Krrteelca (rgovin.a Zgled Bolgarije B5;-«fiia nam dpje zadnje čase lep zgled umnega "pospeševanja^in ^reognpve Łnetijstva, da se doseže čim boljša in večja prSdaja kmepjskih pridelkov na inozemskili tržiščih. Bolgari so žfc dolgo poznani kot eden najbolj pridnih in kmetljsko najbolj naprednih narodov, pa tudi njihove vlade so vedno znale najti za pridelke države najboljši trg. Do zadnjih let je Bolgarija — kakor naša država in večina drugih drzav — predvsem pospeševala gojitev pšenice in koruze, tobaka in vinske trte. Ker pa je prodaja pšenice In koruze v inozemstvo preveč odvisna od slučajne letine, so začeli Bolgari svojo kmetijsko proizvodnjo preusmerjati v pravcu gojitve takih pridelkov, ki imajo v inozemstvu stalne odjemalce in stalne cene. Zadnja leta pospešuje Bolgarija predvsem gojitev oljnatih rastlin, zlasti sončnic, soje, repice, lanu. Povpraševanje po oljnatih rastlinah namreč vedno bolj raste, ker je poraba rastlinskih olj v svetovni industriji vedno večja. Na veliko je začela Bolgarija pospeševati gojitev Zdravilnih rastlin. Vinograde so precepili s takimi trtami, ki dajejo Imenitno namizno grozdje. Lansko jeaen s izvozili že nekaj tisoč vagonov takega grozdja v inozemstvo. še mnogo podobnih primerov iz kmetijske proizvodnje so Bolgari uvedli in vse se je izborno obneslo v veliko korist bolgarskega kmeta in države. Ali ne bi kazalo tudi pri nas v Sloveniji začeti s poskusi za proizvodnjo industrijskih rastlin? Morda bi se dali doseči lepi uspehi? Vino in žganje Dcčim je biUa pri nas zadnja vinska letina prav slaba, kar močno vpliva na cene, imajo na Madžarskem še ogromne zaloge vina, ki jih cenljo na 750 tisoč hektolitrov. Ker pa imajo Madžari še veliko starega vina neprodanega, cenijo vse vinske zaloge na pet milijonov hektolitrov. Tudi v Romuniji so velike zaloge neprodanega vina ter je cena zelo nizka. Zanimivo je, da bo Nemčija uvozila iz Romunije 2000 vagonov vina. Prav tako je letos v Italiji zelo veliko vina ter ISče Italija pridno inozemske trge, na katere bi spravila presežek svojega pridelka. Pri nas je glede cen vedno boljše, čim manjše postajajo zaloge. Povprečna cena za navadna namizna vina je v Slovenskih goricah in Halozah 5—6 din za liter, za boljža 7 din, za sortirana najboljša 8 din. Tudi v bizeljskem vinskem okolišu niso cene dosti nižje. V krajih, kjer raetejo nekvalitetna vina, se dobi liter po 4 din. Letos ima tudi žganje prav viaoko ceno. Dobre nove slivovke se skoraj ne dobi, ker so slive zelo slabo obrodile. Slivovka se prodaja po 18 do 20 din liter, tropinovka pa je cenejša ter se dobi za 16 din liter. Nazadcvanje izvoza Začetek letošnjega leta za kmečko trgovino ni baš ugoden. V januarju kot febraarju beležimo zmanjšanje izvoza v primeri z istima mesecema leta 1937. Nazadoval je izvoz lesa, živine, jajc in perutnine, prav tako tudi pšenice, dvignil pa se je izvoz koruze. Izvoz lesa je predvsem padel v Nemčijo in Anglijo, dočim se je nekoliko dvignll v Italijo, na Madžarsko in Nizozemsko. Prav tako je padel izvoz živino v Nemčijo, nekoliko tudi v Italijo. Nazadovanje izvoza jajc in perutnine je sezonskega značaja. Izvoz v Nemčijo je padel predvsem zaradi umetnega zaviranja. V Nemčijo smo že rrrnogo več blaga izvozili kakor iz Nemčije uvozili, pa naši Izvozniki zaradi plačevanja potom kliringa ne pridejo do denarja. Dokler se obe plačilni bilanci ne izravnata, bo izvoz v Nemčijo sploh otežkočen. Za živino «mo dobili novega tnteresenta, in sicer Egipt, kjer dosega naša živina zelo dobre cene. Lanekega januarja smo izvozili vsega skupaj 8698 glav živine, od česar je šlo največ v Nemčijo in precej tudi v Španijo, letos januarja pa samo 2403 glave. Živina Cena živine je začela nekoliko padati. Vzrok Je pač nazadovanje izvoza, ki je v primerl z tanskim letom precejšnje. Kaže pa, da se bo lzvoz kmaJu zopet živahneje odprl, ker se pojavIjajo novi lnteresenti za našo živino, tako na primer Eg-ipt. Precejšnje pa je zanimanje za teleta, katerim je cena zelo čvrsta. Cene konj so pe še vedno tcIo čvrste ter je povpraševanje žl»ahno. Na sejmih je blla kupčija bolj srednja. Planina pri Sevnlci. Planinski sejmi slove zaradi svoje lepe živine ter so eni najboljših. na Spodnjem Štajerskem. Na zadnjem sejmu so se prodajali voli po 6, 5 in 4 din, telice 5.50, 4.75 in 4 din, krave 4.50, 4 in 3 din za 1 kg žive teže. ^tiij. Na sejmu 22, februarja so bile cene sledeie: voli 5.30, 5 m t™ ^j t~ice 5: 4.-RQ ,in 4 din, krave 4.25, 3.50 in 2.75 oui, teieti 6 in5.50 din. — Na sejmu 1. marca pa so bili voli 4.25—5 din, krave 2.50—4 din, biki 3.50—4 din, junci 3.80—4 din, telice 4—4.75 din, konji 540 do 6500 din, žrebeta 1000 do 2000 din komad. Sobota. Biki 5—5.50, 4—5, 3—4 din, telice 5, 4—4.50 in 3—4 din, krave 3—3.50, 3 in 2 din, teleta 4.50—5 in 3.50—4 dtn. Rajhenburg. Vole so prodajali od 5 do 5.25 din, drugo živino pa le na čez. Krave od 1500 do 2000 din, junce 2500—3000 din, junice 1500 do 2000 din za komad. Kranj. Voli 6, 5.50 in 5 din, telice 5.50, 4.75 in 4.25 din, krave 5.50, 4 in 3 din, teleta 7—8 in 6 din. Veliko JLašče. Voli 4.75—5.50 din, krave 3—4 din, junci in telice 4.50—5 din, teleta 6—6.50 din. Svinje Svinje so obdržale že nekaj tednov stalno ceno. Kupčija je živabna, pa bo postala še bolj, ko bo mraz ponehal, le za debele svinje bo ponehalo povpraševanje. Na mariborskem svtnjskem sejmu so se pirodajali prasci, 5—6 tednov stari, po 85—105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece H5 dq 190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410—480 din, eno leto 710—810 din, 1 kg žive teže 5.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — Na svinjskem sejmu v Ptuju: prasci 6—12 dni 90—160 din po komadu, pršutarji lkg 6.75—7 din, debeli 7.25—8 din. — Vi Soboti: prašiči fipeharji 9 din, pršutarji 8—8.60 din. — V Kranju Speharji po 10.50 din, pršutarjl p-> 8 din 1 kg žive teže, pujski 7—8 tednov starJ po ifMJ-f-iŽS din za; Jtomad. Mariborski trg Na mariborski trg 5. marca so pripeljali 72 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12—13 din, slanina 13—14 din. Kmetje so pripeljali 11 voz sena 40—45, tri otave 43—46, dva slame 30—35, 18 krompirja 0.75—1.50 in 37 vreft čebule 3—4 din. česen 5—8, zelje 1—4, klslo 5, kisla repa 2, karfijola 1 kg 8—10, hren 7—8 din, regrat 1 din 1 kg 10—12 dln. Jabolka 3—7, hruške 5, suhe slive 10—14, celi orehi 6, lušCend 20. Na trgu je bilo sedem vreč pšenice 1.75—2 din, osem rži 1.75—2, devet ječmena 150—1.75, 12 koruze 1.25—1.50, osem ovsa 1—1.25, devet prosa 1.50—1.75, sedem ajde 1—1.25, šest prosenega pšena 3—4, sedem ajdovega pšena 4—5, 18 fižola 1.50—2.50. Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 24, čajno 28—32, jajca 0.50—0.75. Prinesli so 330 kokoši 28—35, 614 piščancev 25 do 65, Stiri gosi 40—45, 12 puranov 40—65, 18 rac 18—25, 26 domačih zajcev 10—25 din.