„ ,'XXXNXX^.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>^XXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXNNV^Xxxxxxxxxx>xx>x>xxxxxxxxx>xx\xxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx/ POSVETOVANJE NOVINARJEV TOVARNIŠKIH GLASIL Glasila delovnih organizacij — najbolj brani časopisi DELAVSKA ENOTNOST 1. JUNIJA 1968 Št. 22, leto XXVI. Posvetovanje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, ki je bilo 24. t. m. v Domu družbenih organizacij v Mariboru, je vsestransko osvetlilo vlogo in pomen glasil delovnih organizacij za pravilen razvoj samoupravnih odnosov v naših delovnih kolektivih, hkrati pa so njegovi udeleženci sklenili, da bodo vnaprej organizirano skrbeli za čim kvalitetnejše informiranje delovnih ljudi. V ta namen so ustanovili Združenje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah pri Društvu novinarjev Slovenije, ki bo skrbelo za njihovo strokovno dviganje, izvolili pa so tudi odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri RS 811 J°aletni KREP papir V ZVITKIH Konkurenčna cena *V|TEK 200 LISTIČEV !***EDNO praktično b*tALO I SINDIKATI O RAZMERAH V TEKSTILNI INDUSTRIJI SLOVENIJE Tekstilcem bije plat zvona Prejšnji teden smo zapisali, da tekstilci bijejo plat zvona. Še posebej je ta ugotovitev veljala za bombažarje. Za osvežitev spomina naj zato tokrat na kratko navedemo samo tole: obratna sredstva v bombažni industriji bi morala biti ob koncu minulega leta vsaj za 30% višja, da bi podjetja lahko pokrila vse zaloge in terjatve. Poprečna stopnja sposobnosti delovnih priprav je lani znašala komaj 22,1%, dohodek za delitev je bil za 22% manjši kot leto poprej. In čeprav je produktivnost dela porasla na indeks 131 v primerjavi z letom 1965, pa se je rentabilnost znižala na indeks 52, a akumulativnost na indeks 64. Tekstilci, z njimi pa poslovno združenje tekstilne industrije, republiška skupščina in republiška gospodarska zbornica ter sindikati so tako upravičeno udarili na plat relih proizvodnih sredstvih ta dejavnost ustvarja svoj dohodek. Omenili smo že, da kljub porastu produktivnosti dela rentabilnost in akumulativnost upadata; če pa dodamo, da lahko v celotni slovenski tekstilni industriji ena sama tovarna — gre za »Muro« iz Murske Sobote — v treh letih zamenja strojni park iz sredstev amortizacije, da pa je veliko podjetij, ki tega ne bi mogla storiti niti v desetih in v več letih, potem je povedano vse. (Nadaljevanje ng 3. strani) ZSS, ki bo spremljal informativno dejavnost v delovnih organizacijah in politično deloval za njen pravilen razvoj. Na to posvetovanje je iz vse Slovenije prišlo kakih 130 novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, udeležili pa so se ga tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek, član IK CK ZKS Stane Kranjc, sekretar MK ZK Maribor Slavko Soršak, predstavnika Republiške konference SZDL Marjan Javornik in Niko Lukež, predsednik RO delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik ter podpredsednik MSS Maribor Slavko Ožbolt. V Sloveniji imamo danes 220 glasil delovnih organizacij, njihova skupna naklada pa se giblje na višini 250.000 izvodov. V teh glasilih dela kakih 300 novinarjev in organizatorjev informiranja, ne računajoč čla-ne uredniških odborov in komi-sij za informativno dejavnost v delovnih kolektivih. Iz teh številk lahko zaključimo, da je približno vsak drugi delavec v naši republiki obveščen o dogodkih v svoji delovni organizaciji prek teh glasil, hkrati pa analize, ki jih je pripravil sindikat, kažejo, da 42 odstotkov delavcev bere samo glasilo svoje delovne organizacije in nobenega drugega časopisa. To pa pomeni, da ima imformativna dejavnost v delovnih organizacijah odločujoč vpliv na oblikovanje mnenja in razpoloženja delavcev in da zato pomeni ogromno materialno silo našega nadaljnjega družbenega razvoja.- Dejstvo, da so mimo Društva novinarjev Slovenije bilj sklicatelji tega,mariborskega posvetovanja tudi RS ZSS, IK CK . ZKS ter mariborska sindikalnih in partijska organizacija nedvomno priča, da se naše družbeno-politične organizacije zavedajo tako vloge in pomena informativne dejavnosti v delovnih kolektivih kakor tudi svojih nalog glede pravilnega razvoja te dejavnosti. Član IK CK ZKS Stane Kranjc je v svoji razpravi - na posvetovanju to tudi poudaril, ko je dejal, da prizadevanja za čimvišjo kvaliteto informiranja niso samo dolžnost novinarjev, kj delajo v glasilih delovnih organizacij, temveč tudi' naloga družbenopolitičnih organizacij v delov- (Nadaljevanje na 3. strani) SLEPI TIR JUGOSLOVANSKE STEKLARSKE INDUSTRIJE Preveč in premalo surovin Sekretariat za ekstraktiv-no industrijo in energetiko pri zvezni gospodarski zbornici je zadnji sestanek proizvajalcev stekla in kremenčevega peska sklical v prostorih naše republiške zbornice v Ljubljani. Tema razgovora: gibanje proizvodnje, prodaje in zalog v letošnjem prvem četrtletju in ocena poslovanja do konca leta. Razprava je osvetlila bistvene, že dolgo znane vzroke preskromne poslovne uspešnosti: premajhno investiranje v surovinsko bazo, proizvodno in tržno nepovezanost surovinarjev in predelovalcev ter slabosti jugoslovanskega instrumen-tarija. Glavno besedo na sestanku so imeli surovinarji, ki so letos proizvedli 11 odstotkov več kremenčevega peska kot lani, zaloge pa so jim do konca prvega četrtletja porasle za 71*/« predvsem zato, ker ga steklarne veliko več uvažajo kot prejšnja leta — indeks porasta od lani: 264 »/o! Rastejo zaloge slabega peska, so priznali peskarji. Toda zakaj je ta pesek nekakovosten? Družba je investirala težke milijarde v steklarsko industrijo, medtem ko za modernizacijo peskovnikov in plemenitenje kremenčevega peska ne kaže razumevanja, čeprav se pred gradnjo novih steklarn investitorji vedno sklicujejo na domačo surovinsko bazo in naše gospodarsko vodstvo načelno soglaša, naj bi razvijal; predvsem tiste panoge industrije, za katere imamo surovine doma. Če bi iz domačih vrst peska izločili preveliko primes železa, kalcijevega oksida in vlage ter z moderno delovno opremo pocenili proizvodnjo, bi po mnenju peskar-jev zadovoljili potrebam jugoslovanskih steklarn, jim prihranil; devize, in sicer kar precej, saj so v prvem četrtletju porabile 59,6 milijonov deviznih dinarjev samo za uvoz kremenčevega peska, vrh tega pa povečali izvoz, ki je v istem letošnjem obdobju znašal samo 8,2 milijona deviznih dinarjev. Čeprav peskarji že štiri leta opozarjajo na to gospodarsko nesmotrnost, so njihova opozo- (Nadaljevanje na 8. strani) zvona. Ce na kratko povzamemo zahteve tekstilnih delavcev, ki jih podpirajo tudi poslovno združenje za tekstilno industrijo Slovenije, republiška gospodarska zbornica in sindikati, potem vsekakor take: spremeniti ne- ustrezni devizni režim, ki ne upošteva niti kapacitet niti asortimenta proizvodnje posameznih podjetij, in odpraviti sedanjo neenakopravnost pri razdeljevanju potrebnih deviznih sredstev. Zatem: preprečiti kaotični uvoz tekstila in tekstilnih izdelkov v primerih, ko le-ta ne pomeni obogatitve in dopolnitve izbire blaga na domačem tržišču, temveč je čista konkurenca lastni industriji v artiklih, ki jih le-ta največkrat proizvaja pod veliko težjimi pogoji kot tuja podjetja, pri tem pa so povrhu 'vsega še nižje cene. Slednjič velja omeniti še zahtevo za uvedbo premij, za premagovanje carinskih in drugih pregrad, ki jih dandanes postavljajo vse države s konvertibilno valuto, kamor pa naša tekstilna industrija mora izvažati. Vse to so momenti, na katere podjetja sama skorajda ne morejo vplivati in je zato treba iskati rešitve v gospodarskem instrumentariju- Ker pa so v tem trenutku prvenstvenega pomena, saj lahko po tej poti najhitreje — tako rekoč takoj — razrešimo dobršen del težav tekstilne industrije, je tudi njih poudarjanje toliko bolj upravičeno. Če namreč ostane tako, kot je, je resno ogrožena — in to že v bližnji prihodnosti — eksistenca kakih 35.000 ali 37.000 tekstilnih delavcev. IN VENDAR TUDI TEKSTILCEM BIJE PLAT ZVONA Poleg upravičenih sprememb, ki jih danes terjajo tekstilci, postaja čedalje bolj očitno, da bo morala tudi industrija stopiti na nekoliko drugačna pota razvoja. Razdrobljena, kakršna pač je, se otepa še z večjimi težavami, kot če bi bila sredstva za modernizacijo in rekonstrukcijo skoncentrriana in ko bi ob podpori bančnih sredstev vendarle lahko pomenila vsaj skromno osnovo za prepotrebno obnavljanje. Omenili smo tudi že podatek, Id z vso zgovornostjo ponazarja, na kako zasta- SKLEP PLENUMA CS ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Kongres jugoslovanskih sindikatov od 26.-29. junija Na zadnjem plenarnem zasedanju CS ZSJ so člani dokončno sprejeli datum zasedanja VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov in sprejeli predlog dnevnega reda. Kongres bo zasedal v Beogradu v dneh od 26. do 29. junija letos. Po sklepu centralnega sveta pa bo delegatom predložen naslednji dnevni red: poročilo o delu centralnega sveta ZSJ, poročilo nadzornega odbora o finančno-material-nem poslovanju CS ZSJ, referat predsednika CS ZSJ Dušana Petroviča-Šaneta o boju delavskega razreda in delovnih ljudi za samoupravno družbo in za nadaljnji družbeno-politični razvoj sindikatov, sprejem statuta ZSJ, sprejem resolucije VI. kongresa ZSJ, volitve Centralnega sveta ZSJ in nadzornega odbora ter razno. Plenum centralnega sveta je sklenil predlagati delegatom, da bi delo VI. kongresa ZSJ potekalo na plenarnih zasedanjih in v komisijah. Po sedanjem predlogu naj bi za časa kongresa delovalo 5 komisij, in sicer: komisija za družbeno ekonomski razvoj, samoupravljanje in delitev, komisija za delovne in življenjske razmere, komisija za nadaljnji razvoj sindikatov in za statut ZSJ, komisija za aktualna vprašanja izobraževanja in kulture ter komisija za mednarodno aktivnost Zveze sindikatov Jugoslavije. Po predlogu naj bi prva kongresna komisija sprejela tri resolucije: o delitvi dohodka in pogojih gospodarjenja, o. zaposlenosti in zaposlovanju, o integraciji vseh oblik družbenega dela. Druga komisija naj bi. sprejela naslednje resolucije: o stanovanjski gradnji, o krepitvi vloge delovnih ljudi pri zagotavljanju .ustreznejših delovnih razmer in učinkovitejše delovne zaščite, resolucijo o zaščiti otrok in pomoči družini, resolucijo o oddihu in rekreaciji. Tretja komisija naj bi sprejela dve resoluciji: o izobraževanju kot funkciji nadaljnje krepitve družbeno-ekonomske moči delavskega razreda in resolucijo o kulturi kot sestavnem delu družbenega dela. Četrta komisija naj bi predložila kongresu resolucijo o mestu in vlogi sindikatov v samoupravni družbi, peta komisija pa resolucijo o mednarodni- dejavnosti sindikatov in o sodelovanju s tujimi sindikalnimi gibanji. V^^AAAW^AAAAAW^//yAAAAAyV^AAA/W✓vWyAAAAAArA^^^rw^WW^ % ekskluzivni pomladanski modeli — plašči modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis 1 Ljubljana—Maribor—Osijek S SEJE SVETA ZA KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO ^yVvVVVSZ\ZVVVVVVyZSAZVVVVVNAZSZSAZSAAyNZSAAAAZVSA«AAAZVV\ZSAA/VVV>ZVV^ REZERVIRANI STOLPEC *:*-**- ■ v Inž. Ivan Kukavec tajnik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije: • Kateri problem s področja kmetijstva ali živilske industrije je trenutno najaktualnejši, da bi ga bilo zato vredno načeti na kongresu sindikatov Jugoslavije? Ce se bom vključil v razpravo na kongresu sindikatov, je odvisno od tega, ali bo dovolj časa, in seveda od tega, če bom spoznal, da so v osnovnih materialih in v ključnih referatih pomanjkljivo obdelani ali zanemarjeni posamezni pereči problemi, 'o katerih smo organizirano razpravljali v naši predkongresni aktivnosti. Predvsem bom pozoren na to, ali bo dala razprava - dovolj realno oceno vzrokov, ki ovirajo hitrejše izvajanje nalog, ki jih terja gospodarska reforma v našem kmetijstvu. Menim, da je potrebno ostro obsoditi, vse tiste sile, posebej še najodgovornejše posameznike, ki so z besedami za reformo, z dejanji pa omogočajo ali izvajajo nelojalno konkurenco domačim kmetijskim in živilskim proizvodom s tako imenovanim dumpinškim uvozom za velike dobičke tistih, ki razvijajo monopolni položaj trgovine. Posebno je treba obsoditi tudi tiste odgovorne posameznike, ki hote ali nehote zanemarjajo ali ne upoštevajo koristnih predlogov neposrednih proizvajalcev. Ti so namreč že mnogokrat predlagali zelo dobre sistemske rešitve za boljšo agrarno politiko v naši državi, bili so pa upoštevani šele takrat, ko smo imeli polno grlo vode, ko so se nepremišljene ideje posameznikov pokazale neučinkovite in povzročile nepopravljivo ' materialno, škodo in družbeno politične probleme. Osebna odgovornost vseli nas je po mojem osnovni pogoj za dobro gospodarjenje. Lojze Žuntar profesor Ekonomske šole, Celje: 9 Na kongresu boste zastopali predvsem sindikat družbenih dejavnosti. Če se boste vključili v razpravo, o čem boste razpravljali? O nagrajevanju prosvetnih delavcev, predvsem o nagrajevanju kvalitete njihovega dela govorimo že leta, vendar se zadeva nikamor ne premakne. Osnovna ovira za to je nedvomno v bojazni, da ne bi mogli ovrednotenega dela tudi plačati. Ne glede na to pa se mi zdi, da bi morali vendarle oceniti vrednost učiteljevega dela in mu dati moralno priznanje, če ga že ne moremo v celoti materialno priznati. Za kakršnokoli spodbud-nejše ocenjevanje pedagoškega dela pa nimamo izdelane metoda. Menim, da bi morala republiška strokovna služba zasledovati napredek posameznih šol, pri tem mislim predvsem na šole druge stopnje. To bi moral biti stalni proces in po nekem časovnem razdobju bi lahko strokovno ocenili kvaliteto učno-vzgojnegh dela posamezne šole. To bi bilo hkrati izhodišče za delitev po‘delu znotraj kolektivov. Tfemtno smo z merili in vrednotenjem dela po kolektivih v zagati. Vsak kolektiv si jih je po svoje zasnoval. Zato so tudi velike razlike v osebnih dohodkih med istovrstnimi šolskimi kolektivi. Posebno vidne so te razlike med osnovnimi šolami, na primer med dvema sosednima šolama, ki delata v več ali manj enakih razmerah, posamezni učitelji dosegajo enake uspehe, vendar pa niso niti približno enako nagrajeni za svoje delo. Menim, da bi lahko pri usklajevanju kriterijev za vrednotenje kvalitete dela pomagal tudi sindikat. Vendar ne v sedanji organizaciji, ko je razdrobljen po šolskih kolektivih, ampak tako, da bi ustanovili sindikalne podružnice za več istovrstnih kolektivov, Tako bi bolj učinkovito vplivali na spodbudnejšo delitev sredstev znotraj posameznih kolektivov. Janko Prelog analitik v tovarni »ELRAD«, Gornja Radgona, in delegat za VI. kongres ZSJ: £ Nameravate razpravljati na kongresu in o čem boste spregovorili? Nisem se še odločil, ali se bom prijavil za razpravo ali pa bom poslušalec. Ce pa že bom prosil za besedo, bom spregovoril o nekaterih gospodarskih zadevah, ki me kot ekonomista tudi najbolj zanimajo. Z reformo smo na primer uzakonili načelo, da bo poslej delovnim organizacijam na razpolago večji delež dohodka, ki ga ustvarjajo. Podatki zaključnih računov — še zlasti je to očitno v lanskem letu — pa kažejo, da se dogaja ravno nasprotno. Slišal sem sicer že precej razlag, zakaj je tako in zakaj ne more biti drugače. Vendar vseeno pogrešam odločnejše stališče sindikatov o teh vprašanjih. Upam, da bom vsaj zdaj^ na kongresu jugoslovanskih sindikatov slišal za odločno stališče in zvedel tudi za način, kako sindikati nameravajo podpreti prizadevanja, da bi reformo tudi dejansko uveljavili tako, kakor smo jo pred tremi leti načelno zasnovali. Razdrobljeni in oslabljeni PABERKI O PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI V POMURJU Pričakujemo veliko, ampak. Tudi v pomurskih občinah se je v zadnjih tednih zvrstilo več področnih in občinskih predkongresnih posvetov. O gradivu za VI. kongres ZSJ so razen tega razpravljali tudi v večini večjih delovnih organizacij. Na kaj vse in predvsem so opozorile te razprave? Dokaj celovit odgovor na to vprašanje smo dobili v razgovoru na ObSS Murska Sobota, ki so se ga udeležili Vlado Kolmanič in Ladislav Tušar - predsednik in tajnik soboških sindikatov — ter Mujaga Rošič, tajnik ObSS Lendava. Preden bi povzeli najvažnejše misli s tega pomenka, moramo zapisati tole uvodno pripombo: Člani sindikatov v Pomurju so na vseh posvetih izrekli kritične in tudi upravičene pripombe na račun kasno dostavljenega predkongresnega gradiva ter tudi na račun nejasnosti in nekonkretnosti tega gradiva. Zato so marsikdaj izgubljali čas s tem, da so si šele morali razložiti posamezne pojme in formulacije, namesto da bi se pogovarjali o bistvu problemov. Zavoljo vsega tega niti najmanj ne preseneča, če so bile izrečene celo pripombe, da bi kongres morali preložiti, da se nanj ne bi pripravljali v časovnih stiskah, kakor se je žal — tako kot že večkrat doslej — tudi zdaj primerilo. 1 KAKO POVEČATI VPLIVNOST IN VLOGO SINDIKATOV? Po mnenju Vlada Kolmaniča ni prav nobena skrivnost, da sindikati že dlje preživljajo nekakšno krizo. Po njegovem mnenju je tako zaradi tega, ker se niso znali dovolj' prilagoditi spreminjajočim se družbenoekonomskim razmeram. i »Članstvo vse to občuti in ravno zavoljo tega poudarja, da potrebuje drugačen, bolj učinkovit sindikat,« je nadaljeval Vlado Kolmanič. »V zvezi s tem, kako naj bi to dosegli, pa so mnenja zelo različna. Nekateri se na primer zavzemajo za to, da bi naravnost uzakonili odločujočo vlogo sindikatov pri razreševanju kakršnegakoli problema. Drugi spet menijo, da je potreben predvsem dogovor o razdelitvi pristojnosti in obveznosti med samoupravnimi organi in sindikalnimi podružnicami. So tudi mnenja, da takšnega dogovora ne potrebujemo, ker je delovno področje sindikatov načelno vendarle določeno, kakor je tudi znano, s čim naj bi se predvsem ukvarjali samoupravni organi. Osebno menim, da vloge sindikatov in drugih političnih organizacij posebej ne bi smeli uzakonjevati, ker bi to pomenilo našo nemoč in priznanje, da se ne znamo uveljaviti v okvirih sedanjega samoupravnega mehanizma naše družbe. Mislim tudi, da bi se navzlic načelno opredeljenim delovnim področjem samoupravnih organov in sindikatov, vseeno morali dogovoriti o natančnejši razmejitvi pristojnosti in odgovornosti. Mislim namreč, da sindikat v delovni organizaciji, denimo, mora imeti tudi konkretno možnost, da zahteva in uveljavi preklic takšnih sklepov samoupravnih organov, ki ne bi bili pogojeni z interesi delovnih ljudi ali članov prizadetega kolektiva. Če bomo ta problem razrešili — možnosti za to je veliko — potem bomo pri članstvu spet pridobili zaupanje ter nedeljeno podporo za nadaljnje delo naše organizacije.« Ladislav Tušar pa je dodal: »Če se bo sindikat potegoval za uresničevanje konkretnih interesov delovnih ljudi, potem bo tudi dokazal, da je politična organizacija in ne le izvajalec sklepov, ki so jih sprejeli drugi organi. Tudi takšno mnenje pa je med našimi ljudmi močno ukoreninjeno. Ljudje na primer močno zamerijo sindikatom, da so pristali na podaljšanje delovne in pokojninske dobe. Po mojem imajo prav, ker jim nihče v sindikatih ni dovolj natančno obrazložil, zakaj je to bilo potrebno. In še več: zdaj, ko so vse močnejši pritiski, da bi spet uveljavili krajšo delovno in pokojninsko dobo, spet nihče članstvu ne pojasni na razumljiv način, do kakšnih posledic bi tak ukrep pripeljal in da s tem ne bi avtomatično odpravili brezposelnosti, kakor nekateri mislijo. Mislim pa, da sindikati na terenu v tej zvezi niti ne moremo kaj prida storiti, ko pa vrh molči.« »Tudi v naši občini so predkongresne razprave potisnile v ospredje problematiko zaposlovanja, izboljšave kadrovske strukture ter delovne oziroma pokojninske dobe,« je menil Mujaga Rošič. »Lendavski sindikati podpirajo stališče, da bi spet uveljavili delovno dobo 35 let za moške in 30 let za ženske. Zahtevajo pa, da pristojni organi čimprej izdelajo ustrezne analize, ki bi ali podpirale ali pa ovrgle upravičenost takšnih zahtev.« VELIKO POTI DO SKUPNEGA CILJA Po mnenju naših sobesednikov verjetno ne bi vedno znova ponavljali ugotovitev o premajhni učinkovitosti sindikatov, če bi doslej bolj skrbeli tako za kadrovsko politiko znotraj sindikatov kot za splošno ter družbeno-ekenomsko izobraževanje vsega sindikalnega članstva. »Vsaj ’ pri nas je še vedno tako, da najboljše kadre izberejo zase drugi organi in organizacije, ostanek pa prepustijo sindikatom,« je menil Vlado Kolmanič. »Tako tudi po tej strani sindikalne podružnice marsikdaj niso dorasle problemom, ki naj bi jih obravnavale. Razen tega med delavci vlada mišljenje, naj bi bil predsednik sindikalne podružnice ne- Kot smo poročali že v prejšnji številki našega listaj se je pred dnevi sestal svet za kovinsko in elektro industrijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije> da bi obravnaval in oceni* integracijske procese v ten dejavnostih. In čeprav so zlasti v elektro industriji v zadnjih nekaj letih potekali iz-redno zanimivi in z dragocej nimi izkušnjami obogaten1 integracijski procesi v okviru sedanjega združenega podjet' ja ISKRA, čeprav bi lahko govorili tudi o nekaterih začetkih integracijskih procesov v strojegradnji — gre za pri' zadevanja Litostroja, STT i® mariborske Metalne — pa J0 vendarle značilno, da je bilo večina dosedanjih integracij zasnovano v mejah trenutno zainteresiranosti posameznih podjetij. Torej o načrtnih integracijskih procesih večjega obsega znotraj teh panog j spet pomeni izjemo le pove-?! •mvarno v združeno Iskro zevanje v ne bi mogli govoriti. Tako zdaj lahko ugotavljamo, da je na primer strojegradnja, ki predstavlja kaki11 30 % kovinsko predelovalno industrije — danes tako zel6 razdrobljena, da sploh n® moremo govoriti o možnostih njenega uspešnega razvoja "1 pač spričo razdrobljenost* sredstev, namenjenih za modernizacijo in obnovo podjetij, in osiromašenih bančnih virov! — še manj o njene*11 uspešnem prodoru na zunanj® tržišča. Toda pri vsem teh* IlliA. smuiis-čline JJUUl Uiiatc ut- ^ ---- - , ----, \a kdo izmed njih samih, nikakor « sPet lahko ugotavljamo, daj kak strokovnjak, ker po < domače tržišče vse P rev g ozko za sedanje kapacitet* pa ne njihovem mnenju pripada dru- „ gemu taborni Spremeniti takšne » kovinsko predelovalne ind odnose pa pomeni, da bomo mo- w sinje , ln se posebej stroj rali poslej v sindikatih tem za- J; gradnje, devam namenjati bistveno več je Kaj pravzaprav zavira si*’ pozornosti. Kaj nam pomaga, če marsikdaj imamo resnično najboljše namene in resnično napredna stališča, če pa nimamo ljudi, ki1 bi jih znali uresničevati ! No, če se že potegujemo za širšo razgledanost članstva sindikatov, to hkrati pomeni, da težimo k tistemu, kar s svoje strani želijo doseči tudi samo-moupravni organi. Skupni govorici pri razreševanju teh zadev pa se, žal, še nismo približali, ker oboji nismo pokazali dovolj vztrajnosti. Kot vidite, še predobro vemo, kaj je narobe, ampak...« XXX To je samo nekaj paberkov iz razgovora z nekaterimi sindikalnimi delavci iz Pomurja. Če tokrat navajamo samo tiste misli, ki so kakorkoli povezane z nadaljnjim uveljavljanjem sindikatov, potem tako ravnamo zato, ker to pomeni tisto vprašanje, ki člane sindikatov v Pomurju trenutno tudi najbolj nujne integracijske procese teh dejavnostih? Vzrokov j® bržčas več. Očitno pa je, o* spričo tega, ker še ni i#' delan koncept perspektivne# razvoja elektro in kovinst6 industrije v republiki, ker tovrstnih procesov ne podpiral tudi banke, ker jih torej 1 usmerjamo s širših družbe/ ekonomskih aspektov, ti p/ cesi nastajajo in zastajajo i, presoji in pobudi kolektiv**'’ resnici na ljubo pa najP^ gosteje po subjektivni pre®*", vodstvenega kadra v p o®®’ meznih delovnih organizac!z jah. Kako pa je v teh P*?' merih, kam lahko prive0 subjektivizem posameznik®^ smo se lahko že prenekajkn dovolj grenko prepričali. Očitno pa je, da pota, v_vi.u,uv ya j c, Ud r. katerih stopa zlasti kovin®", industrija, ne vodijo nikanj drugam, kakor v čedalje ve' & « nazadovanje. Procesi povez^ zanima in ker pričakujejo, da , vanja in poslovnega sodelo'® —rTc" ------------1 J-~ o n ja te industrije v drugih *E --- nl*‘ bo VI. kongres ZSJ nakazal jasnejšo pot, kako naj bi ta problem vsaj v prihodnje bolj učinkovito razreševali. M. GOVEKAR Ob zaključku redakcije LJUBLJANA statuta. Člani so med drugim ugotovili, da se stališča sindi-LJUBLJANA, 28. maja: Da- kata delavcev industrije in nes se je sestalo predsedstvo rudarstva Slovenije ne razha-republiškega odbora sindikata jajo s stališči republiškega delavcev industrije in rudar- sindikalnega sveta, jih pa v stva Slovenije in obravnavalo marsičem dopolnjujejo in utc- predlog dnevnega reda, ki ga bo predložilo bližnjemu plenarnemu zasedanju. Ker pa je republiški odbor sosklica-telj razširjene konference republiškega sindikalnega sveta, ki bo prav tako v prihodnjih dneh, so se člani predsedstva odločili, da bodo del tematike prenesli že na to konferenco, sicer pa naj bi se plenum republiškega odbora sestal ta- meljujejo. Zato so vse te pripombe sprejeli in jih sklenili posredovati VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov. Ob koncu seje pa so člani predsedstva poslušali še informacijo o dogodkih v koprskem podjetju Tomos in v Tovarni kovanega orodja v Zrečah ter analizirali vzroke, ki so v obeh podjetjih privedli do prekinitve dela in do skrajno zaostre- koj po konferenci republiške- nih notranjih odnosov. ga sindikalnega sveta in ob- Ker nam zav0Ijo pomanjka- ravnaval nekatere aktualne nja pr0stora in že zaključene probleme gospodarjenja v mi- reda,kcije te številke Delavske nulem letu m v prvem trome- enotnosti primanjkuje prosto-sečju letošnjega leta. ra, bomo nekatera najnovejša V nadaljevanju seje pred- stališča sindikata delavcev In-sedstva so člani obravnavali dustrije in ru.darstva Sloveni- pripombe, U, jih a*i, KSmTLtU javna razprava o predkongres- ZSJ povIell „ prihodnji šle-nih gradivih o nadaljnjem raz- vilki našega lista, vojn sindikatov ln o osnutku S. B. nja te industrije v drugih *^j publikah, zlasti velja orne*** Bosno in Hercegovino, Srb*J in še katero od republik, 1 pričuje, da slovenska i**1®,!.: strija kaj kmalu lahko z8u ’ tla pod nogami že na doh* čem tržišču, da o tujih tI' ščih in o uspešnem vkljdjK, vanju v mednarodno delu dela sploh ne moremo * voriti. Spričo teh izkušenj se.ll svet za kovinsko in elck1 industrijo pri RO sindik® delavcev industrije in rud^ stva Slovenije zavzel za y da bi morali zlasti sindik opozoriti proizvajalce v °|, lovnih organizacijah, da je . takšni razdrobljenosti, kak1 na je sedaj, močno ogroze njihova nadaljnja eksisten-Sindikati v delovnih organ*2 ^ cijah bi se tudi morali zavzj za to, da preprečijo slehe subjektivizem v Integra0 skih procesih in težnje ne**?. tetih vodilnih delavcev, zavro integracijske PrcC% zgolj zavoljo osebnih inte ^ sov. Svet za kovinsko in e'e;aj tro industrijo pa je P°z' , tudi pristojne službe in °r%t ne republiške gospodar^, zbornice, da čimprej P*JP vijo vse potrebne analiz®, tem, kaj pomeni sedanja j drobljenost za te dejavn in da nakažejo delovnim ____ —.hi____ P°VCZ> lektivom možnosti nja in sodelovanja ter -kj nomske učinke integracij procesov. - S. * V ZALOŽBI ČZP DELAVSKA ENOTNOST, LJUBLJANA je izšla brošura JOŽETA VALENTINČIČA: Delo z odraslimi Delo je napisal strokovni sodelavec Zveze delavskih univerz Slovenije, na pobudo slušateljev seminarjev za vodstva samoupravnih organov in družbeno-poli-tičnih organizacij, le-tem je ta brošura predvsem namenjena, ni pa dvoma, da bo izredno koristna tudi za vse tiste, ki se iz najrazličnejših nagibov zanimajo za osnovna spoznanja o človeku, o medsebojnih odnosih med ljudmi in za metode dela z odraslimi.' Brošura pomeni nekakšen »uvod v umetnost dela z ljudmi« in je pisana poljudno, tako da bo zlahka razumljiva najširšemu krogu odraslih, ki želijo več vedeti o delu z odraslimi, pa so jim strokovno pisani učbeniki teže dostopni. »Delo z odraslimi« je razdeljeno na tri poglavja, ki obravnavajo osebnost, skupino in priprave ter vodenje sestankov, za zaključek pa avtor navaja še seznam literature za nadaljnji študij vsem tistim, ki bi si želeli znanje o delu z ljudmi še poglobiti. Vse, ki se zanimajo za brošuro »Delo z odraslimi«, vabimo, da jo čimprej naročijo, ker je naklada omejena. Brošuro naročite neposredno pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/1. Cena brošure je 6,— N-dinarjev. Vsem bralcem našega glasila sporočamo, da brošura Janeza Šinkovca in inž. Ervina Perneta »VARSTVO PRI DELU« še ni izšla iz tehničnih razlogov. Prednaročniki in drugi, ki se zanjo zanimajo, jo bodo lahko dobili prihodnji teden. ČZP Delavska enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4 GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ - NAJBOLJ BRANI ČASOPISI Informiranost delovnega človeka je eden bistvenih pogojev za njegovo samoupravi ja Iško uveljavitev, zato morajo za to informiranost skrbeti tudi družbeno-polStične organizacije v delovnih kolektivih. Ustanovitev Združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah pri DNS in odbora za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri RSZSS (Nadaljevanje s 1. strani) nih kolektivih, le-te morajo biti opora dobremu informiranju, čigar sestavni del morata biti tudi kritična angažiranost tes tehtna analiza sil in teženj* ki vplivajo na razvoj samoupravljanja ter na rezultate gospodarjenja. INFORMIRANJE NI STVAR DOBRE VOLJE VODSTVA, TEMVEČ ZAKONITOST SAMOUPRAVLJANJA Ni dvoma, da lahko mariborsko posvetovanje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah ocenimo tako glede organizacije kakor tudi glede poteka rezultatov kot uspešno posvetovanje. Gotovo je tudi, da imajo zasluge za to predvsem tisti, ki so ga pripravljali in zanj pripravili vse potrebno gradivo, in seveda oba referenta, ki sta s svojima prij spevkoma dala več kot solidno osnovo za razpravo in za zaključke. Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS, je na posvetovanju spregovoril o »Vlogi in položaju glasil delovnih organizacij«, Dušan Rebolj iz Višje šole za organizacijo dela v Kranju pa je imel referat »Pomen in funkcija Združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah«. Zaradi tehtnost; misli obeh referentov velja zapisati vsaj najbolj važne ugotovitve, ki sta jih še posebno poudarila. Predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS je v svojem referatu kot izhodiščno točko navedel, da se je spoznanje o informiranosti človeka kot bistvenem pogoju za uveljavljanje in sodelovanje v samoupravnih odnosih pri nas že uveljavilo. Informiranje n; stvar dobre volje posameznikov, temveč mora biti zakon medsebojnih odnosov v delovnih kolektivih. Samo informiran samoupravljavec se lahko z argumenti upre birokratizmu, etatizmu in samovolji tako imenovane elite v delovnih organizacijah, ki ima ali pa želi imeti oblast nad ljudmi. -Neinformiran proizvajalec pa je neveden in pasiven — tak pa je različnim posameznikom še vedno najbolj všeč. Neinformiranost je tudi osnova neosnovanih in anarhičnih razpoloženj, ki s samoupravnimi družbeno-ekonomskimi odnosi nimajo nič skupnega. Praksa nam kaže, da delavci nočejo biti neinformirani, odrinjeni od dogajanj v svojih kolektivih — in da je prav neinformiranost delavcev eden naj- bolj pogostih vzrokov za konfliktne situacije v podjetjih, tudi za prekinitve dela. Mitja Švab je nato govoril o tem, kakšne informacije potrebujejo delovni ljudje: to mora biti pravočasna, objektivna in vsakomur razumljiva informacija. Obveščati mora delavca o kolektivu in o družbi, o okolju, v katerem dela in živi, informirati mora o dogodkih, pa tudi o odmevih delavcev na različna dogajanja. Z drugimi besedami povedano, ta informacija mora pomeniti ne samo obveščanje, temveč tudi medsebojno izmenjavo mnenj. Ocene, ki jih dajejo glasila delovnih organizacij ne morejo biti. ocene »skozi rožice«, temveč morajo biti realne in kritične, podprte z argumenti. Posamezniki si sicer še vedno lastijo pravico, da sodijo, kaj je konstruktivna, kaj destruktivna kritika; te pravice pa jim samoupravljavci ne morejo pustiti, saj se za omejevanjem kritike najpogosteje skriva poskus teh posameznikov, da bi prekrili svoje neznanje in neodgovornost. Tudi razlaga tako imenovane poslovne skrivnosti je večkrat takšna, da je očitno, da se za njo skriva Želja posameznikov, da delavci ne bi bili obveščeni o resničnih zadevah oziroma o slabem gospodarjenju. Poseben poudarek je Mitja Švab v svojem referatu dal potrebi, da delovni kolektivi v svojih statutih uzakonijo sankcije za vse tiste, ki bi s preprečevanjem ustreznega informiranja zanikali načelo javnosti dela in kontrole dela vsakogar. Statuti bi prav tako_ morali urediti položaj uredniškega odbora in urednika glasila delovne organizacije in sicer tako, da jih voli delavski svet, da sta organ delavskega sveta in da sta tudi odgovorna samo njemu, ne pa kateremukoli posamezniku. DELOVNE LJUDI MORAMO OBVEŠČATI O DOZOREVANJU VSEH VAŽNIH ODLOČITEV Dušan Rebolj pa je v svojem referatu poudaril še eno kvaliteto informiranja, za katero se moramo boriti v vseh delovnih organizacijah: da to informiranje ne sme biti omejeno na obveščanje o že sprejetih odločitvah, temveč da mora zagotoviti spremljanje in dozorevanje odločitev od predlogov in razprav o odločitvah pa do njihovega sprejema in izvajanja. Sedaj se v naših delovnih organizacijah še vse premalo posvetujemo z delavci pred odločitvami; vsak dela po svoji glavi in po predvidevanjih o tem, kaj ljudje mislijo, ne da bi resnično vedel, kaj menijo in želijo. Prav zato tudi pogosto sprejemamo odločitve, ki so v nasprotju s hotenji delovnih ljudi, zaradi česar potem prihaja do negodovanja pa tudi do konfliktov. Živa razprava, ki je sledila referatoma, je potrdila pravilnost njunih izhodišč, navrgla pa je še kopico mnenj o organizaciji informiranja v delovnih organizacijah pa tudi mnogo konkretnih podatkov in primerov s področja zahtevnega dela novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah. Vsi udeleženci so bili mnenja, da jim bosta njihovo združenje in odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri RS ZSS v znatno pomoč pri njihovem delu — seveda le v primeru, da bosta resno zastavila vsak svoje delo s ciljem, da bi bili novinarji glasil delovnih organizacij oboroženi ne samo z voljo in delovnim navdušenjem, temveč tudi s strokovnim znanjem in da bi prj tem delu imeli družbeno podporo in veljavo. MILAN POGAČNIK Ste slišali... ... da je znašal lanski povprečni osebni dohodek v Jugoslaviji 73.300 S-di-narjev, doseglo ga je pa le 11,9 % zaposlenih; 32,1 % delavcev je zaslužilo precej več, 56 °/o pa precej manj. Več kot pol milijona industrijskih proizvajalcev nima niti 60.000 S-din na mesec; ... da je jugoslovanska industrija imela 1966. leta 417,3 milijarde N-dinarjev v svojih poslovnih fondih, leto dni kasneje pa le še 273,1 milijarde, hkrati pa so se ji družbene obveznosti povečale od 283,1 na 360,7 milijarde N-dinarjev; ... da smrt vsako leto pokosi dvesto tisoč ljudi na cestah, pet milijonov zemljanov pa je ob avtomobilskih nesrečah huje ali laže poškodovanih; ... da bodo evropske železnice 1970. leta presegle pri vožnji hitrost 200 km na uro, medtem ko bodo naši vlaki, kljub modernizaciji, prevozili komaj 120 kilometrov na uro. ^\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ Pravna posvetovalnica Pfc 6 VPRAŠANJE: V podjetju sem že 30 mesecev zaposlen kot Čuvaj. Prvo leto sem delal vsako drugo noč od 18. do 6. ure zjutraj ter vsako drugo nedeljo po 34 ur. Kako! leto delam sedaj vsako noč po 8 ur — z izjemo sobote — ter vsako nedeljo in državni praznik po 16 ur. Poleg tega rednega dela, ki ga opravim kot čuvaj, kurim tudi pozimi centralno kurjavo od četrte do šeste ure zjutraj, čeprav za to svoje delo ne dobim nobenega dodatnega plačila. Zanima me, ali je tak razpored službe dovoljen, ker se vodilni delavci v našem podjetju sklicujejo na to; da jim zadostuje za delo čuvaja le en delavec in da podnevi cUvajev ne potrebujejo. Iv. B. — MOKRONOG Kot je razvidno iz vašega vprašanja, delate, tedensko 5-krat P° 8 ur ter še v nedeljo po 16 ur, kar znese tedensko 56 ur Vsekakor delate več, kot dovoljuje temeljni zakon o delovmh Razmerjih, da bi trajal delovni čas delavca v enem tednu. Ce ^elo preko rednega delovnega časa 48 ur tedensko ali 42 ur tedensko, če je tak delovni teden pri vas že uveden, opravljate * iastno’ privolitvijo, ste upravičeni do plačila tega dela kot •adi ^ (jgjo 0b državnih praznikih. Prav tako je tudi nujno, vam delovna organizacija prizna plačilo za opravljeno delo timski sezoni, kadar kurite centralno kurjavo od 4. do 6. ure tiutraj, če se to delo opravlja po prenehanju vašega delovnega kot čuvaja, ali pa če to delo ni ogenj eno v popisu delov-mesta čuvaja. A. POLJANŠEK v, • VPRAŠANJE: Zaposlen sem kot gozdni delavec sekač. A e da bi mi bil določen podaljšan delovni čas, sem prostovoljno ?eIal dalj, kot je znašal redni delovni čas, ki je določen v sta-utu delovne organizacije. Dalj časa sem delal zato, da sem več Služil. Plačan sem bil od enote proizvoda, zato nisem dobil °scbej plačanih nadur. m K** so bili plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje od -”°jih celotnih osebnih dohodkov, mislim, da bi se morali upo-Jevati za določitev pokojninske osnove vsi moji osebni dohodki. a zavodu za socialno zavarovanje, pri katerem sem vložil zah-- 'ek za pokojnino, sem zvedel, da se bo moj osebni dohodek * reračnnal na poln delovni čas tako, da se bo moj povprečni li .i dohodek delil s številom dejanskih evidentiranih ur, dob-Jeni količnik pa pomnožil s številom ur polnega rednega delov- časa. v Ker bo na ta način znatno znižana pokojninska osnova, želim _V.eti.ali je to pravilno in kateri zakoniti predpisi določajo tako •zanje pokojninske osnove. — S. J., Slovenj Gradec C1en 33 temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju do- Gradbeno podjetje SLOVENJ GRADEC IZVAJA VSE VRSTE GRADENJ SOLIDNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH IN SE PRIPOROČA KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK! V-AA^WVW^^yWVWVWWyVSAAAAAAAAA(VVWW\AAAAAAAAAAAAAyV Tekstilcem bije plat zvona loča, da se za izračun pokojninske osnove vzame povprečen mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobil za delo v polnem delovnem času, v času, daljšem od polnega delovnega časa, in v času, krajšem od polnega delovnega časa, obračunano na poln delovni čas. Temeljni zakon o osebnem dohodku, ki je osnova za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev (Uradni list SFRJ, št. 29/66), ki se uporablja za izračunan j e pokojninske osnove glede osebnih dohodkov od 1. 1. 1965 dalje, natančno določa, kako se preračuna skupen osebni dohodek, ki ga delavec doseže z delom v daljšem ali krajšem času, kot je poln delovni čas. V 4. čl. tega zakona je določeno, da se znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas, izračuna takole: 1. skupen znesek osebnega dohodka, ki ga je delavec prejel za eno leto, se deli s številom dejansko opravljenih ur dela; 2. tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa v delovni organizaciji. Na tak način bi se moral preračunati vaš skupen osebni dohodek na poln delovni čas. če bi vam bila delovna organizacija obvezno podaljšala delovni čas. Ker pa sami navajate, da ste delali preko polnega delovnega časa prostovoljno, se za izračun pokojninske osnove ne more vzeti osebni dohodek, ki ste ga prejeli za delo preko polnega delovnega časa, kajti osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v času, daljšem od polnega delovnega časa, se upošteva za pokojninsko osnovo samo, če bi bil delavec tako delo opravil v pogojih, ki jih določa temeljni zakon o delovnih razmerjih v 2. ostavku 4. člena, to je v primerih, ki so določeni v statutu delovne organizacije kot poseben delovni pogoj. Po mojem mnenju bo treba v pokojninskem postopku ugotoviti, koliko znašajo vaši osebni dohodki, ki ste jih prejeli za delo v polnem delovnem času in vzeti za pokojninsko osnovo mesečno povprečje teh osebnih dohodkov v petletnem obdobju. M. VEHOVEC (Nadaljevanje s 1. strani) PRAVZAPRAV SKORAJ VSE, KAJTI NA NEKI NAČIN JE VENDARLE TREBA ODGOVORITI NA TO ŽIVLJENJSKO VAŽNO VPRAŠANJE, KAKO SI NAJ TA INDUSTRIJA KLJUB VSEMU ZAGOTOVI POSTOPEN RAZVOJ? Enega od ukrepov — koncentracijo kapitala — smo že omenili. Zato se poslovno združenje tekstilne industrije, gospodarska zbornica in sindikati zavzemajo za poživitev integracijskih procesov v vseh možnih oblikah, poslovno-tehničnega sodelovanja in organizacije nekaterih skupnih služb pa vse do naj razvitejše oblike integracije. Drug nujen ukrep tekstilne industrije bi morala biti koncentracija kadrov, predvsem najsposobnejših visoko strokovnih kadrov iz delovnih organizacij, ki bi zasnovali programsko politiko razvoja te dejavnosti na osnovi analiz domačega in tujega tržišča, ki bi na znanstvenih analizah zasnovali planiranje proizvodnje in prepotrebno specializacijo. Spričo izredno visoke stopnje odpisanosti delovnih priprav, ki znaša v celotni skupini tekstila že 77,9 %, in upoštevaje še veliko večjo ekonomsko in tehnološko zastarelost strojev in naprav, bi bilo potrebno ob uvajanju organizacije dela na znanstveni osnovi izdelati tudi programe za racionalizacijo in modernizacijo. KER PA SE JE VREDNOST DELOVNIH PRIPRAV V TEJ DEJAVNOSTI SAMO V ZADNJIH NEKAJ LETIH POVEČALA ZA PRIBLIŽNO OSEM DO DESETKRAT, JE OČITNO, DA MOJSTRSKI KADER NE MORE VEG OBVLADATI PROIZVODNJE IN ZAGOTOVITI NAPREDKA BODISI POSAMEZNIM PODJETJEM BODISI DEJAVNOSTI KOT CELOTI. Zato se eden od predlogov poslovnega združenja tekstilne industrije, ki so ga podprli tudi sindikati, glasi takole: spremeniti se bo morala kadrovska politika in uvajati bo potrebno v vse faze dela in na vsa delovna področja, čimveč strokovnjakov s sodobnimi pogledi na tehnično in tehnološko ter komercialno poslovanje. Namesto da tekstilne tovarne odpuščajo inženirski kader in pri tem dokazujejo, da lahko svojim potrebam povsem zadoste z izkušenimi mojstri in z nekaj tehniki, bo potrebna bolj razvita in predvsem bolj intenzivna pomoč visoko strokovnih kadrov z institucij izven neposredne proizvodnje, ki pa podjetjem lahko pomagajo do znanstveno raziskane in utemeljene organizacije dela in celotnega poslovanja. DA NE BI OPOZARJALI V NEDOGLED: UVELJAVITI JE TREBA VSE UKREPE, KI LAHKO ZAGOTOVE RACIONALIZACIJO VSEGA TEHNIČNEGA IN KOMERCIALNEGA POSLOVANJA. Časa za odlašanje m. Ko predstavniki mariborskega tekstilnega kombinata ugotavljajo, da v kolektivih vre — pustimo tokrat vnemar različne pobude, ki še pospešujejo naelektrenost v ozračju — bržčas niso edini. In tudi ne bodo, dokler bo ogrožena perspektiva tolikšnega števila tekstilnih delavcev! Kdaj pa se bodo hitreje zavrteli zvezni mlini, je težko prerokovati. Nekaj pa je zanesljivo že zdaj: z nobenim instrumentari j em tekstilne industrije ne bo možno rešiti pred nazadovanjem, če se tudi sama ne bo začela reševati. SINDIKATI ZATO RESNO OPOZARJAJO SAMOUPRAVNA IN UPRAVNO TEHNIČNA VODSTVA PODJETIJ NA POSLEDICE, KI JIH LAHKO PRINESE KAKRŠNOKOLI ZAVLAČEVANJE IN ODLAŠANJE. Zato so tudi sindikati pozdravili pobudo poslovnega združenja slovenske tekstilne indu-strje in gospodarske zbornice, ki sta osnovala posebno delovno skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bo proučila možnosti poslovno tehničnega sodelovanja med podjetji, pripravila konkretne predloge za izboljšanje gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah in v dejavnosti kot celoti, podjetjem nakazala možnosti povezovanja in sodelovanja. Tem prizadevanjem bodo tudi sindikati priskočili na pomoč. Svet za tekstilno industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije se je že odločil sklicati posvetovanja aktiva sindikalnih delavcev v bombažni industriji, kjer so se tudi razmere najbolj zaostrile, ter ga neposredno seznaniti z ekonomskim položajem te dejavnosti. Kajti le če bodo proizvajalci celovito obveščeni o vzrokih, ki so del tekstilne industrije privedli na rob propada, bodo tudi pritisnili na tiste, ki so dolžni poiskati rešitve. S. B. !!llllll!!llllllll!!lll I!!IIIIIII!I!IIIII!IIIIIII!IIIIII1IIIII!!!IIII!1!!IIIIIIIIIIIII!!IIII!IIIIIII!!IIIIIIIIII!I1II!IIIII!I!!I1IIIIIIII!I!I1III!I!0I!I!IIIIII!I!I!II|!| mSUBj mkIV Kombinat lesno predelovalne | industrije Logatec | proizvaja in nudi: • kvalitetna vezana okna in balkonska vrata • roletee, izdelane iz lesenih profilov, preoblečenih s plastiko ® stružene fotelje iz masivne bukovine Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. — Zahtevajte ponudbe! ll!l!llllllllll!!lllllll!lllllllllllll!lll!!l!!l|l|l|||!l||||lil|[||l|l|l!l|lllll!!l!llll!nill!!!l|ll|!!lllll!|UIII!llllllllllllllllllll!l!llll!!llll lllllllllllllllllllllllllllilllll!lll!llllll!llllllll!lllll!!!lllllll ZANESLJIVO VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMfoO BARVO KRKA krema mleko spray olja sprav peha KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO OB ROBU PREDKONGRESNE KONFERENCE SINDIKATOV V PTUJSKI OBČINA Začnimo pri članu Tudi v Ptuju so imeli svojo predkongresno sindikalno konferenco, na katero so povabili fazen članov občinskega sindikalnega sveta še člane odborov strokovnih sindikatov in predsednike sindikalnih podružnic. In tako kot drugod so razpravljali tudi na tej konferenci q nalogah članov in njihoVl o pripombah k osnutkom resolucij in statuta Zveze sin- organizacije, zelo malo pa o od . F knmrres. govornosti vodstev v republik organov; če te želje ne moremo uresničiti, se Upravičeno sprašujemo, zakaj se potlej sploh gremo samoupravljavce! »V Statutu naj bo napisano, kdo je za kaj odgovoren in komu. Osnutek pa podrobno govo- „ nnlnrtnk Al n in n iihrvvp dikatov Jugoslavije ter izvolili delegate za kongres. Vendar se je ptujska konferenca v nečem razlikovala od Številnih drugih. šole in zdravstveno zaščito je premalo denarja. Ubadamo se s tolikšnimi težavami, ki jim največkrat nismo kos, - 1 »Statut bi torej moral,« so rekli v razpravi, »jasno poV6- nuiwiiiwniiiiuiiii{»inniMinic»r ««» r bi ja Z DRUGAČNEGA ZORNEGA KOTA Na nedavni Izredni konferenci beograjskih sindikatov — to priložnost so izkoristili tudi za izvolitev delegatov za VI. kongres ZSJ in Vlil. občni zbor RS ZSJ za Srbijo — so udeleženci pretežni det svoje razprave posvetili vlogi in nalogam sindikatov. Ugotovili pa so, da So od vseh objektivnih okoliščin, ki kakorkoli vplivajo na delo sindikatov, najodločilnejši problemi gospodarjenja. Tudi na konferenci sami je prišla tovrstna problematika v ospredje obravnave. Tako so ugotovili, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta porasla industrijska proizvodnja za S % v primerjavi Z minulim letom, medtem ko je produktivnost dela porasla za 3 %, Obseg del v gradbeništvu je v letošnjih prvih štirih mesecih porasel za 3 %, medtem ko je bilo za 19 % Več zgrajenih Stanovanj. Povprečni osebni dohodek v prvem tromesečju je znašal 920 N-din. Število zaposlenih v gospodarstvu je poraslo za l %, za prav toliko pa se je zmanjšalo število zaposlenih na negospodarskem področju. In vendar se je povečalo število nezaposlenih, tako da jih je zdaj po oceni zavoda za zaposlovanje na področju Beograda že Več kot 20.000. In več kot 60 podjetij ob tromesečju' Izkazuje zgubo V skupni vrednosti približno 100 milijonov N-dinarjev... Spričo takih gibanj v gospodarstvu in v družbenih odnosih, SO zaključevati predstavniki beograjskih sindikatov, se res ni potrebno spraševati, ali je sindikat potreben ali ni. Kdino umestno vprašanje je, ali je sindikat dovolj dober tak, kakršen je. In natO: ali smo se v sindikatih dovolj zavzeli, da le-ta tudi v resnici postane tista organizacija, ki zastopa najneposrednejše interese delavca? V odgovoru na vsa ta in podobna vprašanja so Udeleženci konference odgovarjali: sindikati se morajo v prihodnje veliko bolj odločno zavzemati za zahteve delavskega razreda, spremljati morajo usodo teh zahtev in terjati, da se o njih jasno iztečejo vsi pristojni, predvsem pa oblastni organi. V Ptuju so namreč že imeli konferenco proizvajalcev in na njej so se temeljito dogovorili, kaj pričakujejo V današnjih razmerah Od samoupravljanja in kako naj proizvajalci delujejo, da bi se kar najbolj uveljavljali kot Samoupravljavci. Sklepi konference proizvajalcev so Zadevali tudi sindikat. Tako so rekli; »Ce resnično hočemo delovati kot samoupravljavci, potem še kako potrebujemo Sindikalne organizacije; združeni V njih lahko uveljavljamo svoj samoupravni prav in odstranjujemo ovire, ki nam jih na naši poti postavljajo pristaši starih režimov. Ne samo tistih iz stare Jugoslavije,, pač pa tudi zagovorniki vsega tistega, kar je starega v novi .Jugoslaviji.« Zavoljo tega lahko rečem, da so bila izhodišča in da so bili tudi Cilji predkongresne razprave ptujskih sindikatov povsem jasni. »Vsi sklepi In vsa stališča sindikalnih vodstev naj bodo rezultat odgovora s Članstvom.« »Sindikat je organizacija pro-- izvajalcev« je v uvodni besedi dejal Feliks Bagar, tajnik občinskega sindikalnega sveta. »Torej morajo proizvajalci odločati, kakšna naj bo organizacijska struktura naše organizacije, da bi lahko kot samoupravljavci čimbolj samostojno oblikovali SVoj odnos do rije in ; se v njej zavzemali za uresničitev svojih teženj in hotenj.« ' Nato je dejal: »Sindikati morajo postati bolj odločni v svojih prizade-i vanjih, bolj konkretni in bolj — y naši.« i A Konferenca samoupravljavcev $ je spodbudila razmišljanja, kaj ž, storiti, da bi se sindikalne q^-ž 1 ganizacije uveljavljale kot sa-* ; moštdjrii družbeno politični do- dati, kaj naj dela sindikat v komuni. Ne načelno, kot rta primer : Skrbi naj za... ali: Deluje naj v smeri . . . Smo za odkrito besedo o dolžnostih in pristojnostih.« Povedali So tudi: »V osnutku Statuta fli nikjer zapisano, kakšne naj bi bile naloge zveznega Sveta iti kako naj deluje, da bo Za vse svoje odločitve odgovoren pred članstvom.« »Sindikati naj delajo povsod tafh, kjer oblikujemo in delimo dohodek na osnovi svojega proizvajalnega dela.« Navadno še Vse delo v sindikalni organizaciji začne in konča pri predsedniku ih njegovi udeležbi na sejah samoupravnih organov, Ce je predsednik dober, potem dela še nekaj odbornikov ali pa celo ves izvršni odbor, In to, kar oni Sklenejo ali na sejah zagovarjajo, je stališče sindikatov. Ce pa so zelo dobri aktivisti, potem povedo to stališče še na sindikalnem sestanku. Skrajni čas pa je, da se poslovimo od te prakse. Vsi Samoupravljavci želimo, da bi čimbolj neposredno vplivali na odločitve samoupravnih govornosti vodstev v republiki in zvCzij še pravi, ne zagotavlja osnovnih možnosti, da bi vodstva tudi uresničila Vsa pozitivna stališča članstva.« V razpravi so poudarili: »Naj se republiški in centralni svet zavzameta za izdelavo takšnega statuta, ki bo prilagojen potrebam in težnjam člahoV sindikata.« V tem sestavku ne morem napisati Vsega, kar so ptujski sindikalni delavci povedali v štlriurrii razpravi na svoji sindikalni konferenci. Pa vendar je že iz teh njihovih misli moč razbrati, da je predkongresna razprava V tej občini naletela na plodna tla. Skoda, ker so tovariši, ki šo jim naslovili sVoje pripombe, že pred tedni naredili dokončne Osnutke resolucij in statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, ne da bi upoštevali pripombe »š terena«. »Ce so ,zgoraj’ že vse končati brez nas, potlej jim lahko povemo. da smo .spodaj’ Vso predkongresno razpravo resno vzeli In da bo vse, kar smo doslej povedali, koristilo našim članom.« Tako je dejal Feliks Bagar, in ko sem se po konferenci pogovarjal z udeleženci, sem ugotovil, da mislijo enako. Kljub temu pa je konferenca naročila svojim delegatom, naj stališča, izoblikovana V nekajmesečnih razpravah V ptujskih sindikalnih organizacijah, zagovarjajo tudi na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. JANEZ VOLJČ Ž OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV S ZAGORJE Na zadnji, razširjeni seji so člani sindikalnega sveta in predsedniki sindikalnih organizacij zagorskih podjetij g tovorili o letošnjem gospodarjenju v komuni. Razmere, kakršne so sedaj v nekaterih delovnih organizacijah, Zahtevajo celovitejšo oceiio in usklajeno akcijo vseh subjektivnih šil v občini, da bi preprečili Stagnacijo gospodarjenja. Zagorsko gospodarstvo je namreč v prvem letošnjem tromesečju celo nazadovalo V primerjavi z istim obdobjem lani, oziroma so bili tokrat rezultati najslabši v minulih petih letih. Udeleženci so menili, da se bodo morale občinska skupščina in družbeno-politič- ne organizacije bolj zavzeti za pomoč delovnim kolektivom, da bi se čimprej izkopali iz sedanjih težav. Gre za približno 1300 zaposlenih, torej skoraj za tretjino vseh v delovnem razmerju v tej komuni, kjer vrednost proizvodnje pada in seve s tem tudi dohodek. Na seji so predlagali, naj bi nemudoma sklicali po-svetovanja v vseh teh kolektivih, na katerih naj bi sodelovali predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Na razgovorih naj hi podrobno proučili vzroke Pa tudi posledice sedanje neugodne gospodarske dinamike ih razpravljali o možnostih širšega povezovanja nekaterih podjetij s sorodnimi delovnimi organizacijami. -m* PREVEČ IN PREMALO a. .9; s n a L n H CU; c; e g .O V 1 n a V občinah Rudo in Višegrad je sindikalni aktiv v predkongresni razpravi najbolj pritegnila problematika zaposlenosti, delovnih razmer in zaščite pri delu, oddiha in rekreacije, skratka vsa tista problematika, ki najbolj živo tare delavce v teh komunah. V tej razpravi pa je bilo največ pozornosti deležno vprašanje beneficiranja delovnega staža. Mnogi predstavniki sindikatov *o opozorili, da so številna delovna mesta vse preveč obdarjena z beneficljami, medtem ko morajo tisti, ki bi zares zaslužili beneficiran delovni staž, trdo delati še tedaj, ko so že na robu svojih življenjskih moči. Tako morajo na železnici delati kurjači, strojevodje in vozniki motornih vlakov vse do šestdesetega leta starosti ali pa do polnih štirideset let delovnega Staža. Zastavljeno je bilo vprašanje: ali lahko strojevodja s štiridesetimi leti delovnega staža na lokomotivi še opravlja svoje delo tako, da mu brez skrbi lahko zaupamo varnost nekaj sto potnikov? Kaj malo verjetno! Zato tudi ni Čudno, da številni železničarji prosijo za predčasno upokojitev zavoljo izčrpanosti, bolezni, zmanjšane delovne sposobnosti. A malokomu komisije na tako prošnjo tudi ugode. Problem, ki pa še posebej tare Železničarje v obeh občinah, je predvidena ukinitev ozkotirne proge. Tistega dne bo kakih' 1000 železničarjev Ostalo brez dela. Spričo gospodarske nerazvitosti obeh komun tudi ni misliti, da bi jim lahko zagotovili delo. Kaj storiti? V Višegradu in R udu ne vedo odgovora. Zato so sklenili ta svoj problem posredovati tudi delegatom na VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov. TT r v n t n V n ŠE VEDNO SAMO DRUŽBENI STROŠEK Rektor zagrebške univerze dr. Jakov Sirotkovič, sicer redni profesor na zagrebški ekonomski fakulteti, je eden od delegatov zagrebških sindikatov na VI. kongresu ZSJ. V intervjuju za RAD, ko je odgovarjal na vprašanja novinarja o tem, o čem naj fci razpravljal kongres, je med drugim tudi dejal; »,.. Področje izobraževanja in znanosti pri nas še vedno obravnavamo in pojmujemo samo kot nekak družbeni strošek, ne pa kot dejavnik proizvodnje in razvoja. Da bi taka pojmovanja Spremenili in da bi začeli ustrezneje razreševati probleme na tem področju, pa po mojem mnenju ni potrebno samo izboljšati materialnega položaja izobraževalnih in znanstvenih institucij, temveč moramo zagotoviti tudi nekatere druge pogoje. Pri tem mislim na razvoj samoupravi jalskih oblik v družbeni dejavnosti kot tudi na krepitev družbene odgovornosti institucij visokega šolstva in znanosti pri odločanju o politiki razvoja na tem področju Iružbenega življenja. I javniki v naši samoupravni praksi. In so že nekaj storili, da bi tako bilo. Sodijo pa tudi, da bi morali obenem z vse večjim uveljavljanjem podružnice spremeniti tudi njeno ime. Rekli so, da bi bilo najbolje, Če bi jo imenovali preprosto sindikat ali pa osnovna organizacija, medtem ko bi bile podružnice le v delovnih enotah. S to spremembo Imena bi samo potrdili, kar skušamo doseči v praksi. »V statutu je treba poudariti samostojnost osnovne organizacije in odgovornost -njenega . vodstva pred članstvom,« so š rekli v razpravi. »Skrajni čas je, da govorjenje o dolžnostih sindikatov spremenimo v konkretno politično akcijo in da v vodstva izvolimo tiste člane, ki znajo delati.« »Delavci premalo vplivajo na politiko komune; sindikat v občini in zbor delovne skupnosti občinske skupščine bi morala bolj sodelovati in skupno nastopati — ne samo zavoljo zaščite, pač pa tudi zavoljo uresničitve vsega tistega, kar navadno imenuje-. mo dolžnost in pravica samoupravljavcev.« Veliko problemov je v komuni, ki jih ni mogoče rešiti, če se zapiramo za tovarniške plotove. Število brezposelnih je vedno večje, stanovanj primanjkuje, osebni dohodki niso odraz proizvodnih prizadevanj, delavci niso zadovolji s preskrbo, za NA ROB PREDKONGRESNE KONFERENCE V SLOVENSKI BISTRICI Iveljjavljanjle samoupravljanja je osnovna naloga sindikatov Pred dnevi je bila v Slovenski Bistrici predkongresna konferenca, za katero so prejeli vabila poleg članov plenuma In nadzornega odbora ObSS še člani plenuma občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, vsi delegati minulega občnega zbora sindikatov ter predstavniki občinske skupščine in družbeno-poli-tičnih ofganizacij. Razprava na zelo visoki ravni je bila navsezadnje tudi dokaz, da volonterski občinski sindikalni svet v Slovenski Bistrici dobro dela in da ga ljudje zato jemljejo resno. Za osnovni temi te razprave so si v Slovenski Bistrici zastavili naslednji vprašanji: # nadaljnja krepitev materialne osnove v samoupravnih enotah — tako V delovnih organizacijah kot na področju skupnih komunalnih služb in • kakšno mesto in kakšne naloge ima sindikat v procesu nadaljnje realizacije naše gospodarske in družbene reforme, »Poiskati moramo tiste progresivne sistemske rešitve, ki bodo pomenile spodbudo za dobro gospodarjenje ...,« je v uvodni besedi poudaril Kvirin Petrač, predsednik ObSS Slovenska Bistrica. »Ne smemo se boriti za takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo ščitili nizko produktivnost in nekatere dosedanje slabosti v organizaciji in tudi tehnologiji proizvodnje, V dosedanji polemiki se je naše članstvo seveda odločno ZAMŠOHJŠO OKNA, VRATA, PARKET, MIZARSKE PLOŠČE, ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV, SALONIT, KERAMIKA, UD. aamuug LJUBLJANA CELJE MARIBOR zavzelo za stabilnejše gospodarske Instrumente, ki bi bolj ustrezali gospodarski reformi. Menimo namreč, da se poslužujemo še številnih, vse preveč kompromisnih odločitev, ki vsekakor niso porok, da bomo realizirali zastavljene naloge in potegnili svoj voz v strmino. ..« Ob vprašanju današnje in tudi prihodnje vloge sindikata so se dotaknili v Slovenski Bistrici med drugim tudi očitkov, češ »da sindikata ni čutiti, da delavci vedo zanj le zato, ker plačujejo članarino.« »Takšna enostranska razmišljanja o vlogi in delu sindikatov pomenijo nesprejemljivo skrajnost...,« smo slišali na sčstanku v Slovenski Bistrici. »Čeprav je res, da se v sindikalnih organizacijah prepočasi prilagajamo novim nalogam, novim oblikam in metodam dela, so diskusije o vprašanju, ali je sindikat danes potreben, strpno povedano — malce nezrele. Vprašanje je le. in o njem naj bi danes kaj več spregovorili, kakšna naj bo sindikalna organizacija, da se bo lahko uspešno vključila v prizadevanje vseh tistih, ki si želijo odkrit in brezkompromisen boj s perečimi problemi današnjega časa.« V Slovenski Bistrici so bili enotnega mnenja, da je danes osnovna naloga sindikata, da se bori za uveljavljanje samoupravljanja. V času, ko postajajo tržni odnosi vse zahtevnejši in ekonomske zakonitosti vse bolj neizprosne, so dejali, je to še toliko pomembnejša naloga. »In prav zato smo dolžni, da poiščemo ustrezne funkcije sindikata vse od zveznih institucij do sindikatov v slehernem kolektivu. Poiskati moramo poti, s pomočjo katerih bomo kar najbolj zagotovili vpliv proizvajalca - samoupravljavca. Skratka... ni dilem, ali sind'-kat. potrebujemo. Še posebfl0’ če poznamo njegovo družben6' politično poslanstvo ...,« je n konferenci poudaril Kvif' Petrač. Marsikatera, pripomba ud®' ležencev predkongresne razpra' ve v Slovenski Bistrici je pad^ na račun mesta sindikalne °r ganizacije v komuni. »Vsak dan sproti ugotavlja, mo, da Se problemi v komu^ zaostrujejo ..smo slišali ft® drugim na tej konferenci. -P( blemov je iz dneva v dan ve ’ pojavljajo se novi. Spomniti se vprašanja financiranja A°da stva, nezaposlenosti, pereče^ problema otroškega vafšt itd., itd. Nenehno smo Prl.n prepletanju interesov družbe 1 posameznikov, porajanju oaJ različnejših hotenj. Vsa žgoča vprašanja pa bi _ ,at1-e reševali precej bolj uspešno, bi bile naloge sindikalne orK nizacije v komuni bolj ljehe, v statutarnem pogie nedvoumne. Skratka, potreb bo opredeliti sindikalni orgs _ Zaciji sto.. v komuni ustrezno Ob analizi dosedanje akt n osti in delovanja sindikain podružnic na območju Slove ske Bistrice pa je konfereti ugotovila, da rezultati Pr'z8.)lli vanj ne ustrezajo današnj zahtevam. Podatki sicer kaz . na veliko raznolikost dejavno^ v sindikalnih podružnicah, v dar pa hkrati razkrivajo P j majhno aktivnost sindikatov P reševanju temeljnih vprašani’ Na vprašanje, kje je ov da se sindikalne podruzn j bolj ne uveljavljajo, so si udeleženci konference v ca* voru dokaj edini: v neustr nem vodstvu sindikalnih rov. Povsod, kjer sindikat samostojen, ni dovolj energi® ,g kjer sindikat slepo zagov vsa početja vodstva sV0\e,fMci lovne organizacije, se upravičeno sprašujejo — c sindikat. .gju In še druga slabost v a sindikalnih podružnic: vod ^ se vse preveč obračajo samo vodilnim kadrom v podjeti ^ veliko premalo k svojemu c/ y stvu — k neposrednim PI’°1rav-lalcem. S tem si seveda ž3P,0je ljajo zaupanje in vero v poslanstvo... ulAgA Iz naše drtižhe> , * POGOVOR Z UPRAVLJAVCI e POGOVOR z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI # POGOVOR Z KDAJ IN KJE SE BODO USTAVILI? smili iiiiiin um iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii puhh iniiiii! miniiiiiiiiii »Krka«, novomeška tovarna zdravil je lani dosegla skoraj neverjeten razvoj. Samo podatek, da so bruto produkt povečali v primerjavi g predlanskim letom za 41 odstotkov, je dovolj zgovoren o uspešnosti tega novomeškega kolektiva. In pri tem so število zaposlenih povečali le za malenkost. »To je le solidna osnova za nadaljnjo uspešno pot gospodarjenja našega kolektiva,« je povedal Marjan ŠONEC, predsednik delavskega sveta, sicer pa šef oddelka za programiranje v Krki. A v Krki se nič kaj radi ne hvalijo s svojimi poslovnimi in gospodarskimi uspehi. Tudi predsednik delavskega sveta je nekajkrat poudaril: »Pa nikar preveč ne napihnite teh podatkov. To je šele začetek ... Boste kasneje kaj več o nas pisali, ko bomo dosegli še boljše rezultate.« Marjan Šonec, predsednik delavskega sveta v Krki, prav gotovo ni razgrnit vseh podatkov o tem, kakšen je bil pravzaprav ključ njihovega lanskega uspeha in še boljšega začetka gospodarjenja v letošnjem letu. Razumljivo. Poslovna skrivnost ima tudi svojo moč. A vseeno predsednik delavskega sveta ni bil tako skop z besedami. Če pa ni kaj vedel, pa je poklical na pomoč magistro Marto Slaparjevo, pomočnico direktorja ali pa Janeza Bajuka, vodjo analitsko planske službe v podjetju. »V čem je bil ključ našega uspešnega gospodarjenja, sprašujete? Menim, da smo predvsem z dobro organizacijo in modernizacijo proizvodnje ter z uvajanjem novih farmacevtskih proizvodov največ dosegli v minulem letu.« »Ze, že, a še bolj natančno povejte, kaj ste storili v modernizaciji proizvodnje in seveda, organizaciji dela?« »Znano vam je, da smo lani med drugim odprli tudi nov obrat za proizvodnjo antibiotikov v Ločni, kamor se bo do 1970. leta preselila celotna tovarna. Razen tega pa smo iz tehnološkega postopka »pometali« celo vrsto zastarelih strojev in jih zamenjali z novimi, sodobnimi avtomatskimi stroji. En tak stroj je zamenjal tudi po pet, šest in več delavk. Ne smem pa pozabiti omeniti, da smo lani začeli tudi s proizvodnjo najrazličnejših kozmetičnih izdelkov. Ključ našega uspeha pa je prav gotovo tudi v tem, da zelo dobro poslovno-teh-nično sodelujemo z mnogimi tujimi podobnimi tovarnami. Ne samo, da smo prevzeli nekatere licence za proizvodnjo posameznih zdravil, marveč smo uspešno izmenjali tudi tehnološke postopke s tujimi tovarnami, razdelili pa smo si delo tudi na področju znanstvenih raziskav ...« »Saj res, koliko pa ste lani namenili za znanstveno raziskovalno delo?« »Nič manj kot štiristo milijonov starih dinarjev. Mi namreč prav znanstveno raziskovalnemu delu posvečamo zelo veliko pozornost. Prvič zaradi tega, da so naši farmacevtski preparati kvalitetni in drugič nas v to silijo tudi razmere na trgu, saj vam je verjetno znano, da je konkuren- ca v naši panogi zelo ostra. In če se ne bi potrudili na tem področju, prav gotovo ne bi dosegli takšnih rezultatov gospodarjenja« Potem ko je Marjan Šonec še dodal, da so lani na sklade podjetja prigospodarili 15 % več denarja kot predlanskim in da so se osebni dohodki zaposlenih povečali kar za 31 %, to je od 96.000 na 125.000 starih dinarjev, je bilo zanimivo slišati tole: »Vsi rezultati gospodarjenja v minulem letu so velika spodbuda celotnemu kolektivu Krke. To pripovedujem zaradi tega, ker so mnogi delavci še pred tremi ali štirimi leti, ko so sami zavestno ,stiskali' pasove, gledali na razne ukrepe, bodisi glede organizacije dela ali modernizacije proizvodnje, . z majhnim nezaupanjem. Zdaj pa so se vsi prepričali, da so v minulih letih toliko več vlagali v razširitev in modernizacijo proizvodnje prav zaradi boljše prihodnosti slehernega v kolektivu. To so nekateri že občutili Ne samo v boljših osebnih dohodkih, ampak skoraj vsem je Krka preskrbela stanovanja in še razne druge ugodnosti za osebni in družbeni stan-' dard.« Se bolj presenetljive rezultate gospodarjenja pa so v novomeški tovarni zdravil Krka dosegli v petih mesecih letos. Od 11 do 12 milijard starih dinarjev, kolikor so si zastavili v letnem bruto načrtu. so jih že doslej uresničili 4 milijarde 600 milijonov S-din. To je za 50 % več kot v enakem obdobju minulega leta. »Pa boste lahko vse proizvode prodali na domačem trgu ?« »Kje pa? Naša računica pri tem je, da bomo kar največ naših farmacevtskih proizvodov izvozili. Ze lani, ko smo izvozili naših izdelkov za nad milijardo starih dinarjev, smo storili precej resen korak na tuje tržišče. Za letos pa računamo, da bomo izvozili naših izdelkov za več kot dve milijardi starih dinarjev.« »Takšnih skokov v razvoju neke tovarne pri nas, v zadnjem času res nism.o vajeni. Zavoljo tega oprostite vprašanju, kje in kdaj se boste ustavili? In, ali ste si ustvarili dovolj ‘solidno osnovo v tem smislu, da vas ne morejo presenetiti kakršnekoli spremembe na domačem ali tujem trgu ?« »Če ne bi stremeli za takšnimi rezultati gospodarjenja, kakršne* dosegamo zdaj, potem ne bi bilo vredno, da sploh obstajamo. Res je, da ne bomo vsako leto dosegali takšnih rezultatov, ker je to preprosto nemogoče. A vseeno sem prepričan, da bo kolektiv Krke vsako leto, vsak mesec, vsak dan, dal vse od sebe in s številnimi strokovnimi kadri dosegel največ, kar zmore. Tako nas še dolgo na trgu ne more presenetili nobena stvar, ker vedno skrbimo za razvoj novih kvalitetnejših farmacevtskih preparatov in v zadnjem času tudi kozmetičnih izdelkov. Edino, kar nas lahko vrže s tira, je kak zvezni administrativni predpis.« M. 2IVKOVIC ^^AA/\A/WWWWVWVWWWWWWWVWWvA# mercafor PREKINITEV DELA V KOVAŠKI INDUSTRTJ.I ZREČE__ SEDANJI UKREPI SO LE ZAČASNI V torek, dne 21. 5. 1968, je v kovaški industriji Zreče pri Slovenskih Konjicah, ki Zaposluje okoli 740' delavcev, prišlo do prekinitve dela deloma že na nočni, še bolj pa v dopoldanski izmen}, Dfelavci, ki so prišli, ob 6. uri zjutraj na delo, niso šli k strojem, temveč so se zbrali na dvorišču pred tovarniškimi vrati in zahtevali razgovor s predstavniki uprave podjetja. O povodih, ki so privedli do prekinitve dela, smo obširno poročali v zadnji številki Delavske enotnosti. Zato bomo poročali o ukrepih, ki so sledili po prekinitvi dela. Po razgovoru v podjetju, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij občine Slovenske Konjice, so bili sprejeti naslednji sklepi: o VEDNO IN POVSOD ® Občinska skupščina Slovenske Konjice, ki je zasedala isti dan dopoldne, ko so v kovaški industriji prekinili z delom, je odobrila posojilo v skupnem znesku 12 milijonov starih dinarjev, kar naj bi zadostovalo za izplačilo razlike od faktorja 0,9 do 1,20 pri osebnih dohodkih za mesec april. 9 Občinska skupščina bo imenovala posebno strokovno komisijo, ki naj ugotovi finančno stanje v tej delovni organizaciji, saj so delavci izjavili, da ne verjamejo objavljenim podatkom strokovnih služb podjetja. Na množičnem sestanku delavcev dopoldanske in deloma tudi nočne izmene, je bilo postavljenih več zahtev o razre- j sončno vreme, se otroci — gojenci črnomeljskega vrtca ^srajo na prostem. Prostori vrtca so namreč tesni za tolikšno število otrok, kolikor jih sedaj prihaja v vrtec TERME za BATERIJE tranzistorja jjj jr m specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR mm In! F 50% daljša ska doba plastična onemogoča kisline življenj- prevleka izločanje • izredno natančne me- elektronska kvalitete kontrola TOVARNA BATERIJ LJ U B L JAN A Ko z e n j a ■v nasredin Hcdža je bil mo-1^ der človek. Hodil je med ' ljudmi in jim s svojo modrostjo pomagal prenašati tegobe vsakdanjega življenja. In ni ga bilo, ki bi ga po pameti prekašal v vse i deželi od Samarkarda do Buhare — toda le do tistega dne, ko se začne naša zgodba. Noč je prespal v pastirski kolibi pri Amu Darji in zjutraj jo je mahnil proti Buhari, da bi emirju poročal, kaj sodijo njegovi podaniki o sistemu vladavine v emiratu. In zagledal je kmetiča, ki je stal na mostu in s fajfo v ustih pljuval v potok. To pa. je počel tako nespretno, da je vsakokrat izpljunil tudi fajfo in tekal ponjo v vodo. »Kaj počneš?« ga je vprašal Nasredin Hodža. »Kot vidiš, pljuvam,« je rekel možak, »Zakaj pa ne bi pri tej delovni operaciji vzel najprej fajfe iz ust?« »Saj prav za to gre,« mu je pojasnil kmetič, »da je nočem ‘vzeti. Veš, naš emir je razpisal nov davek, pa mu še starega nisem, plačal in zdaj razmišljam. če je prav storil in . vse kaže, da ni. Če bi mi fajfa ostala v ustih, ko pljunem., bi bil to dokaz, da lahko plačam oba davka naenkrat.« PIŠE; JANEZ VOLJČ dvoru. Ko pridem domov, se razgovorim, pišem zakone po svoji glavi, takšne, ki bi koristili ljudem, in se sprostim in tako pridobim moči za naslednji dan, ko se ponovi stara pesem.« »Dober način,« je ugotovil Nasredin Hodža, »ampak nekoristen.« »Vem,« je rekel pisar, »toda . kaj naj storim, če pa ne smem govoriti? Če bi spregovoril, bi rekel emirju: ,Skliči nekaj modrih ljudi in jim naroči, naj sestavijo osnutke zakonov in ljudstvo naj pove o njih svoje mnenje, potem pa naj ljudje izvolijo svoje TRIJE MODRIJANI šitvi oziroma zamenjavi vodstva podjetja. Direktor kovaške industrije Zreče MARTIN KO-LeSnc pa je izjavil, da podaja ostavko na to delovno mesto. Kmalu po 12. uri, to je po končanem sestanku, je dopoldanska izmena odšla na delo v proizvodne obrate. Popoldanska izmena pa je delala nor-Občinski sindikalni svet je analiziral stanje v kovaški industriji Zreče in najnovejše ukrepe ter je bil mnenja, da je odobritev posojila le začasnega značaja in da bi za dokončno ureditev problemov v tem podjetju bilo treba zboljšati organizacijo dela, učinkoviteje izterjevati neplačane račune, znižati poslovne stroške itd. , VAŠKO LANGERHOLC Nasredin Hodža je bil navdušen nad njegovo modrostjo, in ga je povabil s seboj v prestolnico. »Pojdi z menoj,« m.u je dejal, »bova tole zadevo razložila emirju.« »Zelo rad,« se je razveselil kmetič, »vedno sem trdil, da bi se moral emir pred vsako svojo odločitvijo posvetovati z ljudstvom.« In sta šla in sredi poti zagledala pastirja z zavezanimi očmi, ki je držal osla za rep in krevsal za njim. »Kaj počneš ?«' ga je vprašal Nasredin Hodža. »Iščem srečne ljudi,« je rekel pastir. »Ne iščeš jih ti, kot vidim, jih išče osel« \ »Prav imaš,« je dejal pastir. »Naj ti pojasnim: Ko sem bil zadnjikrat v Buhari, sem poslušal emirja, ki je govoril: ,Naša dežela je velika in ljudje v njej so srečni.' Pa sem prekrižaril vso deželo vzdolž in počez, povsod sem■ spraševal ljudi, če vedo, kje žive srečni ljudje in mi nihče ni vedel povedati. In sem si mislil: Če ljudje ne vedo, morebiti bo osel vedel. Vendar doslej tudi moj sivec ni našel prave poti do srečnih ljudi.« »Kaj bi bilo po tvojem potrebno človeku, da bi bil srečen?« »Občutek o lastni vrednosti,« se je odrezal pastir. »Če bi nas emir kdaj povprašal za mnenje, bi bili zadovoljni, in jaz ne bi potreboval osla za vodiča.« Moder mož, si je mislil Nasredin Hodža in pastirja povabil s seboj v Buharo. Pred prvo kočo v predmestju so zagledali pisarja, ki je sedel na klopi in nekaj žlobudral. »Kaj počneš?« se je pozanimal Nasredin Hodža. »Pišem zakone,« je rekel pisar. »Le kako jih pišeš, če nimaš ne papirja ne peresa?« »Pa jih vseeno pišem,« se ni dal ugnati pisar. »Tule,« je dejal in pokazal na glavo, ovito s turbanom. »Ves dan moram pisati samo tisto, kar narekuje emir. Toda jaz sem človek in razmišljam, in se z mnogočem, kar moram napisati, ne strinjam, pa molčim, kajti takšna so pravila na predstavnike, ki bodo te zakone dokončno oblikovali in jih sprejeli.'« »Pametna misel,« je rekel Nasredin Hodža in tudi pisarja povabil s seboj na dvor. Naslednje jutro jih je sprejel emir, ki je Nasredina Hodžo spoštoval, poslušal je njihove predloge ter ob koncu pokimal. »Tvoji . trije prijatelji naj naredijo osnutke zakonov in jih pošljejo med ljudi.« Kmetiča, pastirja in pisarja so oblekli v bogata oblačila, dodelili so jim posebno plačo in kopico služabnikov, in naši trije modrijani so napisali trinajst osnutkov zakonov in osnutek statuta bodoče ureditve emirata. Tekači so te dokumente odnesli med ljudske množice in ljudje so se v vaseh in mestih sestajali in razpravljali, da je bilo veselje. Pisarji so pisali njihove pripombe in jih pošiljali na dvor. . • Minili so trije meseci in Nasredin Hodža je obiskal tri modre sestavljavce trinajstih osnutkov zakonov in statuta emirata v njihovi palači. Našel jih je v jedilnici, kjer so obirali sočne purane. »No, kako napreduje vaše delo?« jih je vprašal. »Prebirate predloge ljudstva"> Pohiteti boste morali, kajti kmalu bo zbor ljudskih predstavnikov.« In je rekel bivši kmetič: »Kdo bi bral vso tisto pisarijo.« Nekdanji pastir je dejal: »Nismo tu zato, da bi nas ljudje morili s svojimi drobnimi tegobami. Naše delo imu vsedržavni pomen.« Bivši pisar pa je Nasredinu Hodži pokazal kopico papirjev in mu pojasnil: »Dokončne osnutke sem zapisal že takrat kot tiste. ki smo jih poslali p razpravo. Človek mora l^iti praktičen.« In vsi'trije so še reki.i: »Dragi Nasredin Hodža, ti ne razumeš ljudskih množic. Ljudje so srečni že zgolj zato, ker so se lahko razgovorili. Nikjer pa ni rečeno, da je treba njihovo mnenje tudi upoštevati.« Ne vem, kaj je Nasredin Hodža potem storil. Brskal sem. po starih zapiskih, toda odgovora na to vprašanje nisem našel. ll|ll!l|lll!|lll!!'l!!ll|||i!llll!!!!lll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllilllll! 11111111111111 NAVSZVVNZVVVSZS/,VNAAVVNAyNZV*v,VVNAZNZXAVNAy\/\Zv,NZNAy\ZVNAyN/N/NZV\Z\/ — počitniške skupnosti danes ni več. Od prodanega doma v Crikvenici je danes ostalo le še 200 tisoč novih dinarjev. To pa je za kakršnekoli resne načrte premalo denarja... Kolikor kratkovidni samoupravljavci omenjenih podjetij ne bi tako energično zahtevali svojega deleža, bi dobila nekdanja počitni-0 ška skupnost potrebne kredite, s pomočjo katerih bi kupila lep nov počitniški dom na morju. Skratka, na račun odločitve dveh podjetij, ki so zahtev-'- 1—danes v 'lovenski Bistrici nimajo več počitniške skupnosti. Kljub prizadevanjem sindikatov, da bi ohranili pri življenju počitniško skupnost, so ostali delavci v Slovenski Bistrici brez nje. Po dolgih diskusijah in prepričevanju, kako koristna je lahko počitniška skupnost, so se nekatera podjetja odločila, da nočejo biti več člani te organizacije, Vložena sredstva so namreč zahtevala nazaj in ^AAAy\AAAA/WWWW\AAAAAAA/WVWWWWVVWVWWW'y'/\A/'>AA/ iz naše družbe vi"• v ■ PODOBE NAŠEGA w- - ■ ČASA — Nujno je, Štefka! — Beži, Janez! Tudi hiteti Je treba znati. Največja modrost je HITETI POČASI. Najprej lepo povej, kaj te je pripravilo do tega, da si pritekel sem brez sape, potem bomo pa videli. Veš, šef mi le zelo resno rekel: »Zdaj pa ne spuščaj več ljudi noter, delo imam!« — Kakšno delo? — Referat za sejo komisije. — Kdaj pa bo seja? — V soboto! — Lepa reč; v soboto mislijo sejati, v petek bo pa počilo. Zato sem prišel sem, vidiš, zaradi resne stvari, ne zaradi pocestnih čenč. Ti se pa še kar naprej igraj barikado, če te veseli.,. — Zdaj te pa sploh ne bom spustila noter. Če se razburi, varni POLOMOS spet vre. Pravijo, da bodo šli v petek na cesto, pa sem mislil, če bi vašo sobotno obravnavo o delu vodstva Polomosa in izboru direktorja prestavili na prej ... — Kaj praviš? Da vre? Jaz bi pa ne rekel tega, saj vendar vedo, da proučuje po sklepu skupščine njihove probjie-me posebna komisija z menoj na čelu. Zato mislim, da rus bo hudega... Kje si pa slišal? — Od delavcev! Na sestanku so se dogovorili... — Resnici na ljubo: nisi prvi, ki mi je prišel to povedat, ampak vse vesti so od delavcev, iz organizacij nobene, zato ne dam dosti nanje. Tudi moj politični instinkt me doslej še ni pustil na cedilu. Zato naj bo kar tako, kot je. Tudi če kaj bo, je treba ohraniti mirno kri. Vseeno ti hvala, ker si prišel. Še kaj? — Nameraval sem vas tudi prositi, če bi o položaju v Po-lomosu rekli kaj za radio. Te bi najbrž zelo ugodno vplivalo ... — Misliš? če bo koristilo, zakaj ne. — Jaz bi začel kot vedno: »V zvezi s težavno gospodarsko situacijo itd. smo zapre- Počasi in premišljeno nič ne napravi, ima pa prekratek rok za referat, da bi si jezo še lahko privoščil. Stvari tako po svoje tečejo naprej, pa naj on to ve ali ne. — Ni res! Dobro vem, da lahko še kaj stori, če bo pravočasno zvedel. Po toči zvoniti pa je prepozno! — Kaj lahko po tvojem stori, Janez? — Sejo lahko skliče za četrtek ... — Si ob pamet?! Še do sobote bo komaj spravil referat pod streho. Sicer so pa šla vabila že zdavnaj ven. Po našem pravilniku morajo ven teden dni pred sejo. Pri nas je red, Janez, ne anarhija.., — Ta je lepa! Pridem sem, da bi pomagal pomiriti situacijo, ti bi mi pa v zahvalo rada še nauke delila, Ne red — birokracija! Staremu sem hotel svetovati, naj reče kakšno preko našega radia, dokler je še čas. Glej, trak imam tu! Pa ne: »Oprosti, Janez, ON piše referat!« Vrata se Iznenada odpro, predsednik se reporterju radia, Janezu Posredovalcu,-široko nasmeje: — O, koga vidim? Veš, nekaj z vso ihto dčiam za sejo komisije, pa za- ___________ A rtasti mM *H6S HNl.f'# č&mpisi so pisali: Organi sili.... vi pa povejte kot vedno ali pa tako kot mislite, da je ob tej situaciji potrebno. Lahko vključim? — Vključi! Torej ... Na vprašanje, kaj mislim v zvezi s težavno ... sem predvsem mnenja, da morajo biti neposredni proizvajalci ažurno ob- , veščeni o vseh pokazateljih gospodarjenja ... kakor tudi mislim, da je treba o vrsti perečih problemov, ki se pojavljajo že skozi več let, spregovoriti javno in z vso potrebno odgovornostjo pogledati stvari takšne, kot so ... Bo dovolj, Janez? — Hvala lepa, tovariš predsednik. XXX V petek je počilo. Komisija se ni sestala v soboto, ampak že v petek, takoj ko je počilo. Njena seja Je trajala pozno v noč. Predsednik,ni bral referata, ampak je, obrnjen k predstavnikom delavcev Polomosa, začel sejo z besedami: — Prizadevali si bomo s skupnimi močmi rešiti vsa ta vprašanja, vendar ne jutri in na višjih forumih, ampak že danes in tu. si mislim, grem pogledat, bom videl, kdo je, in si ti. Kar naprej živahen in na nogah, kaj? To je pa res lepo, to jaz cenim! Le noter, fant, kaj bo dobrega? Janez ošine z jeznim pogledom tajnico in zapre vrata za seboj: — Tovariš predsednik, v to- samoupravljanja in vodstva družbeno-političnih organizacij v občini zasedajo non-stop. Reporter Janez je za nedeljsko oddajo radia »NA OBISKIH V NAŠIH KOLEKTIVIH« pripravil reportažo s naslovom: »Zakaj čakamo, dokler ne zavre?« VINKO BLATNIK @ SLOVENJSKE KONJICE . Predsedstvo ObSS Slovenske Konjice je v torek na razširjeni seji predsedstva med drugim obravnavalo tudi vprašanja v zvezi z razširjanjem. Delavske enotnosti v tej občini, kjer osrednji slovenski sindikalni časopis trenutno prejemajo le po trije od vsakih sto zaposlenih delavcev. Ugotovili so, da kakovost časopisa in aktualnost problematike, ki jo Delavska enotnost obravnava, terjata, da tudi ObSS bolj podpre prizadevanja za povečanje naročnikov DE v občini. Predsedstvo bo priporočilo vsem sindikalnim podružnicam v občini in samoupravnim organom v delovnih organizacijah, da Delavsko enotnost naročijo najmanj za vse člane izvršnih odborov in samoupravnih or- ganov, da pa hkrati razmislijo še o drugih oblikah, ki naj bi Delavsko enotnost približale tudi članom sindikata oziroma proizvajalcem. V posebni točki dnevnega reda pa so spregovorili še o nedavni prekinitvi dela v Kovaški industriji Zreče in s tem povezanimi nalogami sindikatov. Menili so, da je trenutno najvažnejša naloga sindikalne podružnice v tej tovarni in občinskega sindikalnega vodstva, da med kolektivom začne ustvarjati drugačno vzdušje. Zato bo kolektiv te tovarne treba čimprej informirati tako o ugotovitvah posebne občinske komisije, ki proučuje gospodarjenje in odnose v tej tovarni, kakor tudi o akcijskem programu za razrešitev sedanjih problemov, ki ga v Kovaški industriji Zreče tudi že pripravljajo. -mO PQ PREKINITVI pela v mariborski tekstilni tovarni . . Nezaupnica vodstvu podjetja Nekaj dni po prekinitvi dela v nekaterih obratih Mariborske tekstilne tovarne sem dobil naslednje anonimno pismo: »Tov. Janez Voljč! Prosimo, da se v bodoče udeležite vseh sej centralnega delavskega sveta podjetja Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru ter o tem poročate v Delavski enotnosti. Ugotovite tudi, prosimo vas, s pomočjo družbenega knjigovodstva vse osebne dohodke od leta 1953 do leta 1968 — od nekvalificiranih delavcev do visoko-strokovnih uslužbencev (od pometalk do direktorja podjetja), vse nagrade itd., neupravičeno izplačane, in ne samo povprečje plač, kar je napačen prikaz, in uvideli boste, kako nizke osebne dohodke imamo, in tudi o tem poročajte v Delavski enotnosti. (Prilagam Informator z dne 13. 5. 1968). Seja delavskega sveta Mariborske tekstilne tovarne bo v četrtek, dne ,..« V Informatorju, ki mi ga je anonimni pisec poslal, je med drugim rečeno: »Dne 8. maja so delavci v predilnici Tabor prekinili delo in s svojim protestom izkazali nezaupanje vodstvu podjetja. Vzroki za prekinitev dela so nizki osebni dohodki. Delavci razumejo objektivne težave. Prepričani pa so. da je mnogo vzrokov za takšno stanje v slabem gospodarjenju oziroma vodenju podjetja. Ker so bile v tem času in v takšnih razmerah podeljene nagrade vodilne,, mu kadru za delo v organih samoupravljanja, je prekipelo. Delavci iz meseca v mesec zaman pričakujejo dvig osebnega dohodka in do danes še niso dobili pričakovanega denarja za dopust, ki bi pri tako nizkih osebnih dohodkih marsikomu izmed njih veliko pomenil. Naštevali so vrsto nepravilnosti v podjetju, ki so povzročile njihovo ogorčenje.« Takoj po prekinitvi dela sta se sestala tovarniški sekretariat Zveze komunistov in tovarniški odbor sindikalnih podružnic ter razpravljala o ukrepih za zboljšanje razmer v tovarni. Svoja stallfeča sta predložila upravnemu odboru, ki je sprejel naslednje sklepe: »Upravni odbor ugotavlja, da Je vodilni kader podjetja, Id Je sprejel nagrade za delo v samoupravnih organih, le-te že vrnil po lastnj presoji. Za udeležbo na sejah samoupravnih organov podjetja izven rednega delovnega časa naj ge za preteklo mandatno dobo obračunajo sejnine. — Vsi Člani delovne skupnosti Mariborske tekstilne tovarne morajo v enakih časovnih obdobjih opraviti enako število delovnih ur. Nedopustno je, da obstajata v istem kolektivu dva delovna tednika. Na enak delovni tednik je treba preiti takoj, — Podjetje naj najde možnost za najetje posojila za izplačilo dopustniškega denarja. — Na prihodnji seji upravnega odbora naj bo podan obračun stroškov v zvezi z deli, ki jih je opravila firma Gherzi za Mariborsko tekstilno tovarno. Prouči naj se Izpolnjevanje medsebojnih pogodbenih obveznosti obeh strank. — Delovnim enotam je potrebno vrniti pristojnosti v zvezi z oblikovanjem mase osebnih dohodkov po enotah, kakor tudi njene notranje delitve. — Gospo- darski sektor je odgovoren za pravilno postavljanje planskih in drugih elementov, ki vplivajo na izračun mase osebnih dohodkov, kakor tudi za pravočasno usklajevanje normativov z nastalimi spremembami.« Teden dn; kasneje sem dobil novo anonimno pismo: »Tovariš Janez Voljč! Prosimo, da se udeležite konference Zveze komunistov podjetja Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru, ki bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 13. uri v sejni dvorani delavskega sveta v Melju in poročate o tem v Delavski enotnosti. Dnevni red: 3, Politično in gospodarsko stanje podjetja, 4. razno. Te konference se udeležite in se tudi kaj oglasite s tehtnimi vprašanji o delavcih z družinami in kako naj te družine živijo, se preživljajo, če so mesečni zaslužki od 300 do 400 N dinarjev .. .« Tako prvo kot drugo pismo je prispelo v redakcijo dan kasneje po napovedanih sejah, na katere zavoljo tega nisem mogel priti. Kolikor vem, so se V Mariborski tekstilni tovarni v zadnjih nekaj tednih resno lotili urejanja problemov, ki so jih pestil; že dalj časa in ki so povzročili množičen protest delavcev. V prihodnji številki našega lista bom opisal te napore in skušal s pomočjo tovarišev iz Mariborske tekstilne tovarne tudi pokazati vzroke težav in slabosti, zaradi katerih so delavci stavkali. JANEZ VOLJČ Na 10 cicero #MURSKA SOBOTA Otroško varstvo ni kaj P1*' da urejeno. Sedaj se delovn® organizacije in krajevna skupnost v Murski Soboti dogovarjajo o gradnji dveh otroških vrtcev. Enega od teh nameriva zgraditi tovarna Mura. A. H. • KOPER Industrija koprske občin* je v prvih letošnjih treh m*' setih proizvedla za okrog 3 9» več, kot v enakem obdobju lani. Dobre rezultate so ‘ dosegli . zlasti Tomos, Iplas, Kovinsko predelovalna industrija, medtem ko je Lama dosegla komaj 63 % realizacije lanskih prvih treh mesecev, StU pa 95 %. Rezultati izvoz* prvih treh mesecev so dokaj ugodni. Industrija koprske občine je izvozila do konci marca za 626 tisoč dolarjev it* to skoraj v celoti na konvertibilno področje. Od skupni vsote odpade na izvoz Tomosa 616 tisoč dolarjev. K. S. e MEŽICA Rudarji in ostali prebivalci Mežice želijo, da bi dobil* čimprej svojo lekarno, saj morajo sedaj hoditi po zdravila v Črno ali Prevalje. ” Mežici delata že dva zdravnika, za lekarno pa, kot pravijo, ne najdejo prostora. " ambulanti pa še zdaleč nimajo vseh tistih zdravil, ki jih za' varovanci potrebujejo. F. H. • ŠKOFJA LOKA Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine so sprejeli sklep, da se invalidski delavnici, in sicer Invalid v Pustili in Center za rehabilitacij0 in varstvo slepih Slovenija v Stari Loki delno oprostit* obresti od poslovnega skladi Tako je zavod Invalid v P**' štalu oproščen 60 % obresti 0* svojega poslovnega sklada *[ letošnjem letu. Center v Stan Loki pa 80 %. S. J. SPREJEMANJE VAJENCEV V NEKATERE STROKOVNE SOLE V ZASAVJU Želja vee kol možnosti Konec junija bo zasavske osemletke zapustilo nekaj sto otrok, med njimi tudi učed' ci z nedokončano osemletko • Manjši del mladine bo nadaljeval šolanje na srednj**! Šolah, zlasti v gimnaziji, srednji ekonomski in srednji tehniški šoli, vsi drugi pa bi radi bodisi v strokovne šole za kovinarje, električarje, mehanike in nekatere druge P°' klice • Nekoliko večje zanimanje tudi za rudarsko šolo • Dekleta pa tudi fantje pokazali velik interes za gostinsko-kuharsk o šolo • Kakšne so možnosti za neposred' no zaposlitev? V Zagorju ob Savi je sedež kar treh strokovnih šol: strokovnega izobraževalnega centra, gostinsko-kuharske šole in rudarskega šolskega centra, ki deluje v okviru zasavskih premogovnikov. V te učne ustanove prihajajo vajenci in gojenci Iz vsega Zasavja. Strokovno-izo-braževaini center je pripravljen v šolskem letu 1968/69 vpisati okrog 100 do 110 vajencev kovinarjev in električarjev. Od tega približno 35 do 40 iz Zagorja ob Savf za svojo lastno delavnico. Preostala učna mesta so (A^AAAAAAA/VWA/SA/WWWVWSAAAA/WW7NAAA/VW7SA/WW\AAAAAAAAA/WVWNAAA/V\AA/7\AA/\AAAAAAA/^WW\W RUS rm mm Ob koncu minulega leta je bilo v Sloveniji registriranih skupno 4836 tovornjakov in prikolic v zasebni lasti. Samo za 1955 izmed teh vozil je bilo izdano tudi obrtno dovoljenje, kar pomeni, da njihovi lastniki plačujejo davek na dohodek, ki ga ustvarjajo z avto-prevozništvom. Lastnikom ostalih 2881 tovornjakov in prikolic pa ni treba plačevati nobenega davka, ker naša zakonodaja uveljavlja davčno oprostitev za vse tiste zasebnike, ki tovrstna motorna vozila uporabljajo zgolj za lastne potrebe. • Temu nihče ne bi oporekal, če bi kdorkoli tudi nadzoroval, ali ta vozila lastniki tudi dejansko uporabljajo za lastne potrebe, ali pa hkrati nastopajo kot »črni« avtoprevozniki. Po podatkih Gospodarske zbornice SRS namreč kot lastniki vseh vrst tovornjakov od najmanjših in največjih nosilnosti nastopajo tudi gospodinje (v 101 primeru), prosvetni in zdravstveni delavci (v 13 primerih), uslužbenci javne uprave (v 33 primerih), študentje (v 23 primerih), kmetje (v 512 primerih), inženirji in tehniki (v 98 primerih) jtd. Ce bi verjeli svo-ječasnim utemeljitvam v zvezni skupščini, se zadovoljevanje lastnih potreb v večini primerov nanaša na razne prevoze v zvezi z individualno gradnjo. Morda kaka gospodinja s kamionom prevaža tudi solato, krompir in sadje od trga do doma, študentje in učitelji zvezke ter knjige od doma do šqlfc ali do fakulteta in nazaj itd. Ker še predobro poznamo probleme v zvezi z delom s proizvajalnimi in drugimi sredstvi v zasebni lasti, takšnim zagovorom »lastnih potreb" občanov ni mogoče verjeti, Čeprav namreč zaradi tega vse ostaja formalno zakonito, najbrž le ne bi ugotavljali, da le tretjina izmed 22.000 Jugoslovanov — lastnikov zasebnih tovornih vozil plačuje davek na dohodek od avtoprevozništva in da pod takšnimi pogoji družbeni sektor enostavno ne more več konkurirati privatnikom. Na razvoj dogodkov najbrž bistveno ne bo vplival predlog, da bi zakonodajo spremenili v tem smislu, • da bi bili plačevanja davka oproščeni le tisti občani, ki posedujejo to- vornjake do dveh ton nosilnosti, če jih nameravajo uporabljati za lastne potrebe. Že zdaj se namreč dogaja, da zasebni avtoprevozniki kakor tudi drugi obrtniki vračajo obrtna dovoljenja, ker ne zmorejo plačevati letos povišanih davčnih obveznosti. Tako občinam uhaja del evidentiranega dohodka in niso redki primeri, ko obrtnike in avtoprevoznike naravnost prosijo, naj ne odjavljajo obrti, ker jim bodo obveznosti znižali itd. Skratka — kot že marsikdaj doslej — zdravimo posledice, ne da bi poskušali ugotoviti in odpravljati vzroke. Nesporno glavni vzrok prekomernega bogatenja posameznikov pa je, da, žal, nimamo dovolj učinkovitih davčnih in drugih inšpekcijskih služb, čeprav se načelno že dolga leta strinjamo. da bi jih nujno potrebovali... -mG rezervirana za fante iz Steklarne;, Tovarne kemičnih izdelkov iri' podjetja »Sijaj« iz Hrastnika, nadalje za gojence nekaterih trboveljskih delovnih organizacij pa tudi zagorske Industrije gradbenega materiala, »Varnosti« in Tovarne elektroporcela-na iz Izlak. Seveda je vpis tolikšnega števila gojencev odvisen od teh delovnih organizacij. Z druge strani pa je prošenj že zdaj več, kot pa razpoložljivih učnih mest. 1 V gostinsko-kuharski šoli pa bo na voljo okoli 54 učnih mest za bodoče kvalificirane natakarje in kuharje. Za to šolo je v revirjih izredno zanimanje, zato je očitno, da ne bodo mogli sprejeti vseh kandidatov. Rudarski šolski center namerava sprejeti od 80 do 90 gojencev. Značilno je, da so še lani zlasti v Zagorju ob Savi, ko je deloval tu samostojni center pri zagorskem rudniku, vpisovali vajence od drugod, ker doma ni bilo pravega zanimanja za ta poklic. Letos so se razmere ne- koliko spremenile. Za rudari^ delo je nekoliko več zanimanj zlasti pri vseh tistih fantih-bodo zapustili šole z dokončaj mi sedmimi razredi osemlg To pa bo letos edina stroko šola, ki bo verjetno - še spg mala gojence z nedokonf- _f. osemletko, drugje teh možno* ni več. Sicer so v zagorske: strokovno-izobraževalnem tru lani še vpisali nekaj vaje” cev s sedmimi razredi, veno so morali podpisati izjave, ^ bodo končali še osmi razred večernih osemletkah. Nekaj vajencev bodo s pr* jela tudi zasavska gradben^ podjetja, znatno manj pa trgo ske delovne organizacije in dr gi. Posamezna vajenska tn® ^ bodo na voljo tudi pri zase,L,. obrtnikih. Najslabše so mozn s ti za neposredno zaposlitev, *j kvalificiranih delavcev zasav delovne organizacije ne » _ sprejemale, razen' nekaj **■* j. kar pa skoraj ni omembe no. vred' MOTORNA ČRPALKA MR-30O/20 24 MESECEV garancije •TOMOS* KOPERJ X Iz nase drti&be STALIŠČE OBALNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER Ob prekinitvi dela v tovarni »TOMOS« Obalni sindikalni svet Koper je minuli teden na razširjeni plenarni seji razpravljal o prekinitvi dela v tovarni TOMOS in v zvezi s tem sprejel več ugotovitev in sklepov, ki jih v nadaljnjem v izvlečku tudi objavljamo. Obalni sindikalni svet meni, da dogodki v tovarni TOMOS sami po sebi dajejo nezaupnico vodstvu podjetja. Zato je potrebno, da organi samoupravljanja ob sodelovanju z novim direktorjem vsestransko preverijo sposobnost vseh vodilnih delavcev in tako ugotovijo tudi osebe, ki so s svojim neodgovornim delom dale povod za prekinitev dela in za poslabšanje gospodarskega in političnega stanja v kolektivu. Povzročitelje takšnega stanja naj bi takoj poklicali na odgovornost. Dosedanje izkušnje v Tomosu in tudi drugod kažejo, da prikrivanje problemov, odlaganje reševanja problemov ali le navidezno in kompromisno reševanje nastalih težav ne vodi nikamor, marveč kasneje izbruhne zgolj še v dosti ostrejši obliki. Zato je potrebno z resno politično in gospodarsko oceno ugotoviti, zakaj je prišel TOMOS v tak položaj. Na tej podlagi naj samoupravni organi v sodelovanju s celotnim kolektivom sprejmejo akcijski program, s katerim bi vse napredne sile v tovarni mobilizirali za razreševanje vseh tistih vprašanj gospodarskega, političnega in socialnega značaja, od katerih ni odvisen samo trenutni položaj podjetja, ampak predvsem bodoči razvoj tovarne in zanesljivost zaposlitve. (V zvezi s tem je ObSS Koper podal tudi 9 konkretnih predlogov, katerim vprašanjem naj bi v Tomosu še posebej namenili pozornost, op. uredništva.) Glede na slab stik uprave podjetja z ljudmi je potrebno odnos do ljudi in do problemov v celoti spremeniti in se temu primerno tudi organizirati, še zlasti pa opredeliti odgovornost za informacije. Še zdaj so v tej tovarni namreč očitne težnje, naj bi družbeno-politične organizacije kolektiv obveščale predvsem o že sprejetih sklepih. Prav pa bi bilo, če bi informiranje povezali z izmenjavo stališč o predlaganih ukrepih in z aktivnim vplivanjem proizvajalcev na oblikovanje politike podjetja. Z ozirom na težnje v podjetju, da bi sedanje probleme prikazali predvsem kot posledico neurejenih sistemskih vprašanj (neenakopraven položaj v motorni industriji, povečana obremenitev gospodarstva, zunanjetrgovinski in deviznisistem itd.) predlagamo, da bi občinska komisija čimbolj točno ugotovila vpliv in delež teh splošnih zunanjih pogojev na poslovne rezultate Tomosa. Hkrati naj omenjena komisija oceni organiziranost in ukrepanje vodstva podjetja in strokovnih služb glede pravočasnega prilagajanja reformi itd. Kar najbolj točna ugotovitev teh in še drugih podobnih okoliščin je potrebna zaradi tega, da bi lahko ugotovili konkretno odgovornost vodstva in strokovnih služb v podjetju oziroma morebitno odgovornost, zunanjih upravnih in drugih organov. Razvoj dogodkov v Tomosu opozarja tudi na nekatere probleme, ki po našem mnenju ne zadevajo samo tega kolektiva', ampak imajo splošnejši značaj. Gre za vprašanje nezadostno opredeljene vloge in položaja, metod in sredstev delovanja družbeno-političnih organizacij in še posebej sindikata; za vprašanje odgovornosti, ki v naših razmerah niti teoretično ni dovolj proučeno, še manj pa izpeljano v praksi itd. Obalni sindikalni svet slednjič meni, da je treba tudi ob takšnih situacijah, v kakršni je zdaj kolektiv Tomosa, ugotoviti prave vzroke in na tej podlagi brezkompromisno in odločno ukrepati, upoštevajoč pri tem predvsem potrebe za zagotovitev normalnega razvoja in napredka podjetja. Obalni sindikalni svet izraža pripravljenost, da skupno s sindikalno organizacijo, samoupravnimi organi in drugimi družb eno-političnimi organizacijami v podjetju globlje prouči vzroke sedanjega stanja in sodeluje pri njihovem odpravljanju. Resnične rezultate bomo dosegli, če se bomo premišljeno in bolj odgovorno lotili nalog po samoupravni poti in z boljšim gospodarjenjem ustvarili tudi pogoje za višje osebne dohodke in za napredek podjetja, s tem pa tudi zanesljivost zaposlitve. PO stopinjah delavski; enotnosti TRENUTNA PROGNOZA »MEHANOTEHNIKE«. IZOLA: Do nadaljnjega: vse mirno ? V prvi letošnji številki našega lista smo v članku »Iluzije in resničnost« poročali o svojstveni novoletni »voščilnici« Mehanotehnike Izola, ki je prav na Silvestrovo 35 svojim delavcem vročila odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Prizadeti so takrat zahtevali posredovanje sindikalne podružnice in tudi organov izven podjetja, da bi z njihovo pomočjo dosegli preklic tega sklepa. Predvsem zaradi pravno-formainjh in tudi političnih problemov, ki bi jih ta odpust povzročil, so delavci v svoji zahtevi tudi uspeli. Hkrati je na njihovo' zahtevo skupščina občine Izola imenovala posebno komisijo, ki naj bi analizirala gospodarski položaj, perspektivo, samoupravne n notranje odnose v njihovi delovni orgam- Odtlej Je minilo pet mesecev. Kaj vse se je v tem času dogodilo v »Mehanotehniki?« zaciji Zelo na kratko povedano bi dogajanja v tem času lahko strnili v naslednje: ® V podjetju se je zvrstilo več sestankov družbeno-politič-nih organizacij in sej samo-upravnih organov, s katerimi so želeli pomirjevalno vplivati na razpoloženje v kolektivu. Ker so odpuste 35 delavcem preklicali, ker imajo trenutno dovolj dela in ker zaradi tega vsaj v najbližji prihodnosti ne bo prišlo do »redukcije zaposlenih« — o čemer sicer govori eden izmed lanskoletnih sklepov sveta delovne skupnosti —-so ta prizadevanja vse doslej bila tudi uspešna. Q Že omenjena komisija Skupščine občina Izola je v svojem poročilu ugotovila, da so delavci imeli prav, ko so kritizirali neurejeno poslovanje^ v podjetju, pomanjkljivo obveščanje, nezakonito odločanje samoupravnih organov, pasivno delo političnih organizacij itd. Komisija je Sicer v svojih zaključkih izrekla 17 priporočil, kako naj bi se upravni in samoupravni organi, politične organizacije ter kolektiv notranje organizirali, da bi lahko začeli odpravljati ugotovljene napake in da bi vsaj v prihodnje delovali bolj načrtno kakor pa so doslej. Ta priporočila so samoupravni organi in politične organizacije v Mehanotehniki sicer sprejeli »za svoje« in jih zlagoma tudi uresničujejo. O tem pa je kolektiv le delno informiran oziroma m ti ifiso do bi to nezaupnico tudi izglasovali. • Kdo vse je sodeloval pri zbiranju podpisov in na kakšen način so jih zbirali, tokrat niti ni važno. Pomembno je le to, da so se organizatorji te akcije1 za takšno pot odločili zaradi tega, ker so bili prepričani, da se bo v njihovem podjetju po; ukrepih, s katerimi naj bi kolektiv pomirili, kot so ga mo-, rali že večkrat doslej, spet odvijalo vse po starem. Ker so, torej izgubili zaupanje v samoupravne organe in v politične organizacije, ker nočejo le trenutne pomiritve, marveč radikalno razčiščenje stanja in odnosov znotraj tovarne, se zavzemajo za »carski rez«, s čimer naj bi to tudi dosegli. Ce so informacije, s katerimi razpolagamo, točne, so že zbrali dovolj podpisov in bi v smislu določil statuta Mehanotehnike že lahko zahtevali : razpis takšnega referenduma.. Tega pa še : niso storili, ker čakajo - na- zasedanje sveta delovne skupnosti, na katerem naj: bi obravnavali poslovno poročilo k zaključnemu računu za lansko leto in programsko usmeritev za letošnje leto. @ Do trenutka, ko o tem poročamo, svet delovne skupnosti Mehanotehnike o teh zadevah še ni razpravljal. Po informacijah, ki so nam jih posredovali predstavniki samoupravnih or-, ganov in političnih organizacij v tovarni in Obalna konferenca ZKS Koper pa bo'glasovanje d volj prepričljivo ^jasnili da ^In program problemov, ki so se nakopičili v daljšem razdobju, -ni mogoče razrešiti tako rekoč prek noči. 0 Tiste posameznike, ki so najbolj odločno kritizirali poslovanje podjetja v lanskem letu, odgovornost za to pa pripisovali centraliziranemu odločanju ter vodstvu podjetja, še posebej pa direktorju, pa so proglasili za »zdraharje« in organizatorje klevetniške kampanje zoper ugled kolektiva Mehanotehnike in njegovega vodstva. Takšna ocena niti ne preseneča, saj so ti posamezniki, ki jih podpira dobršen del kolektiva, zahtevali tudi izglasovanje nezaupnice direktorju podjetja in v tej zvezi podprli tudi zbiranje podpisov rom«, da je treba tazfrieve. v to- za referendum, s katerim naj SLOVENSKE KONJICE BREZ ZALETAVOSTI V NOVI DELOVNI CAS r Občinska skupščina je na skupni seji obeh zborov razpravljala o predlogu komisije . Za izvajanje priprav na novi de-1 lovni čas. Sklenili so, da delov-he organizacije in organi držav-, he uprave ne bi prešli na novi delovni čas toliko časa, dokler Pe bodo urejeni pogoji zanj. Vsaka nepremišljena odločitev, s° dejali, je lahko zelo škodlji-! Va> saj je anketa, ki so jo iz-1 yedle strokovne službe v ob- Pri vsem tem pa nihče ne more trditi, da občinski forumi niso storili vsega, kar se storiti da v okviru možnosti bodisi na področju otroškega varstva ali pa šolstva, še teže pa bi bilo trditi, da do tega nimajo razumevanja delovne organizacije. K sreči, da skupščina ni obdavčila sredstev sklada skupne porabe, potem bi bil položaj še težji. Podobno kot s šolstvom je tinski upravi, pokazala, da še tudi pri prevozu delavcev na de-niso ustvarjeni najbolj osnovni 1° z javnimi prevoznimi predpogoji za prehod na novi delovni čas. Tako bi ob tem ukre-Pu ostalo brez otroškega varstva n.ajmanj 224 otrok, saj so kapa-ritete dveh vzgojno varstvenih Ustanov, ki jih sedaj imajo, že Prenapolnjene. Prav tako nobe-na centralna niti podružnična osnovna šola v občini ni v sta-?in, da bi lahko zagotovila ce-odnevno bivanje otrok za najbolj nujne primere, S sredstvi, f1 jih bodo zbrali s krajevnim amoprispevkom za šolstvo, bo-0 v petih letih rešeni najtežji Problemi za redno delo dveh iz-z1611, vse ostalo pa bo moralo Počakati na prihodnja obdobja. stvi. Po zbranih podatkih se prevaža dnevno v obe smeri nad 400 zaposlenih delavcev z avtobusi na relacijah med 6 in 20 kilometri. Ti so večinoma zaposleni v delovnih organizacijah na območju Slovenskih Konjic in Zreč, avtobusna podjetja pa so svoje vozne rede prilagodila sedanjemu delovnemu času. Pi>znati je treba, da slednji ustrezajo tudi drugim občanom, ki imajo v teh središčih zasebne ali uradne opravke. Ker nekateri od teh delajo v dveh ali treh izmenah, zanje sploh ne pride v poštev deljen delovni čas, na uvedbo novih avtobusnih prog pa ni računati. Podatki o možnostih prehrane sicer kažejo, da bi se v nekaterih delovnih organizacijah to dalo urediti, vendar bi se dnevni strošek na zaposlenega delavca povila! na 4 do 5 novih dinarjev, kar je za 100 do 150 odst. več 'od cene sedanjih malic, to je manjših obrokov. Delovni čas, razporejen na ves dan, namreč zahteva izdatnejšo hrano, vprašanje pa je, če si jo bodo lahko privoščili vsi zaposleni, zlasti pa tisti z nižjimi osebnimi dohodki. Vse te in druge podobne številke so dale skupščini resno misliti, ali je umestno, smotrno in sploh možno uvesti nov delovni čas. Prav zato je skupščina sklenila, da je treba vse te zadeve organizirano urejati in da bo prehod na novi delovni čas možen šele takrat, ko bodo zagotovljeni osnovni pogoji. Podjetjem je še posebej naročila, naj poprej uredijo 42-urni delovni teden tam, kjer tega še niso storili. Skratka, odločitev skupščine je zelo realna in trezna presoja stanja ter možnosti. V. L. niki« prisotnih še vedno preveč znamenj, ki zelo spominjajo na prakso preteklih let, Gre predvsem za odlašanje pri sprejemanju sklepov, za mlačnost pri ukrepanju in podobno. Že šest tednov je na primer minilo, odkar je direktor podpisal poslovno poročilo, vendar doslej še ni bilo časa, da bi ga obravnavali. Če, naj. bi potrditev tega poročila pomenila tudi zaupnico vodstvu podjetja in s tem konec razprtij, bi s tem nedvomno morali nekoliko pohiteti, namesto da odlašajo. In dalje: na predlog Obalne konference ZKS v Kopru bi na primer OO ZKS v Mehanotehniki morala razpravljati o odgovornosti svojih članov v zvezi z nezakonitimi in že omenjenimi novoletnimi odpusti ter jih ustrezno kaznovati. Tudi to se doslej še ni zgodilo. Slednjič pa še tole: o vsem. tern kolektiv govori in pričakuje, da se bo nekaj »zgodilo« oziroma da bo vsaj vedel, kako se problemi razrešujejo. Ne upamo si namreč trditi, da bi kolektiv vedel vsaj polovico tega, kar smo napisali v našem prispevku. Očitno pa je, da si bodo tako vodstvo podjetja kot samoupravni organi in politične organizacije lahko pridobili podporo kolektiva pri uresničevanju programske usmeritve oziroma sanacijskega programa samo tedaj, če ga bodo zares vsestransko informirali in če bodo pri svojem delu ekspedi-tivnl vsaj v tistih primerih, ko je to mogoče, V navedenih primerih pa bi to nedvomno lahko storili in s tem tudi zaključili razpravo o trenutno najbolj žgočih problemih njihove delovne organizacije. Po vsem tem nič čudnega, če zdaj dobršen del kolektiva Mehanotehnike meni, da »odgovorni« v njihovem podjetju čakajo, da bo na vse skupaj legel prah pozabe in če »drugi tabor«, kakor ga imenujejo, še naprej grozi z radikalnimi ukrepi. Glede na to, kar smo povedali, ima ta tabor konec koncev dovolj vzrokov, da v tem vidi edino možno pot do trajnejšega »miru« v njihovi tovarni in do tega, da bi se tudi kolektiv lahko začel uveljavljati kot odločujoči samoupravljavec. V vsem tem nastaja »kratek stik« v Mehanotehniki, čeprav trenutna prognoza pravi, da je in da do nadaljnjega tudi bo — vse mirno! To pa pomeni, da bi v tem kolektivu ob prvem resnejšem problemu (ki ga lahko povzročijo tudi zunanji vzroki, na primer sprememba predpisov) najbrž spet zavrelo, če res in kmalu ne bodo prišli do spoznanja, da se ne smejo igrati s potrpljenjem neposrednih proizvajalcev. To ni samo naše mišljenje. Tudi plenum Obalnega sindikalnega sveta v Kopru je minuli teden, ob razpravi o prekinitvi dela v Tomosu, ugotovil, da se podobne stvari kot v Tomosu že dlje časa kopičijo tudi v Mehanotehniki in da je zato dolžnost političnih organizacij, Še posebej pa sindikata, da preprečijo podoben razvoj dogodkov. To pa bodo storile, če se — med drugim — ne bodo igrale z zaupanjem in potrpljenjem neposrednih proizvajalcev, MILAN GOVEKAR ski usmeritvi za letošnje leto hkrati pomenilo tudi glasovanji) o zaupnici sedanjemu Vodstvu in še posebej o zaupnici direktorju podjetja. OBSODBA SEKTASTVA Nočemo biti preroki, vendar glede na sedanje trenutno ugodno stanje v Mehanotehniki lahko sklepamo, da bosta obe pdročili potrjeni. Na razgovoru s predstavniki političnega akti-' va in samoupravnih organov Mehanotehnike, do katerega je na njihov predlog prišlo v tovarni, so udeležene: piscu tega prispevka povedali, da' se v načelu strinjajo z »drugim tabo- ’Varni razčistiti in "potem "programsko tudi razreševati, vendar je pri tem treba upoštevati realne možnosti: Zato je obsojanja vredna metoda »drugega i tabora«, ko pa je vendar znano, da podjetje že uresničuje sanacijski program, ki upošteva tudi : pretežno večino tistih zadev, ki so jih januarja — na- sestanku zaradi - odpustov — izrekli člani kolektiva. No, na omenjenem razgovoru v Mehanotehniki je predsednik upravnega odbora Ratko HLAJ posebej poudaril: »Mnenje smo si ustvarili in ga bomo tudi zagovarjali.« Dejstvo tudi je, da programska usmeritev Mehanotehnike predvideva, da bi V letošnjem letu razrešili večino problemov, ki so se jim nakopičili v preteklosti. Gre za ustrezno zasedbo vodilnih delovnih mest, _ za uskladitev statuta In splošnih aktov ter za sprejem tistih internih predpisov, ki jih podjetje še nima, za sprejem letnega in perspektivnega plana podjetja, za izboljšave v sistemu delitve po delu, za izboljšanje organizacije dela in proizvodnje, za ukinitev dela na domu v vseh primerih, ko isto delo lahko opravijo v podjetju, za prenehanje prakse neplačanih dopustov proti volji delavcev itd. KJE ZDAJ NASTAJA »KRATEK STIK"? Po vsem tem bi tudi mi morali »obsoditi« ravnanje skupine »zdraharjev«, za katerimi stoji dobršen 'del kolektiva. Če tega ne bomo storili, naj to ne izzveni kot pr' močenje. Zakaj? Zato, ker je v »Mehanoteh- /W\AA/WV'AA/)AAAAAČVWVAAA/VWVVSA^>AAAA/'AAA/VWSAA/VVVVVWV DOPISNIKI POROČAJO • PTUJ Prizadevanja so rodila sadove V ptujski tovarni konfekcije Delta so nedavno tega podelili 69 članom kolektiva, ki so v tem podjetju že 15 let, ure znamke Darvvil, Kolektiv, ptujske tovarne perila in konfekcije se je skozi vsa leta boril z izrednimi gospodarskimi težavami, kljub temu so, proizvodne plane presegali, višku ustvarjenega dohodka pa so se odrekali na račun modernizacije strojne opreme in ureditve delovnih prostorov. Letos se že kažejo sadovi trdega dela. Vsem zaposlenim so lahko povečali osebne dohodke kar za 25 %, kar jim je omogočila večja storilnost in pa tudi to, da večino svoje proizvodnje prodajo na tuja tržišča. F, H. • TGA KIDRIČEVO Pravilnik o individualni gradnji Pred kratkim je delavski svet tovarne glinice in aluminija v Kidričevem med drugim razpravljal tudi o predlogu pravilnika o financiranju individualne izgradnje stanovanj. Pred tem je o njem razpravljal že upravni odbor podjetja. Člani upravnega odbora so bili mnenja, naj bi delavski svet najprej zavzel stališča do posameznih določb pravilnika, preden bi ga dali v razpravo članom delovne skupnosti. Delavski svet je dopolnil predlog pravilnika s svojimi pripombami in ga nato dal v razpravo kolektivu. M. F. • POSTOJNA Sindikati pred kongresom ZSJ V dosedanjih predkongresnih razpravah so na Postojnskem dali mnogo poudarka vlogi sindikata v naši družbi in gospodarskemu razvoju v občini. V zvezi z nadaljnjim delom sindikata in njegovo vlogo poudarjajo, da bo treba preiti od forumskega dela in članstvo v prihodnje čimbolj vključiti v oblikovanje stališč, V razpravah o gospodarskih vprašanjih so sindikati ocenili na osnovi podatkov, ki jih je zbrala komisija za gospodarsko problematiko in standard pri občinskem sindikalnem svetu, da delovne organizacije še ne gredo povsem v korak z reformo. Zaskrbljujoča je med drugim premajhna skrb za razširjeno reprodukcijo, ker se sredstva preveč razdeljujejo v korist osebnih dohodkov. Člani sindikata na Postojnskem menijo, ds zavira hitrejšo rast gospodarstva tudi zaostajanje kooperacijskih in integracijskih procesov, To je med drugim posledica pomanjkanja ustreznih služb v podjetjih, ki bi hitreje proučevale dogajanja na trgu. S. K. y Kaho gospodarimo Preki- nitve dela V zadnjem času smo v Sloveniji dcTživeli več protestnih prekinitev dela — v Tomosu, v Tovarni kovanega orodja Zreče, v EM Maribor - obrat Tobi in še kje — ki niso vzdramile le upravnih vodstev v teh delovnih organizacijah, marveč tudi tamkajšnje občinske skupščine, družbenopolitične organizacije, celotno javnost. Slišali smo tudi že o vzrokih za te prekinitve ter prve ocene njihovih učinkov. Osnovni vzrok prekinitev v vseh omenjenih delovnih organizacijah je njihov težaven ekonomski položaj in — njegova nujna posledica — nizki prejemki zaposlenih. V podjetjih, kjer so za nekaj časa ustavili delo, imajo tudi zelo neurejene medsebojne odnose, nespodbudno delitev dohodka, razen tega pa vodstva delavce v neposredni proizvodnji zelo skopo in površno obveščajo o gospodarski moči in poslovnih možnostih podjetja ter o drugih vprašanjih gospodarjenja, ki so za ljudi s povprečnimi mesečnimi prejemki 40.000 ali 50.000 starih dinarjev življenjskega pomena. Da beseda zaposlenih v neposredni proizvodnji v gospodarskih organizacijah, kjer so prekinili. delo. nima prave cene in vrednosti, dokazuje razen drugega že samo dejstvo, da so naslovili- zahteve »uredite nam plače!«, »zamenjajte nesposobno vodstvo!« na občinske skupščine in družbo, čeprav imajo po ustavi in zakonih dolžnost in pravico gospodariti, deliti dohodek, izbirati in odstavljati vodstva podjetja ter samoupravne organe itd. Naj bo še tako res, da so — po prvih odmevih v javnosti sodeč — najnovejše prekinitve dela eksplozivna reakcija v a številna nerešena vprašanja gospodarjenja, na neobčutljivost vodilnih v podjetjih za kritiko in zahteve neposrednih proizvajalcev, na intrige, razprtije, na nepravilno in nepošteno delitev in naj so učinkovito pospešile počasno »urejanje problemov« — kljub temu je treba jasno povedati, da prekinitve dela niso oblika demokratičnega razreševanja konfliktov med osebnimi, kolektivnimi in družbenima interesi, ampak odrekanje samoupravnim dolžnostim • in pravicam, zanikanje ene od osnovnih in največjih pridobitev našega delavskega ■razreda, preživelo povabilo državi, »naj se vrne in napravi red«. Kakšna pa je potemtakem pot demokratičnega razreševanja konfliktov in zaostritev v delovnih organizacijah? Le ekonomsko spodbuden sistem delitve dohodka po delu, dejansko samoupravljanje, takšno, ki omogoča čim-širše sodelovanje neposrednih proizvajalcev pri upravljanju, reelekcija za zaposlene na vodilnih delovnih mestih ter zaostritev osebne odgovornosti na delovnih mestih ne glede na to, kaj v podjetju kdo je in kaj dela, kar je glavni pogoj za zaupanje med vodstvom in kolektivom. Tako 'bi morali razreševati zaostritve v delovnih kolektivih. Pa v družbi? Tudi družba je dolžna storiti več, kot je storila doslej{ za odpravo negativnih pojavov, ki nas razburjajo. Skupščine bi morale bolj dosledno in energično kot doslej — v tem smislu je tekla tudi beseda na zadnji seji IK CK ZKS — s sistemskimi ukrepi, zaostreno davčno 'politiko, javnostjo zaslužkov stopiti na prste vsem, ki se bogatijo brez vzročne povezanosti z obsegom in kakovostjo svojega dela. Družba, v kateri si lahko kdo Odmerja dohodek na račun sodelavcev, ni pravična! Nekaj podobnega, čeprav z drugimi besedami, je zapisano tudi v naši u,stavi. fc J O H Ul K* H O H < H £ H S o td Ste slišali ... da bi avtomobil Skoda 1000 MB, sestavljen v Jugoslaviji iz rezervnih delov, stal več kot dvanajst milijonov S-dinarjev; ... da je bilo v minulem letu po podatkih zveznega zavoda za statistiko llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll dokončanih v Jugoslaviji 128 tisoč stanovanj v primerjavi s 129 tisoč stanovanji, zgrajenimi v prejšnjem letu, in 122 tisoč stanovanji v letu 1965; ... da se je lani število dokončanih stanovanj v družbeni lastnini zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom od 50.330 na 45.220, medtem ko se je povečalo število dokončanih stanovanj v zasebni lastnini od 78.780 na 82.780; ... da je v Sloveniji dosegel delež stanovanj v zasebni lastnini v skupnem številu novih stanovanj že 45 % v primerjavi s 24 odstotki pred tremi leti. mini | ČETRTLETNE IZKUŠNJE SKUPNEGA POSLOVANJA LIBELE IN IFA 65 0 1 Neutemeljene ločnice * V »Enkrat IFA, nikdar več! Tako zapišite!« Tega malo-dušnega izreka pa nekateri delavci v delovni enoti fino-mehanika — nekdanjem podjetju IFA — niso znali utemeljiti. Četrtletni obračun skupnega poslovanja z Li-belo namreč kaže, da je pripojitev k temu podjetju izpolnila vsa ekonomska pričakovanja, predvsem pa osnovni pogoj pripojitve: kolektiv nekdanjega samostojnega podjetja IFA ima zagotovljeno delo in polno zasedene strojne zmogljivosti. Obžalovanje nekdanje samostojnosti je torej —t psihološke narave. Pred približno dvema letoma je IFA izgubila tla pod nogami. Slabo gospodarjenje je pripeljalo kolektiv v prisilno upravo. Tedaj jim je Libela prvič ponudila roko. Poleg prisilnega upravitelja jim je odstopila tudi del svojega proizvodnega programa. Tako so tudi po zaslugi Libele dosegli v IFA lansko poslovno leto podoben uspeh kot leta 1963 — v svojem najbolj uspešnem poslovnem letu. Tedaj so dosegli z 260 zaposlenimi 940 milijonov S-dinarjev vrednosti proizvodnje, lani pa s 170 zaposlenimi približno 845 milijonov S-dinarjev. Vse računice so govorile za pripojitev k Libeli: Libela je potrebovala proste zmogljivosti, IFA pa delo. Vendar je prvi referendum pokazal, da delavci IFA vztrajajo pri samostojnosti. Lani novembra so referendum ponovili in končno izglasovali pripojitev k Libeli. Pravno je odločitev začela veljati s 1. januarjem letos. V SVOJI ZGODOVINI — LETOS NAJVECJI POSLOVNI USPEH Tako je postala IFA z novim letom poslovna enota Libele z enakimi pravicami in obveznostmi, kot jih imajo druge poslovne enote tega podjetja. Ekonomska pripojitev pa ni spojila tudi kolektivov. Še vedno se v kolektivu ločijo na »mi« in »oni«. To ločevanje bi bilo manj očitno, če bj se pripojili k Libeli pred prisilno upravo, ugotavljajo nekateri delavci v IFA. Lanski poslovni uspeh jim je vnovič vlil samozavest. Skladov sicer niso ustvarili, ker so morali z ustvarjenim dohodkom poravnati stare dolgove. Vsa razpoložljiva sredstva so namenili za odpis nekurantnih zalog. Če odštejemo poravnavo teh obveznosti, pa so vendarle stisnili roko Libeli z dokaj čiste vesti. Tem bolj pa so jih motile nepremišljene govorice posa-. meznikov, da morajo v drugih delovnih enotah Libele delati za neuspešno enoto IFA. Poslovni uspehi v prvem četrtletju so izpolnili vsa priča- kovanja gospodarstvenikov, čeprav so planirali vrednost letošnje proizvodnje v celotnem podjetju za 17 odstotkov više kot lani, v delovni enoti finomeha-nika — IFA pa kar za 20 odstotkov više. Po četrtletni bilanci so v celotnem podjetju plan presegli za 3,5 odstotkov, v delovni enoti finomehanike — IFA pa kar za 9,3 odstotkov. Po fakturirani realizaciji za prvo četrtletje letos je dohodek delovne enote IFA za 41 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Samo teh nekaj skopih številk dokazuje ekonbmski uspeh pripojitve podjetja IFA k Libeli. Nekateri delavci v enoti IFA si prav 46 uspeh razlagajo po svoje. »Izvleki; smo se iz težav«, pravijo, »ustvarjamo celo visok dohodek, vendar nimamo v enoti neposrednega vpliva na delitev tega dohodka. Osebni dohodki ostajajo na lanski ravni, regresi za dopuste so manjši, kot so bili v letih, ko smo dobro gospodarili itd«. Njihovo negodovanje pa nima prave podlage. Resnici na , v razvojni program je ljubo je potrebni jtovšdatt, da enote prve tri mesece so bili v Libeli blizu 95,000 S-dinarjev. Torej — nad višino osebnih dohodkov se zaenkrat v kolektivu ne morejo pritoževati, prav tako tudi ne v delovni enoti finomehanike. ZAČRTANA PRIHODNOST DO 1981. LETA V Libeli razmišljajo, kako bi dali poslovnim enotam večjo samostojnost. Čakajo na zakon o dohodku, nakar bi svoje poslovanje tudi uglasili po novem zakonu. Trenutno delijo vsa sredstva na skupne sklade. Delovnim enotam so prepustili le vpliv na stroške. Pri prihrankih so delovne enote udeležene s 50 odstotno udeležbo, prav tako pa morajo o£> večjih stroških plačati 50 odstotkov, penalov. Združevanje sredstev v okviru enotnega podjetja ima utemeljene razloge. Po programu namerava Libela rekonstruirati svoj največji obrat v Spodnji Hudinji in s tem povečati vrednost proizvodnje za 75 odstotkov. Od uresničitve tega načrta je odvisen celotni poslovni razvoj podjetja in tudi delovne enote IFA. Libela je raziskala svoje tržišče do 1981. leta. Izračunali so. da bi morala znašati stopnja rasti proizvodnje 15 odstotkov. to pomeni, da bi Libela do planiranega roka zvišala bruto promet od sedanjih 4 milijard na 10 milijard S-dinarjev. Zato pa bodo morali svoje obrate povečati in modernizirati. V razvojni program je vklju-IFA. pokriva IFA 40 odstotkov letošnjega proizvodnega programa z osnovnim proizvodnim programom Libele. da bo morala delovna enota IFA od letošnjih ustvarjenih sredstev dati še približno 45 milijonov starih dinarjev za odpis nekurantnih zalog iz prejšnjih let, da bo izpopolnila svoj strojni park s tremi ali štirimi novimi stružnicami. Po tem seštevku bo bore malo ostalo za sklade. Že dolgo niso bili v obratu IFA tako prepričani, da bodo mesečna izplačila osebnih dohodkov točna in v roku, kot prav v letošnjem letu. Čeprav izplačujejo osebne dohodke po svojem pravilniku, se višina njihovih osebnih dohodkov ne razlikuje od drugih delovnih enot. Občinski podatki kažejo, da je Libela s povprečnimi osebnimi dohodki nad občinsko ravnijo. Indeks osebnih dohodkov za prvo četrtletje v primerjavi z enakim obdobjem lani znaša v celjski industriji 98,20. v Libeli pa v enakem obdsbju 106,4. Povprečni osebni dohodki za PREVEC in premalo surovin Zanjo je potrebno v najkrajšem času (poudarjajo vodilni delavci v Libeli) zasnovati samostojni proizvodni program, ki bo ustrezal njenim tehnološkim zmogljivostim, hkrati pa ji utreti tudi čvrsto poslovno pot. Prihodnost celotnega kolektiva Libele stoji torej na čvrstih temeljih. Vse prihodnje naložbe so dobro premislili. Zato je odveč bojazen, da bi z novimi investicijami ogrozili svoj obstoj. »Ne moremo cepetati na mestu, če vemo, da je še mnogo ljudi v Celju brez dela in če smo prepričani, da bomo lahko zapolnili sedanje in planirane zmogljivosti. Trenutno je Libela glavni proizvajalec tehtnic, saj je razmerje sil med Libelo 80:20. Tako razmerje si želimo na vsak način ohraniti«, poudarjajo strokovni delavci v Libeli. Pot do svojih največjih uspehov pa si lahko utre le enoten kolektiv, v katerem bo vse manj ločnic med »mi« in »oni«. I. VRHOVČAK. (Nadaljevanje s 1. strani) rila brezuspešna. Slavonski rudniki Pakrac, kj imajo ogromna naravna ležišča kremenčevega peska, zaradi zastarele in predrage proizvodnje, hkrati pa prevelikega odstotka železa v pesku, ne morejo zadovoljiti vseh domačih steklarn, Istrski rudnik; Pula pa morajo gledati, kako njihov nekdanji odjemalec — Hrastniška steklarna — uvaža pesek za boljše izdelke, odkar je v njihovem preveč kalcijevega oksida. BREZUSPEŠEN APEL Že kdo ve kolikič ponovljen apel, naj bi predelovalci peska sofinancirali modernizacijo peskovnikov in plemenitenje peska, tudi na tem sestanku ni naletel na razumevanje. Predstavniki steklarske industrije so ravno tako že kdo ve kolikič ponovili, da so njihova podjetja na meji rentabilnosti in da imajo velike kreditne obveznosti, ker se mora industrija stekla vsakih 7 do 8 let modernizirati. Razen tega: iste zahteve po sofinanciranju postavljajo tudi drugi dobavitelji surovin: šamotarne, proizvajalci sode . . . Niti podatki, da stane tona uvoženega kremenčevega peska 17.000 S-din, domačega pa 7000 S-dinarjev in da bi z investiranjem 10.000 S-dinarjev razlike v modernizacijo domačih peskovnikov kmalu dobile steklarne zadovoljive surovine tudi za najboljše vrste stekla, niso spremenili stališča predstavnikov steklarske industrije. Rekli so: mi potrebujemo zdaj boljše surovine za zadovoljitev domačih, predvsem pa tujih kupcev. Slovenske steklarne v Hrastniku. Rogaški Slatini in Novem mestu ravno zaradi dobre kakovosti izdelkov nenehno povečujejo krog tujih odjemalcev. KAKO NAJTI PROSTOR POD SONCEM? Nesmiselno bi bilo zabraniti uvoz boljših vrst kremenčevega peska, dokler ga domači peskovniki ne morejo nuditi, saj bi s tem samo Steklarna Hrastnik in Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatin; znatno zmanjšali devizn; priliv, ki bo letos znašal 4 milijone dolarjeve. Ravno tako pa je nesmiselno odvreči puško v koruzo in lastno bogato surovinsko bazo puščat) v zemlji zato, ker je v steklarskem in livarskem pesku malo preveč mineralov, železa; vlage in ker je uvoženi zavoljo moderne eksploatacije ležišč kljub dolgemu transportu cenejši. Tembolj, ker povečani uvoz odjeda našim delavcem kruh in jih posredno potiska na cesto, Z moderno proizvodnjo in ustreznimi separacijskimi napravami pa bi prav peskovniki lahko zaposlili še veliko delavcev, saj bi z boljšimi vrstami peska lažje razširil; svoj prodajni prostor v Italiji in na Madžarskem, kamor sicer že izvažajo. ter navezali poslovne stike z drugimi evropskimi državami. Če steklarska industrija ne more soinvestirati razvoja surovinske baze, naj bi problem pomagali' rešiti zveznj in republiški organi. Korigirati bi kazalo najprej delitev zveznih sred- stev za geološke raziskave, ki se zdaj izkoriščajo 98 «/o za kovine, republiški organi pa naj bi poskrbeli za 50 °/o sofinanciranja teh raziskav, kakor je določeno, vendar malokje realizirano za področje nekovin, kamor sodi tudi steklarska industrija. Več prostora pod soncem pa bi surovinarji in steklarji tudi imeli, če bi jih razbremenili različnih dodatnih dajatev, ki v posameznih podjetjih za desetino zmanjšujejo dohodek. Ba-zičan in predelovalna steklarska industrija bi prihranjena sredstva porabili za raziskovalno delo, ki terja 10 do 20 milijonov S-dinarjev, a jih že tri leta ne moreta zagotoviti. Republiški gospodarski zbornici Hrvaške ter Bosne in Hercegovine si že prizadevata ublažiti režim družbenih dajatev, kajti po primerjalnih analizah ostaja nekovinski industriji čedalje manj sredstev za modernizacijo in razširjeno reprodukcijo. Oboje pa otežkoča tudi devizni režim. Za vsak vagon izvoženega kremenčevega peska dobi skupnost 1000 do 1500 dolarjev, podjetje pa 7 •/« retenci-jo, kar je premalo celo za redno oskrbo z rezervnimi deli. Slabosti sedanjega deviznega režima tako republiški kakor zvezni organi poznajo, vendar ne uzakonijo niti obljubljenih izvoznih oljašav, ki so jih napovedovali za 15. maj letos. Tako izvozniki domala sredi leta še ne vedo, kako pravzaprav poslujejo s tujino. Priporočilo zveznih in republiških organov, naj se surovinarji in steklarji med seboj poslovno povezujejo in dopolnjujejo asortiment, je umestno, so rekli zbrani in se dogovorili za nov sestanek o ožji surovinski specializaciji peskarjev in o namenskih investicijah — hkrati pa so ponovno zahtevali večjo kontrolo nad razvojem steklarske industrije. Ko bo tovarna ravnega ste; kla v Pančevem dograjena, bi ta industrija lahko letno proizvedla 22 milijonov kvadratnih metrov ra\'nesa stekla ali polovico več. kot ga potrebuje Jugoslavija. Kljub povečanemu izvozu — 330 % porast v primerjavi z lani — zaloge naraščajo. Očitno je. da bodo morale tovarne 30 do 50 Vn stekla predelati in izdelovati tudi debelejše vrste stekla, ki jih še vedno uvažamo. Toda v času, ko steklarska industrija ugotavlja pre-dimenzioniranost svojih zmogljivosti in išče izhod tudi v izpopolnjenem asortimentu ter predelavi, že v Bosni in Dalmaciji snujejo novi tovarni. Zbrani so zato zahtevali ponovno revizijo elaboratov za predvideni novi steklarni v Zvprniku in Splitu in boljši nadzor nad investiranjem v to gospo* darsko vejo, ki je po mnenju zbranih dovolj razvita, t ustreznejšo delitvijo dohodka in z urejenejšim in smotrnejšim zunanjetrgovinskim sistemom h1 deviznim režimom pa bi dobila tudi dovolj življenjskih sokov za obstoj na domačem tržišču in za uspešno konkuriranj6 na svetovnem tržišču. MARIOLA KOBAL VINKO BLATNIK > H 65 O H < H S o* M Skupščinski poročevalec ZAČETEK RAZPRAVE O ZAPOSLENOSTI IN ZAPOSLOVANJU V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE ___ Pobuda iz skupščine Minuli torek sta republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije razpravljala o aktualnih problemih zaposlenosti in zaposlovanja v SR Sloveniji. Informacijo o teh vprašanjih je pripravil republiški sekretariat za delo. Razprava v obeh zborih pomeni začetek prizadevanj skupščine za kompleksno reševanje zaposlovanja. V ta prizadevanja se morajo vključiti z javno razpravo vsi družbeni dejavniki, so poudarili v republiški skupščini, ki lahko pripomorejo k načrtnemu reševanju zaposlenosti in zaposlovanju pri nas. Med tem pričakuje skupščina posebno zavzeto razpravo v občinskih- skupščinah. Danes povzemamo samo nekatere bistvene značilnosti iz razprave v republiškem zboru. Podrobneje bomo o problemih zaposlenosti in zaposlovanja poročali, ko bo razprava v skupščini zaključena in ko bodo poslanci izrekali konkretna stališča in sklepe za kompleksno reševanje zaposlenosti in zaposlovanja. Predvideno je, da bi o vprašanjih zaposleno; s ti in zaposlovanja razpravljati na zasedanju, ki bo uvrstilo na dnevni red tudi gospodarjenje v prvih mesecih letošnjega leta v naši republiki. Za večurno razpravo, v kateri je sodelovalo 17 poslancev republiškega in 8 poslancev gospodarskega zbora, je značilna ugotovitev republiškega sekretarja za delo Jožeta Božiča, ki je v svoji uvodni obrazložitvi med drugim dejal, da se približujemo koncu pomembnega obdobja v izvajanju gospodarske in družbene reforme, v katerem se ustavljajo nekatera gibanja, ki so značilna za ekstenzivno gospodarjenje. Vzporedno s tem pa se uveljavljajo nekateri ekonomski pogledi in dajejo podporo tistim procesom, ki edino lahko racionalno izkoristijo vložena sredstva in človekovo delo in ki kljub začasni zaostritvi in povečanju števila nezaposlenih odpirajo stalno perspektivo rasti zaposlovanja. To perspektivo bi morali gra- diti po mnenju Jožeta Božiča na naslednjem: proučiti je potrebno vprašanje racionalnega zaposlovanja že zaposlenih delavcev in poiskati možnosti novega zaposlovanja v sedanjih razmerah gospodarske rasti, razčistiti vprašanje poklicne in prostorske mobilnosti iskalcev zaposlitve, proučiti izobraževalni sistem in zaposlovanje ter organizacijo zaposlovanja. Problemi zaposlenosti in zaposlovanja se vse bolj zaostrujejo. Eden od vzrokov je tudi v tem, da zaposlenosti nismo doslej dovolj upoštevali kot enega osnovnih pogojev gospodarjenja. Zaradi tega nismo snovati politike zaposlovanja in nismo biti pripravljeni, da bi uspešneje premostili sedanje težave, ko se vse bolj uveljavlja proces ekono-miziranja z živim delom. Ob tem velja omeniti plan srednjeročnega razvoja SR Slovenije za razdobje od 1966 do 1970. leta, ki predvideva, da bo stopnja rasti zaposlovanja 1,9 % dosežena z 9% rastjo družbenega proizvoda, ob če- mer bi povečali produktivnost dela za 7 %. Gibanja v minulem in v letošnjem letu pa kažejo, da se ta predvidevanja ne uresničujejo. To pa nedvomno vpliva na zmanjševanje možnosti zaposlovanja. Računati moramo tudi s tem, da se bodo posamezne dejavnosti zaradi strukturalnih problemov, ki niso rešeni, srečavale s težavami zaradi prehoda gospodarstva na poslovanje v novih razmeran. Vsa ta spoznanja narekujejo, tako so poudariti tudi mnogi poslanci, učinkovitejše ukrepe za oživljanje gospodarstva. Zato oi morati mimo mnogih drugih ukrepov, ki lahko pripomorejo k učinkovitejšemu reševanju in zaposlenosti, urejati ekonomsko politiko zlasti na P°' dročju investicij, kreditnega sistema, delitve, odnosov inozemstvom, tako da bodo ukrepi koristiti zlasti tisti r® panogam, dejavnostim in delovnim organizacijam, ki so s uspešno prilagodile poslovanj v novih razmerah. L V. Zb dem in družino Šestdesetletnica je za ljudi častitljiv jubilej, ko se o slavljenčevih zaslugah V preteklosti na debelo govori, z nekakšno sentimentalnostjo, ki komajda prikriva žalost za leti prekipevajoče življenjske moči. Izrečeno upanje, da bo sivblaša statbšt v Sedmem desetletju enako vitalna, je po “navadi obzirna laž. Šestdesetletnica ljubljanske tovarne Ilirija ne poteka tako, čeprav se njen delovni kolektiv g ponosom spominja prehojene poti, na kateri ni manjkalo težav. V zadnjih desetih letih je pot lega podjetja, ki se je razvilo iz obrtne delavnice s šestimi delavci in lastnikom, ki je vodil vso administracijo, vodita strmo navzgor. Danes je Ilirija največja jugoslovanska tovarna loščil, sveč in kozmetičnih 'Pripomočkov z več kot 4,5 milijardami celotnega dohodka in s 3750 tonami izdelkov na teto. Ne- dotakljivi 2 izdelki za lasno kozmetiko ši je Ilirija poteg ugleda Povečala tudi lastna razpoložljiva sredstva za modernizacijo in širjenje proizvodnje. Prvi dve etapi rekonstrukcije, ki se je začela 1961. leta, bosta letos končani Največja Pridobitev bo petetdžni proizvodni obratj na 6000 kvadratnih metrih uporabne površine bo mogoče racionalneje organizirati proizvodne postopke Oziroma urediti avtomatizirane proizvodne trakove,, g katerimi bo kolektiv Proizvajal več, hitreje, boljše in ceneje. Omogočena pa bo tildi serijska proizvodnja novih izdelkov, ki je plod večletnih laboratorijskih raziskav, Ilirija torej kljub častitljivemu jubileju m izčrpana sivolasa starka, ki se je sprijaznila z Ujčkanjem Spominov, ampak se je šele začela razvijati v industrijskega giganta, ki mu niti znane reformne pasti ne pridejo do živega. Kolektiv Samozavestno gle-'Itt v prihodnost. Brez tuje potoči je postavil novo kotlarno, novo skladišče, garaže in Ntnohtfte delavnice, z lastnim trudom modernizira proizvodnjo, o kateri razmišlja in 'Uje načrte za deset let naprej. Nevsakdanja praksa — toda v Iliriji so pač takšni! Zato tovarna srečno prebrodila 'udi najhujše čase in dočaka-m šestdesetletnico. ■m Ali veste . • ■ • da po zaključnih rajnih za lansko leto jugo-»‘Ovansko gospodarstvo ni Investiralo V svoj razvoj Ul1' toliko, kot so - znašali njegovi amortizacijski skla-I*1; medtem ko So se inve-hDje bank in družbenokritičnih organizacij podale; • • • da je jugoslovansko f^spodarstvo lani oročilo ,ankam 454,4 milijarde S-. 'harjev ali 96 % več kot . l° Poprej, da je dobilo '^nujnejše kredite. ODMEV NA ČLANEK »SAMO DAVEK N A SNOBIZEM« TRNOVA POT BOUTIQUOV Vodstvo Koteks-Tobusovega boutlgua se natri je zahvalilo za objektivno o06-no njihove trgovine In njenih dobrih ter slabih strani, hkrati pa nas zapre-silo, da objavimo najflovejle poslovne neviee, ki Utegnejo zanimati potrošnike VEČJA IZBIRA MODNEGA TEKSTILA Ekskluzivnega blaga in konfekcije bi bilo v boutique podjetja KOteks-fobus dovolj, če bi ga izdelovale domače tovarne in če bi bila globalna devizna kvota ter blagovna lista v začetku leta določeni ih precizirani; Uvozni pogoji so znani šele nekaj dni in So za boutique ravno takšni kakor za druga trgovska podjetja: čvrsto valuto za uvoz z Zahoda dobe šele tedaj, ko realizirajo štirikrat večji uvoz z Vzhoda... Za boutiqtie je ta pogoj sila težaven, kajti vzhodni proizvajalci niso nič boljši kakor naši: majhnih ekskluzivnih naročil ne sprejemajo. Poljaki, na primer, hočejo poslati manj kot 900 metrov - ekskluzivnega kamgarna jugoslovanskemu odjemalcu, bou-tique pa se pripravlja na kuponsko prodajo tekstila, ko bo vsakega blaga V široki barvni paleti samo za etio obleko, plašč ali kostum Nišo pa hiti zainteresirani Za izvoz majhnih količin svetovno znanih Namenskih čipk ... Češkoslovaška izdeluje lep m (Mini nakit, ki gn v okviru rednega asortimenta dobavlja kateremukoli našem kupcu. Razumljivo, da za boutique tak nakit ne pride v poštev. Vzhodnonemški sloviti Meissnov porcelan oziroma spominki iz njega in ravno tako madžarski najboljši porcelan sta za naše kupče predraga. Za Zdaj najpetičnejši kupujejo predvsem nove tipe avtomobilov, gradijo vveekende, kupujejo sodobno gospodinjsko mehanizacijo, dragoceno krzno, dragocena mala bižuterija pa pride kasneje na vrsto, če Sploh pride... Večiha Najbolje situiranih državljanov namreč ni iz intelektualnih krogov... Boutlque irria potemtakem majhne možnosti, da bi z uvozom Z Vzhoda opravil Zadosten uvoz z Zahoda, Lahko pa problem reši s kompenzacijsko trgovino. Za devize, ki jih bo dobil z izvozom usnjenih odpadkov ali česa drugega, kar sodi v sfero liberalizirane zunanjetrgovinske menjave, bo uvažal ekskluzivni tekstil. Seveda je zdajle malce pozno, da bi se založil s poletnim modnim blagom, tuje tovarne sprejemajo naročila vsaj pol leta poprej, toda na jesen bo problem rešen. Kuponska prodaja angleškega chetlanda V široki barvni paleti je že organizirana. KOMERCIALNI POSLI »PO JUGOSLOVANSKO« Kakor z jugoslovansko tekstilno industrijo Koteks-Tobusov bout,ique slabo orje tudi z našo obutveno in galanterijsko industrijo. Neka tovarna je sklenila z,njim pogodbo za dobavo 200 parov moških čevljev, čez poldrugi mesec, ko bi morala dostaviti pošiljko, pa se je na lepem premislila... V drugi tovarni je boutique naročil 1000 parov zimskih ekskluzivnih rokavic. Namesto v desetih dneh, kakor je bilo dogovorjeno, jih je dobil z velikansko zamudo tik pred novim letom, ko je prodajna konjunktura že minila . .. Konfekcijska tovarna se je Zavezala, da bo samo za boutique izdelala 20 moških modnih sukenj iz uvoženega blaga. Glede tla majhno naročilo jih je boUtipue drago plačal, toda čez čas so prodajalke opazile enake suknje v drugih trgovinah, le prodajna cena je bila za 6 ali 7 S tisočakov nižja. Na Splošno vsa /industrija, ki ima lastno prodajno mrežo, hd sprejme ekskluzivnih naročil Za modne trgovine. Mariborski Lilet kaže še največ razumevanja. Tudi po deset parov čevljev je pripravljen izdelati, le kopita mora še izboljšati. Pri Sedanji obutveni mčdi so proporci kopit izredno pomembni, 2e ob malenkostni neskladnosti je čevelj preveč robat in okoren .., Pri uvažanju ekskluzivne obutve ima boutique veliko manj težav. Uvoz usnja in vseh usnjenih izdelkov je sproščen, še tovarne, ki izdelujejo po dva tisoč do tri tišoč parov čevljev ha dan, «6 pripravljene sprejeti majhna ekskluzivna naročila. Predstavnik znane žahodno-nemške tovarne modne obutve Auef, ki dnevno izdeluje po 600 parov Čevljev, je ravno zdaj pripeljal boutifjuu jesensko kolekcijo modelov na Ogled, in sicer okoli šestdeset čevljev, črnih, delno pa rjavih tn modrih, večidel salonarjev z višjo ali celo zelo visoko in enakomerno zoža- no peto — jesenski modni krik obutve... Da boutiqtli ne morejo naročiti večjih serij, pa tovarna AU6r ve in Upošteva. SE VEČ UVOŽENEGA BLAGA Če industrija noče izdelovati ekskluzivne obutve, zakaj je 06 bi naša obrtna podjetja? To vprašanje se samo po sebi vsiljuje vsem, ki žele, da bi se rtaše devizno gospodarstvo izboljšalo. Nanj vodstvo boutiqua odgovarja: ročno izdelahi čevlji bi bili manj lični kot uvoženi, stali pa bi ravno toliko, ker nekatere zahodne države močno preffiirajo izvoz obutve. Mimo tega si b0utiqu6 Z uvozom lahko Zares zagotovi ekskluzivno zalogo, jugoslovanski dobavitelji pa vedno ne spoštujejo pogodbenih dogovorov ... Isto velja, kot rečeno,. Za konfekcijo in ušnjeho galanterijo, kolikor so naše tovarne Sploh pripravljene prevzeti majhna, posebna naročila ali pa s kvalitetnimi modnimi izdelki prodreti v te specializirane modne trgovine. Končno pa mora boutique svoji ekonomski računici v prid Upoštevati še snobizem nekaterih kupcev, ki še vedno slepo cenijo samo uvoženo blago in radi plačujejo daV6k na snobizem. In naj ga, če ga lahko. Važno je. da denar ne ostaja v nogavicah in da ga porabijo doma in ne več vsega v tujini... MARIOLA KOBAL V\AA/\A>X/tZ>A/W y Hi efons srrr O I) M E V I fcot Je*? Do nedavna smo v ljubljanskih, poslovalnicah Prehrane imeli na razpolago homogenizirano mleko Ljubljanskih mlekarn in podobnega podjetja iz Zagreba, zagrebško je bilo nekajkrat pokvarjeno, kadar pa je bilo Uporabno, pa je po kakovosti precej prekašalo ljubljansko, ker je bilo mastnejše in zato tudi boljšega okuša. Ali je tistih nekaj slabih izkušenj z zagrebškim mlekom spremenilo nabavno politiko? Čudno, saj se homogeniziranje tudi Ljubljanskim mlekarnam ni vedno posrečilo. Slaščičarna Bežigrad nam je s serijsko peko orehovih, rozinovih potic ter rozinovih šarkljev naredila veliko uslugo. Koliko časa je gospodinjam prihranjenega In Strahu, ali se bo domač izdelek posrečil, Tako pa prideš, izbereš, plačaš — in niti ne veliko — pa je pecivo za praznik ali družinsko slovesnost nared. Včasih pa se igodi tudi tole; na priloženi deklaraciji označeni IzdelavM čas ne drži. Pred prvomajskimi prazniki sem kupila orehovo potico, bila je odlična, toda ko sem 7. maja kupila drugo, se ji je Videlo, da je bila pečena takrat kot prva. Rok trajanja pa je — po deklaraciji — teden dni. Čudim se, da Slaščičarna Bežigrad s takim početjem izpostavlja svoj ugled, ki si ga je prav s prodajo svežih potic in šarkljev povečala. Ne gre za naključje, kajti štirinajst dni kasneje sem, v drugi poslovalnici Prehrane poleg svežega šarklja otipala tudi staro potico z istim datumom izdelave. Svetujem vam torej, da se pri nakupu ne zanašate samo na navedeni datum. Pomagajte si še z otipom. Ni lepo, kar pečejo peki, kar počno razpečevalci potic, pa je še grše, MIRA ^VNAAZVVVVVNAAAAAZSAA/VVNAAA/VVVVVNAZVNAVVNAZVSAA^VVVVVN/VVN/VVNZV' ARHITEKTOV KOTIČEK s VPRAŠANJE: ^ Odkar tikala v Delavski enotnosti tudi vaša rubrika, redno kupujem Časopis, ker me ta vprašanja želo zanimajo in ker dobro Svetujete! Pri vašem delu vam Zato želim veliko uspeha. vendar naj pridem na dan s svojo prošnjo. Rada bi smotrno uredila stanovanje V Stari hlšiei. stanovanje je precej prostorno, V6hdar po razporeditvi prostorov malce nepraktično. Ž možem ši želiva, da bi bili pi rt urejeni preprosto in da bi jih lahko čistili, ker sva Oba Zaposlena in ker imava majhnega otroka. Seveda bi ši želela opremiti stanovanje v skladu s potrebami. Oba sva intelektualca in tudi doma potrebujeva prostor za pisanje. DO zdaj se nama je nabralo tudi kakih 2000 knjig, ki bi jih rada razporedila v enovrstne police. Ko bo otrok odrasel plenicam, bi ga rada dala v lastno sobo. Nekaj pohištva že Imava in bi ga rada uporabila, zato vam posredujem tudi podatke ... »DOM« — PTUJ • ODGOVORi Najprej še vam zahvaljujem za vašo pohvalo in upam, da vas bom zadovoljila s svojim odgovorom, Tloris vaših prostorov je res malce nepraktičen, kar Ste že sami ugotovili, saj so vsi prostori prehodni ift imajo po dvoje ali cčlo troje vrat. Zato stanovanja ni mogoče opremiti tako praktično kot bi si '.jfeleli in je pogosto možna ena Sferna rešitev. Tokrat bom začela s spalnico, ; ker ne veste, ali bi ta prostor sploh .še obdržali .kot spalnico, ali pa bi ga opremili kot dnevno sobo. Prostor, v katerem imate zdaj spalnico, je majhen, povezan je direktno s kopalnico. Tudi svetlobe, se mi zdi, je najmanj v tem prostoru, saj sO dimenzije okna zelo ■ majhne. Zato mislim, da bo * ta soba res še najbolj pri- * rrierna za spalnico. K poste- ■ ljsm pa morate dokupiti oma-g re, Ležišča Imate sicer iz maji hagonija, a kolikor šem vas ■ razumela, so to samo okviri brez končnic, torej se tudi lesa zelo malo vidi. Razen tega imate verjetno ležišča čez dan pregrnjeha, zato se nikar ne bojte omare v drugem lesu, ■ če vam, kot pišete, mahagonij IT ne ugaja, Ker ste zelo na tešil nem s prostorom za omare, ■ morate prostor izkoristiti v vi-M šino. Zato predlagam, da ku-I pite visoke omare, ki jih iz-I deluje tovarna pohištva »Meb- ■ lo« iz Nove Gorice in to v hra- stu. Ker so prostori nizki, višina do Stropa znaša le 225 Centimetrov, je tudi nujno, da izberete pohištvo svetlejše barve. Morda se vam bo zdelo, da je hrast preveč »pisarniški«, kot temu nekateri pravijo. Res je tudi, da smo bili Vsi kar že navajeni, da je samo pisarniško pohištvo obdelano s tem furnirjem. Zadnje čase pa zelo Stopa v ospredje pri stanovanjskem pohištvu prav hrast, za katerega moramo priznati, da je zelo lep in eden izmed trdnejših furnirjev. Prednost omar, ki vam jih svetujem, je tudi v tem, da So različnih dolžin, saj lahko izbirate med naslednjimi merami: 50 cm. 100 cm, 150 cm in 200 cm, njihova višina pa znaša 223 cm, kar je ravno prav za vaše stanovanje. V vašem primeru lahko uporabite eno trodelno omaro v širini 150 centimetrov — in omaro širine 100 cm. Obe omari namestite tako, da ju ločujejo vrata v kopalnico. Toliko Za danes, v prihodnji številki pa vam bom odgovorila na vaša preostala vprašanja. Inž. arh. Doroteja Dozet KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK MISREIH)VALIICA ODDIHA PONUDBA »ISKRE« lv ?°čitniška skupnost združenega podjetja Iskra Kranj ima za dišiT delavce — in seveda tudi za goste — na voljo štiri počit-Npt domove: v Poreču, na Bledu, v Trenti in na Dugem otoku. v$e j od njih so odprti samo v poletnih mesecih, drugi pa Za ^°čitniška skupnost združenega podjetja Iskra poskrbi tudi So *3revoz letoviščarjev do svojih počitniških domov. Izkušnje Va,?/*623'6, da je posebno v poletnih mesecih večje povpraše-Jetri kapacitetah na morju, zato vsem ii-teresentom svetu-tq j0’ da se kar najhitreje obrnejo na počitniško skupnost Iskra, gay013 svoje prostore v Ljubljani, na Trgu prekomorskih bri-Drostor da si *3°d° lahko še pravočasno zagotovili potreben nia^,. Počitniški dom Iskra v Poreču je blizu pristanišča in kopo minute od prostrane plaže. V domu je 19 sob s 55 ležišči, BrKt.lreb' Pa je možno najeti tudi zasebne sobe, s tem da M Stl hranijo v domu. Poreč je prijetno Istrsko mesto, ki postaja leto za letom -bolj živahno letovišče domačih in tujih ljubiteljev morja. Ste- : Vilne zgodovinske znamenitosti, lepa lega, široke možnosti za kopanje in dovolj priložnosti za večerno razvedrilo — to je tisto, kar v Poreču najbolj privlači goste. Cene penziona v predsezoni: 23 N-din Za zaposlene pri Iskri, 27 N-din za domače goste in 41 N-din za inozemce. V sezoni so cene penziona seveda nekoliko višje: 23 N-din za zaposlene pri Iskri, 29 N-din za domače goste in 49 N-din za inozemce. Otroci do 10. leta starosti, ki ne potrebujejo svojega ležišča, imajo 40 % popusta, s svojim ležiščem pa 25%. • Počitniški dom Iskra na Bledu ima 11 sob z 28 ležišči. Pred domom je senčnat sadovnjak, na dvorišču za domom pa je manjši bazen. Na vrtu je možno tudi kampiranje. Na Bledu so številne možnosti izletov, zato Bled zasluženo imenujejo »biser Gorenjske«. Počitniški dom Iskre pa je oddaljen le pet minut od jezera, je sredi prijetnega gozdički in tako odmaknjen od prometnega vrveža. Cene penziona v predsezoni: 25 N-din za zaposlene pri Iskri, 29 N-din za domače goste in 45 N-din za inozemce. V sezoni pa so cene penziona naslednje: 28 N-din za zaposlene pri Iskri, 32 N-din za domače goste in 50 N-din za inozemce. Otroci do 10. leta starosti imajo 25 % popusta, če pa ne potrebujejo svoje P0S®1 Počitniški dom Iskre v Trenti leži sredi Idilične doline Trente, ob avtomobilski cesti, ki pelje prek Vršiča v sončno Primorsko. Počitniški dom v Trenti je kot nalašč za oddih tistih, ki potrebujejo mir ln čisti gorski zrak. Od doma so možni krajši In daljši izleti, prav tako pa tudi zahtevnejše planinske ture. V domu je na voljo pet sob z 20 ležišči, Cene penziona v predsezoni: 20 N-din za zaposlene v Iskri, 23 N-din za domače goste in 36 N-din za inozemce. Cene penziona V sezoni pa so: 23 N-din za zaposlene pri Iskri, 27 N-din za domače goste in 40 N-din za inozemce. Dom je odprt vse leto! # Čamp »Mir« leži na Dugem otoku, predstraži svetovno znanih Kornatov. Iz Sukošana, ki leži 10 kilometrov južno od Zadra, je dobri dve uri prijetne vožnje z motornim čolnom do carnpa, ki leži v zalivu pod velikim borovim gozdičkom. Samo pet minut od carnpa je idilično slano jezero, v katerem je voda stalno za 5* C toplejša od morja. V campu je na voljo 70 ležišč v kombiniranih šotoril) — spodaj leseno ogrodje, zgoraj pa šotor — vsak pa lahko prebiva tudi v lastnem šotoru. Dugi otok slovi po pestrih možnostih za ribolov, čolnarjenje in podvodni ribolov, kakor tudi za izlete po Kornatih. Za prevoz do Suko-šdna je poskrbljeno. Cene penziona v predsezoni: 20 N-din za zaposlene pri Iskri, 25 N-din za domače goste in 36 N-din za inozemce. Cene penziona v sezoni pa so naslednje: 23 N-din za člane sindikata Združenega podjetja Iskra, 27 N-din za domače goste in 40 N-din za inozemce. # Za vse podrobne informacije se obrnite na recepcljsko pišarno Počitniške skupnosti združenega podjetja Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Izobraževanje in kultura Takoj začeti s konkretnim reševanjem nastale situacije Ko je izvršni svet skupščine SRS na svoji seji 27. maja obravnaval gradivo o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja, je ugotovil, da sedanje težko stanje na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ni v prvi vrsti rezultat zaostrene situacije sedanjega leta niti samo novo uzakonjenega in še neutečenega sistema financiranja ter dosedanje neučinkovitosti novo postavljenih izobraževalnih skupnosti, temveč predvsem posledica dejstva, da sfera šolstva že vrsto let zaostaja za materialnim razvojem na drugih področjih družbene dejavnosti. Zakon o izobraževalnih skupnostih ni družbeno ovrednotil dela prosvetnih delavcev, zato je ostala sfera šolstva še vedno odvisna od proračunskih sredstev, namesto od dejanskih in družbeno utemeljenih potreb; obenem pa so se neustrezno prenašali sistem in načela delitve po delu iz blagovne proizvodnje v sfero šolstva. Ker so osebni dohodki večine prosvetnih delavcev v resnem nesoglasju z družbenim pomenom njihovega dela, hkrati pa precej zaostajajo za dohodki delavcev z isto izobrazbo v gospodarstvu in družbenih službah in ker so na drugi strani tudi neupravičljivo velike razlike med občinami, izvršni svet meni, da je potrebno takoj začeti s konkretnim reševanjem nastale situacije. Izvršni svet je določil komisijo, ki bo formulirala njegova stališča; ta bodo v najkrajšem času posredovana javnosti. Nadalje je določil komisijo, ki bo do 15. junija 1968 predlagala finančne rešitve za letošnje leto, za prihodnje pa tudi sistemske. Komisija naj bi izhajala iz stališča, da se morajo 1969. leta povprečni osebni dohodki delavcev izenačiti s povprečnimi osebnimi dohodki delavcev z isto izobrazbo na drugih področjih, kakor so jih ti imeli 1967. leta, medtem ko morajo priti 1970. leta na raven dohdkov drugih delavcev iz leta 1969, po tem datumu pa se uskladiti. Izvršni svet bo hkrati tudi organiziral razgovore s predstavniki občin z namenom, da se čimprej sanira tudi osnovno šolstvo. ZA UKINJANJE SOCIOLOŠKIH RAZLIK Pred seboj na mizi imam, zopet eno izmed pisem prosvetnih delavcev, naslovljeno na slovensko javnost. Tokrat zahtevajo njegovo objavo prosvetni delavci iz osnovnih šol Litija, Šmart-no pri Litiji in Gabrovke. Njihovo ogorčenje in njihove zahteve so več ali manj podobne vsem dosedanjim: stanje v šolstvu naj se sanira z ukrepi, ki bodo dobili svojo materialno v s e -b i n o, ob uveljavljanju načela — enako vlačilo za enako delo. Pozivajo pododbor za šolstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti h »konkretni akciji«. Navidez nedemokratična odločitev, da tega pisma ne bomo objavili, izhaja iz prepričanja, da je vendarle koristneje, če zdaj, ko to lahko storimo, informiramo naše bralce nekoliko podrob-nje o stališčih izvršnega sveta Skupščine SRS. ki je pred dnevi obravnaval gradivo o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja in sprejel tudi predloge za konkretno reševanje nastale situacije. Svoja stališča v celoti bo IS v kratkem objavil javnosti v uradnem dokumentu, kot smo že zapisali v objavljenem poročilu z omenjene seje IS. V razpravi je na izvršnem svetu bila zelo poudarjena misel, da je sedanje stanje v šolstvu potrebno ocenjevati z idejno sociološkega vidika. Uveljavljanje načela dohodka v naši družbi je namreč povzročilo resne socialne razlike. Pri vrednotenju intelektualnega dela so te razlike še posebej velike v odnosu na šolstvo. Tolikšnih razlik ni mogoče več vzdrževati, sicer se bodo začele krepiti v uveljavljanju dohodka v tej sferi družbene dejavnosti nasprotne težnje. Končno je element, ki ilustrira zaostajanje v šolstvu, tudi pokazatelj udeležbe šolstva v narodnem dohodku. Le-ta stagnira, oziroma pada, tako da je v zadnjih letih od 4,8 padel na 4,3, medtem ko je jugoslovanska, stopnja udeležbe 5. V zakonu o zavodih in v zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja smo sicer zapisali, kakšno naj bo načelno izhodišče za vrednotenje dela prosvetnih delavcev, so poudarili na seji, nismo pa zakonsko določili vrednosti tega dela. Zato zakon o financiranju doslej tudi ni dal materialnih rezultatov, pa tudi ne drugih. Dejstvo je, da v povprečju osebni dohodki prosvetnih delavcev danes zaostajajo za eno četrtino v odnosu na ostale delavce z isto izobrazbo. Izobraževalne skupnosti, ki so bile ustanovljene lani, so se v začetku ukvarjale s težavami prehodnega obdobja, letos pa so že nastopile z elementi vrednotenja šolskega dela in se seveda skušajo enakopravno postaviti nasproti drugemu družbenemu delu. Toda ob tem se je pokazalo, da je sedanji sistem financiranja glede na nacionalne okvire neizdelan. Letošnjo materialno situacijo pa so zaostrile še nove zakonske določbe, ki pa niso imele zagotovljenega materialnega kritja. Prej ali slej bo treba priznati, so poudarili, da ni mogoče materialne osnove šolstva v komunah prepuščati oscilacijam gospodarstva. Zato so tudi zahteve po nacionalni integraciji šolstva upravičene in jih ne bi smeli označevati kot etati- stične, kajti sedanjega sistema ni mogoče zagovarjati, če ob relativno slabo plačanem delu prosvetnih delavcev uveljavljamo še neenakomerno plačano enako delo. Letošnje zakonsko določilo, naj občine zagotovijo šolstvu vsaj lanska sredstva, sorazmerno povečana s povečevanjem lanskega proračuna, je bilo administrativno izhodišče za urejene materialne baze šolstva. Zdaj, ko so merila in kvantifikacija na osnovi teh meril napravljena in lahko služijo kot vrednostno izhodišče za uskladitev vrednotenja šolskega dela, pa bo treba razčistiti še vrsto sistemskih vprašanj: odnose med financerji, kdaj lahko občina oziroma TIS terja intervencijska republiška sredstva, kako zagotoviti enoten sistem financiranja srednjih šol, rešiti vprašanje administracije, ki ga zaradi pomanjkanja sredstev neprestano odlagamo itd. Pri teh vprašanjih seveda ni problem statutarnih določil, pač pa to, kakšna bo medsebojna povezava šolstva na osnovi zelo jasno postavljenih kvantificiranih meril. Vsekakor bodo potrebni tudi večji napori za pravilnejše nagrajevanje zavodov in znotraj samih zavodov, toda očitno teh vprašanj ni mogoče postavljati odločno v ospredje, dokler se prosvetni delavci borijo za pravilnejše družbeno vrednotenje šolskega dela. Nujno pa je, kot že rečeno, hitro razčistiti odprta sistemska vprašanja, sicer bomo izgubili pregled nad sredstvi za šolstvo v celoti. KAJ V LETU 1968 REPUBLIKA IN KAJ OBČINE? Predloge ukrepov glede na situacijo v šolstvu odbora IS za znanost, kulturo in prosveto je izvršni svet podprl. Kakšni so ti predlogi? Republiški izobraževalni skupnosti naj se v letu 1968 dodelijo dodatna sredstva v višini 22,269.153 N-din za pokritje obveznosti, ki so nastale zaradi novih predpisov: povečane dajatve za redno delovno razmerje in za dopolnilno delovno razmerje na visokih šolah, obvezne 2-odstotne rezerve RIS, za stoodstotno realizacijo meril za VECILNI GUMI v treh izbranih okusih visoke šole od 1. oktobra 1968 dalje, za posebne šole od 1. septembra 1968 dalje in za osnovne šole za celo leto 1968, končno pa še za dopolnilno financiranje strokovnih šol pri gospodarskih organizacijah oziroma vpisa v prve razrede teh šol v novem šolskem letu. Izvršni svet in Skupščina SRS pa naj bi apelirala na občinske skupščine, da letos dodatno zagotovijo temeljnim izobraževalnim skupnostim potrebna finančna sredstva za pokritje obveznosti osnovnim šolam, ki so nastale z navedenimi novimi predpisi. S tem bi seveda letos uredili le najbolj pereče probleme. TUDI ZA NAPREJ KONKRETNI PREDLOGI Izvršni svet je obvezen predložiti konkretne predloge za sanacijo šolstva Skupščini SRS najpozneje do septembra t. 1. S tem v zvezi je treba Skupščini predložiti kriterije za družbeno ovrednotenje vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti kot celote oziroma ovrednotenje posameznih kategorij učnega osebja, seveda v skladu z določili temeljnega zakona o zavodih. Za to družbeno ovrednotenje sta možni dve poti: ali tista, ki jo je predlagal RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije republiški izobraževalni skupnosti, ali pot uveljavljanja količnika na povprečni osebni dohodek v republiki. Po predlogu sindikatov bi bili izhodišče za osebne dohodke prosvetnih delavcev v letu 1969 (za izračun globalov!) povprečni osebni dohodki v letu 1967 (brez upoštevanja osebnih dohodkov vodstvenega kadra), le-ti pa so po podatkih Zavoda za statistiko SRS (le da so bili posebej naročeni in plačani) za srednjo izobrazbo 1010 N-din, za višjo izobrazbo 1310 novih dinarjev, za visoko izobrazbo 1600 N-din. V primeru uveljavljanja količnika na osnovi povprečnega osebnega dohodka, pa bi leta 1969 bil izhodišče povprečni osebni dohodek v republiki leta 1967, leta 1970 pa bi uveljavljali kot količnik povprečni osebni dohodek v republiki leta 1969. V tem primeru bi bili predlagani količniki za leto 1969 naslednji: učitelj 1,2 = 1090 N-din predm. učitelj 1,5 = 1360 N-din profesor 1,8 = 1630 N-din univ. profesor 3 = 2730 N-din V obeh primerih bi šolstvo postavili v odvisnost z gibanjem osebnih dohodkov v republiki. Družbeni dogovor pa bi moral določiti tudi razmerje med maso osebnih dohodkov in maso sredstev za materialno-funkcionalne izdatke; morda v letu 1969 odnos 85 :15, leto kasneje pa 80 :20. Po takšnem izračunu potrebna sredstva za visoko, posebno in manjšinsko šolstvo bi financirali po sedaj uveljavljenih načelih, za srednje in strokovno šolstvo bi zbirali sredstva z republiškim predpisom, razdeljevali pa na osnovi enotnih meril preko republiške, regionalnih ali posebnih izobraževalnih skupnosti. Sredstva za osnovno šolstvo po tako objektiviziranih merilih pa bi v osnovi morale zagotoviti občinske skupščine, vkolikor pa ne bi posamezna občina po določenih kriterijih dosegla potrebne vsote, bi avtomatično dopolnjevala financiranje republiška izobraževalna skupnost do meje »nacionalne zagotovitve«. ALI SO BILI SINDIKATI DOSLEJ RES NEAKTIVNI? Na uvodoma zapisan očitek prosvetnih delavcev iz občine Litija je treba jasno odgovoriti. Stališča in predlogi ukrepov za sanacijo stanja v šolstvu, kakršne ima izvršni svet, v bistvu pomenijo, da so prizadevanja, sindikata upoštevana, ne glede na to, katera pot za ovrednotenje učiteljevega dela bo v nadaljnjih dveh letih upoštevana. Sicer pa je za zaključek morda potrebno povedati še eno misel, izrečeno na seji IS: Ob naporih za sanacijo stanja v šolstvu se je treba zavedati, da v naslednjih letih ne bo mogoče širiti šolske dejavnosti, kar velja od univerze do osnovne šole, pa naj hi bila le-ta še tako potrebna. SONJA GAŠPERŠIČ Z RAZSTAVE »GRAFIČNI LIST 68« VRATA SE ODPIRAJO T ikovnih razstav v »Delavski enotnosti« že nekaj let nš I j spremljamo več. V uredništvu menimo, da je to naloga predvsem dnevnega tiska, radia, televizije ter časopisov in revij za kulturna vprašanja. Ta sredstva množičnega obveščanja hitro in dobro poročajo o tovrstnih kulturnih dogodkih pri nas. ičseeno pa smo prišli, ko so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo »Grafični list 68«. Njen pomen in naloga namreč nista zaprta le v ozek krog ljubiteljev moderne grafične umetnosti. Ko so razstavo odpirali, na otvoritev niso prišli samo umetniki, zastopniki Grafičnega bienala in novinarji. Prišli so tudi predstavniki gospodarskih organizacij, ki se zanimajo za nakup razstavljenih del. »Grafični list 68« je druga serija izbranih grafik slovenskih slikarjev, ki jih je uredništvo Naših razgledov pripravilo za svoje naročnike in druge ljubitelje likovne umetnosti po Tes nizki ceni 200 novih dinarjev. Vsak od listov je razmnožen v 50 oštevilčenih izvodih, plošča pa je nato bila uničena. Sedaj, ko je naklada izbranih grafik prve skupine umetnikov, ki so na to akcijo pristali, če skoraj v celoti razprodana, so se založniki odločili za nov izbor del osmih slovenskih umetnikov. To so: Bogdan Borčič, Dževad Hoza, Božidar Jakac, Joža Horvat-Jaki, France Mihelič, Karel Zelenko, Adriana Maraž in pokojni Marij Pregelj. • Ni tale zapis reklamni oglas za akcijo Naših razgledov. Rabi • bi vas samo opozorili, da lahko tudi posameznik že za majhen • denar kupi grafiko enega od znanih slovenskih umetnikov. • Radi bi pomagali soustvariti tako vzdušje, da bodo te umet- • Ni tale zapis reklamni oglas za akcijo Naših razgledov. Radi • so tudi nam namenjene, ali ne? MATJAŽ VIZJAK BOŽIDAR JAKAC — NOVO MESTO, 1941, jedkanica Odstop je kapitulacija Minuli petek je MO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Maribor sklical predstavnike različnih šolskih in varstvenih zavodov in povabil k razgovoru tudi poslance ter predstavnike izvršnega sveta, sekretariata za prosveto in kulturo, RO pristojnega sindikata ter republiške izobraževalne skupnosti. Namen sestanka je bil soočiti se s težkim materialnim stanjem mariborske TIS, z zahtevami prosvetnih delavcev, med katerimi nezadovoljstvo zelo narašča, in dogovoriti se, kaj v tej situaciji storiti. MO je namreč v zadnjem času dobil nekaj sugestij od prosvetnih delavcev, češ, naj odstopi, če ne bo mogel uveljaviti minimalnih zahtev prosvetnih delavcev. V prepričanju, da je odstop kapitulantstvo, se je MO lotil še bolj dela in tega, kot kaže, ga še precej čaka. Za boljše razumevanje je uvodoma seveda na kratko po-J trebno skicirati materialno situacijo TIS Maribor v letošnjem letu: proračun občinske skupščine se je povečal za 4,2 odstotka, edino šolstvu pa so se povečali za 6,3 odstotka. Kljub temu, da so se v globalu šolstvu povečala sredstva za nekaj več kot 10 odstotkov, pa je realno povečanje (nove dajatve) le za 1.300.000 N-dinarjev, kar je ob proračunu TIS nekaj več kot 50 milijonov N-dinarjev res malo. Tako so le nekatere osnovne šole letos dobile do 3 odstotke več sredstev, vsi drugi dejansko manj in osebni dohodki učiteljev so precej pod lanskimi (lani v povprečju 850 oziroma 1000 N-dinarjev). Velik primanjkljaj je nastal zaradi strokovnega šolstva, saj se v Mariboru šola iz^ drugih občin približno 2500 učenčev, kar pa se s sedanjim prelivanjem sredstev ne pokriva, saj znaša samo izpad sredstev iz Pomurja in Koroške 1.100.000 N-dinarjev. Predsednik MO pristojnega sindikata je uvodoma formuliral glavne zahteve prosvetnih delavcev: RIS naj pravično preliva sredstva tja, kjer jih je premalo, saj je npr. nerazumljivo, da so lani v dotirani občini Lenart lahko zagotavljali povprečni osebni dohodek . 1.130 N-dinarjev, Maribor pa le 890 -N-dinarjev. Glede strokovnega šolstva terjajo, da pride v pristojnost republike, tako financiranje kot mreža, v nasprotnem primeru pa vztrajajo pri tem, da se obseg regij spremeni; odklanjajo stališče, ki dobiva podporo tudi že pri nekaterih zelo odgovornih v Mariboru, da bi jeseni odklanjali vpis učencev iz drugih regij v svoje strokovne šole; terjajo iz rezerve RIS dodatnih 1,800.000 N-dinarjev za strokovno šolstvo v letu 1968; zahtevajo, da se družbeno ovrednoti delo učiteljev in da se zagotovijo sredstva za realizacijo meril; pri nadaljnjem sistemskem urejanju vprašanj terjajo, da se stališča prosvetnih delavcev upoštevajo itd. Osnovni razlog za težko materialno stanje šolstva v Mariboru je iskati v tem, da so bile startne osnove osebnih dohodkov že nekaj let pod povprečjem v republiki. Zato bi pri vrednotenju dela učiteljev morali izhajati iz doseženega povprečja osebnega dohodka v republiki, ne pa iz takšnih ali drugačnih povečanj sredstev v odnosu na proračune. Delegat 14 strokovnih šol je dejal, da zato odklanjajo sedanja meri' la TIS, ki izhajajo iz globala razpoložljivih sredstev, terjaj0 družbeno verifikacijo meril 10 da potem jasno povemo, v kolikšnem odstotku bomo takšna merila v nekem razdobju reali' zirali. Njihove minimalne zahteve za letos pa so, če ne za odstotkov povišani osebni dohodki, vsaj lanskim enaki, 00 enakem obsegu dela, povečan global sredstev za 10 odstotkov, terjajo, da se o merilih izreče)0 kolektivi in da se pogodbe pod' pišejo do junija. Delegat deloV' ne skupnosti poklicnih šol J® med drugim dodatno terjal izenačitev osebnih dohodkov s ti' stimi, ki so plačani iz proračun® občinske skupščine in enak0 plačilo honorarnih ur, kot I^ vrednost učiteljevega dela v P®' dagoški uri. Delegat ŽlS pa 1^ povedal, da so tri delovne °r' ganizacije kot sofinancerji ni1' hove šole s 1. I. 1968 odp°v®' dale vsako denarno plačilo, za' to bo 209 učencev sicer šolo na^ daljevalo, ne bodo pa jim izr°' čili spričeval. Dr. Bračič, član izvršn®Ža sveta, je navzoče seznanil predvidenimi ukrepi za sanacu stanja v šolstvu, predstavni RO pristojnega sindikata Pa Lj je obvestila o tem, na kak ^ osnovi bo sindikat sklenil z b v sporazum (o tem pišemo članku »Za ukinjanje sovcl0.a-ških razlik«). Ob koncu kaze pisati le eno: stališče MO s dikata delavcev družbenih ^ javnosti Maribor, da se nie prilagodijo razpoložljivemu s f balu, očitno ni bilo v s^a?.i,a-napori RO pristojnega sin01 ta. To stališče kaže hitro odločno korigirati. S. G Sporf WvAAA/^A^^/^AAAAAA^A^/WVWV X j družbenem planu raz-y uija naše države v T oh "obju 1966 do 1970 to predvidene tudi naloge na področju telesne kulture. Tako je med drugim v načrtu, da se bomo zavzeli za razvoj telesna kulture v industrijskih centrih, da bomo bolj poskrbeli za šolsko telesno vzgojo in sploh množično telesno kulturo in s . tem seveda tudi za vrhunski šport. Za realizacijo teh načrtov smo obljubili, da bomo izboljšali pogoje — predvsem materialne — z izgradnjo potrebne mreže objektov in institucij za te. Številke lesno kulturo, z večjo udeležbo delovnih organizacij pri ustvarjanju potrebnih Pogojev itd.,.. Kot vemo, se pričakovanja niso izpolnila. Vsaj v prvih dveh letih ne ... Za vsa tri področja telesne kulture je v zadnjih letih značilna stagnacija. V šolski telesni vzgoji, v telesno vzgojnih organizacijah in končno tudi v skrbi za aktiven oddih zaposlenih. Odstotek šoloobveznih ljudi, H imajo na učnem programu telesno vzgojo, je v vsakem pogledu zaskrbljujoč. V osnovni šoli ima telesno vzgojo le 60 % mladine. Povsem nerazumljivo je tudi dejstvo, da si na številnih šolah učitelji prizadevajo, da njihovi učenci ne bi imeli tri ure telesne vzgoje na teden, temveč le dve oziroma eno... Tudi izvenšolska športna aktivnost mladih ljudi je razmeroma skromna. Število šolskih športnih društev pada, vse manj je osnovnošolcev, ki preživljajo svoje proste urice v šolskem športnem društvu. Kot vemo, je najbolj Črna situacija na visokih šolah. Redna telesna vzgoja zajema le 7,6 % študentov. Zato pravzaprav ni čudno, da ima toliko mladih ljudi telesne okvare, da je tolikšno število fantov nesposobnih za vojsko. Kje so vzroki teh dejstev ...? Strokovnjaki na področju telesne kulture trdijo, da nedvomno v slabih materialnih in kadrovskih pogojih za telesno vzgojo na naših šolah. V ilustracijo: samo v šolah v šestih naj-večjih mestih v SFRJ primanjkuje danes 277 telovadnic in 368 igrišč na Prostem. Ali: da bi zadovoljili minimalne kadrovske Potrebe na področju teles-V-a kulture, bi danes potrebovali še 4000 kvalificiranih učiteljev in profesorju telesne vzgoje! DELAVSKA EJSrOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ *a Slovenijo. Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani. Llst je bil ustanovljen 80. novembra 1942. Urejuje uredniški °dbnr. Glavni ln odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, Poštni predal 813/VI. telefon uredništva 316-672, 316-695. SI2-402 ln 310-033, uprave 310-033. ««4un prt Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki hranilnici Ljubljana, št. “01-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par ~ 50 S-dln. — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dln — 650 S-din Polletna 13 N-dln — 1300 S-dln ln letna 26 N-dln — 2600 S-dln. Rokopisov ne vračamo. — “siblna plačana v gotovini. Tisk ln klišeji Czp -Ljudska pravica«, Ljubljana ^npimminiiiiiiinmitniiDniniiiiiiiminiffliiijimimnmimiiiiiiiraniminimiiiii! ■ ■k. /H IčlEll !^MMiiwiiiiiiiiiiiijiiiiiliiiiciiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiuimiiuiimiHniiiiBimni!ii EIHEMEIIIEIIIEIII Interes za aktiven oddih je med anhovskimi cementarji iz leta v leto večji. Delavci se vključujejo v lovsko organizacijo, ribiško, množično se pridružujejo planincem in s svojimi prevoznimi sredstvi vse bolj pogosto odhajajo na krajše in daljše izlete. Večini pomeni šport razvedrilo, večina vidi v aktivnem oddihu najprijetnejši način nabiranja novih moči... Anhovski cementarji se udeležujejo številnih tekmovanj: športnih iger gradbincev, občinskih sindikalnih iger, rednih tekmovanj, mednarodnih srečanj, številnih turnirjev, tekmovanj med obrati itd. Številne športne panoge, ki jih goje v Anhovem, so dokaz, da organizatorjem v tem kolektivu ne gre le za dosežke, temveč le za zdravo rekreacijo. In seveda za to, da bi vsakemu omogočili tisto razvedrilo, ki mu je najbolj všeč. Na našem posnetku: anhovski odbojkarji na ŠIG 1967 v borbi za najvišjo lovoriko. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIE Dobro naložen denar V šestih sestavkih smo dokaj temeljito obdelali temo: Kako je s športom, rekreacijo in oddihom delovnih ljudi v šestih večjih slovenskih podjetjih. S tem, ko pišemo sklepno besedo po zaključeni omenjeni seriji prispevkov, pa seveda ni rečeno, da o drugih delovnih kolektivih ne bomo pisali. Se bolj se bomo poglobili v to dejavnost in še z bolj natančnimi podatki obdelali tudi vsako' najmanjše podjetje, seveda, če to dosega vidnejše rezultate na področju športa, rekreacije in oddiha delovnih ljudi. NIC VEC PETO KOLO Osnovna ugotovitev obiskov v šestih delovnih kolektivih je nedvomno: šport, rekreacija in oddih delovnih ljudi niso več peto kolo, ne samo v obiskanih podjetjih, marveč v večini delovnih kolektivov v Sloveniji. Medtem ko smo morda še pred tremi ali štirimi leti na ta račun zapisali marsikatero pikro, tega zdaj skoraj ne moremo več storiti. Delavsko športne igre, dnevna in tedenska rekreacija so se tako razmahnili, da jih v marsikaterem podjetju, že težko obvladajo. Za primer, kako je delavski šport postal množičen, nam lahko služita dve podjetji, to je jeseniška Železarna in,, vevška Papirnica. V jeseniški Železarni, kjer že vrsto let tekmujejo delavci v petnajstih športnih panogah med posameznimi obrati, se teh tekem v 3500 nastopih udeleži vedno več kot 2000 delavcev — železarjev. Po drugi strani pa je skoraj vsak vevški papirničar vključen v neko športno rekreativno dejavnost, pa naj bo to v planinstvo ali pa v Počitniško zvezo. In kar je pri vsem najbolj razveseljivo, s športom in rekreacijo, vsaj po podatkih, ki smo jih dobili v šestih delovnih kolektivih, se v pretežni meri, tudi 80-odstotno, ukvarjajo delavci, neposredni proizvajalci. DELAVSKI ŠPORT PRERAŠČA V KVALITETO Zelo razveseljujoče je tudi to, da delavski šport v marsikaterem kolektivu ni ostal le na »sindikalni ravni«. V papirnici Vevč so iz dlavskih vrst zrasli številni športni klubi, hokejski, plavalni, nogometni, kegljaški, v jeseniški Železarni hokejski; smučarski, v Gradisu kegljaški in v anhovski cementarni odbojkarski klub, ki tekmujejo in posegajo že po takšnih naslovih, kot so državni prvak, republiški prvak in podobno. Delavci, ki tekmujejo v teh ekipah, so običajno tudi zelo dobri delavci in vzorni tovariši tudi na delovnih mestih, kjer so zaposleni. rastejo Športni objekti IN PRIJATELJSTVO Tako množičen delavski šport pa nima samo odlike, da se delavci srečujejo v tekmovanjih na športnih igriščih, in se s tem rekreirajo, duševno spočijejo in pridobijo novih moči za delo v proizvodnji, marveč ima ta šport še vrsto drugih odlik, od katerih pa bi omenili dve. Prav na osnovi množičnosti j e, marsikateri kolektiv zgradil ali pa še gradi ob tovarni vzorne športne objekte. Ne bi naštevali vseh. Omembe vreden pa je športni park vevških pa-pirničarjev s tremi plavalnimi bazeni, hokejskim, odbojkarskim • Plavanje sodi k temeljni telesni izobrazbi ln je hkrati ena najkoristnejših prvin športne rekreacije ... Ze pred našim štetjem so označili človeka, ki ni imel potrebnih življenjskih sposobnosti, da »ne zna niti brati niti plavati«. Tudi danes si težko zamišljamo sodobnega človeka, ki se poleti ne bi upal ali vsaj želel v vodo. Plavanje ln kopanje sodi k temeljni telesni izobrazbi in je hkrati ena najkoristnejših prvin športne rekreacije. Primerna je za vse starostne stopnje, za staro in mlado. Najmlajšl plavalci so stari štiri leta, najstarejši pa osemdeset in celo devetdeset ... Ko pridejo vroči poletni dnevi, ko se znojimo na soncu, sl pač vsakdo želi v vodo, da bi se ohladil in zaplaval. Zdravniki trdijo, da je plavanje najbolj skladna telovadba za mišice ln najučinkovitejša dihalna vaja hkrati. Ze na oko ugotovimo, da imajo plavalci lepo razvito postavo, merjenja pljučne kapacitete pa dokazujejo, da zmorejo plavalci zajeti do šest in celo osem litrov zraka, kar je približno dvakrat toliko kot nešportnih!. Vrednost plavanja je še posebno velika, ker so kopalci slečeni in s tem deležni trojne kopeli: vodne, zračne in sončne. Tako gre za knaj-panje, za utrjevanje in sončenje celotne površine telesa hkrati. Ljudje se v vodi osvežijo in poživijo krvni obtok, zato se pozneje tako dobro počutijo. Ce pa pri kopanju in sončenju ne poznamo prave mere, če gre za pretiravanje, tedaj stvar sploh ni koristna in Je tudi reakcija organizma neugodna. Po kopanju je človek osvežen telesno in duševno, dobro počutje in nogometnim igriščem, ki ga prav zdaj še gradijo. Vsi ti športni objekti seveda niso. pridobitev samo za tisto tovarno, ki jih zgradi, marveč za celoten kraj, kjer je ta tovarna. In v vevškem primeru, velika pridobitev za Ljubljano. Druga odlika delavsko športnih iger in rekreacije, ki je vredna vse pozornosti, pa je prijateljstvo in tovarištvo, ki se razvija med delavci na športnih igriščih in prisrčnost na tekmovanjih med posameznimi kolektivi iz različnih krajev. Zavoljo tega so spontano zrasli razni tradicionalni dvoboji ali troboji med kolektivi ali pa kar športne igre kolektivov te ali one gospodarske panoge Samo za ilustracijo naj omenimo zimske in letne športne igre gradbincev ter tradicionalne dvoboje koprskega Stavbenika in celjskega Ingrada, ali tradicionalne troboje kočevskega Melamina, borovniškega Fenoli ta in medvo-ške Tesnilke. pa Je najzanesljivejši znak pravilne športne rekreacije. To radi poudarjamo zaradi tega, ker marsikje pretiravajo s tekmovanjem v najrazličnejših športnih panogah, ob vodi pa s sončenjem. Zares nima smisla, če te po športu. bolijo mišice ali če se tako dolgo sončiš, da te boli glava in dobiš opekline. Za zdravje gre, za dobro voljo in dobro počutje, ne pa za pretiravanje, ki se tako rado maščuje. Skratka, v teh dneh pred poletjem bo prav misliti na to, da bi omogočili delovnim ljudem in mladim rekreacijo ob vodi. Ker je med nami še vedno veliko neplavalcev, bi kazalo kaj storiti za to, da bi v letošnjih počitnicah vsaj otroke naučili plavanja. Ce je v bližini počitniškega doma primerna voda za kopanje, ne bo težko najti človeka, ki bo organiziral učenje plavanja. Z; razumevanjem naj bi starši vključili svoje otroke v plavalne šole, da bodo deležni najprijetnejšega športa poletnih dni. Prav pa je, da mislimo tudi na Napovedujte z nami! Stolpca Športne napovedi sta za jutrišnje nogometno kolo izpolnila Janez Slivar, tehnični urednik našega tednika in Andrej Ulaga, urednik športne rubrike pri DE. NA DOPUST ODHAJA VEDNO VEC DELAVCEV K vsemu pa naj še dodamo, da delavci tudi vedno raje odhajajo na dopust. Spet vzemimo primer jeseniške železarne, kjer od 7000-članskega kolektiva preživi dopust na morju v Crikve-nici ali Biogradu na moru nad 4500 delavcev in blizu 1000 njihovih svojcev. Znova se je pokazalo, da na dopust odhajajo množično predvsem delavci iz tistih kolektivov, kjer jih za to stimulirajo z regresi. V nekaterih tovarnah, denimo v kočevskem Melaminu, takih pa je v Sloveniji še več, dajo svojim delavcem tolikšen regres (Melamin 50.000 S-dinarjev vsakemu zaposlenemu), da ti preživijo dopust praktično zastonj ali pa za minimalne zneske na dan, ki se gibljejo od 200 do 600 S-dinarjev. Torej se je politika regresov za dopuste ponovno izkazala kot izredno koristna, do tega spoznanja pa so prišla tudi odrasle, da tudi njim omogočimo rekreacijo na soncu in v vodi. Morda se ne bodo naučili plavanja. Morda se bodo na prvi stopnji zadovoljili le s prho na planem, s kopanjem v nizki in varni vodi ter s sončenjem. Toda, tudi to je prav prijetno in vredno truda. In zato Je prav, da v teh dneh pred poletjem premislimo, kako bomo omogočili ljudem' užitke, ki jih nudijo voda, sonce in zrak. . VlUGOSLOVENSKA IUTRIJA 22.« 2. 6. 1968 O fHr| SPORTSKA PROGNOZA OVAJ LISTIČ JE BESPLATAN 12 takmičarskih parova 22: 2 D. TAKMJČAP 1 TAKMlCAR 2 lili 1 ŠIBENIK- BRATSTVO 0 4 2 VARTEKS - SLOBODA CTZ) V 3 OSIJEK- BELIŠČE 0 0 4 SPLIT. - FAMOS Zd S LEOTAR - RUDAR. (K) 6 BSK BOROVO l A 7 Lokomotiva-.borac (bl) ’ 4 4 8 .CRVENKA - RADNIČKI (S) 4 0 e SLOGA - SORAC (C) t Z 10 PRIŠTINA - BAČKA 4 Q 11 RADNIČKI (K)- LOVČEN' ? 1 12 SPARTAK - SR.EM 4 4 PLAVANJE - RAZVEDRILO POLETNIH DNI ..imilllllllllllE...........................Hilli.. ..... % AVTOMOBILISTI - TUDI ZA VAS PRAKTIČNE NOVOSTI IZ UVOZA V III. NAD-STROPJU TRGOVSKE HIŠE TTMnnrmcm Ljubljana, Tomšičeva 2 • prevleke # preproge ® varnostni pasovi # razni okraski # čistilna sredstva in drugo sa lep videz vašega vozila 1 ■iiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiffliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl ... mnoga podjetja. Ni jim namreč več vseeno, ali imajo v neposredni proizvodnji spočite, odporne in zdrave delavce ali pa take, ki jih že najmanjši prepih priklene na bolniško posteljo. Iz vsega je torej jasno, da v večini podjetij ni več toliko problem denar za šport, rekreacijo in oddih delavcev, marveč prej morda problem, kako bi še več svojih delavcev vključili v najrazličnejše oblike omenjene dejavnosti. Milijoni, ki jih vlagajo v te namene, niso vrženi proč, marveč zelo koristna investicija, ki se iz leta v leto bogato obrestuje. MILAN ŽIVKOVIC • MEDVODE Sindikalni nogometni turnir V počastitev dneva mladosti je bil na igrišču nogometnega kluba Medvode 22. in 23. maja tradicionalni sindikalni turnir v nogometu. Udeležili so se ga zastopniki sindikalnih podružnic Tesnilke, Celuloze in delovne organizacije Color iz Medvod. Ekipa Color je zasluženo osvojila prvo mesto. Interes za turnii je bil velik, saj si je tekme ogledalo več kot 300 ljudi. Srečanja s ti odlično sodila sodnika Serek ii Podlipnik. Žal je turnir motila slaba organizacija sindikalnega aktivi Tesnilke. Rezultati: Color : Tesnilka 3:1 Tesnilka : Celuloza 5:1, Celuloza j Color o:3. Lestvica: Color 3, Tesnilka 2 II Celuloza 1 točka. ^ F. ROZMAN • MARIBOR Uspešen start TAM in MTT Odigrano je prvo in drugo kolo občinske rokometne lige Maribora, na katerem sodeluje šest ekip iz mariborskih kolektivov. Otvoritvena tekma občinskega rokometnega prvenstva je pripadla ekipam Metalne in MTT. Ekipa MTT je zaigrala zelo dobro in je zmagala z rezultatom 28:14. Edino presenečenje je pripravila ekipa TAM, ki je na svojem terenu odpravila Trgovce kandidata za najvišji naslov. LESTVICA: MTT 4, TAM 4, Trgovci 2, Elko 2, Metalna 0 in Boris Kidrič 0 točk. D. ZAGORAC / Srečanje z gradbinci ' iz županije Zala Minulo soboto so se športniki mariborskega Konstruktorja in celjskega Ingrada srečali s športniki iz županije Zala iz Madžarske v nogometu, šahu, odbojki in kegljanju. Tekme so se končale z zmagami domačinov, to je športnikov Konstruktorja in Ingrada. Rezultati srečanj so bili naslednji: v nogometu 3:1, v odbojki 3:0, v šahu 6:4, v kegljanju — borbene igre 881:722 ter v kegljanju 6x100 luča.iev 2555:2399 kegljev. Na skupnem družabnem večeru v delavskem naselju Konstruktorja so si gostje in gostitelji v prijetnem vzdušju izmenjali darila. Gostje sd si med drugim ogledali Maribor in njegove znamenitosti, v nedeljo pa so se popeljali z vzpenjačo na Pohorje in kljub slabemu vremenu napravili kratek sprehod. L. REPOVZ ! ZAKAJ NE BI JEDLI VES DAN SVEŽEGA KRUHA? ALI: PEK ŠE NI SVOJE SREČE KOVAČ Nekateri peki niso ponoči zatisnili očesa že deset, dvajset in celo trideset let ® Stalno nočno delo v pekarstvu povzroča, da preko 60 odstotkov pekov odhaja invalidsko v pokoj 9 Nevzdržno je, da bi peki vse življenje delali samo ponoči Q Zgodilo se je prvič, da je sindikalni organ, v tem primeru Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljana, zasedal v kolektivu Ob Šmartinski cesti v Ljubljani stoji velika sodobna tovarna kruha živilskega kombinata »Žito«. čez dan stojijo tudi stroji v tej tovarni. A ne samo v tej. V katerikoli pekarni v Sloveniji stroji podnevi mirujejo. Kajti peki delajo samo ponoči. In to že sto in več let, odkar smo pri nas organizirali prve pekarne. i Prav od tedaj pa peki bijejo borbo, da ne bi delali ponoči. Res so edini, ki delajo samo ponoči in nikoli podnevi. Nekateri ponoči niso zatisnili očesa že po deset, dvajset in celo trideset let. Za marsikaterega peka je družinsko življenje neurejeno. Peki so prikrajšani za marsikaj, za kar drugi delavci niso. Jugoslavija je ena od redkih držav, ki še ni prepovedala nočnega dela pekov. Stalno nočno delo v pekarstvu povzroča, da preko 60 odstotkov pekov odhaja invalidsko v pokoj. < Marsikateri pek si že zgo- daj nakoplje astmo, kronični bronhitis, dobi ploske noge, si poškoduje hrbtenico ali oboli na pljučih. žato so toliko bolj upravičene zahteve pekov, da tudi oni ne bi delali samo ponoči. 2e mnogokrat so v tej zvezi povzdignili svoj glas. A niso uspeli. Nihče jih ni poslušal. Ali pa eo bili premalo enotni, da bi si izborili to pravico. j . SESTANEK V »ŽITU« Tudi to pot ob obisku v ljubljanskem živilskem kombinatu »Žito« so peki spet načeli svoj trenutno najbolj boleči problem. Problem nočnega dela. Tokrat so ga načeli organizirano na sestanku predsedstva Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ljubljane, i Kot zanimivost naj dodamo,- da je predsedstvo tega ljubljan-’ skega sindikata zasedalo prav v »Žitu«, to je med peki in ostalimi predstavniki kolektiva. Menda se je s tem zgodilo prvič, da je neki sindikalni organ, v tem primeru mestni, zasedal v kolektivu, To pa je imelo tudi svojevrsten učinek. Tegale namreč, kar se udeleženci sestanka niso mogli pogovoriti za zeleno mizo, so si lahko kasneje povedali med stroji, v neposredni proizvodnji, ko so si ogledali tovarno. Od samih delavcev pa so prav tako slišali marsikatero pripombo, bodisi na račun delovnih pogojev, bodisi na račun samoupravljanja in podobno. ; • In tak razgovor je bil bolj pristen, brez bojazni, da ta ali oni ne bj znal povedati, kaj ga teži. A ne nazadnje je takšna oblika- sindikalnega dela zelo osvežujoča, pestra, zanimiva, vredna posnemanja. PEKI PRIČAKUJEJO REŠITVE »Peki pričakujejo rešitve, da se stalno nočno, delo prepove z . zakonskimi predpisi«., je poudaril 'FRANC TOMAŽIN, predsednik , sindikalnega odbora v Žitu. »Prav zdaj je namreč čas, ko smo izgradili že vrsto sodob-, nih industrijskih pekam tudi v okviru našega kombinata, da takoj izdelamo potrebno študijo, kakšne investicije so še potrebne, da bi čimprej ukinili stalno nočno delo pekov.« TOMO VUKELIČ, visokokvalificiran pek iz pekarne v Samovi ulici v Ljubljani, pa je pristavil: , »Peki občutimo posledice nočnega dela že pri 40 letih starosti. Od tedaj naprej smo bolj ali manj stalno na bolniškem dopustu. Samo iz naše pekarne jih je letos že osem odšlo na zdravljenje na Golnik. Nekaj torej moramo storiti, da se vse to ne bj ponavljalo. Mor- da se malo nenavadno sliši, a si upam trditi, da delo pekov lahko primerjam s topilničarji v železarni...« Temu mnenju so se pridružili še drugi. Drago PETROVIČ, diplomirani ekonomist, pa se je prav razburil: »V drugih deželah je nočno delo pekov, pa ne samo pekov, tudi drugih delavcev prepovedano. Pri nas pa ničesar ne ukrenemo. Sedaj, ko imamo v naših pekarnah dokaj v redu mo ponoči, ,je bilo slišati iz ust pekov. Njihove vrste so iz dneva v dan redkejše. »Ce pa bi tudi peki delali normalno podnevi, verjemite, da bi se več fantov odločilo za ta poklic«, je povedal SLAVKO PUS, kadrovik iz Žita. »Saj se zanimajo za poklic. A ko jim obrazložim, kakšni so delovni pogoji, se marsikdo ne oglasi; več.« Ni pa samo nočno delo tisto, ki odbija mlade fante od pe- pa bo mogoče dobiti v katerikoli prodajalni s kruhom tudi ob najbolj poznih urah zvečer, medtem ko ga zdaj redno zmanjka. Zlasti zmanjka kruha ob sobotah in nedeljah. Seveda bi morali najti skupni jezik tudi s trgovci. Ti zdaj namreč zahtevajo, da jim kruh dostavimo že pred peto uro zjutraj. Poslej pa bi se morali navaditi, da bi kruh dobivali in prodajali. skoji ves dan. No, povejte, ali ne bi bilo to dosti bolj ugodno in predvsem v prid potrošnikov.. In zakaj ne bi jedli svežega kruha ves dan?« Torej pomeni premik z nočnega dela pekov na delo podnevi, tudi premik v strukturi potrošnje. Vsega tega seveda ne bo mogoče storiti čez noč. In vendar obstajajo zelo realne možnosti, da peki v zelo kratkem času, seveda ob skupnem jeziku s trgovci in z razumevanjem potrošnikov, ne bodo delali več samo ponoči, To pa bo za peke veliko olajšanje. Kot že rečeno, si bodo lah- dan. Zavoljo tega se mnogokrat zgodi, da proti večeru družina ostane brez kruha. Sem absolutno protj temu, da peki delajo ponoči, ker na ta način trpi tudi kvaliteta dela. Zavoljo tega podpiram peke, da bi kruh pekli podnevi, in to še boljšega.« ADA MIHALEK, gospodinja: »Veste, ne verjamem vedno vsega, kar obljubljajo. Toda, če bodo le del tega uresničili, kar peki obljubljajo, bo storjen precejšen korak v preskrbi s kruhom. Precej poznam razmere, kako je s preskrbo s kruhom v sosednjem Trstu, Tam res ob vsaki uri dobiš svež. kruh, in to več vrst kruha. Naši peki naj tudi o slednjem razmislijo.« SINDIKAT PODPIRA PEKE »Sindikat podpira peke v njihovih prizadevanjih za ukinitev nočnega dela«, je povedal LOJZE PAJNIČ, predsednik ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tdbačne industrije. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi JULIJ PLANINC, iilllilil! Takšna je avtomatska pekarna živilskega kombinata Žito na Šmartinski cesti v Ljubljani podnevi, ko peki odidejo na počitek. Kakšen pa je lahko počitek podnevi, po napornem delu ponoči, si lahko predstavljamo. Zavoljo tega so peki upravičeno nezadovoljni, da morajo vse življenje delati samo ponoči mehanizacijo in sp se po tej strani delovni pogoji pekov občutno izboljšali, pa nas po drugi strani tepe nočno delo pekov.« IVAN CURK, direktor pekarne v Samovi ulici v Ljubljani, pa je povedal, da smo pred petnajstimi leti že imeli predpis o prepovedi nočnega dela pekov. »Toda nismo ga spoštovali«, je nadaljeval. »Če pa je že kdo spoštoval ta predpis in je bil osamljen pri tem, je komercialno propadel. Kajti kruha, ki ga je pekel čez dan, ni mogel prodati. Menim, da bi morali biti peki pri takih stvareh bolj enotni, če hočemo, da bomo uspeli.« POKLIC PEKA NEZANIMIV? Poklic peka postaja neprivlačen za marsikaterega mladega fanta, ker je treba delati sa- kovskega poklica. Tudi skromni zaslužki za naporno delo so mnogokrat vzrok, da se mladi ljudje ne odločajo za ta poklic, Delo je namreč zelo slabo plačano. Komaj 75.000 do 95.000 S-dinarjev znašajo povprečni osebni dohodki pekov.. KAJ BODO REKLI POTROŠNIKI? Ukinitev nočnega dela za peke pa ni samo vprašanje pekov. Najbolj odločilno besedo bodo imeli v končni fazi najverjetneje trgovci in potrošniki. Vprašanje pa je, ali bo ob ukinitvi nočnega dela pekov preskrba s kruhom boljša ali slabša. Peki pravijo, da bo preskrba boljša. Takole utemeljujejo: »Predvsem bodo imeli potrošniki, če bomo pekli kruh podnevi, ves dan svež kruh. Kruh ko uredili normalno življenje, predvsem pa bodo imeli prepotreben počitek, ki ga vsak organizem, še toliko bolj pa človeški, nujno potrebuje. Ta počitek pa je lahko učinkovit le ponoči. Seveda. smo to pot poskušali slišati tudi drugo stran medalje, kakor pravimo. Povprašali smo nekatere potrošnike, kako bodo sprejeli odločitev pekov, da bi ves dan in vsak dan lahko dobili svež kruh, s tem, ko ga bodo pekli samo podnevi. MIRKO NEMEC, delavec v Slovenijaavtu: »Če bo vse res, kar obljubljajo peki, potem je zelo razveseljivo in menim, da bodo vsi potrošniki zadovoljni, če bodo lahko dobili svež kruh ob katerikoli uri podnevi...« _ Inž. MILAN ZAVADLAV iz Litostroja: »Z ženo sva oba zaposlena in to po navadi po ves predsednik Republiškega odbora istega sindikata. »Peki so upravičeno nezadovoljni«, je poudaril Julij Planinc. »Tudi zato, ker v sindikatih v tej zvezi doslej nismo nič storili. In če je kakšna naloga sindikatov, potem je prav ta na prvem mestu, da se skupaj s peki borijo za ukinitev nočnega dela. Toda pri vsem ne smemo delati na hitro roko, ampak sicer niso ustvarili, ker so mora drugimi proizvajalci tehtnic najprej pripraviti temeljit program' kako bi šli v skupno akcijo, da ob prehodu z nočnega dela ne bi trpela prodaja kruha. Ta program lahko naredijo sindikati najkasneje do novega leta; seveda ob pomoči strokovnih služb iz Žita. Nevzdržno je, da bi peki vse življenje delali samo ponoči« MILAN ŽIVKOVIC S kladivom, Dve leti je segala v tuje suknjiče, žepe svojih delovnih sotovarišic in tovarišev! Dve leti je jemala, si prisvajala denar od bornih zaslužkov svojih sovrstnic. 24 mesecev ni nikoli pomislila, da jemlje svojim bližnjim trdo prisiužen denar! Nikoli je ni zapekla vest, ko so njene sotovarišice pri delu sumile druga drugo. V tovarni je zavladalo dokaj čudno vzdušje; prijateljica ni več zaupala prijateljici, prijatelj prijatelju, sotovarlš soto-varišu. Jemala je, ne da bi ji bilo mar, da je s svojim grdim ravnanjem razdvojila precej delovnih ljudi v podjetju... In ko so ji že skoraj, ne P* še povsem dokazali, je šla do kraja in sodelavko napotila, da je morala javno preklicati ob-doižitev. Pri tem ni računala, da se še tako premeten lisjak ujame na limanice. Ko so jo zasačili na »kraju samem«, je menda ni kdo ve koliko prizadelo. Pač pa je bolj prizadelo njene sodelavke. Včasih so ljudi, ki so se tako spozabili, tisti hip nagnali skozi vrata podjetja. To je bilo tedaj, ko smo šele snovali nov zakon o delovnem razmerju. Tako so nam povedali v Tovarni elektropor-celana na Izlakah. Tokrat so ravnali v skladu z zakonitostjo. Zadeva je prišla na sejo delavskega sveta. Bojda so o tem primeru glasovali tajno, da bi ja potekalo vse po načelih socialistične demokracije. Rezultat glasovanja pa je bil presenetljiv. Člani samoupravnega organa so z večino glasov sklenili, da delavke ne bodo odpustili. Kasneje je nekdo modro pripomnil, da so nagradili tatvino. Res so jo! Seveda je vrsta zaposlenih * tem podjetju izrazila osuplost spričo takega lažnega humanizma delavskega sveta. Precej delavcev je zahtevalo, n».i samoupravni organ spremen* svojo odločitev. Resnično j® taka odločitev marsikoga v tej delovni organizaciji več kot presenetila. V tem primer** dejansko ni moč govoriti 0 nobeni solidarnosti, saj tak* solidarnost nima nič skupneg* s pravo pravcato delavsko solidarnostjo. Medsebojni odnosi niso nobena abstrakcija, marveč zelo otipljiv vsakdani* proces, ki ga skušamo zmeraj znova obogatiti z novim*« praktičnimi dosežki in primeri. Odnos do sotovariša _Pf* delu pa se ne more kazati v poseganju po njegovem imetju. In delavci imajo rešničn0 prav, ko sodijo, da v takih pri; merib ne bi smeli negovat* lažne socialnosti ali celo solidarnosti. marveč reči bobu bob. Če kdo greši dve leti zapored. ne da bi vsaj nekoliko P®' mislil, koliko je škodoval svoj* ožji okolici, potem mu res **e more biti mesta v kolektivu. Mar ne ...? ■ -d-*~ po prstih tj S WWWWVAAAry\AAtWVWVNAA/^ AVTOELEKTRO TOLMIN je odlikovan z Jugoslovanskim Oskarjem za plastično embalažo svojih vžigalnih svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, in drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinarjev. ^AAAAAAAAAAAAAA/ jVy7\AAA/ AAA/VNA'V'AAA/‘y\AA7\AAAA/'AAAAAAAAAAy'^AAAAA/'/y/7VV'//\A/VNAAAWAAAAAAA/'/VV/^AA/\/\A/\A /VNAAAAAA/VVN/VVVNAA/' ^ DELAVSKA ENOTNOST — St. 22 — 1. junija 1968