’■ i/ /do- dosegli svoj cilj h' 'jnz ga ne how dosegel...
Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom .legel.
Srečko Kosovel >Predsmrtnica*.
1
v.
r	... ■>
Ogenj me v prsih bo igal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jas rad bi spal takrat in ne bom mogel spati.
Srečko Kosovel »Predsmrtnica«.
k._________________	J
GlASilO SAVEZA JUGOSIOVENSKIM EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
V PRIČAKOVANJU
DVANAJSTE URE
Ob sedmi obletnici smrti Srečka Kosovela.
Veliko črnila se je že zlilo na papir, ogromno besed se je že prevalilo iz ust in nešteto src je že vztrepetalo ob pesmi Srečka Kosovela. Kaj naj de rečemo mi, ljudje iz Primorske krajine, o njem?
Srečko Kosovel je bil primorski človek, primorski človek v najčislejiem pomenu te besede. In sleherni primorski človek se ga 'danes spominja zato, ker je bil Srečko Kosovel pesnik, najrevnejše i najjasnejše zrcalo primorskega človeka in povojnega človeka sploh. Razlika med bolečino njegovo in med bolečino drugih slovenskih umetniških povojnih borcev je bila ta, da se je na Kosovela zvalila poleg splošnega nemirnega in grenkega povojnega kaosa, že bridka bolečina njegove in naše primorske zemlje.
Povojna doba v kateri živimo mi, pri-ntorski ljudje, je doba strastnega in blaznega pričakovanja dvanajste ure. Sleherni dan, sleherno uro in minuto jo pričakuje-n>o S steklenimi, mrivo okrvavljenimi očmi tn s srci rasklanimi, prisluškujemo slehernemu najtanjšemu odtenku, sleherni besedi, ki se. kje odkrha; sleherni žarek, ki nekje rdi, udari ob naše upanje, da zazvenijo srca v pričakovanju, kdaj se bo kelih napolnil do roba. Pričakujemo to dvanajsto nro, ki naj bi bila ura pravice in o d-rešitve.	lit*!*
Ampak kdo ve kako bo? Morda ne bo ne Pravice ne Odrešitve, samo kelih bo dopolnjen, in ta ne bo prvi. Rekli bodo: pre-Plitev je bil ta kelih, prehitro se je natočilo trpljenje do roba. In podstavili bodo Pod razklana srca in solzeče oče drugega, Slobokejšega in ogromnejšega, nenapolnji-vega.
Sinovi pričakovanj smo, sinovi teh dolgih preddvanajstih ur. Tudi Srečko Koso-Ved je bil sin teh preddvanajstih ur; ampak °n ni. bil samo njihov sin, mrtev in negiben, kakršnih je dandanes precej. On je bil naj-korbenejši v borbi, najglasnejši oznanjevale velike dvajste ure. On je vlekio upal ij1 veliko hrepenel, največ pa je delal. Vi-slišal in čutil je nekje tiho rast mogoč-nega. novega dne.
Ril je sin teh preddvanajstih ur, bil je sin vojne lakote in krivice Videl je ranjen-Ce in mrtvece, slišal je golčanje zamolkle Pfsrni topov in pušk z Doberdoba med vederi vojno. A tudi po vojni ni videl miru, ni videl sreče. Vse preveč napeta je bila slru-n? njegovega srca, da ne bi odzvenelo na sleherno najmanjše trpljenje; vse pre-Več čista, je bila gladina njegove duše, da bi SR v njej ne zarisalo sleherno jokajoče oko...
In. naš Srečko ni mogel mirovati. Raz-hvinjat je pred sabo dan zn dnem knjigo P°vojne dobe, knjigo natrpano z vso svojo Veliko povojno vojno, z vso njeno nezasli-sano bitko in grozo in jo spoznaval. Raz-V/lnjal je pred sabo povojnega človeka, gle-1a\ v knjigo vseh njegovih ran, njegovih *ul}ev in njegove krvi. In navsezadnje, ko nam sam razgrnil svoje srce, smo one-Rilo je razklano no tisoče drobcev, yak drobec je bil s črno smrtjo pregrnjen. ^ vendar je skozi to črnino sililo veliko i..pče upanje. In vsak drobec je bil zase ve-11(0 srce.
Živel je in ni mogel živeti; umiral je in *, 'vogel umreti, vse prav tako, kakor se z ridim. vase sprejemajočim umetnikom, go-' ^avsezadnje pa se je zgrudil, hn k* je zdrknilo v kraško jamo, je 0 vse porisano in popisano. Mali je ši~
IZREDNO SODIŠČE ZOPET NA DELU
PRETPLATNIKE DUŽNIKE
Obravnava proti Groharju in Zgagi iz Podbrda
Trst, maja 1933. (A g i s). V zadnjem času se ni slišalo mnogo o delovanju izrednega sodišča v Rimu. Delo je bilo, vsaj za javnost, prekinjeno po amnestiji. Večjih procesov proti našim ljudem v tem času torej ni bilo. Kakor hitro pa se je začelo poslovanje tega sodišča, so takoi inscenirali proces proti našim ljudem.
V kratkem se namreč prične v Rimu pred izrednim sodiščem obravnava proti Tomažu Groharju in I. Zgagi iz Podbrda, ki čakata obsodbe že osmi mesec. Česa sta obdolžena nihče ne ve, ona dva sama pa še najmanj. Oba sta jugoslovanska državljana. ki sta se bavila v Podbrdu vsak s svojo obrtjo. Vzroka, da bi jima oblasti mogle odvzeti koncesije ni bilo. ker imata po konvencijah vso pravico izvrševati obrt, ne glede na to, da sta prava Podbrčana ki sta se tu izučila in tu osamosvojila.
Da bi bila morda osumljena špijonaže?
Kdor pozna Tomaža Groharja, ta ve. da se ta mož ni brigal za drugo, kot za svojo mesnico in gostilno. Vedno je čepel le doma. najbolj zadovoljen med svojimi gosti, najsi so bili potem domačini ali pa priseljeni Italijani. Za vsakogar ie našel vedno prijazno besedo in bil je zelo uslužen. Tuoi po cele mesece je preteklo, ko se sploh ni odstranil od hiše, le redkokedaj je stopil do soseda. V letu 1932 pa se je z vlakom peljal le takrat, ko je bil aretiran in nasilno odveden v zapore.
In Zgaga? Živel le le sebi in družini, ogibal se je ljudi in se zvečer sploh ni prikazal na cesto. Oba sta tudi že preko 50 let stara in očeta že odraslih otrok.
Zgleda, da sta oba žrtvi podlih podkupljenih denuncijantov, ki ju hočejo uničiti na ta način moralno in gospodarsko, ker jih v pošteni konkurenci ne morejol
HAPŠENJE ZBOG NAPUŠTANJA CRKVE
Buzet, maja 193& — Dne 25 aprila na Markov dan došli su ljudi u Vrh na običajnu procesiju. Kad je svećenik počeo da moli litanije na talijanskom jeziku, narod je sav bez razlike napustio crkvu i otišao kući, tako da nije bilo ljudi za održanje procesije. Nastala je uzbuna i karabinjeri su
poveli istragu da ustanove, ko je nagovorio narod na ovaj demonstrativan čin. Ali im to nije uspjelo, jer je narod spontano, sav jednodušno osjetio potrebu da izidje iz crkve. Bili su uhapšeni starješine kuća i zatvoreni jedan dan, ali kako nisu od njih
mogli ništa doznati, pustili su ih na slobodu
^----
ARETACIJA SLIKARJA PETERNELA
Tudi umetnikov se boje...
Cerkno, 21 maja 1933. (A g is). Pred kratkim so zaprli širom Primorske znanega učitelja in umetnika Metoda Peternela. Osumljen je. da je pošiljal svoje umetniške slike — intarzije v Jugoslavijo. Širokogrudne fašističke oblasti vidijo v tem veli-
ko nevarnost in v tej bojazni so ga obdolžile političnih zvez z našo državo.
Peternel že več let ne vrši učiteljske službe radi šibkega zdravja, zato bo tem hujše občutil krutost v laških zaporih.
OSUDE ZBOG BIJEGA PREKO GRANICE
Trst, maja 1933. — Prošlog tjedna vršio se u Gorici proces protiv Lojza Podbršiča, starog 30 godina, iz Biljane, radi bijega preko granice, djelomično i iz političkih razloga. Osudjen je na 9 mjeseci zatvora i 4.740 lira novčane kazne.
Rijeka, maja 1933. — Riječka pretura izrekla je prošlih dana opet nekoliko osuda protiv naših ljudi, koji su prebjegli ili pokušali da prebjegnu preko granice u Jugoslaviju. Tako je osudjen na 3 mjeseca
zatvora 1 2000 lira globe uvjetno Antun Petrinić star 24 godine, Blažev, Lucija Ra-dolović Simina, stara 34 godine iz Poreča i njezin sin Ivan star 15 godina, svaki na 3 mjeseca zatvora i 2000 lira globe uvjetno, Miho Rajko pok. Antuna, star 50 godina, iz Poreča, osudjen je na 3 mjeseca zatvora i 2000 lira globe, Ivan Ladavac Josipov, star 21 godinu, iz Pazina, osudjen je na 3 mjeseca zatvora i 2000 lira globe uvjetno
STARAC OSUĐEN NA 6 MJESECI ZATVORA ZBOG ARNALDOVOG STABALCA
Trst, maja 1933. — Stabla, koja su fašističke vlasti i organizacije sadile po našim selima, tobože na uspomenu pokojnog Arnaida Mussolinija, brata Benitovog, izazvala su već mnogo progona naših ljudi. U nekojim mjestima naši su ljudi u bijesu možda doista istrgali ta stabalca, ali u mnogo slučajeva stabla je izgrizla ili istrgala marva ili nevrijeme. I radi toga često došlo je do progona čitavih sela. Nisu bez osnova ni sumnje, da su sami fašisti trgali ta stabalca, da bi mogli s većim opravdanjem da progone naš svijet. Ono, što se dogadjalo lanjske godine u Zgoniku vrlo je značajno i potvrdjuje te sumnje.
Ovih dana imao je jedan »slučaj Arnal-dovog drvca« svoj epilog pred goričkim sudom i jedan naš čovjek, jedan starac, dobio je kaznu od 6 mjeseci zatvora zbog tog nesretnog stabalca. Optuženi je Lovrenc Rudolf iz Črnega vrha. On je, navodno, iščupao malo jelovo stabalce i
zato mora da leži u zatvoru čitavih šest mjeseci u ovako visokoj starosti. Prijavili su ga karabinjeri, i kao po običaju svjedočili su sami karabinjeri. Prema onoj staroj našoj poslovici, koja je dobila svoju pohvalu baš u Julijsko] Krajini: Kadija te tuži, kadija ti sudi.
JOŠ JEDAN STARAC OD SEDAMDESET GODINA OSUDJEN U GORICI.
Gorica, maja 1933. — Pred goričkim sudom pala je prošlog tjedna još jedna osuda:	osudjen je sedamdesetgodišnjak
Antom Kumar iz Šmartnoga, na šestdeset dana zatvora zato. jer je, kako ga tuže karabinjeri, prekršio odredbe »policijskog nadzora«. On je naime bio kandidat za konfinaciju, ali ie osudjen samo na »nadzor«, pa je morao da stoji u kući od toliko do toliko sati, da ne posjećuje javne lokale itd. Prekršio je možda i. nehotice taj red i sada je u zatvoru...
FAŠIZEM PREGANJA NAŠO KNJIGO
Denarna globa poverjeniku Goriške Matice
Reka. 10 maja 1933. (A g is). Kot po drugih malih krajih, je imela Goriška Matica tudi na Premu svojega poverjenika, ki je leto za letom zbiral naročnike, delil knjige in pobiral naročnino. Tudi za leto 1933 ie prejel knjige ter stalnim naročnikom, ki so naročnino plačali vnaprej, tudi takoj razdelil knjige s koledarjem. Nekega dne. pa se pojavi pri poverjeniku oziroma njegovem očetu, ki je znan trgovec, brigadir z dvema karabinerjema, izvrši preiskavo. zapleni preostale knjige in naredi ovad-boi češ, da nima posebne koncesije za pro-
daJo knjig. Izročiti so mu morali tudi vse naslove naročnikov, pri katerih je takoi odredil zaplembo koledarja in nekaterih knjig. Da bi poverjenik protestiral proti takemu postopanju, nima smisla, kajti brigadir ima v vsakem slučaju prav! Po preteku nekaj tednov je prejel nalog od sodišča za plačilo znatne globe. — Ker ne dobijo drugih sredstev oziroma ker vse njihovo delovanje, da bi odvrnili naše ljudi od domačih ustanov, slovenskih knjig in naše besede, skušajo na ta način __ z znatnimi globami ubiti v na-
ših ljudeh njihov pogum in odpornost! thihbmmiiiiiiiiiimi uri1 r"mwT" mn im
vela v njem, in gmajne so bile raztegnjene v daljo in v šir, vse posejano z bridkim brinjem, s krivenčastimi bori, z brajdami polnimi terana. Na dnu njegovega srca je šumelo, kakor voda šumi v kraških podzemskih jamah.
Zdaj leži tam v Tomaju, sredi Krasa. Venci na grobu so se že zdavnaj posušili in v grobu je strohnelo njegovo telo. Samoi
iz groba grenko sladko diši njegovo srce kakor encijanov cvet; in ljudje na kraških gmajnah se mrtvih ust in živega srca zgubljajo z krampom na koščenih ramenih, med brinjem in borovci v velikem upanju dvanajste uro in našega dne.
Srečko Kosovel je bil naš glasnik in mi ga ne bom nikdar pozabili.
CIRIL KOSMAČ.
molimo, da iskoriste ček, koji su primili početkom ovog mjeseca, pa da nam pošalju dužnu pretplatu. Oni, ko ji ne mogu poslati čitavog iznosa, neka pošalju bar jedan obrok. List se nalazi u vrlo teškim prilikama !
KAKO SE JE KONČALA AFERA 0 POŽIGU ČEZSOŠKE ŠOLE
Bovški fašistični učitelj je podtaknil ogenj!
Tolmin, maja 1933..
Proti koncu leta 1931 je pogorela ljudska šola v Čezsoči pri Tolminu. Razume se, da so sledile neštevilne aretacije naših ljudi In tudi časopisje se je
0	tem obširno bavilo. Naše ljudstvo je bilo takrat samo nedolžna žrtev pretkane učiteljice.
Resnica je ta: kot marsikakšen učitelj Iz južnih pokrajin, se je tudi učiteljica v Čezsoči razburjala nad našimi otroci ker je niso mogli razumeti. To je nekaj povsem umljivega, posebno če pomislimo, da je Čezsoča že bolj v hribovitih krajih in da naše ljudstvo absolutno ne obvlada niti besedice Italijanščine.
Nekega dne pa se je učiteljica, prepojena z vsem mogočim nacijonalnim sovraštvom, samo ne s tisto ljubeznijo, ki jo mora čutiti vsak poklicni učitelj do svojih učencev, razsrdila nad svojo učenko in jo kratkomalo vščipnila za roko. Dekletce je bilo bolehno in tuberkulozno zato se rana nikakor ni hotela zaceliti. Qče je v svetem ogorčenju zahteval, da se uvede preiskavo In kazensko postopanje proti učiteljici. Razume se, da je slednji vsa stvar postala zelo nerodna, in je začela misliti kako bi se ji izognila.
V bližnjem Bovcu je bil nemeščen na šoli učitelj, ravno tako iz južnih pokrajin. Ker sta se z učiteljico baje dobro razumela, sta sporazumno sklenila šolo zažgati. Bovški učitelj je res podtaknil ogenj v šoli v Čezsoči, šola je zgorela do tal. Sledile so aretacije in preganjanje našega ljudstva, o katerem je znano, da je z vso svojo dušo proti potujčeval-nicam našega naroda. Učiteljica je dosegla svoj namen: radi prestanega strahu, je dobila celoletni dopust in velika mučenica in žrtev našega barbarskega naroda je odšla od nas.
Ljudska govorica pa le ni potihnila. Resnica je, sicer dolgo po dogodku, vendarle prišla na dan. Italijanske oblasti so bovškega učitelja kazensko premestile iz Bovca, kam nas ne zanima.
(rob)
TEŠKA OSUDA ZBOG ORUŽANOG SUKOBA S FINANCIMA.
Pula. maja 1933. — Dne 17. o. mi. puljski tribunal osudio ie na zatvor od 3 godine 6 mjeseci i 15 dana te na globu od 14.341 liru Josipa Vidulića starog 39 godina iz Nerezina na Cresu. On je došao pred sud u vezi s jednim oružanim suko-sa financima, koji se zbio novembra 1932 na obali blizu Nerezina. Financi su opazili, da je jedna ladja došla i posumnjali su, da su ljudi na njoj kriumčari. Htjeli su ih zaustaviti, ali su oni odgovorili pucanjem. Pucali su i financi. Ali trojica su pak pobjegla i prešla granicu. Vidulić je uhapšen. Ladja je bila njegova, a u ladji je nadjeno nešto kave i šećera. U sukobu je Vidulić bio ranjen brzometkom (mitraljom) koju nose fašistički financi u patrolama.
ŠTO SE DOGAD.IA HODOČASNICIMA IZ JUGOSLAVIJE ZA RIM.
Sušak, 24 maja. Ovih dana proputo-vala je preko Rijeke jedna grupa od 326 naših hodočasnika, koji su krenuli u Rim. Na riječkoj stanici dočekali su naše hodočasnike talijanski karabinjeri, željezničari
1	finansijski stražari i nisu dali nikome ni da se makne, nego su sve skupa ugurali u neku prostoriju, gdje je nad njima izvršen najstroži carinski pregled. Osim toga bili su podvrgnuti i vrlo strogom pregledu sanitarne komisije, ] pregledu fašističko-političke policije. Tek poslije duge torture bilo im ie dozvoljeno, da produže put Tako izgleda u stvari ljubav i simpatija fašističke Italije prema Hrvatima katolicima — (»Novosti«),
OBLJETNICA SMRTI MATTEOTTI.JEVE
Dne 10 juna pada deveta obljetnica od Matteottijeve smrti. Za taj datum sprema se u Parizu u antifašističkim organizacijama komemorativna inanifestacija u velikom stilu.
U ITALIJI NEZNAJU DA JE POLA U TALIJANSKIM GRANICAMA
Zašto se uzrujava puljski »Corriere Istriano.«
Pula, maja 1933. — U puljskom fašističkom listu »Corriere Istriano« od 11 maja izišao je članak pod naslovom »N e-oprostivi propusti«, u kojem se ogorčenjem ističe, da je talijanska revija »Motociclismo«, koja izlazi u Rimu štampala jednu geografsku kartu u svrhu propagande za veliki zbor svih talijanskih motociklista u Rimu 25 maja, a na toj karti nije došla u obzir Pula, a ni čitava Istra uopće. Puljski list ozbiljno zamjera talijan skom listu i kaže, da se ovaj propust ne može oprostiti, jer je Istra talijanska, pa bi to morali svi Talijani da znaju. Zar su uza lud pali Sauro i toliki drugi istarski Talija ni, da se danas u Italiji uopće nezna za Istru? Ovaj propust je tim teži, ako se uzme u obzir, da reviju »Motociclismo« izdaje »Moto Club dTtalia«. Istarski motociklisti poslali su pretsjedniku toga kluba protestno pismo. Puljski list ističe, da se vrlo često dogadjaju ovakve stvari. To je uostalom istina, jer smo baš u posljednje vrijeme imali prilike opaziti u talijanskoj štampi, da talijanski žurnalisti imaju malo pojma o Julijskoj Krajini. Sta tek znadu onda oni Talijani, koji nisu obrazovani.
CEREMONIJE ITALIJANSKIH OBLASTI
Otalež pri Cerknem, maja 1933 (Agis) Med splošno bedo in skrbo. ki težita naše ljudstvo, prirejajo italijanske oblasti, zdaj tu zdaj tam. razne ceremonije. Tako bo ka-rabinerska postaja v Otaležu dne 2 junija t. 1. priredila slavnost ob priliki razvitja zastave, za kar se že danes vrše velike priprave. Domača dekleta morajo zbirati, pri že itak izmozganem prebivalstvu, prostovoljne prispevke. Prispevati mora vsakdo; kdor se ne bi odzval, mu ie že vnaprej zagroženo z občutnimi posledicami. Pevska društva iz Cerkna. Idrije in drugod se morajo pripravljati z italijanskimi pesmimi da bodo nastopila na dan proslave.
ČRNOGORSKI PRINC DANILO U GORICI
Gorica, maja 1933. — Prošlog tjedna bio je u Gorici bivši crnogorski princ Danilo, sin pokojnog kralja Nikole i brat talijanske kraljice Jelene. Došao je s nekim princezama i groficama, da pregleda grobnicu Bourbonaca u Kostanjevici. Cm sada živi u Italiji i, iz gleda, dobro se slaže s fašizmom ...
»SLUŽBE« PONUJAJO NAŠIM DEKLETOM!
Gorica, maja 1933. (A g i s). Zelo se je začudila 23 letna gospodična — gori-čanka, katere ime iz gotovih razlogov za enkrat ne moremo priobčiti, ko jo je hotel spraviti policijski komisar v svojo službo. Ker je družina zavedna ter radi zavednosti preganjana tako. da je brat dobil večletni zapor, a ostali bratje in sestre so se morali izseliti, se to postopanje zdi vsem nekam čudno. 'Službe jo je rešil izpit, katerega bi morala položiti, a ga ni izdelala. Vsekakor, čudna so pota in načrti italijanskih oblastnikov!
NEKAJ ZNAČILNIH ŠTEVILK
Trst. maja 1933. (Agis). V Trstu je bil lanjski tujski promet v primeri z letom 1931 tak-le;
V letu 1932 je prišlo v Trst 157.406 oseb, t. j. 24.424 oseb manj. kot v letu 1931. Iz Jul. Krajine je prišlo lani 31.154, a v letu
1931	37.161 oseb; iz Italije: lani 93.779, predlanskim pa 98.490. Zelo je padel tudi dotok tujcev. Občutno pa je padel promet iz inozemstva, zlasti iz Avstrije in Nemčije.
Pravijo, da so znašali dohodki tržaške občine v 1, 1930 196,960.000. a izdatki pa 196,650.000. Torej' je bilo 310.000 Lir prebitka?
Tržačani morajo plačevati dnevno zaj reklame z letaki 1.000, za reklamo potom zvočnikov 800. a potom avtomobilov 600 lir.
Dohodki »Scale« v Milanu so padli v 1.
1932	na 20,000.000 v primeri s 23,000.000 lir v letu 1931, a pri drugih gledališčih od 15,600.000 na 13,900.000. Tudi pri kinematografih so dohodki zelo padli. Značilno za čas v Italiji (in povsod) pa je. da so se dvignili dohodki športnih prireditev.
TRŽAČANI IN — ITALIJANI!
Trst, maja 1933. — Mestna občina tržaška je izdelala načrt za kanalizacijo mesta. Proračun je predvidevan za približno 9 milijonov lir. Ravno toliko so znašali tudi proračuni vseh tržaških stavbenikov, ki so se za to delo potegovali. V poslednjem trenutku pa dospe proračun neke tvrdke iz Rima, in glej, bil je za cele 4 milijone nižji od vseh ostalih proračunov.
Kako bo delo izgledalo se ne ve in so Tržačani zelo skeptični. Pravim Tržačani, ker se Tržačani se kaj radi smatraju samo za Tržačane in ne Italijane. Kadar hočejo označiti človeka, ki je prišel iz južnih pokrajin, mu rečejo da je Lah. — (rob)
TRŽAŠKI »DOPOLAVORO« IŠČE POD PORNE ČLANE.
Trst, maja 1933. — Svoječasno smo poročali na tem mestu o neštetih dajatvah, ki jih mora tržaški trgovec poleg davkov plačevati za razne fašistične 'ustanove, liste, koledarje, akcije itd. Danes imamo •zopet priliko poročati o nečem sličnem.
Koncem meseca aprila je »Dopolavoro«, odsek za trgovce, razposlal okrožnico vsem tvrdkam v Trstu s »prošnjo« da pristopijo k dopolavoru kod podporni člani. Najniži letni prispevek znaša 100 Lir. Okrožnica se končuje; ... gotovi smo, da ne bodete odklonili kar vprašamo z neomejenim zaupanjem...«
Tržaški trgovci, mali in veliki, vzemite denar kjerkoli, samo odkloniti ne smete! — (rob)
TRST IN TUJSKI PROMET
Trst, maia 1933. (Agis). Trst je na robu propada. Trudijo se, da bi ga rešili Tujski promet je padel in stalno pada. Letos prirede kot navadno in po vzgledu dru gih italijanskih mest, takozvani »Giugno Triestino«, ki bo trajal od zadnjih dni maja pa do polovice julija. Za ta čas je napovedanih kar cela vrsta prireditev, razstav in veselic. Vrši se odkritje podstavka za zastavo na glavnem trgu, razstava portretov, razstava rož, mednarodni teniški turnir, državni kongres za raziskovanje kraških jam, ponovna otvoritev in večernja razsvetljava Škocijanske jame. gorska moto-ciklistička dirka, pomorska razstava, ribi ški praznik, večerne veselice v Barkovljah in svečana razsvetljava, svečanosti na mor iu, lovska razstava, tekme z motornimi čolni, v streljanju itd.; vsega bo tu dovolj Vožnje za obiskovalce teh prireditev so ze lo znižane, celo do 75 posto. Res lepo bo!
ANTIFAŠIZEM NA SLOVENSKEM KRASU
Protufašistične zastave — Letaki — Aretacije Sestanki fašističnih veljakov
NOVA KARABINJERSKA POSTAJA.
Tolmin, maja 1933. — št. Viška gora pri Sv. Luciji, ki je spadala v področje karabinjerske postaje Sv. Lucije, pod komisarjem Vicchijem, dobi samostojno karabinjersko postajo. V ta namen preurejajo hišo trgovca Jakoba Rijavca, po domače na Močilu. Baje pridejo karabinjerji v vas že koncem tekočega meseca. — (rob)
ROPARSKI UMOR
Stopnlk pri šebreljah ob Idrijci, maja 1933. — V nedeljo dne 7. maja t. 1. je domače prebivalstvo zelo razburila nenadna vest o roparskem umoru Andreja Božiča p. d. »Zagra-parja«.
Božič se je vrnil od maše naravnost domov, kjer so ga pozneje našli ustreljenega. Sklepa se, da je bil umorjen v času med 9 in 10 uro. Oblasti so aretirale sorodnike pokojnika, Lebana Henrika, Filipa, Matijo in Marijo, domačini pa nimajo sorodnikov nikakor na sumu. Pokojni Zagrapar je bil bogat mož, koliko pa je premogel ne ve nihče, ker je živel sam zase in se ni brigal za nikogar. Do sedaj se tudi ni moglo ugotoviti koliko so napadalci odnesli, (rob)
. NASILSTVO ITALIJANSKIH VOJAKOV
Podgora pri Cerknem, maia 1933. (Agis). Iz Cerknega se je vračala po samotni poti proti Podgori dekle Angela Razpet, kar sta jo zalotila dva vojaka — Siciliana, ki sta jo napadla ter s silo zlorabila. Dekle je prijavilo zadevo pristojni vojaški oblasti, ki pa ni mogla izslediti krivcev in je s tem umazano dejanje zanje rešeno. Teh podlih južnjakov je čimdalje več po naših vaseh in kot izgleda, naša dekleta kmalu ne bodo smela brez spremstva na cesto!
ANTIFAŠISTI ARETIRANI U MILANU PREDANI SU SPECIJALNOM TRIBUNALU Trst, maja 1933. Kako se saznaje, jedla velika grupa onih antifašista, koji su nejavno pohapšeni u Milanu (o čemu je >Istra« u posljednjem broju pisala opširno) iredana je na sudjenje Specijalnom Tri-mnalu. Medju ovima su novinar Luciano Vlagrinl, pa Bonazzi, Gagnoli Principato td. Prevezeni su u rimske zatvore. Izgleda 13 ćemo doskora imati pred tim zloglasnim ribunalom opet jedan veliki antifašistički iroces,
Gospodarski politični položaj na Pivki in na Krasu se je znova silno poslabšal. Zaradi gospodarske krize se je odpor prebivalstva proti režimu postoteril, o čemer priča antifašistična propaganda, ki se je v zadnjem času zelo razširila zlasti med italijanskimi priseljenci. 1. maja se je pojavilo po raznih kraških centrih več protifašističnih zastav. Sledile so seveda številne aretacije, vtis teh demonstracij pa se s tem ni dal zabrisati.
Sedaj se zaradi tega zaporedoma sestajajo fašistični veljaki. Listi poročajo o teh sestankih že docela stereotipno,
da so se nanašali za gospodarski in politični položaj v posameznih krajih in okrožjih. Poslednja dva večja sestanka sta bila te dni v Postojni in Sežani. Oba je vodil prosluli fašistični inspektor Gra-cioli. Kakor pa vse kaže, tudi ti sestanki niso rodili nikakega pravega sadu. Fašisti so sklenili, da bodo podvojili med ljudstvom propagando (pravilno: nasilje) med ljudstvom. Pravega zla, ki tiči v zadnjih letih pred vsem v pomanjkanju in bedi, s tem ne bodo odpravili Sicer pa to glede Julijske Krajine tudi ni v intencljah fašističnega režima.
OGROMNI GUBICI TALIJANSKIHPAR0BR0DARSK1H DRUŠTAVA
Slučaj* »Italie«
Trst, maja 1933. — Da talijanska parobrodarska društva proživljavaju tešku krizu lo je opće poznata stvar f o tome je bilo i u Istra više puta govora. Me-djutim sad smo u stanju da iznesemo nekoje nove podatke, koji najbolje svjedoče, kako je očajno stanje talijanskog brodarstva. Evo, naprimjer, stanje velikog koncerna »Italia«. Taj je koncern sastavljen koncem 1931 od genoveške »Navigazione Generale Italiana«, ge-noveškog »Lloyda Sabauda« te tršćanskog »C os u) i ch a«. Kakvo je stanje Italie« vidi se najbolje iz obavijesti, koju je uprava »Italie« razaslala akclonerima i objavila preko štampe, da se naime neće za godinu 1932 plaćati nikakve dividende.
Računi posljednje bilance pokazuju naime ogroman gubitak: 19 milijuna lira. A pored toga još i ovo: društvo nije uopće moglo provesti normalnih amortizacija, koje bi
moralo provesti, u iznosu od 62 milijuna lira! Znači, da je stanje »Italie« upravo katastrofalno. Da je »Italia« došla u ovu situaciju pomoglo je i gradjenje velikih prekooceanskih brodova »R e x« i »Conte di Savoia«, za koje je Mussolini naredio, da se grade iz prestižnih razloga, da bi se tukle druge države u brodovima ove vrsti. Ti su brodovi sagradjeni zaj movima kod zavoda »Istituto di Credito Marittimo«. Kamate za te zajmove plaća država u visini od 5 posto, a 1 i pol posto društvo »Italia«. Osim to ga »Italia« je baš za linije, kojima plove »Rex« i »Conte di Savoia« subvencionira na sa 14 milijuna lira godišnje od države. Pa uza sve to. ne može da napreduje ima u bilanci ogromne gubitke. Znači, da su prilike talijanskog brodarstva pod fašizmom -upravo katastrofalne i da će jednog dana, i to pomoći općem lomu, kojem ide fašizam ususret.
GLAD U GENOVI I NAVALA BESPOSLENIH
Trst, maja 1933. — Genova je do sada važila kao grad, koji se još najbolje odupire mizeriji, jer je naročito u posljednje vrijeme veliki dio tršćanskog brodarstva i pomorskog prometa preuzela ta luka. Me-djutim sve to nije moglo da sasvim spasi Genovu. pa je i tamo počela da hara glad naročito u nižim slojevima gradjanstva. Mnogo je radništva i mornara bez posla. Nezadovoljstvo je veliko. Za upoznavanje stanja, koje vlada u Genovi značajna je bilješka, koju donosi genoveški dnevnik »Lavoro« u svom broju od 7 maja. Taj list piše o tome, kako u Genovu dolazi još uvijek mnogo besposlenih radnika iz drugih gradova, da traže posla, pa ili upozorava, da je to uzaludno, jer je i Genova puna svojih besposlenih. »Lavoro« piše:
»U Genovu i dalje dolaze sa svih strana Italije besposleni da traže posla.
Genova je za mnoge, koji o njoj malo znadu. Meka i Eldorado, grad, gdje ima još zarade. Ali bilo bi već vrijeme, da se ta le genda rasprši, jer je to u interesu dosada-njih i budućih besposlenih. Nema više mjesta za nikoga na genoveškom bajoslovnom banketu, jer ima i previše domaćih siromaha za stolom. Točnije, previše je onih, koji čekaju da bi dobili ma i najmanje mjestance za tim stolom, koji je iz dana u dan sve oskudniji. To bi morali znati svi izvan Genove, i to bi se moralo razglasiti svim mogućim sredstvima, da bi se sprečila bolna razočaranja.«
Kako se ovo slaže s onim člancima i govorima, u kojima se govori o najvećem prosperitetu fašističke Italije pod Mussoli nijem? Ne demantuje li ova bilješka sve ono, što se dnevno piše u fašističkoj štampi, da bi se Italija prikazala kao jedina ze’mlja, gdje nema besposlenih ni gladnih?
NOVA, NEPOTREBNA BREMENA
Tolmin, maja 1933. (A g i s). Tolminski I la, morajo Tolminci prispevati posebr podešta Marsan si hoče na vsak način pri-1 vsote, že vnaprej določene od županstv
» —n   : L „ i A ^ ~ 1 ; o »-V1 i _ 11 rri n J J— — „	l.'XX«. Usvsl» _ «»I»   _ • 1.. .1
boriti z razmi »battagliami« ugled in naklonjenost fašizma. Naš list ie že Pisal o raznih napravah vodovodih itd., ki se izvršujejo deloma po njegovi iniciativi, seveda na račun naših občin in v breme naših ljudi. Eno izmed takih nepotrebnih del je prenavljanje in širenje tolminskega pokopališča »pri sv. Urhu«. Za stroške tega de-
Pokopališču bodo zgradili novo visoko ob grobnico za vse nepoznane in pozabljene zidje. mnogo grobov so prekopali in prene sli ostanke na druga mesta. Naredili si V teh težkih časih bi pač lahko prizanašal našim ljudem z bremeni novih del, čeprai so ta še tako potrebna'
NJIHOVA MORALA
Trst, maja 1933. Cesto se ponavljajo v italij. listih vesti, ki poročajo, o »zatiranju« manjšin od strani jtigoslovenskih oblasti. Prav ganljivo ie kako se od ene -stran' očetovsko brigajo Italijani, kadar se gre na manjšine v Jugoslaviji, pri tem pa smatrajo od druge strani za samo ob sebi razumljivo preganjanje naših ljudi v Julijski Krajini pri vsakem njihovem koraku.
Tako je »Gazzetta di Venezia* od 17. maja t. I. prinesla vest, kako sta morala dva fanta bežati iz Jugoslavije v Bul-garijo. List piše, kako d? sta se na čuden način zvlekla skozi bodečo žico, ki. je na meji itd.
Zakaj pa italijanski listi ne poročajo o stotinah naših ljudi, kateri so z veliko nevarnostjo za svoje življenje morah bežati pred fašističnim terorjem? Zakaj ne pišejo o vseh tistih nesrečnežih, katere je ulovila iltalijaska krogla pri takem drznem poizkusu. Zakaj ne pišejo o tisočih in tisočih karabinjerjev, milinčnikov in vohunov, ki imajo edino nalogo, da na meji lovijo te nesrečneže?	’
Odgovor: zato, ker so ciniki, ker so brez morale. Vidijo trohico v očesu svojega bližnjega, pa ne vidijo brvna v svojem lastnem.
MORALA ITALIJANSKE UČITELJICE
(Agis). V Cerkljanskem vrhu poučuje leto.s našo slovensko deco osorna »maestri' na«. O pouku v šoli odločajo finančpi stražniki. ki jo obiskujejo prav pogostoma. Čim se učiteljični oboževalci pojavijo v šoli, prekine pouk, četudi je trajal ta šele dve, eno ali pol ure in pošlje otroke domov. S svojo moralo prekaša vse sovrstnice. ki med našim ljudstvom in v Italiji sami niso na dobrem glasu. To je le eden izmed mnogih slučajev, ki jasno kaže višino mora;-: ljudi, katerim so izročeni v vzgojo naši najmlajši.
»ITALIA REDENTA« IN ASIMILACIJA JULIJSKE KRAJINE
V poslednjem času se ie v fašističnih in-telektualskih krogih spet znatno ojačilo zanimanje za fašistično šolo in njene asimilacijske naloge v Julijski Krajini. Znatno pobudo zato je dalo zadnje zborovanje dru- : žbe »Italia Redenta«, mnogo pa so prispevala k temu tudi potovanja vojvodinje , Aostske, ki je, kakor znano, pokroviteljica ! te poitalijančevalne organizacije.
Okrog Gorice ima, »Italia Redenta« že celo vrste; svojih postojank. Njena dečja zavetišča so v Štandrežu, Vrtojbi. Volčji Dragi. Ločniku, Podgori, Osiavju. Solkanu in pri St. Petru. Zavetišče v Št. Petru ki ga je družba pred leti prevzela oo- nekdarrtS' »Lege Nacionale«, pa ie staro, in kakor pravijo. mnogo pretesno za deco, ki se sedai zbira v njem. V poslednjih dneh ie po* stalo tudi vprašanje novega zavetišča za St. Peter spet pereče. Vodstvo družbe se ■ je pričelo pogajati z goriško občino, ki ima , v ostalem že z lastnimi 6 zavetišči dovoli 1 skrbi, da bi jo podprla pri nakupu večjega poslopja in zemljišča. Stari podeštat Bom-big se je nekaj časa branil, toda na pritisk ! s prefekture se je končno vdal. Občinska uprava se je pogodila s šentpetersko hranilnico in posojilnico za neko poslopje P°' leg cerkve ob cesti, ki vodi proti Vrtojbi-Poslopje bodo sedaj preuredili, tako da bo v novem zavetišču prostora za okrog 100 otrok.
Pulski prefekt in njegovi ožji sodelavci iz vrsti istrske fašistovske stranke Pa, s° si v zadnjem času mnogo prizadevali za ustanovitev več šol v Istri, zlasti v krajih-kjer italijanski duh še ni v zadostni met' prodrl med hrvatsko deco. Rimsko prosvetno ministrstvo je sedaj res odredilo, da se zgradijo nova šolska poslopja v Petrinjab pod Herpeljami, Motovunu Devici Marii! pri Barbanu, v Vrtenelju, v Gračišču P/' Pazinu na Ročkem Polju in v Dragožetičib na Cresu. Poleg teh se sedaj že gradijo šole pri Sv. Marku nad Koprom, v BarbanU' v Završju pri Orižnjanu in drugod.
RAZSTAVA »BALLILE« V TRSTU
Trst. maja 1933. (Agis). V jeseni bu v Trstu velika pokrajinska razstava »Balli' le«, ki jo že zdaj pripravljajo z vsem pom* pom. ki je mogoč le pri Italijanih. Obsegal3 bo, kot se napoveduje, umetnost, ročna dela. fotografije in letalske modele! Vršila se bo v palači Ponterosso. Radovedni smo. kai bo obsegala ta umetnostna (v prvi vrsti' razstava! Ka] bo prinesla iz naših krajev?
ZANIMIV ŠOLSKI IZLET
, Gorica, maia 1933. (Agis). Iz bližniij vipavskih vasi Šempasa. Ozeljana in drugi11 so bili ljudskošolski otroci primorani ud®' ležiti se izleta, organiziranega dne 13 t aj’ po učiteljstvu. V naše mesto so prišli P®’’ kjer so tudi spali v neki vojašnici. Drug® jutro so šli na Sv. Goro. Vsak je mora* vzeti s seboj odejo, lonček, žlico in vili®.®' Na Sv. Gori so dobili brezplačen obed. izlet ne bi padel nobenemu v oči. ako P® bi otroci dobesedno »eksercirali« kot pra'P vojaki. Fašisti namreč hočejo že otroke111 vliti »bojni duh« in napraviti iz njih prajf' cate vojake »stile fascista«. Hočejo jih zdaj navaditi na kasarn© in na vse druS0 v duhu »razorožitve«.
DRUŽINSKA NESREČA Divača. 18. maja 1933. (Agis). N®' davno je obolel domačin Andrei Obersn®1' znani restavrater pri kolodvoru. Družit10 Obersnel že nekaj časa sem zasledujejo sreče. Pred par leti se je z motorjem smf'' no ponesrečil edini sin. Ker ie bolezen re*' nejšega značaja, se zelo boje za Obersne'0' vo življenje.
Italija sprema rat!
BOJNE KAVERNE OKO KLANE
FAŠIZAM SE BOJI „SJEĆANJA NA PROŠLOST"
Zašto se plijene listovi
Streljački jarci oko kasarna
Klana, maja 1933. U našoj je novini »Istra« već više puta bilo govora o tome kako se naši gospodari pripremaju, i što se sve radi uz granicu za pripremu rata. Ovog ćemo se puta ponovno osvrnuti na taj rad i opisati ukratko neke radove. Ne samo da naši gospodari kopaju kaverne na Oumancu nego po cijeloj granici, koja se proteže od sela Breza do Gura a n c a. Nailazi se na više takvih izdubi-na, u koje dovažaju teško topništvo.
Jedna takova kaverna nalazi se i kraj ceste izmedju Klane i Studena, i u nju su ovih dana doveli 6 teških topova te ih betonirali. Druga kaverna nalazi se na takozvanom mjestu Židan je blizu granice i ceste koja vodi za u M a r č e 1 j e. I u ovu su dopremili teške topove.
Treća kaverna nalazi se na mjestu zvanom P o d p a k u kraj ceste, koja veže Gumanac sa Klanom i ovu su opskrbili topovima.
Po cijeloj se granici opaža vrvljenje. Okolo svih financijskih kasarna, koje su sazidane uz granicu, kopaju se streljački jarci, i to betonirani, i sve na okolo za-gradjuju bodljikavom žicom. Po ovom njihovom radu i pripremi mi razabiremo, da se za naš mukotrpni narod pripremaju novi teški dani.
Teško nam je u duši kad vidimo, da ćemo morati pustit propasti svoja stara ognjišta za volju novovjekih zločinaca, koji ne misle na budućnost civilizacije, nego slijede svoje inperijalističke strasti, koje će čovječanstvo dovesti u propast. —
Klančan.
ELEKTRIKA I VODOVODI U RATNE SVRHE.
O b r o v, maja 1933. Premda naše selo nije tako veliko, da bi odgovaralo potrebi onog rada, koji se kod nas radi, asfaltirali su nam cestu, a dobili smo i električno svjetlo. Pitamo se: čemu će ovo služiti? Ta mi nemamo ni hotela ni kavana, nego naše siromašne potleušice, ve-ć;m dijelom pokrivene slamom Vrlo nam se smiješno čini, da će ovakve naše kućice pokrivene slamom i čađjave od dima, biti rasvjetljene električnim svijetlom.
Još nas nešto uveliko čudi: počelo se naime kopati veliki rezervoar za vodu, i to izmedju nas i Hrušice na južnoj strani ceste Trst—Rijeka na takozvanom mjestu Finida, na kojem je zasadjena borova šuma. Neznamo čemu će i komu od naših susjednih sela trebati ovaj rezervoar, kada 3e odalečen. kako od nas, tako i od naših susjednih sela par kilometara. — Ćić.
VOJAŠKE GRADNJE NA TOLMINSKEM
Ljudstvo v obmejnih krajih je še vedno Pod mučnim vtisom intenzivnih vojnih priprav. Poleg vesti o celi vrsti vojaških gradenj se je sedai razširila tudi novica o velikih vojnih vajah na Tolminskem. Preteklo sredo sta že prispeli v Čiginj in Volče 16 in 17 baterija 3 gorskega artilerijskega polka. V soboto pa pride v Tolmin okrog 20 višjih častnikov, za katere so že najeli stanovanja in sobe v tolminskih hotelih. Ti Častniki, ki tvorijo posebno komisijo, imajo nalog, da izdelajo na terenu razne strateške načrte.
Vsa vojaška dela Pa se gradijo s podvojeno naglico. Pri Poljubinu so v zadnjem času poleg drugih stavb, ki so že dograjene, zgradili še 4 nova skladišča. V njih je sedaj shranjenih 36 topov. Pričeli so graditi še eno stavbo, ki bo imela izredno obsežne kletne prostore. Na Poljancab pri Sv. Luciji je sedaj dograjenih 14 stavb. Te dni so izmerili prostor za tri nova poslopja. Z delom bodo pričeli takoj, ker morajo biti vse tri stavbe zgrajene do konca oktobra. Kakor kaže, bodo v teh zgradbah uredili rezervoare za bencin.
NABORI
Trst. maja 1933. (A g is). Razni majhni dogodki, vesti, ki se širijo od ust do ust, vojaške naprave in prevažanje vojnega orožja. to so vzroki, da se dan na dan pričakuje vojne. Poleg tega, se je pred meseci vršil popis vseh vojnih obveznikov, pred kratkim, pa je ljudstvo zelo razburila vest o vojaških naborih. Po navadi so se vsako leto vršili v jeseni, letos pa že na pomlad. Ali je vse to namenjeno le za razburjanje naših ljudi, ali za vzdrževanje stalne vojne napetosti ali pa le — veliko nezaupanje in bojazen?
PROMJENE U KOMANDI MILICIJE NA
RIJECI
Rijeka, maja 1933. — U vrhovnom zapovjedništvu milicije na Rijeci došlo je prošlih dana do promjene. Zapovjedništvo kvarnerske legije' preuzeo je konzul Leon Franca, porijeklom Istranin.
MISTERIOZNA IDRIJA
Idrija, maja 1933). (A g i s). Pred kratkim se je baje pojavilo nad Idrijo neko tuje letalo, kar je zbudilo v tukajšnjih vojaških krogih velik strah. Takoj so postavili ob važnejših vojaških cestah lesene plotove, jih pobarvali zeleno, da bi s tem maskirali cesto z namenom, da tako zabrišejo vojaški značaj ceste.
Zadnjo nedeljo je nenadoma pridrdral pred znani Didičev hotel zaprt avto. Javna varnost je pričela takoj razganjati ljudi in dala izprazniti naibližjo okolico. Ko je bilo to urejeno, so pričeli v miru razkladati vojni materijal. Pri Vojaških in drugih javnih delih zaposlujejo samo mladino in to v prvi vrsti člane fašističnih organizacij. Starejši človek le težko dobi delo.
ŠTO PRIČAJU TURISTI KOJI SU BILI U ITALIJI.
»Slovenec« javka iz Beograda da turisti, kojt su se pred nekoliko dana vratih iz Italije, pripovijedaju da Talijani dovlače teške topove kroz Pobrdo te ih postavljali na Porezen j ostale okolne, vrhove, koji dominiraju nad ljubljanskom i škofje-loškom dolinom Rovove i utvrde su za te topove na titr položajima izradili još prošle godine, a sada ih samo ukopavaju. Talijani hoće utvrditi visove škofjeloške, da bi im kao važne strategijske točke služile za eventualni prodor u gornjo-savsku dolinu. U čitavoi haškoj dolini \rše velike pripreme za ' skore vojničke vježbe, koje će biti izvedene u vrlo širokom opsegu. Radnici i voi'.ka pripremam pod strogim nadzorom ceste i razne gradjevne objekte. Vojni stručnjaci piegledava u rad te rade nacrte za skore velike vojničke vježbe
RATNIČKI ODGOJ TALIJANSKE OMLADINE
Pod! devizom: »knjiga i puška«
Trst, maja 1933
U Torinu je 14 o. mj. izvršena jedna veoma značajna manifestacija fašističke univerzitetske omladine kao i drugih omladinskih fašističkih organizacija. Ovoj manifestaciji kulturnih, sportskih i drugih udruženja fašističke omladine prisustvovao le ministar za narodni odgoj Ercole, generalni sekretar fašističke partije Starace, rektori, profesori i asistenti univerziteta. Bila je to — kako kažu fašistički listovi »manifestacija skladnog jedinstva svih intelektualnih, duhovnih i materijalnih vrednota talijanskog naroda u službi fašizma i revolucije«.
Tom prigodom položilo je 2.000 fašističkih univerzitetskih studenata na novom Mussolinijevom stadijonu zakletvu koja vlasi ;
»Zaklinjem se, da ću se boriti za svladavanje svih iskušenja, za postignuće svih odlikovanja snagom na svim borbenim poljima a znanjem na svim područjima nauke. Boriti ću se za pobjedu u ime Italije, boriti ću
se tako kako Duce zapovijeda.« Izvještavajući o ovoj manifestaciji fašistički listov; s oduševljenjem govore o fašističkoj omladini, koja je privela u stvarnost i učinila živim simbolom devizu »Knjiga i puška« koju je Mussolini dao talijanskoj omladini.
»Fašizam hoće da stvori omladinu spremnu intelektualno, ali istodobno i zdravu, snažnu i borbenu i zato je uz biblioteke stvorio sportska igrališta i borilišta, na kojima se formiraju mišice, učvršćuje i otvrđuje se tijelo.« Takova ima biti omladina nove Italije, koja će dati novo razdoblje i novu slavu otadžbini . . • »Knjiga i puška« je. nema sumnje, nešto novo u odgoju omladine naroda. Dajući tu devizu talijanskoj omladini Mussolini je, doista, pokazao omladini jednog velikog naroda novi put, kojim ima da ide, put, na koji nikada nije bila upućivana omladi na jedne nacije, koja se ponosi da prednjači ostalom svijetu u izgradnji civilizacije.
ANTIFAŠISTIČKE DEMONSTRACIJE D PROVINCIJI BELLUNO
r s t. maja 1933. — U sjevernoj Italiji, čito u Venetu, mizerija je još veća, u ostalim talijanskim provincijama, lesposlene nema više ni suhe palente, anje je doseglo svoj vrhunac Dne u Lamonu došlo je do demonstracija oštrih protesta. Besposleni radnici u om broju sakupili su se na trgu 1 »za-i« dva kamijona. Koliko _ ih je moglo uspelo ih se na te katni]one i Proni->u ulicama Lamona vičući: »Voghamo e lavoro!« — »Hoćemo kruha i ra-Zat’m su kamijoni s demonstrantima i i nekoja okolna seh: Servo, Scnvia, r itd. Vrativši se u Lamon, bili su de-
monstranti zaustavljeni od karabinjera, ah došlo je do konflikta i radnici se nisu dali hapsiti. Navečer je iz Belluna došia u Lamon četa karabinjera i veći broi agenata i policijskili funkcionera. U noći su poh-cajski organi izvršili brojna hapšenja » premetačine. Broj uhapšenih je 24. Svi su radnici Aretirani i njihove familije pod strogom su istragom i najtežim policijskim brutalnostima. Odvedeni su djelomice u zatvor u Belluno, a djelomice u Feltre. Lamon i okolna sela nalaze se sad n opsadnom stanju i nad njima se vrše svakovrsna nasilja da se ne bi dogodile nove oobune.
Trst, maja 1933. — U Genovi je 11 maja bio zaplijenjen tamošnji dnevnik »Lavor o«. Kako u Italiji nema uopće štampe, koja nije fašistička, logično, i »Lavoro« je fašistički list. Pa zašto je onda bio zaplijenjen? Zato, jer je u jednom članku budio sjećanja na prošla vremena, kad je u Italiji bilo bolje nego danas. Prefekt je izdao dekret a zaplijeni^ a u tom dekretu, koji je »Lavoro« morao idućeg dana da štampa, kaže se, da je zaplijena uslijedila zbog članka pod naslovom »Sjećanje na vrijeme koje je prošlo« jer se u tom članku »bude uspomene i nostalgije na preživjeli lokalni politički ambi-j e n a t«.
U članku, zbog kojeg je zaplijenjen, »Lavoro« je iznio negdašnje prilike života genoveških lučkih radnika i uporedio ih, bez ikakove naročite namjere, sa današnjim. Ta slučajna uporedba, koja nije nimalo laskava za fašizam, izazvala je zapli-jenu. Ova je zaplijena izazvala’ mnogo komentara u Genovi i u ostaloj Italiji ,a doznalo se za nju i u Trstu. Talijanski antifašisti kažu, da je to vrlo loš znak za Mussolinija i njegov fašizam, kad se već boji i samih uspomena na prošlost.
Ako je opasno za fašizam to da se ljudi sjećaju prošlosti, onda znači, da je za Mussolinija položaj vrlo neugodan i opasan.
FAŠISTIČKE KORPORACIJE MORAJU DATI PET MILIJUNA LIRA ZA FAŠISTIČKU MILICIJU
Trst, maja 1933. Svi oni, koji iz bliza prate razvoj talijanskog korporativizma i sindikalizma, mogli su već odavna opaziti, da je ta Jažna socijalna ustanova stvorena za što jače zarobljivanje radnog naroda, da je ta organizacija u stvari policijska organizacija, koja sprečava svaki pokret talijanskog radništva protiv režima, a ujedno je to organizacija, koja ie u službi velikog kapitala. koji sada nesmetano, dogovorno s fašističkim režimom, isisava krv radnom narodu u Italiji. Da je tome tako, danas u Italiji više niko ne sumnja, ma da ie ispočetka moglo naivnima još da izgleda, da će od tog imati nešto radnički slojevi. Ti naivnici gadno su se prevarili. Sindikati i korpora-
cija postali su vrela za pljačku i sinekure. Od najviših inštancija, pa do malih seoskih sindikalnih organizacija, sve ie u znaku korupcije i pljačke. A sad dolazi još jedna lijepa stvar na javu. Odlučeno je na konferenciji pretstavnika svih trinaest korporacija poslodavaca i posloprimalaca. da će se svake godine davati od sindikalnih doprinosa po milijun lira za fašističku miliciju. Za sada je odlučeno, da se to provodi kroz pet godina, to znači da je već votirano pet milijuna lira. To će. razumije se, snositi članovi sindikata, mali ljudi, oni. koji najviše stradaju koji najviše rade, a plaćaju naj" veće sindikalne doprinose.
MUSSOLINI JE ZADOVOLJAN SA SVOJOM TAJNOM POLICIJOM
Šefovi »OVRE« kod svoga šefa
* Trst, maja 1933. — Fašistički listovi donijeli su ovih dana ovu vijest:
»U Palači Venezia, u prisustvu sekretara stranke, podsekretara u ministarstvu unutrašnjih poslova i šei i policije u istom ministarstvu, Njegov? Ekselencija pretsjed-nik vlade primio je i pohvalio visoke funkcionare OVRE.«
Tako glasi vijest fašističkih listova. Razumije se. nije rečeno koji su to visoki funkcioneri bili u audijenciji, jer je »Ovra« tajna fašistička institucija, pa su i njezini šefovi tajni. Kao i zloglasna čeka u Rusiji: Kako se u ovoj vijesti kaže. Mussolini je pohvalio te vodje »Ovre«, znači, da je on s tajnom policijom, koja puni talijanske zatvore, zadovoljan. Uostalom to je već u tradiciji fašizma, da se hvali one, koji pre-stavljaju najgoru i najzločinskiju reakciju.
Tako je i neposredno po umorstvu Matte-ottija Mussolini izražavao svoju zahvalnost Duminiju i njegovim drugovima. Mussolinijeva pohvala »Ovri«, u javnoj formi baca naročito svijetlo na Mussolinija I fašizam. On veliča ustanovu, koja čitav svoj rad zasniva na špijunaži I provokaciji. Jer »Ovra« i nije ništa drugo, nego špijunska i provokatorska organizacija. Njezini članovi rade na taj način što se uvlače u antifašističke redove kao agenti provokateri. Sva dosadanja otkrića »Ovre« izvedena su ovim sistemom. I takovo djelovanje, takav podli rad Mussolini javno hvali! To je znak, da je fašistički moral vrlo nizak. A i snaga fašizma je mizerna, kad je Mussoliniju potrebna »Ovra<; da bi se održao. Civilizovani režim, režim, koji bi imao osnovu u volji naroda, ne bi se nikada sluSio sistemom »Ovre«
OSAMDESET POSTO NAŠIH KMETOV JE UNIČIL FAŠIZEM
V ©ni vasi 130 prisilnih prodaj!
Trst, maja 1933.
Od vseh strani se dan za dnem čuje samo o prisilnih prodajah in o silnem propadanju naših kmetij. Največji vzrok je pač nezaslišana davčna obremenitev.
Kjer govore številke, ni treba mnogo besed.
Knežak, pri Ilirski Bistrici je vas, ki šteje 160 hiš. V teku lanskega leta, pa se je v tej vasi izvršilo, reci in piši, 130 prisilnih prodaj. Z drugimi besedami, prisilne prodaje so se vršile pri nad 80 posto kmetov.
No, tudi za te rane ima fašizem sladkega balzama. Fašistične oblasti nam dajo tu pa tam nagrade za vzorno obdelovanje zemlje in za vzorno živinore-; o. Da, res je, mi delamo z vsemi svojimi silami, toda fašistične gospodarske vrvi, ki nas čedalje bolj stiska za grlo, se nikakor ne moremo ubraniti.
(rob)
NAŠE KMETIJE PROPADAJO... Prodana posestva. — Italijanska kolonizacija
Prem, maja 1933. (A g i s). Posestvo Dekleve s Turna št. 1 (Prem) ie bilo. kot smo že poročali, dvakrat ali celo trikrat
na javni dražbi. Ker ni bilo kupca, ie reška »Cassa di Risparmio« končno prevzela kot glavna upnica za 18.000 Lir. Če -pomislimo, da je bilo na tem posestvu same hipoteke za 95.000 Lir, si pač lahko tolmačimo, kakšne razmere vladajo pri nas. — »Cassa di Risparmio* bo baje oddala posestvo v najem kolonom, ki jih bo naselila iz Italije.
Sosednje posestvo, last Rudolfa Spila r j a. bo v kratkem doletela ista usoda. Italijanski koloni, ki so obdelovali (a so se večkrat menjavali) »Joškovo« posestvo ob vodi, so se pred časom vrnili v stare kraje. Ker niso bili vajeni naših navad, zemlje in podnebja, so kljub temu, da so vstrajali več let, končno mogli opustiti in obubožani oditi. Posestvo je prevzel v obdelavo domačin Barbiš Jože. doma iz Prema.
Gorica, maja 1933. (A g is). V okoliških vaseh so občinski uradi pričeli izterjevati vodarino za tri leta nazaj, ki jo morajo plačati v petih dneh po prejemu plačilnega naloga 1 Govori se. da bodo morali plačati vodarino tudi za leto naprei. Poleg tega napovedujejo se nove občinske davke.
Na Ajševici je zapel boben pri Valentinu K o m e 1 u, znanem posestniku, 27 njiv, lepa stanovanjska hiša in številna gospodarska poslopja so šla za 45.000 lir.
PROTUFASISTIČKE MANIFESTACIJE U LIVORNU
u povodu jednog pogreba
, Trst, maja 1933. — U Livornu je umro antifašista Carrici, koji je nedavno bio pušten iz zatvora. Bio je osudien od Specijalnog Tribunala. Iz zatvora je iz!šao teško bolestan i doskora je umro. Njegov pogreb izazvao je u Livornu značajne antifašističke manifestacije. Na njegov odar došlo je bezbroj vijenaca i crvenih buketa iz najudaljenijih gradova Italije. Prije sprovoda pred kućom gdje le Camici ležao na odru sakupilo se nekoliko hiljada antifaši-
sta. Vlasti su uzalud pokušavale da sekve-striraju i unište vijence i da rastjeraju masu. Masa se je svrstala u povorku i slijedila je lijes sve do groba. Poslije ukopa, milicija. koja ie bila pojačana karabinjerima, napala je masu. Došlo ie do tučnjave i bilo je ranjenih na strani milicije i demonstranata. Razumije se goloruki morali su ustupiti pred oružjem. Da je bilo mnogo hapšenla to je jasno.
GODIŠNJICA MAREZIGANSKIH DOGODJAJA I FAŠISTIČKE ŽRTVE
Trst, maja 1933. — U posljednjem broju »Istra« je komemorirala žrtve pale u povodu tragičnih dogodjaja na Koparštini godine 1921 za vrijeme izbora za parlamenat. I fašistička štampa sjetila se tih dogo-djaia, kao što ih se sjeća svake godine, jer ie u Marezigama u sukobu s našim narodom, koji se je branio od nasilnika, bilo i fašističkih žrtava. U borbi na život i smrt pali su koparski fašisti Rizzatto, Giachin i Bassadonna. »Popolo dl Trieste« kaže sad u komemorativnom članku, da ie koparska grobove.
omladina spremna da slijedi njihov primjer i da žrtvuje u borbi s neprijateljem sve, Sekretar koparskog fašizma odlučio ie, da se doskora ima otkriti spomen ploča, koja će sjećati na žrtvu trojice palih u Marezigama. Kad se bude ta ploča otkrivala bit će to sigurno dan novih provokacija za izmučene Marezige. Dne 15 maja poslao je generalni sekretar fašističke stranke u Rimu Starace cvijeće na grobove trojice fašista palih 1921 u Marezigama. To je cvijeće bilo s velikom pomporfi položeno na njihove
OB SEDMI OBLETNICI SMRTI SREČKA KOSOVELA
Zeleni kraški vrt nad tržaškim Krasom in globoko Vipavsko dolino ima dva kraja, ki sta združena s Kosovelovim imenom. V Sežani je bii 18 februarja 1904 rojen, živel pa je v Tomaj u. Njegov oče je bil šolski upravitelj. Starejši brat Stanko le znan pesnik in novinar, sestra Karmela ie pianistka. Rodbina ima zdaj svojo hišico, vilo z lepim, širokim razgledom proti jugu. Na zapadu leži malo pokopališče s Srečkovim grobom, kjer smo se od njega poslovili v maju 1. 1926.
Ko sva se spoznala, je bil še srednješolec fn član »Kresa«, ki ga je ustanovil na ljubljanski realki mladi pisatelj Ciril Jeglič. Spominjam se tudi. kako je Jeglič umrl in kako smo ga vsi pogrešali. Organizacijo je potem vodil Miloš Vončina. Združila se je v močnejšo organizacijo »Preporoda«, ki sem je bil predsednik jaz. »Kres« smo ocenjevali kot literarno skupino, naše društvo pa je bilo bolj splošno in podružnica udruženja srednješolskih organizacij. Imelo je nad 700 članov in članic. »Kres« pa 60. S Srečkom sva se sprijaznila, ker sva bila rojaka, pa tudi, ker sva se oba zanimala za pesmice. Že kot četrtošolec je mnogo pisal. Bil ie modernist. Povabil me je v dijaško sobico »D o-m o v i n e«, kjer je stanoval in mi razkazal svojo delavnico. Opazil sem. da Piše tudi z rdečili in postavlja vrste v čudnih likih na papir. Priznal mi je, da se je navzel teh navad med ljubljanskimi modernisti. Najmodernejši je bil pač Podbevšek — »človek z bombami«. Vzor največjega slovenskega lirika Otona Župančiča Pa je bil takrat še vsem preblizu, da bi znani »-izmi« mogli premagati umetnost »slovenske moderne«, kakor nazivamo skupino 1. Cankar — Murn — Kette — Župančič. Tudi Srečko, ki je bil skromen deček, mi je to priznal. Revolucije oa smo kljub temu doživljali.
Srečavala sva se tudi v organizaciji. Še 1. J921, ko sem jaz poskušal uredit' primorsko srednješolsko organizacijo, smo na kongresu v Ljubljani Srečka in Cvetka Nemca izbrali za naša delegata, da se udeležita akademskega kongresa v Zagrebu. Vrnila pa sta se razočarana.
Mislim, da ie tudi ta skušnja iz javnega delovanja na Srečka precej vplivala, tembolj, ker se nama tudi pozneje kot sourednikoma »Vidovega dne« ni posrečila pričeta akcija za ozdravitev razmer med slovensko mladino in odločujočim političnim svetom. Čeprav je bil Z nama solidaren tudi Baš (sedaj profesor v Mariboru), smo morali vendar na pritisk od zgoraj vsi trije odstopiti. Ostali smo tako brez lista.
Mene Ljubljana dolgo ni videla. Bil sem eno leto pri vojakih v Italiji, potem eno leto na Poljskem in v Rusiji. Tembolj me je presenetilo, da Srečko še prav krepko deluje. Povabil me je v »D r a m a t ič n o -literarni Krožek«, kjer so se shajali razen. poznejših sotrudnikov »Mladine« še mnogi gledališki umetniki in pisatelji, sedaj že znana imena: Jerman, Jan, Ocvirk. Žagar. Najdelavnejša sta bila Kosovel in C. Debevec. Skupina je imela rahlo organizacijo. Njeni literarni večeri so bili skromni. Sodeloval je tudi Eto Škerl, bral je v krožku celo A. Cerkvenik. Gostoval je lahko vsaK član kjerkoli. Takratni urednik agrarnega akad. lista »Mladine« S. Tomšič je dosegel pristanek konzorcija za revije naši skupini in pozneje smo se celo toliko emancipirali, da je postala »Svobodna Mladina« tudi denarno samostojna. Ampak takrat Srečka Kosovela že ni bilo. Umrl je 27 maja 1926 leta. Kot absolvent filozofske fakultete je umrl in kot pesnik, ki še ni bn priznan, a priznali smo ga kmalu tudi kot pesnika. Kdor ga je dobro poznal in se naučil, čeprav zelo pozno naučil, ceniti njegovo delo, bo vedel, da smo s Srečkom Kosovelom izgubili duševnega voditelja naše kulture. Srečko Kosovel ni bil samo pesnik, bil je kulturni delavec modernega tipa. Obsegel je vse odtenke življenja in se za vse zanimal, kakor zmore le človek — osebnost.
Srečkovo srce je bilo srce pesnika. Najti izraz življenja v toku vezane besede, v muziki slovenskega jezika, je bil njegov osebni cilj. Vse njegove želje so bile — živeti. V tem življenju je šel vedno globlje v usodo svojega naroda, ki mu ni dovoljeno živeti. In Srečko je pozabil nase ter se pričel boriti za nas. Zapustil je pot kruha in si rajši izbral pot boja. ki je nam večinoma kruto vsiljena, a se mladini ne zdi niti kruta niti vsiljena, marveč samo še neskončno lepa. ker je boj za človeka, za njegovo svobodo. življenje, pravico, boj za odrešitev zatiranega, lačnega, žejnega. Mogoče m še nikdar nobena doba tako vabila mladine v življenje, kakor jo vabi naša. Samemu sebi daje vsak le prav majhen pomen. Gre, dokler je v njem življenje. Srečku pa je njegovo šibko zdravje dalo spoznanje, da ne bo več dolgo živel. In to spoznanje je zadelo pesnika v cvetu njegovih del. Ko je nam pel pesmi življenja, je sebi natakal umirajoče pesmi mladeniča, ki se brez upov oklepa zemlje. Zgodaj ga je zagrnila. Ostale Pa so njegove pesmi.
Še marsikaj bi vam Srečko Kosovel povedal. Kar vam jaz lahko o njem povem, pa je .malo. In vendar se mi še neprestano vračajo v življenju trenutki, ko se prijatelja točno zavedam. Povedali so mi doma. da je meni pisal svoje poslednje pismo. On je bil moj kritik. Kot tovariša sva sedela sku-
paj v romanskem seminarju ljubljanske univerze skoraj dve leti. Bil je dve leti mlajši od mene. mogoče zaradi tega večji idealist. Študirali smo ob stroki tudi sociologijo. Srečko je odločal za leposlovje. Z življenjem smo imeli mnogo stikov. Proletarci, slovenski delavci so se zanimali za nas. Vabili so nas, naj prihajamo k njim predavat, mi pa smo o tem razpravljali in se ocenili, da še nismo dovolj dozoreli, da bi mogli biti svojemu narodu to, kar moramo postati: odgovorna delovna organizacija.
Tudi tu je pričel Srečko Kosovel prvi delati. Sestavil je o svojem svetu — o umetnosti, o kulturi kot pesmi — predavanja in šel z njimi y ljudstvo. Srečkova delovna skupina svobodne mladine pa se je uveljavila s svojim budnim poseganjem v vse javno slovensko in jugoslovansko življenje posebno med malomeščanstvom. Ugodno je vplivala v akademskih društvih in na univerzi. Vodila je ponekod notranje delo po seminarjih. Njen krog prijateljev je bil zelo velik. Pa tudi Srečkov ugled je rasel. Že kot srednješolec je bil pričel svoje pesmi objavljati v »Mladiki«, kjer ga je prijazno sprejemal župnik in pisatelj F. Finžgar. Med univerzitetnimi profesorji je bil njegov učitelj literarni historik prof. dr. Ivan Prijatelj, ki smo ga vsi ljubili zaradi njegovega velikega zanimanja in njegove prisrčnosti. A tudi drugod je bil Srečko delaven. Ponosen je bil na slovensko univerzo. Mislil je, da smo doživeli čas, ko bo naš narod živel kot enak med enakimi. V tem smislu se je zavzel tudi za stalne stike z italijanskimi kulturnimi' delavci, čitali smo knjige. nekega njegovega prijatelja iz Napolija. Srečko je imel tudi načrt, naj izhaja v Ženevi mednarodna kulturna revija. Sprejel je spomenico Romaina R olla nd a.-Med Slovenci je zelo upošteval« mlade kulturne delavce, celo take, ki še nismo prav videli, kaj ta poklic pomeni. Premostil je v praksi tisto strašno delitev na katoliške in nekatoliške pesnike. Sovražil je menda samo politike, ali pa niti teh ne. Jaz nisem Srečka nikoli slišal, da bi se mi pritoževal o tem. Bil je preveč odločno borben. Vedel pa ie, da politika ne pozna usmiljenja. Usmiljenja ni nikjer zahteval, in je bil dragocena duša. Od njega sem se še
sam navzemal navade, biti odločen tudi takrat, ko je človeku osebno obupno.
Ždaj beremo lahko Srečkove pesmi in njegovo ostalo zapuščino. Prva zbirka pesmi je izšla v Ljubljani 1. 1927. Uredil jo je Alfonz Gspan, sedanji sourednik »Zvona«. Drugo in obširnejšo z uvodom je uredil pesnik in kritik A. Ocvirk v založbi Tiskovne zadruge. Tako se mu je dopolnila življenska pot med slovensko ljudstvo po njegovi smrti prav po zaslugi njegove pesmi — pesem je bila prvo in poslednje, kar je dal svojemu narodu, preden je mogel dati sebe in svoje delo vsemu človeštvu. Kajti pesnik, ki umre tako mlad, ostane v svojemu narodu kakor ostane neizpeta pesem v človekovem srcu. Opeval je svojo kraško pokrajino, bore. trto. dom, V primeri z ljudmi je ta pokrajina otožna in tiha. Gledal jo je v spominih in težkih urah. Doživljal jo je močno, kakor samo še svojo mater in smrt, ki se mu je bližala.
Ti nisi, ki boš svet zavzel in tiho vtonil v eno s časom, raspokan bodeš hrepenel, razaigan, boleč, s hripavim glasom.
Kot Kras, ko veter še gorak vžge te borove gozdove, prežge temo — gre tvoj korak zaman miru iskat v mrakove.
Ti nisi, ki jo boš objel, ko pala noč bo temna nanjo, ti sanjal boš in hrepenel in smrt te ugrabila bo zanjo.
V vizijah pa ie videl ves svet kako se bori in peha in kako trpi v njem človek — slabič. Zato imajo mnoge izmed njegovih pesmi značaj balade. Kljub temu pa je nekaj časa pisal vesele pesmi, ali vsaj optimistične, kakršna je »Godba pomladi«. Pretresljive so iijegove meditacije, psalmi in njegova pesnitev »O c e a n«, iz katere si vzemimo:
Čez dvajset tisoč let mogoče, ko vstanejo ti otoki iz tal, pride na goro s palčico v roki geolog in bo raziskoval.
Iskal bo predpotopne ljudi, strmele bodo njegove oči, toda zaman, zaman, zaman
se bo trudil spoznati ocean.
Ta ocean, strašno odprt zanamcem življenje, nam je smrt, je preiskušnja, naval in strast, strašan pogin za novo rast.
Geolog bo učil: Te vzporedne plasti — tukaj nič boja bilo ni, tukaj je tiho pokrilo morje doline, polja in gore ...
Govoril sem o njegovih bogatih načrtih. Ljubezen do lepote je ustvarila Srečku iz nasprotij in kaosa harmonijo, mu dala tolikšno občutljivost, da je odzveneval s svetom, z vsakim bitjem, vsakim drobcem življenja.
V oklepu zelenih borovih rok bela, zaprašena vas, poludremajoča vas kot ptica v varnem gnezdu rok.
Sredi dehtečih borov postanem:
Ni to objem mojih rok?
Velik objem, velik obok, za tako malo gručo otrok.
Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo. Na grobu šipek cvete.
Iz bele vasi bele poti in vse te poti v moje srce.
In vse te poti v njegovo srce so pove zale tudi nas. Te vezi so zakoni življenja zasekali v kameniti Kras. Ime Srečka Koso. vela je postalo znano kakor Prešernovo, Levstikovo, Cankarjevo.
Mogoče zato. ker smo že na poti, ki !o je Srečko označil v svoji beležnici 1. 1925 s tremi kratkimi stavki:
»Življenje je postalo dinamično in prenese le gibljivo filozofijo, a ta gibljiva filozofija se imenuje akcija. V vseh deželah Evrope se javlja po nihilistični negaciji ideja konstruktivne afirmacije življenja... Ne iavlia se več kot revolucljonarna konstruktivnost (podčrtal I. Grahor) v smislu etike kot največjega postulata človeške družbe«, v kateri je umetnost »življenski problem«.
Zato mislim, da je pravilno vse. kar sem tu zapisal.
Naj mirno počiva naš brat in voditelj! Njegov grob naj nam posveča vse cilje, kakor mu je posvečen ta pozdrav ob sedem-letnici Srečkove smrti. Ivo Grahor.
MAGAJNA BOGOMIR:
O NAŠEM TOVARIŠU
Saj je bilo res maja takrat, ko se sklonil v predavalnici zagrebške klinike prijatelj k meni in mi zašepetal: »Kosovel je umrl«. Saj ni bila za nas smrt nič posebnega Vsak dan je kdo umiral na kliniki in kdo bi bil žalosten radi vsake smrti.
Tisto uro pa nisem razumel od predavanja nič več. Odšel sem na Tuškanac in potem v kavarno in mislil samo na Kosovela, ki je ležal tam v svojem Tomaju, sredi široke puščave, ki jo je tako ljubil, da ni mogel nič drugega črpati iz nje, s te puščave, ki se imenuje Kras in ob kateri se zgrozi vsak tujec, ko se vozi mimo, kakor le lepoto, veselje in žalost, globoko misel in pravičnost.
»Tako, je torej mrtev ta najboljši otrok Krasa in naš najboljši prijatelj, genij ukletih pokrajin, ki smo ga ljubili«.
Kaj naj bi mnogo pripovedal o njem
—	saj govore pesmi, proza in eseji toliko, da skoraj ni več potrebno dosti govoriti. Saj vsaj pesmi je gotovo vsak izmed vas že čital. Sto in sto ur sta prebila skupaj, pa je prav, zaprav povedal skoraj samo take stvari, ki ste jih že čitali. Je pač tako pisal, kot je živel
—	v ljubezni, v ustvarjanju lepote, v raziskovanju človeških duš in src, v raziskovanju dobrote in krivice, v borbi in v nezmagljivem upanju.
Da, to upanje ni umrlo nikdar, kljub vsem težavam, ki jih je moral prestati in kljub teškim dnevom, v katere je tonila naša ožja domovina. Tolikokrat so bile žalostne njegove oči, toda skoraj
nikdar nisem videl, da bi zamrl nasmeh na njegovih ustnicah, ki je bil skoraj vedno veder in le redkokdaj porogljiv.
Takrat, ko smo šli v Trst na nabor, je stal pred komisijo in se je smejal v obraz. Niti eden imed tistih revežev, ki so ga preiskovali in potrjevali, ni slutil niti najmanj, kako velik človek je stal pred njim.
Nasmehnil se je tudi, ko smo gledali morje in tiste bregove gori proti Bazovici, nasmehnil se je celo tedaj, ko se je hotel zgruditi sredi ljubljanske Zvezde tam med zelenimi drevesi in sem ga pod pazuho spremil na stanovanje. Rekel je tedaj:	»Jaz bom kmalu
umrl«. Tedaj se je smehljal kakor otrok. Odgovoril sem mu: »Ti ne boš umrl. Kosovel ne bo umrl tako kmalu«. In sem si mislil: »Sicer je slabotno telo, toda misel v njem je tako silna, da ni mogoče, da bi kedaj umrla. Kosovel ne more več umreti, kajti nezmagljiva vera njegove duše ustvarja čudovite stvari, Kosovel pač ne more umreti«.
In še danes srečam tovariša in ga vprašam: »Poznaš ti Kosovela?« — mi odgovori poln začudenja: »Kako moreš kaj takega vprašati? Poznam ga že dolgo«.
Kosovel torej pravzaprav ni mrtev, ampak je iz leta v leto bolj živ. živ je kot je živa naša zemlja, kot je živ klic po lepoti, po_ svobodi, kakor naša melanholija, naše veselje, naše upanje in upor in je živ kot široki, silni, od njega ustvarjeni Ocean.
BALADA
Prišel je pevec slovenske dežele,
prišel je pevec v daljno tujino, v strunah njegovih so pesni drhtele v eno z radostjo in bolečino.
Pel je, kako so gozdički zeleni, glej, pa se solza v očeh mu zasveti, pel je o smrti, ljubezni in ženi, o domovini ni mogel začeti.
Poj nam, zapoj nam o naši deželi, da nam nje solnce, nje zdravje zasije, o kmečkih domovih, o pesmi veseli, ki v noči se mesečni v polje razlije*.
— Močno srce je, močno in mlado, krepko od upanj, od sile pogumno, a ko je trudno (o čudo neumno!) tiho zamisli se v tole balado:
Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, tisočkrat tisoč hlapcev in sužnjev, tisočkrat tisoč ponižnih, boječih, tisočkrat tisoč v prokletstvu tonečih tisočkrat tisoč žolčem pojenih...
Pa nam udarilo v desno je krilo, pa omahnilo je in se zlomilo, pa se še levo je uklonilo — ’ tisočkrat tisoč, še več nas je bilo.
Pel bi, kako so razšli se po sveti, pa morala kri bi iz srca privreti, bratje, ne morem vam pesmi končati, smrt že prihaja, že je pred vrati...
Zeno mi vzela, vzela bolest je in domovino... — Zdaj hodim in gledam* ko zvezde se vsipljejo v črno brezcestje.. .a
Prišel je pevec slovenske dežele, src se dotaknil z njenim spominom, srca nalil nam s grenkim pelinom...
KDO JE HODIL
Kdo je hodil po teh poljih, kdo je stopal po teh njivah, da so kot s krvjo pojene — kdo je sanjal po teh cestah?
Ni bil — čakaj — Peter Bezruč, ko je pisal šlezke pesmi, težke pesmi, svinca polne?
Gledal sem: jeklen ovratnik, joj, in kri — joj — strašna kri kakor svinec je curljala, da je zardelo polje, da je zardela skala, da je cesta zardela.
»Peter Bezruč, čakaj, čakaj, tudi jaz imam ovratnik kakor ti in tudi meni kri curlja iz razbitih usten!*
Peter gre, ob njem žandarji. čakdjo ga, da se ukloni, da usloči hrbtenico.
Na ovinku pa soseda:
»Peter! Peter!* In zaplaka.
Ali Peter se ne ukloni; kaj je smrt in kaj trpljenje zanj, ki umira za Pravico!
Kdo je hodil po teh poljih?
Petru bil je ves podoben, kri mu je iz ust curljala, gore nosil je na hrbtu; pa je malo stresel s pleči in so gore zabobnele; pa je stegnil svojoj roko — so okovi se zdrobili, pa raspel je svoje roke — zagrmelo v kamnolomih.
Kdo je hodil po teh poljih kakor dobro, belo jagnje, pa ni zinil ne besede, ko so ga odvedli v ječo?
SREČKO KOSOVEL
SREČKO KOSOVEL
MATI ČAKA
Tujec, vidiš to luč, ki v oknu gori? mojU' mati me čaka in mene ni, vse je tiho v noči, polje temnó, zdaj bi stopil tja, pokleknul pred njò.
Mati poglej: Nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in topel svit zame, ki tavam okrog ubit.
Joj/ Ugasnila je luč. Zakaj, ne vem.
Sel bi pogledat, tujec, a zdaj ne smem.
Daj mi, da morem umreti tukaj sedaj — glej, meni je ugasnil edini, poslednji **]»/•
SREČKO KOSOVEL-
Mi smo narod, koji prebrzo zaboravlja
značajan slučaj s auktorom —
IMPERIJALISTIČKIH SONETA
I HAEC E
SPALATO
Spaiata odi la voce dJ Salona.
'Che tl ricorda ( Impanai tua torto’
Wua| da Ir eoa« «Ira * da Ir morte Spino, ir non latino, al iprtgkma?
Ancor tra |H archi t I lampu « l aurrr porte.
Che Creare atnA pia eh« la corona U nome degli antichi Iddìi rtluonat L'unlmj originarla a la piu forte.
Durò la etlrpe tua. quando dal monti Sceert predoni In aiuolo furibondo;
8 tenne del palagio I quattro fronti.
Qti renate a'ttratlo' piu prolundt).
Un che ritorni un nuovo Balamontl C ala placata l'ambra di nismondo.'J
Početkom aprila štampao je rimski list *11 Tevere* jednu seriju pjesama, koje su Posvećene Korzici, Nizzi, Malti, Savoji i — jugoslavenskom Splitu. U tim sonetima propagira se fašistički imperijalizam i težnja Italije da osvoji te krajeve. Naročito je izazovan bio sonet o Splitu. Nekoji su jugo-slovenski listovi donijeli prevode tih pjesama, pa tako zagrebačke »Novosti* i beogradsko »Vreme*. »Vreme* je čak čitavu Prvu stranicu posvetilo tim pjesničkim im.-Perijalištičkim izljevima. U sredini stranice izišao je ogroman klišej svih tih soneta kako ih je »Tevere* štampao. Auktor tih izazovnih pjesama je profesor prava na rimskoj univerzi	Giorgio del Vec-
chio, štaviše rektor te univerze. Njegova pjesma o Splitu, puna uvreda za Jugoslaviju, izazvala je našeg Riharda Kata-linić a Jeretova, da mu odgovori i on ic objavio u »Novostima* i u nekim drugim listovima pjesmu o Splitu, kojom odgovara Del Vecchiu. Taj je odgovor izazvao bijes fašističke štampe i zadarski fašisti-t ki list napada na jedan strahovito vulgaran i neobično glupav način Barba Riku. Ali Barba Rike je postigao cilj, jer je uz laj napadaj u talijanskoj štampi izišao i Prevod njegovog odgovora Del Vecchiu! Tako je talijanska javnost doznala kako Split odbija od sebe talijanstvo, o kojem pje-va Del Vecchio.
To smo naveli za uvod. Glavno je ovo, Mo ćemo sada da kažemo:
Taj del Vecchio nije se zbunio. On dolazi u našu državu, a mi Jugoslaveni, kakvi već jesmo, u roku od dva mjeseca zaboravljamo sve. Ne samo da Del Vecchio mirno Prolazi Jugoslavijom, nego mu naš svijet Priredju je bankete i. drži mu govore, u kojima ga veliča. Ako ne vjerujete, čitajte što piše beogradska »Poli ti k a* od 20 o. rnj. u bilješci, koju doslovno prenosimo:
»U Beogradu se juče bavio g. Đorđe del Velcio, profesor filozofije prava na Pravnom fakultetu u Rimu i raniji rektor rimskog Univerziteta. On se na povratku iz Bukure-*ta, gdje je održao niz predavanja, zadržao jadan dan u Beogradu da se sastane sa na-&im, profesorima. Pravnog fakulteta i, da se njima upozna. G. del Vehio je jedan od nn4pozna.tijih naučnika filozofije prava i to n« samo u Italiji, već i van granice svoje zemlje. On je i direktor stručnog pravnog časopisa »Rivista internacionale di filozofija del di.rito*. Za sorodnika na tome časopisu. imao je i g. Đorđa Tasiča, profesora beogradskog Pravnog fakulteta, koji ga je , upoznao sa ostalim svojim kolegama, beogradski profesori prava najsrdačnije su Prtmih svog rimskog leolegu i. uglednog Naučnika i. priredili mu sinoć večeru posle *°je je on otputovao za Rim.*
. Tako piše »Politika*. Šta da na ovo kažemo? Možda, da preporučimo Barba Riki , odu u Rim, jer bi bio red, da sad tamo njegd ovako dočekaju. Sigurno bi mu priredili — »banket* ...
TO NE GRE!
. Narodna strokovna zveza v Mariboru je 'mela pred kratkim zborovanje, na katerem *e je oštro napadalo dejstvo, da je še vedno v naših obratih zaposleno veliko število tuj-ev< ki odjedajo kruh domačemu delavstvu, finnotaho, če ne še bolj sposobnem kot so ’■ tl1 jci »specijalisti*. Mi iz vsega srea so-yiQéamn 9 nh-fiàn in ir inUmo Ć
Imo s to 'akcijo in ji želimo čim popol-i in skorašnji uspeh v Mariboru in tudi pek državi. Ampak z eno posledico te
nL . urzuvi., s±myiit\ *	------- ~
j etje Ig ne moremo soglašati. S to namreč, - ® * • smatra za tujce tudi naše v n1 Qr ant e iz Julijske Krajine, l'°n niso še postali jugoslavenski držav-Pribiti moramo že davno znano dej-lc°’ da so zapustili naši ljudje svoj rodni 0i.’ radi strašnega pritiska italijanskih asH. In ta pritisek ni samo direktno po-
lt AS A PROPAGANDA
SOKOLSTVO ZA JULIJSKO KRAJINU
Sokolska četa u Banju (Dalmacija) priredila je i održala 7 o. mj. na veoma svečan način »Istarsko veče«. Priredba je počela u 8 sati uveče pozdravnim govorom načelnika Sokolskog društva iz Pašmana brata Mate Pedišića. Zatim je slijedilo predavanje o Istri, koje je održao starosta čete brat Emil Čič. Predavanje je izvanredno uspjelo i učinilo silan dojam na mnogobrojnu publiku.
Po tom je došlo na red pet dječjih deklamacija istarskog sad_ržaja, koje su izvedene iznad svakog očeTuvania i popraćene burnim aplauzom.
Kruna ove priredbe bio ie igrokaz »Nada Istre* od K. Škalka, čiji je uspjeh bio neočekivan.
PREDAVANJE PROF. U.IČIĆA U SENTI O NAŠEM PROBLEMU.
Dne 7 maja održao ie u sali hotela »Ev-žena«. u Senti (Vojvodina! javno predavanje o Jugoslavenima pod Italijom g. prof. Tjjgomil Ujčič.. Predavanje je održano pred salom punom publike i uspjelo ie u svakom pogledu. U listovima »Sloga« i »Zastava«, koji izlaze u Senti izišli su o tom lijepom i korisnom predavanju vrlo opširni prikazi, pa se i po tome vidi s kakvim inte-i resom prate vojvodjani naš problem i kako ih interesuje sudbina braće pod Italijom. Dobivamo uopće uvjerenje, da bi se za našu stvar doista moglo jače da zainteresuje najšire jugoslavenske narodne slojeve, samo trebalo bi u našu propagandu unijeti malo elana i volje. Trebalo bi obradjivati stvar znalački i s ljubavlju, onako kako to rade baš prof. Ujčič i još nekoji pioniri naše ideje u provinciji. Organizacije mogu mnogo, ali i tamo gdje njih nema, ako se sam jedan naš čovjek nadje. i on sam može mnogo da učini» ako ima volje, ljubavi i smisla za stvar.
Ovom prilikom htjeii bismo da istaknemo jedan interesantan momenat u vezi s predavanjem prof. Ujčiča u Senti. Dok redovito svako predavanje u Senti bilježi i donosi u opširnijim ili kraćim izvatcima i subotički madžarski list »Napio«, ovom prilikom tai list nije htio da donese izvod iz predavanja o Jugoslavenima pod Italijom. Htjelo se pred vojvodjanskim Madžarima zatajiti, da ima manjina, u Evropi, koje trpe daleko više nego oni, a osim toga nisu valjda Madžari htjeli da donošenjem ovakvog predavanja učine krivo saveznicima Talijanima...
»GREGORČIČEV VEČER« V RUŠAH
V nedelju 21 maja je Pevsko društvo »Ruše« priredilo »Gregorčičev večer« in zbralo v obsežni in krasni dvorani zelo veliko število poslušalcev brez razlike stanu in idejne pripadnosti.
Večer je otvoril mešani zbor z Pre-lovčevim »Pozdravom«, ki je nastopil na odru okrašenem s cvetjem in kipom Simona Gregorčiča, z veliko samozavestjo. Nato je pa pisatelj g. Radivoj Rehar iz Maribora v kratkem govoru orisal pomen slavljenci in njegovega dela za naš narod. Govoril je o Gregorčiču kot o liriku, nacionalnem pesniku, epiku, preroku in človeku-značaju. Mala Vel-cerjeva je deklamirala pesem »Na po-tujčeni zemlji«. Potem so se pa vrstili
nastopi mešanega in muškega zbora z Aljaževo »Domovini«, Ferjančičevo »Tone solnce, tone«, Aljaževo »Ujetega ptiča tožbo«, sopranskim solom »Pogled v nedolžno oko« ge. Confidentijeve, Aljaževo »Na dan«, »Naša zvezda« in »Soči«. Po odmoru so sledile še Aljaževe »Zaostali ptič«, »Oj zbogom, ti planinski svet«, »Nazaj v planinski raj!« ki je bila zapeta naj bolse med vsemi, »Ti osrečiti jo hoti« in Sicherlov »Slavček«. Večer sta zaključili deklamaciji pesmi »V pepelnični noči« in živa slika »Jugoslavija«, ki je bila lepo in globoko zamišljeno aranžirana.
»MOĆ ŽRTVE« OD KLONIMIRA ŠKALKA NA PROSLAVI MAJČINOG DANA U KASTVU,
UJiiepom programu proslave majčinog dana u Kastvu najinteresantnija točka bila je drama iz istarskog života »Moč žrtve« od Klonimira Škalka:
Pisac tu iznosi u potresnim prizorima tjelesne i duševne muke našega neoslobodje-noga naroda. Nastupa u komadu patnica majka kojoj muž stradava u tamnici, nastupa njezin sin Stanko, mladić pun poleta i odlučnosti da podje stopama svoga oca u odbrani domaće grude, uz majku vidimo sitnu nedoraslu još djecu kojoj bi stranac htio uliti otrova u djetinie duše da ih od-narodi i učini janjičarima svoje krvi. Majka ih vodi njeko granice u slobodnu domovinu gdje rh primaju sa mnogo ljubavi i razumijevanja.
Ćitav komad odiše vjerom u neslomivost našega plemena borbenošću, odvažnošću i spremnošću žrtvovati sve za opstanak svoga naroda.
Pisac je potpunoma postigao svoju svrhu da pobudi zanimanje i sućut za našu neoslobodjenu braću.
Velika bijaše napetost i iščekivanje slu-šalaca kako li će naša odrasla mladež zajedno sa još nedoraslom djecom odglumiti zapletene i glumački teške prizore, jer nastupa u svemu 17 lica. Možemo kazati mirne duše, da je prikazivanje uspjelo preko svakog očekivanja tako te bi se taj komad mogao ponoviti na svakoj i većoi gradskoj pozornici pred najodabranijim slušateljstvom. Majka-Istarka i njezin sin Stanko (Ljubica Jelušić i Vukašin Đurđević). tako su se zadubili u svoje uloge da su naročito u drugom činu dali sa mnogo realizma prave istarske mučenike. Njihova osjećajna gluma izazvala je suze.
ČUVAJMO NAŠE MORE!
Jadranska straža u Zagrebu, u želji da što snažnije manifestira ovu veliku ideju, i da je što jače afirmiše u našem narodu, odlučila je prirediti na dane 10 i 11 juna o. g. Jadranski dan.
Na ovu veličanstvenu manifestaciju pozvala je Jadranska straža u Zagrebu sva zagrebačka društva bez obzira na svrhu udruženja, jer smatra, da i ona goje istu ljubav za naše more i Primorje, kao i ona sama, koja je nosilac akcije. Tok ove manifestacije kao i sam program izvest će se u osobito velikom stilu.
PREDAVANJE O ZADRUGARSTVU U ISTRI.
održat će u omladinskoj sekciji društva »Istra« u subotu 27 maja na večer g. dr. Miran Kajin. To će biti njegovo završno Predavanje o ovoj temi u omladinskoj sekciji.
NASA KULTURNA KRONIKA
MALI ISTRANIN
Prije nekoliko dana izišao je posljednji! broj »Malog Istranina« (zapravo dvobroj 9-10) u ovoj školskoj godini. List će sa slijedećim brojem u septembru ući u petu godinu svoga izlaženja. Pored dosadašnjih redovitih suradnika:	Katalinića,
Kraljića, Nazora, Cara, Balote, Lukeža i dr. donosi ovaj broj nekoliko radova (u pjesmi i prozi) novih suradnika: Aleksandra Freudenreicha, Viktora Rudolfa i Istranina, odvjetnika u Zagreuu Dra Marka Žužića. Već je samim tim brojem suradnika posljednji broj »Malog Istranina* sadržajno raznolikiji i interesantniji. 0 uspjehu lista može se u ostalom čitati i u uvodniku »I četvrta je godina minula« u kojem urednik »Malog Istranina Ernest Radetić daje vrlo povoljnu bilancu ističući da Je list medju mladim čitateljima Istranima i Neistranima vrlo dobro uveden. — Iz dvaju dopisa iz Splita i iz Krila-Jese-nica kod Splita, vidi se da je i dječji igrokaz »Vilinsko kolo« (izdalo uredništvo »M. I.«) prikazivan s uspjehom na pozornici u dotičnim mjestima. — Na kraju želimo
Utičen, ampak oblasti uporabljajo ves silno centralizirani državni aparat, da onemogočijo gospodarsko ekzistenco našemu človeku. Kaj preostane torej našemu človeku, katerega so začeli zasledovati in ki noče postati fašist, nego da se izseli? In kam naj se izseli če ne v širšo veliko domovino? Pred vojno se je marsikateri človek iz drugih slovenskih pokrajin selil na Primorsko 'in tamkaj v vsakem oziru uspeval. Danes se je __ m žalost — rehtnica obrnila in na-
ši ljudje morajo zapuščati Julijsko Krajino in iskati kruha drugod. Seveda niso mogli ti ljudje — s par izjemami — prinesli s seboj ničesar in so prišli, radi tega praznih rok preko meje. Bili. so dobro sprejeli in dobili tudi primerno delo. A nekaj njih je nastavljenih tudi pri Nemcih, ki so jugoslavenski državljani. Ti poslednji so sedaj
istaknuti samo jednu primjedbu: u listu imade nekoliko dobrih pjesama izmedju tih su i one u čakavštini od Mate Balote i Ernesta Radetiča. Šteta što je pri kraju uvrštena u list i jedna pjesma koja bi po svojem motivu i obradbi više spadala u list koji nije kao »Mali Istranin« posvećen isključivo najmladjim čitateljima, (a. r.)
NAŠI KNJIŽEVNICI U LITERARNIM REVIJAMA,
U ljubljanskom »Domin svetu« (4 broj) nastavlja se pripovijetka Franceta Bevka »Krvaveče rane«. France Koblar objavljuje študiju o Francetu Bevku. Za Podlogu ove studjie Koblar je uzeo nekoliko posljednjih Bevkovih radova. Obradio ie Bevkove motive i podijelio ih u historijske fabulistične, gradjansko problematične i se-liačko naturalističke. Govori o Bevkovoj snazi stvaranja, umjetničkom pravcu itd. — U istom broju »Dom in sveta« objavio je Joža Lovrenčič pjesmu »Aplikacija«. — U omladinskoj reviji »Naš rod« (osmi broj), koju uredjuje Josip Ribičič izišla je od Franceta Bevka crtica »Pastorka« s tolminskim motivom. Bogomir Magajna napisao je u tom broju priču »Turmalin«,
porabili priliko in znani so nam slučaji da so nemška podjetja radi akcije protiv tujim nameščencem, zahtevala od naših emi-igrantov, naj dokažejo v teku enega meseca, 'da so si pridobili jugoslavensko državljanstvo. V nasprotnem slučaju naj se smatrajo odpuščenim. To ne gre, absolutno ne gre. Gotovo je preko 10.000 naših emigrantov, kateri niso še jugoslavenski državljani. To pa niso iz čisto enostavnega vzroka, ker stane pridobitev državljanstva približno Din. 1000.—, znesek kateri je za naše revne emigrante ogromen. Naš Savez je interveniral že, mnogokrat pri vladi, da bi odpravila, ali vsaj zmanjšala za naše ljudi to veliko takso, ampak brezuspešno. Cela zadeva pa karakterizira sijajno člane nemške manjšine v naši državi, ki so celo tako predrzni, da skušajo naš živelj zatirati v naši hiši.
VIJESTI DRUŠTVA „ISTRA" U ZAGREBU
Traži se 14 broj »Istre« 1932.
Društvo »Istra« u Zagrebu umoljava sve one koji irnadu još koji primjerak lista »Istra« br. 14. od god. 1932, da ga blagohotno poklone (ili uz otštetu* društvu. Društvo treba ovaj broj lista, pa će biti vrlo zahvalno svakome, koji ce se odazvati ovom pozivu. List mogu predati svaki dan u društvenim prostorijama ili iaviti tajništvu na tei. 84-66.
DAROVI DRUŠTVU »ISTRA«.
Društvu »Istra« darovali su: gosp. Ma-rečić Hugo din. 100.—, gosp. Kolarič An-djeo din 10.— i gosp. Zudenigo Dragutin diin. 10.—
Plemenitim darovateljima društvo »Istra« se najljepše zahvaljuje.
TRAŽE SE STARI BROJEVI »ISTRE«
i to iz godine 1929 br. 2, 3, 4; iz godine 1930 br. 9. — Ko može da otstupi te brojeve, neka se javi našoj upravi. Troškovi i vrijednost bit će .nadoknadjena. — Isto tako trebaju nam svi brojevi »Primorskoga Glasa«, koji je izlazio u Ljubljani.
PRIREDITEV »TABORA«.
Društvo^ »Tabor« v Ljubljani opozarja vsa bližnja emigrantska društva na svojo vrtno prireditev, ki jo namerava prirediti 9. julija t. 1. Spored in ostalo bomo pravočasno poročali.
OSLOBODJENI DIO ISTRE SLAVI DATUM OSLOBOD.IEN.IA.
Kastavština, taj mali dio Istre, koji uživa jugoslavensku slobodu sjeća se onoga dana, kad je Italija povukla svoje čete i kad su jugoslavenski vojnici došli sa slo-14 ma3a sIavi0 i6 slobodu Sveti Matej kod Kastva. Dan prije, pa nedjelja pogotovo bila je dan slavlja za Sveti Matej. Citala se misa zahvalnica, selo je bilo u zastavama, a održana je lijepa i značajna sokols'ka priredba. Na večer priredila je narodna knjižnica i čitaonica svečanu akademiju s vrlo lijepim programom pjevanja, deklamacija i glazbe. Deklamirana je mediti ostalim i »Pjesma istarskih bjegunaca«* Na dan oslobodjenja bilo je raspoloženje Svetog Mateja svečano, i u znaku zahvalnosti Jugoslaviji, ali i pomućeno tugom za braćom, koja su još u ropstvu
GLASOVI ŠTAMPE
PARADOKSI REVIZIONIZMA
U jednom svom uvodniku zagrebačke »Novosti« (13 maja) pišu o velikim uspjesima revizionističkog pokreta. Ističe se. u tom članku, da je to sve postignuto upornom propagandom. A dok neopravdani revizionizam doživljava uspjeh za uspjehom mi doživljavamo jedan veliki paradoks. u. U. svietskoj štampi i diplomaciji najozbiljnije se tretira pitanje Pomoranije — poljskog »koridora« — i Dalmacije, a niko i ne spominje Poljake u Gornjoj Šleskoi i kompaktne mase Jugoslovana u Juliiskoi Krajini.
Eto, sve Je to plod spomenute velepro-pagande revizijonista, koja nažalost uspijeva da svakim danom proširuje krug svojih pristalica u svijetu. Kada je očito tako, zar da mi Sloveni, gutajući bijes i stisnutih usnica. — čekamo, da i onaj dio svjetskog javnog mišljenja, koji je danas nama sklon, podlegne sugestijama revizionista? To nikako ne smijemo dozvoliti. Jer kada se vec javnom mišljenju hoće propagande u bar-numskom stilu, treba da mu i mi pružimo takovo zadovoljstvo. Propagandi revizionista moramo suprostaviti takav propagandistički aparat, koji će biti kadar da blagovremeno bistri pojmove i suzbiia revizijonistič-ke bluffove na svim linijama i u svim kute-vima Evrope i svijeta. Primierice — da pažnju javnog mišljenja svratimo i na sebe — protiv najnovijeg plana revizijonista o podjeli Evrope na štetu Slavenat moramo istaknuti potrebu spajanja slovenskih država preko iednog koridora kroz Madžarsku. Pri tom imstojati ispravno obavjestiti svijet i ublijediti ga, da na području t. zv. »koridora« žive 85% čistokrvnih Poljaka i da »koridor« ne može da bude drugo, nego sastavni dio poljske države, a da se Jadransko pitanje može ledino da riješi tako. ako se Jugoslaviji povrate njezina historijska, etnografska i geografska oodrućia: Istra. Gorica Trst, Rijeka, Zadar i Lastovo. Na takav način, težišta pojedinih spornih pita-nia Dostavila bi se u svoja prava mjesta, čir me bi se_ postiglo da se čitav kompleks problema riješi u dubu načela pravde i pravice. a u Interesu visokih postulata svjetskog mira.
Krajnje je, dakle, vrijeme da se pobrinemo da propagandu revizijonista pariramo smišljenim i organizovanim slovenskim kon-trarevizionističkim propagandnim frontom, kako bi došli u mogućnost da blagovremenom intervencijom unapred onemogućimo svaku podvalu revizionista, pojavila se ona u ma kojem obliku. Tako ćemo jedino biti kadri da redovito i pravilno obavještavam^ svjetsku javnost i da predusretnemo svakoj eventualnoj opasnosti, koja bi nas mogla ti budućoj evoluciji svjetskih dogadjaja iznenadno zaskočiti.
iaaiiiHaaaia*«aaBaNaaaaa
■ Ig.
H Trgovina kave t čaja. - Vlastita B elektropržiona t elektromlln za mlievenje.
ZAGREB, ILICA BROJ 65 Telefon 7657
aaaBSBunaaaBnaaBBfflaBE


Br: 27-34	Vrsta 242
Dječje vježbače cipele sa elastičnim dirom djonom. Zenske Din. 35.-, —
Muške Din. 39.-
Vrsta 4551-29 Za sport. Idealna i najjeftinija cipela za sve vrste sporta, za turizam i za razne ipre. Vel. 27-34 Din. 35.-
35.-
Br: 19-27	Vrsta 3651-00
Dječija lijepa proljetna visoka cipela od žutog boksa sa djonom od kru-pona.
39,-
Vrsta 2942-00 Dječja sandala sa crep-gumenim djonom, elastična izdržljiva. Br. 22-26 Din. 35.-, br. 35-38 Din^-
49.-
Br: 20-26	Vrsta 5851-30
Za mezimčad lakovane ili smedje kombinovane cipelice. Vrlo lijepe i ukusne.

Br: 27-34	.Vrsta 5842-40
Djevojčicama ove udobne fleksibl cipelice kombinovane, od laka ili smed-jeg boksa.
Ljeti po sparnim danima potrebno je da posvetite što više pažnje nogama. U svakoj našoj prodavaonici poslužićemo Vas sa odgovo-rajućom obućom i za blagdan i za svakidašnje nošenje bilo za rad, šetnju ili kod kuće. Naša ljetna obuća je laka, udobna i jeftina. Posjetite nas. Pregledajte našu ljetnu obuću bez obaveze na kupnju.
ŽENAMA
MUŽEVIMA *
Vrsta 2947-00
Sandale sa crep-gumi djonom ne žuljaju ni jj noge ni džep. Vrlo su lake, prozračne i udobne. ženske Din. 49,-
Vrsta 3335-10
Udobna ženska platnena cipela sa gumenim djonom i niskom potpeticom. Praktične za svakidašnje nošenje.
Vrsta 2445-09
Praktične ljetne cipele na špangu. Od naj-boljeg*platna. Neophodno potrebne svakoj ženi za svakidašnje nošenje. Lake i jeftine.
Vrsta 2925-07
Platnene cipele na šnir sa elastičnim gumenim djonom i potpeticom. Za ljetovanje.
Vrsta 3925-23
Za domačice kad idu kupovati na trg praktične i izdržljive cipele sa elastičnim gumenim djonom.
79.-
Vrsta 1137-27
Elegantne muške ljetne polucipele od belog ili sivog platna kombinovane smedjom ili crnom kožom. Krasna nadopuna ljetne garderobe svakog gospodina.
Vrsta 3945-03
Praktična i udobna cipela od crnog boksa sa gumenim djonom. Za svakidašnju upotrebu nenadoknadljiva.
Vrsta 8865-11
Uz laku tjefnu Haljinicu ove idealne i ukusne kombinirane opančiće. Vrlo su prozračne, lake i udobne. Crvene i plave.
99.-
Vrsta 2845-11
Za svaki dan ove cipelice od boksa crne ili žute. Iste ovako od laka za nedelju i blagdan za Din. 99,-
99.-
Vrlo 2605-16
Vrlo ukusno ukrašena cipela uz sportske haljine. Napravljene su od tamno smedjeg boksa.
149.-
Vrsta 2927-41
Prozračne i lake sandale sa chrom djonom. Po toplim danima neophodno potrebne.
Vrsta 1937-29
Od čvrstog boksa sa elastičnim gumenim djonom. Za dnevnu upotrebu, smedje ili crne.
...,	„	Vrsta 1637-21
Od prima telećeg boksa smedje ili crne. Od laka za istu cenu. Vrlo praktične i udobne.
Vrsta 9645-38
Elegantna cipela od smedjeg boksa ili crnog laka sa kombinacijama zmijske kože.
UETI NOSITE LAKU I UDOBNU OBUĆU !
Vel. 20-26
Vrsta 4431-00. Za ljeto. Udobna i izdržljiva cipela od sivog platna sa gumenim djonom. Lagana i jeftina. Neophodno potrebna za svakidašnje nošenje za sparnih ljetnih dana. Vel. 27-34 Din. '25.-, vel. 35-42 Din. 29.-, vel. 43-47 Din. 39.- _
Vrsta 1505-68
Elegantna cipelica. od ševroa kombinovane semišem u istoj boji. Idealna cipelica svakoj dami za izlazak i posete.lste od laka D 129..
DJEČJE ČARAPE:
Cistite Vaše cipele sa našim kremom 1 kut. Din. 4.-
!P€:IIS
visoke pamučne kratke končane . , sport • • • • # ŽENSKE svilene Bemberg svilene viskoza . . svilene . . Din. 19.-, pamučne Amerika . sport, končane . , pamučne normal
Din. 8.-, 10.-, 12-» • . Din. 7.-, 9.-• . Din. 10.-, 12-ČARAPE:
•	•	•	•	•	Dm.	29.“
•	•	•	•	•	Din*	25,-
fior la . . Din. 19.-
■	■	•	•	•	Din.	15.-
Din. IO.-Din. 9.-
te normai •
MUSKE ČARAPE: končane i polusvilene .... Din. 15-Lufov uložak Din. 5.- egiptski pamuk desenirane . . Din. 10.-polusvilene Din. 7.-, jake pamučne Din. 5.-
Udobno cipela širokog oblika od^ko^bok? sa, sa gumenim djonom, koji traje tri puta dulje nego kožni djon.
Kamen za čiščenje platnene obuće Din. 2-

patak. — Dredntstvo t aprava nalaze *a n Zagrebu, Masarykova ulica 28., II. — Broj ćekovnog računa 36.789.— Pretplata- Za ctleln andina »u ein.... — „„i ro dvoatrnko: »a Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se rafinnaju po cjeniku. — Vlaanlh 1 Izdavač: KONZORCIJ .ISTRA. Masarvkova* ul 2811?	twi’-iv*
»Istra. Izlazi svakog tjedna a
godine 25 dinare; za Inozemstvo dvostruko: za Ameriku 2 dolara na godino. — ugiasi se računaju po ojeniau. — viasnih | Izdavač: KONZORCIJ »ISTRA. Mnsarvkova’ni 281II~	f-T«
Mihovllovlč. Juklćevs ni. 38. - Za uredništvo odgovara: Dr Pran Brnčlć. advokat, Samostanska 8, — Tisak: Slečajnlna Jugoslovansko Stampe d. d., Zagreb Masarvkova "an Vi’ lijt .-„‘l, n_
vars Redoli Polanovlé Zagreb. Ilira brol 131.	*	.on. — oa ussaro ongo-