PoMn) urad MM Cetovet — Vertagspostamt MM Ktagenfurt
trhnja v Cetovtv — Eratheinongsod Ktagentu:!	Posame:n) hvod ISO Sit., mesečna naiotitina S Siiingov
P. b.%^
Zvesto bomo spoštovati oporoko padtih in živih partizanov
/
.Spomin na februar 7934 pomem opomm za cfanes

7
/ ^
4^'


saj gre za naše narodne in sociaine pravice, za enakopravnost avstrijskih državljanov siovenske narodnosti
Z dostojno svečanostjo no pokopališču v Svečah smo minuto nedeijo počastiti spomin partizanskih borcev, toi so pred trideseMmij teti podit v borbi proti fašizmu. Ob grobu, kjer počivajo narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, Aieš Einspieler, Valentin Schworz, Florjan Križnar, ivan in Aleksander Pero ter pet nepoznanih partizanskih borcev, se je zbraio okoti 500 tjudi (četo po uradnih cenitvah jih navajajo 350) 'iz števiinih krajev južne Koroške ter iz Siovemije. Med njimi so biii jugoslovanski generalni konzu) v Ce-tovcu Bojan Lubej s konzuiom Brankom Čopom, predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubijani inž. Pavie Zaucer, zastopniki borčevskih organizacij iz
Siovenije ter avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev tašizma, predstavniki narodnih organizacij koroških Siovencev in kot zastopnik obiasfi okrajni glavar dr. Win(ried Marko.
Svečanost so s pevskimi prispevki obogatiti jeseniški zbor .Jeklar" pod vodstvom Poideta Uiage, jeseniški srednješolki zbor .Blaž Arnič* pod vodstvom Janka Pribošiča ter moški in mešani zbor SPD ,Zarja" iz Zetezne Kaple pod vodstvom Stanka Wrulicha, medtem ko je znani gledališki in fiimski igraiec Miha Baioh občuteno recitjral Kajuhovo pesem .Mati sanja", zastopniki posameznih organizacij pa so pred spomenikom potožiti vence.
Prerf š::n'deseAw; /e:: — /e7?r^^rj<: 79J7 — je Avstrije ^oživeie drževijeHS^o vojr:o, je ^owen:7e %vod v eno Mejtewr:ejš:7: o^doNj v zgodovin: neše dowov:7:e, wewreč v ješizefH.
Te^ref, ^retj št:r<deset:rM: /er/, je Š/o evsfrijs^o de/evstvo ud ^-eri^ede, de T-rer::' svoje j;rev:ce, de 7:reM: svobodo Jn derrzo^recijo. Aered: ^oweHj^er:je ze::per:je Kepred^ege po/:t:čr:ege vodstve v moč /estnij; de/evs^iA mwož:'c je evstrijs^i j:rojeter:'et te&ret dožive/ po-rez in zev7ede/ je ^/eroješjzem, je v ^ret^jj? štir/i) jeti/) Hej^revd Avstrijo .zreio", de je Mto.*::7e v MecistiČMem reji?::.
Revr:o zeredi tege more spomin ne je^r^er 7937 pomeniti opomin ze denes. 5pomin ne jedrcer 7937 more oštet: opomin, de je tre7*e 7*iti vedno imden, dr: je tre7*e inti vedno priprevijen, boriti se in doprzrMsg;: žrtve zn ožtrenitev den:o^rnt;'čn;7) pridobitev. Zgodovine nem pove, de je revno de/evstvo vedno priprev/jeno zrfvovnt; se, de oAreni demo^reeijo in socieine dobrine. Tedi je-^rners^i i?oji, ^i so v Avstriji pred štiridesetimi /eti zeitteve/i n n stotine mrtviA, so po^ezeii de je N7o de/evstvo priprev/jeno boriti se /n doprinesti žrtve, /mene te^retni/? žrtev jrodo oste/e zapisan,: v srei/t vse/? tistih Avstrijcev, ^i žeie pravično rezde/itev gospodarskih dohrin in ki so proti soc/e/neme ter nec/one/neme zatiranja.
Spomin na jekranr 7937 pa je kot opomin za danes posebno važen zato, ker v Avstriji in še posebej na .Koroškem spet doživija-wo nevarno obajanje jašistoidne miseinosti, ko smo — da omenimo če razvoj od /eta 7970 naprej — spet priča dogodkom, ki so zeio podobni tistim pred štiridesetimi Zeti. Ponovno so namreč na deZa siZe, ki bi pod pretvezo dozdevne obrambe domovine spet boteZe zanesti razdor v vrste demokratičnih in svobodoZjabnih množic.
Naj gre za oživ/janje nacistične miseZnosti spZoh aZi pa za na-eionaZistično gonjo in šČavanje na narodnostno mržnjo — vedno je namen isti, zato mora biti tadi obramba skapna.* soZidarnost vseh, ki so proti sociaZnema izkoriščanja čZoveka po čZoveka ter nacionaZ-nema zatiranja naroda po naroda.
.Zbtatt Emo :e ob grobu parti-MMhth borcev, kt !o dati Evoja mtoda žtvtjen)a v boju proti Hitlerjevemu fašizmu," je v svojem nagovoru dejai predsednik Zveze koroških partizanov Kare) Prušnik -Gašper. .Zbraii smo se, da počastimo njihov spomin, da se jim za-hvaitmo za največjo žrtev, ki jo iah-ko čiovek doprinese — ko so daii živijenje za osvoboditev čioveštva, za demokracijo in mir. Zbro!) smo se ob tddesetietnici njihove smrti, ker je to naša narodno-kuiturna doižnost, kajti vsak narod se s ponosom spominja svojih herojev in žrtev, k) jih je dai v boju za svoj obstoj."
Predsednik Prušnik je nagtasi), da koroški Siovenci predvsem častimo spomin svojih očetov in dedov, k!
so padi) v drugi svetovni vojni na domočih tieh za svobodo v borbi proti fašizmu. Pr) tem je posebej poudari!, da so bite te žrtve dopri-nesene tudi za osvoboditev in zopetno vzpostavitev nove avstrijske repubiike.
V svojem nagovoru se je predsednik ZKP dotakni] tudi hujskanja nemškonacionatistiičnih krogov proti svettim ideoiom protifašističnega boja ter omenii, da je Heimatdienst eoio zahteva! prepoved spominske svečanosti v Svečah. Ob teh poja-vih, je dejai, tahko sktepamo, da v naši dežeii nekaj ni v redu, da so pri nas že spei na de!u protiijudskt eiementi, ki ščuvajo čioveka proti čioveku, kt hujskajo nemško govoreče prebivaistvo prati stovensko govorečim sodeieianom. Ati je to morda v sktadu z avstrijska ustavo? Tok) pojavi nas gioboko iaiijo in vznemirjaj. nos spominjajo na dinomtt v ir. Rupertu pri Veiikovcu kt v Robežu. Predvsem pa nas to nocionaiistično rovarjenje spominja na dobo 1938—^94$, ko je bi!
siovenski čiovek preganjan in stre-ijan kot prosta divjad. Sveče in Bistrica v Rožu sta zgodovinski priči, ko je gestapovec Rath na domu usfreti! neoborožene nedotžne siovenske detavce Einspieterja, Schwarza in Križnarja.
.Ai) ni po vsem tem, kar se godi na Koroškem, naša sveta doižnost, da se upremo tej umazani potitiki in se tesno strnemo v boju za mir in
bratstvo med narodoma v dežeii, ki skupaj trpita in deiata za svoj živ-tjenjski obstoj," je mernii predsednik Prušnik in napovedat, da se bomo prihodnje )eto 25. oprita znova zbrati ob 30-!efnici nacističnega ztočina pri Peršmanu v Podpeci, kjer so posfrefiii t1-čiansko družino s sedmimi otroci v starosti od 8 mesecev do 14 !et. .Morda nekaterim večno včerajšnjim spet ne bo
všeč in bodo govoriti, da so se partizani boriti za meje. Vprašajmo jih, kje so biie takrat meje, ko smo se partizan! na domačih tieh boriti na živijenje in smrt proti nacistični Memčiji! Ati so biie meje tretjega rajha ogrožene morda pri Harvtku, morda pred Moskvo ati v Severni Afriki! Kdo je pridruži! Avstrijo k nacistični Memčiji, kdo je poruši! meje na Karavankah ter preseije-va! iz Južne Tiroiske nemško prebivaistvo ,he)m ins Reich' na ozemije Koroške, kjer so prej Siovence oro-
Nesramno izzivanje šovinistov
Protts!ovenski hujskači na Koroškem ne poznajo nobene pietete. To so pokazati tudi ob nedeljski svečanosti v Svečah. Najprej je OVP-jevska Votkszeitung objavila hujskaški čtanek; potem se je ogiasit Heimatdienst, ki je ceio zahteva) prepoved spominske svečanosti za pad)e protifašistične borce; v nedeijo pa so nepoboljštjivi šovinisti nesramno izzivaH pri svečanosti sami.
Pred vhodom na pokopaiišce v Svečah so postavili napise s protislovenskimi in protijugoslovanskimi gesli, pri vratih pa je bil postavljen transparent z znanim heimatdienstovskim lepakom. Ne vemo, ali je bil ta lepak mišljen kot podpts kot .impresum", kakor ga predpisuje zakon za javne razglase. Pač pa je predstavnik oblasti na izrecno opozorilo, da gre za ilegalno in protizakonito akcijo, ker ni razvidno, kdo je .prireditelj" oz. .odgovorni , dal značilen odgovor, da tega ni treba, ker je navzoč zastopnik oblasti (Behordenvertreter).
Vsekakor varnostni organi niso ukrenili ničesar, da bi preprečili nesramno izzivanje, marveč so nasprotno veliko vnemo stražili napise protislovenskih hujskačev. Res značilno pojmovanje službene dolžnosti, ki jo je zaslediti pri koroških oblasteh!
paii in izgnati! Vsega tega sa se vneta posiuževaii domači nemški nacionaiisti, h) danes govorijo o ogroženih mejah. Toda smešna in skrajno ziobno je govorit! o ogroženih mejah na Karavankah, ko je vendar znano, da so te meje prvič v zgodovini priznane in zajamčene z mednarodno Hstino, državno pogodbo."
Narodni heroj Matija Verdnik -Tomaž in njegovi tovariš! so daH svoja življenja za svoboda, ki jo danes lahko uživa vsak brez razlike narodnosti ati driavijonstva, če je dobre voije in ne krofi pravice drugemu. Narod pa, je deja! predsednik Prušnik, ki zatira drugega in
muneda, karmugre, tudisamne
more biti svoboden in nima ugleda v svetu. „Zato iz tega mesta gias-no terjamo od Avstrije, da izpoin! čien 7 državne pogodbe, če žeii uživati svobodo in ugied v svetu. Zahtevamo pa tudi prepoved organizacij, ki deiajo prot) siovenski narodni skupnosti na Koroškem, kar nasprotuje ustavi in državni pogodbi."
Svoj govor je predsednik ZKP za-ktjučit z zagotovilom, da bomo koroški Siovenci oporoka padiih in živih partizanov tudi v bodoče zvesto spoštovat), saj gre za naše narodne in sociaine pravice, saj gre za enakopravnost avstrijskih državijanov siovenske narodnosti.
Spominska svečanost v Svečah je potekala dostojno in izzvenela v smislu tradicije protifašističnega boja — to je v duhu skupnih prizadevanj obeh narodov v dežefi za demokratizacijo družbenega živtjenja in za mirno sožitje ter medsebojno razumevanje dveh enakopravnih narodov. Udeleženci se namreč niso pustiti 'izznvati od šovinističnih elementov, ki so tudii to priložnost hoteli zlorabiti za ščuvanje na narodnostno mržnjo.
Ali res ni pravice v Avstriji ki se smatra za pravno državo
V čigavi službi so varnostne in pravosodne oblasti naK oroškem?
V zadnji MevHhi smo poročati o novem primeru očitnega ččuvanjo na narodnostno mržnjo ter o prijavi, ki )o je zaradi prothtovenskega ietaka korotkega Heimatdiensta nrzpravita ZSO na državno pravdniitvo v Ceiovcu. Zapisati smo, da koroški Siovenci in z nami gotovo vsa demokratična in pravno misieča javnost zdaj z zanimanjem pričakujemo, kako se bodo odiotHie in kako bodo ukrepate pristojne obiasti. Pri tem smo poudariii, da je od te odiočitve v veitki meri odvisno, aii na Koroškem iahko zaupamo v ustavno zajamčeno neodvisnost pravosodja, kajti dosedanje izkušnje v tej smeri so to zaupanje že močno omajate in je precej razširjeno mnenje, da na Koroškem ni državnega pravdnika in ni sodnika, ki bi se upa! nastopiti proti Heimatdienstu.
Ha naše vprašanje, .aii je tako mnenje res upravičeno", smo prejeti odgovor prej, preden so bratci dobiti zadnjo števiiko v roke. Tokrat je državno pravdništvo namreč ze-io pohiteio z odgovorom (v koiikor ga spioh ni imeio že pripravijenega!) ter je na prijavo ZSO sporočite, da ne najde tehtnih vzrokov za ukrepanje.
Z vso resnostjo in upravičeno zaskrbljenostjo je treba vprašati: Ati v Avstriji, ki se smatra za pravno državo, res mi več pravice? V čigavi službi pa so pravzaprav pristojne oblasti, ki aii ne smejo ali pa sploh nočejo nastopiti proti tistim siiam, ki načrtno hujskajo proti Slovencem, ščuvajo na narodnostno mržnjo ter zastrupljajo ozračje v deželi?
Heimatctienst torej lahko nemoteno in nekaznovano hujska in ščuva, kajti državni pravdnik baje ne najde vzroka za ukrepanje.
#	Isti Heimatdienst je v svojem glasilu .Rut der Heimat' javno grozil, da bo mir na Koroškem šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več. Tudi največjemu naivnežu mora biti jasno, kaj in kdo je bil s tem mišljen. To je očitna grožnja z rodomorom — genocidom, toda državni pravdnik ni našel vzrokov da bi v smislu zakonov klical na odgovornost tiste, ki počenjajo take stvari.
#	Isti Heimatdienst je s posebnim letakom hujsko! proti prijavljeni demonstraciji za pravice koroških Slovencev, toda oblasti niso videle vzroka za ukreponje, morveč so mirno dopuščale ilegalno protidemonstro-cijo nacionalističnih nestrpnežev, ki so v svoji .domovini zvesti* ekstozi celo prepevanje avstrijske držovne himne motili z žvižganjem in huronskimi kriki o .nedeljeni Koroški*.
#	Isti Heimatdienst je ščuval proti svečanosti v spomin padlim borcem proti iašiz-mu in celo zahteval prepoved te svečanosti, toda varnostne oblasti niso našle povoda za ukrepanje, pač pa so z veliko prizadevnostjo (kakor da bi šlo za svete relikvije) stražile hujskaške napise, s katerimi so nacionalisti nesramno izzivali pri vhodu na pokopališče.
Heimatdienst marsikaj počne, kar bi povsod drugod veljalo za kršenje zakonov. Pri nas pa je stvar drugačna: tukaj je Heimatdienst vedno .nedolžen"; tukaj ni državnega pravdnika, ki bi klical Heimatdienst na odgovornost, tukaj ni sodnika, ki bi proti Heimatdienstu izrekel obsodbo. In na Ko-
roškem stvari niso le drugačne, marveč so naravnost obratne: tukaj Heimatdienst toži, če mu kdo očita njegovo dejavnost, in tukaj sodnik tudi zelo hitro izreče obsodbo, kajti povedati ali zapisati kaj proti Heimatdienstu na Koroškem menda pomeni pravi sakrileg.
Po mnenju državnega pravdništva torej to, kar počenja Heimatdienst, ni protizakonito. Soj to je vendar .samo" hujskanje proti koroškim Slovencem, .samo* ščuvanje na narodnostno mržnjo in .samo* zastrupljanje ozračja v deželi. To pa v tej čudnti deželi očitno rw prepovedano in predvsem ni kaznivo, marveč je — tako se vsaj zdi — zaslužno za domovino.
Vprašujemo državnega pravdnika, kdaj bo odkril dovolj tehtne vzroke, da bo ukrepal v smislu zakona?
# Takih .vzrokov" menda tudi ni bilo, ko so nacionalistični razgrajači pred celovško zbornico zveznega kanclerja opsovali z .židovsko svinjo" ter mu grozili, da mu bodo prerezali vrot. Takih .vzrokov* tudi ni bilo, ko je naščuvana drhal v Velikovcu deželnega glavorja obmetavala z jajci in paradižniki. Državni pravdnik ni imel vzroka za ukrepanje, kakor tudi varnostni organi
očitno niso čutili potrebe, da bi poskrbeti za red in mir, marveč so — kakor dokumentarne slike to nedvoumno dokazujejo — ob pobalinskem izpadu vidno kazali svoje zadovoljstvo oziroma navdušenje.
#	Poseben člen v tej verigi je zadeva Robež. To je v dolgi vrsti protislovenskih otentatov in napadov edini primer, ko so storilce .izsledili* in postavili pred sodišče. Toda po procesu, ki ga mnogi imenujejo navadno farso, so bili obsojenci takoj izpuščeni na svobodo in je v javnosti slišati zaskrbljena vprašanja, kdaj bodo morali .odsedeli* kazen — zlasti ko se menda že hvalijo, da jim sploh ne bo treba v zapor in ko je baje govora celo o tem, da bo še kak spomenik zletel v zrak.
#	Krona vsemu pa je bila tako imenovana vojna okoli krajevnih napisov, ko so varnostni organi namesto uradnih napisov stražili tiste, ki so te napise protizakonito podirali, potem pa se je vse skupaj končalo z .milostnim aktom" zveznega predsednika, tako da nemški nacionalisti zdaj dovolj jasno vedo, da se jim ni treba bati nobene kazni, če bodo še naprej s protizakonitimi sredstvi in kaznivimi akcijami nasprotovali uresničitvi pravic, ki jih koroškim Slovencem zagotavlja državna pogodba.
Ob tej dolgi, vendar še zdaieka ne popolni bilanci današnje .stvarnosti* no Koroškem se vedno bolj vsiljuje sum, da tudi čuvarji pravnega reda in zakonitosti — podobno kot v nacistični dobi — postajajo orodje v rokah tistih sil, ki bi hotele še naprej uresničevati politiko načrtne likvidacije slovenske narodnostne skupnosti. Vsekakor pa nam ob takem razvoju nihče ne bo mogel zameriti, če bomo ob spoznanju, da na Koroškem in v Avstriji ne najdemo pravice, prisiljeni pravico iskati drugje.
„Koroska - atarmno znamenje"
Pod naslovom .Koroška — alarmno znamenje" (Kdrnten — ein Aiarmzeichen) je Avstrijsko odporniško gibanje izdalo informativno brošuro, ki z dokumentiranimi prispevki raznih avtorjev prikaže današnji poioiaj na Koroškem in predvsem posveti tudi za ku-ilse tako imenovane .koroške stvarnosti" ter seže do korenin — notnreč do pomena, vioge in vpliva nemškonacionaiističnih sii pri obravnavanju narodnostnega oziroma manjšinskega vprašanja in s tem pr) izpoinjevanju aii neizpoinjevanju mednarodnih obveznosti Avstrije.
O tej Izredno zanimivi in pomembni pubiikacijt bomo še obširneje poročati. Že danes pa iahko ugotovimo, da je biia taka dokumentacija nujno potrebna ter bo gotovo veilko prispevata k pravlinemu razumevanju manjšinske probiematlke, predvsem pa k spoznavanju tistih temnih sii, ki prikrito in tudi javno deiajo na tem, da bi preprečite vsakršno pravično, širokogrudno In resnično manjšini nakionjeno rešitev živijenjskih vprašan) slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Hajboijšl dokaz za to je odmev, ki ga ima brošura vse od prvega trenutka prav v tistih krogih, katerim trga krinko z njihovega obraza. Besna reakcija pri nemških nacio-nailstlh vseh barv in odtenkov namreč samo potrjuje, da je pubilkacija zadeta v črno. Resnica, podkrepijena z dokumenti in siikovnim gradivom, je očitno zeio zaboleia!
Prec/sec/uck avstrijske repak/ike Erawz /on<M /c, kot smo že poroča//, pomi/osti/ vse tiste, ki so v znani prof:r7MM;h?M&i kampanji okfokra /. /972 na Koroškem sne-/i V t/tchcc ZVfZHfgd Zd&OHd postav-/jene ((vojczicHf napise in uprizori/:' protestno <?ffMom:rdc;;° prof: prfčef^M rfjfvdnjd o7prf:7: manj-
šinskih vprašanj v Ce/ovcic. Amnestija „ve/:koc/«šno" zajema ticc/i tiste s/ovenske	ki so iz
protesta, ker avstrijske ok/asfi nočejo izpo/nifi t/o/oči/ 7. č/ena državne pogoc/he, pripisa/: nemškim napisom ponekod fccc/i še s/oven-skc.
Avstrijsko prdvosoJje potemtakem izenačuje izbruhe oč:fnegd ve/;^one?M%egd šownizwd, k; se ne more /očifi o c/ teženj in že/ja MdCifttčnegd okc/okja, z izrazi pro-
testa nad zav/ačevanjem ;'n kaj s/akim pos/akom Zd tisto, kar j*: se mord/o, prav v daha mednarodnih obveznosti g/okoke pravne narave, izpo/nifi. S tem je znova c/okaza/o, da si ne apa ndstopiti proti nemškonaciona/ističnim pritiskom in divjanja nd Koroškem. Najnovejša nstdvitev zdkonskegd
pregond proti neti/cem šovinizma in krši/cem zveznik zdkonov je /e č/cn v verigi mnogik dos/ej.
OPOZORILO ZVEZE SLOVEH-SKiH ORGAHiZACiJ
Nd to resnico sfd opozori/d nadzorni in apravni odkor Zveze s/ovenskik orgdnizdcij sredi tega mesecd s posebnim protestnim pismom zveznegd predsednika /o-ndsd po obrdvndvi frenafnega po-ioždjd nd Koroškem Ozrdčje nd
Koroškem se ndmreč spet temni. Koroški svobodnjaški in krščan-sko-demokratski tisk je ndmreč priče/ kdmpdnjo proti 5/ovenij: in /agos/aviji. /z izjdv vodi/nik s/ovenskik po/ifikov, pd ce/o predsednika Tita, ki se je madi/ nd oddiha v ^/oveniji, ndmreč namerno citird Sdmo tiste odstavke zanaj ce/ofnega kesedi/a, ki ndj bi pre-pričd/ kra/ce, posebno .domovinske" orgdnizdcije in „nosi/ce tradicij", da se /agos/avija ni odre-k/d dneksionističnik teženj c/o Koroške.
Kdernfer Heimdfc/ienst pd je te c/ni izc/d/ /etdk, v kdferem po svoje to/mdči reso/tccijo s/ovenskik oc/bornikov in zddpnikov vsek nd-roc/nik orgdnizdcij koroškik ^/o-vencev žž. mdjd /dni, pos/dne zvezni v/dc/i, posebno zdkteve po izvdjdnjd mdnjšinske zdščitne po/i-tike nd vsem ndse/iivenem prostora s/ovenske ndroc/nostne skupnosti, vk/jdčno s krdji, kjer /e-fd c/e-/d, kdpdje in išče svoj oc/c/ik. Posebno protimdnjšinsko v/ogo imd-jo fdc/i /etdki, ki jik širijo nd koroškik šo/dk. Z.e-fi ndj bi nstvdri/i vtis, c/d imd s/ovenskd m/dc/ind moc/erne šo/e, nemškd pd ne. Pri tem sevec/d nikče ne pove, c/d se gimndzijd še vec/no stiskd v po-po/c/dnskik terdk v nemški gimnd-ziji in c/d grdc/njd nove gimndzije počdsi ndprec/ccje.
PRiTiSK TUD) L. f9$7/t9$8
Z^O v svojem ndjnovejšem protestne o pomi/ostitvi tisfik, ki jik prdv fdko kdkor ndjnovejšo pro-pdgdnc/o voc/ijo tipd/ke Kdemtner P/eimdtc/ienstd, ndvdjd, c/d so Zd-gnd/i gonjo tccc/i v /etik /937 in /93d proti ncrec/bi o c/vojezičnem šo/stvd, ki imd v bistvd rdng dsfdvnegd zdkond, venc/dr jik ni nikče pok/ied/ soc/nijsko nd odgovornost. 7sto se je oktobrd /. /972 ponovi/o preč/ očmi po/icije, ki bi mord/d zbrdne ve/ikonemške rdz-grdjdče obtožiti poizkdsov kdjskd-njd, ndsi/nik groženj in ce/o dpo-rd, pd je ndš/d v tem početjd /e c/e/ikte .z/ondmernegd poškoc/o-vdnjd stvdri".
.Ve/ikoc/dšnost" dvstrijskegd prec/sec/nikd /dkko sdmo spoc/bdc/i ve/ikonemške kroge, c/d v prihodnje še bo/j neomejeno rdzvijejo svojo dejdvnost, sdj /dkko rdčdnd-jo nd podobne pomi/osfitve. /z-endčevdnje ndpddd/cev s tistim:, ki opozdrjdjo nd ndčrfno nespo-šfovdnje obveznosti nevtrd/ne, de-mokrdtične zlvsfrije (četddi jim po/icijd očitd prdv isti prekršek, ndmreč .z/ondmerno poškodovd-nje") pd je z/obno pdčenje dejstev in kot fdko prekršek zoper mo-rd/ne norme, ki bi mord/e ve/jdti v medndrodni mdnjšinski po/ifiki.
Srečko Panič
(Večer. Maribor. 2?. 1. 1774)
Krivci se smejejo žrtvam
AMNESTiJE MAD PODiRALCi DVOJEZiCMiH KRAJEVMiH MAPiSOV WA KOROŠKEM )W PROTEST ZSO — HEiMATDiEMSTOVSKA KAM PAMJA iW MAMERMi PROTiSLOVEHSK! POUDARKi V OPOZiCUSKEM TiSKU
POS)ROK€(l)SVm)
WASHiWGTOW. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je bii na uradnem obisku v Ameriki, kjer je imei pogovore s predsednikom Nixonom in zunanjim ministrom Kisin^erjem. Med drugim so obravnavali vprašanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, konference o omejevanju oboroževanja, nadalje o položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih perečih mednarodnih ter seveda tudi bilateralnih vprašanjih. Ob tej priložnosti so se tudi sporazumeli, da bo predsednik Nixon maja letos potoval v Moskvo, kjer bo imel pogovore z vodilnimi sovjetskimi predstavniki.
ALŽiR. — Alžirski predsednik Bumedien je predlagal, naj bi se glavna skupščina OZN kmalu sestala na izredno zasedanje, na katerem bi razpravljati o gospodarskem položaju na svetu. Njegov predlog so podprli tudi mnogi vodilni predstavniki drugih držav.
BUEMOS AiRES. — Med prebivalstvom Bolivije narašča nezadovoljstvo in je prišlo do odkritega upora zlasti med bolivijskimi kmeti. Oblasti so proti .upornim" kmetom nastopile z vso ostrostjo ter uporabile celo letala in tanke, vendar jim klub temu ni uspelo doseči pomiritve. Dosedanja bilanca tega upora nezadovoljnega prebivalstva Bolivije je več kot sto mrtvih in veliko ranjenih. Predsednik države Banzer pa še grozi, da bo vlada strogo kaznovala vse .rdeče ekstremiste".
SALZBURG. — Na gradu Klessheim blizu Solnograda je bila pod predsedstvom zveznega kanclerja dr. Kreiskega dvodnevna konferenca, ki jo je sklical mednan^^i odbor znanstvenikov .Club of Rom .Na konferenci so se zbrali tudi vidni državniki, kot so mehiški predsednik EchevcšMa, senegalski predsednik Leopold Senghof iBc vladni predsedniki Švedske, NizozemsM%t Kanade. Obravnavali so zelo aktualna vprašanja, ki jih človeštvu zastavlja pospešeni gospodarski razvoj. Pri tem so ugotovili predvsem globoki prepad, ki zeva med razvitimi in nerazvitimi predeli sveta. Kritično pa je bila ocenjena tudi krivična razdelitev gospodarskih dobrin ter krivična ureditev gospodarskih odnosov. Za zaključek konference so podpisali skupen katalog perečih vprašanj, vendar udeležencem ni uspelo, da bi izdelali soglasna stališča o položaju in potrebnem reševanju problemov sodobnega sveta.
MEW YORK. — Ameriški senator Ed-ward Kennedy je obtožil Nixonovo vlado, da daje čilskemu vojaškemu režimu vse večjo pomoč, čeprav čilski militaristi — kot je dejal Kennedy — uveljavljajo politiko .stalnega teptanja človeških pravic". V podkrepitev je senator Kennedy dejal, da obstojajo verodostojna poročila o tem, da se povračilni ukrepi, mučenje političnih jetnikov, usmrtitve in aretacije v Čilu nadaljujejo brez zastoja in da je položaj .vznemirljiv". Resnični položaj v Čilu bo ameriški javnosti prikazal tudi izgnani švedski veleposlanik v Čilu Harald Edelstam, ki bo pričal med drugim v zunanjepolitičnem odboru ameriškega senata, ki pravkar razpravlja o ozadju strmoglavljenja Allende-jevega demokratičnega režima in o obtožbah, da je bila v to početje zapletena tudi ameriška vlada.
JERUZALEM. — Pričakujejo, da bo Izrael letos izdal za uvoženo vojaško opremo in surovine za domačo vojnoindustrijo približno 2 milijardi dolarjev. Izdatki bodo potemtakem trikrat tolikšni, kot so za ta namen porabili pred dvema letoma. Finančni manister Sapir je povedal, da je Izrael lani porabil za vojaške namene 48 odstotkov narodnega dohodka, letos pa naj bi bil delež še višji.
MOSKVA. — Sovjetski tisk kritizira članice Atlantskega pakta, ki sodelujejo na pogajanjih o zmanjšanju oboroženih sil in oborožitve v Srednji Evropi, da zavzemajo .nerealistične pozicije, ki na pogajanjih ne morejo prinesti sadov". Pravda piše, d* Šo članice NATO usmerile svoje akcije k tdmu, da spremenijo razmerje vojaških sil v *f*d-nji Evropi. Pri tem si prizadevajo, da f)i dobile enostransko prednost za države Zenice Atlantskega pakta.
TOKiO. — Lani je bilo na Japonskem rekordno število požarov, saj so jih zabeležili kar 72.461. Požari so terjali 1.858 človeških življenj, 43.900 družin pa je ostalo brez doma. Požari so uničili več kot 56 tisoč poslopij, materialno škodo pa cenijo na več kot 141 milijonov funtov šterlingov.
DUHAJ. — Kakor je sporočilo zunanje ministrstvo, bo zahodnonemški zunanji minister Wa!ter Scheel 19. februarja prispel na tridnevni uradni obisk v Avstrijo.
8. februar 1974
Štev. 6 (1645) — H

Partizanov in njihovega boja
ni zastruptja! strup nacionatizma in šovinizma
Slovenski kulturni praznik
ob 125-ietnici Prešernove smrti
Na spominski svečanosti ob 30. obletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in tovarišev je spregovorit tudi pe;nik ter predsednik Kuiturno-umetniškega društva .Tone Čutar" na Jesenicah Miha Kiinar. Obudi) je spomine na Tomaža in spioh na partizanski boj na Koroškem, saj je tudi sam sodeiovai v Ziijski četi, kateri je potem posveti! posebno pesem. Predvsem pa je Miha Kiinar orisai idejni proti! narodnoosvobodiinega boja, ki na Koroškem ni pozna! nacionaine nestrpnosti, marveč je druiii pripadnike obeh narodov v dežeii v skupni borbi proti nacifašizmu.
V svojih .spominih na Tomaža" e Miha Kiinar dejai:
Bila je noč, mrzta januarska noč, ko so ga tovariši prinesli ronjenega v hišo mizarskega mojstra ivana Mostečnika na Polani, kjer je Tomaž — slovenski narodni heroj Matija Verdnik — začel svojo koroško partizansko pot. Poldrugo leto je minilo od takrat, ko je prišet, ne da bi stutii, da bo prav tu v tej hiši na Polani umrl za veliko človeško stvar, zaradi katere je sin koroškega rojaka in jeseniškega delavca prišel v kraje svojega očeta in dedov — ne samo zaradi boja za svobodo in pravice slovenskega ijudstva do polnopravnega narodnega lin socialnega življenja ter enakopravnosti, marveč je organizira) in v boj proti Hitlerju pozival tudi nemško govoreče avstrijske Motifašiste, katerih voditelji so bili ie od ieta 1938 ali v emigraciji ati sa zaprti v nacističnih taboriščih mrh.
Organizatorska mreža, ki jo je iovenski narodni heroj Matija Verdnik - Tomaž začel tkati sep-embra 1942 na Mačah pri Florjanu Križnarju In pri Jožetu Permožu, je ie v naslednjih mesecih povezova-ia več kakor dvajset odborov Osvo-bocfiine tronte na ozemlju tostran in onstran Drave, tudi Celovec in Be-ijak. Združevala ni le koroške slovenske podpornike partizanstva, marveč tudi nemško govoreče Avstrijce, torej prav tiste, na katere je danes iahko oziroma bi morala biti sodobna avstrijska zgodovina najbolj ponosna, saj so prav ti v drugi svetovni vojni reševali čast Avstrije.
Partizanov in njihovega boja ni zastrupljat strup nacionalizma in šovinizma. Kot partizan Ziljske čete sem o tej edtinici napisat ob osvoboditvi leta 1945 tudi natednje stihe:
Z?;7; sw?o čear, &; M%j prsf,
&jer	sc /jHt/af; <7ce
r^zZ;čw;Z? govoric.
Z?;7; srno čef%,
oJp/gvi ?nrgČHO tisoč/etMo s/e<7 &r:'v:c,	;;Z? trpe Z;';;J;e
obojnega ro^M.
Z./Mč/;e, &; &r;;Z? Jdje p/%g zn rte/o ro&,
Zj^^je, čeprav r^zZ;č?;;Z? govoric, vsi sioj, po^iiczzr:, ^ HStvdri svet, SVET RR^ESEV^ 7ZV 377R77.
Tak je bil naš partizanski idejni profil, ki ga je v nas izoblikoval narodnoosvobodilni boj po zaslugi ljudi, kakršni so bili Matija Verdnik - Tomaž in drugi organizatorji in voditelji narodnoosvobodilnega boja na Koroškem. Ti ljudje so že zdavnaj vedeli, da nacionalna nestrpnost in šovinizem kopljeta prepad med narodi. Ljudje, kakršen je bil Tomaž, so se zavedati, da je domovina delovnih ljudi drugačna od .domovine' denarnih mogočnikov in njihove vladavine In da je zato potrebno, da si delovno ljudstvo,
izredna počastitev
GENERALNEGA KONZULA R1ESENFELDA
Avstrijski generaini konzui v Ljubijani dr. Heinrich Rlesenfeld si je v ietih svoje dipiomotske siužbe nedvomno pridobi) veMhe zasiuge tudi za medsebojno spoznavanje med prebivaici Siovenije in Koroške ter za pogiabijanje prijateijskih odnosov med obema dežeiama. Za svoja tovrstna prizadevanja je bi) deieien tudi že raznih priznanj in počastitev.
Najnovejšo in brez dvoma izredno počastitev je generaini konzui dr. Riesenfeid te dni doživei s strani siovenskih književnikov, ki so ga imenovati za čiana siovenskega PEN-ktuba. Tozadevno odiočitev Društva siovenskih književnikov sta mu sporočita predsednica Mira Miheiič in tajnik Bogdan Pogačnik, ki sta ob tej priiožnosti nagiasiia njegovo izredno razumevanje za kuituro in njegove simpatije za jezik južnega soseda. Poudarjeno je biio, da se je generaini konzui dr. Riesenfeid vedno zavzema! za utrjevanje in pogiabijanje medsebojnih kuiturnih odnosov ter zato veija za enega največjih .posianikov dobre voije",
Generainemu konzuiu Riesenfeidu k tej izredni počastitvi prisrčno čestitamo!
ki živi od pluga in delovnih rok, samo ustvari svojo domovino, če hoče postati! v resnici svobodno in biti lastnik svojega dela. V taki domovini sodi šovinizem na smetišče zgodovine, ne pa v sodobni svet osvobajanja delovnega človeka in ljudskih teženj po demokratičnih oblikah človekove družbene dejavnosti, teženj po demokraciji, ki ne bo samo deklarativna politična demokracija strankarskega boja za oblast, marveč resnična demokracija, v kateri delovni človek ne bo več samo glas med vsoto preštetih glasov na volitvah, ampak bo imel pravico upravljanja in razpolaganja z vrednostjo svojega dela.
Tak boj je bil tudi Tomažev boj. Gledano s tega stališča je treba presojati danes tiste sile, ki se postavljajo po robu demokratični enakosti in enakopravnosti vseh narodov, tudi tiste site, ki se postavljajo po robu izpolnjevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe, oziroma to mednarodno obveznost že skoraj četrt stoletja zavlačujejo. Te sile potrebujejo neenakost, potrebujejo narodno nestrpnost, potrebujejo šovinizem, s katerim hočejo zastrupljati tudi delovne sloje, da ne bi začutili, kje vodi pot do resnične demokracije, svobode, enakosti in bratstva med narodi.
Tako pot je narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž videl že zdavnaj pred seboj in zanjo pred tridesetimi leti žrtvovat svoje življenje.
Prej 72J /ca — d. /c/rMrja 7#49 — je v 7G%?;j;; ;;???rZ dr. RrgMcc Prešeren, pcsfH^-ve/t^gH, A: je s svoj;'w; yesn:š^rw: siv4r;-Mfr/ S/ovencem por med En/a^rne nerode. Reja' c Prešernov;/? pcsn;š^;%? naveraveZ? je s/ovens^; jez;'/; dosege/ vr/? ?'n z nj;'m; smo 5/ovenc; nje/; cvrops^; Eora^.
Rer je Prešeren ;zroč;Z 57ovoncem, je resZo ;'z domečege pesn;'-š^ege ;'zroč;7e ;n osado domečc v jez;'Z?M, oZ7;E; ;n dnZ?n,- pr; fem pe je Z?;7e te poez;je Zdes;čno dognene ;'n ne v;š;n; nejZ?o/jše evropske, po ZdejeZ? v prv;Z? M4/?re<7w;Z? vrsreZ? ;n ze;o nepovedove/ke re-voZnc;'onerne preo/^rezke, k; je fekrer zejemeZe Evropo ;n Zete 7^^ zejeZe a<d; neš nerod.
Prešernove pesnZrev je prev; zekZed poezije. PZkrea pe je a<d; zekZed nepredniZ? poknd, pr; keterem se je kogeaZ ;n krep;7 sZo-vensk; nerod, pr; keferem so dc/nve/; oporo pesnik; in piseteZji, prev reko pe po/irični dcZevci — ze nedeZjevenje sZovenskege k;;Z-rnmege deZe in ze koj zoper domeče in reje zevireZne s;7e, ki so sreZe ne pori k;;/rMrni, poZirični in socieZni osemosvojirvi sZovenskege nerode.
Zero je povsem T-gZKra/jrpo, de je Prešernove pesnitev posreZe Zesr in vsekine predvsem t;;di nerodnoosvokodiZnege koje med zed-njo vojno, ko se je sZovenski nerod, oksojen ne smrt in izpostev/jcn vsestrenskemn izrrekZjenje, od/očii ze odpor proti /ešističnim zevo-jeveZcem. V tem koje ge je vodi/e Prešernove pesem in sredi rege koje je prvi svokodno izvo/jeni sZovenski periement progZesiZ d. jekreer — okZetnico Prešernove smrti — ze ZrM/fKr?;; preznik sZovenskege nerode.
Roroški 5/ovenci se kot živ deZ sZovenskege nerode zevestno in tvorno vk/jHcejemo v okkejenje rege preznike — zvesti Prešerne in njegovi veri v svet previčnosti, ko rojek prost ko vsek ter ne vreg, merveč Ze sosed ko mejek.
7
B *""..............******** t***tW*yM**+f*+***
TONE SVETiNA	214
TRETJA KNJiGA
.To naj napravi Hoteni* je hripavo zavpii von Gorn eni od nojboij omamljenih deklet.
Ta se je povzpela na mizo in se začeia slačiti, kos za kosom, dokler ni gola padla v objem von Gomu, ki se je pijano hehetat.
.Koko vam je to všeč, moja mata Lotte? Se boste slekli fudi vi!" je sitii vanjo polkovnik Perst. Objemat in poljubijo) jo je po rokah in vratu. Medtem sta se siekli še zadnji dve. Videl je, da ji rti do tega, zato je dejal:
.Pustiva jih. Naj se zabavajo po svoje."
Vzel je z mize steklenico vina, prijel Lotte za roko in jo odvlekei v drugo sobo. Od odpora In gnusa bi ga bila najraje udarila po slinastih ustih. Toda igrata je dekle, ki počasi vdaja, kot jo je bii naučit Woif.
V sobi ju je zagrnil mrak. Raziočno je slišala šumenje dežja. Potožit jo je na posteljo. Mislila je, da je izgub-!jena...
.Ati bi se slekla tudi midva, moja mata!"
Ovila mu je roke okoti vratu in ga čvrsto stisnita k sebi.
.Danes ne, prostim, danes ne, gospod polkovnik .. .*
.Zakaj ne, srce!" ji je pijano grulil v ušesa.
.Boina sem... Prišlo je iznenada!" Stiskala ga je k sebi, da bi ga uverito o svoji dobri volji. Čutila je njegovo iopatasto roko in mislila je, da ne more vzdržati niti sekunde več, tako ji je bit odvraten.
.Ati boš potem moja!"
.Bom ... Toda raje bi videla, da bi bila takrat sama."
.Seveda bova sama," je momljat in ji siiil pod jopico, hoteč ji razgatrti prsi. Vedeta je, do se ga ne bo mogla odkrižati. Napravita se je mrtvo, kot ji je bit svetoval Wolf. Toda pri tej živini to ni zaleglo, vztrajno je vlekel obleko z nje. Rahlo je kriknita: .Slabo mi je."
To ga je nekotiko zmedlo.
.Okrepčal vas bom z vinom."
,Za kozarec vode bi vas prosila."
Tedaj je zunaj med drevjem strahovito počilo, da so zašklepetala vsa stekla. Nato se je začelo silovito streljanje. Stekla sta v salon, kjer so kričata gola dekleta in iskala svojo obleko, oficirji pa so Iskoti orožje. Potem je luč ugasnita...
Polkovnik je skočil k telefonu. Bil je nem.
V zgradbo je pritekei stražar. Z ročno svetilko je ob-svetil dekleta. Oficirji so ga pognati ven. Potem je izza vogala kor na slepo nažigal v temo in povečal zmedo.
Umakniti so se v prvo nadstropje in začeti streljati v
noč.
.Partizani! Partizani!" je zavreščata Lotte in za njo še druge. Kmalu potem so zaslišali ropot motorjev in nemške kletve med drevjem.
.Norcii Ne streljajte!" sta vpila major Wolf in poročnik Hartwick, ki sta pridrvela z vodom vojakov na pomoč. Vdrta sta v stavbo.
.O, prokleti lopov! Prav njega je morato prinesti!" je zarobantit polkovnik Perst, ko je v soju žepnih svetilk zagledal Wol(a sredi salona.
25
Po razrušitvi postojanke v Železnikih je ostala divizija nekaj dni na položojih, da bi zavrnila sovražnika, če bi si
poskušat znova vzpostaviti oporišče, izčrpana Primorska je začela dobivati iz Gorenjske hrano in opremo. Bližala se je zima in treba je bilo oskrbeti enajst tisoč mož, ki jih je imei korpus pod orožjem.
Blisk je dobil od Maksa in Pemca nalogo, da razišče izdaje, katerih vzrok so bili nenadni napodi na manjše skupine partizanov in aretacije mnogih sodelavcev v dolini. Zdaj je prišet čas, da poiščejo tudi Izdajalca Primoževega očeta in ugotove vzroke njegove tragedije.
Zamislit si je nekaj posebnega. Brez težave je dobil v brigadi Primožev vod. Tudi Vojko je šel z njim. Vsi so bili navdušeni nad načrtom, ki naj bi ga izvedli že naslednji dan.
Stari Travnikat jih je sprejet z dobrodošlico. Ko sta mati in sestra objemali Franceta, se je Ana vsa solzna od veselja vrgla Primožu okoli vratu. Nista se mogla nagledati.
.Dobro jo hranite, Travnikar, še zredila se je, kar je nismo videi!,* se je šalil Blisk. Močno ga je spominjala na Melito. Z njo sta se v zadnjem čosu pogosto videvala in tudi pismo mu je napisala za Ano.
Ana se je res popravila. Spet so ji veselo sijale oči in rdela tiča. Primož je čutil v njenih rokah novo moč. Oklenile so se ga tako, kot bi ga hotela za večno obdržati pri sebi.
Travnikar je bi) tako vesel obiska svojega sina in njegovih prijateljev, da jim je za večerjo namenil ovco. Z Vojkom sta jo za hlevom zaklala in razkosala. V peči je zaplapolal ogenj, mati, Tinka in Ana so se lotile pripravljanja jedi.
Po večerji, ki je bila prava pojedina, so se naiokal! sodjevca, saj so to leto Travnikarju tepke pošteno obrodile. Toliko jih je bilo, da jih je nekaj sodov namočil za žganje, precej stisnil za mošt in še nasušil dovolj.
Stari Travnikar je imet giavno besedo. Obiral je ovčjo lopatico, trgal z belimi zobmi meso in jim razlagal, da je
Žvabek
BHčovs
V četrtek 24. januarja smo spremili : zadnjemu počitku na pokopališče r Zvabeku Martina Zecnnerja, pd. [omrovega očeta iz Gornje vasi. Marin Zechner je bil brat prelata Aleša ^ecltnerja. Umrl je v celovški bolniš-lici v 78. letu starosti.
Ker je bil mladi Martin izredno tadarjen, so ga dali študirat na gim-'azijo v Št. Pavel v L. d., kjer je olo tudi uspešno končal. Iz prve sve-ovne vojne se je vrnil domov rah-ega zdravja. Zaradi tega tudi ni na-laljeval nameravanega študija na u-dverzi, pač pa se je posvetil gozdarski stroki. Do druge svetovne vojne je v Dravogradu opravljal službo gozdarja. Po vojni pa je takoj nudil ivoje sposobnosti našim organizaci-
MaturanM slovenske gimnazije v Celovcu vabimo vse prijatelje, starše In rojake na tradicionalni
G!MNAZ)J$K) PLES
ki bo v petek 22. februarja 1974 ob 20. url v Delavski zbornici (Arbelterkammerj v Celovcu.
Igrala bosta znana ansambla .Murka" Iz Lesc Jn .The Rol-letts* Iz Št. Vida ob Glini. Prijatelji domače zabave prisrčno vabljeni!
j______________________________
jam in bit pri njih tudi aktiven odbornik. Siuzbovai je pri zadružnem odbornik Zveze slovenskih zadrug in lesnem podjetju v Železni Kapli, bil Južnokoroške semenarske zadruge, odbornik v pliberški gospodarski zadrugi ter Živinorejski zadrugi v Libu-čah. V slednji je vodil kot gozdar vsa dela sekanja lesa, pogozdovanja in gradenj cest v zadružnih gozdovih. Poleg tega je bil tudi odbornik v domači Kmečko gospodarski zadrugi in hranilnici.
Pokojni Zechner ni bil samo zadružnik, temveč se je tudi politično udejstvoval. Izvoljen je bil v občinski odbor v Žvabeku in po združitvi občin tudi v Suhi. Udejstvoval se je pač povsod, kjer je koristilo naši narodnostni skupnosti na Koroškem. Zaradi njegovih vrlin — stroga pravičnost in poštenost — je bil povsod zelo priljubljen, kar je dokazala ogromna množica pogrebcev, ki mu je s svojo prisotnostjo izkazala poslednjo Čast. Med številnimi žalnimi gosti so bili tudi podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwit-ter, občinski odbornik Kolter in ekon. svetnik Mirko Kumer. Slednja sta ob odprtem grobu spregovorila in orisala vrline pokojnika. Pogrebni obred je vodil pokojnikov brat prelat Aleš Zechner ob spremstvu številnih duhovnikov.
Rajnega Martina Zechnerja bomo ohranili v lepem spominu, ženi in hčerkama ter ostalim sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
Zborovanje v Tinjah
V Domu v Tinjah so se minuto soboto zbrati zastopniki koroških Stovencev na posvetovanju o svojih gospodarskih razmerah in o svoji gospodarski osamosvojitvi, kot enem osnovnih pogojev za obstoj stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Osnova za pogovor je bita izčrpna študija, ki jo je izdelot inž. Btaž Singer, ki je pa sam ni moget iznašati, ker je bil botan. tz študije je razvidno, da je osnovni etement za obstoj vsakega naroda, poteg njegove potitike in kutturne dejavnosti, tudi njegova gospodorska zakoreninjenost na ozemtju, kjer živi. To še posebno vetja za narodno skupnost, ki na zgodovinsko, zem-tjepisno ati politično dotočenem ozemtju živi skupaj z drugimi narodnimi skupnostmi. Taka skupnost se mora vključiti v družbeno-sociat-no dogajanje države; kutturno in gospodarsko pa mora biti povezana s svojim matičnim narodom. Ker gospodarska moč koroških Stovencev ni zadostna, jo je treba nujno izbotjšati, kajti te tisti, ki je gospo-
darsko krepak, ni podvržen razna-rodovatnemu pritisku. V študiji je nadalje omenjeno, da bo tozadevno treba pripraviti temetjit gospodarski načrt. Za izbotjšanje gospodarskega potožajo so biti navedeni stedeči konkretni prijemi: bančno postovanje (Stovenska banka), ustanovitev davčne in gospodarske posvetovatnice za pomoč stoven-skim obrtnikom, detavcem in podjetnikom ter vzpostavitev skupne nadstrankarske organizacije, ki bi tahko skrbeta za skupne gospodarske interese Stovencev na Koroškem.
V okviru (orumske diskusije so noto narodno-potitični potožaj nakazati predstavniki stovenskih poti-tičnih organizacij:	dr. Tischter
(NskS), višjii vlodni svetnik dr. Apovnik (ZSO) in dežetni postanec Hanzi Ogris; strokovno situacijo pa Ludvik Lesjak (kmetijstvo), Mihi Antonič (gostinstvo), Franci Rutar (trgovina) in dipt. inž. Jože Haber-nik (industrija). Zeto živahno diskusijo je vodit dipt. jurist Filip Wa-rasch.
Leta 1910 je bila pri nas v Bit-čovsu ustanovtjena hranitnica in posojilnica — zadruga z neomejenim jomstvom. Prvi upravni odbor, kateremu je predsedoval ugtedni in odtočni narodno zavedni posestnik Gregor Jerotič p. d. Kržej v Branči vasi, si je stavil upravičeno vprašanje, kako se bo treba totiti dela, da bi mogti uspešneje stužiti našemu tjudstvu in pomagati obdržati posest in zemljo družinam in potomstvu. Začetek je bit hud in tudi tvegan saj ni bito na razpolago ne zadružnih prostorov, ne drugih po-treščin. Zbrati je bito treba tudi potrebni kapital ter širiti, utrditi in po-gtobiti zadružno miset in zavest. Varčno vodeno podjetje se je s pomočjo zadružne zavesti začeto razvijati in rasti, tako da še danes po dotgih 64. telih težav, detuje v prid našemu čtoveku.
Danes tahko s ponosom ugotovimo, da smo pod streho lastnega postopja s sktadiščem in pisarno ter da smo postavili tastno bencinsko črpalko. Za vse to pa nam je ne-voščtjiv četo koroški .Heimat-dienst"; češ, kaj vse imajo koroški Stovenci in kako se jim dobro godi.
To izpričujejo v svojih protestnih notah, kjer prikazujejo naše zadruge, društva in tudi privatna obrtna podjetja, kot nekaj neupravičenega, kot da bi Slovenci imeti društev, zadrug lin privatnih obrtnih podjetij več kot preveč.
Naj se nevoščtjivci te potolažijo — k vsemu temu nam nihče ni prispevat niti groša; ne občina, ne de-žeta, ne država in tudi nihče drugi, najmanj pa Heimatdienst. Pridnost, poštenost in norodna zavest naših števitnih odbornikov in podjetnikov je v dolgih tetih vztrajnega deta to ustvarila v pravi nepristranski zadružni zavesti.
Farna mtadtna v Š(. Lipšu vabi na
PEVSK! KONCERT v nedetjo 10. februarja 1974 ob 10. uri dopotdne v farni dvorani v Sf. Lipšu. Nastopit bo moški akademski zbor graških študentov pod vodstvom Ateša Schusterja.
Zahomec
V ponedetjek smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Bistrici na Zitji Morijo Zwi!ter, pd. nekdaj Abujevo gospodinjo iz Za-homca. Umrlo je po krotki težki bo-tezni v 61. tetu starosti.
Abujeva mati je bita nečakinja avtorja znane ponarodete stovenske posemi ,Tam kjer teče bistra
OBJAVA
Po natogu ministrstva za prosveto je čas vpisovanja v enotetno gospodinjsko šoto in tritetno Strokovno šoto za ženske potice šotskth sester v St. Jakobu v Rožu dotočen od 11. februarja do 1. marca.
V obe šot) tahko sprejmemo učenke, kt so končate 8. stopnjo obvezne šote, to je 8. razred tjudske šote, 4. razred gtavne šote ati 4. razred gimnazije.
Prijav) naj bosta prttoiena krstni in domovinski tist. Pouk je dvojezičen. Prijave poštjite na nastov: Strokovna šota za ženske pokitce šotskth sester, 9184 St. Jakob v Rožu — Fachschute fiir wirtschaftt!che Freuenberufe der Schutschwe-stern, 9184 St. Jakob i. R.
ZUja*. Tudi ona je v najtežjem času fašistične strahovlade delila usodo števitnih koroških Stovencev, ki so morali v pregnanstvo v Nemčijo. tzsetjena je bila z možem in obema sinovoma — Stankom in Francijem — v taborišče Rechnitz in Rastatt. Pred štirimi teti je umrt njen mož Janko. Bita je dobra, razumna gospodinja in izredno go-stotjubna. Zapustita je štiri sinove z družinami v gtoboki žatosti.
Najtepši dokaz, kako pritjubljena je bita, je dajala ogromna udetež-ba žatnih gostov pri pogrebu, katerega so se udeležili števitni sorodniki, znanci in bivši sotrpini iz izsetjeništva. Ob odprtem grobu je v imenu Zveze stovenskih izsetjen-cev, ki se je od svoje čtanice posto-vila tudi z vencem, spregovorit predsednik Lovro Kramer, domači župnik Kuchting pa je v svojem govoru omenit njeno obče zriano go-stotjubnost. V cerkvi je pet žalo-stinke domači cerkveni pevski zbor.
Z Abujevo materjo je ugasnito živtjenje in prenehato biti srce, ki je mnoga teta bilo za drago družino in stovensko besedo in oboje tju-bito do zadnjega utripa.
Ko spošttjivo obujamo spomin na njo, izražamo istočasno naše gto-boko sožatje njenim sinovom z družinami ter ostatemu sorodstvu.
Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PLES DANKE
17. februarja 1974 ob 19.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu.
Vstopnice v predprodaji 10 in pri večerni biagajni 1Š šii.
Stovensko prosvetno društvo v Borovtjah vabi na veseto-igro	J
M!CK! JE TREBA MOŽA v nedetjo 17. februarja 1974 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Gostuje farna miadtna iz Št. Janža v Rožu.
Ljubiteiji smeha
prisrčno vabtjeni.
Otroci iz Žetezne Kapie in okotice vabimo na veseio prireditev s petjem, recitacijami, tamburicam! in igro Leopotda Suhodotčana
MEDVEDEK NA OB!SKU v nedetjo 10. februarja 1974 ob 14. uri v farni dvorani v Zetezni Kapti.
Stovensko kutturno društvo Gtobasnica vabi na
PODJUNSK) PLES
ki bo v soboto 9. februarja 1974 ob 20. uri pri Šoštarju v Gtobasnici.
igra ansambet Franceta 2i-barta s pevcema Jožetom Ga vezom in Marijo Ventin.
Vsi od bitzu in dateč prisrčno vabtjeni!
O
Vabtmo va: na
PEVSK! KONCERT moškega pevskega zbora „Stava Kiavora" iz Maribora, ki je eden najboijših zborov v Jugosiaviji.
Koncert bo v nedeijo 17. februarja 1974 ob 14.30 uri pri Šoštarju v Gtobasnici. Ljubiteiji stovenske pesmi prisrčno vabtjeni!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Ton
že čas, da dobe v roke oblasl tjudje žutjavih rok. ,2e po prv! svetovni vojni je težata gajžta na tleh, pa je nismo znati pobrali. Drugi so jo vzeti v roke in z njo tudi vajeti — in švrk po nas in po konju. Zdaj jo bomo zgrabiti mi in nlihče več nam je ne bo strgat iz rok."
,Ne napenjaj se no," ga je mirila Travnikarica, .ko še nič ne veš, kaj še bo, preden bo konec vojne, in kaj bo po njej!"
.Ali jo slišite? To so ženske ... Preden bo skopnet sneg, bomo v dotini. Blisk, ti nam povej, ki marsikaj siišiš od Višjih!"
.Travnikar ima prav, spomtadi bo konec."
Potom so zapeti. Travnikar je iz kamre prinesel staro harmoniko, ki jo je bit privteket s seboj ob koncu prve svetovne vojne. Kupit jo je od nekega konjskega mešetarja, da mu je tajšata dušo v samotnih dneh.
Fantje so odšli spat, te Blisk, Primož, Vojko in stari Travniikar so ostati in napraviti načrt.
Sonce je že drseto z neba, ko sta se Vojko in Primož bližata ruševinam Primoževega doma. Botj vtekta sta se kot hodita skozi sadovnjak, kjer je po tteh težato gnilo, od-padto sadje. Oba sta bila obvezana. Vojko je Imel povito četo, Primož pa roko. Obveze so bite prekrvavtjene. Preden sta odšta od Travnikarjevth, ju je Ana obvezala in obvezo namočita z ovčjo krvjo. Tudi Travniikar je šet z njima. Niso ga mogti zadržati. Na pragu se je križata mali: .Bog se ga usmili, tako star, pa tako neumen! Ostani doma lin ne nosi naprodaj svojih razrahljanih kosti t"
Pred vrati požganega doma sta Primož in Vojko po-stata lin se menita. Potem sta sedla na prag. Primož je stežka prikrivat nemir. V dušo se mu je vrnila sončna mta-dost, potna brezskrbnih dni lin tjubezni. Ni jim što najbotje, a so' biti z matim zadovotjni. tn potem votla praznina . . .
Rana, zasekana v dušo, se je odprta. Neznanska napetost mu je stiskala srce, težko breme ga je tiščato k ttom ... Da bi že obračunat s povzročitetjem vsega zta ...
,Ne verujem v boga, Primož, in ne v božjo pravico, ki naj nagrajuje dobro in kaznuje zto," je dejal Vojko. .Kljub temu pa sem prepričan, da na tem svetu te vtada nekaj, čemur ne vem imena, ki štej ali prej izravna stvari in kaznuje zto. Slutim, da ta naša pot ne bo zaman."
.O, Vojko, da te ne bi bita ... Mnogo taže bi umrt, ako bi bito treba ...Ce ga tokrat ne dobimo in če se mi kaj zgodi, potem ga poišči ti. tn če ga tudi ti ne boš, naj ga poišče Blisk ati Travnikarjev. Ali moj otrok, če ga bo Ana rodila ... Sam sebe se bojim. Nič ni v meni krščanskega. Nič, kar bi vodilo k odpuščanju. Samo kruti naravni zakon: zob za zob."
Vojko je kimat in opazoval prijatelja^ Obraz mu je temnet. Skušat je razumeti, kaj doživtja, ko so se njegove globoke, žalostne oči sprehajale po zidovju, kjer je osat preraščat kamenje in je rja žrta kroparske križe na oknih.
Zavet je krivec z zasneženih gora in rjavelo listjo je začeto šušte padati na sprano kamenje. Bita je prava umirajoča jesen, ko je v Primoža tegta melanholija in se je zapirat vose. Zato je Vojko preusmeril pogovor, ker se je bal, da soj njegovih nevarnih oči ne bi optaši! tistih, ki sta jih prišta preizkusit. Obhodila sta ruševine,* tako da sta bita prepričana, da so ju sosedi opaziti. Tudi olroci, ki so se poditi po vrtu, so izginili.
Kot sta stutita, so se odprta vrata najprej pri sosedu, ki je bit terenec, njihov človek. S palico v roki se je napotil naravnost k njima.
.Primož! Kaj je s teboj?!" se je čudit in pasel svoje be-gotne oči po prekrvavtjenih obvezah. Ustnice so se mu sočutno zaokrožite.
.Nič hudega ni, sosed. Razbiti so nas in tudi naju moto okrcati. V botnišnico na Jetovici pojdeva, pa sva mimogrede prišla pogtedat to našo grobtjo."
Sosed jima je povedat, da je on pospravit pridelke na Primoževih njivah in obrat sadje. Povabit ju je v hišo. Povedal jima je, da Nemcev, odkar je prišta diviziijo, ni bito na spregted in da sto v vasi popotnoma varna. Postregei jima je z zaseko, klobaso in tepkovcem. Ko sta jedla, jima je zaupa), da je sosed, ki se je z boteznijo ogibal partizanski lin nemški mobitizaolji, nevaren ptič. Nekajkrat so se pri njem ogtasiti Nemci, pa v dolino hodi po kdo ve kakšnih opravkih. On pa je v strahu, ker so Nemci že dvokrat zapleniti hrano, ki naj bi jo bit odpremi! za botnišnico in brigado. Tudi o drugih vaščanih je imet precej povedali. Dva je tako očrnil, da bi ju morati takoj prijeli in uslretiti...
Potem ju je povabit, naj prenočila na skednju, saj sta utrujena. Ker pa ne zaupa sosedom, bi bito bolje, če napravita kratek ovinek in se vrneta neopazno.
Storila sta, kot jima je svetovat. Ko sta v grmovju čakala, da se je zmračilo, je vprašal Vojko:
.Kdo neki je od teh treh sosedov, kaj meniš?"
.Vsak bi bil tahko. Dobro si je zamisiit Btisk to zanko in prav zanima me, če se bo kdo ujet vanjo."
.Ne zavidam mu."
Vrnila sta se. Na skednju ju je sosed že čakal z odejami. Posvetil jima je, da sla zlezla na seno. Preden jima je voščil tahko noč, ju je prosit, naj ne kadita. Ponudit jima je stektenko z žganjem, da bi jima noč minita hitreje.
Zagrnila ju je tema, prepojena z duhom po svežem senu. Postušala sta težki korak moža in skozii tehe sledita tuči, ki je izginjala v temo. Nekaj časa sta motčata, potem pa sta se qtasno pogovarjala. Hvalita sla moževo gostotjubnost in njegovo skrb za brigado. Čudita sta se, da vosovci mirno i gledajo tako nevarne sosede. Potem je Vojko predlagat, da
Pevski koncert na Kostanjah
Minuto soboto zvečer je naše Stovensko prosvetno društvo .Dra-bosnjak" imelo v gostilni pri Grob-tacherju pevski koncert. Nastopil je akademski moški zbor graških študentov pod vodstvom Aleša Schusterja. Med številnimi gosti, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, je bil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss. Po kon-čonem koncertu je bila še prijetna zabava s plesom.
Ko smo po mnogih letih kostanj-ški prosvetaši lansko leto obnoviti Slovensko prosvetno društvo .Dra-bosnjcrk", smo si na ustanovnem občnem zboru zadali nalogo, da bomo gojili slovensko prosveto na skrajni severozahodni jezikovni meji in s tem pokazati javnosti, da smo še vedno prisotni in tudi aktivni. Med tem časom, minilo je že nekaj nad pol leta, smo Kostanjčani dokazali, da nismo samo govorili, temveč da so obljubam sledila tudi dejanja. Tako smo lansko leto priredili skioptično predavanje o Luži-ških Srbih in napraviti z avtobusom izlet v Slovenijo, minuto soboto pa izvedli prvo množično prireditev, katere se je udeležilo lepo število gostov.
Graški študentje so ponovno dokazali, da njihov moški pevski zbor lahko štejemo med najboljše slovenske zbore na Koroškem. Na sporedu so imeli vrsto pesmi, od Prešernove Zdravljice za uvod, Aljaževe pesmi Triglav moj dom, pa do otožne hercegovske pesmi. Med veselimi prešernimi pesmimi je najbolj vžgala .Ribniška*, kjer je basist Srienc s svojim mogočnim, vendar prijetnim glasom navdušil polno dvorano.
Tokrat smo imeli prvič priložnost slišati pesmi jugoslovanskih narodov, ki so nas prav posebej presenetite in navdušile. Seveda ni manjkalo koroških in slovenskih narodnih pesmi. Med slednjimi so posebej navdušile medžimurske melodije. Tudi borbene pesmi ni manjkalo, tako da smo imeli vtis, da smo v dveurnem sporedu slišali in doživeli vse to, kar je značilno in tudi potrebno, da spoznamo. Spored koncerta ni bil samo kakovostno izvrsten, temveč tudi posrečeno sestavljen, tako da nam je stalno nudil nekaj novega in nas tako seznanil ne samo s slovensko pesmijo, temveč tudi z napevi ostalih jugoslovanskih ljudstev.
Tega lepega večera ne bomo pozabili, ostal nam bo v prijetnem spominu. Po 25 letih je bila to prva velika kulturna prireditev na Kostanjah, kateri bodo prav gotovo sledile še nadaljnje. V imenu društvenega odbora se vsem iskreno zahvalimo za udeležbo, graškim študentom za izredno pevsko doživetje in gostilničarju za dobro postrežbo. —
V okviru svoje pevske turneje so graški študenti naslednjega dne v nedeljo popoldne in zvečer nastopili še na Radišah in v St. Jakobu v Rožu. Tudi v teh krajih so bili pevci z navdušenjem sprejeti in nagrajeni z aplavzom.
Katoliško prosvetno društvo ..Drava" v Zvobeku vab! na
PEVSK! KONCERT v nedeljo 10. 2.1974 ob 14.30 uri v farni dvoran) v Žvabeku. Nastopi! bo moški akad. zbor graških študentov.
Prisrčno vabljeni.
Dobajna - Hodiše t/
Prejšnji četrtek je odjeknila v Gurah vest, da je v Dobajni pri Hodišah umri Andrej Einspieler p.d. Kanove. Novembra meseca se je prehladit in zboiet na pljučnici, kateri je po daljšem boiehanju podlegel. Zapustit je ženo in devet otrok v gtoboki žalosti. Minuto soboto smo ga spremiti na njegovi zadnji poti na hodiško pokopališče. Ogromna množica, ki je obrobljala njegov odprti grob, je bita najbolj zgovoren dokaz, kako pri-in spoštovan je bit Kanov-
Dobršen det svojega živtjenja se je z ženo in otroci borit za obstanek na. samotni domačiji pod severnim robom Zahodnih Gur. Ktjub trdemu
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabi na
DRUŠTVEN! PLES
v soboto t&. feb. ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Igra instrumentalni ansambel .Albatros".
Ljubitelji domače družabnost) prisrčno vabljeni.
Odbor
ljubljen cev oče.
detu, je našet vedno čas, da se je ude-teževat slovenskih prireditev. Čeprav je bit odtičen pevec, ni pet nikoti v kakšnem zboru. Bit je zaveden Stove-nec in z dušo in tetesom predan svojemu ljudstvu. V najhujšem času zgodovine koroških Stovencev, pod nemškim fašizmom, je Kanove imet pod streho in hranit partizane, ki so se zadrževati v Gurah. O tej dejavnosti so začete sumiti takratne oblasti. Fašisti so napraviti pri njem 14 hišnih preiskav. Le njegovemu izrednemu razumu in iznajdljivosti je bito pripisati, da njegova družina ni končata v kakšnem smrtonosnem taborišču, ati bita tikvidirana na tastnem domu. Čeprav so ga odvedli v celovške zapore, niso iz njega iztisniti nobenega priznanja, da je podpirat partizane. Po dveh mesecih so ga spet spustiti domov. Tudi hčerko so zaprti in jo nato izseliti y Nemčijo. Sin in poznejši zet pa sta dezertirala iz nemške vojske in se tudi zadrževala v Gurah. Ktjub številnim fašističnim patrolam, so partizani imeti pri Ka-novcu svoj drugi dom. S Kanovčevi-mi so detiti dobro in slabo. Po končani vojni je bito konec strahu in živčne napetosti. Ljudje, ki so vse to restah, vedo danes tem botj ceniti, aj je svoboda. Od zadnje vojne do danes je minuto že tri desettetja in tudi Kanovčev oče je dosege! tepih
84 tet. Danes ga ni več med nami. Ostat pa nam bo živ spomin nanj, na srčnega človeka, ki je našet iz vseh zagat vedno pravo rešitev. Od nekdaj tako števitne družine, sta danes na domu samo še dva — mati in sin Andrej. Od pokojnika so se na domu in ob odprtem grobu postoviti hodiški pevci in mu zapeti pretresljive pesmi žatostinke. Pogrebni obred je imet domači župnik Kasset.
Kanovčevega očeta bomo ohraniti v trajnem spominu, ženi in otrokom izrekamo naše gtoboko sožalje.
KUHARSK! TEČAJ od ponedeljka H. marca ob 10. url do petka 15. marca do 13. ure.
Tečaj se bo odvija! pod geslom: .Jedila na žaru In obložena plošča". Interesenti naj se pismeno prijavijo najkasneje do 8. februarja 1974. Pri prijavi je nujno potrebna tudi navedba poklica In službe {gospodinja ali uslužbenka v gostlnstvuj.
Dom v Tinjah
Prešernova pesem v nemškem jeziku
Pesniška izpoved Franceta Prešerna je — vsaj detoma — dostopna tudi nemškemu kulturnemu svetu. Pesnik sam je bit najboljši prevajalec svojih pesmi v nemščino, poteg njega pa so se s prevajanjem Prešernovih pesmi v nemščino baviti že številni prevajalci. Za najboljšo prevajalko vetja Lily Novy, ob katero je v hterarni pritogi gorenjskega Glasa .Snovanja" postavit Črtomir Zorec še dr. Gvida Sokliča, predstojnika višjega deželnega sodišča na Dunaju, ki je umrt teta 1970.
Gvido Soklič se je rodit na Dunaju, njegovi starši pa so biti iz Gorenjske, tako da je Gvido — kakor pravi Črtomir Zorec — družit v sebi duha obeh jezikov — prvega prirojenega, drugega privzgojenega. In ta Soktič vse svoje živtjenje ni pozabil svojega rodu. Bit je vnet privrženec prijateljstva med Avstrijo in Jugostavijo, zlasti pa je zvestobo materini govorici izpričat kot prevajatec Prešernovih in Gradnikovih pesmi. Tudi Magistrale Prešernovega Sonetnega venca objavljamo v prevodu dr. Gvida Sokliča.
Magistraieu
(Der Juiia Primiz)
Deu Kr4HZ icB /%r EKcB, S(oweMew, w:ndfH, Er:HMfrn 4M mem Le:d, Dem Loš? erBeBen,
Rem gKs dem Herzen &eimfe sfefs mem Strelen,
Jetzt fd%fm dir Rosen nnr 4%/ /eKcAfen Grdnden.
{Jmsonst toird sicB im Lied ein DcBtsfrdB/ /inden,
{.dngst misse icf? das iaae FriiidiKgstfe^en,
{m 5cfmee, von toiidem Feisge&/R/t amgeFen,
A^fits BfdroBt vom Trost and &aiten IVinden.
poeme sind's, die sieA von Traamen načrten,
Ringsam BeBinderf, an das LicAt za dringen,
)m tie/sten Dan&ei &ann &ein Wae^stam waf?ren.
Mein Lied ^ann wei^e Biamen nar i?esingen,
{n Deinem B/;'cB iiegf einzig das GeioaBren.'
Žar Biafe Aann sie Deine Lie^e Bringen.
,,S!ava K)avora" v Giobasnici
V nedetjo ob pot treh popoldne bo pri Šoštarju v Globasnici koncert moškega pevskega zbora .Slava Klavora" iz Maribora.
Zbor, ki je eden najboljših zborov v Sloveniji, ima bogato zgodovino. Za svoje uspehe je dobit mnoga najvišja domača in mednarodna priznanja. 2e od leta 1959 je zbor reprezentant slovenskih zborov in nositec .Spomenice 66", ki jo je prejet na zvezni reviji najboljših zborov v Nišu. Potem so sledita najvišja priznanja na velikih mednarodnih tekmovanjih: Arezzo (Italija), Grotšzimmern (ZRN), Budapešta (Madžarska), Zta-ta kotajna z zlatim vencem, nagrada RTV Pariš, Gallusova plaketa, Zlata plaketa Ludwiga Ercka (ZRN), Ztata plaketa: Naša pesem (Maribor 72) itd.
Leta 1970 je zbor posnet tudi samostojno LP ploščo narodnih pesmi .Že čriček prepeva". Vetiko prizna-
nje zboru pa je vsekakor vabito Ameriške tige za borbo proti raku — turneja po Kaliforniji v tetu 1974. H kvaliteti zbora pa je vsekakor veliko doprinesel dirigent tega zbora Jože Gregorc, ki je poleg neštetih priznanj na Dunaju dobil naziv .Mojster renesančne umetnosti."
Moški pevski zbor .Slava Klavora" iz Maribora je na najvišji stopnji popolnosti, tako po vrhunski tehniki, kakor po interpretaciji del. Njegovi zvoki so, kot bi poslušal orgle, še posebej po zaslugi močnih prsnih basov, ki so pravi zaklad slovanskih dežel.
Ljubitelji petja, ki boste v nedeljo prišli k Šoštarju v Globasnico, svojega prihoda ne boste obžalovali. Prisostvovali boste pomembnemu glasbenemu večeru in ga ohranili v najlepšem spominu.
^Imf4
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
bi zaspala, ker mu je žganje že zlezlo v glavo..., popila pa ga nista niti kapljice.
Pogreznila sla se v molk. Če ju kdo posluša, je lahko prepričan, da sta zaspala ...
Zunaj je zavel veter. Mrzlo je pihalo skozi reže in žalostno cvililo v ostrešju. Napetost je naraščala in zdelo se Jima je, da se je čas, nabit s pričakovanjem, ustavil.
Primož je mislil na Ano. Prejšnjo noč je prenočit pri njej v kamri, kjer je pred letom bledla v vročici in klicala nemškega oficirja. Ta oficir je zdrsnil iz njene zavesti kot hude sanje. Ni maral misliti nanj, čeprav je tudi senca očetove smrti ležala v njegovih zlohotnih tipalkah. Z njim bo opravil Blisk.
Sedaj je mislit le nanjo in na otroka. Šest mesecev je že minilo, kmalu bo rojen. Začutil ga je, kako se premika v njenem trebuhu. Bila je čudovita, tako mehka kot še nikoli, in tako močna in trdna hkrati... Vodila mu je roko In jo potožila na mesto, kjer ga je lahko začutil, ko se je premaknil. Potem je položili glavo tja in zazdelo se mu je, da čuti skrivnostni utrip življenja. .Sin bo, Primož, sin,* je zatrjevala. Bil je ganjen in srečen, nenadoma je ostat brez besed. Toliko ji je nameraval povedati, po ni ničesar spravil iz sebe ... Samo objemal jo je in jo božal po vsem životu, po nabreklih prsih, po trebuhu in nogah, jo poljubljat po vratu in po laseh, ki so se ji razlezli po blazini. .Vse si, kor imam na svetu," ji je rekel .Bojim se za vaju." Z roko mu je zaprla usta. .Primož, ne govori in ne misli na to. Samo upanje nas rešuje. Čutim, da se bo dobro izteklo z menoj in s tabo. Morda je že zapisano v zvezdah, da sva dovolj trpela."
Kot sladke sanje so se mu znova in znova vračale v zavest njene besede. .Primož, ob tebi sem se znova rodila. Vedi, da bodočnost pripada tistemu, ki veruje v ljubezen. Ti si moje vse. Ti si kamen, katerega sem se oprijela, ko
sem tonila .. .* BH je preplavljen z njo, z vsem, kar je in česar ni rekla. Za vse namreč ni besed, samo zvoki so, pesem v prepadih zavesti, kjer ni samote. Samo spev in solze, slane solze na koži... Ugašajoči nagibi... Slutnje nepo-tešenosh ... Duh klijočih dreves in prah svetov ....
Na veke mu je legel svinec. V teh sladko grenkih prividih bi zaspal in zasanjal... Toda spomnil se je, zakaj so^ pravzaprav prišli. Pogledal je k Vojku. Le-ta je sedel v senu in pestoval puško. V njegovih očeh je zaznal nevaren lesk. Zaslutil je, da se njegove misli sučejo okrog smrti.
Spogledala sta se. Oči tudi v temi povedo med prijatelji več kot besede. Grude spominov so se razdrobile v svetal prah in vstajala je sedanjost, negotova in ostra kot ledena skorja ...
.Greva?" je šepnil Vojko.
Primož je prikimal.
Tiho sta se splazila iz skednja, se zadaj zmuznila na trato in izginila v gozdu. V seniku na senožeti, pot ure nad vasjo, sta sedla in čakala.
Po dveh urah se je iz teme utrgala kolona. Blisk in stari Travnikar sta vlekla zvezanega človeka.
,Tu ga limaš!" je dejal Blisk in ga porinil predenj.
.Na, da ga boš videl," je zakreha! Travnikar in prižgal baterijo.
V zeleni svetlobi je zatrepetal spačeni obraz soseda, mežikale so oči, podobne očem utapljajoče se podgane.
.Zasačili smo ga, ko se je vračat iz nemške postojanke, komor vaju je šel ovadit," je povedal Blisk.
Primož je prebledet. Oči so se zarezale v soseda kakor dva noža.
.Ti si torejt? In celo terenec!" je rekel Primož jedko, s praznim razočaranjem v glasu.
.Pomota, Primož! Ni res! Šel sem v dolino po zdravnika. Žena je bolna in tudi vama bi lahko pomagal. Pojdite se prepričat."
.Tiho, dedec," ga je sunil Travnikar s čevljem v zadnjico, da ga je kar zaneslo. ,ln ne laži! Že ko sem te prvič videl, mi nisi bil všeč. Ne boš nas premamil. Posebno mene ne, starega boljšeVika."
.Prisežem! Tudi član partije sem! Izpustite me! Obrnite se na komite. Imam dobro karakteristiko."
.Nos ne briga ne tvoja prisega ne tvoja karakteristika!" mu je zabrusil Blisk. .Samo to povej: si bil pri Nemcih ali ne?!*
,Ne, nisem bil."
Komaj je izgovoril, že mu je laž na ustih zamrznila. Spodaj na poti v zaselek, prav tam, koder so prihajale nemške patrulje, so zalajali mitraljezi lin zagrmele bombe. Vedeli so, da tam kosita Travnikarjev France s Primoževim Šarcem in Slave z zbrojevko.
.Kaj pa to?! Kam po so šli Nemci?!*
Mož se je samo sktjuči! kot bi mu obesili za vrat mlinski kamen, in iz prsi se mu je izvil težak vzdih.
Pokanje je kmalu ponehalo.
Čez dobro uro se je prismejal Travnikarjev France z vsemi borci voda. Težko so bili sključeni pod nahrbtniki. Potem ko so nažgali žandarje, so se mimogrede oglasili pri terencu in mu temeljito izprazniti kaščo. Dobili so precej živeža, ki so ga ljudje darovali za bolnišnico in za brigado, in drugih stvari, ki so na njegovem domu čakale na mirnejše dni.
.Sila si, Blisk! Zvit si kot ovnov rog, da še mene posekaš, čeprav sem star boljševik in divji tovec," je dejal v imenu vseh stari Travnikar in ga potrepljat po ramenu. .Tebi so moja vrata vedno na stežaj odprta!"
France Prešeren - nriiate!i otrok
Vsakemu Siovencu in Siovenki, ne glede na starost in izobrazbo, je danes France Prešeren boij pri srcu kakor kateri si bodi drug naš pesnik. Pa je tudi prav tako. Čim več beremo Prešernove pesmi, tem boij jih občutimo in tem iepše se nam zdijo, boij ko premišijamo o njegovem življenju in dobi, tem giobije razumemo njegovo deio in čim večkrat se pogovarjamo in pišemo o njem, tem biižji smo mu.
Naš največji pesnik je. Vsi njegovi nasledniki, kakor Simon Jenko, Simon Gregorčič, Dragotin Kette, Oton Zupančič in še vrsta drugih, so bili Prešernovi učenci, čeprav ga osebno niso poznali. Pa ne samo pesniki, tudi pripovedniki so se pri njem učili. Niso se učili le pesniškega jezika in oblik, poglabljali so se še bolj v njegove misli, v njegovega duha.
Kot človek Prešeren ni bil srečen; bil je namreč osamljen, zlasti še, ko sta mu umrla najboljša prijatelja učenjak Čop in za vse lepo navdušeni, veseli Smole. Ko je živel in ustvarjal, ga večina rojakov ni razumela, ker dotlej še nikoli ni brala v domačem jeziku tako globokih pesmi. Toda pesnik kljun temu ni odnehal. Ni zdvomil o svojem velikem poslanstvu. Vedel je, četudi njegov rod ne more za njim, bo pa prav njegova pesem nekoč prebudila Slovence in v njih srcu razvnela ljubezen do domovine.
Ljubil je svoje ljudstvo in ljubil je svobodo. Zato so ga preganjali. Zalezovali so ga vohuni in ga tožili. Še poštenega kruha mu niso privoščili. Več ko deset let je vlagal prošnjo za prošnjo, da bi postal samostojen odvetnik, a prošnje so vse romale v koš.
Peti pa le ni nehal; nasprotno. Njegove pesmi so bile prežete z ljubeznijo do vseh Slovencev, Slovanov in do vsega človeštva. Dobro se je zavedal vrednosti svojega dela. Nekoč se je o tem na pol v šali na pol za res izrazil, da bo njegovo ime 300 let dlje živelo kot ime samega cesarjevega namestnika. Čeprav se je pri tem smehljal in mežikal, kakor je imel navado, je vendar prav dobro vedel, da bodo tujci, ki so nam v njegovih časih vladali, nekoč premagani, in to prav po njegovi zaslugi, saj je s svojim delom zares zbudil svoj narod. Spomnite se samo nekaj let nazaj! Med leti 1941 in 1945 je bilo prav tako, kakor je zapisal Prešeren:
Mt t/e/j /fže s/oveMstvg sie&ri sfdr;, v dowMČi%* šegcJ? Ktrjene posfgve,
ječe pod (ež&:?n j<tr?nofM sini S/gve, ie tujce??: sreče svit se v Kranj: žari, ošabno ?:os'jo ti pokonci giave.
Kakor da bi s svojimi očmi videl, kako naše ljudstvo med okupacijo krvavi. Ko so naši najboljši sinovi spoznali, da nas lahko reši narodne smrti le obramba z orožjem, so organi-
zirali vsenarodni upor in udarili po sovražnikih. Kolikokrat smo tista leta slišali Prešernove besede:
džanj strašna noč je v črne zc?n/je ^ot so pod sveti:??: soncem sažnj: dnovi.
Četudi je Prešeren živel v času, ko je naš kmet še tlačanil in ko slovenščina ni imela nobenih pravic v javnosti, je oznanjal vero v lepšo bodočnost, češ da se bodo Slovencem
nekoč vremena zjasnila in da nam bodo sijale milejše zvezde.
Omenil sem, da so se naši največji pesniki in pisatelji vsi učili pri Prešernu. To so tudi priznali. Ivan Cankar je nekoč, ko so ga vprašali, kaj bere, rekel: .Prešerna ne morem brati, ker ga znam na pamet." Prav bi bilo, ko bi vsi tako prebirali Prešerna, kakor ga je Cankar.
Pa bo kdo vprašal: kje pa se je Prešeren naučil pisati tako lepe pesmi? Vidite, saj to je tista čudna reč. Prešeren ni imel predhodnikov, vsaj tako velikih ne, kakor je bi! sam. Pred njim je bila tema, komaj daljno svitanje. On pa ie bil kakor sijajna zvezda, ki nenadoma zablešči na ponočnem nebu. Poznal je dodobra dela velikih pesnikov drugih narodov, toda te so poznali tudi drugi pred njim, niso pa imeli takšnih darov, da bi se mogli spustiti z njimi v tekmo. Ko se je začel Prešeren oglašati s svojimi pesmimi, so doma le redki spoznali njegov nenavadni dar, postali so nanj pozorni
tuji kritiki — najprej Čehi — s tem pa so zvedeli tudi drugi narodi, da Slovenci sploh kje živimo. Prešerna danes poznajo in ga cenijo povsod po svetu. Sam sem se o tem lahko večkrat prepričal. Ko so prišli v Narodno in univerzitetno knjižnico tuji gostje in smo jim pokazali Prešernova dela, so Angleži, Ameri-kanci, Francozi, Danci Nemci, Avstrijci in drugi vsi vedeli zanj. Tako nas pred svetom predstavlja prav Prešeren. Kar ganilo pa me je, ko sem slišal učence iz Srbije, ki so prišli
na izlet v Ljubljano in si ogledali našo knjižnico, da so znali precej Prešernovih pesmi. Najljubša jim je bila tista o Vrbi:
O Vrš-g, srečne, dragg vas tJorncčg ...
O, to vam je pesem! Prešeren jo je zložil, ko mu je bilo dvaintrideset let. Vanjo je vložil toliko lepega, resničnega — vse svoje dotedanje življenje. Že kot sedemletni otrok se ie ločil od svojih domačih. Zapustil je kmečki dom, svoje vrstnike in tiste čudovite kraje pod Triglavom in Stolom, tisti najlepši košček naše domovine, ki je res — kakor je zapisal sam — podoba raja.
V trpljenju se je pesnik vprašal, zakaj je zapustil dom in šel v svet za učenostjo, ki mu je v takratnih razmerah prinesla samo gorjč. Da, ko bi bil ostal doma, ko bi bil preprost kmet, bi bil morebiti osebno bolj srečen, toda nikdar ne bi postal tako velik pesnik in največji glasnik svojega naroda. Osebno res ni bil
srečen, našel je pa tolažbo v svojem delu, in to ne bo umrlo nikoli. Odškodnina za vse gorje, ki ga je prestal, je slava, ki jo uživa njegov spomin, in ljubezen, ki nam gori zanj danes v srcu in bo gorela v srcu naših sinov in vnukov.
Kaj pa Prešeren in mladina, otroci, kakršni ste vi? O, znano je, kako velik prijatelj otrok in mladine je bil Prešeren! Kot odvetniški uradnik je na primer o prostem času zahajal v hišo svojega predstojnika in prijatelja dr. Crobatha. Tam se je posebno spoprijateljil z njegovo hčerko, poznejšo slovensko pisateljico Luizo Pesjakovo. Ta se ga je v poznih letih spominjala z velikim, spoštovanjem in hvaležnostjo ter pripovedovala o njem, kako prijazen in šaljiv je bil. Ko je hodila Luiza v šolo, jo je poučeval. Učil jo je latinsko, francosko in angleško, toda najlepše je bilo, kadar je prišla na vrsto zgodovina. Pripovedoval je s takšnim ognjem in tako zanimivo, kakor ni znal pripovedovati nihče drug. Tudi pesnikova edino preživela hči Ernestina se ga je spominjala kot milega, čutečega moža. Kako hudo mu je bilo, ko je obolel, ko ni bilo zaslužka in je otrok trpel pomanjkanje. A kako radodaren je bil, dokler je bil še zdrav!
V Kranju so ga imeli otroci za svojega posebnega prijatelja. To so čudovite zgodbice. Kadar je imel denar, je hodil v Kranju pred šolo čakat otroke,^ da jih je potem povabil na kosilo. Kako srečen je bil, če je razveselil otročke, kaže tale dogodek. Nasproti Prešernovega stanovanja v Kranju je bila gostilna in pekarija. Tam je nekoč naročil večerjo za svoje mlade prijateljčke. Prišli so po šoli in lepo jih je pogostil. Obednico so si posebno lepo uredili. Na železne kljuke, ki jih imajo peki, da postavljajo nanje deske s testom, so pritrdili svečke in jih prižgali. Otroci so bili srečni, še bolj srečen pa je bil pesnik, ko je videl, kako žarijo otrokom od veselja oči.
Rad je kupoval smokve, ki jih je imel polne žepe in jih delil otrokom. Tudi denar je dajal siromašnim, da so si kaj kupili za priboljšek. Zato pa mu ga je vedno primanjkovalo, saj je vse razdal, kar je zaslužil. Njegova gospodinja, sestra Katra, pa je bila huda, ker pri hiši nikoli ni bilo denarja.
Takšnih zanimivih zgodbic je bilo veliko, a mnogo se jih je že pozabilo. Škoda zanje! Toda, najdragocenejši spomin nanj nam je le ostal in to so njegove pesmi.
Še eno! Oton Župančič, naš na j večji pesnik za Prešernom, je bil eden najbolj gorečih Prešernovih častilcev in prav on je zapisal o njem mladini: „BHžal sem se Prešernu samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice... Jaz ne grem nikoli iz domovine, ne da bi vzel vsaj Prešerna s seboj in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: Omislite si njegovo knjigo, poglobite se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje_____In ljubili boste Pre-
šerna, kakor je vreden ta edinstveni duh ... Ljubite Prešerna in prav boste hodili! Ljubili boste svoj narod in spoštovali človeštvo, ki je dobre volje!"
A//o?:z Gspcr:
Tona Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
26
Umikali so se v Jelovico. Zalo, da jim Nemci, če bi šli za njimi, ne bi prerezali poli. Na samotni plantlni so se ustavili, da bi se najedli tm zaslišali terenca. Zdaj so bili ie daleč in se jim ni bilo treba bati presenečenja. V zapuščenem stanu so zakurili ogenj, Blisk pa se je lotil ujetnika. Niso imeli časa, da bi se dolgo ukvorjali z njim. Zato ga je BMsk takoj trdo prijel. Ko po mu je stari Trovnikar nastavil lovski nož na vrat, je zajecljat, da bo vse povedal.
Že med potjo je napravil obračun. Blisk je zapisoval. Mož je bil ie tri leta izvidnik majorja Wolta, povezan z iondormerijsko postojanko v dolini. Sprva je mora! sporočati, kje se zadržujejo voditelji odpora in vosoveti. Kasneje je imel .na skrbi* odred in brigodo. Plačevali so ga z okupacijskimi markami, tobakom in živilskimi nakaznicami. Partizani so mu zaupali, ker jim je vedno dobro postregel in se pri njem ni nikomur zgodilo nič hudega, tudi če je bit v hiši cel mesec ali vso zimo. Dolgo je sedel no dveh stolih in vsakemu je dajal nekaj, največ pa je jemal zase.
Blisk mu je očitol, da je zavoljo njega padlo nekaj kudrjev in se razbilo več transportov s hrano. Da bi odvrnil od sebe sum, je spravil v godljo krojača, ki se je zanimal samo za svojo šivonko. Nekajkrat je poslal v mraku žan-dorje k njemu, zoradi česar je moro! pasti kot ovaduh...
Primož je sedel ob ognju in opazoval rzdajolca, kako se bled in spačen od strahu izpoveduje kot pri spovedniku. Spomnil se je, ka ko je oče rekel materi, da je to slab človek in da portizanom ne žeti dobrega. Primož se ga je izogibal že kot deček. Nekoč so se otroci igrati in pričkali med seboj za njegovim hlevom. Pridrvel je nadnje in jih zmeraj), njega pa je švrknil z bičem po bosih nogah, da mu je do krvi presekal kožo in so se mu modrice poznale nekaj mesecev. Nikoli mu tega ni pozabil.
Blisk je kmalu končal, zaprl torbico in poklical Primoža.
.Zdaj je tvoj, lahko obračunaš z njim. Napravil ti je dovolj gorja, da imaš pravico..."
Primož je pokimal.
Blisk je dodal:
.Poročoti bomo, da je bil ubit na begu. Ni mi do tega, da bi ga vlačili na korpusno Ozno, od koder bi lahko še pobegnil.*
Odpeljali so ga nekaj minut daleč za planino, v globačo, poraslo z visokim drevjem. Gazili so svežo snežno odejo, ki se je udirala do kolen. Travniikarjev in Vojko sta ga privezala z vrvjo k drevesu. Primož je postavit Šarca na tla in jima rekel:
.Sedaj pa naju pustita sama.*
Njuni koraki so kmalu zamrli v zasneženem smrečju. Nenadoma je zavladala tako grozljiva tišina, da je Primožu postalo tesno. Sosed je sunkovito dihal in na obraz mu je legla smrtna zona. Blisk se je pogovarjal z njim v imenu vseh, Primož pa ga bo zaslišal v svojem imenu... Mož si ni nikoli mislil, da mu bo sodil deček, ki je lovil metulje po livadah za njegovo hišo in se igral z njegovimi otroki. Sam ni imel sina, imel je samo hčere. Zato je zalega tanta, sina ženske, ki je bila njegova prva in zadnja ljubezen, toliko bolj sovražil in ga zavidot očetu. Zaklel se je, da se bo le-temu maščeval, saj mu je prevzel dekle in tudi grunt, ki ga je nameravat dobiti z njo vred.
Primoževe oči so ga prebadale. Mož bi bil rad povesil pogled, pa ga ni mogel.
.Sosed,* se je trpko oglasil Primož, .zakaj ste se spaj-dašiti z Nemci, ko vemo, da niste marali zanje?*
Mož je hripavo zakašljal. Tresel se je po vsem telesu.
.Fant oprosti mi, če mi moreš. Ljubezen do tvoje matere me je pogubila. Bila sva se dogovorila, da se vzameva. Že od otroških let sva se rada videla. Pa je prišel tvoj
oče vmes in ni več marala zame... Celo stepla sva se zaradi nje, v gostilni me je pred vso sosesko spravil pod mizo. Vsi so se mi smejali. Moral sem oditi, bil sem osramočen. Zavoljo tego sem ga naznanil Nemcem, ko je sprejemal pod streho prve portizane. Nisem mislil, da bo tako hudo. Potem nisem mogel več nazaj... Zabredel sem v močvirje. Ko so zginili vsi vaši, sem si želel, da še tebe ne bi bilo, da mi ne bi zbujat vesti. Hudič se je naselil vame. Nisem mogel najti utehe in ne pomoči. Zato sem po drugi strani precej naredil za vaše... in tudi cenili so me.*
Primož ga je samo gledal, ne da bi trenil z očmi. Zastrmel se je v njegove begotne, nekoč pohlepne, drobne oči, ki so zdaj gledale, kot bi bil že v onstranstvu. Maščevalni vihar se je v njem že polegel. Miren in otožen je bil, počutil se je sam. tzdajatčeve besede so bežale mimo njega. Vedel je, da ne morejo obuditi njegovih mrtvih. V želodcu se mu je nabiral gnus. Najrajši bi stopil k nesrečniku, mu prerezal vrvi in dejal. .Pojdi, naj te kaznuje življenje, zakaj smrt je zate premilo kazen.* Toda nel Ce bi oprostil krivca, bi obsodil sebe.
Ko je jetnik končal svojo izpoved, je bruhnil v krčevit jok. Primož go je pustil in se zazrl v visoke vrhove smrek.
.Ali imate kakšno posebno željo?" je vprašal, vzel v roke Šarca in sunkovito potegnil zaklep.
.Samo to: prizanesite moji ženi in hčerkam... Ne vedo za moje grehe. S srcem so z vami. Posebno dekleta.* Po kratkem molku je še dahnil: .Rad bi poljubil križ in zmolil očenaš. Naj mi odpusti bog, če mi ljudje ne morejo.* Primož ga je napol poslušal. Njegove misli so bile daleč, nekje v mladosti, pri očetu, materi, sestrah ... Moral je misliti nanje, sicer ne bi mogel pritisniti petelina.
Moč Prešernove besede
je zmagovala tudi v nacistični dobi
.Kolikokrat se v letih vojne srečamo z njo! V kakšnih situacijah spremlja slovenskega človeka! Nosi jih kot partizanski borec. Našli smo pri njih tudi take, prestreljene, z madeži krvi. Ksaver Meško prosi begunec zanjo prijatelja Frana Šaleškega Finžgarja. Najdemo jih v zaporih, italijanskih taboriščih ter nemških taboriščih smrti. Tako svojsko poslonstvo ni doslej opravila nobena knjiga ..."
Tako pravi Emil Cesar v svoji razpravi .Književnost narodnoosvobodilnega obdobja in njeni stiki s tujino* (Borec, 11/1973) o Prešernovih pesmih in posebej o miniaturni izdaji njegovih Poezij, kjer ugotavlja, da stote obletnice Prešernove Zdravljice niso proslavljali samo v domovini pod okriljem narodnoosvobodilnega gibanja, temveč, da so to pomembno obletnico proslavili tudi v taborišču. V Dachauu je za to obletnico nastala programatična pesem Frana Albrehta .Govor o Prešernu*.
Avtor omenjene razprave poudarja, da se s Prešernom že srečamo v spominskih zapisih o italijanskih koncentracijskih taboriščih v letu 1942, kjer so okorne, od dela zgarane roke dolenjskih in notranjskih kmetov iskale osebno tolažbo m odgovor za usodo nacionalne skupnosti prav v drobni knjižici Prešernovih Poezij. Prepisovali so jih tudi na ovojni papir, da je ostal z Ttjimi del navdihujočih misli, ki so jim bile v tolažbo rn so dajale moč njihovi idejni nezlomljivosti v tako hudih preizkušnjah osamelosti.
Posebej pa poroča Emil Cesar o Prešernovi proslavi teta 1944 v koncentracijskem taborišču Dachau, kolere se je udeležilo blizu tristo ljudi.
V programu so sodelovali profesor Janez Logar s kratkim orisom Prešernovega življenja ter njegovega pomena za Slovence, z recitacijami igralec Ivon Levar in še nekateri; v program pa je bil vključen tudi pevski zbor, ki ga je vodil naš Folti Mortmon.
Podrobnosti te proslave povzema po spominskem sestavku v Ljudski pravici:
Po uspeli novoletni manifestaciji
		
j .r o .n v as'	Uvod h Krstu pri Savici	
	( O D L	O M E K )
<4 soh	Vg/jRgn, sin Kgjtimirg, Roj Rrvgvi	RZo niso meč, seRirg in /opgtg
<	že do/go Rije zg RrščgnsRo vero,	jiR mogie, (gRotg nepremgg/jivg
-t - i<l L'	z /Ivre/jem DroR sc več mg v Rrgn ne stgvi;	preti odpreti grgdg trdng vrgtg.
) o ct	končano njgno jr tu mgrsiRtero	Dg/j Črtomir jim reve ne zgRrivg,
< ueo	živ/jenje, Rri po ž/rgnji, žZorotgni	Resede te tovgr'sem reče zRrgnim;
- -	pre/itg ngpo/ni/g /d jezero.	„Ne meč, pregng/g Ro ngs srečg Rrivg.
	Gnijo po po/jg v RojiR poRončgni	Le mg/o vgm jedi/g, Rrgtje Rrgnim,
	trgm srčni vojvodi in nji/? vojščgRi,	Rrgni/i smo se do/go Rrez podpore,
	sam Črtomir se z mgjRnim tropom Rrgni.	Rdor Roče se podgti, mg ne Rrgnim;
1 !c -1 Oh.	Rojgje se ngjm/gjsi med jgngRi	Rdor Roče vgs dočgRgt' temne zore,
d' n .	zg vero stgršev, iepo Rog'njo Živo,	neproste dni živet' nočem engRe,
	zg Črte, zg Rogove ngd oR/gRi.	ne Rrgnim mg, g/' jgtrg čgRgt' more.
J .Cf i rr;	On z njimi, Ri sc trd'jo vero Rrivo,	5 seRoj povgRim drgge vgs jgngRe,
	Reži tjg v RoRinj, v RistrisRo do/ino,	vgs, RteriR rgmg se vR/oniti noče,-
1 h	v trdnjgvo zidgno ng sRg/o sivo.	temng je noč in stresg grom oR/gRe,-
i it"-!'	dgn dgngšnji vidiš rgzvgiino,	sovrgžniR se podg/ Ro v svoje Roče,
	Ri rljdovsRi se Grgdec imengje,	/e mgjRen prostor je tjg do goščgve,
	v nji g/edgš Črtomirovo /gstnino.	to noč ngm jo doseči je mogoče.
	DevetRrgt večjg množ'cg jiR oRsgje	ZVgjveč svetg otroRom s/iši 5/gve,
< '	in zveste strgže Rrog in Rrog postgvi,	tjg Romo ngš/i pot, Rjer nje sinovi
	odvzgme gp jim vse pomoči tgjf,'	si prosti vo/'jo vero in postgve.
^ D)!	visoRe odre tgmRgj si ngprgvi,	zlR' pg ngR/onijo ngm smrt Rogovi,
	zidovje podRopgje, vrgtg seRg;	mgnj strgsng noč je v črne zem/je Rri/i,
	ne po/gsti se njiR, Ri so v trdnjgvi.	Ro so pod svet/im soncem sgžni dnovi/"
	3est mesecev moči t/g Rrvgvg reRg,	
	Siovenec že mori S/ovencg, Rrgtg —	
H os L < eT	^<*Ro strgsng siepo;g je č/oveRg/	Fronte Prešeren
smo se začeti pripravljati na dvojno proslavo Prešernovega 8. februarja. Profesor Janez Logar je sestavil kratek očrt Prešernovega življenja in prikazal njegovo važnost za Slovence in za našo dobo. Tam je bil Ivan Levar, ki nam je v družbi nekaterih mladih recitatorjev prikazal njegove pesmi. Imeli smo pevski zbor, katerega je Folti Hartman vzgojil do priznano najboljšega zbora v taborišču. Treba je bilo izdelati Prešernovo sliko. Spominjam se, kako smo organizirali tovarišu risalni papir iin oglje. Stisnjen med ozke pograde, takrat še kot novinec na zaprtem bloku, je tovoriš skrivoma risal Prešernov lik po skromni skici iz žepne izdaje.
Okrog 8. februorja devetnajststo-štiriinštiridesetega je bila ob pol štirih popoldne tretja soba jugoslovanskega bloka nabito polna. Okrog štiristo naših tovarišev je sprejel oni moli prostor, katerega so poprej po dogovoru izpraznili drugi sojetniki: Potjoki, Francozi, Holandci. Nikjer ni bilo praznega mesta po vseh omaricah in oknih so se veselili naš fantje, vsi v ne-
strpnem pričakovanju nečesa velikega in silnega. Mrzlo, pusta soba je biia polno posebnega radostnega vzdušja. Z gole stene nas je gledala Prešernova resna podoba, obešena na temni odeji in okrašena s smrekovimi vejicami s plantaže.
Sledile so recitacije Prešernovih pesmi in referat o njegovem življenju. Folti Hartman je dvignil roki in dal znak zboru. Zadonela je Prešernova .Zdravljica". Preozek je bil prostor te puste sobe za njeno veliko programsko vsebino, skozi naša srca si je našla pot prek žičnih ovir do naših tovarišev-par-tizanov v domovini, ki .naj zdro-be njih roke si spone, kr jih še teže!" — ,Da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last!" Storim delavcem in trdim taboriščnikom so se zalesketale solze v očeh, toda teh solza jih ni bilo sram.
Se bolj nas je pritegni) v svoj magični krog Levar. Njegova prodorna beseda je kar sekata v prostor, ko je z Uvodom h Krstu pri Savici povedal tisto, kar smo čutili prav vsi. Spreleta! nas je srh, čutili smo v sebi silno moč, pohiteli tja na vzhod, kjer je prav tedaj Rdeča armada podila nemško vojsko in ji zadajala smrtne udarce. — .Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave!"
Nadaljnji recitatorji in pevci so nam govorili in peli o naši lepi slovenski zemlji, predragi deželi, katera naj bi imela vsaj grob za nas, pregnance. Posipali so naš prepel po tuji zemlji, pojili smo jo s svojim znojem in krvjo. Nikjer ni takšnih žlahtnih rožic in nikjer ne sije luna tako lepo, kakor v domači deželi. S svojo besedo je vžgal Prešeren v nas ogenj življenjske sile, odpora in poguma. Vsi smo mu bili hvaležni In bilo nam je v veliko olajšanje. Razmere za nas pripornike so bile iz dneva v dan slabše, toda uspehi ruskih vojska in naših partizanov so vzdržali ta naš notranji ogenj.
Mostovna stran ProSornovth Poosij
Mesec siovenske knjige
Tudi fetos smo v počastitev siovenskega kuitumega praznika ob 125. obietnici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna pripraviti za mesec tebruar posebno knjižno akcijo z nasiovom .Mesec siovenske knjige". V tem okviru nudi knjigarna .Naša knjiga" pester izbor siovenskih knjig po izredno ugodnih cenah.
VSAKA	KNJiGA	SAMO.	.	.	šil.	2.—
O Filip Kalan: VESEL) VETER, zbirka esejev, 236 str. br.
O Franc Srimpf: EVROPA—AFRiKA—EVROPA, potopisna povest, 196 str. ilustr. br.
O A. Kanonov: ZOODBE O LEN!HU, v ruščini, 104 str. br.
O Davorin Ravljen: MRTVi OGNJENiK, povest, 268 str. br.
O France Koblar: STAREJŠA SLOVENSKA DRAMA, izbrana besedila, 204 str. br.
O M. Hjin: O RAZNiH REČEH, nastanek in razvoj vsakdanjih stvari, 148 str. itustr. br.
VSAKA	KNJiGA	SAMO.	.	.	šif.	5.—
#	Fran Govekar: LJUBEZEN iN RODOLJUBJE, povest,
184 str. ppl.
#	Ivan Bunin: VAS — GOSPOD iZ SAN FRANCiSCA, dve povesti, 196 str. br.
^ Alberto Moravia: CiOCiARA, roman, 192 str. ppl.
#	Charles-Noel Martin: AU JE ODBiLA SVETU URA Hi, nevarnosti jedrskih poskusov, 184 str. br.
#	Claude Avetine: DVOJNA SMRT FREDERiCA BELOTA, kriminalni roman, 96 str. pl.
#	Kristmonn Gudmundsson: SiNJA OBALA, roman z islanda,
228 str. br.
VSAKA KNJiGA SAMO. . . šil. 10,—
O Fjodor M. Dostojevski: MLADENiČ, roman, dve knjigi skupaj 812 str. br.
O HRVATSKi POVOJN! NOVELiSTi, izbor sodobne proze,
256 str. ppl.
O Goffredo Parise: LEP! KAPLAN, roman, 216 str. ppl.
O Janez Matjašič: iZ &VLJENJA NAJMANJŠIH, pogled v svet praživati, 152 str. ilustr. ppl.
O Vošnjak-Kovič: BiLA SEM STARA DVANAJST LET, spomini na nacistično dobo, 112 str. ppl.
O Lojze Kovačič: KLJUČ! MESTA, zgodbe iz vsakdanjega življenja, 224 str. br.
VSAKA KNJiGA SAMO. . . šil. 15,—
#	Pavle Zidar: SOHA Z OLTARJA DOMOViNE, zbirka črtic,
148 str. pl.
#	Mirko Božič: KURLANi, roman iz domovine sinjske alke,
352 str. pl.
#	Ernst Gtaeser: LETNiK 1902, roman izprednacistične Nemčije, 272 str. br.
^ Smiljan Rozman: TEDEN !MA SEDEM DNi, zgodbe iz vaškega življenja, 132 str. ilustr. br.
#	tgnazio Sifone: LUKOVA SKRiVNOST, roman italijanske hribovske vasi, 142 str. pl.
^ Anatolij K. Vinogradov: TR! BARVE ČASA, roman, dve knjigi skupaj 596 str. br.
VSAKA KNJiGA SAMO. . . ŠIL 20.—
O Mitja Vošnjak: KR! !N ViNO, povesti s slovenskega podeželja, 168 str. br.
O Pavel Kunaver: KRAŠK! SVET !N NJEGOV! POJAV!,
184 str. ilustr. pl.
O Saša Vuga: RAČKE PO REK! PLAVAJO, zbirka novel,
232 str. br.
O Stijn Streuvels: LANENA NJ!VA, roman, 300 str. pl.
O Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU, izbor poezije in proze, 240 str. ppl.
O Veljko Petrovič: PREPELiCA V ROK! in druge novele,
342 str. pl.
VSAKA KNJiGA SAMO. . . šil. 25.—
^ Svetolik Rankovic: GORSK! CAR, roman iz hajduškega življenja v Sumodiji, 212 str. pl.
#	Theun de Vries: MAČEHA ZEMLJA, kmečki roman, 484 str. pl.
#	Pavel Nilin: BREZ USM!LJENJA, roman ruskega pisatelja,
260 str. br.
^ Leonard Wootf: VAS V DiUNGL!, roman o ljudeh na Cey-lonu, 240 str. ppl.
#	Honore de Balzac: ŠAGR!NOVA KOŽA, roman bolne družbe, 256 str. pl.
#	Jozsef Sulhof: ČAROVNA PAL!CA, roman, 332 str. pl.
VSAKA KNJiGA SAMO. . . ŠH. 30,—
O Kočo Urdin: LJUBEZEN ZA REŠETKAM!, življenjska pot narodnega heroja, 260 str. ppl.
O Pierre in Rene Gosset: VZNEM!RLJ!VA AZ!JA, vtisi s potovanj po Bližnjem, Srednjem in Daljnem vzhodu, 284 str. pl.
O llias Venezis: EOLSKA ZEMLJA, roman, 304 str. ppl.
O Evgen Jurič: NAŠA UL!CA, zbirka humorističnih spisov,
204 str. ilustr. kart.
O Emi!y Bronte: VtHARN! VRH, ljubezenski roman, 352 str. pl.
O Bernard Gorsky: MODERN! ROB!NZON, roman iz življenja prebivalcev majhnega atola v Tihem oceanu, 184 str. polusnje.
Posamezne knjige !ahko naročite tudi po pošt!. Vendar opozarjamo, da so mnoge knjige na za!ogi !e v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročilom. Sicer pa obsega ta izbor še mnogo drugih zanimivih knjig po enako ugodnih cenah. Obisk v mesecu februarju se vsekakor izpiača!
KNJjGARNA „NAŠA KNJiGA" CELOVEC WULFENG.
ŠPORTNI VESTNIK
*	TOKRAT V ZAHOMCU N) MOJSTRA
Feldkirchen je bil letos prizorišče avstrijskega nordijskega prvenstva. Avstrijsko prvenstvo, ki je bilo pretekli teden, je imelo svoj višek v soboto 2. februarja, ko so bili na sporedu specialni smučarski skoki. Zbrala se je vsa avstrijska elita, njim na čelu avstrijska skakalna reprezentanca s tremi Zahomčani. Skakalci so se borili za naziv članskega mojstra in mojstra juniorjev.
Članski prvak je tokrat postal Rudi Wanner iz Tirolskega, ki je prevzel mesto lanskega seniorja Lichteneggerja. Drugo mesto, mesto vicemojstra, je zasedel Reinhold Bachler, ki je po prvem skoku vodil, vendar ni obdržal mirnih živcev. Da štejeta upravičeno med člane avstrijske reprezentance, sta ponovno dokazala Zahomčana Hanzi Wa!lner in Hanzi Millonig. Wall-ner, ki se je krepko boril za naslov prvaka, je v končni uvrstitvi zasedel dobro tretje mesto. Njegove daljave se niso bistveno razlikovale od Wannerja in Bachlerja, vendar ima Wallner težave s pristankom. Kot boljši stilist se je tokrat izkazal Millonig, vendar mu manjkajo daljši skoki. Millonig je zasedel četrto mesto, pred Habersatter-jem iz Solnograške.
Mnogo smole je imel Zahomčan Seppi Gratzer, ki je tekmoval v skupini juniorjev. Že takorekoČ gotovo mojstrsko mesto je zapravil, ko je pri drugem skoku v izteku z rokami posegel v sneg in so mu sodniki zato odtegnili obilo točk. Tokrat so Zahomčani odrezali na videz nekoliko slabše od lanskega leta. V lanski konkurenci za avstrijsko prvenstvo je namreč Millonig osvojil mojstrsko lovoriko juniorjev, ki pa je bila letos namenjena mlajšemu Gratzerju. Kljub svoji mladosti Millonig v članski konkurenci ni izpadel.
Rezultati avstrijskega prvenstva:
Člani: 1. Rudi Wanner (Tirolska), 65/ 64,5, 218,9 točke; 2. Reinhold Bachler (Štajerska) 66/61,5, 211,7; 3. Hanzi Wa!!ner (ŠD Zahomec) 65/61, 203,8; 4. Hanzi Millonig (ŠD Zahomec) 61,5/59, 199,0.
Junlotjl: WiHi Piirstl (štajerska) 59/57,5, 185,5; 2. Pungg (Tirolska) 55,5/58, 176,8;
3.	Federer (Solnograška) 56/55,5, 175,1;
4.	Seppi Gratzer (ŠD Zahomec) 61/58, 169,9; 5. Koch (Beljak) 55,5/53, 162,3.
*	EVROPSKO PRVENSTVO V ZAGREBU KONČANO
V času od 29. januarja do 3. februarja je Zagreb priredil svojo doslej največjo športno prireditev. V gosteh je namreč imel najboljše evropske umetnostne drsalce, ki so se pomerili za nazive evropskih prvakov.
Pri posameznicah je zmagala Errath iz Nemške demokratične republike (225,34) pred De Leeuwovo iz Nizozemske (220,40) tn Drahovo iz Češkoslovaške (219,75). Zlato kolajno pri moških posameznikih je dobil Jan Hoffman iz Nemške demokratične republike (233,73), srebrno Volkov iz Sovjetske zveze (228,75), bron pa je osvojil Curry iz Velike Britanije (229). Avstrijec Koppelent je zasedel 14. mesto. V konkurenci parov je zmagala dvojica Rodnina/ Zajcev iz Sovjetske zveze (142,69) pred dvojico Kermer/dsterreicher iz Nemške demokratične republike (137,35) in dvojico Smirnova/Ulanov iz Sov. zveze (137,35).
Pri plesnih parih sta osvojila evropsko prvenstvo Pahomova in Gorškov iz Sovjetske zveze (212,20) srebro sta osvojila Angleža Green in Watts, bronasto odličje pa je osvojil plesni par Liničuk/Karponosov tz Sovjetske zveze (200,80). Prvič v zgodovini umetnostnega drsanja so bile podeljene kolajne tako pri obveznih likih, kakor tudi pri prostem nastopu, vendar dobi drsalec naziv evropskega prvaka, če je prvi v skupnem programu.
*	13.FEBRUARJA 1974 JUGOSLAVIJA-ŠPAN! JA
Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo 13. februarja letos v Frankfurtu ob Maini odigrala s Španijo odločilno tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Munchenu. Kakor znano, v tej kvalifikacijski skupini, kjer je nastopala Jugoslavija, ni prišlo do odločitve, kdo naj bi nastopal v Munchenu. Mednarodna nogometna zveza je zaradi tega določila Frankfurt za prizorišče odločilnega medsebojnega spopada med obema reprezentancama. Med jugoslovanskimi reprezentanti se nahaja tudi Slovenec Brane Oblak, ki je nekaaj igral pri Olimpiji. Za odločilno tekmo je veliko zanimanje, tako da jo bo televizija prenašala v 12. evropskih držav, verjetno tudi v Avstriji.
izdajatelj, založnik )n lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Kotalkam; glavni uradnik Rado Janežič; odgovorni uradnik: Andrej Kokot; uradnlltvo In upro-vo: 9021 Klaganturt — Calovac, Gosometergaaae 10, tal. 32 5-50 — Tlaka: ZatotnUka In tiskarska družba a o. J. Dravo, Calovac — Borovlje.
Cestni obvoz Ceiovca
je predviden na jugu mesta
2e pred 15 leti so začeli načrfovati obvoz hitre ceste okoli Celovca. Vendar pred nekaj leti ni bilo še jasno, ali bo šel obvoz severno ali južno od mesta. Danes vemo, da bo nova hitra cesta vodila južno Celovca. Najnovejši načrt zvezne cestne uprave, ki ima tri variante, bodo v kratkem predložili mestni občini v presojo. Deželni svetnik Stefan Knatl je prepričan, da bo mestna občina privolila temu najnovejšemu načrtu. Ce se bo to zgodilo, bodo že drugo leto začeli z gradnjo, katere stroški bodo za 20 kilometrov dolgi odsek med Grabštanjem in Waidmannsdorfer Strahe znašali okoli milijardo šilingov.
Načrtovani obvoz hitre ceste bo šel od Grabštanja vzporedno z železnico Pliberk— Celovec do novega cestnega dovoza .vzhod" v Harbachu, nato do naslednjega dovoza na .jugu* pri transformatorski napravi Kelaga, od tam pa do V/aidmannsdorter Strahe na jugozahodu mesta Celovca. Gradnja tega odseka bo trajala tri leta (do leta 1978). Kdaj In v katero smer — ali proti jugozahodu v Rožno dolino, ali proti severozahodu s priključkom k že obstoječi hitri cesti Celovec—Beljak — bodo gradili cesto naprej, pa hočejo prepustiti odločanju prihodnje generacije.
Če bo prišlo do uresničitve izgradnje cestnega predora skozi Karavanke, potem je skoro gotovo, da bodo z gradnjo hitre ceste nadaljevali v smeri proti Rožni dolini. Še letos se bo na Koroškem sestala avsfrijsko-jugoslovanska komisija, ki bo razpravljala o mestu, kjer bo novi cestni predor in o tinan ciranju tega projekta.
CELOVEC
SOBOTA, S. 4.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glasbeni mozaik — S.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.30 Lepi glasovi, priljubljene melodije — 14.00 Voščila — 15.15 Godba no pihala — 15.45 Zabavni koncert — 17.10 Koroška oddaja — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Tako zveni pri nas ..." — 21.00 Revija dobre volje — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, U). 2.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert —
13.10	Ogledalo mestnega gledališča — 14.50 Voščila
—	16 00 „V hudičevem mlinu na Wienerbergu" — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Mal) večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 1). !.; 6 00 Jutronja gimnastiko — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddoja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Ljudska glasba z Dunaja — 13.30 Pri koroških godbah na pihala — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.50 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.52 Oddaja delovske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Zabavni koncert — 19.50 Note In beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK. H. 6.00 Jutronja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10 00 šolska oddaja — 11.03 Dunajsko pesmi
—	13.50 Veselo zaigrano — 14.45 Ljudska izobrazba na Koroškem — 15.00 Ljudska glasba — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.52 Oddaja kmetijske zbornica — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 2010 Zveneča alpska dežela —
21.10	Pogovor preko meje — 21.40 Veselo zaigrano —
22.10	šport.
BREDA. 1!. 2.: 6.00 Jutronja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9 00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Dunajska ljudska glasba — 13.30 Na obisku pri koroških zborih
—	15.00 Koroška orgelska glasba — 14.30 Znane In priljubljene operetne melodije — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddoja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note tn beležke — 20.10 .Hudičev mlin na W!enerbergu"
—	21.30 Zvezne dežele poročajo: štajerska — 22.10 šport.
ČETRTEK. 14. 2.: 6 00 Jutranja gimnastika — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddoja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba z Dunaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 16.30 Za otroke —
17.10	Operetne melodije — 18.00 Deželni razgledi —
19.05	Avstrijske godbe na pihata — 19.50 Note In beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport — 22.30 „Zokaj verovati?"
PETEK, 1S. 2.: 6.00 Jutronja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9 00 šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 šolska oddaja — 15.30 Veselo zaigrano — 15.00 Stara In nova zborovska glasba — 16.45 Zimske tn pustne pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddoja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19 05 Robert Stolz dirigira — 19.50 Note In beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Pomenki o ljudski glasbi — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA. 9. 2.: 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 11. 2.: 13.45 Informacije — Portret 90-letnika Franca Alchholzerja.
TOREK. 12. 2.: 9.50 Dežela ob Dravi — 13.45 Informa-cije — športni mozaik — Otroci, poslušajte!
SREDA, 1!. 2.: 13.45 Informacije — Po lovčevih stezah.
ČETRTEK, 14. 2.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK. IS. 2.: 13.45 Informacije — Tam, kjer so trojne Libuče.
LJUBLJANA
SOBOTA, 9. 2.: 4.50 Beseda na donašnjl dan — 8.10 Glosbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Studio za najdene skladbe — 9.50 Poslušate radio, gledate televizijo? — 10.15 Glasbeni drobiž od tu In tam — 11.15 Z noml domo In na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo tn besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Klavir v ritmu
—	17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob Isti url
Dom v Tinjah vabi na
* SREČANJE GAS!LCEV
v nedeijo 10. leb. ob 14.30 uri. Spored: uvodni govor, film, skupen obed in še kaj.
TEČAJ !N SREČANJE GOZDARJEV
v sredo 13. leb. 1974 ob 16.30 uri. Spored: primerna meditacija o naravi, referat, strokovni liim, sioves-na večerja z zabavnim programom.
—	19.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Radijski radar — 21.00 Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo In plesom v novi teden.
NEDELJA, U). 2.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8 51 Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 15.10 Nedeljsko športno popoldne —
17.05	Nedeljska reportaža — 17.25 Popularne operne melodije — 18.03 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK. 11. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pison svet pravljic In zgodb — 9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 9.40 Izberite pesmico — 11.15 Z nami doma In na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 15.40 Marjan Lipovšek: Druga suita za godala — 14.00 ..Vrtltjak"
—	17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.15 Z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Opera ,Fidetlo" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 12. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Poslušamo zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev — 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru —
11.15	Z nami dama in na poti — 12.40 Z domačimi an-sambll — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 AH jih poznate? — 15.40 Poje sopranistka Pilar Lorengar —
16.00	..Vrtiljak" — 17.10 Koncertni oder za domačina in za gosta —- 18.15 Z orkestrom Raymond Chevreux —
18.30	V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi In besedi — 20.30 Radijska igra: Žrtev Heleno — 21.30 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke. —
23.15	ttatijanska glasba tega stoletja.
SREDA. 13. 2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Otroške Igre — 11.15 Z nam) doma In na poti — 12.10 Znane melodije, znani orkestri — 13.1S Zabavna glasba — 14.30 Voščila — 15.40 Majhen recital pianista Andreja Jarca — 16.00 ..Loto vrtiljak** —
17.10	Mednarodno tekmovonje amaterskih zborov —
18.15	S pop ansombll — 19.30 Nogomet: Jugoslaviji?— šponija — 21.15 Zvočne kaskade — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK. 14. 2.: 4 50 Beseda na danošnjt dan — <10 Glosbena matineja — 9.35 Iz glasbenih šol — 10.15 Po Talljlnih poteh — 11.15 Z nami doma In na pati
—	12.10 Operetni zvoki — 12.40 Igrajo pihalne godbm
—	13.15 Zabavna glasba — 14.10 Popoldne za mtadl svet — 15.30 Glasbeni Intermezzo — 17.10 Popolddnek! simfonični koncert — 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.15 Z onsambtom Milana Ferleža —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi In napevov —
21.00	Večer s slovenskim dramatikom Janezom imov-cem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Popevke Irs plesni ritmi — 23.05 Literarni nokturno — 25.15 Nočni solistični koncert.
AVSTRUA1
BOBOTA, 9. 2.t 12.55 Svetovno prvenstvo v veleslolomu — 15.30 Koncertna ura — 16.30 Za otroke — 16.55 Peter —
17.00	Klub seniorjev — 18.00 Moje mnenje — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.55 Dober večer želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Veter ml Je pripovedoval pe-sem ... — 21.50 šport — 22.55 Srečanje dveh pištol, film.
NEDELJA. K. 2.: 8.55 Svetovno prvenstvo v slalomu za moške — 14.00 Slalom za moške (2. spust) — 15.30 Rdeči avtobus — 16.00 Kenguru) Sklpl — 16.25 Pesmi narodov — 16.40 Peanuts — 17.05 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schdngruberjl — 18.25 Povesti o Gustavu — 18.30 Zvezni kviz za mladino —
19.30	čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Ostani kakršen si. Burka —21.55 čas v sliki.
PONEDELJEK. 11. 2.: 18.00 Donovske povesti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 šale s čarlljem — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20' Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 ..Dvojica" — 21.05 šola za starše — 21.15 Telešport —
22.15	čas v sliki.
TOREK. 12. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 19.00 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske
—	19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 12. februar 1934. Zgodovinska dokumentacija — 21.45 Literatura v stiki
—	22.35 čas v sliki.
SREDA, 13. 2.: 10.00 šolska oddaja — 14.30 Za otrobe — 17.10 Antena: Mednarodni mladinski obzornik —
17.30	Kaj bi lahko postal? — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v stiki In kulturne novosti — 20 04 šport — 20.15 Ponoroma — 21.20 Benny-Hill-šov — 22.05 čas v sliki.
ČETRTEK. 14. 2.: 10.00 šolska oddaja — 18.00 Itall-
TV JUGOSLAVUA
SOBOTA, 9. 2.: 10.35 šolska oddaja — 12.55 Svetovno prvenstvo v veleslalomu — 15.35 Daktarl — 14.25 Košarka — 18.00 Obzornik — 18.15 Hokej Jesonlce:OI)mpl)a — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cok — 20.00 Dnevnik — 20 25 Tedensko notranje politični komentar — 20.35 3x7, kviz — 21.30 Gledollšče v htšt — 22.00 Barvna propagandna oddaja — 22.05 Dnevnik — 22.20 Colditz, serijski film.
NEDELJA, 10. 2.: 8.10 Vojna tn mir — 8.55 Svetovno prvenstvo v slalomu za moško — 10.00 Ljudje in zem-
lja — 11 00 Otroška matineja — 11.55 Svetovno prvenstvo v slalomu za moške — 14.00 Poročila — 17.50 Prapogandna oddaja — 18.00 Poročila — 18.05 Žigosan — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20 25 Tedensko zunanjepolitični komentar
—	20.35 Prelepo dekle — 21.25 Nigerija, dežela presenečen) — 21.55 športni pregled — 22.30 Dnevnik.
PONEDELJEK. 11. 1.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik — 17.45 Kljukec skrbi za teto —
18.10	Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Koj hočemo
—	19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Rim Alberta Moravie — 21.55 Dnevnik —
22.10	Kulturne diagonale.
TOREK. 12. 2.: 8.10 šolska oddaja — 17.15 Madžar-
ski dnevnik — 17.40 Snežna kraljica — 18.00 Risanke
—	18.15 Obzornik — 18.30 Pevski zbor Iz Divače — 18.55 Mozaik — 19.00 Sodobna medicina — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 19.45 Borvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Stop — 21.20 Sam med volkovi — 22.15 Dnevnik.
BREDA, 13. 2.: 8.10 šolska oddajo — 16.45 Madžarski pregled — 17.25 Poly In črni diamant — 17.55 Obzornik — 18.10 Mozaik — 18.15 Od zore do mraka — 18.45 Barvna risanka — 18.50 Cikcak — 19.00 Dnevnik
—	19.25 Nogomet Jugoslovlja : šponija — 21.20 Sobotna matineja — 21.50 Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.45 Madžarski dnevnik — 17.45 Iz slovensko književnosti — 18 05 Obzornik — 18.20 L. Bernstein vam predstavlja —
19.10	Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risonka — 19.50 Cikcak — 20 00 Dnevnik — 20 25 Kam In koko na oddih — 20.40 V kipečem loncu — 21.40 četrtkovi rozgledl — 22.10 Glasbeni nokturno—22.25 Dnevnik.
PETEK. 15. 2.: 8.10 šolska oddaja — 14.45 Madžarski dnevnik — 17.25 Pisani svet — 18.10 Obzornik — 18.25 Maroltove! praznujejo — 18.55 Mozaik — 19.00 Krajevna skupnost na začasnem ozemlju — 19.25 Kažipot
—	19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnev-ntk — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.35 Ne kot tujec — 20.40 Celovečerni film — 22.45 Dnevnik — 23.00 Umetnost in človek.
janščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike Lz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19 30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Modame sans gene — 21.J0 Wasslli Kandinsky. Portret slikarja — 22.35 čas 9 stiki.
PETEK. 18. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11 00 Madaree sans gene — 12.35 Klub seniorjev — 18.00 Ostant zdrov — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18 30 Zoljup-jen v čarovnico — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v stiki In kulturne novost! — 20.06 šport — 20.15 Onedlnova linijo — 21.10 Odkrito povedano — 22.10 čas v sliki — 22.15 šest osumljencev.
AVSTRUA 2
SOBOTA. 9. 2.: 14.55 Onedinova linijm — 17.45 Vesoljska ladja Enterpriee <-18 30 Mini-Moks — 18.55 Glasbena poročila — 19.30 čas v stiki — 20.00 Pregled sporeda — 20 04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Za smeh — 21.15 Liza with a Z — 22.05 čas veliki.
NEDELJA, IB. 2.: 14.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 19.30 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Vzgaja — 20.15 Ali poznate to melodijo? — 21.00 impulzi—21.35 čas vslikl.
PONEDELJEK, 11. 2.: 18.30 Rdeči avtobus — 19.00 Prva pomoč — 19.30 čas v sliki In kulturno novosti —
20.06	šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 To sem jaz. Dokumentarna oddajo Heilmut Andicso — 21.45 Telereprlze.
TOREK, 12. 2.: 18.30 Mottvl pesnlkovonja — 19.00 Morska biologija — 19.30 čas v sliki In kulturne novo,ti — ?o.OO Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20 15 ati mestni promet — 21.40 Telereprlze.
BREDA. 13. 1.: 18.30 Snov In prostor — 19.00 Matematični koblnet — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja —20.15To sem jaz —21.4STeleroprize.
ČETRTEK. 14. 2.: 18.30 Adalbert Stlfter — 19 00 Kontakt — 19.30 čas v slik) In kulturne novost) — ZO.OtJ Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja —
20.15	Enaindvajset — 21 00 The N.S.V.!.P.s. — 21.30 Telereprlze.
PETEK, 15. 2.: 18.30 Toko gospodari obrtno podjetj*
___ 1? 00 The Bellcrest Story — 19 15 Tehnika učenja za
odraslo — 20 00 Za konec tedna — 20 00 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Filmska dežela Poljska — 21.55 Tete-reprize.