitve in delodajalci, ki išcejo kandidate za prosta delovna mesta trg denárja -a --m v ekonomiji . denárni trg trg kapitála -a --m v ekonomiji . kapitálski trg trg proizvódnih fáktorjev -a -- --m v ekonomiji ekonomski prostor, na katerem se srecata ponudba proizvodnih faktorjev in povpraše­vanje po njih trg vrédnostnih papírjev -a -- --m ekonomski prostor, na katerem se srecata ponudba vrednostnih papirjev in povpraševanje po njih trgoválni cŕs -ega cása m v ekonomiji cas v dnevu, v katerem organizirani financni trg posluje trgoválni dán -ega dnéva m v ekonomiji dan, ko organizirani financni trg posluje trgovánje z vplívom -a -- --s sprejemanje ali dajanje daril za nezakonito posredovanje ali za to, da bi kdo izkoristil svoj položaj ali svoj resnicni ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi uradno dejanje trgôvec -vca m . gospodárski subjékt trgovína s clovéškimi orgáni -e -- -- --ž kaznivo ravnanje prodaje in nakupa clove­ škega organa za namene transplantacije trgovína z ljudmí -e -- --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki zaradi izkorišcanja prosti- T tucije, prisilnega dela, suženjstva, služab­ništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, cloveškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroci trgovínska drúžba -e -e ž do leta 1993 . gospo­ dárska drúžba trgovínska klávzula -e -e ž . gospodárskopro­métna klávzula trgovínska ovíra -e -e ž trgovinska praksa ali ureditev v državi, ki otežuje cezmejno trgovanje in proti kateri mednarodna pravila trgovanja priznavajo pravico do ukrepanja trgovínska pogódba -e -e ž . gospodárska pogódba trgovínska polítika -e -e ž v ekonomiji ekonomska politika, ki uravnava trgovino z gospodarstvi drugih držav trgovínska zapóra -e -e ž v mednarodnem pravu . embárgo trgovínski atašé -ega -ęja m v mednarodnem pravu . ekonómski atašé trgovínski sporazúm -ega -a m sporazum, namenjen spodbujanju in lajšanju trgovanja med državami pogodbenicami, ki praviloma ureja carinjenje in obdavcitev uvoženega blaga, lahko pa tudi naložbe in reševanje investicijskih sporov trgovínski zastópnik -ega -a m . agčnt trgovínsko právo -ega -a s 1. celota pravnih pravil in nacel, ki se nanašajo na trgovino ali na trgovce 2. . gospodársko právo trgôvski pótnik -ega -a m oseba, ki zunaj prostorov gospodarskega subjekta pridobiva stranke za nakup blaga trgôvski zastópnik -ega -a m . agčnt trgôvsko zastópanje -ega -a s . agencíjska pogódba trialízem kázenskih sánkcij -zma -- --m pravnaureditev, v kateri se kazenske sankcije delijo na kazni, vzgojne ukrepe in varnostne ukrepe T trialóg -a m v pravu EU neuradno tristran­sko srecanje predstavnikov Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije, ki je lahko organizirano v katerikoli fazi zakonodajnega postopka, da bi bil dosežen sporazum o možnih spremembah predloga zakonodajnega akta za hitrejše in uspešnejše odlocanje institucij o njem tribunál -a m 1. . sodíšce 2. v nekaterih pravnih sistemih organ, ki opravlja enako ali podobno funkcijo kot sodišce trínajsta pláca -e -e ž placa, praviloma izplacana zaradi uspešnosti poslovanja, ki jo delavci prejmejo ob koncu leta, upoštevaje pravno ureditev v kolektivnih pogodbah ali morebitni dogovor v pogodbi o zaposlitvi trístránski sociálni dialóg -ega -ega -a m zacasno, obcasno ali trajno sodelovanje med vlado, predstavniki delodajalcev in sindikati pri oblikovanju ali uresnicevanju politike na podrocju dela, socialne varnosti ali ekonomske politike, ki ima lahko posveto­valno vlogo ali pa poteka v obliki pogajanj za sklenitev ustreznega dogovora ali socialnega sporazuma, v katerem so doloceni okviri za dejavnost socialnih partnerjev in države v dolocenem obdobju trošarína -e ž davek na potrošnjo, ki obdavcuje porabo samo dolocenih predmetov, obicajno takih, ki imajo negativne zunanje ucinke na ljudi in okolje, npr. naftni derivati, alkohol, tobak tróšenje -a s v ekonomiji izdatki v gospodarstvu, ki jih sestavljajo izdatki za potrošnjo, investi­cije, državni izdatki in saldo izvoza in uvoza trúst -a m velika gospodarska družba z mono­polisticnimi težnjami, nastala z združitvijo vec do takrat samostojnih gospodarskih subjektov tržna céna -e -e ž v ekonomiji cena, ki se z inter-akcijo ponudbe in povpraševanja prosto oblikuje na trgu tržna kapitalizácija -e -e ž skupna tržna vrednost vseh delnic podjetja tržna koncentrácija -e -e ž v ekonomiji znacil­nost trga, ki jo opredeljuje število podjetij, ki na njem poslujejo, in njihovi tržni deleži v celotni proizvodnji tržna konkurénca -e -e ž konkurenca med vsaj dvema podjetjema na vsaj enem upoštevnem trgu ali za ta trg, ki je posledica neodvisnega prizadevanja doseci isti podjetniški cilj, ki ga ni mogoce doseci hkrati ali vsaj ne v celoti tržna móc -e -í ž sposobnost podjetja, da daljši cas znatno vpliva na tržno ceno, proizvedene kolicine, inovacije, raznovrstnost blaga ali storitev in druge tržne parametre tržna vrédnost délnice -e -i --ž vrednost delnice, ki se oblikuje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe in povpraševanja tržna vrédnost -e -i ž v ekonomiji vrednost, dolocena s presecišcem ponudbe in povpra­ševanja na trgu tržni délež -ega -a m v ekonomiji delež, ki ga ima neka gospodarska enota ali proizvod na trgu tržno gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji gospo­ darstvo, v katerem na odlocitve o naložbah, proizvodnji in delitvi ter na cene dobrin in storitev vplivajo predvsem interakcije sil ponudbe in povpraševanja tržno právo -ega -a s pravo, ki ureja trg in tržna U razmerja tržno tvéganje -ega -a s v ekonomiji tveganje, da se bo vrednost dolocenega financnega sredstva, npr. delnice, obveznice, terjatve, ali celotnega portfelja naložb spremenila zaradi sprememb v tržnih razmerah túja arbitráža -e -e ž arbitraža s sedežem v tujini túja arbitrážna odlócba -e -e -e ž arbitražna odlocba, ki jo izda tuja arbitraža túja drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki ima sedež izven držav clanic Eu túja lístina -e -e ž listina, ki jo izda organ tuje države túja sódna odlócba -e -e -e ž sodna odlocba, ki jo izda tuje sodišce túje podjétje držáve clánice -ega -a -- --s gospodarski subjekt, ki ima sedež v drugi državi clanici Eu túje podjétje iz trétje držáve -ega -a -- -- --s gospodarski subjekt, ki ima sedež v državi, ki ni clanica Eu tújec -jca m oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije túji zasébni proizvňd -ega -ega -óda m v ekonomiji sprememba proizvoda gospodarske enote, ki jo povzroci proizvodnja druge gospodarske enote, npr. povecanje proizvodnje sadov­njaka zaradi bližine cebelnjaka tújsko právo -ega -a s pravo, ki ureja položaj oseb brez državljanstva Republike Slovenije S: právo tújcev turbatio sanguinis -- -- [turbácijo sángvinis] (lat.) . méšanje krví turísticna nakáznica -e -e ž . vávcer turísticni cék -ega -a m . potoválni cék tvégana pogódba -e -e ž pogodba, pri kateri je obveznost ene stranke odvisna od nego­tovega dejstva, npr. zavarovalna pogodba, kup nadejane stvari, pogodba na sreco S: aleatórna pogódba tvégani kapitál -ega -a m lastniški kapital, ki je vložen v mlada, hitro rastoca podjetja ali v posamezne podjetnike tvéganje -a s v ekonomiji verjetnost nastanka nekega dogodka, npr. škode, izgube ubikvitétna teoríja -e -e ž teorija o kraju izvršitve kaznivega dejanja, po kateri je kaznivo dejanje izvršeno tam, kjer je storilec deloval ali bi moral delovati, in tam, kjer je nastala posledica ubňj na máh -ôja -- --m uboj, ki ga storilec izvrši brez predhodnega nacrtovanja, ker ga je ubiti mocno razdražil ubňj -ôja m kaznivo dejanje, ki ga stori oseba, ki naklepno odvzame življenje drugi osebi ucínek erga omnes -nka -- -- [ęrga ómnes] m 1. ucinek pravice ali pravnega razmerja proti vsem, npr. ucinek lastninske pravice ali osebnostnih pravic 2. ucinek sodne ali upravne odlocbe proti vsem, ne le proti strankam postopka, npr. ucinek sodbe o ugotovitvi ocetovstva ucínek ex nunc -nka -- -- [eks núnk] m nastop pravnih posledic z nastankom dolocenih pravno pomembnih dejstev, npr. prenehanje zakonske zveze s trenutkom pravnomocno­sti sodbe o razvezi, razveljavitev zakona s trenutkom objave odlocbe ustavnega sodišca v uradnem listu ucínek ex tunc -nka -- -- [eks túnk] m nastop pravnih posledic od trenutka nastanka nekega pravno pomembnega dejstva v preteklosti, npr. ucinek sodbe o ugotovitvi ocetovstva od trenutka otrokovega rojstva in ne s trenutkom odlocitve sodišca, ucinek odprave podzakonskega predpisa od trenutka njegove uveljavitve ucínek extra partes -nka -- -- [ékstra pártes] m ucinek sodne odlocbe proti nekaterim osebam, ki niso bile stranke v postopku, npr. ucinek sodbe proti sosporniškemu intervenientu ali osebi, ki v postopku ni sodelovala, ce bi sodelovala, pa bi imela v razmerju s stranko položaj enotnega sospornika U ucínek inter partes -nka -- -- [ínter pártes] m 1.  ucinek pravice ali pravnega razmerja samo med strankami, npr. ucinek prodajne pogodbe samo med prodajalcem in kupcem 2.  ucinek sodne ali upravne odlocbe samo proti strankam postopka, npr. ucinek sodbe, s katero sodišce toženi stranki prizna neko pravico v razmerju do tožece stranke ucínek jávne objáve -nka -- --m . deklaratórni ucínek (1) ucínek pro futuro -nka -- -- [pro futúro] m ucinek za v bodoce, npr. dolžnost placevanja obveznosti od izdaje odlocbe ali sklenitve pogodbe dalje ucínek pro preaterito -nka -- -- [pro pretęrito] m ucinek tudi za preteklo obdobje, npr. dolžnost placila neizplacanih dohodkov za cas pred izdajo odlocbe, s katero sodišce ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ali dolžnost izplacila zapadlih preživninskih obveznosti za cas pred izdajo odlocbe, s katero je toženi stranki naloženo placevanje preživnine ucinkovíta konkurénca -e -e ž tržna konku­renca, ki omogoca uresnicitev ciljev, ki so del vsakokratne gospodarske ali druge javne politike, npr. ekonomska ucinkovitost ucinkovíti nadzňr -ega -ôra m v mednarodnem pravu . dejánski nadzňr ucinkovítost práva -i --ž dejstvo, da se vecina clanov skupnosti ravna v skladu s pravnim redom úcna dôba -e -e ž cas trajanja prakticnega izobraževanja dijaka ali vajenca S: do leta 2006 vájenska dôba úcna pogódba -e -e ž do leta 2006 pogodba, s katero se dolocijo pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri prakticnem izobraževanju udeléžba pri kaznívem dejánju -e -- -- --ž sodelovanje pri uresnicevanju kaznivega dejanja z napeljevanjem storilca, s pomocjo storilcu ali s sostorilstvom pri izvrševanju kaznivega dejanja udeléžbena pravíca -e -e ž pravica do koristi zaradi udeležbe v statusni ali pogodbeni obliki združevanja, npr. v gospodarskih družbah udeléžbena prédnostna délnica -e -e -e ž delnica, ki daje imetniku poleg prednostne dividende pravico do izplacila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobicka U S: participatívna prédnostna délnica udeléženec kolektívnega délovnega spôra -nca -- -- --m nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju v postopku v kolektiv­nih delovnih sporih udeléženec nčprávdnega postópka -nca -- udeléženec postópka -nca --m oseba, ki sodeluje v katerikoli vlogi v postopku, npr. stranka, njen zastopnik ali pooblašcenec, prica ali izvedenec, v upravnem postopku pa tudi uradna oseba, ki vodi postopek ali odloca o zadevi ugasnítev volíla -tve --ž pravna posledica odpada volila zaradi volilojemnikove smrti pred oporociteljem, njegove odpovedi volilu, dedne nevrednosti ali objektivne nezmožno­sti, da dobi volilo ugodílna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci, da je tožbeni zahtevek utemeljen S: ugodítvena sôdba ugodílna uprávna odlócba -e -e -e ž . ugodít­vena uprávna odlócba ugodítvena sôdba -e -e ž . ugodílna sôdba ugodítvena uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, s katero upravni organ odloci, da je zahtevek utemeljen S: ugodílna uprávna odlócba ugódnostna délnica -e -e ž . prédnostna délnica ugotávljanje dejánskega stánja -a -- --s sklepanje sodišca ali upravnega organa o obstoju dejstev, pomembnih za odlocitev, na podlagi zbranega procesnega gradiva ugotávljanje materínstva -a --s postopek, v katerem sodišce doloci, katera ženska je mati otroka, npr. zaradi zamenjave otroka v porodnišnici ugotávljanje océtovstva -a --s postopek, v katerem sodišce doloci, kateri moški je oce otroka ugotovítvena odlócba -e -e ž 1. odlocba, s katero sodišce ali upravni organ ugotovi obstoj neke pravice, obveznosti, pravnega razmerja, pravno pomembnega dejstva alistatusa ali kršitev neke ustavne pravice ali pravice iz mednarodnega prava S: deklara­tórna odlócba 2. odlocba, s katero ustavno sodišce ugotovi, da je izpodbijani zakon v neskladju z ustavo ali da je drug predpis v neskladju z ustavo ali z zakonom in dolocirok za njegovo uskladitev S: deklaratórna odlócba 3. odlocba, s katero ustavno sodišce ugotovi, da izpodbijani zakon ni v neskladju z ustavo ali da drug predpis ni v neskladju z ustavo ali z zakonom S: deklaratórna odlócba --m nosilec pravic in obveznosti v procesnem 4. odlocba, s katero ustavno sodišce ugotovi, razmerju v nepravdnem postopku da izpodbijani zakon, ki v casu odlocanja ni vec v veljavi, ni ali je v neskladju z ustavo ali da drug predpis ni ali je v neskladju z ustavo ali z zakonom S: deklaratórna odlócba ugotovítvena sôdba -e -e ž 1. sodba, s katero sodišce odloci o obstoju ali neobstoju neke pravice ali pravnega razmerja S: deklara­tórna sôdba 2. sodba, s katero se obdolženec spozna za krivega, a se mu kazen odpusti S: krivdorčk brez kázni ugotovítvena tôžba -e -e ž tožba, s katero tožeca stranka zahteva, naj sodišce ugotovi obstoj ali neobstoj pravice ali pravnega razmerja oziroma pristnost ali nepristnost listine, npr. tožba za ugotovitev ocetovstva, tožba za ugotovitev služnosti S: deklaratórna tôžba, preventívna tôžba ugotovítvena uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki kot posamicni in konkretni upravni akt ne oblikuje novega pravnega razmerja, ampak ugotavlja pravno posledico z ucinkom za nazaj od nastanka dejstev, ki povzrocijo to posledico neposredno po zakonu, npr. ugotovitvena odlocba o statusu kmeta ali ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka S: deklaratórna uprávna odlócba ugotovítveni interčs -ega -ésa m v pravdnem postopku procesna predpostavka za vložitev ugotovitvene tožbe ugotovítveni postópek -ega -pka m del postopka, v katerem se ugotavljajo pravno pomembna dejstva in okolišcine ter strankam na obravnavi omogoca uveljavitev in varstvo pravic in pravnih koristi ugotovítveni sklčp -ega sklépa m sklep, s katerim sodišce ali upravni organ ugotovi obstoj neke pravice, pravnega razmerja ali pravno pomembnega dejstva S: deklaratórni sklčp ugotovítveni ucínek -ega -nka m ucinek pravnega akta ali materialnega dejanja, s katerim se dolocena pravica, obveznost ali dejstvo šteje za obstojece že od prej S: deklaratórni ucínek (2) ugôvor -a m 1. obrambno procesno dejanje, s katerim se izpodbija trditev nasprotne stranke ali zagotovi pravica do izjave, npr. ugovor zoper obtožnico, ugovor zoper kaznovalni nalog 2. pravno sredstvo v primerih, dolocenih z zakonom, npr. ugovor zoper sklep o placilnem nalogu, ugovor zoper informativni izracun dohodnine ugôvor dolžníka -a --m redno, nedevolutivno in suspenzivno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim sodišce ali davcni organ v izvršilnem postopku predlogu za izvršbo ugodi ugôvor litispedénce -a --m 1. procesni ugovor stranke, da o isti zadevi že tece druga pravda med istima strankama 2. procesni ugovor stranke, da o isti zadevi že tece drug upravni postopek ali upravni spor, v katerem še ni pravnomocno odloceno ugôvor nčizpolnítve -a --m ugovor stranke vzajemne pogodbe, da druga stranka, ki mora prva izpolniti pogodbeno obveznost, te ni izpolnila ugôvor nčnastále pravíce -a -- --m materialnopravni ugovor tožene stranke, da tožbeni zahtevek tožece stranke ni utemeljen, ker pravica tožece stranke ni nastala, npr. ugovor, da niso bile izpolnjene predpostavke za nastanek pogodbene ali odškodninske obveznosti ugôvor nčpravílne izpolnítve -a -- --m ugovorstranke vzajemne pogodbe, da je druga stranka le delno ali nepravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost ugôvor nčpristójnosti -a --m procesni ugovor stranke, s katerim izpodbija pravico sodišca ali upravnega organa, pred katerim tece postopek, da odloci o zadevi, ker meni, da je za odlocanje o zadevi pristojno drugo sodišce ali drug organ ugôvor ogróženosti -a --m ugovor strankevzajemne pogodbe, ki mora izpolniti svojo obveznost pred drugo stranko, s katerim izpol­nitev obveznosti odloži, dokler druga strankane izpolni obveznosti ali ne da zavarovanja, da jo bo izpolnila, ce je izpolnitev druge strankepostala negotova zaradi slabih premoženjskih razmer ali drugih resnih razlogov ugôvor pobóta -a --m 1. uveljavljanje nasprotne terjatve v pravdnem postopku, s katerim želitožena stranka doseci, da sodišce po ugotovi­tvi, da obstajata obe terjatvi, terjatvi medse­bojno pobota do višine terjatve tožece stranke S: pobótni ugôvor 2. materialnopravni ugovor tožene stranke, da je terjatev tožece stranke U ugasnila, ker je terjatev, ki jo tožeca strankauveljavlja s tožbo, izven pravde pobotala s svojo nasprotno terjatvijo S: pobótni ugôvor ugôvor poravnáne stvarí -a -- --m procesni ugovor stranke, da je bila glede iste zadeve že sklenjena sodna poravnava S: exceptio rei transactae ugôvor pravnomôcnosti -a --m procesni ugovor stranke, da je bilo o zadevi že pravno-mocno odloceno S: exceptio rei iudicatae ugôvor trétjega -a --m pravno sredstvo tretje osebe, ki trdi, da ima glede predmeta izvršbe pravico, ki preprecuje izvršbo ugôvor ugásle pravíce -a -- --m materialno­pravni ugovor tožene stranke, da tožbeni zahtevek tožece stranke ni utemeljen, ker je njena pravica ugasnila, npr. ugovor, da je svojo terjatev izpolnila ugôvor vestí -a --m . pravíca do ugôvora vestí ugôvor vrstnega réda -a -- --m materialno­pravni ugovor poroka, da lahko upnik od njega zahteva placilo terjatve samo, ce glavni dolžnik terjatve ne bi mogel izpolniti S: beneficium ordinis ugôvor zastáranja -a --m materialnopravni ugovor dolžnika, da je zaradi poteka casa prenehala upnikova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti ugôvor zoper kaznoválni nálog -a -- -- --m ugovor obdolženca zoper sodbo o kazno­valnem nalogu, s katerim doseže, da sodišce odloci o obtožbi na podlagi opravljene glavne obravnave ugôvor zoper obtóžnico -a -- --m procesno dejanje, s katerim obtoženec zaradi napak ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v postopku pred njeno vložitvijo nasprotuje, da bi sodišce obravnavalo obtožnico na glavni obravnavi ugôvor zoper placílni nálog -a -- -- --m 1. ugovor dolžnika zoper sklep o placilnem nalogu, s katerim doseže, da sodišce odloci o zahtevku po opravljeni obravnavi 2. ugovor kršitelja zoper placilni nalog, izdan zaradi kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu ugrabítev -tve ž 1. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame prostost drugi osebi z namenom, da njo ali koga drugega prisili, da kaj stori ali opusti 2. kaznivo dejanje, ki ga U stori oseba, ki s silo ali resno grožnjo, da bo uporabila silo, prevzame nadzor nad zrakoplovom ali plovilom ukŕz -áza m pravni akt, s katerim pristojni organ opravi z zakonom doloceno odredbo, npr. ukaz predsednika republike o kadrovskem imenovanju, ukaz predsednika republike o razglasitvi zakona, ukaz policista drugim osebam za izvedbo policijskih nalog ukŕz o razglasítvi zakóna -áza -- -- --m ukaz, s katerim državni poglavar potrdi, da je zakon pravno formalno pravilno sprejet in se lahko objavi uklonílni zapňr -ega -ôra m do leta 2014 ukrep odvzema prostosti storilcu prekrška, ki v roku ne placa globe, za najvec 30 dni ali do placila globe ukňr ukôra m vzgojni ukrep, s katerim se mladoletnega storilca kaznivega dejanja ali prekrška opomni, da je storil kaznivo dejanje in da mu bo v primeru ponovne storitve kaznivega dejanja izrecena hujša sankcija ukrčp za zagotávljanje obdôlženceve navzócnosti -épa -- -- -- --m procesno dejanje, s katerim se zagotovi, da se obdol­ženec udeležuje kazenskega postopka, npr. pripor, varšcina ultimát -a m v mednarodnem pravu brezpogojna zahteva dolocene države, naslovljena na drugo državo, ki vkljucuje napoved sankcij v primeru neizpolnitve, npr. pretrganje diplo­matskih odnosov, ekonomske sankcije ultimatívna nóta -e -e ž v mednarodnem pravu diplomatska nota, ki jo vlada ene države naslovi na vlado druge države kot zadnji poziv k rešitvi spornega vprašanja, sicer bodo sledili protiukrepi ultra posse nemo tenetur -- -- -- -- [últra póse némo tenétur] (lat.) pravno nacelo, po katerem nihce ni zavezan izpolniti necesa, kar presega njegove zmožnosti umétni monopól -ega -a m monopol, ki je rezultat oblastnega ukrepa, npr. predpisa, s katerim se zainteresiranim podjetjem prepove ali omeji vstop na dolocen trg S: právni monopól umík dovoljęnja za kázenski pregňn -a -- -- -- --m izjava pristojnega državnega organa, da ne dovoli vec kazenskega pregona obdolženca umík obtóžnega ákta -a -- --m izjava upravi-cenega tožilca po vložitvi obtožnega akta, da ne vztraja vec pri pregonu obdolženca umík právnega srédstva -a -- --m nepreklicna izjava vložnika pravnega sredstva, da ne želi vec odlocitve o pravnem sredstvu umík predlóga za kázenski pregňn -a -- -- -- --m izjava oškodovanca, da ne želi vec kazenskega pregona domnevnega storilca kaznivega dejanja umík pritôžbe -a --m nepreklicna izjava prito­žnika, da ne želi vec odlocitve o pritožbi umík privolítve -a --m v medicinskem pravu . preklíc privolítve umík tôžbe -a --m nepreklicna izjava tožece stranke, da preklicuje svojo zahtevo za pravno varstvo umík zahtéve za sódno preiskávo -a -- -- -- --m izjava upravicenega tožilca, da ne želi vec odlocitve preiskovalnega sodnika o zahtevi za preiskavo, zaradi cesar je zavržena umík zahtévka -a --m 1. v civilnem procesnem pravu . odpôved zahtévku (1) 2. v upravnem procesnem pravu nepreklicna izjava stranke, da pravice ne uveljavlja vec umňr na zahrbtni nacín -ôra -- -- --m umor, izvršen na posebno zavržen nacin, npr. umor osebe, ki se ne more braniti umňr -ôra m hujša oblika uboja zaradi storilce­vega namena ali nacina storitve, npr. umor iz koristoljubnosti, umor na zahrbtni nacin S: kvalificírani ubňj unificírano právo -ega -a s . poenôteno právo unifikácija práva -e --ž . poenôtenje práva uníjsko blagó -ega -á s blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem obmocju in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali z obmocij zunaj tega obmocja, ali je vneseno na carinsko ozemlje iz drugih držav in sprošceno v prosti promet únilaterálna obvéznost -e -i ž v mednarodnem pravu obveznost države v razmerju do druge države, skupine držav ali mednarodne skupnosti kot celote, da bo ravnala na dolocen nacin S: ęnostránska obvéznost úninominálna volílna enôta -e -e -e ž . ęnomandátna volílna enôta unitárna držáva -e -e ž država, v kateri je edini nosilec suverenosti osrednja državna oblast, ki po lastni presoji prenaša izvrše­vanje svojih pristojnosti na druge državne ali lokalne organe S: enôtna držáva, enovíta držáva, ozémeljsko enôtna držáva universitas rerum distantium -- -- -­ [univęrzitas rérum distáncium] (lat.) . skúpnost stvarí univerzálna bánka -e -e ž v ekonomiji banka, ki združuje lastnosti poslovne in investicijske banke univerzálna izvršba -e -e ž . generálna izvršba univerzálna jurisdíkcija -e -e ž v mednaro­dnem pravu pristojnost države, da kazensko preganja storilca mednarodnega kaznivega dejanja ne glede na njegovo državljanstvo, državljanstvo žrtve ali kraj kaznivega dejanja univerzálni právni naslédnik -ega -ega -a m oseba, ki pridobi celotno zapušcino ali njen alikvotni del, ki sestavlja zapušcino S: vesóljni právni naslédnik univerzálni tęmeljni dohódek -ega -ega -dka m negativni davek, do katerega je upravicen vsak posameznik, ne glede na siceršnje rele­vantne okolišcine, ki veljajo npr. za placilo opravljenega dela ali prihodke univerzálno nacęlo -ega -a s nacelo, po katerem je v dolocenih primerih mogoc tudi kazenski pregon tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini univerzálno právno naslédstvo -ega -ega -a s prenos celotnega premoženja pravnega prednika ali njegovega alikvotnega deleža na pridobitelja S: vesóljno právno naslédstvo unôvcenje céka -a --s zahteva po izplacilu denarnega zneska iz ceka in izplacilo tega zneska unôvcenje vrédnostnega papírja -a -- --s uveljavitev pravice iz vrednostnega papirja S: realizácija vrédnostnega papírja unôvcenje zarúbljene stvarí -a -- --s prodaja zarubljene stvari, ki jo je mogoce opraviti na dražbi, z neposredno pogodbo med izvrši­teljem in kupcem ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle unovcljíva stvár -e -í ž stvar, ki jo je mogoce zamenjati za denar úpnik -a m 1. stranka obligacijskega razmerja, ki ima pravico terjati izpolnitev obvezno­sti od dolžnika 2. stranka v izvršilnem postopku, ki vloži predlog za izvršbo ali zavarovanje úpnikova zamúda -e -e ž zamuda, pri kateri upnik odkloni pravilno ponujeno izpolnitev ali jo prepreci S: mora accipiendi, mora U creditoris úpniški odbňr -ega -ôra m organ upnikov, ki v insolvencnem postopku opravlja zakonsko dolocena procesna dejanja za racun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka upokojítev -tve ž uveljavitev pravic iz pokojnin­skega zavarovanja upokojítvena odlócba -e -e ž ugotovitvena odlocba pristojnega organa, da so izpolnjeni predpisani pogoji in s tem priznana pravica do pokojnine v doloceni višini upokojítveni postópek -ega -pka m postopek, ki se zacne na zahtevo zavarovanca in v katerem pristojni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za priznanje pravice do pokojnine, in doloci njeno višino uporábljeni proizvódni fáktor -ega -ega -ja m v ekonomiji proizvodni faktor, ki se uporablja med proizvodnim procesom, a se pri tem ne iznici uporabljívi proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, s katerim razpolaga gospodarstvo po opravljeni mednarodni menjavi S: razpo­ložljívi proizvňd uporábnik -a m pravna ali fizicna oseba, h kateri agencija za zagotavljanje zacasnega dela napoti svoje delavce uporábnik kredíta -a --m . kreditojemálec uporábno dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, s katero pristojni organ dovoli zacetek uporabe objekta na temelju grad-benega dovoljenja in koncane gradnje ter tehnicnega pregleda upórniško gíbanje -ega -a s v mednarodnem pravu nedržavno organizirana skupina, ki vodi oborožene sovražnosti proti državni oblasti upoštévni trg -ega -a m trg, ki se upošteva pri vsakokratnem ugotavljanju, kdo so konku­renti S: relevántni trg upráva -e ž 1. služba, ki skrbi za strokovno in tehnicno podporo temeljni dejavnosti v kateri­koli organizaciji ali skupnosti S: administrácija 2. poslovodni organ gospodarske družbe upravícenec do pokojníne -nca -- --m zavaro­vanec, ki izpolni minimalne pogoje za prido­bitev pravice do pokojnine in lahko postane uživalec pokojnine upravícenec -nca m oseba, ki ji pravo priznava doloceno pravico U upravíceni tožílec -ega -lca m subjekt kazen­skega postopka, ki vloži in zastopa kazensko obtožbo, npr. državni tožilec, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec upravíceni tožník -ega -a m oseba, ki ji po materialnem pravu pripada pravica, da od sodišca zahteva pravno varstvo proti nasprotni stranki upravítelj dédišcine -a --m oseba, ki skrbi za dedišcino za vse sodedice in praviloma lahko stori vse, kar spada v redno upravlja­nje skupnega premoženja sodedicev upravítelj prisílne poravnáve -a -- --m oseba, ki jo sodišce imenuje za vodenje postopka prisilne poravnave S: prisílni upravítelj uprávljanje -a s 1. trajno, sistematicno in inici­ativno usmerjanje interakcij v neki organiza­ciji s strukturiranjem ljudi in enot, delitvijo vlog in koordinacijo za dosego njenih ciljev 2. praviloma pomožna dejavnost, ki omogoca nemoten potek procesov v temeljni dejavnosti organizacije ali sistema uprávljanje dédišcine -a --s skupna skrb za dedišcino sodedicev, ki terja za vsako dejanje in ukrep upravljanja, celo tekocega, soglasje vseh sodedicev, npr. placevanje elektrike, menjava strehe, prodaja uprávljanje s tvéganji -a -- --s v ekonomiji . obvladovánje tvéganj uprávna enôta -e -e ž organ državne uprave, ustanovljen za dekoncentrirano izvajanje nalog državne uprave na ožjem delu terito­rija države, ki praviloma obsega obmocje ene ali vec samoupravnih lokalnih skupnosti uprávna inšpékcija -e -e ž notranji upravni nadzor ministrstva, pristojnega za javno upravo, nad upravnimi organi in uradnimi osebami, ki vodijo in odlocajo v upravnempostopku, ter glede drugih zakonsko dolocenih pristojnosti, npr. nadzor obveznosti organov objaviti kataloge informacij javnega znacaja uprávna izplacílna prepôved -e -e -i ž prepoved izplacila place ali drugega dohodka, npr. pokojnine, ki jo zaradi poplacila upnikove terjatve odobri sam dolžnik S: administratívna prepôved uprávna izvršba -e -e ž izvršba, s katero se zavezano stranko prisili, da izpolni naloženo upravno obveznost v javnem interesu ali interesu upravicene stranke iz upravnega postopka uprávna męja -e -e ž v mednarodnem pravu . admi­ nistratívna męja uprávna nalóga -e -e ž pristojnost ravnanja upravnega organa pri izvrševanju upravnih funkcij, dolocena z zakonom ali drugim predpisom uprávna odlócba -e -e ž posamicni in konkretni upravnopravni akt, s katerim se v upravnem postopku meritorno odloci o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizicne ali pravne osebe, npr. odlocba o dodelitvi denarne socialne pomoci, gradbeno dovolje­nje, okoljevarstveno soglasje, potni list uprávna pogódba -e -e ž pogodba, ki jo sklene državni organ ali drug organ javne oblasti pri izvrševanju svojih z zakonom dolocenih pristojnosti in s katero naloži ali dovoli drugi osebi opravljanje dolocenih nalog ali storitev v javnem interesu S: jávnoprávna pogódba, pogódba jávnega práva uprávna poravnáva -e -e ž poravnava, sklenjena pred upravnim organom med strankami z nasprotnimi interesi, ki ima moc izvršljive upravne odlocbe uprávna práksa -e -e ž odlocitve upravnih organov, zlasti pritožbenih, kot so ministr­stva, ki z doloceno razlago predpisov usmerjajo druge organe v prihodnje isto­vrstne odlocitve in tako na posameznem upravnem podrocju predstavljajo dopolnilni spoznavni pravni vir uprávna pritôžba -e -e ž pritožba v upravnem postopku, s katero lahko oseba v položajustranke izpodbija odlocbo ali sklep upravnega organa prve stopnje in katere izcrpanje je procesna predpostavka za sprožitevupravnega ali socialnega spora uprávna sánkcija -e -e ž 1. sankcija, obicajno denarna kazen, ki se doloci udeležencu postopka zaradi neupoštevanja postop­kovnih pravil, npr. neodziva na vabilo na pricanje brez opravicila 2. kaznovalni ukrep zaradi nespoštovanja upravnih obveznosti, npr. prekrškovna globa v inšpekcijskem nadzoru uprávna stvár -e -í ž . uprávna zadéva uprávna táksa -e -e ž taksa, ki se placuje za izvedbo upravnih storitev, npr. za vloge, odlocbe pri upravnih organih S: administratívna táksa uprávna zadéva -e -e ž zadeva, o kateri se odloca v upravnem postopku, npr. podaljša­nje prometnega dovoljenja, odmera davka, pridobitev državljanstva S: uprávna stvár uprávni ákt -ega -a m pravni akt ali materialno dejanje, s katerim državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil doloca ali izvršuje upravno razmerje, npr. pravilnik, upravna odlocba, vpis v register uprávni nadzňr -ega -ôra m nadzor, katerega namen je zagotoviti, da pravne in fizicne osebe ali drugi zavezanci ravnajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, npr. inšpekcijski nadzor uprávni odbňr -ega -ôra m organ delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja, ki vodi in zastopa delniško družbo ter nadzoruje izvajanje njenih poslov uprávni orgán drúge stôpnje -ega -a -- --m upravni organ, pristojen za odlocanje o pritožbi zoper odlocbo na prvi stopnji S: drugostôpenjski uprávni orgán uprávni orgán -ega -a m organ državne ali obcinske uprave ali drug državni organ ali nosilec javnih pooblastil, npr. ministrstvo, upravna enota, inšpektorat, informacijski pooblašcenec, center za socialno delo, ki je z zakonom pristojen za odlocanje v upravnih zadevah ali izvajanje drugih upravnih nalog uprávni orgán prve stôpnje -ega -a -- --m upravni organ, ki prvi odloca o zahtevku S: prvostôpenjski uprávni orgán uprávni postópek -ega -pka m postopek, ki do­loca dejanja za oblastno opredelitev upravnihrazmerij v posamicnih in konkretnih zadevah, v katerih se soocijo pravni interesi strank injavni interes S: uprávni procés (1) uprávni predpís -ega -a m predpis, ki ga sprejme organ državne uprave ali vlada uprávni procés -ega -a m 1. . uprávni postópek 2. institucionalno javno upravljanje, ki opre­deljuje družbene vrednote, potrebe in norme za oblikovanje in izvajanje javnih politik, tj. zbiranje informacij o stanju na nekem družbenem podrocju, njihovo obdelavo, dolocitev sprejemljivih alternativ, odlocanje med njimi, izvrševanje ter njegovo spremlja­nje in nadzor uprávni sklčp -ega sklépa m posamicni in konkretni upravnopravni akt, s katerim upravni organ doloci nacin poteka ali postranska vprašanja upravnega postopka, npr. sklep o zavrženju zahtevka, ustavitvi postopka, stroških, izvršbi U uprávni spňr -ega spôra m posebni sodni postopek, v katerem se rešuje spor, ki ga pred specializiranim upravnim ali vrhovnim sodišcem sproži stranka ali prizadeta oseba v upravnem postopku glede zakonitosti in pravilnosti posamicnega upravnega akta po njegovi dokoncnosti uprávni ukrčp -ega -épa m naložitev materialne obveznosti stranki v upravnem ali drugem javnem razmerju za zagotovitev javnega interesa, npr. pobiranje davka, odvzem statusa, ali procesna odlocitev o nacinu vodenja upravnega postopka, npr. za zavarovanje dokazov, vzdrževanje reda uprávni zaostánek -ega -nka m zamuda pri reševanju upravne zadeve, kadar upravniorgan ne odloci v predpisanem roku, obicajno v dveh mesecih od uvedbe postopka uprávnik -a m oseba, pooblašcena za izvajanje storitev upravljanja skupnih delov stavbe v imenu vseh etažnih lastnikov uprávno dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, s katero upravni organ prosilcu po ugotovitve­nem postopku izpolnitve zakonskih pogojev odobri uveljavljano pravico ali status uprávno kaznovánje -ega -a s 1. kaznovanje udeležencev v upravnem postopku, npr. z denarno kaznijo za žaljivo vlogo 2. prekr­škovni ali drug kaznovalni ukrep zaradi nespoštovanja upravnih obveznosti, npr. kaznovalne obresti pri odmeri neplacanega davka, globa v inšpekcijskem nadzoru uprávno materiálno právo -ega -ega -a s pravo, ki vsebinsko po upravnih podrocjih, npr. notranje zadeve, davki, okolje, ureja pravna razmerja med posameznikom in oblastjo z namenom prednostnega varovanja javnega interesa uprávno pisánje -ega -a s v predpisani obliki sestavljen zapis upravnega organa, npr. vabilo, zapisnik, odlocba, ki ga podpiše za posamicno dejanje ali pisanje pooblašcena uradna oseba uprávno podrócje -ega -a s . resór uprávno poslovánje -ega -a s pomožne dejav­nosti upravnih organov, zlasti komunikacija s strankami in drugimi javnostmi, upravlja­nje in hramba dokumentarnega gradiva, upravljanje delovnega in poslovnega casa ter uradnih ur U uprávno právo -ega -a s pravo, ki ureja upravna razmerja med oblastjo in naslovniki norm, praviloma v javnem interesu, ureja pa tudi vsebinsko, organizacijsko in postopkovno delovanje javne uprave ter nadzor nad njenim delom uprávno procésno právo -ega -ega -a s pravo, ki ureja upravni postopek in upravni spor ter sodni nadzor nad zakonitostjo in pravilno­ stjo posamicnih upravnih aktov uprávno sodíšce -ega -a s specializirano sodišce, ki praviloma na prvi stopnji odloca v upravnih sporih uprávnoprávni ákt -ega -a m splošni ali posamicni oziroma abstraktni ali konkretni pravni akt, ki ga izda na podlagi zakona upravni organ in povzroca pravne posledice za naslovnike, npr. pravilnik ministrstva, upravna odlocba uprávnoprávno razmérje -ega -a s razmerje, v katerem upravni organ oblastno opredeli pravico, obveznost ali pravno korist posa­micne stranke na podrocju upravnega prava, upoštevajoc s predpisom dolocen javni interes urŕd -áda m 1. organizacijska enota v državni javni upravi, npr. urad za tujce 2. upravni ali drug državni organ, npr. urad predsednika republike urádna dolžnóst -e -i ž dolžnost sodišca, upravnega ali drugega organa, da na podlagi zakonskega pooblastila brez predloga strank uvede postopek ali opravi posamezno procesno dejanje, npr. izvede dokaz, ki ga stranke niso predlagale urádna evidénca -e -e ž baza podatkov, ki jo vodi državni ali obcinski organ ali nosilec javnega pooblastila na podlagi predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, npr. maticni register, zemljiška knjiga, evidenca diplomantov urádna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, ki jo poda državni organ ali orga­nizacija z javnimi pooblastili S: slúžbena kázenska ovádba urádna oséba -e -e ž oseba, ki je pri državnem ali upravnem organu pooblašcena za oprav­ljanje uradne dolžnosti ali ima uradno funkcijo urádna pravíca -e -e ž upravicenje dolocene osebe ali organa, da izvršuje svoje oblastne pristojnosti urádna skrivnóst -e -i ž do leta 2001 . tájni podátek urádne úre -ih úr ž mn. dolocen in objavljen cas poslovanja organov, npr. sodišc, upravnih organov, šol, namenjen strankam za osebno, telefonsko in e-komunikacijo urádni jęzik -ega -íka m 1. jezik vecinskega naroda in ustavno zašcitenih narodnih manjšin, v katerem na celotnem ozemlju ali delu ozemlja države poslujejo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter izvajalci javnih služb 2. v mednarodnem pravu jezik, v katerem poslujejo organi mednarodne organizacije, dolocen z ustanovnimi akti urádni líst -ega -a m uradno glasilo, v katerem se objavljajo državni in drugi predpisi ter drugi akti, ce to doloca zakon urádni podátek -ega -tka m podatek iz uradne evidence ali drug po predpisanem postopku ugotovljen podatek, ki velja za resnicnega, ce se ne dokaže nasprotno urádni tecáj valúte -ega -a --m v ekonomiji tecaj valute, ki ga opredeli oblastni organ, npr. vlada, centralna banka urádni zaznámek -ega -mka m 1. zapis uradne osebe, ki vodi postopek, o manj pomembnemprocesnem dejanju, dogodku ali internem dejanju pri organu 2. z zakonom dolocena oblika zapisnika ali odlocbe v upravnempostopku urádnik -a m javni uslužbenec, ki v državnih organih ali organih lokalne skupnosti opravlja naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem javne oblasti ali varstvom javnega interesa urádno dejánje -ega -a s dejanje, ki ga izvrši uradna oseba in se nanaša na opravljanje njenih nalog urádno glasílo -ega -a s glasilo, ki ga izdaja država ali lokalne skupnosti in je namenjeno objavljanju državnih in lokalnih predpisov ter drugih aktov, ce to dolocajo predpisi urádno písmo -ega -a s v mednarodnem pravu oblika uradnega pisnega komuniciranja, napisana v prvi osebi ednine, navadno med vodjo diplomatskega predstavništva in ministrom za zunanje zadeve, na uradnem papirju z državnim grbom in naslovom, datumom in pošiljateljevim podpisom urádno precíšceno besedílo -ega -ega -a s precišceno besedilo, ki ga kot pravno zave­zujoce potrdi za njegov sprejem pristojni organ, npr. državni zbor uravnotéženi proracún -ega -a m v ekonomiji . izravnáni proracún urbanísticna pogódba -e -e ž pogodba med investitorjem nacrtovane prostorske ureditve in obcino, sklenjena z namenom, da se omogoci uveljavitev vecjega zasebnega interesa pri realizaciji nacrtovane prostorske ureditve v javno korist urédba -e ž 1. splošni pravni akt, ki ga v okviru in na podlagi ustave ali zakona izda organ izvršne oblasti, navadno vlada S: urédbeni predpís 2. v pravu EU splošno in v celoti zavezujoc pravni akt sekundarne zakono­daje Eu, ki se neposredno uporablja v vseh državah clanicah Eu urédba o ratifikáciji mednárodne pogódbe -e -- -- -- --ž v mednarodnem pravu akt, s katerim vlada potrdi, da so vsi podzakonski akti usklajeni z vsebino mednarodne pogodbe, in daje soglasje k njeni mednarodnopravni ratifikaciji urédba v síli -e -- --ž . urédba z zakónsko mocjó (2) urédba z zakónsko mocjó -e -- -- --ž 1. uredba, ki ima enako pravno moc kot zakon 2. uredba, ki jo izda predsednik republike na predlog vlade v izrednem ali vojnem stanju, ko se državni zbor ne more sestati S: urédba v síli urédbeni predpís -ega -a m . urédba (1) uredítev de lege ferenda -tve -- -- -- [de lége ferénda] ž ureditev s stališca prihodnjega prava, ki bi dolocena vprašanja lahko primerneje uredilo uredítev de lege lata -tve -- -- -- [de lége láta] ž ureditev s stališca veljavnega prava, do katere se vrednostno ne opredeljuje uredítvena zacásna odrédba -e -e -e ž zacasna odredba, s katero sodišce ali upravni organ uredi pravno razmerje do pravnomoc­nosti odlocbe o glavni stvari uredítveni nacrt -ega -a m do leta 2003 dokument, s katerim se podrobneje dolocijo pogoji in oblikujejo rešitve za posege v prostor, npr. za urejanje zelenih ali rekreacijskih površin U uredítveno obmócje -ega -a s obmocje, za katero velja ureditev iz dolocenega pravnega akta, npr. mednarodne pogodbe uręjanje męje -a --s postopek dolocanja meje ali dela meje parcele ter evidentiranja spre­menjenih podatkov v zemljiškem katastru uresnícenje rízika -a --s v zavarovalnem pravu nastop zavarovalnega primera, npr. smrt zavarovane osebe, poškodovanje zavarovane stvari, unicenje zavarovane stvari úrna pláca -e -e ž placa, katere višina je odvisna od števila opravljenih ur dela in vrednosti posamezne ure dela S: pláca od úre usklajęno ravnánje -ega -a s usklajevanje podjetij z enostransko ali dvostransko izmenjavo tržno relevantnih informacij, ki vodi v enako tržno ravnanje in omejevanje tržne konkurence usklajevánje -a s v pravu EU . harmonizácija usklajevánje plác -a --s 1. zvišanje plac z rastjo življenjskih stroškov ali inflacije z namenom ohranitve enake realne vrednosti plac S: valorizácija plác 2. preracun plac na raven koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do pokojnine za namen dolocitve pokojninske osnove S: valorizácija plác usklajevánje pokojnín -a --s obdobna sprememba zneskov pokojnin sorazmerno z rastjo povprecne place, delno lahko tudi z rastjo cen življenjskih potrebšcin S: valorizácija pokojnín usklajevánje preživníne -a --s prilagajanježe dolocene preživnine gibanju rasti cen življenjskih potrebšcin v državi S: valo­rizácija preživníne usmérjena sánkcija -e -e ž v mednarodnem pravu ukrep brez uporabe sile, ki ga praviloma Varnostni svet OZN, lahko tudi pristojni organ druge mednarodne organizacije ali država, odredi proti državi, ki ogroža ali krši mednarodni mir in varnost, usmerjen proti vladi, a zasnovan tako, da ne prizadene prebivalstva te države, npr. prepoved trgovanja z orožjem, naftnimi derivati usmérjeni preventívni zdrávstveni preglčd U -ega -ega -ega -éda m preventivni zdravstveni pregled, s katerim se v dolocenih obdobjih ali ob pojavu dolocenih situacij, npr. po hujši poškodbi, ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo nadaljnje izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za doloceno delo uspéšnost obrámbe -i --ž uspešnost prizade­vanj domnevnega storilca kaznivega dejanja ali njegovega zagovornika, da se domnevni storilec oprosti ali da se sprejme druga zanj ugodna odlocitev usposábljanje pri delodajálcu -a -- --s nacrtovan sistem ucenja delavcev, katerega namen je posredovati znanja, spretnosti in vešcine, ki jih morajo obvladati, da lahko ustrezno opravljajo delo, za katero so sklenili pogodbo o zaposlitvi, in ki ob uporabi razlicnih metod lahko poteka izven delovnega mesta ali na delovnem mestu, npr. uvajanje v delo in pripravništvo ustalítev pristójnosti -tve --ž ohranitev krajevne ali mednarodne pristojnosti sodišca, ki je pristojno v casu zacetka postopka, ceprav se kasneje spremenijo okolišcine, od katerih je odvisna pristojnost S: perpetuácija pristójnosti, perpetuatio fori ustaljęna poslôvna práksa -e -e -e ž nacin ravnanja, ki se v dolocenem casovnem obdobju ustali v poslih med dvema strankama S: medsebójna práksa ustaljęna sódna práksa -e -e -e ž razlaga prava, ki je med sodniki pretežno sprejeta in ima zato doloceno stopnjo pravno zavezujoce moci ustaljęni právni obicáji -ih -ih obicájev m mn. pravni obicaji, ki so v doloceni skupnosti splošno sprejeti ustanôva -e ž 1. premoženje za doseganje doloce­nega namena, navadno splošnokoristnega ali dobrodelnega, ki mu pravni sistem priznava pravno subjektiviteto S: fundácija 2. organ javne oblasti, druga organizacijska enota ali zavod s pravno subjektiviteto ali brez nje ustanovítelj -a m fizicna ali pravna oseba, ki ustanovi npr. gospodarsko družbo, društvo ustanovíteljska pravíca -e -e ž pravica, ki jo pridobi ustanovitelj s sprejetjem akta o ustanovitvi ustanovíteljski dobícek -ega -cka m v ekonomiji dobicek, izracunan kot vsota diskontiranih vrednosti podjetniških dobickov, ki jih bo podjetje prineslo v vseh bodocih obdobjih ustanovítev hipotéke -tve --ž ustanovitev zastavne pravice na nepremicnini ustanovítev -tve ž dejanje enega ali vec pravnih subjektov, s katerim se doseže, da pravna oseba ali pravica zacne obstajati ustanovítvena pogódba -e -e ž 1. pogodba, sklenjena med ustanovitelji, s katero se ustanovi zavod, ustanova ali druga oseba zasebnega prava, za katere ustanovitev je predpisan tak nacin 2. v mednarodnem pravu mednarodna pogodba, s katero se ustanovi mednarodna organizacija S: ustanôvna lístina (2) ustanovítvena revizíja -e -e ž preveritev poteka ustanovitve delniške družbe ali druge pravne osebe ustanovítveni ákt -ega -a m . ákt o ustanovítvi ustanôvna lístina -e -e ž 1. javnopravni akt, potreben za ustanovitev osebe javnega prava, ki doloca pravice in obveznosti clanstva, ustanoviteljev, zaposlenih, premoženje, vire njegovega pridobivanja, dejavnost, organe, ime in sedež S: ustanôvni ákt 2. v mednarodnem pravu . ustanovítvena pogódba (2) ustanôvna skúpšcina -e -e ž skupšcina clanov, na kateri se sprejmejo akti o ustanovitvi za pravno osebo, npr. delniško družbo, društvo ustanôvni ákt -ega -a m . ustanôvna lístina (1) ustanôvni kapitál -ega -a m zacetni kapital pri ustanavljanju nekaterih pravnih oseb, npr. društev, zavodov ustanôvni sklŕd -ega skláda m premoženje, namenjeno ustanovitvi dolocenega pravnega subjekta ustanôvno premožęnje -ega -a s premoženje, ki ga ima pravna oseba ob ustanovitvi, da lahko zacne poslovati ustáva -e ž pravni akt z najvišjo veljavo, ki doloca temeljna nacela pravne, državne in politicne ureditve ter clovekove pravice in svobošcine S: konstitúcija ustáva v formálnem poménu -e -- -- --ž oblastni splošni pravni akt države z najvišjo pravno veljavo, ki je pisan in praviloma enovit ustáva v materiálnem poménu -e -- -- --ž celota pravnih norm ustavnega pomena ne glede na njihovo pravno obliko, ki so urejene zlasti v ustavi v formalnem pomenu, v ustavnih zakonih, poslovniku parlamenta in drugih splošnih pravnih aktih ustavítev izvršbe -tve --ž konec izvršilnega postopka, do katerega pride na podlagi sklepa sodišca, davcnega organa ali drugega upravnega organa, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, npr. ce upnik umakne predlog za izvršbo ali ce je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen ustavítev izvrševánja vzgójnega ukrépa -tve -- -- --ž odlocitev sodišca, da se izreceni vzgojni ukrep preneha izvrševati, ker je bil njegov namen dosežen ali ker je že potekel cas, ki je zakonsko dolocen za njegovo trajanje ustavítev postópka -tve --ž 1. koncanje sodnega postopka brez vsebinskega odlocanja o zadevi, npr. zaradi smrti stranke, združitve obeh strank v eni osebi, umika tožbe 2. koncanje kazenskega postopka, praviloma brez vsebinskega odlocanja o obtožbi, zaradi procesnih okolišcin, npr. smrti obdolženca, odstopu upravicenega tožilca od pregona, nedopustitvi obtožnice ali nepopravljivih postopkovnih ovir 3. koncanje upravnega postopka zaradi formalnih razlogov, npr. zaradi smrti stranke ob nededljivosti predmeta postopka, ali koncanje postopka po uradni dolžnosti, ce ni pogojev za naložitev obveznosti stranki ustavítev preiskáve -tve --ž izdaja sklepa, s katerim se ustavi sodna preiskava ustávna demokracíja -e -e ž 1. politicni sistem, ki je vzpostavljen in temelji na ustavi in v katerem so ustavne vrednote sodno in ustav­nosodno varovane pred samovoljo organov državne oblasti, tudi pred vecinsko izraženo voljo na referendumu 2. sistem državne oblasti, v katerem so odlocitve, ki so sprejete v demo­kraticno izvoljenem parlamentu, podvržene ustavnosodni presoji ustávna komisíja -e -e ž delovno telo, sestavljeno iz poslancev parlamenta, za pripravo, preucitev in predhodno obravnavo predlogov za sprejem nove ustave ali za spremembo veljavne ustave ustávna obtôžba -e -e ž ustavno sredstvo parlamenta za uveljavljanje pravnopoliticne odgovornosti nosilcev visokih javnih funkcij, npr. predsednika republike, predsednika vlade ali ministra, navadno pred ustavnim sodišcem zaradi zatrjevane kršitve ustave ali zakona pri opravljanju funkcije S: obtôžba pred ustávnim sodíšcem ustávna pravíca -e -e ž 1. pravica, ki je dolocena v ustavi ali izhaja iz nje 2. pravica, ki je dolocena z ustavo in jo glede na svojo naravo lahko uživa tudi pravna oseba ustávna presója -e -e ž . ustavnosódna presója U ustávna pritôžba -e -e ž pravno sredstvo, s katerim se pred ustavnim sodišcem zaradi kršitev clovekovih pravic ali temeljnih svobošcin izpodbijajo posamicni pravni akti, s katerimi so organi državne ali javne oblasti ali nosilci javnih pooblastil odlocili o pravicah, obveznostih, pravnih koristih pravnih subjektov ali obtožbah proti njim ustávna uredítev držáve -e -tve --ž sistem ustavnopravnih norm, ki dolocajo temeljni okvir delovanja države in družbe, navadno z opredelitvijo najpomembnejših organov državne oblasti, razmerij med državljani in državo, clovekovih pravic in svobošcin, družbenih odnosov, delovanja pravnega sistema, temeljev pravodajnega postopka, volitev, javnih financ, lokalne samouprave, obrambe ustávni ákt -ega -a m splošni pravni akt z ustavno mocjo, npr. ustava, ustavni zakon, ustavni amandma ustávni amandmá -ega -ja m v nekaterih pravnih sistemih sprememba ali dopolnitev ustave, navedena za prvotnim besedilom ustávni obicáj -ega -a m pravilo ravnanja, ki se je izoblikovalo na podlagi daljše uporabe, a ni zapisano v ustavi ustávni referéndum -ega -a m referendum, na katerem volivci neposredno odlocajo o spremembi ustave ali o novi ustavi S: referén­dum o spremémbi ustáve, ustávnorevizíjski referéndum, ustavodájni referéndum ustávni sistém -ega -a m 1. celota ustavno opre­deljenih državnih organov 2. temelji družbene in pravne ureditve, kot jih doloca ustava ustávni sodník -ega -a m . sodník ustávnega sodíšca ustávni zákon -ega -óna m 1. splošni pravni akt z ustavno mocjo, ki spreminja ali dopol­njuje ustavo 2. splošni pravni akt z ustavno mocjo, ki natancneje ureja ustavno tvarino 3. splošni pravni akt z ustavno mocjo, ki ureja prehod na novo ustavno ureditev ustávno nacęlo -ega -a s nacelo, doloceno v ustavi ali izpeljano iz nje ustávno právo -ega -a s pravo, ki ureja temeljna pravna razmerja v družbi, ustavno ureditev države, zlasti organizacijo državne oblasti, bistvene prvine pravnega sistema, clovekove pravice in svobošcine, odnose med državo, nedržavnimi politicnimi in U drugimi subjekti ustávno sodíšce -ega -a s sodišce, ki odloca o ustavnosti zakonov, ustavnosti ali zakonito­sti drugih predpisov, o ustavnih pritožbah in drugih zadevah ustavnopravnega pomena ustávno várstvo -ega -a s z razlicnimi pravnimi sredstvi urejena pravna presoja skladnosti predmeta presoje, npr. pristoj­nosti organa, zakona, podzakonskega akta, sodne ali upravne odlocbe, z merilom presoje, zlasti z ustavo, s cimer državni organi, nazadnje in avtoritativno ustavno sodišce, uresnicujejo nacelo ustavnosti ustávnokonfórmna razlága -e -e ž . ustávno­skládna razlága ustávnoprávna uredítev -e -tve ž celota pravnih pravil, ki urejajo doloceno podrocje ali vprašanje na ustavni ravni ustávnoprávna znánost -e -i ž pravna znanost, ki preucuje temeljna pravna razmerja v družbi, ustavno ureditev države, zlasti organizacijo državne oblasti, bistvene prvine pravnega sistema, clovekove pravice in svobošcine, odnose med državo, nedržavnimi politicnimi in drugimi subjekti ustávnorevizíjska iniciatíva -e -e ž pravica poslancev, vlade, volivcev in drugih subjektov, da zakonodajnemu telesu predlagajo spremembe ustave ali novo ustavo S: ustavodájna iniciatíva ustávnorevizíjska téhnika -e -e ž nacin in postopek spreminjanja ali dopolnjevanja ustave ustávnorevizíjski postópek -ega -pka m skupek pravnih pravil, s katerimi je urejeno sprejemanje nove ustave ali spreminjanje veljavne ustave ustávnorevizíjski referéndum -ega -a m . ustávni referéndum ustávnoskládna razlága -e -e ž razlaga, ki daje med vec možnimi pomeni pravne dolocbe prednost tistemu, ki najbolj uresni-cuje ustavno varovane vrednote S: ustávno­konfórmna razlága ustavnosódna presója -e -e ž presoja ustav­nosti zakonov in drugih pravnih aktov, zlasti mednarodnih pogodb, za katero je pristojno ustavno ali drugo sodišce S: kontróla ustáv­nosti, ustávna presója ustavnosódna zadéva -e -e ž zadeva, ki je v pristojnosti ustavnega sodišca ustavnosódni postópek -ega -pka m . postó­pek pred ustávnim sodíšcem ustavnosódno várstvo -ega -a s sodno varstvo ustavnosti in zakonitosti splošnih pravnih aktov, varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobošcin ter drugih ustavnih vrednot ustávnost -i ž materialna in formalna skladnost pravnega akta, npr. zakona, podzakonskega akta ali drugega predpisa, ali dejanja z ustavo ustavodájna iniciatíva -e -e ž . ustávnorevizíj-ska iniciatíva ustavodájna pravíca -e -e ž pravica, navadno organa, npr. ustavodajne skupšcine, državnega zbora, da sprejema ali spreminja ustavo ustavodájna skúpšcina -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih posebno predstavniško telo, izvoljeno za sprejem nove ustave ali za njeno spremembo S: konstituánta ustavodájni orgán -ega -a m organ, navadno predpisan z ustavo, pristojen za sprejem nove ustave ali njeno spremembo, npr. zakonodajno telo, ustavodajna skupšcina, volivci ustavodájni referéndum -ega -a m . ustávni referéndum ústna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, ki jo ovaditelj poda ustno in se zabeleži v zapisniku ali v uradnem zaznamku, ce je podana po telefonu ústna obravnáva -e -e ž obravnava v posebnem ugotovitvenem postopku, na kateri upravni organ praviloma v prisotnosti javnosti strankam omogoci, da predstavijo svoje zahtevke in ugovore, da se izjavijo o dejstvih, pomembnih za odlocitev, in izvede dokaze za ugotovitev teh dejstev ústna obtôžba -e -e ž kazenska obtožba, ki jo neposredno na glavni obravnavi ustno poda upraviceni tožilec ústna oporóka -e -e ž oporoka, ki jo oporocitelj izjavi ustno pred dvema pricama, ki morata biti socasno navzoci ústna pogódba -e -e ž pogodba, ki je veljavna že z ustnim sporazumom ústna pritôžba -e -e ž pritožba, ki se poda ustno na zapisnik pri organu, ki vodi postopek ústna uprávna odlócba -e -e -e ž upravnaodlocba, ki se izda prisotni stranki ustno zaradi takojšnje izvršljivosti nujnih ukrepov v javnem interesu ústna vlóga -e -e ž vloga, ki jo poda stranka ustno na zapisnik pri organu, ki vodi postopek ústno pooblastílo -ega -a s pooblastilo, za katero ni zahtevana posebna oblika in je dano ustno ustrézna zaposlítev -e -tve ž 1. zaposlitev za nedolocen ali dolocen cas s polnim ali krajšim delovnim casom, dolocene oddalje­nosti od prebivališca, ki ustreza vrsti in ravni dokoncane izobrazbe in jo je brezposelna oseba dolžna zmeraj sprejeti, sicer izgubi pravice brezposelne osebe 2. zaposlitev, ki jo lahko delodajalec ponudi delavcu v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti, pri cemer ustreznost opredeljujejo vrsta in stopnja izobrazbe, delovni cas, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi, ter oddaljenost kraja prebivanja delavca od kraja opravljanja dela ustrézno délo -ega -a s 1. delo, ki ga invalid lahko opravlja brez uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja 2. delo, za katero se oseba usposablja s poklicno rehabilitacijo, kar je pravica iz invalidskega zavarovanja ustvárjanje denárja -a --s v ekonomiji povecanje kolicine denarja v obtoku s strani centralne banke ali poslovnih bank ustvárjanje práva -a --s dejavnost, v katere okviru nastajajo splošni ali posamicni pravni akti usucapio -- [uzukápijo] (lat.) . priposestvovánje usus -- [úzus] (lat.) . rába usus fori -- -- [úzus fóri] (lat.) . sódna práksa (2) usus fructus -- -- [úzus frúktus] (lat.) . užítek utemeljęni razlógi za súm -ih razlógov -- --m mn. dokazni standard, ki pomeni stopnjo verjetnosti, da je dolocena oseba izvršila doloceno kaznivo dejanje, in temelji na dejstvih, ki jih je mogoce preveriti z zbranim procesnim gradivom, po kakovosti in kolicini zbranega gradiva pa se verjetnost približuje utemeljenemu U sumu utemeljęni stráh -ega -ú m subjektivno doživljanje grožnje, nevarnosti ali škode na podlagi stanja v državi izvora begunca ali notranje razseljene osebe, ki mora biti podkrepljeno z objektivnimi informacijami ostanju utemeljęni súm -ega -a m stopnja verjetnosti izvršitve kaznivega dejanja, pri kateri je mogoce izraziti sum, da je konkretna oseba izvršila konkretno kaznivo dejanje utesnítev izvršbe -tve --ž delna ustavitev izvršbe glede posameznega predmeta, ki povzroci, da se glede tega predmeta z ucinkom za nazaj razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja utesnítev slúžnosti -tve --ž izvrševanje služnosti zgolj v nujno potrebnem obsegu utesnjujóca razlága -e -e ž . zožujóca razlága uvájanje v délo -a -- --s krajše, casovno omejeno usposabljanje delavca ob zacetku opravljanja dolocenega dela, katerega namen je sistematicno seznaniti delavca z nalogami in deli, ki jih bo opravljal, z delovnim okoljem in z organizacijo dela pri delodajalcu uvédba dedovánja -e --ž pravna posledica, ki nastopi s trenutkom zapustnikove smrti uvédba izvršbe -e --ž zacetek izvršilnega postopka pred sodišcem ali upravnim organom na predlog upnika ali izdajatelja izvršilnega naslova, ce tako doloca zakon, pa tudi po uradni dolžnosti, npr. v davcni izvršbi uvédba kázenskega postópka -e -- --ž zacetek sodnega kazenskega postopka z odlocitvijo kazenskega sodišca, da so za to izpolnjene procesne predpostavke uvédba likvidácije -e --ž vložitev predloga sodišcu za zacetek postopka prisilne likvidacije uvédba nčprávdnega postópka -e -- --ž zacetek nepravdnega postopka z odlocitvijo sodišca, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji uvédba preiskáve -e --ž odlocitev, s katero kazensko sodišce s sklepom o preiskavi ugotovi, da so izpolnjene predpostavke za zacetek sodne preiskave, zlasti utemeljenost suma, da je oseba, zoper katero se zahteva U preiskava, izvršila doloceno kaznivo dejanje uvédba uprávnega postópka -e -- --ž zacetek upravnega postopka z vložitvijo popolnega zahtevka stranke ali v postopku po uradni dolžnosti s prvim dejanjem organa v razmerju do stranke uveljavítev predpísa -tve --ž trenutek, ko sprejeti predpis postane veljaven uvňd -óda m del pravovarstvene odlocbe, npr. sodbe, v katerem so podani osnovni podatki o postopku, v katerem je odlocba sprejeta, npr. o strankah postopka, sestavi organa, ki je odlocitev sprejel, datumu javne obravnave uvódna dolócba -e -e ž dolocba na zacetku splošnega pravnega akta, ki vsebuje splošne dolocbe in nekatere druge dolocbe, npr. definicije, dolocbe o osebni veljavnosti uvňz -ôza m vnos blaga iz tretje države na carinsko obmocje posamezne države ali carinske unije uvózna carína -e -e ž carina, ki se placa ob uvozu blaga uvózna dajátev -e -tve ž dajatev, ki se placuje pri uvozu blaga, npr. carine in druge dajatve s podobnim ucinkom, npr. antidumpinške ali izravnalne dajatve S: uvózni dávek uvózna licénca -e -e ž licenca, s katero se njenemu imetniku dovoli uvoziti proizvode, ki so predmet licencne pogodbe uvózni dávek -ega -vka m . uvózna dajátev uvózni multiplikátor -ega -ja m v ekonomiji kazalnik, ki pokaže, za koliko enot enota uvoza spremeni ravnotežni proizvod uzakónjeno právo -ega -a s . kodificírano právo uzánce uzánc ž mn. pravila o pravicah in obveznostih gospodarskih subjektov v posameznih pogodbenih razmerjih, ki jih sprejemajo gospodarski subjekti ali njihova združenja S: kodificírani poslôvni obicáji uzáncno právo -ega -a s pravna pravila in pravna nacela, ki so dolocena v uzancah uzurpácija -e ž neupravicena prisvojitev stvari užítek -tka m osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca S: usus fructus užítkar -ja m imetnik užitka, ki je upravicen do naravnih in civilnih plodov in lahko izvrše­vanje užitka prenese na drugo osebo užítnica -e ž vrednostni papir, ki imetniku zagotavlja udeležbo v bilancnem dobicku, likvidacijski masi ali pravico do novih delnic uživálec pokojníne -lca --m upokojeni zavarovanec ali družinski clan, ki prejema pokojnino valútni trg -ega -a m v ekonomiji trg, na katerem se trguje z valutami in na valute vezanimi izvedenimi financnimi instrumenti v.d. -ja [vedé] m okrajš. . vršílec dolžnósti (1, 2) vabílo -a s procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim se zagotavlja navzocnost stranke, price ali drugih udele­žencev postopka pri procesnem dejanju, obicajno na naroku vabílo k dajánju ponúdb -a -- -- --s predlog za sklenitev pogodbe, naslovljen na nedolo-ceno število oseb vacatio legis -- -- [vakácijo légis] (lat.) rok od objave predpisa do zacetka njegove veljavnosti vagón -a m izraz v pogodbi, ki oznacuje deset tisoc kilogramov bruto vájenec -nca m dijak, brezposelna ali zaposlena oseba, ki se izobražuje po izobraževalnem programu za pridobitev srednje poklicne izobrazbe vájeniška nagráda -e -e ž mesecni denarni prejemek vajenca v casu prakticnega usposabljanja z delom vájeniško razmérje -ega -a s razmerje med vajencem in delodajalcem, pri katerem je vajenec vkljucen v prakticno izobraževanje in temelji na pogodbi o vajeništvu vájenska dôba -e -e ž do leta 2006 . úcna dôba valorizácija -e ž v ekonomiji dolocitev višine dolžnikove denarne obveznosti glede na spremembe cen za blago in storitve, izražene z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblašcena organizacija glede na gibanje tecaja tuje valute ali glede na spremembe drugih cen valorizácija plác -e --ž . usklajevánje plác (1, 2) valorizácija pokojnín -e --ž . usklajevánje pokojnín valorizácija preživníne -e --ž . usklajevánje preživníne valútna klávzula -e -e ž 1. menicna klavzula o razmerju med trasantom in remitentom 2. v ekonomiji klavzula, po kateri se višina dolžnikove denarne obveznosti doloci glede na gibanje tecaja tuje valute S: devízna klávzula valútna paritéta -e -e ž v ekonomiji razmerje valute do izbranega skupnega imenovalca, npr. zlata, ameriškega dolarja valútno razmérje -ega -a s pravno razmerje med asignantom in asignatarjem valútno tvéganje -ega -a s v ekonomiji tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tecaja valut S: tecájno tvéganje varánt -a m . zastávnica varánta -e ž . zastávnica variabílna obréstna méra -e -e -e ž v ekonomiji obrestna mera, ki se v casu spreminja glede na spremembe vrednosti referencne obrestne mere variabílni dél pláce -ega -a --m . spremenljívi dél pláce variabílni devízni tecáj -ega -ega -a m v ekonomiji . drséci devízni tecáj variabílni proizvódni koeficičnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji razmerje med proizvodnim faktorjem, vkljucenim v proizvodnjo nekega proizvoda, in proizvodom, ki se lahko spreminja zaradi možnosti nadomestitve enega proizvodnega faktorja z drugim S: variabílni téhnicni koeficičnt variabílni stróšek -ega -ška m v ekonomiji skupni strošek proizvodnje, ki se z obsegom proiz­ vodnje spreminja variabílni téhnicni koeficičnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji . variabílni proizvódni koeficičnt variántna ponúdba -e -e ž ponudba v postopku oddaje javnega narocila, ki odstopa od narocnikovih zahtev várna híša -e -e ž v socialnem varstvu program socialne preventive, v katerem je ženskam in otrokom, ki doživljajo kakršnokoli obliko nasilja, ponujena možnost umika in nastanitve várni é-predál -ega -a m naslov, ki si ga naslovnik opredeli z enoznacno potrditvijo istovetnosti in kamor se vrocajo pisanja v postopku po elektronski poti várnost in zdrávje pri délu -i -- -a -- -- sistem ukrepov delovnopravnega varstva, tehnicne V varnosti in zdravstvenega varstva, katerih namen je preprecevanje, omilitev in odprav­ljanje vzrokov za nastanek zdravstvenih okvar, poškodb in bolezni delavcev in vseh drugih oseb, ki aktivno sodelujejo ali so le navzoci v organiziranem delovnem procesu várnostna rezęrva -e -e ž sredstva, ki jih je dolžna zavarovalnica voditi na posebnem racunu, ki zagotavlja stabilnost financnega poslovanja pri premoženjskem in osebnem zavarovanju várnostni ukrčp -ega -épa m kazenska sankcija, ki se izrece storilcu kaznivega dejanja praviloma poleg kazni, da se odpravi nevarnost za ponovno storitev kaznivega dejanja, npr. odvzem vozniškega dovoljenja várnostno obmócje -ega -a s posebej dolocen in vidno oznacen prostor za obravnavo in hrambo tajnih podatkov razlicnih stopenj varovánec -nca m . oséba pod skrbníštvom (1, 2) várovanje poslôvne skrivnósti -a -- --s obveznost delavca kot stranke pogodbe o zaposlitvi, ki prepoveduje izkorišcanje poslovnih skrivnosti delodajalca za osebno uporabo in njihovo izdajo tretji osebi várstvena carína -e -e ž . protekcionísticna carína várstvena dôba -e -e ž cas v letu, ko je prepovedano loviti doloceno vrsto divjadi S: lovopúst várstvena fúnkcija kázenske zakonodáje -e -e -- --ž varovanje temeljnih moralnih vrednot s kazenskim pravom várstveni dodátek -ega -tka m socialnovar­stveni prejemek, ki se zagotavlja kot dodatek k denarni socialni pomoci ali kot samostojni prejemek in je namenjen trajno nezaposlji-vim, trajno nezmožnim za delo ali starejšim osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okolišcin, na katere sami ne morejo vplivati várstveni ukrčp -ega -épa m do leta 2005 sankcija, ki se izrece storilcu prekrška praviloma poleg kazni zato, da se odpravi nevarnost za ponovno storitev prekrška, npr. prepoved vožnje várstveno nacęlo -ega -a s nacelo o uporabi slovenske kazenske zakonodaje proti lastnemu državljanu ali tujcu za v tujini storjeno kaznivo dejanje, ki ogroža koristi države S: reálno nacęlo várstveno nadzórstvo -ega -a s nadzorstvo svetovalca, ki se mu mora po odlocitvi sodišca podvreci obsojenec v casu prestajanja pogojne obsodbe várstvo ávtorske pravíce -a -- --s civilno- in kazenskopravni ukrepi, s katerimi imetnik avtorske pravice od sodišca zahteva preneha­nje kršitve avtorske pravice várstvo clovékove osébnosti in dostojánstva -a -- -- -- --s clovekova pravica, ki posame­znika posebej varuje v kazenskem postopku in vseh drugih pravnih postopkih, med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni ter prepoveduje izsiljevanje priznanj, izjav in nasilje nad osebami, ki jim je prostost omejena várstvo déla -a --s ustavna zaveza države, da aktivno ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter ju šciti z normativnimi predpisi S: zagotávljanje in varovánje zaposlítve várstvo délavcev zaradi nosécnosti in stárševstva -a -- -- -- -- --s delovnopravno varstvo, ki omogoca zasebnost, prepoveduje opravljanje dolocenih del v casu nosecno­sti in v casu dojenja, omejuje opravljanje nocnega in nadurnega dela in omogoca odmor dojece matere za dojenje med delovnim casom várstvo družíne -a --s ukrepi države, ki šcitijo družino in ustvarjajo razmere in možnosti za družinsko življenje, npr. z ustreznim socialnim varstvom, zdravstvenim varstvom, s predšol-skim in šolskim sistemom, z delovnopravnim varstvom, ustanavljanjem ustanov in služb, zagotavljanjem financnih sredstev várstvo fírme -a --s pravna pravila, ki firmo šcitijo pred zlorabami, npr. zavrnitev vpisa firme v register, ce je ta prevec podobna že registriranim firmam várstvo invalídov -a --s delovnopravno varstvo, ki je odvisno od kategorije invalidnosti in ki omogoca pravico do nadomestila place, poklicne rehabilitacije, opravljanja dela s krajšim delovnim casom ali opravljanja drugega dela várstvo konkurénce -a --s zagotavljanje javnopravnih in zasebnopravnih pravic in obveznosti, povezanih s tržno konkurenco, ki se izvršujejo v upravnem, kazenskem ali civilnem pravdnem postopku ali z ustrezno kombinacijo teh postopkov várstvo mládih délavcev -a -- --s delovno­pravno varstvo delavcev, starih od 15 do 18 let, ki prepoveduje opravljanje nevarnih in zdravju škodljivih del, nalaga strožje omejitve glede dolžine delovnega casa, daljše odmore, pocitke in letni dopust ter odreja posebno varstvo v zvezi z nocnim delom várstvo osébnih podátkov -a -- --s nacela in ukrepi za zašcito z zakonom dolocenih podatkov, ki se nanašajo na doloceno ali dolocljivo osebo, tako da je njihovo zbiranje, obdelovanje, nadzor in varstvo omejeno po vrsti podatkov in namenu obravnave várstvo potróšnikov -a --s nabor ukrepov s podrocja civilnega in upravnega prava ter nepravnih ukrepov, s katerimi se izboljšuje položaj koncnih odjemalcev blaga in storitev v pravnih razmerjih s podjetji várstvo pravíc -a --s 1. dejstvo, da pravno zago­tovljene pravice uživajo pravno in dejansko zašcito 2. sklop pravnih institutov, namenje­nih zašciti ogroženih ali kršenih pravic várstvo pred odpôvedjo pogódbe o zaposlítvi -a -- -- -- -- --s posebna pravna ureditev pogojev za prenehanje pogodbe o zaposli­tvi zaradi posebnega položaja posamezne skupine delavcev pri delu in na trgu dela, npr. predstavnikov delavcev, starejših delavcev, staršev, invalidov várstvo slúžnosti -a --s zagotavljanje spošto­vanja pravice služnosti s konfesorno tožbo zoper lastnika ali tretjo osebo várstvo staręjših délavcev -a -- --s delovno­pravno varstvo delavcev, starejših od 55 let, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim casom, ce se delno upokojijo, delodajalec pa mora spoštovati omejitve glede nocnega in nadurnega dela várstvo tájnih podátkov -a -- --s nacela in ukrepi za zašcito tajnih podatkov in prepre-citev njihovega razkritja, ker bi to lahko škodovalo javni varnosti, obrambi, zunanjim zadevam ter obvešcevalni in varnostni dejavnosti državnih organov várstvo ustávne uredítve -a -- --s s pravnim sistemom doloceni ukrepi, lahko tudi vojaški, s katerimi državni organi zagota­vljajo obstoj in delovanje temeljnih državnih organov in njihovo organiziranost, npr. kazenski pregon kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokraticno ustavno ureditev várstvo ustávnega réda -a -- --s pravna sredstva, s katerimi državni organi zago­tavljajo uresnicevanje temeljnih nacel ustavnega reda, zlasti nacela pravne države in nacela ustavnosti in zakonitosti várstvo žénsk -a --s delovnopravno varstvo, ki ženskam prepoveduje opravljanje podzemnih del v rudnikih razen v zakonsko dolocenih primerih váršcina -e ž 1. sredstvo za zavarovanje spoštovanja obveznosti, npr. spoštovanja dogovora, ali izpolnitve obveznosti, npr. povracila škode, odprave napak S: kávcija 2. omejevalni ukrep za zagotovitev navzoc­nosti obdolženca v kazenskem postopku in preprecitev ponovitve kaznivega dejanja, ki se izvrši tako, da obdolženec ali druga oseba da denar ali drugo premoženje, obdolže­nec pa obljubi, da se ne bo skrival ali brez dovoljenja zapustil prebivališca ali da ne bo ponovil ali dokoncal kaznivega dejanja, sicer denar ali premoženje zapade in pripade proracunu S: kávcija váruh bolníkovih pravíc -a -- --m v medicinskem pravu . zastópnik pacięntovih pravíc váruh clovékovih pravíc -a -- --m državni organ, ki zlasti na neformalen nacin, npr. z opozarjanjem na kršitve, z mnenji, s pobudami, varuje clovekove pravice in temeljne svobošcine v razmerju do oblastnih organov S: ómbudsman váruh konkurénce -a --m neodvisno telo, pooblašceno za varstvo konkurence v vseh gospodarskih sektorjih, razen v tistih, ki so izrecno izvzeti váška skúpnost -e -i ž ožji del obcine, ki se s statutom obcine ustanovi na temelju soodlo-canja prebivalcev, obicajno v podeželskem okolju váški odbňr -ega -ôra m posvetovalno telo obcinskega sveta, ki se lahko ustanovi za ožji del obcine, ki obsega obmocje dolocene vasi ali vec vasi, in ima pooblastilo, da obcinskemu svetu predlaga odlocitve, kise nanašajo na ožji del obcine vávcer -ja m listina, ki izvajalcu turisticnih storitev nalaga, da gostu nudi storitve, navedene v tej listini S: turísticna nakáznica vdája -e ž v mednarodnem pravu prenehanje izvajanja sovražnosti, pri cemer posameznik ali narod preide pod oblast zmagovalca vdňr vdôra m nacin izvršitve kaznivega dejanja vlomne tatvine, ko storilec protipravno pride V v zaprti prostor brez uporabe vecje fizicne sile, povzrocitve vecjih poškodb, npr. vstop skozi prezracevalne kanale vdôvska pokojnína -e -e ž pokojnina, ki pripada preživelemu zakoncu, lahko tudi razvezanemu zakoncu s pravico do preživnine, zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v partnerski zvezi umrlega zava­rovanca ali uživalca pokojnine, ce izpolnjuje vse predpisane pogoje vecína -e ž nadpolovicno število navzocih clanov dolocenega kolegijskega organa ali vseh clanov dolocenega kolegijskega organa, ki se izrecejo za sprejem dolocene odlocitve vecína opredeljęnih glasôv -e -- --ž vecina glasov tistih clanov kolegijskega organa, ki so veljavno glasovali, npr. državni zbor sprejema svoje odlocitve z vecino oprede­ljenih glasov navzocih poslancev, kadar ni z ustavo ali zakonom predpisana drugacna vecina vecínska vláda -e -e ž vlada, ki ima vecinsko podporo v parlamentu vecínski délež -ega -a m položaj, ko vecina deležev pravno samostojne družbe pripada drugi družbi ali ko drugi družbi pripada vecina glasovalnih pravic vecínski délnicar -ega -ja m delnicar, ki ima vecino osnovnega kapitala v delniški družbi vecínski volílni sistém -ega -ega -a m volilni sistem, po katerem je v volilni enoti izvoljen kandidat, ki dobi relativno ali absolutno vecino glasov volivcev veckrátna cesíja -e -e ž . veckrátni odstňp terjátve veckrátna obdavcítev -e -tve ž . dvójna obdavcítev veckrátna zastáva -e -e ž ustanovitev vec zastavnih pravic na isti stvari ali pravici veckrátni odstňp terjátve -ega -ópa --m odstop terjatve vec prevzemnikom, pri cemer terjatev pripada prevzemniku, o katerem odstopnik najprej obvesti dolžnika, ali prevzemniku, ki se prvi oglasi dolžniku S: veckrátna cesíja veckrátni povrátek -ega -tka m izvršitev kaznivega dejanja po tem, ko je bil storilec že veckrat obsojen veckrátni povrátnik -ega -a m storilec, ki stori kaznivo dejanje po tem, ko je bil že veckrat obsojen veckrátno zavarovánje -ega -a s zavarovanje stvari pri dveh ali vec zavarovalnicah pred isto nevarnostjo za isti interes in isti cas, pri katerem seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti zavarovane stvari včcmandátna volílna enôta -e -e -e ž volilna enota, v kateri se voli vec poslancev S: plúri­nominálna volílna enôta včcplástna diskriminácija -e -e ž diskrimi­nacija posameznika, ki temelji na vsaj dveh osebnih okolišcinah hkrati, npr. spolu in etnicni pripadnosti S: mnogotęra diskri­minácija, multípla diskriminácija včcstránkarski políticni sistém -ega -ega -a m politicni sistem, v katerem deluje vec politicnih strank, ki se na podlagi volitev menjavajo na oblasti včcstránska diplomacíja -e -e ž v mednarod­nem pravu diplomatsko vodenje in urejanje odnosov med vec tocno dolocenimi državami včcstránska mednárodna pogódba -e -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba z vnaprej dolocenim številom pogodbenic, ki jo sklenejo vsaj trije subjekti mednarodnega prava S: včcstránski sporazúm včcstránski ákt -ega -a m v mednarodnem pravu akt, ki izraža politicno zavezo ali mednaro­dnopravni dogovor med vnaprej dolocenim številom strank na mednarodni ravni včcstránski právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki vsebuje izjave volje dveh ali vec strank, ki so med seboj skladne, npr. družbena pogodba včcstránski sporazúm -ega -a m v mednarodnem pravu . včcstránska mednárodna pogódba vedęnjsko právno pravílo -ega -ega -a s . primárno právno pravílo včleizdája -e ž kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države včleposlánik -a m v mednarodnem pravu naziv diplomatskega predstavnika najvišjega razreda, ki opravlja nalogo vodje diplomat-skega predstavništva ali stalne misije pri mednarodni organizaciji S: ambasádor včleposláništvo -a s v mednarodnem pravu najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi S: ambasáda velíka drúžba -e -e ž gospodarska družba, ki ni mikro družba, majhna družba ali srednja družba, npr. banka, zavarovalnica, borza vrednostnih papirjev S: velíko podjétje velíka malomárnost -e -i ž . húda malomárnost vélika tatvína -e -e ž 1. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame tujo premicnino velike vrednosti, da bi si jo protipravno prilastila 2. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame tujo premicnino z namenom protipravne prilastitve na nacin, zaradi katerega je dejanje težje, npr. z vlomom, izrabljanjem nesrece drugega velíko odprto gospodárstvo -ega -ega -a s v ekonomiji narodno gospodarstvo, ki sodeluje v mednarodni menjavi in je zaradi svoje velikosti sposobno vplivati na cene na svetovnem trgu velíko podjétje -ega -a s . velíka drúžba veljávnost splôšnih právnih áktov -i -- -- --ž dejstvo, da ima splošni pravni akt pravno zavezujoco moc veljávnost zakóna -i --ž dejstvo, da ima zakon pravno zavezujoco moc verbálna nóta -e -e ž v mednarodnem pravu diplo­matska nota, ki se uporablja za razjasnitev ali potrditev prejšnjih razgovorov ali za navedbo zadev, ki si jih ni bilo mogoce tocno zapomniti verbálni delíkt -ega -a m . verbálno kaznívo dejánje verbálno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, storjeno z besedami, npr. razžalitev S: verbálni delíkt verbálno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde, ki ga domnevni storilec kaznivega dejanja izjavi z lastnimi besedami S: izrécno priznánje veredictum -- [veredíktum] (lat.) . pravorčk verjétnost -i ž stopnja materialne resnice, za katero velja, da so razlogi, ki potrjujejo resnic­nost dolocenega dejstva, mocnejši od razlogov, ki ne potrjujejo resnicnosti tega dejstva verodostójna lístina -e -e ž listina, na podlagi katere sodišce v pravdnem postopku izda placilni nalog in na podlagi katere je mogoce neposredno zahtevati izvršbo denarne terjatve, npr. racun, menica, cek verodostójna príca -e -e ž prica, ki se ji lahko verjame verodostójno besedílo predpísa -ega -a --s besedilo, navadno splošnega pravnega akta, kot je bilo objavljeno v uradnem glasilu in je zato edino pravno zavezujoce S: avténticno besedílo predpísa versio in rem -- -- -- [vęrzijo in rém] (lat.) . vęrzija vérska sklenítev zakónske zvéze -e -tve -- --ž sklenitev zakonske zveze po pravilih in predpisih verske skupnosti, ki nima ucinkov državnega pravnega sistema vertikálna solidárnost -e -i ž medsebojna povezanost clanov družbe ne glede na višino njihovih dohodkov vertikálni nčposrédni ucínek -ega -ega -nka m v pravu EU neposredni ucinek, na katerega se posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic lahko sklicujejo zoper državo vertikálni sporazúm -ega -a m omejevalni sporazum, sklenjen med podjetjema, ki delujeta na gospodarsko zaporednih ravneh dejavnosti in posledicno na razlicnih upoštevnih trgih, npr. sporazum med trgovskim podjetjem in proizvodnim podjetjem vęrzija -e ž obligacijsko razmerje, do katerega pride zaradi neutemeljenega premika premoženja S: versio in rem vęrzijski zahtévek -ega -vka m obogatitveni zahtevek, ki ga ima na voljo upnik, kadar ne more uveljavljati kondikcijskega zahtevka vesólje -a s v mednarodnem pravu . nadzrácni prôstor vesóljni právni naslédnik -ega -ega -a m . univerzálni právni naslédnik vesóljno právno naslédstvo -ega -ega -a s . univerzálno právno naslédstvo vésten gospodár -tnega -ja m oseba, ki ravna z dolžno skrbnostjo véto -a m pristojnost organa ali njegovega clana, da ugovarja odlocitvi in s tem prepreci njen sprejem vézana kandidátna lísta -e -e -e ž kandidatna lista, na kateri ni mogoce spreminjati vrstnega reda kandidatov S: obvézna kandidátna lísta vézana vlóga -e -e ž v ekonomiji vloga, ki deponentu za dogovorjen cas onemogoca prosto razpolaganje s sredstvi na racunu vézani mandát -ega -a m mandat, pri katerem je poslanec vezan na navodila svojih volivcev V S: ímperativni mandát vézanost na obtôžbo -i -- --ž . identitéta med obtôžbo in sôdbo via -- [víja] (lat.) potna služnost vožnje po nepremicnini vícekónzul -a m v mednarodnem pravu vodja konzulata tretjega razreda vícekonzulát -a m v mednarodnem pravu konzulat, ki ga vodi vicekonzul viciózna posést -e -i ž posest, pridobljena s silo, z zvijaco, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja S: nčprístna posést, zlovérna posést viciózni poséstnik -ega -a m posestnik, cigar posest je pridobljena s silo, z zvijaco, na skrivaj ali zlorabo zaupanja S: nčprístni poséstnik, zlovérni poséstnik vídez izdélka -a --m nova stvaritev indivi­dualne narave, ki se zavaruje z modelom viktimologíja -e ž veda o žrtvah kaznivih dejanj vindikacíjska tôžba -e -e ž . lastnínska tôžba vindikacíjski zahtévek -ega -vka m . vrnítveni zahtévek vindikacíjsko volílo -ega -a s volilo, s katerim volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari vinkulácija -e ž sprememba prinosniškega vrednostnega papirja ali ordrskega vrednost­nega papirja v imenski vrednostni papir vinkulácijska klávzula -e -e ž klavzula na vrednostnem papirju, ki prepoveduje ali omejuje prenos vrednostnega papirja vinkulírana délnica -e -e ž delnica, za katero je v statutu delniške družbe v skladu z zakonom doloceno, da se sme prenesti le z dovoljenjem družbe vinkulírani vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, katerega prenos je omejen vírmanski cék -ega -a m . obracúnski cék vis absoluta -- -- [vís absolúta] (lat.) . absolútna síla vis compulsiva -- -- [vís kompulzíva] (lat.) . kompulzívna síla vis maior -- -- [vís májor] (lat.) . víšja síla viséci plód -ega -ú m . nčpobráni plód visécnost pogója -i --ž cas od sklenitve pravnega posla do uresnicitve pogoja visécnost právde -i --ž v pravdnem postopku . litispendénca (1) visôka pogódbena stránka -e -e -e ž v medna­rodnem pravu vljudnostni izraz za stranke mednarodnih pogodb visôkokvalificírana zaposlítev -e -tve ž zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno placilo víšja síla -e -e ž nepredvidljiv in nepricakovan zunanji dogodek, ki ga ni mogoce odvrniti, npr. požar, povodenj, potres S: vis maior víšje sodíšce -ega -a s sodišce, ki je pristojno za odlocanje o pritožbah zoper odlocbe prvostopenjskega sodišca in za opravljanje drugih zadev, dolocenih z zakonom, npr. za reševanje sporov o pristojnosti med sodišci s svojega obmocja víšji držávni odvétnik -ega -ega -a m državni odvetnik, ki zastopa državo pred višjimi sodišci in vrhovnim sodišcem ter pred tujimi in mednarodnimi sodišci ter organi víšji držávni tožílec -ega -ega -lca m državni tožilec, ki sme opravljati svojo funkcijo pred višjim sodišcem ali sodišci nižje stopnje vízum -a m upravna odlocba, s katero pristojni organ tujcu dovoli vstop v državo in casovno omejeno kratkorocno bivanje, obicajno do tri mesece, ali dolgorocno bivanje, obicajno do enega leta, ali tranzit prek državnega ozemlja vkljúcena drúžba -e -e ž družba, v kateri ima druga družba 95 odstotkov delnic in se s sklepom skupšcine vkljuci v glavno družbo vknjížba -e ž glavni vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo S: intabulácija vláda -e ž vrhovni politicno-izvršilni organ v državi vláda v izgnánstvu -e -- --ž v mednarodnem pravu vlada, ki zaradi prisilnega izgona deluje z ozemlja druge države vláda v odstópu -e -- --ž vlada, ki nima podpore v parlamentu zaradi neizglasovane zaupnice ali izglasovane nezaupnice in deluje do nastopa nove vlade vládna slúžba -e -e ž državni organ za izvajanje strokovnih nalog in drugih nalog za potrebe delovanja vlade, npr. za zakonodajo vlagátelj -a m pravna ali fizicna oseba, ki zagotovi denarna sredstva ali stvari za pridobitev pravic iz vrednostnih papirjev vljúdnostni držávniški obísk -ega -ega -a m v mednarodnem pravu neuradni obisk državnika ali diplomata pri pomembnejših družbeno­politicnih, gospodarskih ali kulturnih osebah v tuji državi vlóga -e ž pisni sestavek stranke ali drugega udeleženca v postopku, naslovljen na sodišce ali upravni organ vlóga na vpoglčd -e -- --ž v ekonomiji . vpoglédna vlóga vlňm vlôma m nasilno odprtje zaprtih prostorov z uporabo vecje fizicne sile in brez privolitve lastnika, npr. z razbitjem vrat vlomílska tôlpa -e -e ž skupina oseb, ki se združijo zato, da izvršujejo vlomne tatvine vlómna tatvína -e -e ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki odvzame tujo premicnino z namenom prilastitve tako, da pride v zaprti prostor z vlomom, vdorom ali s premagova­njem vecjih ovir vložęni kapitál -ega -a m kapital, vložen v osnovni kapital družbe ali v doloceno investicijo vložíšce -a s organizacijska enota organa, kjer se zbirajo vsa nanj naslovljena pisanja in pošiljke vložítev tôžbe -tve --ž procesno dejanje tožece stranke, s katerim se zacne pravdni postopek vložník -a m oseba, ki pošlje vlogo na sodišce ali upravni organ vmésna držáva -e -e ž v mednarodnem pravu . tampónska držáva vmésna odlócba -e -e ž odlocba, s katero sodišce odloci o vmesnem vprašanju, npr. o pristojnosti ali v pravdnem postopku o pravici intervenienta, da se vkljuci v tujo pravdo S: incidéncna odlócba vmésna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce odloci o tem, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, odlocitev o njegovi višini pa odloži do njene pravno-mocnosti vmésna sôdba na podlági sporazúma stránk -e -e -- -- -- --ž vmesna sodba, ki jo sodišce izda, kadar ugotovi, da med strankama ni sporno, da je tožbeni zahtevek po material-nem pravu utemeljen, odlocitev o njegovi višini pa odloži do njene pravnomocnosti vmésna sôdba o ugôvoru zastáranja -e -e -- -- --ž vmesna sodba, s katero sodišce odloci, da ugovor zastaranja ni utemeljen vmésna ugotovítvena tôžba -e -e -e ž ugotovitvena tožba, s katero tožeca stranka zahteva, naj sodišce odloci o predhodnem vprašanju, ki je postalo sporno med obstojeco pravdo S: incidéncna tôžba vmésni postópek -ega -pka m postopek, ki tece o vmesnem vprašanju, npr. o pravici interve­nienta, da vstopi v tujo pravdo S: incidéncni postópek vmésni ugotovítveni zahtévek -ega -ega -vka m zahtevek, ki ga tožeca stranka uvelja­vlja z vmesno ugotovitveno tožbo S: inci­déncni zahtévek vnapręj izrážena vólja -- -e -e ž v medicinskem pravu . zdrávstvena oporóka vnapręjšnja dokázna presója -e -e -e ž dokazna presoja, pri kateri sodišce ali upravni organ vnaprej zavzame stališce o rezultatu dokazovanja S: anticipírana dokázna presója vnapręjšnje placílo -ega -a s . predújem vnapręjšnji cenôvni sporazúm -ega -ega -a m upravna pogodba med davcnim zave­zancem in davcnim organom o metodo­logiji, kriticnih predpostavkah in drugih primernih merilih za dolocanje transfernih cen vnapręjšnji nadzňr -ega -ôra m nadzor pristojnega oblastnega organa, ki poteka pred izvršenim neželenim ravnanjem, da bi podjetja usmeril k želenemu tržnemu ravnanju ali tržnemu stanju S: ex ante nadzňr vodílni délavec -ega -vca m delavec, ki ima pooblastila za sklepanje dolocenih pravnih poslov ali za sprejem samostojnih kadrovskih in organizacijskih odlocitev S: vódstveni délavec, do leta 2003 délavec s posébnimi pooblastíli in odgovórnostmi vódja diplomátskega predstávništva -e -- --m v mednarodnem pravu diplomat, ki vodi diplomatsko predstavništvo in je imenovan v prvem razredu, npr. veleposlanik, nuncij, v drugem razredu, npr. poslanik, internuncij, ali v tretjem razredu, npr. odpravnik poslov S: šéf diplomátske misíje vódja diplomátskega zbôra -e -- --m v mednarodnem pravu prvi po rangu med vodji diplomatskih predstavništev, ki se doloci po datumu in uri prevzema funkcij s predajo poverilnic, ali glede na obicaj v državi sprejemnici predstavnik Svetega sedeža S: dekán diplomátskega zbôra, doajén diplomátskega zbôra vódja hudodélske zdrúžbe -e -- --m oseba, ki vodi izvedbo hudodelskega nacrta hudo­delske združbe ali razpolaga s protipravno premoženjsko koristjo te združbe vódja konzuláta -e --m v mednarodnem pravu oseba, ki jo država pošiljateljica pooblasti za vodenje konzulata v državi prejemnici in se lahko imenuje v enem od štirih razredov, in sicer generalni konzul, konzul, vicekonzul in konzularni agent vódja misíje -e --m v mednarodnem pravu oseba, ki jo država pošiljateljica pooblasti, da vodi diplomatsko predstavništvo S: šéf misíje vódja protokóla -e --m v mednarodnem pravu oseba, odgovorna za pripravo in organizacijo uradnih dogodkov in obiskov, kjer veljajo pravila diplomatskega protokola in ceremoniala S: šéf protokóla vódstveni délavec -ega -vca m . vodílni délavec vohúnjenje -a s služenje tuji državi, tuji organi­zaciji ali njunemu agentu, npr. z zbiranjem, sporocanjem ali izrocanjem zaupnih vojaških, gospodarskih ali uradnih podatkov ali dokumentov vojáška intervéncija -e -e ž v mednarodnem pravu posredovanje z oboroženo silo na ozemlju druge države, ki je zakonito, ce temelji na predhodni odobritvi Varnostnega sveta OZN za uporabo oborožene sile vojáška okupácija -e -e ž v mednarodnem pravu vojaška zasedba dela ali celotnega ozemlja druge države, praviloma zacasna, ki pomeni dejansko izvajanje oblasti na okupiranem ozemlju, ne pa prenosa suverenosti na okupacijsko silo vojáška oporóka -e -e ž oporoka, ki je sestav­ljena v casu izrednega ali vojnega stanja in jo lahko v tej obliki izjavi le vojaška oseba, zapiše pa jo vojaški starešina vojáški atašé -ega -ęja m v mednarodnem pravu . obrámbni atašé vojáški mirnodôbni invalíd -ega -ega -a m oseba, ki je v obdobju miru poškodovana pri opravljanju vojaške dolžnosti, v vojaški šoli, na mednarodni vojaški misiji ali pri oprav­ljanju dolocenih nalog civilne zašcite vojáški vôjni invalíd -ega -ega -a m oseba, ki je poškodovana pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti s ciljem obrambe ali varnosti države vojáško sodíšce -ega -a s v nekaterih pravnih sistemih specializirano sodišce, pristojno za obravnavanje kaznivih dejanj, ki jih storijo pripadniki oboroženih sil vôjna -e ž v mednarodnem pravu spopad med oboroženimi silami dveh ali vec držav vôjni invalíd -ega -a m oseba, ki zaradi vojnih dogodkov ali zapušcenega vojaškega materiala brez svoje krivde dobi okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali se ji obstojeca bolezen zaradi vojnih razmer poslabša vôjni ujétnik -ega -a m v mednarodnem pravu borec, ki ga v mednarodnem oboroženem spopadu zajame sovražna stran, ki je dolžna z njim ravnati skladno s pravili mednarodnega humanitarnega prava vôjno hudodélstvo -ega -a s v mednarodnem pravu hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, zakonov in obicajev, ki veljajo v oboroženih spopadih vôjno stánje -ega -a s posebno pravno stanje, ki ga zaradi neposredne vojaške grožnje razglasi pristojni državni organ, v katerem dolocene zakonodajne pristojnosti lahko preidejo na državne organe izvršilne veje oblasti in se lahko omeji izvrševanje nekaterih clovekovih pravic in svobošcin volílna abstinénca -e -e ž neudeležba volivca na volitvah volílna dolžnóst -e -i ž v nekaterih pravnih sistemih dolžnost volivca, da se udeleži volitev volílna enôta -e -e ž eno od obmocij, na katera se pred volitvami razdeli celotno ozemlje, na katerem se izvedejo volitve S: volílni okóliš, volílni okrŕj (2) volílna fórmula -e -e ž nacin, po katerem se razdelijo poslanski mandati med kandidate ali politicne stranke volílna geometríja -e -e ž oblikovanje volilnih enot, s katerim se vpliva na izid volitev volílna komisíja -e -e ž kolegijski volilni organ, ki skrbi za zakonitost volitev in jih vodi, imenovan za daljše obdobje volílna lísta -e -e ž . kandidátna lísta volílna pravíca -e -e ž 1. pravica volivca, da voli in je izvoljen 2. pravica volivca, da glasuje na referendumu volílna pravíca tújcev -e -e --ž volilna pravica, ki jo imajo osebe, ki niso državljani države, v kateri volijo volílna skrínjica -e -e ž zaprta škatla z režo za oddajanje glasovnic volílna svobôda -e -e ž svoboda opredelitve volivca na volitvah in referendumu volílna udeléžba -e -e ž delež volivcev, ki se udeleži volitev volílni imeník -ega -a m seznam volivcev, ki se sestavi za posamezne volitve volílni kolícnik -ega -a m število glasov, potrebnih za izvolitev enega poslanca volílni lístek -ega -tka m . glasôvnica volílni môlk -ega -a m zakonsko doloceno obdobje pred ali med volitvami ali referen­dumom, ko je prepovedano pozivati volivce, naj volijo za doloceno stranko ali glasujejo za dolocen predlog na referendumu volílni móž -ega -á m . eléktor volílni odbňr -ega -ôra m volilni organ, ki vodi volitve na volišcu volílni okóliš -ega -a m . volílna enôta volílni okrŕj -ega -ája m 1. del volilne enote, v katerem se pri volitvah v državni zbor glasuje o posamicnih kandidatih 2. . volílna enôta volílni orgán -ega -a m kolegijski organ, ki je imenovan za vodenje opravil, povezanih z volitvami in referendumi, in ugotavljanje rezultatov volitev in referendumov volílni prŕg -ega prága m dolocen delež glasov volivcev, ki je potreben za vstop politicne stranke ali liste v predstavniški organ volílni seznám -ega -a m . kandidátna lísta volílni sistém absolútne vecíne -ega -a -- --m volilni sistem, po katerem je izvoljen kandidat, ki dobi vecino glasov vseh volivcev, npr. pri volitvah predsednika republike, župana S: balotáža, dvókróžni volílni sistém volílni sistém -ega -a m 1. skupek predpisov o volilni pravici, organizaciji volitev, postopku in tehniki volitev, razdelitvi mandatov 2. nacin delitve poslanskih mandatov na volitvah, npr. proporcionalni volilni sistem, vecinski volilni sistem volílni sistém rélativne vecíne -ega -a -- --m volilni sistem, po katerem je izvoljen kandidat, ki dobi vec glasov od drugih kandidatov, npr. pri volitvah v obcinski svet S: ęnokróžni volílni sistém volílni spňr -ega spôra m spor pred sodišcem glede zakonitosti volitev volílni upravícenec -ega -nca m oseba, ki sme na podlagi volilne pravice oddati svoj glas na volitvah ali referendumu volílno kaznívo dejánje -ega -ega -a s kaznivo dejanje, s katerim se ogrožata volilna pravica in zakonitost volitev volílno právo -ega -a s pravo, ki ureja aktivno in pasivno volilno pravico, sestavo in obliko volilnih organov, njihovo delovanje, volilni sistem in druga vprašanja, povezana z volitvami volílno teló -ega -ésa s telo, sestavljeno iz izvo­ljenih oseb, ki volijo clane predstavniškega telesa ali nosilce druge voljene funkcije S: elektorát, eléktorsko teló volílo -a s premoženjska korist, ki jo zapustnik v oporoki nakloni doloceni osebi, ki ni dedic S: legát volilojémnik -a m oseba, ki ji zapustnik nakloni volilo v obliki dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve, izjemoma dolocena z zakonom, npr. pri zakonitem volilu gospodinjskih predmetov S: legatár volítve volítev ž mn. skupinsko odlocanje, pri katerem volivci z enostranskimi izjavami volje dajo kandidatom pooblastilo za odlocanje o javnih zadevah volívec -vca m oseba, ki dejansko odda svoj glas na volitvah ali referendumu vóljna sestavína naklépa -e -e --m odnos storilca do posledice protipravnega dejanja, ki se pri direktnem naklepu kaže v hotenju posledice, pri posrednem naklepu pa v privolitvi vanjo S: voluntarísticna sestavína naklépa vóljna sestavína prištévnosti -e -e --ž psihicno stanje storilca, ki obvladuje svoje ravnanje, v trenutku izvršitve kaznivega dejanja S: voluntarísticna sestavína prištévnosti volontęrski priprávnik -ega -a m pripravnik, ki V pripravništva ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, temvec na podlagi pogodbe o volonterskem opravljanju pripravništva, zaradi cesar so mu z delovno zakonodajo priznane le nekatere pravice iz delovnega razmerja S: prostovóljni priprávnik voluntarísticna sestavína naklépa -e -e --ž . vóljna sestavína naklépa voluntarísticna sestavína prištévnosti -e -e --ž . vóljna sestavína prištévnosti votum separatum -- -- [vótum separátum] (lat.) . lóceno mnęnje vôzni líst -ega -a m . tovórni líst vozníško dovoljęnje -ega -a s upravna odlocba, ki se izda osebi z izkazano sposob­nostjo in znanjem za vožnjo motornih vozil v cestnem prometu vpís v zemljíško knjígo -a -- -- --m pravno dejstvo, s katerim se izkaže in doseže prido­bitev, prenos ali ukinitev stvarnih pravic na nepremicnini S: zemljíškoknjížni vpís vpísnik -a m uradna evidenca obravnavanih zadev državnega ali drugega oblastnega organa vpísno nacęlo -ega -a s nacelo, da se stvarne pravice pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo S: nacęlo konstitutívnosti vpísa, nacęlo vpísa vplácani kapitál -ega -a m vsakokratno vplacilo delnicarja v osnovni kapital družbe vplacílo délnice -a --s placilo delnice z denarjem ali s stvarnim vložkom, pri cemer je mogoca tudi kombinirana oblika, pri kateri vplacnik z denarjem doplaca razliko med delnico in stvarnim vložkom, katerega vrednost ni zadošcala za placilo delnice vplívno obmócje objékta -ega -a --s vecdimen­zionalno obmocje objekta, na katerem pri gradnji ali uporabi objekta nastajajo dopustni vplivi na okolico, ki so odvisni od velikosti, namembnosti objekta in zemljišca ter drugih okolišcin, zaradi cesar imajo nosilci stvarnih pravic na zemljišcih v tem obmocju pravico sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženci vpoglčd v spís -éda -- --m pravica stranke ali druge upravicene osebe do seznanitve z vsebino spisa v sodnem ali upravnem postopku vpoglédna vlóga -e -e ž v ekonomiji vloga, ki imetniku racuna omogoca, da lahko kadarkoli prosto razpolaga s sredstvi na racunu S: vlóga na vpoglčd vpoklícani kapitál -ega -a m poziv uprave za vplacilo pogojnega ali odobrenega povecanja osnovnega kapitala vrácanje daríl -a --s postopek, s katerim se odpravi prikrajšanje nujnega deleža v primerih, ko tega ni mogoce doseci z zmanjšanjem ali odpravo oporocnih razpolaganj S: restitúcija daríl vracílo dávka -a --s materialno dejanje na podlagi odmerne odlocbe ali samoobdav-citve, s katerim se znesek preplacila davka vrne na transakcijski racun davcnega zavezanca ali se s tem zneskom pobotajo njegovi davcni dolgovi do davcnega upnika vrédnost spórnega predméta -i -- --ž denarni znesek, ki ustreza dejanski ali ocenjeni vrednosti glavnega zahtevka v pravdnem postopku vrédnostna carína -e -e ž carina, odmerjena po predpisani stopnji v odstotkih glede na carinsko vrednost blaga S: carína ad valorem vrédnostna céna -e -e ž v ekonomiji cena, ki je v sorazmerju s kolicino vloženega dela, ne pa tudi vloženega kapitala vrédnostni papír -ega -ja m listina, na kateri je civilnopravna pravica zapisana tako, da jo lahko uveljavlja samo zakoniti imetnik skupaj z listino ali drugim potrdilom, ki dokazuje, da ima zakoniti imetnik listino vsaj v posredni posesti in da je tretji osebi onemogoceno uveljavljanje iste pravice vrédnostni papír na imé -ega -ja -- --m . iménski vrédnostni papír vrédnostni papír na prinôsnika -ega -ja -- --m . prinôsniški vrédnostni papír vrédnostni papír po nálogu -ega -ja -- --m . órdrski vrédnostni papír vrédnostni papír po odrédbi -ega -ja -- --m . órdrski vrédnostni papír vrhôvna držávna oblást -e -e -í ž oblastni organ dolocene države, ki ni podrejen nobenemu drugemu državnemu organu vrhôvni držávni tožílec -ega -ega -lca m državni tožilec, ki opravlja svojo funkcijo pred vrhovnim sodišcem in nižjimi sodišci vrhôvni povęljnik obrámbnih síl -ega -a -- --m najvišji državni vojaški poveljnik, navadno predsednik države, ki ima na podrocju obrambe navadno le formalne in simbolne pristojnosti vrhôvno držávno tožílstvo -ega -ega -a s državno tožilstvo, pristojno za celotno obmocje države vrhôvno sodíšce -ega -a s najvišje sodišce v državi, pristojno za odlocanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odlocbe nižjih sodišc in za opravljanje drugih zadev, dolocenih z zakonom, npr. za reševanje sporov o pristojnosti med sodišci z obmocja razlicnih višjih sodišc vrnítev tújca -e --ž z upravno odlocbo policije odrejen ukrep o odhodu tujca, ki nezakonito prebiva v državi, nazaj v izvorno državo vrnítev v pręjšnje stánje -tve -- -- --ž vrnitev sodnega ali upravnega postopka v stanje, kakršno je obstajalo, preden je stranka zamudila procesno dejanje in je zaradi tega utrpela negativne posledice S: restitutio in integrum (2) vrnítvena tôžba -e -e ž . lastnínska tôžba vrnítveni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim lastnik stvari uveljavlja vrnitev individualno dolocene stvari S: vindikacíjski zahtévek vrócanje -a s dejavnost sodišca ali upravnega organa, s katero naslovnika seznani z vsebino dokumenta, ki mu je namenjen vroceválec -lca m oseba, pooblašcena s strani sodišca, upravnega ali drugega organa, da opravi vrocanje pisanj udeležencem v postopku vrocílnica -e ž javna listina, ki potrjuje vrocitev in cas vrocitve pisanja, vrocenega v sodnem ali upravnem postopku vrocítev -tve ž dejanska izrocitev pisanja naslovniku po odredbi sodišca ali upravnega organa ali fiktivno štet dan izrocitve pisanja, ce tako doloca zakon, ki je procesna predpo­stavka za nastop pravnih posledic pisanja vrsta soródstva -e --ž . crta soródstva vrstna stvár -e -í ž . genęricna stvár vrstni réd poplacíla úpnikov -ega -a -- --m vrstni red, po katerem se poplacajo upniki, ki imajo pravico biti poplacani iz istega predmeta izvršbe, in ki je v izvršil­nem postopku odvisen od trenutka, ko posamezni upnik pridobi poplacilno pravico na tem predmetu, razen ce imajo po zakonu kakšne terjatve prednost pri poplacilu, npr. davšcine, preživninske terjatve, nekatere odškodninske terjatve vrstni réd zastávnih pravíc -ega -a -- --m vrstni red, po katerem se ustanovijo zastavne pravice na isti stvari ali pravici vrstno pooblastílo -ega -a s pooblastilo za sklepanje dolocene vrste pravnih poslov, npr. poslov, ki so povezani z doloceno zaposli­tvijo S: genęricno pooblastílo vršílec dolžnósti -lca --m K: v. d. 1. oseba, ki zacasno opravlja dolocena vodstvena dela in naloge 2. poslovodni organ, ki zacasno vodi, usklajuje in organizira delo in poslovanje ali izvršuje dolocena vodstvena pooblastila v gospodarski družbi, v osebi javnega prava, v državni upravi ali samoupravni lokalni skupnosti ter družbo, osebo ali organ zastopa in predstavlja vsakokrátni imétnik -ega -a m imetnik, ki obstaja v dolocenem trenutku vsakokrátni lastník -ega -a m lastnik, ki obstaja v dolocenem trenutku vsebínska enakoprávnost -e -i ž stanje, v katerem je zagotovljena takšna obravnava oseb, da se doseže dejanska in ne zgolj formalna enakost položajev S: materiálna enakoprávnost vsčfázni dávek -ega -vka m davek, ki se obracu­nava in placuje v vsaki fazi prometa vsčobséžni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod, ki je vsota prenesenega proizvoda in bruto proizvoda S: brutissimo proizvňd vsôtna váršcina -e -e ž varšcina, po prene­hanju katere je upnik dolžan vrniti enako kolicino stvari iste vrste in kakovosti, kot jo je prejel vsôtno zavarovánje -ega -a s zavarovanje, pri katerem se zavarovalnica zaveže izplacati zavarovalnemu upravicencu v pogodbi doloceno vsoto denarja ob nastopu zavarovalnega primera vstňp prédnika v právdo vstópa -- -- --m vstop osebe, v imenu katere ima tožena stranka v posesti stvar ali izvršuje pravico, o kateri tece pravda, namesto prvotne tožene stranke v pravdo vstňp v postópek vstópa -- --m 1. v civilnem procesnem pravu vkljucitev dodatne stranke ali stranskega udeleženca namesto stranke ali poleg stranke v postopek, ki tece med drugimi osebami, zaradi cesar mora postopek sprejeti v stanju, v katerem je, ko se vanj vkljuci 2. v upravnem procesnem pravu vkljucitev dodatne stranke ali stranskega udeleženca v postopek, ki tece med drugimi osebami, po uradni dolžnosti ali na njeno ali njegovo zahtevo, da zavaruje svoj pravni interes pri odlocanju o predmetu postopka, postopek pa sprejme v stanju, v katerem je, ko se vanj vkljuci vstňp v stanovánje vstópa -- --m pooblastilo pristojnih organov, da zaradi opravljanja preiskave stanovanja in prostorov, ogleda ali z drugim zakonsko dolocenim namenom na podlagi zakona in odredbe sodišca tudi proti volji stanovalca posežejo v nedotakljivost stanovanja ali drugega prostora vstópna ovíra -e -e ž v ekonomiji visoki stroški, povezani z zacetkom poslovanja, ali druge ovire, ki novim konkurentom preprecujejo vstop na trg vstópna pravíca -e -e ž pravica potomca, da deduje delež prednika, ce ta iz katerega­koli vzroka ne deduje, npr. vnuk po starih starših, ce je starš že umrl S: ius representati­onis, pravíca reprezentánce, reprezentacíjska pravíca vštétje pripôra -a --s odlocitev kazenskega sodišca, da izrecena kazen zapora vkljucuje tudi pripor obdolženca ali drugo obliko odvzema prostosti med kazenskim postopkom vštétje v priposestvoválno dôbo -a -- -- --s izracun priposestvovalne dobe tako, da se vanjo všteje cas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posest­nika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki vštévanje cása prédnikov -a -- --s upošte­vanje roka, ki tece v korist dolžnika, tudi v korist njegovega pravnega naslednika vtoževána terjátev -e -tve ž terjatev, ki jo upnik uveljavlja v pravdnem postopku vtoževána vsôta -e -e ž . vtoževáni znések vtoževáni znések -ega -ska m s tožbo zahtevana kolicina denarja S: vtoževána vsôta vulgárna substitúcija -e -e ž . navádna substitúcija vzajémna oporóka -e -e ž oporoka, v kateri so v istem aktu izražene medsebojno vsebinsko povezane in druga od druge odvisne izjave poslednjih volj dveh ali vec oseb vzajémna pogódba -e -e ž pogodba, pri kateri je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke S: sinalagmátska pogódba vzajémna pristójnost -e -i ž pristojnost za tožbe zoper tujega državljana, ki temelji na okolišcini, na kateri bi v njegovi državi temeljila pristojnost za državljana države, v kateri je vložena tožba S: retórzijska pristójnost vzajémni pokojnínski sklŕd -ega -ega skláda m 1. izvajalec poklicnega pokojninskega zavarovanja 2. premoženje, zbrano zvplacilom premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in ustvarjeno z upravljanjem teh sredstev, namenjeno zagotovitvi dodatnih pokojnin vzajémni sklŕd -ega skláda m premoženje, ki je v lasti investitorjev in je loceno od premoženja družbe za upravljanje in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje vzajémno darílo -ega -a s darilo, za katero se šteje samo vrednost izpolnitve ene stranke, ki presega vrednost izpolnitve druge stranke vzajémno kapitálsko udeležęna drúžba -- -- -e -e ž kapitalska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je z drugimi družbami povezana tako, da vsaki družbi pripada vec kot cetrtina deležev druge družbe vzajémno povézana drúžba -- -e -e ž družba, ki ni v razmerju odvisnosti od drugih družb in uresnicuje svoje pravice v drugi družbi najvec do ene cetrtine deležev v drugi družbi vzajémnost -i ž v mednarodnem pravu . nacęlo vzajémnosti vzdrževálna déla -ih dél s mn. dela na nepremicnini, ki so nujna za uporabo in za izkorišcanje nepremicnine in za izvedbo katerih se lahko zacasno uporabi sosednjo nepremicnino, ce jih ni mogoce izvesti drugace ali jih je mogoce izvesti samo z nesorazmernimi stroški vzgójni ukrčp -ega -épa m kazenska sankcija za mladoletne storilce kaznivih dejanj, namenjena vzgoji ali prevzgoji vzgójni závod -ega -óda m ustanova, speciali­zirana za obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj vznemírjanje lastníka stvarí -a -- --s onemo­gocanje lastnika, da v celoti izvršuje svojo lastninsko pravico vzórcna konvéncija -e -e ž v mednarodnem pravu vzorec besedila konvencije, ki se uporablja za reševanje meddržavnih Z vprašanj na izbranem podrocju, npr. o izogibanju dvojnemu obdavcevanju zacásna nčmóžnost izpolnítve -e -i --ž vzórcna pogódba -e -e ž . típska pogódba vzórcni postópek -ega -pka m postopek, ki ga sodišce izvede, ce je pri njem vloženo vecje število tožb, v katerih se zahtevki opirajo na isto ali podobno dejansko podlago in isto pravno podlago, pri cemer najprej odloci o enem zahtevku, preostale postopke pa prekine vzórcni zákon -ega -óna m predlog zakonske ureditve dolocenega podrocja, ki ga pripravi organizacija, ki nima zakonodajnih pristojnosti S: modélni zákon vzporédni kázenski postópek -ega -ega -pka m v pravu EU kazenski postopek, ki se v dveh ali vec državah clanicah Eu vodi na podlagi istih dejstev zoper isto osebo vzporédno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s zasebno zdravstveno zavarovanje za kritje stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, zdravil in medicin­skih pripomockov, ki so sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a jih zavarovanci uveljavljajo izven obveznega zdravstvenega zavarovanja S: zdrávstveno zavarovánje za krájše cakálne vrste vzpostavítev pręjšnjega stánja -tve -- --ž vzpostavitev stanja, kakršno je obstajalo pred nastankom škode S: restitutio in integrum (1) vzpostavítev zemljíškoknjížne lístine -tve -- --ž posebni zemljiškoknjižni postopek, v katerem se na predlog upravicenca obnovi unicena ali izgubljena zemljiško­knjižna listina, ce predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist ali korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, in ce obstajajo ostali pogoji za vpis pravice vzrócna zvéza -e -e ž zveza med škodnim dogodkom in škodo kot posledico tega dogodka S: kavzálna zvéza, kavzálni néksus nemožnost izpolnitve, ki traja le nekaj casa, zaradi cesar obveznost iz pogodbe ostane v veljavi zacásna nčzmóžnost za délo -e -i -- --ž nezmožnost za delo, ce delovno aktivna oseba zaradi neke okolišcine, npr. poškodbe ali bolezni, dolocen cas ne more opravljati svojega poklica zacásna odrédba -e -e ž sklep sodišca, upravnega ali drugega organa, s katerim se zavaruje bodoca izvršba ali prepreci nastanek nepopravljivih posledic zacásna odsôtnost z déla -e -i -- --ž . odsôtnost z déla zacásna odstranítev délavca z déla -e -tve -- -- --ž do leta 2006 ukrep zoper javnega uslužbenca za cas trajanja disciplinskega postopka, uvedenega zaradi težje kršitve delovnih obveznosti, ce njegova prisotnost škoduje interesom službe ali ovira potek disciplinskega postopka zacásna prepôved oprávljanja déla -e -i -- --ž ukrep delodajalca zoper delavca, ki mu je pogodba o zaposlitvi redno odpove­dana zaradi nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredno odpovedana bodisi za cas zadržanja ucinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi bodisi za cas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zacásna uprávna odlócba -e -e -e ž upravna odlocba, ki se izda za zacasno ureditev pravnega razmerja pred koncem postopka na podlagi tedaj znanih dejstev, ker bi s cakanjem na glavno odlocbo lahko nastale za stranko, javni interes ali tretjo osebo hujše posledice, npr. odlocba o zacasni pokojnini, odlocba o zacasni odmeri davka zacásna vláda -e -e ž vlada, ki zaradi nujnih potreb zasilno deluje do nastopa zakonito oblikovane vlade zacásna zadržánost od déla -e -i -- --ž v socialnem pravu obdobje, ko aktivna oseba Z zaradi dolocene okolišcine, npr. poškodbe ali bolezni, izolacije, spremstva, dajanja organov, tkiv, krvi, zacasno ne opravlja dela zacásna zašcíta -e -e ž v pravu EU mednarodna zašcita vecjega števila razseljenih oseb, ki prihajajo iz države, ki ni clanica Eu, v državo clanico zaradi evakuacije, bega, ker trajno in varno bivanje zaradi razmer v izvorni državi ni mogoce zacásni dédic -ega -a m 1. dedic, ki se še lahko odpove dedišcini do konca zapušcinske obravnave 2. dedic, ki dedišcino že sprejme, a se kasneje ugotovi, da ni pravi dedic zacásni inšpéktor -ega -ja m inšpektor, ki še ne izpolnjuje vseh pogojev in ima zato casovno in po obsegu omejena pooblastila v inšpek­cijskem nadzoru zacásni odvzčm pótne lístine -ega -éma -- --m omejevalni ukrep, s katerim se prepreci, da bi domnevni storilec kaznivega dejanja zapustil državo zacásni odvzčm vozníškega dovoljęnja -ega -éma -- --m omejevalni ukrep, s katerim sodišce na predlog prekrškovnega organa storilcu hujšega prekrška zoper varnost cestnega prometa za cas odlocanja o prekršku vzame vozniško dovoljenje zacásni odvzčm zdravníške licénce -ega -éma -- --m v medicinskem pravu ukrep javno pooblašcene stanovske organizacije, s katerim zdravniku, ki s svojim delom ogroža zdravje in življenje pacienta, se ukvarja z zdravilsko dejavnostjo ali pri svojem delu ne uporablja uradnega jezika v skladu z zakonom, zacasno prepove opravljanje zdravniškega poklica zacásni skrbník -ega -a m . skrbník za posébni primér zacásni skrbník zapušcíne -ega -a --m skrbnik za posebni primer, ki ga postavi sodišce ali center za socialno delo, ce pri prehodu zapušcine na dedice nastanejo težave, npr. ce dedici niso znani, so odsotni ali so sprti med seboj zacásni uvňz -ega -ôza m uvoz, pri katerem se blago iz tretjih držav uporablja na carinskem obmocju s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev, vendar se mora po uporabi, najkasneje v 24 mesecih, ponovno izvoziti v enakem stanju, kot je bilo uvoženo Z zacásni zákon -ega -óna m zakon, katerega veljavnost je vnaprej casovno omejena zacásni zastópnik -ega -a m zastopnik, ki ga stranki postavi sodišce ali upravni organ, ce bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika trajal predolgo zacásnica -e ž zacasno potrdilo o udeležbi v delniški družbi, ki se izroci delnicarju pred izdajo delnic, zagotavlja enake pravice kot delnica in se glasi na ime S: interímna délnica zacásno délo -a s delo ali zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas ali pogodbe o zaposlitvi med delavcem in agencijo za zagotavljanje zacasnega dela zacásno nčzaposljíva brezpôselna oséba -- -e -e -e ž brezposelna oseba, pri kateri v dolocenem obdobju ni mogoce pricakovati povrnitve zmožnosti za delo, kar je zapisano v zaposlitvenem nacrtu zacásno prebivalíšce -ega -a s prebivališce, na katerem oseba prebiva npr. zaradi dela, šolanja, vendar nima namena na njem stalno prebivati zacásno zadržánje predpísa -ega -a --s ustavnosodno zadržanje izvrševanja zakona ali drugega predpisa ali županovo zadržanje izvrševanja predpisa lokalne skupnosti do koncne odlocitve ustavnega sodišca zacásno zavarovánje odvzéma premožęnjske korísti -ega -a -- -- --s omejevalni ukrep, s katerim se domnev­nemu storilcu kaznivega dejanja ali preje­mniku koristi omeji razpolaganje z njegovim premoženjem, da se zagotovita izrek in izvršitev odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi kaznivega dejanja zacásno zavarovánje premožęnjskopráv­nega zahtévka -ega -a -- --s omejevalni ukrep, s katerim se domnevnemu storilcu kaznivega dejanja ali drugi osebi omeji razpolaganje z njenim premoženjem, da se zagotovita izrek in izvršitev odlocbe o premoženjskopravnem zahtevku zacétek glávne obrávnave -tka -- --m prvo procesno dejanje glavne obravnave, v katerem upraviceni tožilec predstavi obtožni akt zacétek kázenskega postópka -tka -- --m prvo dejanje pristojnih organov v kazenskem postopku zaradi verjetnosti, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje zacétek likvidácije -tka --m dejanje, ki nastopi, ko je sklep o prisilni likvidaciji pravnomocen ali ko je sklep o redni likvida­ciji vpisan v sodni register zacétna nčmóžnost izpolnítve -e -i --ž nemožnost izpolnitve, ki obstaja že ob sklenitvi pogodbe zacétna právna praznína -e -e -e ž pravna praznina, ki zaradi pravodajalceve nepozor­nosti obstaja vse od sprejema pravnega akta zacétno sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, ki nastane z vložitvijo skupne tožbe ali z vložitvijo tožbe proti vec toženim strankam zacétno strokôvno usposábljanje -ega -ega -a s strokovno usposabljanje, s katerim delavec sistematicno pridobi potrebna znanja in vešcine pred zacetkom samostoj­nega opravljanja del in nalog na dolocenem delovnem mestu zadéva -e ž celota pravnih in dejanskih vpra­šanj, ki so predmet konkretnega pravnega postopka zadéva mánjšega poména -e -- --ž upravna zadeva, pri kateri je ob ugoditvi stranki izjemoma dovoljeno izdati upravno odlocbo le z izrekom, brez drugih predpisanih sestavin, in jo naznaniti ustno zádnja mírna posést -e -e -i ž posest, ki je nepretrgoma trajala dalj casa pred trenutkom, ko je postala meja sporna, in sta jo oba udeleženca dotlej prostovoljno spoštovala zádnje stánje posésti -ega -a --s ugotovitev sodišca v motenjski pravdi, kdo je bil zadnji posestnik stvari zádnji zakoníti dédic -ega -ega -a m v nekaterih pravnih sistemih država ali obcina, ki sprejme zapušcino, ce ni zakonitega dedica ali oporoc­nega dedica, in izpolni morebitne naloge,volila, poplaca dolgove do višine zapušcine zadôlžnica -e ž pisna izjava dolžnika, da je upniku zavezan za doloceno izpolnitev zadošcęnje -a s 1. odškodnina pri nepre­moženjski škodi, ki je lahko denarna ali nedenarna, npr. objava sodbe, preklic izjave S: satisfákcija 2. v mednarodnem pravu repara­cija zaradi protipravnega ravnanja države, praviloma v nedenarni obliki, npr. priznanje odgovornosti, opravicilo S: satisfákcija zádruga -e ž organizacija vnaprej nedolocenega števila clanov z namenom pospeševanja gospodarske koristi clanov in ki temelji na prostovoljnem clanstvu in enakopravnem sodelovanju zadržánje izplacíla pláce -a -- --s . odtegljáj od pláce zadržánje postópka -a --s v javnem narocanju prepoved narocniku, da sprejema odlocitve v postopku javnega narocanja do odlocitve o pravnem sredstvu S: mirovánje postópka (3) zadržánje priposestvovánja -a --s prekinitev teka priposestvovalne dobe, npr. zaradi obstoja družbene lastnine na nepremicnini zadržánje zastáranja -a --s 1. prekinitev teka zastaralnega roka za terjatve med doloce­nimi osebami, npr. med zakoncema, starši in otroki, za terjatve dolocenih oseb, npr. oseb, zaposlenih v tujem gospodinjstvu, oseb v vojaški službi, in v primeru nepremaglji­vih ovir za sodno uveljavljanje izpolnitve 2. prekinitev teka zastaralnega roka za kazenski pregon in za izvršitev kazni za cas trajanja dolocene ovire, npr. bega storilca kaznivega dejanja zadržánje zastáranja izvršítve kázni -a -- -- --s prekinitev teka zastaranja izvršitve kazni za cas trajanja dolocene ovire, po njenem prenehanju pa se zastaranje nadaljuje, npr. odložitev izvršitve kazni zaradi hujše bolezni obsojenca zadržánje zastáranja kázenskega pregôna -a -- -- --s prekinitev teka zastaranja kazen­skega pregona za cas trajanja dolocene ovire, po njenem prenehanju pa se zastaranje nadaljuje, npr. za cas, ko je storilec kaznivega dejanja na begu zadržek nčrazsódnosti -žka --m zakonski zadržek, ki ovira veljavno sklepanje zakonske zveze zaradi defekta razuma ali defekta volje zadržek obstôja že sklénjene zakónske zvéze -žka -- -- -- -- --m zakonski zadržek, ki ovira sklenitev nove zakonske zveze zaradi še vedno veljavne zakonske zveze enega ali obeh zakoncev zadržek soródstva -žka --m zakonski zadržek, ki ovira sklenitev zakonske zveze zaradi sorodstva v ravni crti ali sorodstva do cetrtega kolena v stranski crti zadržek za sklenítev zakónske zvéze -žka -- -- -- --m zakonsko dolocilo, zaradi katerega zakonska zveza ne more biti sklenjena, npr. Z zadržek sorodstva, zadržek mladoletnosti, zadržek obstoja že sklenjene zakonske zveze S: ovíra za sklenítev zakónske zvéze zagotávljanje in varovánje zaposlítve -a -- -a -- . várstvo déla zagotovljęna céna -e -e ž v ekonomiji . garan­ tírana céna zagôvor -a m izjava domnevnega storilca kaznivega dejanja med zaslišanjem, s katero se opredeli do ocitkov kaznivega dejanja, lahko tudi molk zagovórnik -a m udeleženec kazenskega postopka, ki strokovno pomaga domnev­nemu storilcu kaznivega dejanja pri obrambi zagovórnik ex officio -a -- -- [eks ofícijo] m . zagovórnik po urádni dolžnósti zagovórnik nacęla enákosti -a -- --m državni organ, pristojen za ozavešcanje javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprece­vanje, izdajo priporocil državnim organom, delodajalcem, za opravljanje inšpekcijskega nadzora, za neodvisno strokovno in pravno pomoc diskriminiranim osebam zagovórnik po urádni dolžnósti -a -- -- --m zagovornik, ki ga domnevnemu storilcu kaznivega dejanja postavi sodišce, kadar si ga ta kljub obvezni formalni obrambi noce ali ne more zagotoviti S: zagovórnik ex officio zagrožęna kázen -e -zni ž kazen, ki je za kaznivo dejanje predpisana v kazenskem zakonu zahtéva -e ž 1. vloga, s katero se sproži dolocen pravni postopek 2. pravno sredstvo, s katerim pooblašceni predlagatelj sproži postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil zahtéva za izrédno omilítev kázni -e -- -- -- --ž do leta 2012 izredno pravno sredstvo, s katerim se zahteva sprememba pravno­mocne odlocbe o kazni, ce se po pravno-mocnosti sodbe pokažejo okolišcine, ki jih ob izreku sodbe ni bilo ali pa sodišce zanje ni vedelo, in bi bila zaradi njih obsodba milejša zahtéva za izrocítev predmétov -e -- -- --ž preiskovalno dejanje, s katerim organ kazen­skega postopka zahteva, naj oseba izroci dolocene listine ali druge predmete, ki jih poseduje Z zahtéva za obnôvo postópka -e -- -- --ž . prędlog za obnôvo postópka oseba posreduje dolocene osebne ali druge podatke, s katerimi razpolaga zahtéva za razpís referénduma -e -- -- --ž zahteva dolocenega števila volivcev, poslancev, organov državne ali lokalne oblasti predstavniškemu telesu, da se izvede referendum S: referéndumska zahtéva zahtéva za sódno várstvo -e -- -- --ž pravno sredstvo zoper odlocbo, ki jo v hitrem postopku o prekršku izda prekrškovni organ zahtéva za spremémbo pravnomôcne sódne odlócbe -e -- -- -- -- --ž izredno pravno sredstvo, s katerim obsojenec zahteva, naj se pravnomocna sodna odlocba spremeni, ker je ustavno sodišce razveljavilo ali odpravilo predpis, na katerem temelji, ali ker je Evropsko sodišce za clovekove pravice ugotovilo kršitev, ki se nanaša na razlog za obnovo postopka zahtéva za uvédbo preiskáve -e -- -- --ž procesno dejanje upravicenega tožilca, s katerim od preiskovalnega sodnika zahteva, naj ugotovi, da so izpolnjene predpostavke za vodenje sodne preiskave zahtéva za várstvo zakonítosti -e -- -- --ž 1. izredno, nesuspenzivno pravno sredstvo državnega tožilca zoper pravnomocno sodno odlocbo, s katero je kršen zakon ali mednarodna pogodba, o katerem odloca vrhovno sodišce 2. izredno, praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo državnega tožilca in obdolženca ali njegovega zagovor­nika zoper pravnomocno sodno odlocbo v kazenskem postopku, s katero je kršen zakon, o katerem odloca vrhovno sodišce zahtévek -vka m 1. zahteva upnika, naslo­vljena na dolžnika, za izpolnitev obve­znosti 2. zahteva stranke, naj sodišce izda odlocbo dolocene vsebine 3. zahteva stranke ali druge osebe v njenem položaju, s katero izjavi voljo za uveljavitev pravice ali pravnega interesa do oblasti ali druge stranke v isti zadevi zahtévek za revizíjo -vka -- --m pravno sredstvo zoper narocnikovo odlocitev v postopku oddaje javnega narocila zajámcena céna -e -e ž v ekonomiji . garantírana céna zajámcena pláca -e -e ž do leta 2013 osnova zahtéva za posredovánje podátkov -e za odmero delavcevih pravic na podlagi -- -- --ž preiskovalno dejanje, s katerim posebnih zakonov, vendar ne najnižja organ kazenskega postopka zahteva, naj dopustna delavceva placa, npr. za odmero posmrtnine po predpisih o obveznem zdrav­stvenem zavarovanju zajámcena tradicionálna posébnost -e -e -i ž oznacba, s katero se na obmocju Eu zavarujejo tradicionalne metode proizvodnje in recepti v zvezi s kmetijskimi proizvodi in živili zajámceni kapitál -ega -a m višina ustanovitve­nega kapitala, ki je predpisana z zakonom, npr. v zavarovalništvu zakládna meníca -e -e ž menica, ki jo izda država za pokritje lastnih financnih potreb zakládna obvéznica -e -e ž obveznica, ki jo izda država za pokritje lastnih financnih potreb zakládni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga izda država za pokritje lastnih financnih potreb zakládni zapís -ega -a m dolgorocni državni vrednostni papir z rokom dospelosti od enega leta do deset let zakládnica -e ž v ekonomiji subjekt, ki upravlja s sredstvi države ali korporacije zakljúcna revizíja -e -e ž dokoncno revizor­jevo porocilo o revidiranju dolocenega poslovanja zakljúcni ákt konferénce -ega -a --m v medna­rodnem pravu akt, ki se sprejme ob zakljucku mednarodne konference in izraža politicno voljo držav ali mednarodnih organizacij, ki so se je udeležile S: sklépni ákt konferénce zakljúcni izpít -ega -a m izpit, s katerim posa­meznik pridobi srednjo poklicno izobrazbo zákon ęne céne -óna -- --m v ekonomiji zakon, ki doloca enakost cene za identicno blago ne glede na geografsko obmocje ali valuto zákon konstántnih donôsov -óna -- --m v ekonomiji zakon, po katerem je mejni proizvod ob povecevanju kolicin enega faktorja in konstantni prisotnosti drugih faktorjev konstanten zákon o ratifikáciji mednárodne pogódbe -óna -- -- -- --m v mednarodnem pravu akt, s katerim parlament potrdi, da je vsa notranje­pravna zakonodaja usklajena z vsebino mednarodne pogodbe, in daje soglasje k njeni mednarodnopravni ratifikaciji zákon -óna m oblastni splošni pravni akt, ki ga izda zakonodajni organ po posebnem postopku in v posebni obliki S: zakonodájni ákt (2) zákon padajóce męjne korístnosti -óna -- -- --m v ekonomiji zakon, ki doloca, da je koristnost dodatne potrošene enote dobrine nižja od koristnosti predhodne potrošene enote dobrine zákon padajócih donôsov -óna -- --m v ekonomiji zakon, po katerem mejni proizvod ob povecevanju kolicin enega faktorja in konstantni prisotnosti drugih faktorjev pada zákon ponúdbe in povpraševánja -óna -- -- --m v ekonomiji zakon, ki doloca, da kupci ne morejo kupiti dobrin po ceni, nižji od ravnotežne, in prodajalci ne morejo prodati dobrin po ceni, višji od ravnotežne zákon rastócih donôsov -óna -- --m v ekonomiji zakon, po katerem mejni proizvod ob pove-cevanju kolicin enega faktorja in konstantni prisotnosti drugih faktorjev raste zakónec -nca m oseba, ki je v zakonski zvezi zakoník -a m zakon, ki celovito in sistematicno ureja doloceno obsežnejše podrocje družbe­nega življenja zakoníta cesíja -e -e ž cesija, pri kateri pride do prenosa terjatve na podlagi zakona, po katerem je ob izpolnitvi dolocenih pogojev prenos opravljen in ni potrebno nobeno poslovno ravnanje S: legálna cesíja zakoníta hipotéka -e -e ž hipoteka na nepre­micnini, ki temelji neposredno na zakonu in nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za njen nastanek doloca zakon zakoníta obvéznost -e -i ž obveznost, ki temelji na zakonu in zavezuje dolžnika, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti S: obvéznost ex lege zakoníta posést -e -i ž . prístna posést zakoníta prčdkúpna pravíca -e -e -e ž predkupna pravica, ki jo doloca zakon, npr. predkupna pravica solastnikov nepremicnine zakoníta preživnína -e -e ž preživnina, ki jo zagotavlja zakon zakoníta vláda -e -e ž vlada, ki je oblikovana v skladu z ustavnimi in drugimi pravnimi pravili S: legálna vláda Z zakoníta zastávna pravíca -e -e -e ž zastavna pravica, ki nastane v trenutku, ko so izpol­njeni vsi pogoji, ki jih za njen nastanek zastavne pravice doloca zakon zakoníti dédic -ega -a m dedic, ki ga doloci zakon za primer, ce ga zapustnik ne doloci z oporoko, in je z zapustnikom praviloma v ožjem sorodstvenem ali osebnem razmerju S: dédic ab intestato, intestátni dédic zakoníti délež -ega -a m delež, ki ga na podlagi zakona dobi zakoniti dedic S: intestátni délež zakoníti poséstnik -ega -a m posestnik, cigar posest temelji na veljavnem pravnem naslovu in ni pridobljena s silo, z zvijaco ali zlorabo zaupanja zakoníti premožęnjski režím -ega -ega -a m premoženjska ureditev med partnerjema, ki jo predpisuje zakon za primer, ce premo­ženjskih razmerij partnerja s pogodbo ne uredita drugace zakoníti sodník -ega -a m sodnik, ki je za odlocanje o konkretni zadevi izbran po vnaprej dolocenih pravilih S: narávni sodník zakoníti zastópnik -ega -a m zastopnik, ki je pooblašcen za zastopanje poslovno nespo­sobne stranke na podlagi zakona ali odlocbe pristojnega organa, npr. starš za mladolet­nega otroka, direktor gospodarske družbe zakoníti zastópnik podjétja -ega -a --m clan poslovodstva ali vec clanov poslovodstva, ki zastopajo družbo na podlagi pooblastila v zakonu zakoníto dedovánje -a s prehod zapustniko­vega premoženja na enega ali vec dedicev na podlagi zakona, ker zapustnik ni napravil veljavne oporoke S: intestátno dedovánje zakoníto placílno srédstvo -ega -ega -a s v ekonomiji placilno sredstvo, ki ga je dolžan vsakdo sprejeti, ce mu je ponujeno kot poplacilo dolga zakoníto sňspórništvo -ega -a s v pravdnem postopku sosporništvo, ki ga izrecno dopušca zakon, ne glede na to, ali so sicer izpolnjeni zakonski pogoji zanj, npr. tožba proti glavnemu dolžniku in poroku zakoníto volílo -ega -a s volilo, ki ga doloca zakon in se izloci iz zapušcine, npr. gospo­dinjski predmeti Z zakoníto zastópanje -ega -a s zastopanje, ki temelji na zakonu, zaradi cesar zanj ni potrebno pooblastilo zakonodája -e ž 1. oblastna dejavnost, ki obsega sprejemanje zakonov 2. celota predpisov, zlasti zakonov, ki dolocajo pravni položaj subjektov, npr. delovna zako­ nodaja, kazenska zakonodaja zakonodajálec -lca m državni organ, ki jepristojen za sprejemanje zakonov, praviloma parlament S: zakonodájni orgán, zakonodájno teló zakonodájna avtonomíja -e -e ž nacelo, ki parlamentu omogoca, da kot predstav­niško telo ljudstva v skladu z ustavo in nacelom delitve oblasti samostojno odloca o zakonskem urejanju temeljnih družbenih vprašanj zakonodájna dejávnost -e -i ž pripravapredlogov zakonov in sprejemanje ali spre­minjanje zakonodaje po vnaprej dolocenem postopku zakonodájna fúnkcija -e -e ž pristojnost za sprejemanje in spreminjanje zakonodaje zakonodájna iniciatíva -e -e ž . zakónska iniciatíva zakonodájna oblást -e -í ž del državne oblasti, ki je pristojna za sprejemanje zakonov S: legislatíva zakonodájna pobúda -e -e ž . zakónska inici­atíva zakonodájni ákt -ega -a m 1. pravni akt, ki ga sprejme parlament, npr. zakon, resolucija, deklaracija, odlok 2. . zákon 3. v pravu EU pravni akt, ki ga glede na posamezen po­stopek pristojne institucije Eu sprejmejo po zakonodajnem postopku, predvidenem v temeljnih pogodbah Eu zakonodájni orgán -ega -a m . zakonodajálec zakonodájni postópek -ega -pka m skupek pravnih pravil, s katerimi je urejeno spreje­manje zakona zakonodájni procés -ega -a m pripravljanje, obravnavanje in sprejemanje zakona S: zakonodájno délo zakonodájni prográm -ega -a m nacrt spreje­manja zakonov v parlamentu zakonodájni referéndum -ega -a m refe­rendum, na katerem volivci neposredno odlocajo o novem zakonu ali spremembi zakona zakonodájni rezervát -ega -a m v mednarodnem zasebnem pravu . nórma nčposrédne uporábe zakonodájno délo -ega -a s . zakonodájni procés zakonodájno teló -ega -ésa s . zakonodajálec zakónska analogíja -e -e ž pravno sklepanje, pri katerem se pravna posledica s pravnim pravilom urejenega primera razširi na pravno neurejeni primer, ki je pravno urejenemu primeru v bistvenem podoben S: analogia legis, posámicna analogíja zakónska dokázna teoríja -e -e -e ž . formálna dokázna teoríja zakónska domnéva -e -e ž pravna domneva, dolocena z zakonom zakónska fíkcija -e -e ž pravna fikcija, dolocena z zakonom zakónska individualizácija -e -e ž predpisovanje razlicnih vrst kazni za posamezna kazniva dejanja in pravil za odmero kazni, kar omogoca sodišcu, da pri izreku kazni upošteva znacilnosti posamicnega primera zakónska iniciatíva -e -e ž pravica poslancev, vlade, volivcev in drugih subjektov, da za­konodajalcu predlagajo zakone ali njihove spremembe S: zakonodájna iniciatíva, zakonodájna pobúda zakónska matęrija -e -e ž družbena razmerja, ki so ali bi morala biti glede na njihov pomen pravno urejena zakónska oznácba kaznívega dejánja v obtôžbi -e -e -- -- -- --ž navedba v obtožnem aktu ali v sodbi, s katero upraviceni tožilec ali sodišce opredeli, katero kaznivo dejanje predstavlja ravnanje obdolženca, opisano v obtožnem aktu ali v sodbi zakónska podlága -e -e ž upravicenje ali obveznost, opredeljena v zakonu zakónska pravíca -e -e ž pravica, ki je dolocena v zakonu ali izhaja iz njega zakónska rehabilitácija -e -e ž izbris obsodbe iz kazenske evidence po dolocenem casu od njene pravnomocnosti, s cimer prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega zakónska zvéza -e -e ž z zakonom urejena življenjska skupnost moškega in ženske, ki svojo zvezo skleneta pred pristojnim organom zakónski pridržek -ega -žka m 1. ustavna dolocba, s katero se podrobnejše urejanje dolocenega ustavnega instituta, npr. pravice, postopka, organa, prepušca zakonu 2. dolocba, s katero se omeji veljavnost predpisa ali pogodbenega dolocila zakónski prisílni pobňt -ega -ega -óta m pobot, do katerega pride na podlagi zakona ne glede na voljo strank zakónski rók -ega -a m rok, katerega trajanje doloca zakon in ga ne morejo spreminjati niti stranke niti sodišce ali upravni organ zakónski spňr -ega spôra m spor o razvezi zakonske zveze, razveljavitvi zakonske zveze ali obstoju zakonske zveze zakónski znák kaznívega dejánja -ega -a -- --m znacilnost ravnanja, ki jo zakon doloca v opisu posamicnega kaznivega dejanja in mora biti izpolnjena, da je neko dejanje kaznivo S: konstitutívni znák kaznívega dejánja zakónsko napotílo -ega -a s besedilo v zakonu, ki uporabnika zakona opozarja na druge predpise, s katerimi se urejajo zadeve na dolocenem podrocju zakónsko pooblastílo -ega -a s 1. pooblastilo, ki ne izhaja iz izjave volje zastopanca, ampak ga doloca zakon 2. pooblastilo upravnemu organu, dano z zakonom, za izdajo podza­konskih predpisov in drugih splošnih pravnih aktov zakónsko prebivalíšce -ega -a s stalno prebivališce, ki se osebi doloci v postopku ugotavljanja stalnega prebivališca na naslovu obcine ali centra za socialno delo zakúp -a m . zakúpna pogódba zakúpna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se zakupodajalec zaveže, da bo zakupniku izrocil doloceno stvar v rabo in uživanje njenih plodov, ta pa se zaveže placevati doloceno zakupnino S: zakúp zakúpna pravíca -e -e ž pravica zakupnika, da mu zakupodajalec v zameno za zakupnino izroci doloceno stvar v rabo in uživanje plodov te stvari zakúpnik -a m stranka zakupne pogodbe, ki prejme stvar v rabo in uživanje plodov proti placilu zakupnine zakupnína -e ž denarni znesek, ki se ga Z zakupnik zaveže placevati zakupodajalcu za rabo in uživanje plodov v zakup dane stvari zakupodajálec -lca m stranka zakupne pogodbe, ki izroci stvar v rabo in uživanje plodov proti placilu zakupnine zalezovánje -a s kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki pri drugi osebi s ponavljajocim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve stika povzroci obcutek prestrašenosti ali ogroženosti zalív -a m v mednarodnem pravu jasno viden zatok, katerega površina je enaka ali vecja od površine polkroga, katerega premer je crta, potegnjena cez vhod v ta zatok in se zajeda sorazmerno s širino svojega vhoda v taki meri v kopno, da zadržuje vode, ki jih zapira obala založníška pogódba -e -e ž pogodba med avtorjem in založnikom o prenosu avtorskih pravic S: izdajáteljska pogódba zamęjec -jca m v mednarodnem pravu pripadnik narodne skupnosti, ki živi za državno mejo maticne države v tuji državi zamejnícenje -a s dolocitev in zaznamovanje meje z mejniki zamęjstvo -a s v mednarodnem pravu ozemlje za državno mejo, kjer v tuji državi živijo pripa­dniki narodne skupnosti maticne države zamenljíva délnica -e -e ž vrednostni papir, ki ga lahko imetnik zamenja v druge delnice ali v obveznice delniške družbe zamenljíva obvéznica -e -e ž vrednostni papir, ki poleg zahtevka do dolocenih obresti in poplacila glavnice imetnika upravicuje tudi do tega, da zahteva zamenjavo za delnice delniške družbe zamenljívi bánkovec -ega -vca m v ekonomiji bankovec, ki ga je mogoce kadarkoli zamenjati za blagovni denar S: zamenljívi papírnati denár zamenljívi fináncni instrumčnt -ega -ega -ęnta m v ekonomiji financni instrument, ki ga je pod dolocenimi pogoji mogoce zamenjati za drug financni instrument zamenljívi papírnati denár -ega -ega -ja m v ekonomiji . zamenljívi bánkovec zamenljívi vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga je mogoce zamenjati Z za drug vrednostni papir zamúda -e ž neizpolnitev obveznosti ob dospe­losti, ceprav je izpolnitev še mogoca zamúdna sôdba -e -e ž sodba, s katero sodišce ugodi tožbenemu zahtevku, ce tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo S: kontumacíjska sôdba zamúdne obrésti -ih obrésti ž mn. obresti, ki so civilna sankcija za zamudo in tecejo od dospelosti denarne obveznosti do njenega placila zanemárjanje rodíteljskih dolžnósti -a -- --s opušcanje dolžnosti skrbi za varstvo in vzgojo otroka ali varstvo njegovih premo­ženjskih ter drugih pravic in koristi zaokrožítev -tve ž . arondácija zapádla meníca -e -e ž menica, pri kateri je nastopil trenutek dospelosti S: dospéla meníca zapádle obrésti -ih obrésti ž mn. obresti, ki jim je potekel rok za placilo S: dospéle obrésti zapádlost -i ž . dospélost zapecátenje -a s ukrep sodišca ali upravnega organa, da na predpisan nacin, npr. s pecatno vrvico, odredi nedotakljivost prostorov, naprav, listin ali drugih predmetov postopka zapísnik -a m javna listina v sodnem ali v upravnem postopku, v kateri je zabeležen potek procesnih dejanj, npr. na naroku, pri posvetovanju in glasovanju o odlocitvi zapňr -ôra m zavod, v katerem storilci kaznivih dejanj prestajajo kazen zapora zaporédni prevňz -ega -ôza m prevoz, pri katerem je zaporedoma udeleženih vec prevoznikov, ki za škodo, izgubo ali zamudo odgovarjajo solidarno zapórna kázen -e -zni ž . kázen zapôra zaposédba -e ž dejanje, s katerim si posa­meznik vzame v posest nepremicnino S: aprehénzija zaposlęni -ega m . délavec (1, 2) zaposlęnost -i ž število oseb, vkljucenih v ekonomsko aktivnost v družbi, ki obsega tako zaposlene kot samozaposlene osebe zaposlítev s krájšim délovnim cásom -tve -- -- -- --ž delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim casom zaposlítev s pôlnim délovnim cásom -tve -- -- -- --ž delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim casom zaposlítev -tve ž . délovno razmérje zaposlítev za dolócen cŕs -tve -- -- --ž delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas zaposlítev za nčdolócen cŕs -tve -- -- --ž delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas S: stálna zaposlítev zaposlítvena agencíja -e -e ž . agencíja za zagotávljanje zacásnega déla zaposlítvena rehabilitácija invalídov -e -e --ž storitve, ki se v skladu z rehabilitacijskim nacrtom izvajajo s ciljem, da se invalid uspo­sobi za ustrezno delo, zaposli, zaposlitev zadrži, v poklicni karieri napreduje ali jo spremeni zaposlítveni cénter -ega -tra m organizacija, ustanovljena zaradi zaposlovanja invalidov izkljucno na zašcitenih delovnih mestih, ki izpolnjuje predpisane kadrovske, organi­zacijske, tehnicne in druge pogoje in ima izdelan poslovni nacrt zaposlítveni nacrt -ega -a m pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom za zaposlovanje, v katerem so opredeljeni zapo­slitveni cilji, potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vkljucevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter migracijsko obmocje iskanja zaposlitve zaposljívost -i ž 1. zmožnost iskalca zaposlitve pridobiti zaposlitev v aktualnih razmerah na trgu dela brez vecjih težav 2. zmožnost invalida biti zaposlen v obicajnem delovnem okolju, na zašcitenem delovnem mestu ali v podporni zaposlitvi zaposlovánje -a s aktivnosti države, nosilcev javnih pooblastil in delodajalcev za vkljuci­tev oseb v organiziran delovni proces, npr. za zaposlovanje invalidov, brezposelnih, mlajših in starejših oseb, za spodbujanje dolocene oblike zaposlitve, npr. za nedolocen cas zaposlovánje na crno -a -- --s ravnanje delo­dajalca, ki v nasprotju s predpisi omogoci posamezniku delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe in brez vkljucitve v socialno zavarovanje, ali ravnanje delodajalca, ki v nasprotju s predpisi omogoci delo upokojencu, dijaku, študentu ali osebi, ki ni državljan države clanice Eu zapovedujóce právno pravílo -ega -ega -a s pravno pravilo, ki vsebuje zapoved doloce­ nega vedenja ali ravnanja zapravljívost -i ž okolišcina, ki je lahko povod za razdedinjenje v dobrem namenu v korist potomcev zaprosílo -a s prošnja sodišca ali upravnega organa drugemu sodišcu ali upravnemu organu za pravno pomoc zapróšeni sodník -ega -a m sodnik, ki na zaprosilo sodišca, pred katerim tece postopek, izvede posamezni dokaz, npr. zasliši prico, ki živi na njegovem obmocju zapróšeni uprávni orgán -ega -ega -a m upravni organ, ki ni pristojen v zadevi, a na zaprosilo drugega upravnega organa ali sodišca hitreje ali bližje stranki opravi posamezno procesno dejanje v okviru pravne pomoci zapróšeno sodíšce -ega -a s sodišce, ki mu sodišce, pred katerim tece postopek, pošlje zaprosilo za pravno pomoc zaprta kandidátna lísta -e -e -e ž kandidatna lista, za katero se glasuje v celoti zaprta konkurénca -e -e ž tržna konkurenca, omejena zaradi pravnih ali ekonomskih ovir, ki otežujejo dostop do trga zaprta váršcina -e -e ž varšcina, po preneha­nju katere je upnik dolžan vrniti isto stvar, kot jo je prejel zaprti závod za prestájanje kázni zapôra -ega -óda -- -- -- --m zavod s strožjim režimom prestajanja kazni zapora, v katerem je varovanje strožje in omejevanje svobode gibanja vecje zaprto gospodárstvo -ega -a s v ekonomiji narodno gospodarstvo, ki nima stikov z drugimi gospodarstvi, zato mora vse, kar potrebuje, proizvesti samo zaprto mórje -ega -a s v mednarodnem pravu morje, ki ga morska ožina loci od drugega morja ali oceana zapustítev délovnega mésta -tve -- --ž pravica delavca v primeru neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje, ki ga oprošca odškodnin­ske odgovornosti za morebitno škodo, ki bi bila v vzrocni zvezi z njegovim ravnanjem zapústnik -a m oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe, zlasti na dedica ali volilojemnika S: decuius zapústnikov dôlg -ega -á m obveznost, ki izhaja od zapustnika, ne glede na temelj njenega Z nastanka zapústnikova terjátev -e -tve ž terjatev pokojnika do tretjih oseb, ki se v zapušcinskem postopku upošteva kot aktiva njegove zapušcine zapústnikovo premožęnje -ega -a s skupek pravic in obveznosti, ki pripadajo zapustniku zapušcína brez dédica -e -- --ž premoženje, ki ostane brez zakonitih ali oporocnih dedicev, zaradi cesar lahko zapustnikovi upniki uvedejo stecajni postopek in se tako poplacajo ali zapušcina pripade državi S: bona vacantia zapušcína -e ž zapustnikovo premoženje v trenutku njegove smrti zapušcínska obravnáva -e -e ž narok pred zapušcinskim sodišcem, na katerega so povabljene vse zainteresirane osebe in na katerem se ugotavljajo dednopravne pravice posameznikov zapušcínska právda -e -e ž pravda zaradi spora o zapušcini, ki ga ne more razrešiti zapušcinsko sodišce na zapušcinski obravnavi zapušcínska táksa -e -e ž sodna taksa, ki se placa za izvedbo zapušcinskega postopka zapušcínski postópek -ega -pka m nepravdni postopek, v katerem se ugotovijo zapustnikovi dedici, premoženje, ki sestavlja zapušcino, in pravice iz zapušcine, ki gredo dedicem, volilojemnikom in drugim osebam zapušcínsko sodíšce -ega -a s stvarno pristojno sodišce za vodenje zapušcinske obravnave, ki se uvede po uradni dolžnosti zárod -a m . parentéla zaróka -e ž dogovor o sklenitvi zakonske zveze, ki ne vzpostavi pravnega razmerja z družin­skopravnimi posledicami osebne ali premo­ženjske narave, za povrnitev morebitnih stroškov pa veljajo pravila obligacijskega prava zarúbljena terjátev -e -tve ž dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika, ki se na upnikov predlog zarubi in prenese nanj zasácenje in flagranti -a -- -- [in flagránti] s odkritje storilca kaznivega dejanja neposredno med izvrševanjem kaznivega dejanja zasébna avtonomíja -e -e ž . avtonomíja vólje stránk zasébna dobrína -e -e ž v ekonomiji dobrina, pri Z kateri je izkljucevanje drugih uporabnikov tehnicno mogoce in zaželeno S: privátna dobrína zasébna kázenska ovádba -e -e -e ž kazenska ovadba, ki jo poda zasebnik zasébna lastnína -e -e ž lastninska pravica fizicnih in pravnih oseb na stvari S: privátna lastnína zasébna lístina -e -e ž listina, ki nima pravne narave javne listine, zaradi cesar sodišce ali upravni organ njeno dokazno moc prosto presoja zasébna oporóka -e -e ž oporoka, ki je veljavna ob upoštevanju zakonskih pred­postavk za njeno veljavnost brez sodelovanja državnega ali drugega organa z javno­pravnimi pooblastili zasébna tôžba -e -e ž obtožni akt, ki ga je upravicen vložiti zasebni tožilec zoper obdolženca kaznivega dejanja, kadar tako doloca kazenski zakon zasébni pártner -ega -ja m stranka v javno--zasebnem partnerstvu, ki je oseba zasebnega prava zasébni proizvňd -ega -óda m v ekonomiji proizvod pravno samostojne proizvodne enote zasébni tožílec -ega -lca m tožilec, upravicen preganjati kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo zasébni vrédnostni papír -ega -ega -ja m vrednostni papir, ki ga ne izda država ali lokalna skupnost zasébno délo -ega -a s . nčodvísno délo zasébno lastníštvo -ega -a s v ekonomiji sistem, ki omogoca, da imajo lastninsko pravico subjekti zasebnega prava zasébno pokojnínsko zavarovánje -ega -ega -a s zavarovanje, s katerim se zagotavlja enkratno ali rentno izplacilo zavarovalne vsote ob dopolnitvi dolocene starosti in izpolnitvi morebitnih drugih pogojev, npr. uveljavitvi pravice do starostne pokojnine pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju zasébno právo -ega -a s . civílno právo zasébno premožęnje -ega -a s premoženje, ki je v lasti fizicnih ali pravnih oseb zasébno znáno dęjstvo -- -ega -a s dejstvo, s katerim se uradna oseba seznani zunaj uradnega poslovanja zasébnolastníška monopolizácija fáktorjev -e -e --ž v ekonomiji monopolizacija faktorjev, ki je posledica omejene konkurence zasédbena oblást -e -í ž v mednarodnem pravu . okupacíjska oblást zasédeno ozémlje -ega -a s v mednarodnem pravu . okupírano ozémlje zasčg -éga m 1. preiskovalno dejanje, s katerim se zagotovi posest predmetov, ki so potrebni za dokazovanje, tako da se vzamejo in shranijo pri sodišcu, drugem organu kazen­skega postopka ali pri upravnem organu 2. odvzem predmetov, ker je bil z njimi storjen prekršek ali je to potrebno, npr. zaradi splošne varnosti, varovanja življenja, zdravja ljudi in okolja 3. omejevalni ukrep, s katerim se v kazenskem postopku zava­rujejo premoženjska korist ali predmeti, pridobljeni s kaznivim dejanjem 4. poseben inšpekcijski ukrep, s katerim se zavezancu odvzame predmete, dokumentacijo, sredstva in opremo, ki jih ta uporablja za kršitev predpisov ali so nastali s kršitvijo, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali pa zavezanec kršitve ponavlja zaséžno sodíšce -ega -a s v mednarodnem pravu sodišce, ki odloca o pravilnosti zasega tuje trgovske ladje, letala ali blaga v oboroženem spopadu na morju ali v zraku S: prízno sodíšce zasílna pót -e -í ž . nújna pót zasledoválna pravíca -e -e ž 1. pravica prodajalca, ki mu kupnina ni v celoti placana, da zahteva vrnitev blaga, poslanega stecajnemu dolžniku pred zacetkom stecaj­nega postopka, ce ga dolžnik še ni prevzel 2. pravica lastnika zasledovati domace in udomacene živali na tuji nepremicnini zasledoválna pravíca obálne držáve -e -e -- --ž v mednarodnem pravu . pravíca do pregôna zaslíšanec -nca m oseba, ki jo zasliši sodišce ali upravni organ, npr. obdolženec, prica, izvedenec zaslíšanje -a s 1. procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim ugotavlja dejansko stanje z osebnim izpraševanjem oseb, npr. pric 2. procesno dejanje sodišca ali upravnega organa, s katerim omogoci stranki ali drugemu udeležencu postopka, da se izjavi zasliševálec -lca m sodnik ali druga oseba pristojnega organa, ki vodi zaslišanje zaslúžek v narávi -žka -- --m . placílo v narávi zasnôva právnega pravíla -e -- --ž . struktúra právnega pravíla zastarálni rók -ega -a m 1. zakonsko predpisan rok, po preteku katerega obveznost postane neiztožljiva 2. rok, po preteku katerega država ne more vec omejevati pravic storilca kaznivega dejanja 3. zakonsko dolocen rok, po preteku katerega ugasne davcna obveznost ali terjatev za vracilo davka zastárana obvéznost -e -i ž obveznost, ki ji je potekel zastaralni rok, zaradi cesar je ni vec mogoce sodno uveljavljati zastáranje -a s 1. prenehanje pravice zahtevatiizpolnitev obveznosti po preteku dolocenega casa S: praescriptio 2. prenehanje pravice države do izreka kazenske sankcije ali do njeneizvršitve po preteku z zakonom dolocenega roka 3. ugasnitev davcnega dolga ali terjatve za vracilo davka po preteku dolocenega roka, ki povzroci, da davcni organ nima vec pristojno­sti odmeriti, izterjati ali vrniti davka zastáranje hipotéke -a --s prenehanje veljav­nosti hipoteke s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve zastáranje izvršítve kázni -a -- --s prene­hanje pravice države, da po preteku zasta­ralnega roka izvrši izreceno kazen storilcu kaznivega dejanja zastáranje kázenskega pregôna -a -- --s prenehanje pravice države, da po preteku zastaralnega roka vodi kazenski postopek proti storilcu kaznivega dejanja zastáranje stvárne slúžnosti -a -- --s prene­hanje stvarne služnosti, ce je lastnik gospo­dujoce nepremicnine ne izvršuje v casu, potrebnem za njeno priposestvovanje zastáva -e ž ustanovitev zastavne pravice na doloceni stvari ali pravici S: zastavítev zastavítelj -a m oseba, ki ima pravico razpola­ganja in na svoji stvari ali pravici ustanovi zastavno pravico zastavítev -tve ž . zastáva zastávljena stvár -e -í ž stvar, na kateri je usta­novljena zastavna pravica zastávljena terjátev -e -tve ž terjatev, na kateri se ustanovi zastavna pravica, s katero se zavaruje druga terjatev, in iz katere se poplaca zastavni upnik zastavljívost -i ž dejstvo, da je neko stvar ali pravico mogoce zastaviti zastávna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se Z zastavitelj zastavnemu upniku zaveže, da bo v njegovo korist ustanovil zastavno pravico na doloceni premicnini, nepremicnini, pravici ali vrednostnem papirju zastávna pravíca -e -e ž omejena stvarna pravica na doloceni tuji stvari ali premo­ženjski pravici, ki služi zavarovanju ene ali vec dolocenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašca, da se za to terjatev, ce ni pravocasno izpolnjena, poplaca iz vrednosti zastavljene stvari ali pravice zastávna terjátev -e -tve ž terjatev zastavnega upnika, na podlagi katere mu zastavni dolžnik ali tretja oseba na podlagi zastavne pogodbe izroci premicnino v stvarno jamstvo za glavno terjatev zastávni dôlg -ega -á m dolg, zavarovan z zastavno pravico zastávni dolžník -ega -a m dolžnik, katerega dolg je zavarovan z zastavno pravico na njegovi ali tuji stvari zastávni indosamčnt -ega -ęnta m indosament, s katerim se menica indosira zaradi njene zastave in ne zaradi njenega dokoncnega prenosa na indosatarja zastávni úpnik -ega -a m upnik, ki lahko zahteva poplacilo zapadle terjatve iz vrednosti zastavljene stvari zastávnica -e ž del skladišcnice, ki z locitvijo od pobotnice omogoca ustanovitev zastavne pravice na uskladišcenem blagu S: varánt, varánta zastňj v postópku -ôja -- --m zacasno stanje, ko sodišce in stranke ne opravljajo procesnih dejanj, do katerega lahko pride po zakonu, s sodno odlocbo ali po volji strank zastópanje -a s nastopanje v pravnem prometu in opravljanje procesnih dejanj za drugo osebo na temelju zakona, odlocbe pristoj­nega organa ali pooblastila zastópanje brez pooblastíla -a -- --s nasto­panje v pravnem prometu za drugega, pri cemer oseba za to nima pooblastila S: nčupravíceno zastópanje zastópnik brez pooblastíla -a -- --m oseba, ki nastopa v pravnem prometu kot zastopnik, vendar za to zastopanje nima pooblastila S: falsus procurator, lážni zastópnik, nčupravíceni zastópnik zastópnik jávnega interésa -a -- --m državni Z odvetnik, državni tožilec ali drug zakoniti pooblašcenec, npr. obcina pri izdaji grad-benega dovoljenja ali društvo z javnim interesom pri ukrepih za varstvo okolja ali zašcito živali, ki v upravni zadevi varuje javni interes v položaju stranke zastópnik pacięntovih pravíc -a -- --m v medi­cinskem pravu uradno imenovana oseba, ki pacientu pomaga pri uresnicevanju njegovih pravic, mu pri tem svetuje in ga zastopa na podlagi njegovega pisnega pooblastila S: váruh bolníkovih pravíc zastópnik v postópku -a -- --m oseba, ki na temelju zakona, odlocbe pristojnega organa ali strankinega pooblastila opravlja dejanja in izjavlja voljo v imenu in za racun stranke zastópnik za modéle in známke -a -- -- -- --m oseba, ki zastopa stranke v postopkih, ki se nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi z modeli, znamkami in geografskimi oznacbami zastópniška pogódba -e -e ž . agencíjska pogódba zašcíta národnih manjšín -e -- --ž medna­rodnopravno in ustavno varstvo narodnih manjšin v državah, kjer živijo, kar jim praviloma omogoca pravico do svobodne uporabe narodnih simbolov, ohranjanja narodne identitete z ustanavljanjem organi­zacij, razvijanjem gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, medijev in založništva, pravico do vzgoje in izobraže­vanja v svojem jeziku, vzdrževanja odnosov z maticnimi narodi in njihovimi državami, pravico do predstavnikov v predstavniških telesih, ustrezno financno podporo zašcítena kmetíja -e -e ž kmetijska ali kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizicne osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka, posvojenca ali njegovega potomca, obsega najmanj 5 ha in ne vec kot 100 ha primerljive kmetijske površine, in se v zapušcinskem postopku naceloma ne sme deliti zašcítena príca -e -e ž prica, vkljucena v program zašcite zašcíteno délovno mésto -ega -ega -a s delovno mesto v delovnem okolju, ki je prilagojeno delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na obicajnem delovnem mestu, in je doloceno s splošnim aktom delodajalca zašcítna carína -e -e ž . protekcionísticna carína zašcítna trgovínska polítika -e -e -e ž v ekonomiji trgovinska politika, usmerjena v zašcito domacega gospodarstva, npr. uvedba visokih carin ali uvoznih kvot S: protekcio­nísticna trgovínska polítika zašcítna zaposlítev -e -tve ž zaposlitev inva­lida, ki ni zaposljiv na obicajnem delovnem mestu, na zašcitenem delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem njegovim delovnim sposobnostim in potrebam zatajítev -tve ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki si protipravno prilasti tujo premicnino, ki ji je zaupana, jo je našla ali dobila po nakljucju zatirálni ukrčp -ega -épa m . represívni ukrčp zatrjevána pravíca -e -e ž pravica, za katero pravni subjekt trdi, da jo ima zaúpni izúm -ega -a m izum, ki je pomemben za obrambo ali varnost države zaúpnica -e ž odlocitev zakonodajnega organa, da vlada ali posamezni minister uživa njegovo zaupanje zaúpnik mladolétne príce -a -- --m oseba, ki ji prica, mlajša od 14 let, zaupa in jo lahko spremlja v kazenskem postopku zaúpnik oškodovánca -a --m oseba, ki ji mladoletni oškodovanec ali oškodovanec, ki je žrtev nasilnega kaznivega dejanja, zaupa in ga lahko spremlja v kazenskem postopku zavaroválec -lca m oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo v svojo korist ali v korist zavarovanca zavaroválna délniška drúžba -e -e -e ž zava­rovalnica, ustanovljena kot delniška družba zavaroválna dôba -e -e ž obdobje, ko je zavarovanec vkljucen v zavarovanje, in obdobja, za katera so placani prispevki, npr. dokupljena doba zavaroválna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici placal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, ce se zgodi zavarovalni primer, izplacala zavarovancu ali komu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino zavaroválna políca -e -e ž listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi, ki jo izda zavarovalnica zavaroválna ponúdba -e -e ž predlog zavarovalnice doloceni osebi za sklenitev zavarovalne pogodbe zavaroválna vsôta -e -e ž dogovorjen denarni znesek, ki predstavlja zgornjo mejo obvez­nosti zavarovalnice, ce nastane zavarovalni primer zavaroválni dogódek -ega -dka m . zavaroválni primér zavaroválni hólding -ega -a m nadrejena pravna oseba, katere glavni dejavnosti sta pridobivanje deležev in udeležba v podre­jenih pravnih osebah, ki so izkljucno ali pretežno zavarovalnice, pokojninske družbe ali pozavarovalnice s sedežem v Eu zavaroválni interčs -ega -ésa m interes, da ne nastane zavarovalni primer, ker bi sicer zavarovalnemu upravicencu nastala premoženjska izguba zavaroválni pôsel -ega -sla m pravni posel, pri katerem se sklepajo in izvršujejo pogodbe o premoženjskem zavarovanju, osebnem zavarovanju ali pozavarovanju zavaroválni posrédnik -ega -a m oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali vec zavarovalnic zavaroválni primér -ega -a m uresnicitev nevarnosti, zaradi cesar nastopi obveznost zavarovalnice S: nevárnostni dogódek, zavaroválni dogódek zavaroválni upravícenec -ega -nca m oseba, ki je upravicena do zavarovalnine zavaroválni zahtévek -ega -vka m zahtevek, s katerim zavarovalni upravicenec od zava­rovalnice zahteva zavarovalnino zavaroválni zastópnik -ega -a m oseba, ki je na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalnico ali zavarovalno zastopniško družbo pooblašcena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za racun zavarovalnice zavaroválnica -e ž pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle zavarovalnína -e ž znesek, ki ga je zavaroval­nica dolžna placati zaradi nastalega zavaro­valnega primera zavaroválništvo -a s sistem institucionalizi­ranih organiziranih oblik zavarovanja ali zavarovalne dejavnosti S: zavaroválstvo Z zavaroválno krítje -ega -a s odškodnina, za katero se zavarovalnica zaveže, da jo bo povrnila zavarovalnemu upravicencu zavaroválno obdóbje -ega -a s pogodbeno dogovorjen cas, v katerem zavarovalnica jamci za kritje dolocene nevarnosti zavaroválno posredovánje -ega -a s posli, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki za zavaro­valce pri sklepanju zavarovalnih pogodb zavaroválno právo -ega -a s pravo, ki obsega statusno zavarovalno pravo, ki ureja pravni položaj zavarovalnic, in pogodbeno zavaro­valno pravo, ki ureja pravice in obveznosti zavarovalnice in zavarovalca zavaroválstvo -a s . zavaroválništvo zavarována oséba -e -e ž 1. v obveznem zdravstve­nem zavarovanju zavarovanec in po njem zava­rovani družinski clan 2. v pogodbenem zavaroval­nem pravu oseba, na kateri se uresnici riziko zavarována stvár -e -í ž stvar, na kateri se uresnici riziko zavarována terjátev -e -tve ž 1. terjatev, ki je zavarovana z razlicnimi pravnimi instru­menti, npr. z zastavo premicnin in terjatev, hipoteko na nepremicninah, poroštvom, bancno garancijo 2. terjatev stecajnega upnika, ki je zavarovana z locitveno pravico zavarovánec -nca m 1. oseba, ki je upravicena do placila zavarovalnine iz zavarovalne pogodbe 2. oseba, ki je vkljucena v socialno zavarovanje zavarovánje -a s dejavnost, ki zagotavlja ekonomsko varstvo pred posledicami dolocenih nevarnosti zavarovánje dokázov -a --s predcasna izvedba dokazov, kadar grozi, da jih pozneje ne bi bilo mogoce izvesti ali pa bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami zavarovánje izpolnítve dávcne obvéznosti -a -- -- --s ukrep, ki se uporabi pred izdajo odmerne odlocbe ali pred rokom za predlo­žitev davcnega obracuna, ce se pricakuje, da bo placilo davcne obveznosti onemogoceno ali oteženo zavarovánje na túj racún -a -- -- --s zavaro­vanje, sklenjeno s pogodbo v korist tretjega, katere stranki sta zavarovalnica in zavarova­lec, zavarovalni upravicenec pa zavarovanec zavarovánje odgovórnosti -a --s zaveza Z zavarovalnice, da povrne škodo, povzroceno tretji osebi, za katero je odgovoren zavaro­valec S: jámstveno zavarovánje, zavarovánje pred odgovórnostjo, zavarovánje za primér odgovórnosti zavarovánje pred odgovórnostjo -a -- --s . zavarovánje odgovórnosti zavarovánje v dávcni izvršbi -a -- -- --s ukrep v primeru odloga ali obrocnega placila davcne obveznosti, s katerim želi davcni organ zagotoviti, da bo davek kasneje placan zavarovánje za dolócen cŕs -a -- -- --s zava­rovanje, pri katerem sta dolocena njegov zacetek in konec zavarovánje za nazáj -a -- --s zavarovanje, pri katerem so kriti tudi riziki, ki nastopijo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe S: rétro zavarovánje zavarovánje za nčdolócen cŕs -a -- -- --s zavarovanje, pri katerem je dolocen samo njegov zacetek zavarovánje za primér brezpôselnosti -a -- -- --s socialno zavarovanje za zaposlene in samozaposlene osebe, iz katerega se jim ob nastanku brezposelnosti zagotavljajo denarne dajatve, npr. denarno nadomestilo, placilo prispevkov za socialna zavarovanja zavarovánje za primér odgovórnosti -a -- -- --s . zavarovánje odgovórnosti zavarovánje za primér smrti -a -- -- --s zava­rovanje, pri katerem se zavarovalnica zaveže zavarovalnemu upravicencu izplacati zavaro­valno vsoto, ce zavarovana oseba umre zavarovánje za stárševsko várstvo -a -- -- --s socialno zavarovanje, ki zagotavlja pravico do odsotnosti z dela, pravico do prekinitve opravljanja dejavnosti, pravico do denarnega nadomestila za ta cas, pravico do krajšega delovnega casa in pravico do delnega placila prispevkov ob nastanku socialnih primerov starševstva zavarovánje zapušcíne -a --s ukrepi, s katerimi sodišce ohrani in varuje zapušcino pred unicenjem ali poslabšanjem, npr. z izrocitvijo v hrambo zanesljivi osebi zavarováno obmócje -ega -a s obmocje naravnih vrednot, doloceno z zakonom ali upravno odlocbo, v katerem so dolocene meje, vrsta, nacin upravljanja in financni viri za zagotavljanje zavarovanja ter razvoj lokalnega prebivalstva, npr. naravni park zavéstna malomárnost -e -i ž malomarnost, pri kateri se storilec zaveda, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, a lahkomiselno misli, da do nje ne bo prišlo ali da jo bo preprecil S: luxuria zavéstna sestavína naklépa -e -e --ž zavedanje storilca, da ima njegovo proti­ pravno dejanje znake kaznivega dejanja S: intelektuálna sestavína naklépa zavéstna sestavína prištévnosti -e -e --ž psihicno stanje storilca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, ki razume pomen svojega dejanja S: intelektuálna sestavína prištévnosti zavetíšce -a s v socialnem varstvu program socialne preventive, v katerem posamezniki lahko pridobijo zavetje in doloceno oskrbo, npr. zavetišce za brezdomce zavézanec -nca m oseba ali skupnost oseb brez pravne osebnosti, ki je v dolocenem mate-rialnem ali procesnem pravnem razmerju zavezana nekaj storiti ali opustiti, npr. placati davek, urediti nelegalno stanje v inšpekcij­skem nadzoru zavézanec za dávek -nca -- --m oseba ali skupnost oseb brez pravne osebnosti, ki je dolžna državi placati svoj ali tuji davek, npr. davcni zavezanec, placnik davka, pravni naslednik, davcni porok S: pasívni dávcni subjékt zavézniška držáva -e -e ž v mednarodnem pravu država, ki je navadno na podlagi mednarodne pogodbe zavezana pomagati napadeni državi zavézniška pogódba -e -e ž v mednarodnem pravu mednarodna pogodba o zavezništvu med državami zavezoválni právni pôsel -ega -ega -sla m pravni posel, ki ustvarja obveznost prenosa, obremenitve, spremembe ali ukinitve pravice, npr. prodajna pogodba zavezujóca dávcna informácija -e -e -e ž upravni akt, ki ga na podlagi vloge zavezanca za davek izda davcni organ pred izvedbo transakcije in ki davcni organ kasneje zavezuje tako, da ne sme odlociti v nasprotju z njim závod -óda m 1. gospodarska organizacija za opravljanje dejavnosti, zlasti na kreditno--monetarnem podrocju 2. nepridobitna pravna oseba, ki jo za izvajanje nepridobitne dejavnosti ustanovijo pravne ali fizicne osebe závod za usposábljanje -óda -- --m ustanova, specializirana za obravnavo mladoletnih otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju zavojevánje -a s . debelácija zavrácanje -a s v mednarodnem zasebnem pravu pravno pravilo tujega prava, ki odkazuje nazaj na domace ali naprej na neko tretje pravo S: renvoi zavrnílna odlócba -e -e ž odlocba, s katero sodišce ali upravni organ zavrne zahtevek kot neutemeljen zavrnílna sôdba -e -e ž 1. sodba, s katero sodišce tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen 2. sodba, s katero sodišce zavrne obtožbo, kadar upraviceni tožilec umakne obtožni akt ali so podane druge procesne ovire za vsebinsko odlocanje o obtožbi zavrnítev dobáve -tve --ž zloraba prevladu­jocega položaja, pri kateri se neutemeljeno zavrne sklenitev posla z enim podjetjem ali z vec podjetji zavrnítev zahtévka -tve --ž odlocitev sodišca ali upravnega organa, da zahtevek ni utemeljen S: absolutio ab actione zavrnítveni referéndum -ega -a m referen­dum o zavrnitvi zakona, drugega pravnega akta ali drugega vprašanja, ki ga je sprejel zakonodajni ali drug organ, pred njegovo uveljavitvijo zavržena stvár -e -í ž . opušcęna stvár zavrženje kázenske ovádbe -a -- --s odlocitev državnega tožilca, da ne bo zahteval kazenskega pregona osumljenca zaradi dolocenega kaznivega dejanja zavrženje obtóžnice -a --s odlocitev, s katero se konca kazenski postopek, ker so podane okolišcine, ki zacasno preprecujejo kazenski pregon zavrženje tôžbe -a --s odlocitev sodišca, da ne obstajajo procesne predpostavke za vsebinsko odlocanje o tožbenem zahtevku S: absolutio ab instantia zavrženje vlóge -a --s odlocitev sodišca ali upravnega organa, da ne obstajajo procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje vloge zavrženje zahtévka -a --s odlocitev upravnega organa, da ne obstajajo procesne predpostavke za vsebinsko odlocanje o zahtevku, npr. zaradi pomanjkanja legitima- Z cije ali zamude roka za vložitev zahtevka zaznámba -e ž glavni vpis, s katerim se vpišejo ali izbrišejo pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo S: adnotácija zbíranje obvestíl -a --s neformalno preisko­valno dejanje ali policijsko pooblastilo, s katerim policija od osumljenca ali drugih oseb ustno pridobiva podatke, ki bi lahko bili koristni za uspešno opravljanje policijskih nalog zbírka lístin -e --ž zbirka, ki vsebuje sklepe o dovolitvi vpisov v glavno knjigo in listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisov vanjo zbírna odlócba -e -e ž posamicni in konkretni pravni akt, ki ga izda organ na podlagi soglasja, mnenja ali potrditve drugega organa S: kompléksna odlócba zbírna odpráva -e -e ž . zbírna špedícija zbírna prédnostna délnica -e -e -e ž delnica, ki daje v skladu s sklepom o izdaji delnic njenemu imetniku prednostno pravico do izplacila vseh še neizplacanih dividend, preden se imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o razdelitvi dobicka izplacajo kakršnekoli dividende S: kumulatívna prédnostna délnica zbírna stvár -e -í ž vec fizicno locenih stvari, ki po splošnem prepricanju štejejo za celoto in imajo lastnost ene stvari, npr. par cevljev, rokavic zbírna špedícija -e -e ž špedicijska pogodba, pri kateri špediter izvrši odpravo šele, ko pridobi vec narocil S: zbírna odpráva zbňr etážnih lastníkov zbôra -- --m zbor lastnikov in solastnikov posameznih delov vecstanovanjske stavbe, ki se sklice vsaj enkrat letno in odloca o skupnem upravlja­nju in razpolaganju s stavbo zbórnica -e ž 1. združenje ljudi istega poklica ali organizacij na podrocju dolocene dejavnosti, ustanovljeno z namenom, da šciti interese svojih clanov 2. v nekaterih pravnih sistemih del parlamenta, v katerega so predstavniki ljudstva izvoljeni ali izbrani na enak nacin zdravníška licénca -e -e ž javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na dolocenem strokovnem podrocju zdravníška napáka -e -e ž v medicinskem pravu ravnanje zdravnika v nasprotju s pravili Z medicinske znanosti in stroke, zaradi cesar ne izkaže dolžne skrbnosti in ne prepreci nastanka zdravstvene škode za pacienta zdravníška nesréca -e -e ž v medicinskem pravu zaplet med strokovno neoporecnim in skrbnim zdravljenjem, ki se pojavi nakljucno, ga kljub predvidljivosti ni mogoce prepreciti in obicajno povzroci škodo, npr. napacno delovanje medicinske opreme zdravníška skrivnóst -e -i ž v medicinskem pravu dolžnost zdravnika, da ohrani v tajnosti pacientove osebne podatke, ki vkljucujejo podatke o obisku pri zdravniku in podrob­nosti o njegovem zdravljenju zdravníška zmóta -e -e ž v medicinskem pravu ravnanje zdravnika, ki med zdravljenjem izbere odlocitev zaradi napacnega zazna­vanja situacije in posledicno uporabe napacnega pravila ali zaradi napacne uporabe ustreznega pravila, za katerega meni, da je primerno zdravníški konzílij -ega -a m v medicinskem pravu posvet dveh ali vec zdravnikov pri istem ali drugem izvajalcu zdravstvenih storitev o diagnozi in drugih vidikih zdravljenja ter zdravstvene oskrbe posameznega pacienta zdravníški privilégij -ega -a m v medicinskem pravu pravica zdravnika, da sme pacientu izjemoma zamolcati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, ce glede na okolišcine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzro-cilo resno zdravstveno škodo, vendar te pravice nima, kadar pacient, ki je sposoben odlocanja o sebi, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obvešcen S: obzírni môlk zdravníka, terapévtski privilégij zdrávstvena komisíja -e -e ž organ državnega zavoda za zdravstveno zavarovanje, sestavljeniz dveh zdravnikov in enega pravnika, ki odloca o pritožbi na odlocbo imenovanega zdravnika, izdano v upravnem postopku zdrávstvena komplikácija -e -e ž v medicinskem pravu . zdrávstveni zaplčt zdrávstvena oporóka -e -e ž v medicinskem pravu izjava volje pacienta, ki je sposoben odlocanja o sebi in je dopolnil 18 let, s katero si zagotovi, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, ce bi se znašel v položaju, ko ne bi bil vec sposoben dati veljavne privolitve S: vnapręj izrážena vólja zdrávstvena oskrba -e -e ž v medicinskem pravu medicinski posegi in drugi posegi za preprecevanje bolezni in krepitev zdravja ter drugi postopki, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo pri obravnavi pacienta zdrávstvena storítev -e -tve ž v medicinskem pravu storitev, ki jo v okviru dejavnosti izvajalcev teh storitev za paciente opravijo zdravstveni delavci zdrávstveni pooblašcęnec -ega -nca m v medi­cinskem pravu oseba, sposobna odlocanja o sebi in stara vsaj 18 let, ki jo pacient doloci, da bo v primeru in za cas njegove nesposobnosti odlocanja o sebi odlocala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pacientovih pravicah zdrávstveni zaplčt -ega -éta m v medicinskem pravu nezaželen pojav, ki nastane tudi med zdravljenjem, ki poteka po pravilih stroke, in ga ni mogoce prepreciti, vendar je v dolocenih primerih predvidljiv, zato je zdravnik dolžan o tem obvestiti pacienta S: zdrávstvena komplikácija zdrávstveno právo -ega -a s pravo, ki ureja izvajanje in nudenje zdravstvenega varstva, ki ga strokovno izvajajo pooblašceni zdravstveni delavci zdrávstveno várstvo -ega -a s sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktiv­nosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprecevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, pravocasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih zdrávstveno zavarovánje za doplacíla -ega -a -- --s . dopolnílno zdrávstveno zavarovánje zdrávstveno zavarovánje za krájše cakálne vrste -ega -a -- -- -- --s . vzporédno zdrá­vstveno zavarovánje zdrúženje -a s organizirana skupina samostoj­nih oseb ali organizacij, ki opravljajo enake ali podobne dejavnosti na podlagi pravice do združevanja, obicajno registrirana z upravno odlocbo pristojnega organa kot društvo zdrúženje delodajálcev -a --s organizacija delodajalcev, v katero so ti združeni zaradi varstva svojih interesov v kolektivnih poga­janjih ali tristranskem socialnem dialogu združevánje zahtévkov -a --s . objektívna kumulácija (1) združítev délnic -tve --ž izdaja novih delnic z višjim nominalnim zneskom na podlagi vecjega števila delnic z manjšim nominalnim zneskom združítev kázenskih postópkov -tve -- --ž odlocitev, da se o vec kaznivih dejanjih ali o vec obdolžencih hkrati vodi en kazenski postopek združítev právd -tve --ž odlocitev sodišca, s katero zaradi pospešitve postopka ali zmanj­šanja stroškov združi v skupno obravnavanje vec pravd med istimi osebami ali vec pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik razlicnih tožecih strank ali toženih strank združítev -tve ž položaj, ko ista oseba postane upnik in dolžnik, zaradi cesar terjatev preneha S: konfúzija zelęna knjíga -e -e ž 1. vladno porocilo o izhodišcih za možno zakonodajno ukrepanje 2. v pravu EU dokument Evropske komisije, s katerim ta sproži razpravo zainteresirane javnosti o možnih ukrepih na dolocenem podrocju zelęno jávno narocílo -ega -ega -a s javno narocilo, v katerem so doloceni višji okolje­varstveni pogoji in merila ter zdravstveni pogoji in merila zemljíšce pod stávbo -a -- --s navpicna projekcija preseka stavbe z zemljišcem na ravnino zemljíška knjíga -e -e ž javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremicninah in pravnih dejstvih o nepremicninah zemljíška parcéla -e -e ž prostorsko odmerjeni del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami zemljíška rénta e -e ž v ekonomiji dohodek, ki ga prejme lastnik proizvodnega faktorja zemlja zemljíški dôlg -ega -á m do leta 2013 neakcesorna zastava nepremicnine, s katero se zahteva poplacilo dolocenega denarnega zneska iz vrednosti nepremicnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom in ki se prenaša izkljucno zunajknjižno s prenosom zemljiškega pisma zemljíški katáster -ega -tra m nepremicninska evidenca, s katero se dolocajo zemljiška parcela in nekatere njene dejanske lastnosti zemljíško písmo -ega -a s do leta 2013 stvarno­pravni ordrski vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom in z izstavitvijo katerega se ustanovi zemljiški dolg zemljíškoknjížna komisíja -e -e ž komisija, ki jo sestavljajo zemljiškoknjižni sodnik in Z dva zemljiškoknjižna sodniška pomocnika in odloca o dejanjih v postopku dopolni­tve zemljiške knjige, o katerih ne odloca zemljiškoknjižni sodnik zemljíškoknjížni lastník -ega -a m fizicna ali pravna oseba, ki je kot lastnik dolocene nepremicnine vpisana v zemljiški knjigi zemljíškoknjížni postópek -ega -pka m posebni nepravdni postopek za vpis in izbris pravic ali dejstev v zemljiški knjigi zemljíškoknjížni prędlog -ega -óga m vloga zemljiškoknjižnega upravicenca, s katero se zacne zemljiškoknjižni postopek zemljíškoknjížni sodník -ega -a m sodnik, ki odloca o ugovorih in o tistih zemljiškoknjiž­nih zadevah, o katerih ne odloca zemljiško­knjižni sodniški pomocnik ali zemljiško­knjižna komisija zemljíškoknjížni sodníški pomocník -ega -ega -a m sodniški pomocnik, ki na prvi stopnji odloca o vseh zemljiškoknjižnih zadevah, ki niso pridržane zemljiško­knjižnemu sodniku ali zemljiškoknjižni komisiji zemljíškoknjížni vlóžek -ega -žka m do leta 2011 enota glavne knjige, v katero se vpiše vse parcele, ki ležijo v posamezni katastrski obcini in na katerih je lastninskopravno stanje enako zemljíškoknjížni vpís -ega -a m . vpís v zemljíško knjígo zemljíškoknjížno dovolílo -ega -a s izrecna nepogojna izjava vknjiženega lastnika, cigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo zemljíškoknjížno stánje -ega -a s stanje vpisov v zemljiški knjigi na posamezni nepremicnini zemljíškoknjížno teló -ega -ésa s do leta 2011 ena ali vec parcel v isti katastrski obcini, ki so enako obremenjene in pripadajo istemu lastniku ali istim lastnikom in imajo enake lastninskopravne omejitve zemljíškoknjížno zavarována terjátev -- -e -tve s terjatev, ki je zavarovana z vknjižbo hipoteke na nepremicninah in katere jamstvo ucinkuje tako proti zastavitelju kot tudi proti kasnejšim upnikom Z zgódnja nevtrálna océna -e -e -e ž postopek, v katerem se ugotavljajo dejanski in pravni vidiki spora in ocenjujejo možnosti ene stranke ali vec strank za uspeh v more-bitnem arbitražnem, sodnem ali drugem razsojevalnem postopku reševanja spora zgodovínska razlága -e -e ž razlaga pravne dolocbe, ki se opira na zgodovinske okolišcine, povezane z njenim nastankom S: históricna razlága zgodovínski izpísek iz zemljíške knjíge -ega -ska -- -- --m izpis prej vpisanih podatkov v zemljiški knjigi, ki so zaradi kasnejših vpisov izbrisani zgodovínski zalív -ega -a m v mednarodnem pravu zaliv, ki glede na svoje geografske znacilno­sti ne ustreza splošni mednarodnopravni opredelitvi, a se šteje za zaliv iz zgodovinskih razlogov zgodovínsko padajóci stróšek -- -ega -ška m v ekonomiji strošek proizvodnje, ki zaradi nadpovprecnega tehnicnega napredka dolgorocno pada zgodovínsko rastóci stróšek -- -ega -ška m v ekonomiji strošek proizvodnje, ki zaradi podpovprecnega tehnicnega napredka dolgorocno narašca zgórnja premísa -e -e ž pravna norma v miselni operaciji, na kateri temelji odlocba, za katero sodišce ali upravni organ oceni, da jo je treba uporabiti glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkret­nem primeru S: praemissa maior, zgórnji stávek zgórnji stávek -ega -vka m . zgórnja premísa zgrešęni udár -ega -a m zmota o vzrocni zvezi, kadar iz razlogov, ki so zunaj storil-ceve moci, nastane posledica na drugem subjektu ali objektu, kot si je zamislil storilec kaznivega dejanja, npr. A strelja na B, zadene pa c S: aberratio ictus zláta klávzula -e -e ž klavzula, po kateri se cena predmeta pogodbe doloci na podlagi cene zlata zláta podlága denárja -e -e --ž v ekonomiji . zláti stándard zláti stándard -ega -a m v ekonomiji denarni sistem, pri katerem je vrednost denarja vezana na zlato, denar pa je po vnaprej dolocenem tecaju prosto zamenljiv za zlato S: zláta podlága denárja zlítje -a s spojitev tekocin ali plinov, s katero lastniki združenih snovi postanejo solastniki, njihovi solastniški deleži pa se dolocijo v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne snovi pred tem S: confusio (1) zlocín -a m . hudodélstvo zlorába nótranje informácije -e -- --ž borzni delikt, pri katerem posameznik pridobi ali odsvoji vrednostni papir ali drug financni instrument zaradi neupravicene uporabe podatka, ki ga pridobi v zvezi s svojim delom ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja S: insájderstvo zlorába oblastí -e --ž ravnanje nosilcev oblastnih funkcij v nasprotju z namenom, zaradi katerega so jim te funkcije zaupane zlorába pravíce -e --ž izvrševanje pravice na nacin, ki ni v skladu z njenim namenom, s cimer njen nosilec poseže v pravice drugih ali v druge pravno varovane vrednote zlorába právne oblíke -e -- --ž sprejem pravnega akta v doloceni obliki le za to, da se doseže sicer prepovedan namen, npr. sprejem zakonske materije v ustavni obliki, da se prepreci ustavnosodna presoja zlorába procésne pravíce -e -- --ž uporaba procesne pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi obicaji, vestnostjo in poštenjem, npr. uveljavljanje ocitno neutemeljenega zahtevka z namenom vznemirjanja nasprotne stranke, vlaganje ocitno neutemeljenih zahtev za izlocitev sodnika z namenom zavlacevanja postopka zlorába prostitúcije -e --ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki sodeluje pri prostituciji druge osebe zaradi izkorišcanja te osebe zlovérna posést -e -i ž . viciózna posést zlovérni poséstnik -ega -a m . viciózni poséstnik zložęna pogódba -e -e ž pogodba, sestavljena iz vec samostojnih pogodb, ki so vsebinsko povezane S: sestávljena pogódba zmánjšana délovna zmóžnost -e -e -i ž delovna zmožnost, ki po koncani poklicni rehabilitaciji ali brez nje zavarovancu ne omogoca opravljati dela s polnim delovnim casom, lahko pa doloceno delo opravlja vsaj polovico delovnega casa zmánjšanje oporócnih razpoláganj -a -- --s postopek, s katerim se odpravi prikrajša­nje nujnega deleža tako, da se omejijo razpolaganja, ki jih zapustnik doloci z oporoko zmánjšanje tôžbenega zahtévka -a -- --s delni umik tožbe, s katerim tožeca stranka zahteva manj kot s prvotnim tožbenim zahtevkom zméšanje -a s združitev tekocin ali staljenih kovin, s katero nastane solastnina doteda­njih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne kolicine pred tem S: confusio (2) zmóta -e ž nezavestno neskladje med izjavo in voljo zmóta v bístvenih lastnóstih -e -- -- --ž zmota, pri kateri se izkaže, da ima zakonec lastnosti, ki bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, ce bi zanje vedel že ob sklenitvi zakonske zveze, in zaradi katerih je skupno življenje po sklenitvi zakonske zveze nevzdržno zmóta v civílni osébnosti -e -- -- --ž zmota, pri kateri se izkaže, da eden od zakoncev ni oseba, za katero se je izdajal zmóta v fízicni osébi -e -- -- --ž zmota pri drugem zakoncu glede osebe, npr. pri dvojckih zmóta v izjávi -e -- --ž zmota, ki nastane, ker stranka izjavi nekaj drugega, kot hoce S: nčprístna zmóta zmóta v predstávi -e -- --ž zmota, ki nastane zaradi izjave kot posledice napacne predstave S: prístna zmóta zmótna ugotovítev dejánskega stánja -e -tve -- --ž . nčpravílna ugotovítev dejánskega stánja zmótna uporába materiálnega práva -e -e -- --ž . napácna uporába materiálnega práva zmótno priznánje krívde -ega -a --s priznanje krivde domnevnega storilca, ki zmotno misli, da je storilec kaznivega dejanja Z znák razlikovánja -a --m znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen locevanju blaga ali storitev iste ali podobne vrste známka -e ž pravica industrijske lastnine, s katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki jih je mogoce graficno prikazati in ki v gospodarskem prometu omogocajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja S: blagôvna známka známka EÚ -e --ž v pravu EU izkljucna pravica, s katero se varuje znak in ki nastane, se prenese in preneha na celotnem obmocju Eu známka ugléda -e --ž znamka, ki varuje znak za oznacevanje blaga in storitev, ki niso podobni blagu ali storitvam, za katere je registracija zahtevana, ce bi uporaba takega znaka brez upravicenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni znacaj ali ugled prejšnje znamke znánstvena razlága -e -e ž . dogmáticna razlága zožítev pooblastíla -tve --ž zmanjšanje obsega pooblastila v notranjem pooblastilnem razmerju zožujóca razlága -e -e ž razlaga, ki daje izrazu v pravni dolocbi ožji pomen, kot ga ima v splošnem jeziku S: restriktívna razlága, utesnjujóca razlága zrácni męjni koridór -ega -ega -ja m v mednarodnem pravu del zracnega prostora na zracni poti nad dolocenim krajem na državni meji, ki je dolocen za prihod letal v državni zracni prostor in za odhod iz njega zrácni prôstor -ega -óra m v mednarodnem pravu prostor nad kopnim ozemljem, notranjimi vodami in teritorialnim morjem do višine, ki omogoca letenje s pomocjo kisika in v katerem ima država polno suverenost zúnajknjížno priposestvovánje -ega -a s . ízvenknjížno priposestvovánje (1) zúnajobravnávni senát -ega -a m sodni senat pri okrožnem sodišcu, ki pred glavno obravnavo ali zunaj nje odloca v kazenskem postopku, kadar tako doloca zakon zúnajzakónska skúpnost -e -i ž dalj casa trajajoca življenjska skupnost moškega Z in ženske, ki ne skleneta zakonske zveze, vendar ima zanju enake družinskopravne posledice, kot ce bi sklenila zakonsko zvezo zúnajzakónski pártner -ega -ja m oseba, ki je v zunajzakonski skupnosti z osebo naspro­tnega spola zunánja bonitétna océna -e -e -e ž v ekonomiji bonitetna ocena, ki jo izdela zunanja bonitetna institucija zunánja nčodvísnost sodníka -e -i --ž institu­cionalna ureditev položaja sodnika, ki omejuje in preprecuje vpliv na sodnikovo odlocanje, zlasti vpliv zakonodajne ali izvršilne veje oblasti ali drugih sodnikov, še posebej ce opravljajo vodilno funkcijo v pravosodju zunánja suverénost -e -i ž v mednarodnem pravu pravica države do neodvisnosti od drugih držav, ki ne smejo posegati v zadeve v njeni notranji pristojnosti zunánja vrédnost denárja -e -i --ž v ekonomiji vrednost, ki je zapisana na denarju zunánjetrgovínska arbitráža -e -e ž v mednarodnem zasebnem pravu institucionalna arbitraža za cezmejne spore zúnanji délnicar -ega -ja m delnicar odvisne družbe, ki hkrati ni delnicar obvladujoce družbe zunánji pás -ega -ú m v mednarodnem pravu morski pas, ki leži ob teritorialnem morju obalne države, v katerem ima obalna država pravico nadzora, ki je potreben, da bi se preprecile kršitve njenih carinskih, fiskalnih, zdravstve­nih ali imigracijskih predpisov in se kaznovale kršitve teh predpisov, do katerih pride na njenem ozemlju ali v teritorialnem morju zunánji zamík -ega -a m v ekonomiji zamik med ekonomskopoliticnim ukrepom in njegovim delovanjem na gospodarstvo zvézna držáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih država, sestavljena iz dveh ali vec naceloma enakopravnih teritorialnih enot, ki imajo v najvišjem pravnem aktu, navadno v ustavi, zagotovljeno visoko stopnjo samostojnosti zvézna ustáva -e -e ž v nekaterih pravnih sistemih ustava zvezne države, ki je njen najvišji pravni akt in je nadrejena ustavam zveznih enot, npr. dežel zvéznost -i ž zveza, ki lahko obstaja med vec kazenskimi zadevami in zaradi katere se te zadeve obravnavajo v istem kazenskem postopku S: koneksitéta zvijáca -e ž . prevára Ž življęnjska skúpnost -e -i ž skupno življenje oseb, ki ustvarja pravne posledice življęnjski mínimum -ega -a m v ekonomiji žaljíva obdolžítev -e -tve ž kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki o doloceni osebi trdi kaj, kar lahko škoduje njeni casti in dobremu imenu želézniška prevózna pogódba -e -e -e ž . prevózna pogódba v želézniškem prométu ženévsko právo -ega -a s v mednarodnem pravu mednarodno humanitarno pravo, vsebovano v ženevskih konvencijah, ki ureja zašcito žrtev oboroženih spopadov žiránt -a m . indosánt žiratár -ja m . indosatár žiríranje -a s . indosíranje žiró -ja m . indosamčnt žiróavál -a m . skríti avál življenjska sredstva, ki so nujno potrebna za reprodukcijo delavceve delovne sile S: eksisténcni mínimum življęnjsko zavarovánje -ega -a s osebno zavarovanje, pri katerem je zavarovalni primer smrt ali doživetje zavarovane osebe življęnjsko zavarovánje za doživétje -ega -a -- --s življenjsko zavarovanje, pri katerem nastopi zavarovalni primer, ko zavarovana oseba doživi dolocen datum župŕn -ána m funkcionar, izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, ki predstavlja in zastopa obcino ter usmerja in nadzira obcinsko upravo žvižgác -a m oseba, ki prijavi ali razkrije protipravna ali škodljiva dejanja v organiza­ciji javnega ali zasebnega sektorja, v kateri je ali je bila zaposlena Ž Viri in literatura Monografije cRAIG, Paul P., De BÚRcA, Gráinne, 2015: EU Law. Text, Cases, and Materials. Oxford: Oxford AccETTO, Matej idr., 2010: Lizbonska pogodba: university Press, cop. z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: GV Založba. CEBuLJ, Janez, STRMEcKI, Mik, 2005: Upravno AHTIK, Meta, MENcINGER, Jože, 2012: Ekonomika pravo. Ucbenik. Ljubljana: Fakulteta za upravo. evropske integracije. Ljubljana: GV Založba. ALEXY, Robert, 2002: A Theory of Constitutional Rights. Oxford: Oxford university Press. AMBROŽ, Matjaž idr., 2012: Mednarodno kazensko pravo. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. AVBELJ, Matej idr., 2011: Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A. Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije. BAINBRIDGE, David, 1994: Intellectual Property. London: Pitman Publishing. BAJT, Aleksander, ŠTIBLAR, Franjo, 2004: Ekonomija. Ekonomska analiza in politika. Ljubljana: GV Založba. BENTLY, Lionel, SHERMAN, Brad, 2009: Intellectual Property Law. Oxford: Oxford university Press. Black's Law Dictionary (ur. Bryan A. Garner). St. Paul: West, cop., 2009. BOHTE, Borut, SANcIN, Vasilka, 2006: Diplomatsko in konzularno pravo. Ljubljana: cankarjeva založba. BREZNIK, Janez idr., 2008: Zakon o upravnem sporu: ZUS-1: s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. BuCAR, France, 1988: Usodne odlocitve. Ljubljana: Casopis za kritiko znanosti. cHALMERS, Damian, DAVIES, Gareth, MONTI, Giorgio, 2014: European Union Law. Text and Materials. cambridge: cambridge university Press. cIGOJ, Stojan, 1984: Mednarodno pravo osebnih in premoženjskih razmerij. Mednarodno zasebno pravo. Pravo razmerij z inozemskimi sestavina-mi. Knj. 1, Splošni nauki. Ljubljana: uradni list SR Slovenije. cIGOJ, Stojan, 1984-1986: Komentar obligacijskih razmerij. Veliki komentar Zakona o obligacijskih razmerjih dr. Stojana Cigoja. 4 zv. Ljubljana: uradni list SR Slovenije. cOOTER, Robert, uLEN, Thomas, 2005: DAVID, René, GRASMANN, Günther, 1998–1999: Uvod v velike sodobne pravne sisteme. 2 zv. Ljubljana: cankarjeva založba. FERCIC, Aleš, 2011: Državne pomoci podjetjem: teorija, praksa in predpisi. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. FERCIC, Aleš, 2015: Geneza reguliranih sektorjev. Maribor: Poslovna založba. FERCIC, Aleš, HOJNIK, Janja, TRATNIK, Matjaž, 2011: Uvod v pravo Evropske unije. Ljubljana: GV Založba. FILIPCIC, Katja, SELINŠEK, Liljana, JENuLL, Hinko, MACEK GuŠTIN, Špela, PERPAR, Matej, 2009: Zakon o prekrških (ZP-1): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. GAVELLA, Nikola, BELAJ, Vlado, 2008: Nasljedno pravo. Zagreb: Narodne novine. GEC-KOROŠEc, Miroslava, 2001: Mednarodno zasebno pravo. Knj. 1, Splošni del. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. GEC-KOROŠEc, Miroslava, 2002: Mednarodno zasebno pravo. Knj. 2, Posebni del. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. Globalizacija in državna uprava (ur. Marjan Brezovšek, Miro Hacek). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2003. GODEc, Rupko, ŠTuRM, Lovro, TRPIN, Gorazd, PIRNAT, Rajko, HORVAT, Mitja, 1993: Upravni zbornik. Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti univerze v Ljubljani. GRAD, Franc, KAuCIC, Igor, ZAGORc, Saša, 2016: Ustavno pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta univerze v Ljubljani. GRAFENAuER, Božo, BREZNIK, Janez, 2009: Upravno pravo. Procesni del: upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV Založba. GRILc, Peter, ILEŠIC, Tomaž, 2001: Pravo Evropske unije. Ljubljana: cankarjeva založba. Ekonomska analiza prava. Prevod cetrte izdaje. GRILc, Peter, JuHART, Miha, 1996: Pravo vrednost-Ljubljana: Finance. nih papirjev. Ljubljana: Gospodarski vestnik. HOJNIK, Janja, KNEZ, Rajko, 2015: Svobošcine notranjega trga EU. Ljubljana: IuS Software, GV Založba. Human Rights Law (ur. Bríd Moriarty, Eva Massa). Oxford, New York: Oxford university Press, 2011. ILEŠIC, Marko, POLAJNAR-PAVCNIK, Ada, WEDAM-LuKIC, Dragica, 1992: Mednarodno zasebno pravo: komentar zakona. Ljubljana, uradni list Republike Slovenije. IVANJKO, Šime, 2001: Zakon o menici (ZM): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. IVANJKO, Šime, 2009: Zavarovalno pravo. Maribor: Zavarovalno poslovni inštitut. IVANJKO, Šime, KOcBEK, Marijan, 2003: Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov. Ljubljana: GV Založba. IVANJKO, Šime, KOcBEK, Marijan, PRELIC, Saša, 2009: Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov. Ljubljana: GV Založba, Pravna fakulteta v Mariboru. JEROVŠEK, Tone, KOVAC, Polonca, 2008: Posebni upravni postopki. Ljubljana: Fakulteta za upravo univerze v Ljubljani. JEROVŠEK, Tone, KOVAC, Polonca, 2017: Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: Fakulteta za upravo univerze v Ljubljani. JONES, Alison, SuFRIN, Brenda, 2016: EU Com­petition Law: Text, Cases, and Materials. Oxford, New York: Oxford university Press. JuHART, Jože, 1961: Civilno procesno pravo FNR Jugoslavije. Ljubljana: univerzitetna založba. JuHART, Miha, BERDEN, Andrej, KERESTEŠ, Tomaž, RIJAVEc, Vesna, TRATNIK, Matjaž, VRENCuR, Renato, 2004: Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. JuHART, Miha, TRATNIK, Matjaž, VRENCuR, Renato, 2007: Stvarno pravo. Ljubljana: GV Založba. JuHART, Miha, TRATNIK, Matjaž, VRENCuR, Renato, 2016: Stvarnopravni zakonik (SPZ): (neuradno precišceno besedilo) s komentarjem. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani; Maribor: Pravna fakulteta univerze v Mariboru. KAuCIC, Igor, 1994: Referendum in sprememba ustave. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. KAuCIC, Igor, GRAD, Franc, ZAGORc, Saša, NERAD, Sebastian, BARDuTZKY, Samo, 2010: Zakonodajni referendum: pravna ureditev in praksa v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za primerjalno pravo, GV Založba. KERŠEVAN, Erik, ANDROJNA, Vilko, 2017: Upravno procesno pravo. Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV Založba. KOVAC, Polonca, KERŠEVAN, Erik, PECARIC, Mirko, REMIc, Matjaž, OREL, Nuša, CAS, Petra, 2016: Inšpekcijski nadzor. Razprave, sodna praksa in komentar zakona. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. KOVAC, Polonca, RAKAR, Iztok, REMIc, Matjaž, 2012: Upravno-procesne dileme o rabi ZUP. Del 2, 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. KOVAC, Polonca, REMIc, Matjaž, SEVER, Tina, 2015: Upravno-procesne dileme 3 v posebnih upravnih postopkih. 90 vprašanj z odgovori, sodno prakso in uvodno študijo o enakem varstvu pravic na podrocjih socialne varnosti, šolstva, prostora in gradenj, notranjih zadev ter davcnega in inšpekcijskega nadzora. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. KRANJc, Vesna, 2006: Gospodarsko pogodbeno pravo. Ljubljana: GV Založba; Maribor: Pravna fakulteta univerze v Mariboru. KRANJc, Vesna, 2007: Zakon o javnem narocanju: s komentarjem. Zakon o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju poštnih storitev: s komentarjem. Zakon o revizij postopkov javnega narocanja: s komen­tarjem. Ljubljana: GV Založba. KRANJc, Vesna, KERŠEVAN, Erik, PLAuŠTAJNER, Konrad, PRELIC, Saša, 2009: Zakon o javno--zasebnem partnerstvu (ZJZP) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. MARKOVIC, Slobodan M., 1997: Patentno pravo. Beograd: Nomos. MIOLA, Jose, 2007: Medical Ethics and Medical Law. Oxford: Hart Publishing. PAVCNIK, Marijan, 2001: Teorija prava. Prispevek k razumevanju prava. Ljubljana: cankarjeva založba. PAVCNIK, Marijan, 2004: Argumentacija v pravu (od življenjskega primera do pravne odlocitve). Ljubljana: cankarjeva založba. PAVLIHA, Marko, SIMONITI, Sergej, STROJIN ŠTAMPAR, Anja, 2007: Zavarovalno pravo. Ljubljana: GV Založba. PLAVŠAK, Nina idr., 2003-2004: Obligacijski zakonik (OZ): s komentarjem. 4 zv. Ljubljana: GV Založba. PLAVŠAK, Nina idr., 2016: Sodobno stvarno pravo: izbrana poglavja. Ljubljana: Planet GV, Pravna fakulteta, Tax-Fin-Lex. PLAVŠAK, Nina, 2008: Zakon o financnem poslova­nju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ljubljana: GV Založba. PLAVŠAK, Nina, FRANTAR, Tone, JuHART, Miha, 1998: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK): s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski vestnik. POPOVIC, Dejan, 1997: Nauka o porezima i poresko pravo. Beograd: Savremena administracija. Pravna enciklopedija (ur. Milutin Srdic). Beograd: Savremena administracija, 1979. Pravo. Leksikon (ur. Marijan Pavcnik). Ljubljana: cankarjeva založba, 2003. PRETNAR, Bojan, 2002: Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju. Ljubljana: GV Založba. REPAS, Martina, 2007: Pravo blagovnih in storitve­nih znamk. Ljubljana: GV Založba. RIBICIC, ciril, 2007: Evropsko pravo clovekovih pravic. Izbrana poglavja. Ljubljana: Pravna fakulteta univerze v Ljubljani. SANcIN, Vasilka idr., 2010: Lokalni zlocinci - uni-verzalni zlocini. Odgovornost zašcititi. Ljubljana: GV Založba. SANcIN, Vasilka, 2009: Mednarodno pravo v hierarhiji pravnih virov EU in njenih clanic. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. SANcIN, Vasilka, ŠVARc, Dominika, AMBROŽ, Matjaž, 2009: Mednarodno pravo oboroženih spopadov. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. ScHAcK, Haimo, 2005: Urheber- und Urheberver­tragsrecht. Tübingen: Mohr Siebeck. SEER, Roman, HEY, Johanna, MONTAG, Heinrich, ENGLIScH, Joachim, HENNRIcHS, Joachim, 2013: Steuerrecht. Köln: Verlag Dr. Otto Schmidt. SELINŠEK, Liljana, 2006: Gospodarsko kazensko pravo. Ljubljana: GV Založba. SELINŠEK, Liljana, 2007: Kazensko pravo: splošni del in osnove posebnega dela. Ljubljana: GV Založba. SOVDAT, Jadranka, 2015: Ustavno procesno pravo: praktikum. Ljubljana: Pravna fakulteta univerze v Ljubljani. STEINER, Henry J., ALSTON, Philip, 1996: International Human Rights in Context: Law, Politics, Morals. Text and Materials. Oxford: clarendon Press. ŠKOF, Bojan, WAKOuNIG, Marian, TICAR, Bojan, JERMAN, Saša, KOBAL, Aleš, FERCIC, Aleš, 2007: Davcno pravo. Maribor: Pravna fakulteta, Davcno-financni raziskovalni inštitut. ŠTuRM, Lovro idr., 2002: Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije. ŠTuRM, Lovro, 1998: Omejitev oblasti. Ustavna izhodišca javnega prava. Ljubljana: Nova revija. TILEY, John, LOuTZENHISER, Glen, 2012: Revenue Law. Oxford, Portland: Hart Publishing. TRAMPuŽ, Miha, 2007: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti. Ljubljana: GV Založba. TRAMPuŽ, Miha, OMAN, Branko, ZuPANCIC, Andrej, 1997: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP): s komentarjem. Ljubljana, Gospodarski vestnik. TRATNIK, Matjaž, 2012: Hipoteka. Ljubljana: GV Založba. TRATNIK, Matjaž, 2016: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1): s komentarjem in sodno prakso. Ljubljana: IuS Software, GV Založba. TRSTENJAK, Verica, BRKAN, Maja, 2012: Pravo EU. Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU. Ljubljana: GV Založba. TÜRK, Danilo, 2015: Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: IuS Software, GV Založba. TuSHNET, Mark V., 2014: Advanced Introduction to Comparative Constitutional Law. chelten-ham, Northampton: E. Elgar, cop. uDE, Lojze, 2002: Civilno procesno pravo. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. uDE, Lojze, 2004: Arbitražno pravo. Ljubljana: GV Založba. uDE, Lojze, BETETTO, Nina, GALIC, Aleš, RIJAVEc, Vesna, WEDAM LuKIC, Dragica, ZOBEc, Jan, 2005–2010: Pravdni postopek: zakon s komentarjem. 4 zv. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije, GV Založba. Ustavno sodstvo (ur. Marijan Pavcnik, Arne Mavcic). Ljubljana: cankarjeva založba, 2000. VEDRIŠ, Martin, KLARIC, Petar, 2009: Gradansko pravo. Zagreb: Narodne novine. VIGNAL, Thierry, 2011: Droit international privé. Paris: Dalloz. WEDAM LuKIC, Dragica, 1992: Civilno izvršilno pravo. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. WHISH, Richard, BAILEY, David, 2015: Competition Law. Oxford: Oxford university Press. ZABEL, Bojan, 1987: Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. ZABEL, Bojan, 1999: Tržno pravo. Teorija in praksa pravnega urejanja trga. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Zakon o prekrških (ZP-1) z novelama ZP-1F in ZP-1G. uvodna pojasnila Hinko Jenull, Liljana Selinšek. Ljubljana: GV Založba, 2011. Zakon o prekrških (ZP-1) z novelami ZP-1H do ZP-1J. uvodna pojasnila Liljana Selinšek. Ljubljana: GV Založba, 2016. ZuPANCIC, Karel, ŽNIDARŠIC SKuBIc, Viktorija, 2009: Dedno pravo. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. ŽELEZNIK, Milan, 2009: Državna uprava in upravni postopek. Višješolski ucbenik. Maribor: Doba Epis. ŽNIDARŠIC SKuBIc, Viktorija, 2008: Patient Rights in the EU. Slovenia. Leuven: Katholieke universiteit, centre for Medical Ethics and Law. ŽNIDARŠIC SKuBIc, Viktorija, 2015: Medical Law in Slovenia. Alphen aan den Rijn: Wolters Kluwer, Law & Business, cop. ŽNIDARŠIC SKuBIc, Viktorija, 2015: Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. ŽNIDARŠIC SKuBIc, Viktorija, 2017: Civilno medicinsko pravo: izbrane teme. Ljubljana: uradni list Republike Slovenije. Spletni viri Bancni slovar. Združenje bank Slovenije, . Država na spletu. Republika Slovenija, . E-VEM: Portal za podjetja in podjetnike. Republika Slovenija, . PIS: Pravno-informacijski sistem. Republika Slovenija, . Portal E-uprava. Republika Slovenija, . Slovar borznih izrazov. Ljubljanska borza d.d., . Sodna praksa. Vrhovno sodišce Republike Slovenije, . TuRK, Ivan: Temeljni ekonomski pojmovnik. Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, . Uradni list Republike Slovenije. Javno podjetje uradni list Republike Slovenije, . Zakoni in uredbe Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi dolocbami carinskega zakonika Unije (uL Eu L 343, z dne 29. decembra 2015). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o dolocitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih dolocb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (uL Eu L 343, z dne 29. decembra 2015). Obligacijski zakonik – OZ (uradni list RS, št. 97/07 – uradno precišceno besedilo in 64/16 – odl. uS). Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamen­ta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (uL Eu L 269 z dne 10. oktobra 2013). Ustava Republike Slovenije – URS (uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – uZS68, 66/00 – uZ80, 24/03 – uZ3a, 47, 68, 69/04 – uZ14, 69/04 – uZ43, 69/04 – uZ50, 68/06 – uZ121,140,143, 47/13 – uZ148, 47/13 – uZ90,97,99 in 75/16 – uZ70a). Zakon o arbitraži – ZArbit (uradni list RS, št. 45/08). Zakon o bancništvu – ZBan-2 (uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZcKR in 41/17). Zakon o ceku – ZC (uradni list FLRJ, št. 105/46, uradni list SFRJ, št. 12/65, 50/71 in 52/73). Zakon o davcnem postopku – ZdavP-2 (uradni list RS, št. 13/11 – uradno precišceno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFu, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17). Zakon o dedovanju – ZD (uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. uS, 117/00 – odl. uS, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-c, 31/13 – odl. uS in 63/16). Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG (uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. uS in 30/13). Zakon o dostopu do informacij javnega znacaja – ZDIJZ (uradni list RS, št. 51/06 – uradno preci-šceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. uS in 102/15). Zakon o državni upravi – ZDU-1 (uradni list RS, št. 113/05 – uradno precišceno besedilo, 89/07 – odl. uS, 126/07 – ZuP-E, 48/09, 8/10 – ZuP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16). Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (uradni list RS, št. 98/04 – uradno precišceno besedilo, 61/06 – ZEPT in 46/14). Zakon o financnem poslovanju, postopkih zaradi in-solventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (uradni list RS, št. 13/14 – uradno precišceno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. uS, 38/16 – odl. uS in 63/16 – ZD-c). Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (uradni list RS, št. 65/09 – uradno precišceno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. uS, 82/13, 55/15 in 15/17). Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (uradni list RS, št. 43/07 – uradno precišceno besedilo in 40/14). Zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije – ZICZEU (uradni list RS, št. 32/16). Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (uradni list RS, št. 3/07 – uradno precišceno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. uS, 45/14 – odl. uS, 53/14, 58/14 – odl. uS, 54/15 in 76/15 – odl. uS). Zakon o kolektivnih tožbah – ZKolT (uradni list RS, št. 55/17). Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP (uradni list RS, št. 56/99 in 45/08 – ZArbit). Zakon o menici – ZM (uradni list FLRJ, št. 104/46, 33/47 – popr., uradni list SFRJ, št. 16/65, 54/70, 57/89, uradni list RS, št. 13/94 – ZN in 82/94 – ZN-B). Zakon o nepravdnem postopku – ZNP (uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 131/03 – odl. uS, 77/08 – ZDZdr in 10/17 – ZPP-E). Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP (uradni list RS, št. 15/08 in 55/17). Zakon o pravdnem postopku – ZPP (uradni list RS, št. 73/07 – uradno precišceno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. uS, 57/09 – odl. uS, 12/10 – odl. uS, 50/10 – odl. uS, 107/10 – odl. uS, 75/12 – odl. uS, 40/13 – odl. uS, 92/13 – odl. uS, 10/14 – odl. uS, 48/15 – odl. uS, 6/17 – odl. uS in 10/17). Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI (uradni list RS, št. 26/07 – uradno precišceno besedilo). Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (uradni list RS, št. 24/06 – uradno precišceno besedilo, 105/06 – ZuS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13). Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. uS, 62/10, 98/11 – odl. uS, 109/12 in 10/17 – ZPP-E). Zakon o ustavnem sodišcu – ZUstS (uradni list RS, št. 64/07 – uradno precišceno besedilo in 109/12). Zakon o Vladi Republike Slovenije – ZVRS (uradni list RS, št. 24/05 – uradno precišceno besedilo, 109/08, 38/10 – ZuKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDu-1G, 65/14 in 55/17). Zakon o zavarovalništvu – ZZavar-1 (uradni list RS, št. 93/15). 9 789610 500223