mm OUillj ,>»g«8l«Tauske kmetelt« f.irrt. — Cm« 38 IHu u cel« let«. — £» iaftzeinstTO tn Dia. — P«s»-uein* «tetllk» 1 »in. — V lufrtlaen delu vsaka divi.ui rnlli« >11 nje precter 10 1)1». Izk^j« rstk« sred« et S ajutr»j. — Npisi ia ittpiu »»j se pttfUoJ« Eredalitra „Domoljuba", atrtrihn. rtklMsaeUe la liuentl p« UpraniUtru ..DoaiogDb«" r l.labljital, Kopitarjeva Bilo« Stev. e. Velik uspeh SLS zoper korupcijo. Da je gospodarstvo v naši državi tako aa tleh, je v velikem delu kriva korupcija: ta odločilnih mestih državne uprave so se-ieli in še sede ljudje, ki so na debelo »kradli iz državnih kas. Tekom let smo najedli že celo vrsto primerov, ki so postali ločitni in javni. Koliko pa Jih je, ki bodo >.a večno ostali zagrnjeni s plaščem tajnosti. Dr. Korošec je parkrat na najvišjem 5;, mostu povedal, da je korupcija najhujša Sraita na našem državnem telesu, rana, ki ijo je treba za vsako eeno izrozati. Vsi se Se dobro spomnimo, kako je vprav SLS zadela velik boj proti korupciji, kaiko so se jji pridružile tudi druge stranke in kako je Vprav radi vztrajnosti naših poslance'/ tudi v Belgradu bolj in bolj prodiralo propri-| Ičanje: korupcijo je treba iztrebiti. Lansko leto so prišle na dau velike korupcijake kupčijo Rade Pašiča. To je dalo povod, da se je /ganila tudi narodna Skupščina. Izvolil se je odbor, katerega naloga je bila v gotovem roku preiskati vse korupcijske afere ter potem predložiti narodni skupščini svoje mnenje. Ta odbor je sedaj to delo dokončal. Marsikaj je dognal, marsičesa ni mogel dognati, ker so bili korupcionisti navadno toliko zviti, da so vse določene sledi zbrisali za seboj. Šlo je sedaj za to, kakšen predlog naj Stavi ta odbor narodni skupščini. In tu se je razvil zanimiv boj med SLS in žerjavovci, v katerem je SLS častno zmagala ter korupciji — če narodna skupščina izvrši ta predlog — zadala za vedno smrtonosen udarec. Znano je, da so demokrati (Žerjavovci) sami prizadeti po korupciji, da so od " erupcije živeli in na ta način dobivali mi-ijone denarja. Slučaj s Slavensko banko, jer je bila njihova roparska korupcija ko obsežna, da je banka skrahirala, nam jvolj jasno kaže, v kakšni žlahti so žer-avOvci s korupcijo. V celem večletnem ju zoper korupcijo so žerjavovci smešili LS ter udarjali proti njej. Zato nam jo čisto razumljivo, da so tudi v teh zadnjia bo- | iii i, ko se javno niso upali postaviti za korupcijo, vse poskušali, da bi ostalo odprtih 5e mnogo skrivnih vratc, po katerih bi so ogel stekati javni denar še v prihodnosti žerjavske strankarske in zasebne kase. Naš zastopnik poslanec dr. Hodžar je stavil predlog, ki meri 1. na to, da naj narodna sfkupščina po veljavnih predpisih postopa proti V3em osebam, najsiboclo to ministri, uradniki ali privatne osebe, o katerih krivdi se je narodna skupščina na podlagi poročila tega odbora prepričala. (Ta odbor namreč le ni končal svoje naloge in ni pregledal še vsega); 2. da se sklene poseben zakon proti korupciji, zakaj dosedaj takega zakona nimamo, razen zakon o odgovornosti ministra, ki se pa praktično nikdar ne izvaja; stra, ki se pa praktično nikdar ne izvaja, ker je prenerodno sestavljen; 3. da naj narodna skupščina tudi kaj ukrene, da se morejo nadzirati izdatki iz zaupnih fondov posameznih ministrstev (zakaj s temi fondi se verjetno vrše velike korupcije); 4. naj železniški minister predloži novo predpise o železniški službi. Zakaj baš v železniških zadevah so so vršile največje nerodnosti in je to treba v prihodnosti na vsak način preprečiti. 5. končno navaja predlog podatek, v čem se je pregrešil Rade Pašič. Iz teh predlogov naših poslancev vidimo, da je njihova skrb v prvi vrsti ta, da se v prihodnje vsaka zloraba na čim najboljši način prepreči. Zalkaj treba je na vsak način zabraniti, da bi se še naprej državni denar stekal v strankarske in zasebne žepe. Zato zahteva SLS poseben zakon proti korupciji ter nove predpise v železniški upravi. Za nazaj zahteva kazen za vse, o katerih bo anketni odbor dognal, da so krivi. Kaj pa Žerjavovci? Značilno pri žerjavovskem predlogu je to, da ne vsebuje ničesar, kar bi v prihodnje moglo preprečiti korupcijo. In vendar gre v vsem boju proti korupciji za to, da se v prihodnje prepreči tako strašno ropanje državnega denarja. Dokler se korupcija popolnoma ne onemogoči, je zdravo državno gospodarstvo izključeno. V drugi vršiti gro šele za to, da se dosedanji krivci kaznujejo. To je nujno potrebno, toda denarja vendarle ne bo več nazaj. Fredlog žerjavovca Popoviča pa zahteva samo kazen za dosedanje krivce, ne zahteva pa, da Iz današnje številke. Velik uspeh naših poslancev v boju Koper korupcijo. Vlada bo mora predložiti poseben zakon proti korupciji, železniški minister pa nove predpise o železniški upravi. Prometni minister je pod vtisom predloga SLS že upokojil načelnika glavnega železniškega ravnateljstva Iliča. —■ Prvič se je zgodilo, da se finančni minister v skupščini izjavlja za znižanje davkov ter za omiljenje davčne prakse. Gledalo se bo, da se kmetsko gospodarstvo polagoma zopet dvigne. V celem govoru finančnega ministra so posnete točke iz gospodarskega programa SLS. — 7500 slovenskih kmetov bo v prihodnjem proračunskem leta oproščenih dohodninskega davka. — Delo naših ministrov. — Velik potres v Dalmaciji in Hercegovini. se v prihodnje vsa vrata korupcije zapro. In za to vendarle največ gre. SLS zmagala. Naš zastopnik v preiskovalnem odboru dr. Hodžar ni hotel odnehati, tudi proti radikalom ne, dasi so imeli le-ti tudi svoj predlog. Končno so radikali svoj predlog umaknili, na glasovanje sta prišla predlog SLS in žerjavovski predlog. Naš predlog je zmagal z enim glasom večme. Žerjavovci so po tem krepkem udarcu, ki ga ie dobila korupcija v preiskovalnem odboru, zakričali kot obstreljena zver. Na-talknili so si masko najhujših vojščakov proti korupciji ter kričali SLS zagovarja korupcijo. In to ljudje, kateri so s svojo brezmejno korupcijo uničili Slavensko banko ter na milijone slovenskega premoženja. Kdor primerja oba predloga, žerjavov-skega in našega, bo pa videl, kako grdo hinavščino zopet igrajo žerjavovci. Naši ministri na delu. Skrb zastopnikov SLS v vladi jo sedaj v prvi vrsti ta, da preokrenejo vso smer državne uprave v to, da se bo začelo prar vilno'gospodariti, da se stanje našega ljudstva izboljša, da se davčna preobremenitev zmanjša. Govor finančnega ministra priča, da se v tem oziru krepko pozna njihovo delo. Bog daj, da bi se to tudi moglo še izpeljati. »» Vrhutega je minister za gradbe Dušan Sernec temeljito proučil stanje cest v Sloveniji ter jzposloval od ministrskega veta večje kredte za popravo istih. Minister Sernec je dalje dovolil 150 tisoč dinarjev podpore za zgradbo državne ceste Tribuče— Bo janci. Na predlog dr. Kulovca je dovolil ministrski svet en milijon dinarjev za kmetijske razstave v državi, katerih namen je pospeševati zlasti strokovno kmetijsko izobrazbo. Dalje je imel dr. Kulovec s finančnim ministrom razgovor o odpravi uvozne carine na umetna gnojila, na galico, kmetijsko orodje in še nekatere druge predmete. Finančni minister je pristal na dr. Kulov-čeve predloge. Nadalje sta razpravljala o potrebi kreditov za ureditev Save, Drave in Donave. Minister dr. Gosar jo dovolil posojilo društvu za gradnjo stanovanj v Mariboru. Nadalje je imel dolgo konferenco z zastopniki delavske zborni«; za Slovenijo o zavarovanju delavcev. bo treba najti dohodkov. Zakaj gotovo je, da bodo baš deželni zbori, če bodo dela-' zmožni, lahko največ storili za povzdigo gospodarstva. 7500 kmetov m delavcev oproščenih dohodnlae. Ministri SLS so dosegli, da se od 1. aprila dalje najmanjša obdavčljiva vsota pri dohodninskem davku zviša od 5000 na 6000 Din. Ker velika večina naših kmetov plačuje dohodninski davek od dohodkov, ki znašajo le nekaj nad 5000 Din, bodo vsi ti kmetje za prihodnje proračunsko leto oproščeni dohodninskega davka. Teh kmetov v celi Sloveniji je približno 7500. Tako je SLS v prvem tednu svojega dela v vladi prihranila Sloveniji na milijone dinarjev. Seveda je to zaenkrat šele predlog vlade, ki ga bo morala narodna skupščina do t. apri:a še sprejeti, če bo SLS ostala v vladi, je gotovo, da bo predlog spreiet, če bi pa morda vlada radi morebitnega razdora med radikali padla, ji? so veda vprašanje, kaj bi naredila s tem pred« logom prihodnja vlada. Kako Domovina laže. Klerikalci so glasovali za dosedanje visoke davke na debelo laže zadnja . Domovina'. SLS je glasovala za proračun, ki ga vsaka država, kakor tudi vsaka občina mora imeti. Če jc gla ovala za proračun, jc seveda glasovala tudi za davke kakor občinski odoornik glasuje za občinske doklade, kadar glasuje za občinski proračun. Toda, kar je 'Domovina zamolčala in v tem obstoji grdobija njene laži, je to, da je SLS glasovala za znižane davke, dočim .-o žerjavovci še vedno, kadar so glasovali za proračun, glasovali za zvišane davke. Vse te davke, ki jih sedaj našteva dr. Žerjav v Domovini«, je uvedla žerjavovsk« vlada ia nikdar ni dopustila, da bi so ukinili. SLS jili pa bo ukinila, toda preje mora poskrbeli, da se državno gospodarstvo obdrži v ranotežju. Žerjavovci so glasovali tekom 8 let za celo vrsto novih nepotrebnih davkov, SLS niti za enega novega, pač pa sedaj za znižane. SLS ni dosegla ničesar in kakor vidimo, tudi zahtevala ni ničesar.«- Zopet hudobna laž! SLS je kot pogoj za vstop v vla- , do veliko zahtevala v korist ljudstva in je tudi nekaj dosegla. Priznanice 20 odstotnega odtegljaja pri svoječasni zamenjavi kron, za katere je marsikdo mislil, da so že brez pomena, so dobile polno vrednost pri plačevanju davka; dohodninski davek sc bo plačeval mesto od dosedanjih 5000 Din, šele od G000 Din dalje, s čemur bo kmetsko ljudstvo pri davku za več milijonov na boljšem itd. Tekom proračunske debate pa bo še marsikaj prišlo v proračunu v korisf Slovenije. »Klerikalci so glasovali za korupcij «t kriče oni ljudje, ki bi jih politično že davno več ne bilo, če bi ne bili polni svojih blagajn na račun razjiih korupcijskih škandalov. Žerjavovci so zalo tako hudi, ker naš« Nove besede h Belgrada. Desedaj nismo bili vajeni slišati iz Belgrada, da je Slovenija preobremenjena z davki, da je kmetom treba pomagati, da je treba davke znižati. Da, slišali smo jih tudi iz Belgrada. Toda govorili so jih leto za letom naši poslanci. Toda z vladnih klopi pa smo slišali: Slovenija je bogata, nikjer nimamo tako lepih cest, kot jih imate v Sloveniji, v pobiranju davkov se Slovencem ne godi nobena krivica — o kmetskemu stanu in njegovih potrebah pa se dosedanjim vladam sploh ni zdelo vredno govoriti. Danes pa je vendar enkrat tudi z najin eredajnejšega mesta v Belgradu došla odrešilna beseda za Slovenijo in za našega kmeta. Govoril jo je sam finančni minister cb priliki, ko je predložil proračun za leto 1927-28. Mi dobro vemo, da so te besede narekovali finančnemu ministru ministri SLS. Ali bodo držale? Držale bodo, dokler bodo držali radikali kot najmočnejša stra.ika. Dokler bo SLS v vladi, ni nobenega strahu, da se bo skušalo resno delati in pre-snavljati po besedah finančnega ministra. Kaj je torej povedal finančni minister? Med drugim to-le: Davke jo treba zmanjšati, davčni vijak odviti. Zelo potrebno je, da se izvede izenačenje davkov, posebno neposrednih davkov. Ta neenakost je zelo škodljiva za gospodarski razvoj države sploh. Zato minister izjavlja ponovno, da imamo z ozirom na to nujno dolžnost, izvesti davčno reformo, ki bo brez dvoma ublažila nesorazmerne davčne obremenitve. Isto tako se nam nalaga nujna dolžnost, da se preneha s povečanjem davčne preobremenitve. Postopoma je treba pričeti, kolikor je to mogoče, z zmanjšanjem posebno tistih bremen, ki sc najtežje prenašajo. Vprašanje dolžnih davkov je treba urediti. Treba je storiti potrebne ukrepe za zboljšanje davčne uprave, ki je bila dose-daj takšna, da se je ponekod davčni vijak navil do skrajnosti. Svoja izvajanja o davčni reformaciji je finančni minister podpri z raznimi primeri iz katerih je izvajal podedice, da je treba' davčno preureditev brez dvoma v najkrajšem času izvesti, da se davki zmanjšajo in omili davčna praksa. Kmelu je treba pomagati. Dalje jM>vdarja finančni minister, da je treba kmetu njegov položaj olajšati ter mu ustvariti primerne pogoje za zdrav razvoj. Zato je treba predvsem okrepiti kmetijsko produkcijo, organizirati domača tržišča. nuditi kmetom kredit in olajšali plačevanje njegovih dolgov, kajti v poslednjih letih se je ljudstvo pričelo zadolževati. I Dalje, da se zmanjšajo davčna bremena, posebno tista, ki obremenjujejo porabo, da se zmanjšajo cene potrebščinam, ki jih kmet največ rabi, da se mu na ta način olajša položaj. Državna finančna p« d iti k a mora svoje interese prilagodili interesom kmetijstva in gospodarstvo sploh. Predvsem ie potrebno ukreniti, da sc državno gospodarstvo osvobodi prevelikih davčnih bremen, ki danes ovirajo vse delo. Z ozirom na to bo državna finančna politika pripravila končnoveljavne predpogoje za končno stalnost dinarja. V (cm oziru bo vkda skušala obdržati dinar na višini in izključiti padec in skakanje njegove vrednost!. To zahtevajo gospodarski interesi države. To zahtevo bomo branili z vsemi možnimi srrdslvi. Nekatere olajšave. Dohodnina v se zniža. Sloveniji Z ozirom na prihranke, ki jih je izvršil finančni odbor v državnem prora umi, bo vlada predlagala finančnemu odboru, da se zmanjšajo cene nekaterim monopol-skim predmetom, katere široki ljudski sloji neobhodno rabijo (n. pr. sol) in da se ukine trošarina za gotove predmete, da se z boljša premet, da se ukinejo davki na vloge, da se olajša varčevanje, da sc zmanjšajo kazni za monopolske prestopke. Vlada je sprejela predlog, da se poveča eksistenčni minimum na <>000 Din v Sloveniji. Tekom proračunske debate je vstavila še druge predloge za izvedbo njene finančne politike. Finančni minister je še dalje govoril o varčevanju, ki se je močno doseglo že s tem, da se je proračun znižal s 15 milijard na 11, dalje je poudarjal, da bo treba kmetijstvo postavili na tisto višino, ki mu gre. (Danes smo žal v kmetijstvu na najnižji stopnji baš v Jugoslaviji, kjer se na enakem prostoru od vseh držav najmanj pridela. Op. ur.) Minister je tudi govoril o samoupravi, to se pravi o deželnih zborih, ki jim poslanci ni hoteli glasovati za njihov predlog, po katerem bi bilo slepa rs tvo v bodoče vedno mogoče, naši pa so zahtevali zakon proti korupciji, s katerim bo korupcija v bodoče preprečena, če pa se bo kljub temu kdo pred ranil krasti iz državnih blagajn, bo kaznovan, da bo celo življenje i mol dosti. Takega zakona pa se žerjavovci lioje. Strah jih je. Že vedo zakaj. Zato vpijejo in lažejo. Korupcijoriistom so dali klerikalci s svojim glasovanjem potuho,« lažejo prijatelji , »Slavenska banko . Pa glej! Takoj po sprejetju tozadevnega predloga naše stranko je moral na odredbo sedanje vlade zapustiti svoje službeno mesto glavni ravnatelj železnic Ilič in cela vrsta visokih uradnikov. Kaznovani pa bodo še vsi drugi, ki so državo odškodovali. Žerjavovci sc >borijot' proti korupciji s praznimi h dami, mi pa — z dejanji! »SLS je Sla reševat potapljajoče se radrkalsko ladjo,« pravi >Domovina . — Ogabna laž! Na opotovane pozive je vstopila naša stranka v vlado, da skupno z najmočnejšo radikalno stranko izvleče državni voz iz žerjavovskega blata, če bodo radikali ohranili dobro voljo. Ako bo.lo radikali složni, vztrajni In dostopni za naše nasvete, bodo razmere v državi, pa tudi v Sloveniji kmalu boljše. Razlika me 1 nami in žerjavovci je ta: mi smo prijeii r,a vladne vajeti, da pomagamo državi in svojemu narodu, oni pa so vrsto let tirali s svojim protiljud.skim vladanjem svoj lastni narod v pogubo. >Lj»dstvo, ki ga je Nl*S med voIitv>iai tako obmetavala z obljubami, je ostalo zapuščeno in izdano.c — Nič nismo obljubljali, nasprotno, vedno smo poudarjali, da bo treba časa in nadčloveškega truda, d« popravimo vaše krivične, protiljudske zakone, s katerimi ste mrcvarili ubogo slovensko paro skoraj vso povojno dobo. Nase ljudstvo ni zapuščeno in izdano , temveč naši voditelji in naši poslanci so s svojim srcem in s svojim delom ž njim in zato zre slovenski narod z vsem zaupanjem v SLS in nje zastopnike. Kaj pišeta nasprotniki. Saj smo vedeli, da bo tako. Socialno-demokratična časopisa »Delavska politika« in »Delavec« polnita po vstopu SLS v vlado svoje predale z neslanimi lažmi o klerikalcih, obenem pa v svoji drznosti stavita zahteve, ki jih nihče na svetu ne more izvesti čez noč. — Naša stranka jc poštena in bo delovala tako, kot je prav, brez ozira na napade in nasvete onih, ki nimajo za zastopnike vernega slovenskega ljudstva drugega na jeziku, kot omalovaževanje in •— grdo haž. Zapomnite si, rdeča gospoda, enkrat za vsjlej, da sta SLS in nje zastopstvo v vladi in parlamentu odgovorna edino — svojim volivcem. Bivša narodnosocialistična Nova pravda, Iste »Tedenske slike«, kakor pri »Domovini«, iste laži in obrekovanja, kakor v žerjavovskih listih. Nobenega samostojnega nastopa v korist nižjih stanov. Obžalovanja vredni oni, ki se dajo krmit! s takim »delavskim« listom, V vsako hišo Domoljuba! Samostojneži m nasilje. Zadnji »Kmetski list« piše o nasilju, ki so ga bili baje deležni radičevci na Hrvatskem pri zadnjih oblastnih volitvah. Mi obsojamo vsako nasilja, toda dvomimo, da so samostojneži v tem ožim poklicani, da dajejo komu lepe nauke. Spomnijo naj se le, kako so oni pred leti s sirovo silo razbijali občne zbore po-i družnic > Kmetijske družbe« in tudi z divjaškim kričanjem in dejanskimi napadi na , glavnem občnem zboru iste dražbe onemo-; gočili izvolitev — glavnega odbora. Ali se tudi še spominjajo dogodka v Velikem Gabru pred leti? Pi va »žrtev« brez žrtev. »Kmetski list« se v družbi z žerjavovskim »Jutrom« silno : huduje, ker je pristojna cerkvena oblast j prestavila sedež dekanata iz Kranja v Cer-' kije. Mi pa vemo, da so žerjavovci in puc-I ljevci na vse strani premeščali uradnike i samo radi politike, dočim nam je iz prvega vira znano, da je bila bivšemu g. dekanu v Kranju odvzeta dekanska oblast iz čisto cerkvenih razlogov, kar je razvidno tudi iz tozadevnega dekreta. Pred volitvami in po volitvah. Pred volitvami se je »Kmetski list« skrbno ogibal napadov na duhovščino. Usiljivo nazi-vanje »prečastiti« je bilo na dnevnem redu. Ker ni s svojo hinavščino nič dosegel, je pokazal po volitvah — pravo barvo. Zdaj že poklanja svoje »prečastito« spoštovanje v dopisih iz Medvod, Strug, Velesove-ga, Sv. Petra na M. Selu in Št. Jurja ob Ščavnici. Kdo je zmagal pri zadnjih volitvah? Ves svet ve, da je zmagala v Sloveniji Slovenska ljudska stranka. Tudi Kmetski list do 9. februarja tega ni tajil. V 6. številki pa pravi: »Ni zmagala politična zavest ljudstva, ampak zmagal je — hudič. Hudič naj vzame tega hudiča!« — Ali si še enega želite? Saj ste že od prvega dobili dovolj po — grbi! »Pošten človek umrje kjerkoli in je lahko pokopan tako ali tako,« fantazira glasilo slovenskih radičevcev. Čudni so ti ljubi samostojni dopisniki: v življenju govore tako, ko pa pride smrt, jim ni noben pogreb dovolj slovesen in nobeno pokopališče dovolj blagoslovljeno. »Zakaj se bojite« vzklika g. P. (Pucelj?) v »Kmetskem listu«. Misli namreč, da se naši ljudje duhovnikov boje in da je radičevščina pri oblastnih volitvah zato pri nas propadla. V zmoti ste g. P. — Slovensko ljudstvo se duhovnikov prav nič ne boji, ampak jih ljubi in spoštuje. Pa tudi mnogi vaši dosedanji somišljeniki se jim bodo približali, ker ne morejo biti vaših misli, da je vseeno, ali je človek pokopan na blagoslovljenem pokopališču ali na — konjskem britofu. Kraljestvo božje. Novi časopis s tem naslovom prinaša zanimive in živahne poljudne Članke, mične zgodbe iz življenja in krasne umetniške verske slike. Vsak i a bo čital i užitkom in veseljem. Priporoča ga nizka cena (10 Din) in bogata vsebina. Naroča se pri poverjenikih APOSTOLSTVA SV. CIRILA IN METODA ali pa naravnost pri upravi t Maribor«, KoroMeva ulica 12. Italijani hi radi Dalmacijo. V Trstu so je te dni vršil občni zbor društva, ki se imenuje nacijonalna liga. To društvo dela veliko propagando za odcepitev Dalmacije od Jugoslavijo in za priklopitev k Italiji. Na občnem zboru so vsi govorniki povdarjali, da ima Italija pravico do Dalmacije in da ne odnehajo prej dokler ne bodo ^pritisnili na svoje prsi dalmatinskih bratov.« Tu se zopet vidi, koliko je dati na prijateljstvo Italije, ki ne gleda drugega kakor kako bi čimprej kakšen kos odtrgala od naše države. Istrski kmetje za svoje duhovnike. V Krkovcih v Istri so fašisti kruto preganjali tamcšnjega župnika. Da župnika reši pred fašistovskimi nasilji, ga je tržaški škof dr. Fogar odpeljal v Trst. Te dni se je pa zgla-silo pri tržaškem škofu odposlanstvo 200 slovenskih kmetov, ki so prišli škofa prosit, naj jim vrne priljubljenega župnika. Med odposlanci je bilo tudi mnogo žena in deklet. Borba za romunski prestol se nadaljuje. Kralj Ferdinand leži na smrtni postelji, njegovemu sinu Karlu pa vlada še vedno brani domov. Vlada in kraljica Marija hočeta, da na vsak način po kraljevi smrti kraljica prevzame vladarstvo, dočim ima bivši prestolonaslednik Karel tudi mnogo pristašev. Vlada je začela Karliste preganjati in premeščati Karlu naklonjene polke. Glavno mesto Bukarešt je polno vojaštva. Vsa javna poslopja so zastražena; prepovedana so vsa zborovanja, da se na bi moglo ljudstvo navduševati za Karla. Revolucija na Portugalskem. Odkar so na Portugalskem pred 15 leti odpravili monarhijo, so tam revolucije in prevrati zelo pogosti. Sedaj vlada neki general Car-mona, ki je lansko poletje vrgel generala Gosta z vlade in se je sam polastil. Vladal je, kakor diktator brez parlamenta. Razumljivo je, da se je proti takšnemu vladanju pojavil velik odpor, ki je pretekle dni izbruhnil v pravcato revolucijo, ki je bila tako krvava, kakor še nobena portugalskih revolucij. Bili so se hudi boji med vstaši in vladnimi četami, obstreljevali so cvetoča mesta in mnogo stotin ljudi je izgubilo življenje. Kakor poročajo, so vladne čete premagale upornike in voditelje zaprle. Re-voluoijonarji zahtevajo predvsem vpostavi-tev ustave in parlamentarno vlado. Zopet razoroževanje. Ameriška vlada je poslala evropskim velesilam spomenico o razoroževanju. Seveda so vse velesile Anglija, Francija, Italija iu Japonska polne lepih besedi in navdušeno pozdravljajo vsak predlog o razoroževanju, na drugi strani pa druga pred drugo tekmuje v oboroževanju in pripravah za vojno. Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlaSerine la moihe oblek« A. & G. SKABKKNK - Ljubljana, Mestni trg 10 Strnn 108. post olj AlT I L/ 111VVGJI ^IVUVO) rvi JV uit u«M«.Mj«. v južni Hercegovini. V Stoleu so vse hiše močno poškodovane, vas Perkoviči je^ popolnoma porušena, v Ljubinju je porušena tobačna tovarna, v Metkoviču jo razdejana železniška postaja, na Popovem polju se je pogreznil velik det zemlje, na Šabačkem polju je ranjenih 10 oseb, v Perkovičih je ena hiša izginila in je več oseb mrtvih, telefonske in telegrafske žice so potrgane. Med potresom so se utrinjali bliski, dasi je bilo jasno. V dalmatinskih obrežnih mestih so se porušili dimniki po strehah, ljudje so bežali na prosto ter odnašali s seboj, kar so v trenutkih prvega strahu prijeli v reko. Ka potresnih aparatih v Zagrebu, Sarajevu in Mos[arju je potres polomil igle. V ifosni ni povzročil škode, le prebivalstvo se je močno prestrašilo. d Dopisnikom. Pri najboljši volji nismo mogli priobčiti vseh dopisov, ki so nam bili poslani. Prostor je prepičel, drugih stvari pa tudi ne smemo izpuščati. Splošno pravilo pa jc: kratek dopis ima vedno prednost pred daljšim. Rajši večkrat, pa malo, kol pa veliko pa malokrat! d Jugoslovanska armada. Francoski časopis »Ga ilois« je priobčil daljši članek o naši armadi, ki jo pohvali v vsakem ozi-ru kot najboljšo armado v osrednji Evropi. d Eno milijardo dinarjev vseh davkov in doklad je lansko leto plača! Zagreb. d 30.000 katoličanov je v Belgradu in njih število danzaclnem raste. Zato je bel-grajiki nadškof ustanovil dve novi fari, tako da so sedaj v Belgradu tri katoliške župnije: Kristusa Kralja, sv. Antona in Matere božje. d Veliko pomanjkanje trpe jugoslova-ski izseljenci v Južni Ameriki, posebno v San Paolo, kjer je silno velika brezposelnost. d »Slovenci so zaostal narod«, tako približno je nedavno zapisal hrvatski >Ob-zor«. »Politika--, ki ni slovenski časopis, pa prinaša poročilo, da je nedavno tega zahtevalo poljedelsko ministrstvo od okrajnega glavarja v Maglaju (v Bosni), da predloži Knena peterih pismenih kmetov, katerim bi ministrstvo vzorno zbolišalo gospodarstvo, tako da bi njihove kmetije služile drugim za zgled. Glavar je predložil imena petih nepismenih kmetov. Na ponovno izrecno z." Me v o ministrstva, da mora poslati imena pismenih kmetov, je glavar odgovoril, da v celem glavarstvu ne more iztak-niti kmeta, ki bi znal brati in pisati. Tisti redki ki so se v šoli tega naučili, so šli za orožnike, financarje, potnike, logarje itd. — Radičevski »Obzor«, ki slovenske kmete zmerja malo manj kot s tepci, naj se pride v Sloveniio učit, da naš kmet še kaj drugega zna kot »i « pa »u«. ~ ^'oslovanska - najlepše dekle v Evropi. Na Dunaju se je 7. februarja vrši! končni izbor najlepSih filmskih deklet. Za- ! -topanih jc bilo devet evropskih držav Kot prva je bila izbrana Zagrcbčanka Štefica Vidačič, ki je bila takoj nastavljena za pol leta s tedensko plačo 100 dolarjev, to je 5500 dinarjev. Sedaj jo bodo izurili za filmsko igravko. d Krvav napad na hrvatske Orle. Na Citluku v Hercegovini so radičevci, ki so zagrizeni svobodoiniselci, šli izzivat pred neko hišo, v kateri so bili zbrani Orli. Radičevci so krčali proti škofom, Orlom, puč-ki stranki itd. Iz hiše je kot odgovor za-donel nasproten klic, nakar so se radičevci s kamenjem in revolverji navalili na hišo. Orli v hiši so bili prisiljeni, da se branijo, nastala je bitka, v kateri sta bila dva radi-čevca hudo ranjena. Eden izmed njiju je umrl. Radičevci so sc nato maščevali s tem, da so drugi dan iz zasede napadli Orle, ko so šli v Mostar. d Papežev nuncij v Belgradu, škof H. Pellegrinctti, je premeščen na izrečno željo polske vlade v Varšavo. d 200% naklade. Žerjavovec Baltič zopet pošilja občinam poziv, da se naroče na ogromno v hrvaškem jeziku pisano književno delo »Enciklopedijo«, ki za naše občine nima prav nobenega pomena. Neka mala občina v kamniškem okraju bi morala samo za to knjigo naložiti 200% občinske naklade. Ponovno pojasnujemo, da nobena oblast ne more prisiliti župane, da plačajo to delo, ker ni za to zakonske podlage. Na vsak zvezek, ki pride, napišite: nazaj, ne sprejmem, podpiši se in štampiljko ter haid nazaj na pošto. — Žerjavovci res čutijo z ljudstvom, kot se vidi. d Duhovne vaje v Domu v postnem času. Za Orle: od 5. do 9. in od 12. do 16. marca. Za može : od 18. do 22. marca in cd 9. do 13. aprila. Za mlade niče: od 21. do 28. marca. — Vsak tečaj so začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu«" do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na nadov: Vodstvo s Dom a duhovnih vaj-, Ljubljana. Zrinj-skega cesta. d > Sveta Vojska« v Ljubljani je imela v nedeljo 6. t. m. občni zbor. Iz poročil odbora je razvidno, da šteje društvo 37 podružnic oziroma treznoGtriih odsekov s 2122 člani. Poslovanje je bilo zelo živahno. Predavanj je društvo priredilo 89 pred 15.850 poslušalci. Vlog (pritožb, protestov itd.) na razne oblasti je društvo vložilo 128, pri podelitvi brezalkoholnih gostiln je društvo posredovalo v 28 slučajih. Letakov in lepakov je bilo razposlanih 2450, osebnih intervencij v raznih zadevah je izvršil predsednik 71, v družinah piiancev je društvo posredovalo 9 krat. Knjižnica ima čez c zbiral primemo gradivo in ga daja. nn razpolago vsem drv/itvom da bodo mogla prirejati protialkoholne prireditve, ; Sveta Vojska< se je preoonovala v popolno abetinentsiko organizacijo in bo delala vzajemno z družbo zoper pijančevanje |(j jo bo škofija ustanovila v vseh župnijah. — Ob tej priliki opozarjamo vse abstinente in abstinentinje, naj se organizirajo pri Sveti Vojski-, v Ljubljani, kjer dobe vsa natančnejša pojasnila. d Nekaj za župane iu občinske svetovalce. Sedaj se popravljajo volivni imeniki uradoma. Do 4. mana mora biti vse v redu. Kako eo popravljajo ti imeniki ura-doma, župani že itak vedo. Opozarjamo posebej le na dvoje: Letos bo več volitev. Treba, da so imeniki popolni. Nasprotni ke, ki nimajo več volivne pravice, takoj venkttj. Drugo pa jc to-le: V mnogih voliv. nih imenikih je cela vrsta ljudi, ki so umrli, se izselili ali pa drugače izgubili vo-livuo pravico. Nihče jih ni izreklamiral, uradoma pa občine niso popravile imenikov. Čudno izgleda v nekaterih občinah, da je odstotek volivcev tako majhen, v res-niči pa je drugače. Župani, občinski Iiink. cijouarji, uredite letos volivne imenike, da bodo odgovarjali dejstvom. Koliko truda je v volivni dobi s tem prihranjenega. d Plavajoča univerza. Pretekli teden se je usidrala v Dubrovniku amerikanski ladja, na kateri je nastanjena potujoča uni. verza s 400 slušatelji in 60 profesorji. Ladja plove po vsem svetu, profesorji predavaio, dijaki poslušajo ter obenem gledajo. Se-veda, denar imajo, drugače kot pa naši ubogi slovenski študentje, ki pa zaradi tega niso nič manj brihtni. ^ d Kdor ne bo zadovoljen s postrežbo na kolodvorski restavraciji, bo lahko napisal svojo pritožbo v posebno knjigo, ki jo je sedaj zapovedal prometni minister iu ki jo mora vsak kolodvorski gostilničar gostu na zahtevo predložiti. d Tifus v Trbovljah. Zdravniška ko-misija je pregledala delavske barake v Trbovljah ter našla, da se nahajajo v zelo nečistem stanju. Čudno le, da ni še več bolezni. Taki milijonarji, kot je Trboveljska družba, bi pa že drugače morala poskrbeti za delavstvo. To jc vendar vnebo-vpijoče! Naj se gredo učit k amerikan-skemu Fordu! d Hiša se podrla. V Skoplju se je dne 9. febr. podrla ena največjih hiš, lako-zvani Alibegov hram. V ruševinah je našlo smrt več oseb. Hiša se je nahajala v starem delu Skoplja, bila je prenočišče in kavarna obenem. V trenutku, ko se je pri- j merila nesreča, je bilo v kavarni več ljudi, ki so poslušali cigansko godbo. Vse je groblja zasula. Odkopali so šele troje trupel, eno roko in deset težko ranjenih oseb, d Vihar v Hercegovini. Pretekli četrtek je bil v celi Hercegovini silen vihar. Veter je pometal vse brzojavne drogove ob tla in polomil veliko sadnega in drugega drevja. V vsej Hercegovini je velik mraz. d Burja na morju. Iz Sušaka poročajo, da je na morju že vedno tolika buria, da ladje ne morejo pluti. Jadrnica »Alda« je 6. febr. odplula iz Sušaka v Porto Corsini, Na morju jo je zajela burja in jo pritirala do obale. »Alda« se je ob obalnih pečinah razbila, posadko pa so rešili. d Poročil sc jc v Šmarjeti na Dolenjskem g. Ivan Zoran iz Toplic z gdčno El. Čud ivnn iz Šmarjete. Kot požrtvovalnima članoma naših društev obema najiskrencj-6e čestitamo! d Zakvartan konj. V Mariboru sta neki mesar in neki kmet iz Bistrice igrala igro šnapsl. Mesar je zastavil 7000 Din, kmet pa svojega konja, ki ga je čakal na-prežen pred gostilno. Kmet je izgubil in mesar je konja vzel. Kmet je šel na policijo, ki je 6icer konja prignala nazaj ter vrnila kmetu, toda oba igralca se bosta zopet našla pred sodiščem, kjer pa ne bosta imela časa »šnapslati«. d Umrl je 8. t. m. v Podturnu pri Toplicah Franc Murn v starosti 74 let. Odkar izhaja »Domoljub?, je bil on naročnik. Otrokom svojim ga je bral zimske večere in pri tem posebno povdarjal kršč. vzgojo, katero {im ie res postavil za življensko podlago. )alje Časa je bil pri njem na obisku sin p. Anzelm iz Amerike, čudno: 8. t. m. je odšel nazaj čez morje na dolgo pot in prav ta dan pa tudi oče še na daljšo pot v večnost. V miru počivaj skrbni oče. d L mrl je na Ježici vrl katoliški mož France Dobnikar, mesar in posestnik. Težko prizadeti družini naše sožalje! d Umria je v Zg. Bcsnici pri Kranju Marija Fabijan, vzorna krščanska mati. N, v m. p.! d Umrl je v Zamostcu pri Sodražici starosta lovcev ribniške doline g. Blaž Kgun, znan pod imenom »Jagerbirt«. Star je bil 82 let. N. v m. p.l d Avtomobilska nesreča. Med Gornjo •v. Kungoto in Pesnico je neki avto vozil gvate na ženltovanje. Kar nenadoma pa se je voz zaletel v neki jarek, se prekucnil in razbil, 4 svati pa so ječali pod razvalinami. Težko ranjeni so lastnik avtomobila Franc Senekov;č, posestnik v Gor. Kungoii ter posestnik Franc Šel, ki ima zmečkano levo roko, lažja pa Filomena Šel in posestnik Rudolf Vračko. Lažje ranjeni pa sta dve osebi. Scfer je ostal zdrav ter takoj pobegnil. d Nevaren požar v Mariboru. V Mariboru je v ponedeljek zvečer iz doslej še nepojasnjenega vzroka začela goreti tovarna žarnic »Volta«, V tovarni ni bilo nikogar. Požar je takoj objel streho, med plameni pa so pokalo žarnice, ki so bile v zalogi. Ogenj bi objel vso ulico, če ne bi bila takoj na mestu požarna bramba, ki je c močnimi curki tekom pol ure požar omejila in ubila. Uničeni so vsi stroji in aparati ter vsa zaloga kemikalij in zaloga žarnic. Skoda je velikanska. Baju je krita z zavarovalnino. d Divji pregič. Dne 9. februarja je graščinski upravitelj g. Ed. Pol v Jurkloštru ustrelil na zgornjem Volušu 92 kg težkega divjega prešiča, samca. Dolg je 1.35 m. Bilo jih je šest skupaj. Drugih pet je žal ušlo, ker ni bilo dosti lovcev. Ta divjačina dela poleti veliko škodo kmetom. d Žalostna smrt neprevidnega dekleta. 20 letna Ivanka Babičeve iz Podgore pri Dobrepoljah je služila pri gospe j Tepinovi tia Selu pri Ljubljani. Dasi jt imela že na Dolenjskem nekega fanta, je navezala tu razmerje z ruskim hlapcem v žrebčarni Jakobom Kundurjukovim. Ivanka se je zopet vrnila na Dolenjsko ter povedala, ko se je prejšnji teden vrnila na obisk v Ljubljano Rusu, da je njunega razmerja konec. Kundurjukov je njeno izjavo navidez mirno vzel na znanje, toda ko se jc Ivanka pretek, torek iz nakupovanja raznih potrebščin v Mostah vračala k gospej Tepinovi v žrebčarni, jo je Kundurjukov počakal na Etopjišču ter jo ustrelil v glavo, da se je takoj zgrudila mrtva na tla, nato je šel v jedilnico, kjer so bili ravno zbrani njegovi tovariši, tudi Rusi, ter si pognal kroglo v sence. Mrtev ni bil takoj, pač pa je izdihnil ob prevozu v bolnico. — Dekleta, vc'ik nauk za vas v tej zgodbi, še večji pa za — matere. d Divjaški zločin. V Tokovcih v Prck-murju sla živela pri hiši mladi in stari par. Mlada sta hotela dobiti do rok posestvo, ki ga je imel v rokah še oče. Zahtevi 9e je pridružila tudi mati — žena starega in je zlasti ona pritiskala na njega, da odstopi gospodarstvo mladima. Nekega večera je zopet navalila na njega in mu za-pretila, da ga ubije, ako se ne uda. Oče je ostal pri svojem. A tudi stara ni ostala le pri grožnji. Ponoči je izvršila svojo nakano in je spečemu možu prerezala vrat. Ta jo takoj izdihnil. Zločin so hoteli zakriti in so umorjenega na dvorišču zakopali v kup tresk, pozneje pa so ga hoteli zanesti še na bolj varen kraj. Sreča zločincem ni bila mila. So«edom se .je čudno zdelo, da starega ni iz hiše, dasi je prej vsak dan prišel po tobak za čikanje. Stvar je prišla tudi orožnikom do ušes in ti so začeli z raziskovanjem. Soba je pričala, da je tekla kri, kajti stene so bile okrvavljene. Razen tega so v peči našli okrvavljene cunje. Začelo se je izpraševanje, ki je dovedlo do izpovedi j da je v gnoju zakopan škaf s krvjo in okrvavljena olama iz postelje. Žena zločina ni tajila, povedala pa je, da je hči nedolžna. Svojega dejanja ni obžalovala. Nasprotno — kar neverjetno — pela je I Bržčas žena ni čisto normalna. d Žrtev ljubosumja. Na ženitovanju Josipa Graužliča v Koprivnici je bila tudi prelepa Marija Darojevič, v katero se je zagledal Josip Novakovič. Darojevičeva ga je zadnje dni odbijala in tudi ni hotela uslišati njegove prošnje, da bi bil njen drug na svatbi. Novakovič je kljub temu prišel na svatbo in spremljal Marijo domov. To priložnost je ljubosumni fant izrabil in izvršil grozovit naklep, da umori dekle. Tik pred hišo jo je zabodel, da je obležala mrtva. Morilec je pobegnil. d Razbojniiki napad v vlaku. Trgovec Pavle Vukovac se je 5. febr. ponoči vozil iz Vinkovcev v Belgrad. Med vožnjo sta prisedla dva mlajša človeka, ki sta tudi pripovedovala, da se peljeta v Belgrad. Blizu postaje Vrhpolje pa sta tujca trgovca napadla, ga oropala, ga vrgla med vožnjo iz vlaka in potem tudi sama »kočila. Drzen zločin kaže, da sta ga izvršila dva preizkušena prvovrstna mednarodna pustolovca. d Grozen trojen umor. Na grofovem dvorcu v Namiestu pri Rrnu se je 6. febr. izvršil grozen trojni umor. Ubili so upravitelja posestev grofa Haugwitz Heinricha Tilla, njegovo ženo Ano in služkinjo Marijo ICorcina. Zločinec je prišel v hišo in zahteval upravitelja Tilla. Služkinja ga je poklicala. Ko je Till prilel na hodnik prvega nadstropja, ga jc zločinec lam počakal in ga udaril s sekiro. Z dvema udarcema je Tilla ubil, nato od"id v sobo, kjer je isto tako ubil ženo in služkinjo. Nato je ubitemu Tillu vzel uro in denarnico in zbežal. Zandarmerija ga zastonj išče. Najbrž jo jc popihal preko meje na Mažarsko. d Svojo hčer razsekaL Zagrebško sodišče se peča s strašnim kriminalnim slučajem proti 63 letnemu Lovni Kušu, ki je 27. januarja ob 9 zvečer razsekal svojo lastno hčer Jclo, da je seveda na mestu izdihnila. Prepir se jc začel zaradi prenosa nekega zemljišča. Hči je kritičnega dne prišla iz Zagreba in se pričela zadirati v svojega očeta, ki je vstal, odšel v njeno sobo in se vrnil šele čez pol ure ves krvav, »Sedaj pa ima zemljišče. Jaz se grem sam prijavit,« je dejal, se oblekel in odšel z doma. Neki otrok je videl, kako je stari oče udaril najprej s sekiro po desni roki, potem pa po ostalem životu. Kri je brizgala po vsej sobi, vendar je imela napadena še toliko moči, da se slekla in legla v posteljo. d Ribiške priprave, orožja in strelivo ter vsa popravila pri puškarju F, K. Kai-ser, Ljubljana. d Spreten tat in vlomilec izvršuje svojo nečedno ofcrt po brežiškem okraju. Ljudje, pazite I d Na smrt obsojeni ubijalec svojega otroka. Novosadsko zborno sodišče je obsodilo na smrt Štefana Kursaka, ki je leta 1919. ubil svojega trinajstletnega sina iz prvega zakona. Zločin so odkrili šele lani na tožbo prve žene, ki 8e živi. d Amerikanska. Neki ameriški detektiv, ki je veliko imel opraviti z raznimi zločinci ter povsem pozna njihovo notranje življenje, je izumil aparat, ki dovolj natančno zaznamuje, kdaj se zločinec pri zasliševanju zlaže. Aparat obstoji v tem, da se vsak duševni pojav v Človeku na neki način pokaže tudi telesno: hitrejše krojenje krvi aH utripanje srca itd. Ta telesna sprememba se vjame na zelo občutljiv pas, s katerim obdaja zločinca, pas je zvezan a finim aparatom, ki te izpremembe zaznamuje. Baje je mož na ta način že ujel par goljufov. Glavni pomen aparata pa je menda v tem, da ima zločinec strah pred njegovo »vsevednostjo« in že radi tega ne upa lagati. d Propadanje. Lansko leto je bilo n& Dunaju 23.000 porodov In 26.000 pogrebov. Padanje porodov pripisujejo bedi, spolni razbrzdanosti ter alkoholizmu. Od sto slaboumnih v dunajskih norišnicah je 41 alkoholikov. d Zoper nahod. Grški zdravnik Zinu-kas je iznašel majhen električen aparat, ki ozdravi vsak nahod v 15—20 minutah. Not postane popolnoma čist, glavobol docela preneha. d Janko Nak. Vaše pismo bomo priobčili v slavnostni številki »Domoljuba« ob 40 letnici. Izšla bo za Božič letošnje leto. Glede drugega bi Vam radi odgovorili pismeno, a ni naslova. Oglasite sel •k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatetec, ki prekašaj« po okusu In kakovosti vse druge. r po^OMovM sv. KRIŽ PRI KOSTANJKV1CL (Batno.) Otroci tukajšnje šole so vprteorili 16. Jan. lepo igro: sKraljična z mrtvim srcem«. Podobnih iger auio vedno željni videti. Saj so otroci igrali res tako lepo, da smo se kar čudili. Samo čestitamo tukajšnjemu učiteljslvu: gdč. Očakarjevima, ki so se toliko trudile i otroci in g■ nadučitelju Jure-čiču, ki je vsestrarsko pomagal. Uspeh da paf najlepše plačilo. (Glej sliko v ;Ilustriranem Slovencu« od 13. februarja 1927!) Lansko leto nas je iznenadila igra »V kraljestvu jialčkov-s in letos navedena igra. Pričakujemo pa kmalu zopet kaj podobnega — Umrla Je pretekli teden najstarejša oseba v župniji, Marijana Strojin r. Bmolc, stara 89 let. Rojena Je bila v ZJebiču pri Ribnici B. febr. 1838. Najstarejši človek v župniji je šolaj v Cruffi vasi, rojen istega leta. Tudi enega Radeckijevega veterana še imamo. — Na novem pokopališču na Oštrcu smo pokopali prvega mrliča, Ano Sintič iz Oštrca, sestro kostanjeviWiega g. župana in sedaj izvoljenega poelatica, staro 41 let. Bila je dobra, krščanska žena. Pokoj njeni d uši I — Španska je precej pogledala v našo župnijo, mislimo pa, da »e bo kmalu umaknila. LESE. (Sumu« kosa.) Lani sta ceki ieto uiurla dva v sili krščena otroka. Letos smo pa kar na en dan, 22. jnuarja, pokopali dva odrasla mrliča: hišarico Marijo Ahčin lu poeetnika Ignacija Kokalja, rav umnega in skrbnega gospodarja, bivšega podžupanu in odbornika tukajšnje Hranilnice in posojilnice. N, v iii. p. I «T. .1 KRNET NA DOLENJSKEM. (Batno.) IVi zadnjih volitvah je SLS tudi pij nas iia zmagoslavno ii boja. Dobila je 110 glasov več M pri državnih volitvaii. Ljudstvo je izprevidelo, da jc edina prava stranka, ki se ji ne more očitati nobenih goljufij in korupcija in ki je res sposobna dela - SLS. — V nedelje dne 80. jan. je bila občinska seja, na kateri so bili potrjeni občinski računi za 1. 1926. Radovedni smo, »a kaj je bilo 91. -lev. izplačano g. Valetu na .razne potrebščine 1222 Din?! Alt mar /a petrolej, ko gori električna luč v jiisarni? Ali za papir, ko je ne'trlo jostavk: Miškami Rumpert v Krškem* -menda tudi za rrame potrebščine«. — Svoj čas je bilo v Domoljubu, da bo stalo javna razsvetljava okrog ».000 K. Kaiko »e je bil takrat nekdo pred otičino mzkoračil in imenoval dopisnika Do- li Lovsko orožje popravlja najceneje in najbolje puškar F. K. Kaiser. d Največji motorni brod na svetu »Alcantara«, 32.000 ton nosilnosti, družbe Royal Mail Line, napravi svoje prvo potovanje iz Cherbourga v južno Ameriko dne 4. marca t. 1. s potniki prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda tmajo sijajne kabine z dvema aH štirimi posteljami, po obstoječih cenah. Ta parnik je enak parniku »Asturias«, ki je napravil svojo prvo potovanje v februarju lanskega l . T" Za vsa Pojasnila se blagovolite obrniti na Roya! Mail Line, Ljubljana. Kolodvorska ulica it. 26. 61 doljuba lažnivca Sedaj pa poglejmo, kdo je lažnivec! Za zidarsko delo /a razsvetljavo je bilo izplačano 20. junija 100 Din, 28. junija ključavničarju 1271 Din, 28. julija za napeljavo 10.009 Din, 28. juniju ključavničarska dela za razsvetljavo 402.8<», 2t. oktobra kostanjev drog na sejmišču 80 Din, 31. det-, za razsvetljavo od julija do oktobra 437.30 Din, kar znese 12.300 Din ali 49-200 K. Ni pa Je všteto okrog 2000 K luč za november in december, ki bi morala biti tudi žc plačana. 'Jako iu i.ič drugače! Kdo ie torej lažnivec, gos|-od Župan?! Pri seji je biia ludi prošnja Orlovskega odseka glede oprostitve občinske takse za dmfitvene prireditve. Cujte ljudje! Ali je še kje tak občinski odbor, da bi od Orla, čigar naloga je vzgoja iu prosveta mladine, ki prireja igre, od vsake i«zre vzel 10 Din! Kje ste uaprednjaki, če ovirate prosvetno deio? Zapomnite si, radičevci, da (»t vinarja uboge vdove ne bo občina obogatela I Govorjeno je bilo, da se bo na eni prihodnjih o!>čin-skih sej sklepalo o premestitvi sejmišča. Vm-tii tem, ki nameravajo to storiti, kličemo: Koke proč o I tc namere! Se boste jvošleno opekli! lega ne bo ljudstvo nikdar dopustilo! ST. VID PUI STIČNI. . Pretekli teden nas je zapusti) g. kaplan Franc Pleša, ki je skoraj (i in pol leta v 6!. \ idu uspešno deloval. Ustanovil je orlovski odsek, vodil dekliško Marijino družbo in se veliko trudil za izobrugr bo mladine. Njegova zasluga je novi katoliški pro-| svetni Dom, ki je med najlepšimi na Dolenjskem. ' Želimo mu na njegovem ijovem mestu v Šmartnim : pri Litiji obilo božjega blagoslovu. — Dne 3. in 1 4. februarja je bil v našem nervem Domu kmetijski tečaj. G. adjunkt kmetijske družbe. Fr. KaJol >n g. okrajni ekonom Jereb stu številnim gospodarjem in mladeničem podajala najvitžnejše nauke o živinoreji, sadjarstvu, travniftvu itd. Celo o hmeljarstvu so poslušalci najpotrebnejše zvedeli. Naj bi ti nauki padli na rodovitna tla! IZ ŠENČURJA. Celclnevnega'zadružnega tečaja, ki ga je priredila Zadružna zveza iz Ljubljane dne 4. februarja t. L v dvorani r,Ljudskega doma«, v Kranju za zadružnik« in druge, ki se zanimajo za zadružništvo, se je iz Šenčurja udeležilo lfl fantov in mož. Na tem tečaju sta imel predavanja gg. dr. Basaj in dr. Miiavec. Tečaj je bil jako dobro obiskan in so bili udeleženci zelo zadovoljni. Zahvaljujemo »e Zadružni zvezi, kt je tečaj omogočila, kakor tudi gg. predavateljema. PODGORJE PRI KAMNIKU. (Razr.n.) Pa je ra, nekaj jiosebnega našo lepo Podgorje To pot zasluži javno priznanje. Knjige cerkvenih in svetnih organizacij kamniške nadžupnije izkazujejo največ delovnih članov iz podgorske občine. Naročnike in Čitetelje katoliških listov je najti do malega v sleherni hiši. Doraščajoča mladina v nobenih ozarih ne zaostaja za starejšimi vaščani. Nedavno je več mladeaičev opravilo tlu-liovne vaj« v Domu« v Ljubljani, preteklo nedeljo so fantje in dekleta nastopili v »Domu« na gleda-Mkem odru v Kamniku, želi so za vprizoritev dr. Ceenikovega iDomna« splošno pohvalo. Tudi voliti so »Podgorci« pohvalno dobro. Bog m.|iw. slovi njih jirlzadevnnjn! ST. PETER PKI NOVEM MBSTU. (Gospodarski ter.ij ) tki 7. do 0. februarja se je vršil v našem »Domu« gusjiodarski tečaj, ki ga j« v soglasju , lu. kajšnjimi krajevnimi čtnitelji priredila kin-nijs!ia družba. Tečaj j»; voiHI z veliko vnemo okrajni rele. rent g. Malasek, kateremu sta pri predavanjih po. magula g. inžener Jeglič in g. strokovni uči'olj sto. klas. Udeleženci so z veseljem vztrajali j>ri pre,|8, vanjih vse tri dni, če tudi je bil pouk cel.dneven. Udeležba je bila prav hvalevredna, saj se je t„|t. leževalo tečaju povprečno 90 udeležencev, ženskih jia je bilo zadnji dan na tečaju celo 180. — Kol ne. kako pripravo na tridnevni tečaj smo imeli 6. fe. bniarja prav zanimivo predavanj«-, ki ga je imela tukajšnja učiteljica gos)« Murnla, ki jo ol»l.'lula 'o zadevno suov jedrnato ter živahno. — Število Ii^ moljubovih- naročnikov ae je pri nas t novim ie. lom še precej zvišalo, dasi smo imeli že lunU leto prav lej*) število naročnikov. Leti* smo se dvignili še /.a 2'jc, tuko da iuia pri nas J t'ko lelo jc bil pri »Domoljubu« -tu k o so poročali iz LJubljane — najvišjo dosegljiv odstotek okrog 15, mi sum z letošnjim letom do-s«-gli M/., toiej smo jirišii menda precej do vrhunca. \ HHMKA. Umrl jc Janez Tomic, potu.tnik. Nenadoui.. je preminul .ianez Voljč, krojač. V Blatni Brezovici jo umrl t«) let siari Matevž Sutiadolnik. Le[>a siarisl, vendar Sc ni bal najstarejši, kajti v fari živi še 95 let stari Šecmanov ftimen z Drenovega ~ V petek iti.e 11. t. m. se je vršil aadružni tečaj v Rokodelskem domu za člane načelstva in tiadr.ro:4\a tukajšnjih zadrug. Zredavala sta g. dr Haua* in g, dr, Miiavec. Udeleženec-v je bilo okrog ItfIBRKPOUK. Polj.i -r. j«, postavite! Tako »slavi J.iže Toneta i' DobrejKilj sredi Ljubljane. Zakaj pa Jože — SLS kar 523 glasov! - Kaj lic take številke j« iri povsod. — Mar lcci. Nikjer! — In Kvojegu poslanca imate. Ce^ti'HDi! — K ni prav tako? Smo vsaj svetu joikazali. da nismo in nočemo biti zadnji. Hvala Bogti, dobro smo se odrezali, pa se liomo šel Pa šc nekaj, Jože! AH daS kaj na copnljc'' — E, kai boš s temi — Na naši šoli je se«lnj 13 ui-nih iuoM. Oh, ta nesrečna številka 13! Vsi veni!', da je eden odveč samo lo ugibamo, kdo? Eni pravijo, da morebiti g. veroučitelj, drugi po, kar f meni zdi še najbolj vcrjCiK), da tisti. M Je v pa nič v šolo nr hodi. LESKOVEU PKI KKNKKM. Kal. prosvetno društvo je nanovo uredilo mojo knjižnico. Šteje H4<> izvodov. Izposojunih kJiji« je 127. Za dobro poslovanje knjižnice jamči I***" ben knjižnični odbor. Odprta je knjižnica vsako nedeljo in praznik zjutraj od pol 8. do R in od 11 <1® 12. ure dopoldne. Clanl prosvetnega društva dobivajo knjige zaBtonj, drugi le proti določeni izpof"-jevalnint.' — Telefon imamo pri nas vpostavljen i« več mesecev, in vendar moramo Se vedno hodili * Krško, če hočemo dobiti telefonsko »vezo. Zak»l lako? Zato, ker boče Belgrad nam Leskovčnnom nazorno pokazati, kaj je to centralizem ln koliko ?aRa bo to trajalo? Cisto gotovo tokiko časa, dokler ne bo per poslancev z velikim trudom mSIo o našem telefonu med pozabljenimi ter nereSenin" akti v Belgradu. Mislimo, da tako počasno urado-ranje ni v korist državi, še manj Mveda nam, PRBDOMUB. Nnš oder se je v lem predpustu kar dobro oživel, Gasilno društvo je vprizorilo 16 januarja igro: >Carne gosli« z zelo dobrini uspehom. Igra se ponovi na pustno nedeljo dne 27. februarja ob treh popoldne v »Domu«. — 30. jan. in 6. febr. so nas j« zabavati Šolski otroci a najrazličnejiami točkami. Najbolj nam je ugajal nastop vil. Obakrat m gledalci — vsi očarani — »ahtevali, da so morale ponovno nastopiti. Mo lepo je bilo tudi petje. Le 5koda, ker se bodo ti glasovi porazgubili po fari, mesto da bi se negovali in bi bili vendar tudi pred-ošljari toliko srečni, <)o bi imeli dober pevski zbor. -- V nedeljo dne 20. febr. ob treh popoldne |>a bodo zopet priredili akademijo nuSi Orli in Orlice. V dvanajstih točkah bodo razvili svoje delo. Tudi našj OrlJfti in gojenke bodo nastopile. Akademija bo gotovo ugajala — kot vse dosedanje — ravno z/irudi svojo domačnosti. Vstopnina ni visoka: 6, B, 4 in 8 Din. GORA FRI SODRAŽICI. Dne 8. januarja jc umrl v najlepši mladosti .loško Košinrl. Nakopal si je morilko pljučnico in vročinsko v HrvaŠkih šumah. Bil je blag, th in miren mladenič. Počivaj v miru. dragi Joškot DOBRNIC. Naš« društvo s« j« hvalevredno zopet razgibalo. V zadnjem času je priredilo Finžgarjcvo -Verigo«. Igralci so prav dobro izvriili svoje naloge, 1« Skoda, da se del občinstva pri najres-ni jsib prizorih ne vzdrži smeha, kar jc znamenje, da take stvari n« razumejo. Nastopil je tudi pevski zbor, ki je lepo zapel venček narodnih pesmi. Zanaprej »« menda pripravlja igra »Domen«. Do-brničanji, le vztrajnoetil (Dopis smo zaradi omejenega prostora znatno krajšali, kar naj nam dopisnik oprosti. Ur.) n Vsaka objava prireditve, pri kateri »e običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Ka*, prosv. društvo na Vrh potjo pri Morav-iah vabi k predstavi »Stari in mladi«, ljudska Igra v štirih dejanjih, v nedeljo dne 20 februarja ob 9 popoldne v Društvenem domu. Pred igro je petje moškega in mešanega zbora. Vstopnina: Sedeži po 5Din, stojišča po 8 Din. n Katoliško prosvetno društv« na Homcu vabi v nedeljo dne 20. februarja 1927 k tridejanski fcfllodgri »Ženitev«. Začetek ob treh popoldne. n V Bori pri Medvodah bo na pustno nedeljo ob treh popoldne burka v treh dejanjih »Scajrinove mijače«. Pridite v obilnem številu! Vojaške zadeve. Vprašanje: Ali morem prositi kot hranilec matere ia oprostitev, ker sem nezakonski ein? A. P. Odgovor: Voj. zakon ne dela razlike med zakonskimi in nezakonskimi. Č5e imate za oproetitev pogoje, o katerih cmo ie večkrat pisali, potem lahko prosite. Odgovor na več vprašanj. 0 sprejemu v pod-oficirsko šolo je vselej sproti razglašeno pri županstvih in okrajnih glavarstvih. Za informacije naj se prosilci obračajo na okrajnega glavarja (okrajno glavarstvo). Vprašanje: Oproščen »eni bil kot hranilec <51 let starega očeta in 10 letnega brata. Imam po *e nega brata iz prvega zakona. Ta pa je že 18 let ixl doma in nit ne skrbi *i očeta. Ko je vojaiska A POLITIČNI ZAPISKI p Naši parlamentarci 20 po številu so odšli na Češkoslovaško, da vmejo Čehom lanski obisk. Čehi jih povsod navdušeno sprejemajo. Na prvi postaji je pozdravil Čehe poslanec Žebot. p Ali bodo radikali ostali enotni ali ne? V radikalni stranki so tri struje: cen-trumaši (CJzunovič), pašičevci in jovanovi-čevci. Poslanci slednjh so svoj čas izstopili iz radikainega kluba. Za to vlado so se vse struje zedinile. Sedaj gre za to, če pridejo jovanovičevci nazaj v klub. Velika večina je za to, le nekateri pasioevci se branijo. Jovanovičevci pa zahtevajo sprejem, sicer pravijo, da bodo vladi odtegnili svojo podporo, s čemer bi moral vlada podati ostavko, ker ne bi imeli več večine. Gotovo bi bilo v sedanjem trenutku, ko gre za to, da Sloveniji zopet malo pomagamo na noge, želeti, da radikali vsaj toliko časa, da se državno gospodarstvo postavi na zdravo podlago, ostanejo složni. Da bo pa razkroj prišel prej ali slej, je pa težko dvomiti. p Kako Radič zmerja Slovence. jJu-tarnji list«, ki drži z Radičem poroča, da je Radič v svojem nedeljskem govoru izustil tudi tole: Pri klerikalcih je tako, da naj se nekaj napravi za Kranjce, drugi narod se nas ne tiče. Klerikalci so impotentni (nezmožni), so okrnjeni na pameti in možganih. Oni hočejo vse vtakniti pod papeževo kapo. Oni v duši smatrajo, da bi bilo bolje, da bi Slovenija ostala pod Avstrijo ali da bi se razdelila med Avstrijo in Italijo, da bi tako zavarovali svojo vero. To je velika naša neprilika in vetika nesreča bi bila, če bi bilo več Slovencev v naši državi! 3 Sedaj imamo v vladi klerikalce, ki ščitijo pope in cerkev. Delali bodo na to, da zlorabe in nedovoljena dejanja vzdrže Korošca kakor se radikali drže z zlorabami in nasiljem ... Vsak klerikalec je okrnjen na možganih .. Pred tednom je n. pr. Radič govoril, da so slovenski ministri najbolj zmožni in da bodo še boljše delali kot njegovi. Kar se tiče slovenskih okrnjenih možganov, naj g. Radič prebere, kaj se je zgodilo te dni v Malgaju v Bosni (glej naše tozadevno poročilo v Novičarju tega »Domoljuba). p Boljše viške laži, Glasilo slovenskih boljševikov »Enotnost« ima seveda tudi glavni namen udrihati po SLS. Ker nc more dobiti resničnega orožja, udriha s tako debelimi lažtni, da jih vsakdo z rokami lahko prime. Govori o SLS, da je z vstopom v vlado opustila boj za avtonomijo ter se čisto upre"la v voz kapitalistov. Hrvaški in srbski listi pa vsi — celo Pribičevičevi oblast »vedela za tega brata, je meni oprostitev razveljavila. Ali je to pravilno. Ali iinani če pravico do oprostitve? A. D. R. Odgovor. Nimate, pravice do oprostitve, če ne morete dokazati z listinami, da je bil Vaš starejši brat B let pred Vafiim naborom popolnoma odpravljen od doma. Vprašanje: Letos pojdem na nabor. Imam 6 let starega brata. AH bom služil flirajšani rok V I. T. Odgovor: V smislu voj. »ikona imate pravico do skrajšanega roka. — pišejo, kako da jc Korošec znal priti v vlado, ne da bi zatajil eno črko svojega programa, pač da d-t je največ zato šel v vlado, da bi se zagotovilo delo deželnih zborov, ki ie najvažnejši korak do avtonomije. Dr. Korošec je res zato šei v vlado, da čimprej izvojuie avtonomijo. Če se mu bo že zdaj posrečilo ali ne, ne moremo prerokovati. Kar pa sc kapitalizma tiče, pa »Jutro« piše vprav nasprotno: da SLS v vladi dela zoper industrijo, torej za kapitaliste. — Mi pa vemo, da SLS dela v vladi za celotno slovensko ljudstvo in kakor hitro tega ne bo več mogla, bo šla iz vlade. Boljševiška Enotnost naj pa še naprej laže. Družba sv. Mohorja leta 1926. (Konec.) 214. Raka ................2-783 215. Radovica.....,..,.. 2 661 216. Sv. Vid nad Cerknico ...... 2-685 217. Sorica............2-831 218. Polšnik ............2-628 219. Vače.............2-606 220. Žužemberk..........2-588 221. Št. Jana ...........2-577 222. Ambrus ...........2-500 223. Smaijeta......................2 478 224. Prečna............2-467 225. Sv. Križ pri Litiji........2-391 226. Skoči jan pari Turjaku......2-338 227. Oešnjice ...........2333 228. Trebelno...........2 330 229. Studenec...........2-823 230. Z.lihovo .......... . 2-318 231. Dot#ovec ................2-298 2.-2. Leskovec........... 2-166 233. Ajdovec............ 2139 234. Dole.............2-133 235. Sv. Križ pri Kostanjevici.....2114 286. Podgrad ...........2111 237. Rakitna ...........2-093 238. Adlešiči ........... 2 048 239. Zagorje ...........2028 240. Toplice............1942 241. Sv Trojica v Trx»fu......1-909 242. Boflanj............1-868 243. Draga............1*800 244. Oalnica.............1-739 245. Golo .............1-736 246. .................1-734 247. Stopičc............1-600 248. Stari trg pri Črnomlju.....1-550 249. ftmibel pri Žužemberku . . . , . t'462 250. fkocijan pri Mokronogu.....1-442 251. Kočevje ................1420 252. Semič............1380 253. et. Jernej...........1-366 254. Vrh (Sv. Trije Kralji).....1343 255. Sinji vrh...........1320 256. Podzemelj .................1285 257. Vinica............M19 258 Sp. Log........... . 1052 259. Poljane pri Toplicah ....... 0-800 260 ........................ 261. Nemška Loka........0-500 262. Stara cerkev pri Kočevju.....0-183 2(3. Cermošnjnce . . .....0119 Izkaz po dekan;Jah. 1. Radovljica .... 2. Ljubljana, okolica 3. Kranj ..... 4. Stara Loka , . 5 Kamnik .... a Vrhnika .... 7. Moravče .... 8. Oerkiiica .... 9. Ribnica .... 10. Šmarje .... 11. Ljubljann, mesto . 12. Lilija..... 19. Trebnje .... 14. Nov« mesto . . . 15. Žužemberk . . 16. Leskove« . . , 6-492 6 049 5-884. 5-133 5-208 4-905 4-629 4-306 4-240 8-928 3-92b 3-535 3-246 8-118 2769 2-58» 6* 2-800 1-127 4193 17. Semič .......... ia Kočevje........... Vm škulija........... V izkazu župnij pogrešamo Kolovrat in Preloko. ker nista izkazani tudi v Koledarju. Morda ni bilo tam nobenega poverjenika, pa so se ondotni farani vpisali v kakšni drugi župniji. Nemških župnij, iz katerih ni naročnikov, no omenjam. Na pn i pogled je iz izkaza razvidno, da ie največ mohorjanov na Gorenjskem, le ljubljanska okolica se meri z Gorenjsko. Število udov pada, kolikor nižje gremo. V sredi med Gorenjsko, kjer je število najvišje, in Dolenjsko, kjer je najnižje, je Notranjska Izmed 10 dolenjskih dekanij je le Ribnica dosegla povprečno število naročnikov v vsi škofiji, a prekoračila le za 50 tisočink. Vse druge dolenjske dekanije so pod povprečnim številom. Dekanije ob hrvaški meji so zadnje. V izkazu je dekanija Kočevje na zadnjem mestu, toda le zato, ker sem vpošteval tudi nemške prebivalce. Ko bi upošteval le slovenske fare: Banja Loka, Osilnica, Fara pri Kostelu, bi bilo povprečno število naročnikov 3.872 in bi bila kočevska dekanija slovenski del, koj za Litijo in pred Trebnjem. na 13. mestu Ko govorim o Kočevju, moram pohvaliti ondotne Slovence, da so v tolikem številu naročeni na mohorjeve knjige.. Odstotek za Kočevje, ki je nemška fara, je več K kot /a velike čisto slovenske fare: Semič, Podzemelj, št. Jernej, Vinica. Prva po številu naročnikov je letos župniia Motnik. Ima odstotno številko 14. 120. Vsa čast ji! Katera bo prihodnje leto prva? Podvizajte se! No, so se pa tudi druge župnije prav dobro odrezale. Po 10 do 14 naročnikov na . 100 prebivalcev ima še 18 župnij, 10 po 9 I do 10, 9 po 8 do 9, 19 po 7 do 8, 30 po 6 ! do 7, 33 po 5 do 6, kar je še zadovoljivo. Zakaj je po nekaterih farah tako malo naročnikov? Vzrokov je več. Gotovo je velik vzrok to. da manjka denarja, so visoki davki in je vse polno drugih dajatev, zdaj za časopise; Domoljub, Bogoljub, Glasnik, Katoliške misijone, Dejanje sv. D?tinstva, apostolstvo sv. Cirila in Metoda, zdaj za bratovščino sv. R. T., zdaj za garilno društvo, domača in sosednja društva, zdaj za poplavljence ali pogorelce, zdaj za srečke itd. itd.' Ko torej iščemo vzrokov, zakaj je v ne-katerih farah v primeri proti drugim res malo mohorjanov, no pozabimo no mnogo žrtve, ki jih prenašajo naši ljudje zu časopisje in dobre namene. A ker mnoge faro kljub temu, da žrtvujejo mnogo v dobro namene, še v velikem številu naročajo mohorjeve knjige, je pa lo nekak dokaz, da kdor mnogo žrtvuje, rad prinaša mnoge žrtve in lažje več da kot drugi maio, ki malo dajejo. Zato mislim, da bi mnoge fare moglo dvigniti odstotek udov Mohorjeve družbe vsaj za tisti drobec, ki visi poleg celega števila, da kjer je bil odstotek med 1 in 2, bo v prihodnje vsaj 2 itd. Ali ne? Opozorim tudi na dušno korist, ki jo imajo udje Mohorjeve družbe. Vsak dan so opravi ena sv. maša za živi in mrtve ude. Koliko je to vredno! Ne zapustimo Mohorjeve družbe I Ostanimo ji zvesti vsi dosedanji udje in sku-šajmo pridobiti še novih! To je zadeva vsega slovenskega naroda. Slab tisk se širi kot kuga med nami. Protisredstvo je dober tisk. Mohorjeva družba širi med narodom dober tisk. Zato podpirajmo Mohorjevo družbo! S tem vršimo dobro delo v korist celega naroda. ffi BSI3 —T POVESI GORSKE FARE. 8. poglavje. Ko je prišla Julija v grad. se je zdelo, da se je tope t naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otre.-la se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija ■e je rc-soo lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezil jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, M to se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovolj na. Čakala jo je velika, sijajna naloga: vzgojiti tega otruka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čuvstvo sreče jo je prevejalo V Čiškini rasti In razcvetju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matere. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše hi najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem Bvljenju. julija je primerjala čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v po Ijruh solneu in v čigar rdečih ustkih spe še čisto rahlo Bladke otroške slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v m>j« sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po maheri m sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtečih ■vokih je izzvenela njena bol in tuga prinesla še kPe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Ciška v vas, je šla Julra •koo park. Up je bil izprehod pod starimi bukvami kjenh rumeno morje lista je bilo pozlačeno od •obira. P^atnezm, teh so se brezslUno odtrgali in padali kot zlati listki na zen-ljo. vmes pa .TirS »eter na svojo ogromno harfo žalostno iMijo - ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenjo. Lepa, pestra jo/en je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen go/d, Čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar tk>ne v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal... Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mL lih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila... Nekaj mehkega, toplega, prasketajo-čega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah In padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezne ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško' stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smeial: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno. »Uboga stvarca,«: je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« :-Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. >Oh, nič ne de,c je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolona zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška 1 roka. >Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,c je odklonila Julija. >Ni vredno.« Vzela je žepni robec;, ga ovila okoli roke in hotela a 'kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimala z glavo. »Nič mi ni.c Razno. Pelapra. Tako imenujejo v Italiji po deželi n'orečo irrzlko V zad« njih dveh dMetteljili so Jo skornj popolnoma pr<--fmali Pred tremi leb m komisije pelagre odpravili in so zaviteSPa bolnikov zaprli. L. 1890 je bilo na pela.^ri bolnih 8170 ljudi, in sicer večinoma v Lombnrdiji in Beneški; 1 1025. »e jo Število sltrčilo na 98. Od leta 1887. do leta 18-». je umrlo na pe!a«ri 115 ljudi na 1 milijon, leta 1P2G. pa samo Se Štirje. Pravijo da je to v zvezi, pole? higienlfnih prir>o-močkov, tudi j tem. ker prebivalstvo d?nes bolje fivi kot je prej. Osel, Bilo je na plesu in so renske volile ple-aavce. Pisnionoia Štefan Sukopa v Budimpešti je ostal brez plestlke in se je zato obesil. Ta je bil pa res osel. ■Šahi j Mik. Skoti m najbolj skop narod na svetu. Nekoč je neki Skot svojemu tovarišu napravil uslugo. ta «e mu pa za to ni prav nič hvaležnega izkizal. Prideta spet skupaj, v gostilni; Škot ni imel denarja in je sedel dolgo časa prt briiganeu. Tovariš hoče kaditi in išče kraj, kjer bi vžigalico prižgal. Reče; ■>Nič suhega ne morem dobiti, da bi vžigalico prižgal.< — »O ja. moj jezik poglej le, reče' Škot in mu ga pomoli ven. 1'nietaost. »Majhne sliko mi prav nič ne tlo-pmk>jo, zanimam se samo za prav vellke.t — »Kako to?« — »Veš, okvir« delam.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,-, je rekel skoraj jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, kuj? Bodite brez skrbi: Se nikomur nisem zavil vratu. Najmanj bi pa storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, goupodk »Nič ne de, gospodična -- zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi olajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,<. je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. : Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato re);el: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena, četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom ste imeli opraviti: grof Hugo von Stein .. Julija jo nenadoma obstala. »Kako — gospod drof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« Useda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomur, to gotovo veste.« Njegov obraz se je stemnil. Julija je molčala in ko jo je vprašajoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški... Srce ji je utripalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nilcomur povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomur ni občeval, ter živel z nekam starim služabnikom sam v južnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnimi obrvmi grmičevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in beti s škrlatom. Ob tako krasnem vremenu čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da se peljem 8 čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nečem! Jaz sem gospodarica —«. In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svoje veslaške zmožnosti, je veslala Čiška semintja, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predivji. Ako se zgodi nesreča!", Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo šla sama po divjega otroka. S tresočo ee roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmo Via ti z njo, zato je spustila vesla in cd zadovoljstva plcsknila z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška ja padla v vedo... Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se ie bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo ... »Čiška, zgrabi veslol — 2e prihajam!« Bolečina je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Plemenita duša. Ko-laiidskl ribič in mornar Dorus Riik je praznoval te dni 80 letnico svojega rojstva. Iz vso Holandske so lini prihajale čestitke. Hosil jo tekom svojec življenja življenje Sil ljudem. Perpetnum mobile. Tako imenujemo stroj, ki" hi neprestano deloval, brez premoga in petroleja itd., aamodaebe. Na tisoče in tisoče ljudi se j« že bavilo z zgraditvijo takega stroja; šel je 14 dni, en mesec, dva meseca, tudi več, nazadnje ae je pa le ustavil Sedaj Je neki Svfrar zgradil tak stroj, ki ga goni razlika v toploti. Poskusi enega leta so dognali, da 8« stroj giblje že pri razliki dveh stopenj Celzija v dnevni toploti. Pa ga iti treba nič navijati, to M-pravi sam. Prebivalstvo Trni*. SL decembra 1925 je štel TrstTrst 247.000 prebivalcev, 81. dec. 1926 pa 251.000. Za Trst je to ie zmeraj jako majhna Številka. Prebivalstvo ruskih met><. Po dolgem presledku je bilo v Rusiji na koncu lanskega leta novo ljudsko štetje Za mesta prio-bčujejo sedaj že podatke. Moskva ime 2 milijona 18 tisoč prebivalcev, Petrograd (Leningrad) 1,611.000, Kijev 191.000, Bakli 443.000 (petrolejski vrelci), Odesa 411.000, Harkov 408 tisoč-, Rostov od Donu 802.000, Taikent 294.000, Ti f lis 276.000, Nižnji Not-gorod 181.000, Kazan 175 tisoč, Samara 175.000, Tu-la 149.000, Vladivostok 102.000, Samarkand 100 tisoč itd. Meh za smeh. Tz šolskih svezlcov. Cilinder mu je padel raz glavo ter odplaval kot prazna škat-Ija. — Strgali smo papir, ga vrgli skozi okna, kat?ra so potem odletela. — Zastavonoše so plapolali skozi vas vsak z zastavo svojega društva. — Vole so že zgodaj zjutraj prignali kmetje na semenj; preden so šli na določen prostor, jih je zdravnik preiskal na gobcih. — Kolumb je ne-utrud jivo stal na zadnjem koncu ter gledal na suho zemljo. Dvoumna razlaga. Učenec: »Ciklopi so bili ljudje, ki so imeli tam (kaže na čelo), kjer drugi ljudje nimajo nič, eno oko. Kako se v raznih jezikih vprašujejo po razpoloženju. Kako se imaš, kako ti kaj gre? to je slovensko. Kako se nosite, to je francosko. Kako živite, je holandsko. Kako delate, je angleško. Kako stojite, italijansko. Kako morete, je švedsko. Kakšno je vaše stanje, je egiptovsko. Kaj počenja vaš želodec, ali ste riž povžili, to je pa kitajsko. Kako se imate, je poljsko. Kako živite, je rusko. Da bi tvoja senca nikdar ae postala krajša, to je pa perzijsko. Star mož je gnal svinjo na sejem v mesto. Pred mestom pa mu je pričela nagajati ter ni hotela dalje. Tu pride neka elegantna dama, katero mož nagovori: »Vi, gospa, slišite, pojte no pred mojo svinjo ter recite venomer: Vuc, vuc, vuc, vuc, vuc. Tako bo ta salamenska svinja mislila, da gre moja stara pred njo.« * it A »Veste, gospa Stegulova, moj mož je čudežen otrok. Že ko je bil tri leta star, je bil tako brihten, kot je danes.« >.<■ # t Dva kmečka fanta sta si v mestu ogledala nekega stradalnega umetnika. Ko sta odhajala, pravi eden proti drugemu: »Jaz bi čisto lahko štirinajst dni ne jedel in štirinajst noči ne spal.« »Beži, beži, kako bi bilo to mogoče,« pravi nato drugi. »Čisto enostavno, spal bi po dnevu in jedel ponoči.« it * * On: »Letos ne moremo iti na letovišče,'moram misliti na svoje neplačane račune.« Ona: »Saj v letovišču tudi laliko misliš nanje.« »Kaj pravite, da sem ukradel?« — Policaj: »Voz in konja.« — »Pa me pre-iščite.« »Ali je gospa Žnidarjeva doma?« fe vprašala gospa Hlevčeva, ki pa je stala v senci, tako da je nova dekla ni mogla videti. »Ne vem, če je. Ne morem vam povedati, dokler vas bolje ne vidim. Če imate bradavico na nosu, potem je ni doma.« * Trgovski potnik, ki je prenočeval v malem podeželskem hotelu, bi se bil rad zjutraj s prvim vlakom odpeljal ter v to svrho presil hotelirja, da mu da. v sobo budilko. Gostilničar mu jo prinese .ter pravi: »Veste, ta ura ni prav zanesljiva, a če ne bo zjutraj ropotala, kar pritisnit« malo na tale kladevček, pa bo zdrdrala.« # Nekdo se je vrnil z daljšega potovanja ter čital v domačem časopisu, da je umrl. Takoj je stopil k telefonu ter telefoniral svojemu prijatelju Anžiču: »Ali si čital r časopisu poročilo o moji smrti?« Anžič: »Sem. Odkod pa govoriš?« »OOMOLTUB< IflBT. 8tev. 7. »Oie, kaj p* je to, dostojno".« ♦Dostojnost m to. »ko sivolas nuz :a-mcM kn -.d! ianska. -t: zs>)e«u» niaua ter ima rožnata ica n lepe tu;c. J* »ta m kot otroka skupni ijr.ua. * O-.ui. »T'. >iand«, nmii 10 • tutumo ter 'Tii. < * Ona. « b*:a ruska ;.»racica. ti -roif.a za •.o-.tik.:- < Ob >Ia « j: čaj dala 1 < (j--3 ■ >Sets Dala feat ji obleko i: jo ti ž« nnsi.4 in pa rr.«jo, katero jem pred Štirinajst®i d.^evi imela novo. * 0,Ali Se nisi slikal? Oni večer je enkrat trezen prlSel domov, pa ga je njegov lasten pes popadel, ker ga ni poznal,« Policaj je baS priftel mimo okna, ko I® vlomilec obložen stopil iz stanovanja. "Aha,/ prav. policaj, „zdi 8e ml, da »em rnvno prav prijel,« »Ne,* pravi vlomilec, »majčkeno prezgodaj.« * »Vprašanje vam je pač pretežko, kajne, gospod kandidat?« — »Ne, vprašanje ne, gospod profesor, pač pa odgovor.« Važno za cerif. čitalce Domoljuba" I, , euj. titutmn .Dnimnjuba t« .a, u >»Kr«oo » trockami 1. i*~;tia. g j'» mri oi- • •« ? Z 5" > n c/J o o C 7 3 t 2. g 7? 5'C! 2 t rr Zl O rr 2 (O «3 2. i n" a> t! 3' 2 n ~ cr zr vt> cu rn -i S' <" S o n n 5' Od ■ N O- 7T "O V* 2 o ?r o X n 2 3 =r ss: o 3 • cr o o» 2 2 'S ? o _ a K" ■ • N n Trpežnosft Vaših Čevljev se podališa ! ako uporabljate LUNA pravo torpeutin kremo Prepričajte se! Ustanovljena t. 18H9. Telefon ntnv. 10. i'o.Mni čok 10.5X1. sina Ur Stanj« slo- {Giadska Itedknlca) Stanje «lo-fensja denarji i •■■kliana 'enega dennrli nad ISO mlil.o- LJUlIlJdna na(l 100o milino« dinarje«, Prešernova Ulica iono« kron. sprejema vlogo na hranilno knjižite kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plaiujc zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge In obresti tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega liranilnič-uega premo/enja še mesto LJubljana z. vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo prt njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svojo prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ^Domoljubov" Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „I)omoljuba" plačajo Bamo polovico. uko kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelUo ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev iu narobe. 2118 irjJomo: Ijubov" na tenilo mestu muli oglas, ako no obsega več kol 10—12 besedi. Piliti! nega za 1 Of. K. T. a zo lanski let-B uik Hustrira-,Slovenca" ima v i Knjigoveznica D. v Ljubljani. pjllbj v-eh vrst za do-wl;!Bs mačo in cerkveno porabo dobite najugodneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2 Krojači in šivilje! Kroje (fiuiie) po poljubnih slikah izdeluje KNAFEU ALOJZIJ, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška ulica 2. Havaškega vejenca sprejme Franc Steile, Stajo 4. p. Slmlenec-Ig. [iS fi KI 21 slaščičarsko 10 bi tu In msdi&arsko olirt, zdravega in močnega, sprejme. Hrana in stanovanje v hiš'. E.Stary, nasl., Krško ob S. Fop mlinarji! ,laj ti stop za obdelovanje ješprenja, malo rabljene, z vsemi pri-tiklinami in 2 peroti „štoklja'", težka sama 112 kg za vodno kolo. Alojzij Ilizj:ii<, Moste, /.irovnica, Gorenjsko. M MM m prodaja lg. Meicina, p. i). M. v Polju 20 gr za 5 Din. Denar z naročilom. tudi v znamkah. MiznrsISEija vajenca sprejme takoj Ivan Gobar, mizar, Podgora, al. Vid nad Ljubljano. MiZDTSrii ŠlfCilBiHiH nov je naprodaj. Cena Din 525'—. Podreča, SI. 6, pošla Medvode. jjalBiiCa ^»PloSnoko-vaštvo sprejmem takoj. Hrana iu stanovanje v hiši. Anton Nardoni, kovač. Podobeno, p. Poljane nad Škofjo Loko. tfoonanioč fti«* izrabiti za vsako obrt, na razpolago v okolici Medvod. Posebno potrebna obrt za popravo lemežev in fieiiir. Naslov v upravi št. 913. PoMiinari! kega mlina se proda po ugodni ceni: 2 para belih in 1 par črnih kamnov, 2 dobro ohranjeni hrastovi vreter.i za \odna kolesa in nekaj Železnih J rmenlc. Proda se skupno ali posamezno. Natančneje pri Jaslp Korošec, mlinar, Podpei, p. Presarja. ČBUiiopshBga vaisnea sprejmem tal oj Luka Zupan, Duplje, Gorenj. Ho-jašhcpa uaensa sprejme takoj Slavko Urbančič, Fužine št. 12, Sp. Ilrušica. Obvestita. Pijutna tuberkuloz- - Sulica - K 5clJ - Suhi iajelj - Z; služenje - No.'nO pOieuje - Bror.hiEinl katar - Katar • grlu - lluzni : eSe!j - Izmeček krvi -Vztllsanin.e k, vi - Tesnoba - Zbadanje Itd., so ozdravljivi I Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knilgo o moji novi umetnosti hranjenja ki Je ie mnoge rešila. Ona poma a pri vsakem načinu živllenja, d i sa bolezen hitro premaga. — Nnčno potenje In kašelj prestane, telesna ^ težn.a se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine. ' Bacnl vnoiše Zdravniške znanosti potrdijo prednost moje " J metode tor to radi priporočalo. Člmore) začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo sa vas. Poaolnoma zasloni dobite mojo knjlifo. Iz katere bosta črpali mnogo korlstnesa znanja. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svollh boleč n na temeilt In varen način, naj ptšo še danes. — Opetovano fpo/.arjum, da prejmete • o> o noma b< ezp ačno, brez vsake zaveze svoje strani, moja pojasnila ln bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil tej n©v3 ureditvi Vaše prehrane ki lo označulojo kot lzborno prvi proresorjl. V Vašem lastnem Interesu Je torej, da takoj pišete. In Vas bo nato vsak čas >ahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Preeltajte nodik In zajeli bost« novih moči za avofe zpf pa 8udi Pred dnevi sem bil v neki gostilni; ko sem hotel plačali, sem vzel iz denarnice 100 dinarski bankovec in ga položil na mizo pred sebe. Nato pa sem se za nekaj časa odstranil in pustil bankovec na mizi, Ko sein prišel nazaj, bankovca ni bilo več na mizi; pozneje je bankovec slučajno zopet prišel v mojo posest. — Nekateri obrekovalci razširjajo ta dogodek zlobno potvorjen, da tako škodujejo inoji osebi. Opozarjani, da bom sodnijsko nastopil proti vsakomur, kdor ta dogodek' nepravilno razširja. Ev. Valbur^a, 10. febr. 1927. FRANC BAČN1K. morejo očarat', tod i samo tedaj, ako se lasje odlikujejo tuai po naravnam s jaju. Vse to se more doseči z Ana-Č.lag- pj-mado aa rast las! Ta pomada je najboljše sredstvo proti izpadanju ias, priznano na vseh 5 kontinentih kot sredstvo za p 3pes.evanje rasli las, za goste lase in za učvrščenje korenik. Posnešuje pri moških, ženskih in otrocih razvitek gostih in čvrstih las in jim daje že po kratki vporabi naravni sijaj in krasno barvo in varuje lase pred preiano osivelostjo tja do visoke starosti. Čilag-pomada odstranjuje prhljaj tekom 48 ur. Nobeno sredstvo ne vsebuje toliko redilnih snovi za lase, kakor Čilag-pomada, ki je tekom 50 let svojega obstoa po vsej pravici dobila svetovni sloves. Že po vporabi prvega lončka prestanejo izpadati lasje in opaža se nova rast. Tak uspeh dokazujejo milijoni zahvalnih p,sem, ki so došla tvor-niei iz celega sveta tekom 50 let. Čilag-pomada ni nikaka običajna lepotilna pomada, marveč izborno sredstvo za ohra-nenje las ter se ista priporoča vsakomur, ki želi ohraniti si svoj najlepši naravni kras do vi3oke ftarosti. Cena enemu lončku Din 60—, dvojnati lonček Din 9C-— in poštnina. Razpošilja se no povzclju iz tovarne za SHS: taboraloril „AUROH V, Ka-men^ce* %S5 (Srijem) Iščejo se preprodajalci v vseh mestih. Kdor ima revmatizem, večkratni glavobol, zobobol, omotico, prehlad v nosu, grlu ali prsih, naj poizkusi in z vspehom ho zadovoljen „ALGO" proti revmatfzmu. „Alga" je Zdravilo, brez katerega no bi smela bili nobena druMna. »Alga" je lek, ki V«m more vefkral koristiti. Vsaki steklenici je priloženo ločno navodilo, 4 steklenice s poštnino in zavojem 77 Din 8 steklenic n n » i „ „ ,, ,, i 25 „ i, ,i ,i i Adresa za naročilu Laboratorij 131 205 320 ,ALGA", Sušak 4. Da je „Alaa" izborno zdravilo, se bodete prepričali, ako prečilate nižje navedeni zshvalt: nianiiroiini aospoi! Drvenlk. lile jI c t znova naročam Vate dobro zdravilo ...Ili/a". llatll dobrega učinkovanja uri vseh, I; i na vlivajo, se r poraba lat ena pri nas zelo Siri. - Jat sum 1 'um resnično zelo hvalelen in Vas prosim, da mi čimprej pošljete ša II steklenic „.llge". Z velikim spoštovanjem Janko Pctolas. Sutivan. Dvakrat sem in naročila Va*c zdravilo „Alna", sedaj ga na v tretjič. Prosim Vas. da ml čimprej voiljete Se 12 steklenic. - Marsikomu je lo zdiauilo ie pomagalo iu lo pri raznilt bolečinah, za to na nestrpno pričakujemo ln sc Vam obenem prisrčno zahvaljujemo. S spoštovanjem Marija Vidovič. ■ ii^—— -7- > DOMOLJUB* 198T. S*ra- 120._____-____—- temeljito tefira zaiti! PETOV! LJUBLJANA, Dunajska cesta la. PTUJ, Slovenski trej. PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO modrocev Tuit rrt*.e nrci> VVUti it:*.-« a lir-L i ' čdzo t tii-r-f: :s proin RUDOLF SEVER. LJUBLJANA Karivi trg K, 2 — -s..;? tmhikisske ze-n.'*. N»|ii;ilaijll S7td»trc. rt rejo SnM f« breiiTcajuc »MASTIN« k! rast. c :>3^»!tiieT čc-tle pvttmc klrrse irrite. Jnec doku cep-e-cer.rr« V^utir« k breiitCTHa« ubraiiu ris-11 Cr-i S kleklaoe čipke. Nova trppina manufafrrure, ooeo blago io noye nizke cene Josip Slibar Ljibljiii, Stari tri 2! . poleg Zalaznite Kože vseh vrst divjačine Dic=ut«i.ci draitTa in vsi del. igralci, nabavite h ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« II. izd. lična rrct&dr. msiktrani« na podlagi slik in skic v runih barvah Cena izvod« 40 Din — Založba E. NAVTNŠEK. Lrabljan«. T92I Samo te aajeeo »akor lisičje, konje, vidrove, zajčje, veverične itd. KUPUJEM STALNO po naiboltfih cenah. Plini i Fhcr krzaar Lo irdeloTalec ČEPIC, LUIJIJ £IJCt j LJUBLJANA - Kongresni trg (hiAa Siovccike Matiček. Naipopotatjil ST0EWER ?hraln! stroji ra «r»#. kr&tU % t1 rt dm Pred«r » a&VarfU i«rot ctifftt « u ■ r ,'e\dao<< pri trrdb L. Baraga, Ljubljana 3tieabarg. »L 6r'L Brc*pU£i it q-tq ir, A-tn> I :,, u i:____ «*:i.i _ »_• *________. _ _ Tel, št. 57, 979 in 470. Flafca f%k,rx*j» ».-mU u SUtmi H. ILH! Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ▼ lastni palači (rts a ris hotela „Unlon"). Brzojav.: Cospobanka. Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Nori Sad, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve »kupno nad Din 16.ooo.ooo - vloge nad Din 25o,ooo.ooo -. teKS« jr***«" PtfS!- 1iie T ,eklene » vrednote, kupuie in prod.,, kar najbolje " m C* ri°žne kniifacc !er °r«krbui« Tse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja »ečk Državne razredne IntPriio UrHnik: Frasr ZaW«. Za Jnet>iloTi(n:Vo frskarnn: Karel