V Berlinu se Jagic spočetka ni povsem dobro počutil. V pismu štev. 21. brez datuma pravi Miklošič: „Da ne nahajate občevanja z berlinskim učenim svetom po našem vkusu, mi je umevno. Nekaj prijateljev boste imeli, a mnogih se nima itak nikjer na svetu. Pravi nemški učenjak se navadno zanima le za svojo stroko, posebno severno-nemški. Sploh so ljudje postali strašansko enostranski: delitev dela gre že, kakor se zdi, mnogo predaleč." Za prvo glavno predavanje Jagic ni našel slušateljev. V pismu z dne 23. novembra 1874. 1. (pismo štev. 22) ga Miklošič radi tega tolaži: „Da se Vaše glavno predavanje ni izvedlo, Vas gotovo ni vznemirilo. Stvar je prenova. Saj se tudi meni v napol slovanskem Dunaju ni godilo mnogo bolje. Smo pač tu, pripravljeni poučevati, ako kedo želi našega pouka. In če ne, delamo, kar nas veseli."
V  25. pismu z dne 22. aprila 1875. 1. se že spominja Jagiceva namera ustanovitve znanstvenega glasila za slovansko filologijo: „S programom nameravanega časopisa sem popolnoma zadovoljen." V sledečem 26. pismu z dne 27. septembra 1875. 1. pa mu že čestita k na predovanju Archiva. O njega ustanovitvi je kratka pripomba pri Murku n. n. m. Prvi zvezek je izšel jeseni 1875. 1. S tem je postal Jagic šele Jagic, kar si po navadi predstavljamo pod njim. Ves naslednji dolgi čas je čas Archiva s pododdelki po mestih, v katerih je zavzemal prve stolice slovanske filolosdie, a to so poleg Berlina še Petrograd in Dunaj.
\gr   x_--,
•>*«•
Miran Jarc:
Pesem.
Z
amišljen greš po zapuščeni poti, ob njej umira v mraku tih, samoten gaj. Kaj v hipu tem objelo tak mehko ti je dušo, da prevzel te je otožen slaj.
Omamni gozdni vonji so vzbudili že davno v srcu speča hrepenenja, sne, in v dušo spet so mehke slutnje vlili, ki jih prihodnji hip mogoče že zatre.
736