Posamezna številka Din 1»	Poštnina	v	gotovini.
Št. 229.	V	Ljubljani,	v	petek	lO.	oktobra	1924.	Leto	X«
i
|	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	f
|	Mesečna	naročnina:	f
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 |
Neodvisen	po
.--- —--------c—-----—------—•
Uredništvo in npravništvo; Wolfova »Ilca št. 1/L
Telefon 213.
f
t
i
| Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	«
 ....
Ostavka volnega ministra.
Vojni minister general Hadžič je po-i<&l ostavko in sicer iz pol. ozirov. S tem Pa je dobila njegova ostavka čisto poseben pomen in vsa javnost je dolžna, da ne gre preko te ostavke na dnevni red, temveč da na njo odgovori tako, kakor se to spodobi svobodnim državljanom.
Po običaju je pri nas vojni minister skoraj vedno parlamentarec. Posledica tega je, da je dolžnost vojnega ministra, da se briga samo za svoja resorna vprašanja, da pa se nima niti najmanj Vmešavati v, politična vprašanja. Tej svoji dolžnosti pa se je general Hadžič izneveril, ko je argumentiral svojo de-misijo o škodljivosti Radičeve politike, ko je hotel s svojo demisijo uplivati na Politiko vlade
Cisto brez pomena je, če je trditev Vojnega ministra utemeljena ali ne, ker neutajljivo je dejstvo, da je naša država parlamentarna država in da ima zato v njej odločati v političnih vprašanjih edino parlament in nihče drugi
To osnovno načelo naše ustave, to temeljno pravico naše svobode pa hoče general Hadžič z motivacijo svoje ostavke porušiti in zato je dolžnost Prav vseh državljanov, da vstopijo v obarmbo svojih pravic in da ne pripuste Brav nobene vlade, ki ne bi bila odgovorna parlamentu in od ljudstva izvoljenim zastopnikom.
.Zato odločno protestiramo proti ko-tahu vojnega ministra in poživljamo vlado, da z vso energijo brani suverenost parlamenta. Ne moremo trpeti nobenega poseganja na pravice skupščine in če bi se generali branili prevzeti posle vojnega ministra, potem naj prevzame vojno ministrstvo civilist, kar je itak najbolj v skladu s parlamentarizmom.
Prepričani smo, da bodo naši laži-tvobodomiselci nastopili z očitki, da smo proti vojski, ker nastopamo proti vmešavanju generalov v politiko. Ta očitek zavračamo z vso odločnostjo, ker ie nedemokratičen in iažnjiv. Naša vojska Ima samo eno nalogo, da brani našo državo pred zunanjimi sovražniki Nikakor pa se nima vojska vmešavati v notranje zadeve in politikujoče generale odklanjamo brezpogojno. Po vsem svetu so bili in so poiitikujoči generali samo nesreča za narod in naš narod, ki je toliko pretrpel in prestal pač ne rabi še te nesreče.
Še odločneje pa moramo odkloniti vmešavanje vojaških krogov v naše politične razmere, če naj bi se potom vojske postavila kakršnakoli diktatura. Po vsem svetu so diktature skrahirale In ista usoda mora zadeti vsako diktaturo, zlasti pri nas, ker je naš narod PresvobodoUuben, da bi trpel kakršnokoli diktaturo.
Popolnoma zmotno in čisto napačno ffinenje je, da je mogoče vzgajati narod za svobodo z diktatom. Že pokojni kralj Peter je jasno dokazal, da more narod napredovati le tedaj, če je svoboden. Napake, ki jih dela narod v prvi dobi svobode niso niti primeroma tako nevarne, kakor pa je sovraštvo, ki ga diktatura nujno rodi. Zato naj vsi listi, ki Pozdravljajo diktaturo, dobro prevdari-jo posledice, ki jih bo diktatura nujno povzročila.
Nakrat bo razvito z vso ostroto hrvaško vprašanje, vsa reputacija Jugoslavije bo zaigrana in macedonsko, črnogorsko vprašanje bo doživelo v tujini odmev, ki more postati za nas katastrofalen. Težko je agitirati proti parlamentarni vladi, otročje lahko pa je pridobiti tujino tudi za intervencijo proti diktatorski vladi
Z ostavko vojnega ministra in z njegovim političnim odstopom je razdeljena Jugoslavija v dva tabora. V tabor svobodomiselnih državljanov in v tabor nasprotnikov svobode. Nobenega dvoma ni, na kateri strani bo končna zmaga, Vsa zgodovina človeštva dokazuje, da zmaga končno vedno tisti, ki brani svobodo in da je premagan vedno tisti, ki vlada z nasiljem. Ampak predno je končna zmaga dosežena, morejo pasti težke in krvave žrtve. Da te obvarujemo, zato nastopamo proti koraku vojnega ministra, zato smo popolnoma v taboru svobodomiselcev.
Odmevi Hadži če ve ostavke.
Davidovič pri kralju, — Spalajkovič zapleten v intrige.
demokratov v skupščini
Beograd, 9. okt. Celokupna politična situacija je sedaj osredotočena na vprašanje ostavke vojnega ministra. Vest o ostavki je iznenadila ne samo vladne, ampak tudi opozicijonal-ne kroge. Sedaj je samo vprašanje, kako je ostavka motivirana. Kakor do-znava vaš dopisnik, je Hadžič podal ostavko vsled tega, ker smatra, da je delo Radiča in radičevcev v veliko škodo naši državi in vojski. Na tej podlagi bi lahko nastopila kriza vlade, vsekakor pa se bo položaj v teku današnjega dne razčistil. Politični krogi pričakujejo, da bo ali Davidovič podal ostavko ali pa se bo izpopolnilo mesto vojnega ministra.
Beograd, 9. okt. Ostavka vojn. ministra generala Hadžiča je v prvem momentu radikale oplašila. V radikalnem klubu so mnogo govorili o tem, kako je javnost razpoložena za srbski nacijonalni blok. Ako pride Radič v taki situaciji v Beograd, bo v tem slučaju okoli 130 radikalnih in demokratskih poslancev zapustilo skupščino v znak protesta, ker je prišel v skupščino »ovaki notorni izdajica kao Stjepo Radič!«
Beograd, 9. oktobra. Današnja »Pravda«; ostro napada Ljubo Jovanoviča in pravi, da je pričel intrigirati v korist Pašiča. ker ga je ta postavil za voditelja stranke v tej situaciji. Dalje poroča omenjeni lisi da je pripravljen materijal proti generalu Pešiču, bivšemu voitiemu ministru,
Beograd, 9. oktobra. Današnja »Pravda« ostro napada' našega poslanika v Parizu Spalajkoviča in zahteva od vlade, da ga odstavi, ker se Spalajkovič vmešava v politiko in intrigi-ra v korist radikalov med vlado, radikali in kraljem. O ostavki vojn. ministra piše list, da se bo izvršila rekon-
Taktika radikalov in
strukcija vlade. Včeraj so radikali tri-umfirali, ker so hoteli zadati vladi nepričakovan udarec. Vlada pa je vzpostavila popoln red in mir. Danes pričakujejo v tem pogledu avdijence na dvoru.
Beograd, 9. oktobra. Danes dopoldne sta se sestala v predsedništvu vlade Ljuba Davidovič in vojni minister general Hadžič. Na tem sestanku ni moglo priti do sporazuma, da bi Hadžič umaknil svojo ostavko. Davidovič je moral podvzeti druge mere.
Beograd, 9. oktobra. Takoj po sestanku z vojnim ministrom v ostavki generalom Hadžičem je sklical Davidovič konferenco vlade, na kateri so bili navzoči_ vsi glavni ministri, kakor zunanji minister Marinkovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Pečič. Odločeno je bilo, da naj gre Davidovič v dvor, kjer bo obvestil kralja o situaciji
Beograd, 9. oktobra. Danes dopoldne od 10. do 10.30 ure je bil predsednik vlade v avdijenci pri kralju. Po avdijenci je izjavil novinarjem sledeče: Bil sem pri kralju y avdijenci. Veličanstvu sem povedal svoje mišljenje o situaciji. Kralj in jaz sva se razgovarjala o izpopolnitvi praznih resorov. O tem še ni ničesar odločeno. Zvečer vam bom odgovoril o svojem stališču glede situacije.« Na vprašanje novinarjev, ali namerava vlada demisijonirati, je Davidovič odgovoril, da bo tudi o tem obvestil novinarje danes zvečer.
Beograd, 9. oktobra. Od novinarjev je odšel Davidovič naravnost v predsedništvo vlade, kjer se je začela takoj plenarna seja vlade, ker so se med Davidovičevo avdijenco zbrali vsi ministri v predsedništvu. Seja traja dalje. Na seji bo odločeno, aii bo vlada demisijonirala, ali ne in kaj se bo predlagalo kralju za rešitev situacije.
Seia vlade.
Vlada ne bo demisijonirala. — Ostavka vojnega ministra sprejeta.
Beograd, 9. oktobra. Celokupna situacija je sledeča: Vlada je sprejela ostavko vojnega ministra in ne bo demisijonirala. Davidovič bo šel popoldne h kralju v avdijenco in mu bo po sklepu vlade predložil rekonstrukcijo kabineta in obenem tudi kandidate za vojnega ministra. Popoldne pa bo sprejet tudi Ljuba Jovanovič v avdijenco, ki bo podal kralju svoje mišljenje. Izhod iz situacije za visi od tega, kako bo kralj sprejel situacijo, ali se bo odločil za mišljenje Davidoviča ali pa za Ljubo Jovanoviča. Odločitev kralja bo merodajna za nadaljni razvoj dogodkov. Tudi ako bode kralj vztrajal pri tem, da mora biti vojni minister vojaška oseba, je malo izgledov, da bo sledila ostavka vlade. V vsakem drugem slučaju bo
vlada ostala. Vladni krogi verujejo, da do krize ne bo prišlo, nasprotno pa so radikali naravnost prepričani, da bo nastopila kriza z ostavko vlade in da bo potem stopila v ospredje kombinacija Pašič—Davidovič—Korošec.	— Ta
kombinacija pa ni dosti verjetna, ker je dr. Korošec izjavil, da so računi radikalov na pomoč Jugoslovanskega kluba popolnoma samovoljni.
NI vladne krize.
Beograd, 9 oktobra. Po seji vlade so se novinarji obrnili na Nastasa Petroviča, da se informirajo o situaciji. Nast. Petrovič je izjavil, da vladhe krize ni. Danes ali jutri dopoldne bo rešeno vprašanje rekonstrukcije vlade in bodo izpolnjena vsa prazna resorna mesta.
Kdo bo nasEednik Hadžiča!
Beograd, 9. oktobra. Iz vladnih krogov doznavajo, da se imenujejo za kandidate za vojnega ministra Miloš Vasic, Živko Pavlovič, oba divizijska generala in armijski general Mirko Mi-rosavljevič. Dalje prihaja v poštev za
Ostavka vojnega ministra more roditi usodne posledice, toda zaupajoč na silo našega naroda smo prepričani, da bodo te izostale in da bo z ostavko samo pospešena konsolidacija naše države. Jasno se bo videlo, kdo da je pravi državljan Jugoslavije in kdo da ne in razkrinkani bodo vsi oni, ki so z jezikom sicer svobodomiselci, ki so pa v svojem srcu reakcijonarji. In zato bo sledilo ostavki vojnega ministra zdravo čiščenje, ki bo samo pospešilo napredek Jugoslavije in ki bo končno utrdilo svobodo Jugoslo venov.
Z ostavko vojnega ministra se pričenja novo poglavje v razvoju jugoslo-venskega državljana, poglavje, ko brani Jugosloven z vso odločnostjo svoje državljanske pravice, ko spoznava, da je dolžan boriti se za pravo ureditev svoje države in ko ga bo boj za državljanske pravice neločljivo zvezal z državo.
vojnega ministra tudi Nast. Petrovič, ako bo prišlo do tega, da je vojni minister civilna oseba. Kandidat za notranj. ministra je v tem primeru Dragutin Pečič, a za gradbenega ministra Žika Ra-fajlovič. Dalje se govori tudi o kandidaturi vojvode Stepe Stepanoviča za vojnega ministra in mu je bila poslana v tem pogledu v Cačak posebna brzojavka. Ni pa verjetno, da bo Stepanovič kandidaturo sprejel
Marinkovič ni demisioniral.
Beograd, 9. oktobra. V Narodni skupščini je zelo živahno v vseh klubih, a zlasti v radikalnem. Radikali tri-umfirajo in smatrajo, da bo vlada morala demisionirati in da je njihova kombinacija neodložljiva. Radikali izjavljajo, da so obveščeni, da je zunanji minister dr. Marinkovič podal ostavko v znak protesta proti Radičevemu delu. Vlada to dementira. Radikali z vso gotovostjo pričakujejo demisijo vlade za danes zvečer in da bodo jutri pričela posvetovanja na dvoru za razvoj krize. Radikali bodo izkoristili vsako kombinacijo, samo da pridejo do oblasti in že diskutirajo o Pašiču in Jovanoviču ter o ostalih ttuna&iih knmbiaaaijah.
Važne izjave državnega podtajnika.
Kralj za sporazum.
Beograd. 9. okt. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu g. Ce-movič je podal dopisniku »Politike« obširno izjavo o Radiču. Cemovič je med drugim izjavil, da je Radič v zadnjih 6. letih napravil več kakor veliki. Srbi s Pašičem na čelu. Njegovo delo so priročne posledice srbskega šovinizma. Brczdvomno je, ako ne bi bilo Radiča v Hrvatski, bi ga napravila politika Pašiča in Pribičeviča. Radič je Hrvate privedel iz pasivnega odpora k aktivnemu udejstvovanju in je dosegel v svoji »stranački« borbenosti one uspehe, ki so jih nekdaj beležili radikali. S svojo taktiko in političnim materijalom
je Radič dosegel.svoj višek in se mora smatrati za pravega voditelja hrvatskih Seljakov in inteligence. Toda njegov višek ie zelo opasen, da pa vse kaže, da se Radič tega zaveda. Na vprašanje, kakšni so odnošaji krone proti Radičevi politiki, le Cemovič izjavil: Kakor samo morejo, biti odnošaji rodoljubnega kralja Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki hoče vrniti Srbe in Hrvate k pravi politični slogi. Več kot SO odstotkov je na tem polju kraljevih zaslug. Nihče ne prenaša bolj težko nespametnih bratskih sporov med Srbi in Hrvati, kakor ravno naš kralj.
Skupžiina se sestane 11. oktobra.
Beograd, 9. okt. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič je prejel od Davidoviča pismo, v katerem mu sporoča, da naj skliče skupščino 11. t. m.
AVDIENCA DR, PELEŠA.
B e o g r a d, 9. oktobra. Danes je bil v avdijenci pri kralju dr. Peleš, radi kalni poslanec iz Zagreba, ki je kralju poročal o položaju. Dr. Peleš je veliki prijatelj Ljube Jovanoviča in politični krogi smatrajo, da je kombinacija Ljube Jovanoviča na površju.
PRESTOLONASLEDNIKOVA VRNITEV V BEOGRAD.
Beograd, 9. okt. Sinoči je dospel v Beograd prestolonaslednik Peter s kraljico s francoske rivijere. V Vinkovcih ga je pričakovala dvorna dama ga. Hadžičeva. Mladi prestolonaslednik izgleda zelo dobro.
POGAJANJA NAŠElfTri^ADŽARSKE DELEGACIJE.
Beograd, 9. okt. Pogajanja med našo in madžarsko delegacijo ugodno napredujejo. Delujejo vse sekcije razen finančne, ker je naš zastopnik odpotoval v Italijo.
VOJNA KONVENCIJA Z^OMUNIJO PODPISANA.
Beograd, 9. okt Sinoči je bila podpisana formalna vojna konvencija med našo državo in Romunijo. V imenu našega kralja je konvencijo podpisal zun. minister Marinkovič, za romunsko vlado pa rum. poslanik na našem dvoru Emandi.
POLITIČNA SITUACIJA V BOLGARIJI.
Beograd, 9. okt. Po vesteh iz Sofije je položaj Cankovega kabineta zelo nevaren, tako da se prihodnji teden pričakuje pad sedanjega režima. Demokratski »Zgovor«, iz katerega članov je sestavljen kabinet, se nahaja v popolnem razpadu. Pristaši Cankova odpadajo od njega.
KONGRES REPUBLIKANSKE STRANKE.
Rim,' 9. okt. Vodstvo republikanske stranke je sklenilo, da se bo vršil v novembru v Milanu kongres stranke.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Genova, 9. oktobra. Včeraj popoldne je ekspresni vlak Pariz — Rim med postajama St. Margherita in Li-gure skočil s tira. Lokomotiva in več vozov se je prevrnilo. Ubitih je bilo 6 oseb, 3 potniki in 3 železniški uslužbenci Ranjenih je bilo 15 oseb. Nesrečo pripisujejo dejstvu, da je vlak vozil s preveliko brzino.
BOLGARSKA ZAHTEVA ZNIŽANJE REPARACIJ.
Pariz, 9. oktobra. Sem je prispel bolgarski minister za zunanje zadeve Kalfov. Bil je sprejet od ministrskega predsednika Herriota, kateremu je izjavil, da je Bolgarska pripravljena z največjo natančnostjo izpolniti vse obveznosti, katere ji nalaga neuillski dogovor. Treba pa je, da se Bolgarski zniža vojna odškodnina. Kalfov je v isti stvari govoril tudi s predsednikom repara-cijske komisije Bartkonjem, Iz Pariza odpotuje Kaliov v London, da tudi tam nastopi za znižanje bolgarskih reparacij.
Jovanovič je odgovoril, da je skupščina sklicana 11. t. m, ob 10. dop. in prosi, da predsednik vlade o tem obvesti brzojavno vse narodne poslance.
OPOZICIJONALNI BLOK PROTI \	FAŠISTOM.
Rim, 9. okt. V splošnem Še vedno prevladuje prepričanje, da bo v liberalni stranki prišlo do cepitve in morda že v najbližjem času. Ako pride do cepitve, bosta ostala v vladi dosedanja fib. ministra Farrochi in Cassati ter državni podtajnik Celesia. Liberalni tisk, zlasti »Giornale d’ Ttalia« skuša na vsak način preprečiti cepitev. Nasprotno so se vrgli fašisti z vso silo na liberalno stranko, da bi jo raztrgali. Sinoči se je sestal odbor opozicijonalnega bloka, ki je razpravljal o položaju, ki je nastal po kongresu v Livornu. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v-kateri se ugotavlja, da fašizem postaja dan za dnem vedno bolj slab in osamljen. Opozicijonalni blok ugotavlja, da vlada nikakor ni zadostila zahtevam, ki jih je opozicija stavila 29. junija in da ie torej položaj popolnoma nespremenjen in prav tako tudi razmerje med vlado in opozicijo. Potemtakem se opozicija ne bo udeležila parlamentarnega dela.
. MUSSOLINI ZOPET V RIMU.
Rim, 9. okt. Na današnji seji ministrskega sveta je Mussolini, ki se je vrnil včeraj v Rim, poročal zlasti o zunanjem položaju. Omenil je delo italijanske delegacije v Ženevi, dalje priprave za jugoslovansko italijanska pogajanja v Benetkah in končno je Mussolini prečital odgovor na nemško spomenico glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov.
"Borzna poročila.'
LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. oktobra 1924.
VREDNOTE.
Srečke: 2%% drž. renta za vojno škodo, den. 114. Delnice: a) denarni zavodi: Celjska posojilnica den 210, Ljubljanska kreditna banka, den. 225, blago 233, Mer-kantilna banka, denar 123, blago 130, Prva hrv. štedionica den. 916, SlaVenska banka, blago 96. b) Podjetja: Strojne tovarne iu livarne. den. 130, blago 150, Trboveljska pte-mogokopna družba, blago 375. Založnice Itd: 4J4% kom. za. dež. banke, blago 88.
PRODUKTI:
Trajni monte, zdravo blago, merkantil no tesani franko meja kol. 50 vag. den. 408, blago 412, zaklj., deske I. II. III., franko meja, blago 680, jesenovi plohi, suhi. Ta, 20 — 100 mm, franko nakl. post., blago 1400, drva bukova, suha I a, 1 m dolž., franko nakl post., deu. 29, oglje la vllano franko meja, den. 115, pšenica domača, franko Lj„ den. 380, pšenica bačka, par. Lj„ blago 425, koruza bačka, par, L!.. blago 330, oves bački par. L)., blago 320, fižol ribnlčan b/n, Čiščen, fko Reka, trans., kol. 1 vag., den. 620, blago 625, zaklj., fižol ribničan, orlg., franko Lj.. den. 500, fižol prepeličar, orig. franko Lj., den. 450, laneno seme par. Lj., den. 685, pšenična moka »0«, bačka, franko Lj., blago 615, pšenična moka št. 2., bačka, franko Lj., blago 565, pšenična moka št. 5, bačka, franko Lj., blago 515, pšenična moka št. 6, bačka, franko Lj.. blago 465, krompir roza, franko nakl. post., deti. 120, blago 125.
Beograd, 9. oktobra. Dunaj 9.75—9.76, Milan 296.50—296.75. London 306.50—307.50. New York 69—69.25, Pariz 361, Praga 204— 205, Curih 13.18—13.19.
Curlb, 9. oktobra. Beograd 7.50—7.65, Milan 22.40—22.50, London 23.32—23.33, New Vork 522.
Trst, 9. oktobra. Beograd 33.75—33.85, London 103.45—103.75, Pariz 120—120.50, New York 23.15-23.25, Curich 443-445, Dunaj 0.0223-0.0320« Prs^a .$#,$0-86.90.
Ob fetrti obletnici naš&ga poraza na Koroškem.
Nemški In nemškutarski Korošci se pripravljajo, da proslave svojo zmago pri Plebiscitu z velikim pompom, čeprav bo prvi jubilej pravzaprav šele prihodnjo je-»en. Naj Jim bo; nam itak ne preostaja drugega leot suho dejstvo, da svoje dolžnosti napram našim Koroškim rojakom nismo izpolnili, kljub temu, da že pet let prebivamo v svobodni državi. Vsi naši dobri sklepi, s katerimi smo se tolažili pri žalostnem odhodu iz Koroške, kako bomo kot dvakrat večja država pritisnili na falitno Avstrijo, da bo spoštovala predpise St. Germainske pogodbe in dala našim rojakom, kar jim po pravici gre na kulturnem in političnem polju, vse te naše namere so ostale samo pobožne želje. Dva, tri opomine ie poslala doslej naša vlada, pa v tako rahli obliki, da so jih na Dunaju takoj lahko spravili v arhiv. Tudi pri Zvezi narodov se še nismo upali pritožiti, čeprav je meTa grehov koroške deželne vlade, posebno zoper 68. člen V. odstavka III. dela St. Germainske pogodbe že zvrhano polna, Prvi del tega člena pravi: »Kar se tiče javnega pouka, bo dovolila avstrijska vlada v mestih in okrajih, kjer prebiva razmeroma precejšnje število avstrijskih državljanov drugega, ne nemškega jezika, primerne olajšave, da se zagotovi, da se bo v osnovnih šolah dajal pouk otrokom teh avstrijskih državljanov v njihovem .lastnem jeziku. Ta določitev pa ne bo ovirala avstrijske vlade, da ne bi mogla vpeljati pouk nemškega Jezika v teh šolah kot obvezen predmet.« Tako se glasi postava, mi pa Biirno gledamo kako jo celovšlca vlada dan ia dnem krši. Ob četrti obletnici plebiscita so koroški Slovenci na istem, kakor so bili pred vojno: prepuščeni sami sebi. Takoj pa moramo pribiti v njihovo čast in pohvalo, da še nikdar ni bila njihova zavednost tako živa in njihov odpor proti nemškemu nasilju bolj odločen, kot Je ravno Zadnja leta.
Da je plebiscit končal za našo stvar s popolnim neuspehom, ni bil temu kriv »suženjski mentalitet robskih duš« naših Korošcev, da napišemo v žargonu takratnih očitkov; poiskati je treba krivca za vse in ne samo za koroške naše narodne neuspehe zadnjih štiridesetih let, ker poraz pri plebiscitu je bil le njih Jogični zaključek. Krivce pa si moramo poiskati ml Kranjci in Ljubljančani kar med seboj. Dokler je prevejala kulturno in politično življenje Slovencev živa misel slovenstva in zedinjene Slovenije, so tudi najoddaljenejše veje našega narodnega drevesa nanovo ozelenele. Z omejitvijo slovenske politike na Kranjsko vojvodino in v slepi strasti strankarskih bojev pa so Kranjci popolnoma^pozabili na one meje, do katerih sicer ni segala moč njihovega deželnega glavarja, na katerih je pa slovenski narod, prepuščen sam sebi, množil z lastno krvjo, s svojimi renegati, vrste Nemcev, Italijanov in Madžarov. V tem je krivda Kranjske in njene prestolice•'Ljubljane, da ni storila svoje narodne dolžnosti takrat, ko je bil še čas in ko bi jo mogla in morala.
Na samem Koroškem se je odigral kulturni in politični boj med slovenstvom in nemštvom v dveh fazah: od 1848. 1., ko si pribore narodi Avstrije politično svobodo, do okroglo 1890. 1. se ustavljajo naši Korošci nemškemu navalu v aktivni defenzivi; od 1890 do vojne je pa odpor že tako. oslabljen, da ga je naravno mogel zaključiti samo naš poraz pri plebiscitu.
Leto 1848 je našlo koroške Slovence kulturno že dosti močne pod vodstvom duševnih voditeljev Matije Majarja, UTbana Jarnika, Slomška In Janežiča. Politično vodstvo je pa vzel v roke Andrej Einspieler (»Svečan«), mož, ki je po svoji sposobnosti in dalekovidnosti prekašal vse slovenske politike one dobe. V Celovcu so sl takoj ustanovili »Slovensko društvo«, ki naj bi propagiralo takratni slovenski program zedinjene Slovenije. Nemci so takoj zaslutili nevarnost in 17. avgusta 1848. 1. je koroški deželni zbor — seveda popolnoma nemški — sklenil poslati protest na državni zbor proti razdelitvi nerazdeljive Koroške vojvodine. Po udušenju praške revolucije in z imenovanjem nadvojvode Johana za »Reichsverveserja« je celovškim Nemcem še bolj zrastel greben in svojat je začela dejansko napadati zavedne Slovence. Predlog levice na Kromčfiškem državnem zboru, da se celo beljaško in na severnem bregu Drave ležeči del celovškega okrožja dodeli Nemški Avstriji, ostanek na južnem bregu Drave pa Slovenski Avstriji, je začel takoj pobijati Einspieler in v »Sloveniji« na podlagi shemaiizma krške in labudske škofije dokazal, da je na Koroškem med 327.943 prebivalci 119.915 Slovencev, od teh severno od Drave 52.664 In lužno 67.251. Proti nemškim otokom na iriovenskein ozemlju Celovec, Beljak, Trbiž, iNabOTjet — smo takrat imeli še protiutež IV slovenskih manjšinah na Beli (Ober-IVellach) in pri sv. Urhu nad Trgom. Razmerje med Slovenci in Nemci je bilo z ozt-Srom na slovenski odstotek (36% vsega prebivalstva) še jako zadovoljivo in bi, 'pri dvakrat večjem slovenskem naravnem prirastku, kakor je pa oni alpskih Jemcev, morali sčasoma prekositi Nemce. Sistematična germanizacija avstrijskih poetičnih in' šolskih oblasti — kulturna in gospodarska premoč nemškega naroda ni stila toliko važna — in preslabotni odpor
od ostalega slovenstva geografsko odrezanih in lastni usodi prepuščenih koroških Slovencev je pa kmalu pokazal povsem druge rezultate.
Število svojega slovenstva zavedajočih se Korošcev se je leto za letom manjšalo. Ficker jih je štel 1. 1869 še 109.000 (31 % vsega prebivalstva), pri prvem uradnem ljudskem štetju 1. 1880 je priglasilo slovenski občevalni jezik 102.252 (29.7%), pri drugem 1890. 1. 101.030 duš (28.4%). Od 1890—1900 pademo naenkrat za 11.000 duš na 90.495 (25%) in doseženo 1. 1910 naj-nižje število 82.212 (21.3%). Lahko se oporeka, da je uradna statistika laž v številkah, da občevalni jezik še ne pomeni narodnosti, da je število koroških Slovencev najmanj za tretjino večje; resnica pa je, da so za javno politično življenje merodajni samo uradni podatki in da so ti toliko časa absolutno veljavni, dokler jih štete osebe same ne ovržejo. Tega pa mi Slovenci nismo storili. Ako bi mi s podrobno agitacijo pravočasno poskrbeli za neupogljivo narodno zavest, bi sleparstva pri štetjih ne mogla doseči tako pogubonošnih dimenzij. Sicer se Je pa celo na Kranjskem več tisoč Slovencev — na Kočevskem, v Ljubljani, Spodnji Šiški, Tržiču, na Jeseničah in Fužinah — dalo brez protesta ali pa celo prostovoljno zapisati med Nemce.
Kako je moglo priti do strašnih izgub na Koroškem in po ostalih mejnih pokrajinah? Enostavno iz vzroka, ker je v 80. letih preteklega stoletja v Slovencih zaspala velika ideja zedinjene Slovenije in jo je nadomestil Že podedovani in umetno pospeševani deželski patrijotizem. V strastnem, s slepim sovraštvom prepojenem In na lokalne uspehe usmerjenem boju med slovenskim liberalizmom in klerikalizmom zamre ves smisel za politična vprašanja vseslovenskega značaja. Le posamezniki žrtvujejo in se žrtvujejo v delu za obmejne brate. Ves naš odpor proti nemškemu navalu na političnem, kulturnem in gospodarskem polju je pa postavljen vse preveč na literarno podlago in nosi pečat hudega diletantstva, ki ne more uspešno ustavljati sistematične germanizacije avstrijskih uradov in nemških bojnih društev. Radi pomanjkanja domače inteligence — nemške šole so dobro opravile svojo nalogo — podlega naš koroški kmet čimdaljebolj duševnemu vplivu ponemčenih mest in trgov. Prepad med Korošci in ostalimi Slovenci se je po zaslugi Kranjcev — o koroških bratih Je vedel Kranjec običajno povedati samo, da imajo »krof« — tako poglobil, da je bilo ob Izbruhu svetovne volne pri večini Slovencev pojem slovenstva quantite nčgligeable, ki jo je popolnoma nadomeščal Kranjec, Štajerc In Korošec. Edina izjema so bili Primorci.
Kar smo počeli na Koroškem po prevratu, je še v svežem spominu; gotove podrobnosti bo osvetila šele zgodovina. Ko smo na pariški konferenci izvojevali najslabše, kar se je dalo dobiti, namreč ple-bscit, je bilo zanj že najmanja 50 let prepozno. Vse naše računanje na uspeh je temeljilo na naših pobožnih željah, ne pa na poznavanju razmer In dejanskega stanja; trenutni efektni pojavi in zatrjevanja oseb, iz katerih je govoril prekipevajoč optimizem ali pa površnost, so nam zaslepili pogled v dušo naroda, ki se je iz prirojene konservativnosti odločil prt svobodnem glasovanju za staro ime. Vse poznejše tarnanje je bilo zvenenje po toči.
Koroško deželo je* St. Germalnska pogodba razdelila na tri dele: naj večji kos, 9536 km2 s 371.000 prebivalci je ostal pri Avstriji; Italija si je vzela cel sodni okraj Trbiž in še kos podklošterske občine, skupaj 352 km* s 7700 dušami; Jugoslaviji pa so dali Mežiško dolino, Jezersko, kos občine Bele ter Spodnji Dravograd z večjim delom občine Ojstrice na severnem bregu Drave — skupaj 438 km2 in 17.300 prebivalcev. Pa še to .bi nam naša delegacija v Parizu kmalu zapravila s svojo zahtevo, naj se priključi tudi Mežiška dolina glasovalni coni A; k sreči je Wilson pozabil na to našo zahtevo. Zopet en dokaz več, da smo Slovenci po prevratu imeli odločno več sreče, kakor pa pameti.
Koroška je zaenkrat ostala pod tujo državuo oblastjo; dolžnost nas vseh, ki dihamo pod svobodnim solncem, je, da jim olajšamo njih jarem z vsemi sredstvi, s katerimi moremo razpolagati. Ako se nam posreči, da si ohranijo koroški Slovenci materni jezik kot zunanji znak svoje narodnosti in živo vero v svobodno bodočnost, je Že veliko storjeno; vse drugo bo pridano, ko pade meja na Karavankah.
vz
Iz strankarskega življenja.
Narodnosocljalistlčna stranka sklicuje za v petek 10. t m. ob 8. uri zvečer v prostore bivše kavarne Narodnega doma zaupniško zborovanje. Pozivamo tem potom vse odbornike ljubljanskih krajevnih organizacij, kakor tudi ostale strankine funkcijonarje in zaupnike, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu je poročilo o politični situaciji, poročilo o pripravah za ljubljanske občinske volitve in poročilo o strankinem delu v Ljubljani. Somišljeniki, ki se zanimajo za strankin pokret. se tudi lahko udeleže zborovania..
ferolki §i@wengl m 1§B ©ktobsr.
Štiri leta — kratka doba! In vendar se zdi, da je že Bog ve kje za nami. Pred štirimi leti torej je bilo, ko smo po nesrečnem plebiscitu zgubili naš slovenski Korotan. Za koliko 'časa? Za 10, 25 ali 100 let? Kdo to ve. Vedeti in pomniti pa moramo ter imeti pred.očmi danes in vselej: Slovenska Koroška je naša zemlja, je dei našega narodnega telesa in kri naše krvi. Zato ob obletnici plebiscita zopet dvigamo svoj glas pred vsem svetom: Četudi je tujec danes »posestnik« te svete zemlje, kjer je tekla zibel slovenstva; kjer je prosti narod prosto volil svoje kneze tam na gosposvetskem polju in so ti prisegali narodu v narodovem jeziku, — ni pa ta tujec pravni lastnik zemlje, ki si jo je podvrgel z nasiljem, izahrbtnostjo, zvijačo. Zato se ne odrekamo in nikdar in nikoline odrečemo tej posvečeni zemlji, zemlji Gospesvete. — To veljaj nam vsem ob četrti obletnici Koroškega plebiscita!
9
Kako se godi našim rojakom ono-stran Karavank? O tem priča dovolj »Koroški Slovenec«. Čudno se mi zdi, da je v naših slovenskih, še manj seveda v hrvatskih ter srbskih listih, tako bore malo vesti iz tužnega Korotana. Ali imamo tako malo osebnih zvez z brati od one strani, ali se pa našim listom ne zdi vredno več pisati o deželi, kjer je po Levstiku vse narobe in imajo dan v mehu zajet. — Ali bi ne hoteli, gospod urednik, priobčiti naslednjih vrstic, ki mi jih je napisal mlad koroški inteligent.
Če trdi kdo, da je koroško Slovenstvo zadovoljno, je to laž, ali pa do-tični ne pozna sedanjih razmer. Če namreč kdo smatra za zadovoljnost to, da vlada v deželi navidezen mir in da se ne sliši ravno veliko o nas, to še ni dokaz, da živi na Koroškem zadovo--ljen narod. Pa mi koroški Slovenci smo od več let trajajočih težkih narodnostnih bojev tako utrujeni, da ne pridemo prav k besedi. Ta utrujenost leži na nas vseh. Zakaj pač smo tako »zadovoljni« (?!). Ker nam manjka razumništva. Vsa težka bremena našega narodnega življenja ležd na ramenih nekaterih mož, ki jih lahko naštejemo
na prstih obeh rok. — Da imajo naši nasprotniki ravno sedaj, ko obvladuje pesimizem nase ljudstvo in ko to ljudstvo vedno bolj obupava nad boljšo narodno bodočnostjo, — da imajo torej narodovi nasprotniki tem ložje stališče pri svojem raznarodovalnem »delovanju« brez posebnega hrušča in trušča, uvideva lahko vsak, kdor le malo pozna koroške razmere. Kako je Nemcem na srcu ležeče naše blagostanje, se vidi iz delovanja nemškega Šolskega društva, ki si je zopet letos izbral na naših tleh — v Celovcu —torišče za svoje glavno zborovanje, da v prisotnosti gostov iz Nemčije in vse Avstrije na naših tleh otvori šul-ferajnsko šolo v Podrožčici, za katero je žrtvovalo vse nemštvo mnogo mili-jaru. Kajpada vse to iz »ljubezni« do koroških Slovencev. In ni je šole v ta-kozvanem »dvojezičnem« ozemlju Koroške, ki bi je ne podpiral »Schul-verein«. Tako je izjavil njegov predsednik sam. Vsi so polni »ljubezni« do nas; potemtakem moramo biti zadovoljni!! Ako bi bilo na naši strani mogoče takšno sistematično delo, kakor pri nasprotnikih, potem bi pač bilo dobro za nas. Toda nam manjka inteligence in brez te je ljudstvo samo masa brez glave in brez zadostnega poguma. *
Tako piše mlad, navdušen koroški akademik, ki iz dna duše ljubi slovenski rod. Ali gleda prečrno? Bojim se izreči, da ne. Če je danes še nekaj res požrtvovalnih narodnih prvoboriteljev, kaj pa v bodočnosti? Ti bodo pomrli; to je gotovo. Ali pa je in bo preskrbljeno, da se vzgoji dovolj inteligence za prihodnje, inteligence, ki bo tudi glede eksistenčne možnosti kos navalu nasprotnika, ne da bi odolela v boju za obstanek? Ali storimo mi sploh kaj, da damo priliko inteligentnemu naraščaju za ustvaritev lastne eksistence? Moralna podpora z nekaj frazami tu-patam v listih je bore slaba.
*
Za Koroško treba delati, treba žrtvovati Zato vstopajte v Jugoslo-vensko Matico, zato žrtvujte za njo!
Le tako bo krivičen plebiscit maščevan. le tako bo zibelka slovenstva vsaj nacijonalno naša. Fr. K—n.
OgleduStvo med volno.
Priprave amerikanskih ogleduhov. 1
Splošno znano je, da Je Imela Nemčija tekom cele svetovne vojne propagandni in ogledniški urad v Španiji. Kljub mnenju, da nadzorujejo Angleži vse zveze med Španijo in Nemčijo, ie bil ta urad vendarle v trajnih stikih z domovino. In nani smo se tedaj spomnili. Upali smo. da se nam potom njega posreči priti v Nemčijo. Prvi naš namen je torej bil, da prevaramo ta urad.
Eden naših častnikov je dobil nalog, da odide preko Hendaye v Španijo in odtod v Nemčijo. Ta poskus je bil poverjen majorju Andersonu. Govoril je perfektno špansko In bi naj v Španiji igral vlogo begunca, ki so ga domačini po krivem obsodili da je okradel bataljonsko blagajno. Simuliral bi nai željo po maščevanju nad amerikansko armado, zatrjeval, da je bil že pred vojno prijatelj Nemcev in razglašal, da ima dragocene podatke o načrtih in moči amerikanske armade. V Hendaye sta pa bila poslana tudi stotnik Orcutt in stotnik Odeli s svojimi navodili.
.Major Anderson, ki ni vzel s seboj niti svojega potnega lista, ter se tako izpostavil nevarnosti da ga aretira vsak Francoz ali Amerikanec, se je srečno vkradel v mesto Hendaye. Drugo jutro sta ga tam Orcutt in Odeli ob dogovorjenem času aretirate in odvedla v amerikanski tabor. Ta novica, da je amerikanska policija zaprte nevarnega zločinca, se je kakor blisk raznesla po celem mestu. Amerlkanci so povabili celo špansko stražo, naj si ogleda zločinca. Ze drugi dan ie stotnik Orcutt lahko ugotovil, da je vest o tej senzacijonelni aretaciji prodrla celo čez mejo, v San Sebastiano, kjer je bil sedež slavne »petorlce«, ki je v Španiji vodite akcijo za nemške interese. Zdaj
je bil čas, da major pobegne čez mejo in se zraven izpostavi nevarnosti, da ga ustrele. Stvar je bila preveč važna, da bi bilo mogoče straže poučiti o celem načrtu. Beg se je posrečil in šef oglednlškega oddelka je sam prišel v Hendaye, da z utripajočim srcem pričaka vesti o majorju. Stotnika Orcutt in Odeli sta dobite nalog, da zasledujeta majorja Andersona in ga v San Sebastianu kolikor mogoče javno nadlegujeta. Vdrte sta torej v njegovi odsotnosti v njegovo sobo in mu razmetala vso obleko, kovčeke in omare Major se je pritožil pri hotelirju in tedaj mu je neki mož sočutno sporočil, da ve, kdo je bil v njegovi sobi. Major Anderson mu seveda ni smel verjeti, dasi je bilo očividno, da so se ‘stiki z nevarno »petorico« bržkone že deloma posrečili, šele na prigovarjanje nekega Amerikanca-renegata je major po-setil dotičnega tujca. V sobi je sedelo pet mož in major je spoznal, da je končno prišel v krog nemške petorlce. Vprašanje, Če zna nemško, je zanikal in s tem dosegel da so se Nemci brezskrbno pred njim pogovarjali o svojih načrtih. Nemci so bili nenavadno zaupljivi. Po kratkem uvodu so mu obljubili velike vsote denarja in ga povabili, naj stopi v njihov krog. Po enournem fingiranem premišljevanju je major sprejel ponudbo. Podpisal je prisego zvestobe z testno krvjo, napil nemškemu cesarju in postal član nemškega ogledniškega urada. Nato mu je vodja petorice takoj poveril važne naloge. »Pred kratkim,« je dejal »so AmerikancI v nekem pristanišču v etapi obdolžili špijonaže nekega moža, ki se je izdajal za Freytaga, ker pripada ta oseba visokemu plemstvu, nam je njegovo veličanstvo ukazalo, da moramo na vsak način osvoboditi tega moža. Vsled te-
ga želimo, da se vrnete v Francijo, in pomagate Freytagu pobegniti. Ce bi bilo to nemogoče, vam damo denarja kolikor hočete, da podkupite lahko celo njegovo okolico. Poleg tega pa nam preskrbite še važne načrte Liberty-motorja.« Dogovorili so se o vseh podrobnostih. Major Anderson se je preoblekel v Španca in dobil potni list, ki mu je omogočil prosto gibanje po celi Franciji Na meji mu ni nihče delal težav. Francoski častnik je pregledal potni list in ga poslal k amerikanskemu ogledniškemu štabu, da dobi tam potrebni žig za nadaljevanje potovanja. Major se je znašel pred svojim šefom in s prej dogovorjenim tajnim znamenjem opozoril na sebe. Njegov potni list je bil takoj žigosan in major se le odpeljal v Pariz. Ker pa tekom svojega bivanja v Španiji ni mogel poslati nobenih poročil v Francijo, se je istočasno ž njim, v istem kupeju odpeljal tudi stotnik Odeli. Vendar je par potnikov onemogočilo vsak razgovor. Stotnik Odeli mu je komaj stisnil listek v roko, naj previdno izstopi v Bayon-nu. Ko je vlak odhajal iz Bayonne, je Anderson seveda izgubil klobuk in skočil iz vlaka za njim. Zraven je dobro pazil, če je skočil še kdo za njim. Tako je obvestil Čdella v vsem potrebnem. S prihodnjim vlakom sta se odpeljala vsak v svojem oddelku v Pariz. Tam sta se sešla s šefom ogledn. štaba in stotnikom Orcuttom. Čakala jih je težka naloga. Freytag je bil že obsojen; višja mesta so potrdite obsodbo in v par dneh bi moral biti ustreljen. Ce pa bi se posrečilo, vrniti Nemcem tega moža, bi bilo popolno zaupanje doseženo in uspeh vsakega poizvedovanja o nemški strategiji zagotovljen. Štabni šef je v naglici obvestil visoke francoske oblasti, zakaj gre, toda komandant ujetniškega tabora ni hotel izročiti svojega ujetnika. »Ce bi bil on navaden smrtnik — zakaj ne. Toda on ni nihče drugi kakor princ Joahim, cesarjev sin in njegova smrt bo moralično silno uplivala na Nemce.« Po dvadnevnem pregovarjanju se je komandant udal šefovi grožnji, da bo osebno poročal generalu Pershingu o celi zadevL Vendar je stavil svoje pogoje. Namreč: Razven šefa in štirih častnikov ne sme biti nihče posvečen v to skrivnost. Jetniški ravnatelj, strože — vsi bodo vršili svojo dolžnost v shičaiu osvobodilnega poskusa, kakor bi bi! major res Španec v nemški službi. Štabni šef je soglašal s predlogi (Dalje prih.)
Politične vesti,
= Ostavka vojnega ministra Hadžiča.
Na svoji včerajšnji seji je bil ministrski svet ooveščen, da je v vladi nastopila delna kriza. ker je vojni minister Hadžič podal. ostavko. Ta čin vojnega ministra je vlado prenesetil posebno ker vojni minister nima tehtnih razlogov za svoje postopanje. Kot vzroke svoje ostavke je navedel poročila vojaških poveljnikov o delu poslancev HRSS in razpoloženju v Hrvatskl, nakar ga je notranji minister N. Petrovič opozoril, da mora uvaževati poročila notranjega ministra, ki se Opirajo na točna poročila političnih organov o stanju v državi. Kljub temu Hadžič ni omaknil ostavke. Vlada je po Ha-džičevem odhodu razpravljala o položaju in svoje sedanje stališče formulirala v sledečih treh točkah: Vlada ne bo podate ostavke, 2. predložila bo spremembo v vladi pod pogojem, da vstopi HRSS v vlado In da se Ime-puje drpg vojni minister, 3. da se vojski 2a-bran' vmešavanje v politiko. Kakor hitro opredeli vlada natančnejše svoje stališče, pojde Davidovič na dvor, da o tem referira Kralju.
= Proračun za leto 1924-26. Na seji ministrskega sveta je finančni minister predložil proračun za leto 1925-26, ki znaša okrog 12 milijard. Za delni deficit finančni minister še nima kritja.	.
— Nezaupnica Mac Donaldov! vladi. Na seji spodnje zbornice je prišla na glasovanje nezaupniac vladi. Za nezaupnico je bilo oddanih 198 glasov, proti 164. S tem Je padec Mac Donaldove vlade odločen in pričakovati je razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Prosveta.
Pirandello: šestero oseb Išče avtorla.
Avtor gledališke senzacije »Šestero oseb išče avtorja«, je italijanski pisatelj L. Pirandello. Prej je pisal z uspehom novele, pod starost — Šestdesetletnfk — se je lotil aram, izmed katerih je zlasti pričujoča obšla do malega vse svetovne odre. Avtorski zami-slek: šestero oseb z medsebojnimi dramatičnimi odnošaji — se nenadoma pojavi ob času skušnje na odru z namenom, da bi našel avtorja, ki bi mu dal dramsko obliko. Tako si stojita nasproti dva svetova: navadna, vsakdanja resničnost in višja notranja realnost. Vprašanje je, kje je njih meja, kako lahko posegata drug v drugega in kako more avtorjev zamislek kot živa umetnina na dan. Meje teh dveh svetov so zabrisane in groza je v tem, da jih gledalci, v tem primeru igralci, sami več Jasno ne ločijo. Pri igri sodelujejo:	gg. Nablotska,
IVintrova, Medvedova, Rogozova, Rogoz, Skrbinšek, Levar, Danilo itd. Režira g- Sest.
Josip Kosor:
Cigan.
Jova Jovanovič je živel s prekrasnim ciganskim dekletom Jelo Nikoličevo v divjem zakonu. Lazamskega župnika je to zelo vznemirjalo in v preveliki gorečnosti za blagor svojih župljanov je neumorno pošiljal občinski upravi v K. ovadbe, v katerih je zaklinjal upravo, da naj prisili cigana, da se zakonito oženi s svojo družico.
»V kolikor je župnijskemu uradu znano,« je dodal župnik svojemu zadnjemu dopisu, — »je omenjeni Jova Jovanovič velik grešnik in nepridiprav. Ko petelin menja vsak trenotek žene In premenjal jih je doslej gotovo že pol tucata. — Poleg tega daje ta trdoglavec in skaženec samo slab zgled ostalim ciganom in drzno ruši mir v moji staji. Slavna uprava gotovo ne bo grešila proti svoji duši, če tega škodljivca kar najobčutneje kaznuje in ga tako privede k razumu.«
2upan je skladal vse župnikove pritožbe na kup na svoji zaprašeni mizi, ko pa je zapazil,'da je kupček resno zrastel, se ie ustrašil, da bi se župnik ne pritožil pri pred-stojni oblasti in ga ne naznanil okrajnemu glavarju; zato je s strogim dopisom pozval Jovo Jovanoviča k sebi.
Jova se je zglasil.
Bil je to tridesetleten mož, temne ciganske polti, vitkega, visokega stasu, gibkih jedrih gibov, polnih neobičajne prožnosti iu prirojene elegance, lahkih, dolgih aristo-kratičnih rok, ustvarjenih za sviranje na goslih. Obličje je imel pravilno z orlovskim nosom, Jinih potez in vedno se smehljajočimi. nemirnimi, velikimi. Smirni očmi. Mod
svežimi, rdečimi ustnicami so se mu bliskali
beli zobje ko nagosto nabrani biserjl-----------
V svoji duši je Jova preživljal sanje in nemirno hrepenenje po večnih spremembah.
»Jova!« — je zakričal župan z glasom starega predstojnika in uprl nanj pogled preko svojih očal, pri čemur si je otiral z debelo, poraščeno roko svoje bikovo čelo: — »prejel sem nujno pritožbo od tvojega župnika. Zapovedujem ti, da se nemudoma oženiš s tisto svojo ciganko, sicer te posadim za osem dni na hladno In pošljem potem k vragu tebe in njo «
Jova je trenotek molčal.
»Vsaj vendar dobro živim s svojo Jelo, nikomur nisem na poti — česa je še treba?« je odgovoril nato in se nalahno nasmehnil županu.
»Ti se moraš vendar z njo poročiti v cerkvi, kar tako to ne gre, razumeš?«
»Ne razumem! Ce sem spojen z njo po življenju, ni treba drugega! «
Zupan je jezno vstal.
»Cuj, cigo, veš’li, pred kom stojiš? Ne šali se! Že nekoliko žen si zapodil, toda
odslej jih ne boš več Urad zahteva, da
se oženiš in ta urad sem jaz!« — in župan si je potrkal s pestjo na prsa.
»Zapodil nisem niti ene same žene, temveč sem se z njimi v miru razšel. Mi cigani ne poznamo nujnosti, da bi živeli drug z drugim vse do smrti. Mi medsebojno menjamo, dokler ne najdemo prave. V ostalem je ta sprememba prijetna in sladka tako za
ženo kot za moža-------------Toda naiti ženo
po srcu, s katero je mogoče živeti do starosti, ali da bi ona našla takega moža, to ni kar tako, ko bi z neba padel naravnost v
mleko in med-------------Sicer sem pa našel
sadni to pravo v svoii Jeli in ostaneva sku-
paj — toda vezati se s poroko, ko z kakim obročem, tega nočeva — ni to v moji krvi, ne morem tako storiti, pa če m! gtevo razbijete —V «
Komaj je župan dočakal konec, je že segel po vrvici da bi pozvonil stražniku.
Jova je slutil, da ga čaka zapor in je zadržal župana.
»Gospod župan, prosim, nikar se ne prenaglite -------«
»Ali se oženiš, te vprašam še enkrat?«
»Premislil bom--------------------------------
»Dam ti mesec dni odloga, toda potem beda tebi!«
Jova, odhajajoč iz občinskega doma, je razmišljal: če si ti urad, sem tudi jaz urad zase in ti nisi nad menoj — samo volja
, božja-------------In	tako	je	objemal	in	ljubil
Jova dalje svojo čarokrasno Jelo, vitko de-vojko tipične krasote in se brezskrbno potepal z njo po cestah in stezah — vse brez poroke. Jela ni niti z besedo kdaj omenite, naj bi jo poročil in ko ji je on ob priliki povedal, kako ga je župan k temu silil, se je prezirljivo zasmejala, ga poljubila na usta
in se mu privila na grudi —
Zupan je že pozabil, da Jova sploh Živi, ko pa je opa2il, da se je kupček župnikovih pritožb spremnil v kup, se je razjezil in dal privesti Jovo po stražniku. Jova Je stopil predenj drzno in z nasmeškom. Jezil se je. ker so ga motili pri njegovem delu.
»Zakaj ste me klicali?«
»Si se oženil s tisto, svojo?«
»Nisem------------------------------
»Zaprem te! Pošljem vas k vragu! -« »Zato nimate pravice.«
»Jaz sem urad---------------!«
»Kaj me to briga — — —«.
Dnevne vesti.
— Po starem receptu. Že v predvojnih časih se je dogajalo, da je bil vsak naprednjak takoj proglašen za klerikalca, kakor hi* tro se ni slepo pokoraval strankarskim generalom. Tega starega in že davno ne več Učinkovitega recepta se je pričelo v zadnjem iasu proti nam posluževati glasilo skrahira-ne mladinske klike, ki piše, da podpiramo klerikalce in da smo od njih odvisni. Bodi gospodom okoli »Jutra« povedano# da stoji njihova stvar silno slabo, če se proti našim argumentom ne znajo drugače braniti ko s klevetami in bedastočami. Res ni bilo mladinskim gospodom treba seči po zastarelem receptu, da so vsemu svetu razkrili svoj bankerot, da na naše članke ne morejo odgovarjati in da je njihov edin up samo še — kleveta.
— »Slovenski Narod« se je včeraj za svoja leta naravnost junaško razkoračil in to vsled tega, ker smo Narodni tiskarni očitali, ker še ni postavila nagrobnega spomenika za pokojnim Malovrhom. Slovenski Narod sicer ne taji, da je naš očitek upravičen, toda pomagati si hoče z jezuitskim Protiočitkom na naslov dr. Ravniharja, ki da ie napisal predmetno notico. S tem ga pa ie »Slovenski Narod« grdo polomil, ker nima dr. Ravnihar z zadevno notico prav ničesar opraviti in je zidana torej Vsa Narodova argumentacija na nesramni izmišljotini. Zato dajemo novim gospodarjem »Slov. Naroda« sledeč nasvet: Mesto da ugibate, kdo piše naše notice, skrbite raje, da ne bo »Slov. Narod« tako salamensko »pametno« pisal o naši notranji politiki in da ne bo treba biti slovenske inteligence sram, ker misli tujina Iz starih Časov, da je »Slov. Narod<- njeno glasilo.
— Črnogorski princ Peter pri zuna-jšem ministru. Te dni je sprejel naš zunanji minister dr. Marinkovič v avdijenco črnogorskega princa Petra Petroviča-Njegoša.
— Ivan Meštrovlč odpotoval, Včeraj je odpotoval znani naš kipar Ivan Meštrovič v Ameriko, kjer priredi razstavo svojih del.
V New Yorku bo otvorjena Meštrovičeva iazstava koncem novembra. Razstave bodo
V vsemu tri in ostane Meštrovlč s svojim prijateljem, publicistom Marjanovičem, do spomladi v Ameriki.
— Mednarodni kongres najemnikov. V Prihodnjih mesecih se vrši na Dunaju mednarodni kongres naiemnikov, h kateremu se ie dosedaj odzvalo 16 držav. Na tem kongresu se bodo obravnavali sledeči predmeti: 1. zaščitna zakonodaja najemnikov v Posameznih državah, 2. nadaljna 2aščita naiemnikov in nje izpopolnjenje, 3. stavbinsko vprašanje glede nalog držav, občin, samoupravnih teles in zadružništva, 4. vpostavi-tev mednarodne zveze vseh naiemnikov. K zaključku se skliče velik javni shod, na katerem poročajo posamezni delegati o najemniških odnošajih v posameznih državah. Najemniki Slovenije upajo, da bode »Zveza« sestavila resolucijo k temu kongresu ter nastopila za pravice najemnikov.
— Izpremembe v prosvetnem ministrovo. Baje so na vidiku v prosvetnem m;-'uatrstvu pomembne izpremembe. V oddelku
srednje šole bo ostalo pri starem, ker je t-ovi načelnik tega oddelka že imenovan. 'Jcffineva se pa, da bo sedanji načelnik umetniškega odelenja Risto Odavič moral odstopiti svole m«sto dr. Milanu Šenoi.
— Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev za leto 192S. Upokojenci, katerim izplačuje pokojnino ali provizijo Direkcija drž. železnic v Ljubljani, se opozarjajo, da oddajo svoje In družinske legitimacije za vožnjo po režijski ceni pri ttajbližji postaji svojega bivališča najkasneje do 10. novembra t. 1. v svrho podaljšanja veljavnosti za leto 1925. Oni upokojenci, ki ne stanujejo v bližini železniških postaj, naj Pošljejo legitimacije direktno Direkciji drž. železnic odd. VI. v Ljubljani. Za podaljšanje ie priložiti vsaki legitimaciji po 1 dinar v gotovini. Oni upokojenci (miloščinarji, rent-nUd in dr.), ki imajo samo listno izkaznico (identitetni list), pošljejo to v svrho obnove 2a 1. 1925 istim potom z zneskom 50 para za komad. Sledni! se opozarjajo, da velja listna izkaznica (izvzemši onih, ki so
Ljubljana, dne 9. okt.
sestavni del legitimacije), samo za leto, v katerem je bila izdana.
— 2ahteve železničarjev. Te dni so izročili delegati kontrolnega odbora zveze jugoslovanskih železničarjev prometnemu ministru Sušniku svoje zahteve, ki so bile sprejete na zvezinem kongresu. V resoluciji zahtevajo železničarji pragmatiko o prometnem osobju, rešitev vprašanja uniform, izvedbo volitev za humanitarni fond železničarjev in rešitev ostalih vprašanj, ki se tičeio njihovih stanovskih interesov.
—	53	slavonskih kmetov na zatožni
klopi. Včeraj je bila pred sodiščem v Po-žegi zakljHČena razprava proti 53 slavonskim kmetom, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države, ker so meseca novembra
1.	1921 prirejali sestanke, na katerih je bilo sklenjeno, da se noben vojni obvezanec ne sme odzvati pozivu v vojaško službo in da noben kmet ne sme dati za vojsko niti enega živinčeta ali voza. Sklenili so tudi, da ne bodo dopustili orožnikom s silo jemati vojaških obvezancev. Tako je neki oče dejal, ko so prišli orožniki po njegovega sina, ki se ni prostovoljno odzval vpoklicu v vojaško službo, da ga ne pusti odvesti. Vsa vas se je zbrala okoli orožnikov in jih napodila v beg. Razume se, da so tudi orožniki mestoma nastopili proti predpisom. Tako so vprašali nekega kmeta, če je ladičevec. Ko Je ta pritrdil, so ga orožniki vrgli v Savo ln je kmet jedva ušel smrti. Slednjič so kmetje mislili, da take stvari uganja Caruga, ki se je s svojo tolpo klatil po vaseh preoblečen kot orožnik ln so kratkomalo vsakega orožnika brez izjeme nagnali. — Ker je od takrat preteklo že nad 2 leti in v tem času noben kmet ni bil radi hujsljjtnja proti državi kaznovan, se pričakuje, da sodba, ki se razglasi danes, ne bo ostra. Več zaprtih kmetov je bilo že tekom preiskave izpuščenih.
— Velik vlom sredi dneva. Te dni so
neznani storilci sredi belega dne, med opoldansko pavzo, vlomili v manufaktumo trgovino Emila Hirschla v Zagrebu in odnesli raznega blaga v vrednosti nad 40.000 Din. Zločince z vso intenzivnostjo zasledujejo.
— Poplava v Skoplju. Dne 7. t. m. je divjala nad Skopljem ponovno silna nevihta, med katero se je utrgal oblak. Voda je poplavila vse ulice, tako, da je promet onemogočen. Sicer poplava topot ni napravila posebne škode.	,
— Nenaveden dvoboj. Predvčerajšnjim se je vršil v predmestju Beograda nenavaden dvoboj. Gimnazijalca Milan Popovič in Jovo Simič sta bila zaljubljena v neko svojo sošolko. Ker je mala koketka dajala prednost zdaj enemu, zdai drugemu, sta si oba tekmeca napovedala dvoboj. Najela sta si sekundante in zdravnika, le orožja nista imel:.. Sklenila sta nato, da se bosta dvobo-jevala z očmi. Kdor bo prvi trenil s trepalnicami, bo premaganec. Pričela sta strašno hudo gledati eden drugega, dokler ni nesrečni Milan trenil. Poklicali so izvoščka in posadili premaganca zadaj na voz, tako, da je gledal nazaj po cesti. Ostali so sedli v kočijo in se odpeljali proti mestu. Tik pred Beogradom so dovolili Popoviču, da je smel s sramotnega sedeža. Nesrečni deček pa je Po tem dvoboju izginil in vsa dosedanja poizvedovanja po njem so ostala brezuspešna.
— »Grozen« poizkus samomora. Zena natakarja Antoliča iz Beograda. Karavila, je čltaia v dnevnih časopisih samo rubriko samomorov. Toda samomori In samomorilni poizkusi so se ji zdeli banalni in smešni in je pripovedovala svojim sosedam, da se bo ona na izredno grozen način usmrtila. O tem je govorila tako dolgo, da so bili vsi ljudje iz njene okolice prepričani, da bo Karavila v lesnici napravila samomor. In res se je nekega dne. s svojim tastom sprla. Tast jo je obkladal i ne baš ljubeznjivimi imeni, tako, da ie nesrečna Karavila nenadoma odprta okno in med obupnim Jokom zaklicala: »Zbogom, grem v smrti« In skočila je skozi okno, ki je komaj en meter nad ulico — ter si — lzvinila nogo. Sosede pa so se ji prav od srca smejale...
— Gada je imela v želodcu. Nedavno je umrla v Davosu neka žena, ki Je že dalje
časa tožila o želodčnih bolečinah. Nobeno zdravljenje ni pomagalo in je žena slednjič Podlegla skrivnostni želodčni bolezni. Pri seciranju njenega trupla so našli zdravniki v njenem želodcu že lepo razvitega gada. Sodijo, da je žena pila iz kakega poljskega studenca vodo ln je pri tem pogoltnila mlado kačo. ne da bi to opazila.
— Brezposelnost na Angleškem. Število brezposelnih na Angleškem je znašalo 29. septembra 1.89S.800 ali za 18.510 več, ko prejšnji teden. V 6 tednih je naraslo število brezposelnih za 100.000.
— Strašna železniška nesreča v Rusiji. Kakor javlja neki ruski časopis, ki izhaja v Varšavi, se je dogodila pred kratkim v Rusiji strašna železniška nesreča. Potniškemu vlaku, ki vozi iz Moskve v Ivanovo, ie bilo pripetih nekoliko vagonov z nafto. Med vožnjo se je nafta vnela in v par trenutkih Je bil ves vlak v plamenu ter je v grozni paniki drvel naprej. Potniki, katerih je bilo baje nad 1200, med njimi 30 otrok, so vsi zgoreli. Sovjetska vlada je prepovedala o nesreči obvestiti javnost in je zaplenila vse prve vesti.
— Klub ljubiteljev ptičarjev obvešča, vse, ki se zanimajo za letošnjo jesensko vzrejno in uporabnostno tekmo, ki se vrši
II.	in 12. t. m. o sledečem: V petek, dne 10. t m. zvečer se vrši v hotelu Union »V Rožicah« pozdravni sestanek z inozemskimi sodniki, družabni večer in končni razgovor glede podrobnosti na tekmi. I. Dan tekme, v soboto zjutraj ob sedmih, je zbirališče psov spaniielov ln prizadetih sotrudnikov na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora. Tam se bo vršila smotra došlth spanlje-lov, nato pa odhod v lovišče občine Ježica, kjer se bodo dopoldne preizkuševall spani-jeli. Kratek odmor fc kosilo bo opoldne v gostilni »Pri ruskem carju« na JežicL Tja Imajo pripeljati lastniki, oziroma voditelji ptičarjev do 13. ure svoje pse. Na dvorišču ie gostilne se bo vršila smotra frmačev, im to pa tako! tekma z istimi in spahijeli do mraka. Zvečer Istega dne bo neprisiljen družabni sestanek V Unionu. II. dan, t. 5- v nedeljo, je ob 8. uri z glavnega kolodvora z vlakom skupni odhod do Zaloga, od tam ?a V lovišče občine Device Marije v Polju. Tekma se bo nadaljevala s ptičarii po eni, s spanijeli po drugi strani, v pravcu vodnega in poljskega dela. šarjenja, dela na roparice In drugo. Opoldne bo kratek odmor in kosilo v Zalogu, odkoder se bo pomikala tekma na obeh straneh Save v smeri proti Ljubljani. Zvečer bo v unionskih »Rožicah« zopet družabni večer, kjer se bo razglasil uspeh tekme in razdelila darila in nagrade.
Ljubljana.
N
s«
damske plašče in looice
Sealskin, pili. astrahan in krlmer priporoča v veliki Izbiri tvrdka
A. & E. SKABSRNi
Mestni trg 10 — UUBL3ANA — Mestni trs 10
Specialist
za sorske čevlje in jahalne škornje
P. LUKAS, Ljubljana, Sv. Petra c. 7.
. II«
vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1025 a upravo.
1— Iz prakse rafinirane žeparlce. Romana Janež, rojena 1. 1881 v Krškem, po poklicu služkinja na razpoloženju in v zadnjem času prav radi. zahaja na ljubljanski trg, kjer vrši svojo privatno žeparsko prakso. Včeraj dopoldne pa jo Je doletelo. Službujoči tržni nadzornik Jo Je zasačil v trenutku, ko je hotela prenesti Mariji Pokorn iz nakupovalne pletenice v svoj žep torbico z 89 dinarji, raznimi pismi in ključi v skupni vrednosti 200 dinarjev. Ko Jo ie kmalu za tem spremljal mož postdve na policijsko direkcijo, je vrgla med potjo od sebe neko rjavo listnico, katero je baje »našla* na trgu in da je bila prazna. Pri preiskavi so našli pri njej še tretjo listnico zelene barve, v kateri je bilo 24 dinarjev gotovine in. nov črn glavnik. Zanimivo je, da se je dogodil v 14 dneh že tretji slučaj ženske žepne tatvine.
1— Kavarna Jadran vsak večer damski koncert. Za številen obisk se priporoča Zima, kavarnar.
1— Vinotoč Viktor Sedej. Kolodvorska ulica 26. toči mošt po Din 12.—.
— Tatovi grozdja pozori Vabite se v nedeljo 12. t. m. na veliko vinsko trgatev, katero priredi Prost. gas. društvo Barje v gostilni Joško Jebačina na Dolenjski cesti. Vstopnina 3 Din. — Začetek ob 3. uri.
Mestni odbor Narodne radikalne stranke sklicuje za danes dne 9. t. m ob 8. uri zvečer v bivši restavracijski dvorani Narodnega doma (vhod pri glavnih stopnjicah desno ) zaupni sestanek članov odbornikov vseh ljubljanskih mestnih pododborov. —• Tajništvo MRO.__________
Maribor.
Repertoir mariborskega gledališča. V petek zaprto, v soboto premijera »Narodni poslanec« za red C, proslava 60. letnice Branislava Nušiča.
Vlom v barako. Danes ponoči Je neznan storilec vlomil v barako v Frančiškanski ulici ob ograji palače Zadružne gospodarske banke, kjer ima brusilnico za nože Leopold Kašpar ter odnesel razne priprave za brušenje in druge stvari v vrednosti 385 dinarjev.
Ogrožanje straže. Včeraj krog 12. ure je zadel hlapec gostilničarja Glaserja Iz Ruš Ivan Ornovt z vozom v službujočega stražnika ter ga podrl na tla. Stražnik k sreči ni dobil telesnih poškodb.
Gospodarstvo.
Gospodarsko stani« ^offiMftifa.
Bratianova vlada je takoj ob svojem nastopu začela urejevati romunsko gospodarstvo in sicer na najbolj liberalni bazi. Novi finančni minister je spravil v red finance, ki so osnova vsake zdrave gospodarske politike. Predvsem je organiziral davčno politiko, ki je bila pred njim še ne vpeljana in slaba. Na ta način se mu je posrečilo stabilizirati valuto, tako,, da notira lej danes v New Yorku 4 cente.
Dotok bankovcev je po vojni strašno narastel in je znašal lansko leto 18 milijard lejev. Sicer se je vladi posrečilo pozneje znižati ta dotok na 17.5 milijard lejev, toda slabe posledice, ki so sledile temu znižanju (predvsem v industriji) so dale povod, da je Narodna banka, da bi zadržala naraščajočo krizo, ne glede na predpise, izdala nove bankovce. Tako znaša dotok 18 milijard lejev.
Tako dolguje država Narodni banki 12 milijard lejev in ima kritja v zlatu 0.6 milijard in v devizah in v zlatu nakovanem denarju približno 5 milijard in ima tako 30% kritja.
Nad vse lazveseljlvo dejstvo je Liter narast izvo2a v zadnjih dveh letih. Leta 1922 je izvozila za 8 milijard lejev blaga, v naslednjem ietu (1923) pa je
izvoz narastel za 5 milijard t, j. na 13 milijard lejev.
Glavni izvozni produkti, ki jih izvaža Romunija, so:
Žito s 50% celokupnega izvoza. Petrolej in petrolejski produkti z 20%.
Les z 20%. živina s skoraj 10%.
Pri izvažanju prihajajo v poštev predvsem Madžarska (les in petrolej), balkanske države (petrolej) in Mala .Azija (žito).
Dobro trgovino predvsem ovira slabo stanje železnic, katerim primanjkuje lokomotiv in vagonov, kljub tolikim naročbam v Avstriji, Nemčiji in češkoslovaški. Za leto 1925 pa je predvidena investicija za prometna sredstva, predvsem za lokomotive, vagone in tračnice v vrednosti 1 milijarde lejev.
Cene v Romuniji pa so se kljub dobri letini dvignile in sicer v višino, ki je štiridesetkrat večja kakor ona iz predvojne dobe. So pa te cene v skladu z borzno vrednostjo leja.
Romunska preživlja vse težkoče od vojne prizadete države. Vsled silnega naravnega bogastva dežele pa se polagoma dviga fn kljub slabi upravi tia-preduje honsolidacija države.
Aretacije' in prijav*. Včeraj ln danes policija PTljels 9 prijav in aretirala 2 osebi 1 radi pijanosti in beračenja in l raJl pretepa
Zaplemba kolesa, Oroinižki pc>3taja pri sv. Urbanu pri Ptuju ie zaplenila neko kolo, ki je bilo očividno ukradeno ln katerega Je po nizki ceni prodajal že 10 krat predk&zno-vanl Karel Pristovnik.
Ptuj.
Občinske volitve se bližajo. Ker si Nem ci ne upajo prirediti javnih shodov, na katerih bi volivci obsodili Ornigov režra, je gnal čevljar in kandidat Seischegg svole čevljarje na Ptujsko goro, nemška požarna bramba pa priredi 11. t. m. »Herbsttrummel« ali po domače sestanek »domače« gospodar' ske sh-anke. Pek Fiirthher navdušuje kot predsednik »Športnega kluba« svoje člane za nemškonaciionalno ptujsko politiko, g. Spružina pa pruži v svoji delavnici jeklene naklepe proti Slovencem. Nemška kandidat na lista Je izrazito nemškonacijonalna. To Je Ornigova dediščina, ki Jo Je zapustil Ptuju, ko je odnesel svoje pete v Avstrijo. 26 milijonov avstrijskega vojnega posojila niso mačje solze in te je naprtila »domača« gospodarska stranka mestu. Zato Pa je gospodarsko življenje zastalo. Žflavosti slov. odbora mestne posojilnice se imamo zahvaliti, da ta zopet dobro deluje. Ptujski meščani so še pravočasno prodali svoje vojno posojilo mestni hranilnici in ji naprtili dolgov. In take ljudi naj gospodarsko razsoden Ptujčan voli? Nemci so ustanovili svoj »Vorschuss-verein«, ki je dobičkarsko podjetje za gotovo nemško ptujsko kliko. Prigodilo se je, da je »Vorschussverein« odpovedal stranki posojilo in ji svetoval, naj vzame posojilo v mestni hranilnici In plač« dolg. Ali ie to gospodarsko? Zato pa tudi razsodni mešča. ni obsojajo nemško politiko in pravijo, da hočejo s Slovenci v miru živeti. Ti jih redijo.
Šport.
Prvenstvene nogometne telune 12. t m.
Ob 9. dop. se vrii na prostoru Ilirije tekma Slavlja : Korotan (Kranj), ob 15.45 na prostoru Prlinorja tekma Primorje : Rapid LMaribor). Jadran igra v Mariboru proti SSK Mariboru.
HASK (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo 12. t m. ob 15. url se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo ln tir-vatskim Akademskim SK 1 z Zagreba, enim prvih reprezentantov jugoslovenskega nogometa. HASK nastopi s kompletnim I. moštvom. ki se nahaja danes .zopet v najboljši formi. Obrambni trlo Frldrth — Vrbančič — Dasovič in leva stran forwarda Vinek — Plazzeriano so Igrali v reprezentančnem moštvu Zagreba, ki sl fe pretečeno nedeljo priborilo v Beogradu proti Splitski reprezentanci zlati kraljev pokal. — Predprodaja vstopnic se vrši od sobote naprel pri tVTdki J. Goreč. Znižane vstopnice za dijake se Izdajajo samo v predprodaji. Proste Članske karte so za to tekmo ukinjene, mesto tesrr. so Izvršujoči člani upravičeni do nakupa tajcenejših vstopnic po Din 3.—.
Zupan se je prezirljivo ozrl nanj in dvakrat pozvonil stražniku — znamenje, da hoče nekoga posaditi v zapor.
Jova se je sovražno ozrl na župana.
»Ali boš sledil moji odredbi, te vprašam ie enkrat?«
»Ne!« je zarenčal Jova.
Vstopila sta dva stražnika pripravljena, da ga odvedeta.
»Na hladno z njim!« je ukazal župan. »Štirinajst dni!«
Za župana ie radost in slast — kakor da pije sladko medico, kadar more kaznovati in dati čutiti svojo strogost in neizprosnost.
Jova se je vzbočil v jeklen steber.
»Ne ganem se!«
»Odvedite ga!« je zavpil župan.
Stražnika sta pokazala zobe in se vrgla na Jovo ko dva gavraiia.
Nastal je pretep, ruvanje, obrazi so se oznojili in kri se je razplamenela v žilah mož — Jovi od maščevalnega srda, stražnikom od razdraženosti in zlobe, županu od zavesti svoje moči. Za trenotek sta prišla še dva moža, ki sta pomagala odvleči Jovo ko žlvinče v zapor.
Jova ves zasopel, odrt, s krvavimi sledovi stražnikovih nolltov na obrazu, Je kričal na Župana kot obseden:
»Skrunilci moje časti, skrunilci moje svobode in mojega življenja!--------------------------------
»Priložite mu nekoliko gorkih!« je zavpil župan na stražnike, škrtaje z zobmi in stlskaje s pestmi.
Dve, tri minute je bilo tiho, potem pa se ie naenkrat razleglo po ulici bolestno, stokajoče javkanje, ko da kdo koga kolje, v temnem zaporu pa so hitro padali udarci trdne volovske žile na človeka cigana in risali na njegovo temno kožo modre kače —
Jova je odsedel v zaporu štirinajst dni ob kruhu in vodi in se vrnil nato domov zlomljen, mračen, suh in bled. Na kaj je vse mislil v zaporu. Razmišljal je, kako težko jek biti brez obrambe slabemu in brezmočnemu proti tem, ki imajo v rokah moč in nasilje, in se igrajo z njim, kakor dete z ognjem. Razmišljal je, kako ie njegovo cigansko pleme zapuščeno in razdedinjeno od ljudi. Razmišljal je z bolestjo v srcu, kako se človek vedno povišuje nad človeka, da bi mu odvzel svobodo in suženjsko povezal ujegove misli in čustva, mislil je na sebe in župana in premišljal Je še o nečem, o nečem zlem in groznem, ki skriva v sebi divie slasti In se naziva osveta--------------
Ko ga ie Jela zagledala na pragu koče, mu je stekla naproti in kliknila, ko ranjen orel. Potem ga je prijela za roke, ga vedla v Izbo in pričela poljubljati njegove roke, lica, oči, dokler ni izbruhnila v krčevit ženski jok. Jova jo je vzel na koleno, gladil njene bujne, črne lase in jo tolažil s poljubi. Nato je vzel gosli in zasvlral burno pesem, ki je pred tem ni še nikdar sviral In ki So je sedaj niegovo srce narekovalo goslim.
Ko vihar, ki siče skozi pusto sotesko, so se razlegli prvi zvoki Jovinih gosel v mesečno fJbč; strune so zastokale, ko da človeško srce toži nad zlobo usode in pro-klinja nepravičnost ljudi; trenotke so izražale mehko nežnost in nato zopet napolnjevale noč z drznimi melodijami, ko da zli človek uničuje, ubija, ruši. — In Jova? Glava se je nagnila na levo ramo, bujni lasje so se razpustili ko levja griva, oči se zaprle, prsti begali; lok sekal ko bridki meč — srce je trepetalo, gorelo, ginilo, umiralo ko poln cvet, kadar ga ožge poletno solnce.
Jela je vsa strepetala. kn tiček v zraku
in skrila glavo na njegovih prsih. Po temnih tleh izbe se je razprostrl mesečni svit ko vijollčat sneg in risal na nasprotni steni fantastične cvete, ki so plesali, zdelo se je, očarani po zvokih gosel.
In ko je Jovi kanila solza na gosli, jih Je naglo odložil in priiel Jelo za roko.
»Jelo, srce moje, Jelo, moje, medica, solnce mojih mladih dni, prišel je čas, da te zapustim. Grem. po novi poti, ki ne moreš po nji z menoj. Tukaj ne morem živeti več — v sramoti.
Jela je obstala trenotek prepadena In tiha ko mramornata soha, nato pa vzkliknila: »A kam pojdeš, Jovo, kam? Zakaj me zapuščaš, golob tl moj, moje ljubljeno jagnje?«
»Ne vprašuj, nič ne vprašuj, enkrat bi se itak razšla. Le enkrat se živi in umira, jaz pa hočem še v mnogem oziru, ko jeklo
v ognju, okalitl svoje življenje — Ce
Pa hočeš poznati pot, pg kateri sem odšel, Poglej čez pol ure, čez uro skozi okno ln neobičajna, krvava zarja tl pokaže mojo
pot ------------
Jova je izginil v noči. Jela je obstala Pri oknu bleda, hladna, pogreznjena v misli. Na njene bujne, razpuščene lase je padal modrikast mesečni žarek in jih spreminjal v
žareč, čaroben sijaj----------------jn	v	resnlcl,
komaj je preteklo nekaj trenotkov gluhega nočnega časa, je Predramil Jelo nenaden pogled. Na enem kraju z mesečno zarjo oblitega neba se ie pojavil naenkrat debel, mehak steber dima in pričel ovijati zvezde in zatemnjevati obzorje. Plamen, ko krvav jezik, se je dvignil k nebu In izgutil. Na to znova dva, trije plameni, hiteči k zvezdam. Ta igra pa je trajala le kratko in naenkrat se J* dvignil m«d slinim prasketanjem so*
žar v ognjenem morju naravnost do neba; zvezde so izginile, mesec je zatemnel in zakrvavel, ko, da se sramuje, žgoče iskre so se razletele okoli in dim, kot ogromen, raztrgan, temen prapor je že zaplapolal nad spečo vasio, smrdeč po požarlšču---------------
»Goril gori!« je prekinil nek glas nočno tišino in kmalu se je odzval drugi, tretji. Okna so se odpirala, ln ljudje so z od groze skrivljenimi ustmi kričali; gori! — »Pri županu gori!« je vpil nekdo. — »županovo žito In kozolec gori!« je kričal drugi
Župan je pribežal razoglav In bos In takoj je ukazal, naj orožniki primejo Jovo Jovanoviča.
Toda medtem, ko so orožniki iskali Jovo v ciganski četrti, je stal on že na obronku vzdaljenega gozda v senci hrastov ter gledal z zlobnim usmevom proti stTani, kjer je uničujoč požar požiral zložene snope Žita in je krvavelo nebo ko zapadajoče pur-purno solnce-----------
Njegova Jela je v istem času ie vedno gledala v ogenj ln dim z hladnim bledim obličjem mrtveca — in tožno mislila na Jovo.
Zaraaji so iskali Jovo, .da bi ga Izročili roki pravice, zaman so mučili Jelo, da bi povedala, kam se ie podal; zginil je, ko da je njegov sled veter zavel------------
Šele pozneje so zvedeli cigani, da jih je njihov tovariš za vedno zapustil In da je odšel k drugemu ciganskemu plemenu kotlarjev, ki blodi po slavonskih ravninah, katerega člani pri žgočem ognju strastno ljubijo ženske in kuiejo rdečo med In v svojem pustem življenju ljubijo svobodo strastno, divje, ko orli gorskih višav —- — —
X Ceoe divjačini Slovensko iovsko druStvo v Ljubljani je sklenilo s tvrdko E. Vajda, Čakovec pogodbo, da prevzame spodaj navedeno divjačino do preklica po sledečih cenah: Srne kg Din 20.-—, gamsi ln Jeleni kg Din 12,50, zajci nad 3 kg kos D&i 60.—«, poljske jerebice kos Din 25.—, faeafil (petelini) kos Din 50,—, gozdne jerebice kos Din 30^-. kljunač kos Din 30.-— In veliko divjo raco kos Din 20.— Cene so mišljene frank? oddajna postaja. Pošilja se samo po železnici. Zajci ne smejo biti Iztrebljeni, splob nlfi odprti, marveč samo l-zstlsnjenl, da odteče voda. Drobno divjačino ie treta vpošl-ljati v košarah med slamo. Košar« vpoŠIfe tvrdka zopet franko oddajna postaja.
X Dobave. Vršile 9e bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. oktobra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 187.000 kg mehkih drv In 13.700 kg bukovih drv. — Dne 4. novembra t. L pri direkciji pošte in telegrafa v Ltub-ijanf glede dobave blaga za državne zastave; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave kompletnih klosetov In lijakov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave šamotne moke, Samotne opeke In šallc za stranišča; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave stavbnega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice y Ljubljani Interesentom na vpogled.
Doplst.
Zagorje ob SavL Sokolsko društvo otvorl dne 12. t. m. gledališko sezono z No-vačanovo dramo »Veleja«. Upati Je, da bo letošnja sezona zelo živahna in da se bo po možnosti prav pogosto nudilo občinstvu kako uprizoritev. Z vztrajnim delom — gotov uspeh.
•%»«»»% Sodlife.
8 IM. >. k. z.
r	ali
KAZNOVANA OŠABNOST.
Dne 17. maja je bil med vojno obogateli mesar Joie Marčan s prijateljem Ivanom Kavškom v Lescah. Kakor se spodobi med vojno obogatelim ljudem, sta se možakarja pred povratkom seveda pošteno pokrepčala Tako sta prišla torej — kakor prfča pravi »malo okajena« — na jeseniški kolodvor. Tam sta vstopila v voe, rezerviran ta šolske izletnike. Kaj sta v vozu počela, ni znano. Znano je le toliko, da Je poklicala navzoča učiteljica sprevodnika, češ. da učence nadlegujeta. Ko Ju J« sprevodnik opozoril, da je voz rezerviran za šolske izletnike, se Je Marčan razkoračil ter ozmerjal sprevodnika, kakor trdi obtožnica s »smrkovcem« ln »svinjo«. Sprevodnik Ju je hotel ea vse to od volnje izključiti, vsled česar sta v O točah izstopila ter skočila, ko 9e Je vlak že pomikal, v drug voz. Ker Ju Je sprevodnik stavi) radi tega na odgovor. Je nastalo seveda zopet prerekanje. — V Ljubljani se je šel Marčan seveda v prometno pisarno pritožit. Obtožba mu očita, da Je ob tej,priliki sprevodnika zopet razžalil z besedami: »Ce VI trdite, da sera rekel »tak smr-kovec bo mene komandiral, ste lažnjivec In boste gor plačal!« in z besedami: »Jat v eni noči več zapijem, kakor VI cel mesec zaslužite.«
Priča sprevodnik potrdi vse inkriminirane besede, potrdi pa v svoji poštenosti tudi dejstvo, da ie bil Marčan »malo okajen«, dejstvo, ki zniža kaznivost, vsled česar je bil Marčan obsojen radi pregreška po § 104. s. k. z. samo na 1000 Din globe Bredsednik ponovi: »Samo tisoč dinarjev imate — za enkrat«
Popolnoma varno naložita denaTT
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
t. t. t C. 2.
ki posluje v novo-urejenih prostorih v
Ljubljani, Mestni trg 6
Vloge na hranilne knjfilice in tekoči račun obrestuje
najugodneje
jih Izplaiuie takoj brea odpovedi. Večje z odpovednim rokom obrestuje PO dogovoru.
lavcnUuMjantkim vfatataijam m m r«t-poiago poštne frotolnk«, da nimajo ■ pošiljanjem denarja nikaklh stroškov. Telefon it •.	TMcfoa	it	«
ter
ft P.
Kibbo ICifft.
Kibbo Kiit, Woodcraft Kindred (Go-ztfovniška bratovščina Kibbo Kift) je taborniška organizacija, katero je ustanovil ji. 1921 v Angliji pisatelj in slikar John Hargrave (Džon Hargrov). Kibbo Kiit ie beseda keltskega izvora ter pomeni toliko kot »preizkušnja velike moči« ali kratko »silni*.
John Hargrave je bil star okoli 14 let, ko je stopil angleški general R. Baden Po-‘well L 1908 z svojo skavtsko organizacijo V javnost. Kot deček je spremljal svojega Očeta, ki je bil pokrajinski slikar po oddaljenih krajih, gozdovih in .gorah severne 'Anglije. Tu se je seznanil z duhom nesjka-žene, čiste prirode ter dobil smisel za iiri-fodne krasote in prirodno življenje. Zato je vstopi! v skavtsko organizacijo.
Kmalu pa je sprevidel, da mu skavtska organizacija ne nudi tega. kar je pričakoval. jNa mesto življenja v prirodi so se izvajale različne vojaške vaje, prirejale parade, inšpekcije in druge podobne, za mladino povsem neprimerne stvari, za katere ni imel iprav nobenega smisla, kot tudi ne večina njegovih tovarišev.
Šele 1. 1911 je zvedel, da se taborniška ideja ni rodila v glavi generala Baden Po-wella, da njegova skavtska organizacija sploh ni original, temveč le površen posnetek in zmilitarizirana izdaja gozdovništva, katero je osnoval 1. 1906 v Ameriki kanadski prirodopisec, pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton.
Po svojem sestanku s Seton-om leta 1912 ]e sklenil iti po stezi gozdovništva, ter delovati na to, da se vrne taborniški pokret iz 2avožene skavtske smeri zopet nazaj v Prvotni tir, kot ga ie položil Seton. V ta namen je začel izdajati časopis »Lonecraft« (Sila samote), ki pa je bil seveda bojkotiran od oficijelne skavtske organizacije. Ako-Tavno se je glavni stan v Londonu zelo trudil, da osmeši njegovo »indijansko in rude-žekožno Saro«, kot so imenovali skavtski
voditelji gozdovništvo, je iinel velik del mladine za seboj.
Leta 1914 je šel na vojrto, katere se je vdeležil na turški fronti v Dardanelah. Ko se je 1. 1916 vrnil kot invalid, je zapazil, da je zgubil skavtski pokret svoj prvotni čar in da je nastala iz prvotne, idealno zamišljene organizacije brigada dečkov, ki se gredo vojake, da je vsa gozdovniška modrost izpuhtela, kolikor jo je sploh bilo in da je ostal le goli formalizem.
Da bi pripomogel spraviti organizacijo zopet na stezo prirodnega življenja je začel pisati kritične čianke v časopisu »The Scout«. V glavnem stanu v Londonu je prišel na sled listini, imenovani j-The Royal Charter« iz 1. 1912. na podlagi katere je bila prepovedana vsaka revizija pravil in pravilnika organizacije ter preprečen vsak po-iskus kontrole od strani članov, kar je tipično za konservativne, avtokratično navdahnjene nasprotnike napredka.
V novemberski številki 1920 časopisa »Tire TraiU (Sled) jc objavil na to članek, kjer je ožigosal to nedemokratično početje, označil napake in stavil predloge, na podlagi katerih bi se to, napredek ovirajočo napako, odpravilo. Radi tega je bil meseca Januarja 1. 1921 izključek iz skavtske organizacije.
Kot odgovor na to je stopil v javnost s svojo organizacijo Kibbo Kift kot nosite-Ijico Šeton-ovih idej in nadaljevanje steze gozdovništva. Da popelje zavožen taborniški pokret iz militaristične navlake, parad, mahanja z zastavicami zopet ven v zelena polja, v gozdove in k tabornemu ognju, ie izdal vrsto zelo zanimivih knjig za mladino, katero je opremil z lastnimi, zelo originalnimi ilustracijami in sicer:
Totem talks (totem govori), Wigwatn Pa-pers( listi z vigvarma), Tribal Training (rodovna vzgoja) in dr. V nemškem prevodu je izdalo njegove spise založništvo Der Weis-se Ritter Verlag, Berlin C19 pod naslovi: Das Totem spricht, Wigwambuch, Stam-meserziehung. V češkem prevodu so izšli v
založbi »Cin« Praha II Listy z wi2wamu in Kmenova vjchova.
Organizacija Kibbo Kift je zgrajena v glavnem po načelih gozdovništva, o katerem je biio poro-čano na kratko v »Narodnem Dnevniku« št. 208 z dne 16. septembra t. 1. v članku »Gozdovništvo«.
Kroj te organizacije sestoji iz kratkih hlač sivozelene barve in iz bluze s prekanjenim ovratnikom iste barve, ki se nosi na ruski način t. j. nad hlačami. Naprsna odprtina bluze se spenja z vrvico v barvi starostne dobe. Rokavi segajo samo do komolcev. Bluza ima zadaj prišito kapuco, ki se v slučaja potrebe potegne čez glavo, n, pr. ob dežju. Posebnega pokrivala se ne nosi. Usnjati pas, ki spopolniuje kroj, si okrasi vsak sam 7 ornamentiko po svojem okusu.
Poleg gozdovniškega znaka ima Kibbo Kift še svoj poseben znak, ki ima obliko kroga. V spodnjem delu kroga je naznačen ogenj s tremi poleni, iz katerega se vije dim kvišku, na levi strani se nahaja hiro-glif K, na desni pa drevo. Krog pomeni enoto, svet, večnost. Ogenj popi eni živeljenje, hiroglif K, ki izgleda na znaku kot bi dvigal nekdo nad ognjem roke proti nebu, pomeni čaščenje Vesoljnega Duha, drevo pa predstavlja spoznanje, razum in znanost.
Kibbo Kift ie pacifistična organizacija. ^ kolikor ie šel Baden Powell v svoji skavtski organizaciji na desno v smeri konservativnih načel, ~ toliko je šel John Hargrave na levo, Baden Po\vell je ostal pri sedanjosti, Hargrave gleda pa v bodočnost. Za naznačenje njegovega duha naj sledi odlomek iz pisma, katerega je pisal na-čelništvu Čehoslovaške Lige Gozdne Modrosti in ki tvori uvod k češki izdaji njegovih Listov iz Vigvama.
»..in ko je bila tako ustanovljena Gozdovniška Bratovščina Kibbo Kift, smo se odločili, da hočemo povdariti stvar s svetovnega stališča in da ne smemo nikdar dovoliti, da bi nas karkoli delilo od ideala, na katerem je postavljena: t ]. bratstvo itied ljudmi.
Stojimo na stališču, da ie gozdovništvo proučevanje prirode sploh, vštevši človeštvo in da vse to taborenje, turistika in študij prirode ne pomeni ničesar, ako ne vede k uresničenju boljšega življenja ljudskega pokolenja, k boljšemu umevanju problemov, ki se tičejo človeštva kot celote in ako ni v njem stremljenja podati roko vsakomur, ki se bori za svetovni mir in bratstvo.
Lahko trdimo, da je Baden PoweIl po» pačil gozdovništvo sledeč svoji ideji impe-rijalizma. Mi pa smo se lotili gozdovništva in ga spojili z našimi predstavami svetovne federacije in miru.
Ne zadostuje samo bežati iz mest, taboriti in izvajati taborništvo po smernicah gozdovniških načei in prirodne vzgoje, temveč, treba je študirati tudi po koncu hodeče bitje t. j. človeka. Postavit? se moramo bok ob boku za zjedinjenje sveta, ako hočemo preživeti bolehanje, katero se pojavlja po celem svetu.
Verujemo trdno, da se Seton z nami strinja in priznavamo prekrasno inspiracijo, katero je dalo njegovo delo nam v Evropi
Ampak io nas ne sme premotiti, da ne bi vedeli dejstva, da mora biti zgrajeno taborništvo na sociiologičnih temeljih, sposobnih za razvoj, ki naj postanejo združevalni činitelji mehanične civilizacije, ki se podira in gineva pred našimi lastnimi očmi...«
Po zaslugi Hargrave-a so prišle Seto-nove ideje, metode in oblike prirodne vzgoje zopet na površje in do svoje zaslužene veljave. Ustanavljajo se nove taborniške organizacije na podlagi Seton-ovih načel, obstoječe svetske organizacije pa uvajajo polagoma, včasih tudi nevede in nehote, posamezne točke iz gozdovništva.
V anern izmed pisem, katero ie pisal Seton načelništvu Cehosiovaške gozdovni-ške lige in ki je priobčeno v njenem glasilu »Vatra« (1923 1 6) pravi:
»...Prepričan sem o tem: skavti se
morajo vrniti nazaj h gozdovmštvu,. kasti vsaka dobra organizacija mora imeti idejne temelje, mora priznati življenjsko silo krasnih stvari, mora računati s fantazijo in mora imeti gotove elemente demokracije. _ Ker ima le gozdovništvo vse to, je skoraj neizbežno, da vstopijo... skavti _v gozdov-niško ligo. Ameriški skavti delajo tako, ampak ne kot organizacij- temveč prej na sledeči način :sprejemajo naše ideje in metode ter pozabljajo povsem na kako idejo opozt« cije in sovraštva...«
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik;
Železnikar \!eksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubltanl.'
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO
f Vedno zadnje novosti j
| SAMU j
j GRIČAR & MEJAČ, 1 ? šelenbui»gova ulica 3. j
?	t
Edp Hice
TilRZiME
ŽIVALI
Rus je pričel: »Lord Greystoke, vi ste se neprestano in neupravičeno vmešavali v zadeve Rokova. Zato se ne smete čuditi sedaj, da ste nakopali sebi in svoji družini to nesrečo na glavo. Vse to je vaše delo. Saj razumete. Cela stvar je stala gospoda Rokova precej denarja. Mislim namreč to ekspedicijo. Vi ste vse zakrivili, torej morate tudi poravnati stroške. Le če ispolnite skoz in skoz upravičene Rokovove zahteve, lahko odvrnete najhujše od svoje žene In otroka in ohranite sebi živ-Penje in svobodo.«
»Koliko hočete,« je vprašal Tarzan. sSploh pa, fcdo mi garantira, da ostanem še živ, ko izsilite moj podpis. Mislim, da imam dovolj razlogov, da ne za-ifpam dvem takim lopovom, kakor ste vi in Rokov.«
Rus se je tresel od jeze.
»Gospod! Vaš položaj pač ni tak, da bi si lahko (dovolili podobne opazke. Sploh pa že moja beseda zadostuje. Ako ne storite, kakor želim, ste lahko prepričani, da bodemo na kratko odpravili z vami, ako ne izpolnite šeka z vsoto, ki jo zahtevamo. Do-plej vas res nisem smatral tako neumnim. Neglede na našo premoč ste že lahko opazili, da bi zame ne bilo večjega veselja, kakor zapovedati zdajle »ogenj«! Naši načrti, kako vas bodemo kaznovali, mi branijo, da ne storim tega. Vaša smrt bi le prehitro prekrižala naše namene.«
»Vprašanje!« je dejal Tarzan. »Je moj otrok sna krovu?«
»Ne,« je odvrnil Pavlovič. »Vaš otrok je na varnem* vendar ga ni tukaj. Umorjen pa bo, če ne Ugodite našim zahtevam. Ce moramo obračunati z vami, nimamo nobenega vzroka, da bi vašemu otroku darovali življenje. Otrok bi po vaši smrti pomenil nov vir nevarnosti za nas. Torej kakor vidite, rešite svojemu otroku življenje, če rešite pebe. In vaša rešitev je, kakor rečeno, popolnoma odvisna od šeka, ki ga zahtevamo od vas.«
»Dobro,« je odvrnil Tarzan. Vedel je, da bo Pavlovič enkrat izrečeno grožnjo tudi brezpogojno izvedel. Kot edino upanje je ostala še možnost, da reši vsaj otroku življenje.
O sVoji lastni usodi po odpravljeni kupčijski zadevi pa si je bil popolnoma na jasnem. Cernu se varati o edinem možnem! Toliko je bilo gotovo: Na vsak način bi se spustil še v boj, ki bi ga ti možje pomnili vse dni in če ne pojde slabo — tega Pavloviča bi rad vzel s seboj v večnost. Le škoda, da ni bilo zdaj Rokova mesto njega. Vzel je šek in oolnilno pero iz žepa.
»Koliko zahtevate?« je vprašal.
Pavlovič je povedal bajno visoko vsoto, da se je Tarzan komaj vzdržal smeha.
Na ta način so hoteli izvedeti, na kako visoko odkupnino sploh lahko upajo. Tarzan se je poskušal pogajati, toda Pavlovič je ostal trden. Končno .je opičji človek izpolnil šek. Vsota je visoko presegala njegovo premoženje, naloženo v banki in vsled tega je bil šek brez vrednosti!
' Ko ga je izročil Rusu, se je ozrl čez krov. Presenečenje se je zrcalilo na njegovem obrazu: Par sto metrov od dalje je zagledal zemljo. Tro-pična, močvirna goščava skoro do obale in zadej gozdnato gričevje.
Edini tihi
pisalni stroj
L C. Smith & Bros IM 8
brez najmanjšega ropota.
Zattopitvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana ialenburgova ulica 611.
Pavlovič je opazoval Tarzana.
»Da, tu pričenja zopet vaša svoboda,« je dejal.
Tarzanu je šinilo v glavo, da bi se na mestu maščeval nad Rusom. Potem si je pa mislil: Ta zemlja tu je moja stara, znana Afrika. Če se tu oprostim verig, potem si že priborim pot v civilizirane kraje, To se mu je zdelo popolnoma mogoče.
Pavlovič je vzel šek.
»Slecite se!« je ukazal opičjemu človeku. »Tu ne potrebujete obleke.«
Tarzan se je obotavljal, toda Pavlovič je pokazal na mornarje, oborožene do zob... Počasi je Anglež odložil svojo obleko.
Spustili so čoln v morje in prepeljali strogo zastraženega Tarzana na suho. Čez pol ure se je čoln zopet vrnil in »Kincaid« je počasi odplula.
Tarzan je z ozke obale zrl za ladjo. Tam je nekdo stopil k ograji in ga skušal z glasnim klicanjem opozoriti nase.
Sem in tam je Tarzan pogledal list, ki mu ga je neki mornar še stisnil v roko. Toda zdaj je naenkrat pozorno motril dogodke na krovu ladje: Mož s črno brado je držal otroka visoko v zraku. Njegov porogljiv smeh je preglašal šumenje morja. Tarzan se je zdrznil. Že je hotel skočiti v vodo in dohiteti ladjo...; takoj je občutil brezupnost naglega. nepremišljenega dejanja — in ostal.
Oči ni odmaknil od ladje, dokler ni izginila za obrežnim pomolom. —
Iz džungle za njim so strmele s krvjo podlite oči izpod košatih obrvi na novinca.
Male opice so kričale v drevesnih vrhovih in iz gozda je donelo leopardovo rjovenje.
Toda John Clayton, lord Greystoke je še zrni-rom stal kakor slep in gluh za vse okrog sebe na bregu. Grenki očitki so mu trgali srce. Kako je mogel tako lahko verjeti besedam tega pomagača njegovega smrtnega sovražnika! Preostane mu edina tolažba, si je mislil, da je namreč Jane v Londonu na varnem. Kako dobro, da je vsaj ona varna pred kremplji teh lopovov. Med tem pa je kakor mačka na miš prežala orjaška zver na Tarzana in se zdaj splazila bliže.
Kaj ni imel opičji človek več svojih ostrih čutov? Svojega sluha in svojega nezmotljivega vonja?
Divje živali v zalivu.
Počasi je Tarzan razvil list, ki mu ga je mornar stisnil v roko. Prebral ga je, ne da bi se temne sence, ki ga je ogrnila v zadnjih urah bolečina vanje, še posebno zgostile. Potem se je pa zavedel podlega maščevalnega načrta v celem obsegu. Na listu je bilo zapisano sledeče:
»Te vrstice naj vam pojasnijo vse, kar nameravam z vami in vašim otrokom. Vi ste rojeni kot opica in ste živeli nagi v džunglah. Torej ste sedaj zopet tam, kamor spadate, v svoji domovini. Vaš otrok pa naj doseže že višjo stopnjo, kakor njegov oče. To je neizpremenljiv naravni zakon.
Oče je divja žival, sin pa je človeško bitje, vendar šele na prvi stopnji razvojne lestve. Ne
naga žival džungle! Ne! On bo imel usnjen predpasnik in bakrene obročke na nogah in mogoče celo obroček v nosu. Izročiti ga hočemo divjemu kanibalskemu plemenu v'vzgojo.
Lahko bi vas ubil, toda na ta način bi is zmanjšal mero vam namenjene in zaslužene kazni. Če bi bili'mrtvi, bi vas ne mučile misli o življenju vašega otroka... Tako pa bodete živeli tu brez moči; nikdar ne uidete odtod in nikdar ne bodete mogli najti svojega otroka in mu pomagati. Hujša od smrti vam bodo leta vašega življenja, kadarkoli se bodete spomnili strahotnega životarenja svojega otroka.
To naj bo del kazni za to, ker ste se drznili križati moja pota.	N. R.
Pripis: V kolikor je vaša kazen še pomanjkljiva, dopolnim nad vašo ženo in sicer od danes naprej. Prepuščam vam, da si to predpostavite.«
Komaj je Tarzan prebral ta list, ko ga je rahel šum za njegovim hrbtom sunkoma prestavil v surovo resničnost Zdelo se, kakor bi v trenutku oživeli njegovi čuti. Bil je zopet opica — Tarzan.
Oferet in pred njim je stala orjaška opica, pol instinktivno se tresoča, da bi se varovala pred neznancem, pol pripravljena, da ga vsak hip napade.
Dve leti je že minilo, odkar je Tarzan z rešeno soprogo zapustil pragozd. Ta čas je gotovo že izgubil malce svoje strašne moči, ki ga je^nekoc povzdignila v nepremagljivega vladarja džungle.
(Dalje prihodnjič.)
pri onih trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
KUPUJTE
MALI OGLASI
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal potom javne ponudne obravnave kjučavničarska, steklar-ska ter pečarska dela in dobave pri gradnji novega uradnega poslopja na Miklošičevi cesti.
Zapečatene na ovitku z napisom: „Ponudba za izvršitev
......del	in	dobav v uradnem poslopju Okrožnega
urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani" opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
do 22. okt. 1924 ob 12. uri
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg št. 4. I. nadstr. v Ljubljani.
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na višino ponudene svote, posebej pa Še, da eventuelno porazdeli pozamezne partije del po svojem sprevidu na razne ponudnike.
Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reilektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za nabavno ceno.
V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1924.
Ohrožni urad za zavarovanje delavcev
v UubUani.
nov«, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.__________
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice.
Ponudbe pod „Vestna moč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru.
Predsednik:
Dr. Golim s, r» /\
Ravnatelj:
Kocmur «
nemeblovano v sredini mesta, eventuelno tudi v predmestju Išče uradnik za takoj. Ponudbe na upravo Usta pod „Mimi dom“.
se več oseb na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava lista.
odstranim brez bolečin. Garancija 0 do 7 mesecev. Odstranim tudi reumatične bolečine. — Športna, iivčna, schvedska masaža. Zalokarjeva ulica 13 priti., M. P.
lili.
Turski med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8.
Konec leta
se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je že dolgo bil zaposlen kot tak in kot revizor knjig. C«nJ. ponudb« pod »Revizija« na upravo list«.
tfli Maji
m Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon zh damske klobuke Alojzija Vivod rol. Mozetič, Ljubljana. Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho pdučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10— 1 ure popoldan.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod ,.Čimpreje“.
i pavu
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
Hrastov ies
suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debel, 7—8 m3 se po ugodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 39, p. Ribnica, Dolenjsko.
II
par jelenovih rogov na šabloni. Naslov pove uprava lista.
Za
lin Kun
najprimernejši in visoko-
kaloriČni Trobnodolski premog. -* Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavfci zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL
DOM. iEBIN
trs. * premogom
UMIJ, l!!M18l.lt
i i. j._
GobThTfižoi
kupuje Sever h Komp., Ljubljana, WoHova uL 12.
stara 80 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din V gotovini in lastno opremo »* želi Simpreje omožiti, najraj* s trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni izključen. L» resne in neanonimne ponudbe po«J „Sreča“ na upravo H*1*-
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če 1» mogoče v mestu, Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
trgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „Pi-sarniška moč“.
Je dobro Idoča kavarna na novo renovlrana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavama Bristol, Maribor.
Ho sobo
neopremljeno če le mogoče s souporabo kuhinje v mestu ali predmestju iiče mirna družina, Ponudbe pod „ZadovoU” no it" n« upravo Usta.