Ena sama ...                                          Dr. Jak. Šile
»V\o bom Y«Uk, pojdem v goro,           »»J<e Uguj, moj sin, po mami,^^
pa natrgam zvezd z neba,                   nič ne joka/ za menoj,
pa jih dal bom tebi, mama,                 grad je moj lam nad zvczdami,
da ne bol mi žalosina.                        Ija jaz moram še nocoj.
l^o boai vdik, pa nasluiim                  pa U.zvezd bom nalrosila
svcilih si cekinov slo,                          in cekinov slo m sio,
pa jih da\ bom lebi, mama,                 pa bom 3ezusa prosila,
za obleko pisano.                                  da ie on razvedril bo.««         -j^M
)^o bom velik, pojdcm daUč                              *                   J^^^^f
i;a po svelu vsepovsod,                                                             ^^^^H
pa bom vedno mislil nate,                   Misli sine)< na cekine             ^M
kamor me zanese pot.                         in na zvezde vrh neba,           ^H
mamica pa še poskdnjič         '^H
palcč tam bom grad U kupil,             milo se mu nasmeKlja.             ^H
;i pa v njem bivala boš,                                                                    i^
pa še vrtec bom ogradil,        ¦            Sinko, sinko, dobro pomni:
'yrtec poln najslajših rož.«                  posli v zvezdah plama je,
^L                                                        dosti žarkov je v cekinih
^¦^^^^^ *                                    mama ana sama je.