Maribor, torek 15 septembra 1931 | Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrov* cesta i I Oglati po tarlfu Oglasa iprsjtma tutfl ttgtainl •$$$ uillltfi" V Ljubljani, Praiernova utica Haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri J Račun pri poštnam ček. lav. v Ljubljani št. 11.40^ I V.lj, mesečno, prejsuan v upravi ali po poSli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din [ 1WaIo|I4 Uredn.2440 Uprava 2455 pBlfflma platana v getovnir v MaribonStl Cena 1 Din Leto V. (X cesta it. 13 .e v Mariboru Dr. Wditer Pffimer ]e oobegnil z rednim ootnim listom oreito Šoiiia v naše m sto. kamor ie ori*oe! z ženo Irmo, sinom in dvema pomagačema Novi volilni zakon le Predmet razprav in kritike med navdam. So ljudje, ki vidijo v njem nega-c|-0 demokracije, ker predvideva javno Psovanje in ker onemogoča cepljenje političnih sil v oni izmeri, kakor je tobi-žalost pri nas razvada pred 6. jan. In vendar, ako pogledamo objektiv-v bistvo zakona, bomo našli v njem dve dobrini, ki morda odtehtata vse %>ve slabe strani, i. redvsem je bistvena značilnost vo-,|,n&ffa zakona, da je logična rezultanta “stave od 3. sept. tl. In celega pravca dr-*avne politike, ki jo Je inavgurlral kralj 6. jan. 1929. Z novim volilnim zako-2°m Še utrjuje ideja narodnega edinstva, ie bila najvažnejši činltelj, pri uvedbi režima od 6. jan. 1929 in pri proglašenju n°ve> ustave, do svojih končnih konsekvenc. V vseh važnejših določbah nove-Sa volilnega zakona se kaže jasno in Nedvomno težnja, da se mora vse bodoče Parlamentarno-politlčno delo države raz-vHati na temelju popolnega narodnega edinstva in da mora biti nemogoča vsaka jtorlarrentarno-politična akcija, ki ne bi bila izraz narodnega edinstva. To je poginoma v skladu s čl. 13 nove ustave, to zabran:uje grupiranje na plemenski, Jurski ali pokrajinski bazi. Zato je v vo-‘Ifti zakon tudi vnešena določba, da je VfŠi glasovanje po državnih listah, dv nosilec vsake liste kandidirati ^ Vseh srezih ce!e države. Da se vzdrži ® edinstvo in da bi se tudi po izvršenih v’°'Hvah ne mo^li posamezni na kaki dr-*avni listi izvoljeni poslanci vendarle ocl-®Piti im organizirati v kakšno plemenih. versko ali regionalno politično stran . ’ ie v vo'ilni zakon tudi vnešena do-da izgubi svoj mandat takoj vsak-°> ki bi se po konstituiranju parlamenta ?ddvojii od nosilca državne liste, na ka-erl ie bil izvoljen kot sreski kandidat. , Tako je s temi do'očbami volilnega za-doseženo to, kar smo mi v našem lstu že ponovno povdarjali kot nujno po-rebo našega javnega življenja: da kon-Jio opustimo cepljenje naših sil v nebtoj , ra«k ln strančic, ampak da se bo, ka-°r pravilno piše tudi beograjsko »Vre-»s tvorbo ene liste za celo državo, r1 tnora imeti zaslombo v vseh upravnih Jezih In večjih mestih, naše notranje ‘rankarsko-polltlčno življenje usmerilo Dravcu organiziranja velikih političnih j rank, ki se morajo raztezati po celem davnem ozentlu, se morajo izločiti iz posameznih plemen, ver in po-in iskati podpore pri vseh držav-brez ozira na verske in plemenske se bomo tudi mi v organizaciji Po'itične strukture približali veli-^ zapadnim demokracijam Anglije in l)j ,erlke, ki so seveda po svoji zgodovi-leg'n SVo'' demokratični popolnosti še da-WDred nami, ker pač šteje njihov par-d^^tarlzem že deset- in stolet:a. Velijo t *?a ie bistvo teh demokracij, da ima* Vel;? ° v Angliji kakor v Ameriki po tri da *e P°litične celodržavne skupine ter cutii° potrebe po manjših pnkra- MARIBOR, Včerai dopoldne se Je pripeljal z vlakom preko ŠpIUa v Maribor voditelj tako klaverno ponesrečenega lielwehrovskega puča v Avstriji, dr. Walter Pfrlmer, s svojo ženo Irmo z red nitn potnim listom in se nastanil v hotelu Meran. Istočasno so prispeli sem tudi njegov sin in še dva heiimvehrovska pu-čista brez potnih dokumentov. Prijavili s>o se na obmejnem komisarijatu. Vsi navedeni stoje seveda pod nadzorstvom naših oblastnih organov, ker je znano, da je zlasti dr. Pirimer, ki je rojak iz Maribora, zagrizen sovražnik Jugoslavije. Kakor čujemo, bodo po naročilu višje oblasti vsi imenovani morali v Ljubljano, kjer se bo odločilo, kaj se bo potem z njimi zgodilo. Jasno je samo eno, da v naši državi ni možno nuditi azila ljudem, ki so organizirali heimwehr-sko organizacijo prvenstveno proti Jugoslaviji in njenim interesom. MARIBOR, 15. septembra. Kakor se doznava, se je zatekel dr. Pfrimer po ponesrečenem puču v Avstriji iz Judenburga najprej v Deutschlandsberg. Od tam je šel k Sv. Ani am Aigen, prenočil pa je na gradu grofa Stiirgkha. V ponedeljek se je poda! v Obraino pri Radgoni, kjer je prekoračil ondotni državni most. Pozneje je stopil na vlak, ki ga je pripeljal v Maribor. Hefmwehr $a razoroži URADN1ŠTV0, KI SE JE PRIDRUŽILO PUClSTOM, JE ODPUŠČENO IZ DRŽAVNE SLUŽBE IN PRIDE V DISCIPLINARNO PREISKAVO. — KNEZ STARHEMBERG JE VEDEL, KAJ SE PRIPRAVLJA. — KAKO SO H01ELI HEIMVVEHROVCI ZASESTI GRADEC. DUNAJ, 15. sept. Avstrijska vlada je odreuiia popolno razorožitev Heim wehra. Orožje pa se bo odvzelo tudi vsem drugim nelegalnim organizacijam. Dalje je vlada izdala nalog vsem podrejenim oblastim, da morajo nemudoma odpustiti vse uradnike, ki so kakorkoli sodelovali pri puču. Proti njim bo uvedeno disciplinarno postopanje in sodr.a preiskava. Vlada je da la plakatirati oklic, v katerem ostro obsoja zločinsko in neodgovorno akcijo dr. Pfrlnterja in obljublja, da bo vse krivce heimwehrovskega puča eksemplarično kaznovala. DUNAJ, 15. sept. Propadli puč bo imel nedvomno tudi notranje politične posledice za sedanji režim v Avstriji. Ta vpliv se bo gotovo pokazal pri bližnjih volitvah državnega predsednika. Socialna demokracija bo porabila zadnje dogodke sebi v prilog. V njihovih krogih upajo, da so se iz-gledi za dr. Rennerjevo kandidaturo izboljšali, ker jo bodo zdaj podpirali tudi meščani, srotovo pa gospodarski krogi ki si ne želijo več podobnih senzacij in presenečenj. ŽENEVA, 15. sept. Ponesrečen puč avstrijske Heim\vehr je napravil v Ženevi. zelo slab vtis. Posledica tega bo, da Avstrija še ne bo- dobila tako hitro posojila, za katerega prosi. DUNAJ, 15. sept. Kakor se Izve, je knez Slarhemberg, ki Je z .mnogimi drugimi tieimwehrovskim! voditelji pod klj«čem. v soboto Izjavil okrajnemu glavarju v Eferdlngu, da je pričakovati v noči od sobote na nedeljo ftelnnvchrovske Iniciative. Iz tega sklepajo, da je Starhemberg dobro vedel, kaj se pripravlja, vendar pa je počakal kakšen bo uspeh akcije. ker se je hotel Šele naknadno odločiti, Če se priključi Pfrimeriu ali če ostane v rezervi. Narodni socialisti so izdali proglas, v katerem obsojajo poskus dr. Pfrirnerja. Vodja dunajske Heimvvehr major Fay, je izjavil novi nar.iem, da je ravnal dr. Pfrimer na lastno odgovornost, zaradi česar bo tudi sam nosil posledice. GRADEC, 15. sept. Heimvvehr je imela za zasedbo Gradca izdelan podroben načrt Mesto so hoteli od vseh strani zapreti in vdreti vanj od juga. Okolica pivovarne Puntigam je iz-gledala kakor v obsednem stanju. tt.4 Poljsko-ruska pogajanja BERLIN, 15. sept. Kakor poroča list »Welt am Montas«, je izročil predstavnik Poljske v Moskvi ruski vladi nov načrt za pakt o nenapada-danju. V tem paktu se niti z besedico ne omenja Rumunija, pa tudi ne baltiške države. Poljska, je baje posebej izjavila, da se je besarabsko vprašanje niti najmanj ne tiče. Zato pa predlaga varšavska vlada medsebojno spoštovanje obstoječih mej. V paktu se predvideva nevtralnost sovjetske Rusije v primeru vojne med Poljsko in Nemčijo. Podoba je, da je sovjetska Rusija pripravljena v načelu sprejeti določbe tega poljskega predlog# o nenapadanju. VZORČNI SEJEM V SOLUNU. SOLUN, 15. sept. Včeraj se je tukaj otvoril VI. vzorčni velesejem, na katerem je odlično zastopana Jugoslavija. N jeni razstavljalci so poslali v Solun poljske proizvode, izdelke gozdne industrije, živila, tekstilne in kemične proizvode, usnje, rudnine, stavbni material, tobak, preproge in mineralno vodo. 15. t. m. se otvori v solunski prosti luki razstava živine iz Jugoslavije. Letošnje razstave v Solunu se je udeležilo 146 razstavljal cev iz vseh delov naše zemlje. Viseče igre na Biedu BLED, 15. septembra. Današnje nadaljevanje visečih partij e prineslo naprej mat Spielrrannu. ki ga je porazil Flohr. Partija Vidmar-Kashdan kaže na remis. Senzacija dneva je bila igra Bogoljubov-NiemcoviČ. Zmagal je pos'edmi. Partija Tartakower-A’jehin še teče in se bo nai-brže končala remis. Popoldne se bosta igrali partiji Vidma r-Bogoljubov in Pirc-Bogoljubov. NOVA IMENA POSTAJ. BEOGRAD, 15. sept. Železniško ravnateljstvo je odredilo, da se prekrsti dosedanja žel. postaja Bakar v Škrljevo. Bakarsko pristanišče dobi ime Bakar. Pridolje pa se bo imenovalo posihmal Bredole. BYRD PRIPRAVLJA NOVO ODPRAVO. NEWYORK, 15. sept. Komander Byrd najavlja novo odpravo na južni tečaj, kjer kani ostali poldrugo leto in povečati uspehe svoje zadnje ekspedicije. STANJE FRANCOSKE VOJSKE. ŽENEVA, 15. sept. Francoski delegat pri Društvu narodov je predložil poročilo o stanju francoske armade. Po tein referatu ima Franclja pod orožjem 286 000 mož proti 513.000 vojakom iz l 1921. Tonaža francoske vojne mornarice znaša 628.603 tone, število letal doma in v kolonijah pa 2459. Političnih strankah. Pri nas pa smo š'i prejšnja leta tako daleč, da je skoro že vsaka, oblast iiiieia svojo politično stranko. Da je to bilo skrajno nezdravo, so pokazali dogedk' v narodni skupščini sredi 1. 1928. Zato je določbe volilnega zakona, ki vsaj dostop takšnih političnih skupin v parament onemogočajo, le pozdraviti. Iz Ormoža Ormoške šole so z malenkostnimi iz-premembami v osobju pričele. Zapusti nas je agilen načelnik Sokola br. Vladimir Porekar, ki je po lastni prošnji premeščen v Ljutomer. Njegovo mesto je zasedel na šoli g. Tavzelj, prej učitelj v Litiji. Odkritja spomenika kralja Osvoboditelja v Ljubljani se je tudi naše mestece udeležilo v prav častnem številu. Večina posetnikov si je ogledala tudi jesensko razstavo. Grajati moramo malomarnost mestnega občinskega odbora, ki vsled nerazumevanja nekaterih odbornikov ni zmoge: onih par dinarjev, da bi tudi naše mestece, četudi skromno, bilo častno zastopano na razstavi naših mest. Menda ne bi bilo odveč, če bi zaprosili rav-nstelja meščanske šole g. Prijatelja, da bi izdelal načrt našega mesta — sai smo nedavno na šolski razstavi imeli priliko opazovati dobro izdelan relief severnega dela Dravske banovine, ki ga je izvršil natančno po specialki g. ravnatelj s svojimi učenci. Udeležba našega mesta na tej razstavi bi bila tim važnejša, ker prihajajo vsak čas novi tujci, ki se iečiio v zdravilišču z visokofrekvenčnim tokom in radijem in bi baŠ to zdravilišče dr. Maieriča zaslužilo vso pozornost — saj ima od njega hasek vse mesto. Tujci se o našem mestu izražajo jako laskavo — ovira jih le, da ob grdem vremenu skoro nikamor ne morejo, ker jih ovira grozno blato. Upajmo, da bo občina v kratkem tudi temu odpomogla. Saj je zgradil« krog prenovljene mestne hiše betonske ograio, za katere zgornji del je prispeva g. dr. Majerič. Tudi cementiran dohod ! 4r. Majeriču je mestu v okras. Krstna slava udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v spomin obletnitfc proboja na solunski fronti se je tudi danes dopoldne izvršila zelo slovesno na Trgu Svobode Proslave so se udeležile korporativno vse šole s profesorskimi in učiteljskimi zbori, zastopniki civilnih oblasti z dr. Schaubachom in cerkvenih oblasti s kne-žoškofom dr. Karlinom na čelu, zastopniki mesta in raznih korporacij, celokup no članstvo udruženja rez. oficirjev, ve' lik del oficirskega zbora tukajšnje garnizije, 45. pešpolk s polkovno zastavo ter mnogobrojno občinstvo. Komandanta mesta je zastopal g. polkovnik Radovanovič. Parastos je izvršil po pravoslavnem obredu prota Trbojevič, po katoliškem obredu pa vojni kurat Zavadlal Vmes je svirala vojaška godba in je pe pevski zbor. Po parastosu je predsednik mariborskega pododbora udruženja rez oficirjev Perhavec v svojem nagovoru po jasnil veliki pomen proslave, nakar se je občinstvo razšlo. Nova upravna pridelitev medjimurskih krajev Del občine Štrigova, ki pripada srezu Čakovec v savski banovini in leži na levem bregu Mure, pride po določbah o novi upravni razdelitvi banovin v sestav občine Dolnja Bistrica v srezu Dolnja Lendava. Oni del občine Štrigova, ki pri pada srednjemu bregu Mure, pride kot samostojna občina Štrigova s sedežem v Štrigovi v sestav sreza Ljutomera. Vasi Dubrava in Dubravski breg, ki sta pripadali občini Križevljane - Cestica varaždinskem srezu v savski banovini, prideta v sestav občine Zavrč v ptujskem srezu. Vasi Presika in Prkcšnji, ki ležita v občini Gornji Mihaljevac v srezu Čakovcu v savski banovini, prideta v sestav ob č;ne Središče v ptujskem srezu. Mednarodni šahovski turnir na Bledu V ponedeljek se je odigralo na Bledu XVII. kolo z naslednjimi partijami: Vid-mar-Aljehin, Colle-Maroczy, Kostič-Asta loš, Ftohr-Spielmann, Niemcovič-Kash-dan, Tartakower-Stoltz in Bogoljubov -Pirc. Vidmar in Aljehin sta igrala damski gambit. Vidmar je prišel kmalu v začet ku v boljšo pozicijo, toda Aljehin si je znal zasigurati remis z uporabo raznih tekačev. Partija je končala remis že dopoldne po 20 potezah. Colle je začel proti Maroczyju zelo ostro igro. Toda Maroczy se ji je kmalu izvil, prešel v napad in zmagal v 27. potezi. Kostič je igral proti Astalošu. Astaloš je bil že na boljšem od svojega nasprotnika, potem pa je popustil. Posledica je bila remis, Flohr in Spielmann sta igrala damski gambit. Flohr je bil v začetku na boljšem, pozneje se je njegov položaj poslabšal. Igra je bila prekinjena. Niemcovič je igral proti Kashdanu. Igrala sta igro štirih skakačev, s čemur si je Kashdan zrahljal pozicijo kmetov samo da si je ohranil oba tekača. Niem-covič je prezrl to kombinacijo in Kashdan je zmagal v končnici s kmetom. Tartakower in Stoltz sta igrala špansko partijo. Zmagal je Stoltz. Pirc je otvoril proti Bogoljubovu z damskim gambitom, Bogoljubov se je branil s kraljevsko indijsko obrambo. Proti pričakovanju v začetku igre je Pirc pozneje popustil. Bogoljubov je bil popoldne že v jasni prednosti. Igra je bila prekinjena. Razen tega je bila v ponedeljek odigrana viseča partija Pirc-Spielmann. Pirc se je vdal brez boja. Staroje po XVII. kolu je naslednje: Alje hin 13 in pol (l), Kashdan 10 (1), Spielmann 8 in pol (1), Bogoljubov 8 (3), Vidmar 8 (2), Niemcovič 8 (1), Kostič, Ma- loczy, Stoltz vsak 8, Flohr 7 in pol (1), Astaloš 7 in pol, Colle 6 in pol, Tartako-’wer 6 (1), Pirc 5 in pol (1). V torek je prost dan, odigrane pa bodil viseče partije: Bogoljubov- Vidmar, Vidn’ ’ r - Kashdan, Tartakower - Aljehin, Brroliubov - Niemcovič, Pirc - Bogoljubov in Flohr - Spielmann. Mariborski m dnevni drobi* NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo pri ložili izpolnjene položnice in prosimo vse one naročnike, ki položnico prejmejo, da na nji označeni znesek takoj vplačati bla govolijo, da jim zamoremo list še v na prej redno pošiljati. Uprava »Večernika«. Mariborski peki so poslali v Beograd deputacijo, ki bi naj vladi pojasnila, da so kruhu določene ce ne v popolnem nesoglasju s cenami za moko, ki je pri nas. Policija pa je na drugi strani odredila vse potrebno, da se preprečijo razne zlorabe, ki se ob podobnih prilikah vedno pojavljajo. Občinstvo naj samo skrbi, da se vse morebitne zlorabe glede cen na Škodo konsumentov takoj odpravijo. Izpiti na drž. trg. akademiji. Pod predsedstvom ravnatelja Mateja Dolenca so se vršili te dni na državnitr-govski akademiji v Mariboru završni izpiti, ki so jih opravili z dobrim uspehom naslednji kandidati: Lahovnik Lizika, Prevalje, Lenart Branko, Ptuj in Anton Retzer, Sv. Lenart. Izredna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek, dne 17. septembra 1931 ob •18; uri (6. uri) v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Poročilo predsedstva. Odlikovanje. Z redom sv. Save V. razr. je bila odlikovana šolska upraviteljica gospa Adela Altova. Odlični vzgojiteljici in učiteljici iskreno čestitamo. — Hrvatsko odlikovanje mladega mariborskega gasilca. Hrvatsko-slavonska vatrcgasna Zajed-nica v Zagrebu je potom svojega predsednika Marijana pl. Hržiča odlikovala plezalca I. razreda Ivana Krkleca, člana mariborske prostovoljne požarne brambe, za njegova požrtvovalno delo na polju gasilstva z veliko srebrno zaslužno sve-t' 3 z dip'omo. Iskreno čestitamo! — Nove žice za električno razsvetljavo razpenja'o te dni v Gosposki ulici. Prvi orehi na trgu. Na mariborskem živilskem trgu so se pojavili prvi letošnji orehi. Sadeži so prav dobre kakovosti, jedra so zrela, mastna in okusna. Kmetice so iz »prve roke« prodajale 20 komadov za Din 1.-. Grozdje se je proda:a'o po Din 3 do 4 kg, hruške-maslenke, zelo veliki sadeži 3 do 4 za Din 1.—. Breskev pa si dobil ce'o do 10 komadov za to ceno. Splavi na Dravi, Včeraj opoldne se je zasidrala na Pristanu do državnega mostu pravcata eskadra 10 velikih splavov s stavbnim in neobdelanim lesom ter deskami. Društvo drž. upokojencev ima v sredo 16. t. m. v »Nabavljalni zadrugi« ob 3. popoldne važen sestanek. Člani in gostje dobrodošli. Gledališke interesente opozarjamo na razpis letošnjega gledališkega abon-mana. Sezona se bo končala že koncem aprila 1932 in sicer, ker se je izkazalo* da za abonente poslednja dva meseca sezone nista prikladna. Abonma je tudi cenejši od lanskega. Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. V začetku septembra je priredil šolski odbor Gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru z 20 gojenci strokovne šole izlet v Ljubljano in na Bled. V Ljubljani so si izletniki ogledali velesejem, zlasti paviljone za tujski promet in gostilničarsko stroko. Z velikim zanimanjem so si izletniki ogledali posebno hladilne naprave in stroje za gostilniške obrate. Z velesejma so odšli v restavracijo »Zvezda«, kjer jih je pozdravil lastnik g. Krapež, ki je tudi krasno opremil mizo za banket in pokazal vzoren način serviranja. Iz Ljubljane so se izletniki odpeljali na Bled, kjer jih je pozdravil gosp. Kenda. Drugi dan je bil ogled hotela »Toplice« in Park hotela, kjer je vodil izletnike g. Molnar. Zadrugi gostilničar-ev v Mariboru je na tem uspelem izletu samo čestitati, ker Nezgoda na cesti. Na Pobrežki cesti je padel domovi de pos. Franjo Topolmik tako nesre^ da si je zlomil desno roko. Odpremi®* ga z reševalnim avtom v splošno ^ nico. — Vpisi v zadružni register. * j. V zadružni register so vpisane: Pa5 f\ ška in gozdna zadruga v sv. Martinj P Vurbergu, r. z. z o. z., dalje Stavb® zadruga »Počitniški dom« v r. z. z o. z. in Hranilnica in posoffl*1* v Ločah pri Poljčanah, r. z. z n. z* . Pravilnik o trgovini s suhimi sliva10 in čežano . „ hp je izšel v Službenem listu Dravs* novine od 12. sent. t. L S podmornico v polarnem ledovju SPREMEMBE MORSKEGA DNA. — FAUNA IN FLORA V OBMOČJU SEVERNEGA TEČAJA. - MILIJARDE MEDUZ. - POSADKA ZMRZUJE. Slednjič je prispelo prvo Wilkinsovo °osirno poročilo o senzacionalnem poskusu vožnje s podmornico po vodovju Polarnih krajev. Poskus se more smat-taH za smel in drzen čin, ki meji že na fustolovino. »Nautilus«, je kakor znano. podmornica in njena oprema ne Odgovarja zahtevam, ki jih stavi na tak-Sen podvig ekspedicija, kakršni je bi “menjena. Že na vožnji iz Amerike v Vropo je moral Wilkins sprevideti, da Se mu stavijo v bran nepremagljive ovi-fe'v Pokvarilo se mu je nižinsko krmilo n če je kljub temu nadaljeval vožnjo, je VeSai svoje in svojih tovarišev življenje. Nu, zdaj je »Nautilus« na varnem in Se ni bati, da bi ga zatekla kakšna ne-inedvidena nesreča. Wilkins zbira znan-stveno gradivo, ki si ga je bil beležil sPfoti na arktični vožnji. Njegova polnost je veljala v glavnem arktični keologiji ter proučevanju tečajne faune l!? flore. »Nautilus« je zelo marljivo me-globino morja na severnem delu na-zemlje, ustavljal pa se je tudi zato. a bi odkril tajne, ki jih že na tisoče let Skrivajo in hranijo morske globočine v 'fžini severnega tečaja. . Čeprav so primerki polarne faune, ki a Prinaša podmornica civilizaciji, redki, P°tneni o vendar za strokovnjake dra-8°cene pridobitve. Nikakor ni torej mo- trditi, da bi bila doživela Wilkin-Soya odprava neuspeh. V glavnem se-vecfa ni obrodila pričakovanih sadov, že zaradi tega ne, ker se podmornica ni ^Pgla potopiti pod led, kakor je bilo pr-v°tno predvideno in nameravano. Wilkins 'e v začetku za vsako ceno hotel to sto-r‘fi in se je trudil teden dni, da bi mu to pspelo. Toda imel je smolo. Nagajalo mu le vreme, nagajal led, ki mu je grozil z uničenjem podmornice, če ne bi bi! dovolj oprezen. Cesto se je primerilo, da So se zaganjale ledene plošče v bok Podmornice z vso silovitostjo. »Nauti-b*s« se je tresel kakor orehova iupina. Pfvi udarci te vrste so napravili na po-Sadko porazen vtis. Nazadnje pa se je Posadka privadila »večnega poti*esa«. Ves čas vožnje so člani ekspedicije o-Pnzovali milijarde meduz, ki so začudo ^zale popolno brezbrižnost napram pod Gornici. Nič jih ni motilo v njihovem Večnem miru. Kretale so se kakor da je v njih okolju vse pri starem. Kadar se le Podmornica pogreznila nekoliko pod ?Pdo, se je zdelo, kakor da je okolu nje oživelo. Ker se je »Nautilisu« kmalu v začetku polarne vožnje pokvarilo nižinsko krmilo, je bilo zelo težko upravljati podmornico, tako, da ni postala plen ledenih plošč in morskega toka. Ledene plošče so cesto udarjale ob vijake, ki so se zaradi tega ponovno nalomili. Neki propeler je popolnoma zgnetlo, da ni bil več za rabo Tudi obod se je na več mestih udrl in udal, ker so pritiskale mase obenj z velikansko silo. Wiikins pravi, da je že v bližini Gru-mantov zabeležil morsko globino 2000 in več m. Ugotovil je mestoma dvig morskega dna do 30 m. To priča, da se vrše v bližini severnega tečaja pod vodo dovolj mogočne spremembe tal. V arktičnem bazenu pa je ugotovila odprava globino morja do 3200 m. Morska voda £n dem Jutranja toaleta. Brez skrbi in vedra vsa Iz posteljice se kar ne gane, Ob sedmih šele Špelica Vesela, urnih nog ti vstane. »Veliko pranje« njej nič ni mar, Kar drugim živcem je na kvar Ta doba je že davno minula, ko je zadajalo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razen gospodinje nihče ne ve v hiši, da je danes dan velikega pranja. A tudi gospodinji se nič običajni kjer se uporablja za pranje poznano in izvrstno v tem področju ni povsod enako topla ali mrzla. Na površini e najhladnejša, j ne mi,dj jn vstane šele ob Ima približno dve stopnji pod ničlo. Z , , pf]a samo ondj gmbino pa narašča tudi temperatura ln]; U se'eCIa Sam0 0nai spodnji toki so nekoliko toplejši. V bližani 800 km od tečaja, dokoder je dospel »Nautilus«, so bile formacije ledu tako debele, da je bilo življenjsko opasno potopiti se pod led. »Nautilus« je tu polagoma krenil proti jugovzhodu, v dobri domnevi, da bodo tam razmere povolj-nejše. Toda tudi tam je temperatura padala in okrog akumulatorjev se je nabiral led. Na koncu svojega poročila hvali Wi! kins hrabrost posadke »Nautila«. Čeprav se ;e ponovno primerilo, da je vo. da začela zmrzovati v akumulatorjih in so bile celo posode v kuhinji polne ledu ni omagal noben mož. Električarji in kuharji so bili večkrat noč in.dan na nO' gah, popravljali naprave in kurili, da ni vse ^skupaj zastalo. Ko je »Nautilus končno splaval na površino, so oblekli debele kožuhe in šli na palubo. Tam je bil tako oster veter, da jim je koža na obrazu docela razpokala? Mraz Je bil tolikšen, da so se napravljale na steklih ledne rože. Časih je pritiskal takšen mraz, da ie zmrznila na ljudeh celo obleka. Pot na severni tečaj so preprečile »Nautilu« debele plošče ledu. Podmornica se jim ni mogla ustavljati in se jim je izmikala. Navzlic temu pa raziskovalec ne odstopa od svojega prepričama, da je podmornica najprimernejše sredstvo za proučevanje severnega tečaja. Pravi, da se bo še nadalje trudil v tej smeri, dokler ne bo dosegel cilja, ki si ga je bil zasta vil z letošnjo odpravo. Naš obmejni promet v avgustu Avgusta t. 1. se je pripeljalo v našo dr-žaVo 4939 Jugoslovanov, 8592 Avstrij-?ev, 3440 Čehoslovakov, 618 Nemcev in ‘34 drugih državljanov. Skupno je prišlo mejo 18.323 oseb, in sicer preko "pribora 3810 Jugoslovanov, 658 Avdičev, 3103 Čehoslovaki, 386 Nemcev j11 6495 drugih državljanov, skupno torei D-445 oseb. Preko Št. lija jih je prišlo *°U, preko Cmureka 221, preko Dravograda 623, preko. Prevalj 991, preko Rad *o-ne 177, preko Hodoša 55. V istem času je odpotovalo iz Jugosla-J'ie 4560 Jugoslovanov, 7547 Avstrijcev, •”79 Čehoslovakov, 570 Nemcev, 1026 jugih državljanov, skupno 18.582 oseb, sicer preko Maribora 3479 Jugoslovani 5711 Avstrijcev, 4566 Čehoslova-C'V, 343 Nemcev in 868 tujih državlja-„PV, skupno 14.967 oseb. Preko Št. lija ih ie odpotovalo 167, preko Cmureka preko Dravograda 628, preko Pre Aji 867, preko Radgone 173, preko Ho-°sa pa 62. j 1. januarja do 1. septembra t. 1. je ,‘slo in odšlo 63.473 Jugoslovanov, >lfio Avstrijcev, 34.632 Čehoslovakov. u Nemcev in 9385 podanikov drugih ržav, skupno 188.634 oseb. 6243 gostov ^nf,mu-ie zdravilišče Rog. Slatina od a ka sezone pa do 31. avg. tl. Sodni dan v Slavoniji. Poročali smo že, da je postala srednja in severna Slavonija žrtev strašnega orkana. Posebno so prizadete Našice z o-kolico. Vinogradi so okleščeni do tal, s trsov je odletelo ne Ie grozdje, ampak tudi listje. Vinske gorice izgledajo kakor pozimi. Močno so poškodovane tudi njive s koruzo. V Našicah je orkan odpesel pol strehe nove meščanske šole, poškodoval pa je še mnogo drugih zgradb. Hudo prizadeta je tudi okolica Čepin v neposredni bližini Osijeka. Tam je nastala v času orkana takšna tema, da niso ljudje videli niti en meter daleč. Med viharjem se je zrušila pri neki gostilni 25 m dolga lopa. V Erdutu so vinogradi skoro uničeni, enako v Dalju. Škoda, ki je s tem prizadejana tem vinorodnim krajem, gre v milijone. Sestanek Istranov v Zagrebu. V nedeljo je bil v Zagrebu sestanek Istranov pod vodstvom prof. Mandiča. Govorilo se je o načinu, kako bi trebalo podpirati bedne rojdke, ki prihajajo z ostavljene rodne grude brez sredstev v novo življenje. Vsi, ki so prisostvovali sestanku, so sklenili, da začno pri sebi, t. j. da bodo plačevali stalen mesečni prispevek za fond, iz katerega se bodo črpale podpore za bedne istrske rojake. — Razpravljalo se je tudi o kolonizaciji nesrečnih istrskih beguncev in o Jadranski zadrugi z omejeno zavezo, kateri je svr-ha podpirati istrske reveže s posolil' Sokolstvo Prvi nastop Sokola Loče pri Poljčanah Sobotnemu deževnemu nalivu je sledila umita in okopana nedelja in omogoči-ia Ločanom, da so ta dan pokazali sadove svojega sokolskega dela. Kmalu po 15. url se je zbralo na slavnostnem lepo okrašenem prostoru sokolsko in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, iz vseh krajev Dravinjske doline. Prišlo je gledat I. nastop mladega — lani v novembru ustanovljenega društva. Najprej je prikorakalo na telovadišče 80 moških in ženskih otrok, ter v dese-terostopih nad vse kiubkp izvajalo posme manje koscev na travniku. S praškimi vajami so nato nastopile članice (22), za tem pa s svojimi vajami 6 naraščajnikov. Nato nas je spet presenetila deca. Tudi člani (40) so s svojimi vajami zadovoljivo odrezali. Člani konjiškega, in oplotniškega Sokola so nastopili še na bradlji. Nekateri so težke vaje precej lepo izvedli. Telovadni del je zaključila štafeta, kjer je odnesel prvo mesto poljčanski Sokol. Številne navzoče je pozdravil imenom domačega društva starosta br. Kržič, imenom župe pa konjiški starosta br. dr. Mejak. Pri prireditvi je v splošno zadovoljstvo sodeloval tudi pevski odsek polj čanskega Sokola pod vodstvom br. Živka, šol. upravitelja iz Studenic. Naj še pohvalno omenimo, da je bil kraj v državnih zastavah. Čestitamo Sokohi Loče, k temu uspelemu sokolskemu dnevu, zlasti še časti-tamo celokupnem učiteljstvu. Zdravo! Sokol Studenci priredi prednjaški tečaj in sicer ga bo vodil znani sokolski delavec br. Hočevar. Tečaj bo trajal tedensko dvakrat po štiri ure. Prvi sestanek bratov in sester, ki namerava posečati tečaj, bo v sredo ob K 20. uri v telovadnici v Studencih. Sokol Maribor matica. Seja prednjaškega zbora bo v sredo ob 8 Radi važnosti dnevnega reda pozivam vse brate, da se seje udeleže. Načelnik. Šport Tekmovanje za prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo dne 20. septembra ln sicer se srečata v Mariboru: SK Ilirija -SK Železničar, v Celju: ASK Primorje-Atletik SK in v Ljubljani: ISSK Maribor-SK Svoboda Lahkoatletski dvomatch Železničar-Ma-raton se bo vršil v nedeljo dne 4. oktobra na igrišču SK Rapida. SK Rapid • SK Mura. Mariborski Rapid odigra v nedeljo dne 20. septembra v Murski Soboti prvenstveno tekmo proti SK Muri SK Svoboda. Sledeči igralci morajo biti v sredo ob 5. na igrišču »Železničarja«: Kropf--Gru ber - Breznik - Strnad - Ružič - Sinko-vjč I in II. Milosavljevič - Cafuta - Strach ter Haberl. Nedeljski izlet NO v Gornji Cmurek V nedeljo, 13. tm. ie doživela N. O. v G. Cmureku, na najskrajnejši severni meji naše države tik ob Muri slavje, ki je nadkriljevalo slavnost y Apačah dne 2. avgusta tl. Na prostranem dvoru graščine, ki je bila poprej last grofa Stubenberga in je danes nje lastnik domačin g. Mali, se je zbrala večstoglava množica obmorskih Slovencev. Rajala je ob zvokih godbe in z užitkom poslušala ubrano petje pevskega zbora »Jadrana« iz Maribora pod vodstvom g. Laha. Govorili pa so gg. Cujnik, predsednik oudotne N. O., srezki načelnik gosp. dr. Ipavic in predsednik srezke N. O. prof. Kenda. Med gosti je bilo opaziti celo več Nemcev, ki jih je bila privabila na prireditev domača družabnost. Prebivalstvo te bilo v prejšnjih časih vajeno videti samo nemške prireditve, zato ni čudno, da se Je v teh krajih svoje čase močno širilo ponemčevanje. Zasluga N. O. pa je, da je to ljudstvo spoznalo, kakšen je pomen Jugoslavije. Njena zasluga je tudi, da so ljudje videli, da imamo tudi mi svoje pesmi, narodne o-bičaje in prijetno družabnost. Mariborskim -izletnikom je prijazni gra ščak g. Mali takoj po prihodu razkazal prostore svojega obsežnega dvonadstrop nega gradu s krasnim razgledam čez lep! Cmurek in po prostranem Murskem polju, ki je bilo pred par sto leti še slovensko. Iz daljave se je v velikih obrisih videl tudi grad, kjer se je I. 1918 skrival zadnji avstrijski cesar Karel, dokler ni za vedno izginil v tujino. Izletniki so se iz Gornjega Cmureka vračali zvečer. Slovo je bilo vsem težko. Zahvaljevali so se nevcem »Jadrana« in njegovemu pevovodji, obema N. O., gostoljubnemu graščaku Maliju, dobrotnikom, drž. nameščencem in vsem udeležencem. Dva avtomobila sta slednjič odpeljala goste v noč. Lep moralen in gmotni uspeh prireditve pa bodi N . 0- v Spodbude, d* sv o'e prireditve ob meji po mnr-žuje. Stran 4. Mariborski V E C E R N I K Jutra V Mariboru, dne 1!'. IX. 1931 ■» ■—mn iih i ■ ■ iiiii iiiiiiiim i i nnnrrr**"** Dr. O. Iiaunig. tova soseda Povest iz preteklega stoletja. Na Tonetovo prošnjo, da se naj še malo pomudi, se je nevoljno zganila, kakor bi ji bilo žal, da Je prišel ravno sedaj op, ki si ga nikakor ni želela. »Kaj iščeš zdaj tukaj, tako sem se prestrašila,« reče Rozika z naglasom nevolje, se hoče obrniti ter oditi. »O ne zameri, nisem mislil nič hudega, ostani vendar, lepo te prosim, tako bi rad govoril s teboj.« »Nimam časa, imam še dosti dela, moram pomagati materi,« odvrne Rozika prezirljivo. »Oh Rozika, usliši me vendar, glej, kako sva si bila vedno -dobra,« moleduje Tone. »Tako sem bil srečen, ko si govorila prijazno z menoj, ali ne moreš biti več taka kakor si bila prej?« »Haha, glej ga, kje si se pa to naučil, kaj takega gotovo nisi čital v vaših kranjskih časnikih, ki jih doma berete kakor kakšen evangelij.« »O Rozika, ne govori tako,« prosi Tone ter stegne roko, da bi prijel njeno desnico. Toda ta mu jo urno odmakne ter reče skoraj osorno: »Pusti me, ti imaš tako okorne roke, da se kar bojim, če bi se me dotaknil, pojdi rajši spat, saj čas je že.« ‘v s 'i* »O tako ravnaš z menoj, kaj pa sem ti storil, ali iaslužim tako obnašanje?« »Saj sem ti že rekla, če ti ni prav, pa idi.« »Saj grem, toda eno bi rad vedel, odgovori mi po resnici. Rozika, ali je res, da imaš onega adjunkta rajši kakor mene?« Tone je izrekel te besede z nekim bojazljivim glasom, kakor bi se bal odgovora na to vprašanje. Rozika ga Je gledala nekaj Časa, potem pa se glasno nasmejala ter rekla: »Glej ga, odkdaj pa si ti postal spovednik, da ti moram povedati vse tajnosti. Pojdi se solit, če pa že hočeš res vedeti, tako vedi: Tebe že ne maram, drugo te pa nič ne briga. Vzemi si le kako kmetsko dekle, taka je dobra za te, saj za boljšo družbo tako nisi sposoben, ker še nemški ne znag.« »Rozika,« zaječi bolestno Tone, »tako ti govoriš z menoj, o, ne delaj mi tako težkega srca.« »No ti in pa tvoje srce, le glej, da se ti ne razleti, idi h kovaču, da ti ga okuje in se ne zgodi kaka nesreča,« pravi porogljivo Rozika ter se obrne proti dverim. Tone gleda nekaj časa za Roziko, ne da bi moge! kaj reči; naenkrat pa vzkipi, rdečica mu zalije obraz, dvigne desnico ter reče s povzdignjenim glasom: »Zasramovala me pa ne boš, dovolj sem se ponižal, a imam tudi svojo čast. Zdaj vem, kako je In tudi grem; a, vedi, da ti bo še žal, ti ohola gospodična; boš si še želela, da bi te vzel, toda prepozno bo tedaj.« »Ha, glej ga. prej nežni golobček, si pokazal sedaj svoje kremplje kakor maček, le idi pa delaj drugim take pridige, škoda, da nisi postal misijonar, ti bi res spreobrnil vse grešnike.« In Rozika se je udarila po kolenih ter glasno nasmejala. »Le zasmehuj me in se norčuj, toda prišel bo čas kesanja,« je rekel Tone s posebnim naglasom, a Rozika ni slišala več teh besed, ker je stopila v vežo, naglo zaloputnila dveri ter odšla v svojo sobo, kjer se je vrgla na postelj ter se razjokala od same jeze, da si jo je upal ta neomikani kmetski fant nadlegovati v trenutku, ko se je čutila tako srečno v mislih na svojega izvoljenca, ki ji je ravno danes razodel svoje srce. Kakor ranjen lev je dirjal Tone domu, po glavi so mu še donele zasmehovalne, porogljive besede. Osramočen je bil, ponižan pred to žensko, ki jo je tako vzljubil. O da bi bil ubogal svojega očeta prihranjena bi mu bila ta bol, sedaj ima še sramoto. Vsede! se je v rosno travo, a nič pametnega mu ni prišlo na misel. Iz stolpa Sv. Marka v 'trgu so se slišali udarci pozne nočne ure, ki so se otožno razlegali po dolu. Tam po vrhu bližnjega hriba gredo domači fantje, vračajo se iz vesele družbe, mladi so vsi ter brezskrbni. Življenje se jim smeje v najlepši obliki, čutijo se srečne. In v tem razpoloženju se ustavijo, nekoliko časa utihnejo, potem pa se sliši pesem ubrana in mila, da je prevzela vsakega, ki jo je slišal. K.o so fantje proti vasi šli, Mile pesmi so prepevali, .laz pa nisem pel, nisem bil vesel, Svoje 'ljub’ce nisem ’mel. Tudi Tone je slišal to petje, spoznal je po glasovih svoje prijatelje, ki gredo v vas. Kako so veseli, toda on! Kako je bil prej srečen, kako gledal z veseljem v svet, a sedaj? Streslo ga je po vsem telesu, ko se je spomnil na to, kar je ravnokar doživel. Naglo se je dvignil ter rekel sam pri sebi: »Ah, kaj, naj bo, kakor hoče, domu grem, materi povem vse, naj bo ona moja priprošnjica pri očetu.« Počasno se je bližal svojemu domu, oprezno je odprl dveri ,na dvorišče ter. stopal rahlo proti hiši. Belin je zamrmral ter se približal, a ko je spoznal gospodarjevega sina, se ifiu je začel dobrikati kakor bi ga prosil odpuščanja, da ga je hotel nadlegovati. Tone Je pogledal na okna. Glej, v sobi, kjer je bila navadno mati, bila je še luč; previdno se bliža oknu ter pogleda v sobo. Pri mizi je sedela mati; videti ;e bilo, da je potrta In nekoga pričakuje. V- rokah je držala rožnivenec, toda bilo je opaziti, da ni zbrana v molit .i. Njene oči so se obračale proti oknu, kakor bi hotela zagledati onega, ki ga danes tako težko pogreša. Tone se ni mogel več zdržati, videl je, da je sedaj najlepša prilika, da govori z materjo. Rahlo odpre hišne dveri ter stopa dalje proti sobi, v kateri 'e bivala ti. Moj Tone, ali si prišel, o saj sem vedela, da se vr-neš,t bile so srečne besede ljubeče matere, ko je stopil sin rahlo v sobo. »Mati odpustite,« je vzdihnil Tone, padel na kolena ter skril svo;o glavo v njenem nEfročju. Dolnikova je položna svoje že vele roke na glr. /o svojega sina, ki je ihtel od bolesti, nato pa mu ie dvig- nila glavo ter rekla s tihim glasom, polnim čuteče ljubezni: »Tone, pomiri se, povej mi, kaj teži tvoje srce in vse bo dobro!« In skesani sin je vstal, se vsedel poleg matere ter razodel materi vse, kar je čutil že dalje časa v svojem srcu in kar ,e danes doživel. Dolga je bila Tonetova spoved. Proti polnoči je ugasnila v Dolnikovi hiši luč, postalo je vse tiho. Le od zapada sem se je ču!o votlo grmenje in kmalu so razsvetljevali svetli bliski skoraj nepretrgoma tetfflJP noč. Nebo se je zakrilo s črnimi oblaki. Prejšno tišin0 je prebudil močan vihar, da je pokalo vejev e v visokem orehu. Vsula se ;e ploha in težke kaplje so udarjale ob okno. A kmalu je minul vihar, dež je ponehal in ko je zjutraj zapel petelin in stopil gospodar Dolnik kot prvi iz veže na dvorišče, je bi'o asno nebo. Z'ato snlti-ce je razlivalo svoje svetle žarke sem iz vzhoda P° sinjem nebu in osveženi naravi. In vedro ter veselo je bilo tudi Dolnikovo lice, sai velika žalost je minu a, ko mu je Liza povedala vse. kar ji je razodel Tone in posebno, da se je odrekel vsaki nadaljni misli na Cestnikovo Roziko. Tako e minula tista nedelja pred dnevom sv. Margarete; ona je polna dogodkov, a postaia tudi usodepol-na za Roziko. IV. Oj ljudstvo ti slovensko zlata vredno! Pošteno, umno, kakršnih je malo; Kako si tem sleparjem v roke palo, Ki te v pogubo vodijo dosledno? Stritar. Volitve za župana občine Struge so bi e že razpisane. Volilcev, ki so imeli volilno pravico, ni bilo dosti, a zato se :e tem bolj razvnela strast, kdo bo zmagal. Tržanm trga Hum je bilo na tem ležeče, da pride tud' sosedna občina v nemške roke in se tako razširja vedno bolj njih moč. Šlo je tedaj za to, da postavijo volile! moža, W' bi se zavzemal za nemško strujo. Tozadevno so dajali navodila voditelji iz trga, Iz dalo se je povelje: Najbolj primeren mož ie Cestnik, on mora postati župfin. Da pa je kdo izvoljen, je pred vsem potrebno, da pridobi volilce. In s tem delom se je moralo sedaj začeti. V občini Strugi Cestnik ni bil kaj posebno priljubljen. Njegovi stariši so bili mali želarji ter imeli nizko, leseno, s slamo krito hišico; tudi gospodarsko poslopje je imelo na južni strani v steni velik hrbet in kazalo najresnejši namen, da se lepega dne podere. Ker je stala hiša ob cesti, sta zaprosila stara Cestnika, da se jima da pravica izvrševati gostilniško obrt. Občani se tega niso posebno razveselili, zlasti žene ne! kajti kmalu so začeli vsi oni, ki so bili vedno že ni, zahajati v to gostilno in tako je romal marsikateri težko prisluženi novec v Cestnikovo gostilno. In če ni bilo cvenka, je storila krida svojo do'žnost, toda le do gotove mere. Potem pa, ker ni bilo plačila, Je prišla tožba, rubežen in tako je šlo marsikatero živinče iz hleva v največ o žalost trpinčene žene in otrok, ki so letali na pol nagi okoli hrama, Na proda] je znano gf. Lambergovo vinogradno posestvo pri Ljutomera s površino nad 35 ha vinogradov,. sadovnjakov, gozdov, njiv in travnikov. Pojasnila daje notar dr. Stojan v Ljutomeru. 2680 Perica vzame perilo za pranje na dom. Naslov v upravi lista. 2697 Zmožne dame In gospode, ki obvladajo popolnoma slovenski in nemški Jezik, se sprejmejo za dobro-idoS predmet. Predstaviti se je v sredo od 9. do pol 12. ure v Wildenrainer-jevi uflici 8 III, vrata 15. 2692 Slike za legitimacije! Hitro, poceni in dobro. Fotomayer. Gosposka ul. 35. ?598 Violino krasen glas, prodam. Naslov v upravi. 2701 Gospoda sprejmem na stanovanje ln hrano. Vadnu, Trubarjeva ul. 7. 2703 Solnčno opremljeno sobo takoj oddam. Krekova ul. 4 II, desno. 2694 Poučujem italijanščino tudi v skupinah. Naslov v upravi. 2702 STAREŠINSKO DRUŠTVO JUOOSL. AKAD. DRUŠTVA »TRIGLAV* jav-Ua tužno vest, da je umrl 12. septembra 1931 njega član HV0HSI MM notar v Marenbergu. Večna Ja mu p am jat ! Maribor, dne 15. sept 1931. Jerebice in fazane dobite dnevno pri tvrdki L. UHLER delikatesna trgovina Maribor, Glavni trg Inseriraite v ..Veterniku" Naznanjam svojim cenj. naročnikom, da sem se preselil iz Vetrinjski ul. št. 2*i v Trubarjevo ul. št. 7. (pri učiteljišču), ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. A. Vadnu, krojač. , 2703 Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme Jakob Lah, Glavni trg 2. 2682 Zaboje prodaja galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul. 26. j 2643 Spreten kovaški pomočnik z večletno prakso in dobrimi spričevali išče primerne službe. Naslov pove ti' prava. 2695 RUSIJA Učite se jezika največjega slovanskega naroda. Izšla je: Ruska začetnica za Slovence v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Dobi se v vseh knjigarnah. Kouorcll »Jutra« * Ljublianl: predstavnik izdajatelja in urednik: ST ANO KOSOVEL v Mariboru. lisHa Mariborska tiskarna d. d* predstavnik »iajnku a AMribom