!>.3M . v M Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 9. februarja 1964 Leto XX. ■ St. 34 (5717) Velika napaka /N orica ima že teden dni no-I j- vega župana dr. Gallarot-H ti j a, ki so ga izvolili ob- činski svetovalci krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze- Brez dvoma predstavlja sodelovanje teh dveh političnih skupin soglasje o upravno političnem programu, ki ga bo izvajal novi občinski c .'.bor. Ker opravičuje SDZ svoj obstoj v tem, da Ščiti in se bori za pravice slovenske manjšine na Goriškem, bi bilo logično pričakovati, da je krščanska demokracija spremenila svoj odnos do pripadnikov slovenske manjšine. In to smo tudi slišali v občinskem svetu, ko je predstavnik Slovenske demokratske zveze dr. Avgust Sfiligoj izjavil, da je končno prišel čas, ko se je politika krščanske demokracije do Slovencev toliko spremenila, da ni več opaziti njenih asimilacijskih teženj in zapostavljanja sodržavljanov slovenske narodnosti: to pa, naj bi opravičevalo podporo, ki jo bo dajala SDZ krščanski demokraciji v občinskem svetu. Ne pomnimo, da bi kak predstavnik naše manjšine kdaj koli kaj takega izjavil. Res je sicer, da se že dolgo vrsto let opaža na Goriškem . in Tržaškem sodelovanje med katoliško usmerjenimi slovenskimi političnimi skupinami in krščansko demokracijo, toda to sodelovanje je temeljilo — vsaj po njihovih izjavah — na ideo- Vestem o obmejnih spopadih med Ruando in Burundijem se je včeraj pridružila novica o spopadih med Etiopijo in Somalijo, tako da v resnici lahko upravičeno govorimo o nemirni 'Afriki. Etiopska vlada je namreč včeraj sporočila, da je odredila izjemno stanje na vsem obmejnem področju s Somalijo, hkrati pa je somal-ska vlada storila s svoje strani isto. V spopadih je bila neka vas popolnoma porušena. Pri spopadih sodelujejo redne čete obeh afriških držav, katerih vladi obtožujeta druga drugo krivde za napad. Glede spopadov med Ruando in Burundijem pa je včeraj pismeno posredoval glavni tajnik OZN U Tant pri predsednikih obeh držav. Svetovalec predsednika Ruande je pred dnevi v Ženevi povedal, da so pripadniki plemena Bahutu pobili doslej »več tisoč, pripadnikov plemena Vatu-»i, poudaril pa je, da ne gre za plemenske spore, temveč za spor med zagovorniki fevdalnega režima kralja in branitelji sedanje demokratične in republikanske države, ter da vlada ni ukazala pokolov, do katerih da je prišlo * zaradi panike», in da zaradi tega nima prav predstavnik Unesco, ki je iz protesta zapustil svoje mesto ter trdil, da znaša število pobitih Vatusljev do 14.000, medtem ko jih je po njegovem mnenju le dva do ' tri tisoč... Tudi na Cipru ter na Kubi se Položaj ni poboljšal. Hruščov je Poslal v zvezi s krizo pismo tudi Makariosu, in grški zunanji minister je dejal, da je pozitiven element dejstvo, da se SZ zanima za ciprsko vprašanje, s tem da je poslala note ZDA, Veliki Britaniji, Grčiji, Franclji in Tur-*iji. Voditelj delegacije ciprskih Grkov na londonski konferenci pa je včeraj zapustil London, rekoč da se je konferenca zavlekla sko-raj tri tedne ter da ni bil s tem v zvezi dosežen noben sporazum Glede dobave vode ameriškemu oporišču Guantanamu je ameriški tajnik za obrambo izjavil, da oi ZDA odklonile dobavljanje vode, tudi če bi kubanska vlada prepoved preklicala. Kubanski predsednik Dorticos pa je dejal, da bo Kuba zahtevala oporišče Guanta' namo, ko bo mnenja, da je prišel Primeren trenutek, pri čemer se oo poslužila mednarodnih organi-zacij. Včeraj sta na poslanico Hruščo-va o miroljubnem reševanju obmejnih sporov poslala svoj odgo-v°r tudi predsednika vlad Kanade in Japonske. Prvi poudarja zazllke v pogledih glede oporišč y. Sojini, kolonializma in imperia-“*ma, drugi pa omenja nujnost Upoštevanja pravičnih zahtev Japonske ter poudarja, da hi SZ morala vrniti Japonski predvsem feveme otoke Kinaširi in Ne-torofu. V Italiji so avtonomni sindikati JSvnlh nameščencev in sindikat solnikov preklicali stavko, ki je napovedana za 13. in 14. t. m. loški politični skupni platformi. Zadnji dogodek v gori-škem občinskem svetu pa naj bi pomenil, kot smo že omenili, še čisto nekaj drugega. Vse demokratične stranke v naših krajih težijo prvenstveno k sožitju in sodelovanju med obema tu živečima skupnostnima. Ugotoviti pa je treba, da še od daleč ni do tega prišlo. Poleg hudih borb, ki jih vodijo tržaški Slovenci za uveljavitev iki izvajanje londonskega sporazuma, poleg popolnoma brezpravnega stanja beneških Slovencev, je tudi na Goriškem še cela vrsta problemov, ki čakajo* rešitve. Naj navedemo le nekatere doslej neuslišane prošnje in zahteve Slovencev Goriške pokrajine. Se vedno se ne izvaja zakon za slovensko šolo in ni opaziti, da bi šolske oblasti kaj pripravljale v zvezi z razvojem slovenskega šolstva po reformi o enotni srednji šoli. Še vedno velja prepoved slovenskim okoliškim občinam, da postavijo dvojezične krajevne napise. Kar zadeva, samo goriško občino prav tako ni opaziti nobenega znaka spremembe. Goriška občina je ena izmed redkih v Italiji, ki dosledno izvaja zakon, po katerem ni dovoljeno dajati otrokom slovenskih imen. Kljub mnogim intervencijam slovenskih občinskih svetovalcev v Gorici ni občinska uprava poskrbela za napisne table na poslopjih slovenskih šol. Nezainteresiranost do potreb slovenske šole je tolikšna, da že več kot leto ležijo v zabojih aparature večmilijonske vrednosti za kemično-fizikalni kabinet na slovenskih višjih srednjih šolah, ker občinska uprava ne premore nekaj deset tisočakov za ureditev primernega prostora za te aparature. Sistematično ignoriranje vrednosti odporniškega gibanja in še posebej velikega doprinosa Slovencev je tolikšno, da bivši borci že več let zaman čakajo, da bi jim bilo dovoljeno postaviti dvojezičen napis na spomenik padlim v Pevmi. (Na zadnje intervencije ANPI je prišel odgovor, da se je prošnja za napis baje izgubila). V vsej goriški občini ni ulice ali trga, ki bi imel naziv po kakem zaslužnem slovenskem možu. Obratno pa imamo v slovenskih vaseh vse polno ulic z militarističnimi in rojalističnimi imeni. S tem naštevanjem bi lahko nadaljevali. Naj dodamo samo še to, da slovenska skupnost v Gorici, odnosno njene kulturno prosvetne in dobrodelne ustanove niso dobile od pbčinske uprave še nobene niti simbolične pomoči, še Več: v vseh pobudah bodisi Pro Loco, bodisi drugih sorodnih ustanov, je opaziti sistematično ignoriranje slovenske manjšine in njenih kulturno prosvetnih naporov. Sedanje stanje je tako, ampak tudi bodočnost ne obeta spremembe: programska izjava novega župana ne omenja niti z besedo slovenske manjšine; in če Je dosedaj to bilo izraz določene politike večinske stranke, zadobiva sedaj, ko podpira župana in občinski odbor tudi SDZ, čisto drugačen pomen. S podporo SDZ se ust-varja _ spričo tako pomanjkljive izjave novega župana — videz, kot da Je vprašanje slovenske skupnosti v goriški občini rešeno. Mislimo, da ne pretiravamo, |če trdimo, da Je v sedanjem stanju pobratimstvo med KD in | SDZ zelo velika napaka, ki utegne imeti nepredvideno hude I posledice za slovenski del gori-1 ških občanov. Dr. PETER SANCIN OB NAŠEM KULTURNEM PRAZNIKU Prešernove nagrade za leto 1964 mm T - i Miško Kranjec, pisatelj, je prejel Prešern ovo nagrado za svoj roman »Mladost v močvirju«. Slovenski oktel, ki je pred kratkim gostoval tudi v Trstu po povratku iz ZDA, je prejel Prešernovo nagrado za svojo umetniško storitev v 1. 1963. POT VJUOOSLA vuo Objavljamo popolno besedilo članka generalnega sekretarja Komunistične partije Italije Palmira Togliattija, ki ga je napisal po vrnitvi delegacije KPI iz Jugoslavije, članek je objavljen v tedniku KPJ eRinascita» dne 1. februarja letos. eki- iiko Štefka Drolčeva, bivša članica Sloven-ckega gb-dali-ča \ IiMii, j<- prejela Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Heli Modic po- letošnjo Prešernovo nagrado za gleda-deljuje Prešernove nagrade za največje kulturne dosežke v preteklem le- liske stvaritve v letu 1963, dr. Zahn-tuVdvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani 7. trn- _ dove’ Plesalke in Kesomje. Prešernove napade sta prejela še EDVARD KOCBEK, pesnik, za pesniško zbirko,eGrozar, in MARIJ PREGELJ za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani. Poiee Prešernovih nagrad je upravni odbor Prešernovega sklada podelil še nagrade Prešernovega sklada. Te naerade L prejeli- Boris Čamp«, flavtist, za solistično reprodukcijo v letu 1963; Jože Falout, solist na rog, za solistično reprodukcijo; Stane Jami za plastiko «Talec«; Nives Kalin-Vehovarjn Franci Vehovar za ^tetno obhkova-nie svetilnih teles iz krivljenih furnirjev; Mile Korun za režijo tragikomedije »Talec«; inz arh. Stanko Kruti za re-a/izaciio poslovno stanovanjskega objekta v Velenju; Andrej Kurent za vlogo Einsteina v Duerrenmattovih »Fizikih« in za ilogo Kaligule v istoimenski drami Alberta Camusa; Ivan Minatti za pesniško zbirko «Nekoga moraš Tj ,ad»- Milan Sega za zbirko novel »Deček s piščalk?«; Nace Simončič za odigrane vloge v ciklu iger gledališča lutk in marionet te/za režijo «Dveh potepinov« in »Nenavadne pravljice«; France Slana Za ciklus umetniških st v ari tv . h p« nfttrpc„ norušeneca Skopia»: Gregor Strniša za pesniško zbirko aOdisep; Karel Zelenko za graf enc stvaritve razstavljene v marcu 1963; skupina razvojnega oddelka »Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani« za kvalitetno oblikovanje kolekcije sodobnega tapetniškega volnenega blaga. st- • ra-rdidipru’ Prešernove naerade študentom ljubljanske univerze za najboljše dizertacije. V na- osebnosti, Je 61 ‘študent™ napade iztočil prorektor u„,torze prof. dr. France Adamič. .........................................-..-...-........—.........—........................-..................... IZJAVE GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA PALAMASA Grška vlada meni, da je pozitiven element dejstvo, da se SZ zanima za ciprsko vprašanje Palamas je ostro obsodil pisanje ameriškega in angleškega tiska, ki podpira turško zahtevo za razdelitev otoka Srečanje z voditelji Zveze komunistov Jugoslavije, čeprav je bilo kratko, nas sili k razmišljanju o problemih, ki se ne tičejo samo te organizacije, temveč vsega mednarodnega delavskega gibanja, njegove nedavne zgodovine in nekaterih poglavitnih vprašanj našega časa. Pozornost navadno pritegne znana prekinitev iz leta -1948 in pozneje, pogosto ostre razprave o sistemu delavskega samoupravljanja v graditvi socialističnega gospoda^ stva. Kakšno je razmerje med tema dvema momentoma? Morda je to danes najzanimivejša snov za proučevanje, zp-kaj raziskovanje pripelje do spoznanja in sklepov splošnega pomena. O poreklu in pogojih pre nitve leta .1948 je bilo veli povedanega, vendar se mi zJdi, da je prav vse popolnoma jasno. Za komuniste drugih držav je bil opredeljujoč element v njihovem stališču nedvomno globoka in tradicionalna privrženost k enotnosti in disciplini, kar je trideset let označevalo naše gibanje. Toda po razpustitvi komunistične internacionale, v novem položaju in ob obstoju drugačnih nalog, različnih za vsako državo, se ni nič napravilo, da bi poiskali način, kako bi enotnost in disciplina lahko bila in morala biti zagotovljena. Izključitev Jugoslovanov iz Informbiro.ja je bila sprejeta brez razprave. V absurdne klevete policijskega značaja, za katere se je pozneje trdilo, da si jih 1e izmislil Berija, komunisti, ki so spoznali jugoslovanske tovariše v španili In med vojno, niso verjeli. Te klevete pa so krožile in oblikovale — tam, kjer so bile stranke na oblasti — določena stališča, ki so se pozneje pokazala kot skrajno nevarna in škodljiva, zlasti za nekatere partije, še hujša stvar je bil zastoj v ideološkem in političnem razvoju našega gi banja v številnih, preštevilnih državah — do česar je prišlo zaradi prekinitve in poleihike leta 1948-1949 (seveda skupaj z drugimi vzroki). Kar zadeva Stalina in njegove pobude, ki so jih vsi drugi sprejeli — Je zadeva veliko bolj zapletena in v analiziranju se ni šlo do konca. Gotovo je, da Stalin ni razumel resnosti in trdnosti vodilne Skupine jugoslovanskih komunistov in kako je bila ta skupina globoko povezana z ljudskimi množicami v Jugoslaviji, To je bila najresnejša zmota, ki je odsev birokratične površnosti v presojanju dejstev in okoliščin v zgodovini celih narodov. Toda ta zmota ne po.iasniuje temeljnih motivov prekinitve. Po mojem mnepju ie potrebno iskati razloge v načinu spoznavanja notranjega razvoja vsake države in mednarodnega položaja, v stvarnosti in Dersnektivi režimov ljudske demokracije, ki so nastali po vojni. Koristno je opozoriti, da se je takol po vojni začelo in razvijalo zanimivo raziskovanje o novih stvareh v politiki, ekonomiji in družbenih vprašanjih. ATENE, 8. — Grški zunanji minister Palamas je izjavil, da Je «pozitiven element« dejstvo, da se Sovjetska zveza zanima za ciprsko vprašanje, s tem da je poslala noto ZDA, Veliki Britaniji, Grčiji, Francfji in Turčiji.________ V zvezi s pisanjem angleškega ln ameriSkega tiska, ki trdi, da bo sedanja napetost na Cipru neizbežno pripeljala do razdelitve otoka, je grški zunanji minister izjavil, da s takim pisanjem tuji tisk »slabo služi ciprskemu vprašanju« in bi utegnil povzročiti neprijetne incidente na otoku. Znano je, da je bila neodvisnost Cipra sprejeta kot kompromis med dvema skrajnima tezama: med grško tezo, ki je zahtevala samoodločbo, in turško tezo, ki je zahtevala razdelitev otoka. V Grčiji poudarjajo, da je suverenost Cipra, njegova neodvisnost ter pripadnost Commonwealthu in OZN dejstvo, o katerem se ne more diskutirati in o katerem ni mogoč noben kompromis. Poleg not, ki Jih je sovjetska vlada poslala omenjenim državam, je Hruščov poslal, pismo tudi. ciprskemu predsedniku Makariosu. Iaročil mu ga je sovjetski poslanik v Nikoziji. A-gencija Tass poudarja, da ne gre za prepis note, ki jo je sovjetska vlada poslala omenjenim državam, temveč za osebno pismo Hruščova Makariosu. Voditelj delegacije ciprskih Grkov na londonski konferenci Klerides je pred svojim odho-dom iz Londona izjavil, da od- haja, ker se je konferenca za-vlekli a skoraj tri tedne in ker niso še dosegli sporazuma. Na vprašanje, ali so dosegli kak rezultat, je Klerides odgovoril, da je stališče obeh strani jasno: ciprski Grki hočejo neodvisen in enoten Ciper, ciprski Turki pa hočejo razdelitev oto-ka. O Cipru Je govoril danes tu-di predstavnik za zunanjo politiko angleške laburistične stran-ke Walker. Izjavil je, da je položaj na otoku zelo resen, in je trdil, da nota Hruščova pomeni »ribarjenje v kalnem«. Dalje je Walker izjavil, da so ciprsko vprašanje pogostoma napačno obravnavali, in da laburistična stranka nasprotuje neposredni britanski' obveznosti na neodvis nem Cipru. Stoletnica Vuka Karadžica BEOGRAD, 8. — V dvorar ni Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil danes slovesni sestanek posvečen 100-letnici smrti Vuka Kara-džiča, očeta novega srbohrvaškega književnega jezika, pisca prve srbske slovnice in slovarja, skladatelja narodnih pesmi, zgodovinarja ljudskih vstaj v letih 1804 in 1815. Poleg številnih zastopnikov kulturnih in javnih delavcev so se slovesnosti udeležili viso-ki državni funkcionarji, zastopniki slavističnih inštitu- tov in akademij Sovjetske zveze, Francije, češkoslovaške, Bolgarije in Vzhodne Nemčije ter zastopniki sovjet skega, poljskega in bolgarskega veleposlaništva. O osebnosti Vuka Karadž1-6a in o njegovem delu so govorili predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti dr. Ilija Djuričič in zastopniki inozemskih Inštitutov. V okviru proslave so danes na njegov grob in na spomenik v Beogradu položili številne vence. ki jo je naš čas postavil pred delavsko gibanje: iskanje novih kinjeno in vse je bilo rešeno s sholastično formulo, da ni ljudska demokracija nič drugega kakor »sinonim« za diktaturo proletariata, ki je bila uresničena v Sovjetski zvezi. Tako je bila omejena skoraj samo na •'vprašanje terminologije največja zgodovinska snov, ki jo je naš postavil pred delavsko gibanje: iskanje novih potov napredovanja k socializmu, obdelava novih oblik napredne demokratične oblasti in v zvezi s tem organizacija novega socialističnega gospodarstva, ki so ga terjali subjektivni in objektivni pogoji. Danes se ni mogoče izogniti zapostavljanju in reševanju teh vprašanj, in tako so vseeno prišla na svetlo. Izgubilo pa se ie veliko časa in storjene so bile napake, ki bi se jim lahko izognili. Vsekakor se ne da pozabiti, da je leta 1948 izbruhnila hladna vojna proti državam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. Mednarodne perspektive so bile motne. Številni koraki in ostra stališča so bila neizogibna. Zato pa je še težje pojasniti, zakaj se ie Stalin prav v trenutku odločil za prekinitev z državo in narodi Jugoslavije, prekinitev, katere posledic ni bilo mogoče napovedati. Potemtakem se problem, ki se je porodil, v bistvu tiče spoznavanja in organiziranja medsebojnih odnošajev socialističnih držav, vprašanj njihove potrebne in nujne mednarodne solidarnosti ter prav tako potrebne in nujne neodvisnosti in avtonomije. V odnosa j ih med državami nove demokracije in v odnošajih teh držav s Sovjetsko zvezo je bil ta problem postavljen in obravnavan že pred letom 1948. toda stvari _jje jjijp dovolj znane, da bi lanko povzeli sklepe. Da so Sta-linu stopili v glavo irpenitni vojaški uspehi, ki jih ie dosegla Sovjetska zveza v osvobodilni vojni — se ne da prerekati. In verjetno Je vse zasluge pripisoval sebi in je menil, da mu je vse dovoljeno. Kaže pa, da je mogoče zanesljivo trditi, da so bili v času prekinitve jugoslovanski komunistični voditelji še daleč od dokončne izdelave svoje izvirne doktrine o graditvi socialistične družbe v svoji državi. Resne težave in odpovedovanja, kot posledica komaj končane vojne so terjale — kakor je to neizogibno v takšnih primerih — zelo centralizirano organizacijo in vodenje. Na teh temeljih so bili napravljeni prvi koraki — kar je bilo prav tako neizogibno — do sovjetskega vzora. Dva temeljna či-nitelja pa sta spodbudila, da se je šlo naprej v iskanju novega. Eden je bil: najtesneiša povezanost z ljudskimi množicami, ki so v veliki večini podpirale komuniste med vojno in ki so bile pripravljene, da na novi, demokratični podlagi aktivno sodelujejo v gospodarski izgradnji države. Drugi činitelj pa so bile težave, ki jih ie povzročila prekinitev leta 1948 in ki so terjale iskanje in uporabljanje na nov način vseh možnosti ekonomskega razvoja tako v državi kakor tudi v mednarodnih merilih. Rezultat kombinacije teh činiteljev bi moral pripomoči k uspehu v iskanju nove poti napredka in izgradnje socialistične družbe. Zasluga za ta uspeh are jugoslovanskim komunistom, ki niso klonili v najtežavnejših trenutkih in ki so vzdržali ter- se uprli grožnjam in laskanju in ki so vedno imeli pred seboj perspektivo socializma. Razumljivo Je in upravičeno, da se niso hoteli med razpravami, ki so se razvile po zboljšanju odnošajev leta 1958, jugoslovanski komunisti nikoli odreči svojim izvojevanim stališčem, čeprav so morali po kasnejši razčlenitvi stališč določiti tisto kar je bilo prej zapostavljeno, popraviti pretiravanja in napake ter bolje razviti ves sistem. Ne verjamem in ne bi bilo pravično danes podpirati nazor, da moramo pot, po kateri so hodili jugoslovanski tovariši'v reševanju problemov svoje ekonomike in svoje države, imeti za neogibno v vseh razmerah. To bi pomenilo ponoviti staro napako, šablonsko in površno. Zdi se ml pa, da ie koristno opoeoriti na poglavitne točke, ki označujejo njihove izkušnje. Glede politične organizacije ne smemo nikoli po-zabiti, da temelji na dejstvu, da velika večina prebivalstva brez pridržov podpira socialistični režim — na podpori, ki je bila dosežena v narodnoosvobodilnem boju. Tudi državna ureditev temelji na tem dejstvu, ki ga ni mogoče zanikati. (Nadaljevanje na 2. strani) ZAOSTRITEV SPOROV NA AFRIŠKI C.FI.mi $ U Tant ponuja posredovanje Ruandi Hud vojaški spopad na meji med Etiopijo in Burundiju in Somalijo Izjave svetovalca predsednika ruandske republike o vzrokih neredov v Ruandi - Izjemno stanje na meji med Etiopijo in Somalijo objektivni opazovalci mnenja, da je bilo ubitih okoli 2000 do 3000 Vatusijev. ADIS ABEBA, 8. — Etiopski minister za informacije je danes na tiskovni konferenci sporočil, da je vlada odredila izjemno sta-.nje na vsem obmejnem področju s Somalijo. Tudi somalska vlada je odredila izjemno stanje na tem področju. Včeraj je namreč prišlo do hudih spopadov med rednimi etiopskimi in somalskimi četami v nekaterih obmejnih krajih. Kakor je znano, zahteva Somalija nekatera ozemlja Etiopije in tudi Kenije. Zaradi tega prihaja do številnih spopadov, ko somalski nomadi prihajajo čez mejo. Etiopski minister za informacije je izjavil, da se boji, ki so se začeli včeraj, nadaljujejo v Togo Wichale. V bojih sodeluje okoli dva tisoč somalskih vojakov. Dodal je, da so etiopske sile odbile napade nasprotnika in da je bila v®s Togo Wichale, ki je prav na meji med obema državama, popolnoma porušena. Minister je pripomnil, da izjemno stanje daje ministru za obrambo pooblastilo, da zapre mejo, in da so tak u-krep že sprejeli na obmejnem področju Haud, kjer so v teku boji Etiopski cesar je danes ponovno sklical sejo vlade, na kateri so razpravljali o -nastalem položaju. Sedaj je namreč prvikrat, da je NEW YORK, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal predsedniku Ruande in predsedniku vlade Burundija pismi, s katerima ponuja sodelovanje v prizadevanju, da prenehajo obmejni spopadi. Pravni in gospodarski svetovalec predsednika ruandske republike, švicarski državljan Hans-Karl Frey, ki je pred dnevi prišel v Ženevo, je v intervjuju švicarski tiskovni agenciji izjavil, da nedavni dogodki v Ruandi niso posledica sporov med plemeni, temveč so politične narave. Borba se namreč ne sme uokviriti v plemenske spore med Va-tusiji. in plemenom Bahutu, temveč v spor med zagovorniki fevdalnega režima kralja in branitelji sedanje demokratične in republikanske države, ki je nastala po volitvah od 25. septembra 1M1. Dr. Frey je dodal, da, ko se je ruandska vlada pripravljala na sprejem beguncev Vatusijev, ki predstavljajo 14 odstotkov prebivalstva, je približno dvajset tisoč članov tega plemena, ki so zbežali v Burundi, začelo pohod i>roti meji Ruande. To se je zgodilo konec novembra. Oblastem Burundija pa je uspelo ustaviti Vatusije in jih razorožiti. V noči 21. decembra 1963 so skupine teroristov z imtnom «Inyenzis» (ščurki), ki so prihajale iz begunskih taborišč, vdrle v Ruando. Nekatere so odbili, okoli deset pa so jih ujeli; narodna garda, ki ji poveljujejo belgijski častniki, pa jih je pobila. Ruandska vlada je iz varnostnih razlogov tedaj odredila aretacijo sumljivih oseb med Vatusiji v deželi. Okoli dvajset oseb so po naglem procesu obsodili na smrt. Nekaj dni pozneje je kolona sedemsto mož vdrla v Ruando ter zapustila na svoji poti smrt in uničenje. 27. decembra je napetost dosegla vrhunec. V deželi se je razširila govorica, da je bil predsednik Ruande odstavljen ter da je zapustil deželo na milost In nemilost napadalcem. Domačega prebivalstva, ki pripada plemenu Bahutu, se je lotila panika. Začeli so lov na Vatusije. Ubili so jih več tisoč, toda tudi med pripadniki plemena Bahutu so bile velike izgube. Pravni in gospodarski svetovalec’ ruandskega predsednika je zatem izjavil, da trditve predstavnika Unesco v Ruandi, češ da je bilo pobitih osem tisoč do štirinajst tisoč Vatusijev, niso točne. Frey pravi, da je predstavnik Unesca, ki je zapustil svoje mesto iz protesta, imel možnost videti samo nekatere žrtve neredov, in da so številke, ki jih je on navedel, temeljile samo na sub. Jektivnih pričanjih. Na drugi strani pa pravi Frey, da ne more dokazati, da je ruandska vlada ukazala pokole. Po njegovem mnenju je do pokolov prišlo zaradi panike med prebivalstvom zaradi nesposobnosti oblasti. Ruandska vlada je odredila stro. go preiskavo, da ugotovi odgovornost. Za sedaj pa ne more povedati točnega števila žrtev neredov. Po mnenju Freya so številni mififHMttmniiiiiiitiummiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Pot v Jugoslavijo (Nadaljevanje s 1. strani) ' V ekonomskih vprašanjih se izvirnost po eni strani izraža v uporabi demokratičnega na čela v vsej novi ekonomski strukturi, v sistemu delavskega samoupravljanja; po drugi strani pa se kaže v metodi prišlo do tako hudih spopadov med etiopskimi in somalskimi rednimi četami, medtem ko je do sedaj prihajalo do spopadov med somalskimi oboroženimi tolpami in etiopskimi obmejnimi četami. Politični opazovalci so mnenja, da bo etiopska vlada poslala spomenico tajniku Organizacije a-friške enotnosti in zahtevala posredovanje. V somalski prestolnici pa prikazujejo zadevo prav obratno. U-radno sporočilo trdi, da so etiopske čete preteklo noč začele nenadoma streljati čez mejo na so-malsko ozemlje ter da so nato prekoračile somalsko mejo ter se spopadle s somalskimi četami. Somalsko poslaništvo v Rimu je objavilo dolgo izjavo, v kateri obtožuje Etiopijo »odkritega oboroženega napada*. Sporočilo dodaja, da so o položaju obvestili poglavarje afriških držav, tajnika Združenih narodov in začasnega tajnika Organizaciji afriške enotnosti. nizacij, ki se nam bodo zdele i da sq v trenutku, ko Jo ustavili najprimernejše za naše zahteve.« I njihove čolne, bili blizu otokov firy Tortugas, ker so se hoteli Ameriški pritisk na zaveznike v NATO naj bojkotirajo Kubo HAVANA, 8. Kubanski predsednik Dorticos je sinoči izjavil med drugim: (Zahtevali bomo oporišče Guantanamo, ko bomo mnenja, da je prišel primeren trenutek, in se bomo poslužili mednarodnih orga- Dorticos je to izjavil kot odgovor na izjave ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, ki je trdil, da «mi vodimo premišljeno kampanjo, da izženemo ZDA iz Guan-tanama«. Dorticos je nadaljeval: »Smo pogumni, toda nismo tako neumni. Ze večkrat smo poudarili dejstvo, da je vprašanje oporišča samo odraz vprašanj splošnega značaja med ZDA in Kubo.« Ameriški tajnik za obrambo je dal navodila mornariškemu departmaju, od katerega je odvisno oporišče v Guantanamu, naj takoj začne izvajati sklep vlade o dobavljanju vode temu oporišču. Predstavnik Pentagona j'e sporočil, da bo mornarica takoj poslala v Guantanamo komisijo, ki bo poskrbela za vse potrebno. Na neko vprašanje je predstavnik izjavil, da, tudi če bi kubanska vlada odredila ponovno dobavljanje vode, bi ZDA to odklonile. Dalje je izjavil, da bo komisija proučila ukrepe, da se zmanjša število kubanskih nameščencev v oporišču. Prvi tajnik češkoslovaškega poslaništva v Washingtonu Franti-šek Telička se je včeraj razgo-varjal z zaprtimi kubanskimi ribiči in s kapitani štirih ribiških čolnov. Pozneje so kapitanom ribiških čolnov dovolili razgovor s časnikarji. Vsi štirje so izjavili, umakniti na varno, ker je radio napovedal velike atmosferske motnje. Agencija Tass ja danes v svojem komentarju poudarila, da so ZDA z zaplembo kubanskih ribiških čolnov hotele povzročiti ukrepe kubanske vlade, da bi potem imele izgovor za pritisk na zaveznike NATO, da prekinejo svojo trgovino s Kubo. Včerajšnja (Pravda« piše v komentarju, da so ameriški vojaški napadalni krogi izvršili piratsko in izzivalno dejanje. SEČNI V PADOVI NA PROSLAVI 20-LETNICE ODPORA Nfl UNIVERZAH Cattani o politiki levega teatra na področju kmetijske proizvodnje Izhod iz sedanje krize: mehanizacija • Ostali bosta le dve obliki: neposredni kmetovalec in industrijski obrat • Reforma Federconsorzi Odprava spolovinarstva: cena največjih reform sedanjega desetletja* planiranja, ki ne izključule te- . državnega podtajnika za kmetij-ga in njegovih zakonov, ne V s‘vo socialista Cattanija in mu za-notranjih in ne v mednarod- c,‘"" "r',r> ’l“tl - RIM, 8. — Predsednik republike Segni se je udeležil danes na univerzi v Padovi proslave 20-lebnice protifašističnega in protinacističnega odpora italijanskih univerz. Univerzo v Padovi so izbrali za to proslavo, ker Je bila v prvih vrstah protifašistične borbe, Kakor Je. o-menil v svoj etn govoril prof. O-pocher, ravnatelj zavoda za zgodovino odpora v Benečiji, je ta protifašistični in protinacdstični duh padovanske univerze pretežna zasluga odličnih profesorjev na tej univerzi, med njimi zlasti profesorja Concetta Marchesija, poznejšega komunističnega parlamentarca, ki so vzgajali visokošolce v duhu svobode, pravičnosti in humanosti. Na tej proslavi je vlado zasto pal prosvetni minister Gui, ki je rojen v Padovi, in je imel tudi sam, kot visokošolec, priliko slišati besedo tako eminentnih profesorjev, Kot so bili Marchesi, Me. neghetti in drugi. V zvezi s skorajšnjimi zakon skimi ukrepi, ki jih bo vlada sprejela na področju kmetijstva, je urednik «Paose Sera« obiskal nih odnosih, ko daje možnost razvoja zapleteni stvarnosti, ki mora biti predmet pazljivega proučevanja. Ne smemo prikrivati. da so tudi povezanost eko-nomskeea razvoja in oblika demokracije ter možnost, ki Jo daje planiranje v pogoim obstoja trga — snovi, ki se že postavljajo, ali pa bodo postavljene v vseh razvitejših kanita listlčnlh državah, v katerih se delavskemu razredu posreči, da se pozitivno in konstruktivno bori za socializem. Zato moramo brez c-klevanja zavreči hrupno polemiko, ki Jo razvijajo kitajski komunisti proti jugoslovanskim. Za stvar, za katero obtožujejo Jugoslovanske komuniste, to je, da so prinesli nekal novega v doktrino in prakso boja za socializem — lahko trdimo, da je esrečna krivda«, kakršno bi morali vsi v večjem ali manjšem obsegu zagrešiti, če želimo napredovati. Ugotovimo lahko, da so se ntihovi napadi zlasti razširili, odkar se je Jugoslaviji posrečilo s svojimi političnimi pobudami osvojiti simpatije in podooro novoosvo-boienih držav. Vrednosti Jugoslovanskih pobud v tej smeri ni mogoče zanikati niti ni mogoče negirati njihove koristnosti za stvar razumevanja med rarodi, popuščanja napetosti ‘iti za stvar socializma. Poetopno. s širjenjem in krepitvijo socialističnega sveta se je potrebno navaditi na to, da •e bo medsebojna aktivnost-teh držav razvijala v bogatejših in rasličnejših oblikah kakor V preteklosti. Vsega socialističnega sveta ni mogoče strpeti v en blok, pa nat bo to vojaški ali politični. Mnogostranost •tališč in pobud na liniji boja za aktivno in miroljubno ko-eksistenoo in izgradnjo nove druibe Je docela v skladu z notranjo ih mednarodno solidarnostjo socialističnih držav, še več, to je eden izmed potov, po katerem je treba iti, če želimo pridobiti ugled, priznanje in nove privržence po svetu, ki se tako hitro spreminja na vseh kontinentih in na vseh podredjih. stavil vrsto vprašanj, zlasti v zve zi z zakonskimi ukrepi na področju spolovinarstva Cattani je dejal uredniku med drugim, da je namen vlade levega centra ukiniti postopno vse zastarele oblike kapitalističnega izkoriščanja v kmetijstvu in pustiti le dve obliki obdelovanja zemlje: neposrednega obdelovalca, lastnika ali najemnika, in veliki industrijski obrat v kmetijstvu. Vlada se zaveda, da bo s tem prizadela predvsem interese plemiške zemljiške lastnine, ki se ne peča z obdelovanjem zemlje, pa tudi interese majhnih in srednjih zemljiških lastninpv, ki prepuščajo obdelovanje svoje zemlje spolovinarjem, sami pa žive v mestu in izvršujejo, svoj poklic. Taka oblika zemljiške lastnine ni več dopustna, ker sodobno kmetijstvo zahteva celega človeka, ki se poklicno peča z obdelovanjem zemlje. Na vprašanja, kakšne smotre zasleduje vlada levega centra na področju kmetijske proizvodnje, je Čattahl dejal, da gre tu predvsem za dva smotra: zagotoviti deželi pretežni del prehrambenih artiklov; drugi smoter pa ie v tem, da se zagotovi vsem, ki delajo v kmetijstvu, primeren dohodek, dostojno stanovanje in u-strezno socialno in bolniško zavarovanje. Uresničenje prvega smotra zavira urbanizem, množično zapuščanje zemlje in vseljevanje kmečkega prebivalstva v mesta; imamo pri tem še druge zaviralne momente, toda urbanizem je med največjimi. Največje težkoče povzroča preskrba prebivalstva z mesom; meso je primanjkovalo že takrat, ko se je ta hrana sma-trSla za luksus, predstavljajmo si, kakšne težkoce predstavlja preskrba z mesom danes, ko je srednja in severna Italija skoraj dosegla evropsko raven potrošnje mesa. Letno uvaža Italija za 300 milijard lir mesa. Da bi bilj kos povpraševanju po mesu, je Italija primorana klati celo obratni kapital: krave in teleta. K temu je treMi dodati še okoliščino, da že težko dobiš hlevarja ali kravjega pastirja. Pa tudi dekleta ne marajo hlevarja ali kravjega pastirja; raje gredo v mesto in se poroče tam. Kako naj odpomore-mo tem negativnim pojavom? Edini izhod je mehanizacija živinoreje; ustrezni zakon je že priprav, ljen, toda za ozdravljenje tega sektorja bo potrebno morda najmanj deset let. Kaj pa do takrat? Se vedno bo treba uvažati meso, mesne in mlečne izdelke. Tu pa je treba poseči ustanove, vsaj v tem trenutku. Bistveno vprašanje je v tem, da Je Federconsorzi po zakonu zasebno združenje, stvarno pa izvršuje javno funkcijo. Druga napaka je v tem, da se Federconsorzi izrablja v politične namene kot «jez proti komunizmu«. Ta ustanova mora postati javna služnost in bo tako postala mnogo bolj koristna. Vsem dosedanjim napakam se je moč iz- . ogniti, če se Federconsorzi prisili,' st> s* izvedbo do sedaj še nereda se podredi smernicam vlade. Organizacija kmetijskih konzorcijev mora postati učinkoviti organizem v službi kmetijstva, in v to organizacijo morajo biti včlanjeni vsi kmetovalci, veliki, srednji in majhni. Kar zadeva zakon o spolovinar-stvu pa je Cattani dejal, da bo sprostila stanje, ki je že postalo nevzdr.no. Na tem področju se ni nič spremenilo od takrat, ko Je to vprašanje zasilno rešil De Gasperi; pa tudi kasnejše borbe spolovinarjev niso mogle nič spremeniti. Po mnenju Cattanija bo to ena največ-Jih reform sedanjega desetletja. Delen uspeh Priame v sporu z ZDA WASHINGTON, 8 — Organizacija ameriških držav je včeraj sklenila ustanoviti preiskovalno komisijo, Id bo proučila panamsko pritožbo proti ZDA. V brazilski prestolnici so mnenja, da je to prvi korak v zadovoljevanju panamskln zahtev po reviziji sporazuma o Panamskem prekopu. La‘ inskoameri- na področje trgovske mreže, da bi jjjg države so izrazile široko pod-vplivali na prodajno ceno teh lzdel- ' poro j»anami. prvie zgodovini S nTT™ ' medamenskih odnosov so ZDA zdaj &K»*5g? SfSSJVS z,,S“«.“opl' * 0rg“““ul činske potrošnike ustanove, potreb- amerlslun arzav-na pa je tudi 'učinkovita mreža po- Vendar pa brazilska vlada javlja, trošnlških zadrug.-Tudi trgovci bi s« morali združiti v zadruge in u-stanavljati velik« samopostrežne trgovine. Kaj pa s Federconsorzi? Napačno ravna, kdor zahteva ukinitev te Sindikat šolnikov preklical stavko RIM, 8. — Avtonomni sindikati javnih nameščencev in sindikat šolnikov so po današnjem skupnem sestanku sporočili, da so preklicali stavko, ki so jo bili določili za 13. in 14. t.m. To so sporočili po proučitvi včerajšnjega sestanka z ministrom za reformo javne uprave Pretijem. Hkrati zahtevajo, naj minister sprejme njihovo delegacijo skupno z delegacijami sindikatov CGIL, CIŠL in UIL na razgovor s fi-načnimi ministri, ki je bil določen za prve .dni prihodnjega tedna. Medsindikalni odbor bolniških pomočnikov in asistentov je danes potrdil vsedržavno stavko, ki je bila določena za 10., 11. in 12. februarja. Sporočilo pravi, da so stavko določili, n dobavljanje orolja uporniškim silam, ki so vzrok napetosti na številnih delih sveta. Ne bi bil iskren, če bi vam prikrival, da se moje tolmačenje dogodkov in položajev, ki jih omenjate v svojem pismu kakor so na pr. nekatere vaše omembe vojaških oporišč v tu-jini, kolonializma in imperializma — razlikuje od vašega tolmačenja z nekaterih vidikov.l Pearson zaključuje z željo, naj bi se nadaljevali napori za splošno in popolno razorožitev in za nadaljnja popuščanj« napetoatl. Tudi predsednik Japonske vla-da hlada je poslal odgovor na pismo Hruščova. Ikeda pravi med drugim: »Ce je res, da v>vj*t*k* vlada želi skleniti mednarodni sporazum o ozemeljskih sporih, bi morala predvsem vrniti Japon. skl sevam« otoke Kunašlri ln E-torofu.s Ikeda izraža upanje, da bo moč ta spor prijateljsko rešiti, kar bo omogočilo prisrčnejše odnose med Japonsko ln Sovjetsko zvezo. »Ne upoštevati pravičnih Japonskih zahtev, zaključuje pismo Ikede, bi pomenilo zanikati voljo po mirnem reševanju mednarodnih sporov.« Sovjetski zunanji minister Gro-miko pa je med razgovorom z japonskim poslanikom v Moskvi iz- | javil, da so ozemeljska vprašanja med Japonsko In SZ že rešena, Delegacija KP Finske odpotovala iz SFRJ BEOGRAD, 8. — Dane* je odpotovala iz Jugoalavije delegacija KP Finske, ki je bila od 28. januarja pa do 8. februarja gost CK ZKJ. Finska delegacija je v omenjenem času obiskala Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, kjer se je v razgovorih z voditelji republiških Zvez komunistov in sindikatov seznanila z jugoslovanskim družbenim sistemom, s problemi razvoj« na raznih področjih, politiko na vasi, z ukrapl ca napredek kmetijstva in z raznimi idejnimi in kulturnimi vprašanji. Polag tege se je delegacija seznanila z delom Zveze komunistov Jugoslavije m drugih družb^no-polltičnlh organi- Delegacija je obiskela vrsto tovarn in podjatij, kmetijskih posestev in ustanov, kjer se je v razgovorih z zastopniki organov delavskega samoupravljanja seznanila z vprašanji socialistične izgradnje. Na koncu svojega obiska Je finska delegacija s tajnikom CK ZKJ Edvardom Kardeljem in drugimi člani CK ZKJ izmenjala mišljenja o aktualnih vprašanjih med-narodnaga delavskega gibanja. V teh razgovorih, ki so potekali v ozračju prisrčnosti in tovarištva, je prišla do izraza enakost pogledov o najbistvenejših vprašanjih borbe za mir ln socializem. Ičov pa je posla! vladnim predsednikom ZDA, Velike Britanije, Grčije in Turčije pismo, v katerem zahteva, naj se ciprska kriza predloži Varnostnemu svetu. V pismu predsedniku Johnsonu omenja Hruščov, da ie Je položaj na Cipru nedavno poslabšal, kar ogroža mir ter ustvarja nevarnost mednarodnih zapletljajev na tem področju Sredozemlja. Spor med ciprskimi Grki in Turki izkoriščajo številne države, ki ga jemljejo kot izgovor za vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države. Naj bo rešitev, ki bi jo hoteli sprejeti, kakršna koli, bi pomenila nedopustno vmešavanje na Cipru in bi st izvedel nedopusten poskus, da se postavi otok pod vojaštvo nadzorstvo NATO. Vsi tisti, nadaljuje Hruščov, ki jim je pri srcu ohranitev miru, ki verujejo v pravico do neodvisnosti vseh držav, majhnih in velikih, morajo biti zaskrbljeni nad položajem, ki bi se ustvaril, če bi velike države menile, da i-majo edine pravico do privilegijev neodvisnosti in suverenosti. Hudo bi bilo, če bi se države članice Varnostnega sveta 'OZN ravnale po takih načelih. Da se Cipru pomaga reševati nastala kriza, bi jim kvečjemu lahko dajali nasvete, toda nikoli ne bi smelo priti do oborožene intervencije. Ce ne bi prišlo do nobene rešitve, tedaj bi se morali obrniti na edini pristojni mednarodni forum: Varnostni svet OZN. Sovjetska vlada, poudarja Hruščov, obsoja načrte, da te postavi Ciper pod vojaško nadzorstvo. Poziva vse prizadete države, zlasti pa članice Varnostnega sveta OZN, vključno ZDA in Veliko Britanijo, naj spoštujejo neodvisnost in suverenost Cipra. Defferre Izredni kongres francoske socialistične stranke je prejšnjo nedeljo soglasno imenoval marsejskega župana Gastona Defferra za kandidata za predsednika republike pri volitvah, ki bodo konec prihodnjega leta. Defjerre je za sedaj edini kandidat opozicije za te volitve; socialisti si bodo prizadevali, da bi njegovo kandidaturi podprle tudi druge stranke. Resolucija, s katero je bil Defferre imenovan za kandidata, je kompromis med tezama Defferra in, tajnika Molleta. Tajnik Mollet J d zastopal stališče, da bi morala stranka najp-ej izdelati program in nato določiti svojega kandidata, ne pa da je postavljena pred izvršeno dejstvo, kakor je bil primer z Defferrom, ki je ob podpori nekaterih drugih o pozicijskih sil izsilil svojo kandidaturo. Prav tako se razhaja stališče Molleta in Defferra glede vloge predsednika republike. Defferre se ogreva le za nekoliko popravljen sedanji predsedniški režim, ki naj bi bil nekoliko podoben ameriškemu. Mollet pa zagovarja tradicionalno obliko zahodnoevropske demokracije z od■ ločilno vlogo parlamenta, ki naj onemogoči predsedniku, da bi postal, absolutni vladar, Defjerre je na kongresu dosegel podporo vse stranke glede kandidature, Mollet pa Je dobil zagotovila glede omejitve pravic predsednika republike pri vodstvu državne politike, o kateri mora odločati ob podpori parlamentarne večine. Mollet je delno uspel, tudi kar sc tiče političnega programa. Vendar pa določa resolucija ta program samo v glavnih potezah. V notranji politiki bi morali dati absolutno prednost prosveti, v gospodarstvu je treba uveljaviti načelo načrtovanja; v ustanovah za načrtovanje bi morali biti tudi predstavniki delavcev; izvesti bo treba nove nacionalizacije, kolikor bi bile potrebne za dvig življenjske ravni. V zunanji politiki resolucija odločno odklanja francosko samostojno Jedrsko silo, zavzema se za atlantsko in av-vropsko sodelovanj« in odobrava vse ukrepe, ki M lahko prispevali k zmanjšanju mednarodna napetosti tn utrditvi miru. Defferre bo seda) lahko začel svojo volilno kampanjo. Vendar pa je ostalo odprto vprašanje povezave z ostalo opozicijo. Deffer-re odklanja vsak političen sporazum s komunisti, ne odklanja pa njihovih glasov, ki so mu nujno potrebni, če hoče biti izvoljen. Komunisti, ki sicer odobravajo nekatere Postavke Defferrovega programa, zahtevajo jamstvo za izvedbo tega programa, to se pravi Jasen sporazum še pred volitvami. Stalin Ob tridesetletnici 17. kongresa sovjetske komunistične stranke so objavili nove podatke o množičnih čistkah med vodilnimi partij, skimi kadri, ki jih is izvršil Sta. lin takoj po tem kongresu. Od 1966 delegatov, ki so se udeležili 27. kongresa leta 1934. so v teh čistkah ubili 1108 delegatov. Na 17. kongresu je bilo izvoljenih 139 članov CK in kandidatov z« člane CK. Po kongresu je o-stalo živih le 41 članov, vse druge so ubili. Sovjetski li-ti pišejo, da ti je Stalin s tem strašnim u-darcem po stari leninski gardi kr. čil pot 2a nadaljnjo uveljavitev kulta svoje osebnosti. Sedemna-sti kongres je bil 10 let po Leninovi smrti. Stalin se je čedalje bolj ločeval od množic, zametaval je načela kole' livnega vodstva in zlorabljal svoj položav Partijski zgodovinarji so pozneje ugotovili, da je ta nenormalni po. toiai v partiji, uveljavljanje fcuL ta Stalinove osebnosti, že tedaj vzbudil vznemirjenje mnogih komunistov. pri nekaterih delegatih 17. kongresa je zato zorela misel, da bi bilo treba odstaviti Stalina s položaja glavnega tajnika stran. k«. Ta mnenja so prišla na ušesa Stalinu. Prav kmalu je dal ubiti Kirova v okoliščinah, ki še sedaj niso docela razjasnjene. Stalin je izkorietil ta umor kot povod sa srdito razpravo z vsemi tistimi, ki mu niso biti po volji. Začele so se množične represalije. Najprej so ubili večino delegatov 17. kongresa. Ob jO-letnfci tega kongresa poudarjajo v Moskvi, da Je bil to kongres velikega zgodovinskega pomena in da so na njem spreje. li sklep o drugem petletnem načrtu gosvodarskega razvoja ZSSR, »Pravdaš piše, da je fla sovjet. ska partija Po leninski poti tudi po 17. konoresu, s težkim breme, nom na sebi — kultom Stalinove osebnosti. List poudarja, da je Stalin hudo škodoval partiji in razvoju sovjetske družbe, kar pa ni moglo spremeniti narave sovjetskega družbenega s:stema in , narave socialistične države. Partija je na 22. kongresu za vedno | zavrgla kult osebnosti Stalina kot popolnoma tuj komunizmu. • Italija ,V torek je bila 24-urna stavka skoraj poldrugega milijona državnih nameščencev, ki zahtevajo poenotenje in izboljšanje prejeto-kov, hkrati pa tudi uveljavljenje reforme javne uprave. Pogajanja med ministfom za reformo jam ne uprave in predstavniki sindikalnih organizacij javnih nameščencev niso rodila uspeha, kr* bi to pomenilo nadaljnjo obrema-nitev državnega proračuna in t tem povečanje deficita v višini okrog 450 milijard. Vlada Je pripravljena ugoditi tem njihovim upravičenim zahtevam v določenem razdobju, v tem trenutku pa, ko se mora spopasti s posledicami neugodne gospodarske konjunkture in z nevarnostjo inflacije, ni mnogo verjetnosti, d« bi sprejela vse njihove zahteve. Zunanji minister Saragat je poročal o smernicah italijanske z m nanje politike v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice in senata ter o vsebini razgovorov, ki jih je imel z ameriškimi, angleškimi in zahodnonemškimi državniki. Debato o zunanji politiki je zahtevala desnica in komunisti. Desnici se zdi, da je zunanja politika vlade levega centra vse premalo atlantska in da ima nejasno stališče glede večstranske jedrske oborožitve NATO, komunisti pa ji očitajo, da njena zunanja politika ni italijanska, ampak ameriška, in da je že privolila v večstransko atomsko oborožitev NATO. Saragat je zavrnil tako kritike in napade in izjavil, da se zunanja politika vlade levega centra «drži strogo sporazuma štirih strank, tudi kar zadeva večstransko jedrsko oborožitev NATO, k* je še v proučevanju*. V svojem poročilu Je' Saragat pojasnil tudi stališče vlade do vprašanja južnih Tirolcev in pripomnil, da bo vlada *liberalno• upoštevala vse predloge komisije 19, vendar pa da morajo tudi južni Tirolci pokazati popolno lojalnost do italijanske države. Minister je hkrati poudaril izredno dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, tako na političnem, še bolj pa na gospodarskem področju in dodal, da si italijanska vlada želi, da bi še ti odnosi še bolj utrditi in okrepili *tudi v perspektivi intenzivnejše dejavnosti v vsej Vzhodni Evropi»• Vlada je odobrila v izpopolnjeni obliki tri zakonske osnutke, ki jih je bila predložila že Fanfanijeva vlada, in ki zadevajo uveljavljenje deželne ureditve, hkrati pa bo v kratkem predložila ustrezne ukrepe v zvezi z uresničenjem vladnega programa na področju kmetijstva in urbanistike. V petek se je začela v Rimu vsedržavna konferenca predstavnikov 500 občin zavoda za ljudska stanovanja in uprave ljudskih stanovanj, na kateri so razpravljali o uveljavljenju zakona, ki predvideva tudi razlastitev gradbenih zemljišč v primeru, da občine ne razpolagajo z lastnimi zemljišči za zidanje cenenih ljudskih stanovanj. V četrtek in petek je zasedal centralni odbor socialistične stran. fce, ki je kooptiral 24 novih članov v centralni odbor, na mesto tistih, ki so izstopili iz stranke. V centralnem odboru je sedaj 59 avtonomistov, 30 pristašev *nove levice» in dva pristaša Perti-nija. Na mesto sedmih članov vodstva stranke, ki so privadali levičarski struji, so izvolili pet predstavnikov nove levice in enega avtonomista, Pertini pa je odklonil ponudbo. Na zasedanju centralnega odbora KPI so sprejeli resolucijo o gospodarskem stanju dežele, v kateri poudarjajo, da se je treba boriti proti inflaciji in draginji ter se zavzemati za politiko demokratičnega načrtovanja. Kuba Te dni je prišlo do nove zaostritve med ZDA ln Kubo Ameriški obalni čolni so u-tavili nekaj kubanskih ribiških čolnov. jih odpeljali na Florido in aretirali 36 ribičev. Postavili so jih pred sodi'če, češ da so kršili ameriške zakone. Kubanska vlada j* kot odgovor odredila prekinitev dobavljanja vode amer iškemu o-porišču Guantanamu. Vodo bodo dobavljali samo eno uro dnevno, dokler ne bodo izpuščeni kubanski '“‘"'{i. V VVashinptonu odgovarja-da so omenjeni rfbiš'-i čoln* v ameriških teritorialnih vo- ribiči &i dah. Fidel Castro je izjavil, da bodo stalno v pripravljenosti, da odbijejo morebitni nov amerT'i napad na Kubo. Predstdn:k Johnson je začel posvetovanja s svojimi političnimi in vojaškimi svetovalci. Johnson je na ne'-em shodu v Neto Yorku izjavil, da j* Guantanamo kl uč ameriškega o-brambnega sistema na Kari bih, in da so ie prej pričakovali, da bo Kuba ustav‘la dobavljanje vode. V Guantanamo bodo vozil' svežo vodo s tanker*! i* pristanišča Evergladtta na Floridi. Ženeva V Ženevi nadaljujeta razpravo o razorožitvenih vprašanj h ho-kazalo se je, da vsi delegati poudarjaj o predvsem nujnost sporazuma o prekinitvi vseh jedrskih poskusov, to je tudi podtemelj* skih. Razprava se suče okoli dveh znanih načrtov, sovjetskega in «-merišfcepa, kar se tiče vtpored-. nih razorožitvenih ukrepov, k* naj postopoma pripeljejo do popustitve napetosti. Zahodne dsl«-gac:je, predvsem pa ameriška. p° venomer postavTajo v ospretlje ameriški načrt o večstranski J* drski sili NATO, glede katere trdijo, da pomeni ukrep proti Širjenju Jedrskega orožja, č»pra v okviru tega načrta prišlo izje v roke le drugim aržavdm, ga nimajo, predvsem pa Zahod Nemčiji. V nasprotju s tem ««i tom je predlog vzhodnonemš! delegacije, ki je prišla v Zenev naj bi se obe nemški državi o vezali, da ne bosta izdelovali imeli na svojem ozemlju jedrsl pa orožja. Sovjetska delegacij ki je ta predlog predložila konj renči, ga odločno podpira. Am riški delegati Pa ga zavračajo, ki Je v nasprotju z ftjihovlmi nat tt. irav * oroi B. TRAVEN I I V majhni indijanski vasi v Mehiki se je pojavil Amerikanec, ki je nameraval proučevati deželo in njene prebivalce. Med svojim popotovanjem je prišel do kolibe revnega indijanskega kmeta, ki si je svoje skromno življenje skušal izboljšati s tem, da je v prostem času pletel majhne košarice. Te košarice je pletel iz ličja, ki je bilo pobarvano z najrazličnejšimi barvami, barve pa so ■Indijanci pridobivali iz rastlin !n lesa. Mož 'je znal svoje mno-gobarvne pramene ličja tako umetniško preplesti, da je košarica, ko je bila izgotovljena, vzbujala občutek, kot da je prekrita s figurami, ornamenti, rožami in živalmi. Indijanec je čepel na tleh ■pred svojo kolibo in pletel košarico. Amerikanec ga je vprašal: ♦Koliko stane takšna košarica, prijatelj?* ♦Petdeset centavov, senfior,* je odgovoril Indijanec. «fV redu, kupim Jo, že vem, koga bom s tem razveselil.* Pričakoval je, da bo košarica stala dva pesa. Ko se je tega jasno zavedal, Je takoj pomislil na posel. Vprašal je: ♦če vam bi pa sedaj takoj odkupil deset košaric, koliko bi potem stala ena?* Indijanec je nekaj časa premišljeval in potem odgovoril: • «rotem bi stala košarica petinštirideset centavov j* ♦Al right, muy bien, in če jih kupim sto, koliko stane potem ena?* Indijanec je spet nekaj časa računal: ♦Potem stane košarica štirideset centavov.* Amerikanec je kupil štirinajst košaric. To je bila vsa Indij ančeva zaloga. Ko je Amerikanec mislil, da je videl Mehiko in da ve vse, kar je treba vedeti o Mehiki in Mehikancih, se je vrnil v New York. In ko je bil spet sredi svojih poslov, je začel premišljevati o košaricah. Odšel je k nekemu veletrgovcu s Čokolado in mu rekel;, ♦Ponudim vam lahko košarico, ki bi bila zelo pripravna za izvirno darilno embalažo za fino čokolado.* Trgovec s čokolado si je ogledal košarico z velikim strokovnim znanjem. Poklical je svoje družabnike in končno še svojega managerja. Posvetovali so se in potem je trgovec rekel: «Za košarico, napolnjeno z najfinejšimi paralinejami, lahko dobim štiri dolarje, mor-da celo pet. To je najizvirnejša in najlepša embalaža, ki jo lahko ponudimo tržišču. Plačam dva in pol dolarja za kos, luka New York, carina in prevoz na moje stroške, pakiranje na vaše.* Potnik, ki je prepotoval Mehiko, je računal. Indijanec mu je pri sto kosih ponudil košarico za štirideset centavov, kar je pomenilo dvajset centov. Prodal pa bi jo za dva dolarja hi pol. s tem bi zaslužil pri kosu dva dolarja in trideset centov ali približno tisoč dve-■sto procentov. ♦Mislim, da lahko pristanem ' na to ceno,* je rekel. ♦Toda pod zelo važnim pogorjem. Preskrbeti me morate z najmanj deset tisoč kosi. Manj-. ša količina nima zame nobene - vrednosti, ker se drugače sploh ne izplača reklama, ki se je moram poslužPi zaradi te novosti. In brez reklame ne morem postaviti te cene.* ♦Sklenjeno,* je rekel poznavalec Mehike. Zaslužil je približno štiriindvajset tisoč dolar-Jev, odbiti je bilo treba samo Potovanje in transport do najbližje železniške postaje. Takoj :i Je spet odpotoval nazaj v Mehiko in poiskal Indijanca. ♦Velik posel imam za vas,* je rekel. ♦Bi lahko izdelali deset tisoč takih košaric?* ♦Ja, to bi lahko. Kolikor hočete. Nekaj časa bo že trajalo. 2 ličjem je treba skrbno ravnati, to požre precej časa.* .. .Amerikanec je pričakoval, da bo Indijanec na pol mrtev, ko ' bo slišal vest o tej veliki kupčiji, kot kak ameriški trgovec z avtomobili, ki na en mah Proda petdeset dodgeov. Toda Indijanec se ni razburil. Mirno Je dalje pletel košarico, ki jo je pravkar imel v rokah. ♦Rekli ste, da mi prodaste košarice po štirideset centavov, če kupim sto kosov,* je rekel Amerikanec. «Ce pa sedaj naročim deset tisoč kosov, kako visoka je Potem cena?* Indijanec je sedaj prenehal z delom, da bi vso stvar- preraču-Gez nekaj časa je rekel: *To je preveč. Tega ne morem tako hitro izračunati. Jutri vam bom povedal.* Amerikanec je prihodnje jutro prišel k Indijancu, da bi izvedel za ceno. ♦Precej truda in skrbi sem imel, da bi v redu in točno izračunal in da vas ne bi oškodoval. Cena je točno izračunana. če naj naredim tisoč kosov, potem stane košarica dva pesa, in če jih naj naredim deset tisoč, tedaj stane košarica tri pese.* Amerikanec je bil prepričan, da ni prav slišal. Morda je bila tega kriva njegova slaba španščina. Da bi popravil nesporazum, je vprašal: ♦Dva pesa za kos pri tisoč in štiri pese za kos pri deset tisoč košaricah? Toda saj ste mi vendar rekli, da stane pri sto kosih košarica štirideset centavov.* ♦To tudi drži. Sto košaric vam prodam za štirideset centavov po kosu.* Indijanec je ostal zelo miren, kajti vse si je dobro izračunal in ni bilo razloga za prepir. «Seflor, saj morate sami uvideti, da imam pri tisoč kosih mnogo več dela kot pri sto in z deset tisoč kosi ima,m še neprimerno več dela kot s tisoč. To je vsakemu pametnemu človeku popolnoma jasno. Za tisoč kosov potrebujem mnogo več ličja, moram neprimerno dalje iskati barve in jih kuhati. Ličje ne leži kar tako pripravljeno. Potrebno ga je dobro in skrbno sušiti. In če naj naredim toliko tisoč košaric, kaj bo potem z mojo koruzo in mojo živino? In potem mi. bodo moji sinovi, moji bratje in moji nečaki in stric morali pomagati pri pletenju. Kaj pa bo potem z njihovimi polji koruze in njihovo živino? Zaradi tega se vse zelo podraži. Verjemite mi, da sem vam skušal čimbolj ustreči in ostati pri najnižji ceni. Toda to je tudi moja zadnja beseda, se flor.* Amerikanec je govoril in barantal z Indijancem skoraj ves dan, da bi mu pojasnil, da se je pri preračunavanju zmotil. Porabil je kompletno novo beležnico,“'da'bi s številkami dokazal, da lahko Indijanec zasluži celo premoženje pri ceni štirideset centavov za kos in kako se izračunavajo stroški in materialni izdatki in mezde. Indijanec si je z razumevanjem ogledal številke, občudoval je naglico, s katero je Amerikanec zapisoval te številke, jih sešteval, delil in množil. V bistvu pa ga je to neznatno prizadelo, ker številk in črk ni znal brati, iz pametnega, narodno gospodarsko zelo pomembnega Amerikančevega predavanja pa ni imel nobene druge koristi kot to, da se je naučil, da lahko Amerikanec govori ure in ure, ne da bi kaj povedal. Amerikanec se je ves besen vrnil v New York in edina stvar, ki jo je lahko povedal trgovcu s čokolado, da bi razveljavil pogodbo, je bilo: ♦Z Mehikanci ni mogoče trgovati, za te ljudi ni upanja.* Tako je bil New York obvarovan pred tem, da bi ga preplavili tisoči teh ljubkih majhnih umetnin. In tako je bilo tudi mogoče preprečiti kruto usodo, ki bi čakala vse te prelepe košarice v posodah za smeti na Park aveniji, v katerih bi končale prazne, brez bonbonov in torej za Amerikance tudi brez vrednosti. Pred kratkim se je mudil v Trstu slikar Bogdan Grom, naš rojak, ki sedaj živi in dela v ZDA. Pokazal je posnetke nekaterih 6vojih del iz novejšega časa. Gornja »lika — Sedem zvezd — kaže eno od njegovih skulpturnih del za dekorativno opremo ogromne, 3 km dolge prodajne galerije v Arizoni, ZDA. Knjiga o odnosih med ljudmi Vprašanje boljših, kulturnej-ših in strpnejših odnosov med ljudmi so danes močno aktualna. Ker se ne moremo posebno pohvaliti z literaturo, ki bi v slovenskem jeziku obravnavala vprašanja teh odnosov med ljudmi, analizirala te odnose in dajala napotke, bo nova knjiga, ki je pravkar izšla, še toliko koristnejša. Gre za knjigo, ki jo je napisal znani pedagoški pisatelj profesor dr. Leon Žlebnik, ki nosi naslov «Da bi se bolje razumeli« in katero je izdala Cankarjeva založba v Ljub. ljani. Po knjigi «Ljudje med seboj«, ki je izšla že pred leti, je to že drugo delo istega avtorja, ki pa obširnejše in tehtnejše obravnava vprašanja etike odnosov med ljudmi. Kot je napisal avtor sam ima knjiga namen, vsaj malo prispevati k temu, da bi ljudje drug drugega v medsebojnih odnosih bolje spoznali in razumeli ter tako drug z drugim bolje sodelovali. . Pri tem pa avtorja predvsem zanimajo nekatere psihične in moralne sestavine našega osebnega in skupnega življenja, To delo ni in noče biti psihologija ali etika odnosov med ljudmi, vendar vsebuje prvine ene in druge, zato pa želi tudi z enega in drugega vidika nekoliko pripomoči k boljšemu spoznavanju in k boljšemu ravnanju. Kako temeljito se je avtor lotil obširne snovi, kaže že okol-nošt, da obsega knjiga preko 300 strani. Na njih je avtor na široko zajel problematiko odnosov med ljudmi. V prvem razdelku z naslovom »Naše obnašanje« govori avtor knjige o olikanosti, tovariški in zgrešeni vljudnosti, o spodobnosti govorjenja, o spoštovanju starosti. V poglavju z naslovom «Poštenje in nepoštenje« je govor o iskrenosti in hinavščini, zvestobi in zavisti. Obširno poglavje nosi naslov «Clovek v ocenjevanju sveta, drugih in sebe«. V posameznih podpoglavjih se avtor dotika kritike in sprejemanja kritike, sa- Knjige, o katerih poročamo, ima vedno na razpolago Tržaška knjigarna Ulica sv. Frančiška 20 mozavesti, pretirani skromnosti, ponosa, domišljavosti. Posebno poglavje nosi naslov «Nekaj naših miselnih posebnosti«. O čustvenosti, spoštovanju, simpatijah doljudi, strahu, jezi, ljudomrz-ništvu, o smehu je govor v posebnem poglavju, ki je prav tako precej obširno. Zadnji razdelek knjige pa je posvečen volji v pogledu medsebojnih odnosov, slabostim volje, delu in počitku, srčni kulturi. Žlebnikova knjiga se torej temeljito nteva vseh mogočih vprašanj, ki izvirajo iz odnosov med ljudmi, napisana pa je v prizadevanju, da bi bili ti odnosi čim noljši, dostojnejši, kul-turnejši in da bi v ljudeh v odnosih do drugih soljudi prevladovali plemeniti nagibi, poštenje in srčna kulturra. Seveda je v pogledu teh odnosov med ljudmi vrsta problemov, ki izvirajo iz objektivnih okolnosti, predvsem pa iz subjektivno pogojenih lastnosti ljudi. Vse te probleme skuša avtor analizirati. Pri tem na se ne zaustavlja ob ugotavljanju problemov in njih analizi ampak skuša dati bralcu tudi napotke za boljše in lepše ravnanje. Tako Žlebnikova knjiga, kakor je napisana na znanstveno teoretični osnovi, ne o-staja zgolj deklaratorna, temveč tudi praktično koristna. V tem pa je njena velika vrednost. Sl. Ru. .....................................................................................................................................................................................................im............. DROBEC IZ NASE BLIŽNJE ZGODOVINE Deset številk «Goriške straže» leta 1918 važen vir za tedanje dogodke na Goriškem Pričetek prve svetovne vojne; zlasti pa vojna napoved Italije Av3tro-Ogrski sta prekinila živahno časnikarsko dejavnost, ki je v letih pred prvo svetovno vojno tudi karakterizirala poli-tično, gospodarsko in kulturno življenje Slovencev na Goriškem, ozemlju tedanje poknežene grofije Goriško-Gradiščgnske. Pričetek bojev na Soški fronti je deželo za dve leti in pol spremenil v prizorišče štfevilnih bitk in nič manj kot dvanajstih ofenziv, od katerih je zadnja s svojim izidom prenesla bojne pozicije daleč v Furlanijo in tako odtegnila Goriško iz neposrednega vojnega vrveža. Posledice bojevanj so bile strahotne, prebivalstvo je bilo razseljeno in nekdaj cvetoča Goriška je bila s svojimi ruševinami in tisoči grobov le še nema priča dejanj človeške nespameti. V porušeno deželo se je pričelo prav kmalu po kobariškem prodoru vračati življenje, na vidiku so bili tudi zametki nujnih obnovitvenih del in sploh obnova vsega tistega, kar je karakteriziralo predvojno stanje Razumljivo, da v prvih čhesecih še ni bilo misliti na obnovo političnega življenja, še manj pa ponovno vzpostavitev predvojnih kulturnih zavodov in organizacij. Sem bi lahko vključili tudi časopisje, katero v-tedanjih težkih razmerah, v prvih mesecih po umiku neposrednega vojnega vrveža še ni prišlo na vrsto. V sredini 1918, ko se se razmere vsaj do neke mere približale normalnemu stanju, je prišlo do prvih poskusov obnove političnega življenja. Tega niso narekovale samo lokalne prilike marveč tudi celotni svetovni položaj, ki je dal spoznanje, da se bliža konec vojne, ki bo rešil tedaj še nejasno bodočnost Goriške n seveda drugih dežel, žrtev igre velikih sil na račun malih narodov. Na Goriškem so se prvi organizirali katoličani, Sredi novembra 1918 je cenzura list zaplenila, uredništvu pa ukazala, naj ga tiska v italijanščini, češ da v Gorici ni primernega cenzorja na svojem sestanku 10. julija 1918 v Gorici so se združili v enotno stranko predvojni »novo« in »staro« strujarji Slovenske ljudske stranke (SLS) na Goriškem. Poleg strankarskih tri drugih'1 'zadev je bilo tudi go- časnik čim prej izhajati. Konzorcij lista je sestavljalo 21 članov odbora (8 duhovnikov, 6 posestnikov, 2 profesorja, 2 vaška žu-pana, 1 odvetnik, 1 veleposestnik, 1 vodja čevljarske zadruge. >). Listu so določili ime »Goriška Prešernu v grob Nedosegljivi mojster pesmi lepe, ki spiš tam na Gorenjskem v svojem Kranju. odpusti, če te motim v sladkem spanju. A snemi vsaj za hip smrtne oklepe in sezi spet v zakladnico prelepo ter pesmi svojih vrzi nam prgišče, da našel bo, kdor duše hrano išče, kaj sladkega in ne le puhlo repo. So pesmi, ki cveto v današnji dobi, plevelu bolj podobne kakor roži, ker ni več pesnikov, kot se spodobi. Prej ko spet ležeš v grob, jim ti razloži, kako se poje, ter glasno zatrobi: če pesniti ne znaš, pero odloži! LADO PREMRU v or a o glasilu združene SLS na Goriškem, ki naj bi pričelo skoraj izhajati. Lastnik lista bo konzorcij, ki ga bo sestavljalo vodstvo goriške SLS, ta bo zadolžen za urejanje gospodarske strani lista, vsebino pa naj bi določal poseben uredniški odbor.1). Naslednji sestanek septembra v Gorici je izdal sklep, da prične straža«, ki je štirinajst dni po tem sestanku prvič izšla. Pomenila je veliko afirmacijo klerikalcev na Goriškem pred svojimi predvojnimi političnimi nasprotniki, narodnonapredno oziroma sedaj že Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je bila zaradi vojnih prilik še vedno razbita in slabotno reorganizirana. Stare piranske soline prvič podrobno opisane v slovenščini Pred tremi leti je pri Mladinski knjigi v Ljubljani začela izhajati zbirka .Spomeniški vodniki, ki je nedavno dosegla s Starimi piranskimi . solinami izpod peresa Miroslava Pahorja in Tatjana Poberajeve svoj peti zvezek.*) s svojimi 175 stranmi besedila in raznih seznamov je to najobsežnejša knjiga zbirke, s 47 fotografijami in enim črtežem pa zaostaja le za Hrastovljami Marijana Zadnikarja. Medtem ko dosedanji zvezki obravnavajo arheološke in umetnostno zgodovinske spomenike, obravnava ta knjiga s skoraj izključno etnografskega vidika »spomenik človeškega dela« — soline in delo v njih. Po kratkem uvodu (str. 5—12), kjer so *) Miroslav Pahor in Tatjana Poberaj, Stare piranske soline, b. k. in 1. (vendar: Ljubljana 1963), Spomeniški vodniki 4 (prav: 5). nanizani glavni zgodovinski podatki, nam avtorja do zadnjih podrobnosti opišeta ustroj solin. Začenši s kanali, mostovi in nasipi, nas seznanita z zapornik cami, notranjimi nasipi in bazeni, z notranjimi kanali, servi-dpri, caveaini in črpalkami (str. 13—14). Razumevanje zapletenega ustroja vrste večjih in manj. lih kanalov, raznovrstnih bazenov in zapornic delno olajšuje načrt solnega fonda na strani 161, v še večji meri pa bi to omogočal zemljevid vseh solin, mi.rda kar izsek iz specialke 1:25.000. Sledi podroben etnografski o-pis življenja solinarjev: delo v solinah, prevoz soli v skladišče, vskladtščevanje, vremenoslovska opažanja solinarjev, delovna razmerja, solinarske hiše, sezonske selitve solinarjev iz Pirana v soline, življenje v solinah in sicer preskrbo z vodo, pripravo kru- ha, pranje perila, prehrano, bolezni in zdravljenja. Nato opišeta avtorja še običaje, katerih opisa nista vpletla v opis dela (gre za raznovrstna praznovanja, med katerimi vzbuja posebno pozornost slovenskemu slično novoletno koledovanje) in nošo. Na koncu Imamo še pregled pregovorov in Zaključek, ki poudarja večstoletni prvovrsten pomen solin v gospodarstvu Pirana (str. 35-151). Da bi vodnik lahko služil tudi tujcem, sledita besedilu še nemški in italijanski izvleček, katerih slednji bi še bolje služil svojemu namenu, ko bi ne imel dveh ali treh nerodnih izrazov (za zapis pravnih običajev je bolj ustrezen izraz codi-ticare kot pa legalizzare, Kranjska je Carniola in il littorale meridionale ni ravno Južno Primorsko). Na zadnjih straneh knjige si sledijo shematični načrt solnega fonda in njegova legenda, seznam ilustracij, seznam virov in literature, seznam pripovedovalcev (delo je, kot piše na začetku obeh izvlečkov, rezultat etnografskega raziskovanja), o-pombe k seznamu najvažnejših besed v lokalnem dialektu in sam seznam. Delo zaključujejo ilustracije. Ako hočemo pravilno prikazati vrednost m pomen te knjige, moramo predvsem poudariti, da je to doslej najobširnejši slovenski spis o solinah in solarstvu sploh. Kot tak bo dobrodošel tako v rokah učitelja kot v rokah dijaka ali druge znanja željne osebe. Nadvse prav pa bo prišla ta knjiga tudi vsakomur, ki se bo ukvarjal z zgodovino mest našega Primorja, saj je bila sol eden glavnih stebrov njihovega gospodarstva. ». P. Njen predvojni ideolog in vodja Andrej Gabršček je sicer nameraval nadaljevati s svojo časnikarsko dejavnostjo z obnovitvijo svoje «Soče»f namera mu ni uspela.3). Prva številka »Goriške štraže« je izšla 19. septembra 1918. Bila je povsem nov list in nikakor ne nadaljevanje enega od različnih predvojnih strankarskih glasil, niti imensko, niti v drobnih ideoloških ozirih, saj je nameravala s splošnimi koncepti odprarviti nekdanja nasprotja v klerikalnem taboru. Program lista je povedal, da je namenjen trpečemu ljudstvu, ki »ko bodo sledovi te strašne vojne popolnoma izginili s površja domovine, boš tu še stalo in zvesta stražilo nailepši biser jugoslovanske domovine, ki vstaja sedaj iz groba, ki so jo vanj pahnili sovragi... Jugoslavija, ki vstaja častitljivo iz groba, podaja Tebi prvemu roko v pomoč. Trpelo si brezmejno, a imaš čast, da si zvesta straža jugoslovanske zemlje nasproti zemljelač-nim sosedom«. «Goriška straža«, pravi dalje program, naj bo glasilo vseh struj SLS na Goriškem, z njeno ustanovitvijo «smo imeli namen združiti vse dobro misleče može, jci priznavajo sveta krščanska načela, da z združenimi močmi nastopimo za veliko delo obnovitve razdejane goriške dežele in da preprečimo vsak poskus naših narodnih nasprotnikov, ki bi hoteli našemu ljudstvu škoditi na katerikoli način ali zasesti njegovo stališče, ki je na njem bilo pred vojsko. Biti hočemo na straži«. Obnova Goriške je verska, moralna in gospodarska. Vsako strankarstvo naj bo pozabljeno, ljudstvo je treba postaviti na prejšnjo višino. «y verskonravriem pogledu hočemu skrbeti za vse, kar utegne krepiti krščanska načela in krščansko nravnost mej ljudstvom, kar je prvi pogoj za častno blagostanje«« «V gospodarskem oziru hočemo ljudstvo podučevati v vseh gospodarskih ozirih... Objavljati navodila, ki se tičejo obnove.« «V narodnem oziru je naš smoter svobodna Jugoslavija pod habsburškim žezlom. To j« naš ideal, ki ga bomo skušali doseči skupno z rodnimi brati Hrvati in Srbi... Na delo, da se naše razvaline spet pozidajo in da naša polja, naši poteptani vinogradi spet oživijo!... Izmodre-ni po strašni svetovni vojski, spolnjujemo danes staro geslo, ki je bilo: Vse za vero, dom, cesarja, z novim geslom: Vse za vero in za svobodno »n srečno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom». Vabilo na naročanje piše, da je časnik tednik in razlaga namene lista »na straži hočemo biti, da' varujemo svoj dom, svoje imetje, svoj narod, svoj jezik, svoje pravice, da nam sovražnik ne ugrabi drage zemlje z vsemi svetinjami, za katere smo doprinesli toliko žrtev.« Odveč bi bilo po vsem navedenem podrobneje razlagati namen novega časnika, ki že od samega svojega simboličnega na- slova dalje izraža bojazen zaradi nejasne bodočnosti. Za Jugoslavijo se ogreva v smislu majniške deklaracije, na zunaj ja še ves v zvestobi habsburški monarhiji, vendar v njen trajnejši obstanek ne zaupa mnogo, sicer mu strah pred pohlepom »naših narodnih nasprotnikov« ne bi prizadejal toliko skrbi. Prva številka, ki je bila tiskana v goriški »Narodni tiskarni« (urednik Josip Vimpolšek), je prinesla poleg že omenjenega strankarske vesti navodila glede gospodarske obnove Goriške, priporočila beguncem, letak Slovenskega šolskega odseka, da bodo šole pričele kmalu delovati (Poziv se končuje z besedami: »Bodimo vredni matere Jugoslavije, ki bo rabila cele može, izobražene v domačem duhu! Geslo je: Slovenski otrok v slovensko šolo!;>, z geslom »Slovenska posest — Slovencem!« je odsvetovala prodajo zemlje tujcem (Italijanom), mlada dekleta pa je pozivala k čistosti, da bodo «en sam, velik, bel venec nove, mlade in svobodne Jugoslavije*. • Goriški straži* je bilo v letu 1918 le še devetkrat iziti, Izšla je nekaj dni po ustanovitvi Pokrajinskega odseka Narodnega sveta v Gorici, ki se je postavil še ne mesec dni po postavitvi Narodnega sveta v Ljubljani. Kot ljubljanski je bil tudi goriški Narodni svet iz strankam skih interesov slovenske buržua* zije postavljeni organ. Goriški je združil klerikalce, liberalce in agrarce (posebna stranka dr. Franka, ki je nihala med obema vodilnima buržupznima taboroma) ter dopustil možnost za sodelovanje socialdemokratov. __________BRANKO MARUŠIČ (Nadaljevanje v torek j Po lovu Foto: Jože Deklev« Maškaradni ples je ublažil strogo etiketo ki je bila v veljavi po gradovih Začeli so Francozi, pobudo za to pa je dala Katarina Medičejska - Francoze so posnemali angleški plemiči, a za njimi so jeli prirejati maškarade tudi Nemci in Avstrijci - Sčasoma so se v Parizu izrodili ti plesi v pravcate orgije Navada, da se je človek ob določenih priložnostih preoblekel in si nadel krinko, da se je tako mogel brez bojazni, da bi ga kdo spoznal, sproščeno predati uživanju, norenju in zabavi, je precej stara. Morda pa je v tej navadi treba videti raje željo po tem, da bi bil človek vsaj za nekaj uric v resnici svoboden, da bi mu takrat ne bilo nič treba gledati ne na etiketo ne na svoj položaj, da bi počel kar koli bi mu prišlo tisti hip na misel, kot pa to, da ima to svoj izvor v prastari dobi, ko je bilo zakrivanje obraza del nekega obreda. Maškaradni ples skoro goto- vo nima nič skupnega z ljudskimi običaji, ki so še dandanes ohranjeni v pustnem času pri vseh narodih na svetu. V naj starejših časih so o pustu slavili konec zime in prihod pomladi. In s tem v zvezi so nastali različni obredi, ki so izvečine bili polni veselosti, še-gavosti, norčij in norenja. Pri Rimljanih bakanalije ali libe-ralije, pri Nemcih «fašink», med Slovenci kurentovanje, pri južnih Slovanih poklade, pri Cehih masopust, pri Poljakih miesopust, pri Rusih siaropustje, pri Italijanih car-nevale (čarne vale) itd. Višek pustovanja pa je na sam pustni torek, ko v sprevodu naj- različnejših maškar nesejo Pusta in ga potem pokopljejo, sežgejo ali kako drugače uničijo. V dneh pred pustnim dnem, posebno pa še na pustni torek, vsakdo uživa meso in druga jedila čez mero. Čeprav so maškaradni plesi Izvečine prav v pustnem času, so vendarle nastali mnogo pozneje kot druge vrste plesi in je tudi njih izvor drugje. Maškaradni ples je nastal v poznem srednjem veku. A prvotni njegov namen je bil u-blažiti in nekoliko sprostiti strogo etiketo in ceremonial po kraljevih dvorcih in plemiških gradovih, zanesti tja nekoliko spremembe, nekaj ve- VODORAVNO: 1. del roke ali noge, 5. glavna ženska vloga v Verdijevi operi «Trubadur», 12. ital. filmska igralka (Sophia), 14. francoski operni skladatelj UManon*), 15. pilot vesoljske ladje, 17. eksplozivna telesa, 10. osebni zaimek, 19. velike ribe, 80. ograja za svinje. 21, zemeljski plin, 24. indijski narodni buditelj, 27. močna svetloba, žar, 28. ime italijanskega pisatelja Sveva, 30. veliko jezero v Sibiriji, 32. snlmizacijski zlog, 33. najmanjši delec materije, 34. razprava. 36. kemični znak za magnezij, 38, znamka nemških osebnih avtomobilov, 40. plemič, 42. ločilni veznik 44. glavno mesto Grčije, 46. nasip, 43. telesna poškodba, £0. možev ali ženin oče, 52. kemični znak za brom. 53. podolgovit krožnik, 54. francoski romantični pesnik in politik (Alphonse), 57. vrsta bon. bona, 59. dovenski narodni heroj s partizanskim imenom Daki, 80. Veletok v Južni Ameriki, 61 največje jugoslovansko pristanišče. NAVPIČNO: 1. elektrarna na Soči. 2. rahlo deževati, 3. ribja koščica, 4. katran, 5, zemeljski plaz, 6. Estonec, 7. srčdišče vrtenja, 8. skrivnostni kapitan iz Vernovega romana, 9. drag kamen, 10. znameniti ftailcoski impresionistični slikar (Auguste), 11. umetnikova delavnica, 13. del obraza, 14. ljubkovalno ime za mater. 16. popularen šport, 22 oče, 23. potem 25. olesenele rastline, 26. glavno mesto romun- KRIŽANKA [n n 3 i. L. J n r 7 r= r= ir in 13 U 14 w ■ 16 17 ■ 19 ■ 20~ 21 22 ?3 ■ 24 23 26 ■ ir H 78 29 sr 31 33 34~ 33” c- 36 37 ■ 39 fcr 41 L 42 1.3 ur 43“ h "1 46 ir 48 43 m M 30 31 3T 33 9 % 33 36 37 38 n 39 r __ _ um . - _ r • * H 61 .. L ske pokrajine Moldavije, 29. deloma odprta stavba, 31. dvanai*t mesecev, 35. odmev, 36. država v severozahodni Afriki, 37. vodja, 39. avion, 41. 'zdttat&^fcold1,* 43! največje finsko jezero, 45. ljubljanska veleblagovnica, 47. čirta,' ki deli lase na dve polovici, 49. ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 51. oblika rastlinskega stebla, 54. zdravilo, 55 veznik, 56. vzdevek, naziv, 58. kemični znak za molibden. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. gostija; $. baraka; 14. ostanek; 15. Agenor; IS. .ŽS0M- p«*«: 20- p»«£ 21. Jonec; 23. ati; 24. one; 25. Bevk; 26. Ig; 28. as; 29. di; 30. 'S&nka; 31; Trent; 33. borka; 34. kralj; 35. kakao; 36. Troja; 37. Piran; 38. krona; 39.N(ovi) S(ad); 41. O.K.; 42. U; 43. lata; 44. sat; 45. tla; 47. areka; 49. Mata; 50. rama; 52. akt; 53. dativ; 54. edinec; 56. obelisk; 58. sinica; 59. radirka. selja in razvedrila. Posebno so bili strogi in včasih prav kruti predpisi o vedenju na francoskih dvorih in po gradovih. In zato so prav tam prvi začeli prirejati take plese. A zamisel je menda dala prav Katarina Medičejska, ki se je zavzemala predvsem za to, da bi bili vsi udeleženci teh dvorskih plesov preoblečeni in zakrinkani tako, da bi jih nihče ne mogel prepoznati. A poleg tega pa naj bi pri tem docela odpadla vsa pravila ceremoniala in dvorske etikete- In tako je obveljalo. Angleški dvorjani in drugi mogočniki, ki so zahajali na dvor kralja Henrika VIII-, so se kaj radi posluževali maška-radnih plesov, da bi pri tem pozabili na številne usmrtitve, ki so bile zaradi samovoljnosti in surovosti tega vladarja takorekoč na dnevnem redu. Morda so hoteli tako tudi užiti čim več zabave in veselja, saj ni bil nihče v tedanjih razmerah varen svojega življenja, nihče ni mogel zanesljivo trditi, da ne bo morda prav on naslednja kraljeva žrtev. Na Angleškem se j# tudi u-domačila navada, da so take plese prirejali v kakem odročnem in dobro zaprtem gradu. In prav Angleži, ki so znani po tem, da so dobri trgovci, so uvedli vstopnino za dostop na maškaradne plese. V Nemčiji so začeli prirejati maškaradne plese šele proti koncu 16. stoletja in sicer najprej na gradovih in dvorcih raznih plemenitašev, a šele potem, ko so si nekoliko opomogli po strahotah, ki so jih prestali v tridesetletni vojski. Nemci so imenovali take plese «maškarada». Po vsej deželi so bili znani maškaradni plesi, ki jih je prirejal kralj Avgust Poljski, ki je kot volilni saški knez prebival največ v Dresdenu, Kronisti tistega^ časa so posebno poročali o nekem kmečkem plesu, ki šo "ga, kot kaže, priredili v čast pruskega kralja, ki je bil takrat na obisku v Dresdenu. Dunaj, takrat cesarsko mesto, in ki je vedno precej dal na velik sijaj in bogato razkošje, ki je ljubil nadvse ve- HIŠE Vlado Pirnat Aleš in Peter v vesolju Sivi starec, ki so ga nekoliko prej rešili, se je nekako zdrznil in vprašal: »Komu pravite Over?» Over je stopil naprej. «Meni! Moje ime je Over. Sem s planeta Overosa.* »Torej sin, sem te končno le našel. Takrat, ko si izginil sem šel za teboj, pa so me ti prekleti Argošani ujeli.* Oče in sin sta si planila v objem. Vsi ostali .so radostno opazovali ta prizor. «Maščevali se bomo Argošanom za njihova hudodelstva,* je s svečanim glasom spregovoril Peter. »Tako je, maščevali se bomo!* so odgovorili drugi. Raketa je pristala v bližini Petrovega In Alešovega mesta. »Zelene srajce* so prijateljsko stisnile svojima prejšnjima sovražnikoma roko. «<5e* tri mesece bomo pa ponovno poleteli na Argos med potjo pa se bomo ustavili še na Overosu m vzeli s seboj Overja.* »Tako je!» Je pritrdil Aleš. »Over, to raketo poklanjava tebi, da boš odpeljal očeta in te ljudi na Overos, Cez tri mesece nas pa pričakuj, ker bomo potem odleteli na Argos in dokončno obračunali z Argošani. Na 'svidentel* Je dejal Peter in objel Overja. Cez nekaj trenutkov je raketa Doletela proti Overosu. KONEC. lik pomp in bučno razveseljevanje, je videl maškarado šele za vlade cesarja Jožefa I. Na teh maškaradnih plesih pa je bilo vseh vrst veselja in nemalokrat je prišlo tudi do prav resnih razgrajanj. Ljudje so se čutili v resnici sproščene, saj so bili zakrinkani in so vedeli, da jih nihče ne pozna. Zato so si dovolili tudi kaj takega, česar bi si brez maske ne upali. V Parizu, kjer so maškarade prirejali še najdalj, so dosegle zabave na teh plesih svoj višek o pustnem času. Tam so poleg zaključenih maškarad, na katere so imeli dostop samo povabljenci, prirejali tudi plese v večjih dvoranah, ka- mor je bil dostop dovoljen vsakomur, ki je plačal vstopnino. Višek razgrajanja, divjanja in ponekod tudi orgij, je dosegel maškaradni ples na zadnji pustni dan, ki se je končal opolnoči na pepelnico. Kronika ve povedati, da je med temi prednjačil «Bal de la Cou-trille«. Dandanes nimajo maškaradni plesi nič več tistega pomena in čara, kot nekdaj. Res je sicer, da se v tem času vsepovsod pleše, z maskami in brez njih. Toda ljudje ne polagajo na te vrste zabavo take važnosti, kot so to počeli naši predniki. Tudi v tem so se časi spremenili. REBUS Rešitev iz prejšnje številke: POLITIKA Nadloge miss Francije > najlepše profesorice Organizator natečaja lepotic je izrazil dvome o njenih «merah» «Miss Francija 1963» Mu- guette Fabris, ki so ji dali vzdevek naj lepše profesorice matematike na svetu, upa, da ji bo versajsko sodišče prisodilo... »pravilna telesna sorazmerja* tpr da bo -naložilo gospodu Poirotu de Fonten«yu, generalnemu delegatu pripravljalnega odbora za natečaj «miss Francije, obveznost, da izplača lepotici milijon »lahkih frankov v znak odškodnine. Proces, katerega razsodba bo i znana najbrž čez kaka dva tedna, izvira iz trditev gospoda Fontenaya, ki je uradr.o obdolžil lepotico Muguette Fabris, da je poneverila svoje »mere*, da bi si pridobila zmago med finalom lepotnega natečaja, ki je bil 31. decembra 1962 v Bordeauxu. To se je dogodilo 27. decembra lani, štiri dni pred natečajem za izvolitev »miss Francije* za leto 1964. V odgovoru na očitek Muguette Fabris, ki je zahtevala milijon lir na račun določenih nagrad, katerih naj bi plačal samo del, je gospod Fontenay izdal zbadljivo poročilo, v katereyi je bila med drugimi tudi tale trditev: »Uporaba umetelnih sredstev, ki so jih dopuščali v preteklosti, kot na primer za Muguette Fabris, bo odslej tudi formalno prepovedana.* Namig ni mogel biti bolj jasen in izrecen in zato je pač razumljivo, da Je prizadeta lepotica in profesorica na to takoj ostro in odločno odgovorila. Njene takratne potrjene mere so namreč bile: čez prsi 89 cm, v pasu 59 cm, Izreden primer v kirurgiji Prvič v zgodovini kirurgije so zdravniki bolnišnice «Peter Bent Bringham* v Bostonu drugič presadili obist pacientu, kateremu so že pred dvema letoma nadomestili bolno obist. Pacienta Melbourna Doucette so 4. aprila 1962 operirali ter mu nadomestili bolno obist z obistjo, ki so Jo odvzeli nekemu mrliču. 22. januarja letos pa so mu nadomestili tudi drugo obist, ki so Jo odvzeli nekemu živemu c‘rr-tni »°'-adi neke nedoločene bolezni (c.oveškl c^^^nl-zem namreč lahko deluje tudi z eno samo ledvico). Pri prvi operaciji se je obist dobre »prijala*. čez boke 90« cm, višina 1.69, teža 54 kg. To so res mere »klasične* lepote, vsaj kakor jo pojmujejo danes, saj so bile vzor grških kiparjev bolj tolste in oble Venere. Lepotici ni preostalo drugega, kot da se je obrnila na sodišče da ji odmeri «pravico». Značilno pri tem pa je, da ie zavrnila vabilo gospoda Fon-tenaya, naj se prepusti razsodbi kontrolne komisije, ki so jo ustanovili za izvolitev «miss Francije* za leto 1964. To je nekam sumljivo, toda upoštevati je treba, da se je morda bivša miss v teku enega leta zredila, ali morda celo posušila... Pri tem pa lahko tudi ugotovimo, da niso nečimrne le lepotice s slamo v glavi, ki jih je narava obdarila samo z lepotnimi čari, marveč tudi zelo razumne profesorice matematike. Pač, »večna ženskost*! Mrve in drobiž ★ O profesorjih se govori, da so pozabljivi. Vendar pa je takih profesorjev dandanes ■ čedalje manj. Pozabljivci pa so tudi med drugimi stanovi. Toda mister Nelson Blond iz Londona najbrž prekaša vse druge pozabljivce. Zato je verjetno v uradu za najdene predmete precej domač. No, nedavno se Je zopet zglasil v tem uradu, da bi prevzel svoj dežnik in klobuk, ki ju je nekaj prel nekje pozabil. Ves vesel je spravil oboje in odšel. Toda, na mizi v uradu je pozabil — svoje rokavice. Takemu pozabljivcu pa v resnici ni pomoči. ☆ N a železniški postaji v Innsbrucku je bilo posebno na dan slovesne otvoritve zimske olimpiade precej živahno. Kaj ne bi! Saj so prihajali tja z vsemi vlaki številni gostje. Poleg navadnih potnikov pa je bilo tudi precej domačih in tujih državnikov, diplomatov in drugih odličnikov. Vse te je na postaji sprejemal sekcijski šef. Ko se je pripeljal avstrijski zunanji minister Kreisky, je tudi njega pozdravil in ga je želel spremljati čez ulico, kjer ga je čakal avto. Ravno ko je že stopil s pločnika, pa je priropotal mimo avto s smetmi. Sekcijski šef je bil v zadregi, ker sta morala zaradi tega stooiti nazaj na pločnik in počakati, da so bile smeti mimo, potem šele je lahko vodil gospoda ministra čez ulico. ★ K' kot pri prejšnjih treh otrocih, prejema angleška kraljica Elizabeta, ki pričakuje četrtega, od vseh strani predloge ln nasvete za ime, ki naj bi ga dali novorojenčku. Precej ,ie takih, ki bi radi videli, da bi četrti kraljičin otrok dobil ime Edvard. In prav s tem imenom je zadeva nekoliko bolj kočljiva. Če bi se na dvoru odločili za to ime, bi moral biti za botra kraljičin stric Edvard, vojvoda Windsorski. Ta pa nima nobenih stikov z dvorom, odkar je prepustil kraljevsko dolžnost svojemu mlajšemu bratu in se poročil z gospo Simpsonovo. Morda se bodo sedaj kaj zbližali. Seveda, če bi dali novorojenčku ime Edvard. * M' ■nogi študentje se s presenetljivo lahkoto znajdejo v še tako kočljivih položajih, razen tedaj, ko je treba odgovoriti na profesorjevo vprašanje. Tak je bil tudi neki študent medicine na padovski univerzi, ki je dajal profesorju Bassiniju tako bedaste odgovore, da je moral vsakdo spoznati, da je to pravi osel. In ko je profesor nazadnje izgubil potrpljenje in vzkliknil slugi: »Prinesite nekaj sena! Tu je potrebno seno!*, se je študent nadvse mimo oglasil: »Zame ne, hvala! Sem že zajtrkoval...* ★ N' ‘ekateri ljudje imajo pač vsepovsod srečo. Kamor koli se obrnejo in kakor koli ravnajo, vselej se zasuče tako, da je zanje najbolje in najugodneje. Ako pa kdaj izjemoma zaidejo v kake težave in jih kaj hudega prizadene, se potem že tako obrne, da jim celo tiste težave pomagalo na bnljše in dosežejo še večjo srečo in ugodnosti. Turek Mehmet Karamanlar je bil nepridiprav in «slaba firma* kot se takim pravi. Sleparil je in tudi kradel, da bi «se pošteno preživel*, kot je trdil svojim prijateljem, pa ga nikoli niso zasačili. Vedno mu je šlo lepo po sreči. Ko pa so ga nedavno vendarle prijeli, ker je ukradel neki dragocen nakit, so ga Obsodili na več let zapora. A tu je izpolnil stavni listek zb športno stavo in zadel najvišji dobitek: 308 000 turških lir, kar je v našem denarju skoro 22 milijonov lir. To je vsekakor lep denar in Mehmet je že povedal, kako ga bo obrnil, ko bo odslužil svojo kazen. Odločil se je, da bo odprl bar, ki mu bo dal ime «Toto-bar». ☆ Z -e od nekdaj so bile v modi bolj ali manj dekoltirane večerne obleke. Manjšo sramežljivost kot jo je občutila kaka dama, večji dekolte si je dala napraviti. Velikost dekolteja pa je vselej precej odvisna bolj od tega, kakšni so damini čari. Bolj kot od mode. Vendar pa marsikatera pri tem včasih le nekoliko pretirava. Tako je na neki prireditvi v New Yorku žena znanega nemškega filmskega igralca Curda Jiirgensa, gospa Simone, izzvala pravcato senzacijo s pretirano globokim izrezom pri večerni obleki, Seveda niso manjkali tudi primerni komentarji. Neki časopis Je o tem izrezu gospe Jurgensove pisal takole: «Naibolj orešeneča to. da ni gpspa Jtirgensova dobila vijetjfi pljuč. In to na obeh straneh!* ★ M rarsikomu so s transfuzijo krvi rešili življenje. Ta način pomoči se je povsod po svetu že močno uveljavil. Včasih pa utegne »tuja kri* povzročiti razne nadloge osebi, ki jo je prejela. Vsaj tako meni Dunaičan Franz Dewig. Šestdeset let že ima, pa je moral pred sodnike zaradi tatvine. Nikdar prej se ni dotaknil tuie lastnine Sedaj pa ... To mu je sodnik tudi najbolj očital Možakar pa se je takole izgovarjal: «Res je, gospod. Vedno sem bil doslej pošten človek. Vse dotlej, dokler nisem v bolnišnici dobil s transfuzijo nove krvi. Od takrat nisem več prejšnji človek. Tista kri je naijbrž bila od osebe, ki je bila nagnjena h krali. In tako sem sedaj tudi jaz postal tat.* Sodnik pa se ni dal prepričati in ga je obsodil. Krvna barka bi moral-’ i-.-h 0(j te plati preiskati osebe, ki od njih jemlje kri za transfuzijo. * P' >onekod se je močno raznasla navada, da mladeniči izražajo svoje občudovanje, a morda tudi še kaj drugega, lepoticam ki posamič ali v dvoje gredo mimo njih po ulici, z žvižganjem. Najbrž pa se večina teh fantičev ne zaveda, da je tako početje pravzaprav po zakonu prepovedano in da kaj lahko pridejo zaradi tega celo ored sodnika. To sta spoznala dva študenta iz Barija, ki sta že večkrat kazala svoje občudovanje nekaterim sošolkam z žvižganjem. Ena pa se je tega nazadnje naveličala in ju je prijavila sodišču. Pravda se je vlekla skozi vse stopnje, ker so bili sodniki različnega mnenja, dokler ni nedavno kasacijsko sodišče potrdilo razsodbo prvega sodišča ltf Ju ie obsodilo. Fantle, pazite torej, kako bost° dali razumeti deklici, ki vam je zmešala pamet, da vam je všeč! Veljaven od 9. do 15. februarja 3. do teden bo- OVEN (od 21. 20. 4.) ste nemirni in čudno razpoloženi. V odnosih z ljubljenimi osebami boste nestrpni. Ce se ne boste skušali pravočasno brzdati, se ne boste smeli čuditi, če bo postal položaj napet. Ce boste potrpežljivi, boste imeli uspehe na delu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čustveni po-položaj Je še vedno ugoden. Na koncu tedna se bodo odnosi z ljubljeno o-sebo še zboljšali. So pa še drugi činitelji, zaradi katerih postajate razburjeni. To bo odvls-no tudi od negotovosti na delu in zaradi nezadostnega za- elliAlrO DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Torek in nedelja sta najbolj primerna dneva, da vzpostavite stike simpatije z o-vam želi le dobro. Popa utegne nastati še neko prijetno ljubezensko čustvo, ki bo morda celo naletelo na odziv. Na delu ne bodite raztreseni. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Ta teden je zelo ugoden za vse, kar se tiče srčnega in čustvenega življenja. Doživeli bo-bumth in zanimivih čemer ostanite mirni in prisrčni. Glede nekaterih poslovnih predlogov, bodite previdni ln ne nasedajte obljubam. sebo, ki leg tega ste nekaj dni, pri LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V čustvenem življenju bo vladalo veliko soglasje. Spoznali boste tudi nove osebe. Zaljubljenci imajo priliko sprejeti dokončne sklepe. Starši naj bodo previdni pri ravnanju z otroki in mladimi sorodniki. Srečna ponedeljek in nedelja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši čustveni odnosi so pod negotovim in mešanim vplivom zvezd. Ta teden boste nagnjeni k - čmoglednosti in malodušju. V družinskem življenju in v odnosih s prijatelji bodite zelo taktni in diplomatski. Uresničili boste neki poslovni načrt. TEHTNICA (od 23. 23. 10.) CUd-nepredvideno obnašanje ljubljene vas bo spravilo v precejšnji nemir in negotovost. Poleg sebe imate osebo, ki vam Je sicer naklonjena, toda morali boste pokazati več razumevanja. Nekateri starši bodo imeli zadoščenje od otrok. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ce hočete živeti v soglasju z ljubljeno o-sebo in uživati srečen teden, se morate nekoliko brzdati. Ne bodite zato prestrastni niti ljubosumni, to manj pa skušajte gospodovati. Izkoristite priliko, da navežete nova poznanstva. povi Na TEHTNICA (od 23. ^_____ 9. do 23. 10.) Cud- / A \ ( i no in nepredvideno ( V \ l sC-Tj 1 obnašanje ljubljene l H ) Vil/ osebe vas bo spra- V''*1 J vilo v precejšnji ne- ^' STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V čustvenem življenju boste doživeli nekaj negotovosti zaradi ljubljene osebe, ki vas s svojim obnašanjem nehote draži. Pogostoma boste imeli občutek, da ste bili razočarani. Pojdite v družbo prijateljev, da se malce razvedrite. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zvezde vam bodo ta teden zelo naklonjene zlasti v čustvenem življenju. Čutili se boste polni sile, veselja do življenja in podjetnosti. Pojdite na obiske k znancem in ovabite prijatelje tudi na dom. delu boste nervozni. VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Vaše čustveno življenje postaja vedno bolj Intenzivno. Izkoristite ta čas, da pojasnite nekatere nesporazume ln skrbi, ki so nastali med vami in ljubljeno osebo. Mnogo ljudi bo prejelo ta teden vest o zelo zanlmiven obisku. Srečna sreda. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V družbi z ljubljeno osebo boste lahko preživeli nekaj zelo lepih, vedrih in nežnih u-tiste, ki še niso zaljubljeni, nudi ta teden novih srečanj ln tajnih simpatij. Ne zanemarjajte prijateljstev in pišite daljnim prijateljem. j ” s'4^ , f l! &&&-< 5* * , r.;: ., ..&fai x -. ■ : !• SiS/_ _ |;3r s&sii • ili ; »isli BgSSSffSiB xy?;!;;;Xyy!?x*:;yy TEDEN Prvi februarski teden je potekel v znamenju močnega stavkovnega vala vsedržavnega in tudi samo lokalnega značaja. Tako so kot po vsej državi tudi na Tržaškem stavkali državni nameščenci, zaradi česar je bil v celoti zaustavljen ves železniški promet, delovala ni pošta, na sodišču ni bilo razprav in šole so ostale za en dan zaprte. Stavkali so seveda tudi nameščenci slovenskih šol na Tržaškem in v zvezi s to stavko je Sindikat slovenske šole izdal posebno obvestilo, v katerem navaja še specifične razloge poleg vsedržavnih, ki so slovenske šolnike pripravili do tega, da se priključijo stavki italijanskih kolegov. Pri tem navaja kot najbolj pereča vprašanja slovenske šole: neizvajanje zakor.a za slovensko šolstvo, nesocialno ravnanje z nekaterimi profesorji in obupen položaj nekaterih šolnikov, ki jim po dolgoletnem službovanju ne priznavajo pravic, ki jim pripadajo. V sredo se je začela tudi 24-uma stavka delavcev železarne Italsider v Skednju, ker jim ravnateljstvo ni hotele u-goditt glede stimulativnih nagrad in akordnih dodatkov, v četrtek pa se je začela 48-uma stavka kemičnih delavcev, medtem ko so še vedno v stavki tudi radijski in televizijski u-rlužbenci. Danes se začne stavka avtobusnih uslužbencev. V zadnjem trenutku je bila odložena stavka tekstilnih delavcev, na uradu za delo pa so v teku pogajanja za ureditev spora pri Orionu. Na sedežu tržaške trgovinske zbornice so se v ponedeljek začela pogajanja za obnovitev pogodbe za tranzit češkoslovaškega. blaga skozi tržaško pristanišče med tržaško delegacijo in predstavniki češkoslovaškega državneea podjetja Ce-hofracht. Pogajanja še trajajo In doslej ni bilo o njihovem poteku objavljeno še nobeno uradno poročilo. V tej zvezi naj navedemo, da se je po u-radnih podatkih za januar promet Javnih skladišč v januarju občutno zvišal v primerjavi z lanskim januarjem in- dosege’ 226b00 ton, kar na gre na račun obsežnih pošiHk žitaric iz ZDA na Madžarsko. Tudi podatki za obmejni o-sebni promet v januarju so zelo ugodni, saj predstavljajo nov rekord za ta zimski mesec. Skupno je orešlo obmejne prehode na Tržaškem v januarju nad 5rn ooo ljudi in od teh nad 100.000 s notnimi listi, preostalih 460O00 Da z obmejnimi prepustnicami. V tem tednu je spet stopilo v obredi e vprašan je avto ce-zte Vid^m-Trbiž. V petek so se na tržaškem županstvu sestali Pristojni predstavniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Benetk, ki Pa so sklenili, da bodo z razgovori nadaljevali v Vidmu in se tam tudi dokončno sporazumeli glede omovnega načrta. Za izgradnjo te ceste se zanimajo tudi avstrijski gospodarski krogi. Slovensko kulturno živlienJe Je zabeležilo dva pomembnejša dogodka: novo, reto letošnjo premiero SG, Arsena Di-kliča dramo »Na zeleni reki čon» in pa predavanje prof. Rijavca iz Godce v Slovenskem klubu o južnoameriških Indijancih. S predstavo «Na zeleni reki čolp». ki je bila prvič v slovenščini, se je SG hotelo na nek način spomniti 20-letnice velikih dogodkov ob uporu proti okupatorju. Predstava je doživela zelo lep uspeh in bo gotovo ugajala našemu občinstvu. Goriški trgovci so s predstavniki svoje pokrajinske zveze Potekli ponedeljek stom^v stik z novim predsednikom trgovinske zbornice inž. Rigo-natom in mu predložili najvažnejše gor iške probleme, ki bi jih bilo treba takoj začeti ^Sevati v korist skupnosti. Med temA so tudi določeni tr-govski in industrijski problemi. Obenem so javili, da so pokrajinske zveze trgovcev na področju dežele sestavile skupni in deželni odbor za obravnavo skupnih problemov. Pokrajinski svet Je imel Prejšnjo soboto sejo, na kateri so obravnavali med drugim tudi izplačilo odškoduje tistim posestnikom, ki bodo razlaščeni pri gradnji nove železnice Zagraj-Krmin. Sprejeli s» soglasno resolucijo, v kateri se poudarja potreba, da j« treba odškodnino pravično odmeriti in izplačati. Prav tako so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri predlagajo mešani obmejni komisiji, naj bi sini-šala čimprej dokončno uredi-ti novo državno mejo na Goriškem v smislu mirovne pogodbe in upoštevajoč koristi obmejnega prebivalstva Po podatkih obmejne polletje »o Imeli v preteklem Januarju na Goriškem skoro 109 tisoč prehodov preko meje o- seb s propustnicami in potnimi listi. V primerjavi z lanskim januarjem se je ta promet povečal za skoro 19.000 oseb. Po zamenjavi župana v Gorici, kjer je podal ostavko dr. IPoterzio ter se na niegovo mesto izvolili dosedanjega podžupana dr. Galarottija, .so na zadnji seji občinskega odbora Imeli tudi uradno slovo od dr. Poterzia, kateremu je župan dr. Galarotti podelil zlat pečat goriške občine trinajstega stoletja ter se mu v imenu občinske uprave zahvalil za njegovo župansko delo. Dr. Po-terzio bo v bodoče ostal še občinski svetovalec. Z nedavnim odlokom vlade, ki je bil objavljen v Uradnem listu, so na Goriškem spreme-I nili nekatere sodne okraje. Glavna novost je v tem, da pripadata sedaj obe slovenski občini Sovodnje in Števerjan pod goriški sodni okraj, kar jim je mnogo prikladneje tudi zaradi prometnih zvez. Prej so j Sovodnje spadale pod Gradi-I ško, števerjan pa pod Krmin. V Tržiču so tudi ta teden I razpravljali o vprašanju mestnih avtobusov in njihovi mu-j nicipalizaciji, za katero je zadeva že popolnoma dozorela. Vendar pa na zadnji seji, ki je bila v petek, niso sprejeli dokončnega sklepa, ker so morali sejo prekiniti zaradi premajhnega števila svetovalcev. s SKUPNI sm IZVRŠNIH ODBOROV KMEČKI ZVCZC IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Važni sklepi za obrambo interesov kmetov in za napredek kmetijstva na Tržaškem Imenovanje posvetovalne komisije • zemlje, cena mleka in odškodnine Posredovanja pri oblasteh za rešitev vprašanja razlaščevanja kmetom ■ Sestanki in imenovanja zastopnikov po vaseh Kakor smo že na kratko poročali, je bila v četrtek skupna seja izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta razpravljala o vprašanju razlaščevanja zemljišč za industrijsko pristanišče, o odškodnini kmetom, ki so utrpeli veliko škodo zaradi lanskega hudega neurja, o vprašanju pravične odkupne cene mleka ter o organizacijskih zadevah. Po poročilih tajnikov obeh zvez in diskusiji, v katero so posegli vsi odborniki, so soglasno sklenili: a) da se ustanovi posvetovalna komisija, ki bo preučila celotno vprašanje razlaščevanj za industrijsko pristanišče; b) da posebna delegacija posreduje pri vladnem generalnem komisarju za ukinitev čl. 14 in 16 odloka štev. 66 bivše ZVU ;n celotno izvajanje osnovnega zakona o razlastitvah iz leta 1865; x c) da tajništvi posredujeta pri občinskih svetih in županih za skupen nastop proti dosedanjemu krivičnemu in protiustavnemu načinu razlaščevanja; - č) da se s pomočjo strokovnjakov to vprašanje spravi pred ustavno sodišče; d) da tajništvi posredujeta pri pristojnih oblasteh za določitev pravične odkupne cene mleka in izplačilo odškodnine prizadetim kmetom zaradi neur a; e) da se organizirajo skupni sestanki po vaseh, zlasti v krajih, ki so prizadeti zaradi razlaščevanj in prenizke cene mleka. f) da se okrepi organizacijska struktura in imenujejo zastopniki v vaseh, kjer jih še ni. _______ Kakor je razvidno, je bila ta skupna seja izvršnih odborov dveh organizacij, ki predstavlja- ta ogromno večino kmetov na Tržaškem in dosledno branita njihove Interese, zelo plodna. Razen velikega dela, ki ga vsak dan opravljata, sta se tajništvi že lotili gornjih nalog. Sklepi so zelo važni in njihova uresničitev bo mnogo koristila vsem kmetom. Člani obeh organizacij pa morajo scdslovati, da bo uspeh zagotovljen. Pri vcgm pa naj pride do izraza enotnost z odločnim nastopom, saj branimo svoj obstoj in svoje pravice. Tako si bomo tudi pridobili debre zaveznike v naši pravični borbi. Novega tarnika KZ Lucijana Volka je odbornikom Zveze malih posestnikov predstavil njen tajnik Mario Grbec. O vprašanju razlaščevanj je govoril nato tajnik KZ, ki je obrazložil zadevne predpise odloka ZVU štev. 66 in osnovnega zakona, tako da je bilo očitno In jasno, kako je dosedanji način razia-ščevanja krivičen, nedopusten in protiustaven. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov razen nasvetov in pomoči, ki sta jih nudili in jih nudita svojim članom, katerim .............m........ ............................................n...,........... kako se ščitijo naravne lepote našega krasa Umetno - smrdljivo jezero pri Banih V Globočnico je napeljana kanalizacija iz vojašnice in se odteka voda Iz velike pralnice ■ Ali tega pristojni organi at vedo? - Še nekaj drugih pritožb vaščanov jemljejo zemljo, sta že posredovali na raznih mestih, toda zadeva je tako velike važnosti in zajema tak obseg, da terja nadaljnjo in še bolj krepko akcijo O vprašanju škode zaradi neurja in o zadevnem zakonu je govoril tajnik ZMP, ki je pripomnil, da prizadeti kmetje U-pravičeno pričakujejo izplačilo primerne odškodnine. Podrobna navodila za izplačilo niso še zarana. Tajništvi KZ in ZMP sta se že zanimali za to zadevo pri kmetijskem nadzomištvu, Na ravnateljstvu za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu pa bosta posredovali, da bo dodeljena za naše področje primerna vsota ln da bodo prizadeti lastniki zares dobili konkretno odškodnino. O vprašanju mleka so govo-rili tako nekateri člani odborov kot oba tajnika. Pri tem so navedli primere padanja števila goveje živine v raznih vaseh in stroške, ki jih imajo živinorejci. Tudi to vprašanje je bolj resno, kot se nekaterim zdi in ga pristojna oblast mora rešiti; sicer bo škoda še večja. A. B. Ni še dolgo od tega, ko smo nekaj pisali o Banih, te dni pa smo hilj spet obiskali in se malo več pogovorili z domačini, ker so nam sporočili, da bi nam radi še kaj povedali. Bani, in ne Bane, štejejo zdaj približno 220 prebivalcev in imajo pri-bližno 50 hiš. Naselje je dobilo Ime po svojih prvih prebivalcih, ki so |se pisali Ban. Vaščani so večinoma delavci, ki | so zaposleni kot mehaniki, elektri- «Potoček» Iz pralnice čarji, zidarji itd. pri raznih podjet-jih v Trstu. Večinoma se vozijo v Trst z avtobusom, ki pa napravi dolg krog in pelje čez Katinaro, tako da zamudijo več časa in morajo več plačati za prevoz. Pravijo, da bo vozil mestni avtobus čez Opčine, kar bi bilo bolj pametno, saj bi tako imeli krajšo pot, manj stro- škov in tudi prometno vezo z Opčinami, ki je dosedaj nimajo. Z avtobusom se vozijo v Trst vsak dan tudi dijaki, ki obiskujejo šole v me. stu. Tisti pa, ki obiskujejo šolo na Opčinah, morajo peš. Pri tem ne gre toliko za oddaljenost, ampak za nevarnost, kateri so Izpostavljene zlasti deklice, ki jih napadajo podleži z nečednimi nameni. Kmetijstvo je v tej vasi skoraj Izumrlo. Pred leti so imeli 160 krav, zdaj Jih je le 15. Živinorejci se pritožujejo, ker ne morejo gnati na pašo živine zaradi ceste in zaradi raznih odpadkov in smeti, ki jih vsak dan dovažajo iz Trsta ter odlagajo na prostem ob cesti, ki se odcepi pri otroški koloniji in pelje proti Fernetičem. Kot je izumrlo kmetijstvo, tako izumira tudi prosvetno življenje, ker ni nobene gonilne sile in Je vedno manj požrtvovalnosti, vendar bi se dalo še kaj napraviti. Pri Banih je pred leti delovalo p. d. #Gaj». Imeli so pevsko društvo in tambu-raški zbor. Zadnjo prireditev so imeli na Opčinah: «KraJ Matjaž in Alenčica«, vsi pa se še radi sporni- Umetno «jezero» pri Banih Pogled na Bane. V ozadju Nanos njajo na lepo prireditev, ki so jo imeli leta 1946. Dobro bi bilo, da bi se spet zdramili, dokler je še svež spomin na nekdanje prosvetno delovanje in uspehe. V vasi, kamor prihajajo zlasti poleti številni gostje iz mesta, sta dve gostilni in imajo tudi trgovino. Od Banov skozi Ferluge pelje najkrajša cesta v mesto, toda le del ceste Je asfaltiran in ima seveda luknje, drugi del pa ni asfaltiran in ima še večje luknje ter kupe gramoza, da Je vožnja, zlasti po ovinkih in klancih, bolj «prijetna». Toda pri Banih imajo še neko drugo »privlačnost* in zanimivost, ki si Jo Je vredno ogledati — od daleč. Precej od daleč in z vrha, sicer boste zgubili apetit in vam bo še dva dni smrdelo. Tik pod vasjo, in sicer na levi strani ceste, ki pelje proti vojašnici, je v dolini jezero, ki ni še zaznamovano na nobenem zemljevidu, V »Globočic!* Je »pravo* Jezerce. Široko Je približno 50 m, globoko pa od 5 do 7 m. Ob nalivih nara-ste, v njem ni ribic, obdaja ga gozd, toda ptice tu ne obstanejo Nobenega turista ne privlači, nihče se ni še v njem kopal niti v naj-hujšl vročini, otroci se mu ne približajo. Kot prava Jezera pa ima kar dva potočka, ki se vanj izlivata. Prvi Je tih in pokrit, drugi pa žubori med drevjem in skalami. Prvi izvira iz vojašnice, drugi pa iz velike pralnice. Kakšen prijeten «vonj»! In higiena! Ko so pred vojno zgradili pri Banih vojašnico, so speljali kanalizacijo v »Globočico*, ker je bila tam na dnu doline ozka odprtina kraške Jame. Toda voda je nanesla veje in listje, luknja se Je zamašila in Je nastajalo jezero, ki Je usahnilo, ko Je bila vojašnica prazna. Spet se je vojašnica napolnila ln se je polnilo Jezero, tembolj, ker je dobilo Obvestilo kmetovalcem Vsako prvo In tretjo soboto v mesecu je od 9. do 10. ure na sedežu kmetijskega nadzorništva v Trstu na razpolago kmetom ln ko-koše rejcem specializirani veterinar zooproftlaktlčnega zavoda Iz Vidma za diagnoze ln nasvete glede bolezni perutnine. še nov pritok iz pralnice. Ne bomo zdaj navajali, kaj bi treba napraviti, niti ugibati, kdo je tega kriv, toda pristojni organi bi sl morali to sramoto ogledati, čeprav od daleč, in jo odpraviti l/l DULJUIMjA V sredo izstrelitev pusta ter brezplačno vino, repa itd. TRNOVICA Lani so pokrajinsko cesto Prosek Sempolaj - državna meja uredili do bivše gostilne v »Griži.; letos jo bodb od tu dalje. Za uravnavo ceste bo treba odpraviti tri ovinke. Pred nekaj dnevi so začeli z deli za traso. Ta pojde pred hišama posestnikov Škrka in Švare drugače kot jo je pokrajinski tehnični urad prvotno nameraval speljati. Čudimo se, zakaj bo trasa zavzela nekaj Skr-kovega zemljišča in tik Svarpve-ga dvorišča , zavila' proti ;jugo-vzhodu. Sodimo, ds bi bil manjši ovinek, če bi se pred Skrkovem dvorišču speljala cesta tako kot so prvotno nameravali (oziroma vsaj obljubljali), to je za malenkost . bolj proti jugu. Siliti proti bivališčem, oziroma njihovemu ohišnemu zemljišču je res čudno. Počasi si zimsko oranje utira Letos bo v Boljuncu že 104. pustni pogreb. To je že lepa tradicija. Pred nekaj leti so pusta sežigali, toda časi se spreminjajo m tudi pust se modernizira ter sledi razvoju na svetu. Zaradi tega je boljunški pust dobil ime »Boljunik« (letos že III.), nič več ga ne sežigajo, ampak ga spustijo z močno raketo v vesolje. Tudi letos ga bodo spustili, seveda šele potem ko bo pošteno zabaval svoje ljubitelje in prijatelje. Izstrelitev pusta na enoletni dopust v vsemirju, bo, kot o-bičajno, na pepelnično sredo. Tehnične in druge priprave potekajo v redu, ceremonija pa se bo začela ob 14. uri, ko bo z »Man-drije» prispel na trg »žalni« sprevod ob veselih zvokih godbe na pihala. Boljunčani zagotavljajo, da bo letošnji pust še bolj vesel in bogat kot prejšnja leta tudi zaradi tega, ker smo v prestopnem letu. Vsako lato boljunški pust zapusti bogato doto, letos pa bo dota še bolj bogata. Vsega nočejo povedati, ker vsako izstrelitev z raketami še vedno zakriva nekaka tajnost. Eb, Boljunčani niso s češnje padli in svojih »znanstvenih. tajnosti, s katerimi tekmujejo z velikimi narodi, ne morejo odkriti. Kdor jih hoče odkriti, naj le pride pogledat. Vsakega bodo sprejeli kot gosta in mu celo brezplačno nudili dobro domače vino in repo. Med ceremonijo bodo namreč v osmici na trgu pod bršljandvo vejo brezplačno točili gostom vino in jim postregli s polenovko (ha^alš in bianco) in kuhano repo. Vse to brezplačno. Kdor si bo hotel privoščiti ribe, golaž, pečenko, dobro obeljeno repo in še več vina, da bo videl tri, štiri puste (boljun-ška kapljic® ni voda), na bo imel odprta vrata v gostilne, ki so dobro založene. Potek ceremonije in izstrelitve, ki bo prav gotovo uspela, bomo podrobneje opisali, ko bo vsega konec. Ze zdaj pa lahko povemo, da bodo prišli tudi inozemski gost. je in opazovalci, da bo raketa še večja kot lani, da bodo ves potek snemale razne filmske ekipe in posebna televizija, da ne govorimo o novinarjih in fotoreporterjih, pridna in skrbna žena, kakor 1« še dandanes. Marija šemčeva je zelo rada segala po slovenskih knjigah, časopisih in revijah, kakor še danes prav rada čita »Primorski dnevnik*, na katerega so naro-čeni že od začetka. Sodelovala je mnogo let kot pevka in je BAZOVICA ki jo še vse premalo cenimo in ne vemo, kako to vpliva na letino. Brez posebnih izdatkov spravimo zemljo v dotiko z zrakom in jo usposobimo za zadržanje vlage, ki je rastlinam dobrodošla v sušnih dneh. V Bazovici na številki 191 pot tudi k nam. To je prednost, imajo danes pri Šemčevih velik praznik. Marija Grgič vd Grgič praznuje namreč prav danes svoj 80. rojstni dan. Rojena je bila 9.2.1884. Vdova je ostala že leta 1926. Da je preživela svojo družino, štiri hčerke in enega sina, je skrbno delala na kmetiji in še povrh nosila trideset let mleko v Trst, Res je bilo zelo mučno njeno življenje v tistih časih. Svoje otroke je vzgojila v pravem slovenskem duhu. Jubilantka je bila vedno pomagala on Kulturnem delovanju v prosvetnem društvu »Lipa* v Bazovici, če ji ie le čas dopuščal. Ob tako lepem življenjskem jubileju ji otroci in sorodniki voščijo ter ji želijo še mnogo zdravja, čestitkam in voščilu se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. m * • Važno opozorilo vinogradnikom Nekateri vinogradniki so zamudili rok za prijavo lanskega pri-delka vina in morebitne zaloge iz prej njega leta. Zaradi tega je za. devno ministrstvo te dni določilo, da se zamudnikom nudi možnost prijave. Tako imajo zdaj zamudni-ki priliko, da do 15 februarja na-pravijo prijave na občinskih tro a-rlnskih uradih. V tr a ki, miljski, nabreUnski in dolinski občini: vsak dan od 9 do 12. ure, v zgoniški občini oh torkih in petkih od 9. do 12., v repenta-borski pa ob ponedeljkih in četrt, kih od 9 do 12. ure. Opozarjamo vinogradnike, da rok ne bo več podal j an. # * * Obvestila Kmečke zveze Tajništvi KZ m /Ml* vabita kmete, ki so prijavili pridelek vina, naj pridejo po zadevna potrdila med uradnimi urami na sedež v Ul. Geppa 9. Dvolastniki naj napravijo uvozno dovoljenje za svoje pridelke, ki jih imajo na posestvih onstran meje. OSMICA AVGUST RADETIC uuuiusv, IM Medja vas st. 10 - .MM, M.MIMI,,,.. MM. MIMMMIMM MMMIMH.MM. MM SLOVENSKA VAS TIK OB SINJEM JADRANU 11 , i Spomini na stare Barkovlje Zaslužni barkovljanski možje ■ Hrabroslav Ražem, pevovodja Decembra meseca lanskega leta je preteklo 100 let, odkar se je rodil v Bazovici pri Trstu Hrabroslav Ražem, ki je tudi tam umrl leta 1908, komaj 45 let star. Kot mladenič se je učil krojaške obrti, kar pa mu ni posebno dišalo, kajti že v svojih mladih letih je čutil v sebi drugi poklic, namreč organista in pevovodje. Petje je začel učiti v Lokvi, kjer je tudi orglal, O njem so pisali takratni listi, da se je po tolikem času spremenilo lokavsko kvakanje v pravo petje ln to da je edino zasluga mladega in požrtvovalnega pevovodje ln organista Hrabroslava Raima- Ko se Je leta 1889 ustanovilo v Barkovljah pevsko društvo »Adrija*, se je Ražem preselil iz Bazovice v BaTkovlje, kjer je dobil mesto organista in pevovodje. Tako lahko rečemo, da je bil Ražem prvi barkovljanski pevovodja, a učil je petje tudi v Borštu, Bazovici na Padričah, v Rojanu in pri Sv. Jakobu v Tr-stu. Drago Godina piše o njem, da ni bil samo pevovodja, ampak tudi skladatelj- Godina navaja, da je Ražem zložil kot prvo svoje delo himno pevskega društva »Zarja* v Rojanu, pozneje pa himno pevskega društva »Adrija* v Barkovljah. Znane so bile še druge njegove pesmi, ki so se pele po vseh takratnih odrih novo- ustanovljenih pevskih zborov, med drugimi »Studenček* »Ne uda j mo se», »Dva gospoda je-den sluga*, »Hitro sem in hitro tja*, mazurka za mešane zbore, »Ribničan*, varianta na znano »Vre, vre, vre, ml smo Ritoenčanje*. Njegovi so bili tudi »Gospod Lukin*, šaljivi Igrokaz, »Sredi vasi* za moški zbor in ie mnogo drugih. Poleg prosvetnih pesmi le tudi zložil ali pa preuredil več cerkvenih pesmi. Hrabroslav Ražem ni bil, kakor pravi Godina: izvežbrm skladatelj, ampak samonikel talent, proizvod svojega naroda in poezije polne bazovske pokrajine. Njegove skladbe so nastale prav tako, kakor so nekdaj nastale narodne pesmi, katerih ni bil znan skladatelj, v Ražmovem primeru pa poznamo skladatelja. Hrabroslav Ražem pa se ni udejstvoval samo kot organist In pevovodja, ampak tudi kot igralec. V tistih časih je sledila navadno pevskemu sporedu šaljiva enodejanka, pri kateri si srečal vedno njegovo ime. Vsakoletni prehod iz starega v novo leto je bila vedno le njegova zamisel. Naj veljajo ob stoletnici njegovega rojstva te kratke vrstice kot skromen slavospev možu, ki je začel v Barkovljah kot prvi učiti naše dede lepo slovensko pesem, ki se je razlegala po vseh okoličanskih vaseh do leta 1927, ko so bila pevska društva v Trstu in po vsej okolici od fašističnih ob-lastev ukinjena. Tako se je končala Ražmo-va himna pevskega društva »Adrija*: Smo rod jeklen, junaki vsi Stražarji tu ob sinji A drli t. R. P• To je nuvel tvrdke PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjiU »troji-r»dio-i V KNEZ VALTER Nabrežina Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 5, najnižja 0,1, ob 19. url 3,4, zračni tlak 1030,9 pada, vlage 61 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temp. morja 7,4 Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 9. februarja Polona Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21. Dolžina dneva 10.03. Luna vzide ob 4.27 in zatone ob 13.21 Jutri, PONEDELJEK, 10. februarja Dušan VČERAJ POPOLDNE V DVORANI CGIL Pokrajinski kongres vsedržavne Zveze italijanskih partizanov ANPI Kongresa so se prvič udeležili tudi bivši člani razpuščene Zveze partizanov tržaškega ozemlja • Izvolitev novega pokrajinskega odbora t Košuta, Andrej Renar, Dario Robba in Luciano Roncelli. Včeraj popoldne je bil v dvorani CGIL v Trstu pokrajinski kongres Vsedržavne zveze italijanskih partizanov - ANPI. Osrednje vodstvo ANPI je zastopal podpredsednik vsedržavnega odbora polk. Salvato-re Donno. Na kongresu so bili prisotni poleg delegatov članov ANPI tudi delegati bivše Zveze partizanov tržaškega ozemlja, ki je bila pred-nedavnim razpuščena. Zato je imel včerajšnji pokrajinski kongres AN Pl še večji pomen, ker je predstavljal dejansko vključitev bivših članov Zveze partizanov tržaškega o-zemlja v ANPI. To važno dejstvo Je poudaril dosedanji predsednik pokrajinskega odbora ANPI Calabria v svojem govoru, ki ga je imel takoj po začetnih formalnostih in po izvolitvi predsedstva ter raznih delovnih komisij. Važnost vstopa članov Z P v ANPI, je poudaril Calabria, je bila še posebno omenjena na zadnjem sestanku pokrajinskega odbora AN Pl, na katerem je bila poudarjena zlasti politika bratstva in enotnosti te partizanske organizacije. Potem ko je Calabria govoril o potrebi po združitvi vseh partizanskih organizacij v Italiji v eno samo vsedržavno organizacijo, je dejal, da je ANPI pripravljena sprejeti tudi ustanovitev Konfederacije partizanskih združenj, kot je bilo to predlagano že v nekaterih pokrajinah, kjer je akcija za združitev najbolj čutena. Govornik je nato podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju pokrajinskega in vsedržavnega AN Pl v zvezi z najrazličnejšimi borbami za uveljavitev ustave, za pravice delavskih množic in za demokratizacijo vsega javnega življenja. Zato, je dejal Calabria, ne moremo dopustiti nobene diskriminacije meščanov, neglede na njihovo strankarsko pripadnost, temmanj zaradi njihove jezikovne pripadnosti. Proti temu se bomo bivši partizani vedno borili. Calabria je še posebno poudaril važnost letošnjih proslav ob 20-let-nici začetka odporniškega gibanja. Poleg raznih manifestacij, ki jih bodo tudi tržaški partizani priredili, bo treba prav ob tej priložnosti rešiti vprašanje, ki zanima na stotine in stotine tržaških partizanov, tj., da državne oblasti uradno priznajo bivše partizanske borce. Pri .jem je treba poudariti, je dejal Calabria, da so bili zakonodajalci do sedaj zelo nenaklonjeni bivšim partizanom. Za priznanje bivših partizanov je ostalo vse pri zakonih, ki so bili izdani takoj po vojni, kar je povzročilo, da ni bilo v Italiji priznanih na tisoče in tisoče partizanov, mnogi od katerih so se vrnili v domovino šele po zapadlosti določenega roka za prijave, med temi pa je sorazmerno največ Tržačanov, ki so bili tedaj pod angloameriško okupacijsko u-pravo. Res je sicer, je dejal Calabria, da je vladni komisar Pa-lamara, sporazumno s predsedstvom vlade, izdal leta 1955 neki dekret, ki je omogočal Tržačanom priznanje kvalifikacije partizanskih borcev. Ta dekret je bil objavljen pod napačnim naslovom, tako da ga prizadeti niso mogli spoznati, in je zato šel mimo njih. Zato bodo tržaški italijanski in slovenski partizani ob letošnji obletnici začetka odporništva zahtevali, da se to vprašanje čimprej reši. Kongres je izvolil tudi naslednjih 7 delegatov za 6. vsedržavni kongres ANPI, ki bo prihodnji teden: Vittorio Vidali, Marija Bernetič, Arturo Calabria, Ricciot-ti Cigni, Eugenio Laurenti, Nino Gregorič in Luciano Miniati; za morebitnega namestnika je bil izvoljen Giovanni Padovan. Čestitamo! Na kongresu so izvolili naslednje pokrajinske vodstvene organe: Za člane pokrajinskega odbora so bili izvoljeni: Arturo Calabria, Giovanni Padovan, Marija Bernetič, Agostino Zerilli, Nino Gregorič, Eugenio Laurenti, Ricciotti Cigni, Luciano Miniati in Vladimir Kenda; za namestnike pa: Dušan Lovriha, Ricciotti Santalessa in Vito Jercog. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: Bruno Petronio, Pietro Viola in Ferdinanda Rukina; za namestnika pa Emilio Burlo in Gino Maraschiel-lo. Za člane razsodišča, so bili izvoljeni: Orfeo Vigna, Slava Cebu-lec-Katra, Spartaco Valentinis, Bruno Morassut in Ernesto Curas-sier; za namestnika pa Rado Magajna in Albert Pernarčič. Poleg tega je bil ustanovljen pokrajinski svet, ki ga bodo sestavljali člani in namestniki pokrajinskega odbora, nadzornega odbora in razsodišča ter naslednji partizani in družinski člani padlih: sen. Vittorio Vidali, Ester Cossut-ta, Patrizia Fachin, Tončka Colja, Srečko Colja. Rudi Pertot, Dušan iimiiiiiiimiiiiiimiiMiiiiiiiiriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiittimiiiiiiiiiiMiiiimiimiiimiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiii Vsi zvestt obiskovalci predstav Slovenskega gledališča smo s posebnim zadovoljstvom in veseljem sprejeli novico, da je bivša članica SG v Trstu Štefka Drolčeva dobila za svoje umetniške igralske storitve visoko priznanje -Prešernovo nagrado za l. 1964. Vsi, ki smo tolikokrat uživali njeno umetnost, ji ob tem zasluženem priznanju iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo let plemenitila slovensko igralsko u-metnost. Skupščina gradbincev CGIL v zvezi s pogajanji V četrtek J3. februarja se pričnejo na sedežu Združenja indu-strijcev pogajanja za .vklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe gradbene stroke. Gre za tiste postavke pogodbe, ki jih vsedržavna delovna pogodba prepušča v rešitev po pokrajinah. Pogajanja se bodo udeležili predstavniki gradbenikov ter sindikatov gradbincev CGIL in Delavske zbornice. Doslej so sklenili take pogodbe že v 30 pokrajinah. V glavnem se bodo pogajanja tikala odtegovanja sindikalnih članarin po gradbinskih blagajnah, uvedbe proizvodne nagrade, ki mora znašati po posameznih pokrajinah od I do 9 odstotkov mezde, zvišanja paritetskega prispevka v gradbin. sko blagajno od 0.10 na 0.70 odstotka, zvišanja delodajalskega prispevka za gradbinsko šolo in razporeditve tedenskega delovnega umika, ki se je s prvim januarjem skrčil od 48 na 46 ur in ki se bo s 1. januarjem 1965 skrčil na 45 ur. O vseh teh vprašanjih so včeraj zelo obširno razpravljali na skupščini članov pokrajinske zveze gradbincev CGIL, ki je bila v prostorih Nove delavske zbornice. Tajnik Criscenti je najprej orisal zahteve, nakar so se delavci izrekli o njih. Predvsem so poudarili, da morajo delodajalci plačati 9 odstotkov proizvodne nagrade, kot so se sporazumeli v Turinu, Genovi, Comti itd. DOLGOTRAJNA POGAJANJA NA URADU ZA DELO Pred sklenitvijo sporazuma o nagradah in akordih v Orionu? Pogajanja se bodo zaključila v torek ZOPET NAPET TEDEN NA SINDIKALNEM PODROČJU Pričetek tridnevne stavke uslužbencev avtobusnih podjetij Kemični delavci bodo zopet stavkali dva dni Danes se je pričela tridnevna Kar se plač tiče, so mnogo nižje ’ ------- -..--t------i- kot v železarski in kovinarski stro- ki ter so tudi do 30 odstotkov nižje kot za delavce iste stroke v okviru Skupnega evropskega tržišča. Medtem pa se je proizvodnost dela v 10 letih povečala za 100 odstotkov. Res da gre pri tem glavna zasluga bolj sodobnim strojem in veliki avtomatizaciji, ki so je uvedlf v to industrijo zlasti pri izdelovanju zdravil, toda hkrati je tudi res, da je delo delavcev bolj naporno. Končno ne smemo pozabiti, da imajo zlasti podjetja, ki izdelujejo zdravila, ogromne dobičke, o čemer je že mnogokrat pisal posebno strokovni tisk. stavka uslužbencev avtobusnih podjetij, ki se konča v torek zvečer. Je to že druga stavka v komaj treh tednih, ker se delodajalci nočejo pogajati o skrajšanju napornega delovnega urnika, ki traja za šoferje in sprevodnike na daljših avtobusnih progah tudi do 15 ur na dan. V času med obema stavkama je posredovalo ministrstvo za delo, a brezuspešno. Stavka se tiče uslužbencev vseh zasebnih avtobusnih podjetij. Zato ne bodo vozili v mestu avtobusi na Kolonkovec, v Rovte (Campanelle), h gostilni «Glo-ria» na Reški cesti, k Rumeni hiši, k zdravilišču na Trstenik, v Miramar, ja, v Lonjer. JV«zil tudi ne bo noben avtobus v okolico, v razna mesta v notranjost države in v Jugoslavijo. Seveda pa bodo vozili jugoslovanski avtobusi. ki imajo zveze s Trstom. Vozili bodo tudi avtobusi na progi Sv. Andrej-Draga, ker nadomeščajo ukinjeno železniško progo. Za danes odpadejo tudi vsi avtobusni izleti raznih potovalnih agencij. Zaradi stavke bodo hudo prizadeti vsi okoličani, ki delajo v mestu, mlekarice itd.. Zlasti spričo nevšečnosti, ki jih stavka povzroča delovnim ljudem, bi morali delodajalci končno ugoditi u-pravičenim zahtevam uslužbencev. « » * Ta teden pa bo zopet dvodnevna stavka delavcev in uradnikov kemične industrije. Stavka bo e-notna in bo po vsej državi. Prične se v torek s prvo delovno izmeno. Kemični delavci zahtevajo poleg drugega zvišanje plač za 20 odstotkov in skrčenje delovnega urnika, ki znaša sedaj povprečno po 46.5 ure. Ta delovni čas je predlog, če upoštevamo, da je delo kemičnih delavcev zelo nezdravo zaradi nezdravih snovi in hlapov, s katerimi imajo opravka. ................ NA POKRAJINSKI CESTI 0PČINE-PR0SEK PRI BRIŠČKIH Vespist trčil v kamion i| ker je vozil sredi ceste € Vespist iz Repnica si je pri tem zlomil no. go in bo moral ostati v bolnišnici 80 dni Na križišču pokrajinske ceste ©pčme-Prosek in ceste, ki pelje k Briščkom, se je včeraj zjutraj dogodila prometna nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 39-let-ni delavec Alojz Vilič iz Repnica 24. Vilič je s svojo vespo TS 27858 privozil od Briščkov in je obračal proti Opčinam, ko mu je nasproti s tovornikom TS 50730 privozil 43-letni Carlo Umer iz Ul. C. Rossi 1. Ker je bil Vilič sredi ceste je bilo trčenje neizbežno in vespist se je prevrnil z motorja. Pri tem si je zlomil levo stegnenico, Ne kraj nesreče so prihiteli a-genti cestne policije in bolničarji RK, ki so Viliča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 80 dneh. Odnesli so aparat za žvečilni gumi Tatovi so okradli lastnika toba-karne na Trgu Roiano 1, 39-let-nega Vinicia Torcella iz Ul. Pic-cardi 64. V četrtek zvečer, medtem ko je Torcello stregel dvema kupcema, so tatovi odnosli avtomatični razdeljevalec žvečilniga gumija, ki je v;sel na podbojih vrat tobakarne. Malo prej je namreč Torcello snel žabico z avtomata, ker je hotel pobrati denar. Utrpel je 50.000 lir škode. Tatvino je prijavil na komisariatu v Barkovljah. Pretepli so ga Včeraj, nekaj minut po polnoči, so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z 8vtom RK, sprejeli 62-letnega kmeta Antonia Benulica iz Ul. Molino • Vento 117 zaradi zloma leve piščali. Benulic, ki se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni, je povedal, da je malo prej bil v neki gostilni v Ul. Molino a Vento za karabinjersko vojašnico. V gostilni so bili tudi nekateri, njemu neznani mladeniči, ki so ga zaradi malenkostnih razlogov pretepli in nato vrgli iz lokala. Pri padcu pa se je Benulic poškodoval. Iz avta na cesti ukradli radioaparat Na komisariatu stare mitnice se je v petek zglasil 41-letni Bruno Rolli iv. Ul. delTBremo 153 in povedal,, da so mu neznanci predvčerajšnjim med 13. iin 18. uro odpeljali avto TS 27004, ki ga je pustil v Ul. Broletto. Na večer i-stega dne pa je Rolli našel svoij avto nekaj metrov stran od pro-štora, kjer ga je pustil, toda ugotovil je, da so mu tatovi odnesli radioaparat, ki je bil vreden 100 tisoč lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. Tatovi v trgovini z električnimi aparati Neznani tatovi so med 1. in 6. februarjem kradli v skladišču, ki je priključeno trgovini z električnimi aparati v Ul. Udine 32, last 59-letnega Giuseppa Anellija iz Ul. Giacinti 10. Anelli je tatvino opazil predvčerajšnjim in se je podvizal na komisariat v Barkovljah, kjer je povedal, da so neznanci s jilo razbili žabico na vratih skladišča in tako prišli v notranjost, Anelli pa ni znal povedati kaj so mu tatovi odnesli, ker ne vodi nobenega regi-ra za blago, ki ga ima v skla-ču. adalje Je Anelli povedal, da v presledka od decembra do konca januarja izginilo iz njegove trgovine precej blaga in sicer magnetofon «Philips», dva transistorja, trije likalniki «Ro-wenta», trije brivski aparati »Philips* in dva aparata za sušenje las v skupni vrednosti 200.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. V stanovanju je padla Ker jo je nenadoma napadla božjast je včeraj zjutraj padla v svojem stanovanju 56-letna gospodinja Natalia Schilian; vd. Ma-lizzan z Rocolske ceste 16. Pobila se je po čelu in sencu in si verjetno prebila lobanjo, udarila se je tudi po desnem stegnu. Na pomoč ji je prihtela njena varuhinja 48-letna Pierina Scbillani, ki stanuje na isti cesti na štev. 147 in poklicala rešilni avto RK s katerim so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 15 do 30 dni. Varuhinja je povedala, da je Schillanova podvržena pogostim božjastnim napadom. Z avtom trčil v obcestni kamen Včeraj zjutraj so v bolnllhici nudili prvo pomoč 27-letnemu e-lektričarju Luigiju Lodiju s Šalite di Gretta 41 zaradi ran na vrhu glave, zgornji ustnici in levem kolenu. Dodi je povedal, da se je ponesrečil predvčerajšnjim popoldne, ko se je mimo Izole s svojim avtom fiat 500 N TS 53062 vozil proti Bujam. Na nekem o-vinku se je hotel izogniti trčenju z avtom, ki mu je prihajal nasproti, zato je bliskovito obrnil na desno, izgubil nadzorstvo nad avtom in zapeljal s ceste. Pri tem je trčil v obcestni kamen in zaradi močnega sunka se je v notranjosti avtomobila poškodoval. v avto RK s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek zaradi zloma levega narta. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni. Hlodi na ladji stisnili težaka Na neki jugoslovanski ladji, ki zasidrana ob pomolu št. 5 Novega pristanišča se je včeraj o-krog 13. ure ponesrečil 33-letni de. lavec Rodolfo Donaggio iz Ulice Pescheria 6, ki je zaposlen pri pristaniškem podjetju «Huetter». Ko je na krovu ladje s pomočjo žerjava raztovarjal lesene hlode, sta nenadoma s skladovnice padla dva hloda in pritisnila Donag-gia. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek zakadi hudih udarcev po prsih in verjetnih zlpmov reber. Donaggio se bo moral zdraviti mesec dni. Kolo avtomobila ženski čez noge Ko je 53-letna gospodinja Anna Lavarra por. Laterza s Senenega trga 8 po pločniku Ul. Ghirlan- daio, je nenadoma v višini stavbe št. 5 neka ženska privozila aV-to iz garaže in s prednjim levim kolesom zavozila Lavarrovi na noge. Ponesrečenki so priskočili na pomoč uslužbenci garaže in šoferka ter ji pomagali v zasebni avto s katerim so jo prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh, zaradi verjetnega zloma desnega gležnja. Na uradu za delo so bila predvčerajšnjim ves dan in včeraj od zjutraj do 14. ure pogajanja med predstavniki sindikatov in podjetja Orion glede proizvodnih nagrad za leti 1963 in 1964 in glede akordnih dodatkov. Po teh pogajanjih se zdi, da bo mogoče doseči sporazum, čeprav so delodajalci zlasti glede akordnih dodatkov dolgo vztrajali na svojem stališču. Glede proizvodne nagrade so dosegli sporazum, pri čemer so delodajalci upoštevali zahteve sindikatov. Kar se tiče akordnih dodatkov, so delodajalci pristali na to, da ostanejo norme nespremenjene ter da se spremenijo samo kriteriji njihovega uveljavljanja. Potemtakem so nekoliko popustili tudi v tej zadevi. Pogajanja se bodo nadaljevala v torek. Sindikati bodo skupno z delavci proučili vpraštmje akordov in na podlagi odgovora delavcev bodo sporočili predstavnikom delodajalcev, ali sprejmejo njihove predloge ali ne. Dvajset odpustov v podjetju FASEF Pred nekaj meseci je kovinarsko podjetje FASEF odpustilo 20 delavcev, sedaj pa je sporočilo, da jih bo odpustilo še 20. Sindikati so seveda proti temu protestirali. Značilno pri tem je, da je lastnik tega podjetja tudi lastnik ladjedelnice Felszegy v Miljah. Poleg tega gradi v Barkovljah novo livarno. Za to ima torej dovolj denarja, da bi obdržal na delu teh 20 delavcev pa ne! Padec priletne ženske Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj sprejeli 81-letno Mario Janez por. Santori iz Ul. Ros-setti 13 zaradi zloma desne stegnenice. Janezovo, ki se bo morala zdraviti 90 dni so prepeljali v bolnišnico z avtom RK. Ponesrečila se je okrog 7. ure zjutraj, se je v svojem stanovanju nerodno spodrsnila in padla. Smrtne posledice padca dveh žensk Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj zjutraj podlegla poškodbam 80-letna Giuseppina Turk, ki je stanovala v zavetišču občinske podporne ustanove v Ul. Pascoii. Turkova se je ponesrečila na večer 24. januarja, ko je neredno padla na hodniku zavetišča pred vrati ambulante. Tam so jo naslednje jutro našle bolniške sestre in poklicale rešilni avto, s ka. terim so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico. Turkova si je pri padcu verjetno prebila lobanjo. Zal so bile zanjo vse zdravniške nege zaman in je včeraj izdihnila. Predvčerajšnjim popoldne pa je na ortopedskem oddelku bolnišnice podlegla poškodbam 85-letna Margherita Sbriscia vd. Fritzsch iz Ul. Vignola 12. Ponesrečila se je 30. januarja, ko je padla v svojem stanovanju. Zaradi verjetnega zloma desne stegnenice so jo tedaj sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. ne skladbe z ali brez solisti (za največ štiri inštrumente ali glasove) v enem ali več odstavkih in ki niso bile še nikjer objavljene in izvajane. Partituri je lahko pri. ložen izvleček za klavir. Razpisane so naslednje nagrade: 1. Prva nagrada 2.000.000 lir m izvedba; 2. Druga nagrada 750.000 lir in izvedba: 3. Tretja nagrada samo izvedba. Žirija lahko izbere še druge skladbe, za katere meni, da to zaslužijo. Nagrajene skladbe bodo prvič izvajane v občinskem gledališču «Verdi» v Trstu, med koncertom, ki bo posvečen izključno natečaju. Kasneje, v sezoni 1964—65, bo skladba, ki bo prejela prvo nagrado, izvajana še na italijanskem radiu v okviru enega izmed njegovih javnih koncertov. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji katerekoli narodnosti brez omejitve starosti. Izključeni so samo zmagovalci prvih nagrad nate. čajev «Nagrada mesta Trsta«. Skladbe morajo biti dostavljene tajništvu Mednarodnega natečaja tcNagrada mesta Trsta« pri glasbenem konservatoriju «G. Tartini«, Ul. Ghega 12 — Trst, najkasneje do 20. oktobra 1.1. Vsaka skladba mora biti označena z geslom, v priloženi zaprti zalepki, na kateri mora biti geslo ponovljeno, pa morajo biti navedeni rojstni podatki, narodnost, naslov, dve fotografiji in kratek življenjepis avtorja, kakor tudi lastnoročno podpisana izjava, da skladba ni bila še nikoli objavljena, izvajana ali nagrajena na drugih natečajih. Odprte bodo sa mo zalepke nagrajenih del. Razsodba mednarodne žirije, ki je bila v ta namen imenovana, in proti kateri ni pritožbe, bo objavljena 3 novembra 1964. Avtorji nenagrajenih del bodo lahko svoja dela dobili nazaj, če bodo za to zaprosili tajništvo natečaja. v roku G mesecev od razglasitve razsodbe. Po tem roku organizatorji natečaja ne bodo imeli več nobenih odgovornosti. Gledališča VERDI Danes ob 16. um za dnevni red v vseh prostorih druga predstava Verdijeve opere «Mot usode« z Istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Bruno Bartolettl. Nadaljuje se prodaja vstopnic. Razpis glasbenega nagradnega natečaja «Nagrada mesta Trsta» Pod pokroviteljstvom tržaške občine in v organizaciji konservatorija «G. Tartini« je bil tudi za leto 1964 razpisan mednarodni natečaj «Nagrada mesta Trsta«. Natečaj je pridržan za simfonič- Ljudska prosveta Prosvetno druStvo Slavko Škamperle priredi «Osnovne tečaje o fotografiji«. Tečaji bodo vsako sredo ob 20,30. Pričeli se bodo 13. t.m. točno ob napovedani uri. Vabljeni vsi ljubitelji fotografske umetnosti. Razna obvestila V torek 11. t.m. z začetkom ob 15. uri pa do 19. ure otroški pustni ples v maskah, od 21. do 4. ure zjutraj pa veliki pustni ples v dvorani v Ul. Madonnina 19 z vhodom iz Ul. Capltolina 3. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi iz plastike, guma, llnoleum od 450 Ur dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale 6, telefon 95-919. VAJENKO trgovsko pomočnico z znanjem hrvaščine sprejmemo takoj v trgovino, Via Machiavelli 13. Nesreča delavca v pristanišču Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 59-letni delavec Angelo Be-nevoli iz Ul. Roiano 7, ki je usluz-ben pri pristaniškem podjetju Huetter. Ko je delal na palubi petrolejske ladje «Venus», ki je zasidrana ob silosu v pristanišču Du-ca D’Aosta, je stal ob odprtim na ladiiskem krovu. Nenadoma je z odpit.ne zdrsel pokrov in padel Ber.evoliju na levo nogo. Ponesi ečencu so delovni tovarni priskočili na pomoč In mu pomagali .....................................-..................................................................H................. Takšen naj bi bU bodoči stalni paviljon za mednarodno cvetlično razstavo v Barkovljah v novem boro-vem nasadu ob obali. To je samo osnutek, načrt zanj pa naj bi naredil znani tržaški arhitekt prof. GuaccI IN POROKE 1964 S* Je v otrok, umrlo pa je ROJSTVA, smrti Dne 8. februarja Trstu rodil« 9 13 oseb. UMRLI SO: 88-letna Teresa De- pollo vd. Parenzan, 68-letni Antonio Premolin’ 73-letna Maria Depase por. Vascotto, 65-letnt Giovanni Forza, 79-letna Giuseppina Turk, 84-letna Margherita Sbhiscia vd. Fritsch, metna Antonia P.culin vd. Perak, 55-letna Antonia Vaccirl por. CircUl, 81-letni Domenico Ieaco, 89-letna An-vd. Delben, 55-letni Gior| rucca Asistent Nln3Kiertni in uradni-da Gianna Adjanl, karabinjer Car-mine Capasso in uradnica Grazlef-la Rasura, električar Luciano Mial-lovšch m šivilja GiuUana Agostinl; mesar Aurelio Pischlanz In šivilja Miranda Taucer, sprevodnik Luciano Tolusso in trgovska pomočnica Ro-sanna Ambrosl, delavec Natale Petram in pletilja Marlsa Mlcali, mesar Santo Venturini in gospodinia Anna Mana Basti, kuhar Paolo Cigna in Včeraj-danes CLUi tfULJicmvv *^ •**-■' Pozzeoco vd. De iglo Jegher, 74-letni ca, »-letna Amatia Naiareno Ba-Bervar. trgovska pomočnica Adriana Marza-ri, fotograf Leonetto Medici n socialna pomočnica Graziella Marluz-zo, špediter Luigi Andlovič in trgovska pomočnica Ida Reganzin, trgovec Matyas Mate in gospodinja Jolanda Rostas, trgovec Dlno Padovan in študentka Rossana Omero, iresar Mario Girotto in frizerka Blanca Be-sca, delavec Silvano Degan in gospodinja Glofiuč Rlna Pastoso, trgovski pomočnik Danilo Buffl ln šivilja Vio-letta Colombo, farmacevt Rodolfo Pahor in učiteljica Neva Sancin, trgovec Francesco Ferrarese In zavarov. Inšpektor Nerina Maluta, trg. pomočnik Nino Poropat in šivilja Maura Olivo, elektromehanik Giuseppe Re-nier in likalka Marisa Bartole, ta-petnlk Armando Bellell in gospodinja Eleonora Pavoncello, mehanik Ennio Udovlch in natakarica Cater:- carlo Ducet ln trgovska pomočnica Gigliola Di Mario, agent J.V. Be-nlto Barbaro in delavka Addolorata Del Piano, delavec Silvano Manto-vanl in gospodinja Nereide Zoa, trgovski pomočnik Tulilo Parovel in gospodinja Angela Cergoli, mehanik Fulvio Schiavon in delavka Graz.a Cherubinii. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-Š.2. AlFAlabarda. Ul. deirispla 7, Centauro. ul. Buonarroti 11, Croce Azzurra, Ul. Commemale 28, Mlz-zan, Trg Venezia 2, Barbo-Carniel, Trg. Garibaldi 4. de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Vielmettl. Trg deila Borsa 12. Miant, Drevored Mirama-re 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN J.2.-Š.2. AlI AlaUarda. Ul. delllstria 7, Centauro, Ul. Buonarroti 11. Croce Az- na Zerbln, šofer Bruno Pelllzer ln zurra. Ul. Commerciale 26, Mlzzan. delavka Fienata Bande!, uradnik Gian-| Trg Venezia 2. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (lt.-ll.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. Ul. S. Cllino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Strada dl Flume 63; Davanzo, Ul Berninl 4; Godina A11TGEA, Ulici Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-gio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (10.-U.) Davanzo, 01. Berninl 4; Godina AI-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza Ulica Mon- lorslno 9. loterija BARI 42 1 55 25 35 CAGLIARI 33 77 87 67 90 FIRENCE 31 41 59 10 76 GENOVA 36 57 69 20 48 MILAN 19 88 37 43 70 NEAPELJ 89 56 68 90 29 PALERMO 51 4 44 17 8 RIM 54 18 57 53 67 TURIN 18 45 88 22 M BENETKE 20 43 25 59 44 Nazionale 14.30 »Tom Jones«. Techni-color. Albert Finney, Susannah York. Prepovedano mladim. Arcobaleno 14.30 «Sandokan la tigre di Monpracem« Technicolor. Steve Reeves. Excelsior 14.30 «Una domenica a New York». Prepovedano mladini. Fenice 14.30 «Frenesia delFestate«. Vittorio Gassman, Sandra Milo, Mt-chele Mercier. Grattacielo 14.30 «Sedotta e abban-donata«. Stefanla Sandrelli, Saro Urzi. Supercinema 14.30 «L’ldolo di Acapul-co». Elvvis Presley. Technicolor. Alabarda 14.30 «La nola«. Catherine Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 »Obiettivo ra-gazze« Technicolor. Tony Renis. Aurora 15.00 «11 re del sole«. Cristallo 15.00 »Pinocchlo«. Wait Dls-neyjev Technicolor. Capitol 13.30 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 15.00 «La guerra del bot-tom». Andre Gaurton. Massimo 14.30 «1 10 gladiatori«. Co-lorscope. Roger Brovvne. Impero 14.00 «Donne senza paradi-so». Prepovedano mladini. Moderno 14.00 «Pranzo di pasqua». Charlton Heston Elsa Martinelli. Prepovedano mladini. Astoria 14.30 #Taras figlio di Atti-la». Technicolor. Astra 15.00 «Joselito ed 1 due mo- nelli«. Vittorio Veneto 14.30 «L’attico». Daniela Rocca, Thomas MMlan. Prepovedano mladini. Abbazia 14.00 «Una ragazza chiamata Tamiko«. Lavrence Harwey. Technicolor. Ideale 14.00 «La veglia delle atjulle«. Technicolor. Rock Hudson. Marconi 14,00 «11 re di Roma«. Cine-mascope. Technicolor. Jean Pierre Cassel, J. Marais, G. Marchal, Skedenj Pustni plesi. 0—O— PUST 1964 Vabljeni ste vsi v Bofjunec na veliko pustno rajanje, ki bo V BOLJUNCU DANES, 9. t. m. Od 15. do 18. ure ples za otroke in od 30. do 1. ’ za odrasle. V PONEDELJEK, 10. tjn. od 20. do 1. V TOREK, 11. t. m. od 20. do 4. 1 ples SLOVENSKI KLUB vabi na svoj PUSTNI DRUŽABNI VEČER ki bo v torek, 11. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Zaželjene maske. VESELO PUSTOVANJE STOT Na pustni ponedeljek ob 9. uri zvečer priredi SPDT za planince veselo pustno rajanje v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Vabljeni planinci in znanci 1 Prosvetno društvo »IVAN CANKAR« Ul. Montecchi 6/IV. vabi na otroški «LILA PLES* ki bo v torek, II. t. m. od 16. ure dalje v društvenih prostorih Otroško pustno rajanje kraljestvu palčkov Hej zavriskajmo veseli na otroškem rajanju: a ho j! Z vilami m palčki bomo se vrteli, sestrica in brate c brž z menoj! Slovensko gledališče prireja danes 9. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu 1. maja, Vrdel-ska cesta 7 otroško pustno rajanje. Palčki in vile bodo rajali z otroci, plesi in zabavne igre jih bodo pa razveseljevale. Zato ne pozabite in prihitite na to rajanje. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v dvorani na stadionu «Prvi maj«. PUST V NABREŽINI ORKESTER »KOMET« bo priredil v prostorih prosvetnega društva «1. GRUDEN« v Nabrežini pustni ples 11. februarja. Vabljeni vsi! IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER Pozor! V sredo, 12. t. m. od 14. dalje bo veličastno poslavljanje od letošnjega pusta, katerega bomo poslali v vesoljstvo. Brezplačna pijača in jedača. Da bo bolj veselo pa bo poskrbela godba na pihala z Brega. I—O—$—•—0 Športno T> združenje O"!*- TRST vabi da veliki pustni * i ples ki bo na pustni torek 11 februarja 1964 v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7 od 21. do 4. ure zjutraj 'j Rezerviranje miz je v Tržaštfi f) knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 v ponedeljek 10. t,m. do 13. ur?. ★ PUST v o SKEDNJU ☆ 1964 VOZOVI. MAŠKAUE-GODBA PtiMmpleb igral bo kvintet orkestra «MIRAMAR» v prijetni ' dvorani kina Skedenj ? DANES 9. februarja od 15.30 do 17.30 (Ballo delle bambole) ples lutk od 21. do 2. ure (Veglioncino) večerna zabava V ponedeljek, 10. februarja od 21. do 2. ure (Veglioncino) večerna zabava ’ V torek, 11. februarja od 21. do 4. ure (Veglionissimo) nočni ples VSTOPNINA: moški 600; ženske 400 lir Postrežba bar - Colillons Rezervacija miz v kino dvorani ' Skedenj eno uro pred začetkom. V sredo, 12. februarja velika ceremonija - pokop Pusta GRAND HOTEL «UNI0N» V LJUBLJANI K4S VABI NA TRADICIONALNO tSLANIKOVO ...........’..POJEDINO» v sredo 12. 2. 1964 - Nudili Vam bomo izbrane ribje specialitete vseh vrst in dobra vina ENALOTTO X X, X X, 1 2, X X, I 1, X 1 PRODAJA TE DNI ZIMSKE OSTANKE TRGOVINA S ČEVLJI ALTA MODA TRST, UL. n poe-*ij« otrok in geta; 18,25 Plesna glasba; 19.00 Športna nedelja; 20.25 B.P Galdas: »MUerl-eordla«; 21.00 Radijska križan-ka; 22.15 Bergerjeve skladbe. ti. program t.48 Jutranja glasba; 9.00 Od-**Ja sa ženske; 9.35 Nedeljski NEDELJA, 9. FEBRUARJA 1964 motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.36 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski express; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Neapeljske popevke; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17,00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna nedelja. III. program 17.35 P. T. Afro »Tašča«; 18.35 Radijska črtica; 19.30 Vsakove-černi koncert; 21.20 Ravelove skladbe, Slovenija 6.00 Dobro iutro! 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 »Pust, oj čas pre-•neti«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Glasbeno popotovanje; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Prenos skakalnih tekem iz Berg Isla; 15.35 S koncertnih odrov; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Do- | Hitra |iti|iruvila in prodaja TV aparatov pralnih strojev rleklrogoMpodinjskih predmetov | ftoifcoTREVISAN Trst, Via S Nlcolb 21, tel .24-018 Popravila: Via delle MUizie s, telefon štev 76-276 6^ mače melodije: 16.45 Naš glasbeni avtomat; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; 18.10 Zimske olimpijske igre, 18.33 Dvoje novosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko; 21.00 Njihovi rokopisi: Bedrlch Smetana: 22 10 Plesna glasba; 23.05 L. van Beethoven: 33 variacij. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 12.55 Zimske olimpijske igre; 15.00 Viareggio — pustna povorka; 16.00 Zimske olimpijske igre; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 »Mož s sivimi lasmi«; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik- 21.00 Cronin: »Citadella«; 22.30 Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 «11 parbliere, questo sco-nosciuto«; 18.50 Svet v prihodnjem tisočletju; 17.40 Rotocal-chi in poltrona; 21,00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni variete; 22.05 Športne vesti. Ponedeljek, 10. februarja Od 8.30 do 14.40 Sola in nova srednje šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.16 Glasbeni karnet; 20.00 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 22.00 A. Moravia: »Io e lui«; 22.20 Simf. koncert; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Begunec je potrkal na vrata«; 22.55 Športne vesti. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Disneyjev-svet; 12.56 Innsbruck: smučarski skoki na veliki skakalnici; 17.00 »Oče in sin« — šaljiva zgodba za otroke; 17.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.45 Frank VVedekind: »Zapeljivec«; 18.15 Športna poročila; 18.25 Mali karneval v mladinskem TV klubu; 19.15 TV dnevnik; 19.55 Innsbruck: generalni filmski pregled in svečani zaključek olimpijskih iger; 21.45 Domančlč: »Bitka na Kosovu — Priredba avtorjeve povesti »Pozorište u provinci«; 23.00 Poročila. Ponedeljek, 10. februarja 10.40 Šolska ura: Paleontološki dokazi; 15.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Angleščini na TV; 18.00 Poročila; 18.05 Reportaža o potapljaški ladji; 18.35 »Kiju-kec In medved« — lutkovna i-gra; 19.00 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddai«; 20.45 »Medved in medvedek« — sovjetski film; 22.16 Poročila. Predsedstvo SKGZ se je sestalo v petek v Gorici, kjer je proučilo tudi sedanji politični položaj v go-rlški občini upravi in v tej zvezi izdalo naslednjo izjavo: »Pri zamenjavi goriškega župana ni bila podana programska izjava, ld bi načelno obravnavala vprašanja slovenske skupnosti na Goriškem niti ni bilo dano nobeno javno zagotovilo, da se bodo uredila vsaj nekatera konkretna vprašanja, ki zadevajo slovensko skupnost v goriški občini, odnosno ni bilo dano nobeno zagotovilo in niti obljuba, da bo občinska uprava prenehala z izvajanjem nekaterih protislovenskih ukrepov. SKGZ z obžalovanjem ugotavlja, da je slovenski občinski svetovalec v imenu skupine SDZ ne samo podprl tak odbor, temveč ga je predstavil kot odbor, ki je rešil vsa vprašanja slovenske skupnosti v goriški občini«. Predsedstvo je nato razpravljalo o vprašanjih delovanja SKGZ v Beneški Sloveniji in o narodnostno obrambnih naporih na tem pomembnem in še zlasti o-groženem slovenskem področju na splošno. Člani so ugotovili . pomemben uspeh, ki je bil dosežen f otvoritvijo prostorov prosvetnega društva «Ivan Trinko« v Čedadu, s čimer je bila ustvarjena možnost za bolj organizirano in še bolj plodno kulturno-prosvetno delovanje tega društva. Predsedstvo je .sklenilo, da komisija za vprašanja Beneške Slovenije pri Zvezi prouči podrobnejše delovanje društva in da mu pomaga sestaviti konkretnejši program delovanja, pri čemer bodo tudi upoštevali izseljence in proučili možnosti njih pritegnitve. Predsedstvo je nato obširno razpravljalo o slovenskemu tisku in zlasti o naporih, da se izpopolni in še bolj razširi. Pri obravnavi odnosov različnih političnih sil do vprašanja Beneške Slovenije je predsedstvo spre« jelo več sklepov, da se pride do konkretnih stikov in razgovorov m da se v programe naprednih strank vključi tudi to vprašanje. Končno je predsedstvo razpravljalo tudi o stoletnici prebiscita beneških Slovencev, na ošnovi katerega so bili leta 1866 priključeni Italiji. W Danes v Števerjanu otvoritev sedeža p. d. Danes ob 17. uri bodo na Va-lerišču v Števerjanu odprli nov sedež prosvetnega društva Briški grič. Na sporedu je uradni del v zvezi z otvoritvijo sedeža, potem pa bo sledil kulturni program, ki ga bosta Izvedla mešani pevski zbor in instrumentalni trio. Novi sedež je v bivši osnovni šoli. Soba je precej velika, da bo s pridom služila manj zahtevnim oblikam prosvetnega dela, Odbor društva vabi k otvoritvi vse občane, ki jih obenem prosi, da bi bili točni. tekli petek svoj letni občni zbor rejci furlanske šekaste pasme goveje živine na Goriškem. Predsednik dr. Marsano je orisal položaj živinoreje in ugotovil nekaj izboljšanja. Nato so odobrili obračun za 1963 in proračun za 1964 ter izvolili nov odbor, v katerega so ponovno potrdili dr. Marsana za predsednika. Po volitvah se je razvila debata, na kateri so obravnavali probleme kategorije. Zborovanja so se med drugim udeležili tudi načelnik kmetijskega nadzorništva dr. Vianello, pokrajinski živinozdravnik dr. Ger-minetti in ravnatelj živinorejskega zavoda iz Vidma. za boljši razvoj obmejnega področja Odprtje prehoda v Ul. sv. Gabrijela, večje blagovne in kulturne izmenjave, večji razvoj turizma, so osnova tem predlogom Odbor ekonomskih operaterjev I mejnega pasu na obeh straneh na delovanje tudi severnega dela Gorice je poslal me- vse bivše ozemlje Furlanije-Jul. področju; na kmetijskem Sani, italijansko-jugoslovanski komisiji za obmejna vprašanja pismo, v katerem postavlja nekatere zanimive predloge gospodarskega, finančnega in drugega značaja, s katerimi naj bi' vsaj deloma odpravili negativne posledice nove razmejitve predvsem na Goriškem področju, kjer so take posledice najbolj vidne in občutne. Med temi predlogi so tudi naslednji: 1. Odprtje mejnega prehoda v Ul. sv. Gabrijela za promet s propustnicami hi potnimi listi; 2. Prehod s prepustnicami naj se imetnikom omogoči tudi dnevno; krajine 4. Sprostiti promet preko prelaza .Predil v cbeb smereh; 5. Dvigne naj s? kontingent blaga za izmenjavo med obema področjema in prav tako izmenjavo kmetijskih pridelkov ali kmetijskih potrebščin in vsega drugega, blaga, ki služi obmejnemu prebivalstvu na obeh mejnih področjih; 8. Okrepiti in razviti je treba medsebojne kulturne izmenjave, športno in drugo sodelovanje. Pismo nadalje poudarja potrebo po ureditvi primerne cestne in železniške mreže, ki naj bi ponovno povezala neledanje goriško za» ledje z Gorico ns eni in z Ljubljano na drugi strani ter že posebej omenja nujno gradnjo avto 3. Razširiti je treba področje ob- govne razstave ter uvesti večje so- 6. Prosta menjava denarja po ceste Gorica-LjuMiana in podal;- uradnem tečaju; dovoljena vsota , -ek žc!eznicp od AjdovMiBe dali# za prenos naj sc dvigne za obe | u pJstojnj ali Lidfitjani. Pismo valuti na 10.000 ali pa naj bo z3kijueuie s poudarkom, rta prenos količinsko neomejen; potrebuje goriško gospodarstvo 7. Na obmejnem področju je tre- nujnih ukrepov v uvedenem prav- ba organizirati večje sejme in bla- I da se odpr.Jvl negativne po« niiimiiiMiHiiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii.iiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Glasovanje o mestnih prevozih preloženo zaradi nelegalnega števila svetovalcev S stališčem občinskega odbora KD in PSDI se ne strinjajo trije svetovalci KD in vsa leva opozicija Zborovanje goričkih živinorejcev V dvorani pokrajinskega kemičnega zavoda v Gorici so imeli pre- Občinski svet v Tržiču je zašel v hude škripce zaradi različnin stališč, ki so se pojavila glede podaljšanja koncesije zasebnemu mestnemu avtobusnemu podjetju. Demokristjanski cbčinski odbor, v katerem sedi tudi socialdemokratski odbornik Marchesan, se ogreva skupno z tečino demokristjanov in vso desnico za podaljšanje koncesije zasebnemu podjetju, medtem ko se socialistična in komunistična opozicija odločno protivi takšni rešitvi in zahteva municipalizacijo mestnih avtobusnih prevozov. Stališče leve opozicije p« zagovarjajo tudi trije demokristjanski občinski svetovalci, kar postavlja demokristjansko in desničarsko skupino v občini v še bolj negotov položaj. ObčinsKa seja, ki Je bila v petek zvečer, m bila niti- prva in niti druga. Mestno zastopstvo še je*že večkrat sestalo, obsežno obravnavalo vprašanje z vseh mogočih vidikov, političnih, statističnih, finančnih itd., pa se vse doslej še ni dokopalo do rešitve. Tudi petkova seja se je zaključila brez nje. Svetovalci so se razšli s poslušanjem županovega obvestila, da jim bodo sporočili, kdaj bo naslednja seja. Ce je rezultat seje »nič novega«, je bil pa njen potek toliko bolj zanimiv in mestoma tudi dramatičen. Nad demokristjansko večino je kot Damoklejev meč visela nevarnost poraza zaradi enotnosti leve opozicije in treh demo-kristjanskih prostih strelcev. Le-ti niso bili prisotni, že na ponedelj* ski seji, ker niso dosegli soglasja s svojimi strankinimi tovariši po pogledu stališča do ureditve vprašanja, pa tudi na zadnji seji jih ni bilo, kar znova potrjuje, notranje sprtije. Po obsežni diskusiji, v kateri je igral prvo violino komunist Sag- gini, ki je zagovarjal municipalizacijo, razpihoval notranje spore v KD, so se dogovorili, naj volitve izrečejo zadnjo besedo. Volitve pa so bile dokaj kočljiva zadeva zaradi odsotnosti treh nezadovoljnih demokristjanov, odsotnosti socialdemokratskega in fašističnega svetov-ilca ter nevarnosti, da komunisti in socialisti pred glasovanjem zapustijo sejno dvorano ter pustijo v njej samo 14 svetovalcev KD in desnice, ki ne bi bili sklepčni. Na koncu vseh koncev se je zgodilo prav to, česar se je odbor najbolj bal. Socialist Semola, ki je spočetka zahteval volitve in napovedal svoj nasprotujoči glas, je, tik pred volitvami, potem ko so dvorano zapustili Jcomunisti in dva zastopala PSJUP, odšej. s svojim kolegom v tsttattkf Hz -dvorane In ustvaril nelegalno stanje. Na prihodnji seji se bo pesem začela znova. Razprava razkriva protislovja v goriški KD: medtem ko se v Gorici zavzema za municipalizacijo mestnega avtobusnega prometa in je to možnost nakazal novi župan v svoji programski izjavi, pa se KD \n z njo tudi socialdemokrati odločno upirajo takšni socialnejši rešitvi. •iiiuitimiiitmmiiiitiiiuiimiimiimiiiiiimiiiiiimiittiiiiiiiiimMiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LEP DOKAZ BRATSKIH VEZI Slovenci iz Ronk v torek na skupni večerji Zbrali se bodo v gostilni Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah V nedeljo 16. februarja z začetkom ob 11. uri bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor domače zavarovalnice goveje živine. Ob tej priliki bo tajnik društva Dre-ja Tomšič poročal o delu društva v lanskem letu in o položaju živinoreje na podroČju»-občine. Na zboru bodo odobrili tudi račune, izvolili nov odbor ter se pomenili še o raznih drugih zadevah, ki zanimajo domače živinorejce. Odbor vabi vse člane, da se v lastnem interesu udeležijo tega zborovanja. V Ronkah in njeni okolici, ali v Laškem, kakor, po navadi imenujejo te kraje naši rojaki, živi veliko Število Slovencev, ki so se naselili v teh krajih z nastankom ladjedelniške industrije in v zadnjih letih z nastajanjem novih delovnih mest v manjših Industrijskih in obrtnih podjetjih. Precej jih je s spodnjega Krasa, ki je 'sedaj pod Italijo, prav tako veliko pa jih je tudi z Zgornjega. Povečini so vsi ostali zavedni Slovenci, dasiravno živijo pbmeša-nl z italijansko večino. Pogosto-ma se zbirajo v tej ali oni gostilni, radi se udeležujejo prosvetnega dela ter udeležujejo izletov, ki jih prireja ta ali ona organizacija na Krasu. Da bi se te vezi med njimi še bolf utrdile, se bodo na pustni torek v večjem številu zbrali v gostilni AUa Rocca v Selcah (pri železniški progi), kjer bodo Imeli ob 20. uri večerjo. Po vsem tem se bodo porazgovorili, morda tudi naplesali, kot se spodobi za takšen praznik. Z naše strani jim želimo, da bi se kar najbolje počutili in da bi čimbolj okrepili vezi tako med njimi samimi, ki živijo v nižini, kakor tudi s svojimi rojaki na planoti. ___ e Kratke Iz bolnišnice Včeraj ob 9. uri so odpeljali v civilno bolnišnico Franca Samerja, ki dela v goriški tovarni Safog. Med delom si je ranil desno oko. Ob 11. uri se je v tovarni «Co- hama« ponesrečila 24-letna Ana Vuga 1* Ločnifca. Udarila se je v desni palec. Ob 12.15 je obšla nenadna slabost 77-letnega Uga Perso iz Ul. Manzoni 32. Na vsem lepem se je zgrudil v Ul. Brigata Cascino, kjer se Je ranil po nosu. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer je nekaj časa kasneje umrl zaradi srčne kapi. V ponedeljek in torek ni pouka na šolah Po nalogu šolskega skrbnika, šole ne bodo imele pouka jutri, v ponedeljek in v torek. Odlok jb v zvezi z državnim praznikom 11. t.m., v ponedeljek pa imajo šole prost dan v okviru štirih dni, ki jih lahko šolsko skrbništvo določi kot proste v teku leta. V sredo, na pepelnico, bodo začeli s poukom ob 10. uri. Stavka linijskih avtobusov Tri sindikalne organizacije napovedale za 9., 10. in 11. t.m. tridnevno stavko linijskih avtobusov po vsej državi. V zvezi s tem bodo od danes v nedeljo dalje stavkali tudi uslužbenci na linijah avtobusnih pod jetij Ribi, Bonezzi in Autolinee Triestine na Goriškem. Urnik trgovin za pust Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo na dan pusta v torek 11. t.m. popoldne zaprte vse trgovine na Goriškem. S prefekturnim odlokom je dana trgovskim obratom možnost, da imajo zaprte svoje lokale tudi v sredo dopoldne na dan pepelnice. sledice in razdejanja,. ki jih je pustila zadnja vojna na tem področju. Z njegovo vsebino so seznanili tudi politične, gospodarske, sindikalne in druge organizacije s priporočilom, da se tudi one po svojih močeh pozanimajo za rešitev zgoraj naštetih problemov, o katerih naj bi razpravljala mešana komisija na svojem prihodnjem zasedanju. Izlet s SPD v Kranjsko goro Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 16. t. m. enodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro, ki se ga lahko' udeležijo smučarji m nesmučarji. Vpisovanje pri A. Košuta v Ul. Mamelli 8 uo četrtka 13. t. m. Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica. Vožnja za člane po 1200 in za nečlane po 1300 lir. Odhod iz Gorice. na Travniku, ob 5. uri zjutraj, skozi Poigoro in Standrež, r.ato skozi Ločaik Videm in Belo peč v Kranjsko goro. Povratek istega dne zvečer. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimitiiiiimiiHtiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii STARA NAVADA ŽELEZNA SRAJCA Vesela pustovanja -t-Ttb J*o'ns*tod '■ sjajtn * ■ ■ V «■ ■ po vsej Goriški Uopel ples slovenske mladine - Pustovanje v katoliškem domu - Otroška maškarada v prosvetni dvorani v Gorici Sprememba telefonske številke za Sovodnje Od 6, t.m. dalje je uvedena sprememba pri telefonskih številkah za občine Sovodnje, Moša, Kapri-va in Slovrenc. K dosedanjim številkam je treba spredaj dodati še številko 8. Za primer naj navedemo, da je sedaj nova telefonska številka županstva v Sovodnjah 8-80-01 (prej 80-01). Vsepovsod so v teku velike priprave za pustovanje. Po stari navad i, stara navada pa je železna srajca, se s pridom oddolžujemo Kurentu, da bi bil zadovoljen on in pa mi sami njegovi častilci. Slovenska mladina je to noč pu-stovala v prosvetni dvorani v Gorici. Veliko je je bilo, da se je človeku kar prijetno strilo pri srcu, ko vidi zbrane toliko mladeži tn povrhu še v tako veselem razpoloženju. Danes popoldne bodo pu-storoli tudi v katoliškem domu (oratorij Domenico Savio) v Drevoredu 20. septembra v Gorici. V torek 11. februarja ob 16. uri pa priredi Slovenska prosvetna zveza otroško maškarado v klubu «Simon Gregorčiču poleg prosvetne dvorane na Verdijevem kor-zu. Na maškarado so vabljeni vsi otroci s prijatelji, pa tudi starši naj pridejo z njimi. Na sporedu bo ples učencev šole za ritmične vaje, prosto rajanje in zakuska. Prostori bodo ogrevani in 'okrašeni, da 'bi se malčki kar najbolje počutili. Zaželene so tudi pustne maske. V torek ob 14.30 bo v Tržiču sprevod tradicionalne povorke. Prireditev se bo začela že ob 11. un s pohodom godbe na pihala, ob 12. uri čitanje «testamenta», ob 13.30 pa bo shod alegoričnih vozov v Drevoredu S. Marco. SLOVENSKA PROSVETNA Zveza vabi vse otroke in njihove prijatelje na otroško maškarado ki bo v torek, 11. februarja ob 16. uri v prostorih kluba »Simon Gregorčič-) na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane). Na maškaradi bo ples otrok šole za ritmične vaje, prosto rajanje in zakuska. Zaželene so pustne maske. Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 18. url. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO-i, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 2. do 8. februarja se je rodilo v goriški občini 26 otrok, umrlo je 22 oseb, poroke so bile 3 in 7 oklicev. RODILI SO SE: Marco Scoc-chi, Flavia De Marco, Fablo Co-cina, Cristina Strizzolo, Maurizio Medeot, Patrizia Orzan, Diego Co. lella. Sandra Sfiligoj, Simonetta Molinari, Alberto Ceppellot, Ales-sandra Carli, Maria Elisabetta Bassi, Guido Mocchiut, Andrea Silvestri, Franco Di Lazzari, Gian-paolo Bolteri, Alessio Pettarin, Roberto Percovich, Paolo Stanič, Giancarlo Kovačič, Gianpaolo Gra-ziato, Luisa Gobet, Lucio Furlan. Elena Tamborino, Daniela Kuštrin, Daniela Paekar. UMRLI SO:, mehanik 42-letni Eusebio Carnelut, upokojenec 67-letni Gerolamo Azzano, gospodinja 68-letna Maria Bini, upokojenec 77-letni Ernando Berzotti, invalid 87-letni Francesco Bonifacio, upokojenec 65-letni Giuseppe Fe-resin, invalidka 48-letna Maria Carnelut, gospodinja 71-letna Maria Visintin vd. Visintin, delavec 58-letni Giuseppe Ermanis, gospodinja 67-letna Alojzija Pintar, por. Figelj, upokojenka 74-letn« Mariin Makuc, vd. Marušič, 83-letna A-dalgisa Marincovich, uradnik 57-letni Luigi Corolli, gospodinja 71-letna Marija Koder, por. Racam-po, prej vd. Lapini; 6-letni Giu-liano Tonut, duhovnik ,70-letni Don Leone Chiste, gospodinja 59-letna Jolanda Cargnel, vd. Pro-vedel, invalid 47-letni Luigi Co-melli, upokojenec 75-letni Luigi Benossi, upokojenec 72-letni Antonio Bolletti; 69-letni Giuseppe Rebek, delavec 48-letni Gino Ce-cotti. POROČILI SO SE: telefonist Giuseppe Badin in postrežnica An-tonietta Gabbana, finančni stražnik Giuseppe Francavilla in frizerka Erta Beltram, delavec Er-manno Miani in frizerka Ermanda Zucco. OKLICI: Luigi Spina in Inger-borg Gamstatter, vajenec Miran Marvin in gospodinja Stefania Ta. cer, finančni stražnik Giacomo Ma-ranzana in učiteljica Norma Bac-cini, karabinjer Sebastiano Cag-giari in gospodinja Emma Anto-niacomi, finančni stražnik Uian-franco Fogazzi in gospodinja Giu-liana Boezio, podčastnik Pietro Orlandini in tekstilka Gemma Dol-lani, tekstilni delavec Benito Ben-in ji Vi T,’ri?q Pertovt. VERDI. 14.30: «Gli argonautl«, T. Armstrong In N.Kovack. Barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. J4.30: «Sedotta e abbando-nata», Stefania Sandrelll in Saro Urci. Italijanski film režiserja Pietra Germija. V1TTORIA. 15.00: «Le monachine«, C. Spaak in Silva Koščina. Italijanski črnobeli film. CENTRALE. 15.00: «11 vendicatore del Texas», R. Taylor. Amerlikl film v barvah. v Iršiču PRINCIPE. «Pinocchio». Walt Di-sney. Sledi barvna slikanica «Tuf-fy e Toffy orsetti mattacchioni«. NAZIONALE. «Horla» (Diario segreto di un pazzo), Vicent Priče in Naney Kovack. Barvni film. EXCELS10R. «L’idolo di Acapul-co», Elvis Presley. AZZURRO. «La porta dei s ogni«, Dean Martin, Geraldine Page In Yvette Minieaux. t' Run kub RIO. «La leggenda dl Enea«, Steve Reeves. Barvni film. ENCELSIOU. «11 leone«, William Holden. v Novi Gorici No»a Gorica: 9. lebruarja angleški film «KRIK STRAHU«, 11. febr. nemški film «DEZERTER», od 12. do 14. februarja japonski film «LJUDJE TAJNEGA PLANETA«. Šempeter: 9. februarja ameriški film «SEDEM VELIČASTNIH«, 10. in 11. februarja japonski film «LJUDJE TAJNEGA PLANETA«, 12. in 13. februarja ameriški film ((STRELJANJE V DODGE CITY-JU», 14. februarja ameriki film «GULIVERJEVA POTOVANJA«. Solkan: 9. februarja japonski film ((LJUDJE TAJNEGA PLANETA«, 14. februarja angleški film «KRIK STRAHU«. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 9. februarja bo v Goriož obratovala cvetličarna VolgtlSnder, Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33. Vse ostale cvetličarne pa bodo zaprte. z z V' ta 11. DAN IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER Danes v Innsbrucku (ZAKLJUČNI DAN) ob 13.00: smučarski skoki HOKEJ NA LEDU Avstrija ■ Poljska, Japonska • Italija, Madžarska-Romunija, Jugoslavija - Norveška Sledi zaključna slovesnost ITALIJANSKA TV 12.55 — direktni prenos čarskih skokov 16.00 — prenos iz Innsbrucka smu- JUGOSLOVANSKA TV 12.55 — prenos skokov na veliki skakalnici 19.55 — filmski pregled olimpijskih dogodkov in prenos svečanega zaključka. Avstrijec Pepi Stiegler olimpijski prvak v slaloma L. Leitner (Nemčija) svetovni prvak v alpski kombinaciji INNSBRUCK, 8. — Avstrijec Pepi Stiegler na prvem, Američana William Kidd in James Heu-ga na ostalih dveh častnih mestih. To je izid današnjega nastopa alpskih smučarjev v slalomu, ki se je nepričakovano, a povsem zasluženo končal z zmago Stieglerja. Verjetno se mora Avstrijec zahvaliti za uspeh nezgodam, ki so doletele favorite v tej težki panogi. Mislimo predvsem na Francoza Bonlieuja, ki je že v prvem spustu padel in je moral odstopiti. Tudi Killy je zaradi padca odstopil, kar se je zgodilo Peril-latu in Američanu Ferriesu. V prvem spustu je Stiegler dosegel najboljši čas, medtem ko je bil v drugem daleč najboljši pre- V štafeti 4x10 km 1. Švedska, 2. Finska Sovjetski tekmovalci na tretjem, italijanski pa na petem mestu INNSBRUCK, 8. — Za nordijske smučarje se je danes končala »limpiada. Zadnji njihov nastop v štafeti 4x10 km je bila med najzanimivejšimi točkami današnjega sporeda. In tekmovalci gledalcev niso razoračali. štafeta sama je bila od začetka do konca razburljiva in položaji so se stalno menjavali. Sovjetski tekači so bili že na tem, da zmagajo, toda po zadnji predaji so Švedi prevzeli vodstvo in ga ohranili, medtem ko jim Finci, pa čeprav je njihove barve predstavljal dvakratni prvak Maentyranta, niso mogli do živega. Tudi Italijani so se v prvih predajah dobro držali. Ob koncu drugega dela proge, so bili celo na tretjem mestu, kar se ni nikoli zgodilo na olimpiadi. Kasneje pa, ko se je borba razvnela, so zaostali in so se morali pač zadovoljiti s sicer častnim petim mestom. Med Italijani je bil najboljši Marcello De Dorigo, ki se je danes oddolžil za slabe nastope v prejšnjih tekmovanjih. kega na tri mesece zapora pogojno, medtem ko je Mika Hessela o-prostil. Vsi trije obtoženci so sodniku izjavili, da se čutijo nedolžne. sentljivi Američan William Kidd. Sploh se lahko reče, da so Američani presenetili v tej panogi, ker so pobrali dve kolajni,’ ki bi brez padcev brez dvoma pripadle kakemu evropskemu tekmovalcu. Alpska kombinacija pa se je končala z zmago Nemca Ludwiga Leitnerja, ki si je tako osvojil naslov svetovnega prvaka. Za njim se je uvrstil Avstrijec Ger-hard Nenning, tretje mesto pa je pripadlo Američanu Kiddu. Lestvica tekmovanja v slalomu je naslednja: 1. PEPI STIEGLER (Av.) 69”03 + 62”10 = 131”13 2. VVilliam Kidd (ZDA) 70”96 + 60”31 = 131”27 3. James Heuga (ZDA) 70”16 + 61 ”36 = 131”52 4 Michel Arpin (Fr.) 71”16 + 61 ”75 = 132”91 5. Ludvvig Leitner (Nem.) 71”19 + 61”75 == 132”94 6. Adolf Mathis (Sv.) 70 ”77 + 62”22 = 132”99 7. Gerhard Nenning (Av.) 70 ”29 + 62”91 = 133 ”20 8. Wallace J. VVemer (ZDA) 71”64 + 61”82 = 133”46 9. VVoIgang Bartels (Nem.) 73”83 + 62”09 = 135”92 10. Stefan Kaelin (Šv.) 73”92 + 62”12 = 136”04 11. Italo Pedroncelli (It.) 73”94 + 62”38 = 136”32 136”83 198 ”10 138”22 12. Guy PeriUat (Fr.) 77”00 + 59”33 13. Ernst Scherzer (Nem) 74”67 + 63”43 14. Willi Favre (šv.) 73”63 + 64”59 15. Ivo Mahlknecht (It.) 73”69 + 64”54 = 138”23 16. Per Sunde (Norv.) 74”23 + 64”13 = 17. Pande Milianti (It.) 73”50 + 64”90 = 18. Eberhard Riedel (Nem.) 73”57 + 65”28 = 19. Peter Duncan (Kan.) 74”22 + 64”88 = 20. Martino Fill (It.) 74”53 + 65”18 = 138 ”36 138”40 138”85 139”10 139”63 Končna lestvica: I. ŠVEDSKA (Karl Aake Asph, Sim- ten Jemberg, Janne Stefansson, Assar Roennlund) 2.18’34”6 3. FINSKA (Vaeinoe Huhtala, Arto Tiainen, * Kalevi Laurila, Eero Maentyranta) 2.18’42”4 J. SZ (Ivan Utrobin, Genadij Vaga- nov, Igor Vorončikin, Pavel Kol-čin) 2.18’46”9 4. Norveška 2.19’11”9 i. Italija (Giuseppe Steiner, Marcel. lo De Dorigo, Giulio De Florian, Franco Nones) 2.21’01”8 6. Francija 2.26’31”4 7. Nemčija 2.26’34”4 8. Poljska 9 Švica 2.31’52”8 10. Japopska 2.32’05”5 11. Avstrija 2.34’48”9 12. Jugoslavija (Roman Seljak, Mir- ko Bauče, Janko Kobentar, Cveto Pavčič) 2.37’30”6 13 ZDA 2.39’17”3 INNSBRUCK, 8. — V tirolskem glavnem mestu so imeli tudi ((olimpijsko sodno razpravo«. Avstrijski policijski organi so namreč postavili pred sodnika tri člane ameriške olimpijske reprezentance in sicer pod obtožbo motenja miru in žalitve javnih organov. Razprava Je trajala tri ure in se Je končala z obsodbo dveh obtožencev in Z oprostitvijo tretjega. Pokrajinski sodnik je obsodil Billa Marolta in Georgeja Farmeja vsa- Po zmagi v smuku je Egon Zimmermann popolnoma razočaral v veleslalomu, kjer je padel in tako se je zanj olimpiada končala z eno samo zlato kolajno. Na sliki Avstrijec med smukom V hokeju poraz Jugoslavije INNSBRUCK, 8. — Jugoslavija je danes v B skupini olimpijskega turnirju v hokeju na ledu izgubila s Poljsko, ki je vodila v lestvici za kvalifikacijo od 9. do 16. mesta. A SKUPINA NEMČIJA - FINSKA 2:1 (1:0, 0:1, 1:0) ZDA - ŠVICA 7:3 (3:2, Ž:0, 2:1) SZ - KANADA 3:2 (0:1, 2:1, 1:0) B SKUPINA POLJSKA JUGOSLAVIJA 9:3 (4:2, 4:1, 1:0) NORVEŠKA - AVSTRIJA 8:2 (2:0, 3:1, 3:1) ROMUNIJA - ITALIJA 6:2 (1:1, 3:0, 2:1) KONČNA LESTVICA ALPSKE KOMBINACIJE 1. LUDWIG LEITNER (N.) 33,9 2. Gerhard Nenning (Av.) 34,3fl 3. Bill Kidd (ZDA) 4. WUU FavvTe (šv.) 5. Guy Perillat (Fr.) 6. Karl Schranz (Av.) 7. Paride Milianti (It.) 8. Ivo Mahlknecht (It.) 9. Raimo Manninen (Fin.) 107,' 10. Jon Terje Overland (Norveška) 150,42 itd. 36,45 48,82 51,56 54’7I 85,2) 90,8 ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ARETTA ii tK 'O ULTRA THIN Trgovsko podjetje SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA, TITOVA C. 26 ima vedno na razpolago naj večjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd. ŠE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE Pri plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudimo 20*/. popust. P NE POZABITE — POPUST 20 '/• TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo HOTEL »TURIST" LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel «TURIST» se priporoča qen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG«, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat »DALMACIJA«, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. HOTEL „SlON" LJUBLJANA Titova 10, teL 20-644, 20-645 (Jugoslavija)* | fr* 1 f1 K • 41 F A ( Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo lz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače In tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem program« Sprejemamo rezervacije za manjše ln večje družbe. Telef. 20-641—44 SPLOŠNA PLOVBA-PIRAN potniškimi ladjami vzdržuje z modernimi tovorno redno progo Jadran - Južna Amerika - vla Zahodna Afrika (Rijeka Split Napoli - Genova • Marseille • Casablanca - Dakar • Conakrjr Takoradi . Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo - Buenos Al res) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo Japonsko - ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI J „ . , ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba«, Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 72-170 do 72-177. R. Ee De AeTe Ae TRST, Ul. F. Severo št. 5 b - Tel. 31-893 nudi priznane akumulatorje (baterije) Se A e Fe Ae in vse elektroauto predmete ln nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča DANES NA GOSTOVANJU V MONZI Triestina v zaostali tekmi s Simmenthalom Tržačani z isto postavo kot proti Leccu Danes- bo na spoTedu nogometne^ prvenstva B lige le nekaj za, ostalih tekem. Med temi je tudi _Simmenthal Monza - Triestina, ki so jo morali zaradi megle prekiniti. Danes bo prišlo končno do obračuna. Tržačani so se v prvem letošnjem spppadu s Simmonzo rešili gotovega poraza, zaradi česar bodo v današnjem nastopu prav gotovo bolj previdni. Ce se Jim bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje, na katerega trenutno ni mogoče odgovoriti. Predvsem ne, ker bo morala Triestina na igrišče še vedno z nepopolno postavo. Zaradi tega je treba že vnaprej izključiti možnost, da se bodo Tržačani oprijeli napadalne taktike. Lahko bi se tudi zgodilo, vendar samo v primeru, če ne bi bili gostitelji preveč samozavestni. To je malo verjetno, ker je Monza, podobno kot Triestina, zelo... lačna točk. Tržačani so že včeraj odpotovali proti Monzi. Prenočili so sicer v Desiu, kjer bodo ostali do odhoda v brlog Simmenthala, ki nestrpno pričakuje današnje tekmece. Trener Montanari, ki precej realno gleda na položaj, je Jasno izjavil, da bi ga neodločen izid zadovolji in močno razveseljil. To, ker trenutno še ne more razpolagati z vsemi igralci, na katerih Je slonel sistem igre Triestine. Lahko se reče, da bo Triestina nastopila proti Simmenthalu s postavo, ki je v Trstu zaigrala neodločeno z Leccom. Vita še vedno ne bo s tovariši na igrišču, pa čeprav Je odpotoval v Monzo. Zadovoljiti se bo pač moral z .vlogo rezerve. To pomeni, da bo moštvo Triestine izgledalo ta-kol6! Miniussi, Frigeri, Vitali, Pez, Sadar, Ferrara, Rancati, Dalio, Orlando, Porro in Novelli. KOLESARSTVO VOZNI RED VLAKOV BENETKE - MILAN -PARIZ - RIM - BARI ODHODI 5.40 A 6.10 R 6.35 D 8.46 R Jurij Uršič pri Ferrarelle Jurij Uršič je prestopil k novi kolesarski ekipi Ferrarelle v Rimu, kjer trenutno služi vojaški rok. Ferrarelle je podjetje, ki prodaja vstekleničeno mineralno vodo iz Sangeminija. TENIS LYON, 8. — Italijan Pietrangeli je .bil izločen v četrtfinalu turnirja za* pokal Cozon. V polfinalu so se uvrstila Jugoslovan Pilič in Francozi Barthes, Darmon in Beust. Portogruaro Benetke - Bologna • Milan (1) Benetke . Milan - Turin - Rim Benetke - Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke - Milan - Genova (II) . Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke - Milan - Pariz Benetke - Pariz (2) Tržič - Portogruaro 17.48 DD Benetke • Bari 18.45 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 21.45 DD Benetke - Milan - Tu- rin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležišča Trst -Genova) - Mestre - Bologna • Rim (spalni vagoni in ležišča Trst-Rim) 10.08 A 13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.05 D 16.50 A (2) Samo prvi razred in obvezna prenotacija. 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. PRIHODI 6.22 A Cervignano . Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 8.15 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim . Trst) 9.30 D Marseille - Ventimiglia • Genova - Milan • Benetke (spalni vagon in ležišča Genova • Trst) 11.35 R Benetke 13.55 A 15.30 D 17.20 D 11.45 DD Pariz - Milan (2) 12.50 D Pariz - Benetke (3) Cervignano - Tržič Pariz - Milan . Benetke Benetke - Portogruaro • Cervignano Tržič (**) Bologna - Benetke (•) Portogruaro - Tržič 20.00 DD Pariz . Milan - Benetke 21.30 R Milan - Rim - Benetke C) 22.32 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin - Milah - Genova (II) . Rim - Bologna • Benetke 18.07 A 18.52 R 19.15 A (* ) (**) ( 3) Samo prvi razred Ne vozi ob nedeljah SE od 17. marca 1964 dalje VIDEM - DUNAJ -SALZBURG-MUENCHEN ODHODI 3.43 A Videm - Trbiž 5.20 A Videm 6.16 D Videm - Trbiž 6.21 A Videm 7.16 D Videm - Trbiž -Muenchen Dunaj 9.42 A Videm . Trbiž 12.20 D Videm 12.30 A Videm 14.30 A Videm 17.32 A Videm 19.10 D Videm 19.55 A Videm * 20.52 D Videm - Trbiž • Muenchen Dunaj 21.51 A Videm PRIHODI 1.08 D Videm 7.05 A Videm 7.50 A Videm 8.21 D Videm 9.12 A Videm - Muenchen Videm Videm 9.20 D Dunaj 12.00 A Trbiž -15.09 A Videm 17.37 A Videm 18.58 DD Trbiž 19.50 A Videm 21.15 A Videm 22.40 A Videm 22.5(1 D Muenchen flQ4>iž Videm OPČINE -LJUBLJANA- Dunaj - Tr- BE0GRAD OD HODI 0.20 D 7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D Opčine - Ljubljana Zagreb - Beograd Opčine Opčine • Reka - Ljubljana Opčii Opčine Opčine . Ljubljana - Beograd - Atene - Istanbul PRIHODI 5.30 D Ljub- 7.12 A 8.28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A Beograd - Zagreb ljana . Opčine Opčine Beograd - Ljubljana • Opčine Opčine Opčine Ljubljana - Reka • Opčine Opčine k Gostilna «Maček» I.JU3LIANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 razne primorske ln Vas vabi na druge specialitete ter za cenjeni obiski se priporoča ooooqcx)ooooooocxdoooooooooooooooooooo(x^(^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo©oc^oooooocx^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>o J or ge Gouvi: NAVADNA ZGODBA Ulica Je bila ozka. Mračna in nevarna, raztezala se je, kakor daleč je segel pogled. Mario je stopal po razbitem tlaku in se zavedal nevarnosti, vendar se ni mogel niti ustaviti niti bežati. Okna in vrata so se naglo odprla in zagrmelo je sto pušk nevidnih ljudi. Mario je legel med trave, ki so poganjale iz tlaka. Nikjer ga ni bolelo, bil ie le žalosten, čakal je smrt. Prišla je z bližnjega pokopališča in bila je podobna Mariovi materi. Le mlajša se mu Je zdela in vitkejša. Njen obraz je bil bel. Nežno ga je pobožala po la^eh in rekla: — Pridi! Mario se je dvignil in z grozo pogledal svoje majhno truplo, prerešetano od strelov. Smrt si je snela z vratu črno ruto in pokrila, kar je ostalo od Maria na zemlji. — Ni treba gledati, ie rekla. Nato je ponovila: — Pridi, Mario. Mudi se mi. Jok se je končno iztrgal iz dečkovega grla. Odprl je oči in za hip prisluhnil nočni tišini in šumenju lovora, ki je tožil pri oknu. Nato je bil povsem zbujen in je prestrašeno pogledal po sobi. Nebo zunaj je bilo ogromno, na sredi je imelo okrogel, blesteč mesec. Mario se je mesecu nasmehnil, naslonil glavo na blazino, a se je kmalu dvignil na komolec. Skozi okno je prihajal k njemu materin glas, ki se je kdaj pa kdai zgubil v močnejšem moškem glasu. Mariu je srce pričelo naglo biti. »Oče se je vrnil,» je pomislil. — Oče! — je zaklical, da bi se prepričal. Mariov oče, Guiliermo Valdes, je delal na železnici. Ves dan je bil zaposlen na postaji. Zvečer, ko se je znočilo, je spet odhajal. Mati se je pritoževala zaradi teh njegovih nočnih poti. On pa ie rekel: — Španija je nesrečna. Ne moremo misliti samo nase... Mati Je obmolknila in ubogljivo pritrdila. Tudi Mario se ni upiral, čeprav še ni bil odrasel, je vendarle vedel, da življenje ni takšno, kot bi ga radi. Tudi on sam je v svojem majhnem svetu moral delati usluge učitelju, starejšemu bratu, tovarišem, ki so bili močnejši od njega... Toda tistega dne, ko le Gui-liermo nenadoma odšel od doma, Je otrok nenadoma zavrgel svojo obrabljeno filozofijo. Misel, da se mora njegov oče skrivati kot razbojnik, mu je napolnjevala srce z uporom. Nekega večera se je igral pri Albertu. V hišo je planila šesto-rica iz civilne straže. Neznanci so prejšnji večer u-grabili šefa falange. V mestecu so vedeli, da je dvakrat vodil policaje do taborišča gverilcev, ki so se utaborili na bližnji planini. Albertov oče se še ni vrnil z dela. Stražarji so rekli: »Nič ne škodi. Bomo počakali.« Ko je Mario hotel oditi, ga je mladi poročnik ujel za roko. Zaman mu je Albertova mati poskušala razložiti, da je vendar že pozno in bo Mario doma kregan. Končno se je Albertov oče vrnil. Dovolili to m i. da ie poljubil otroke, nato so ga sunili k vratom. Alba.-tova mati je pričela jokati in ni pustila, da bi odvedli moža. Borila se je z dvema stražarjema dokler se ni zrušila na tla kot vreča, Vržena s podstrežja. Vojaki so jo pustili tako ležati in so odšli skozi vrata. Zena je bila podoo-na mrliču: iztegnjena sredi sobe, z razmršenimi lasmi in z na pol odprtimi očmi. Mario je zatajil materi ta prizor, vendar je vso noč mislil nanj. NI več čutil želje, da bi se igral, ko se je vračal iz šole, in ko je hodil po ulicah, se mu je zdelo, da je star, zelo star, »Glej ga. vrnil se je!« je pomislil Mario, »nenadoma in ne da bi sporočil.« Prisluškoval je in ni mogel verjeti. Ne. ni se zmotil. To je očetov glas. Skočil Je s postelje in se zapletel v stol. Njegovi mali utripajoči Drsti so lovili kljuko. Toda kljuka mu je spolzela iz njih in videti .je bilo, kot da se lovi tudi kljuka sama. Guiliermo, njegov oče, je vstopil in dvignil dečka v naročje. — Odhajam, živi kot prej in kot da ne veš ničesar o meni. Niti besede nikomur. Ni treba izkušati ljudi, celo najbolj poštenih ne. — Guiliermo, — je rekla mati. — Bojim se. Nadaljeval je, ne da bi postal pozoren na njene besede. — Prišel bom in ti prinesel denar in dokumente v sredo zgodaj zjutraj. Lahko boste ujeli vlak ob enajstih. Guiliermo se je sklonil k ženi in jo suho poljubil. Nato je rahlo pobožal dečkove lase in odšel skozi vrata. Mario je videl, kako si je mati grizla ustnice, da ne bi zajokala. — Tako, — je rekla mati. — oče je odšel. Sedaj moraš spati. Vsi otroci že zdavnaj spijo. Naslednjega dne je deževalo Ln kapljice so monotono udarjale v okna. Mario je vstal prvi. Ko je stopal k oknu, se Je tiho oblačil in gledal, kako ulica počasi oživlja. Mimo Je šel nosač vode, vedri sta se mu zibali na ramenu kot dva zvona. Berač z vzdevkom »Mrtvo oko« je po pločniku vlekel svojo bolno nogo. Materin glas ga je zdramil iz sanjarjenja. Pohitel je v kuhinjo. Louisa je pihala v ogenj. Sklonila se je k Mariu. — Pojdi po kruh, — Je rekla. Pek je stal za prodajno mizo: čisto majhen, s hudobnimi očmi, podoben škratu iz starih zgodb. Tehtal je košček kruha — Kaj je z materjo? že dolgo je ni nič videti. — Zdaj ima mnogo dela. 1 — A kaj je z očetom, se je še kaj oglasil? — Nič ne vemo o njem, -— je odgovarjal Mario in stiskal kruh na prsi, kot da bi se bal, da mu bo izletelo srce. , — Naj se le pazi tvoj oče... sicer veš... Ustrelili ga bodo. Cio. veka, ki snuje zaroto proti državi kaznujejo s smrtjo, — Bedak! — ie zavpila njegova žena. — Ne poslušaj ga, Mario, pojdi! Toda pek je že prijateljsko trepljal dečka po licih. — Midva sva prijatelja, ti in jaz. Dobro veš, da .imam rad tvojega očeta. Mario je odšel in v hitrici pozabil reči na svidenje. Kradoma je stopal mimo hišnih pročelij. In kakor v sanjah se mu je zdelo, da se ulica zožuje, da postaja nevarna. Nenehno je deževalo in blato je segalo do roba pločnika. Ma- rio je bil neznansko žalosten. Debele solze so mu zdrsele po obrazu kot dež po starih napisih podjetij v tem asturijskem mestecu. Spet je bil na ulici, namenjen v šolo. Roke so se mu premikale po žepih. Danes je petek, je računal. Oče se bo vrnil v sredo. Vmes so še sobota, ponedeljek... — Si videl brazgotino na Mi-guelovem obrazu? — je vprašal Antonio. Antonio je klepetav ket sraka. — Veš, čisto sveža je. Lahko bi rekli, da ga le nekdo močno opraskal... Mario ni poslušal. Antonio ga je vlekel za rokav. — Hočeš pregledati mojo nalogo? Prepričan sem. da je brez napak, vendar je sam ne bi rad bral še enkrat. V odmoru je Mario popravil Antoniovo nalogo in mu vrnil zvezek. — Ti si imeniten fant, — je rekel Antonio, — čeprav je tvoj oče... — čeprav je moj oče? — je previdno vprašal Mario. — Nič, — je zajecljal Antonio,’— nič. Mario je silil vanj. — Rekel si, da Je moj oče... ...strahopetec! — je nenadoma zavpil Antonio, jezen, ker ga Mario ni pustil pri miru. Deček je začutil ostro bolečino v telesu. Bled in z dvignjeno pestjo se je približal Antoniu. — Ponovi! — Rekel sem, da je tvoj oče strahopetec, — je hladno ponovil Antonio. — zato, ker se boji in skriva... — To ni res. Njega ni strah in se ne skriva. Sinoči je prišel, da bi nas videl. In zadovoljen sem, da bomo kmalu odšli in te ne bo več treba gledati. — Prihaja, da bi vas videl*? No, potem oprosti, ker sem rekel, da je strahopetec, — je rekel Antonio. — Pogumen je. A kljub temu je zločinec, ker ga lovi policija, — je pristavil po kratkem premisleku. Mario je ostal za trenutek negiben, nato je planil na Antonia in otroka sta se skotalila po tleh. Zvečer je Antoniov oče, ki je trpel zaradi bolnih jeter in slabe avtoritete, ostro vprašal sina, kje je izkupil oteklino v desnem očesu. Ker Antonio ni odgovoril, je potegnil iz omare šibo z železnim vršičkom. — Zadnjič te vprašam: kdo ti je naredil to?! — Mario Valdes! — je skozi zobe odgovoril Antonio. — A zakaj? Antonio je spet molčal, šiba je zažvižgala po zraku. Tedaj je deček s tihim glasom povedal vse o tem, kar se je zgodilo med Mariom in njim. — Res je rekel, da se bo njegov oče kmalu vrnil? — je vprašal oče. — Ne lažeš? Njegov obraz Je postal zamišljen. — Prav. Tokrat si imel srečo. Pojdi spat! V sredo, ko se je pričelo daniti, se je Guiliermo vračal domov, kot je obljubil ženi. Oči so se mu smehljale. Dal je Louisi denar in novo legitimacijo, ki jo je žena obračala v roki. Nato se je surovo zgodilo tisto, kar je odločilo usodo Guilierma, njegove žene in njunega sina. Mario si je pozneje, ko se je poskušal spomniti tega prizora, komaj ponovil nekatere podrobnosti. Spet je videl roke stražarja civilne garde, ki so držale mater, medtem ko so drugi suvali očeta k vratom. Spet je videl bledi obraz nekega falan-glsta, ki je nenehno gledal njegovo mater. Nato praznina in nekaj kratkih besed v tej praznini. — Oče, saj se boš vrnil, ali ne? Reci mami! — Seveda, to ni nič, vrnil se bom kmalu, — Kdaj? Povej ji, kdaj? In stražnikov glas: — Čakal boš, da boš spet videl svojega očeta, fantič! To je bilo vse. Skozi odprta vrata je prišlo jutro in pregnalo sive sence s sten. Mati je vstala s stola, na katerem se je skrčila ob Guiliermovem odhodu. S trepetajočimi ustnicami Je ugasnila svetilko. Nato Je,, kot da bi odnesli iz hiše mrliča, pričela čistiti sobo, umazano od velikih moških čevljev.' In pričelo se je čudno življenje za Maria Valdesa. iTHL-niuifi'1 vn> TOcn ttt unNnffcifl fi Tl TFT F FON u'1-sum in ju.c-i. _ Poštni Drpdal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 Telefon 37-338 NAROČNINA: mesečna 800 lir Vnaprej, četrtletna 2 250 lir,' polletna 4.400 lir, celoletna 7 700 lir -SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštai tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst- 11-5374 ~ briške^okraH^''« Stari tra 3/1 telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni danki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 401ir beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajina ae Stari trg 3/1., telefon zzzin, račun uprav[ J IzJ vseh drugih pokraJln ItaI1Je prl BSocietš PubblicitA Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Iadaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst________________________________