ISSN 0350-5561
za konectedna
Delno jasno in povečini suho bo.
5S let
številka 14
četrtek, 3. aprila 2008
S petjem pozdravljali pomlad
Velenje - Kar 24 pevskih zborov, v njih pa več kot 1000 mladih pevcev, se je minuli četrtek in petek predstavilo na vsakoletni reviji pevskih zborov Pozdrav pomladi. Prvi del revije, ki jo je tudi letos pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Velenje, se je začel v četrtek in končal v petek. Zaradi velikega števila nastopajočih zborov
so pripravili kar 4 koncerte, vsak dan po dva. Na odru velenjskega doma kulture je zapelo 7 pevskih zborov iz vrtcev, 12 otroških in 5 mladinskih pevskih zborov. Najbolj množično zastopana je bila OŠ Šoštanj, ki je na reviji sodelovala s kar 4 pevskimi zbori. Skupna ugotovitev poslušalcev koncertov je bila, da kvaliteta slišno
raste. Zborovsko petje je v Šaleški dolini že dolga leta na zavidljivi ravni, tako po množičnosti kot kvaliteti posameznih zborov. Drugi del pevske revije Pozdrav pomladi bo v četrtek in petek, 18. in 19. aprila, tokrat v veliki dvorani glasbene šole Velenje.
■ Bš, foto: Miran Beškovnik
Mali pevci so vedno simpatični, otroški in mladinski pevski zbori v Šaleški dolini pa so tudi vedno bolj kvalitetni.
Prva plinska turbina pripravljena za obratovanje
Dr. Uroš Rotnik
Šoštanj, 1. aprila - V Termoelektrarni Šoštanj so uspešno sklenili tehnični pregled prve plinske turbine, ki bo kmalu začela s polnim obratovanjem. To bo hkrati pomemben korak k okoljevarstvu, saj se bo za deset odstotkov znižala tudi emisija ogljikovega dioksida. Druga od dveh plinskih turbin, ki bosta nameščeni na blok pet, bo začela delovati predvidoma meseca septembra, oktobra pa bosta obe tudi že oddajali energijo.
»S plinom kot enim od energentov za proizvodnjo električne energije se je TEŠ brez dvoma zapisal med večne energetske lokacije. Naš primarni energent jasno ostaja velenjski lignit, a kmalu bomo s plinom zmogli
proizvesti tudi do 10% naše proizvodnje električne energije, kar je zgodovinski korak,« je pomembnost dogodka pospremil z besedami dr. Uroš Rotnik, direktor termoelektrarne.
Z naložbo v plinske turbine izpolnjuje Termoelektrarna Šoštanj prvi cikel naložb v posodobitev. Drugi še veliko večji bo izgradnja šestega bloka, ki bo nadomestil sedanje tri ekološko in tehnološko najbolj problematične bloke. Na to gradnjo se že pripravljajo, uresničili naj bi jo do leta 2014, veljala pa jih bo več kot 800 milijonov evrov.
■ mz
Grajski hrib ni več smetišče
Velenje, 29. marca - Ko v deželo pride pomlad, ko ozelenijo trave in poženejo prvi brsti, je še bolj vidno, kaj vse se v naravnem okolju nezaželenega nabere čez zimo. Mnogo tega, kar leži po travnikih in gričih, nam ni v ponos. Tudi zato je v soboto uprava Mestne občine Velenje v sodelovanju s Smučarskim skakalnim klubom, Turističnim društvom Velenje in Muzejem Velenje organizirala očiščevalno akcijo okolice Velenjskega gradu in vile Biance.
Tako se je tudi uprava MOV pridružila prizadevanjem za čisto okolje in lepše mesto. V letošnji očiščevalni akciji, ki je bila že četrta po vrsti, so sodelovali zaposleni v upravi MOV, člani smučarsko skakalnega društva, turističnega društva, delavci Muzeja Velenje, gasilci iz Vinske Gore ter številni občani. Smeti je pobiralo kar 50 ljudi, ki so očistili okolico gradu in skakalnice ter okolico vile Bianca. Pobrali so kar za pet zabojnikov odpadkov. Po končani akciji so se udeleženci okrepili z okusnim golažem, ki so ga pripravili člani Turističnega društva Velenje. Skupna ocena je bila, da je akcija dobro uspela in da se se bodo podobnih aktivnosti, ki pripomorejo k lepšemu okolju, še lotili.	■ bš, foto: DK
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Narava naj bo vir zdravja
Mira Zakošek
Pred nami je mednarodni dan zdravja, ko bomo ob različnih pobudah in deklaracijah spet odločeni, da bolj poskrbimo za svoje zdravje. In kaj bomo storili?
Obljubili si bomo, da bomo jedli bomo bolj zdravo, več se bomo gibali na svežem zraku, manj se bomo živcirali... In kako nam bo to uspelo? Težko! Zelo težko.
Kje v današnjem času dobiti zdravo hrano (še posebej, ker je tudi tista, kije deklarirana za zdravo, pogosto vseeno podvržena nekontrolirani uporabi pesticidov). Tudi gibanje po svežem zraku je največkrat le krilatica, ki sodi bolj v čas naših dedkov in babic. Kamorkoli se namreč ozremo, nas ogrožajo industrijsko, kmetijsko, avtomobilsko ... onesnaženje in resnično smo lahko zadovoljni, če najdemo košček kolikor toliko neoporečne narave. Kaj pa nestresen, umirjen način življenja? Spet bomo skoraj zagotovo odpovedali, saj nas vsakdanjost usmerja v nove in nove preizkušnje in le redkim je dano, da jih odpravljajo z nasmeškom in lahkoto. Ker pa bomo želeli biti vseeno zdravi, bomo posegli, tako kot velika večina od nas, po številnih zdravilih, mineralih, vitaminih in drugih prehrambenih dodatkih, ki nam jih zelo uspešno ponuja moderna farmacija. Med oglasi prednjačijo vsebine, ki trkajo na našo vest in željo po tej naši univerzalni, največji dobrini, biti zdrav. Toda nekontrolirana in pretirana uporaba vseh teh dodatkov je zdravju pogosto nekoristna, včasih tudi škodljiva, predvsem pa izjemno uspešna komercialna in poslovna poteza, kar kažejo tudi poslovni rezultati te industrije.
Živimo v pohlepnem svetu in pohlepnem času, živimo zgolj za današnji, ne jutrišnji dan. Toda narava se že maščuje za naše hlastanje, našo pogoltnost nam vrača na različne načine. Eden od njih so tudi zdravstvene tegobe. Tudi zato je čas, da klic 'Nazaj k naravi' postane naš vodilni moto. Cas je, da se ustavimo, razmislimo o svojem početju, poiščemo več sožitja z njo, ki nas lahko varuje, nas zdravi in ohranja ali pa kaznuje za vse naše škodljive posege vanjo. Skušajmo doumeti, da ne le naše zdravje, ampak tudi naša prihodnost lahko temelji le na sožitju, na povezanosti in soodvisnosti ljudi in narave. Naredimo več, da bo jutrišnji dan lep ne le nam, ampak tudi še naslednjim rodovom. Vrnimo sebi in naravi izgubljeno dostojanstvo.
V okolici Velenjskega gradu in Vile Bianke je 50 ljudi nabralo za kar pet zabojnikov smeti.
9770350556014
"»HAS

lokalne novice
Nadzorni svet o gradbeniški aferi
O nedavni gradbeniški aferi, v kateri se je znašel tudi Vegrad, je govoril na zadnji seji tudi nazorni svet tega podjetja. Kot je povedal predsednik dr. Vladimir Korun, so želeli pridobiti informacije, zato da bodo lažje spremljali nadaljnji razvoj dogodkov. Pregledali so tudi lansko poslovanje Vegrada. »Rezultati so zavidljivo pozitivni, saj je ostalo za 2,3 milijona evrov čistega dobička.
■
Za kmetijstvo in podeželje 25 tisoč evrov
Šoštanj, 28. marca - V petek je bil v Uradnem listu RS objavljen javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Šoštanj v letu 2008. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 25.000 evrov. Sredstva so namenjena za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog je 30. april.
■ mkp
Pet kandidatov za direktorja MC-ja
Velenje - V petek se je sestal svet zavoda Mladinski center Velenje, ki je pregledal prispele vloge na razpis za delovno mesto direk-toija. Teh je bilo pet, s tremi kandidati in dvema kandidatkama pa so člani sveta zavoda opravili tudi razgovore. Po njih je osem od devetih članov sveta zavoda (eden je bil upravičeno odsoten) za novega direktorja izbralo Marka Pritržnika. Soglasje k imenovanju mora sedaj dati še svet MO Velenje. Naj spomnimo, da do imenovanja novega direktorja to delo prostovoljno opravlja Aleš Ojsteršek, ki je bil po sporazumni prekinitvi dela zaradi zaposlitve na Uradu za mladino RS na zadnji seji sveta s te funkcije tudi uradno razrešen.
■ bš
Zdrav duh v zdravem telesu
Svetovni dan zdravja poteka vsako leto 7. aprila že vse od leta 1950. Geslo letošnjega Svetovnega dneva zdravja je Podnebne spremembe vplivajo na zdravje - moje, tvoje, naše. Letos želi SZO še posebej opozoriti, daje zdravje eno od tistih področij, ki bodo najbolj neposredno občutila podnebne spremembe, te pa bodo najbolj prizadele revnejše sloje ljudi.
Zdravje namreč postane vrednota običajno šele takrat, ko ga izgubimo. Znano je, da zdravje mlajši populaciji pomeni vir življenja, starejši generaciji pa življenjski cilj. Le da se starejša populacija bolj zaveda, da zdravje ne pade z neba, temveč je za dosego le-tega potrebno veliko truda in tudi odrekanja. Vse bolj stopa v ospredje našega zanimanja tudi odnos do lastnega telesa. Šele zdravje nam omogoča brezhibno delovanje in polno življenje. Geslo "zdrav duh v zdravem telesu" se zato danes uveljavlja bolj kot kdajkoli prej.
Pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša zdravje, človeka ohranja aktivnega in samostojnega tudi v poznejših letih. Zato v svoj življenjski slog vključite čim več gibanja in izbirajte aktivnosti, ki vam nudijo največ zadovoljstva in užitka. Če dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in postopoma. Tako boste vlagali v svoje zdravje in počutje.
Če želite, bomo ob svetovnem dnevu zdravja ocenili vašo telesno zmogljivost s pomočjo testa hoje na dva kilometra.
Test je enostaven, varen, natančen in ponovljiv, razvili so ga na Finskem. Namenjen je odrasli populaciji med 20 in 65 letom starosti, kije telesno dejavna. V naravi bomo na osnovi hitre hoje, kot jo zmore vsak posameznik in pri tem ne ogroža svojega zdravja, določili telesno zmogljivost. Na osnovi pridobljenih podatkov pa vam bo zdravnik svetoval ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vaše zdravje.
Vabljeni 5. aprila med 9. in 11. uro na Ribiško kočo. Bodite športno oblečeni (če bo dež, test odpade).
Odločite se za prava dejstva - bodite sproščeni, sveži in polni energije in naj Vam pri tem pomaga Cindi Velenje !
■ Karmen PetekZ akošek, dipl. ms
Evropski delavci zahtevamo višje plače!
Na demonstracije se v soboto v Ljubljano odpravljajo tudi člani OO ZSSS Velenje
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana-V soboto (5. aprila) bodo v Ljubljani potekale evropske demonstracije pod geslom Evropski delavci zahtevamo višje plače!, ki se jih bodo udeležili sindikati, pove-
zani v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Med nji mi bo tudi devet avto bu sov čla nov Območne organizacije ZSSS Velenje.
Demonstracije organizira ZSSS, kije tudi članica Evropske konfederacije sindikatov (EKS). Doslej je sodelovanje na demonstracijah najavilo 19 držav Evropske unije, poleg njih pa tudi Hrvaška, Makedonija, Švica in Ukrajina, pričakujejo pa, da se jih bo v soboto v Ljubljani pojavilo še več. »V državah Evropske unije se ugotavlja, da se v bruto družbenem proizvodu delež plač stalno zmanjšuje. To velja za vse zahodnoevropske države, razen za Skandina-
vijo, pomeni pa, da je vedno več revnih, ki so brez dela,« je povedal Andrej Kranjc, sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje.
Demonstracij se bo, kot že rečeno, udeležilo tudi devet avtobusov članov območne organizacije. »Lahko bi se jih še več, vendar je prostor v Ljubljani omejen. Bolj kot število pa je pomembno sporočilo, ki ga bodo demonstracije dale, to pa je: ne le hlastanje po dobičku, nujen je posluh za socialno družbo.«
Štiri nove poti do Tita
Ponoči bodo poti osvetljene, zasaj en bo nov drevored in gredice z vrtnicami
Velenje, 20. marec - Pred tednom dni so v sejni dvorani Mestne občine Velenje pripravili javno predstavitev ureditve okolice Titovega spomenika, ki je zagotovo tudi obiskovalcem močno prepoznaven in s tem zaščitni znak mesta. Mestni arhitekt Marko Vučina je opisal trenutno stanje in opozoril na pomanjkljivosti, ki so se v okolici spomenika pojavile po petindvajsetih letih. »Lahko rečemo, da je Titov spomenik danes svojevrstna turistična atrakcija, ob kateri se želi fotografirati veliko obiskovalcev. Ker ga želimo približati obiskovalcem, pa tudi občanom, smo se odločili za ureditev njegove okolice, saj trenutna ureditev onemogoča dostop do spomenika, hkrati pa želimo na Titovem trgu ustvariti več točk, kjer se bodo ljudje lahko usedli, zadržali in družili,« pravi Vučina.
In kako so si prenovo zamislili? Osnovna ide-
OkolicaT itovegas pomenika bop recejd rugačna.P redvsem pa ne bo večt reba teptatiz elenic, če sib ostes pomenikž elelio gledati odb lizu.
ja ureditve je postaviti poti do spomenika. Te bodo dostopne tudi osebam na invalidskih vozičkih. Do spomenika naj bi vodile štiri poti, ki bi bile ponoči primerno osvetljene. Okrog spomenika naj bi zastavili piramidasto stopnišče, ki bo omogočalo sedenje. Hkrati bodo obnovi-
li drevo red. Ob drevo redu nameravajo postaviti tudi klopi, ki bi poleg osnovne funkcije tudi preprečevale vstop na zelenico tam, kjer to ni predvideno. Večino ostale zasaditve bodo ohranili, dodali bodo le gredice vrtnic.
■ Bš
Nova Slovenija ni za vladno novo Slovenijo
Kdor še upa, ima vse manj nade - Prvemu možu Celja ni nič kaj zavidati - Po cestah ne vinjeni, a z vinjetami - Stavka mož in žena v belem
Zdaj je spet Nova Slovenija pokazala roge. Pred časom je že »skakala« iz koalicijske večine s pripombami na predvideno število pokrajin, potem se je »pokorila« vladni koaliciji, zdaj znova najavlja: štirinajst pokrajin je preveč. In tako kot Lipa za šest tudi sama glasno ne razodeva, katerih devet pokrajin naj bi bilo pri nas. Ce pri tem ne mislijo tudi na Sašo, in malo možnosti seveda je, da bi med deveterico bilo prostora za Savinjsko-šaleško pokrajino, bodo ljudje z našega konca poslanca Korena gledali močno po strani. Poslanec z drugega skrajnega konca naše sedanje regije, rogaški Martin Mikolič, pojasnjuje, da so do takega števila prišli po pogovorih na terenu, pa tudi, da tako razpoloženje v javnosti kažejo raziskave. Kako spremenljive so raziskave, se pa tako dobro vidi zadnji čas, ko ene kažejo na veliko vodstvo vladne SDS, druge močno prednost SD. Kaj si o pokrajinski zakonodaji mislijo nekatere druge stranke, smo lahko videli v državnem zboru ob drugi obravnavi zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Opozicija in Desus so razpravo obstruirali in v dvorani je bil en poslanec premalo, da bi lahko sklepčno odločali. Očitno eni še vedno želijo tovrstno zakonodajo na silo potisniti skozi sita odločanja, čeprav je po zavrnitvi zakona o ustanovitvi pokrajin jasno, da nima smisla vztrajati pri drugih zakonih. A eni očitno še vedno upajo, čeprav je njihov up že pregovorno brez upa zmage.
In ko je tako zdaj že več ali manj jasno, da bo naše širše območje še vsaj nekaj časa, če ne drugega pa statistično tičalo skupaj, in bo še
vedno vladalo rivalstvo, kdo je bolj na vrhu, Celje ali Velenje, Šrot ali Meh, nekateri menijo, da celjskemu županu ta čas ni nič kaj zavidati. Je že res, da nekateri še vedno opozarjajo na hiter razvoj njegovega mesta, celo njegovi občani pa na manj hiter razvoj cel občine, a precej je tudi kritik na račun okolja. Nič kaj prijetno pa se mu tudi ne godi kot predsedniku Slovenske ljudske stranke. Čudno obnašanje te stranke v vladni koaliciji so nekateri močno kritizirali že za časa, ko je SLS vodil Janez Podobnik, in stvari se še kar vlečejo. Tudi na obiskih občinskih odborov po terenih se predsednik Šrot ne vrača kaj veselega obraza. Tudi nanj pade del kritik, ki sicer letijo na njegovega predhodnika, a bolj v vlogi ministra za okolje in prostor. Ko bomo pri nas uvedli vinjete, pa se bo že sicer slaba povezava med Šaleško dolino ter ostalo Slovenijo še podaljšala. Če že ne v dobesednem, pa v prenesenem pomenu besede. Na avtocestah in hitrih cestah bo namreč treba voziti z vinjetami, kar pomeni, da bo predvsem za tiste, ki redko uporabljajo take ceste, pot dražja ali pa daljša, ker se bodo takih cest izogibali. Zdaj ljudje z našega konca tudi proti Celju radi zavijejo na avtocesto, pa čeprav le za nekaj kilometrov. Cestnine jim namreč ni treba plačati, saj ne »padejo« pod nobeno cestninsko postajo. Ob uvedbi vinjet bodo res najbolj prizadeti vozniki, ki so doslej vozili po avtocestah na krajših relacijah, tako na štajerski avtocesti med izvozoma Šempeter in Dramlje. In ob tem so se vozniki iz Vranskega ali Slovenskih Konjic jezili nad neenakopravnostjo. Res pa je tudi, da so to izrabljali nekateri vozniki tovornjakov, ki so točno vedeli, kje morajo na avtocesto in kje z nje, da se izognejo plačilu. Zato tudi prepoved vožnje tovornjakov po nekaterih lokalnih cestah. Po raznih grožnjah s stavko in že izvedeno pravo prekinitvijo dela, se nam zdaj obeta še najbolj čista stavka. Stavka ljudi v belem. Zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Če prej ne bodo počistili sedanjih nesoglasij in z Virantom našli zdrav dogovor.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
V bloku 6 vidijo rešitev ekoloških težav
Svetniki so po temeljiti predstavitvi razvoj a energetike dali vso podporo gradnji bloka 6 - V njem vidij o rešitev ekoloških težav in razvojni naboj -Največkrat omenjali rento
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 27. marca - Osrednja točka četrtkove redne seje sveta Občine Šoštanj je bila posvečena razvoju energetskega gospodarstva v občini Šoštanj. Seje so se udeležili direktor Termoelektrarne Šoštanj, dr. Uroš Rotnik, direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Jože Zagožen in direktor Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo dr. Igor Šalamun.
V zvezi z energetiko, predvsem pa gradnjo bloka 6, ki je bil tudi v ospredju tokratne seje, je bilo v javnosti v zadnjem mesecu povedanega že toliko, da je s tokratne obravnave težko izluščiti kaj novega. V Šoštanju podpirajo izgradnjo tehnološko in skladno z ekološki mi stan dardi zas nova ne ga objekta blok 6, ki mora biti končan najkasneje do leta 2014. Vladi predlagajo, da od HSE zahteva zagotovitev takšne cene za proizvedeno električno energijo, ki bo
zagotavljala ustrezen gospodarski položaj obeh družb, Termoelektrarne in Premogovnika in omogočila tudi izvedbo bloka 6. Od HSE pričakujejo tudi, da jim bo ta že na redni seji sveta Občine Šoštanj v aprilu poročal o stališčih in pred-
tavni del poslovnih načrtov omenjenih družb. Z Občino Šoštanj naj bi ga podpisali do konca letošnjega maja.
Svet občine Šoštanj odločno nasprotuje odprodaji Termoelektrarne Šoštanj, ker bi lahko, tako
premoga in električne energije. Svet Občine Šoštanj pa zahteva tudi zagotovilo dolgoročne kakovostne in cenovno sprejemljive oskrbe lokalnih skupnosti s toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj.
Prvov rsto so tokratz asedlie nergetiki: dr.Š alamun, dr.R otnik, dr.Me dved in dr.Z agožen.
videni reorganizaciji HSE. Vladi pa predlagajo tudi, da od Holdinga zahteva zagotovitev sredstev za odpravo negativnih posledic dejavnosti obeh družb na infrastruk-turnih objektih in vplivih na okolje. Protokol oziroma dogovor o medsebojnem sodelovanju med HSE, TEŠ in PV z občinami Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki naj bi bil sklenjen naknadno in bil ses-
so ocenili, zaradi takšne odločitve nastale dolgoročne negativne posledice v Šaleški dolini. Ob dokapi-talizacije TEŠ pa občinski svet zahteva, da se kot partnerja vključi lokalno skupnost, da bo ta lahko vplivala na oblikovanje in izpeljavo zastavljenih ciljev na področju prestrukturiranja energetske dejavnosti v Šaleški dolini in sanacijo škod, ki so nastale zaradi pridobivanja
Na jezeru vodno mesto?
Dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ, je na seji predstavil novost. Na Šoštanjskem jezeru naj bi zgradili mesto na vodi, kjer naj bi našli nastanitev tudi delavci, ki bodo gradili blok 6.
Gradnjo novega bloka naj bi Šoštanjčani najbolj čutili prihodnjo jesen, ko bodo začeli rušiti hladilne stolpe blokov 1,2 in 3, in naslednja tri leta, ko bo potekala intenzivna gradnja.
Kaj zani ma svet ni ke
Poznalo se je, da svetniki v Šoštanju dolgih sej niso vajeni. Na naslednjo sejo so premaknili dve vsebinski točki -poslovanje Zavoda za kulturo Šoštanj v preteklem letu in poročilo o delu Medobčinskega inšpekorata Velenje -skrom ni pa so bili tudi ob pobu dah na kon cu seje. Naj -več so spra ševa li Soci al ni demokrati (SD), kijih je med drugim zanimalo, kdaj bo v Šoštanju zrasel obljubljen trgovski center, kdaj bodo rušili šolo Biba Roecka in kakšne so možnosti, da Aeroklub Velenje, ki letos praznuje 70-letnico, na letališču v Lajšah pripravi letalski miting.
Šoštanjčani pomoči na domu ne koristijo prav dosti
V nadaljevanju seje so obravnavali več točk, povezanih z zemljišči in prostorskoureditvenimi pogoji, ki jih v Šoštanju pospešeno pripravljajo in sprejemajo, da bi omogočili novogradnje. Med zadevami, ki ji velja posebej omeniti, ker je pravzaprav škoda, da storitve ne koristi več oseb, je pomoč družini na domu, ki je namenjena starejšim od 65 let.
Cena te storitve je v Šoštanju med najnižjimi v Sloveniji, saj občina tistim, ki bi bili upravičeni do pomoči, krije kar 65 odstotkov
cene storitve (lani so za izvajanje te storitve namenili 35.000 evrov), ob še nekaterih subvencijah, ura občana stane 1,85 evra.
V Šoštanju pomoč družini na domu ocenjujejo kot izjemno pomemben element socialne politike, zato si prizadevajo to storitev občanom še bolj približati. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2007-2010 določa, da naj bi to obliko zagotavljali 3 odstotkom občanov, starejšim od 65 let, kar v šoštanjskem primeru pomeni 35 občank in občanov. Statistike pa kažejo, da seje za to obliko v zadnjih dveh letih odlo ča lo komaj 2 odstotka občanov, starejših od 65 let.
REKLI SO ...
Med drugim so rekli:
Peter Radoja (SDS): »Zahtevamo, da vlada razmisli o odškodnini, do katere smo upravičeni. Če jo dobivajo hidroelektrarne in jedrska elektrarna, ne vem, zakaj je ne bi tudi mi?«
Vilma Fece (LDS): »Investitor bloka 6 je TEŠ. Kaj če ta ne bo sposobna speljati investicije do konca? Kje je jamstvo države, da bo objekt zaživel?«
Branko Sevčnikar (SD): »Podpiramo projekt, upamo le, da ne bomo izigrani.«
Drago Kotnik (neodvisni): »Ali je s Šaleško dolino kaj narobe? Oddaljuje se blok 6, oddeljuje se tretja razvojna os?«
Marjan Vrtačnik (SNS):
»Zakon o renti je bil za Šoštanj pripravljen. Še sam sem ga pripravil. Ze pred mojim pa so ga zahtevali isti, ki so danes v vladi, le da so ga podpisali kot opozicijski poslanci Zamernik, Jazbec, Janša ... Jaz imam zakon doma, lahko ga prinesem, če ga kdo rabi.«
Milan Kopušar (LDS):
»Seja o energetiki bi morala biti izvedena že tri tedne prej, ne pa da se v Velenju borijo za nas. Vedno ko se je začela debata o renti, nam je bilo rečeno: saj nekaj pa ja dobite. Bolje, da ste tiho, sicer TEŠ ne bo mogel poslovati.«
Vojko Krneža (SDS, podžupan): »Potrebe po sklicu izredne seje ni bilo. Ne vem, zakaj so jo mediji za Velenje sforsirali. Res ne vem.«
Kaj bo z regijo SAŠA?
Dan pred sprej emanjem tehničnega zakona o regij ah v državnem zboru j e bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar v Velenju še optimist - S 14 na 9 pokraj in?
Posvetz druženjat ajnikovs lovenskih občin jev odilag ostiteljica,d irektoricav elenjske občinskeu praveA ndreja Katič. Ob njejj em inister zal okalnos amoupravo dr. Ivan Žagar, ki
jep rišel pojasnitn ekateren ovosti prip oslovanju občin.
BojanaŠ pegel
Velenje, 26. marca - V sredo dopoldne je v dvorani Nove potekal delovni posvet Združenja tajnikov slovenskih občin. Na njem so udeleženci iz vse države govorili o sistemu javnih uslužbencev, s poudarkom na položaju tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave. To je bil hkrati redni letni zbor članov združenja. Udeležence je že takoj po prihodu v mesto pozdravil župan Srečko Meh, proti koncu posveta pa se jim je pridružil še Minister za lokalno samoupravo in regionalno politi-
ko dr. Ivan Žagar.
Minister Zagar nam je povedal, da so tovrstna srečanja tajnikov občin in direktorjev občinskih uprav tradicionalna. »Na njih jih seznanimo s pomembnimi novostmi pri operativnem delu na občinah. Vtem trenutku je zelo aktualno črpanje finančnih sredstev iz EU, saj vstopamo v novo perspektivo. Stara se namreč končuje, z novo pa se odpirajo številne nove možnosti, saj bo na voljo kar triin-polkrat več sredstev na letni ravni. Veliko teh sredstev je namenjenih prav občinam, prvi razpisi pa so že objavljeni. Zelimo si, da občine
prijavijo čim več kvalitetnih projektov in tako pospešijo svoj razvoj in tudi razvoj Slovenije.«
Povedal je še, da so zaključili medresorska usklajevanj v zvezi z zakonom o financiranju občin. Ravno prejšnjo sredo so se uskladili še z ministrstvom za finance. Pomembno je, da ukinjamo prehodno obdobje z vidika naslova pobiranja prispevkov za stavbna zemljišča. Po novem bo ta prispevek v celoti ostal obči nam in ne šele čez tri leta.«
Minister je zbranim spregovoril tudi o ustanavljanju pokrajin, ki so za občine pomembne predvsem
zaradi regionalnega razvoja. »Prav Savinjsko-šaleška pokrajina je zanimiva, ker je 14. na spisku. Vemo pa, kakšna so stališča opozicije o številu pokrajin.« Povedal nam je, da bodo naslednji dan, torej v četrtek, v državnem zboru obravnavali zakon o prenosu pristojnosti na
bodoče regije. »To je pomemben zakon, vendar je tehničen zakon. Verjamem, da bo prišlo tudi do vsebin ske raz prave. Če tega ne bomo sprejeli, se obseg decentralizacije ne bo zmanjšal. Vsaka sprememba, ki pomeni izboljšanje, bo po mojem podprta,« je bil optimističen. In poudaril, da zagotovo ni vprašanje, ali v Sloveniji pokrajine potrebujemo ali ne, ker bi lahko našteli več deset razlogov, ki govorijo v prid pokrajinam. »Prvi je vsekakor pospešitev razvoja posameznih regij. Politično smo se dogovorili za 14 pokrajin in prav vaša SAŠA je 14. Očitno je, da poslanci v domačem okolju to podpirajo - to je tipično tudi v vašem okolju, ko je potrebno to potrditi z glasovanjem v državnem zboru, pa so proti. Upam in verjamem, da se bodo politične vrste strnile, saj to ni le projekt te vlade, ampak celotne politike, ki je namenjen vsem
Sloven cem.« Napovedal je še, da bi se lahko zgodilo, da zakon potrdijo še v tem mandatu.
Vendar pa je dan kasneje razprava v državnem zboru pokazala, da je vse manj političnih strank naklonjenih 14 pokrajinam. NSi se je glasno zavzela za 9 pokrajin - torej toliko, kot je škofij, in napovedala, da v primeru ponovnega predloga za ustanovitev 14 pokrajin tega ne bo podprla. Ali bo torej minister dr. Ivan Zagar v državni zbor kljub temu ponovno poslal predlog za ustanovitev 14. pokrajin ali ne, še ni znano. Morda bo znano že v kratkem, saj naj bi se aprila minister na to temo ponovno sestal s predsedniki političnih strank, ki bodo na koncu odločali o usodi decentralizacije države in tudi številu pokrajin.
Prihaja Mako Turnšek
Velenje, 27. marca - Podjetje Mako Turnšek, ki se ukvarja z gospodarjenjem s stanovanjskimi objekti, prihaja zdaj tudi v Velenje. Doslej je bilo s svojo dejavnostjo, upravljanjem več stanovanjskih objektov, prisotno na območju Šoštanja, kjer že upravljajo preko 30 stanovanjskih enot. Z odprtjem pisarne na Prešernovi v Velenju pa bi radi svoje storitve približali tudi Velenjčanom. V mestu že upravljajo en stanovanjski objekt in nekaj stanovanj, ki so v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Prejšnji teden so za etažne lastnike pripravili predstavitev in predavanje o vgradnji merilnikov in delilnikov za pripravo in ogrevanje mrzle vode ter o čiščenju in filtriranju vode, s čimer se da doseči večjo kakovost pitne vode.
■ mkp
Majda in TanjaT urnšek z Makomp rihajata zdaj tudi v
Velenje.
4
AKTUALNO

3. aprila 2008
Prometne odrezanosti bo kmalu konec
Pri načrtovanju obnove Starega Velenja bo velik poudarek na prometni povezanosti starega mestnega jedra s sodobnim delom mesta
ga Velenja, torej Stari trg, zapre za promet, v bližnji okolici pa postavi garažna hiša, je še vedno aktualna. Velik poudarek bo dan tudi ureditvi varne prometne povezave Starega Velenja s centrom mesta. To bo zagotovo urejeno s podhodom na Foitovi cesti, ki ga bodo zgradili ob novem krožišču. Še vedno pa projektanti niso opustili možnosti za izgradnjo nadvoza nad Foitovo cesto.
■ bš
Velenje, 27. marca - Prejšnjo sredo popoldne je v dvorani Centra Nova potekala okrogla miza na temo »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Staro Velenje«. To ni bila prva javna razprava o tem, kako staremu mestnemu jedru vrniti nekdanji sijaj in ga s tem tudi bolj približati domačinom in turistom. Na MO Velenje namreč že nekaj časa pripravljajo projekte in načrte, v razpravah, ki jih organizirajo, pa želijo slišati predvsem predloge in pobude občanov, ki jih bodo, kot pravijo, če se bo le dalo, tudi upoštevali.
Projekt je v uvodu predstavil mestni arhitekt Marko Vučina, kije med drugim povedal, da z njim »poskušajo revitalizirati Staro Velenje in poiskati danemu prostoru nove kvalitete«.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta sta predstavila krajinska arhitektka Saša Piano in arhitekt Gregor Gojevic. Prikazala sta številne ideje obnove Starega Velenja, tudi
tiste bolj radikalne, s katerimi sta želela izzivati in s tem povabiti prisotne k razmisleku in razpravi. Osrednji del Starega Velenja predstavlja stari del, kije potreben celovite in postopne obnove. Pomembne objekte želijo ohraniti in še poudariti. Stavbna dediščina, ki ustvarja staro jedro, je za prepoznavnost Starega Velenja zagotovo zelo pomembna. Ni pa več novica, da bodo staro pekarno v središču starega trga odstranili, na tem delu pa uredili trg za različne prireditve. Župan Srečko Meh je povedal, katere objekte je občina že odkupila in katere še namerava, ob tem pa poudaril, da so vsi projekti resnično razvojno naravnani.
Podrobnejša analiza stanja je opozorila na kvalitete, pomanjkljivosti in potencialne možnosti razvoja Starega Velenja. Kot velja za preostale dele mesta, velja tudi za Staro Velenje, da veliko težavo predstavlja mirujoči promet, torej premajhno število parkirnih mest glede na potrebe. Ideja, da se stari del Stare-
Krajinskaar hitektka SašaPi ano med predstavitvijoi dejnihp rojektov prenove Starega Velenja.
Revija Razvoj napoveduje hiter razcvet mesta
Na MO Velenje trdijo, da bo večina od 75 projektov, predstavljenih v reviji Razvoj, končana do leta 2012 - Ekonomski strokovnjak prepričan, da ima Velenje dober razvojni potencial
Bojana Špegel
Velenje - Sedaj so zagotovo prav vsa velenjska gospodinjstva v svoje nabiralnike že dobila prvo številko revije Razvoj, o kateri smo na kratko poročali že prejšnji teden. Revijo Razvoj so za izdajatelja, MO Velenje, ustvarili Slavko Hudarin, Karla Sitar, Goran Semečnik, Mojca Ževart in Andreja Katič, sodelovali so tudi člani Projektne skupine MO Velenje ter drugi sodelavci z občinske uprave. Od leta 2008 do 2012 naj bi v mestu uresničili okoli 100 projektov, v reviji pa je z besedo in sliko predstavljenih 75. Poleg tega so v njej predstavili tudi mestni svet.
Ob dobrem pregledu revije se zdi to, da bodo vsi ti projekti dokončani do leta 2012, skorajda neverjetno, saj bi to pomenilo resnično veliko novih pridobitev, od cestnih do poslovnih in kulturnih, v slabih štirih letih. Andreja Katič, direktorica občinske uprave in urednica revije, pa pravi, da to sploh še ni vse. »Nekaterih projektov še nismo mogli umestiti v revijo, ker so še v pripravi. Zato računam, da bo do jeseni izšla še ena številka revije Razvoj, v kateri jih bodo predstavili. Ideje prihajajo nenehno, odpirajo se tudi možnosti za izvedbo, vse večja pa je tudi zainteresiranost gospodarstva v dolini in tudi zunaj nje za sodelovanje pri projektih. Vabijo nas tudi v partnerstvo pri projektih, tako znotraj Slovenije kot zunaj naših meja, zato veliko projektov pripravljamo skupaj. Prijavljamo jih seveda tudi na evropske sklade, pri tem pa smo zelo uspešni. Vse ideje morda ne bodo zaživele, prepričana pa sem, da večina bo uresničena,« nam je povedala.
Zagotovo so se mnogi, ko so prelistali revijo Razvoj, vprašali, kako realno je, da vsaj projekte iz prve številke uresničijo v kratkih štirih letih. Katičeva pravi: »Načrtujemo že tako, da bi morali biti končani do leta 2012. Nekateri projekti pa so takšni, da bodo še rasli, nadgradnja naj bi se zgodila v prihodnjih letih.«
Direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter član Strateškega sveta za gospodarski razvoj Republike Slovenije dr. Franci Križanič je sodeloval pri nastanku prve številke revije Razvoj, pri nekaterih projektih pa sodeluje tudi z MO Velenje. Na vprašanje, kako ocenjuje potencial razvoja mesta Velenje, nam je odgovoril: »Gledano z vidika izhodišč, iz katerih raste sodobno mesto, ima Velenje zelo dobre obete. Tu so se oblikovali trije proizvajalci, ki poskušajo osvajati tudi evropski prostor, po drugi strani pa potrebujejo močne razvojne in ustvarjalne impulze. Zato je dana možnost, da se v tem okolju ustvari grozd gospodarskih aktivnosti, ki bo povezal ustvarjalne in uspešne bodisi v Gorenju, Premogovniku, Vegradu ...Velenje lahko postane razvojno središče z inštituti, ki bi bili deloma pedagoško in deloma razvojno usmerjeni, nanj pa bi gravitiralo prebivalstvo s širšega področja, ne le iz vaše regije, saj mesto sledi sodobni geografski ekonomiki,« nam je povedal.
Sicer pa smo na novinarski konferenci izvedeli tudi, da so na MO Velenje zelo razočarani, ker Velenje ni dobilo koncesije za gradnjo doma za ostarele. Podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič je ob tem poudaril, da je jasno, da so potrebe po novih nastanitvenih kapacitetah resnično velike, zato se mu poteza ministrstva ni zdela smiselna. »To so zgodbe, ki bodo morale doživeti srečen konec v drugem obdobju,« je pomenljivo dodal k tej informaciji.
Kaj je treba vedeti o informativnih izračunih?
Davčna uprava Republike Slovenij e j e zavezancem že začela pošiljati prve informativne izračune dohodnine za lansko l eto - Pametno j ih j e pregledati in ne zamuditi roka za morebitni ugovor
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 31. marec - Davčna uprava Republike Slovenije je zavezancem že začela pošiljati informativne izračune dohodnine za leto 2007. V tej tako imenovani prvi tranši jih bodo prejeli tisti zavezanci, ki ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki ne opravljajo dejavnosti, nimajo dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in sami niso hkrati vzdrževani družinski člani (denimo študentje). Drugi zavezanci bodo informativne izračune prejeli v drugi tranši po 9. maju. Vsi zavezanci pa morajo informativne izračune prejeti najkasneje do 31. maja.
Kot je znano, zavezanci letos prvič ne bomo sami vlagali napovedi, davčnemu organu so podatke o naših dohodkih posredovali izplačevalci, z nekaterimi pa razpolaga davčni organ sam. Pri Davčnem uradu Velenje, direktorju Francu Peperku, smo se pozanimali o nekaterih osnovnih rečeh, ki jih moramo zavezanci vedeti v zvezi z informativnimi izračuni.
Kdo ne bo dobil
informativnega
izračuna?
Informativnega izračuna ne bodo prejeli vsi zavezanci za dohodnino. Davčni organ ga ne bo sestavil, če dohodki davč-
nega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 2.800 evrov; če dohodki od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere ni bila odtegn-jena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 evrov.
Kajs toriš, ko dobiš informativnii zračun?
Pametno ga je pregledati in preveriti, ali so vpi sa ni podat ki pravil ni (oseb ni podatki, podatki o dohodkih, podatki o vzdrževanih družinskih članih ...) in se ujemajo s podatki, s katerimi razpolagamo zavezanci sami. Preveriti pa je treba tudi, če je informativni izračun dohodni-nep ravilen.
Če ugotoviš, da so podatki pravilni in se strinjaš z izračunom, ni treba storiti ničesar. Po poteku 15-dnevnega roka od vročit-
ve bo informativni izračun postal odločba o odmeri dohodnine. Če bo znesek odmerjene dohodnine večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, bo treba doplačati razliko in v tem primeru bo izračunu priložena položnica; če pa bo znesek odmerjene dohodnine manjši od zneska med letom plačane akontacije, bo zavezancu vrnjena razlika dohodnine (praviloma na račun pri banki).
Kaj če se z i zra ču nom nes trinjaš?
Če se z informativnim izračunom ne strinjaš, je treba v 15 dneh od vročitve vložiti ugovor - dopolnjen informativni izračun. Enako je treba ravnati tudi v primeru, če ugotoviš, daje davčna obveznost prenizka. Zavezanec pa lahko v ugovoru zoper informativni izračun uveljavlja tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. Na podlagi ugovora bo izdana odločba o odmeri dohodnine.
Kaj če bi izračun moral prejeti, pa ga ne boš
Tisti, ki do 31. maja informativnega izračuna ne bo prejel, v lanskem letu pa je imel dohodke, zaradi katerih je zavezanec dohodnine, mora sam vložiti napoved. Rok za vložitev napovedi je v tem primeru 30. junij. Na podlagi vložene napovedi bo zavezancu izdana odločba o odmeri dohodnine.
Spet bopo magala Vida
Po 31. marcu so podatki o zavezancih, ki dobijo informativni izračun dohodnine v prvi tranši, že na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije pri virtualni davčni asistentki Vidi (http://www.durs.-gov.si/), kjer lahko vsak zavezanec sam preveri, ali že lahko pričakuje informativni izra čun.
Če interneta nimate, pa lahko informacijo dobite tudi na davčnem uradu.

GOSPODARSTVO
Kirurgija v novih prostorih in z novo opremo
Ni dovo lj le prenovljen oddelek za splošno in abdominalno kirurgi! o, ampak tudi kadri - V naslednjih letih celjska bolnišnica pred eno največ! ih naložb v zdravstvu
TatjanaP odgoršek
Celje, 26. marca - V Splošni bolnišnici Celje so z novimi prostori oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, slovesno so jih predali svojemu namenu prejšnjo sredo, končali prvi naložbeni ciklus. Z 800 kvadratnimi metri novih površin ter novo opremo bodo močno izboljšali bivalne pogoje bolnikov ter delovne pogoje zaposlenih. Naložbo, vredno nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, je v celoti financiralo ministrstvo za zdravje.
Oddelek so preselili iz 120 let stare tako imenovane Gazeline stavbe v četrto nadstropje novega dela
bolnišnične zgradbe. Na njem je 40 postelj, zaposlenih je 36 zdravstvenih delavcev, od tega je osem zdravnikov specialistov. Na leto na
enakem obdobju več kot prepolovila (iz 12,5 na 5,4 dni). V ambulantnem delu so v zadnjih letih opravili od 10 do 14 tisoč pregledov
bo edina. Letos naj bi namreč končali posodobitev največje regijske zdravstvene ustanove, ki so jo začeli pred 30 leti. Njihov cilj je
Novio ddelek zas plošno ina bdominalnok irurgijo sop redalis vojemun amenu( z levep rotid esni): primarij Jože Avžner, Zofija Mazej Kukovič, strokovna direktorica bolnišnice primarij Frančiška Škrabl
Močnik in mag. Marjan Ferjanc.
oddelku zdravijo približno 2000 bolnikov in opravijo blizu 1500 velikih operacij. Število slednjih je v zadnjih 30 letih poraslo za 23 odstotkov, ležalna doba pa se je v
notranjih organov.
Na otvoritveni slovesnosti je direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc med drugim dejal, da je ta pridobitev prva letošnja, a ne
postati sodobna evropska bolniš-ni ca.
Po mnenju ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič so novi sodobni oddelki nujni, niso pa tudi
zados ten pogoj za dvig kakovosti. »Za razvoj abdominalne kirurgije so nujni vrhunski kadri. Le z materialnimi pridobitvami namreč ne moremo obvladovati tako zapletenega področja, kot je zdravje. Tudi ne zgraditi toliko bolnišnic in zdravstvenih domov, da bi izničili naš malo mar ni odnos do zdravja.« Zofija Mazej Kukovič je še dejala, daje celjska bolnišnica pred eno največjih naložb v zdravstvu -pred nad omest no gradnjo starega dela bolnišnice. Tako bodo imeli vsi bolniki in zapos le ni na vseh oddelkih bolnišnice približno enak standard. Napovedala pa je še bla ži tev kad rov skih stisk v slovenskem zdravstvu, in sicer naj bi jih blažili z gradnjo novih zdrav-stve nih šol in s skraj ša njem specializacije zaz dravnike.
Zametki oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v celjski bolnišnici segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko je sodil še v skupni kirurški oddelek. Leta 1957 se je začel samostojni razvoj visceralne kirurgije, nato so leta 1973 reorganizirali kirurške službe. Dve leti pozneje so na oddel ku, ki je že deloval samostojno, opravili prvo operacijo raka na požiralniku, pred 15 leti pa so začeli laparoskopske odstranitve žolčnika. Jože Avžner, predstojnik oddelka, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo,»... saj smo skoraj desetletje čakali na ta trenutek. Bistveno se bo na vseh ravneh izboljšala notranja komunikacija. Bolnikov ne bo potrebno sedaj voziti čez celotno bolnišnično poslopje, hitrejši dostop do novega operativnega bloka in bolnišničnih oddelkov pa je ključnega pomena za celovito oskrbo bolnikov.» Avžner je še dejal, da s pridobitvijo ne bodo skrajšali čakalnih dob, saj so jih že prej oklestili s treh let na tri mesece, bolniki z rakavimi obolenji pa pravzaprav tako ne čakajo več.
Gost vse bolj prisoten v slovenskem primorju
Lansko poslovno leto l e bilo uspešno - Kupili so hotel Oleander v Strunjanu - V februar! u so preselili upravo na novo lokacil o - Poslovne priložnosti iščej o z odprtimi očmi
MiraZ akošek
Ko je sredi predpreteklega leta prevzel vodenje podjetja Gost Ivan Žilic, je skupaj z vodstvom Premogovnika, kije stoodstotni lastnik tega podjetja, precej spremenil zastavljene načrte. Poteze so bile očitno dobre. To kažejo rezultati preteklega leta, ki vzbujajo optimizem. Ob njih so rdeče številke, ki so poslovanje Gosta spremljale pogosto, pozabljene.
»Marsikaj je bilo treba postoriti, opustiti nerentabilne programe in spremeniti organizacijo dela,« pravi direktor Ivan Žilic, kije popolnoma predan svojemu poslu, izkušnje pa sije pred leti nabiral tudi v Švici.
Konec prejšnjega meseca so sedež družbe preselili na lokacijo Starega jaška, na Koroško cesto 60 v Velenju (prej so domovali v pritličju stanovanjskega bloka na Kersnikovi v dotrajanih in povsem neustreznih prostorih). »Čeprav smo tukaj šele nekaj tednov, smo se že dobro »udomačili«, počutimo se odlično, vsi smo skupaj na enem mestu. Verjamem, da nam bo to dalo še več elana za delo,« pravi Žilic.
To pa ni edina pridobitev, ki jo je Gost udejanjil v zadnjem času. Za njihovo nadaljnje poslovanje je še veliko pomembnejši nakup hotela Oleander v Strunjanu. S tem nakupom so velik del svoje dejavnosti prenesli na slovensko pri-moije, kjer že imajo hotel Barbara, kije dolgoletni ponos Premogovnika Velenje. Preuredili so ga iz nekdanjega počitniškega doma velenjskih rudarjev. Zelo podobna bo tudi usoda Oleandra, kije bil doslej v lasti Telekoma. Ta ga je
pred šestimi leti v celoti prenovil, tako da sedaj ustreza kriterijem hotela treh zvezdic. Hotel so 13. februarja že odprli in tudi sprejeli prve goste. »Prepri čan sem, da je to odlična poslovna priložnost, kakršne moramo izkoristiti povsod, kjer se pojavijo. Pretekla vlaganja v naš hotel Barbara v Fiesi so se odlično obrestovala, hotel dobro posluje, med gosti pa je več kot polovica
Direktor Ivan Žilič:» Izkoristili bomo vsakop oslovnop riložnost.S redstva bomop ridobili medd rugim z odprodajo Beled vorane, ki je trenutno vn ajemur ekreacijskega
centra.«
Organizirana prehrana tudi na Šolskem centru
Gost že doslej skrbi za prehrano dijakov Šolskega centra, vendar za zdaj to niso topli obroki. V prihodnje naj bi jih zagotovili, zato se z vodstvom že dogovarjajo za ureditev kuhinje.
Nova pri do bi tev Hotel
Ole an der
Hotel leži sredi mirnega na-ravnega okolja ob strunjanskih solinah, ob plaži z borovim gozdičkom. Hotel s tremi zvezdicami ima 26 sob: 52 osnovnih in 34 pomožnih ležišč in vse, kar je potrebno za udoben dopust, primeren pa je tudi za organizacijo seminarjev.
tujcev,« pravi Ivan Žilic, ki preživi veliko časa v Fiesi in tako neposredno sodeluje z ekipo, ki tam dela. Prepričan je, da bodo z nakupom še enega hotela izkoristili mnoge sinergijske učinke, od organizacije dela, nabave, prodaje kapacitet, sodelovanja z agencijami.
Tako bomo gostom hotela Oleander omogočili, da koristijo storitve, ki jih v tem hotelu nimajo, nudijo jih pa v hotelu Barbara, to je zlasti bazen in savne. Vozili jih bodo v ta hotel. Seveda pa razmišljajo, da bodo tudi ta hotel opremili s temi storitvami, ki so med obiskovalci vse bolj iskane. Proučili bodo tudi možnost nadzidave oziro ma dozidave tega hotela. Prepričani so, da se bodo vsaj nekaj teh naložb lotili že prihodnje leto. Takrat pa naj bi stekla tudi že za letos načrtovana nadzidava hotela Barbara. »Žal nismo uspeli pridobiti potrebnih dovoljenj, a do začetka prihodnjega leta bo vse pripravljeno,« zagotavlja direktor Ivan Žilic, ki ima polno načrtov tudi v tukajšnjem okolju, kjer ima podjetje svoj sedež. Poudarja, da imajo v matičnem podjetju Premogovniku Velenje vso podporo za uresničitev svojih razvojnih programov. Četudi so v celoti v njegovi lasti, ustvarijo preko Premogovnika, za katerega pripravljajo malice za zaposlene, le še tretjino prihodkov. Pa še ti se vsako leto zmanjšujejo, skladno z zmanjšanjem števila zaposlenih. To moramo nadomestiti s sprejemom poslovnih priložnosti na drugih področjih. Te pa iščejo z odprtimi očmi, pravi Žilic.
V Velenju imajo restavracijo Jezero, v Šoštanju pa v najemu Vilo Široko, ki bi jo radi odkupili od Vošnjakovega dediča. Že doslej imajo organizirano prehrano na Medpodjetniškem centru in Šolskem centru, kjer nameravajo zgraditi tudi kuhinjo. Idej in želja pa je še veliko. Njihova je tudi Bela dvorana, ki jo ima v najemu Turistično-rekreacijski center, a razmišljajo, da bi jo prodali, sredstva pa namenili predvsem za nove hotelske komplekse.
80?©RESV HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
VELIKONOČNA AKCIJA
□	CEPILNIK LS 80 E 400 - 8t
Cepilna dolžina: 58/78/104 cm, Teža: 121 kg
Cena: 499,00 € z DDV
□	KRIŽ za tepilnik LS 80 Cena: 28,00 € z DDV
Akcija traja do 15.04.2008, oziroma do razprodaje zalog. www.unilorest.com info@uniforest.si
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovie, Tel.: 03/ 7131410
MESTNA OBČINA VELENJE
Spoštovani občanke in občani,
v času spomladanskega čiščenja prihaja do večje količine različnih odpadkov.
Če želite tudi vi oddati večje količine odpadkov, lahko to storite:
. vsak ponedeljek, torek, četrtek
in petek od 7. do 15. ure, • v sredo od 7. do 17. ure in . v soboto od 7. do 12. ure
v Zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov.
Oddajanje odpadkov je brezplačno.
S takim načinom ravnanja z odpadki bomo pripomogli k čistejšemu in bolj zdravemu okolju.
Odlok o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 6/2003 in 21/2005) prepoveduje odlaganje odpadkov na zemljiščih, ki temu niso namenjena. V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja, ki je odložil odpadke, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki, v kolikor lastnik zemljišča kršitve ni predhodno prijavil pristojni republiški ali občinski inšpekciji.
""HAS

Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Sreda, 26. marca Petek, 28. marca
Državni zbor je obravnaval predlog novega kazenskega zakonika, ki med drugim uvaja nova kazniva dejanja in možnost dosmrtnega zapora. Besedilo je v strokovni javnosti naletelo na kritike, ki se jim je pridružil tudi del opozicije. Očitajo mu, da naj bi bil pripravljen preveč na hitro, predlagane rešitve pa da so premalo domišljene. Pravosodni minister Lov-ro Šturm je očitke zavrnil in dejal, da zakonu nasprotujejo le na kazenskopravni katedri ljubljanske Pravne fakultete in na Inštitutu za kriminologijo, medtem ko ga preostala pravna stroka podpira.
Avtobusni prevozniki so zaradi zahteve po izenačitvi z železniškim prometom pripravili protest pred ministrstvom za promet. Mimo ministrstva za promet se je peljalo 15 avtobusov, ki so opozorili na svoje zahteve. Avtobusni prevozniki zahtevajo dvig kompenzacije za stroške poslovanja za 0,16 evra na kilometer, dvig stroškovne cene 0,16 evra za kilometer in znižanje avtobusnih vozovnic za 50 odstotkov ter s tem izenačenje z železniškimi vozovnicami, kar je pobuda, ki je bila izražena že lani.
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je na lastno pobudo obiskal Joška Jorasa. Ta je povedal, da je prepričan, da strankarski veljaki in poslan-
Erjavec je tokrat kot predsednik stranke, in ne
kot minister, obiskal Jorasa.
ci o težavah življenja ob Dragonji ne vedo dovolj tudi zato, ker jih njegove težave ne zanimajo in tako niti »ne vedo, za kaj gre.«
Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je med obiskom v Londonu napovedal, da bo Francija v Afganistan poslala še več vojakov.
Četrtek,2 7.mar ca
Poslanci so na tajnem glasovanju potrdili vse štiri kandidate za ustavne sodnike. Mitja Deisinger, Jasna Pogačar in Jan Zobec so tudi že prisegli.
Pri vnovičnem odločanju zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja ni dobil zadostne podpore. Predlagatelji so želeli z zakonom zmanjšati dodatne stroške, ki jih povzroča nedokončana denacionalizacija. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je po glasovanju povedal, daje »vesel, zadovoljen in hkrati presenečen« nad tem, da je zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja pri vnovičnem odločanju v državnem zboru padel.
Izkazalo se je, da ima vladni predlog 14 pokrajin vse manj zagovornikov, saj mu je podporo danes odrekla tudi NSi, ki se je zavzela za 9 pokrajin.
Nizozemski film o Koranu je dvignil veliko prahu.
Nizozemski desničarski poslanec Geert Wilders je na spletu objavil sporni film o Koranu, ki je povzročil številne proteste med muslimani. Na začetku filma je opozorilo, da video vsebuje zelo šokantne prizore. Temu v spremljavi citatov iz Korana sledijo posnetki letalskega napada na newyorška dvojčka in drugi bombni napadi. V njem nastopi tudi deklica s pokrito glavo, ki na vprašanje, kaj meni o Judih, odgovori: »Oni so opice in prašiči.« Film prikazuje tudi muslimanke, ki nosijo napise: »Bodite pripravljeni na pravi holokavst," in "Bog blagoslovi Hitlerja."«
Jasno je postalo, da se bo splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov začela 18. aprila in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Delo zdravnikov, ki zahtevajo 30 odstotkov višje plače, bo v tem času omejeno na zakonski minimum. Na napoved sta se odzvala minister za javno upravo Gregor Virant in mini-stirca za zdravje Zofija Mazej Kuko-vič. Virant je stavko pričakoval, saj
Zdravniki in zobozdravniki so se odločili za stavko.
naj bi bili v pogajanjih še precej daleč narazen. Napovedal je, da se bodo pogajanja nadaljevala s pospešeno dinamiko, vlada pa bo storila vse, da do stavke ne bi prišlo.
Premier Janez Janša je kot predsedujoči EU v državnem zboru predstavil sklepe spomladanskega vrha EU v Bruslju. Sklepe, ki jih je podrobno predstavil, je ocenil pozitivno in dejal, da to priznavajo tudi drugi. V koaliciji so se z oceno premierja strinjali, v opoziciji pa so bili bolj kritični.
V	medije je prišla informacija, da bo vlada za gradnjo nove stavbe medicinske fakultete v Mariboru namenila še 1,44 milijona evrov. Toliko je namreč vredna pogodba, ki sta jo podpisala ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar in rektor mariborske univerze Ivan Rozman.
Poslanci so z 42 glasovi za in 14 proti sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Pred glasovanjem so poslanci zavrnili dopolnila opozicije, sicer pa zakon prinaša brezplačne učbenike, brezplačno varstvo otrok do petega razreda osnovne šole, uveljavlja bolonjsko reformo, določa stopnjo izobrazbe učiteljev in uvaja t. i. protipedofilski člen.
Sobota,2 9.mar ca
V	SLS-u so se dejavno pripravljali na jesenske parlamentarne volitve. Prvak stranke Bojan Šrot je zato obiskal Prlekijo in Prekmurje. Tam je v pogovoru s predstavniki regionalnih odborov, župani in predstavniki gospodarstva dejal, da je SLS že v fazi evidentiranja kandidatov po posameznih volilnih okrajih. Intenzivno tudi pripravlja predvolilni program in izvaja zadnje pogovore za predvolilno povezavo s stranko mladih.
Delaven je bil tudi Janez Jan ša, ki je po letnem posvetu stranke dejal, da bo »SDS na volitvah v DZ tako kot pred štirimi leti nastopala odpr to in povezovalno.«
Na prvem velikem predvolilnem shodu SD v Kranju je prvak stranke Pahor dejal, da bo SD naredil vse, da izpolni pričakovanja ljudi. Borut Pahor je 500 zbranim pojasnil, da so morali socialni demokrati prehoditi dolgo pot, da so od stranke, ki se je borila za obstanek na robu političnega prostora, postali stranka s stvarnim programom, kompetentno ekipo, močno voljo in trdnim prepričanjem, ki nagovarja za zmago na volitvah.
Med srečanjem zunanjih ministrov EU na Brdu so se zbrali mladi, ki so
Mladi na Brdu so nasproti vhoda vzklikali:
»Rupelgo home!«
protestirali proti politiki slovenske vlade glede Hrvaške. Manjša skupina mla dih je nasproti vho da na posest Brdo pri Kranju želela z napisi »Rupel go home« opozoriti na
neodzivnost vlade na, kot so dejali, »okupacijo slovenskega ozemlja od Prekmurja do Obale«.
V	Ribnici je potekala proslava ob 65. obletnici bojev v Jelenovem žlebu. Slavnostni govorec je bil obrambni minister Karel Erjavec.
Brazilski policisti so preverjali izjavo 16-letnega mladeniča, ki trdi, daje iz povsem banalnih razlogov hladnokrvno umoril 12 ljudi. Fanta, doma iz barakarskega nasilja v mestu Novo Hamburgo na jugu države, so aretirali zaradi suma, daje prejšnji teden zakrivil umor 39-letnega trgovca. Policiji je nato povsem neprizadeto dejal, da je moril kar dvanajstkrat, večinoma zaradi besa in maščevanja, v enem primeru pa tudi zato, ker je neki fant želel na zmenek z njegovo sestro.
Nedelja,3 0.m arca
V	Tanzaniji je potekala reševalna akcija, potem ko je zaradi večdnevnega dežja poplava zalila rudnik na severu države. Akcija je bila otežena zaradi pomanjkanja opreme, pa tudi zaradi močnega dežja, ki kar ni ponehal. Reševalci so se trudili za življenja 87 rudarjev.
Hrvaška policija je lovila pobeglega generala Ivana Koradeja, ki naj bi se skrival v gozdu blizu svojega doma. Potem ko je zjutraj okoli 500 policistov obkolilo območje okoli hiše pobeglega generala v Veliki Vet-ernički, so se od tam že umaknili in sklenili obroč okoli gozda, kjer so termovizijske kamere posnele človeka, ki se giblje peš in je po vsej verjetnosti Korade.
V	strmoglavljenju majhnega zasebnega letala na dve hiši jugovzhodno od Londona je umrlo vseh pet potnikov na krovu. Na krovu dvomo-tornega letala, ki je bilo na poti v Francijo, sta bila dva pilota in trije potniki, ki so v nesreči umrli, medtem ko na tleh ni bilo poškodovanih ljudi. Da je nesreča minila brez ranjenih na tleh, je po besedah policije pravi čudež. Po poročanju prič se je pilot letala med strmoglavljenjem skušal na vsak način izogniti hišam.
navo poslalo predlog no-vele zakona o javnih cestah, ki naj bi ga vlada obravnavala že v četrtek, med drugim pa uvaja tudi t. i. cestninske nadzornike, ki bodo lahko pregledovali, ali vozniki imajo vinjete, in jim izrekali tudi kazni.
Janez Janša je na slovesnosti ob ukinitvi mejnega nadzora na poletih poudaril, da je enotni schengenski
žabjor
perspektiv**

Število muslimanov na svetu je prvič preraslo število kristjanov.
Podatki vatikanskega letnega poročila so pokazali, da je število muslimanov po svetu nedavno preraslo število katoličanov. Muslimanov je po novem izračunu zdaj 19,2 odstotka (1,24 milijarde), medtem ko je pripadnikov katoliške vere 17,4 odstotka (1,13 milijarde).
Ponedeljek, 31. marca
Veljati je začela vladna novela zakona o vrtcih, ki bo s 1. septembrom zagotovila brezplačen vrtec za drugega otroka. Do leta 2014 se bodo tako prepolovile cene vrtcev za vse petletne otroke, leta 2012 bo 50-odstot-no znižanje zajelo štiriletnike, od leta 2014 pa še vse triletne otroke. Stroški za vrtce, kijih bodo plačevali starši, bodo tako primerljivi s povprečjem drugih držav EU.
Davčna uprava je odposlala prvih 500 tisoč informativnih izračunov za dohodnino. Drugi sveženj bo sledil 9. maja. Durs je ob tem zagotovil, da bo zavezancem, ki bodo izračune prejeli v prvem svežnju, preveč plačano dohodnino vrnil do 19. maja, preostalim pa do 30. junija. Roka za doplačilo premalo plačane dohodnine sta 5. junij in 14. julij.
Ministrstvo za promet je predlagalo, da bi kazen za voznike, ki bi po avtocestah vozili brez vinjet, znašala od 500 do 1200 evrov. Prometno ministrstvo je namreč v vladno obrav-
* *
*	j/
****
Janša je poudaril, da je
enotni schengenski prostor eden temeljev svobode.
prostor »eden temeljev svobode, sodelovanja in napredka v EU«. Janša je še dejal, da izpraznjene stavbe mejnih policij in carin »delujejo ana-hronistično kot arheološki skeleti ne tako daljne preteklosti. So kot spomenik izgubljenih priložnosti predhodnih generacij, ki predvsem iz ideoloških razlogov niso bile sposobne sodelovanja v skupno dobro,« je še pristavil premier.
Izvedeli smo, da so se cene življenjskih potrebščin marca v primerjavi s februarjem zvišale za 1,3 odstotka. K skupni rasti cen so največ prispevale višje cene oblačil in obutve, ki so v povprečju narasle kar za 9,2 odstotka, ter naftnih derivatov. Za tri odstotke so se zvišale cene v izobraževanju, za 2,8 odstotka v zdravstvu, pod dvema odstotkoma pa je ostala rast cen stanovanj in stanovanjske opreme, prevo za, blaga in storitev ter alkoholnih pijač in tobaka. Inflacija na letni ravni znaša 6,9 odstotka.
Torek, 1. aprila
Popoldne se je v Kranju zgodila prometna nesreča, v kateri so umrli motorist, njegov sopotnik in voznik osebnega vozila. Tako se je začetek moto ris tič ne sezo ne brez dvo ma začel opazno.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je potrdila, daje dvema zaposlenima na ministrstvu za zunanje zadeve sporočila, da sta osumljena prekrška. Osebi sta osumljeni nezakonitega zbiranja in obdelave telefonskih izpiskov zaposlenih na ministrstvu, v času interne preiskave zaradi odtekanja zaupnih diplomatskih depeš.
Državni zbor je obravnaval poročilo nadzornega sveta Soda za obdobje od maja 2006 do decembra 2006 in za leto 2007, kije razdelilo poslance. Koalicijske poslanske skupine so trdile, da sta Sod in njegov nadzorni odbor v tem času delovala odločno in transparentno. S tem pa se niso strinjali v opoziciji, kjer so bili do dela Slovenske odškodninske družbe izjemno kritični.
Predsednik republike Danilo Türk je svoje prvo odlikovanje podelil Francetu Bučarju, in sicer red za izredne zasluge. Predsednik je pojasnil, da red za izredne zasluge Bučarju podeljuje za njegovo »izjemno družbeno, politično in znanstveno delovanje, ki je prispevalo h krepitvi suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije.«
Italijanske oblasti so s trgovskih polic umaknile sir mozzarella, ki naj bi vseboval nevarni dioksin. Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je ob umiku izdelkov iz prodaje dejal: »Prepričan sem, da bo Italija lahko obnovila zaupanje v kvaliteto tega kulinaričnega produkta, ki velja za enega od simbolov italijanske gastronomije.«
Italijanske oblasti so s trgovskih polic umaknile sporni sir.
Boj za njivo
Jure Trampuš
Odkar toles lovensko političnom očvirje spremljam bolj ali manjr edno, sev sako letod vakrat alit rikratp olitikas potakne ob vprašanju naših napornih sosedov. Enkrat so krivi čolni, ki se preganjajo po našem in njihovem zalivu, spet drugič predvolilni minister, ki ga na evropski poti aretirajo hrvaški policisti, pa lena reka, kije nekoč spremenila svoj tok, tako da se ne ve več, kje so pred desetletji stali mejnik amni. Potem sep ojavi še borec zaj užno mejo, ki se kotali po bregu, pa plemeniti poslanec in njegovi kamni, pa cip-lji, ki plavajo v napačnem morskem pasu, vojašnica, ki jo na pozabljenem vrhu čuva peščica slovenski vojakov, vohuni in premiera ter nak oncu nekan jiva, odk atere naj bi bilao dvisna usoda Slovenije in slovenskega naroda ... Čisto vseeno mi je, kdo bo na koncu lastnik razbrazdane njive. Ne vem, zakaj naj bi bils labšiS lovenec, ker mi je malo mar za nekon jivo. In prav tako ne vem, zakaj bi bilb oljši, če bi za nekajm etrovz aoranez emljet vegals vojog lavo. Vprašanja katastrov, ekoloških območji, ribiškega režima, vprašanje dolgov banke in jedrskega sklada so tako kompleksna vprašanja, da jih povprečni, bežni opazovalec političnega dogajanja ne more dobro razumeti. Nenazadnje se celo strokovnjaki ne strinjajo o tem, kje je nekoč tekla meja in kdo je komu kradel elektriko. Zato se sestavljajo različne komisije, ki neuspešno iščejo konsenze o zgodovini. Tako je bilo z italijansko-slovensko zgodovinsko komisijo, pa tisto o Avstriji in tako bo tudi s tisto, ki mukoma kuje skupni pogled na hrvaško-slovensko preteklost. Inr avno tal uknjan epoznavanja je dober humus zap olitične manipulacije. Tako sh rvaške kot slovenskes trani. Pris porih medS lovenijo inH rvaško grev seskozi namreč samo zato. Za manipulacijo zv olilci. Zado seganjep olitičnih ciljev. Zaz akri-vanjer ealniht ežav.D olgoletni spor medH rvaško inS lovenijo je vi nteresu obehp olitičnih elit, ki nap odlagio dprtihv prašanj razburjenev olilcep repričujejo, da jen jihovar esnicap rava in da son jihovic entimetri kljuba bsurdomdr žavotvorni.( Inh krati je vi nteresup ravnims trokovnjakom, ki zr azličnime kspertizami ins vetovanjis lužijo denar.)
Zgolj enp rimerz godovinsker elativnosti:S lovenija in delp oliti-kovv seskozi trdi, da je bilP iranski zalivv ednos lovenski.N eka-teri so v svojih zahtevah celo bolj radikalni in pravijo, da je bil vseskozis lovenski tudi del Istre.M ordai majo prav. Nekaj S lo-vencev je res živelo v tistih krajih in nekaj jih na Hrvaškem živi tudi danes. A vv elikihm estih sož ivelip redvsemI talijani. Tudi v Piranu ali pa v Kopru. Pred ducatde setletji ali še malo dlje nazaj so bilade mografskar azmerjap opolnomadr ugačna, kot so danes.Z godovina, igrav elesil, pa tudiz ahteves lovenskih prebivalcev so pačp ripeljali dodr žavniških mej, kot jihp ozna-mo danes. Celo eden odč lanovo menjenez godovinskek omisije je predm eseci naj avnit eleviziji dejal, da jem orda res, da je bil Piranski zaliv odn ekdajs lovenski, res pa je tudi, da so vP orto-rožu indr ugihm estih nekočž ivelip redvsemI talijani.
Ljubezni do neke njive ni enaka ljubezni do nekega naroda in kulture.L jubezen don jive jep osledicas piralen acionalizma, v katero nas želi potegniti politika. In ker je nacionalizem že v samemi zhodiščui zključujoč, kerp oudarjae kskluzivnost ene samei zkrivljenei dentitete, ta nima ničo praviti zljubeznijo, pač pa zgolj s sovraštvom. In zato mi je čisto vseeno, kdo stopa po tejn jivi. Ink akšnen acionalnosti jet isti, ki orje po njej. Važno je, da bo dobro obrodila, da bo njej zrasel krompir ali pa koruza, ne pak akšeno bmejnii ncident, ki bop olitiki dal novem ož-nosti za nove laži.

AKTUALNO
Po novem Gasilska zveza Šaleške doline
Na 53. letnem občnem zboru Gasilske zveze Velenje so spremenili ime zveze in sprejeli nov statut - Predsednica ostaja Helena Brglez, poveljnik Jože Drobež
Bojana Špegel
Šmartno ob Paki - V soboto so se delegati in delegatke vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev, ki se že 53 let združujejo v Gasilsko zvezo Velenje, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Tokrat je ta potekal v gasilskem domu v Šmart-nem ob Paki. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj pomembnih točk, med drugim tudi preimenovanje imena zveze, ki združuje gasilce iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Zato so zvezo logično preimenovali v Gasilsko zvezo Šaleške doline.
Med drugim so delegati opravili tudi volitve. Vendar pa na vodilnih mestih v zvezi do sprememb ni prišlo. Predsednica ostaja Helena Brglez, poveljnik pa Jože Drobež. Podrobno so pregledali in na koncu tudi sprejeli nov statut zveze, ki so ga morali uskladiti z novo gasilsko zakonodajo.
Seveda pa so si vzeli precej časa tudi za pregled dela v lanskem letu in začrtali delo v letu 2008. Tako je predsednica Gasilske zveze Šaleške doline Helena Brglez v svojem govoru poudarila, da so spremembe zakonodaje v zadnjem času prinesle v gasil-
stvo mnoge novosti, vendar so se jim znali gasilci dobro prilagoditi. Do kongresa v Krškem jih čaka še pomembna odločitev, koga bo zveza podprla za vodstvene funkcije na Gasilski zvezi Slovenije (GZS), veseli pa so, da bo kot predsednik regijskega sveta Savinjsko-šaleške regije v upravnem odboru GZS delal tudi Jože Drobež.
nanizala kup dogodkov, ki so jih pripravili, in prav vsi so bili dobro obiskani. Finančno poslovanje pa je bilo stabilno in pozitivno kljub veliki količini opravljenih nalog.
Lani kar3 21i ntervencij
Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze, se je z zadovoljstvom ozrl v prete klost,
53 požarov na stanovanjskih objektih, 12 na gospodarskih poslopjih, 33 v naravnem okolju in 25 na prometnih sredstvih. V poplavah so na pomoč priskočili 27-krat, v prometnih nesrečah 45-krat. Šestkrat so posredovali v nesrečah z nevarno snovjo, 146 pa je bilo tako imenovanih ostalih intervencij, kamor štejejo tudi
Gasilci izŠ alešked oline soz vezo, kiz družuje trio bčine,p oimenovali pod olini. Lani so spetz abeležili porast intervencij,v elikop ozornosti pa sop osvetilii zobraževanjuč lanov.( Foto: DejanTonkli)
V poročilu o deluje Helena Brglez poudarila: »Za prav vse komisije, ki delujejo pri Gasil ski zve zi, lah ko trdim, da so bile ponovno zelo uspešne pri svojem delu, ki je že utečeno, tudi zastavljen plan dela smo skoraj v celoti uresničili.« Potem je
saj je bilo leto 2007 zelo uspešno. Napredek pri delovanju zveze je viden na vseh področjih, kar je okrepil bolj konkretno, s številkami. »Operativni člani društev v Gasilski zvezi Velenje so v letu 2007 intervenirali v 321 intervencijah. Pogasili so
odpiranje vrat zaklenjenih stanovanj, reševanje živali, odstranjevanje drevja in podobno. Omeniti pa moram tudi izvedene intervencije poklicne gasilske enote Gorenje na območju njihovega požarnega rajona tovarne Gorenje; teh je bilo
167, v njih je sodelovalo 693 poklicnih gasilcev, porabili pa so 693 ur. Gasilci Premogovnika Velenje so izvedli 2 intervenciji st remiv ozili in1 4g asilci... «
V celotni gasilski zvezi Velenje so imeli gasilci največ dela lani 18. septembra, ko je naše območje prizadelo hudo neurje s poplavami. Preko 250 gasilcev iz vseh druš tev je poma ga lo pri za detim občanom. V vseh naštetih intervencijah je sodelovalo 3197 gasilcev, ki so vložili veliko truda, dela in svojega prostega časa za pomoč ob nesre čah. Pri vseh izve de nih intervencijah niso imeli večjih poškodb gasil cev, žal pa se je nekaj ude ležen cev v naštetih nesrečah poškodovalo in tudi umrlo. Drobež je poudaril: »Ob vseh naših izvedenih intervencijah pa moram izpostaviti še posebno dejanje ob reševanju občana v šoštanjskem jezeru, kjer sta gasilca Boris Goličnik in Nejc Kortnik tvegala svoje življenje v ledeni vodi, da sta rešila življe nje ogrože ne mu obča nu. Obe ma gasilcema izrekam osebno pohvala in zahvalo!«
Ob koncu poročila je poudaril, da so tudi lani veliko pozornosti posvečali izobraževanju gasilcev. Lani so na GZ organizirali tri tečaje: nadaljevalni tečaj za gasilca s 45 tečajniki, tečaj za vodjo enot s 30 tečajniki in usposabljanje gasilcev za delo z motorno žago z 18 tečajniki. Operativni člani društev (skupaj jih je bilo 203) so se udeleževali vseh oblik razpisanih izobraževanj za gasilsko dejavnost v izobraževalnem centru na IGU. Zaradi vse večjih stroškov si želijo tudi več usposabljanj bližje, tudi v Velenju .
Mladih zaposlitev ne zanima?
V ospredju Korošci
Mlekarna iz Arje vasi ena redkih slovenskih mlekarn s pozitivnim rezultatom
i
Mlekarna Celeia je v četrtek v Tremerjah pripravila tradicionalno, že 26. srečanje proizvajalcev mleka, na katerem poleg predstavitve poslovnih rezultatov predstavijo tudi načrte za prihodnje ter podelijo nagrade vsem, ki so zadrugi odda li naj več mle ka.
Za lani so za največ prodanega mleka nagradili Koroško kmetij-sko-gozdarsko zadrugo ter zadrugi Šaleška dolina in Šmarje. Med posamezniki so se po količini oddanega mleka med mlekarji na prvo mesto uvrstili Konečnikovi iz Šentjanža pri Dravogradu, na drugo pa Rotnikovi iz Raven pri Šoštanju. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je mlekarjem med drugim povedal, da so lani odkupili
89 milijonov litrov mleka in ustvarili 51 milijonov evrov prihodka ter dobrih 600 tisoč evrov dobička.
Kljub 4 milijone evrov vrednim naložbam v zadnjih 15 mesecih je tako Mlekarna iz Arje vasi ena redkih slovenskih mlekarn, kije v lanskem poslovanju zabeležila pozitiven rezultat. Na slovenskem trgu so ustvarili 70 odstotkov prihodkov, ostalo pa na evropskih oziroma trgih bivše Jugoslavije. Zadnje leto so za mlekarno pomembni tudi javni razpisi, saj so pomemben oskrbovalec domov, šol in podobnih ustanov. Med naložbami je direktor Jakob omenil čistilno napravo, ki je v poskusnem obratovanju, poleg tega pa so z novim polnilnim strojem, novimi
zorilnimi komorami in skladiščem precej posodobili proizvodnjo. Tudi za letos načrtujejo kar nekaj naložb, med drugim pa bodo pripravili projekte za novo sirarno. Glede povezave s Pomurskimi mlekarnami je Jakob omenil zanimivo prispo do bo s poro ko, ki pa ne bo sklenjena iz ljubezni, temveč ima materialno osnovo. Povezovanje bo precej odvisno od mini-s-trstev za kmetijstvo in gospodarstvo ter bank, direktor Jakob pa je še enkrat izpostavil željo, da Mlekarna Celia postane osrednja slovenska mlekarna.
■ se
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 27. marca - Kako do zaposlitve? Če bi bil odgovor lahko enoznačen, bi preprosto rekli, težko. Kako pa do zaposlitve, če si mlajši od 26 let? Če bi bil ta odgovor lahko piker, potem bi nanj odgovorili z vprašanjem. Koga to sploh zanima?
Škoda, da je bil obisk okrogle mize, ki so jo v Multimedijskem centru Kunigunda pripravili Zen-ski forum, Delavska zveza in Mladi forum Socialnih demokratov, kot gost pa je sodeloval Srdan Arzenšek z Območne službe Velenje, velik poznavalec dogajanj na
trgu dela, tako slabo obiskana. Name nje na je bila vsem mla dim, ne le tis tim v Mla dem forumu, čeprav - resnici na ljubo - tudi teh v Kunigundo ni bilo. So bile pa ženske, soorganizatorice okrogle mize. Med njimi Vanja Blagus in Zdravka Vasiljevič. V Zenskem forumu pravijo, da morda bolj kot moški čutijo težave posa mez nih skupin ljudi, mladih, šibkejših, tudi žensk. Zato se jim bolj posvečajo. Tudi tako, da jih skušajo tudi z okroglimi mizami spodbujati, jim omogočiti, da dobijo kak dober nasvet iz prve roke.
Kljub pičli udeležbi so okroglo mizo vseeno speljali. Gost je ude-
ležencem med drugim povedal, kako je z zaposlovanjem in brezposelnostjo v tem okolju, kakšne veščine in znanja so potrebna, da lažje prideš do zaposlitve, kako pomembno je dandanes dodatno izobraževanje ... Mladi do 26. leta so namreč tudi ena od ciljnih skupin, ki jim na velenjskem zavodu posvečajo posebno pozornost (poleg starejših od 50 let, invalidov), saj sodijo med težje zaposljive osebe. »To velja zlasti za tiste mlade, ki so se izobra ževa li v sme reh, po katerih ni povpraševanja, in za tiste mlade, ki prvič iščejo zaposlitev,« je med drugim povedal.
SrdanA rzenšek,Z dravkaV asiljevič,A lenka Košir in VanjaBl agus so ses praševali, kje so
mladi?
NOVO! Finančna točka Velenje sedaj odprta vsak dan! Ste na točki, ko potrebujete dober finančni nasvet?
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom,
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
www.financna-tocka.si

»Ni fraza, da je naš proračun naravnan razvojno!«
V Občini Nazarj e naj bi letos poskrbeli za dokumentacij o, prihodnje leto pa pričeli izvedbo pomembnih razvojnih proj ektov - Kdor delo želi, ga tudi dobi - Ureditev trga na sotočj u dveh rek
TatjanaP odgoršek
Svetniki občine Nazarje so na zadnji seji sveta potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna. »Ni fraza, da je naravnan razvojno. Težak je dobrih 3,6 milijona evrov, od tega smo za naložbe predvideli 1,6 milijona evrov. To so naša lastna sredstva, nekaj denarja pa se nadejamo še iz razpisov. Največ evropskih sredstev pričakujemo za ureditev poslovne cone Priho-va. To je naša prednostna naloga že iz lanskega leta. Zazidalni načrt, ki ga je za cono spreje la že bivša enotna Občina Mozirje, bomo posodobili, septembra letos pa začeli zemljišča komunalno opremljati. Projekt moramo končati prihodnje leto, da bodo podjetniki, ki se zani-majo za prostor, lahko konec prihodnjega leta na zemljiščih že gradili hale za svoje potrebe,« je dejal Ivan Purnat, župan Občine Nazarje. Purnat je še povedal, da se cona razprostira na pet hektarjev veliki površi-
ni, na območju pa so že Elkroj, podjetji Fajfer in Doblšek, tako da bo za nove podjetnike in obrtnike na voljo še 3,5 do 4 hektarjev zemljišč.
Poleg obrtno-poslovne cone Prihova naj bi razvoj Občine Nazarje letos zazna -movala še zemljišča za individualno gradnjo. Osem so jih predvideli za samostanom (če jim bo uspelo, naj bi jih komu-
jekta bo sodelovala tudi država), rekonstrukcijo Lesarske ceste v dolžini več kot kilometer (hkrati naj bi uredili še javno razsvetljavo ob njej, kolesarsko stezo, pločnik. Tudi ta projekt naj bi začeli izvajati prihodnje leto), v letošnjem načrtu pa so še asfaltiranje kilometra cestnega odseka na Čreto ter nekaj krajših odsekov v krajevnis kupnostiK okarje.
Veliko stavijo na projekt ureditve središča
Po zagotovilih Ivana Purnata si zelo veliko obetajo od še enega razvojnega
načrta - ureditve občinskega središča, za izvedbo katerega so aktivnosti prav tako v polnem zamahu. Tega občina sedaj nima. V enem meseca naj bi sprejeli odlok o razglasitvi Bohačevega kozolca toplerja za kulturni spomenik in se prijavili na razpis za njegovo obnovo ter ureditev njegove okolice. »Zanj imamo izdelan idejni načrt. V spodnjem delu kozolca bo tržnica, prostor pa bomo lahko porabili tudi za druge prireditve. V prvem nadstropju - na gumnu - bomo uredili stalno razstavo etnoloških predmetov, v nadstropju višje pa bodo občasne razstave različnih vsebin. Objekt bo sodil pod okrilje Muze-
Nazarski župan IvanP urnat:» Kdo delo v našio bčini želi, ga tudi dobi.«
nalno uredili še letos), prav toliko tudi v že sprejetem zazidalnem odloku za Bič v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Zanje pridobivajo gradbena dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. Velja pa omeniti še projekt za izgradnjo krožišča v Nazarjah, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto (pri uresničitvi pro-
ja goz darstva in lesarstva. Poleg kozol ca imamo v načrtu še izgradnjo dveh stanovanj sko-poslovnih objektov in še kaj. Skratka, središče bomo uredili na sotočju dveh rek, tako da bo Nazarje, kije bilo doslej poznano po industriji, prepoznavno tudi v kulturi. Delno smo za ta namen uredili že galerijo v Jakijevi hiši, v začetku delovanja samostojne občine Nazarje pa smo obnovili frančiškansko knjižnico.«
V pogovoru o letošnjih prednostnih nalogah lokalne skupnosti je Ivan Purnat izpostavil še eno dejstvo: »Zelo sem vesel, ker nimamo težav z brezposelnostjo. V naši občini dobi delo vsak, ki ga želi, seveda če nima kak šnih dru gih težav. Stečaj Zagarstva ni vplival na števi lo brez po sel nih oseb, ker je nova delov na mes ta ponudilo podjetje BSH Hišni aparati. Tako smo se dogovo -ri li,« je še dejal Ivan Pur nat.
Bohačev kozolec topler bo eden od osrednjih objek tov ureditve središča občine.
odločate ju novo kMhlnjof
Svetuje Simon Mičič svetovalec v salonu LuKaSS INTERIER
Pri nakupu nove kuhinje moramo biti pozorni na veliko pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na funkcionalnost, videz, kakovost, ceno... Čas, v katerem živimo, nam ponuja veliko možnosti, ki jih lahko vključimo v svoje želje pri opremljanju nove kuhinje. V tematskih revijah, reklamah, z nasveti arhitektov lahko dobimo odlično idejo in jo združimo s svojo potrebo in zmožnostjo.
Izdelujejo kuhinje po merile mizarji?
Sodobna arhitektura je proizvajalce pohištva potisnila v položaj, da so se začeli prilagaja ti potrebam kupcev, ki jih narekujejo trendi sodobnih bivalnih prostorov. Proizvodnje pohištva so tako začele izdelovati zelo široko paleto kuhinjskih elemen tov, ki jih lahko v medsebojni kombinaciji uporabimo za vsak prostor in sestavimo kuhinjo po meri in želji kupca. V salonu LuKaSS INTERIER ponujamo kuhinje, ki jih v Italiji ekskluzivno za nas izdelujejo v vseh dimenzijah.
Kuhinjo naj izmeri strokovnjak
Zelo pomembno je, da prostor, ki ga želite opre mi ti, izmeri strokovnjak. Posebnost našega pristopa je, da si najprej ogledamo vaš prostor in ga izmerimo.
salonu LuKaSS I
klasičnih kuhinj in ogromna izbira barv, ročajev, delovnih plošč in stekla.
S svojimi bogatimi izkušnjami vam pomagamo izbrati pravi slog, barvo in kakovost kuhinje, seveda pa upoštevamo vaše želje in zmožnosti. Na osnovi informacij, kijih dobimo, izdelamo 3D računalniški izris postavitve kuhinje. Za vas si vzamemo čas v našem salonu v Celju, na Ljubljanski 67, (nasproti
Plave lagune) in vam predstavimo projekt vaše kuhinje. Veliko modelov kuhinj boste našli na naši spletni strani www.lukass-interier.si, za obisk na vašem domu pa je dovolj, da nas pokličete na številko 031 337 318.
Bom moral spet sam montirati?
Za vsakega kupca je pomembno, da mu kuhinjo dostavijo in kakovostno zmontirajo. Nekatere trgovine vam sicer nudijo te usluge, vendar je potrebno to posebej doplačati. Brez strokovne montaže pa kuhinja lahko izgubi dober izgled in veliko dobrih lastnosti, za katere želite, da jih ima vaša kuhinja. V salonu LuKaSS INTERIER vam pri nas naročeno kuhinjo BREZPLAČNO dostavimo, poskrbimo za vnos v stanovanje in jo zmontiramo po načrtu. V prostoru, kjer montiramo, zaščitimo tla in vse potrebno, da se ne poškodujejo stene, očistimo grobe delce, ki nastanejo zaradi montaže, in odpeljemo embalažo.
sA
v
KUPON ZA BREZPLAČNO svetovanje in izmero za prostor, ki ga želite opremiti
Ime in priimek:. Naslov:_
Telefon:.
_ E-pošta:
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Salon LuKaSS INTERIER, Ljubljanska 67,3000 Celje, lahko pa nas tudi pokličete na številko 031 337 318, pišete na lukass.interier@siol.net, in se dogovorimo za obisk na vašem domu.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Nove jeklenke Butan plina tudi v Velenju
Nove, svetlo zelene plinske jeklenke podjetja Butan plin, ki so bile prvič predstavljene na lanskem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, bo mogoče od 31. marca dobiti tudi v Velenju. Ljubljansko podjetje Butan plin, ki je vodilni distributer utekočinjenega naftnega plina (UNP) v jeklenkah in pli-nohramih, tako uresničuje napoved in obljubo, da bo nove jeklenke letos postopoma mogoče dobiti po celi Štajerski in v Prek-murju.
Velenjčani bodo lahko nove jeklenke dobili na štirih Petro-lovih bencinskih servisih, tako da se zdaj svetlo zelene jeklenke Butan plina dobi že na 18 Petrolovih bencinskih servisih, in sicer poleg Velenja še v Celju in okolici ter Konjicah, Zrečah in Voj ni ku. Prvi podat ki pa kažejo, da so uporabniki nove in prijaznejše jeklenke dobro sprejeli. V zadnjih treh mesecih lanskega leta seje namreč prodaja jeklenk v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 povečala, kar je velik uspeh, še posebej zato, ker prodaja jeklenk v Sloveniji in tudi drugod v Evropi poča si upa da.
Vodstvo podjetja Butan plin se je za to potezo odločilo, ker je avgusta lani osvežilo celostno podobo podjetja in jo obenem poenotilo s korporativno celostno podo bo svoje ga last ni ka Liquigasa, ki uporablja moder napis na svetlozelenkasti podla-
gi. Logotip Butan plina je specifičen in narejen posebej za Slovenijo, saj iz prve črke izhajajo plameni v obliki sončnih žarkov.
Le-ti na krožnici ponazarjajo žarke sonca, kar izžareva moč, toploto, neskončno energijo, hkrati pa žarki spominjajo na cvet. Skupaj sonce in cvet pove-
zuje v celoto - sobivanje z naravo - ekologija. Zelena barva je prav tako barva narave - ekologija.
Novi celostni podobi in ekološkemu poudarku so prilagojene tudi nove zelene jeklenke, ki jih stran kam ne bo potreb no kupiti, ampak jo dobijo v najem
od Butan plina. Pridobijo jo lahko tako, da ob prevzemu plačajo nadomestilo 10 evrov. Druga možnost je, da stranka prinese
oran žno jeklen ko, ki jo Butan plin odkupi, kupnina v vrednosti 10 evrov pa predstavlja vrednost nadomestila. Ko je stranke ne bodo potre bova le več, jo
bodo enostavno vrnile in Butan plin jim bo vrnil vred nost nad o-mestila. To pomeni, da bo imel uporabnik novo jeklenko v naje-
mu, za var nost jeklenk pa bo jamčil Butan plin. Prednost nove zelene jeklenke, ki vsebuje 10 kilogramov plina - tako kot stara oran žna, je tudi v tem, da je
nižja in čistejša. Na ventilih je dodana termična folija, ki predstavlja še dodatno jamstvo o pravi količini plina v jeklenki. S tem distributer Butan plin jamči, da bo kupec dobil toč no količino plina, kot jo je plačal.
Sicer je utekočinjen naftni plin eden od okolju najbolj prijaznih virov energije in hkrati med energetsko najučinkovitejšimi, njegovo ime pa je slovenski javnosti že dobro poznano ter je pravzaprav ime za ogljikovodikov propan in butan oziroma njuno mešanico. Njegov izkoristek je pri izgorevanju 98-odstoten, pri kondenza-cijskih pečeh pa presega 100 odstot kov, kar ga uvr šča na sam vrh med učinkovitimi energetskimi viri.
Podjetje Butan plin se je že leta 1997 strateško povezalo z največjim distributerjem UNP na svetu - nizozemskim kon-cernom SHV Gas (preko njihovega italijanskega lastnika podjetja Liquigas). Tako je odpadla vsaka skrb glede dobave UNP, saj Butan plin točno in redno dobavlja utekočinjeni naftni plin po vsej Sloveniji, rezultat pa je več deset tisoč zadovoljnih potrošnikov oziroma kupcev, kar kažejo tudi rezultati merjenja zadovoljstva, ki ga podjetje opravlja vsako leto. Zato se je druž be Butan plin med kupci prijelo ime Hiša prijazne energije.
■
EPP
MLADA. LEPA. Z OBLINAMI.
GLEJ JO TA ZELENO!
ODSLEJ TUDI V VELENJU!
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
(((•080 20 05)
BUTAI\I PLIN
hiša prijazne energije
Nove jeklenke so na voljo na izbranih Petrolovih bencinskih servisih. Seznam si lahko ogledate na www.butanplin .SI in www.petroi.si. Ob menjavi stare jeklenke za novo zeleno jeklenko družbe Butan plin d.d. dobite depozit v vrednosti 10 EUR. Depozit lahko vnovcite na pooblaščenem prodajnem mestu ob vrnitvi jeklenke.
Mnenja in odmevi
Zborovaliu pokojenciP remogovnika
Klub upokoj encev poslovnega sistema Premogovnik Velenje štej e 557 članov - Na čelu upravnega odbora Peter Župevc
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 26. marca - V sredo so se v velenjskem domu kulture na ustanovni skupščini zbrali člani novoustanovljenega Kluba upokojencev Premogovnika Velenje in njegovih povezanih družb. Da je bila odločitev za ustanovitev kluba prava, da so si upokojenci tak klub želeli že dolgo, dokazuje članstvo. V klub se jih je včlanilo 557, možnosti za včlanitev pa so, kot je povedal predsednik upravnega odbora Peter Župevc, še odprte.
Klub bo imel svojo pisarno v prostorih steklene direkcije in vsak teden ob sredah v njej tudi uradne ure.
Na ustanovni skupščini so sprejeli smernice delovanja kluba. V ospredju bo druženje, negovanje tradicije rudarstva, izleti, pohod-ništvo, rekreacija in še kaj se bo našlo. Kolege upokojence je s svojim obiskom njihove ustanovne skupščine podprl tudi predsednik podobnega kluba upokojenih delavcev Gorenja Ivan Atelšek.
S toplim aplavzom so nagradili nagovor direktorja Poslovnega sistema Premogovnik Velenje dr. Milana Medveda, ki jih je med drugim seznanil tudi s položajem
Polnad vorana dokazuje, da sou pokojenci pogrešalin ekajt akega, kar klub bo.
energetike v Šaleški dolini, a znal med vrsticami »zabrenkati« tudi na prave strune. Zadovoljni so bili, ko jim je omenil, da sije obljubil, ko je nastopil mesta direktorja, da bo izpolnil tri reči: da bo rudarski znak na nebotičniku na Šaleški spet svetil, pomagal pri ustanovitvi društva ali kluba upokojencev (prvo in drugo obljubo je izpolnil) in NK Rudar »spravil« v 1. ligo. Upokojence je povabil na nogometne tekme, da bo obljubo lahko izpolnil, kot je rekel, pa bodo »rudarji« morali dati še kak gol. »Sem zagovornik tega, da je treba s sodelavci ohraniti stik tudi potem, ko odidejo v pokoj. Vesel sem, da se vas je toliko odločilo za včlanitev, zdaj pa je vaša naloga, da poskrbite, da se boste v klubu dobrop očutili.«
Da je bila odločitev za včlanitev v klub enostavna, a težko priča-
kova na, je potrdil Franc Simon-čič, kije v pokoj odšel pred tremi leti s HTZ. »Najbolj se veselim srečanj s svojimi nekdanjimi sode-
lavci, starimi obrazi in starimi kameradi, dar ečemok akšno.«
Mogoče bodok akšnoi zkušnjod obili prik olegih izG orenja? Skupščine se jeu deležiln jihov prviu pokojenec Ivan
Atelšek.
Ko bom velik bom »zelena straža«?!,
Odgovor na pismo bralca z gornjim naslovom objavljeno v Našem času, 27. 3. 2008
Na medobčinskem redarstvu smo vedno veseli kritike, saj se trudimo, da bi ukrepali tam, kjer je to potrebno. Kje je potrebna naša pristnost, pa ugotavljamo predvsem na podlagi želja občanov, ki nam jih sporočijo neposredno ali pa preko svojih predstavnikov v lokalnih skupnostih. Kritike so lahko podlaga za izboljšanje dela, vendar le, če so utemeljene ali če izražajo predlog za izboljšanje.
Občana, pisca članka, je očitno razburilo »bližnje srečanje« z občinskim redarjem, ki ga je opozoril, da mora biti pes na vrvici. Občan sicer meni, da njegov pes ni nevaren, vendar zakon in občinski odlok ne delata razlik med pasmami, saj zakonodaja ne varuje občanov zgolj pred ugrizi, temveč tudi pred nepotrebnim vzbujanjem strahu oziroma pred nelagodnim počutjem, ki ga pri nekaterih, če ne kar pri večini državljanov, lahko povzroči kosmatinec. Ne glede na pasmo.
Medobčinsko redarstvo izvaja nadzor na podlagi občinskih predpisov občin ustanoviteljic ter na osnovi Zakona o varnosti v cestnem prometu. Nadzor v obliki obhodov in prisotnosti na terenu ne poteka samo na območju mestne občine Velenje, temveč tudi v ostalih občinah ustanoviteljicah. Skupaj z mestno občino Velenje je teh občin enajst. Občinski redarji opravljajo svoje delo od ponedeljka do petka v dopoldanski in popoldanski izmeni, ob sobotah pa dopoldan. To velja za celo leto in ne samo ob »son čnih dneh«.
V kolikor pri sprehajanju psa ugotovite, da v košu za pasje iztrebke manjkajo vrečke, vas prosimo, da to sporočite na telefonsko številko 031 683 959. Kljub rednemu opremljanju košev z vrečkami je seveda mogoče, da je kakšen koš kratek čas brez vrečk. Pogosto je vzrok v namernemu poškodovanju.
Pisca članka je tudi zanimalo, kako lahko postane občinski redar. Odgovarjamo mu, da se na objavljeni javni natečaj lahko prijavi tisti kandidat, ki izpolnjuje v razpisu opredeljene pogoje in naknadno opravi zahtevane izpite. Glede na pisanje občana menimo, da našega dela ne pozna dovolj. Delo lahko dobro opravlja tisti delavec, ki ravna v skladu s predpisi in ima svoje delo rad ter je nanj ponosen. Na medobčinskem redarstvu na svojega smo.
■ SonjaG lažer,v odjaM edobčinskegai nšpektorata

Na Boleru zbrali 7.348 evrov
Tudi 19. dobrodelna prireditev, posvečena mednarodnemu dnevu žena, navdušila številne obiskovalce in goste
Bojana Špegel
Velenje, 25. marec - Prejšnji torek, na materinski dan, je bila dvorana velenjskega doma kulture polna do zadnjega kotička. Knjižnica Velenje je že 19. zapored pripravila dobrodelno prireditev Bolero, ki jo vedno posvečajo mamam in ženam, izkupiček pa podarijo v dobrodelne namene. Letos so zbirali sredstva za ureditev dializne-
za zdravje Zofija Mazej Kukovič,
ki je v svojem nagovoru izpostavila pomen materinskega dne in materinstva. Ob tem je poudarila, da je danes mogoče usklajevati tudi materinstvo in kariero, kar lahko potrdi iz lastne izkušnje.
Prireditev je tudi tokrat, tako kot prvo in vse naslednje, pripravil neutrudni Marjan Marinšek, dolgoletni vodja enote Prireditve v Knjižnici Velenje, ki je sicer od novega leta dalje v pokoju. Ze dolgo se zavzema za ureditev dializnega centra v Velenju, kjer je kar 25 bolnikov, ki jih dvakrat ali trikrat tedensko vozijo na dializo v bolnišnice v Celje ali Slovenj Gradec. Med njimi je tudi on sam, zato je bil namen letošnje prireditve zanj še toliko bolj pomemben. Kot vsa leta doslej se je Marin šek tudi letos potru dil pri pripravi programa, kije navdu-
violino, violinistka pa je tudi fantova mama. Težke skladbe za violino in klavir izvaja z neverjetno lahkoto in občutkom, zanimivo pa je, da se sklad be veči no ma uči še po posluhu, saj se je not šele začel učiti. Doslej je simpatični mali mož osvojil številne nagrade na mednarodnih in državnih tekmovanjih, za njim pa je tudi preko sto koncertov v Italiji, Sloveniji, Češki in Srbiji...
Odlični so bili tudi vsi ostali nastopajoči, ki so se zaradi narave prireditve odrekli tudi honorarju. Prireditev je suv-e re no povezoval tako
kovalcem pričaral še en lep večer, točno na materinski dan.
Tudi letos so poskrbeli za pester splet različnih zvrsti, od plesa do zborovske
in zabavne glasbe.
ga centra v velenjskem Zdravstvenem domu, zato so se obiskovalcem v dvorani pridružili tudi predstavniki Zdravstvenega doma Velenje in Splošne Bolnišnice Slovenj Gradec, saj bodo dializni center zgradili in vodili skupaj. Izkupiček prireditve je bil tudi tokrat pohvale vreden - s prodajo vstopnic in z donatorskimi prispevki so zbrali 7.348 evrov. Proti koncu prireditve je na Bolero prišla tudi ministrica
šil zbrano občinstvo, v večini mame in žene. K sodelovanju je povabil glasbenike, humoriste in plesalce iz vseh koncev Slovenije, zvezda večera, komaj 8-letni violinist Teo-fil Milenkovic, pa je prišel iz Italije. Ob spremljavi pianistke Urške Roškar je navdušil in dokazal, daje resnično izreden fantič. Na odru se mu je pri dru žil tudi oče Zoran, glasbeni pedagog, ki po preselitvi iz Beograda v Italijo tam poučuje
rekoč domačin Andrej Hofer. Oder je v spomladansko kuliso spremenil slikar Jože Napotnik, s cvetjem gaje okrasil PUP Velenje. Na njem pa so se zvrstili še: Harmonikarski orkester, Premogovnika Velenje, Oktet Deseti brat, Manca Špik, trio Katrinas, Tanja Žagar in plesalke Plesnega studia N ter humorista Don Corleone in Ifigenija.
Pisan koš različnih žanrov je skupaj ustvaril zanimivo celoto in obis-
Zvezda večera je bil komaj osemletni Teofil Milenkovic.
Zahvala
Knjižnica Velenje, enota Prireditve, se zahvaljuje vsem, ki so nastopili na prireditvi Bolero 08 in obiskovalcem, ki so kupili vstopnice in s tem pomagali zbrati skupaj 7. 348 evrov neto, za izgradnjo dializnega centra v Velenju.
Posebej se zahvaljujemo sponzorjem oz. donatorjem: Gorenje d. d. Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Lekarna Velenje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina,Nova ljubljanska banka Velenje, Občina Šoštanj, Slovenska demokratska stranka, Občina Šmartno, Elektro Jezernik Velenje, Acman d.o.o Velenje, Avtocenter Celea, Socialni demokrati Velenje, Eurograf Velenje, Bojan Kontič (poslanec), Vafra company Griže, Zasebna zobna ordinacija Zora K. Pavlovič Velenje in Sindikat Upravne enote Velenje. Posameznikom: Marija Kolar, Dragica Povh, Štefan Šomen, Jana Kovič, Jožica Pogorevc, Ingeborg Čas, Božo Delopst, Anton Tajnšek, Leopoldina Lukič, Marija Skornišek, Anka Osojnik, Marija Šalej, Arpad Šalamon, Vlasta Lederer, Miroslava Preložnik, Majda Oman, Štefka Kitak, Leopold Viher, Miha Lesjak, Amalija Gašper. In vsem, ki so pomagali pripraviti prireditev: Mestna občina Velenje, Jože in Milica Napotnik, Tiskarna Eurograf Velenje, Gorenje Gostinstvo Velenje, PUP, Vrtnarstvo Velenje, Mercator Tržnica Velenje, S. Art - uokvirjenje slik (Srečko Švajgelj) Velenje. Naš čas Velenje, Radio Velenje, VTV Velenje.
Avtoportret - tokrat zagledan v
človekovo notranjost
Galerija Velenje odprla novo razstavo - Predstavlja se 16 avtorjev in 15 del - Glavna tema j e avtoportret
Vesna Glinšek
Razstavo, ki so jo odprli v petek v Galeriji Velenje, je pripravilo Društvo likovnih umetnikov Celje. To je društvo, ki povezuje ustvarjalce
iz Celja, Velenja in širše savinjske regije. S to razstavo, ki so jo naslovili Avtoportret, pa se njegovi člani prvič predstavljajo v Velenju. »Avtoportret je tokrat mišljen kot
! 14
n *
delo, po naravi zagledano navznoter, ne toliko navzven. Torej vsebuje tisto, kar avtorje zaznamuje oziroma odraža njihovo osebnost, njihove lastnosti in značilnosti. Ravno iz tega razloga se predstavljajo s tem, kar dejansko delajo,« je naslov razstave pokomentiral predsednik društva Željko Opa-čak.
Skupaj je razstavljenih 15 del, avtorjev pa je 16. Dva, Estela Žutič in Guilles Duvivier, sta pripravila skupen performans Bobo buba, ki je biltudi osrednji otvoritve ni dogo dek. Osta li avtoiji so ustvarjali nekoliko drugače. Gre za likovna dela, med katerimi prevladujejo slike, na ogled pa so postavljeni še instalacija, akvarel, risba, kolaž, fotografija in video.
Med avtorji je tudi Opačak, ki je o svojem delu povedal: »Moj avtoportret je video, v katerem se predstavljam kot človek, ki razmišlja o nekih drugih stvareh, ne o teh, ki se ukvarjajo s sedanjim trenutkom tukaj. Video je bolj duhovne narave. Zato ga je treba pogledati v miru in tišini ter se vanj poglobiti.«
Razstava je ravno zaradi duhovnosti postavljena v zgornji, mirnejši galerijski prostor, ogledate pa si jo lahko do 19. aprila.
KOLONA
Elitizem
Urban Novak
Arhitekti smo vedno veljali za elito družbe. Izobraženi, ustvarjalni, vplivni in bogati ljudje, ki pomembno vplivajo na dogajanje v svojem okolju. A naj vas ta stereotip ne zavede preveč, saj je resnica precej drugačna. Mogoče je to veljalo, ko ste lahko v Sloveniji našteli arhitekte še na prste ene roke. Recimo tam za časa Plečnika in njegovih sodobnikov.
Nagel razvoj nove države na pogorišču nekdanje kraljevine je zahteval tudi določeno število arhitektov, da se je država lahko spopadala s hitro gradnjo. Ljubljanska šola za arhitekturo je v veliki meri pozabila na kvaliteto in je arhitekte izobraževala po tekočem traku in čim hitreje. Posledice tega so bile v okolju kmalu vidne in jih gledamo še dandanes. S hitrostjo gradenj je začela šepati tudi kvaliteta in sedaj imamo po državi polno propadajočih stavbnih poskusov, v katerih noče živeti skoraj nihče. Hitra izobrazba in veliko število arhitetkov se je vrnilo kot bume-rang. Poleg šepajoče kvalitete se je zaradi velikega števila arhitektov znižala tudi cena storitev, kijih nudijo. Za iste denarje naročnik dobiva manj ali pa vsaj slabše projekte. Ker je to vodilo v kaos, ki se je odražal tudi na objektih in v grajenem okolju, se je nekaj »pametnih« arhitektov odločilo za ustanovitev svoje lastne zbornice. Kot vsaka dejavnost imamo namreč tudi arhitekti svojo matično zbornico. Sprva je bila sicer del inženirske zbornice, a ker si arhitekti nismo pustili soliti pameti od nikogar, še najmanj pa od ostalih inženirjev, smo se od inženirske zbornice ločili in postali samostojni. A kar se je sprva zdelo imenitna ideja, se je kmalu sprevrglo v začaran krog, v katerem se ni vedelo, kdo za kaj skrbi in kdo je za kaj odgovoren. Zaradi nedelovanja zbornice in pomanjkljive zakonodaje je nastala vrzel v procesu ustvarjanja arhitekture ter gradnje objektov. Vrzel, ki jo je premeteno izkoristil kapital in politika, da sta ustvarjala enormne dobičke pri gradnjah. Od arhitekturne zbornice, kije bila ustanovljena zato, da bi ščitila interese arhitektov, je tako ostalo bore malo. Njena moč ni zbledela le ob doseganju ugodnih pogojev za delo arhitektov, ampak se je pokazala tudi ob organizaciji javnih arhitekturnih natečajev, na katerih ni bila sposobna zaščititi zmagovitih avtorjev. Arhitekturna zbornica je postala sama sebi namen in obenem orodje v peščici ljudi, ki so tvorili vodstvo zbornice. Spremenjene družbene okoliščine in opisana situacija so privedle do potrebe po novem zakonu, ki naj bi urejal arhitekturno dejavnost. In tukaj se je resno zapletlo. Zgodil se je pravi mali revolt in arhitekti ter ostali inženirji so se uprli nameram vlade, da si strokovnjake s področja planiranja prostora neposredno podredi. Ce sta do sedaj za regulacijo in pravilnost delovanja na tem področju skrbeli obe zbornici, naj bi po novem vladnem predlogu vsa stvar prešla v domeno vlade. Na kratko bi to pomenilo obvezno registracijo svojega poklica pri pristojnem ministrstvu, medtem ko naj bi članstvo v zbornicah postalo neobvezno. Povedano po domače, naj bi nadzor nad arhitekti in inženirji prevzelo ministrstvo, delovanje prostovoljnih zbornic pa bi bilo prepuščeno zainteresirani javnosti -kar je do velike mere precej sporno, saj tako arhitekti ne bi bili več izpostavljeni strokovnemu nadzoru, ampak bolj političnemu nadzoru ministrstva. Kakšno škodo zna narediti politika v procesu izgradnje prostora, pa se zelo dobro ve. Še večji problem je, ker se na arhitekturno zbornico ne da resno zanesti, saj bi morala ta najprej priznati svoje nedelovanje in obilico napak v preteklih letih. To pa je utopično pričakovanje glede na dejstvo, da se vodstvo (še) ni zamenjalo.
In kaj ima običajni naročnik opraviti z vso to zmedo, se boste vprašali? Pravzaprav veliko. V končni fazi bi moralo prav njega to zelo zanimati, saj se bo vsaka sprememba, ki si jo bo izmislilo ali ministrstvo ali pa zbornica, najbolj prizadelo prav končnega naročnika. Ustanovitev vsake nove zbornice, višja članarina ali pa sprememba v zakonodaji se bodo najbolj poznale prav malemu naročniku, ki bo moral vse plačati iz svojega žepa. Že tako ne poceni projekti se bodo še podražili in verjetno je, da se skupaj s podražitvijo ne bo izboljšala kvaliteta projektov. Toliko torej o elitizmu ...
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
107,8 MHz
iadojsko ido č/a\s©p0sd0i m®x5w
Glasbene novičke
Pomlad je tu
Čas nas vse bolj prehiteva, kar ne moremo dojeti, da smo že v aprilu. Prav tako se v redakciji ne moremo navaditi na letošnji premik ure. Jutra so zato naporna in težka, a dopoldnevi že veliko lepši, saj nas tako kot verjetno tudi vas prijetno grejejo sončni žarki in nas vabijo na plan. Tale čas pa je povezan tudi z zelo zahtevnim opravilom, načrtovanjem letnih dopustov. To je sicer nekaj, česar se vsi veselimo, a uskladiti načrte ni enostavno. Ugotavljamo, da je veliko lažje tistim, ki imajo kolektivne dopuste. Ti pa letos v Šaleški dolini po dolgih letih ne bodo usklajeni. V Gorenju so jih namreč premaknili že na 21. julij in bodo trajali do 7. avgusta, na Premogovniku pa bodo imeli dopust tako kot lani, prva dva tedna v avgustu. Se pa konec meseca prav tako obetajo nekoliko daljši prazniki oziroma kolektivni dopusti. Praktično povsod, kjer je le mogo če, bodo pro sto ri vse od 25. aprila do 5. maja. No v tem tednu tudi Naš čas ne bo izšel in bomo imeli, vsaj nekateri, kratek kolektivni dopust
Novinarka Tatjana Podgoršek se je pred izletom v Pariz, kamor je seveda odšla z možem Petrom, pošalila, da gre na poročno potovanje. Izlet je bil lepo darilo njenih prijateljev za Abrahama, ki ga je praznovala tik pred novim letom. Javila se nam je prav izpod Eifflovega stolpa.
tudi v našem podjetju.
Sicer pa je april mesec, ko je med nami veliko jubilantov. Prej-šnji teden so praznovali Tjaša Rehar, Marko Primožič in Lidija Kurnik. Prav danes praznuje Janez Plesnik, pripravljajo pa se tudi Stane Vovk, Hinko Jerčič in Marinka Zapušek. Tik pred prazniki pa bo praznovala še Karolina Destovnik.
esto
... na kratko...
RATTLE SNAKE
Skupina Rattle snake bo izdala ponatis svojega prvenca Razvoj vrste, na katerem bodo tri dodatne skladbe: Ne pozabite nas, Barje in skladba Hvala v izvedbi z Nuško Drašček.
SKATER
Mariborska zasedba Skater po uspešnici Dimnikar predstavlja novo skladbo Roke proč. Še v tem mesecu bomo videli tudi nov videospot, kmalu pa naj bi izšel tudi njihov novi album.
ŽANA
Žana predstavlja novo pesem Padli angel. Za balado je sama napisala glasbo, pri besedilu ji je pomagal Igor Mazul - Amon, pri aranžmaju pa Gregor Bezenšek. Ker se Žana pripravlja na materinstvo, je to nekakšna poslovilna pesem za krajši čas. Na glasbene odre se namerava vrniti že čez pol leta.
BILLYSI
Skupina Billysi po prvem singlu Hello Hello ob izidu njihovega zadnjega albuma Magia predstavlja novi, že drugi single z naslovom Preberi me, ki ga bo v kratkem pospremil tudi atraktiven videospot. V skladbi nastopa tudi posebni glasbeni gost, klaviaturist Davor Klarič iz skupine Šank Rock.
ORTO FEST
Od 31. marca do 30. aprila v ljubljanskem Orto baru poteka že 9. Orto fest. V mesecu dni se bo na odru zvrstilo več kot trideset domačih in tujih izvajalcev različnih zvrsti popularne glasbe, od rapa do rocka. Med nastopajočimi bodo tudi letos velenjski rokerji Res Nullius.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BORIS NOVKOVIC - Otkada je otišla
2.	LEONA LEWIS - Better In Time
3.	MADONNA & JUSTIN TIMBERLAKE - 4 Minutes
Otkada je otišla je naslovna skladba novega albuma uspešnega hrvaškega avtorja in izvajalca Borisa Novkovica. To je že sedemnajsti album 40-letne-ga pevca, ki je zaslovel že s prvim albumom Kuda idu izgubljene djevojke leta 1986 in uspešnico Tamara. Konec lanskega leta je ob 20-letnici delovanja Boris Novkovic izdal tudi živi album Mojih prvih 20.
Pankrti snemajo
Člani legendarne skupine Pankrti so na prvem studijskem snemanju po dolgih letih posneli in zmiksali dve skladbi - novo različico legendarnega ZK punka ter povsem novo skladbo Zadnja ljubezenska pesem. Skladbi bosta eks-kluzivna dodatka k paketu nove
CD kompilacije in DVD-ja s koncertnim posnetkom njihovega veličastnega nastopa v Hali Tivoli ob njihovi 30-letnici 1. decembra lani. Izdajo so napovedovali že za 8. februar, vendar bo luč sveta ugledala 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, so sporočili iz Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Le dva dni pred izidom, 25. aprila, bodo Pankrti nastopili v velenjskem klubu Max.
Kylie se bo poročila
Avstralska pevka Kylie Minogue naj bi se končno poročila s francoskim igralcem Olivierom Marti ne zom. Poro ka med Mino gue -ovo in Martinezom, ki naj bi pred časom obnovila svoje razmerje, je že več mesecev predmet govoric, sedaj pa naj bi pomemben dogodek javno oznanili na koncertu avstralske pevke v Pragi 12. maja. Zvezdnico, ki bo maja praznovala 40. rojstni dan, v Pragi pričakujejo v okviru njene evropske turneje Kylie x 2008, ki se bo začela 6. maja v Parizu, sklenila pa 27. julija v Londonu.
Leona Lewis na vrhu ameriške lestvice
Mlada Leona Lewis je prva britanska glasbenica, kije po dvajsetih letih s svojim singlom osvojila vrh ameriške glasbene lestvice. Njen singl Bleeding Love se je kar
^Lestvica doma
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Iskrice - Na citre
2.	Veseli Begunjčani - Sonce zašlo je že
3.	Skupina Katrca - Bela preproga
4.	Ansambel Petra Finka - Naj bo srečen z njo
5.	Veseli svatje - Lunca zakaj se svet mi gunca
6.	Jodlar Lojz s prijatelji - Je že svit
7.	Ansambel Nagelj - Moja družina
8.	Skupina Diatonica - Rojstvo
9.	Ansambel Frančič - Mlada žena
10.	Ansambel Unikat - Glej, tu si doma
več na: www.radiovelenje.com
Britanke naj bi močno pripomoglo tudi njeno gostovanje v oddaji Oprah Show.
Weezer pripravlja nov album
Sredi letošnjega leta bo izšel šesti album skupine Weezer. Fantje so skladbe za novi album posneli že oktobra lani, za produkcijo pa je poskrbel slavni Rick Rubin. Na
šest tednov vzpenjal po Billboar-dovi lestvici, pred dnevi pa se je povzpel na sam vrh. Nazadnje je takšen uspeh doživela leta 1987 Kim Wilde, ki je Ameriko obno-rela s priredbo skladbe You Keep Me Hangin' On. Edini Britanki, ki sta se povzpeli na prvo mesto Bil-lboardove lestvice singlov, sta bili še Petula Clark (1965) in Sheena Easton (1981). K uspehu mlade
i í %
! J -
albumu bodo objavljene skladbe Ms. Sweeney, The Greatest Man That Ever Lived, Automatic in Daydreamer, naslov prvega singla kot tudi naslov albuma pa člani skupine za zdaj še ljubosumno skrivajo. Kalifornijska skupina iz Los Angeles a sicer deluje že vrsto let, prvi album z veliko uspešnico Buddy Holly pa je izdala leta 1994. Njihov zadnji studijski album Make Believe je izšel leta 2005.
Leaf-fat v klubu Max
19. aprila bo v velenjskem klubu Max nastopila slovenska neo hardcore skupina Leaf-fat. Zasedba je
I ■
I
začela delovati leta 2001 in se je po začetnem punk obdobju preusmerila v tako imenovano screamo smer rocka. Leta 2005 je izšel njihov prvenec Underworld Kingdom, lani pa so izdali svoj drugi album RockPaperScisors. Skupina je leta 2005 zasedla drugo mesto na mednarodnem natečaju Newcomer Of The Year v Gradcu, njihov prvenec pa so istega leta uvrstili med deset naj albumov Radia Študent. Skupina se je pred kratkim vrnila z uspešne turneje po Kanadi, kjer je nastopila na enajstih koncertih.
M
SUEŠKI ŠTUDENTSKI KIKB
www.ssk-klub.si
Ni časa za dolgčas
Tretji mesec v letu se je začel športno, ko se je skupina članov ŠŠK odpravila na tridnevno smučanje v Nassfeld, smučišče ob avstrijsko-italijanski meji. Naslednji družabni dogodek je bil biljard turnir Kasesnik Open Vol. 2, na katerem je največ spretnosti pokazal Aleš Vodovnik. Na turnirju je potekal tudi boj za svinjsko glavo in pet litrov piva; tu si je zmago priboril Janko Urbanc. 19. marca se je dogajanje prestavilo v Ljubljano, ko so v Bachus centru
na drugem Ej lejga žuru nastopili Alya in skupina Šank Rock. Dogodek, ki gaje obiskalo preko 700 ljudi, je privabil tako člane kot tudi nečlane ŠŠK. Že dva dneva za tem pa so študentje zaplavali v bolj delovne vode, ko so se v Velenju seznanili z natečajem Gospodarski izziv, ki ga organizirata Premogovnik Velenje in društvo študentov ekonomije Topef. Gre za priložnost, v okviru katere morajo študentje pripraviti poslovni načrt, najboljši pa bo nagrajen z 2500 evri.
V marcu je bil ustanovljen tudi Zavod ŠŠK, ki so ga člani sprejeli na izredni skupščini 22. marca. Temu je sledil še zadnji vikend meseca, ki ni bil brez dogajanja -v petek so Mojca Andrejc, Simona Mraz, Jure Kolenc in Tjaša Ste-blovnik predstavili svoje tritedensko potovanje po Irski, sobota pa je bila delovne narave. Po pridobitvi novih prostorov ŠŠK (nek-
danji Rudnik pub) v februarju, je potekala že druga delovna akcija, na kateri so člani pospravljali prostore, da bo lahko obnova novega sedeža ŠŠK čim prej stekla.
Tu pa je že april, v kate rem bo mogoče vse - plesati, se športno udejstvovati, potovati in še kaj. Že konec marca se je začel tečaj fotografije, ki bo potekal še prve tri sobote v aprilu. To soboto bo v nekdanjem Rudnik pubu še ena delovna akcija, v večernih urah pa zopet čas za premiro. V kinu Velenje bo ob 21:30 uri na sporedu že druga oddaja ŠŠK TV. Drugi aprilski vikend bo čas za Aka dem ski ples, na katerem bodo nastopili skupina Victory ter Pepel in Kri. Po fotografiji, kinu in plesu bo na vrsti šport. Sredi aprila se bo dogajanje premaknilo v akvatorij v okolici Zadra, kjer ŠŠK v okviru 12. Spomladanskih jadralnih regat 2008 organizira regato s potovalnimi jadrnicami ,imenovano
"Velenjčanka". Preden se bo mesec končal, bodo študentje lahko še malce zapustili Slovenijo in april zaključili v Berlinu - ŠŠK se je namreč pridružil ŠOU Ljubljani na spomladanski ekskurziji v Berlin.
Akademski ples 2008
Akademski ples je gala prireditev v organizaciji Šaleškega Študentskega kluba in nasploh eden prvih dogodkov v njegovi 50-letni zgodovini. Gre za tradicionalno vsakoletno druženje vseh generacij študentov, tako sedanjih kot tudi bivših, ki imajo za seboj že lepo kariero in se kljub temu radi spominjajo študentskih časov. Namen projekta je, da lahko študentje vsaj enkrat letno dobijo mnenja, ideje ter izkušnje iz prve roke gospodarstvenikov, politikov, inženirjev,	zdravnikov,
akademikom in ostalih iz naše
Šaleške doline.
Letošnji Akademski ples se bo odvijal v soboto, 12. 4.2008, ob 20. uri v Restavraciji pod Jakcem.
Za vedro ozračje bo skrbela skupina VICTORY, nostalgijo v srcih obiskovalcev pa bodo vzbudili gostje večera - PEPEL in KRI. Poleg plesa in slavnostne večerje se odvija tudi krajši program. Med drugim vsako leto v sklopu prireditve poteka tudi dobrodelna dražba, ki bo letos v znamenju novih prostorov Šaleškega študentskega kluba, ki jih je potrebno še urediti. Obeta se lep in nepozaben večer, na katerem ne bodo ostali ravnodušni še tako zahtevni nostalgiki, obenem pa je to eden redkih dogodkov, ki združuje in povezuje ljudi vseh generacij. Nabrusi pete in zapleši z nami!
■ Tjaša

Uprava Mercatorja j e na srečanju z novinarji dokazala, da zna še kaj drugega kot dobro voditi eno največjih slovenskih družb. Pod skrbnim vodenjem in budnim očesom kuharjev Urbana Demšarja !n Boštj ana Napotni-ka so novinarjem jn urednikom na prvem pomladanskem srečanju kar lastnoročno pripravih odlične skladice, ki so s krožni kov takoj romate v želodce prisotnih. Sicer pa je predsednik uprave Žiga Debeljak (desno) med prijateji poznan kot odl^ čen kuhar. Da bo še boljši, obiskuj eta skupaj z ženo Metodo kuharski tečaj. Blagor pov-abjjenim na njuno gostijo!
Znani velenjski gobar Viki Poznič, ki zna Iz različnih gob s pomočj o žene S^ ve pripraviti tudi odlične gobje specia^ tete, je imel izjemno srečo. Kar jzpod snega je izkopal tale šop gob. Seveda gre za marčnice ali marčevke, ki rastejo že marca, kot že ime pove.
Podvig je toliko večji, ker je bil letošnji marec bolj zimski kot prva dva meseca v letu. Je lahko ženi ob ženskih praznikih prinesel domov kaj lepšega? Kje pa! Šopka gob j e bila bolj vesda, kot bi bila šopka rož.
Dva Šmarčana skupaj na velenjskem odru sta dokaz več, da se s tem, ko so nastate nove občine, meje med prijateji niso zarisate. Andrej Hofer, priznan slovenski TV !n radijski voditelj, nenazadnje tudi dobitnik priznanja za najbolj obetavnega radijskega voditeja Slovenije, težko reče ne, če ga prosijo, da naredi kaj Iz dobre volje !n Iz srca. Tako je tetos z vesejem sprejel povabite za vodenje Bolera, kjer se vsi sodete^ či odrečejo honorarju. Za njim ustvarja Jože Napotnik, slikar, ki vseh 19 tet priprav!-ja sceno za Bolero. Letos je ni te ustvaril, ampak jo je ustvarjal kar na odru. In kako sta se šmarčana počutija na velenjskem odru? Kot doma, seveda.
Nova fobija
Strokovnjaki so odkrili novo fobi-jo, za katero trpi najmanj milijon ljudi: bojijo se, da bi ostali brez prenosnega telefona. Znanstveni izraz je nomofobija, strokovnjaki
Stanovanjski krediti z ugodno obrestno mero
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg ugodne obrestne mere ponujamo možnost odplačila do 30 let In 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredite glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI
pa trdijo, da se veliko ljudi boji, da bi ostali brez prenosnega telefona, saj potem ne bi mogli vzpostaviti stika s svojimi prijatelji in z družino. Veliko jih je priznalo, da se počutijo neprijetno, če izklopijo telefon, a za pravo fobijo naj bi trpelo okrog milijon ljudi. »Ljudje so postali tako odvisni od prenosnih telefonov, da se jim raven stresa poveča, če ugotovijo, da imajo prazno baterijo ali da so ga pozabili doma,« pravijo. In rešitev? Takšni ljudje naj s sabo nosijo polnilec in svojim najbližjim naj vedno sporočijo številko, na kateri so dosegljivi.

Boj za gole prsi
Po letu dni upiranja so danske oblasti popustile in ženskam le dovolile kopanje zgoraj brez na javnih bazenih in kopališčih. »Ženske se morajo same odločiti, kdaj naj se na njihove prsi gleda kot na seksualni objekt in kdaj ne. Na bazenih se na prsi ne glede kot na objekt poželenja, zato ni nujno, da so pokrite. Kopale se bomo zgoraj brez kot moški,« je dejala 20-letna Astrid Vang, sicer voditeljica organizacije Topless fronta. Pobudo so Danke povzele po švedski organizaciji Gole prsi. Švedinje so se organizirale, potem
ko so dvema ženskam prepovedali kopanje na bazenu zgoraj brez. Vendar pa so Danke precej bolj uspešne v svoji bitki za gole prsi. Švedinje morajo na bazene še vedno hoditi z zgornjim delom kopalk.
(S5znte
i
Konkurenca
Tudi 1. april ima vse večj o konkurenco. Zdaj so že skoraj vsi dnevi, kot j e ta!
Trden blok
Že nekaj časa slišimo, da blok 6 vsi podpiraj o. Le zakaj potem nekateri še vedno mishjo, da bo padel?!
Brez haska
Mnogi zahtevaj o, da j e treba na cesto pred hotetem Paka namestiti ležeče policaje. Čemu le, saj j e že zdaj slišati veliko kritike, da so policisti premate aktivni.
Prej in kasneje
Dekleta se vse mlajša odločaj o za seks, vse kasnej e za rojstvo otrok. Očitno so naše mlade ženske vsestransko previdne.
Približanje
Že prav, da naj bi Titov spomenik jn zelenico ob njem približah ljudem. A zato še ni treba, da se ljudj e tja in mimo vozij o s kolesi, motorji in avtomobih.
Pod vprašajem
Nekateri so še vedno prepričani, da j e hitra cesta med Koroško i n štajersko avtocesto še pod vprašajem. Saj je res tako zavita kot vprašaj. In nihče tudi noče dati dokončne pike.
Pre greva nje
Občinsko stavbo naj bi med prvimi v Velenju začeti hladiti na nov način. Vendar to menda še ne pomeni, da j e tam najbolj vroče.
Parkiranje
Ker eni ob bloke svoj e tovornjake postavjajo, se drugi na zakotnih kotih od osebnih poslavjajo.
Vrst ni red
Kot vse kaže, vrstni red gradenj pomembnih objektov v Šaleški dolini ni praviten. Glede na to, kako pogosto se pomembneži Iz Ljub^ ne zadnji čas vozij o sem zaradi bloka 6, bi morah prej zgraditi hit ro cesto.
AKTUALNO
Kam, ko nas »pritisne« med sprehodom po mestu?
Imamo v Velenju dovolj javnih stranišč? - Na MO Velenje menijo, da dovolj - Pa veste, kje so?
Velenje - Na Mestno občino Velenje se je bojda v zadnjem času obrnilo kar nekaj občanov in občank z vprašanjem, kje imamo v mestu kakšno javno stranišče. Ker smo prepričani, da mnogi res ne vedo, kam se lahko med sprehodom po mestu odpravijo, če jih »pokliče narava«, smo to bolj natančno preverili tudi mi. In hkrati vprašali nekaj Velenjčanov, kako se jim zdi poskrbljeno za to nujo.
Župana Srečka Meha smo vprašali, ali imamo po njegovem mnenju v mestu dovolj javnih stranišč. Odgovoril nam je: »Mislim, da je za to področje dobro poskrbljeno. Javni WC je odprt na stari tržnici v kompleksu MT Centra. Odprt je vsak dan med 7. in 20. uro, razen ob nedeljah in praznikih. Vzdrže-
vanje financira MO Velenje. Vsako soboto, v času kmečke tržnice, so oprta tudi javna stranišča v Centru Nova. Ker je načrtovana obnova območja MT Centra, bodo v času gradnje javne sanitarije v Novi odprte vsak dan. Sicer pa imamo stranišča tudi na Mestni občini Velenje - še nikomur, ki se je oglasil pri nas, nismo rekli, da jih ne sme uporabiti. To velja tudi za kulturni dom, Rdečo dvorano in avtobusno postajo. Občina pa financira tudi vzdrževanje in obratovanje WC-ja v podhodu Mastodont. Menim, da je to dovolj, v vseh predelih mesta težko zagotovimo sanitarije. Zato zaenkrat ne načrtujemo več javnih stranišč, tudi za postavitev tako imenovanih kemičnih ali »uličnih« se nismo odločili, ker menimo, da ni nobene potrebe.
Županu sem omenila, da so mi mlade mamice dejale, da v Velenju nikjer, niti v nakupovalnih centrih, ni poskrbljeno za previjalno mizo, kjer bi lahko malčku med daljšim potepom po mestu zamenjale pleničko. Kot so mi povedale, je za to poskrbljeno skoraj v vseh več- Javno stranišče na stari jih mestih, zagotovo	tržnici, v MT Centru,
pa v Ljubljani, Mari-	financira MO Velenje.
boru in Celju. Župan mi je na to dejal: »To je zani-mivo vprašanje. Moram reči, da se na nas s tem predlogom doslej še ni obrnil nihče. Se bomo pa pozanimali, kako imajo to urejeno v drugih mestih in morda poskušali to urediti tudi v Velenju.«
Tako je torej s tem v Velenju. Dejstvo je, da se marsikdo, če že mora opraviti potrebo kje v mestu, odloči kar za obisk wc-jev v gostinskih lokalih. Ja, tudi to je rešitev, čeprav ne za vse. Ponekod namreč uporabo wc-jev dovolijo le gostom, nekaterim občanom pa je zagotovo lažje kot v »gostilno« iti na javno stranišče. Sedaj veste,
kje jih najdete, pa tudi, da novih v Velenju ne načrtujejo. Sicer pa še vedno velja, da se večina od nas tam, kamor gre še cesar sam, najbolje počuti doma, na domači wc školjki.
Ko bodo MT center začeli obnavljati, bo vse dni v tednu odprto javno stranišče v Centru Nova.
MALA ANKETA
»Vprašljiva je čistoča!«
Andreja Fricelj: »Vem, da javna stranišča v Velenju so. Mislim, da je eden na tržnici in na avtobusni postaji, pa v nakupovalnih centrih jih tudi imamo. Vendar če ni nujno, jih sama ne uporabljam. Zaradi čistoče. Prepričana pa sem, da jih imamo dovolj, bolj kot takšna stranišča pogrešam previjalne mize, ki bi bile v samem centru mesta zares dobrodošle.«
Edina Štumfel: »Moje mnenje je, da bi moralo biti več javnih stranišč. Pravzaprav v centru in njegovi okolici sploh ne vem za kakšnega. Zato se vedno znajdem
tako, da zavijem v nakupovalni center, kjer takšna stranišča so, ali pa grem kar v enega od najbližjih lokalov. Vsekakor bi morali narediti več tovrstnih stranišč. Prav bi prišle tudi previjalne mize. Poznam samo eno v nakupovalnem centru, ki je kar skupaj, v sklopu s toaleto.«
Sara Potočnik: »Ta stranišča se mi ne zdijo najbolje urejena, včasih pa celo niti niso odprta. Če pa so že, si jih ne upam uporabiti, saj sem slišala, da se notri ljudje pogosto drogi-rajo. Zato če že moram na stranišče, grem najraje v kakšno restavracijo, kjer je za čistočo bolje poskrbljeno. Na druga javna
stranišča ne hodim nikoli. Previjal-ne mize bi bile pozitivna pridobitev, sploh za mami-ce, ki niso iz centra mesta.«
Lori Bungič: »Vse skupaj lahko z eno besedo poimenujem kar katastrofa. V enem od nakupovalnih centrov sicer previjalnica je, vendar ni pritrjena in zato je nevarna. Če kdo ne pazi, mu lahko otrok pade na tla. Vseeno pa je to bolje kot nič. Pogrešam pa dojil-nico. Mislim, da je v mestu sploh nimamo. Vesela bi bila tudi mize za previjanje v samem centru mesta, saj je otrok zelo veliko. Če gremo na sprehod, za to porabimo kar nekaj časa. In ponavadi je treba otroka medtem previti in nahraniti. Prav iz tega razloga bi bila previjalnica več kot dobrodošla. Tudi sama imam majhnega otroka, zato bi jo gotovo vsak dan upo-
rabljala. Morda je vprašljiva le čistoča. Morala bi biti v posebnem prostoru, ne v istem, kot so stranišča. Zaenkrat se pač znajdem po svoje. Otroka previjem v toaleti v nakupovalnem centru ali avtomobilu, včasih pa moram tudi domov.«
Drago Javornik: »Sicer nisem Velenjčan, a vseeno večkrat tedensko zahajam v to mesto po opravkih. Tukajšnjih javnih stranišč niti ne poznam, kar zna biti včasih težava. Morali bi nekako urediti, če že drugega ne, bi lahko postavili table z napisom toaleta ali kaj podobnega. Tako bi se tisti, ki nismo iz Velenja, lažje znašli.«
■ vg
Podgane in miši v Velenju niso lačne
Z metanjem hrane v kanalizacijo in tudi s puščanjem hrane za potepuške mačke ali golobe tudi sami pospešujemo razplod miši in podgan - Deratizacija prvič po vsem mestu hkrati
Velenje - Sredi marca so začeli izbrani izvajalci po mestu opravljati deratizacijo. Ta je namenjena iztrebljanju miši in podgan, ki tudi v našem mestu niso neznanka. Tudi na ulici že lahko srečamo kakšno dolgorepo podgano, sploh v bližini večjih kanalizacijskih sistemov, pa tudi v kakšni kleti večstanovanjskih zgradb. A stanje v mestu še ni alarmantno, pravijo na MO Velenje, kjer so se letos prvič odločili, da poskrbijo, da bo v treh tednih deratizacija opravljena v celotnem mestu. Prejšnja leta namreč ni potekala usklajeno, zato so se podgane, ki so izjemno pametne, s področij, kjer so že nastavili strup, selile v področja, kjer ga ni bilo.
Da bi javnost čim bolje seznanili s pomenom deratizacije, so marca pripravili tudi javno razpravo na to temo. Udeležili so se je predstavniki podjetij, izvajalcev, upravniki večstanovanjskih zgradb, predstavniki svetov lastnikov in tudi občani. Maks Arlič, vodja Urada za stanovanjsko gospodarstvo MO Velenje, dodaja: »Po stanovanjskem zakonu je treba deratizacijo izvesti dvakrat letno. Dejstvo pa je, da ta akcija doslej ni bila usklajena. Izvajalci so jo izvajali, kakor so se dogovorili z izvajalci. V večstanovanj-skih stavbah so to dolžni izvesti upravniki, v gospodarskih družbah in zavodih pa direktorji. Letos smo se prvič uspeli dogovoriti z vsemi v mestu, da deratizacijo izvedeno istočasno v vseh ožjih predelih mesta. Ugotovili smo namreč, da se podgane in miši sicer selijo s področja mesta ob zaznavi strupa v druge predele mesta. Sedaj upamo, da bomo te migracije preprečili in dosegli boljši učinek.«
Po zakonu so deratizacijo dvakrat letno dolžni izvajati tudi na Komunalnem podjetju Velenje, kjer poskrbijo, da škodljivce uničijo v javni kanalizaciji in toplovodnem omrežju), upravniki posameznih večstanovanj-skih objektov jo opravijo v kleteh in sekundarnih kanalizacijskih in toplovodnih vodih, javni zavodi pa v skupnih prostorih in komunalnih vodih
... V Velenju je na kanalizacijsko omrežje priključenih skoraj 10.000 stanovanj, strokovnjaki pa pravijo, da stanje glede števila glodalcev ni alarmantno, njihovo število pa je z usklajeno akcijo seveda mogoče še zmanjšati. Arlič pravi: »V primerjavi z drugimi slovenskimi mesti jih pri nas ni
Maks Arlič: »Z metanjem hrane v kanalizacijsko omrežje ustvarjamo krmišče za podgane in miši.«
več in ne manj. Za to, kako hitro in močno se plodijo, pa smo v veliki meri odgovorni prebivalci mesta sami. Če je veliko odpadkov, če puščamo smeti vsepovsod, jih dobesedno hranimo. Komunalno podjetje je s svojimi kamerami v kanalizacijskem omrežju dobro zabeležilo, koliko hrane ljudje »spustijo« v kanalizacijsko omrežje. To j5
e še posebej vidno, odkar imamo novo čistilno napravo, saj se na rešetkah nabere ogromno hrane.« Ob tem mnogi opozarjajo, da s hranjenjem potepuških mačk, pa tudi golobov, hranimo tudi miši in podgane in tako ustvarimo krmišče tudi zanje.
Deratizacija naj bi bila končana do konca tega tedna, saj naj bi izvajalci za uspešno izvedeno deratizacijo potrebovali okoli tri tedne. Kot pravijo na MO Velenje, pa bodo tudi v prihodnje akcijo izvajali usklajeno, po vsem mestu istočasno.
■ bš
''Kaj mora moški vedeti o svojih spolovilih"
V občinski sejni dvorani je na temo 'Kaj mora moški vedeti o svojih spolovilih' prejšnji četrtek predaval primarij dr. Jurij Us, dr. med. spec. onkologradiolog. Predstavil in opisal je anatomijo mod - zgradbo spolovil, ter predstavil spolno prenosljive bolezni in kako se te prenašajo. Opozoril je na benigne tvorbe, katerih pojav lahko vodi k raku sečil, raku na prostati in testisih.
Rak moda je najpogostejši maligni tumor pri moških, starih med 20. in 35. letom. Predstavlja le 2 % vseh rakov pri moških, vendar je pri mlajših moških to najpogostejša vrsta raka, ki je pri pravočasnem odkritju večinoma ozdravljiva. Običajno moški sam zatipa nebolečo zatrdlino v modu, redkeje pa se tumor pojavi v obliki vnetja z močno bolečo zatrdlino. K čim zgodnejšemu odkritju bolezni in še boljši ozdravljivosti lahko moški prispevajo s samopre-gledovanjem. Rak sečnega mehurja in ledvic je pogostejši po 55. letu starosti, nevarnost njegovega nastanka je mogoče zmanjšati tudi z nekajenjem oziroma opustitvijo kajenja. Znaki, na katere je potrebno biti pozoren, so pogostejše uriniranje, kri v urinu ter bolečine v spodnjem delu trebuha. Rak prostate je bolezen starejših moških, pogostejša po 65. letu starosti. Prvi znak so lahko bolečine v kosteh in kri v urinu, težave pri uriniranju pa se pojavijo nenadoma.
Raka je mogoče uspešno zdraviti, a le, če je dovolj zgodaj odkrit. Udeleženci predavanja, bili so večinoma moški, so temo sprejeli brez zadržkov in v sproščenem pogovoru z dr. Usom izvedeli veliko koristnega za svoje zdravje.
■ Lucija Paradžik
^Hjs
Bogat konec tedna v Šentilju
V soboto velika očiščevalna akcija okolja, v nedeljo srečanje starejših krajanov
Šentilj pri Velenju - V KS Šentilj so se odločili, da v pomlad stopijo zelo delavno. Po tem, ko je na novoustanovljeno Društvo upokojencev Šentilj v domu krajanov že pripravilo odlično razstavo ročnih del, na kateri so s svojimi izdelki močno presenetili krajane, bo ta konec tedna delovno in družabno obarvan.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik, bodo tudi letos krajani in krajan-ke sami prispevali k lepši podobi kraja. Tradicionalno očiščevalno akcijo središča Šentilja bodo pričeli to soboto ob 9. uri. Zborno mesti je pri domu krajanov, naročili pa so tudi zabojnike, ki jih bodo zagotovo tudi letos dodobra napolnili. Podbornik upa, da se bo vabilu na čistilno akcijo odzvalo čim
Pred kratkim so šentiijski upokojenci krajane presenetili z razstavo ročnih del. Za mnoge niti sokrajani niso vedeli, da so tako ročno spretni. Dela so nastala pod mentorstvom Fanike Pačnik in Lojzke Rotovnik.
več krajanov.
Drago Kolar, predsednik krajevne organizacije Rdečega Križa Šentilj, ki združuje skoraj 300 članov, pa nam je povedal, da v nedeljo, 6. aprila, pripravljajo tradicionalno srečanje starejših krajanov. Ob 12. uri se bodo zbrali v domu krajanov, pričakujejo pa okoli 60 več
kot 70 let starih krajanov in kra-jank Šentilja. V kraju jih je sicer nekaj več kot 80. »Srečanje nam bodo tudi letos popestrili naši najmlajši, učenci podružnične osnovne šole Šentilj, ki bodo pripravili kulturni program. Potem bomo v prostem pogovoru ob kosilu izmenjali izkušnje in se poveselili. Zave-
damo se namreč, da so naši starejši krajani in krajanke veliko prispevali k razvoju kraja, zato je prav, da izmenjamo tudi izkušnje.« Krajevni odbor RK letos skrbi tudi za številne druge aktivnosti. Nekajkrat na leto razdelijo hrano in pakete, ki jih poklanja EU tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. 13 je takih, ki te pakete dobijo vedno, velikokrat pa pomoč dodelijo tudi drugim, ki težko živijo. V kraju je namreč zelo veliko vdov z minimalno pokojnino, ki so pomoči vesele. Enkrat letno pripravijo tudi izlet za svoje člane, na dober odziv pa so naletela tudi predavanja o zdravju. Branka Drk je že izvedla predavanje o nevarnostih klopov in boleznih, ki jih raznašajo. Ker je predvsem v Lazah zelo veliko okuženih klopov, je bila udeležba na predavanju zelo velika. V načrtu pa imajo še predavanje o raku dojke. Drago Kolar pa je pred kratkim organizacijo RK predstavil tudi učencem podružnične šole, kjer so mladi pokazali velik posluh za delovanje te človekoljubne organizacije. V kraju je tudi okoli 100 krvodajalcev, ki tudi z darovanjem krvi izkazujejo svojo človekoljubnost.
■ Bš
Dan odprtih vrat na oš Bratov Letonja - Ekodan
V	soboto, 29. marca, smo na OŠ bratov Letonja v Šmartnem ob Paki na široko odprli vrata in v goste povabili vse starše in pomembne predstavnike lokalne skupnosti, da na EKODNEVU pokažemo, kaj vse smo storili in s čim vse se na šoli ukvarjamo v okviru projekta Ekošo-la kot način življenja in bivanja.
V	uvodnem delu sta osmošolca Žiga Deršek in Zan Peršič spomnila na bistvene dosežke in uresničene cilje številnih projektov, ki se jih na šoli pod vodstvom koordinato-ric ekošole, učiteljic Damjane Modrijan in Ajde Stupar, lotevamo že tretje leto, tako smo med drugim več kot uspešno zaključili projekt Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov, za katerega smo prejeli celo prvo nagrado. Ravnatelj šole Bojan Juras pa je v pozdravu vseh gostov in številnih staršev, ki so si vzeli čas in se udeležili odprtega dne šole, poudaril, da je načeto pot mogoče opraviti z majhnimi koraki: z ugašanjem luči, kontroliranim zračenjem šolskih prostorov, pobiranjem papirčkov ... in da le-ti vodijo do uresničitve večjih projektov - kot je bila v preteklosti namestitev sončnih kolektorjev na streho šole in kot je v bližnji prihodnosti sončna elektrarna. Zahvalil se je vsem za sodelovanje in predvsem za posluh Obči-
ne Šmartno ob Paki, saj je prepričan, da je le s skupnimi močmi mogoče doseči zastavljene cilje; da je potrebno po zastavljeni poti korakati z roko v roki. Za razvedrilo so v uvodu pestrega in zanimivega ekodne poskrbeli tudi gospa Gela s skupino Paške frajle, harmonikar
Tomaž in oba šolska pevska zbora. V nadaljevanju je delo v obliki raziskovanja in odkrivanja na temo 'Energija je življenje' potekalo v številnih delavnicah, v katerih so otroci pod mentorstvom učiteljev na šoli izdelovali najrazličnejše modele kot pravo energetsko varčno hišo, sočno
pečico, vetrno elektrarno, vodno kolo, balon na reaktivni pogon, varuha luči, svetilnike in vetrnice, ukvarjali so se s konkretnimi rešitvami varčevanja z energijo, eksotermnimi in endotermnimi reakcijami, alternativnimi oblikami energije, s tem, kako do zmanjšanja porabe goriva, s porabo energije med športno aktivnostjo in s tem, kako z boljšo samo-podobo do več energije.
V avli šole je ves čas nastajala obširna razstava, ki bo s svojo bogato vsebino na ogled še v prihodnjih dneh, razgiban dan pa se je zaključil s spoznanjem, da je resnično vredno zbirati žarke - sončne in tiste druge, ki gredo iz srca v srce.
■ M. A. J.
MUdi dopisniki poročajo
Zimska pravljica na Kopah
Učenci šestošolci OŠ Gorica smo v mesecu marcu preživljali šolske dneve malce drugače. Vas zanima, kako? Potem morate obvezno prebrati te vrstice do konca.
Torej. Začelo se je 17. marca v ponedeljek, ko smo polni pričakovanj sedli na avtobus, naš cilj pa so bile Kope nad Slovenj Gradcem, točneje Lukov dom na Kopah.
Težko smo pričakovali to šolo v naravi, saj smo se ves čas spraševali, če nam bo zima naklonjena in nam bo prihranila še kaj snega, tako hitro ga je pobiralo. Ampak bili smo prijetno presenečeni, saj smo se drugi dan prebudili v pravo zimsko pravljico. Ponoči je namreč zapadlo toliko novega snega, kot ga ni prej celo zimo skupaj. Nasmučali smo se za vse dneve nazaj.
Dopoldne smo izpopolnjevali smučarsko teh-
niko. Nekateri smo začeli iz nič in na koncu smučali skupaj z ostalimi. Za vse to se zahvaljujemo našim učiteljem smučanja, s katerimi smo se odlično ujeli. Da pa ne bi čisto pozabili na pravo šolo, smo se popoldne tudi malce učili, a na zabaven način. Marsikaj novega smo izvedeli o nevarnostih v gorah in na smučišču, poučili pa smo se tudi o varstvu narave, s katero vse bolj neodgovorno ravnamo.
Obiskali smo tudi mini igralnico v Grmov-škovem domu, se ponoči ob mesečini in baterijskih lučkah podali na nočni pohod, zelo pa smo uživali zadnji dan, ko smo v diskoteki po razglasitvi rezultatov tekmovanja v veleslalomu in ter kratkem programu, ki smo ga sestavili sami, zaplesali skupaj z ljubljanskimi vrstniki, ki so prav tako kot mi preživljali šolo v naravi na Kopah.
Pa še nekaj utrinkov in mnenj posameznikov:
Saško: V šoli v naravi je bilo prečudovito, saj sem odkril veliko novih stvari.
Dorde: Bilo je krasno, saj sem se naučil smučati.
Mark: Bilo je zabavno, še posebej smučanje in obisk v igralnici.
Gregi: Kope so zakon, sobe so prekrasne.
Salahudim: Zelo sem se zabaval, komaj sem čakal na zaključni večer in party.
Blaž: Bilo je super, ker smo se družili, smučali in se igrali na snegu.
Aljaž: Sneg in smučanje je cool.
Anja: Večkrat me je vrglo z vlečnice.
Lana: Imeli smo učitelja, ki nas je naučil boljše smučati in veliko norčij.
Tajda: Vsi petošolci, če boste šli naslednje leto na Kope, se splača iti, ker smo maksimalno uživali.
■ Tajda v imenu šestošolcev OŠ Gorica
Tina Kristan v modnem svetu
Predstavitev na modni reviji zaključnega letnika fakultete za oblikovanje oblačil in tekstil je bila tako uspešna, da se bo zdaj predstavila še na tednu mode v Beogradu
Plečnik in modni eksperimenti je bil naslov modne revije zaključnega letnika Fakultete za oblikovanje oblačil in tekstilij. Modna revija se je odvijala v Ljubljani v Plečnikovi Festivalni dvorani. Na njej se je predstavilo 28 študentov s 26 kolekcijami, katerih inspiracija je bil Jože Plečnik, eden največjih slovenskih arhitektov. Plečnikov navdihujoči duh je ustvarjalno podprl študentske individualno zasnovane koncepte, raznolike osebne oblikovalske odločitve in cilje.
Ena od osemindvajsetih glav z domišljijo pa je bila Velenjčanka Tinkara Kristan, nadobudna mlada oblikovalka, katere kolekcija je nosila ime ILUZIJA. Inspiracijo je našla v reku 'kamen na kamen - palača, zrno na zrno - pogača', cekin na cekin -bogastvo, kar predstavlja Plečnikovo stavbo Vzajemne zavarovalnice. Sama je svojo kolekcijo komentirala kot »... iluzijo v arhitekturi, dvojne fasade, navideznost, igra horizontalnih in vertikalnih črt prenesem v iluzijo v tekstilu, plastenje stebrov prenesem v robove gub, oblečem se v arhitekturo, spremenim se v iluzijo ...«
Njena kolekcija je bila romantična, nežna in igriva. Igrala se je s pla-stenjem, barvami in svetlobo in nam tako pričarala iluzijo v oblačilih.
Pot bo Tinkaro Kristan po modni reviji v Ljubljani vodila v aprilu na Fashion week oz. na teden mode v Beograd, kjer se bo predstavila skupaj še z devetimi študenti. Beograjski teden mode je komercialni, promocijski in umetniški festival mode. Oblikovan je po zgledu podobnih manifestacij v svetu, a vseeno edinstven v Srbiji. Na njem se predstavljajo tuji in domači oblikovalci, prav tako pa dajo na beograjskem tednu mode možnost mladim, kreativnim oblikovalcem, da delijo svoj svet domišljije še z ostalimi.
V Šaleški dolini kakor tudi v Sloveniji se nam bliža novi val mladih nadobudni oblikovalcev, ki bodo s svojim videnjem in izražanjem naredili oblačila še bolj zanimiva . in ena od njih je tudi mlada modna oblikovalka Tinkara Kristan.	■
Spevovci in Klapa Maslina
Vinska gora, 28. marec - Fantje narodnozabavne skupine Spev so držali obljubo. Lani novembra so na promocijo svojega tretjega CD-ja Pet pomladi povabili klapo Maslina iz Šibenika, ta pa se prireditve iz subjektivnih razlogov ni uspela udeležiti. Takrat so obljubili, da bodo nastopili kasneje in obljubo tudi držali. V petek je bila v Vinski Gori polna dvorana. Napovedani koncert ansambla Spev in klape Maslina je navdušil. Ni bilo človeka, ki ne bi bil ganjen ob zvokih in glasovih, po katerih so znani »Spevovci«, da ne govorimo o glasbi, ki jo je z mediterana prinesla klapa. »Dalmatinci« znajo peti iz srca, o tem ni dvoma, dvorana je bila na nogah. Ker o fantih iz skupine Spev večkrat rečemo katero, ne bodo užaljeni, če bomo nekaj besed zapisali o njihovih gostih, s katerimi jih veže-
Tina Kristan veliko obeta.
jo tudi prijateljske vezi. Klapa Maslina je ena najstarejših skupin šibeni-škega območja in tudi ena najuspešnejših. Uspelo jim je obdržati dalmatinsko mediteranski slog z visokim nivojem interpretacije. Sodelovali so s številnimi priznanimi skladatelji, med njimi z znanim Arsenom Dedičem. Kljub temu da imajo kar nekaj uspešnic, so najbolj poznani po pesmi Da te mogu pismom zvati. Tudi ta pesem ima svojo zanimivo zgodovino. Leta 1998 je bila prvič predstavljena, a nekako ni zazvenela. Zakaj se je to zgodilo nekaj let kasneje, najbrž ni znano niti samim članom kla-pe, a dejstvo je, da je ob pesmi Da te mogu pismom zvati, ki so jo najprej zapeli sami, nato pa skupaj s fanti od Speva, pela cela dvorana.
■ Milojka Komprej, foto Amadeja Komprej
VI PISETE
Lepa gesta humoristov
Velenje - Člani velenjskega društva humoristov del svoje dejavnosti namenjajo tudi človekoljubnim akcijam. Tako so te dni Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje podarili poseben stol, ki so se ga tamkajšnji učenci in učiteljice zelo razveselili.
"Stol smo »zaslužili« februarja na srečelovu ob našem že sedmem plesu in vsekakor je prišel v prave roke. Vsi udeleženci so z veseljem kupili srečke," je povedal predsednik humoristov Slavko Grašič, ko je skupaj s še dvema članoma prinesel darilo v šolo. »Že dolgo smo si ga želi, saj je zelo primeren za naše otroke, še zlasti za neokretne, saj se oblikuje po telesu otroka, ko se usede nanj. Vendar nikoli nismo našli denarja zanj. Zelo smo hvaležni društvu humoristov za to lepo gesto, ki pa ni bila njihova prva naši šoli,« je skupaj z učenci delila veselje ob o tem koristnem darilu ravnateljica Marija Kovačič.	■
Darila so se zelo razveselili. (Foto: vos)
Mamice ne dam!
Otroci iz Zavodenj so materam za materinski dan podarili kar gledališko predstavo.
Ker se danes otroci pogovarjajo tudi preko računalnika, je bila predstava sestavljena kot pogovor dveh najstnikov preko računalniškega programa. »Sma se včeri z Rokom zmenla, da se na mesindžerju dobi-ma,« je bil odgovor Mitje mami, zakaj mora že zjutraj najprej prižgati računalnik. Nastopi so bili kot posnetki, ki sta si jih med seboj izmenjevala Mitja in Rok. Tako je šolska torba odšla nabirat jagode, namesto da bi Mateja pospremila v šolo. Spomladanske rože, ki bi jih Mitja in Rok morala nabrati za biologijo, so predstavljali kar naj-mlaj-ši nastopajoči. Osnovnošolci so vsem mamam zapeli in zaplesali za njihov praznik, starejši pa so tek-
Vsi nastopajoči so mamam ob koncu zapeli še enkrat.
movali med seboj, čigava babica je najboljša. »Moje babice ne zamenjam! Kako pa bi to izgledalo, da bi si izmenjevali babice vsak teden,« je bilo odločno slišati Urošev glas v dvorani krajevne skupnosti. Najtežje vprašanje pa je bilo, kaj mami
podariti za njen praznik. »Kr povedat ji tud ne morem, da jo imam rad« je dejal Mitja. Ker je najlepše darilo pesem, so na koncu vsi nastopajoči mamam zapeli. »Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete s sanjami igra. In zato nikdar, mamice ne dam. Eno le na svetu širnem
mamico imam.«
Zdenka Brglez
Aktivni pohodniki pri klubu upokojencev Gorenje
Z zavedanjem, da je hoja najbolj preprost in naraven način gibanja, ki krepi naše zdravje, smo pri K. U. Gorenje pripravili za naše člane tečaj nordijske hoje. Za strokovnega vodjo smo naprosili primarija Janeza Polesa, ki je INVVA inštruktor vodnik nordijske hoje.
Že prve ure, namenjene so bile kot predavanje o koristnosti te oblike rekreacije, so potrdile, da smo se v našem klubu pravilno odločili.
kov. S to hojo se izboljšuje vzdržljivost mišic rok in ramenskega obroča, izdatno okrepi mišice nog in mišice trebuha in hrbta. V gibanju pri nordij-ski hoji je vključenih kar 90 odstotkov vseh mišic v telesu, kar govori o koristnosti te zvrsti hoje,« smo izvedeli od dr. Poles.
Hojo smo tečajniki izvajali ob Velenjskem jezeru, kjer so idealni pogoji zanjo. Veliko je bilo navodil: zapikni, odrini, spusti zadnjico,
planinskega doma na višini 658 m, od tam pa je bilo še eno uro hoje do vrha. Naši prvi koraki pa so se začeli v Zgornjih Poljčanah, pravijo ji tudi Detičkova pot, imenovana kot gozdna učna pot.
Značilno krajinsko podobo dajejo Boču travniki, predvsem na južnem pobočju. Najbolj znana je Bočka ravan, na kateri še vedno lahko najdemo rastišče izredno redke cvetice - veliko-
»Zibelka nordijske hoje je Finska, navdih zanjo so dali »suhi« treningi smučarjev tekačev. Nordijska hoja je posebna oblika hoje s palicami, pri kateri človek ohranja naraven vzorec hoje, kar mu omogočajo posebno oblikovane palice. Takšna hoja namerno obremeni zgornji del telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice. Je športna aktivnost, ki jo lahko izvajamo vse leto in s tem skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. V primerjavi z običajno hojo je srčna frekvenca do 20 udarcev na minuto višja, poraba kalorij pa je višja celo od 20 do 40 odstot-
uporabi pohorsko hojo in še in še. Sklenili smo, da bomo to hojo utrjevali na pešpoti Velenje-Šoštanj. Občutek imamo, da bo to nova oblika rekreacije naših upokojencev.
Še vedno pa je pohodništvo po naših planinah to, kar privablja k množičnosti. Takšna je tudi bila številna udeležba članov kluba v mesecu marcu (14. 3.), ko smo obiskali krajinski park Boč in njegov vrh, ki je visok 978 m. Glavna znamenitost parka je Boč in obsega 2082 ha, po njemu pa tudi nosi ime. Vzpon na vrh Boča nam je olajšala asfaltirana cesta, ki pripelje do
nočnice oz. velikega kosmatinca, ki predstavlja tudi simbol gore. Navdušenje ljudi nad redko cvetico je bil tudi vzrok, da smo jo obiskali v tako velikem številu. To dokazuje naša skupna fotografija.
Velikonočnica (Pulsatilla grandis) se uvršča v prvi razred najbolj ogroženih rastlin z vidika Mednarodne zveze za varstvo narave in naravnih virov, zato je še toliko bolj zanimiva.
Naslednja tura pohodnikov K. U. Gorenje je predvidoma 11. aprila - pohod na Nanos.
■ B. R.
Skrito.si
Velenje, 25. marca - V Kulturni-ci so prejšnji torek predstavili zelo zanimivo knjigo Skrito.si, gosta pa sta bila Esad Babačic in Matjaž Pikalo. Sama knjiga, ki jo je napisalo in slikovno opremilo več kot dvajset ustvarjalcev mlajše in srednje generacije, govori o skritih kotičkih Slovenije skozi oči teh ustvarjalcev.
Tokrat sta gosta, ki sta sicer tudi prijatelja, predstavila drug drugega. Esad je Matjaža predstavil kot osebo iz province, ki je bil »doktor Voice« v času prvih volitev. Je oseba, ki se ji ni potrebno truditi, kot to danes počnejo mnogi. Matjaž pa je Esada označil kot občutljivega, senzibilnega ustvarjalca, kot
svojimi športniki ves čas, pri nas se to zgodi samo ob pomembnejših tekmah, potem pa gre vse zopet v pozabo.
Za samo knjigo sta avtorja zanimiva, saj je Matjaž Pikalo namreč komaj čakal na tako priložnost, da je predstavil Faro - vas, kraj, kjer se je rodil. Projekta se je lotil zelo strokovno in poglobljeno, tako da je moral besedilo celo skrajšati. S ponosom nam je predstavil vse znane in za Slovenijo pomembne osebe, ki so se rodile ravno v njegovem kraju. Esad Babačic, ki je sicer pesnik, pa se je nekako prvič preizkusil v prozi. Seveda se njuna sloga in razmišljanje o domačih krajih zelo razlikujeta, morda ravno zaradi različnosti krajev. Tako sta avtorja prišla do zaključka, da tudi v malih krajih zrastejo veliki ljud-
Esad Babčič, Matjaž Pikalo in Milena Ževart med klepetom v
Kulturnici.
osebo, ki jo je še potrebno raziskovati. Zanimivo pri njima je njuno sodelovanje, kar pri nas, pa tudi drugod, ni ravno značilno za umetnike. Na vprašanje o športu sta oba kar padla v temo, saj jima zelo veliko pomeni in po Esadovih besedah gre pri športu za emocijo, iluzijo in evforijo, ki spominja na neke pretekle dni, na otroštvo. A drugod po svetu celotna država diha s
je, tistim, ki se rodijo v velikem mestu, pa je še to premajhno in preozko. In Esad, ki je iz Ljubljane, je zato raje pisal o klopcah kot pa o samih ljudeh.
Večer, ki je bil poln smeha, sta umetnika zaključila s prebranim odlomkom in zapeto ter zaigrano pesmijo iz knjige. Pogovoru je piko na i dala Milena Ževart z odličnim
povezovanjem.
I Aleksandra Gačič
Trenutki sreče
Droben stisk roke, prijazna beseda tujcu, ki te prosi napotkov, spodbudna beseda človeku, ki trenutno ne najde izhoda. To so samo besede, pa vendar marsikomu polepšajo dan.
Tudi mi smo se odločili, da bomo osrečili starejše, ki preživijo večino vsakdana v Domu za starejše občane. V mesecu marcu je praznovalo kar 19 dedkov in babic. Pripravili smo jim krajši program in skromno presenečenje. V programu je nastopila otroška folklorna skupina Osnovne šole Antona Aškerca. Ko smo stopili v prostor, kjer smo nastopili, so nas že nestrpno čakali. Nagradili so nas z močnim aplavzom.
Po končanem nastopu smo skupaj poklepetali, razrezali veliko torto in si nazdravili.
Vsi ljudje potrebujemo veliko ljubezni in pozornosti. Če smo vnesli nekaj sončnih žarkov v vaša srca, dedki in babice, se bomo še vedno radi vrnili.
Vesna Hudej
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.0.0., Kadrovski rženrrg Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ G9B 62 57, E-mail: monikaGtrgntur.si
1.	STROKOVNI SODELAVEC -KEMIK: VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe kemijske smeri, pričakujemo kandidate, ki inajo radi raziskovalno delo na področju kemije!
2.	STREŽBA: (možnost študentskega dela]: zaželene izkušnje v strežbi dobro plačilo, delovni čas po dogovoru!
3.	DELAVEC V PROIZVOONJI:
katerakoli izobrazba (tudi delavci brez poklica), izkušnje niso potrebne!
4.	VODJA IZMENE: gre za vodenje, organizranje h knnrdnranje dela celotne izmene v predelavi zelenjave, pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne eobrazbe!
5.	KOMERCIALNI REFERENT ZA TUJI TRG DELAVNICE IN RAZVOJA: vsaj V. st strokovne izobrazbe, obvezno aktivno znanje nemškega jezika!
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.al ali na tel. itev. 03/898-62-57 (Monika).
Kidričeva 2a, Velenje
^Hjs
Poigrali so se z gosti
Prvi krog končnice za državnega rokometnega prvaka se je razpletel po pričakovanjih. Celjanom Gold Club tudi v svoji dvorani ni bil kos. Gostje so zmagali z 32 : 26 in ohranili prednost štirih točk pred Cimosom, ki je na svojem parketu prav tako prepričljivo s 37 : 29 slavil proti Trimu. Rokometaši Gore- _
nja pa so se dobesedno poigrali z igralci Jeruzalema Ormoža, saj so jih premagali kar s 17 goli razlike, izid je bil 37 : 21.
Bojazen velenjskega trenerja Ivice Obrvana, da bo desetdnevni premor slabo vplival na igralce, je bil odveč. Gostje so bili zgolj senca moštva, ki jim je v jesenskem delu odščipnilo točko. Slaba jesenska predstava je bil gotovo tudi razlog, da so domači tekmo, v kateri so dobili priložnost za igro vsi igralci, odigrali zelo odgovorno in v visokem ritmu.
Po enotedenskem prvenstvenem premoru bodo ta konec tedna prvenstvo nadaljevali s tekmami drugega kroga končnice. Rokometa-ši Gorenja bodo gostovali pri Gold Clubu.
Celjani snubijo Ivico Obrvana
Že nekaj časa krožijo v velenjski rokometni javnosti govorice, da želi vodstvo celjske Pivovar-
ftl
-vi

Ivica Obrvan: "Stiki so bili.
ne Laško v svoje vrste zvabiti Gorenjevega trenerja Ivico Obrvana. Nekateri celo »vedo«, da je že vse dogovorjeno. Ivica Obrvan ne skriva, da ga Celjani snubijo: »Iz celjskega kluba so že pred časom vzpostavili stik z mano in izrazili željo po sodelovanju. Sam sem takoj obvestil
predsednika kluba Janija Živka. Poudariti moram, da sem v Gorenju zadovoljen. Poleg tega smo se precej stvari glede sestave ekipe za naslednjo sezono že dogovorili. Trenutno sem član Gorenja in moje misli so usmerjene izključno na doseganje ciljev v letošnji sezoni. Dejstvo je, da smo igralci in trenerji del profesionalnega športa, ki je včasih lahko zelo krut. Pogodba z Gorenjem me veže še dve leti, če bom po koncu sezone zamenjal okolje, pa je stvar dogovora med kluboma. Do tega trenutka nisem še ničesar podpisal,« zagotavlja Ivica Obrvan.
Zanimiv je tudi odgovor predsednika kluba Janija Živka na te govorice: »Informacije, ki že kar nekaj časa krožijo v javnosti glede odhoda Ivice Obrvana iz Velenja v celjski klub, ne moremo potrditi. Obrvana smo v Gorenje pripeljali z željo po dolgoročnem sodelovanju, zaradi česar je podpisal triletno pogodbo. Z delom našega trenerja smo zaenkrat zelo zadovoljni. Ali je kakršenkoli prestop realen? O tem sploh nismo razmišljali, saj imamo v klubu še naprej nespremenjene ambicije. Po razgovoru z njim smo ugotovili, da se pri nas zelo dobro počuti kot sestavni del klubskega kolektiva, pa tudi kot prebivalec mesta Velenje. Verjamemo, da bomo še naprej z njim sodelovali tako dobro.«	■ vos
Neučinkoviti Rudarjevi strelci
Rudar na dveh domačih spomladanskih tekmah še ni zadel -V nedeljo (17.00) znova v Velenju Zavrč
U^JimUJUT,..- ■
v

— _
* i —■-

SsjKč -

7 IIK
■ i
- j
U r^H

I ~
i *
t.
r ' * i

Na Rudarjevi tribuni je bilo v soboto spet prvoligaško razpoloženje. Ljubitelji nogometa se vračajo ob igrišče in s tem potrjujejo, da želijo, da njihovi nogometaši znova zaigrajo v družbi najboljši slovenskih moštev. Toda kaj to pomaga, ko igra nogometašev ni bila na prvoligaški ravni. Jesenski prvak Bonifika jih je premagal z 1 : 0.
Po priigranih priložnostih bi morali Koprčani v soboto ob jezeru doživeti pravo katastrofo, saj so jih rudarji povsem nadigrali. Od njih so bili bolšji tudi v času, ko so imeli igralca oziroma kar dva manj. V 64. minuti je namreč moral zaradi drugega rumenega kartona v sla-čilnico Aleš Jeseničnik, v sodnikovem dodatku pa zaradi udarjanja nasprotnika brez žoge še Marko Pokleka.
Toda po nenapisanem pravilu ulice, če ne daš, dobiš, so gostje zasluženo odšli domov s vsemi tremi točkami. Kajti tudi v nogometu še vedno štejejo goli, ne pa umetniški vtis.
Pet minut pred koncem tekme je šentjurski sodnik Janez Babnik, ki je zaradi nekaterih svojih odločitev povzročal na Rudarjevi klopi in med gledalci nezadovoljstvo, doso-dil prekršek za goste. Josip Iličic je poslal lepo žogo pred vratarja Safe-ta Jahiča, Saša Jakomin pa jo je
poslal za njegov hrbet. "Prišli smo po točko, ker se oboji borimo za prvo ligo: na naše veliko veselje sem po lepem predložku, hvala mu," je bil navdušen po zmagi koprski strelec.
Tako Rudar ostaja precejšnje razočaranje spomladanskega dela prvenstva, če upoštevamo njegove domače predstave. Na uvodni tekmi pro-
ti Zavrču je osvojil le točko, v soboto nobene, zaskrbljujoča pa je njegova neučinkovitost. Na dveh velenjskih tekmah v tem delu gledalci še niso videli nobene žoge v nasprotnikovi mreži, pa čeprav sta Alen Mujanovič in Denis Grbič osvojila naslov najboljših strelcev v jesenskem delu. Tudi v soboto sta imela nekaj velikih priložnosti za
zadetek, a se nista izkazala. Največji osmoljenec pa je bil Aleš Šmon. V zadnjih minutah prvega dela tekme je bil dvakrat zapored sam v petmetrskem prostoru pred vratarjem, a gola ni bilo. Tribuna je pričakovala, da bo trener v nadaljevanju na igrišče poslal mladega Luko Prašnikarja, ki se je nekajkrat izkazal z zadetki v pripravljalnem obdobju, in pa Mateja Kolenca. A se to ni zgodilo.
S to zmago se je Bonifika znova povzpela na prvo mesto, Rudarja pa potisnila na tretje. Vmes se je namreč vrinil Aluminij. Poraza proti neposrednemu tekmecu za vrh se lahko rudarjem zelo maščuje. Konec tega tedna se namreč začenja zadnja tretjina drugoligaškega prvenstva. Bonifika ima boljše izhodišče, saj bo v predzadnji prvenstveni tekmi gostila prav Velenjča-ne in zna se zgoditi, da bo prav ta tekma odločala o neposredni uvrstitvi v prvo ligo.
Ta krog pa bo ostal v spominu ljubiteljem nogometa tudi po tem, da je bil to krog, v katerem so blestela gostujoča moštva. Edino domačo zmago so si priigrali Kranjčani, vsi drugi pa so podobno kot Velenjčani sklonjenih glav zapuščali svoje igrišče.	■ vos
p p Fori FaShion
Prihaja
nova kolekc
oblačil pom
"uAot
Do odprodaje zalog ponujamo znižanje znamk Marcona in Bugatti
bugatti marCona Kenny S RCOLLAR
Elektra Esotech klonila proti Krki
V torek je Elektra Esotech gostovala na Kodeljevem - V soboto v Šoštanju državni prvaki
Že pred začetkom lige za prvaka je bilo jasno, da lahkih nasprotnikov ni več. Tega so se zavedali tudi v taboru Elektre Esotecha. V klubu so sicer zadane cilje izpolnili že s samo uvrstitvijo v elitno osmerico v državi, kljub temu pa se ne predajajo. Imajo tudi nekaj težav s poškodbami, za nameček pa je v preteklem tednu kar nekaj igralcev zbolelo, tako da je bila udeležba na treningih precej okrnjena.
Kljub težavam pa so se šoštanjski košarkarji dobro upirali igralcem Krke iz Novega mesta, ki je prvi del tekmovanja končala celo na drugem
mestu prvenstvene lestvice - takoj za aktualnimi državnimi prvaki, ki prihajajo v Šoštanj v soboto.
Košarkarji Elektre Esotecha niso našli obrambe za Sorrenitna, Mar-celiča in Balažiča, na drugi strani pa so sami imeli težave z osebnimi napakami, hitro sta po tri dobila Vrečko in Kunc, kar se je ob odsotnosti še vedno poškodovanih Šimuniča in Dobovičnika seveda poznalo na njihovi igri. V zaključku srečanja so skušali preobrniti njegov potek, vendar jim je predvsem preko najboljšega moža na igrišču Bubniča uspelo le znižati zaostanek, Krka je namreč dvakrat vodila s 13 točkami naskoka, ob koncu pa je bilo 70 : 63 za Novomeščane.
V soboto bo v Šoštanju Helios
Najboljši slovenski košarkarski klubi igrajo sedaj po dve tekmi na teden. Že v torek so košarkarji Elektre Esotecha gostovali na Kodeljevem. To soboto pa prihajajo v Šoštan jaktualni državni prvaki Helios iz Domžal. Igralci Elektre Esotecha se zavedajo, da jih tudi proti Helio-su čaka izjemno težka tekma. V lanski sezoni so bili sicer ena redkih ekip, ki je uspela Domžalčane premagati na poti do prepričljivega naslova državnih prvakov. Morda pa Elektri Esotechu presenečenje uspe tudi letos.
Zagotovo se obeta zanimiva košarkarska predstava, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Srečanje v športni dvorani Šoštanj se bo pričelo ob 20. uri.
Prihodnjo sredo, 9. aprila, pa šoštanjski košarkarji gostujejo v Kopru.
■ Tjaša Rehar, Foto: Dejan Tonkli
SPORT IN REKREACIJA
Belavičeva gre v Peking!
Za doseženo normo za udeležbo na paraolimpijskih igrah v namiznem tenisu za stoječe igralce je zadnja leta pošteno garala
Milena Krstič - Planinc
Jolandi Belavič, članici Namiz-noteniškega kluba Spin Šoštanj, se je z izpolnjeno normo Mednarodne namiznoteniške zveze za invalide (IPTTC), ki je bilo izhodišče za nastop na Paraolimpijskih igrah Peking 2008, izpolnila največja želja.
»Zelo sem vesela,« je bil prvi stavek, ki ga je povedala, ko smo jo poklicali v Šoštanj in ji čestitali. Veselih pa jih je bilo v Šoštanju še veliko. Tistih, ki Joladno poznajo in vedo, koliko truda, odrekanja in moči je vložila v ta cilj, in tistih, ki je ne poznajo, a so slišali za njen podvig.
»Ves čas mi ob strani stoji družina. Je bilo pa zanimivo, da so bili takoj, ko so zvedeli, da sem izpolnila normo, precej šokirani. Oh, koliko časa te zdaj ne bo!, je bilo velikokrat slišati. Moja odsotnost bo res daljša kot dva ali tri dni, kolikor so bili doslej vajeni in kolikor so še prenesli, a so kljub temu z mano in se veselijo z menoj,« je povedala Balevi-čeva.
Dvinštiridesetletna Jolanda Belavič je od leta 2005 članica državne reprezentance, ki je v
tem času nizala svoje največje uspehe in na mednarodnih turnirjih osvojila kar 6 medalj. Za odhod v Peking je trdo delala. »Napeto je bilo vse do konca. Tur-niijev je bilo veliko, na vseh sem dosegala dobre rezultate in izkupiček teh me je na koncu pripe-
Uspelo ji je: Jolanda Belavič. (foto: Klemen Belavič)
ljal na 9. mesto svetovne lestvice, kar mi je bila tudi vstopnica za Peking.«
Enega večjih uspehov je dosegla lani, ko je na Evropskem prvenstvu osvojila 4. mesto, na velikem mednarodnem turnirju, ki je potekal v Kranjski Gori, je dosegla 3. mesto posamezno in 3. mesto ekipno, na podobno velikem tur-
nirju v Italiji pa je bila četrta.
Jolanda je vajena napornih treningov in voženj v Logatec, kjer trenira skupaj z namiznoteniško reprezentanco, a jih bo zdaj, ko se bodo začele priprave za odhod v Peking, še več, najmanj dvakrat tedensko in še vikend priprave, ki so tudi predvidene. Ob tem pa bo Jolanda Bela-vič, tako kot že leta doslej, v svoji Optiki Monokel v Šoštanju prijazno sprejemala stranke, urejala okolico hiše in se posvečala družini. Športniki so organizirani in včasih zmorejo res več kot drugi.
Namiznoteniški igralci invalidi so razdeljeni v dve skupini - skupino stoječih in skupino sedečih igralcev. Belavičeva sodi med stoječe, pri katerih nastopa v 9. kategoriji in pojasni: »Kategorije so razdeljene v stopnje od 1 do 10, v tistih od 1 do 5 so sedeči igralci, mi jim rečemo vozič-karji, v razredih od 6 do 10 pa stoječi igralci. Sama sem rangi-rana med tiste, ki so bolj gibljivi in s tem tudi hitrejši. Moram priznati, da je boj v kategorijah 9 in 10 kar precej trd.«
NA KRATKO
Konec državnega prvenstva
V soboto se je končalo prvenstvo v namiznoteniških ligah Slovenije. V moški konkurenci so igralci Tempa na koncu osvojili sedmo mesto, v ženski konkurenci pa je bila ekipa na koncu šesta. Moška ekipa je v tej sezoni nastopala v postavi Jure Slatinšek, Gregor Nišavič, Miha Kljajič in Patrik Rosc in z nekaj porazi (pet jih je bilo 5:4) je s 14 točkami osvojila sedmo mesto. V ženski konkurenci je ekipa nastopila v postavi Ivana Zera, Vesna Rojko in Polona Belavič in je na koncu s 16 točkami zasedla šesto mesto. V zadnjem krogu sta obe ekipi nastopili na domačem parketu; moški so bili slabši od Ptuja z rezultatom 4 : 5, ženske pa so premagale ekipo Vesne iz Zaloga z rezultatom 5:0.
Plavalni Cooperjev test
Velenje - Rdeča dvorana Velenje in Plavalni klub Velenje bosta v aprilu vsako soboto med 18. in 20. uro v velenjskem bazenu izvajala plavalni Cooperjev test, test plavalne vzdržljivosti. Prvič že to soboto, s čimer bodo obeležili svetovni dan zdravja.
Za sodelovanje vas bodo nagradili z vstopnico za bazen, za udeležbo na štirih testiranjih pa s priznanjem.
Sodniki jim niso bili naklonjeni
Nogometaši Šmartna 1928 so se morali v zaselku Vanča vas v občini Tišina proti predzadnji Romi zelo potruditi za zmago.
Po njihovem pripovedovanju sodeč so imeli proti sebi tudi sodnike, ki so jim razveljavili kar dva gola, ob tem pa so trikrat zadeli okvir vrat.
Na začetku drugega polčasa so gostje z goloma Semirja Agiča in Dejana Podbrežnika vodili že z 2 : 0, vendar so nato domači v naslednjih petnajstih minutah njihovo vodstvo izničili. Zmago pa je gostom podaril Romin vratar, ki je nespretno potisnil žogo v svojo mrežo. Po 17. krogu so Mladi upi iz Šentjurja, ki so s 3 : 0 premagali Dravograd, še naprej z veliko prednostjo v vodstvu. Imajo kar 41 točk, trinajst več od drugega Šmartnega in šestnajst od tretjega Malečnika.
Slab prvi, sijajen drugi polčas
Nadvse zanimivo je bilo po zaslugi spretnih strelcev v 17. krogu v Štajerski ligi. Pravo golijado v obliki ducata golov so ljubitelji nogometa videli na tekmi v Celju, saj je vodilni Simer Šampion kar z 8 : 4 premagal Bistrico. Pol ducata golov so videli gledalci v Podvincih. Domači so premagali Rogaško s 6 : 0. Veliko golov je bilo tudi v Šoštanju. Prvi polčas je bil nezanimiv, brez golov. Na svoj račun pa so ljubitelji nogometa prišli v drugem, ko se je mreža kar petkrat zatresla. Šoštanj je zmagal s 4 : 1, strelci za domače pa so bili: Mario Sto-jakovič, Goran Kljekovič, Pero Andrič in Anel Jahič.
O tekmi nekaj besed trener Laik Koca: Po 17. krogu je v vodstvu Simer Šampion z 39 točka-
mi, pred Gerečjo vasjo 35 in tretjim Šoštanjem, ki ima 30 točk.
Nova izpolnjena norma Nine Drolc
Po krajši prekinitvi, ki je sledila zimskim državnim prvenstvom, so se pričela tekmovanja v 50 m bazenih. Prvo takšno tekmovanje, 35. "Mednarodni miting Ravne 2008", je potekalo 29. in 30. 3. 2008. Na njem je nastopilo 420 plavalcev iz 39 klubov in 11 držav, med njimi tudi vsi najboljši velenjski plavalci. Tekmovanje je potekalo po sistemu predtekmovanj in razvrstitev po starostnih kategorijah ter popoldanskih finalov v absolutni kategoriji. V njej je Nina Drolc zmagala v disciplini 200 m hrbtno in z rezultatom 2:22,15 izpolnila že svojo tretjo normo za nastop na letošnjem Evropskem mladinskem prvenstvu. Hkrati pa je rezultat tudi nov klubski rekord. Z osvojitvijo tretjega mesta v disciplini 50 m prsno se je izkazala tudi Tina Meža. Razvrstitve po posameznih kategorijah so plavalcem Plavalnega kluba Velenja prinesle še 3 prva, 7 drugih in 9 tretjih mest. Dosegli so jih Nastja Govejšek in Kaja Breznik med deklicami, Žiga Cerkovnik in Igor Dukanovic med dečki, Tina Meža in Anamarija Štukovnik med kade-tinjami, Žiga Hudournik med kadeti (v disciplinah 100 m in 200 m prsno je postavil nova klubska rekorda), Nina Drolc, Tamara Govejšek in Jana Koradej med mladinkami ter Jože Blažina med mladinci. Vse to je dobra napoved za uspešno nadaljevanje tekmovalne sezone.
Končnica, prvi krog 1. A DRL -moški
Gorenje - Ljutomer Ormož 37 : 21 (17 : 10)
Gorenje: Skok (5 obramb), Prošt (10 obramb), mMe4dved, Vukovic 5, Oštir 5, Sovič 3, Sirk 2, L. Dobelšek 1, Mlakar 3, Gautschi, Bashkin 5 (2), Rezniček 3, Blaževic 1, Golčar 1, Har-mandic 2. Trenmer: Ivica Obrvan. Izključitve: Gorenje 8 minut, J. Ormož 6. Sedemmetrovke: Gorenje 2(2), J. Ormož 6 (5).
Liga UPC Telemach, liga za
prvaka
2. krog
Elektro Esotech - Krka 63 : 70 (49 : 56, 41 : 37, 17 : 17) Elektra Esotech: Ličartovsky 6, Iva-novič 9 (4-4), Kunc 10 (6-6), Vrečko 12 (3-3), Jeršin 4 (2-2), Goršek 4 (22), Bubnic 18 (5-5)
2. SNL, 18. krog
Rudar - Bonifika 0 :1 (0 : 1)
Rudar: Sa. Jahič, Pokleka, Jesenič-nik, Cipot, Mijatovic, Tolimir, Omladič (od 61. Mujakovic), Trifkovic (od 67. Kraljevič), Mujanovic, Grbic, Smon (od 71. Rahmanovic). Trener: Marijan Pušnik .
Strelec: Saša Jakomin (86). Rumeni kartoni: Tolimir (14), Jese-ničnik (48), Rahmanovič (90). Rdeči kartoni: Jeseničnik (65, drugi rumeni), Marko Pokleka (90+).
Tako so igrali
Izidi 18. kroga: Zavrč - Krka 1 : 3, Krško - Aluminij 0 : 1, Mura 05 -Zagorje 0 - 2, Triglav Gorenjska -Bela krajina 3 : 2. Vrstni red: 1. Bonifika 32 (32 : 15),
2.	Aluminij 31 (27 : 17), 3. Rudar 30 (40 :22), 4. Triglav Gorenjska 30 (26 : 25), 5. Bela krajina 28 (31 : 26), 7. Krško 21 (17 : 28), 8. Zavrč 20 (22 : 24), 9. Zagorje 17 (31 : 40), 10. Krka 13 (14 : 40).
3.	SNL - vzhod,
17.	krog
Roma - Šmartno 1928 2 : 3 (0 :1)
Šmartno 1928: Forštner, Se. Jahic, Kompan, Agic, Plesnik, Muharemo-vic, Podbrežnik, Vasic, Podgorešek, Veler (od 90. Martinovič), Jelen (od 64. Cizej).
Strelci: 0 : 1 Agic (38), 0 : 2 Podbrež-nik (48), 1 : 2 Kovač (51), 2 : 2 Mueller (63), 2 : 3 (82). _ Drugi izidi: Kovinar Štore - Odranci 1 : 1 (1 :1), Paloma - Dravinja 1 : 2 (1 : 2), Malečnik - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 2 : 1 (0 : 1), Mladi upi Šentjur - Koroška Dravograd 3 : 0 ( 0 : 0), Pohorje - Stojnci 2 : 0 (0 : 0), Črenšovci - Veržej 0 : 3 (0 : 1). Vrstni red: 1. MU Šentjur 41 (42 : 9), 2. Šmartno 1928 28 (26 : 23), 3. Malečnik 25 (23 :19), 4. Dravinja 24 (26 : 16), 5. Črenšovci 24 (26 :25), 6. T. Jager 22 (25 :25), 7. T. Veržej 21 (26 : 23), 8. Odranci 21 (20 : 23), 9. Paloma 21 (21 : 26), 10. Kovinar Štore 19 (32 : 29), 11. K. Dravograd 19 (23 : 23), 12. Stojnci 18 (15 : 25), 13. Roma 12 (20 : 44), 14. Pohorje 8 (15 : 40).
18.	krog: Šmartno 1928 - Kovinar
Štore (nedelja, 6. aprila, 16.00), Stojnci - Šentjur, Dravograd - Maleč-nik ...
Štajerska liga, 17. krog
Šoštanj : Železničar Maribor 4 : 1 (0:0)
Šoštanj: Mušič, Stojakovič, Gegic, Softic, Koca, Meh, Kljevkovic, Linič, Andric, Spasosjev ic, Redžic. Trener: Faik Koca.
Strelci: 1 : 0 Stojakovič ( 53), 2 : 0 Kljevkovic (54), 3 : 0 Andric (62), 3 : 1 Verdnik ( 72), 4 : 1 A. Jahic ( 87). Podvinci : GIC Grad. Rogaška 6 : 0 (5:0), SIMER Šampion : AHA-EMMI Bistrica 8 : 4 (4:2), Mons Claudius : Partizan Fram 2 : 1 (2:1), Šentilj -Jarenina : Holermous Ormož 2 : 1 (0:1), Peca : Zreče 2 : 1 (2:0), Gereč-ja vas Unukšped : Oplotnica 1 : 0 (1:0)
Lestvica po 17. krogu: 1. SIMER Šampion 39 (53:19), 2. Gerečja vas Unukšped 35 (45:20), 3. Šoštanj 31 ( 35:17), 4. Holermuos Ormož 30 (39:31), 5. Mons Claudius 29 (35:27), 6. AHA-EMMI Bistrica 24 (37:31), 7. Zreče 23 ((28:25), 8. Pod-vinci 23 (33:35), 9. Partizan Fram 22 (26:25),10. GIC Grad. Rogaška 20 (24:36), 11. Peca 18 (28:37), 12. Šentilj-Jarenina 14 (18:38), 13. Železničar MB 9 (21:50), 14. KN Oplotnica 6 (15:46). 18. krog: Partizan Fram - Šoštanj, Zreče - Simer Šampion, GIC Gradnje - Gerečja vas, Ormož - M. Claudius, Oplotnica - Peca .
...

Starši, kaj pa varnost?
Sredino jutranje štetje otrok, ki so jih starši pripeljali v velenjske vrtce »neprivezane«, je pokazala porazno sliko - V vrtcu Najdihojca neprivezanih kar 47 odstotkov otrok
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 26. marca - V Sloveniji bo do jutri, 4. aprila, potekala preventivna akcija policije z naslovom Pripni svoje življenje! Z njo želijo povečati uporabo varnostnega pasu med vozniki in potniki osebnih in tovornih vozil ter avtobusov. S tem namenom policija že od 20. marca izvaja tako preventivni kot represivni nadzor.
Veliko otrok vozijo starši v vrtec in iz njega z avtomobili. Toda, ali poskrbijo, da so otroci v avtomobilu pripeti? Kot je pokazala jutranja akcija, ki so se je lotili v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje v sodelovanju z Zvezo šoferjev in avtomehanikov Velenje, je staršev, ki so precej lahkomiselni, še vedno zelo veliko.
Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 centimetrov, v avtomobilu zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. Štetje neprivezanih otrok pa je pokazalo, da marsikateri od staršev v jutranji naglici meni, da se na tistih nekaj sto metrih na poti do vrtca ne more zgoditi nič, in otroka ne pripne.
V sredo zjutraj so se namreč postavili pred vse velenjske vrtce in šteli, koliko otrok so straši v vrtec pripeljali (ne)pripetih. Z rezultati pa, kot je povedala predsednica SVP Velenje, še zdaleč niso bili zadovoljni. Kako bi tudi lahko bili? »V času štetja so starši v vrtce pripeljali 299 otrok, od tega jih je bilo neprivezanih 84 ali 28 odstotkov. Rezultati so se iz vrtca v vrtec razlikovali, najbolj pa nas skrbi to, da je bilo med 62 prispelimi otroki v vrtec Najdihojca v samem središču mesta nepripetih kar 47 odstotkov otrok ( od 62 kar 29), kar je daleč največ od vseh velenjskih vrtcev,« je povedala Praz-nikova.
Kako je bilo drugod? Vrtec Ciciban na Gorici, kamor so straši v času štetja pripeljali 105 otrok, jih ni bilo pripetih 30 (28,5 odstotka); pri vrtcu Lučka jih od 50 pripeljanih otrok ni bilo privezanih 13 (26 odstotkov), v vrtcu Vrtiljak od 42 otrok 9 (21 odstotkov), v vrtcu Tinkara pa od 40 otrok le 3 niso bili pripeti (6,5 odstotka).»V vrtcu Najdihojca, pa tudi v drugih vrtcih, priporočamo nadaljevanje izobraževanja staršev o tej za varnost otrok zelo pomembni temi, pri čemer je pripravljen sodelovati tudi SVP,« je povedala Praznikova.
Pobeglega že izsledili
Velenje, 27. marca - V četrtek popoldan so policisti po prijavi očividca obravnavali prometno nesrečo s pobegom na osrednjem parkirnem prostoru na Tomšičevi cesti.
Neznani voznik osebnega avtomobila (registrske številke so bile znane) je zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran osebni avtomobil in po trčenju odpeljal naprej. Povzročitelja so že izsledili in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška.
Hiperaktivni vlomilci
Velenje - Na območju Policijske postaje Velenje so bili prejšnji teden nadvse dejavni vlomilci in tatovi. Ni minil dan, da policisti ne bi poročali o kakem vlomu.
V	torek, 25. marca, so nepridipravi vlomili v poslovne prostore podjetnika na Stantetovi in odnesli osebni računalnik. V sredo, 26. marca, so dopoldne obravnavali vlom na gradbišču v Šmartnem ob Paki. Vlomilec je iz kovinskega zabojnika z orodjem vzel tri vibracijske vrtalne stroje, akumulatorski vrtalni stroj, blizu 1.000 metrov električnih vodnikov in radiator.
V	četrtek, 27. marca, je bilo vlomljeno v lokal Medi bar na Goriški cesti. Vlomilec je odnesel menjalni denar in dnevni izkupiček, cigarete in več steklenic različnih alkoholnih pijač. Sicer pa si bodo četrtkovo jutro zapomnili lastniki šestih avtomobilov, parkiranih na Goriški cesti, v katere je bilo vlomljeno ponoči. Vlomilec je iz enega avtomobila vzel avtoradio, iz drugega mu avtoradia ni uspelo izvleči, iz tretjega ga je vzel skupaj s platneno torbico z zgoščen-
kami, iz četrtega je prav tako šel z njim avtoradio, v petem je izvlekel avtoradiokasetofon, ki ga je pustil v vozilu, v šesti avtomobil pa mu ni uspelo priti. Na petih avtomobilih je poškodoval stekla, na enem pa okvir vrat.
V	petek, 28. marca, je bilo vlomljeno v lokal Škorpijon v Pesju. Storilec je odnesel registrsko blagajno z menjalnim denarjem in mapo z dnevnim izkupičkom. Tistemu, ki je vlomil v cvetličarno Cvetje na Šaleški, pa je v notranjost sicer uspelo priti, odnesel pa ni ničesar. Cvetje ga očitno ni zanimalo. Vlomilec v garažo na Stantetovi je odpeljal gorsko kolo znamke scott, črno-srebrne barve, moške in ženske rolerje ter škatlo z orodjem.
V	soboto, 29. marca, so dopoldan policisti obravnavali vlom v lokal Mreža bar v Šaleku. Storilec je pri vlomu poškodoval troje vrat, vzel pa menjalni denar, dva mobilna telefona ter več steklenic alkoholnih pijač. Iz kleti stolpnice na Kardeljem trgu so »odšle« štiri pnevmatike z jeklenimi platišči za vozilo VW. Iz prodajalne Galerija S v Nakupovalnem centru je iz registrske blagajne izginil menjalni denar.
Posebej delovno pa se je za vlomilce in tatove pričel nov teden. V ponedeljek, 31. marca, je iz ograjenega območja skladišča podjetja Mins No. 1 na Cesti Simona Blatnika izginil teptalnik in dva električna agregata. Storilec je v ograjen prostor prišel tako, da je prerezal žičnato ograjo, nato pa vlomil v skladišče. Povzročil je za okoli 7.000 evrov gmotne škode. Iz fotokopirnega biroja na Kidričevi cesti v Velenju je neznanec odnesel menjalni denar. Iz ograjenega območja Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Metlečah je neznanec odpeljal paleto izolacijskega materiala. Ponedeljek pa se je zaključil z vlomom v urar-
stvo Tamše na Kidričevi cesti. Storilec je razbil izložbeno steklo in iz izložbe vzel sedem ročnih ur Tag Heuer, vrednih dobrih 6.000 evrov.
Pogrešajo električne vodnike
Žalec, 31. marca - V nedograjenem skladišču na Celjski cesti v Žalcu pogrešajo okoli 3.000 metrov električnih vodnikov. Lastnik je oškodovan za okoli 9.000 evrov.
Ženske torbice privlačijo nepridiprave vseh sort
Velenje, 31. marca - V ponedeljek dopoldan je starejši občanki, ki je bila po opravkih v središču mesta, storilec iz torbice, ki jo je imela obešeno čez ramo, vzel etui z bančno knjižico in denarjem. Okoliščine dejanja policisti še raziskujejo.
Že v soboto, 29. marca, pa je brez torbice, v kateri je imela denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti, bančnimi karticami ter mobilnim telefonom, ostala voznica osebnega avtomobila, ki ga je parkirala na Trgu mladosti. Vozilo je deset minut pustila odklenjeno, to pa je bilo več kot dovolj, da je zamikalo neznanega tata.
Iz torbice v garderobi glasbene šole v Velenju je neznanec smuknil manjšo vsoto denarja.
Posebej predrzna pa sta bila moška, ki sta v sredo, 26. marca, stopila do starejše ženske, ki je odklepala vhodna vrata v stanovanjski blok na Stanteto-vi. Motila sta jo z najrazličnejšimi vprašanji, medtem pa iz cekra vzela denarnico z manjšo vsoto denarja, bančno kartico in osebnimi dokumenti. Eden
Kje je Aljaž Pejovnik?
V sredo, 26. marca, je neznano kam odšel 17-letni Aljaž Pejovnik iz Pake pri Velenju. Nazadnje je stanoval v Šoštanju. Visok je okoli 176 centimetrov, atletske postave, svetlih kratko pristri-
Aljaž Pejovnik. Ga je kdo videl?
ženih kostanjevih las. Ob odhodu je bil oblečen v svetlo zeleno vetrovko z oranžnim ovratnikom, rjavo majico z dolgimi rokavi in rumenim napisom FILA, svetlejše hlače in črno-sive skaterske copate. Aljaž je bil nazadnje viden pred Šolskim centrom v Velenju. Vse, ki bi ga morda videli ali karkoli vedeli o njem, prosijo, da pokličejo na najbližjo policijsko postajo ali na telefonsko številko 113.
od obeh je bil visok okoli 190 centimetrov, drugi pa okoli 180 centimetrov, oba temnejše polti, oba pa sta nosila tudi kapo na šilt. Gospa je kasneje denarnico z dokumenti dobila nazaj, ne pa tudi denarja in bančne kartice.
Prejeli smo: i člani ZSAM Velenje sodelovali pri anketi
V ZŠAM Velenje smo v sodelovanju z SPV Velenje na redni letni skupščini izvedli anketiranje članov na temo spoštovanja CPP. Anketo (sestavila in grafično analizo je pripravila Katarina Praznik, predsednica SPV MO Velenje) je izpolnilo 37 članov, ki smo jih razdelili v dve skupini. V prvi skupini je bilo 19 upokojencev v starostnem razponu od 56 do 83 let, v drugi pa 18 zaposlenih članov, v večini poklicnih voznikov, starih od 25 do 63 let. V dve skupini smo jih razdelili zaradi primerjave prometne kulture med upokojenci in zaposlenimi v prometu. Možni odgovori so bili: vedno, skoraj vedno, včasih, skoraj nikoli, nikoli.
Že pri prvem vprašanju (ali upoštevate CPP) so nastopile razlike med upokojenci in zaposlenimi, saj starejši v večini upoštevajo CPP, medtem ko več kot polovico zaposlenih teh ne upošteva. Tudi pri uporabi mobitela med vožnjo prednjačijo zaposleni, vzrok je verjetno v tem, da so starejši manj spretni pri uporabi ali pa mobilnega telefona nimajo vedno s seboj. Z varnostnim pasom se priveže večina upokojencev, zaposlenih pa le malo več kot polovica anketiranih. Kot zanimivost lahko navedem, da nihče ali pa zelo majhen odstotek voznikov zahteva od sopotnikov, da se pripnejo z varnostni pasom. Upoštevanje prepovedi alkohola se v večini držijo upokojeni, medtem ko se med zaposlenimi najde kdo, ki se kdaj prekrši. Pri naslednjem vprašanju, ali se umaknejo, če je za njimi nastala kolona, sta bili obe skupini anketirancev enotni: da. Vsi prometni in drugi strokovnjaki pravijo, da hitrost ubija, pa vendar naši člani menijo drugače. Malo več kot polovica upokojencev upošteva omejitev hitrosti, zaposleni pa ne vedno. Anketa je pokazala, da si lahko občasno privoščijo prekoračitev hitrosti, ker se njihovo novo vozilo hitreje ustavi. Spregledajo pa dejstvo, da je pot ustavljanja seštevek reakcijskega časa in zavorne poti. Če upoštevamo oba dejavnika, ki ju sestavlja spet cela vrsta mnogih drugih, je prednost, ki jo prinaša nova tehnologija zavira-
nja, zanemarljiva in jo izniči že le 2-3 km/h večja hitrost. Gotovo pa pri tem vprašanju ne gre prezreti iskrenosti pri odgovorih. Le kdo pa ni nikoli peljal malo hitreje? V anketi smo spraševali še po spremembah v infrastrukturi, prometnih znakov, izobraževanja voznikov in na področju preventive in varnosti v cestnem prometu v MO Velenje. Na področju infrastrukture so si zaželeli posodobitev cest, urejenih parkirišč, ki jih Velenju primanjkuje, in več krožišč, kar je verjetno posledica velike nasičenosti semaforjev na kratkih relacijah. Tudi na prometnih znakih se pojavljajo napake, tako si naši člani želijo večjo preglednost le-teh, da jih je veliko postavljenih »brez zveze« in več svetlobnih znakov na otokih za pešce. Ugotavljamo, da si upokojeni člani želijo več izobraževanja iz CPP oziroma vsaj predavanja na vsakih 5 let, kar pomeni, da se zavedajo hitri sprememb, ki se dogajajo v prometu. Zaposleni si želijo kakovostnejšo avtošolo ter več strpnosti in vzgoje pri mladih voznikih. Čisto nazadnje smo odgovarjali še na pobude oziroma dajali mnenja k ZVCP-ju. Upokojeni člani bi se vozili skozi mesto 60km/h, ne bi zviševali kazni, ampak zahtevali večjo doslednost pri kršiteljih, medtem ko bi zaposleni odstranjevali večne prekr-škarje - divjake po cestah, znižali kazni za nenamerne prekrške in za mlade voznike določili najvišjo hitrost 90 km/h. Če primerjamo obe skupini voznikov, ugotavljamo, da so starejši oziroma upokojenci bolj dosledni pri upoštevanju CPP od zaposlenih (imajo več časa, ne preganja jih delo, kar ni najbolj navdušujoče, saj lahko to pomeni, da imamo v prometu kar veliko prekrškarjev).
No, roko na srce, priznajmo si, da vsak stori kakšen prekršek. Če se ne zgodi nezgoda in smo jo poceni odnesli, smo veseli. Je pa ena izkušnja več, ki si jo bomo zapolnili, to pa tudi nekaj šteje, kajne?
■ Bojan Penšek, predsednik ZŠAM Velenje
Plastic is fantastic
Piše: Adil Huselja
»Plastic is fantastic« še vedno velja, le da se občasno pojavlja dilema, kdaj se je ta »izrek« pojavil. Ob demonstraciji rezultatov lepotnih (plastičnih) operacij ali razvoju in uvedbiplastficiranih dokumentov oziroma plastičnega denarja. Plastična kirurgija je izredno napredovala in je predvsem med znanimi javnimi obrazi postala skoraj nepogrešljiva, ker ustvarja trend večne mladosti in lepote. Toda »navadni« ljudje brez nje še lahko shajamo, kar pa ne velja za plastični denar in informacijsko tehnologijo. Pri slednji se pojavlja ta težava, da so spremembe vse pogostejše, kar od posameznika zahteva nenehno spremljanje in prilagajanje. Moramo priznati, da oba pomena navedenega izreka imata pozitivne in negativne plati, pač tako kot vsaka druga reč na tem svetu. Toda poglejmo zadevo bolj z varnostnega oziroma problematičnega kota.
Policisti so v letu 2007 v sklopu posebnih oblik kriminalitete zaznali opazen porast obravnavanih kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete, saj so obravnavali 112 kaznivih dejanj, v letu 2006pa le 38. Tudi število ovadenih se je drastično povečalo z 19 na 96 osumljencev. Med temi kaznivimi dejanji se je najbolj povečalo število neupravičenih vstopov v informacijski sistem ter izdelovanja in pridobivanja pripomočkov za vdor ali neupravičen vstop v informacijski sistem. To je potrditev, da se je z razvojem informacijske tehnologije razvijal (in se še vedno) tudi kriminal, ki išče »kriminalne niše«. Za večino od nas so bili najbolj »zanimivi« vdori v informacijske sisteme bank in finančnih ustanov, saj ima večina od nas v svojih denarnicah najmanj eno ali celo več bančnih - kreditnih kartic. So pač del našega vsakdana in brez njih bi si danes težko zamislili življenje. Pustimo ob strani, da je v preteklosti marsikdo zaradi enostavnosti poslovanja ali bolje rečeno »prijaznega načina« zapravljanja to prijaznost občutil na koncu meseca, ko je bil račun prazen.
V lanskem letu smo bili deležni večjega števila skupin, praviloma iz tujine, ki so s ponarejenimi bančnimi karticami - z magnetnimi zapisi pravih, na bankomatih dvigovali in dvignili večjo vsoto denarja. Trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ko so storilci šli še korak dlje, saj so v eni trgovini ukradli terminal POS. Hitra in učinkovita akcija policistov je preprečila načrte članom skupine, da bi oškodovali številne imetnike transakcijskih računov, ki so plačali na ukradenem terminalu POS. Namreč s »skimmmingom« - snemanjem magnetnega zapisa brez vednosti in dovoljenja imetnika bančne ali kreditne kartice bi lahko dokaj hitro »izpraznili« račune.
Zato opozorilo o previdnosti pri poslovanju z bančnimi karticami ni odveč. Zelo priporočljivo je, da upoštevamo nasvete bančnih uslužbencev o postopkih za varno uporabo le-teh. Seveda navedeni primer hkrati kaže še na drugi moment oziroma na to, da bodo tudi lastniki trgovin in ostalih ustanov posvetili več pozornosti in z dodatnimi ukrepi zaščititi svoje stranke. Očitno bomo v prihodnje tako pri izbiri banke kot ponudnika blaga ali storitev odločitev sprejemali tudi z upoštevanjem garancije o varnostnih ukrepih, s katerimi bomo bolje zavarovani. In za konec naj navedem le dva nasveta, da bo »plastic« še vedno »fantastic«: 1. bančno kartico vedno imejte pod nadzorom (če ne pri sebi, naj bo varno spravljena); 2. PIN kode ne hranite skupaj z bančno kartico. Verjemite, s tem boste bistveno povečali svojo (finančno) varnost.
Iz policistove beležke
Marihuana pri mladoletnikih
V	petek, 28. marca ponoči, so policisti mlajšemu moškemu na Partizanski cesti v Velenju zasegli zavitek marihuane, še enega pa so zasegli noč kasneje v središču mesta. Brez nje je ostal mladoletnik.
Avto polil z barvo
Neznani nepridiprav je na parkirnem prostoru na Koželjske-ga ulici v četrtek, 27. marca, ponoči z barvo polil tam parkiran osebni avto. Ko ga dobijo, se bo zagovarjal za poškodovanje tuje stvari.
Pride na obisk, potem pa razgraja
V	ponedeljek, 31. marca, so
policisti posredovali v stanovanju na Kersnikovi cesti v Velenju, kjer je na obisku pri znancu razgrajal pijan moški. Ker se tudi v prisotnosti policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztrez-nitve. Ob odhodu s postaje so
mu izdali plačilni nalog za tri prekrške.
Po mladoletnika prišel oče
V petek, 28. marca ponoči, se je na javnem kraju pri Rdeči dvorani v Velenju nespodobno vedel mladoletnik, ki je bil kasneje nespodoben tudi do policistov. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga policisti povabili v svoje prostore, kamor je ponj prišel tudi njegov oče.
Vredno pohvale
V petek, 28. marca, je
dopoldne občan v Skor-nem pri Penku našel denarnico z osebnimi dokumenti in jo prinesel na policijsko postajo. Policisti so lastniku najdeno že vrnili, najditelju pa se v njegovem imenu zahvaljujejo.

UTRIP
&ÏÏ
oros kot)
Oven od 21.3.do21.4.
Zadnje čase ste bili precej slabovoljni, nek nepriljubljen dogodek pa vas bo spomnil, da je treba imeti življenje preprosto rad. Zato boste končno znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Tudi zato, ker boste v začetku tedna izvedeli nekaj zelo lepega. Čeprav se ne bo zgodilo čez noč, se boste spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Nek nakup bo cenejši kot ste računali.
Bik od 22.4. do 20.5.
Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj izgled in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v teh pomladnih dneh navrglo življenje. Med dogodki bo dišalo tako po rožicah kot pelinu. Je pač tako, da življenje ni vedno prijazno. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Če pa vendarle ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Da vam ne bo kasneje žal.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ste človek, ki se nekoliko težje prilagaja na izjemne vremenske razmere. April je, kar se vremena tiče, vedno precej naporen. Takšno kot vreme bo tudi vaše počutje in razpoloženje. Spremenljivo torej. Sicer pa vas bodo zasuli z delom. Hočete ali nočete, morali boste krepko zavihati rokave in nič odlagati na jutrišnji dan. Zdelo se vam bo, da vsi okoli vas uživajo v ljubezni, vi pa te ne boste občutili. Tokrat ste za to malo krivi tudi sami. Kdor ne daje, ne more dobiti. Denar? Bo, a ne toliko kot bi želeli. Vsekakor pa ne dovolj, da si privoščite drago darilo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Nekaj dolgočasnih dni je za vami. Četudi niste imeli veliko časa, se v njih ni zgodilo nič takega, kar bi vam dalo krila in voljo do življenja. Pogrešali ste predvsem nekoga, ki je bil te dni za vas nedosegljiv. Ob koncu tedna boste spoznali, da so lahko tudi bolj bežni prijatelji koristni, pa čeprav tega niste nikoli pričakovali od njih. Uživajte vsak prosti trenutek, saj kaže, da boste že v kratkem tako zasuti z delom, da vam časa za drobne užitke ne bo ostalo skoraj nič. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Krize vseeno ne bo.
Lev od 23.7. do 23.8.
Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, bo letošnji april res lep. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Ker boste kar žareli, vas bodo opazili. Tudi tisti, ki vas doslej niso.
Devica od 24.8. do 23.9.
April se še začel ni dobro, vi pa že mislite na maj. Pa ne zato, ker je pregovorno najlepši mesec v letu, ampak zato, ker si želite na potovanje ali vsaj na kratek dopust kam daleč od doma. Sicer pa bo tudi prihodnji teden v celoti lep. Vse bo teklo kot po maslu; v službi boste uspešni, denarja bo končno dovolj na računu, počutje bo res odlično. Tudi kar se čustev tiče, bo teden prijeten in topel, ne glede na aprilsko vreme. Tudi zato boste precej sanjarili.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Velika življenjska sprememba je na obzorju, vi pa sploh ne veste, ali bi se je veselili ali ne. Imeli ste svoj mir, sedaj zna biti ta porušen. A včasih ste imeli miru že preveč, kar se v naslednjih mesecih ne bo moglo zgoditi. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutite, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem kako težko in hudo. Sploh, ker vam bo nekdo to na veliko vračal. Če planirate izlet ali kratek dopust, ne čakajte predolgo. Prijavite se in splanirajte čisto vse podrobnosti, da se vam kaj ne zalomi.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Godilo vam bo, ko vas bo nekdo, ki ga zelo cenite, hvalil na vsa usta. In to pred ljudmi, ki lahko pomembno vplivajo na vašo prihodnost. Te se po svoje kar malo bojite, pa ne zaradi vas, ampak zaradi svojih najbližjih. Kar verjeti ne boste mogli, kaj se dogaja z vami, ko boste v stresnih situacijah začeli pogosteje zahajati v trgovine in kupovati tudi stvari, ki jih sploh ne potrebujete. Saj ne, da si ne bi mogli privoščiti, ampak to preprosto niste vi. Dobro namreč veste, da se topline in zadovoljstva ne da kupiti. Kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi zelo naporni.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Čeprav se vam bo zgodila velika reč, ki je boste zelo veseli, čisto srečni ne boste mogli biti. Težave v partnerskem odnosu, ki vplivajo tudi na vaše zdravje, že nekaj časa tlačite v podzavest, čeprav dobro veste, da to v nedogled ne bo šlo. Končno vam bo nekdo prisluhnil in vas vzel resno, kar se bo poznalo tudi pri pridobivanju samozavesti, kjer ste močno napredovali. In še bolj boste, ko boste dobili pomembno pismo ali sporočilo, ki lahko krepko spremeni vašo prihodnost. Partner živi mimo vas, vi pa mimo njega. Težko bosta prebrodila krizo, če ne boste pokazali vsaj malo volje.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Zadnje čase ste eden redkih, ki se težko pritoži, da nima dovolj časa zase. Imate ga celo preveč, tako veliko, da prevečkrat razmišljate o prihodnosti, kar je nevarno početje. Sploh če so želje in potrebe tako velike kot so trenutno vaše. Če jih boste na glas razlagali, bodo zagotovo tudi vaši najbližji prepričani, da krepko pretiravate. Športne aktivnosti vam bodo še najbolj pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite zadnje čase. Le voljo, da se jih začnete res lotevati, morate končno zbrati. Ljubezensko področje ne bo prav nič razburljivo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nabrali ste si dovolj novih moči, da boste v naslednjih dneh pripravljeni na vse napore, ki jih bo več kot ste pričakovali. Čisto nič ne boste krivi zato, kar se vam bo dogajalo, saj bo vse skupaj čisto preprost splet okoliščin. Čeprav niste nagnjeni k sanjarjenju, v teh dneh boste. Nekoga si boste čim večkrat želeli imeti v svoji bližini, čeprav dobro veste, da je kaj več kot dobro prijateljstvo težko uresničljivo. A upanje umre zadnje in iz dobrih prijateljstev se velikokrat rodijo iskrene ljubezni. Finančno stanje bo šibko, zato pazljivo pri nakupih in zabavi.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Praznina se bo spet naselila v vašo dušo, žal tudi v dom. Ne boste več vedeli, kaj naj naredite, da se stvari premaknejo iz mrtve točke, saj se na mestu vrtite že nekaj mesecev. Morda bo vendarle treba vreči karte na mizo in na glas povedati, kaj si mislite in kaj želite. Vse prevečkrat namreč pozabite nase, ker vas skrbi za druge. V nedogled pa to ne gre. To morate spremeniti tudi zato, ker čustvena praznina že načenja vaše zdravje. In to krepko. Tako zelo, da se včasih že krepko ustrašite. Preženite dvome in se imejte bolj radi, pa bo šlo hitro na bolje!
Trendi razvoja na področju učinkovite rabe energije
Dogajanje na področju učinkovite rabe energije (URE) aktivno spremljam sedem let. Prebrskal sem svoj arhiv, da bi ugotovil, kaj je danes drugače, kaj se je v tem času spremenilo.
Takrat so bila najbolj pogosta tema svetovanja okna, precej zaradi državnih finančnih spodbud. Subvencijo je dobil vsak, ki je kupil okno s toplotno prehodnostjo vsaj 0,4 W/m2K in je pravočasno poslal pravilno izpolnjeno vlogo. Skoraj izključno so se kupovala okna s plastičnim okvirjem. Kupce je, razen nekoliko nižje cene, najbolj prepričal podatek, da teh oken ni potrebno vzdrževati. Drži, plastični okvirji imajo prednost, če so okna direktno izpostavljena padavinam in so tudi za vzdrževanje težje dostopna, npr. pri zgradbah z ravnimi strehami, večnadstropne stavbe. Še vedno pa je to umetni material, ki se po videzu in okoljski prijaznosti ne more enakovredno meriti z lesom. Danes energetski svetovalci opažamo, da narašča zanimanje za okna z lesenimi okvirji. Ta trend so zaznali tudi proizvajalci in nekateri že zmanjšujejo izdelavo plastičnih oken in se usmerjajo na lesena. Pri lesenih okvirjih je več možnosti za zmanjševanje toplotne prehodnosti, okvirji pa se na zunanji strani obložijo še s toplotno izolacijo ter zaščitijo pred soncem in vremenskimi vplivi tako, da vzdrževanje v smislu barvanja ni več potrebno.
Še vedno je mnogo stavb, ki so prekrite z azbestnimi kritinami. Zamenjavo teh kritin že od začetka spodbuja Ekološki sklad z ugodnimi krediti, pogoj pa je, da se upošteva Predpis o ravnanju pri zamenjavi azbestnih kritin.
V	večini primerov se lastniki odločijo za zamenjavo, če je kritina dotrajala ali če nameravajo urediti mansardo in streho tudi toplotno izolirati. Žal se pri večstanovanjskih stavbah in pri javnih zgradbah običajno zamenja samo kritina, ostrešje kot najvišji del ovoja stavbe pa ostane toplotno popolnoma odprto. Tako je zamujena idealna priložnost, da se z majhno dodatno investicijo doseže velik prihranek toplotne energije. Pred leti so bili lastniki enodružinskih hiš zadovoljni s toplotno izolacijo med špirovci, torej z debelino 12 do 14 cm.
V	manjšini so bile izvedbe z debelino toplotne izolacije 20 cm in več. Danes je stanje obrnjeno. Streha je postala problem tudi v poletnem času. Pregrevanju pa se je možno izogniti z uporabo ustreznih materialov (dobrih akumu-latoijev toplote) in pravilno izvedbo. Sebi in okolju naredimo slabo uslugo, če energijo, ki smo jo prihranili pri ogrevanju pozimi, porabimo poleti za hlajenje.
Še pred tremi leti so bile finančne spodbude za povečanje URE za vse stanovanjske stavbe, enodružinske in večstanovanjske, za novogradnje in za obnovo starejših hiš. Danes so subvencije za obnovo ovoja samo še za več stanovanjske stavbe. Letošnji razpis spodbuja investicije v sisteme za razdeljevanje in obračun stroškov, vgradnjo termostatskih ventilov s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih sistemov in toplotno zaščito starejših več-stanovanjskih stavb. Zanimanje za to možnost obnove v Velenju je, a izvedenih primerov je zelo malo. Namesto toplotne izolacije, ki bi zmanjšala toplotne izgube pozimi in pre-
prečila vdor toplote v stavbo poleti, obešamo na fasado - klimate.
Počasi, a vztrajno se spreminja energetski standard gradnje. Uveljavlja se prepričanje, da je gradnja hiš z rabo energije za ogrevanje 80 kWh/m2 letno preveč potratna. Zato hiš s 6 cm toplotne izolacije na fasadi ne gradimo več. Tudi 8 cm je že premalo in ni praktično, saj npr. stane 2 cm debelejša toplotna izolacija le 1 EUR več. Prihranek energije zaradi teh 2 cm pa pokrije dodatno vložen denar lahko že v 5 letih. Večje debeline toplotne izolacije nam dajejo tudi večjo izbiro načinov ogrevanja. Pri specifični rabi energije za ogrevanje pod 50 kWh/m2 so razen fosilnih goriv na razpolago tudi obnovljivi viri, toplotne črpalke in sprejemniki sončne energije. Možni so nizkotemperaturni načini ogrevanja in s tem ugodnejši bivalni pogoji - bolj enakomerno ogret prostor, manjša raba energije, manj prahu v zraku in manjša temperaturna razlika med zrakom in stenami.
Povečevanje debelin toplotne izolacije ima svoje meje. Zmanjšanje toplotnih izgub, postaja z večanjem debeline izolacije vedno manjše. Debeline nad 40 cm niso smiselne. Je pa dobro izbirati toplotne izolacije s čim manjšo toplotno prevodnostjo. Pri nizkoenergij-ski gradnji ni več vseeno, ali je toplotna prevodnost 0,040 ali 0,032 W/mK.
Nizkoenergijske hiše bodo v nekaj letih postale standard tudi zaradi novega pravilnika o učinkoviti rabi energije. Takrat bo nadstandard pasivna hiša, hiša, ki skoraj ne izgublja toplote in za ogrevanje ne potrebuje fosilnih goriv. Nekaj teh hiš je že zgrajenih tudi v Sloveniji. Postavila so jih nekatera podjetja, ki izdelujejo montažne hiše. V masivni gradnji pa je to uspelo predvsem strokovnjakom s področja gradnje, pionirjem, kot so bili prvi piloti, ki so tudi sami gradili svoja letala.
■ Anton Juršnik, en. svet.
	V šoli pri pouku matematike učiteljica	Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišl-	Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost	Učiteljica zardi in je malo v zadregi,
	vpraša Janezka:	janja.	ne da miru in se odloči:	nato pa le odgovori:
>	Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec	Janezek je nekaj časa tiho, nato pa dvi-	No, Janezek, pa vprašaj!	Janezek, mislim da tista ki ga sesa!
	eno ustreli, koliko jih še sedi na veji?	gne roko:	Takole, po cesti hodijo tri ženske in v	Učiteljica, narobe, tista, ki ima na roki
B	Nobena, učiteljica. Ustreljena pade,	Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj	roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, dru-	poročni prstan. Ampak mi je pa všeč
V	ostali dve pa odletita.	vprašal!	ga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite,	vaš način razmišljanja!
s	Janezek, narobe. Dve še sedita na veji.	Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo	katera od teh treh je poročena?	■
Nagradna križanka agencije
m
Manager
n i ko L i sam
<107, S
Šaleška 20, Velenje Telefon 03 898 15 50 www.agencija-manager.com
TRADICIONALNI 1.MAJSKI KLUB MANAGER V UMAGU SOL STELLA MARIS !
Letos v družbi skupine BIJELO DUGME Prvim 200 gostom podarimo vstopnice gratis!
Termin od 26.4. do 4.5. Najem apartmaja:
*	Za 3 osebe3 dni samo 93 Eur
*	Za 4 osebe 3 dni samo 120 Eur
*	Za 5 oseb 3 dni samo 189 Eur
BAŠKA NA OTOKU KRK
Od 25.4. do 4.5. Hotel Corinthia II/III -polpenzion in
kopanje 3 dni -85 Eur/os. Hotel Corinthia I - polpenzion in kopanje 3 dni - 106 Eur/os. Hotel Zvonimir - polpenzion in kopanje 3 dni -155 Eur/os.
POLETJE 2008 ŽE NA POLICAH
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 14. aprila na naslov: NAŠ CAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri , pizzo Než-ka in zrezek s prilogo.
2G
TV SPORED
3. aprila 2008
ČETRTEK, 3. aprila
TV SLO H
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 13/26
09.30	Pod klobukom
10.10	Selivke, 1. del
10.15	V dotiku z vodo, 2/26
10.45	Prijatelj čebelar, dokum. odd.
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 24/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 35/39
16.05	Krmar, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Japonska v ruševinah, dok. odd.
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Maria Callasovi, nemški tv film
01.10	50 let televizije: tv dnevnik 3.
4. 1990
01.35	Duhovni utrip
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO p?
06.30	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.30	Bleščica, oddaja o modi
11.00	Hri-bar
12.00	Za zadnjim vogalom, 5. del
12.50	Tv prodaja
13.20	XIV. generacije znanosti
13.50	Globus
14.20	Michael Palin v novi Evropi, 7/7
15.15	Uročeni zakladi Altiplana,
dokum. oddaja
16.10	Tv prodaja
16.40	50 let televizije: tv dnevnik 3.
4. 1990
17.05	Prvi in drugi
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Pomagajmo si
18.35	Evropski magazin
19.05	Z umetniki ...
20.10	50 let televizije: iz arhiva porl-a
20.35	Nogomet, pokal uefa, tekme četrtfinala, Bayern - Getafe, prenos
sledi	Leverkussen - Zenit, posnetek
sledi	Glasgow Rangers - Sporting, povzetek
sledi	Fiorentina - PSV Eindhoven,
povzetek
00.05	Obtožen, danski film
01.50	Zabavni infokanal
POP
06.45	24 ur, ponovitev
07.45	Prazgodovinski safari, dok. ser.
08.45	Srce, ki odpušča, nad.
09.40	Ukradena sreča, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Razigrani par, nad.
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Enota za posebne primere, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn, glasbena oddaja,
gostja: Maja Slatinšek 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat, gost: Miran
Trontelj 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo ko ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: jodler Lojz s prijatelji, skupina Turbo teens 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
TV SLO H
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Kositrni vojak, 6. del
09.35	Denar, lut. nan.
09.55	Krmar, igrani film
10.10	Enajsta šola
10.40	Štafeta mladosti
11.25	Osmi dan
12.00	Cesar Hirohito, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.35	Rožmarinka in Timijanka, 1/8
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Zelena, 8/8
16.05	Iz popotne torbe: mizica, pogrni se!
16.25	V dotiku z vodo, 13/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	Največji mostovi, 3/3
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 25/35
20.30	Slovenska polka in valček 2008
22.05	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.10	(Ne)varnost na internetu
00.30	50 let televizije: tv dnevnik 4.
4. 1990
00.55	Največji mostovi, 3/3
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO R
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Glasnik, tv Maribor
12.55	Pisave
13.25	Evropski magazin
13.55	Črno beli časi
14.15	Tv prodaja
14.45	Sveti Peter, 2/2
16.25	50 let televizije, tv dnevnik 4.
4. 1990
16.55	Šport špas, 7/10
17.25	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Poročila
18.05	Primorski mozaik
18.35	Študentska
19.00	Velika imena malega ekrana:
Marija Šeme Baričevič
20.00	Biblija, izkopana iz zemeljskih
neder, 4/4
20.50	Bram in Alice, 5/9
21.15	Plačilo za strah, am. film
23.15	Rekonstrukcija, danski film
00.40	Deadwood, 9/12
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.50	24 ur
07.50	Trenja
08.35	Srce, ki odpušča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Ukradena sreča, nad.
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Stranski učinki, am. film
22.00	Pod lupo pravice, 7. del
22.55	24 ur zvečer
23.15	Hitri sprožilec, am. film
00.50	Vsevedi, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo; gost: jodler Lojz s prijatelji, skupina Turbo teens 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 2 18.50 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarne oddaja, 7. del 19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3.TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življensko obdobje, 3. TV mreža 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 5. aprila
TV SLO H
06.40 Evropa.si 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Pod klobukom 08.05 Krmar, igrani film 08.20 V dotiku z vodo, 13/13 08.45 Španja, 10/12 09.00 Kraljičin nos, 1. del 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Absalonova skrivnost, 13/24 13.50 Po sledeh gorskih levov,
dokum. oddaja 14.20 Življenje po Thomasu, ang. film
15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Fifi in cvetličniki, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Za zadnjim vogalom, 6. del 20.50 Botre, tv igra, Ivo Zorman 21.45 Poročila, šport, vreme 22.15 Hri-bar 23.20 Rim, 7/12
00.20 Bulvar somraka, am. čb. film 01.50 50 let televizije: tv dnevnik 5.
4. 1990 02.15 Dnevnik 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal
TV SLO r?
06.15 Zabavni infokanal 07.00 Skozi čas
07.10 50 let televizije: tv dnevnik 5.
4. 1990 07.35 Vroči stol 08.35 Primorski mozaik 09.05 Študentska 09.25 Tekma, debatna oddaja za mlade
10.15 Z glavo na zabavo, 2. oddaja 10.40 Tv prodaja 11.10 Biblija, 4/4 12.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.10 Nogomet, polf. ang. pokala, West Bromwich Albion -Portsmouth, prenos 13.40 Nogomet, tekma ang. lige, Arsenal - Liverpool, prenos 15.40 Olimpijski magazin, Peking 16.25 Rokomet (M), 1. tekma polfinala pokala EHF, Cimos Koper - Koebenhavn, prenos 18.10 DP v hokeju na ledu, pokala v rokometu (M), Celje Piv. Laško - Gold club, prenos 20.30 Moštvo, am. film 21.55 Bleščica, oddaja o modi 22.25 Alpe, Donava, Jadran 22.55 Sobotno popoldne 01.10 Strelice nasprotne usode, 6/12 01.55 Maria Callasovi, nemški tv film 03.35 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija 08.25 Medved Rupert, ris. serija 08.35 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.45 Radovednica Bibi, ris. serija
09.10	Art Atttack, izob. oddaja 09.35 Winx klub, ris. serija
10.00	Bratz, ris. serija
10.30	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.00	Okrutni levi, dokum. oddaja
12.00	Selitev v divjino, nan.
12.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Bahrajna
14.05	Divjina Provance, dokum. oddaja
14.50	Modro nebo, am. film
16.35	As ti tud not padu?!
18.20	Desetka
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.10	Usodna prevara, am. film
23.00	Beg iz zapora, am. nan.
23.55 Birdy, am. film
02.00	24 ur
03.00	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, 7. del 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v cerkvi sv. Martina Velenje
18.50 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1637. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Aukstika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje, 2. del, nastopajo: Tomaž Domicelj in Langa
21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Kadetnica, dokumentarna
22.05 Odprta tema, pogovor: Perspektive igralniškega turizma 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 6. aprila
TV SLO H
07.00 Ziv žav 08.30 Umko, 8. oddaja 09.25 Šport špas, 8/10 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije sv. Antona na Pohorju 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Slovenska polka in valček 2008 14.40 Fina gospa, 9/40 15.10 Samo bedaki in konji, 9/45 15.40 NLP, razved. oddaja sledi 5 minut slave 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport
16.30 Oglasni blok z Roryjem
Mcgrathom, 1. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razved. oddaja sledi Naglas! 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.30 Zrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Intervju: dr. Tine Hribar 22.15 ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Bilo je nekoč na divjem
zahodu, am. film 01.40 50 let televizije: tv dnevnik 6.
4. 1990 02.10 Dnevnik 02.30 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal
TV SLO ^
06.30 Zabavni infokanal 08.35 Tv prodaja 09.05 Skozi čas
09.15 50 let televizije: tv dnevnik 6.
4. 1990 09.45 Zapojte z nami 10.00 Slovenska ljudska glasbila in
godci, 1/9 10.25 Tv prodaja 10.55 Pomagajmo si 11.25 Dobrodelni koncert Slomškove
ustanove 13.00 Globus
13.30 Alpe, Donava, Jadran 14.00 Tv prodaja
14.30 Elvis - show legend, oddaja tv
Maribor 15.45 Črni tulipan, franc. film 17.25 Ljubljana: rokomet (Z), finale
slov. pokala, prenos 19.00 Magazin deskanja na snegu 19.30 Slovenci po svetu: Nova
Zelandija, tv Maribor 20.00 Benetke, mesto, ki tone,
dokum. oddaja 20.55 Kmetje, 5/13 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 14/21 23.30 Zlata resna glasba in balet tvs

00.05	Zabavni Infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.30	Jaka na Luni, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Rori, dirkalnik
09.00	Art Attack, izob. oddaja
09.25	Winx klub, ris. serija
09.50	Bratz, ris. serija
10.10	Pucca, ris. serija
10.15	Ninja želve, ris. serija
10.40	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.05	Šolska košarkarska liga
12.05	Skrivnostne poti, nan.
13.00	Formula 1, prenos dirke za VN
Bahrajna
15.45	Nebeška kuharja, 6. del
16.20	Izmuzljivci, nan.
17.20	Učna leta izumitelja polža,
slov. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.30	Vrhunci VN Bahrajna, oddaja o
22.50	Pilotova ljubezen, am. film 00.35 01.10 02.10
Možgančki. nan. 24 ur. ponovitev
Nočna panorama ©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1638. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 10.50 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan v cerkvi sv. Martina Velenje
11.00 Zupan z vami, pogovor v
studiu, gost: mag. Štefan Tisel, župan občine Šentjur 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: jodler Lojz s prijatelji, skupina Turbo teens 13.20 1639. VTV magazin 3.45 Kultura,informativna oddaja 3.50 Videostrani, obvestila 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Mladi upi, otroška oddaja 8.40 Pop corn, glasbena oddaja,
gostja: Maja Slatinšek 19.30 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Akustika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje, 2. del, nastopajo: Tomaž Domicelj in Langa
21.35 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 7. aprila
TV SLO fî
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Šport špas, 8/10
09.35	Risanka
09.45	Zelena, 8/8
10.10	Umko, 8. oddaja
11.05	Največji mostovi, 3/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 13/26
16.10	Učenje, 2. del
16.15	Sejalci besede: France
Prešeren, 1/10
16.40	Hotel Obmorček, ris. nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Poslednji leopard, dokum.
18.25	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Vroči stol
21.00	Rožmarinka in Timijanka, 2/8
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer
00.40	50 let televizije: tv dnevnik 7. 4. 1990
01.05	Poslednji leopard, dokum.
02.00 Dnevnik 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.10	Tv prodaja
11.40	Sobotno popoldne, ponovitev
14.00	Tv prodaja
14.30	Slovenci v Italiji
15.00	Posebna ponudba
15.15	Š - športna oddaja
16.00	50 let televizije: tv dnevnik 7.
4. 1990
16.25	Osmi dan
16.55	ARS 360
17.10	Alpe, Donava, Jadran
17.40	Evropa.si
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 13/13
19.40	Švedska, 11/12
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	Brezčutno srce
POP
07.10 24 ur, ponovitev 08.10 Billova kuhinja za lenuhe 08.40 Srce, ki odpušča, nad. 09.35 Ukradena sreča, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Razigrani par, nad. 11.55 Strast, nad. 12.45 Tv prodaja
13.15 Razočarane gospodinje, nad. Oprah show Razigrani par, nad. Ukradena sreča, nad. 24 ur popoldne Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Strast, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
14.0Ö 16.00 16.66 IG.BB
if.OB
20.00	Vzemi ali pusti
21.15	Ne čakaj na maj, slovenski film
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.40	Enota za posebne primere, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Akustika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje, 2. del, nastopajo: Tomaž Domicelj in Langa
11.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, ponovitev 7. dela 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Nanovo, mladinska oddaja,
ponovitev 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Premog, energija in družbena odgovornost, kontaktna oddaja, gost: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila
TOREK, 8. aprila
TV SLO t\
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Čarovnik Ujtata, 4. del
09.25	Drejjjek in trije marsovčki,
09.45	Fadil, dokum. film
10.10	Sejalci besed: France Prešeren, 1/10
10.30	Zgodbe iz školjke
11.05	Poslednji leopard, dokum. oddaja
12.00	Intervju: dr. Tine Hribar
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	He-man, 3/13
16.10	Pesmice o sreči, 4. oddaja
16.15	Zoja Kajeto, 10/26
16.25	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Gozdovi Slovenije, 2/5
18.05	Z glavo na zabavo
18.30	Zrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Tristo kosmatih, dokum.
meseca
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Demo(s)kracija, dokum. oddaja
23.55	50 let televizije: tv dnevnik 8.
4. 1990
00.20	Gozdovi Slovenije, 2/5
00.45	Kava in cigarete, čb. film
02.20	Dnevnik, ponovitev
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.20	Infokanal
TV SLO t?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.30	NLP, ponovitev
13.00	Tv prodaja
13.30	Dober dan, Koroška
14.00	Resnična resničnost
14.30	Bleščica, oddaja o modi
15.00	Tv prodaja
15.30	Studio city
16.25	50 let televizije: tv dnevnik 8.
4. 1990
16.55	Izvir(n)i
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Lovci teme, dokum. feljton
18.30	Glasnik, tv Maribor
18.55	V duhu glasbenega in plesnega
izročila
19.30	Zvegla, 2/9
20.00	Balkan 2, 25/25
20.30	Globus
21.05	Dalijeva rezsežnost, dokum. film
21.55	Lepa nedelja pri sv. Jakobu na
Resniku, anim. film
22.05	Črna mačka, beli maček, film
00.10	C.R.A.Z.Y., kanad. film
02.15	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Srce, ki odpušča, nad.
08.35	Ukradena sreča, nad.
09.30	Razigrani par, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Šolska košarkarska liga
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Nevarna igra, am. nan.
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Seks v mestu, nan.
00.40	Enota za posebne primere, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Premog, energija in družbena odgovornost, ponovitev, gost: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska odd. 18.40 TOSE PROESKI: Dan za naju
dva, 3. del dok. filma 18.55 Palček Mihec Kašopihec, gledališka predstava za najmlajše 19.15 Vabimo k ogledu 20.00 1640. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sportni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Na Primorskem,informativna
oddaja , 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 9. aprila
TV SLO n
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 20/39
09.30	Zoja Kajeto, 10/26
09.45	Pesmice o sreči, 4. oddaja
09.50	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	He-man, 3/13
10.30	Oddaja za otroke
11.00	Knjiga mene briga
11.20	Z glavo na zabavo
11.45	Gozdovi Slovenije, 2/5
12.15	Zlata resna glasba in balet tvs
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Opus
14.00	Tristo kosmatih, dokum.
meseca
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 14/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Peter Pavel Glavar, dokum.
18.30	Zrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Ti mene, jaz tebe, am. film
21.30	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 9. 4. 1990
00.45	Peter Pavel Glavar, dokum.
01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.20	Tv prodaja
12.55	Hri-bar
14.00	Za zadnjim vogalom, 6. del
14.55	Tv prodaja
15.25	Po sledeh gorskih levov,
15.55	50 let televizije: tv dnevnik 9.
4. 1990
16.20	Mostovi
16.55	DP v hokeju na ledu, 4. tekma
finala končnice, prenos
vmes	Poročila
19.40	Črno beli časi
20.00	Tarča
21.30	Ekstremizem pri Slovencih
22.00	SP v plavanju, kratki bazeni,
posnetek
23.30	Slovenska jazz scena
00.40	Lastovka, maček, vrtnica, smrt, 4/6
02.10	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Razigrani par, nad.
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Zaobljuba, am. film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.15	Enota za posebne namene, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Sportni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3.TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gost: Zlatko 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema: Bodo zaradi vinjet naše ceste zgrajene hitreje?, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 3. april
18.00 Vila Mojca Šola za starše
Tudi moj otrok je lahko zasvojen, zasvojenost mladih 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Tečaj izrazne interpretacije 19.19 Knjižnica Velenje
Reinkarnacija - zamolčana resnica
Pogovor z Jano in Doro Debeljak ter Barbaro Novak Škarja
Petek, 4. april
13.00 Razstavišče Barbara Odprtje razstave Jurij Kravcov: Olje na kartonu 15.00 - 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Delavnica Kunigunda animira 18.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Otvoritev razstave Klemna Bealaviča Pokrajine 19.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave Tudi črna je barva
Sobota, 5. april
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
Nedelja, 6. april
9.00 Zbor pred Domom učencev Velenje
V počastitev dneva zdravja Pohod po obronkih Velenja
Ponedeljek, 7. april
10.00 - 11.00 Prostori OI Rdečega križa Slovenije Velenje
KINO VELENJE :: SPORED
HORTON
(Horton Hears a Who!) Animirana družinska komedija, 88 minut. Režija: Jimmy Hayward, Steve Martino. Glasovi: Jure Mastnak, Jure Godler, Iztok Jereb, Nina Ivanič, Violeta Tomič, Klemen Slakonja, Peter Musevski, Tilen Artač, Ajda Toman idr.
Petek, 4. 4. ob 18.00 Sobota, 5. 4. ob 16.00 in ob 17.45
Nedelja, 6. 4. ob 10.00 in ob 16.00 - otroški matineji
Tokrat poskusna predstava otroške matineje v nedeljo dopoldan ! Če vam takšna matineja odgovarja, to pokažite z obiskom !
Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Horto-na, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij pod vodstvom čudaškega župana. Čeprav Hortonu nihče ne verjame, se dobrovoljni slonček odloči za vsako ceno obvarovati svoje nove prijatelje. Skupaj skušajo najti način, kako vsa živa bitja prepričati, da zares obstajajo in da je tudi njihovo življenje pomembno, ne glede na to, kako majhni so.
SMRTNE OBLJUBE
(Eastern Promises) Kriminalka, triler, 100 minut. Režija: David Cronenberg. Igrajo: Viggo Mortensen, Naomi Watts, Vincent Cassel, Armin Mueller-Stahl, Josef Altin, Mina E. Mina, Aleksander Mikic idr.
Petek, 4. 4. ob 22.00 Sobota, 5. 4. ob 19.40 Nedelja, 6. 4. ob 20.15
mi
tfV
>1 N
Tragična smrt noseče najstnice spodbudi porodničarko Anno, da s pomočjo pokojničinega dnevnika skuša odkriti sorodnike dekletovega dojenčka. Ob iskanju razlag v ruščini napisanega dnevnika se njene poti prekrižajo z brezkompromisno rusko mafijo, katere član je tudi premišljeni Nikolai. Ob druženju z Anno se znajde v dilemi med ljubezenskimi čustvi in zvestobo mafijski družini, toda ko se med kriminalci razplamti kruta vojna, je lahko vsako omahovanje usodna napaka. Film je prejel tri nominacije za zlate globuse, nominacijo za letošnega oskarja za glavno moško vlogo, za najboljšega pa ga je razglasilo tudi občinstvo filmskega festivala v Torontu. 3 nominacije za letošnje oskarje !
DRUŽINA SAVAGE
(The Savages)
Komična drama, 117 minut. Režija: Tamara Jenkins. Igrajo: Laura Lin-ney, Philip Seymour Hoffman, Philip Bosco, Peter Friedman, David Zayas, Gbenga Akinnagbe idr.
Petek, 4. 4. ob 19.45 Nedelja, 6. 4. ob 18.00
Kaotično življenje pisatelja Jona, ki se ne zna dokončno navezati na dolgoletno ljubezen, in njegove sestre Wendy, ki ima burno razmerje s poročenim moškim, dodatno pretrese novica o slabšanju psihičnega stanja odtujenega očeta. Čeprav od njega nikoli nista prejela iskrene starševske ljubezni, mu priskočita na pomoč, ob tem pa na dan privrejo vse zamolčane besede in čustva iz preteklosti. Vsem težavam navkljub počasi spoznavajo, da si niso tako zelo različni, kar jim omogoči obrniti nov list življenja. Ena nominacija za zlate globuse, dve nominaciji za letošnje oskarje.
Naslednji vikend napovedujemo:
romantično komedijo JUNO, pustolovsko romantično komedijo NI VSE ZLATO KAR SE SVETI , grozljivko, mjuzikl SWEENEY TODD-HUDIČEV BRIVEC, slovenski mladinski, domišljijski film TEA
Pikin festival Velenje razpisuje
AVDICIJO
za lik uradne Pike Nogavičke.
Avdicija bo 10. aprila 2008, ob 17.00, v Vili Mojca.
Razpisni pogoji na www.pikinfestival.org Informacije 03/897 33 60.
rfclN festival
Kdaj - kje - kaj
Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola 14.00 - 15.00 Prostori OI Rdečega križa Slovenije Velenje Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje MC plesni koraki s Katrino
Torek, 8. april
9.00 - 18.00 Interspar Velenje Ure risanja
Rišemo skupaj v družbi 17.00 Ljudska univerza Velenje
Predstavitev programa Strojnik gradbene mehanizacije in Programa Vozniki čolnov in vodnih skuterjev 18.00 Velenjski grad Predavanje
Dr. Tone Ravnikar: Protestantizem v Šaleški dolini
X
17.00
17.30
Ljudska univerza Velenje Otroška ustvarjalna delavnica
Sreda, 9. april
9.00 - 18.00 Interspar Velenje Ure risanja
Rišemo skupaj v družbi Knjižnica Velenje Ure pravljic Šolski center Velenje, Medpodjetniški Izobraževalni center
Javna predstavitev raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 19.30 Mladinski center Velenje Afriško bobnanje z Albinom 20.00 Mladinski center Velenje Družabna igra Scrabble z Josipom Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Sredini večeri
Zdravstveni problemi predšolskih otrok in starih žensk 19.19 Knjižnica Velenja
Ciklus zdravje in kvaliteta življenja Predaval bo dr. John Fielder Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
18.00 -
18.00 -
19.00
Četrtek, 3. april
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Ponedeljek, 7. april
18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba
Otvoritev razstave v Knjižnici Velenje
Humanitarni projekt Ta svet je za otroke
V petek, 4. aprila 2008, bo ob 16. uri v Knjižnici Velenje otvoritev razstave Društva šaleških likovnikov. Prireditev je del aktivnosti, ki jih ob projektu Ta svet je za otroke prirejamo na OŠ Gustava Šiliha.
Člani Društva šaleških likovnikov so se med prvimi odzvali na našo humanitarno akcijo. Med drugim so v preteklem mesecu preživeli na naši šoli ustvarjalni dan, kjer so v likovnih delavnicah ustvarjali skupaj z učenci naše šole ter z učenci dveh istoimenskih šol iz Maribora in Laporja. Nastala dela učencev in dela, ki so jih umetniki podarili v humanitarni namen, bodo od petka naprej na ogled v knjižnici. Dela šaleških umetnikov pa bodo prodana na dražbi 22. aprila. Zbrana sredstva bomo namenili nakupu dvigala, ki bo gibalno oviranim učencem omogočalo lažje gibanje po šolskih prostorih.
Vljudno vabljeni k ogledu del, pa tudi k zbiranju sredstev za lepši jutri vseh otrok!
■ Brigita Bukovec, 8. c
Šaleški likovniki za dvigalo
Razstavljena likovna dela bodo prodajali na dražbi
Velenje - V Knjižnici Velenje bodo v petek, 4. aprila ob 16.uri, odprli razstavo likovnih del Društva šaleških likovnikov in učencev Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje.
V štirinadstropni Šilihovi šoli so se odločili za gradnjo nujno potrebnega dvigala, ki bo številnim, ne le invalidnim učencem, omogočal lažji dostop do vrha šole. Šola si sedaj pomaga s stopniščnim vzpenjal-cem, ki si ga vsa leta sposojajo, izkušnje in potrebe pa so pokazale, da ta še zdaleč ne zadošča več.
Dvigalo pa veliko stane. Zato so odločili, da bodo potreben denar zanj zbrali na različne načine, pri tem pa so jim mnogi pomoč že obljubili. Med njimi Šaleški likovniki, ki bodo v knjižnico postavili na ogled dela, ki jih bodo 22. aprila ob 17. uri prodali na dražbi. Zbrana sredstva bodo poklonili šoli za nakup dvigala.
■ mkp
Koledar imen
April/mali traven
3.	četrtek - Rihard, Ljuba
4.	petek - Izidor
5.	sobota - Vincencij
6.	nedelja - Viljem, Ire-
nej
7.	ponedeljek - Herman Jožef, svetovni dan zdravja
8.	torek - Albert
9.	sreda Tomaž
Lunine mene
Vremenski pregovori
Če da Rupert (27. 3.) lepe dni, se lahko seno suši.
Ruperta (27. 3.) jasno nebo, bo malega srpana prav tako.
Pohod ob dnevu zdravja
V počastitev Svetovnega dneva zdravja Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje prijazno vabi vse, ki skrbijo za lastno zdravje in uživajo v naravi, na pohod po obronkih Velenja. Dobimo se v nedeljo, 6. aprila 2008 ob 9. uri pred Domom učencev.
www.radiovelenje.com
Zgodilo se je ...
od 4. do 10. aprila
-	4. malega travna leta 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu napeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami; to je bila prva električna razsvetljava na Slovenskem;
-	5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju;
-	aprila leta 1992 je bil sprejet ureditveni načrt rekreacijskega centra Jezero;
-	5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Gorenje v Rdeči dvorani izvedel Dan slovenskega rokometa in tako zaznamoval štiride-setletnico obletnico svojega delovanja;
-	6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Semolič;
-	7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod;
-	v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene
in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času pro-tiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij;
-	8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, na katerih je bil za predsednika skupščine izvoljen Pankrac Semečnik;
-	na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem-Šoštanj prodrl okrepljeni 99.
polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme.
■ Damijan Kljajič
Pankrac Semečnik (arhiv Muzeja Velenje)
^Hjs
FORI
& o
t u
ovni n t s s
f ■
5 U
m
Imate radi nove izzive, dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo? Potem vas vabimo, da se pridružite timu inovativnih in ambicioznih sodelavcev skupine FORI v družbi Fori d.o.o. na prostih delovnih mestih:
1. VODJA TEHNOLOGIJE IN RAZVOJA
Pričakujemo:
- vsaj VI. oziroma VII. stopnjo strojne smeri - aktivno znanje angleškega jezika
-	obvladovanje računalniških programov ( Proengineer, Catia )
-	delovne izkušnje na področju konstruiranja in vodenja projektov
2. VODJA VZDRŽEVANJA
Pričakujemo:
- vsaj VI. Stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - delovne izkušnje na podobnem področju dela - zaželen strokovni izpit
3. DELAVCI ZA DELO V PROIZVODNJI
Nudimo:
- delovno razmerje za nedoločen čas - stimulativno nagrajevanje - strokovno izpopolnjevanje in možnost napredovanja
Pisne prijave sprejema kadrovska služba Fori d.o.o. Prešernova cesta 1a, Velenje ali po mailu: kadri@fori.si v 8 dneh po objavi.
MURA
NA1_... .
aparthotel
Apart hotel Natura Lačja vas 31, Nazarje Tel.: 837 04 00 www.hotel-natura.si
^nrrriíPfCHI
kuharja / kuharico
(neto plača 1.100 EUR/mesec)
usposobljenega natakarja
(plača po dogovoru)
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. marca 2008 do 30. marca 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. marca 2008 do 30. marca 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
|pDiagnoza+
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
3 sobno stanovanje center, velikost cca. 74 m 2,1. nadstr, letnik 1961, vredno ogleda, cena: 81.000 €. Garsonjera - Kersnikova, velikost cca 25 m2,4. nadstr., letnik 1974. Cena: 50.000 € oz. po dog. 2-sobno stanovanje - Tomšičeva, velikost cca 60 m2,2. nadstr., letnik 1965. Cena: 75.000 € ali po dog.
1-sobno	stanovanje - Kersnikova, velikost 47 m2,1. nadstr., letnik 1956. Cena: 65.000 € ali po dogovoru.
2-sobno	stanovanje - Koželjskega, velikost 65 m2,5. nadstr., letnik 1978. Cena: 78.000 € ali po dog.
3 hiše v Lokovlcl pri Velenju -novogradnja, 4. gradbena faza, velikost cca 125 m2, velikost zemljišča cca 600-700 m2,2 etaži. Cena: 150.000 €.
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke »Mlekarne Celeia«, objavljene v tedniku Naš čas dne 20.3.2008, so:
Franček Klančnik, Janka Ulriha 8, Velenje; Terezija Hajsinger, Foito-va 4, Velenje; Janja Grubelnik, Kidričeva 5, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli darilni bon po pošti. Rešitev gesla: OBOŽUJEM JIH
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 3. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. aprila:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svide-
TOREK, 8. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. aprila:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
^rČuicvtt za
Brezplačno vodenje transakcijskega računa za dve leti, če sklenete:
•	modro varčevanje za 5 let ali
•	rentno varčevanje za 10 let
U
banka celje
Ponudba velja do 31.12.2008, če sklenete modro varčevanje najmanj v višini 200€ na mesec ali rentno varčevanje najmanj v višini 100€ na mesec.

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
prostorov v okolici Velenja. Gsm: 041/394-711.
KUPIM
NUDIM
STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Mila-din, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik in televizor kupim. Gsm: 031/250-949. BIKCA mesne pasme, starega 14 dni, kupim. Gsm: 031/852-334
RAZNO
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 38-LETNI obrtnik ima dovolj samskega življenja in si želi spoznati iskreno partnerko. Gsm: 041/229-649. 53-LETNA vdova Vas želi spoznati za trajno, resno razmerje. Gsm: 031/807-376.
MALO rabljeno kosilnico na nitko, znamke alko in kosilnico na bencin, staro 4 leta, prodam. Cena simbolična. Gsm: 041/881-337, tel.: 5893-208 TRAKTOR alker, tračni obračalnik, dve prikolici sena, kotno bano in električni bojler (130 l) ugodno prodam. Gsm: 031/663-490.
KOTNO sedežno garnituro prodam za minimalno ceno. Gsm: 041/829-958.
čeni in šiljeni). Cena za kos 1,10 evra. Gsm: 041/837-093. DESKE (2 cm in 5 cm debeline), obžagan les za rušt ter cepljena in nažagana bukova drva ugodno prodam. Gsm: 041/973-447. OVČJI gnoj prodam. Gsm: 031/763-922. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KROMPIR, bel, prodam. Tudi pripeljem. Gsm: 031/523-748, telefon: 5702-048.
ŽIVALI
KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, drugo tele, prodam za 800,00 evrov. Telefon: 02/8858-349.
ISCEM
PROSIM, če mi lahko kdo podari star štedilnik (2 elek. in 2 plin). Telefon: 5866-235. DELO iščem, čiščenje oken in druga hišna opravila. Gsm: 030/915-898.
NEPREMIČNINE
PRIDELKI
V NAJEM oddam 200 m2 skladiščnih
200 KOSOV kostanjevih kolov za ograjo prodam. Dolžina 1,8 m (so klani, očiš-
PRASICA, težkega od 35 do 40 kg, prodam. Telefon: 5893-578. NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5885-056. PRAŠIČA prodam ali menjam za bukova drva. Telefon: 5722-396.
PRODAMO: Dvostanovanjska hiša v Škalah, 250 m2, letnik 1982, parcela 900 m2, cena 142.000 Evr
Lepo 2-sobno stanovanje v Šoštanju, 67 m2, letnik 1972, I. nadstropje, cena 69.000 Evr
Zelo lepo 3-sobno stanovanje nad Staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
Čista toplina. Plina.
Utekočinjeni naftni plin je energetsko učinkovito in okolju prijazno gorivo za ogrevanje vašega doma. Petrolovi pogoji postavitve plinohrama in dobave plina pa so prijazni do vas:
Priklop plina do vaše hiše je brezplačen
Nove najemnike plinohrama čaka +DARILO darilo v vrednosti do 500 EUR*
*Vsi novi naiemniki plinohrama si boste lahko izbrali enega od treh daril v vrednosti do 500 EUR ob sklenitvi pogodbe in postavitvi plinohrama v letu 2008.
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJE V VELENJU:
3-sobno stanovanje v Velenju (Gorica), 14. nadstropje, 77,90 m2, letnik 1977. Cena 85.000 EUR
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
5. in 6. aprila - VESNA PUPIC GABERŠEK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok v tem tednu ni bilo.
Smrti:
Salkič Sanel, roj. 1990, Primorska cesta 1, Šoštanj; Štrigl Silvester, roj. 1949, Kidričeva cesta 1, Velenje; Kaker Frančiška, roj. 1929, Juvanje 7, Ljubno ob Savinji; Seme Vojko, roj. 1968, Gregorčičeva ces-
ta 20, Velenje; Zidarn Franc, roj. 1938, Savinjski gaj 1; Mozirje; Šon Eva, roj. 1922, Spodnja Rečica 178, Laško; Polanc Slava, roj. 1921, Goriška cesta 13, Velenje; Gašpa-rič Veronika, roj. 1926, Zadrečka cesta 11, Nazarje; Laznik Anton, roj. 1931, Ravne 64, Šoštanj; Vodičar Andrej, roj. 1937, Trubarjeva ulica 53 a, Celje; Kresnik Dragica, roj. 1933, Šmarška cesta 17, Velenje.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SPOMIN
Prihaja pomlad, letošnja pomlad že druga brez dragega moža, očeta, brata in prijatelja.
ANDREJ VOLK
1935 - 2007
Mineva eno leto, odkar si na svojem domu za vedno zaspal. Eno leto smo že brez tebe ... , eno leto stalnih spominov nate ..., eno leto od slovesa ..., eno leto, odkar si nam zapustil le še topel spomin.
Vsi tvoji
ZAHVALA
VOJKO SEME
4. 4. 1968 - 23. 3. 2008
Ob tragični, neizmerno boleči izgubi moža, očeta, sina, brata in vnuka izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam bili v oporo, nam pomagali, ustno in pisno izrazili besede sočutja, tolažbe in sožalja. Zahvala vsem, ki ste darovali namesto sveč in cvetja sredstva v korist Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, poklonili cvetje in sveče ter bili z nami v najtežjih trenutkih slovesa in Vojka v tako velikem številu spremljali na zadnji poti skupnega slovesa. Zahvaljujemo se pevcem skupine Flamingo, govornikoma za tolažilne in ganljive besede slovesa in osebju Pogrebne službe Komunalnega podjetja Velenje za sočutno opravljene storitve.
Žena Marija, sinova Jaka in Nace, mama Martina, oče Karl Drago,
sestra Mojca z družino in baca Milka
Daj vsakemu dnevu možnost,
da postane najlepši.
(M. Twain)
Zapustila nas je naša upokojena sodelavka
DRAGICA KRESNIK,
defektologinja
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavke in sodelavci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno
dragoceno,
je večno in nikdar ne
more umreti.
S. Makarovič
ZAHVALA
V tihem pomladnem dopoldnevu 26. marca 2008 se je ustavilo plemenito srce naše ljube
SLAVKE POLANC
Od nje smo se poslovili na pokopališču v Podkraju v soboto, 29. marca 2008. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospe Cveti Pušnik in pevskemu zboru Društva
upokojencev Šoštanj. Za večkratno uspešno zdravljenje se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala Enoti intenzivne terapije za zdravljenje, izjemno skrbno in človeško toplo nego in za to, da ste nam dovolili biti z njo ob njenem odhajanju. Namesto sveč in cvetja smo v Podkraju za Bolnišnico Topolšica zbrali
2250 evrov.
Z ljubeznijo in bolečino v srcih hčerki Slavica in Aca z družinama
Naj osebnost februarja je Bojan Prelovšek
Bojan Prelovšek
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2 bomo izžrebali dve nagradi - po dve vstopnici za plavanje v Bazenu Velenje.
Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje ste za osebnost meseca februarja izbrali načelnika občinskega štaba Civilne zaščite Velenje Bojana Pre-lovška. Največ in sicer kar 142 glasov ste mu namenili v obeh medijih. V obrazložitvah ste največkrat zapisali, da dobro usklajuje delo med društvi in krajevnimi skupnostmi, ki so vključena v sistem Civilne zaščite ter da vzorno predstavlja Civilno zaščito in primerno poudarja njen pomen. Prav tako ste menili, da je strokovno dobro usposobljen, prijazen in komunikativen, da je dober sodelavec in pri-
Nagrajenci prejšnjega tedna: Po dve vstopnici za plavanje v velenjskem bazenu prejmeta Štefan Poterneš, Arnače 21 a Velenje in Djurdjica Kopitar, Šalek 90.,Velenje .
jatelj; rad ima živali, aktiven je tudi v krajevni skupnosti...
Zdaj pa smo že pri marcu. V prejšnji številki smo objavili že tudi kupon s katerim ste lahko predlagali osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec marec. Iz vaših predlogov smo sestavili lestvico o kateri zdaj že lahko glasujete. Tako pa bo vse do konca aprila. Veseli bomo, če boste napisali ob tem tudi kakšno zanimivost o osebnosti za katero glasujete. Upoštevali bomo vse vaše kupone številka 2, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka 8. aprila do 10. ure. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro.
Predlogi za marec:
Vilma Kutnjak
(strokovna delavka v ambulanti za zdravljenje odvisnosti) - požtvovalno in popolnoma predano vodi program, ki je namenjen zasvojenim osebam; zdravljenje odvisn-soti poteka pod njenim okriljem strokovno, čustveno in z vso predanostjo
Jolanda Belavič
(invalidka športnica, članica namiznote-niškega kluba Spin Šoštanj) - z izpolnjeno normo mednarodne namiznoteniške zveze za invalide pa Paraolimpijske igre Peking 2008 za stoječe igralce, ji je uspelo z ogromno treningi in odrekanji izpolniti kriterije za nastop na olimpijadi.
Bernard Vajdič
odličen alpski smučar v slalomu in veleslalomu, najboljši slovenski slalomist, Letos je prvič nastopil v prvi jakostni skupini in še zlasti zablestel s 5. mestom v slalomu v svetovnem pokalu.
Kmalu nova avtobusna ter poslovna centra na Gorici in v centru Velenja
Na prostoru sedanje tržnice bo zrasel poslovno-stanovanjski kompleks z garažno hišo.
Podjetje Toming conzulting bo že maja začelo graditi novo avtobusno postajo, junija stanovanjsko-poslovni center na Gorici, julija pa še na prostoru sedanje tržnice
Mira Zakošek
Podjetje Toming conzulting pripravlja v Velenju tri velike gradnje. Po besedah direktorja Tomaža Ročnika bo najprej stekla gradnja novega avtobusnega postajališča na lokaciji pod velenjskim bazenom. Za gradnjo so že vse pripravili, pridobili gradbeno dovoljenje, maja pa naj bi jo tudi začeli. Avtobusna postaja bo sodobna in pokri-
ta, nad njo pa bo 300 parkirišč, ki bodo prav tako pokrita. Na tej lokaciji bo tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih bodo prodali na trgu. Računajo, da bodo gradnjo sklenili že marca prihodnje leto.
Druga še večja naložba bo izgradnja 150 stanovanj, garažne hiše s 540 parkirišči, trgovine in prostora za krajevno skupnost Gorica na lokaciji sedanjega Eurospina. Trenutno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, ki so jo predstavili tudi že krajanom Gorice. Računajo, da bo vse pripravljeno za vložitev dokumentacije za pri-
dobitev gradbenega dovoljenja prihodnji mesec, »... in če bo šlo vse po načrtih, bomo gradnjo začeli junija, zaključili pa jo bomo konec prihodnjega leta,« je optimističen Ročnik. Stanovanja bodo gradili za republiški stanovanjski sklad in Mestno občino Velenje, nekaj pa jih bodo prodali na trgu. V novem centru bo tudi trgovina, zaenkrat pa še ni znano, katera.
V fazi pridobivanja je tudi gradbeno dovoljenje za pov poslovni center in garažno hišo na prostoru sedanje tržnice. Ta izgradnja bo povezana s precejšnjimi rušitveni-
mi deli, zato jo načrtujejo za julij in avgust, ko je veliko občanov odsotnih, da bodo tako čim manj moteči za okolje. Center bodo sestavljali štirje stolpiči, dva bosta stanovanjska, dva pa poslovna, v celoti pa bodo poslovni in trgovski dejavnosti namenjeni vsi pritlični prostori. Poslovno-sta-novanjskih prostorov bo za kar 1700 kvadratnih metrov. Med drugim naj bi tam dobila prostore trgovina C&A, Probanka, prostor pa je še za eno trgovino. Stanovanjska gradnja na tem področju bo višjega cenovnega razreda, pa tudi stanovanja bodo nekoliko večja, kot smo vajeni. Ob centru bo tudi velika garažna hiša s 350 parkirišči, 60 pa jih bo še na zunanjih površinah.
r T ^ --