V VELENJU GRADIJO Dom za organizirano varstvo odraslih Humanost družbene ureditve vrednotimo po tem, kako skrbi za dela nezmožne in ostarele ljudi - Nov dom, ki ga v Velenju gradijo v te namene, bo sprejel v oskrbo 120 oskrbovancev Svojčas je bil v Velenju dom počitka, v katerem so našli zatočišče stari ljudje. Prostori so bili neprimerni, zato v njem niso mogli nuditi vsega potrebnega, kar rabijo stari in dela nezmožni ljudje, ki iščejo zatočišče v organiziranem varstvu. Zaradi tega so velenjski dom počitka ukinili, oskrbovance pa poslali v Novo Celje in druge slovenske domove. V tej občini pa so se po ukinitvi doma pojavljale čedalje večje potrebe, da bi zgradili primeren dom za organizirano varstvo ostarelih. Doslej je iz velenjske občine v različnih domovih kar 58 oskrbovancev, med njimi pa je več kot tretjina starih nad 66 let. Če upoštevamo pravilo, da nad 5 odstotkov ljudi, ki so presegli 65. leto starosti, potrebuje zavodsko varstvo, potem je na velenjskem območju blizu 100 takšnih občanov. Mimo tega pa ne smemo prezreti, daje življenjska doba Slovencev iz leta v leto večja, saj za nas velja, da sodimo med stare narode. Nič drugače, kot po vsej Jugoslaviji, ni tudi v občini Velenje. Starostnikov je vedno več. Zaradi množičnega zaposlovanja žena in celih družin se spreminja tudi njen celotni položaj. Čedalje več je takšnih družin, ki svojih ostarelih članov ne morejo zadovoljivo oskrbovati, bodisi zavoljo premajhnega stanovanja ali pa zaradi zaposlenosti družinskih svojcev. Zato se za bivanje v domu odloča vedno več ljudi, ker v svojem okolju ne najdejo več zadovoljive oskrbe. V Velenju ugotavljajo, da bi v domsko varstvo rado prišlo okrog 100 ostarelih občanov, le polovica pa je doslej deležna organiziranega varstva. Poleg tega pa so v tej občini pri načrtovanju grradnje novega doma upoštevali še druge okoliščine. Ker so pred leti v Velenju ukinili neprimerni dom počitka, so mekaj oskrbovancev poslali drugam. Ti oskrbovanci so še preselili v okolje, ki jim ni domače in so zaradi tega na stara leta čustveno prizadeti. Ljudje na jesen življenja niso radi odmaknjeni od življenja, zato bo dom, ki ga gradijo v Velenju, imiel tudi te prednosti. Na zahodni strani osnovne šole Miha Pintar Toledo so delavci gradbenega in industrijskega podjetja Vegrad že začeli graditi nov dom za organizirano varstvo odraslih. Inve- stitor je velenjsko stanovanjsko podjetje, gradijo pa ga po načrtih projektivnega podjetja Emona projekt iz Ljubljane, oziroma projektanta Bogdana' Finka. Enak dom je že postavljen na Vrhniki, spremenili so le ogrevanje, ki bo v velenjskem napeljano iz mestnega toplovoda. Velenjčani so uvideli, da dom ustreza tudi njihovim zahtevam, zato niso naročili novih načrtov. Oskrbovanci se bodo v dom vselili lahko že za letošnji občinski praznik, tj. na začetku oktobra. Predračunska vrednost naložbe znaša 13,907.000 dinaijev. Sredstva so že zagotovljena, 6 milijonov 600 tisoč dinarjev bo prispeval republiški sklad skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preostali denar pa občinski solidarnostni sklad. Dom za organizirano varstvo odraslih bo stal v mirnem stanovanjskem predelu Velenja, v neposredni bližini mestnega središča, zraven osnovne šole Miha Pintar Toledo. Dostop bo s Kidričeve ceste, ob njem pa bo urejeno parkirišče in sprehajališče. V domu bo 64 sob s 120 ležišči. Enoposteljnih sob bo 17, dvoposteljnih 41, po 3 sobe bodo tri-posteljne in štiriposteljne. V eni izmeni bodo lahko pripravili 170 obrokov, kar pomeni, da se bodo lahko v domu hranili tudi drugi ostareli, ki ne bodo varovanci. V pritličju bodo kuhinja, jedilnica, vratarska loža, recepcija, ambulanta, ordinacija, čakalnica, uprava in na južnem delu negovalnica s 24 ležišči. V prvem, drugem in tretjem nadstropju pa bodo bivalni in še nekateri drugi prostori. Varovanci bodo deležni tudi zdravstvene nege. Dogovorjeno je, da bo zdravstveno varstvo varovancev doma prevzel Savinjsko-šaleški zdravstveni dom. Kot smo zvedeli, ne bodo stroški steh uslug bremenili oskrbnine, ki bo predvidoma znašala za oskrbovanca mesečno 1200 dinarjev. Občani, ki bi radi prišli v velenjski dom za organizirano varstvo odraslih, lahko dobijo informacije pri društvili upokojencev, socialni službi Občinske skupščine Velenje ali pri Stanovanjskem podjetju Velenje. V avli skupščine občine Velenje pa bodo do konca januarja razgrnjeni načrti in program. m—mm ■m^Bm nHMBHHHBHHHHBBBi 10. januar 1975 - leto XI - št. 1 (260) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Čeprav nas letos zima še ni obdarila s snegom, ki smo ga vsi z veliko nestrpnostjo pričakovali vsaj na silvestrovo zvečer, pa vendarle ne moremo trditi, da je bilo letošnje pričakovanje novega leta manj veselo kot prejšnja leta. Hoteli, restavracije, skratka vsi lokali, kjer so pripravili veselo silvestrovanje, so bili zasedeni do zadnjega kotička, razpoloženje pa je bilo pravcato . ,. Sicer pa o tem najbolj zgovorno kaže posnetek, ki smo ga takoj po polnoči napravili v velenjskem hotelu Paka. Vabimo radijske napovedoval- Za Radio Velenje potrebujemo napovedovalce, moške in ženske glasove. Če imate lep zvočen glas in smisel za napovedovanje, se takoj prijavite na naslov: NAŠ ČAS, 63320 Velenje, Titov trg 2. • V CELJU PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA_ ___ Združitev petnajstih delovnih organizacij Pooblaščeni predstavniki trinajstih (predstavniki preostalih dveh bodo to storili v kratkem) delovnih organizacij so v ponedeljek, 30. decembra, podpisali v Celju samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno Velenjska rudarska godba pripravi vsako leto za člane kolektiva rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje novoletni koncert. Tudi konec lanskega leta so jih povabili v dom kulture v Velenju, kjer so jim zaželeli »SREČNO" s »Koračnico rudarjev". Lanski koncert pa je bil še posebej slovesen, saj je: potekal v času, ko so godbeniki slavili 55-Ietnico obstoja velenjske rudarske godbe. organizacijo združenega dela, združene, delovne organizacije kmetijstva, industrije, trgovine in gostinstva Celje. Na slovesnosti v prostorih Tehnomercatorja v Celju, ki so se je udeležili tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan, republiški sekretar za kmetijstvo Milovan Zidar, predsedniki skupščin, izvršnih svetov in sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov nekaterih občin celjske regije, sta o pomenu te, ene izmed največjili delovnih organizacij v republiki spregovorila direktor Tehnomercatorja Stanko Selšek in sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik. Novi sestav- S slavnostnega podpisovanja ljeni organizaciji združenega dela pa je zaželel uspešno poslovanje tudi Zvone Dragan. Novoustanovljeno organizacijo združenega dela bodo sestavljale naslednje delovne organizacije: Center, Mera, Moda in Tehnomercator iz Celja, Dravinjski dom in kmetijska zadruga iz Slovenskih Konjic, Hmezad in Savinjski magazin iz Žalca, Jelša iz Šmarij pri Jelšah, Kmetijski kombinat iz Šentjurja pri Celju, trgovsko podjetje Sevnica, splošno- in trgovsko podjetje Radeče, kmetijska zadruga Laško in Savinja iz Mozirja. V tej organizaciji združenega dela, za katero bodo ime določili na podlagi natečaja, bo združevalo delo približno 8.000 delavcev in blizu 700 učencev v gospodarstvu. S to organizacijo pa bo prek kooperantskih in drugih odnosov povezanih tudi okrog 5.000 kmetov. Z NOVIM LETOM NAVADNO ZAČENJAMO NOVO DELO IN NAČRTUJIEMO NOVE DOLŽNOSTI. TRGOVSKO PODJETJE m nama LJUBLJANA s svojimi veleblagovnicami v Ljubljani, Kočevju, Skofjl Loki, Veletnju in Slovenj Gradcu pa novo leto zaične s svojo že tradicionalno ugodnostno akcijo za potrošnike; RAZPRODAJA MOŠKE. ŽENSK(E IN OTROŠKE ZIMSKE K0NFIEKCIJE IN OBUTVE. RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE letos pri w M nama V VELENJU 00 6. 1. 1975 DO 31. 1. 1975 VELEBLAGOVNICA M nama VELENJE spet nudi izredno ugoden nakup ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE s 30-50 % ZNIŽANJEM PRODAJNIH CEN ZADNjE DNI PO SVETU... ČESTITKA - Predsednik republike Josip Broz Tito je naslovil na občane Jugoslavije ob novem letu 1975 poslanico, v kateri jim je zaželel veliko uspehov. V svoji poslanici je tudi poudaril, da bo Jugoslavija nadaljevala svojo dosedanjo politiko in bo, kolikor bo najbolj mogla, prispevala k razvijanju vsestranskega in enakopravnega mednarodnega sodelovanja ter k ohranitvi miru na svetu. To bo tudi poroštvo za nadaljnjo krepitev njenega mednarodnega položaja. „Če nam je minilo leto ustavno in politično odprlo novo stran v boju za prevladujočo vlogo delavskega razreda in združenega dela, mora biti leto 1975 predvsem leto, ko bomo utrdili doslednost in konkretnost dela in odgovornost ter izpolnjevanje sprejetih zakonov," je rečeno v novoletni poslanici našega predsednika Tita. Predsednik Tito je s svojo soprogo Jovanko pričakal novo leto 1975 v skupščini SR Srbije. Na sliki sta predsednik Tito in soproga Jovanka v prvih trenutkih letošnjega leta, ko sta si izmenjala čestitke. P ¥ DOGOVOR O SPLOŠNI IN SKUPNI PORABI - Zadnje dni v lanskem letu so na seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ delegacije dosegle dogovor o ustvarjanju splošne in skupne potrošnje v letu 1975. Kot predvideva, bo splošna in skupna potrošnja letos za 20 do 25 odstotkov nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda. Predvidevajo, da bodo takšne proporcije omogočile skladnejši odnos med ponudbo in povpraševanjem kot bistvenem elementu borbe proti inflaciji - Na sliki: podpisovanje samoupravnega sporazuma. ZEMELJSKI POTRES V PAKISTANU - Doslej s6 ugotovili, da je v tej tragediji izgubilo življenje več kot 5 tisoč ljudi. Na fotografiji so reševalci, ki so rešili otroka izpod ruševin. • BLIŽNJI VZHOD: BREZ SPREMEMB Z Bližnjega, vzhoda za zdaj ni nobenih novic, ki bi pričale, da se je tam kaj bistveno premaknilo na poti k miru. Izraelci še vedno vztrajajo na zasedenih področjih in za zdaj niso pripravljeni na začetek pogajanj. Ameriška pobuda, od katere so si zlasti v Kairu obetali precej, je na mrtvi točki in tako stanje stvari zbuja zaskrbljenost. • KISSINGERJEVE GROŽNJE V skrajnem primeru bomo prisiljeni uporabiti tudi orožje, da si zagotovimo nafto! ' To je srž izjave, ki jo je dal ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger televiziji in s tem odkril še neznano podrobnost ameriške zunanje politike. S tem je doseglo vrh obdobje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo že lani, ko so Združene države Amerike sklicale v Washingtonu konferenco držav - velikih potrošnic nafte, da bi izdelali skupno strategijo proti podražitvam „črnega zlata". Washingtonska konferenca tedaj ni uspela in Američani so se znašli osamljeni s svojim stališčem, da je treba na izziv (tako so namreč označili povišanje ceri nafti) odgovoriti z izzivom. Večina velikih zahodnih potrošnikov nafte tedaj ni bila pripravljena sprejeti ameriškega stališča. Američani so ostali sami — in to se je več ali manj nadaljevalo tudi kasneje in se nadaljuje tudi sedaj. Kissingeijeve izjave namreč niso nikjer podprli, še več: zavrnili so jo in ponekod z zelo jasnimi in odločnimi -besedami, kot na primer v Zvezni republiki Nemčiji. Še ostrejšo reakcijo so Kissingeijeve besede seveda zbudile tam, kjer so se ob njih čutili najbolj prizadete — v arabskem svetu. Toda ne samo tam. Kissingeijeve grožnje z orožjem, ki prihajajo v času, ko se napredni del sveta opredeljuje za politiko popuščanja in sodelovanja, so skrajno nesprejemljive in nemogoče. Svet ne potrebuje konfrontacij, marveč sodelova-I nje in resničen posluh enih za potrebe drugih — tega pa Američani niso voljni storiti. Dejstvo je, da so razviti sto- letja dolgo izkoriščali (in to še vedno počnejo) nerazvite in da se slednji zaradi objektivnih razmerij sil temu niso mogli upreti. Sedaj ko so se vsaj deloma (na primer pri nafti), pa razviti pozabljajo na vse neverjetne množice cenenih surovin, ki so jih prejemali stoletja in ki so v bistvu tudi omogočile njihov velik napredek. • SOARES V BEOGRADU Portugalska, ki se je aprila lani otresla diktatorskega režima,, išče svoje enakopravno mesto v družini svobodnih in naprednih narodov. Pri tem uživa vso podporo tistih, ki sestavljajo to družino, pa torej tudi Jugoslavije. ___________ . Zunanji minister Mario Soares, ki se mudi v Jugoslaviji na uradnem obisku na povabilo Miloša Miniča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega se-kretaija za zunanje zadeve, je prvi visoki funkcionar Portugalske, ki je obiskal našo deželo po prevratu v Lizboni. Prišel je, da bi pospešil navezavo tesnejših stikov med obema državama, predvsem pa, da bi tem stikom dal ustrezno vsebino. Zato razgovori, ki jih ima v Beogradu in drugih krajih,kijih je obiskal, predvsem vsebinski in zelo neprotokolarni. Med njegovim obiskom bodo namreč podpisali več uradnih dokumentov, ki bodo dali sodelovanju nujno potrebno podlago, na kateri bo mogoče graditi boljše odnose tako na političnem kot na ekonomskem in vseh drugih področjih. ! • INDOKINA GORI Medtem pa prihajajo iz Indokine vse pogosteje poročila, da se tam plamen ognja čedalje bolj širi. To velja za Kambodžo in Južni Vietnam, od koder je vse več po-ročiljD silovitih bojih. V Kambodži so Sihanuku zveste sile začele z odločno ofenzivo, kije stisnila vladne sile v nekaj največjih mest, kjer komaj še kljubujejo silovitim naskokom. V Južnem -Vietnamu pa doživljajo enako težke trenutke saigonske enote, ki se morajo braniti pred silovitimi napadi osvobodilnih sil. Te s tem odgovaijajo, kot pravi Hanoi, na neštete pro-vokacije Saigoncev v minulem obdobju. Osvobodilne sile so se približale celo Saigonu, na katerega so sredi tega tedna izstrelile tudi-več raket. 1 lal Ji so t i i t | \ I t i I ! s DIMNIK - Delavci ljubljanskega Gradisa so zabetp-nirali tudi zadnji 62. pilot, na katerih bo stal temelj za novi 360-metrski dimnik pri Termoelektrarni Trbovlje II. Delo so opravili v predvidenem roku. Sedaj potekajo deja na izkopu za temeljenje tako, da bo betoniranje najvišjega dimnika v Evropi, trboveljskega velikana, steklo že v prihodnjih dneh, če bodo to dovoljevale vremenske razmere. JABOLKA - Zvezna direkcija za rezerve prehram-. benih proizvodov je odkupila precejšnjo količino jabolk in jih spravila v hladilnice v bližini velikih potrošniških središč. Če bo treba, bodo s tem sadjem posredovali, da bi umirili cene; zainteresiranim organizacijam bodo jabolka dobavljali z minimalnimi prevoznimi stroški. Lanskoletni pridelek jabolk je precej manjši kot eno leto prej, vendar pa je tudi obnašanje pridelovacev in trgovcev drugačno. Rezerve pri zvezni direkciji jih bodo primorale, da se bodo prilagodili možnostim porabnikov. DOJENČKI - Po najnovejših podatkih zveznega za- voda za statistiko je lani na tisoč novorojenčkov umrlo 40,4 dojenčka, skoraj trikrat manj pa kot pred 20 leti. Kljub temu pa smo med zadnjimi državami v Evropi, saj' je umrljivost dojenčkov pri nas skoraj trikrat večja kot v državah, kjer so pogoji prehrane in dragi elementi na precej višji ravni kakor pri nas. Se posebno vznemirljiva je velika razlika med posameznimi republikami in pokrajinama. V Sloveniji je na tisoč novorojenčkov umrlo 18 otrok, v Vojvodini 22^7, na Hrvatskem 26, v Črni gori <29,5, v ožji Srbiji 31,5, V BiH pa 40,7 novorojenčka. Izjemno velika je umrljivost dojenčkov v Makedoniji, kjer jih je od 1000 umrlo 68,2, na vrhu tega žalostnega seznama pa je .IN DOMOVINI Kosovo z 78 mrtvimi na 1000 novorojenčkov. PREBIVALSTVO - Po še nepopolnih podatkih zveznega zavoda za .statistiko je imela Juroslavija 31". decembra lani 21.260.000 prebivalcev. To je 200.000 prebivalcev več kakor konec leta 1973. Ob zadnjem popisu prebivalstva 31. marca 1971 so našteli 20.523.000 ljudi. Po številu prebivalcev je najbolj naseljena Srbija, saj ima 8,736.000 prebivalcev, Slovenija pa 1,772.000. Statistiki računajo, da bo v Jugo- V Ljubljani so podelili Kraigherjeve nagrade slaviji čez 10 let že več kot 23 milijonov prebivalcev. Jugoslavija lahko torej računa z naravnim prirastkom 180.000 ljudi na leto. NAGRADE - V Ljubljani so podelili letošnje nagrade Borisa Kraigherja, ki jih vsako leto za izjmne dosežke v slovenskem gospodarstvu podeljuje Gospodarska zbornica SRS. V prisotnosti Najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega irv gospodarskega življenja so diplome in denarne nagrade po 25 tisoč dinaijev prejeli: direktorica kombinata Planika iz Kranja Milica Ozbič, direktor OZD Zlatorog iz Maribora Franc Hvaleč, direktor tovarne elektrode rmičnih aparatov ETA iz Cerkna Stanko Mer-vic (posmrtno) ter direktor proizvodnega in trgovskega podjetja Tekstil iz Ljubljane Jože Vonta. Tehnični direktor Železarne Ravne Franjo Mahorčič je diplomo in nagrado dobil kot priznanje za izvirne tehnološke rešitve in uspešno uporabo sodobnih tehnoloških postopkov pri pridobivanju in predelavi kvalitetnih in plemenitih jekel. / i Aktuolno Odločanje Pri nas se zelo hitro dogovorimo za nekatera načela, vendar še vse preradi pozabljamo, da bodo ostali zapisani sklepi le besede na papirju, če jih ne bomo potrjevali in uresničevali v delovnem vsakdanjiku. Tako smo pred meseci naravnost plebiscitarno potrdili zamisel delegatskega sistema, glasovali smo za novo kvaliteto samoupravnih odnosov, v katerih bo delovni človek vedno bolj podružbljal odločanje na vseh ravneh in o vseh stvareh. Ugotavljamo, da je delegatski sistem že prinesel marsikaj novega, da je dogovarjanje o odločitvah bolj približano delovnim ljudem, da imajo sile in posamezniki, ki se požvižgajo na pravice delov- nih ljudi, vedno manj možnosti za svoje lastno uveljavljanje v zapletenem procesu dela. Vendar je že tako, da med žitom požene tudi plevel. Če nekoliko podrobneje pogledamo v proces uresničevanja delegatskega sistema za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, vidimo, da smo ledino novih samoupravnih odnosov šele pričeli orati. Osnovna ugotovitev je, da so delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in KS, .takšna je nedavna ugotovitev Zveze komunistov Slovenije, vse preVeč prepuščene samim sebi. Še premalo so povezane s samoupravnimi organi v TOZD in KS, vse prevečkrat besedujejo o nekem določenem problemu le znotraj svojih okvirov.. Zato je razumljivo, da delegacije tudi ne sprožajo dovolj iniciativ na sejah občinskih skupščin - dogaja se, da več ali manj „tiho" čakajo na odločitve organov občinskih skupščin. Zato se tudi zgodi, da na primer, občinski izvršni sveti mnogokrat sami rešujejo zadeve, ki sodijo v pristojnost občinskih zborov. Res pa je, da ima ta.medalja tudi svojo drugo plat. Namreč, da mnoge delegacije - na primer v TOZD - nimajo niti naj- osnovnejših pogojev za svoje delo, da so delegati slabo ali pa sploh nič inforihirani o dogajanjih znotraj svoje TOZD itd. Zato so tudi prisiljeni, da se odločajo na sejah občinskih skupščin za tiste predloge, ki so jih izdelali organi občinske skupščine. Po tej poti pa ne bomo prišli daleč, mogoče le do izhodišča: nekdanje poslanske in odborniške skupščine. To pa seveda ni naš namen, posebej, ker so cilji delegatskega sistema jasni: gre za popolno osvoboditev delovnega človeka, zato, da bo lahko sam odločal o rezultatih svojega dela. To lahko uresničimo le v dosledni izpeljavi delegatskega sistema. Še na nekaj moramo opozoriti: prav v trenutku, ko je naša pozornost še kako usmerjena k zagatam gospodaijenja, moramo odločneje poudariti potrebo po uresničevanju delegatstva, ker se nam lahko drugače zgodi, da bodo tudi nekateri predlogi gospodarskih rešitev le plod dela posameznikov - s takšnimi in ■drugačnimi interesi - nikakor pa ne široko dogovorjena podlaga reševanja gospodarskih zagat. Vedno imejmo pred očmi misel, da je slabo, če v imenu mnogih odloča posameznik. MILAN MEDEN naš cas # ZANIMIVOSTI IZ RUDARSKO-ELEK ROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE • USPEŠNA PRIZADEVANJA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE ZA GRADNJO DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ:__^ _ V letu dni 321 novih d r užben i h sta no va n j Tudi delovna skupnost Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje se prizadevno in uspešno vkijučuje v prizadevanja Zveze komunistov in Zveze sindikatov za pospešeno gradnjo stanovanj za Ielavce,prav tako pa tudi v vseslovensko akcijo „26.000 stanovanj lo leta 1976". Zaradi velikih potreb po Iružbenih najemnih stanovanjih ludarsko-elektroenergetski ;ombinat Velenje ne namenja :a gradnjo stanovanj samo 9 % prispevek iz osebnih dohodkov, pač pa tudi del sredstev sklada skupne porabe. Zavedajo se namreč, da novih delavcev ne bodo dobili, če jim ne bodo zagotovili tudi primernega stanovanja. Leto 1974 bo, kar zadeva dosežke v stanovanjski izgradnji, pomembno. Če upoštevamo še 90 družin, ki se bodo v nova stanovanja vselile prihodnje dni, je Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje zgradil skupaj kar 321 družbenih najemnih stanovanj. S temi stanovanji Predsedstvo sindikata rudar-s ko-elektroenergetskega kombinata Velenje je podobno kot vsa leta doslej tudi ob koncu leta 1974 povabilo V delavski klub vse tiste rudarje, ki bolujejo že več kot dva meseca, in jih obdarilo. Vse tovariše, ki so na okrevanju po raznih bolnišnicah pa so predstavniki delovne organizacije 30. decembra obiskali ter jim ob tej priložnosti zaželeli srečno novo leto, še posebej pa čimprejšnje okrevanje. bodo rešili najbolj pereče stanovanjske probleme članov delovne skupnosti, posebej še tistih zaposlenih, ki so živeli ločeno od družin'. V tem letu pa začenja Rudar-sko-elektroenergetski kombinat Velenje z gradnjo najmanj 300 novih družbenih najemnih stanovanj; gradili jih bodo v stanovanjskih blokih v novi stanovanjski soseski Šalek - Gorica. Ker morajo zaradi velikih potreb po energetskih virih povečevati proizvodnjo lignita, bo treba do leta 1980 zgraditi najmanj še 900 novih družbenih najemnih stanovanj, in sicer za potrebe Rudnika lignita Velenje, in delavcev iz tistih temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, ki zagotavljajo nemoteno delo in proizvodnjo v premogovniku. Pri uresničevanju te naloge pa pričakujejo na Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje pomoč širše družbene skupnosti, in na način, da bi v okviru investicijskih sredstev za modernizacijo in povečanje proizvodnje Rudnika lignita Velenje zagotovili potreben denar tudi za pospešeno gradnjo družbenih najemnih stanovanj za delavce. Vedeti je namreč treba, da bodo morali kljub pospešenemu uvajanju mehanizacije na delo v jamo še zmeraj tudi rudarji. In eden od poglavitnih pogojev za pridobitev delavcev za delo v jami je — zagotovljeno družinsko stanovanje. VELENJSKI RUDARJI SO BILI NADVSE USPESNI TUDI V LETU 1974:_ Planske naloge izpolnjene Zadnje dni starega leta 1974 so vodili velenjski rudarji boj s tonami. Zahvaljujoč se velikim prizadevanjem vseh so dosegli tisto, kar je le malokdQ pričakoval. Izpolnili so letni proizvodni načrt, pa-čeprav je ob koncu meseca aprila proizvodnja zaostajala za planom kar za 50.000 ton. Ob koncu leta 1973 so, kot je znano, triadene vode zalile del jam. Zato so si na Rudniku lignita Velenje prizadevali na začetku lanskega leta, da bi čimprej zagotovili in usposobili dodatne zmogljivosti in tako zagotovili pogoje za načrtovani izkop lignita. Opravili so precej del in odprli več novih odkopov, tako da je sredi leta proizvodnja stekla povsem normalno. Ostal pa je izpad proizvodnje z začetka leta. Ko so ob koncu leta velenjski rudarji spoznali, da bi s sodelovanjem vseh vendarle izpolnili planske naloge za leto 1974, so se dogovorili, da gredo v akcijo za izpolnitev letnega proizvodnega načrta. Od vodstva temeljne organizacije združenega dela in vseh služb so zahtevali, da jim delo organizirajo tako; da bodo lahko dosegli zastavljeni cilj — to je izkop 3,900.000 ton lignita. Znova je začela z delom „raz-glasna postaja" in pred odhodom v jamo in po povratku z dela so rudarjem med glasbo sporočali rezultate njihovih proizvodnih prizadevanj, seznanjali pa so jih z novimi nalogami. Mesec december, mesec prizadevanj vseh za izpolnitev letnega plana, bo tako ostal pomemben mejnik v razvoju velenjskega premogovnika, ki bo letos slavil 100-letnico obstoja. Dvakrat so velenjski rudarji izboljšali najvišji dnevni izkop lignita, in sicer najprej 11. decembra, ko so nakopali 16.200 ton lignita, nazadnje pa 28. decembra, ko so nakopali 16.300 ton lignita. V decembru so dosegli tudi najvišjo mesečno proizvodnjo lignita, in sicer 405.000 ton, rekordna pa. je poprečna dnevna proizvodnja lignita v mesecu decembru, in sicer 15.100 ton. Rekorden pa je bil tudi lanski celoletni izkop lignita, in sicer 3,900.800 ton. Velenjski rudarji so v letu 1974 nakopali 36.800 ton lignita več, kot so ga bili leto dni poprej, in sicer v 293 delavnikih. Leta 1973 pa so opravili kar 300 delavnikov. Na povečanje proizvodnje je vplivalo med drugim tudi povečano število mehaniziranih odkopov, na katerih pridobivajo lignit in na katerih so nakopali že 47 % vsega nakopanega/premoga. ♦ Ob tem velja zapisati še, da so rudarji v zadnjem mesecu preteklega leta popravili tudi odkopni in rudniški učinek. Poprečni decembrski odkopni učinek je znašal 20,62 tone na rudarja na delavnik in je najvišji v Jugoslaviji. Poprečni decembrski rudniški učinek 4,62 tone na zaposlenega na delavnik pa je med najvišjimi rudniškimi učinki v Evropi. V jami Zahod, kjer je največ mehaniziranih odkopov, pa so prejšnji mesec dosegli najvišji dnevni odkopni učinek: kar 31,6 tone na rudarja na delavnik. • VELENJSKI RUDARJI SO ZNOVA DOKAZALI, DA NISO POZABILI NA OTROKE IN ŽENE PONESREČENIH STANOVSKIH TOVARIŠEV:____ Rudarski dedek Mraz Marta Jelen se je v imenu vseh zahvalila za darila. Rudarji iz Šaleške doline zgledno negujejo solidarnost. Pri tem namenjajo še posebno pozornost skrbi za otroke smrtno ponesrečenih stanovskih tovarišev. Ne samo, da zgledno skrbijo za šolanje in poklicno usposabljanje otrok ponesrečenih rudaijev, pač pa jim pomagajo tudi sicer, kolikor je v njihovi moči. Vsako leto, zadnje dni v decembru, pa jih povabijo na novoletno srečanje. Konferenca osnovnih orga- Novo leto ni le praznik vseh. nizacij sindikata Rudarsko-elek- Novo leto je praznik vsakega RAZPIS za scenairij proslave oz. skoka čez kožo, ki ga bomo uporabili 3. julija 1975 nrd Cop-Jola. Igrajo: Marlon Bratndo, Al 'acino, James Caan. • POPRAVEK Pri objavljeni zahvala za pokojnim Avgustom Terglavom je prišlo v priimku do "nel jube napake. Ta je nastala v tiskarni. Svojcem pokojnika in našim bralcem se opravičujemo). UREDNIŠTVO NČ UGODNO ZA ZDIOMCE! Če želiš postati obrrtnik prodam — VPELJANO GALVANIZACIJO CINKANJE STROZAK - VELENJJE Pionirji B. Ročk občinski prvaki V telovadnici solidarnosti in v domu Partizana v Šoštanju je bilo občinsko prvenstvo v košarki za šolska športna društva. Sodelovalo je več kot 200 mladih košarkarjev iz vseh ŠŠD osnovnih šol velenjske občine. To tekmovanje, ki je veljalo tudi za košarkarski festival 1975, je bilo doslej najbolj množično. Mladi košarkarji so pokazali dobro igro, tako da so nekatere tekme bile zelo izenačene in kvalitetne. Največ uspeha so imeli košarkarji osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja in so v vseh štirih kategorijah postali občinski prvaki. Veliko znanja so pokazali tudi pio- nirji osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja. Rezultati: Vrstni red: 1. OŠ Biba Roeck (Šoštanj), 2. OŠ Anton Aškerc (Velenje), 3. OŠ Miha Pintar Toledo (Velenje), 4. OŠ Bratov Letanje (Šmartno ob Paki), 5. OŠ Kari Destovnik Kajuh (Šoštanj). Mlajše pionirke: 1. B. Roeck, 2. A. Aškerc, 3. KD Kajuh. Starejši pionirji — finalno srečanje: 1.—2. mesto — B. Roeck: A. Aškerc 29:28, 3.- 4. mesto - MP Toledo : G. Šilih 28:5. Vrstni red: 1. B. Roeck, 2. A. Aškerc, 3. MP Toledo, 4. G. Silili, 5. KD Kajuh, 6. B. Letonje. Starejše pionirke: finalna srečanja: 1.—2. mesto — B. Roeck : A. Aškerc 32:8, 3.-4. mesto - G. Šilih : KD Kajuh 26:7. Vrstni red: 1. B. Roeck, 2. A. Aškerc, 3. G. Šilih, 4. KD Kajuh, 5. B. Letonje, 6. MP Toledo. A. Šverc odlično V Beogradu je bilo prvo letošnje tekmovanje v krosu pod naslovom „Beli kros". Sodelovali so vsi najboljši tekači Jugoslavije, med njimi tudi predstavniki AK Velenje. Najbolje se je izkazala Andreja Šverc, ki je v konkurenci mladink dosegla odlično 3. mesto in tako znova dokazala, da je dobro- pripravljena na letošnje reprezentančne nastope, predvsem za Balkansko prvenstvo. Med tekači, ki so tekli na 10 km, je bil Edo Hojan pri' mladincih šesti. V konkurenci članov pa Milan Balek 18. in Tone Vedenik 20. V teku mladincev na 6000 m je bil Zvone Hižar 14., Bojan Britovšek 20. in Ivan Bizjak 21. • V nedeljo kros v Velenju AK Velenje priredi v nedeljo 12. januaija 1975 mednarodno tekmovanje v krosu. Sodelovali bodo poleg najboljših slovenskih tekačev še atleti iz Celovca in Gradca. To bo prvo letošnje tekmovanje v Sloveniji. • Šahovske vesti Po 6. kolu II. slovenske šahovske lige so v vodstvu šahisti Velenja s 40,5 ločke, pred Žalcem 39 in Zagoijem 36,5. Ve-lenjčani so zabeležili pet zmag, proti Šempetru 6,5:3,5; SI. Bistrici 8:2, Žalcu 6,5:3,5, Mežici 8:2, Brežicam 7:3; izgubili pa so srečanje z Zagorjem 4,5:5,5. Šahovski klub je priredil novoletni turnir dvojic. Najboljši so bili: 1. Goršek-Stropnik 16, 2. Vedenik-Softič 15,5, 3. Re-pič-Golob 12. SADOVNJAK POZIMI Sestavek je napisan z namenom, da ne bi prišlo med sadjaiji in lovci do nepotrebnih nesporazumov. Za sadno drevje in tudi za druge od divjadi uničene kulture, ki niso primerno zaščitene, lastniki namreč ne dobe odškodnine od lovske družine. Upamo, da bodo sadjaiji našli ustrezen način zaščite, drugače pa se naj pomenijo o tem z lovci in hitro ukre-pajo. V sadovnjakih delajo pozimi večkrat veliko škodo zajci in srnjad. Najbolj je izpostavljeno mlado drevje, ki ga zajci oglodajo, srnjaki pa si ob njem brusijo rogove. Zato moramo hib posameznega drevesa ali pa cel nasad primemo zaščititi, preden zapade sneg. Posamezno mlado drevje zavarujemo s papirjem, z gosto mrežo, s koruznico ali čim podobnim. Mehanično je treba deblo zavarovati že trdo ob zemlji. Pri zaščiti moramo upoštevati, da se v kopni zimi zajec loti lubja tik ob zemlji. Srednje debelemu drevescu zavarujemo celo deblo in nižji del krošnje, mlado pritlično drevo zavarujemo celo, ker veje vi- sok sneg približa lačnemu zajcu, da jih v živo obeli, če so nezaščitene. Cel nasad mladega drevja zavarujemo z dovolj visoko (2 m) in gosto ograjo (v bregu mora biti višja, ker jo divjačina laže preskoči). Paziti moramo, da v ograjj„pri tleh ni takih lukenj, skozi katere bi se preril zajec. Če zapade visok sneg, ga moramo na zunanji strani ograje odmetati vsaj 1 meter, da divjad ne more preskočiti plota. Ograjo moramo pozi' mi neprestano kontrolirati, če je še zanesljiva. Mehanično zaščito odstranimo šele maja, žična lahko ostane več let. Za odvračanje divjačine uporabljamo tudi kemična sredstva, odvračala. Doma pripravimo odvračalo iz 1/4 litra krvi, 1/4 kg zemlje, 1 /4 kg kravjih odpadkov, 1/4 kg apna in vode. Brozga mora biti gosto tekoča. To je. tki. Levstikova maža. Z njo premažemo debla od začetka krošnje do tal že pred zimo, drugič pa februarja. Pritlikavce premažemo v celoti. Proti zajcem lahko uporabimo tudi Arbopin (1 liter arbopina na 1 liter vode). Za odvračanje srnjadi je učinkovit fenolin. V drevesnici so, na primer, srne premočile ograjo, visoko 1,30 m; tudi z vrvjo povišano ograjo so preskočile in jo celo poškodovale. Ko pa je drevesničar obesil na ograjo cunje, namočene v fenolin ter zaščitene s polivini-lasto vrečo pred padavinami, srnjad ni več silila v nasad. Fenolin je dala lovska družina, primerno uporabljen pa učinkuje 3 ftiesece. Če je drevo že poškodovano, ranjeno mesto dobro očistimo in namažemo s ce-pilno smolo. Drevo je uničeno, če je vse lubje okrog debla oglodano (rešimo ga lahko le s cepljenjem s premostitvijo), sicer pa je prizadeto v rasti. Spomladi ali konec zime ga močneje obreže-mo, skrbno poškropimo, po-gnojimo in zemljo okoli nje- * ga obdelamo. Tako ima pogoje za hitro zaraščanje ran. Vendar pa morajo zajci nekako preživeti zimo. Skrbni sadjaiji jim s starega drevja nažagajo odvečne veje in jih poberejo konec zime, ko si divjad najde hrano drugje. M. J. AKADEMSKI PLES 75 Šaleški študentski klub vabi na ELITNI PLES Z BRUCOVANJEM v soboto, 18. januarja ob 20. uri v restavraciji NAMA Velenje PODJETJE ZA piSTRIBUCIJO TOPLOTE »TOPLOVOD« VELENJE objavlja prosto delovno mesto stroškovno-materialnega knjigovodje POGOJ: - srednja izobrazba ekonomske smeri ali nižja z več let prakse na tem delovnem mestu. Nastop službe takoj! Vloge pošljite na naslov podjetja, komisija za kadrovska vprašanja. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE »ERA« VELENJE razglaša 1. več prostih delovnih mest prodajalcev živilske in tehnične stroke v TOZD Trgovina in prevozništvo 2. blagovnega knjigovodjo v TOZD Trgovina in prevozništvo 3. saldakontista v skupnih službah OZD POGOJI: pod 2. in 3. ekonomski tehnik, lahko je tudi začetnik. Prijave sprejema kadrovska služba. TOZD ZA PTT PROMET VELENJE objavlja naslednja prosta delovna mesta za: 1. 2 USLUŽBENCA PRI OKENCU 2. 3 PISMONOŠE • Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. srednja šola, poklicna PTT šola ali druga poklicna šola; pod 2. dokončana osemletka ali najmanj 6 razredov osnovne šole. Posebni pogoji: poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: Odbor za medsebojna razmerja TOZD za PTT promet Velenje. Objava velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA REPNIKA rudarja v pokoju se*zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala družinama Arlič, kakor tudi sosedom in prijateljem. Naša zahvala velja tudi godbi, pevskemu zboru upokojencev in p. duhovščini. Žalujoči: žena Fanlka, sinovi Franci, Tine, Jože z družinami in Mirko Jredništvo in uprava 'Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks. »tane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ,Šaleški rudar" izhajijal do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna laročnina je 80 dinarijev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. NAŠ CAS Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 /72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Bili smo kot ena družina PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU Pred slabim mesecem me je ustavil na cesti in dejal, naj grem slikat bazen v velenjskem parku. „Tako je zanemarjen, da ga morate . objaviti v časopisu. Morda se bo potem le kdo zganil in ga očistil," je še pripomnil. Verjetno sem ga malce razočaral z odgovorom: „To sem storil že spomladi, vendar se kljub temu ni nihče zganil," takšen je bil dialog med Jožetom Volkom, zaposlenim v rudarsko-elektro-energetskem kombinatu Velenje in menoj — piscem teh vrstic. Ko sem pred 'dnevi slučajno zašel v velenjski park, sem opazil, da so bazen, katerega dno je krasil lep mozaik, zavarovali pred mrazom z leseno streho. Upam, da so ga tudi očistili. Sicer pa se bomo o tem lahko prepričali spomladi, ko ga bodo spet odkrili. Čeprav Jože s svojo prošnjo ni uspel, je takoj privolil v pogovor, ko sem ga zaprosil, naj mi pove kaj več o sebi. Vrnila sva se slabih Jožetu ni vseeno, da smo popolnoma pozabili na paviljon v parku, na luči, ki so osvetljevale lepe cvetlične grede — ponos vsega Velenja, na klopi, ki so ostale brez desk .. . „Precej hude krvi je bilo, preden smo začeli urejati park. Na tem prostoru je bilo okrog petdeset vrtič-karjev. Nekateri med njimi se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo, da bodo zaradi parka ob vrt. Ko pa je po štirinajstih dneh začela rasti lepa zelena trava in ko so se pojavile prve cvetlične grede, so začeli popuščati in vsi - rudarji, žene, otroci, upokojenci smo se zlili v eno družino. Tako je bilo pri urejanju parka, tako je bilo pri regulaciji Pake, tako je bilo pri vseh akcijah. V Velenje so prihajali ljudje iz drugih občin in se nam čudili. Niso mogli vefjeti, da delo lahko resnično piitegne in združi toliko ljudi. In spet se mu je misel povrnila k parku. ..Toliko Velenje je gradilo tisočero rok. Danes vam predstavljamo dvoje... Antonovih 99 let Prejšnji teden sem zavil v Lokovico. Na majhnem prostoru med želežniško progo Šoštanj-Paška vas, cesto in potokom, ki mu domačini pravijo kar „Lokoviški graben", se stiska nizka hiša, rumene barve, v kateri še do danes ni posvetila električna svetilka. Vrata so bila zaklenjena, zato sem mislil, da se bom moral vrniti pač kakšen drug dan. Tedaj pa je izza hiše prišel deček dvanajstih, trinajstih let in vprašal sem ga, če je še kdo doma. Dejal je, da so vsi. Pogledal je skozi okno v „hišo" in zaklical: „Stari ata, odprite!" dvajset let nazaj v Litijo, kjer je bil takrat zaposlen. „Konec leta 1956 sem slišal, da na rudniku iščejo referenta za kadrovska vprašanja. Takoj sem odšel na pogovore v Velenje in naslednje leto sem že bil član novega kolektiva. Kmalu zatem sem postal tajnik, nato pa predsednik socialistične zveze." Spoznal sem, da je Jože Volk resničnp eden izmed" tistih starejših prebivalcev Velenja, ki so gradili to novo moderno mesto, zato jim seveda ni vseeno, kako cenimcr njihovo delo, njihove žulje, njihov prosti čas, ki so ga preživeli udarniško pri urejanju oko-. lja okrog novih stanovanjskih zgradb, regulaciji Pake, gradnji kotalkališča, otroških igrišč in seveda tudi pri urejanju parka. Tako tudi NOVOLETNO DARILO ZA KRAJANE ČRNE GORE velenja truda, žuljev in znoja je bilo treba, zdaj pa vse to propada." Zato Jože meni, da bi tudi danes moralo udarniško delo ponovno zaživeti; v vseh krajevnih skupnostih in ne le v okoliških. Da bo glas o lepoti Velenja segel tako daleč prek meja naše domovine kot leta 1961. Tedaj je v Velenje prispela skupina ameriških rojakov in njihov novinar je potem, ko so se spet vrnili v Ameriko, pisal Jožetu pismo, v katerem sploh ni mogel prehva-liti novega mesta. „Naši rojaki so z občudovanjem strmeli v to novo rudarsko mesto in sploh niso mogli verjeti svojim očem. O novem Velenju sem že pred mojim obiskom veliko slišal, bral ter videl slike v časopisih. Vedel sem, da je poleg starega rudarskega mesta v Jože Volk povojnih letih zraslo' moderno rudarsko mesto z lepimi, večnadstropnimi hišami. Nisem pa vedel, da predstavlja Velenje danes krono napredka v takšnem obsegu, da ne le vzor Visokega standarda delovnega ljudstva, temveč da njegov lik nima primere nikjer na svetu v rudarskih revirjih. Tisti, ki so poznali Velenje iz starih časov, kar ne morejo verjeti, da je mogoče z lastnimi žulji in nepremagljivo voljo ter globoko socialistično zavestjo zgraditi toliko lepega..." ^ Tako se je končal najin pogovor o Velenju. In ko sem v ponedeljek nesel ta rokopis v redakcijo, sem se na parkirnem prostoru pred delavskim klubom znova prepričal, da je med nami še vedno nekaj takšnih, ki jim je prav vseeno, kakšno je njihovo mesto. Nekdo -morda jih je bilo celo več -verjetno ni mogel dočakati filma o življenju hipijev, ki so ga konec tedna vrteli v velenjski kino dvorani. Razbil je steklo oglasne deske in za njega precej opolzke slike odnesel domov. S. VOVK Kmalu zatem sem zaslišal obračanje ključa v ključavnici in pred mano je stal opirajoč se na palico najstarejši občan v velenjski občini Anton Lesko-šek. 2. januarja letos je slavil 99. rojstni dan. Pri Leskoškovih v Lokovici 49 tokrat nisem bil prvič. Dvakrat sem jih pred tem obiskal že v lanskem letu. Takrat sem Antona tudi fotografiral, ob mojem zadnjem obisku pa sem mu prinesel sliko. Prisrčno se ' je nasmehnil ob pogledu nanjo in pri tem rekel: „Kdo jo bo pa plačal. Jaz je ne bom." ~ „Saj je ne prodajam," sem mu odvrnil. „Sliko sem vam prinesel za spomin." Še enkrat se je nasmehnil ter se zahvalil zanjo. Anton Leškošek živi v eni polivici hiše skupaj s 57-letno hčerko Heleno, v drugi polovici pa prebiva njegova hčerka Antonija, 54, z možem in sinom, Antonovim vnukom. Poleg tega ima Anton še dva sinova in dve hčerki. Čeprav mi je ob prvem obisku Helena dejala, da se Anton, ki se je rodil v Tajni pred Gorenjem, prav nič rad ne pogovarja, je bil tokrat slavljenec razmeroma dobre volje in precej zgovoren. Drugače pa je najraje sam in po cele dneve presedi na postelji, od časa do časa pa gre tudi do okna in pogleda skozi šipo. „Tudi ven neradi hodijo," je povedala Helena. „Če pa že gredo, ne ostanejo dolgo. Najraje so v hiši, kjer je toplo in jih ne zebe." - Kako pa ste kaj z zdravjem? " sem ga vprašal. „Za silo," je odvrnil. Hotel sem ga že vprašati, če je v mladih letih veliko kadil. Tega mi ni bilo treba storiti, ker mu je zet, ki je medtem stopil v hišo, ponudil moravo. „Kadijo še vedno po malem, pijejo sploh ne/' je dejal. Povprašal sem ga tudi, kaj najraje je. Samo nasmehnil se je, rekel pa ni ničesar. Helena je pojasnila: „Najraje imajo grozdje." Obljubil sem, da mu ga takoj, ko bom utegnil, prinesem. Lani je minilo že štirideset let, odkar je-Anton vdovec. „Ko so mama umrli, so ostali sami. Ena je morala ostati pri njih in jim streči. Sami niso mogli živeti, ker so bili tedaj zelo bolni. Nekaj časa sploh niso mogli na noge stopiti, pa tudi z želodcem ni bilo nekaj v redu," je dejala Helena in nato veselo pristavila: 7,Zdaj so pa zmerom boljšega zdravja." Anton, ki se je v mladih le) učil za sodarja, ima okrog starih tisočakov pokojnine, leni pa so lani ugodno 1 prošnjo za dodatek za pon in postrežnino in zdaj dob 65 starih tisočakov. Ob novi letu je dobila nekaj več, veni še ne ve, če bo ostalo pri I povišanju. Nekoliko pa je lena v skrbeh, kako bo živela stara leta, ko bo ostala saj Toda bojazen, kako se bo 1 življala, ko bo ostala sama, odveč. Kajti človek, ki je svoje življenje posvetil skrbi drugega, prav gotovo sam || stara leta ne bo ostal brez r trebnih sredstev za življenje.! Poslovil sem se od Helene| njenega očeta. Antonu obljubil, da ga bom služb spet obiskal ob njegovi s obletnici. „Pa zdravi bodit^ sem še pristavil. „Da bi le bil," je odvn mi krepko stisnil roko. S. VC i Anton Leskošek skupaj s hčerko Heleno, ki že 38 let skrbi zanj Brente so zamenjale pipe Ni lepšega na svetu, če se lahko napiješ čiste in sveže vode. Tako danes pravijo tudi krajani Črne gore pri Plešivcu. Devet gospodinjstev je dobilo pitno vodo. Voda je pritekla v njihova stanovanja in pipe so zamenjale brente, v katerih so še do nedavnega nosili na ramenih ali pa vozli z volovsko vprego vodo. Načrti, da si bodo zgradili vodovod, segajo nazaj v leto-1972. Takrat so se namreč domenili, da ne bodo več nosili vode, ampak hočejo imeti vodo v jeJotiUso se odgovorne naloge, pa vendar uspeh ni izostal. Leta 1972 so začeli. Razmišljati so začeli od kod bodo napeljali vodovod, kje bodo našli izvir. Pri tem jim je bil v oporo kmet Martin Marolt, po domače Naveršnik z Graške gore. Odstbpil je izvir in bil med prvimi, ki je podpisal soglasje, da odstopa vodo zastonj. To pa je bilo za krajane Črne gore veliko Lotili so se dela, začeli kopati jarke, meter za metrom. Treba je bilo skopati preko 4 kilometre dolg jarek, v katerega so položili cevi za vodovod. Veliko znoja so morali preliti, da so lahko premagah ^mnto tla^Velikodeasp opravili ročno, kajti mehanizacija ni prišla v postev. Preko 6O9O udarniških ur so opravili sami. Pomagali, so vsi, tudi mladina in otroci so bili med marljivimi, delavci HoteU so za vsako ceno začeto delo opraviti m zdaj, ko je voda pritekla v njihova stanovanja, so ponosni. Kaj pomeni zanje zdrava pitna voda, kaj pomeni za kraj, taksen kot je Črna gora, danes vodovod, so povedali krajani sami. MARIJA POKERŽNIK, gospodinja: .Nimam in skoraj ne najdem besed, s katerimi bi lahko rekla, da sem presrečna, da je v hišo pritekla voda. Ne morem verjeti, dajo.lahko natočim na pipi. Včasih, ko sem jo rabila, sem morala ponjo z brento. Danes pa se nam je odprl nov svet. Zdi se mi, kot da bi se še enkrat rodila. Veliko smo morali garati in delati, toda naš trud je bogato poplačan. Ni mi zal za vse, kar smo delali podnevi in ponoči. Zdi se mi, daje naš kraj zdaj se bogatejši, čeprav je svet tako strm pod Graško goro, je vendar zdaj življenje se lepše. FRANC PECECNIK, predsednik vodovodnega odbora: Čutim prijetno dolžnost, da se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, zahvalim. Tu so bila podjetja Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Lesna Šoštanj, elektrarna, rudnik lignita, občinski odbor Rdečega kriza iz Velenja, priskočila nam je na pomoč občinska gasilska zveza, skupscina občine Velenie tu je bil tudi komunalni obrtni center, ki nam je pomagal pri izvedbi del. Res ne najdem besed, da bi se jim zahvalil, kajti brez njihove pomoči bi v naših domovih še danes ne tekla zdrava pitna voda. Zavedamo se, da smo jim veliko dolžni in da naš dolg ne bomo mogli nikoli poplačati. . ANKA PEČEČNIK,.gospodinja:: Skozi vse trdo življenje sem si želela vodo. Ko sem bila stara 13 let, sem oprtala brento in z njo nosila vodo strmo v hrib. Večkrat sem bila žejna, niti za žejo je ni bilo. Pomislite in natanko za moj 50. rojstni dan je bilo moje največje darilo - voda. (Pripoveduje in si briše solze, op. p.). Ne morem mimo tega, da vam ne bi povedala: veliko neprilik in nevosčljivosti je bilo pri napeljavi vodovoda. Veliko smo imeli nasprotnikov, ki so hoteli za vsako-ceno onemogočiti napeljavo vodovoda. Toda naša volja je zmagala. JOŽE LEDINEK, strojnik: Od vsega začetka, odkar smo začeli razmišljati o napeljavi vodovoda, sem' bil prepričan, da bomo odgovorno nalogo zares do kraja speljali. Vehko smo delali, prenekatero noč nismo niti zatisnili oči. Drugi so nam bi sprotni toda v nas je tlela misel: vodo hočemo, in to za vsako ceno. V poti 'je bilo treba napraviti, preliti dosti znoja, vse to pa nam je vi pogum. Zdaj smo na naš uspeh ponosni." - ALOJZ DOBNIK, elektrikar: 2e leta 1960, ko sem prišel v ta kraj, sem si želel dobre pitne vode.' ni bilo. Ponjo smo morali le z brento ali z volovsko vprego. Susa je v posušila še tisto kapljico, na katero smo bili ponosni čeprav smo jo prinesti v brenti. Naša dolžnost je, da se zahvalimo Judi krajevn1 skuf Plešivec, kije priskočila.™ pomoč z denarjem. Nihče si nem a kaj pomeni za kraj voda, zaradi katere je vec stoletij trpelo ljudstvo, smo na Graško goro še bolj ponosni, daje nam vodo. VLADIMIR ŽEVART, predsednik KS Plešivec: Krajane Črne gore je treba samo pohvaliti. Lotili so se težavne 111 vorne naloge. S skupnimi močmi so jo premagali. Mislim, da je taka lahko za vzgled drugim. Potreba po vodi in volja do dela, od mladih starih složnost, vse to pove, kaj lahko zmorejo ljudje nekega kraja. F01 smo jim po svojih močeh, razumeli smo njihove želje in potrebe in smo lahko na ta uspeh vsi ponosni. Mislim, da je zanje voda največje ob novem letu. Zavedamo se, da bodo še potrebni pomoči in jim ba P°Nimamo več kaj dodati. Zapišemo le lahko, da smo s krajani Črni ponosni tudi mi. Veliko je še krajev, ki imajo enako zeljo po dobr - tako kot so-jo. imeli krajani tega predela Plesivca. Primer je vodi, posnemanja. F. JI)