Posamezna številka 10 vinarjev. siev.115. v Ljubljani, v petek. 19. maji m. Leto XL1V. == Velja po pošti: == Za celo leto naprej . . K 26'— za en mnseo „ . , „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29*— za oslalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom s Za celo leto naprej . . X 24'— za on meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: s za oelo leto......K 7-— za Nemčijo oeioletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— ■ Inserati: ■ i 1 Enostolpna petilvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali aje prostor) za onkrat , . . . po 31 T za dva- iu večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru. ■ Poslano: __a Enostolpna petitvrata po 60 Tin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red KS* Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/1X1. Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list n slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 18$. Itaie napredovanje pri Tržiču. - tlaie čete no Tirolskem mejnem grebenu Mašilo. - Avstrijske čete no laiki zemlji. - Zopet 900 Lahov ujetih. Zo prestolico noše slovenske Goriške. Poživljamo vsa naša goriška županstva, da zastavijo svojo besedo pri mestni goriški upravi, da se zableste na ulicah naše Gorice poleg italijanskih tudi slovenski napisi. Istočasno poživljamo naš goriški deželni odbor, predvsem goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija, ki ie avstrijski državljan le potom občanstva slovenske občine Štandrež, da zastavi svoi vpliv v imenu avstrijske misli, v imenu pravičnosti, da dobi Gorica nemudoma napise v obeh deželnih jezikih. Naša Gorica jc štela na podlagi zadnjega ljudskega štetja polovico Slovencev, naša Gorica leži na slovenskem teritoriju in je obdana krog in krog s slovenskimi občinami, zato smatramo za žalenje avstrijske misli na jugu, katere predstavitelii smo mi Slovenci, če Gorica, naša solnčna Gorica po letu vojne z Italijo nc dobi slovenskih napisov. Avstrijski duh prestolice naše slovenske Gorice na plan! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. maja. Uradno se poroča: Delovanje topništva je na primorski in koroški bojni črti večinoma oviraia nizko ležeča megla. Odbili smo Italijane, ki so poizkušali jugovzhodno od Tržiča zopet osvojiti svojo postojanko pri Bagni, katero so nedavno izgubili, V odseku Col di Lana so se izjalovili ponovni sovražni napadi. Naše čete so vzele z napadom na južnem Tirolskem med dolinama Astah in Laintal (Astico in Leno dolina) mejni greben Magaio, polastili so se, ko so prekoračile dolino Lam, jugozahodno od Platzerja (Piazza), Costa bella in so odbile južno od Moscheri na Zugna Torta več sovražnih protinapadov. Včeraj smo zopet ujeli nad 900 sovražnikov, med njimi 12 častnikov, zaplenili pa 18 topov in 18 strojnih pušk. Poročili italijanskega generalnega štaba s 16, in i7. t. m, trdita, da so bile naše izgube v teh bojih »strašne in neizmerne«. Ti podatki, ki naj bi oslabili utis umikanja, so popolnoma izmišljeni. Izgube sovražnika se morejo le ceniti, če se bojišče drži. Italijani se ne nahajajo v tem položaju. Nasproti moremo popolnoma upoštevajoč vrednost krvne žrtve vsakega posameznega našega junaka izjaviti, da so naše izgube izredno nizke, za kar gre hvala spretnosti naše pehote, mogočni brambi učinkovanja našega topništva in vojni izkušnji našega vodstva. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Biika na južnem Tirolskem se je predvčerajšnjim nadaljevala. Naši hrabri junaki so podili Lahe v odseku Adiža-Brenta predvsem s tolikokrat imenovanih planot Fol-garija in Lavarone in si napravili prostor proti južno tam ležeči dolini Terragnolo, lmojster v streljanju«, kakor ga je bil na-zval neki general, je tako divno vodil artiljerijski ogenj, cla se je moglo slišati, kako so Italijani jadikovali:»Le batteric ne-miche fanno strage di noil« — Sovražne baterije nas koljejo! Razpoloženje je pri naših v junaštvu nenadkriljivih Hrvatih naravnost izvrstno. Ne da se povedati, koliko zaupanje uživajo naši Dalmatinci tudi pri najvišjih poveljnikih. Z dušo in telesom zvest svojemu obožavanemu vladarju, se je Dalmatinec zaklel, da hoče doprinesti dober del k popolnemu zmagoslavju naše slavne in velike monarhije. Lahi občutno udarjeni. ' Amsterdam, 17. maja. (K. u.) Listi temeljito razpravljajo o uspehih avstrijskih čet na italijanski bojni črti, o katerih pravijo, da so najvažnejši vojn< dogodki zadnje dobe. ->Niewes van den Dag« piše: To je važno poročilo; ker dozdaj so napadali skoraj vedno le Lahi. Se li zdaj obrne list ali hočejo ob obletnici vojske le opozoriti Lahe, da sovražnik še vedno trdno in močno stoji na straži in da ni za Lahe ni-kakega povoda, da slave obletnico? »Ni-euwe Courant« piše: To je najobčutnejši odarec, ki so ga zadali Avstrijci Italijanom. Rumunska sodba o bojih na južnem Tirolskem. Bukarešt, 17. maja. »Indcpendance Roumaine« piše o bojih z Lahi: Čez nekaj dni mine leto, odkar je pričela Italija vojsko. Avstrijska armada, ki je bila prisiljena, da se je morala vojskovati na dveh bojiščih, je hitro zbrala čete, ki so se branile odločilnih strategičnih dogodkov ni bilo nobenih na obeh straneh doseženih posebno glede na gorato bojišče. Šele po 10 mesecih se je posrečilo Lahom, da so z razstrelbo vzeli vrh Col di Lana. Vzeti niso mogli Gorice in prodirati niso mogli proti Tridentu. Današnje poročilo dokazuje, da so pričeli Avstrijci napadati na celi bojni črti. Prvič se je zgodilo, da je bilo ujetih v Alpah toliko vojakov, kar potrjuje velikopotezen skrbno pripravljen načrt avstrijske ofenzive. V Nemčiji presenetili naši uspehi. Frankobrod. Važna zmaga avstrijske armade je presenetila in vzbudila živahno zadoščenje. Čisto po številkah cenijo uspeh tim višje, ker visoko število ujetnikov in plen ni bil dobljen v odprti bitki na ravnini, marveč v gorah brez potov z veliko Ipečjimi težavami. Laško časopisje o naši ofenzivi. Lugano. \Corriere dela Sera« se peča l obsežnostjo avstrijske ofenzive. Italijani so sicer hrabro držali velik del svojih postojank, toda kjer je osredotočil sovražnik neznosen ogenj svojih baterij na mali del bojne črte, bi bil vsak odpor le podoben nepotrebnemu uničenju, Ojačiti napadenih postojank ni bilo mogoče, Avstrijci so pričeli ofenzivo s strašnimi silami, dasi niso morebiti poslali vseh svojih čet v ogenj. Glavne laške postojanke še niso dotaknje-ne. Mirno in zaupajoč zato lahko razmo-trivamo položaj, če si tudi ne smemo delati nobenih iluzij. »Secolo« prikriva za tožbo, da je Italija ob miru leta 1866 dobila tako neugodne meje, razočaranje radi laških neuspehov. List izjavlja: Italija mora kljub temu zmagati in dobiti svoje naravne meje. Logano. »Secolo« piše o napadih naših junakov. Topniški napad je bil ojačen šele 14. maja. Akcije sovražnika so prisilile naše čete, da so morale popustiti svojo prvo obrambno črto, ker ozemlje s taktičnega vidika ni bilo varno dovolj. Avstrijske uspehe izkuša »Secolo« sklicujoč se na Verdun, zmanjšati in pomiruje občinstvo, češ, da je druga laška obrambna črta močno utrjena. »Corriere dela Sera« priznava avstrijske uspehe. Lahom prikrivajo naše zmage. Lugano. Laški dnevniki zmanjšujejo dogodke na tirolskem bojišču, kar jim je lahko, ker morajo poročati le po Cador-novih poročilih. Odkar je izbruhnila voj- ska, ni še objavil noben laški list nobenega avstrijskega uradnega poročila. Lahi zato tudi zdaj ne bodo izvedeli, da je bi'o ujetih na tisoče Lahov in tudi ne o naših uspehih na koroškem in na primorskem vojnem pozorišču. Lugano. V Italiji se dela s polnim parom na to, da se prikrije dejstvo naše zmage v južnih Tirolah in so brezpogojno prepovedali švicarske liste. Naši letalci nad Trevlso in nad San Donna di Piave. Lugano. Listi poročajo, da so vrgli naši letalci 16. t. m. v Treviso 12 bomb; mrtvi so 3, ranjenih je 20 ljudi. V ponedeljek zvečer so vrgli avstrijski letalci nekaj za-žigalnih bomb v San Donna di Piave, ki pa niso povzročile nobene škode. Naši letalci nad Vidmom. Lugano. »Corriere della sera« poroča o napadu naših letalcev na Videm: 17. t. mes. so naznanile ob štirih zjutraj parne piščalke, da se bližajo sovražni letalci. Kmalu je priplulo deset letal zavitih v meglo. Obrambni topovi so pričeli takoj delovati, a preprečiti niso mogli, da so vrgli Avstrijci deset bomb.Lope so pričele goreti, uničena je civilna pekarija, mrtvih je 8 ljudi, 20 pa ranjenih. Laška letala so pričela loviti Avstrijce, ki so pa vsi ušli. Naše bombe v Benetkah tako delovale, da so čuls pokanje v Padovi. Lugano. O napadih naših letalcev v zgornji Italiji pišejo laški listi: Letalci so prileteli 16. majnika prvič nad Videm. Vrgli so 10 bomb. Ubitih je bilo 8, ranjenih pa 20 oseb. Škode na blagu ni veliko. Italijanski letalci so se dvignili, razvil se jc boj v zraku, a Lahi v njem niso uspeli. Ob napadu na Treviso je bilo vrženih 10 bomb, ki so ubile 3 osebe, 6 so jih pa ranile. Zjutraj 17. majnika so prileteli avstrijski letalci zopet nad Treviso, kjer je bil ravno semenj. Uspeh drugega obstreljevanja ni znan. Napadli so nato Benetke, a tudi o tem napadu laški listi ne poročajo podrobnosti. Pravijo le, da so obstreljevali naši letalci tako Benetke, da so culi pokanje v Padovi. Kako tolaži Lahe njih vlada. Lugano. Poluradni »Giornale d ltalia poroča: Avstrijske čete delajo po vzorcu pri Verdunu in so hotele z lastnim napadom prehiteti Cadorna. Avstrijske čete so zbrale na celi bojni črti strašne množine težkih topov. Boji bodo, kakor se pričakuje, trajali dolgo in bodo izredno ljuti. Cadornov glavni stan v Val Astico. Baselj. »Baseler Nachrichten« poročajo: Dne 17. t. m, iz Milana došli popotniki poročajo, da so izvedeli v Milanu o napadu Avstrijcev 16. t. m. ob 2. popoldne. General Cadorna vodi sam operacije v svojem glavnem stanu, ki se nahaja v Val Astico. Italijansko civilno prebivalstvo so že aprila preselili v Ferraro. coske politike Pichona, Barrere in Barthou, naj obiščejo laške postojanke v dolini Adiže in Astico. Obisk je pa izostal radi laških porazov, Francozi so skrajšali svoj obisk na bojišču in so se vrnili v Pariz. — Italijanski poraz so povzročile pomanjkljivosti topov, ker Francozi Lahom niso dobavili toliko topov in streliva, kakor so ga zahtevali. Potres v Italiji. Italijo jc obiskal 17. t. m. popoldne ob 1. uri 50 minut približno 25 sekund trajajoč, precej močan potres. Posebno so ga čutili ob obali Adrije in v njenem zaledju. Tresenje je obsegalo ozemlje od Ferrare do Ogleja. V Jakinu, Pesaru in v Riminu je nah stala panika; ranjenih je več ljudi, tudi poslopja so poškodovana. V dolini Cervo je prekinjen promet na železniški progi Biel-lai— Balma, ker sc je odtrgalo približno 100.000 m3 zemlje, neizmerno škodovali. Poročilo se konča s predlogom, da se naj odvzame subvencija in ustanovi nov list. Aretacija rumunskega majorja. Bukarešt, 17. maja, »Epoca« poroča, da je bil pri neki vaji aretiran rezervni major Dragucesen v Botšaniju, Dolži se ga, da je izročil ruskemu poslaniku uradne dokumente. Rusko mornarica proti varni? Bukarešt, 18. maja, »Adeverul« poroča iz Mangalije: Na meji Dobrudže se je opazilo, da je ruska mornarica v spremstvu letalcev odplula proti Varni. Najbrže vnovič napade Varno, Podrobnosti manj« cajo. Lahi se boje obletnice vojske. Budimpešta. Berlinski dopisnik >Bu-dapesti Hirlapa« je govoril z nekim švicarskim velcindustrijcem, ki se je vrnil iz Italije. Izjavil je: Vlada mora voditi poleg vojske z Avstrijci šc drugo vojsko v notranji državi. Povsod se pojavlja nezadovoljnost, nepotrpežljivost in neubogljivost, kar je v zvezi, ker zelo primanjkuje dela. V celi Italiji se boje obletnice vojne napovedi. Da prepreči pričakovane demonstracije, je sklenila vlada, naj se prirejajo ob obletnici vojske v celi Italiji procesije in božja služba za srečen konec vojske. Vprašanje je pa, če to dovolijo cerkvene oblasti. Po procesijah nameravajo narod javno pogostiti. Posebno kraljica se zavzema za ta načrt, da bi pomirila narod. Dobro poučeni krogi trde, da je dušna zastopnica četverosporazuma šc vedno kraljica. Še vedno jo viharno pozdravljajo, kadar se javno pokaže; a priljubljena ni več tako, kakor je bila. Slavlje laškega verolomstva. Lugano. 24. majnika, ob obletnici, ko se je pričela vojska, so napovedane manifestacije v Rimu pred spomeniki Viktorja F-manuela, Mazzinija in Cavoura. Razočaranje v Italiji. Curih. Neka iz Italije došla osebnost izjavlja, da je ljudstvo v Italiji razočarano. Obletnica vojske sc bo slavila z »vladnim« navdušenjem. Za to dela že več tednov ves aparat vlade. Vlada ne izdaja sicer nobenih seznamov o izgubah, a v celi deželi se ve, da je bil ob sedanjih napadih zrušen cvet italijanske armade. Angliji in Rusiji Lahi nič ne zaupajo, Giolitti se udeleži zasedanja laške zbornice. Curih. Zgornjeitalijanski listi poročajo iz Turina, da se udeleži Giolitti zasedanja italijanske zbornice. Giolitti se jc posvetoval s kraljem 10. in 12. majnika v Ve-roni. Srbsko vprašanje. Ali za Rusijo še obstoji jugoslovansko vprašanje? »Rječ« piše o Pašičevem potovanju, da se je šlo za določitev mej prihodnje Srbije. Teoretično je vsa stvar jasna, toda praktično je nekaj težav. Deželo ima sovražnik in najprej je treba vojaških uspehov. Pašič pa naj zaupa, ker je zaveznikom obnovitev Srbije eden glavnih ciljev. Tudi »Nowoe Vremja« pravi: Namen Pa-šičevega potovanja je čisto jasen in preprost. Dosedaj so se Srbi borili na kredit in so zaupali pravičnosti zaveznikov, toda tudi to viteštvo ima gotove meje. Vlada kralja Petra hoče danes brezpogojno jasno izvedeti, kaj zavezniki mislijo z Srbijo. V tem vprašanju pa je med oficielno in narodno Rusijo velika razlika. Razpoloženje ruske diplomatične birokracije je zelo vznemirljivo. Bilanca Sazonove srbske politike je kaj žalostna. Srbsko - bolgarske vojne ni preprečil, pa tudi se mu ni zdelo potrebno ziniti najmanjšo o usodi Srbije. Rusija stoji v srbskem vprašanju na ravno tako nejasnem stališču, kakor Italija, kar pa seka rano in boli rusko samozavest. Sploh se mora vprašati, ali za Rusijo jugoslovansko vprašanje še obstoji, — »Birže-vije Vjedomosti« pišejo v smislu »Rječi« in pravijo, da bi bilo preiskavanje srbske zadeve prenagljeno. Omejiti se je treba na izjavo. Seveda dobi Srbija Makedonijo Pašič se je hotel prepričati, kako misli ententa plačati Srbiji izdano menico. Srbski kralj potuje v Petrograd. Kristijanija, 18. maja. Srbski kralj Peter je na svojem potovanju v Petrograc prispel v Bergen. Zadnji Francozi na Krfu. Ženeva, 17. maja. »Journal« poroča da zapuste tc dni zadnji Francozi, bataljon alpskih lovcev, kateri so se udeležili reorganizacije srbske vojske, otok Krf. Železniška proga Atene-Solun. Atene, 17. maja. Dne 28. maja se o tvori in izroči prometu železniška proga Ate-ne-Solun, Grške vojaške vaje. Atene, 17. maja. Koncem meseca maja bo imel atenski armadni zbor v navzočnosti kralja vojaške vaje. Rumunija. Lvov, 18. maja. »Gazeti Wieczorni« poroča njen rumunski dopisnik, da se v Rumuniji politične razmere še vedno niso pojasnile. Za sedaj je dežela v razpoloženju, polnem pričakovanja, kar je prekinil samo Filipescu z govorom v Krajovi, kjer je zahteval pristop k ententi. Ravno-tam je rekel Jonescu, da bo Rumunijo zadela usoda Srbije in Belgije, če aktivno ne poseže v vojno. Oficijozna »Independance Roumaine« pa imenuje taka politična stremljenja blaznost. List pravi: Mi imamo to prepričanje, da se da narodnim aspiracijam Rumunije ugoditi le tako, da si zopet priborimo Besarabijo. Vojska z Rosi. Francoski politike niso obiskali italijanskega bojišča. Berlin. »Beri. Ki euzzeitung« poroča iz Kodanja: Cadorna je povabil 16. t. m. fran- Promet med Rumunijo in osrednjima državama. Bukarešt, 18. maja. (K. u.) Danes je iz Nemčije pripeljal prvi vlak 18 vagonov premoga, 1 voz strojev in 8 vagonov raznega blaga. Odslej bodo prihajali vsak dan taki vlaki, ker je naloženih že 2000 vagonov za Rumunijo. Iz Sofije poročajo, da je po trgovskem dogovoru donavski promet zelo narastel. Ravnokar poročajo iz Bukarešta, da Av-stro-Ogrska in Rumunija ustanavljata posebne urade, da izvršijo trgovinski dogovor. Subvencije rumunskih listov, Bukarešt, 17. maja. Nek poluradni pe-trograjski list je pred kratkim izjavil, da rumunski listi, katerih subvencija znaša 7 milijonov, ne vrše svoje dolžnosti, ker rastejo simpatije nasproti osrednjim silam vsak dan bolj ter jc Rumunija za štirisporazum izgubljena. Ruska vlada je vsled tega odredila preiskavo in je dobila poročilo, v katerem se pravi, cla subvencionirani listi niso samo delali to kar jim je bilo naloženo, ampak 6o ruski stvari v Rumuniji NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. maja. Veliki glavni stan: Vzhodno od Krašina smo sestrelili sovražno letalo, RUSKO URADNO POROČILO. 16. majnika. Ob jezeru Dolsha, severno od Mjadziolskega jezera so napadli Nemci z močnejšimi silami ob 8. zvečer na-jarke. Posrečilo se jim je, da so vdrli deloma V prednje jarke. S protinapadom smo jih zopet vrgli v njih izhodne jarke. Sovražnik je severno od Mjadziolskega je-i celo noč na 15. majnik zelo ljuto obstreljeval naše postojanke. Sovražna letala so metala na raznih mestih naše bojne črte bombe. Sovražnik je poizkušal v Galiciji severno ocl ceste Brzezany, 50 km zahodno od Tarnopola, in ob spodnji Stripi približati se našim postojankam. Naš ogenj ga je pregnal. CAR, VELIKI KNEZ IN GENERAL PAU V TARNOPOLU. Kodanj. Govorice, da odpotuje car na bojišče, se vedno bolj širijo. Trdi se, da sta odpotovala tudi veliki knez Nikolaj in general Pau s carjem v Tarnopol. V Petrogradu pričakujejo zato resnih dogodkov, AVTONOMIJA V VARŠAVI. Krakovski katoliški »Glos Narodu« poroča, kakšno avtonomijo so nemške oblasti dale Varšavi. Nov mestni red določa: Meščan je tisti, ki ima aktivno volilno pravico na temelju volilnega reda. Aktivno volilno pravico more imeti, kdor je državni pripadnik Poljske, star 25 let, moški, biva nepretrgano že dve leti v Varšavi, ima veljaven pas in vse druge predpogoje za po* samezne volilne kurije. Za pasivno volil-, no pravico se zahteva starost 30 let, politično neoporečnost in znanje poljskega jezika. Deželna prestolica Varšava ima korporacijske pravice. Ima tudi pravico samouprave pod državnim nadzorstvom* Mesto zastopata magistrat in mestni svet, Magistrat obstoji iz mestnega predsednika, dveh županov in 12 častnih na tri leta voljenih svetnikov. Mestni svet šteje 90 mestnih očetov, ki jih meščani izvolijo za tri leta. Poslovni jezik mestne uprave jc poljski. Generalni guverner jc za mest-< nega predsednika imenoval kneza Lubo-mirskega, za prvega župana inženerja Drzev/ieckega. RUSIJI GROZI LAKOTA. Stockholm. Pod Stiirmerjevim pred« sedstvom so zborovali vsi gubernalorji evropske Rusije. Razpravljali so, kako preprečiti lakoto, ki grozi Rusiji. Gubernai torji so napadali osrednjo upravo, češ, da namenoma potvarja poročila o zalogah, Gubernator iz Tvera je opozarjal, da bede ne pomnožuje le špekulacija, marveč tudi težava transporta. SPLOŠNA NEZADOVOLJNOST V RUSIJI. Kolin. Petrograjski borzni list poročal Vplivni krogi razmotrivajo vprašanje tajnega nadzorovanja vseruskih zemstev in mestnih zvez, zvez odvetnikov in drugih družabnih organizacij. Ukrenilo se je, da se izvede seje in sporedi navedenih organizacij in da se obvesti o njih notranje ministrstvo. Veliko hišnih preiskav so izvedli v Krasnoiarsku v Sibiriji, Švedska na slraži. Med zbor-v ka- Siockholm, 18. maja. (K. u,) splošno pozornostjo je v poslaniški niči zunanji minister prebral izjavo, teri potrjuje prejšnjo vladno izjavo za nevtralnost. Izjavil je, da vlada smatra za svojo dolžnost, vprašanje Alandskih otokov zasledovati z nezmanjšano pozornostjo, ker je to življenjsko vprašanje, za švedsko in bo vlada tu in povsod branila švedske pravice in interese. Vse stranke obeh zbornic so soglasno odobrile vladno izjavo glede nevtralnosti in Alandskih otokov. cn czi ezzi cns o cza c Podpisujte IV. vojno posojilo! tzra eza cin cza cm cza czi ca Boji na zahodu. ropi. Če bi Nemčijo tudi izstradanje prisililo, da opusti vse osvojitve, bi tak mir ne mogel trajati dolgo. Marko Glavač 400 K; po 200 K: Franc Re-povš, Janez Rcpovš, Franca Repovš, Frano. Čič, Franca Lazar, Marija čič, Jožefa Zore, Jakob Potrpin, Anton Glavač, Marija: Baš, Franca Potrpin; dr. Josip Marinko, Mavčiče, za: Janeza Burger 3000 K; Janez Ovčjak 2000 K; Jakob Kalan 1000 K; Marija Zlate 1000 K; Katarina Boštjančič 1000 kron; občine: Lancovo 1000 K, Dolenjavas pri Senožečah 2000 K, Velika Loka 3000 kron, Moravče 1000 K, Metlika 10.000 K, Sv. Mihael pri Št. Petru 3000 K, Domžale 5000 K. — Do vštevšega 15. t. m. je podpisalo pri Kranjski deželni banki v Ljubljani skupno 558 strank. 8,3-18.200 K IV. vojnega1 posojila. Šolski učenci in učenke in IV. vojno posojilo. Deška petrazredna ljudska šola v Ribnici je podpisala in vplačala 1000 K IV. vojnega posojila, in sicer štirje razredi skupno 700 K, en učenec II. razreda 300 K, Dekliška petrazredna ljudska -šola pa 2000 kron, in sicer učenke I., II., III. in IV. razreda, Razi poročilo. Enkratni davek od premoženja v Nemčiji. Berlin, 17, maja. (K. u.) Kakor poroča .Berliner Tageblatt«, so se finančni ministri zedinili, da se pod gotovimi pogoji sprejme v državnem zboru predlagani državni premoženjski davek in sicer enkratni. Cesar Viljem ustanovni član ogrskega zgodovinskega društva. Budimpešta, 18. maja. (Kor. urad.) V današnji seji ogrskega zgodovinskega društva se je zelo slavnostno izvršil sprejem cesarja Viljema v vrste ustanovnih članov. Četrto avstrijsko vojno posojilo. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 18. maja: Veliki glavni stan: Boji z ročnimi granatami so se nadaljevali jugozahodno od Lens. Danes zjutraj smo odbili ie tri francoske napade proti našim postojankam na višini 304. Ko se je umikal sovražnik v preglednem ozemlju čez Esnes, smo Requiem« za umorjene voditelje irske vstaje. Mac Quiert iz cerkve sv. Pavla v New-Yorku je občane pozval, da naj prosijo Boga za ponižanje Anglije, ker je usmrtitev irskih voditeljev bil čin blaznosti. Ta dan se je vršilo 120 zborovanj. Irska neodvisnost je v zadnjih tednih veliko pridobila. Govorniki so irsko vstajo povsod primerjali z ameriško revolucijo. Na zborovanje v Carnegie-Hall v New-Yorku je prišlo 3000 oseb, dočim jih 20,000 ni dobilo prostora. Sodnik najvišjega sodišča Gavegan jc predsedoval in se dvignil v spomin »irskih mučenikov 1. 1916.« Omenjal je tudi nemškoameriški spor in rekel: Wilson je prevzel vlogo prvoboritelja za človečan-stvo in zato je bil dolžan stopiti z Angleško v pogajanje zaradi usmrtitve irskih voditeljev, ki niso bili zločinci ampak vojni ujetniki. Sklenili so ostro resolucijo, zbirko za vdove in sirote padlih in burno pozdravljali prapor irske republike. Vsi govorniki so govorili o velikem pomenu sedanje vojne. Vsakemu posameznemu narodu in tudi Ircem se mora priznati pravica, da sami odločujejo, pod kakšnimi političnimi pogoji hočejo živeti. Splošen je ta vtis, da je vsled irskih dogodkov angleška stvar v Ameriki zelo trpela in bo še trpela, torika. Oster ameriši protest proti Angliji. Berlin, 18. maja. (K. u.) Wolff brez žice 15.. t. m. iz Newyorka: »Associated Press« poroča iz Washingtona: Ameriška vlada pripravlja, kakor pravijo uradni krogi, zelo oster protest, ker Angleška ovira poštni promet v in iz Združenih držav, Noto odpošljejo v kratkem in bo Angliji sporočila, da Amerika ne more več trpeti zadrževanja in zaseganja takih nevtralnih poštnih pošiljatev, posebno onih, ki prihajajo ali gredo v nevtralne dežele. Amerika zahteva, da se sedanje postopanje takoj predrugači. Čeravno je ameriški vladi zaradi zadnjih izjav v nemški podmorski noti težko, z Anglijo obravnavati glede blokade, vendar se bo to zgodilo v bližnjem času. Tako je izjavil Lansing, ki je tudi rekel, da bi se bolj požurili, če bi ne bila Nemčija silila, da naj se proti Angliji nastopi takoj. Roosveit bo kandidiral. Rotterdam, 17. maja. Roosveit je privolil v kandidaturo za predsedniško mesto, WiIsonov odgovor sv, očetu. London, 17, maja. (Kor. ur.) Reuter iz Washingtona: Predsednik Wilson je odgovoril na zadnjo papeževo poslanico. Sicer na uradnem mesto nočejo dati nobenega pojasnila o odgovoru, vendar so namignili, da se je dopisovanje le od daleč dotaknilo tudi mirovnega vprašanja. Kakor se sliši je Wilson sv. očetu odgovoril, da si goreče prizadeva Ameriko obvarovati pred vojno in storiti vse mogoče, v kolikor se to strinja s častjo in pravicami Združenih držav. Objavili ne bodo niti papeževe poslanice niti Wilsonovega odgovora. Berlin, 18. maja. (K. u.) Wolff iz New-yorka brez žice: V nasprotju z včerajšnjo vestjo Reuterjevega urada poroča Evening Post: V bližnjih dneh misli Wilson imeti z Lansingom razgovor o papeževi poslanici, katero je prinesel apostolski delegat mon-signor Ronzano. Poslanica sc tiče nadalj-nega prijateljskega razmereja med Nemčijo in Ameriko in posredno namiguje, da bi bilo mogoče v Evropi doseči trajen mir. Po razgovoru z Lansingom bo Wi!son odgovorit sv. očetu. . Podpisovanje se zaključi 23. maja, — Vojno posojilo in veleposestvo, Oficijozni »Fremdenblatt« izraža prepričanje, da se bodo tudi veleposestva v polni meri zavedala dolžnosti, ki jih nalaga vojna in sicer bodo te dolžnosti prav lahko izpolnili, ker so tudi veleposestva v bogati meri udeležena pri vojni konjunkturi. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so med drugimi nadalje podpisali IV. vojno posojilo: Franc Bajec, Višnje, 1000 K; Terezija Košir, Ljubljana, 1000 K; N. N. v Ljubljani 3000 K; Deželna zveza za tujski premet v Ljubljani 1000 K; N. N. v Ljubljani 3000 K; polom Kreditne zadruge v Ljubljani Ivan Modic, Novavas, 1000 K; Matija Pavčič, Gatina, 1000 K; občina Dolenjavas 1000 K; Franica Oblak, Brebov-nica, 1000 K; Marija Mrak, istotam, 1000 kron; Janez Malovrh, Črnivrh, 1000 K; Marija Žagar, Ljubljana, 2000 K; občine: Šturje 2000 K, Črnomelj 14.000 K, Kamna-gorica 25.000 K; Angela Češnovar, Ljubljana, 1000 K; N. N. v Brezovici 3000 K; Marija Boh, Št. Jurij, 1000 K; dr. Franc Knavs, Št. Peter pri Gorici, 8000 K; občina Št. Peter pri Gorici 5000 K; Zlata Bartol, Ljubljana, 2000 K; Marijan Bartol, Ljubljana, 2000 K; Helena Leben, Horjul, 2000 kron; Franc Leben, istotam, 2000 K; Jernej Pečnik, istotam, 1000 K; Peter Pohleven, Lugojna, 1000 K; Frančiška Tefer, Vrzdcnec, 5000 K; Lucija Orehek, Novi Vodmat, 2000 K; Neimenovani v Ljubljani, 1000 K; Ivanka Oražem, Selo, 4000 K; Fr. Drobnič, Stara vas, 2000 K; N. N. v Ljubljani 1000 K; Franc Čebrun, Tabor, 1000 kron; Alojzij Čebrun, Furlani, 5000 K; Josip Strancar, Rihenberk, 1000 K; Anton Čebrun, Tabor, 1000 K; Martin Prime, Dol-gobrdo, 2000 K; Janez Tratnik, Gojzd, 21.000 K; Marija Penca, Dol, Mokropolje, 1000 K; Ivan Kavarar, Rateče, 1000 K; Matija Fatur, Zagorje na Krasu, 1000 K; Anton Penko, Parje, 1000 K; Andrej Čeli-goj, Parje, 1000 K; Marija Šušteršič, Drs-hovče, 1000 K; Mihael Tomšič, Drskovče, 1000 K; Luka Vadnjal, Zagorje, 1000 K; Andrej Koren, Zagorje, 1000 Kj Pavlina Rolih, Drskovče, 1000 K; Anton Vadnjal, Zagorje, 1000 K; Terezija Lenard, Svibno, 1000 K; občina Tinjice 1000 K; obč. Dovje 2000 K; Lucija Zajec, Šmartno, 3000 K; Marija Bizjan, Šmartno, 3000 K; Anton Hribar, istotam, 1000 K; Franc Keber 1000 kron; Ivan Dolničar 2000 K; Ivana Marolt 2000 K; Marijana Bolta 1000 K, vsi iz Šmartnega pri Ljubljani; Marjeta Černe, Moste, 1000 K; Ivana Rode 1000 K; Ivan Rode, Vodmat, 2000 I<; Matevž Krušič, Zelena jama, 1000 K; Karol Štrukelj, Vodmat, 1000 K; Marija Žužek, Vodmat, 1000 kron; Jakob Novak, Moste, 4000 K; Ivana Zaje, Šmartno, 1000 K; Cecilija Janez, istotam, 1000 K; Martin Bolta, istotam, 2000 kron; Marjeta Černe, Moste, 2000 K; Marijana Marolt, Šmartno, 2000 K; Franc Karpe, Moste, 2000 K; N. N. v Ljubljani 10.000 K; Medvešek Elija 2000 K; Jožef Dolanc 2000 K; Marija Košenina, Spodnja Senica, 2000 K; Ignacij Obrstar, Zdihovo, 2000 K; Anton Posega, Strane, 1000 K; Jakob Čeledin, Vel. Ubeljsko, 2000 K; potom Hranilnice in posojilnice Št, Jurij pod Kumom 49 subskribentov, in sicer: Jožef Pikelj 1000 K, Franc Zupane 1000 K, Janez Rozman 1000 K, Adam Fele 1000 K, Martin Berk 1000 K, Anton Zajec 1000 K, Janez Baš 1000 K, Miha Glavač 2000 K, J, Baš 1000 K, Franc Cilenšek 2000 K, Anton Brlogar 1000 K, Janez Potrpin 1000 K, Jožefa Škvarc, Orešje, 1000 K, Bizjak Frančiška 1000 K, Bizjak Leopold 1000 K, Janko Dežman, Harije, 1000 K; župni urad Rihenberk 40.000 K; dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani, 10.000 K; Marija Štibernik, Pece, 1000 K; Franc Hribar, Ponova vas, 1000 K; Franc Kotar 1000 K; Frančkon 1000 K; Agata Celcstin 1000 kron; Jožefa Judež 1000 K; Marija Martin-čič 1000 K; Uršula Hiršel 2000 K; Helena Smagur 1000 K; Marija Martinčič 1000 K; Terezija Martinčič, 1000 K; Jakob Šuštar 2000 K; Franc Repovš 1000 K; Franc Ste-pec 1000 K; Neža Skrinjar 2000 K; Marija Dolinšek 1000 K; Marija Pavlin 2000 K; Antonija Kovač 2000 K; Jožefa Čič 1000 kron; Hranilnica in posojilnica Št. Jurij 4000 K; Marija Glavač 2000 K; Dom v št. Juriju 4000 K; Marija Avsec 2000 K; Alojzija Avsec 2000 K; Cecilija Avsec 600 K; Dnevne novice. — Ministerska aprovizačna komisija, Uradno se razglaša: Da se posploši in pospeši vse za aprovizacijo potrebne odredbe, je vlada ustanovila interministerialno aprovizačno komisijo, v kateri so zastopniki (sekcijski načelniki) šestih udeleženih ministerstev. Komisija se ima posvetovati in obravnavati o vseh odredbah, ki se tičejo preskrbe prebivalstva z živili in bo zlasti nadzirala vse zavode, katere je vlada v ta namen ustanovila. Komisiji predseduje zastopnik notranjega ministrstva. Vi posameznih slučajih se povabi k posvetovanju tudi zastopnika vojnega ministrstva, — Meso. Pri trgovinskem ministru je odposlanstvo državne zveze, mesarjev za-< htevalo, da se trgovina z živino in mesom uredi po deželah, najvišje cene že od hleva, za mast naj se v sporazumu z Ogrsko najvišje cene uredijo na novo, na novo naj se prešteje živina in uvede tri dneve brezi mesa. Trgovinski minister je obljubil, vso: svojo pomoč. Poljedelski minister Zenkeii je deputaciji sporočil, da se v ministrstvih posvetujejo o zboljšanju preskrbe živil. K dotičnim pogajanjem bo pritegnil tudi mesarje. — Važna projekta za izrabo vodnih sil. Mažarski listi poročajo, da se bavi generalni ravnatelj mestne električne centrale v Budimpešti z dvema načrtoma, da se izrabi vodna sila za proizvajanje električnega toka in da se napravijo centrale neodvisne od uporabe premoga, katerega jo tako težko dobaviti. Eden izmed teh dveh' načrtov gre za tem, da se izrabi dva vodo-, pada v županiji Marmaroš, kjer bi se dobilo 148.000 konjskih sil, a oddaljenost prenosa električne sile v Budimpešto znaša 350 kilometrov. Stroški so proračunjeni na 50 milijonov kron. Drugi načrt inženirja Szucs se bavi z uporabo Drave pri Va-raždinu, kjer bi se zgradil 30 km dolg kanal in bi se dobilo 100.000 konjskih sil ali 150 milijonov kilovatnih ur. Ker znaša daljava, od Varaždina do Budimpešte 250 kilometrov, je ta načrt cenejši in bi stal, 40 milijonov kron. Za Varaždin in okolico je zadnji načrt največje važnosti, ker je znano, da stane kilovatna ura z uporaboj premoga 5 vinarjev, dočim bi z uporabof vodne sile stala le 2 vinarja. — Pregledovanje letnikov 1897—1866t Na različna vprašanja, ali pridejo črnovoj-niki, ki so bili šele pri prezentiranju ali pozneje za orožje nesposobnim spoznani in odposlani na dopust, k pregledovanju, pojasnjujemo, da so vsi ti črnovojniki podvrženi pregledovanju, kakor oni, ki so bili pri pregledovanju spoznani za nesposobne/ Obenem pojasnjujemo, da pripadajo aktivni vojaški zvezi le oni, ki dobivajo vojaško plačo (Lohnung). Kdor ne dobiva vojaške plače, je pregledovanju podvržen. Svarimo' proti samovlastnemu tolmačenju. — Iz učiteljske službe. Namesto obolelo učiteljice Marije Burja je imenovana zai suplentinjo na ljudski šoli v Osilnici učit. suplentinja Angela Mandelj. — Namesto! obolele učiteljice Erne Schott v Oblaku bo suplirala učit. supl, Marija O č a h a — Smrtna kosa. Z Viča. Po daljšem, hudem bolehanju je danes ob 2. uri zjutraj umrl v Rožni dolini št. 225 g. Peter R e-k a r, delovodja tobačne tovarne v pokoju. Pokojni g. Peter je bil Gorenjec z dušo in telesom, neustrašen naš pristaš. Pri nepozabnem impozantnem sprevodu ob katoliškem shodu je v pristni gorenjski noši s slovensko trobojno zastavo v rokah jahal na čelu sprevoda čilega g. Požlepovega vranca. Svetila mu večna luč! Pogreb bo jutri (soboto) popoldne. — Umrl je dne 17. t. m, v Bajnofu pri Št, Petru pri Novem mestu tamošnji graščak Karol G e r m v, 60. letu svoje starosti. — Umrl je na Pra-gerskem stotnik ondotne požarne brambe Franc M a r i n z. — V Olumucu je umrl Karol Sirowatka, uradnik tvrdke Greinitz v Trstu. — Umrl jc v Pulju c. kr. poštni višji oficijal Alojzij Cernieh, star 54 let.. — Koroški učitelji v svetovni vojski. Med 800 koroškimi učitelji jih je odrinilo pod orožje 400, Med njimi jih ic umrlo. oziroma padlo 34, 22 jih je ujetih, 3 pogrešajo. Odlikovanih jih je bilo 48. -j- Upravna reiorma in narodni mir. Izvrševalni odbor češke agrarne stranke je imel sejo, pri kateri je načelnik posl. Svehla poročal o političnem položaju. Svoja izvajanja jc takole zaključil: Vsa stremljenja, ki hočejo v tem času reformirati javno upravo, bodisi v celi državi ali po posameznih deželah so vredna obsodbe. Kajti velike naloge vojne in rešitev neodložljivih problemov po vojni nujno zahteva, da se vsa stremljenja strnejo za rešitev teh državnih potrebščin. Zato je tem bolj obsojati vsa stremljenja, ki se tičejo spornih vprašanj narodnega značaja in bi znala neugodno vplivati na skupno delo vseh narodov v tej državi.« — Sploh se zadnje čase v nenemški javnosti množijo odločni glasovi, ki gotove programarje opozarjajo na nevarnost njihovega početja. Narodi monarhije so se takoj prvi dan vojne res odločno izjavil; za državo, za katero radevo-!je skoro dve leti že prelivajo kri in prinašajo druge žrtve, toda odpovedali se niso svoji naturni pravici do svobodnega narodnega razvoja. Države ne bo mogoče urediti po želji enega, ampak v soglasju in z odobritvijo od strani vseh narodov. Danes pa je res prva dolžnost: Nikar iz zaledja slabiti skupne brambo proti zunanjemu programu. — Zrelostni kurzi za vpoklicane srednješolce. Naučni minister je pred kratkim odredil, da sc imajo po končanem šolskem letu na vseh srednjih šolah vršiti enomesečni zrelostni kurzi za one učence zadnjega leta, ki imajo oditi k vojakom, predno končajo ia razred. Taki tečaj' so bili prvotno namenjeni samo za vpoklicane, ki so v zalcaiu in dobe primeren dopust. Naučno ministrstvo pa je pri vrhovnemu armad-nemu poveljstvu doseglo, da sc dovoli enomesečni dopust za te kurze in maturo tudi prejšnjim učencem S. razreda, ki so sedaj že na bojišču Kurzi se začno 25. maja in trajajo do 25. junija. Državna pedpora za vdove državnih uradnikov. Pri ministrskem predsedniku :n finančnem ministru je bila deputacija, ki je prosila za podporo vdovam državnih uradnikov in uslužbencev. Izvedela je, cla je o Icm vprašanju že vrše posvetovanja n da jc upati na uspeh, ker vse oblasti v polni mer> priznavajo upravičenost teh želia. — Zlato poroko v Mokronogu praznuje v ponedeljek 22. 1. m. vpokojeni g. nadučitelj Frančišek Lavrič. Naj Bog dodeii ljubeznivima zlatoporočencema še doigo let v sredi otrok in vnukov. Bilo srečno! — Povodom imenovanja c. kr. podpredsednika tržaške namestnije visoko-rodnega gospoda Henrika Attemsa za c. kr. deželnega predsednika v vojvodini Kranjski jc nabral gospod Franc Slana, c. kr. deželnovladni kanclist med uradniki in meščani v Postoini znesek 5.50 kron v voj-nohumanitarne namene. — Zrelostni izpiti v Kranju. Na Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju sc jc vršila 10. maja pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. Bez-jaka ustna zrelostna skušnja za vpoklicane 18 letnike iz 8. razreda. Aprobirani so bili kandidati: Ivan Kcrn iz Žužemberka (z odliko). Franc Krenner iz Kranja in Eoris Pire iz Kranja (z odliko). — Za bolgarski »Rdeči križ« je daroval g. M. Oražem iz Lipovca 4 K. Lini}®® novice. i j Dobrim Ljubljančanom! 700 naših goriških begunskih otrok pristopi v par dneh v Brucku ob Litvi k sv. birmi. Nimajo dobrih botric in radodarnih botrov. Ali naj te sirote pozabimo mi, ki smo še ostali na svojih domovih? Kdor ima srce, bo nekaj dal, da bo sv. birma našim begunskim otrokom lep, solnčen dan ljube zavesti, da jih domovina ni pozabila, ampak da svojim hčerkam in sinovom hoče biti dobra botrica. Vsak, najmanjši dar v ta namen dobrodošel in se bo hvaležno izkazal, prosimo samo, naj se darovi v ta namen takoj pošljejo, ker bo sv. birma že v par dneh. Darovi v ta namen naj se pori! jajo na upravništvo »Slovenca«. lj Umrli so v Ljubljani: Ada Furlan, hči vodovodnega paznika, 4 leta. — Jera Prosenc, bivša prodajalka slaščic, 78 let. — Ivan Gregorczuk in Imre Dworak Hro-wat, pešca. — Mihael Dobravec, poljski dninar, 46 let. lj Na Rožniku bo prihodnjo nedeljo ob 9. uri dopoldne osobje Samassove tovarne prisostvovalo sv. maši. lj Prodaja jajc v mestni vojni prodajalni v cerkvi sv. Jožefa se jutri nadaljuje. lj Meso pri mestni aprovizaciji. Jutri se bo zopet prodajalo goveje meso v mestni vojni prodajalni v cerkvi sv. Jožefa. lj Olupljene suhe češplje se dobe v mestnih vojnih prodajalnah. lj Izposojene krompirjeve vreče se morajo nemudoma vrniti mestni aprovizaciji. lj Prihodnja košnja. Oni posestniki, ki potrebujejo koscev in drugih delavcev za košnjo, naj se nemudoma zglase v mestnem gospodarskem uradu na magistratu. Zadnji čas je do sobote opoldne. lj Lastniki psov se vnovič opozarjajo, da je dobil mestni konjač v smislu razpisa c. kr. deželne vlade nalog, da mora vsakega psa, ki je bil ujet vsled prestopka poostrenega pasjega kontumaca, takoj in brez odloga pokončati. Vsaka prošnja v tej zadevi bo odklonjena. lj Sladkorne nakaznice. Glede prodaje sladkorja na sladkorne nakaznice so nekateri trgovci v zmoti. Sladkor morajo na Kranjskem prodajati vsakemu, ki pride s sladkorno nakaznico, in četudi jc izdana v kakem drugem okraju. Tedaj: obrtnik, ki pride na primer s sladkorno nakaznico iz Kranja v Ljubljano (ali nasprotno) mu tukajšnji trgovec mora prodati sladkor, sicer je kaznjiv. Razne novice. Kie je morilec žensk? »Az Fst* javlja, da v Valjevu niso našli groba Bele Kisa, Tudi v izkazu ni njegovega imena. — Na dunajski policiji, ki tudi poizveduje za morilcem iz Czinkote, je izpovedal natakar Bela Frey, da je videl kot vojak Belo Kisa med tifuznimi bolniki v Valjevu. Trdi. da je Kis 7. decembra 1914 brez sledu izginil iz bolnišnice v Valjevu. — Polkovno poveljstvo je obvestilo policijo v Budimpešti, da jc bil Bela Kis pokopan v skupnem grobu in bi izkopavanje nc moglo imeti nobenega uspeha. — Umrl ie na Dunaju vpokojeni pod-! maršal Edvard Urban. 96 'ot.ni samomorilec. V Poznanju se je usmrtil % letni Schiiller. Novi čas na Angleškem sc uvede 21. t. m. — Na Ogrskem pogorel mlin. V Sato-raljaujhely je pogorel velik parni mlin grofa Andreja Haduka. Škode je nad 100.000 kron. Dr. Jeršetove Šmarnice: »Kraljica vojnih trum« so razprodane; nov natis v današnjih razmerah ne more iziti. Katoliška Bukvama ima pa še na razpolago nekaj izvodov Šmarnic istega pisatelja pod naslovom »Mati čudovita«, Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju preblažene Device Marije. Marijinim otrokom priredil dr. Gregorij Pečjak. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. En izvod stane 10 vin., skupaj naročenih 60 ali več izvodov po 7 vin. V prelepem mesecu majniku je kakor ljubka šmarnicai, vzklila na polju nabožnega slovstva drobna knjižica z naslovom: >-Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju preblažene Device Marije,« Da, drobna knjižica je to, ali boljše rečeno droben zvezek, a vendar bo to delce vsak Marijin častilec pozdravil z največjim veseljem. Te dnevnice niso sestavljene iz težkih psalmov, ampak je njih glavna vsebina lah-ha pesem po napevu »Zdrava zemlje vse Gospa,« Te pesmi navdušeno slave brezmadežno Devico Marijo z mnogoličnimi nazivi in prispodobami iz sv. pisma in litur-gije, vmes pa se vpletajo vskliki in molitve k Brezmadežni. Molitve so sestavljene za odrasle, vendar pa so večinoma tako lahko umljive, da bi jih s pridom in veseljem po primerni razlagi molili tudi otroci. — V latinskem jeziku se male dnevnice molijo že 500 let, v slovenskem se niso daleč razširile, ker ni bilo primernih izdaj. Nekatere so bile malo porabne zaradi slabe oblike, druge zavoljo vsebine, ki se v slovenskem prevodu ni ohranila v liturgič-ni pravilnosti. Nova dr. Pečjakova prireditev je ohranila liturgično vsebino, kar je potrebno zaradi odpustkov, ob enem pa je tudi oblika gladka in vredna vzvišene vsebine. Te dnevnice se bodo prav lahko molile v zboru., ker so že v takem duhu sestavljene in so v daljši in težji molitvi označeni odmori. Za skupno molitev se rabi le četrt ure, posamezniki jo opravijo v 10 minutah. Ob večjih slovesnostih pa bi se tudi lahko pele po napevu: Zdrava zemlje vse Gospa, Bilo bi gotovo nekaj lepega in svečanega. Knjižico posebno priporočamo Marijinim družbam in Marijinim vrtcem. Marijine družbe molijo te dnevnice po svojih pravilih vsako nedeljo. Gotovo bodo te dnevnice, ki jih preveva ljubezen do Brezmadežne in čistega življenja, to ljubezen zanetile tudi v srcih pobožnih molivcev. Voditelji Marijinih družb pa bodo v teh dnevnicah našli primemo snov za svoje govore. V tujih jezikih se dobe obširne razlage teh dnevnic. (Cfr. Heger C. M. Die kleinen Tagzeiten von der Unbefleckten Empfangnis, Regensburg Pustet.) Sicer pa: vzemi knjižico in prepričaj se sam, da na videz neznatna knjižica vsebuje znatne duhovne zaklade. A. P. Sprejmeta se takoj trpuski pomočnik ter zdrav in krepak učenec poštenih in vglednih staršev, pri tvrdki Martin Plut Črnomelj, Belokranjsko. — Na manjše posestvo v bližini Kamnika se sprejme zanesljiv vajen vsega kmetijskega dela. Oženjen brez otrok ima prednost. Prosto stanovanje. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev 1185. — (Znamka za odgovor po pošti.) Odlikovan Goričan. G. Anion Makuc, živinozdravnik iz Povrne pri Gorici, od začetka vojne na severnem bojišču, je odlikovan za posebno zvesto službovanje pred sovražnikom s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Odlikovanemu junaku iskreno čestitamo. Tobakarna Iv. Rowansky v Gorici, ki prodaja »Slovenca , se nahaja sedaj Via Corno 17. Zopet je nasedel- Znano jc, kako rad v tej vojski dunajski Jnteressantes Blatt« nasede. Toda tudi sedaj jo je skupil in sicer pošteno skupil. Predzadnja številka prinaša sliko glavnega stana ruskega generala Brusilova v Voliniji in sicer iz zračne perspektive. Žalibog pa se ta kraj ne nahaja v Voliniji, ampak je čisto navadno raš Sv. Križ na Vipavskem, slikan iz zračne perspektive. Kdo je list tako hudo potegnil? * Hranilnice in dnine zadruge včlanjene pri »Goriški Zvezi« v goriškem in sežanskem okrajnem glavarstvu, naj pošljejo vsaj po enega zastopnika v Dornbsrg (Hranilnica in posojilnica), kjer se bo vršil prih. pendeljek 22. maja ob 10. uri zjutraj uažen rozgcuer o skupnem nabavljanju živil, krmil ^n drugih kmetijskih potrebščin. Člani načelstva in nadzorstva »Goriške Zveze« so vsi dobrodošli! Dr. ANT. BRECELJ, predsednik nadzor. G. Z. se nadomesti z me-lasnimi krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35'— K za 100 kg. 1187 (3) Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za 60 dolgo siužečih, k stanju naših agateljev spadajočih pošlo? z nagradami po 50 K. Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola, 1. ki pripadajo poselskemu stanu v smislu poselskega reda, 2. ki so služili ali še služijo najmanj petnajst let neprenehoma pri en in isti rodbini, in 3. ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda. Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo prednos pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrade. Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službern. dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na. kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je posel po ozdravljenju zopet vstopil \ službo prejšnjega gospodarja. Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo Za te nagrade se je do 30. junija 1.1, pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija t. 1. V Ljubljani, dne 15. maja 1916. Ravnateljstvo Kranjske hranilnice. tvrdka 5 rit ar & fflejac Ljubljana Prešernova ulica it. 9 priporoča sa spomlad in poletje svojo dobro sortirano talogo oblek j a gospode in dečke, ter mirne novosti v konfekciji ga dame m deklice. Izdaja konzorcij »Slovenca«, 'nsk: »Kotnuai™ ^skarne«. Odgovorni urednik: Jojfei Gostinčar, državni ooslanec.