62. številka.
Ljubljana, v petek 16. marca.
XVI. leto, 1883
Iihajii vsak dan «e*«r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po po & ti prejeroan za avBtrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld
10 kr. za mosor, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
len mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
Za oznanila platoje se od cetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka Btolba". D pravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pomagajte zvestemu ljudstvu!
Iz Belokrajne začetkom marca 1883.
Različna je usoda posameznih cesarstev in kraljestev, a še različneja je oaoda posameznih narodov. Pri nekaterih vidimo osobito cveteti trgovino, pri druzih lepe vede in umetnije. Nekatere dobivajo lepe dobičke iz živinoreje in poljedeljstva, zopet druge iz gozdov in vinstva.
Da morejo svoje izdelke in pridelke spečati mej svet, jih razposlati in zamenjati za razne potrebščine, potrebujejo dobrih cest, ugodne kupčijske zveze; a odkar so iznajdene železnice, prepeljava brzi hlapon karkoli in kamorkoli kdo hoče. Gotova istina je, da se procvet in blago-stan kake dežele, kakega okraja zelo povzdigne, ako ima dobre ceste, ali ako jo celo železnična proga veže z bližnjimi deželami.
A ozrimo se po naSej okolici, na zemljo, ki leži na jugu mogočnih Gorjancev, na skrajno južno mejo vojvodine Kranjske, — o kako žalostno, v resnicikako obupno je v tem oziru pri nas v Belo kraj i ni! Tu ne najdeš ni koristne poštne zveze, ni dobrih cest, — a kaj Še le prepotrebne železnice, — vse prošnje tekom toliko let bile so le glas upijočega v puščavi, bile so le pobožne želje.
Poglejmo le nekoliko to troje.
Novomeško-metliško-Črnomeljska pošta ima z ljubljansko-novomeško kaj neprikladno zvezo. Iz Ljubljane dohaja pošta v Novomesto okolo 3. po* poludne, a metliška odide odtod že opoludne, tako, da mora popotnik Čakati ondi poludne druzega dne, ako se hoče s pošto odpeljati dalje proti jugu. Res je sicer, da komur je sila, pelje Be lahko z železnico do Litije in potem s pošto naprej preko Trebuja; a s tem izgubi vso noč, a tudi pot čez VVagensperg je težavna, strma in zaradi tega osobito po zimi nevarna. — A tudi s pošiljatvarai nesmo nič na boljšem. Večje pošiljatve dohajajo na-
vadno z ljubljansko pošto v Novomesto in morajo ondi Čakati do druzega opoludne metliško-čmomeljske pošte. A kolikokrat se je že tudi pripetilo, da smo prejeli poštno sprejemnico, a naročenega blaga ne, kajti zaostalo je v Novemmestu iti, hočeš nočeš, morali smo čakati še jeden dan. Vprašamo slavno poštno vodstvo, ali nam ne more v tem vender kako pomagati in se bolj ozirati na okraj, ki šteje do 3000 prebivalcev? Tudi manipulacija na tej poštnej zvezi ni posebno vzgledna, ker dobivamo pošiljatve mnogokrat zelo odrgnene in razdrapane.
Sploh smo tudi silno radovedni, je li slavnemu poštnemu vodstvu znano, kako sa movoljno ravna sem ter tja poštno oso bje s pismi in pošiljatvami? Evo vam dokazov! Dobili smo pred kratkim dva pisma, oddana v Dolini pri Trstu, a vsako, prvo kakor drugo, rabilo je vselej cele 4 dni do nas. Imela sta nič manj nego šest pečatov, namreč: Dolina, Ž avle, Trst, Kočevje (!V!)( Ljubljana, Črnomelj. Je li to prava in najkrajša pot? A drugo ob jeduem v Trstu oddano pismo trebalo je do nas samo poldrugi dan. Tudi iz nam bližnje Kostanjevice na Dolenjskem vozilo se je pismo do nas cele 3 dni. Lahko bi na-vel £e več dokazov, a za sedaj dovelj! Ne vemo, kaj je pač uzrok takemu brezobzirnemu ravnanju, ali nevednost, ali lenoba, ali zlobna hudobija? Naj si bode kar hoče, vsako vredno j e ostre kazni.
A tudi s cestami smo pri nas kaj na slabem. Kakšne so pač nekatere okrajne ceste, ne da orne nim manjših, osobito v črnomeljskem sodnijskem okraji! Široke so komaj za jeden voz, in ako sne a drug druzega, osobito s senom obloženega, mora se mu umakniti s ceste in je v nevarnosti zvrniti se ali celo potreti. In kako so nekatere razvožene; tako, da je v resnici skoro nemogoče se po njih voziti, kakor Dragatuško-Viniška. Osobito silno trpite letos cesti Črnomelj-Viniea, kjer zvozijo na tisoče hrastovih pragov za železnice, dog  in druzega lesa iz
gozdov Krupške graščine na bližnjo hrvatsko postajo Vrbovsko, in pa cesta Gradac-Metlika, po katerej so zadnje tedne prepeljali na stotine centov razne že-lezn<ne iz nekdaj tako imenitne, še celo preko mej Avstrije sloveče, a sedaj žalibotf opuščene tovarne za železo v Uradacu. Ali bi ne bilo pravično, da bi morali dotični udeleženci za tako obilo prevaževanje doplačati primerno tangento, in ne vedno le žuliti ubozega kmeta, ker s tem cesto v kratkem času bolj pokvarijo, kakor domačini v več letih?
Koliko let je pač že sklenjena in tudi že v delu takozvana Hajka-cesta, ki bi vezala Belokrajno s Kočevjem in potem z Ljubljano. Potem bi nam bilo s tem vsaj nekoliko pomagano, da dobimo priprav-nejo poštno zvezo z Ljubljano. Sicer bi pa vozila pofta že lahko več let po starej, se ve da nekoliko strmej in slabej cesti, ako bi slavno poštno vodstvo to hotelo, le ne vemo zakaj se ta tolikanj potrebna in važna cesta odklada in nje zgotovljenje zavlačuje. Slavna odbora „čruo m oljski cestni" i a »deželni' blagovolita naj k temu vsaj storiti, kar je v n j u n e j moči!
Koliko nasprotno bilo je agitac'je za most čez Kulpo na Vinici, kateri bo požrl ogromne svote, a Del okraj ni splošno skoro nič koristil, marveč le nekaterim selom v skrajnem južnem kotu. Čuli smo, da so zoper zidanje tega mostu protestovale z malimi izjemami skoro vse občine, ki bodo morale zanj skladati, in in1 bodo uživale od tega m kake koiisti; in to po vsej pravici. Ako mora biti še drugi most čez Kulpo, delajo naj ga raje v Gribljah ali morda v Pobrežji. A kaj, — ker se v resnici potrebno in koristno prezira in zavlačuje.
Kaj naj pa rečemo o toliko koristnej in neizogibno potrebnej železničnej progi, ki bi po naj-krajšej poti vezala severne dežele z jugom, s Hrvatsko, s Srbijo, z deželami ob Balkanu in z morjem? Koliko peticij bilo je tekom zadnjih 10 let o tem odposlanih na višje mesta ; kolikokrat bila je v
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lerinontova posl. J. P.)
Pečorinov dnevnik. II.
Knezna Marr.
27. junija.
(Da\je.)
Dolgo sem ležal, ne da bi se ganil; plakal sem britko, nesem si prizadeval zadrževati joku in solza; mislil sem, da mi razpočijo prsi; moja trdost, moja hladnokrvnost izginili sti kakor dim; moje srce izgubilo je vso moč, moj duh je bil potrt; ko bi me bil videl kdo v tem trenutku, obrnil bi se bil z za ničevanjem proč od mene.
Ko sta nočna rosa in gorski veter ohladila mojo vročo glavo, zbral sem svoje misli, spoznal sem, da je neumno in brez koristi loviti izgubljeno
srečo. Kaj sem hotel, — morda videti jo? — zakaj V ali ni vse proč mej nama V Jeden britki poljub ne obogati mojih spominov, samo še težje bi se ločila.
Dobro je še zame, da morem jokati. Morda bili so uzrok temu moji pretreseni Živci, noč, katero nesem nič spal, tisti dve minuti, ki sem stal pred samokresovo cevjo in prazni želodec.
Vse je tedaj dobro izšlo. To nnvo trpljenje je prouzročilo v meni, da se poslužujem vojaškega izraza, srečno diverzijo. Jokati je zdravo; ko bi ne bil tako dolgo jezdil in bi ne bil prisiljen iti petnajst vrst peš nazaj, bi tudi to noč ne bil zaspal.
Vrnil sem se v Kislovodsk ob petih zjutraj, ulegel sem se v posteljo in zaspal kakor Napoleon po bitvi pri Waterloo.
Ko sem se prebudil, bila je že tema. Usel sem ae k odprtemu oknu, zavil se v plašč — gorski zrak hladil je mojo od spanja in truda težko glavo. Skoz vrhove gostih lip videle so se luči iz trdnjave in vasi. Pri nas na dvorišči bilo je vse tiho; v kneginjinem stanovanji ni gorela nobena luč.
Prišel je doktor; njegova lica bila so mračna; po svojej navadi ni mi podal roke.
— Od kod, doktor?
— Od kneginje Ligovske; njena hči je bolna - oslabljenje živcev .... A zato nesem prišel k vam, Čujte kaj: načelstvo nekaj sumi, dasi ničesar dejanskega dokazati ne more, vender bi vam svetoval, bodite previdnejši. Kneginja pravila mi je danes, da dobro ve, da ste se bili zaradi njene hčere. Povedal jej je vse to oni starec . . . kako hočemo utajiti? On je bil priča vašega prepira z Grušnic-kim v gostilnici. Prišel sem vam to naznaniti. — Z Bogom. Morda se več ne vidiva: poslali bodo vas kam.
Na pragu je ostal: rad bi mi bil stisnil roko . ... ko bi jaz bil količkaj želel, oklenil bi se mi bil okrog vratu; a jaz sem ostal hladen kakor kamen — in odšel je.
Taki so ljudje, vsi so jednaki: že naprej poznajo slabe strani kakega dejanja, pomagajo, svetujejo, dajo pogum, ker vidijo, da ni druzega sredstva
prejšnjih letih zaradi železnice premerjena Belo-krajna; a vse to ostalo je doslej le prazen brezvspešen up! Koliko bilo bi s tem pomagano tukajšnjim prebivalcem, ker bi potem mogli vsaj prodati razne svoje pr.delke, — kar pa sedaj pri najboljšej volji ni mogoče; koliko bilo bi s tem pomagano tohkej bedi in revščini!
Najprvi in najvažnejši pridelek v naših krajih je vino; koliko bi se ga lahko razprodalo in razpe-čalo; a kaj, ker ga n: kupca, kajti vsak ga raje kupi v krajih blizo železnic? ležečih, ker mu je vožnja ceneja in pripravneja. Smelo trdim, da bi se ga prodalo lahko mnogo tisoč vedrov. Kako bi se potem tudi povzdignila živinoreja, koliko ljudi našlo in imelo bi zaslužek v tukajšnjih bogatih premogo-vih skladiščih! Tudi poprej omenjena, nekdaj tako sloveča tovarna v Gradacu oživela bi zopet na novo, in opomogli bi se ondotnji prebivalci, ki sedaj ječe v britkej revi in pomanjkanji.
A kako mala bila bi vsa korist take železnice za naše kraje proti imenituosti in koristi, katero bi imela ta železnična proga v strategičnem in kupčij s k e m oziru za vso našo državo!
Zato prosimo naše narodne državne poslance in slavno vlado, da se potrudijo z vsemi močmi to našo željo spol-niti kakor hitro mogoče, ker s tem pridobili si bodo neminljivih zaslug za narod, — za verni, zvesti in udani naš narod. Y.
Govor poslanca dra. Tonkli-ja.
(l'o stenografičnem zapisniku.) (Daljo.)
„Vender pa je, gospoda moja, tudi tukaj stvar omejena, ker se ima grščina še vedno nemški po učevati. Ravno ta predmet pa bi bil najsposobnejši, da bi se poučeval slovenski, ker ima slovensko oblikoslovje mnogo sličnosti z grškim. Tedaj tudi tukaj Btoril se je še le prvi korak do ravnopravnosti, ne da bi se izvela cela, — Kaj pa naj rečem sto-prav o spodnjem Štajerskem? V spodnjem Štajerji take naredbe kratko malo ni. In vender imajo, mislim, Slovenci južne Štajerske jednako pravico, kakor kranjski Slovenci! — Jednako pravico imajo Slovenci na Goriškem, in jednako bi morali imeti tudi na Koroškem. Ker je pa glede Koroške jeden iz častitih predgovornikov uaglašal, da se ondu Slovenci le v maibnem številu dado v srednje šole upisati za Slovence, moram tu opozarjati na na j žalost nej še razmere, ki veljajo ondu v ljudskih šolah. Če ni, gospoda moja, po ljudskih šolah nikjer upeljana slovenščina kot poučni jezik, temveč le deloma za prve mesece prvega leta, in če se slovenska mladina pita le z nemščino, lahko je umevno, da učenci ustopivši v srednje šole ne umejo slovenščine, ker so jo pozabili v ljudski šoli, da pa tudi nemščine nemajo v oblasti, ker so se premalo časa z njo ubijali. Da se pa tudi mnogo učencev slovenskega  poUolenja daje upisati  za Nemce,  ima svoj
uzrok v tem, da se s tem oproste pouka v slovenščini, da jim ni treba obiskavati slovenskega kurza ter si tako ob stroških materinščine olajšujejo nauke. Ta uzrok pa ne velja tudi za Štaiersko. Govorim le o južnem Štajerji, kjer se slovensko ljudstvo če možno še bolj zaveda svoje narodnosti nego na Kranjskem, ali pa vsaj v zavednosti in izobrazbi svojega jezika ne zaostaja za Kranjci. Torej ni nobenega uzroka, da se južnim Štajercem odtegajo do brote, katere se zde shodne za Kranjsko; taisto velja za Goriško, za Hrvate v Istri in za Italijane, za katere se, je itak nj. vzvišenost grof Coronini najiskrenije zavzel."
„Ker je pa nj. vzvišenost gospod naučni minister v svojem govoru k dne 7. t. m. poudarjal, da on ravnopravnost tolmači tako, da ne dobe vsi narodi jednakih pravic, nego da za dobe le to, kar je najbolje, moram opozoriti nj. vzvišenost na vsebino člena XIX. osnovnih postav; — tam ni nobene razlike mej posameznimi narodnostmi usta-uovijene^ ampak je izrečeno, da imajo vsi narodje jednake pravice. Primera, katero navaja nj. vzvišenost, da se te pravice ne dajo deliti po razmerji, zelo šepa, — kajti tu se ne gre za delitev pravice, nego za izpeljavo postave."
„S tem, da se Slovencem in Italijanom podeli popolna pravica glede uporabe in razvitka njihovega jezika, se pač Nemcem od njihovih pravic nič ne vzame. Nemci obdržijo svoje pravice, kakor so jih doslej uživali, in nobeden jim jih neče p r i k ra j š e v a ti. Tu se gre samo za to, da se tudi drugim narodom, ki teh pravic neso še deležni, podele z izpeljavo postave. Kajti če se izda postava, ki daje ljudstvu pravice, je vlada primorana jo tudi izpeljati; sicer bi lahko naredili mnogo postav, ki pa ostanejo le mrtva Črka ; to pa ni smoter zakonodajstva."
„Ne morem se dovolj načuditi temu, da nj. vzvišenost danes poudarja da moja resolucija n i i m et i za r e s n o; nj. vzvišenost pač sama ne j cije, ki so došle tej visoke) zbornici iz vseh sloven-veruje, da sem jaz mislil, da se naj naredbe, ki I skih pokrajin. Opozorujem le tia to, da je dobil veljajo za Kranjsko glede slovenskega poučnega j šolski odsek it spodnjega Štajerskega 19 prošenj jezika, uvedejo tudi za gornje Štajersko; jaz*za uvetienje slovenskega učnega jezika za slovenske
Istre. Če se je pa za Kranjsko ta naredba smatrala za možno, koristno, za potrebno, mora vender kot taka veljati tudi za druge dežele, koder so jednake razmere."
„Nj. vzvišenost je nadalje rekla, da so naučne oblasti metoda i ne pri osnovi srednjih Šol, in je še pristavila, da to spada tudi v pristojnost deželnega zbora. Omeniti moram pa, da je deželni šolski svet goriški tako sestavljen, da imajo nasprotniki narodne ravnopravnosti vedno večino. V njem sedita namreč dva vodje srednjih šol, oba Nemca; jeden izmej nju še celo nič ne ume slovenščine; potem poročevalec, predsednik — vsi so nasprotniki narodne ravnopravnosti. Kako se more potem misliti, da bo deželni šolski svet glasoval za upeljavo slovenščine kot učni jezik? Deželni zbor goriški je, če se že govori o kompetentnih korporacijah, gotovo kompetenten. Ta pa je že večkrat soglasno sklenil resolucijo do visoke vlade za upeljavo slovenskega in italijanskega učnega j?zika v goriških srednjih šolah. Nj. vzvišenost gosp. učni minister bo torej priznal, da ae je za to izrekel pristojen faktor v naukih. Saj leži še sedaj pred naučnim ministrom taka peticija, katero je 21. julija 1882. poslanec Del Torre, tedaj Italijan, predložil v goriškem deželnem zboru, katera tudi zahteva upeljavo narodnega kot učnega jezika. Moja resolucija namerava to isto, suče se le v ožjih mejah."
„Moj tovariš, vse časti vredni gospod finančni nadsvetnik dr. V i tezi č zahteva, da se naj upelje slovenski jezik le deloma v gimnazije, in to le v spodnje; in če jaz zahtevam, da se naj to zgodi še z« druge gimnazije, — kajti to je smoter moje resolucije, — je vender moja resolucija v skromnejših mejah, kakor sklepi goriškega deželnega zbora. Jaz zahtevam le, da se tudi na spodnjih gimnazijah goriških upelje slovenščina, oziroma laščina po predlogu nj. vzvišenosti grofa Coroniui-ja, katerega po polnem podpiram, in to tako, kakor se je upeljala v Kraujakej".
„Ravno tako je moja resolucija ožja, ko peti-
učeuce srednjih šol, potem 13 peticij od občin in korporacij  iz Kranjske in Štajerske v istej zadevi
sem  dejal razločno:  za  učence  slovenske narodnosti."
„V tej naredbi z 22. julija 1882. št. 10.820. j in ob jednem za upeljavo slovenskega učnega jezika pravi nj. vzvišenost (čita): „ „Glede slovenskih učen-! na učiteljskih izobraževališčih, in nad 100 prošenj c«v smatra naučni minister za njihove gimnazije po-j je došlo jezikovnemu odseku, ki zahtevajo taisto, trebnim tak učni črtež, vsled katerega zadobi vsak ! zraven pa še uptljavo slovenščine kot uradni jezik učenec, oziraje se na občno smer gimnazija, tako' pri sodnijah. Ne more se torej trditi, da prebival-izomiko pred vsem v svojej materinščini, potem pa j stvo ne čuti take potrebe in ne goji živih želj, da tudi v nemščini, da je sposoben za znanstvene studije se pouk postavi na pedagogični temelj. To doseči na vseučilišči." ■ — Če je nj. vzvišenost to spoznala j nameravala je moja resolucija", za shodno in pedagogično za slovenske učence na j nMoja zahteva pa je utemeljena tudi v po-Kranjskem, potem ne razumem, zakaj ne smatra to stavi. V tej zadevi opozarjam le na državne osnovne tudi racijonalno za slovenske dijake na Štajerskem, Go- ! postave, posebno na člen XIX. Ako je pravica na riškem in v Istri. Nj. vzvišenost pravi, da moj p re- i naši strani, ima na drugi strani vlada dolžnost jo d log ni resen, in ta naredba se ne da raztegniti izvesti. Da je to možno, je gospod minister glede na srednje šole drugih dežel, posebno Štajerske in Kranjske sam priznaval;  ako  pa   se   prizna za
— potem si pt umije/o roke in obrnejo se od onega, ki je tako predrzen, da je prevzel vso težo odgo vornosti.   Vsi so  taki,   tudi  najboljši   in najum-nejši . . .
Drugo jutro dobil sem povelje od načelstva, da moram odpraviti se v trdnjavo N.; šel sem h kneginji, da se poslovim.
Čudila se je, ko sem odgovoril na njeno vprašanje: če jej imam kaj posebnega povedati, da jej želim srečo itd.
— A jaz imam govoriti z vami nekaj jako resnega.
Molče usedel sem ae poleg nje.
Jasno je bilo, da ni vedela, kako bi začela; obraz jej je malo zarudel; debeli njeni prsti brundali so po mizi; naposled začela je s tresočim glasom:
— Čujte, gospod Pečorin, jaz mislim, da ste pošten človek.
Poklonil sem se.
— Jaz sem še celo prepričana o tem, nadaljevala je: dasi je vaše obnašanje malo sumljivo, vi
morda imate za to uzroke, katerih jaz ne vem, in sedaj vas prosim, da jih poveste. Vi ste branili mojo hčer proti obrekovauju, bili ste se zaradi nje — za njo postavili ste svoje življenje v nevarnost. . . . Ne odgovarjajte mi, ker vem, da tega ne boste priznali, ker je pal (hušnicki (in prekrižala se je). Bog bo njemu odpustil — in upam, da tudi vam! . . . Tudi to mene nič ne briga . . . jaz tudi ne smem obsojevati vas, ker je bila moja hči, dasi tudi po nedolžnem, uzrok temu dvoboju. Oaa mi je vse povedala ... jaz mislim, da vse; vi ste jej objavili ljubezen ... in ona tudi vam (tu je kneginja težko vzdihnila). Ona je bolna, in jaz sem prepri čana, da to ni navadna bolezen! Neka skrivna žalost jo teži; ona ne pove tega, a jaz sem prepričana, da ste vi krivi tega . . . Poslušajte, vi morda mislite, da jaz gledam na naslov in bogastvo — motite se: jaz hočem samo srečo svoje hčere. Vaš sedanji položaj ni sijajen, a utegne se zboljšati: lahko si pripravite boljšo prihodujost ; vas ljubi moja hči: ona je dobro odgojena in bo osrečila moža. Jaz sem bogata, in ona je jedino dete . . . Povejte mi, kaj
vas ovira ? . . . Morda bi z vami ne bila imela tako govoriti, a zanašam se na vaše srce in vašo čast . . « pomislite, da je moja jedina hči.. . moja jedina ... Jela je jokati.
— Kneginja, rekel sem: — ni mi mogoče vam odgovoriti; a dovolite mi, da jeden trenutek govorim z vašo hčerjo na samem . . .
— Nikakor ne! zaklicala je jako razdražena in skočila je s svojega stola.
— Kakor hočete, rekel sem — in šel sem proti vratim.
Zamislila se je, potem je pa dala z roko znamenje, in odšla je.
Prešlo je pet minut; srce mi je Bilno bilo, a moje misli bile so mirne, moja glava mrzla; zastonj iskal sem v prsih le iskrice ljubezni do mile Mary.
Duri so se odprle, in prišla je notri. Moj Bog! kako se je spremenila, odkar je nesem videl — ali je to tako dolgo?
Prišedši v sredi sobe se je opotekla; skočil I sem k njej, podal jej roko in peljal jo na naslonjač. (Dalja prib.)
Kranjsko, mora se priznati tudi za vse druge sloven-ake pokrajine".
„Preidem na denarno vprašanje. Na goriških zavodih uvela bi se lahko italijanščina in slovenščina kot poučni jezik, ne da bi se obtežil državni zaklad. Opozarjam le na dotično peticijo učiteljskega društva .Sloga", ki zahteva, da se naj osnujejo na Goriškem realni gimnaziji. Će se v Gorici sedanja nižja realka in nižji gimnaziji preustrojita v realne nižje gimnazije, če se upelje v jeden zavod italijanski, v drugi slovenski učni jezik, dobivali bodo Slovenci slovensk in Italijani italijansk pouk, ne da je treba pomnožiti število srednjih šol, ob jednem pa bi se morala se ve da v vseh razredih poučevati tudi nemščina kot obligaten predmet, tako da bi zamogli učenci obeh narodnostij, dovršivši realne nižje gimnazije, jedni na višem gimnaziji, drugi na višej realki skupno dobivati pouk v nemškem jeziku. Ako bi vlada vzprejela ta predlog, bi se državni zaklad ne obremenil niti za jeden novec, nHrodnej ravnopravnosti bi se zadostilo, in pouk bil bi osnovan na pedago-gičnih temeljih."
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16 marca.
V
ročal je
včerajšnjej seji državnega zbora po
grof H. C1 a m v imenu budgetuega odseka o predlogi glede po biran j a davkov do konec april*1 1883. Postava se vzprejme brez debate drugem in tretjem čitanji. —Poslanec dr. J i reč ek
šole za poljske dijake upeljati materni kot poučni jezik, da se zopet uvede katoliški verski npuk in sicer v materinem jeziku, da se imajo v elementarnih šolah one naredbe in naprave, ki zavirajo poljski poučni jezik v vseh predmetih, odstraniti, ter da se ima v ljudskih šolah veronauk povsod poučevati v materinem jeziku. —Ta zahteva, pravi cinično „N. Fr. Pr.u, nema posebnega upanja, da bi se uvaže-vala, kajti v vsem, kar se dostaje državnega jezika, ne umeio šale v Berolinu. Minister za bogoča8tje, pl. Gossler, je odgovarjajoč na ta predlog Poljake napadal in natolceva), da imajo vedno v mislih restitucijo samostojne poljske države.
Domače stvari.
— (Udeležba o velikej ljudskej veselici), katera se bode priredila o Binkoštih na korist društvu „Narodni dom", obeta b-.ti prav velikanska. Posebno mnogobrojno bodo se udeležila hrvatska pevska društva in zagrebški „Sokol". Veseličnemu odboru je torej nalog, da poskrbi o pravem času za stanovanja mnogobrojnim gostom. Naj se tedaj vsa ona gospoda, ki jej okoliščine dopuščajo sprejeti v stanovanje po jednega ali več gostov, blagovoli to naznaniti g. Ivanu M urniku, g. dr. F. Papežu, g. Z m a g o s 1 a v u K o h r m a n u ali pa g. Ivanu Hribarj u.
— (Učeni našrojak g. profesor Simon Rut ar) izvoljen je bil v mestni šolski svet spljetski.
— (Slovensko društvo) skliče 3. občni zbor v Šoštanj na velikonočni ponedeljek 20. marca t. 1. popoludne. Poslanec g. dr. Vošnjak bode poro čal o delovanji državnega zbora.
— (V Slovenskoj Bistrici) so pri volitvi
poroča o naknadnem kreditu za medicinsko fa kulteto na češki univerzi v Pragi.   Redna j v okrajni zastop narodnjaki vsaj z nekaterimi svo|ih potrebščina znaša 10.000 gld., izredna, za prvo kup-; kandidatov prodrli.
nino zemljišča in stavbo provizoričnega poslopja, i — (V Konjicah) so pri volitvi za okrajni 220.000 gld. K generaluej debati o tem je govoril zaatop Slovenci, kakor smo že poročali, sijajno zma-
dr. Rechbauer, očitajoč, da se ne merijo vse de žele z jednako mero. Govornik želi, da bi se dozidalo graško vseučilišče. Na to se ta predloga brez specijalne debate vzprejme. Ravno tako tudi drugi naknadni krediti za vAnt naučnegn ministerstva. Potem 30 preide k nadaljevanju budgetne debate o proračunu poljedelskega ministerstva.
V dopisu do „Gazete Narodove1* izjavlja dr. Kaminski, da ne namerava v Stanislavu zopet kandidirati za državni zhor, čeprav ga nujajo k temu razni sočutni pojavi ter izrecno prigovarjanje mnogobroj nih uglednih volilcev. Sedanji čas pa da ni ugoden za tak korak Ni več daleč čas njegove popolne rehabilitacije, kakor da je razvidno iz pisma, kojega mu je poslal najodličuejši član avstrijskega parlamenta. Upa, da bode kmalu stopil pred občinstvo, zahtevajo, da ga vsled v državnej zbornici izreče nega principa odškoduje kot nedolžno obsojenega. — „Tagblatt" ima telegram iz Stanislava, po katerem bi se bila Schvvarz in Kaminski pogodila ter brez 8oduije rešila svoje diference. Tudi se govori, da so dunajski žurnalisti, oziroma lastniki časnikov, pred preiskovalnim sodnikom bili primorani izpovedati, da so prejeli denar za svoje kričanje.
Viiu-uJ«* tlržave.
V sredo prenesli so ostanke Gorcakov-a v Baden-Badnu v rusko kapelo. Tega sprevoda so se udeležili princ Viljem Badenski s soprugo, ruski poslaniki iz Weimara, Stuttgarta in Berna ter načelniki raznih uradov. — „Bbrsencourier" podaje, kakor pravi, avtentično poročilo o smrti tega državnika. Obdukcija da je pokazala, da je Gorča-kov umrl OBtrupljen 8 fosforom; kdo da bi mu bil zavdal, ni še znano. Rečeni list pravi, da sta velela sinova umrlega že v predvečer njegove smrti v vilo Braun prinesti koš, v katerem naj bi se bilo odneslo mrtvo truplo, ter da sta prijateljici pokojnega očeta, madami Braun, strogo prepovedala, stopiti v bolniško sobo.
Minister grof Tolstoj zahteval je v ruskem državnem sovetu odpravo „zemstva". — Policija prišla je baje na sled odličnemu nihilistu, kateri se je mudil nekaj tednov v Petrogradu; pred nekolikimi meseci izdal je neki v Milanu brošuro: „Podzemelj-ska Rusija" z izmišljenim imenom Stepnjak. Ta oseba se ima za glavnega vodjo vse revolucijonarne stranke ter se je držal doslej pri vseh atentatih v varnem zatišji.— Grof Voronzov-Daškov poda Be v kratkem v Moskvo, da se prepriča o delovanji za bodoče slavnosti kronanja. Angleški dvor zastopan bode v Moskvi po vojvodi Edinburgh-škem, španski pa po vojvodi Mo nt pen s i er-skem.
V pruskem državnem zboru bijejo Poljaki hud boj za svoj materni jezik, kateri se vsako leto ponavlja, žalibog brez uspeha. Poljaki zahtevajo, da se ima v više šole, učiteljske seminare in srednje
gali v kmetskej skupini. Izvoljeni so: P. Dobnik, M. Jurše, J. Zorko, M. Vivod, Jer. Gradišnik, M. Fijauš, Jur. Leskovar, Fr. Koprivnik, R. Črešnar, J, Rudolf. V skupini velikih posestnikov sta izvoljena tudi knez Windischgriicz in muUupnik Mikuš, v trgu pa dr. Prus.
— (Cerkev sv. Jakoba) obdajati so začeli včeraj z odri, ker bode po skrbljivostt g. župnika Rozmana popolnem obnovljena in olepšana, da se kaže v dostojuej vnanjej obliki, kadar obišče pre-svitli cesar naše mesto.
— (Zrušena cerkev) v Bohinskej Bistrici bode še v teku tega leta popolnem sezidaua. Stavbene, uže deželuej vladi predložene načrte, izdelal je stavbeni mojster g. Faleschiui, kateremu je tudi delo izročeno.
— (V  mestnej  klavnici) poklalo seje meseca februvarja 1883: 240 goved,  610 prašičev, 583 telet, 23 koš t runo v in 145 kozličkov ; dva pra šiča bila sta ikrasta, torej sta se oddala koujaču.
— (Napad.) Na cesti blizo Rudnika napal je kmetski fant France Dremler iz Rudnika v uoči od srede na četrtek ob 1. uri brez vsega uzroka Kočevca krošnjarja Autona Finka, 60 letnega moža, ter ga pretepaval najpred s polenom, potem pa še z burkljami. Fink vrnil se je z daljnega potovanja v Ljubljano in večerjal v sredo na večer v gostilnici pri „Lozarji", tam pa odšel ob 12. uri, rekoč, da ni dobil prostora na poštnem vozu, in ker se boji zaspati, odide takoj peš, morebiti dobi po dnevi kak voz, da se pelje. Včeraj zjutraj pa je prišel ves potolčen v Ljubljano in šel v bolnico. Kmetskega fanta Dremljerja prijeli so žandarji včeraj in odveli v zapor.
— (Obravnava zaradi umora kmetskega posestnika M ožine), zvršenega po njegovoj ženi in njenem ljubimcu Matevž-i Kovačič-u, pričela se je včeraj zjutraj in trajala zvečer do osmih Danes se je nadaljevala in bilo je zaslišanih že nad 30 prič. Danes popoludne bode zaslišana najbolj važna priča, tako zvana „Kronzeugin", Jera Virant, katere zadnjič ni bilo in ki je sedaj v bolnici in bode pripeljana pred sodišče. Danes do večera i.a-blišijo se še ostale priče in sklene se dokazilna obravnava. Jutri stavila se bodo porotnikom vprašauja, govoril bode državni pravdnik in zagovorniki in proti poludne objavila se bode razsodba, Zatožeuca čakajo,
kadar ju peljejo k deželni sodniji, cele trume ljudi, ki bi radi vsaj videli kruta zločinca.
— („ Jour fixe-Maršu) za glasovir uglas-bil in literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. Ta jako mična, v našem listu že dvakrat omenjena in ocenjena skladba prišla je ravnokar na svitlo in se dobiva za 40 kr. (s poštnino vred) pri J. Giontini-ji in pri „ Glasbeni Matici", katera jo je založila. Razen po svojej jako melodi-jozuej vsebini priporoča se tudi po svojej ličnej obliki in dobrem tisku. Ker je le malo izvodov za na prodaj priredjenih, bode gotovo v kratkem pošla.
— (Krajčeve „Narodne biblioteke") izšel je drugi snopič, obsezajoč nadaljevanje „Kranjske Čbelice". Mej drugimi so v tem snopiči: Štirje Preširnovi soneti, Preširnova romanca „Hčere svet" in „Nova pisarija". Priporočamo še jedenkrat prav toplo to podjetje s pristavkom, da posamični snopič stane le 15 kr.
— (Seme ruskega lanu.) Kmetovalci, kateri so naročili ruski lan, naj pridejo nemudoma ponj, cena mu je 3 gld. 60 kr. stari mernik.
Kmetijska družba v Ljubljani.
— („Narodna Čitalnica" v K ran j i) napravi v nedeljo 18. marca 1883 ob osmih zvečer svojim udom „Besedo" z naslednjim sporedom: 1. „Ponočni pozdrav", — Nedved, zbor. 2. „Tri lipe", — Gregorčič, deklamacija. 3. „Mornar", — F. S. Vilhar, samospev. 4. „Serenadu", — Umlauft, igra na citre. 5. „Nisem Nemec, dekle drago", — l laj dri h, čveterospev. 6. „Doktor Robin", vesela igra v jednem dejanji. 7. Tombola. 8. Prosta zabava.
— (Bralno društvo v Krškem) priredi v nedeljo 18. t. m. predstavo šaljive gledališke igre: „Eno uro doktor u in petje.
— (Razpisane službe.) Pristava pri c. kr. okrajnej sodniji v Postojiui v IX. razredu. Prošnje do 31. t. m. na deželne sodnije predsedstvo v Ljubljani. — Učitelja na jednorazrednici v Osilnici. Plača 450 gld. in stanovauje. Prošnje do 15. aprila t. 1. na okrajni šolski svet v Kočevji.
— (Izpred porotnega sodi šča.) 10. t. m. bili so zatoženi jako prebrisani in nevarni tatovi iz Trzina in Dragomela,  večinoma zaradi hudodelstva tatvine že kaznovani: Anton Prelovšek, navadno Ja-kec imenovan,  kmet iz Trzina,  .laka Čebular, posestnikov sin iz Trzina, France Čebul), kmet. iz Dragomela, že trikrat zaradi hudodelstva kaznovan, vsi trije zatoženi hudodelstva   tatvine,   Jaruej Lukau, navadno Medved, kajžar in kramar v Domžalah, zaradi hudodelstva že kaznovan (prej 25 let v Trstu) in Ana Prelovšek, žena  Antona Prelovška, zadnja dva zaradi soudeležbe  tatvine.   Zatožba slove: V noči 16. oktobra 1. 1. bile so ukradene po omenjenem društvu tuje premakljive stvari v vrednosti več ko 300 gld. in sicer: 20 teletuih in 5 kravjih kož, srebrne žlice, štrauge itd., skupaj v vrednosti 560 gl. 20 kr. iz zaprte štacune Jurija Škufica v Št. Vidu. 2. novembra 1. 1. zjutraj pa je bilo  v Benčevem Janezu in Katariui Jeram ukradenega perila v vrednosti 32 gld. 90 kr., gotovega denarja pa 225 gld. Teh  dveh  dejanj dolži zatožba Antona Preiovška, Jaka Čebulja in Franceta Čebulja, da so jih skupno izvršili,  posebe pa  še Antona  Prelovšaka,   da je 19. oktobra 1882  Barbi  Igličevej  v Dobu pokral komate, jermena itd. v vrednosti 27 gld. Tatovi so na obeh krajih,  pri Skobcu in pii Jeramu, železno pregrajo (križe)  v  oknih  ulomili  in potem krali. Ukradeno usnje nesli so zjutraj li). novembra mej 4. in 5. uro k Jarneju Lukanu in  mu  rekli, naj vzame usnje na račun njih dolga, kar bo več, jim bo pa izplačal.   Lukan je ukradeno blago,  ker je slutil,  da utegnejo priti žandarji,  pri Svetlinovih v Studi v nekem zaboji spravil, kjer so ga žandarji tudi našli. Pri Ani Prelovškovi uašli  so nekaj perila in molitvene bukvice, ukradene pri Jeramu. Zatoženi taje vsi  odločno  in nazivljejo Lukana laž-njivca.  Slednji trdi, da je blago prevzel, ne vedoč, da je ukradeno.   Porotniki proglase vse štiri zato-žence krive, Ano Prelovšekovo pa nekrivo. Sodišče obsodi Antona  Prelovšeka na sedem  let, Jaka Čebulja na dve in pol leta, Franca Čebulja na pet let  in Jarneja Lukama na dva meseca
\
teSke ječe, poostrene s postom. Obravnava je trajala zadnjo soboto do 1. ure po noči. — Dne 12. t. m. zatožen je bil 151etni Primož Prelovšek, sin onega Prelovšeka, posestnika iz Trzina, ki je bil v soboto zaradi hudodelstva tatvine na sedem let teške ječe obsojen. Mladi zločinec zatožen je, da je 10. januvarja t. 1. iz poštne pisarne v Mengšu, mej tem, ko je prišel poštni voz iz Ljubljane in je poštni ekspeditor Tobija Pfeifer bavil se pri vozu zunaj pisarne, ukradel gotovega denarja 310 gld. Prelovšek taji odločno dejanje, a [več prič ga je v istem času v poštnej hiši videlo. Porotniki potrde krivdo zatoženca in sodišče obsodi ga na jedno in pol leta teške ječe, poostrene s postom in v povrnitev ukradenega denarja. — 13. t. m. bil je zatožen 40letni kovač France Kremžar iz Št. Vida nad Ljubljano, ker je napravil neke klešče, da bi z njimi ponarejal dvajsetice. Jedno tako dvajsetico je tudi napravil, a c. kr. kovni urad na Dunaji izjavil se je, da je jako slabo zgotovljena. Porotniki potrde vprašanje krivde pa tudi dodatno vprašanje, da je bil denar vsakemu lahko poznati kot ponarejen. Sodišče obsodi zatoženca na štiri mesece težke ječe.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 16. marca. Novi kabinet je tako sestavljen: Sobolev predsednik, Kir. Zankov minister vnanjih zadev, Kaulbars vojni minister.
Bukurešt 16. marca. Zbornica izrekla je vladi v očigled ukrepom dunavske konference soglasno zaupanje.
Pariz 16. marca. Kari Marx umrl je v Argenteuil-u pri Parizu.
Berolin 16. marca. Stosch ponovil je svojo prošnjo za odpust ter navel kot uzrok politične osobne dogodke.
London 16. marca. V pritličnih prostorih min isterstva za lokalno upravo včeraj ob devetih zvečer zelo močna eksplozija. Veliko porušenjc. Nihče poškodovan. Sumi se, da je bila eksplozija vsled dinamita. Proti sedmej uri zvečer razpočila se je v uredništvu „Times" pušica z razstrelivno tvarino, a ni prouzročila znatne škode.
London 16. marca. Domneva se, da je eksplozija čin Fenijancev. Policija v parlamentu je podvojena, ininisterstva so močno obstra-žena. Pred stanovanji ministrov stoje posebne straže.
VABILO
k
prvemu rednemu občnemu zboru
društva „Narodni dom",
ki bodo
v torek dne 27. marca 1883 ob 6. uri zvečer v dvorani ljubljanske Čitalnice.
PBOGEAM:
1. O«ovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Poročilo pregledovalnega odseka.
5. Volitev predsedniku in upravnega odbora v smislu §. 9. društvenih pravil.
t).   Volitev pregledovalnega odseka v smislu §. 13.
društvenih pravil. 7.  Nasveti posameznih društvenikov.
V Ljubljani, dne 15. marca 1883.
Upravni odbor.
Umrli so v I jubljaiii:
1'. marca: Oče Joahitn Bluz Jereb, frančiškovega reda mašuik, 38 let, Marijin trg št. 5, za vnetjem plue.
13. marca: Jera Fiala, paznikova žena, 87 let, Krakovsko ulico St. 17, za jetiko. — Ernestina Czernv, nad-geometra »opruga, 52 let. Pred skotijo št. 13, za Brčno napako. — Leopoltlina Juiig, jermenarjeva hči, 17 let, Rimska cesta, Št. 1, za otrpnenjcin pluč. — Marija Mazgon, čopar-jeva udova, 78 let, Kravja dolina st. 11, za starostjo.
14. marca: Matilda Curhaleg, Šivilja in mestna uboga, 50 let. Karlovska cesta št. 7, za jetiko.
15. marca: Neža Jerala, starinarica, 62 let, Krojaške ulice št. 3, — je nagloma umrla in bode uradno ogledana
— Jera Verčič, paznikova žena, 53 let, Hrenove ulice št. 13, za mrtvoudoin.
V deželnej bolnici:
11. marca: Štefan Sever, dninar, 26 let, za srčno napako. — Marija Kastron, kajžarca, 30 let, Eciampsie.
12. marca: Lorec Babnik, gostač, 59 let, za kron. katarom v črevesu.
13. marca: Janez Kuhar,  dninar,   41 let,  za sub-acutno plućno tuberkulozo.
V vojaški bolnici:
12. marca: Matevž Žitko, lovec, 22 let, za plučnico.
— Jožef Cestnik, infanterist, 2 i let, za jetiko.
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 100 „ —
Eanor. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 n 75
Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 50
Rudolfove srečke.....10   „ 21 „ _
Akcije anglo avstr. banke .       120   „ 116 „ 25
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 226 „ 75
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
a Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
12. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	71801 mm. 717-00 mm. 72267 mm.	— 3-8° C + 1-4« C — 8'2°0	si. jz. si. vzh. si. zali.	obl. d. jas. obl.	1-00 mm. snega.
13. marca 1 i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-44 mm. 7 27-80 mm. 73000 mm.	— 3-8° C + 01" C — 50" C	si. zah. z. sev. z zah.	obl. d. jas. obl.	0 00 mm. snega.
14. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733* 18 mm. 731-75 mm. 7301)9 mm.	— 13-4° C -f- 0 8° C — 16°C	brezv. si. bur. si. bur.	jas. jao. jas.	0 00 mm. snega.
15. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730 56 mm. 729 89 mm. 729 42 mm.	— 40° C + 6-2° C -j- 31° C	si. vzh. z. zah. si. zah.	d. jas. d. jas. obl.	0-30 mm. dežja.
Ravnokar začela je izhajati:
„Electro-technische Bibliothek",
razpravljajoča ves obseg uporabljive elektrike s sedanjega stališča, s kakimi 1000 podobami. Izšla bode v 60 zvezkih po 30 kr.
Naročnina so sprejema ter se dobo že prvi vezki in I prospekti pri
Iv. C*i<»ii«iiil-j| v LJubljani.
Tudi je izšel že drugi zvezek (159—1)
Krajčeve „Narodne biblioteke".
V zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani
je ravnokar izšla (145—6)
Milica Polka (frangaise),
v spomin 125 letnice Vodnikovega rojstva
uglasbil Victor ^armet. Cena 40 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov so jeden navrže.
B. V Avitrlji sploh:
Zračni pritisk so je jel zadnjo dni zopet polagoma dvigati, vender je bil še večinoma povsod podnormalen; razdelitev ne posebno jednakonierna, razločki mej maksimom in minimom precej veliki. Temperatura je bila zadnje dni še nižja kot prej ter jo stala zelo globoko pod normalom; temperatura jo bila precej ekstremna, razločki mej maksimom in minimom vsled tega še vedno precej znatni. Vetrovi bo postali veliko slabotnejši, sicer so pa bili tako spremenljivi, da ni noben izključljivo prevladoval. Nebo je bilo še vedno precej spremenljivo, največkrat deloma jasno; jednako nestanovitno, po več krajih še sneženo, jo bilo tudi še vedno vreme.
IDia.r3.s«jsls:a, borza
dne 16. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... . .
Srebro . .......
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
4% dižavne srečko iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.        100 „ 4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/0......
4°/
n i» n       -x lQ    ..... .
„    papirna renta 5n/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 '^lati zast. liBti .
78 gld. 25			kr
78		45	n
97	.	90	
92	■i	90	
831	n	—	„
310	•	75	
119	n	75	j»
	*	48	n n
5	n	65	B
58	n	50	JI
118		75	n
167	T>	75	
97	n	75	n
120	n	15	n
88	rt	60	n
86	ji	80	71
103	n	—	7>
114	n	—	n
116	n	75	n
T7"e<5 tisoč?
prav lepih, 4 leta starih (152—2)
gozdnih sadik, smrek is črnega borovca
proda se zolo po ceni. Kdor jih želi, oglasi naj se ustno ali pismeno pri
Andreji Rovan-u,
Na Colu pri Vipavi.
Deželna
vi
slatina.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj-prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-steklenicah po 1 in V a litra. Dobiva se v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu Hoffmann-u v Budapeitl, Ertl-u & Krepesoh-u v Gradol in pri vodstvu v Slatini. (109—2)
Razglas,
Oskrbništvo graščine na Križi daje v svojem in v imenu posestnikov na desnem bregu reke Bistrice v Duplici na znanje, da se bo stavba jezii na desnem bregu B'strice pri Duplici stavbenemu podjetniku oddala.
V to svrhu bode obravnava o ponudbah za minuendo-dražbo due
dopoludne od 9. do 12. ure v Duplici (pri Kamniku), in sicer v hiši Franceta Škofic-a, po domače „Kru-lovca".
Vsak podjetnik, ki hoče pri tej obravnavi licitirati, ima pred početkom obravnave položiti 100 gld. varščine.
Dotični stavbeni črtež bode pri obravnavi na ogled in ga vsakdo lahko tudi prej pri graščinskem oskrbniku na Kri' i ogleda.
Križ, dne 9. marca 1883.
Matija Vilčnik s. r.,
(149—3) graščinski oskrbnik.
§
o ta
'5-1 2 5
s t> —aro
* 1
n ~
do
-i SE
i 5
■i
o b* m B. w fl o. r-- m * g p o s P.
i-a 5
bd
I S
bd
C5 2.
Po
il
m. V
ti ■
Pl
C/J
o a < c
S B
bo
M 0 U
I I
bd
I K rt -t
i n
o«
o.' O
~- 5
Pl po
#1 15
1 3=
to
C — c o
3 cr:
pe (O I I
H
5
Ustanovljeno 1858.
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Linci s sreberno medalijo 1. 1875. Kraj za narorevanj« vezenine od zlata in cerkvenih paramentov.
lBrecaiNtitcJ duhovščini! ~W
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovaleo cerkvenih paramentov,
priporoča so za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvijalov, baldahi-nov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkve-nike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd.
Karoliiia Berlvak
priporoča se za vozonje od zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
I
Ornati se voljno sprejemajo za apliciranje.
(ini /1   i •   Vezenine, za katere se dajo tudi tvarina, se prevzamejo za mon-V[U1AK<1 .   tjranje) in Be  Oo<jo najskrbneje izvršile; na vsako vprašanje se takoj odgovori. ■)
WIEN.
Fabrik und Niedcrlage: Stadt, Grunangergasse Nr. 12,
vlH-a-vlM der SIwhIns«Iii»1»1«'ii-< uns«-.
lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".