VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiKXXXiX. CELOVEC, PETEK, 24. AVGUST 1984 ŠTEV. 34 (2189) .Referendum je demagogije' Ustavni pravnik Unkart ostro napada KHD in ga doiži iaži ..Referendum je demagogija brez primere, in demagogija pomeni poneumijanje ljudstva." Te ostre besede ustavnega pravnika dr. Unkarta na račun heimatdienstovskega referenduma si kaže zapomniti. Ne samo, ker tako jasnega potrdiia za pravitnost manjšinskih argumentov iz ust enega najvišjih koroških uradnikov še nismo slišati, temveč tudi zato, ker jih bo treba pritegniti kot meriio, ko bodo začeie urejevati manjšinsko šoistvo stranke. Danes prot! referendumu KHD jutri za prijave k dvojezičnemu pouku Unkart dolži KHD laži in zavajanja ljudstva: referendum gre v prazno, ker koroški deželni zbor ni pristojen za sklepanje podobnih zakonov; pristojen je edino zvezni parlament. Razen tega pa je „čista ^až", če KHD trdi, da grozi .slovenska prisilna šola'. Unkart: „Taka neumnost je naravnost brezmejna." V razgovoru s slovenskim oddelkom koroškega radia vodja koroške ustavne službe ugotavlja tudi, da je referendum usmerjen proti interesom velike večine koroškega Ce bi kdo — in državni tožilec bi to moral — podrobno analiziral in s pravne plati ovrednotil propagandno gradivo, s katerim j,e deilal KHD reklamo za svoj referendum proti dvojezični šoli, bi prav gotovo našel četo vrsto primerov, ki predstavljajo eklatantno kršenje veljavnih zakonskih predpisov. Kljub temu pa doslej še nii bilo slišati, da bi bil zaradi 'tega kdorkoli klican na odgovornost. Zato brez dvoma upravičeno vprašanje državnemu tožilcu: Ali sme KHD nekaznovano kršiti zakone? H Posebno velja to glede vseh tistih formulacij in izpovedi v KHD-jevski propagandi, ki so usmerjene v hujskanje proti Slovencem in v šču-vanje na narodnostno mržnjo. Če za čuvarje pravnega reda člen 7 državne pogodbe in posebej njegov 5. odstavek morda ni dovolj „obvezen", ha bi po njem ravnali, bi morali ukrepati vsaj po § 283 kazenskega zakonika, ki izrecno prepoveduje vsako hujskanje proti pripadnikom verskih, narodnostnih in drugih skupin. prebivalstva, ne samo koroških Slovencev. V časopisnem intervjuju pa je Unkart ponovil svoje poznano stališče glede trditve o zapostavljanju neprijavljenih otrok, češ, raziskave so pokazale prav nasprotno. Sicer je Unkart v tej zvezi pod geslom integracije povedal tudi nekaj nesprejemljivih stališč glede slovenske gimnazije, toda o tem bo treba spregovoriti na drugem mestu. Vsekakor: Čas je bil, da se ogla- H Kršenje veljavnih zakonskih predpisov pa pomeni tudi izrabljanje mladoletnih otrok za širjenje propagandnega gradiva v javnosti; med drugim v zakonu o medijih in v zakonu o otroškem delu bi gotovo našli tozadevna določila. In vendar je bilo npr. na zabavišču celovškega sejma videti otroka v šoloobvezni starosti, ki je delil balončke z natisnjenim geslom za KHD-jevski referendum, kakor so tudi otroci iste starosti M celovških cestah lepili KHD-jevske letake. 2e slišimo vprašanje, zakaj teh stvari nismo prijavili pristojnim oblastem. Pa odgovorimo z novim vprašanjem: Kakšen smisel naj bi to imelo? Saj te oblasti tudi tedaj niso našle krivcev, ko je bila na KHD-jevskem zborovanju slovenska gimnazija javno s transparentom difa-mirana kot „veliki strup" in ko je bila v glasilu KHD objavljena nevarna grožnja, da bo zgodovina na Koroškem potegnila zadnjo črto šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več. si tudi kak uradni predstavnik Koroške in hujskačem zaveže usta, pa čeprav pozno. Posebno še spričo dejstva, da se protagonisti šolskega apartheida bolj in bolj znaj-devajo v skrajni argumentacijski stiski: trditve o zapostavljanju neprijavljenih šolarjev so spuhtele kot kak balonček, glede domnevne slovenske prevlade pri učiteljih pa se dogaja podobno. Tako jim ostaja le še umik v golo laž in nesramno hujskanje — zato pa tembolj množično. Referendum je torej priložnost, da Korošci pokažejo, da so spregledali take demagoge. „Danes se moramo skupno potruditi, da bo čim manj jjudi podpisalo KHD-jevski referendum proti dvojezični šoli; jutri pa mora biti prav tako naša skupna skrb, da bo čim več otrok iz obeh narodnih skupin prijavljenih k dvojezičnemu pouku." To je seveda samo eden izmed številnih prispevkov, ki jih je bilo slišati na torkovi diskusiji v Kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu, kjer so pod vodstvom dr. Mirka Wakou-niga diskutirali bivši predsednik deželnega zbora Josef Guttenbrunner, profesor celovške univerze dr. Manfred Moser in ravnatelj ljudske šole v Šentprimožu Alojz Lach. Pa je vendar ravno ta izpoved morda še najbolj ustrezala geslu večera „Skupno — ne ločeno!" in hkrati vsebovala že tudi odgovor na najbolj važno vprašanje: Kaj nam je storiti? Argumenti, s katerimi utemeljujejo nasprotniki skupne vzgoje otrok svoje napade na dvojezično šolo, so bili nedvoumno zavrnjeni kot tisto, kar v resnici so — zavajanje javnosti s polresnicami in celimi lažmi. Prav tako odločno in podkrepljeno z znanstvenimi izsledki ter praktičnimi izkušnjami pa so bili poudarjeni vloga, pomen in važnost dvojezične šole, ki je posebej v koroških razmerah edina oblika, ki tudi slovenskim otrokom zagotavlja pouk v materinem jeziku. Pri tem pa, kot je dejal Guttenbrunner, sploh ne more biti govora o slovenski prisilni šoli („slowenische Zwangsschule", kakor trdi KHD), „kajti na Koroškem noben otrok ni prisiljen učiti se slovenščine; če pa nemški otrok že sliši in razume tudi kako slovensko besedo, mu to samo koristi in ga kulturno bogati". In v dokaz, kako neumni in provincialni so argumenti proti dvojezični šoli, je bilo na diskusiji opozorjeno, da se 50 odstotkov svetovnega prebivalstva od otroških let dalje uči dveh jezikov — pa v tem nihče ne vidi kaj neumnega ali vsiljenega! # Die Erkiarung des Heimat-dienst-Obmannes, Josef Fetdner, durch die Trennung wot!e man die Lehrerarbeilstosigkeit bekampfen, giaubt ja nicht einma! der unbe-gabteste Voiksschtiier. Kuri&r # Wenn auch das KHD-Volks-begehren zur Trennung der Kinder in Karnten von Haus aus ins Leere geht, so darf gieichzeitig nicht ubersehen werden, daB die Aktivi-taten der initiatoren ein MaB an geistiger Umweitverschmutzung hintertassen, das iangst einer gere-geiten Deponie bedarf. Karntner Tageszeitung # „Es ist aufgebaut (das Voiks-begehren des KHD) auf einer Fulle von abenteuertichen Demagogien und ist ein Musterbeispiei ftir Voiks-verdummung," sagte Unkart wort-iich. DiePresse Medtem ko glasilo koroške SPO objavlja reklamo za KHD-jevski referendum proti dvojezični šoli, se mladi socialisti vključujejo v boj proti ločevanju ins tem za mirno sožitje na Koroškem (na sliki letak Socialistične mladine in Mlade generacija v SP<3 proti referendumu). SOZiALtSIiSCHE JUGEND JUNGE GENERAHON Fiir ein tnedtiches togam - ] Trennung! mene VPRAŠANJE DRŽAVNEMU TOŽILCU: Sme KHD nekaznovano kršiti zakone? Odpor proti ..duhovnemu onesnaževanju okoija" Štirinajst organizacij proti referendumu PREBERiTE na strani 2 Manjšinska poiitika drugih držav bi iahko tudi Avstriji siužiia za zgied 3 Likovna koionija mtadih ..Vuzenica 84" 4 Uspešen potek ietošnjega cetovškega sejma 5 izietnaTrigiav 8 Narodni parki v korist prebivaistvu ZADNJA VEST V noči od srede na četrtek so neznani storilci v nekaterih vaseh Podjune izvedli ..napisno akcijo", v kateri so na posameznih krajevnih tablah dodali nemškim imenom krajev tudi še slovenske oznake. Ob zaključku lista še ni biio znano, je pobudnik in izvajalec akcije toda že napake v slovenskih označbah krajev upravičujejo sum, je šlo očitno za provokacijo, ki naj b' koristila tistim, ki bi žeieli čim več Podpisov za referendum KHD. Prava „fronta odklanjanja" se je ta teden postavila po robu heimat-dienstovskemu referendumu za jezikovno segregacijo šolskih otrok. Štirinajst organizacij različnih svetovnonazorskih in političnih smeri je protestiralo proti ločevanju otrok in pozvalo prebivalce Koroške, da naj ne podpišejo referenduma. Na tiskovni konferenci so vsi po vrsti pokazali skrajno zlaganost protimanjšinske propagande in skrajno argumentacijsko stisko, v katero je zašel KHD s svojimi propagandnimi lažmi o ..prisilni šoli". Govora je bilo celo o ..duhovnem onesnaževanju okolja". Osuplost nad dejstvom, da se z manjšinsko problematiko dela volilna politika, druži vseh štirinajst organizacij in ustanov. Izpovedali so jo zastopniki celovške Univerze za izobraževalne vede, socialistična organizacija ..Kinderfreunde", Socialistična mladina, Delovna skupnost Katoliške mladine, Alternativna lista Koroške, VSStO, Zveza demokratičnih žena, Mlada generacija v SPO, Mlada OVP in Koroška študentska unija, Delovna skupnost za manjšinska vprašanja na Univerzi, mladi učitelji v SLO, Katoliška delavska mladina in ne nazadnje izobraževalni referent koroške ljudske stranke Wa!ter Juritsch. Posebno ostro je Juritsch prijet voditelje svoje lastne stranke. Očital jim je, da iz votllnotaktičnih in oportunističnih razlogov pozabljajo vsa svoja načela. Vendar pa misli, da v stranki razen pri nekaterih vodilnih funkcionarjih prevladuje nasprotovanje referendumu, kakor so ga izrazili recimo Mock, Busek in Bergmann. Peter Kaiser, Socialistična mla- dina, se je postavil proti asimilacijski strategiji in phb'i.,Ne sme bM nobenega koraka nazaj, kvečjemu izboljšanje." Protest je bil slišati tudi na račun objavljanja heimatdienstov-skih inseratov, ki so bili okvaiifici-rani kot ..državljanska dezinformacija". Organizacije, združene v Komiteju za pospeševanje kulturne izmenjave med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom na Koroškem, bodo ob referendumu tudi še z drugimi dejavnostmi potrdile svoje odklanjanje heimatdienstovskih metod. Feidnerjev kompromis „KHD j/exike/ MnJ kompromij?-kereit", je te Jtti žvrgo/e/o iz koroškega časopisja. 5mo za skapHost, smo za JvojeziČMotf, smo za kompromis, je Mo Miah :z Fe/Jnerjevik ast. Kakor Ja keimafJieMttovtka propaganJa, ki prep/av/ja Ježe/o, /tima nič opravit; j rejcreH Jamom/ 7*oJa veJno, M na Koroškem začnejo govoriti o kompromisa, je tre-ka pričakovan najkajše. Partnerji kompromisa to Jos/ej veJno Mi /e KPfD in stranke, torej ma/o ko/j in ma/o wanj protimanjšmske Me. Koroški S/ovenci, ki zanje gre, to Mi veJno /e okjekt kompromisa, Jrokiž za koroško kapčijo. Kompromis je na Koroškem samo Jrago ime za pos/ak-šanje. Najko/jše potrJJo je Knaj/ov ..kompromis", ki ga ponaja Fe/Jwerja. V poJročje smešnic pa spajajo Pe/Jaerjeve preJstave o kompromisa.* otroci, ki ki sicer seJe/Z v /očemk raz-reJ/k, ki smeh skapno te/ovaJiti. Da ki se /akko takctrekoč poJ kontro/o step/i/? PreJ/agamo strnitev take mise/nosti v novem gesta za K77D: Nismo proti skapnosti, smo samo za ločevanje. P. Oportunistični funkcionarji ..Koroška ijudska stranka iz voiiinotaktičnih in oportunističnih raziogov pozabija na načeta Saizburškega programa. Staiišča vodiinih funkcionarjev nasprotujejo vsem načetom tjudske stranke. Veiika večina v ijudski stranki — razen nekaterih vodiinih funkcionarjev — tako kot Mock, Busek ati Bergmann odkianja referendum." VValter Juritsch, izobraževalni referent koroške ljudske stranke Manjšinska politika drugih držav bi lahko tudi Avstriji služila za zgled Medtem ko obvezen pouk manjšinskega jezika pri nas veija za nedemokratično posiijevanje ter so v smisiu takega ..demokratičnega načeta" svoječasno obvezno dvojezično šoio na južnem Koroškem že odpraviti in nameravajo sedaj iikvidirati še njene zadnje ostanke, gredo v drugih državah ravno obratno pot — namreč pot uvajanja obvezne skupne vzgoje otrok v obeh jezikih. Tak primer je tudi zakonski prediog, ki so ga pred nedavnim sprejeti v ožjem odboru posianske zbornice itaiijan-skega pariamenta v korist jezikovnih manjšin, ki žive na ozemiju repubii-ke itaiije. Sprejeti zakonski predlog obravnava priznanje jezikovnih in kulturnih pravic albanske, katalonske, ok-citanske, francosko-provansalske, grške, srbo-hrvaške, nemške, ciganske, sardinske in furlanske jezikovne skupnosti (izvzeta je torej samo slovenska narodnostna skupnost, o katere globalni zaščiti pa razpravlja posebej rimski senat — op. ured). Že v prvem členu tega zakonskega osnutka je določeno, da država ščiti kulturo in jezike skupnosti, „ki na njenem ozemlju kažejo značilnosti, ki pričajo o njihovem Nadstrankarski komite ZA OBRAMBO DVOJEZIČNE ŠOLE V Cetovcu je bit prejšnji teden ustanovljen nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šote, ki si je zadat nalogo, da razvije dejavnosti proti demontaži dvojezičnega šolstva, kot jo s svojim referendumom zasleduje KHD. Predvsem hoče komite preprečiti, da bi bili cilji KHD-jev-skega referenduma — torej ločitev šolarjev po narodnostnih in jezikovnih vidikih, zožitev veljavne manj-šinskošolske zakonodaje — na osnovi tristrankarskega sporazuma tudi politično in pravno potrjeni. V tem smislu je komite, ki mu pripadajo ljudje iz obeh narodnih skupin ter iz različnih političnih oz. svetovnonazorskih taborov, pozval vse Korošice in Korošce, naj delujejo proti temu, da bi se po poti proti-manjšinske politike krepili tokovi, ki so sovražni demokraciji. Zastopniki komiteja so se te dni zglasili pri tiskovni službi koroške deželne vlade in na tiskovnem referatu celovške mestne občine, kjer so protestirali, da oba uradna časopisa „Karntner Landeszeitung" in „Kla-genfurt", ki ju izdajata dežela Koroška oziroma mestna občina Celovec, objavljata oglase za KHD-jevski referendum proti dvojezični šoli. Razen ukinitve takih oglasov so zahtevali še uradno izjavo, da dvojezična šola na Koroškem ni ..prisilna šola" (Zwangsschule, kakor jo imenujejo nemški nacionalisti v svoji propagandi za referendum — op. ured), temveč da je osnovana na načelu prostovoljne prijave. tujem poreklu". Člen 3 predvideva poleg italijanskega „pouk in rabo" tudi manjšinskega jezika, in to v vseh obveznih šolah v občinah, ki jih zakon zadeva; za katere občine bo tukaj šlo, ureja člen 2, ki določa, da se bo zaščita izvajala na ozemljih, ki jih bodo z odlokom opredelili predsedniki deželnih odborov. O šolstvu govori tudi člen 4, ki določa, da je v prizadetih deželah pouk krajevne kulture in tradicij obvezen na vseh šolah, od vrtcev do nižje srednje šole in celo v tečajih za delavce, in sicer v okviru poučevanja zgodovine, zemljepisa ter glasbene, umetnostne in tehnične vzgoje. Nadaljnji členi govorijo o jezikovni enakopravnosti v uradnem in javnem življenju. Tako člen 10 predvideva dvojezične napise na krajevnih, cestnih, železniških in turističnih tablah ter na javnih uradih (torej je rešitev vprašanja topografskih napisov mnogo širša od tozadevnega restriktivnega tolmačenja člena 7 državne pogodbe v avstrijski „vzorni" praksi!). Ustna Deželno vodstvo KPA PROTI KHD JEVŠKEMU REFERENDUMU Med tistimi, ki so se nedvoumno izrekli proti KHD-jevskemu referendumu, usmerjenemu v demonta-žo dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem, je tudi deželno vodstvo KPA, ki v posebnii izjavi pravi: „Heimatdienstov referendum ni samo volilno-taktično oblikovanje mnenja v prid FP in najbolj reakcionarnim silam v deželi, temveč obenem uvod v demontažo ostankov dvojezičnega šolstva v deželi in s tem napad na ostanke demokratične šolske ureditve. Ker sta vodstvi SP in VP heimatdienstu dokaj naklonjeni, grozi, da bodo s tem napadom vpregli dele prebivalstva v gare reakcionarne politike, ki pripravlja pot splošnim napadom na demokra-oijo. Deželno vodstvo KPA poziva vse člane 'in prijatelje, naj kolikor le mogoče prispevajo k temu, da bo KHD-jevski referendum podpisalo kar se da malo ljudi." raba zaščitenega jezika je dovoljena v uradih javne uprave in na sodiščih, občinski sveti pa lahko sklepajo o prevzemu stroškov tudi za objavo uradnih aktov vseh javnih organov in ustanov v zaščitenem jeziku. Člen 12 določa pravico do oddaj, namenjenih zaščitenim manjšinam, v radijskih in televizijskih deželnih progamih RA). Prizadete dežele lahko določijo po objektivnih merilih posebne podpore za časopise ter zasebne radijske in televizijske postaje, ki rabijo jezik zaščitene manjšine. Sicer pa morajo dežele prilagoditi načelom tega zakona svojo zakonodajo glede vzgoje, pospeševanja kulture in zaščite zgodovin-sko-umetniških dobrin. Poleg tega naj bi dežele ustanovile samostojne zavode za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij zaščitenih skupin. Že teh nekaj podatkov prepričljivo kaže, da manjšinska zakonodaja in praksa v Avstriji nikakor nista tako ..vzorni", da bi lahko drugim služili za zgled. Šetinc obsodil gonjo proti kor. Slovencem ..Nacionalisti v Avstriji obravnavajo gonjo proti Slovencem kot avstrijsko notranje vprašanje in se sklicujejo na ustavo. Še več, gonjo proti Slovencem prikazujejo kot malodane vrh demokracije. Seveda gre v tem primeru za cinizem, kajti o demokraciji ne more biti govora, če je usmerjena v to, da bi slovenska in hrvaška manjšina izginili s prizorišča." Tako je na nedavnem 9. srečanju slovenskih zdomskih društev iz zahodne Evrope, ki je bilo v Moravskih Toplicah, dejal predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc. Ko je omeni! ustvarjalnost rojakov na tujem ter naglasil njihovo pomembno poslanstvo miru in prijateljstva, je Šetinc dejal, da se most prijateljstva pne tudi med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem pa je opozoril, da se nacionalistične sile v Avstriji trudijo, da bi dokazale, da manjšine niso most prijateljstva, marveč samo zlo. Bili bi še bolj veseli, če ne bi bilo v večinskem narodu nacionalističnih sil, ki žele skaliti to prijateljstvo, je izjavil Šetinc. Omenil je referendum, s katerim hočejo izsiliti ukinitev dvojezičnih šol, ter poudaril, da pojmuje ločevanje otrok kot najprimernejši način asimilacije Slovencev. Odločno se je izjavil proti taki politiki ter zahteval izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, pri čemer je dejal, da gre pri pravicah koroških Slovencev za nedotakljive človekove pravice. „Ideološka razmišljanja" zaposlujejo avstrijske stranke Po/etje se /Již<2 ^oncK in %wtrij-Motrdnjd po/ifi^t v ve/ZFi mer/ m/r^je, v Fo/iFor rt/ z%pos/en<3 s ZmeMOtw:o „afero zlM^rojc^?", ^/ je za soc/a/iste neprijetna, /jttJ-sFi stranki Fo/; a/i man; t?šeč, medtem Fo sfo/mdMja^of ne raz/mrja Jošt/. Zajeva zfnJrosc/? /m po fsej verjetnosti še mesece, če ne /eta za-pos/ovaia poiiti^e in novinarje, ^ajti — Fa^or vse ^aže — z njo se čo davijo ta Ji soJišče. Zvstrij-s^o pravosoJje pa je znano ^ot počasno, ^ar Fo v tem primera gotovo še posebno oFue/ja/o. V po/etnem časa pa so strankarski mis/eci oJkriii novega konjička, /z njikovik centra/ je s/išati ges/o; V po/itiki je treka najti in oJpreti nova pota, oJkriti je treka nove vsekine, ki koJo kaza/e smer nove-ma razvoja ter pritegni/e nove so-Je/avce, nove vo/i/ce. Tako ko 5PO menja jeseni zače/a z mogočno „iJeo/oško ofenzivo", ki naj ki zaje/a vse njene soJe/avce in so-miš/jenike, kakor je naznani/ preJ-seJnik Unotoatz. 7*a Ji /jaJska stranka namerava jeseni svoj program pri/agoJiti novim Jražke-nim potrekam. ivokoJnjaki pa se sp/ok traJijo za nov program, ki naj ki astreza/ tako /ikera/nim kakor taJi naciona/nim težnjam, kot je zagotovi/ preJseJnik Steger. Vsek tek napoveJi in ok/jak gotovo ne gre precenjevati — so pač izjave, ki se ponav/jajo reJno vsako po/etje — toJa zrno resnice je gotovo v njik. zl/ternativna in ze-/ena gibanja so z/asti v ZakoJni Nemčiji precej vznemiri/a etak/i-rane stranke. Pri nas v y4vstrZ;Z ta gikanja niso tako zakoreninjena, ker jim enostavno manjka zgoJo-vinsko ozaJje /npr. v ZPN generacija k/jak tema je opaziti, Ja posekno m/aJe generacije ni več mogoče vpreči v stare po/ifične straktare — ravno ta generacija pa ko oj/oča/a na vo/itvak /eta 19#7. Vo/i/no zmago si kočejo stranke že seJaj zagotoviti in zato iščejo nova pota in nove vsekine, kar pa se konec konca omejaje na ceneno priJokivanje simpatij. V socia/Jemokratski stranki raz-miš/jata o takik „novik potek" preJvsem Fitcker in P/ecka, pa taji Cap se je zače/ akvarjati z mi-s/ijo, kako ki svojo po/itiko naj-/aže proJaja/ za napreJno, ze/eno, a/ternativno in socia/istično. Cap Jos/ej očitno še ni priše/ Jo pravega reza/tata, meJtem ko FZ-scker in P/ecka ponav/jata Jogna-nja nemškega sccia/Jemokratskega iJeo/oga G/otza ter se traJita, Ja ki jik pri/agoJi/a avstrijskim razmeram in jik širi/a kot /astne Zz-s/eJke. FjaJska stranka je tozaJevno v težjem po/ožaja; razen Paseka namreč sp/ok nima nikogar, ki ki razmiš/ja? o nače/nik stvarek in ki se apa/ to taJi priznati. A/ock se je raje oJpe/ja/ v ZDA na kongres repak/ikancev, kjer se morja naači poseknega „ameriš&ega ka-morja" (kakor so skaša/i označiti nezas/išano izjavo preJseJnika Peagana o komkarJiranja in izkri-sanja Sovjetske zveze — op. areJ.j. A/eJtem pa Pasek g/asno razmiš/ja, Ja krezpose/nost pravzaprav ni nič kaJega in Ja je pojem Je/a in krezpose/nosti sp/ok že zastare/.* De/o namreč, ki ni p/a-čano, je taJi Je/o, venJar spaja v pojem krezpose/nosti in ta se je treka po Paseka vprašati, če to sp/ok Jrži in Ja to ni prav in zato vse ni tako tragično; saj se je končno taJi v ZDA in v Ve/iki Britaniji viJe/o, Ja k/jak krezpose/nosti ni priš/o Jo revo/acije in se zato nam ni treka kati. Fakik „mis/ecev" Avstrija res ne potre-kaje, venJar ve/ja Pasek za „iJeo-/oško g/avo" /jaJsek stranke, vsaj po soJki avstrijskega tiska. /n končno: kako namerava Ste-ger zJražiti /ikera/ne in naciona/-ne težnje v svoji stranki, je s/ej ko prej neznano vsem po/itičnim prerokom. Če se koJo „iJeo/oška razmiš-/janja" v avstrijskik strankak razvija/a naprej v tej smeri, potem gotovo ne ko priš/o Jo novik poti in smernic. FeJaj ko pač spet kakšna a/era — naj ko povezana z An-Jrosckem, z FaJvigom a/i s kakim Jragim strankarskim ve/jakom — oJ/oča/a o iziJa vo/itev, oJvisno samo oJ tega, katera stranka ko zna/a ko/j spretno iz-rakiti napake in a/ere Jragik strank. Fo pa je pravzaprav ze/o ža/ostno za razvoj Jemokracije in se naravnost vsi/jaje vprašanje, a/i v Avstriji zares manjka po/itičnik mis/ecev? fta-ter (NaJa/jevanje iz zaJnje števjkej Seveda za takšne stvari ne zadostujejo več izvlečki in njihovo urejanje, marveč analiza poteka raziskovanja, ki v tem primeru kaže pri nastanku koroškega palatinata poleg fevdalne korenine tudi drugo, zasidrano v slovenskem ..sodniku dežele" in prvotno njegovem zahodnem sedežu vojvodskega stola iz 9. stoletja. Za ta prostor gotovo ne bi bito prav nadaljevati na takšen način. Že ta primer pač kaže, da za znanstveno obravnavanje koroškega srednjega veka knjige pač ni spremenila temelja: vsako raziskovanje zgodovinskih vprašanj bo pač moralo po dosedanji poti — od virov in analize dosedanje poti raziskovanja, ki je knjiga ne pokaže ne v besedilu, ne v opombah. Le opozorila na marsikatere rešitve najnovejše literature — a ne vse in brez občutka za zanesljivost teh rešitev — bo res mogoče najti v njej. Sicer pa avtorica nemara niti ni imela tega cilja pred seboj. Sama označuje svojo „ob!iko prikaza" kot ..pripovedovanje" (torej ne gre za analitično sintezo, ki bi želela najti tudi vzroke zgodovinskega razvoja). Ta oblika spravlja v ospredje dogodkovno politično in krajevno zgodovino. Razraščanje teh sestavin se močno oveča zlasti od 13. stoletja naprej (ko različne ronike to pač omogočajo). Po tej strani knjiga včasih bolj spominja na starejše kot na sodobne tokove in oblike zgodovinopisja, bo pa morda dostopnejša za širšo publiko, ker je pač bližja ..literarni" obliki zgodovinopisja. Pri tem avtorica res ne zanemarja tudi širših, strukturnih razvojnih potez (npr. kolonizacije in kultiviranja pokrajine, agrarnega in neagrar-nega gospodarstva, položaja kmečkega prebivalstva, diferenciacije in vnovičnega zbliževanja različnih plasti fevdalcev, opisa razvoja mest — čeprav res brez obravnavanja vpraša- nja njihovega postanka in pretežno v obliki krajevne zgodovine posameznih mest, drugega za drugim — in velikega vzpona pomena mest v 15. stoletju, pa tudi različnih oblik umetnosti), o čemer je vestno izpisala dosti bogato historično literaturo zadnjih desetletij in izpiske združila včasih bolj, včasih manj nazorno podobo. Tudi v tem pogledu je zbrala izredno mnogo podatkov, čeprav se je delo usmerjalo predvsem na zbiranje, ne pa dovolj v zadosten razmislek o njih glede problemskega razvoja in medsebojnega povezovanja. Prav zaradi tega ta poglavja nosijo večkrat bolj značaj mozaika urejenih izpiskov iz literature, pri čemer so v istem delu združene celo teze, ki si v resnici med seboj nasprotujejo (npr. o prostoru in nastanku Freisinških spomenikov na loškem gospostvu ali na zgornjem Koroškem), včasih nekritično zapade tudi kakšni teoriji novejše literature (npr. Fresacher-jevi tezi o nastanku „hub" šele od 10. stol. naprej, čeprav viri že v 9. stol. — takoj po začetkih oblikovanja fevdalne družbe uporabljajo izraza „mansus" in „hoba" povsem v istem pomenu in tudi izraz „vi!la" vselej pomeni predvsem vas in ne dvora), včasih pa kako stvar, ki jo navaja, tudi nepopolno razume (npr. Vilfanovo in mojo teorijo o pomenu in mehanizmu „župe" pri potiskanju karantanskega kmečkega prebivalstva v podložništvo zaradi nerazvite zemljiške lastnine njenih članov na obdelanem zemljišču; to bi ji postalo ob uporabi Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev seveda bistveno bolj jasno). Prejkone so to težave, ki se jim avtorica zaradi svoje premajhne skušnje pri delu na srednjeveški zgodovini najbrže ni mogla izogniti in se pri njenem delu (predvsem združevanje podatkov po njihovi predmetni poveza- nosti) lepo izraža metoda, ki prevladuje pri obravnavanju sodobne zgodovine z njenim obiljem arhivskih virov. Podrobnejše razpredanje pripomb te vrste pač ne spada v ta časnik. Njegove bralce bo pa gotovo zanimalo še vprašanje, kakšno je razmerje avtorice do slovenskega (karantanskega) deleža v zgodovini Koroške v srednjem veku. Če primerjamo knjigo Frass-Ehrfeldove z BraumtiHerjevo knjigo, je glede razmerja do Slovencev treba podčrtati bistveno razliko. Medtem ko je Braumuller tako osebno kot po svojih podlagah izhajal iz pretežno vsenemško nacionalne in postopno celo vse bolj nacistične nemške historiografije med 1918 in 1945 (kar se je izražalo v celi vrsti njegovih temeljnih stališč), je v delu, ki ga obravnavam, bistveno drugače. Ponekod se sicer še kažejo stališča stare nemškonacionalistične literature, pač kjer avtorica zaradi premajhnega lastnega obvlado- vanja problematike ni mogla izločiti tendence literature, ki jo je uporabljala. Toda že problematika, ki jo je zajela, kaže drugačna razmerja: med za slovensko zgodovino pomembnimi temami obravnava naselitev Slovanov, ..slovansko kneževino Karantanijo" (naslov je bil bistveno jasnejše formuliran celo v času med objavo prospekta in knjige!), vprašanje kose-zov, položaj Karantanije kot slovanske kneževine pod bavarsko-frankovsko vrhovno oblastjo, pokristjanjevanje, slovansko plemstvo v karolinški dobi, Arnulfovo Karantanijo, srednjeveško kolonizacijo v treh etapah (čeprav s prehitrim zaključkom in ne povsem resničnim prikazom rezultata v 12./13. stol.), položaj kmečkega prebivalstva v srednjem veku in ustoličevanje koroških vojvod (tudi to na več mestih, a z razločnim pristajanjem na izvor v slovenski dobi Karantanije). Le redke od teh tem so zajete tudi pri BraumtiHerju, in še te na drugačen način (kot npr. naselitev Slovanov z insistiranjem na „mešanosti" prebivalstva, ki ustreza v bistvu položaju v 20. stoletju). Le v enem od teh vprašanj je bil Braumuller bolj odprt, pri obravnavanju ustoličevanja, kjer je v svojem referatu podal paleto različnih mnenj s pristajanjem na vrinek v Švabskem zrcalu kot genealoško najstarejši vir, ker je po tedanjem stanju raziskovanja pač lahko še verjel Graberjevim izvajanjem o germanskem izvoru v njem opisane oblike obredja. Zoper Volteli-nija in Raucha so v resnici potrdite ta genea-loški položaj vrinka vse poznejše podrobne preiskave (Grafenauer 1951, 1952 / temeljno delo/, 1962; Hauptmann 1954, 1955; Graber 1957; s tem se po vsem videzu strinja tudi H. Dopsch, Carinthia 1975, str. 148), toda ob tem je očitno propadla možnost interpretacije z germanskim izvorom. (Da/je v priFoJnji stevJFif Nova zgodovina Koroške v srednjem veku (BOGO GRAFENAUER) Koroška likovna kolonija mladih ,,Vuzenica '84" V nedeljo so se štirinajstič zbrali mladi likovniki s Koroške, Porabja in radeljske občine v Vuzenici, kjer bodo do prihodnje sobote v okviru ..Koroške likovne kolonije mladih Vuzenica 84" likovno ustvarjali. Tako je osnovna šola Vuzenica uspe-ia v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Kulturno skupnostjo občine Radlje ob Dravi, pod pokroviteljstvom delovne organizacije Gorenje Muta in so-pokroviteljstvom AERA iz Celja, Keramike iz Liboj, Slovenijales TOZD inženiering in oprema PE Maribor, ETOLA iz Celja, Papirnica Vevče in drugih, zbrati mlade rojake iz treh dežel in združiti materialna sredstva za uspešen potek srečanja. Ves teden so mladi rojaki gostje pri gostoljubnih družinah na Muti in Vuzenici. Likovno ustvarjanje je razlog, zaradi katerega prihajajo mladi rojaki že od leta 1970 sleherne počit- nice v Vuzenico. Likovno ustvarjanje je tudi dejavnost, ki angažira mlade pretežni del časa. Ob svobodni izbiri tehnike, formata in motiva in uspešnem pedagoškem vodstvu izražajo mladi svoja doživljanja na papir, platno, keramiko, steklo, tekstil, glino in druge materiale. V zgled in usmeritev so jim priznani likovni umetniki, ki prihajajo med mlade in z njimi ustvarjajo. Likovnemu ustvarjanju se pridružujejo še ostale kulturne in športne aktivnosti, ekskurzije in drugo. V času kolonije organizirajo še druge prireditve, med njimi koroški večer in zaključno prireditev z razstavo likovnih izdelkov. Koroški večer je bil sinoči v telovadnici vuzeniške osnovne šole. Spored je v celoti pripravila Slovenska prosvetna zveza. Vsebina sporeda pa je bila posvečena prikazu dvojezičnosti na Koroškem. O šolski problematiki je spregovoril sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Teodor Domej, za kulturni spored pa je poskrbel otroški pevski zbor SPD ..Danica" v Šentvidu v Podjuni ter Katja Kranjc in Martina Piko, učenki glasbene šole v Pliberku. O koroškem večeru in zaključni prireditvi bomo podrobneje poročali prihodnjič. Tokrat bralce, zlasti pa starše, ki so svoje otroke zaupali vuzeniškim pedagogom in gostiteljem, seznanjamo s tem, da se mladi likovniki v Vuzenici počutijo dobro in so že navezali prijateljske stike z mlandimi likovniki iz Vuzenice oz. okolice ter iz Porabja na Madžarskem. Za dobro počutje in brezhibno organizacijo kolonije skrbi ravnatelj vuzeniške osnovne šole Lojze Gobec, kateremu stojijo ob strani likovni pedagogi Emil Košič, Bruno Pižmoht, Zoran Ogrinc, Stojan Brezočnik in Franci Kumprej. Kulturne novice Včeraj so se v Strugi ob Ohridskem jezeru pričeli 23. Struški večeri poezije. Na srečanju, ki bo trajalo do ponedeljka, sodeluje nad 50 avtorjev iz 30 držav vseh kontinentov. Glavna pozornost tokrat velja sovjetskemu pesniku Andreju Voznesenskemu, ki je letošnji dobitnik Zlatega venca. Kot dežela se na letošnjih Struških večerih poezije predstavlja Egipt. V tem okviru so izdali dve antologiji in sicer egiptovske poezije v makedon-ščini in makedonske v arabščini. Na simpoziju obravnavajo temo Poezija in čas. * Na Ravnah na Koroškem poteka likovna kolonija, ki jo ravenska železarna prireja že petnajstič po vrsti. Na koloniji sodelujejo akademski kipar Janez Boljka, akademski slikarji Janez Knez, Peter Krivec, Milan Lo-renščak in Rudi Maraž. Umetniki ustvarjajo v Spodnji Mežiški dolini, v okolici Raven, Strojne, Kotelj, Šentanela in Poljane. Za letošnjo temo oz. naslov kolonije so zbrali: Mir — nikoli več vojne. * Akademska folklorna skupina „France Marolt" je letos gostovala v Kanadi, kjer je širom te velike dežele nastopila na 25 samostojnih folklornih večerih in predstavitvenih sprevodih. Turneja Maroltovcev je bila zelo uspešna, saj je ta znani slovenski folklorni ansambel ob svojih nastopih v raznih kulturnih centrih Kanade zabeležil skupno 350.000 gledalcev. Pohvale je požel tudi za svojo izredno plesno kvaliteto, za glasbo in koreografijo ter pestro paleto narodnih noš. * V beljaški galeriji An der Stadt-mauer razstavlja slovenski umetnik Boni Čeh. Umetnik v Beljaku prikazuje izbor svojih umetniških dosežkov, torej nekakšno retrospektivo. Čeh razstavlja grafike, plastike in slike v raznih tehnikah. V vseh likovnih zvrsteh Čeh predstavlja svojo samoniklo, abstraktno umetniško pot. * Sinfonikt RTV Ljubljana so preteklo nedeljo koncertirali v Beljaku. Svoj nastop so izvedli v okviru Koroškega poletja. Pod vodstvom Antona Nanuta, so gostje iz Slovenije izvajali odlomke italijanskih oper. Kot solist je nastopil svetovno znani baritonist Piero Cappuccilli. Koncert je bil v beljaški kongresni hiši, katere dvorano so ljubitelji operne glasbe napolnili do kraja. 'Z DRUGIH ČASOPtSOV Ocena knjige domače založbe Slovenski pesnik iz zamejstva Andrej Kokot, znan kot subtilni poet za odrasle bralce, je tokrat natrosil prgišče pesmi slovenskim otrokom. Pri založbi Drava v Celovcu je z letnico 1983 izšla pesniška zbirka Rin-garaja. Že naslov sam pove, da v teh pesmicah ni prostora za žalost, otroški svet naj bo vesel, brezskrben in neobremenjen s problemi odraslih. Pesnik napove: „Čujte otroci, pesnik je sklenil, / da bo zapustil svet žalostnih rim / in se preselil v poljano veselja, / da bo poslej vse drugače z njim." (str. 8) In zares je vse eno samo veselje. Andrej Kokot z blago ironijo spregovori o sebi: pesnikovanje zanj ni nekaj, kar bi bilo treba jemati smrtno resno. Pesnik je človek kot vsi drugi — odvisen je od vremena in od muhavosti bralcev; če gre z doma, izvajajo verzi prave pravcate vragolije. Bolje je, da ne pove do kraja, kaj se dogaja v delavnici verzov, kajti:.da pesniku ne pridejo na uho / vse šale, slane ali neslane, / ki jih pesmi zaradi njega počno, / da ga kakšna kap ne zadene." (str. 17) Sprijazniti se mora tudi s tem, da se pesmi odpravijo na počitnice. Če oče pesnik hodi na dopust, potem imajo do počitka v drugem kraju vso pravico tudi pesmi. Tam, kamor odpotujejo, se pesmi ne obnašajo posebno spodobno in povzročajo celo škandale. Med njimi so spogledljivke — pesmica Romanca hoče za vsako ceno pritegniti pozornost zbrane družbe. Na koncu pa se spravljivo vrnejo na knjižne police ter umite in spočite čakajo, da jih bodo vzeli v roke kuštravi nadebudneži. Pesnik Andrej Kokot ponudi svojim mladim bralcem tisto, o čemer pišejo tudi drugi poeti za mladino - sneženega moža, pomlad, psička, luno, škrata in muco, toda o vsem tem pesnikuje izvirno, po svoje. Zelo je hudomušen, igriv in duhovit, prav nič pa moralističen in pridigarski. V večini pesmic so poante, obrati in presenečenja. Rime tečejo gladko, forma se povsem zliva z vsebino, ritem učinkuje prepričljivo, opaziti je tudi ljudske izraze, kot so: zviže, čompe, hrušče ipd. V sklepni besedi Otroška pesem Andreja Kokota se Tone Pavček, ki je zbirko Ringaraja uredi), sprašuje, kdo bi si bil pravzaprav mislil, da bo „ta, ki je tako bridko in trpko nosil in pel svoj kamen molka za naš Korotan in njegove ljudi" (str. 31). zapel tako vesele poskočne pesmi, kakršnih ne bi pričakovali od njega. Kokot, ki nima ničesar opraviti s petelinom na gnoju in mu je vseeno, če kje kaka kura zakokodajsa, kot Pravi sam, pove, da je nekje daleč dežela Vsemogoče, v katero smejo vstopiti samo nasmejani ljudje. Ce se odpraviš tja, baje mine še tako moreča žalost. Pesnikovemu veselju se je pridružila tudi ilustratorka Ančka Godec-Gošnik. Narisala je prikupne in duhovite risbice ter pisano obarvala podobe na platnicah, da jih je veselje pogledati. Knjigo Ringaraja bodo otroci gotovo sprejeli odprtih rok. Večer, Maribor SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KOROŠKI PARTIZANSKI PEVSK) ZROR razpisujeta natečaj za besedilo nove slovenske pesmi, ki naj vsebuje sledeče eiemente: e) odpor korotkih Sioventev proti fatizmu in boj proti pojavom neofatizma b) boj za narodno enakopravnost tj prizadevanje za mir vsvetu Pesem naj bi jedrnato izpovedala, da je antitatistiini boj bil in vedno bo boj na humanizem, tiovetko dostojanstvo, prijateijstvo med narodi In mir v svetu. Slovenska prosvetna zveza in Korotki partizanski pevski zbor bosta poskrbela za uglasbitev besedita in bosta nagrajene pesmi objavita v tisku. Besedilo pesmi je treba posiati na nasiov Slovenske prosvetne tveze (Gaso-"tetergasse 10. Celovetj do 1. 10. 1084. Besedilo bo ocenila strokovna komisija in podelila sledeče nagrade: 1. nagrada HI. 3000 — !. nagrada HI 3000 — 3 nagrada HI 1000 — Marija Škorijak novi konzui SFRJ v Ceiovcu Marija Škorijak je bila imenovana za novega konzula SFRJ v Celovcu. V tej funkciji je preteklo sredo, v spremstvu generalnega konzula Marka Kržišnika, obiskala sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, kjer se je predstavila vodstvu naše politične organizacije. Ob tej priložnosti je predsednik dipl. inž. Feliks Wieser tov. konzul seznanil s politično strukturo ZSO in s trenutno narodnopolitično situacijo na Koroškem ter ji zaželel mnogo uspeha v njeni diplomatski službi na Koroškem. Konzul Marija Škorijak, ki je nasledila Alfonza Naberžnika, je delovala na sekretariatu za mednarodne odnose pri IS SRS in je torej dobro seznanjena tudi s problemi zamejskih Slovencev. V znamenju jubilejev Organizirano kaitarno Jeiovanjc koroškik 5iovcncev stoj! v ZTMTMfnjM jakiiejev. Kajt: na začetka stoietja so na našem poJežeija pr:čei: astanavijati siovenska izokraževa/na Jrnštva, ki Janes tvorijo jeJra ka/tarnega Jeia naše naroJne skapnosti. Tako smo v zaJnjik ietik priča jakiiejnim prosiavam našik Jraštev, F: s primernimi .sporedi prikazujejo svojo zgoJormo in pomemknost njikovega po^ianiira v naši Jražki. Čeprav je pionirjema Jeia astanovi-teijev prvik organiziranj kaitarnik ceiic grozJa nevarnost, ok protisioven-skik ajmak, ki so v teka naše zgodovine vcJno .spet Jivjaie naj našim naro-Jom, Joživeti je kratko Joko okstoja. To Ja naši preJniki so se zaveJaii, Ja kaitarno Jejo naroJa ne more aničiti niti Jizična iztrckitev, če je v naroJa zJravo jeJro, ki veJno znova požene cvet svoje kajtare. Tako je kiio v najtežjem časa naše zgoJovine, ko je nacizem siovenski naroJ oksoJii na smrt in našo Jomovino prog jasi j za nemško. To Ja teror je izzvai apor, siovenski naroJ se je v janaški in kaitarni korki osvokoJii izpoj tajega jarma. Kaitarno Jeio ok Ziiji in Dravi je spet zaživeio v vsem razmaka, spet je Joneia siovenska naroJna in ametna pesem, na oJrik zažt-veia siovenska ametniška keseJa. A koroški 3'iovrnci taJi po propaJa tretjega rajka nismo Jeiežni vsek pravic, ki smo si jik prikoriii s čienom 7 Jržavne pogoJke. AUcionaiistični krogi so spet pričeii s protisiovenskimi izpaJi, ki se pravkar oJražajo v gonji za Jeiitev Jvojezičnega poaka. Trav v tem časa nekatera našik Jraštev praznajejo jakiiej svojega okstoja, kar je najkoijšt Jokaz, Ja koroški Siovenci na tej zemiji gojimo našo kaitaro, Ja so ta korenine našega naroJnega izvora. TrikoJnjo neJeijo ko 5iovensko prosvetno Jraštvo „RaJiše" na RaJišak prosiaviio svoj #0-ietni jakiiej okstoja. Tamošnji kaitarniki se nam ko Jo preJ-staviii s svojo kogato zgoJovino in Jeiom, ki ga razvijajo Janes. Trišii koJo taJi pevski zkori soseJnjik Jraštev, Ja skapaj z RaJišani prosiavijo njikov praznik. Na RaJiše pa se komo oJpraviii taJi vsi tisti, ki raJi prisiak-nemo Jomači pesmi in pesmi soseJnjega naroJa. Z okiskom jakiiejne prosiave na RaJišak pa ne komo počastiii ie tamošnje kaitarnike, ampak taji zakfevaii našo pravico Jo svokoJnega naroJnokaitarnega razvoja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „RADIŠE" JUBILEJNO PROSLAVO OB 80-LETNICI DRUŠTVENEGA OBSTOJA v nedeljo 26. avg. 1984 ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah. Sodelujejo: # domače pevske skupine # moški pevski zbor KUD „Stane Žagar" iz Krope # ženski pevski zbor DU Laško # Sangerrunde Ebenta) # moški pevski zbor SPD „Bilka" iz Biičovsa # kantavtorici Eda in Silvija Veiik # ansambei ..Korenika" iz šmiheta Uspešen zaključek celovškega sejma Preteklo nedeljo so se zaprla vrata 33. avstrijskega lesnega oziroma 51. celovškega sejma. Lesni sejem je trajat od 10. do 15. avgusta, medtem ko je celovški sejem bil odprt tri dni dalj. Lesni sejem je bil izključno namenjen strokov-no-gospodarskim interesom, celovški sejem pa je bil namenjen publiki široke potrošnje, čeprav je tudi v tem oziru bilo težišče posvečeno gospodarskim vejam, zlasti tekstilni industriji. Organizatorji letošnjega sejma z velikim zadovoljstvom gledajo na to največjo sejemsko prireditev Koroške, saj je na razstavi sodelovalo 1.463 razstavljalcev, od tega jih je bilo 785 domačih iz Avstrije, 678 razstavljalcev pa je prišlo iz inozemstva. S tem so v Celovcu bile zastopane vse pomembne države sveta, ki so že uveljavljene v mednarodni trgovini, prišle pa so tudi take dežele, ki si šele utirajo pot v mednarodno gospodarstvo. Iz poročil, ki jih direkcija celovškega sejma posreduje tisku, je razvidno, da so tudi kupne pogodbe, sklenjene na letošnjem sejmu, presenetljivo visoke. To pa je tudi dober znak za splošno slabo gospodarsko situacijo v mednarodni trgovini. Posebno se to nanaša na gospodarsko delovanje Avstrije s sosednjimi državami. Razveseljivo je, da je v tem oziru prišlo tudi do zvišanja blagovne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo oz. Koroško in Slovenijo. V tem okviru je na sejmu bil tudi tradicionalni jugoslovanski dan, ko so se podjetja oz. delovne organizacije s posebnim poudarkom predstavile publiki; predstavništva trgovinskih zbornic in generalni konzul SFRJ pa so vabili na sprejem, ki je bil po zaključku jugoslovanskega dneva 15. avgusta 1984. Ta dan je za celovški sejem bil tudi sicer zelo uspešen, saj so našteli kar 44.000 obiskovalcev, kar je nov rekord obiska v zgodovini celovškega sejma. Iz tega je razvidno, da je celovški sejem tudi glede obiska doživel nov rekord, saj so našteli skupno 292.452 obiskovalcev, kar je N; še Jo/go tegn, ^o je /J/n nn poZm Jo P/iZierš^egn čnsopisn m Enotne /iste /-"iiEerE pr; ^cZ?!vnrz/nn Jis-^nsijn o Jvojezičnem šo/stvn oz;ro?7!% o re/erenJnmn /ZeimntJienstn, Ei je izzvn/n ve/i^o z%?M77M7!je in Jis^nsije, ^i še Jnnes niso mimo. Po JoZgem čnsn je ZJ/n temn zopet nnše vprnšnnje, ^o hočejo na „Jemo-^rntičen" nnčin zopet rušiti nnŠe pravice. Ž/?rn/o te je ve/i^o /jnJi, e/a pri-s/nZmejo Jis^ntnntom — m/nJini vseZ) strnn^ /n organizacij natega Z;raja oziroma Ježe/e. Večina JisEntnnfov je pozitivno iznnšn/n tvoja stn/iščn in /e reJ&i to /J/i tisti, ^i to zngovnrjn/i /icimati/ienttovt^a stn/iščn. Vese/i nat, za 13.062 več kot lani, to pa je skupno za 4,7 odstotka. To je gotovo zasluga dobre organizacije in propagande celovške sejemske direkcije, ki jo vodi dr. Kleindienst. Brez dvoma pa je k letošnjemu rekordnemu obisku doprineslo tudi vreme, ki je bilo zelo ugodno — ne prevroče in ne prehladno oz. deževno. Čeprav je celovški sejem komaj zaključen, je direkcija že sporočila termine naslednjih sejemskih prireditev v letu 1985. Tako bo sejem Gost od 16.-21. marca, Dopust in prosti čas od 18. do 21. aprila, lesni sejem od 9. do 14. avgusta in celovški sejem od 9. do 18. avgusta 1985. Jn je znnimnnje zn nnše šo/s^o vprnšnnje tuji pri' nnroi/n soseJn vcJno Zm/j v otprei/jii in Jn te tnJi v snmem PZiEer^n po