Stev. 142 V Trstu« v poRadetiek 26. mala 1919 letnik XUV Posamezne številke v Trstu in okoiici po iO stotnik. — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm). — CMasI trgovcev in obrtni tov mm po 20 sto!.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vr.bila po 13 stot. oglasi denarnih zavodov irm po SO stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pj L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se p>5i!iijo iz'vlj'iino upuvt Edinosti. Uprava iu iiise*aLn; oddelek se nalujata v Tr^i..;, iii. i,-. x uj. Aj Izhaja vsak dan, udi cb nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fa:čiška As^ke^a Jtev. 20, I. nadstrooje. — Dopisi naj se pobijajo ured-i.i't u. — Nefrankirana pisni se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — I. j »tel j in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastni'« konsorcij fcdinosti. — T»s* tiskarne Edinost — Nrročnina zna2a na nesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 35—. — Telefon uredništva in uprave £ev. 11-57. Kiroima Konferenca. Sestanek v Spa. PARIZ, 24. Iz Spa javljajo: Poseben vlak, došel iz Berolina, je doveclel danes predpoldne ministrskega predsednika Scheidemanna, ministra Erzbergerja in Dernburga in bivšega veleposlanika Bernsdorffa. Dospeli so tudi grof Brockdorff-RanUau in šestnajstorica delegatov, došlih iz Versaillesa. Vršila se je dolga konferenca, po kateri so prvo navedeni odpotovali nazaj v Berlin, drugi pa v Versailles. Nemški delegati so se povrnili v Pariz. PARIZ. 24. Neko službeno pcroČilo iz Spaa poroča. da se je Brockdorff s svojimi spremljevalci p: vrnil po »dolgem zborovanju« v Versailles. Melchior pride jutri s finančno komisijo. Nenaiina povrn:*ev nemške delegacije pomenja baje, da bo Nemčija kenčno vendarle podpisala mirovno poredbo. Seja pctorice ministrov za vnanje stvari. PAT?IZ, 24. Petorica ministrov za vnanje stvari je imela sejo danes popoldne. Sprejeli so sklepe, predložene od komisije za češkoslovaške stvari, ki predlaga priklučenje Slovakov Odrske k Čehoslcvaški. Ministri so na to razpravljcli o akciji, ki so jo razvili Nemci Zgornje Šlezije in so storil isklepe glede prehrane baltiških pokrajin. »Temps« za razkosanje Nemčije in vspostavo Avstrije. PARIZ, 24. »Temps« sodi, da bi bilo koristno, ako bi pomogli Avstriji, da se reši iz firancijelnih težkoč, da se Bavarska, Saksonska in Hanoveranska, podžgo, da bi se otresle pruskega jarma. »Temps« pravi, da treba vojni dolg Avstrije porazdeliti med države, ki so se u&tanovile ra nje račun. Pravi, da ohranitev avstrijske neodvisnosti bi mogla dati priliko trajne zveze med Italijo in Francijo. Ako se prepreči priklučenje Avstrije k Nemčiji, bi to pomoglo, da se prepreči obkroženje Švice in s tem napad na Italijo. »Temps« predlaga, da istetako, kakor se je Francija zvezala z Anglijo in Zedinjenimi državami v zagotovitev obrambe Rere, bi se mogle Francija in Italija združiti v obrambo pravic v slučaju, da bi Nemčija s kakršnim si bodi protestom poizkusiti izpremembo položaja, ki ga vstvari mirovna pogodba Avstriji in drugim ozemljem, ki so pripadc.Ia avstro-ogrski monarhiji, kajti Ftancozi imajo zakonit interes na tem, da odselijo Keroč'jo od italijanskih ravni in Ja-clrana, kakor imajo Angleži in Američani in-tcrcc na tem, da jo oddalje od francoskih ravni in od prehoda pri Cailaisu. Grafa W:lsonu ▼ ameriškem senatu. VASHINGTON, 24. Sherman je napadel crčrt Zveze narodov ter je stavil predlog, ki g:e ra tem, da bi se mirovna pogodba ločila od pravil Zveze narodov, da se bosta senat in ciežela mo^la posebej izreči o pogodbi in o Zvezi narodov. Govornik je obtoževal \Vilsona odjenljivcsti napram Veliki Britaniji ter mu je oč?tal, da meče deželo v politiko, ki bi jo mo?la cbvczc.ti v odpošiljanje milijonov vojakov v inozemstvo. To da ponižuje republiko v vaza hI: o državo, nesposobno za izvajanje svojih prerogativ, ker se bo morala vedno podrejati dekretom sveta v Ženevi. Govornik je r?kel slednjič, da nepriznavanje pogodbe (londonske), sklenjene z Italijo v času velike nevarnosti, kaže na pomanjkanje dobre vere. — Gyouson je z? te val, naj se priobči popolno besedilo mirovne pogodbe. Schumacher mora oditi. L \ZEL, 24. Z Dunaja poročajo: Listi poročajo, da je predsednik senata tirolskega, Štefan Walser, imenovan za člana delegacije v Saint Germainu namesto Schumacherja. Kako si predstavlja Crespi stanje italijanskih problemov. PARIZ, 24. Crespi je razložil uredniku lista »In-tra sieesnt«, kakšne cilje bi hotela Italija doseči. Izjavil je, da Orlando zastopa na konferenci eno-du.^no narodovo voljo. Na vprašan e, ali ?e jadransko vprašanje bliža svoji rešitvi, je izjavil Crespi: iGorje! Veliko je razpravljanj, toda malo na-■redovanja. Ni še prišlo do sprejemljive rešitve, uiti z ene niti z druge strani, ne glede Reke, ne gleJe Jadrana. Ce mi, Italijani, ne bomo mogli doseči sploh nikakšneg-a sporazuma, se bomo strogo držali londonskega pakta. Toda zavezniki izjavljajo. da so pripravJjera izvršiti londonski pakt v vseh 1 -egovih klavzulah, a VVilson odklanja svoj podpis. Evo, tako s'oji jadransko vprašanje. — Na vsak način, je dostavit žurnalist, se zavezniki striniajo, pa bo Italija imela v svetu četvorice 3 glase, vštevši Orlandov glas, proti enemu: NVilsonovemu. Torej... — Nikakor ne! — je vzkliknil Crespi. Potrebna je enoglasnost, in ravno to dejstvo bo pozneje razjasnilo mnoge odločitve, ki so se zdele nerazumljive. — Toda, bi li Italija mogla koncem konca da popusti v reškem vprašanju? — je vprašal žurnalist. — Evo — je odgovoril Crespi. Naredimo vse mogoče, da poravnamo spor. Ni samo Italiia, ki zahteva Reko, tudi prebivalstvo mesta, luke in czać'a (!?) se svojevoljno priznajo za Italijo. In zapomnite si, da bi, tudi če gre strogo po londonskem paktu, morala Reka pripasti Hrvatski in ne novi SHS kraljevimi VVilson trdi, da je Reka potrebna jugoslovanski trgovini. Italija pa izjavlja, da je Reka pravzaprav ogrsko pristcuiišče in da bi Ogrski bilo ljubše če Reka pripade Italiji, kakor pa kakšni drugi državi, ker so tudi ogrski interesi tu prizadeti. Na vprašanje, kakšna rešitev bi bila za italijansko delegacijo sprejemljiva, je odgovoril Crespi: — To je ravno tisto, kar že toliko časa zastonj iščemo, to je kar razburja našo deželo. In vendar je neobhodno potrebno, da se italijanske in jugoslovanske meje točno začrtajo. Mc-ra se vpoštevati de:stvo, da niso mogle tri velike flotilje — francoska. italranska in angleška — priti v okom mali avstrijski flotUji, ker je Avstrija imela gospodstvo nad Jrviranom v svojih rokah ter je bila radi tega nepremagljiva. To je lekcija, ki je mi, Italijani, ne moremo pozabiti. Na vprašanje, ali je dokončana pogodba z Avstrijo je odgovoril: — Da, razun meja med Italijo In Jugoslavijo. Gre za dva glavna vprašanja, pri katerih so prizadeti naši interesi. Zelo nevarno je, če se pustite Italija in Jugoslavija v razdraženem stanju: to bi lahko vsakčas imelo skrajne posledioe. Nato se je pogovor obrnil na italijanske zahteve v Mali Aziji in kolonijah. Ogrski Ukrajinci priklopljeni k čehoslovaški republiki PARIZ, 24. Zbor petorice ministrov zunanjih zadev je odobril predložene sklepe komisije za čehcslovaške zadeve, ki predlaga priklo-pitev ogrskih Ukrajincev k čehoslovaški republiki. — Ministri so nato proučevali nemško gibanje v zgornji Šleziji ter so sklenili potrebno za prehrano baltiških provinc. Danes zjutraj se je sestal odbor za verificiranje poblastil v svrho proučevanja pooblastil, ki jih je predložil kancler Renner, predsednik avstrijske delegacije. Udeležili so se seje tudi markez Imporcoli, Jules Cambon, Witte, lord tlarding in Matsni. Wilsonov parnik, BREST, 24. Dospel je semkaj Wilsonov parnik »George Washinton«. 12 FRANCIJE. »Matin« nasvetuje miiitaričen dogovor z Italijo. PARIZ, 24. »Matin« piše: Soglasna manifestacija, s katero sle obe zbornici proslavili spomin na odstop Italije v vojno, ni le pripoznanje velike pomoči, na kateri moramo biti hvaležni naši zaveznici. Oni sklepi se ne nanašajo samo na ini-nolost, marveč mislijo tudi na bodočnost ter imajo veliko politično vrednost, ker obveščajo vlado o globokem čustvovanju dežele. Naglašujoč obvezo Zedin!en:.h držav in Anglije, ca pridete Franciji mi-Iitari-čno na pomoč, ako bi jo Nemčija napadla, pripominja »Matin«: Nič ni bolj naravnega, nego, da povabimo naše sosede, Italijo in Belgijo, k trdnemu militaričnemu dogovoru, ki bo vnanjen eksponent tesne zveze na vseh poljih narodnega delovanja. V tem je pomembnost izjav obeh zbornic. 24. MAJ V FRANCIJI. PARIZ, 24. Listi n2glašajo, da je sprejem predlogov simpatij za Italijo v zbornici in senatu, napravil globok utis na italijansko kolonijo v Parizu. G'aspm listov pričakujejo italijanski krogi, da ta maniiestacija obeh zbornic, izražujoča javno mnenje bratskega prjateljstva francoskega naroda napram italijanskemu, pripomore izdatno, da se razpršijo megle, ki so grczile, da se postavijo med obe deželi. To manifcstacijo da pozdravijo z radostjo tudi onkraj Alp. Listi pravijo, da v italijanski delegaciji izjavljajo, da se Orlando, čim bo ur a eno obveščen o predlogih, sprejetih od obeh francoskih zbornic, gotovo odzovfc s primernim odgovorom. Veliki vofvoda Boris Izgnan iz Francife. PARIZ. 24. Za velike vojvode je sedaj slab čas. Vsemogočneži in neoskorneži se sedaj izgajanjo iz Francije, kot bi bili najnevarnejši anarhisti. Ruski veliki vojvoda Boris, brat bivšega carja Nikole, je moral zapustiti Francijo, kjer se je nrhajal že nekaj mesecev. Ta ukaz je izdalo notranje ministrstvo vsJed vzrokov, ki se sioer ne povejo, toda ki gotovo niso politični. Pred osmimi dnevi je bilo Borisu javljeno, da rmi bo francoska vlada zelo hvaležna, 5e se odloči na odhod- Veliki nadvojvoda se ie vlj-udno pokoril ter je izrazil željo, da bi šel na Špansko. Čeravno ni bil še oficijelno izgnan, sta ga vendaT do meje »diskretno« spremljala dva francoska agenta. Toda ko je prišel Čez Pircneje, •so ga ustavili, ker >e AJt'onsova vlada javila, — da ga tudi na Španskem ne želijo. Boris je bil tako prisiljen da se obrne kam drugam. Toda kam? — Prišla mu je srečna misel in obrnil se je na italijansko vlado, ki mu jc doveli'.a da pride v Italijo. IZ ITALIJE. Spominska svečanost italijanske vojne napovedi ▼ Rima. RIM, 24. Danes je bilo mesto ovenčano z zastavami. Grobove vojakov, padlih za domovino, so obsuli s cvetjem. Spominske sveča-notsi so se vršile po cerkvah in bolnišnicah. Popoldne se je imel vršiti obhod na Campi-dolij. Gabriele d' Anunzio je nameraval držati svečan govor. Nenadoma pa je bil včeraj zvečer shod prepovedan. Narodna društva so sklenila, da priredijo popoldne protestne manifestacije na trgu Colonna. Okoli 6 pop. je prišla na trg prva skupina demonstrantov, okoli 300 ljudi z zastavo na čelu. Pridružilo se jim je še okoli 260 meščanov, in manifestanti so, med-klici *Eviva« in »Abbasso« krenili proti Piazza del Popolo. Neka druga, tudi maloštevilna skupina, je demonstrantov: okoli 300 ljudi z zastavo na s prvo skupino. Demonstranti so se na to podali pred »Grand Hotel«, kjer so klicali Ga-briela d' Anunzia, da bi jim držal govor, toda pesnika ni bilo v hotelu, nakar so se demonstranti morali raziti, ker je medtem tudi policija posegla vmes. Barzila! odpotoval v Pariz. RIM, 24. Barzilai je popoldne prisosivoval pri pogrebu svoje matere, a zvečer je, na Orlandov brzojavni poziv, odpotoval v Pariz. Pred svojim odhodom Je baje bil pri kralju v Villa Ada. IZ DRŽAVE SHS. Pogodba med Jugoslavijo in Čekoslovaško. BELGRAD, 24. Iz Belgrada je odpotovalo v Prago jugoslovansko odposlanstvo z nalogo, da skuša skleniti med Jugoslovani in Čeho-slovaki tajno pogodbo za obrambo in napad. IZ NEMČIJE. Grožnje proti monakovsketuu nunciju pod komunistično vlado. GURIII, 23. Pod komunistično vlado v Mona-ko\em je tudi nuncij moral pretrpeti razne grožnje in neprilike, ne sicer kot zastopnik sv. Stolice, temveč kot — lastnik enega avtomobila. .Dr.c 29. aprila sta se pri nunoiju oglasila pove!ju!k »južne rdeče vojske« in njegova pobočnik, ter st zahtevala, naj iima odda svoj avtomobil. Nmrci: Pacclli se je skliceval na svojo exstra-teritorijaI-nost in je pokazal pisano potrdilo komisarja za zunanje zadeve, Dietricha, s katerim se mu zagotavlja zaščita sovjetske vlade. Toda pobočnik je namesto odgovora nameril s samokresom na nuncija, a povelinik je ukazal svojim ljudem, da držijo pripravljene ročne granate. Poveljnik je namreč ruj no rabil avtomobil, da se popelje na fronto. Nuncr; se je, ves preplašen, moral sali ukloniti ter je dal odpreti garažo. Toda vojaki niso znali postopati s strojem. Medtem )e nuncij stvar telefonično javil vojnemu ministrstvu, ki mu je pa takoJe odgovorilo: Ce se avtomobil ne izroči takoj, bo nuncijatura bombardirana in vsa »sodrga« aretirana. Tako se je moral nuncij udati. Avtomobila pa n; o mogli takoj odpeljati, ker je bil pokvarjen; ^e!? drugi dan so se vrnili in z nekim drugim avtomo-bMom odpeljali tudi nuncijev avftthobi-l, ki so rrn ga pa potem zoret povrnili, (ker bržkone ni bil uporaben!) Katoliška »Kčlnische Zeitung« protestira ostro proti takemu postopanju z papežem zastopnikom ter pravi, da so tu:a poslaništva bila spoštovana celo v Petrogradu in Budimpešti. IZ RUSIJE. Vojna proti boljševikom. KODANJ, 24. Iz Helingsforsa javljajo: Čete, k' Icorakaio proti Petrogradu od juga in zapada, so se združile in napredujejo z veliko naglico na edinstveni fronti, katere eno krilo ogroža naravnost Krajinogorco in predmestja na zapacu Petrogrnda; drugo, sestavljeno od belih ruskih straž in Estoncev, pa je že doseglo okraje Narve. Ameriške ^ete so se izkrcale v zalivu Looga, kakih 160 kilometrov od Petrograda. Po nekolikih spopadih z beljševiki so zasedle neko število vasi ob reV Louga. LONDOIH, 24. »Daily Mail« poroča iz Helsing-fersa: V Petrogradu so izbruhnili veliki požari in čule so se močne eksplozije. Smatra se. da boljše-viki spuščajo v zrak municijska skladišča in dc se je ljudstvo, zlasti delavstvo, katerega so pred kratkim oborožili boljŠeviki, spuntalo proti tlačite-Ijem. Po ulicah se vrše srditi boji. Estonsko sporočto. STOGKHOLM, 24. Neko estonsko sporočilo pravi: Na vzhodnem bregu jezera Tejpus se je nek' ruski zbor s severa polastil pristanišča Razeopol. zajemši dve sovražni ladji. Zedinjene države ne zaupalo še odmirala Kotčaku. PARIZ, 24. »Temps« je prejel iz Washžogtcna: Vlada Zedinjenih držav noče pripoznati vlade admirala Kolčaka. Vendar imajo Zedinjene dTžave pripravljen načrt za pripoznanje oblasti admirala Kolčaka na vseh ozemljih, zasedenih cd njegovih čet. Če'ustanovi na teh ozemljih demokratično vlado ter da vsaj dokaze »dobre volje« in sposobnosti za ustvaritev take vlade. Napad na Petrograd? BASEL, 23. Iz Berolina javljajo: »Allg. Zeitung« doznava o položaju boljše viko v: Na nevski fronti napreduje general Mannerheim v smeri proti l-'e-tregradu in zdi se, da ga nameruje zasesti. Bclj-ševikl so doživeli velik poraz. Okupacijo Petrograda so otežavale doslej težave s prehrano mesta. Zdi se pa, da se ;e generalu jMannerheimu posrečilo nabrati za fronto s- pomočjo Američanov velikih množin živil. Pričakuje se tudi dohoda hetmana Skoropadskega, ki se je stavil na raz.po-lago generalu Mannerheimu. Vesti iz Stcckholma ;n Kodanja poročajo, da se tudi neka angleška pomorska ekspedicija udeležuje teh operacij. 2e nekoliko dni krožijo angleške eskadre ob finski obali ter so izkrcale čete, ki so skupno s finskimi četami zasedle Jamburg. V Petrogradu da so boljŠeviki zbrali 300.000 mož, da bodo hranili mesto. Frischauer tudi odkurili SAINT GERMAIN, 24. Frischauer, poročevalec lista »Neue Freie Presse«, ki je imel sitnosti s cenzuro, je odpotoval sinoči na Dunaj. Velik požar. STOCKHOLM, 24. Silen požar je razdejal velik del zalog oblek in deJavnice utrdbe Vaxholm. Po zaslugi velikih naporov gasilcev in vojakov se je posrečilo rešiti zalogo streljiva ter udu-šiti osenj. Dva častnka sta mttva, a 10 vojakov ranjenih. Položaj epskih rrsKmiirsKlh SiOUOilCEV. Svetovna vojna je z orjaško močjo sile in 4de!c odprla grobove, v katerih so stoletja slovanski narodi, pahnjeni v narodno in politično smrt od vzporedno in vzajemno delujočega nemškega in madžarskega imperializma. be obupnejše donijo klici tistih naših bratov, ki prebivajo onstran Mure na Ogrskem. 2e tolikokrat so dvignili svoj glas, proseč, naj bi jim nvhovi močnejši in srečnejši bratje prišli na pomoč. Pomoči* pa rti bilo od nikoder. Slovak je rešen madžarskega tiranstva, rešil ga je močnejši brat Ceh. Ogrski Malorus je oproščen svojih spon s pomočjo svojih bratov izven Ogrske. Ogrskega Romuna :e osvobodila nacionalna armada ter gaie vposta-vila za gospodarja na razširjenem Kaj pa je s kri-iaki?« Šiša: »Daj si mir; to že napraviva.« Majeričev: »Potem pa pojdiva.« Nato je potegnil šiša iz žepa neko umazano, mošnji podobno stvar, izvlekel iz nje nekaj drobiža in ga vrgel mogočno pred krčmarja, rekoč: »Danes bomo še pili, če Bog da.« Toda krčmarja niso take obljube prav nič spravile iz ravnotežja, temveč je hladno rekel: »Do tedaj pa z Bogom, j Možaka sta odšla. Ko sta primahala do Drave, je vladalo tamkaj že živahno življenje. Lahne ribiške ladjice so švigale sem in tja po reki; zbrano ormoško občinstvo je obdajalo ribiče in jih nadlegovalo z raznimi neslanimi dovtipi. Tudi okoli Ksemi-lovega očeta je stalo nekaj ormožkih dandy-jev in se muzalo neprenehoma njegovim neuspehom. Naša dva junaka sta se postavila tik poleg njega svojo stavo; nato sta začela krpati kri-žake. In ko je bilo po nekaterih grdih kletvicah dokončano tudi to delo, sta jih vrgla v vodo. Zdelo se je kakor da sije danes solnce posebne sreče nad Šiševo glavo. Potegnil je prvič: tri belice so se valile po mreži. Spravil jih je z zadovoljnimi kletvicami. Vrgel je dru- gič. Že v vodi se je poznalo, da bo nekaj posebnega. Križa k se je nekam čudno gibal in majal in voda se je penila. In res: Ko Šiša privleče mrežo na dan, je otepal velik sulač vodo na vse stranL »Tristo zelenih vragov —« tako se je glasila dolžna zahvala — »Hanza, pridi gledat kakega ptiča sem ujel.« xBogme, ta pa ta« najmanj 7 kil!« »Kaj, 7 kil? 10 ti pravim, pa ne 7. Misliš ti. da je to tako? Ker vsaki ne ve tega kar jazf Jaz čisto natanko vem, kedaj riba pride!« In obrnjen proti sulaču: »Pojdi vendar k meni. Saj si moj---« »To ga poglejte, se je zadri proti občinstvu, ki je zavidljivo opazovalo njegovo srečo. »Koliko pa hočete imeti zanj?« je vprašal nekdo. »Takšna riba ni za krajcar, pa za goldinar tudi ne. Pod šest je ne dam.« Je menil šiša. »No, bo pet tudi dovolj. Na, tu imaš, pa se ne kregaj, ribo pa daj sem.c — Pol ure pozneje se je valjal Šiša pijan do brezumja z nekimi tovariši ob Dravi. Toda jezik mu je bil neutrudljiv. Ravnokar se je približeval neki mož. šiševo oko ga je opazilo: »Kuščar, hodi pit, saj imamo!« Mož je krenil proti njemu in nagnil ponujeno steklenico prav globoko. Ko jo je odstavil, pa veK nekoliko srdito: »Samo to ti povem, Če mi še enkrat rečeš Kuščar, se ne bova lepo pogledala.« — Šiša je prasnil v nebrzdan smeh: »Pa si nor? Saj si vendar kot kuščar z dolgim zelenim repom.« »Prokleti šiša.« Beseda Šiša je bila namreč najhujša psovka, ki si mu jo mogel zabrusiti. »Tu imaš,« in pognal mu je prazno steklenico v glavo. Kuščar se je okretno izognil, zabrusil Šiši na glavo košček lesu, ki ga je nekoliko popraskal. Šiševa jeza ni poznala meje. Zgrabil je ročno sekirico, katero je rabil pri stavi: »Tu imaš« in jo razljučeno pognal Kuščarju na glavo. Ta pa se je zopet izognil, sekira je odzve-nela po zraku in se zasadila globoko v glavo Ksenilovemu očetu, ki je odhajal s pičlim plenom proti domu. ■ • • »Koliko hočete torej imeti za plačilo,« je velela Ksenilova mati našemu Eskulapu, ko je Lendavi so boljševik! priredili shod in ker se 1'ud-stvo ni odzvalo povabilu, so v okolici zgrabili 25 kmetov in župnika in so jih odvlekli s seboj. Kie-r se še držijo boljševiške tolpe, od tam ljudje tru-moma bežijo v kraje, kjer ni takih tolp. Groza nas obdaja, tako je koncem minolega meseca pisal neki prekmurski S!o\enec, ko moramo gledati, da so naša polja postala bojišča in naše vasi zbirališča raznim nevarnim tolpam. Vse nam pojedo, pokradejo in opustošijo; narod bo pa umiral po-mankanja. Manka nam zlasti tuci soli. Ker ljudje jedo nesoljene jedi, so nastopile razne črevesne bolezni. Ne dajejo nam nič, jemljejo pa; ali. kakor se dandanašnji lepše pravi rekviriralo vse. Nedavno je tudi prfšla neka, po večini židovska komisija. da bi po ogrskem Slovenskem rekvirirala. Ker so tolpe ljudem precej že vse pobrale, l udjo niso hoteli in tudi niso mogli ničesar Jati. Zidovi so potem odšli in zagrozili, da pridejo nazaj z oboroženimi tolpami. Takšen je torej dejanski položaj v Prekmurju. Ce bo tudi boljševizem premagan, se bodo vendar razdivjane, delom-ržne tolpe še veJno pojavljale ;n kot sredstvo v rokah madžarskih in madžaron-skih elementov trpinčile slovensko ljudstvo ter ga politično dr/ale v madžarski sužnosri. Zakaj ne vzamejo tudi prekmurskih Slovencev pod zaščito \V.'lsonovih načel? Ali smo res obsojeni, da umremo in da nas zbrišejo s površja zemlje? Gotovo ni tako zapuščenega naioda v Evropi kot smo mi Prekmurski Slovenci. Doer.ass Najvišje cene za živila aprov. komisije, določene od kr. gubernatorata, so tele: Koruzna moka 0'7fl lir kg Testenine r.'o » » Riž * ris » » Grah 104 » * Mast 8*40 » » Sladkor 4*70 » » Namočena polcnovka 3'60 » » Salmon 4*— posoda Jezik v škatljah 4'— » Kruh v hlebcih 900 gr 0*48 lir kg Kruh v hiefcci-h 600 gr 0'32 » e Kruh v Mebci-h 300 gr 070 » > Omenjena živila se ne smelo proda;?tl tudi v privatni trgovini za višje oene. Prestonn ki sc kaznujejo z clobo do 3000 lir, a v slučaju ponovitve z ! zaporom do 3 mesecev. Razun tega se živila lahko zaplenijo, a politične oblasti lahko zaprejo ;::oda-jalne. kjer se ugotove prestopki te naredbe. — Trž. občina. K ureditvi valutnega vprašanja. Včerajšnji »La-voratore« objavlja o tej stvari dopis nekeca pravnika. o katerem pravi, da ie najboljši poznavalce gospodarskih in finančnih razmer v zasedenem ozemlju. »Lavoratorijev« dopisnik našteva posamezne sloje prebivalstva, ki jih je najteže zadel uradno uvedeni vrednostni kurz krone, namrefi 40% italijanske lire, kakor n. pr. pred vsemi ljudi, ki žive od svoj-h prihrankov, majhne rente. Po dolgih letih dela so ti ljudje šli v pokoj z majhno prihranjeno glavnico, ki jim je tedaj zadostovala za zadnja leta življenja. Ali sedaj so življcnske potrebščine vse najmanje petkrat dražje kot so bile tedaj, njihova glavnic^ pa se je zmanšala kar na 40 odstotkov. Enako je tudi z vdovami, sirotami, ki žive od majnih rent. Le-te morajo sedaj trpeti lakoto. Isto velja za male hišne posestnike. Ce je preje dobival za stanovan:e. ki ga je dajal v najem, 1000 K, kar je bilo toliko kot 1050 lir, dobiva saća j samo 400 lir. Prav tako prizadeti so tudi hipotekami upniki. Njihova posojila, posojena v polnoveljavnih kronali, in isto ta1 o tudi obresti od teh posojil so se skrčila na 40 odstotkov vrednot. Zavarovancu, ki je bil za v a ovan na življenje za 20.000 kron in je plačeval zavarovalne premije v polnoveljavnih kronah, vidi, da se mu je danes skrčila za\ai ovalnhia na 8000 lir. Pa pravi »Lavo-ratorijev« dopisnik: Ta zamenjava po 40% nikakor ne more ostati končno* eljavna in prizadeti pričakujejo zboljšanja sedanjih skrajno kritičnih gospodarskih razmer od omrga naknadnega plačila nad 40%, ki se je obljubilo za slučaj, da Italija dobi odškodnino od dedičev Avstrije. Toda če bi se bila tudi ne glede na to odškodnino uvedla zamenjava krone za Uro ob enaki vrenosti (al pari), b! Italijani v stari Italiji ne trpeli nikakršne škode, in če bi se valutno vprašanje končnoveljavno uredilo tako, bi jih ne zadela nikakšna škoda. Skupna svota kron. nahajajočih se v zasedenem ozemlju znaša okoli poltretjo milijardo. Za zameno teh kron po 40% plača Italija eno milijardo lir. Ker je tečaj IiTe 65—68, tečaj krone P3 18—21, more Italija od te poltretje milijarde kron že danes imeti dobička najmanje 650 milijonov, v bodočnosti pa še več. Žrtev, ki jo torej doprinašajo Italijani v stari Italiji z zamenjavo po 40%, se torej skrčujo na 350 milijonov lir. Napram tem 350 milijonom pa prevzema odrešeno prebivalstvo sorazmeren del italijanskega državnega do'ga. Ce se vzame, da znaša italijanski državni dolg okoli dveh milijard na vsak milijon prebivalstva in da odrešenci štejejo okoli 2 milijonov duš, razbremenjajo toTej le-tl prebivalstvo stare Italije za približno štiri milijarde državnega dolga. Dočitn se torej Italijani v stari Italiji obremenjajo v korist odrcšencev s 350 milijoni, se leti, peleg tega da bodo tudi nosili svoj cel teh 350 milijonov, obremenjajo s 4 milijardami v korist Italijanov v stari Italiji in sicer ne glede na to, da se je njihovo imetje skrčilo za tri ^»g^BgBggB™"^^™^^^^™"______ - ■! ta po dolgi molitvi obesil molek okoli vrata. »80 krajcarjev bo doveljl« in jel se je odpravljati k odhodu. Nekdo je potrkal na okno: »Že spite?« — »Ne še,« je odvrnila bolnica. »Kaj je?« »Ne prestrašite se. Nesreča: očeta so vam ubili. — »Kristus in Marija---- na to vseobči jok, izvzemši našega medikastra, žalujočega za 80 novčičev, s katerimi bržkone nič več ne bo. Odpravil se je vzdihovaje. čez nekaj časa se je premikal proti Vrše-ckovi hiši žalosten izprevod. Možje so prinesli mrtvega očeta v naročje bolne žene in nepreskrbljenih otrok. »Moj mož, Draš---<* »Oče, oče!« se je glasilo v temno noč, »oče, oče,« in pa pretrgan krčevit jok. Ura se je pomikala proti polnoči, ko je stopil Ksenil iz sobe in se vsedel z globokim vzdihljejem na klop pred hišo. Jasna čarobna noč! Nad zvezdami kraljuje Bog, dobri oče. Kako je pripustil tako nesrečo? Ksenil je zrl proti nebu in ši skušal razjasniti to zagonetko, a brezuspešno. Kdo ve? Ve zvezde jasnč? (Dalje.) Stran IL »EDINOST« iter. 143. V Trata, dne 26. naja 1919. petine. Z zamenjavo a! pari bi Italijani stare ItaJi)e vreli nase poltretjo milijardo, zmanjšano seveda za 650 milijonov, pridobljenih z avstrijskimi kronami, torej eno milijardo in 850 milijonov napram 4 milijardam in delu te ene milijarde 850 milijonov, s Čimer se obremenjajo odreSenci. Ce poleg te pol-tretje milijarde zadene odrešene dežele še odgovarjajoč del avstrijskega dolga, bi našel ta dolg. kakršenkoli bi že bil. dovoljno pokritje v vrednosti avstrijskih investicij v teh deželah, posebno v Trstu in Puli. Dopisnik zaključuje, da bi bilo edino le pravilno, da stara Italija prevzame prav tako, kakor prevzamejo odrešenci italijanski dolg, ves dolg odrešencc-v in da italijanska vlada v tem smislu ne dovolj samo, nekako milostno, še nadaljnih 20 do 30% doplačUa, temveč celih 60%. Naj močno obdavči imetja, ki so se pridobila ali povečala v vojni, aH pa naj, če že noće uvesti revizije imetij, nveđe postopno zamenjavo in p-rizna vsaj malim imetjem zamenjavo al pari. Slo\ensko gledališče. Jutrf, v torek dne 27. t. m. ob 8 zvečer se vprizori predzadnja noviteta v tej sezoni Kari Schonbrrjeva drama v treh dejanjih »2eoa vrag« v prevodu g. Skrbinška. Naslovno vlogo igra ga. S. PauJinova. moški vlogi lovca tihotapcev in moža pa gg. Martiačevič in Skrbin-§ek. — Prodaja vstopnic med 9—12 in 3—6. — V soboto, dne 31. t. m. je zadnja noviteta in zadnja predstava v sezoni. Vprizori se kot II. bene-lična predstava angažiranega ansambla 1. Cankarjeva drama »Hlapci«. — V četrtek, na praznik ste dve predstavi. — Pri »2ena vrag« je potreben za odrom igralec na harmoniko. Kdor bi hotel proti prirrern: odškodnini s harmoniko sodelovati naj se oglasi v času med 9—12 predpolian. 2—5 popoldan aH 8—12 zvfcćer v gledališki dvorani pri ravnatelju. - _ Polzkušen samomor Krčmar Mario Devescovi je včeraj, Tadi nesoglasja s svojo ljubico, skočii z obrežja Nasario Sauro v morje. Mimoidoči liu-d;e so ga izvlekli iz morja. Odpeljali so ga na rešilno postajo, kjer mu je bilo kmalu boljše. Promet v pristanišču. Priplul včeraj: »B. Bruck« iz B;netk: odnluli: iKr-lsbad« v Jakin, iFiorenza« in Hohenlche« v Benetke. ŽCTCRi CCS-HiR. Zcnrko — posehko vprašanje. V svojem zadnjem dopisu sem obljubila pisali o dolžnosti služkinje napram gospodinji in gospodinje napram služkinji. AH dopisi pod naslovom Ženski vestnik" v »Edinosti« z dne 18. majnika so me prisilili, da za danes odlagam dotični spis ter odgovarjam, dopisnicam, kar z veseljem storim. Veseli me, da ste se oglasili kar dve pisateljici, hvaležna sem jim, ker ste mi tako dali povod in priliko, da še nadalje govorimo o ženski in poselskem vprašanju. Ker je med poštenjaki navada, da si zro iz lica v iice z odkritim obrazom ter odkrito po-v*Ho svoje mnenje, bodimo odkrite tudi me ter se r*e sraruujmo podpisati z lasnim imenom. Stvar, katero zastopamo, je važna, nuj*-a, ter je le v blagor človeštva. Mi sc ne bomo ozirale na obrabljeni rek: ^Kdo je pisal?« Pač pa vzamemo za geslo: »Kaj je pisal?« Ne oziraje se na stan in družabno stališče dotične pisateljice. Dobro nam je došel vsak spis, ako ga je tudi pisr.la okorna, žuljava roka, ker to roko je vodila globoko misleča glava in blago, pošteno 6i ce. Hvaležne bodemo vsaki pisateljici, katera se je postavila v službo obče koristnega in splošnega blagra. To je vendar najboljše priporočilo. Ali k stvari: Prijateljici Skoli odgovarjam naslednje: Strinjam se popolnoma žnjo, da naša" razni ava nima naperjene osti proti nikomur. Naša želja je le koristiti ter ne žaliti nikogar. Pota so se sicer različna, ali vodija vsa do i-ste*a cilja. Glede prve ovire, češ da je ženstvo brezbrižno ima popolnoma prav. Glede nade-je ženske, da se poroči, se ne strinjam. Krivda ni njena, ker se že tako vzgaja, da se niti ne zaveda, da tako vzgojena žena, katera vidi svo]e edino pristanišče 4e v zakonu, le ponižuje ženski spol ter popolnoma oskrunja svetost zakona. Ko bo žena tako vzgojena, da se bo zavedala, da je njena rešitev le v njej sami, ter da se mora upirati le na svojo pridnost in svoj razum, ter se ne poniževati do neme živali, da jo rede drugi, potem bo stvar drugačna. Zakon bodi le zveza dveh se ljubečih biti). kateri ste ene duše in^egajnislj^u Le tak zagon Te pSAfega žrecT ^Ostalo" ]e prevara. Pritrjam g. Skoli, da ima žena velik vpliv na moža in okolico, ali zato mora biti plemenita in blaga, da seje ljubezen in blagoslov; drugače je njen vpliv liki strupena rosa, katera vse pomori. Vzgojimo ženo, da bo res žena, ako hočemo rešiti človeštvo. Tudi se strinjam. da ženstvo imej svoje glasilo, ter sem to namero hotela uresničiti že leta 1900. Ali prišle so ovire in poleg tega še moja nesreča. Zavod sv. Nikolaja ima že v svojih pravilih dovoljenje za ustanovitev svojega glasila. Jaz sem vedno zahtevala, naj se ustanovi poljudno pisan list, ali ugovarjalo se mi je. Sama pa nisem imovita, da bi lahko u-kienila, kar spoznam za dobro. Hvaležna sem uredništvu £ Edinosti«, da nam daje na razpolago svoj list, da lahko ugladimo pot svojemu lastnemu glasilu. Ne strinjam se pa z g. Skulo, katera pravi, »da se žensko društvo s samo ženskim vodstvom ne povzpne visoko, ter da mora po daljšem, ali krajšem času umreti.« Dokaz, da se žensko društvo lahko povzpne visoko ter živi, naj bo Zavod sv. Nikolaja, čigar odbor je sestavljen le iz ženskih odbornic, ali sestavljen tako, da so v njem zastopani vsi stanovi. In da ni prišla ta grozna vojna, bi bilo njegovo delovanje gotovo čim dalje tem plodonosnejše. Odklanjam pa. odločno odklanjam vodstvo meškega bodisi v kateremkoli ženskem društvu: 1. Ker je poniževalno za žensko društvo, da bi ga moral voditi mož. Kajti s tem se kaže nezrelost ženskega odbora. Ako pa žena ni zrela za vodstvo ženskega društva, je bolje, da sc društvo ne ustanovlja. Postaviti se moramo na lastne nege, podvodkov, ako hočemo kaj uoseči. Torej odločno odklanjam moško vodstvo in moške odbornike bodisi katerega keli stanu v izključno ženskem društvu. 2. Žena, edino le žena razume žensko dušo, kolega povsem drugače čuti kot moška. Torej bo le žsna znala voditi sebi enako čuteče fciljS. Moje truno uveijenje: Ženo ženil Prepričana sem, da mi pritrdijo oni razumni, blagi in globoko misleči možje, katerim je na srcu blagor žene, da naj se žena razvija in po-polnjuje le pod vodstvom žene, ter da nam bodo drage volje prišli na pomoč s »veti, predavanji itd. Ne bodo nam odklanjali svoje pomoči, kadar je nam bo treba, v zavesti, da podpirajo dobro stvar, ter bodo veseli naših uspehov. Dasi ste ženska in moška duša različni, vendar ravno ta razlika ustvarja lepo harmonijo ter napravlja lahko čudesa v skupni blagor. Da se ženske odbornice v ženskem društvu ne razumejo, temu ni krivo, češ ker žena ni sposobna, pač pa le to, ker njena vzgoja ni usmerjena na višje cilje, ker stavi le svoj lastni jaz pred korist splošnosti. Zato pa je treba, da ima vsako žensko društvo zastopnice vseh stanov, ter je treba paziti, da se v odbor izberejo le značajne in zavedne žene. Glede ostalih vpračanj naj g. Skola le potrpi; pridejo polagoma vsa na vrsto. Odgovoriti mi je tudi pisateljici ge. F. G. Uverjena naj bo, da mi je jako ustregla, ker me poživlja na odgovor. Iz njenega dopisa zveni ponosna, zavedna žena. Skriva se za dopisom žena, katerih si tako iskreno želim in katerih naš narod tako nujno potrebuje. Diči jo samozavest, katera se tako lepo prilega slovenski ženi, ženski ponos, ki je najboljše orožje proti vsaki nevarnosti, katerega bi si tako želela, da bi dičil vsako našo ženo od najpreprostejše do najizo-braženejše. Poleg tega pa še blago in plemenito srce. Gospa F. G. Kaj naj Vam odgovorim, ker se popolnoma strinjam z Vami, ker želite isto kar želim jaz? Prav pravite, ko vzklikate: »Proč s tako puhlo izobrazbo! Pritrjujem Vam! Izobrazba bodi izobrazba duha in srca! Mi ne potrebujemo dam, pač pa ženo! Razumnih in modrih žena, katerim je blaginja človeštva najvišja izobrazba. Strinjam se z Vami v Vaših nabiranjih glede služkinje. Plemenita gospodinja gotovo ne bo delala krivice služkinji ter ji bode mati, sestra, svetovalka, učiteljica in rodite-Ijica. Nadomeščala ji bo starše. In za vse to bo žela bogato plačilo, ker si bo pridobila v služkinji vdano in verno pomočnico, katera ji bo z veseljem služila ter ji usirezala po svojih najboljših rnpčeh. Ako bi vse gospodinje čutile in mislile tako, bi bilo poselsko vprašanje že zdavnaj rešeno! Hudujete se name, češ, da kličem moške na pomoč, ali krivo ste me umeli. Jaz le želim, da nas ne ovirajo pri našem delu, ter želim, da nas podpirajo v naših stremlienjih; ali moško jerobstvo odločno odklanjam. Le hvaležna Vam bom, ako mi pomagate buditi, dramiti naše ženstvo. Vzgcjite ženo! sem obupno klicala, ali razumel me ni nihče. Svetovni dogodki so nas prehiteli in dobili so nas nepripravljene. Žena je spala spanje pravičnega, izvzemši redke izjeme. O, da smo imeli ženo, kot si jo Vi, draga gespa, in jaz želive — svetovni dogodki bi nas bili dobili pripravljene. Stale bi bile na svojem mestu in preprečile svetovno gorje, ali pa ga vsaj omilile. Svetovni požar nas je našel nepripravljene in šel je mimo nas ter nam stri dušo in srce. Ali naši" mučeniid nam kličejo: Žena, vzdrami se! Zate in radi tebe smo prelivali svojo kri, ker nas nisi vzgojila, kakor bi nas bila morala. Sužnja ti sama, si vzgojila nas le za sužnje in le kot sužnji smo trpeli in umirali! Prosti smo suženjskih in zemeljskih vezi, zato ti kličemo: Žena, vzarami se ter se otresi duševnega suženjstva! Tvoje orožje bodi; Razum, blago, plemenito srce, kristalen značaj, ženski in narodni ponos, ljubezen do vesoljnega človeštva! Te svoje od Stvarnika ti podarjene darove njegu j in jih vcepljaj svoji deci. Žnjimi boš vladala svet. Možje ne bodo oboževali tvojega mladega lica, tvoje lepe postave, katero izje zob časa, občudovali pa bodo tvojo čisto dušo, tvoj jasni razum, in srečna boš, ker te bodo spošto- Ali se moreš, slovenska žena, upreti temu7! Slušaj ga! Otresi se dremete ter vstani! Delo le čaka, ogromno delo! Naša ženska poljana je še neobdelana, na njej še raste trnje in osat, ki ga je treba poruvati iz nje, da jo potem preorjemo, (|a bomo sejali po njej zlato zrnje in bodo naši pdtcmci želi obilen sad! Marija Skrinjar-Kremenova. razne uestL Astronomija in ruski nared. O astronomiji ne ve ruski kmet dosti več kakor nič. AH vendar igrajo nebesna telesa v ruskem narodu precejšnjo vlojco. Ruski zvezdoKled proi. Stojan, ki je skozi več let proučeval rusko in ukrajinsko narodno astronomijo, je napisal o njej naslednjo zanimivo poročilo: Solnee in mesec sta po naziranjm ruske narodne vere brata. Solnce je starejši brat. ki je ljudem naklonjen in jim nudi blagotvoren in bosat blagoslov, -dočim je njegov mlajši brat mesec manjšega pomena, ki še iz bojazni pred solncem podnevi nič kaj ne upa pokazati in se torej samo ponoči, ko njegov starejši brat spi. razodeva ljudem. Dočim ima solnce v sebi veliko toploto, obstoji mestec iz samega ledu. Kakor vsi drugi narodi, si tudi Rus mesečno senco različno razlaga. Najbolj razširjeno je oaziranje, da predstavljajo Kainovo bra-tomorstvo. Tudi je mesec raužiku važen vremenski prerok. Isto velja i glede zvez-J. Ko se bliža večer, prižge Bog veliko lučic in sveč, da razsvetli temo, zjutraj j:h pa pogasi. Skupine zvezd večkrat iako primerno označujejo. TakQ n. pr. pravijo. da so plejadi polno gnezdo ognjenih živaii; rimsko cesto, ki obstoji iz brezštevilnih zvezd, imenujejo jeruzalemsko pot. Utrinek zvezde pomeni, da je ravno nekdo umrl. Zvezde repatice so oznanjcvalke božje, s katerimi Bog napoveduje veliko bližajočo se nesrečo. Mrtvaška cerkev v Sedlecu pri Kutnihori na Češkem je ena najzanimivejših cerkva. Obstoji iz gornjega in spodnjega dela. Spodnji del je prava mrtvaška cerkev in peljejo vani stopnjice od zgoraj. Stoječ na najvi-šji siopnjici gledamo skozi mogočen obok v notranjost mrtvaške cerkve in struh nas spreleti, ker ne vidimo drugega kakor človeške kosti. Visoko nad glavo opazimo grb kneza Sc4iwarzenberga. Ves grb. tudi najmanjša stvar je iz mrtva.ških kosti. Gavran ki kljuje oči iz glave Turka, je narejen natančno po knezovem grbu in je pravo umetniško delo. Turkova glava je prava človeška lobanja, vidljiva gavranova perotnica pa človeška roka. Nad .grbom je knežja krona iz lobanj in kesti. Na desno in levo cd stopnic so votline. iz katerih štrlijo v nas velikanske vaze, vse iz člo veš kili kosu. Čuden polumrak in skrivnostna tišina sta tukaj doma, zamišljeno in resno stopamo doli v notranjost. Luč pada od zgoraj notri, medlo, skozi gotska okna. Ne&evilne človeške lobanje nam grozijo od vseh strani, včasih se zdi nasi vznemirjeni dom&ljiji, kakor bi se ta ali ona lobanja premikala, ker smo ]o vzbudili iz stoletnega mru. Vsak okrasek, vsaka arabeska, celo mogočni lestenec, vse je iz človeških kosti. V štirih ogKh se dvigajo dva metra visoke piramide, umetniško zgrajene iz lobanj, nožnih in ročnih kosti in opremljene z velikimi kronama. Stene, vdolbine, oboki, vse je dobesedno posejano s tanta-stičnim, umetniško sestavljenim kinčem iz lobanj in kosti. Od teh sestav je najbolj znamenit omenjeni lestenec. Velikansk je njegov obod in res mojstrsko delo. Sestavljen je iz sedmih vej, na katerih razrastki so pritrjene umetniško vstavljene lobanje z voščeno svečo v gornjem delu. Arabeske in drugi okraski na lestencu so Iz reber, delov hrbtenice, kosti na ramah itd., verige pa, ki vežejo posamezne veje, so sestavljene iz spodnjih čeljusti, vstavljene druga v drugo, še zobe vidimo v njih. Na stranskem oltarju ležijo lobanje menihov nekdanjega sedleškega samostana, ki so jih umorili še za časa husitskih vojsk (1419— 1434). Marsikako teme teh lobanj kaže strašne razpoke, gotovo posledi-ce hudih udarcev s takratnim orožjem. V sredi mrtvaške cerkve je grobnica s trupli nekdanjih boljših ljudi Iz sedleške oko-Kce. Krste so še precej dobro ohranjene. Napisi na rakvah so češki. V enem oghi je n&grobni kamen s sledečim nemškim napisom: *Preblagorodm vitez Vaclav Rosentalski, nekdaj Njegovega Veličanstva cesarja Karole VL podpolkovnik na konju, v starosti 69 let. Bog mu daj blaženj mir«. — Ta napis so napravili šele pozneje, je najmanj tristo let mlajši kakor pa menihi iz huskske dobe. Danski kralj Friderik Vil. )e bi! znan po svoji naklonjenosti do nižjih slojev, rad se je pomenkoval s poljedelci in vaščani — ti so ga pa tudi imeli tako radi, da bi ga bili na rokah nosili. Bilo je v letu 1840., ko je kralj slučajno korakal preko dvorišča kraljevega gradu ter zazrJ starejšega kmeta z majhnim vozom, v katerega sta bila vprežena dva mršava konjiča. »1. kaj pa delate tukaj?« ga je prijaz-no vprašal Friderik. »Čakam na g. majorja N. Vojaške vaje so pri nas. stanuje pri meni, in kakor veste, ga moram peljati, kamor hoče. Danes je prišel semkaj obiskati prijatelja, pa čakam nanj.« Bilo je ob štirih popoldne. Zvečer je šel -Friderik spet čez dvorišče, a ljubeznivi kmetic je še stal na dvorišču in čakal na gospoda tnajorja. Zjutraj je pogledal kralj skozi okno — a koga vidi? Kmetic sedi sključen na vozu, konjiča po-vešata glavo, a majorja ni od nobene strani. Kralja je ta prizor ozlovoljil. Pohitel je po stop-nicah k kmetiču, mu stisnil v roke zlat in rekel: »Kar idi marno domov, z gospodom majorjem se bova že zmenila. In kmet je ves vesel pognal konjiča in se odpeljal proti domu. Med tem je kralj naroči! svojemu strežaju, naj reče majorju, da pride k njemu v avdijenco še dopoldne. In ni preteklo četrt ure, ko se je odpeljal kmetič, ko je gospod major ves jezen razgraja! na dvorišču ter klel, da se je vse treslo. »Kje je moj voznik?« je vprašal pri-sfopivšega kraljevega komornika. »Njegovo Veličanstvo ga je posblo demov, a Vi morate še co-poldne v avdijenco,« se je glasil odgovor. Major se je umiril in ob enajstih je že čakal v dvorani. •Ali bila je dvanajst, bila je ena, dve, tri štiri — in major še zmiraj čaka in ne ve, kaj se ž njim godi. Komornik mu je javil, da je njegovo Veličanstvo utrujeno —■ naj še malo potrpi, češ, pred ju-žino bode gotovo poklican. »Gotovo boin povabljen na obed,« si je ves srečen misl-i! major. A bila ije pet, šest, sečem — pa ga še ni nihče povabil k obedu. Ubogi major se je jel na- tihem jeziti, nejevoljno je stopical po sobani — ali v avdijenco le še ni še!. »Njegovo Veličanstvo se gotovo debro ima — zdaj ga ne bom motil,« si je mislil major. -Navsezadnje sc prikaže ob 11 ponoči kralj v dvorani ter reče majorju: »Dolgo ste čakali, kaj? — iPa Vam ni bilo to tako težko kakor onemu kmetiču, ki je sta' siromak s konji na dvorišču Ln zmrzoval. S tem sem Vam hotel samo povedati, da je kmet ravno tako človek ko Vi in da ni lepo, da je častnik do slojih nižjih takšen kakor ste bili Vi canes. Le zapomnite si današnji dan — pa idite z Bogom!« In koliki čakajo danes? Četrta noga. Neki mladi angleški podčastnik, ki se je udeleževal angleško-burske vojske, je pisal svojemu očetu tako-le: »Ljubi oće! V zadnji bitki z Buri sem prišel ob nogo in ležim sedaj v bclnici brez vsekega denarja. Prosim Vas, pošljite mi 50 funtov šterlingov.« Nato mu je oče tako-le odpisal: »Moj ljubi sin! Z največjo bolestjo in žalostjo sem bral tvojo nesrečo, ki je pa še tem večja, ker je to /e četrta noga, ki si jo po svojih sporočilih izgubil na bojnih poljanah. Denarja ti ne mor-em poslati, ker- ga nimam, da bi dejal. Samo to glej. da kmalu ozdraviš in prideš čim preje tem bolje iz bolnice po ostalih ti noga-h, ki jih še imaš.« Kaj je čitala bivša kra'jica Viktorija. Kraljica Viktorija je rad* čitala, zato je imela tudi krasno knjižnico, ki je štela 120.000 zvezkov. Med pisatelji. ki fih je najrajše braia, so naslednji: Shakespeare. Walter Scott, Tennyson, Proctor, Geront-e, Bonar in Faber; dalje Schiller. Goethe .in He-ir*:; med Francozi: Saint Simon, Račine. Corneille in Lamartine. Velikega ruskega pisatelja Tolstega je pa naravnost sovražila. Jako rada je brala Dickensa. Nekoč ie poslala avtorju Da«vida Copperfelda en odtisk svojega dnevnika z naslednjo posvetitvijo: Največjemu angleškemu pisatelju — na j mc niši. MALI OGLASI se računalo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. VREČE vsake vrste, kupuje Babič Fran, Molin grande 20. 3710 URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo točno, cene zmerne. Vtlkavrh. uL Tigor 5. 111. FOTOGRAF A. JERKlC, Trst. nL daile Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon, ulica Solitario 19. 3698 KLOBUKI za birmo in damski po zadnjih vzorcih so prispeli. Ugodne cene. Sprejemajo se naročila in popravila. Corso Garibaidi 15, 111. (Barriera). 3676 KREDITNI ZAVOD za trgovino !n obrt mm Huova 2-TRST-PIizzn Haoya Z Oba\lja vse v bančno strolco spadajoče posle. D j je v najem varn st >e jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljš ml pogoji. Undne are za blagajno o4 9 do 11. .. 7a varnos ne c lice o t 9-13 »n od IS-17. t Užaloščeni starši Josip h FranUSka ses' a Trma por. Nedvei, brata Pij in Oton, svak Viktor ter stric Pa e ' in teta Ivana Gijr-gull ter \si sorodniki naznanjajo vsem, ki so ga poznali, prezgodnjo izgubo svojega ljubljentg i igona Uiiana starega 23 lat ter bivSsga uraćnlka pri t/rdkl Gre'nitz. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, 27. t. mf ob 10 dup. iz hiše ž losti na Opčinah št. 214. OPČINE TRST, 26. majnika 1919. Prost se tihega sožalja. jpji^ HERHANGILD TROCCA, TUST ul. Barriera v »chh Siv. 8 Ima vtliko mriva^kh redmetov. Venci iz porralnne in biserov, verani z me ico iico. umetnih ivctiic s trakovi »n naoisi. Slike na poredani tih plo&al za Rrobre spomen ke itd. Namlžje kon;urenčne cene. Vabim o na veliki javni ples ki se- vrši v Potoči pr! Kamnjah na Vipavskem d.ie 29. majnika. Odbor mladine. BilTHi Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Šp-rit po L 15 liter prodaja Ma UPOLLOIilD. Trsi Ul. G« 1110. U U4M&I11S1 fcVUSil (j z in brez čeljust-, zlate krone tn tudi obrobki V2UJM TUSCHERŽo^EA^K TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma« 13, 11 Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. Kisaua kisei'na v velik h In na adnih steklenicah se prod j.i v skladisču RUGSSRO CAMBE&. % Trst uS. Pier Luigi da Paie^trit , 2 vog< ti 3 ,70 0h5cfowjnjn ^ na žio-aune proi 3', Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru, lz^ ruj - borzne naK ge in ca,e v najem \arnostne celice. 1 Tel it 5 18/Bla.a; a je odprta od 9 13. d\ mraŽek trst Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. ImMiM Izdiranja ioX plcmlirani2 ln mM zo^jg JAMEstfl BANKA! Delu. glav. K 30,«HVM> M), Reserve K 8,00.».00J Cer.tr^li: TEST Ha Cassa ti Rimia S - Via S. lika!) 3 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, K'otor, Ljub ljana, Metković, O.ntiji Sp'it. šibeni.c, Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmčno stroko spadije?« posle. Sprejema vloge v Lirah na hranime knjižicc proti i/2°0 letnim obre-stim v b neog ro-prom^tu proti -l" u letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, kI se imajo pogoditi od slučaja do slučaja Baje v nijsn taraistoJ praJih (iata dsjiiita). Blagajna posluje od 9 do l J. Umetni zobje! Zobotehniški cmbulatori j Opčine šteu. 378, L n. v Mil Iskane Odprto od 9 do 1 io oi2dn5 v Trstu registrovana zadr, z n« omnje^im jamstvom uL sv. Frančiška flsišKeja 20, I!, nad. sprega hranilne ulose od 1 L da!je ter jih obre-tuje po Trgovcem otva ja tekoč Čekovne račune — Posoji hr nilne punice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posolila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih iis;in. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in pravnikov od 8 do 1. Na podlagi brzojavke štev. 139 uvrščene v „Edinosti*1 12. t. m. so bili v torek, 20. t m. popolJne ra tovorjeni pri tvrdki J. Paržina, o Trstu, ul. ToraManca št. 20 (Teielon 29-53) p vi vago«? najfinejšega vina CHIANTI „Valle d' oro" gfasovitega posestva La Rocca" tvrdke AJtini & Serafini, San M niat > di Firenze. l 4,80 CHIANfl! Vino *e prodaja v originalnih 2litrskih steklenicah po CKIANTII steklenic — Reklamna cena. l