> 'V •. komunalnimi ....r Ìì: odpadki? .'•-■jr-' * ' p*;-' ^•sJlk TT • ZAVAROVALNICA MARIBOR ij, ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM n f im .A \ \ ' -, 4 li.{ '400 d.o.o. ČEČOVJE 5 2390 RAVNE NA KOROŠKEM TEL: 0602/20-165, 20-374, FAX: 0602/21-076 program SlNTACMA -ff POSllO'M) MhM Dobra želja nas razvedri, zapisana nas greje za vedno. DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD c? xotpawìja e>®b(2© m eacoaaaa UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641,83-652 SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano uJua/yjJsJil ìjuìjJJdjj^Ji] Rastline in živali se sporazumevajo med seboj na različne načine. Sposobnost govora je bog podaril le človeku. Menda obžaluje svojo napako, vendar podarjenega ne more vzeti nazaj. Človek je hitro spoznal moč besede in jo je pričel zlorabljati. Ko je začel graditi babilonski stolp, na katerem se je želel pomeniti s svojim stvarnikom iz oči v oči, je bogu prekipelo. Graditeljem stolpa je pomešal jezike in gradnja je bila prekinjena. Biblijska zgodba o babilonski zmešnjavi je na moč podobna predvolilnemu obdobju v Sloveniji. Za devetdeset stolčkov vrh stolpa se poteguje množica kandidatov iz osemindvajsetih strank. Vsak od njih prepričuje volilce, da jih bo v parlamentu pošteno zastopal! Verjamete? Zadnji, ki je poveličeval slovensko poštenost, je bil nedavno z vsemi častmi pokopan v rodni Prlekiji. Kar nas je na volilnih seznamih, pa se lahko svobodno odločamo med bolj ali manj zgovornimi. Pravzaprav je čudež, da se za osovraženi in zasramovani poklic poslanca sploh kdo poteguje. Številni predlogi referendumov o načinu volitev so kot jara kača zaposlovali sodstvo in skoraj ogrozili same volitve. Vendar jim ni uspelo, volitve bodo! Državi je parlament potreben kot psu bolhe! Brez tega pač ne gre. Sicer brez razkošne predvolilne kampanje in strogo po črki zakona, pa vendar demokratično. Narod si bo pisal sodbo sam. Izbral bo najboljše med najboljšimi! Vsej zavisti o poslanskih privilegijih navkljub! Čeprav jih ni mogoče vreči na cesto, kot se to dogaja delavcem, čeprav jim ni mogoče preklicati kolektivne pogodbe in jih klicati na odgovornost za nevšečno glasovanje, jim lahko zagrozimo z državljansko nepokorščino, če bo treba. Z državljanskimi pobudami jih bomo božali, ščegetali, praskali, vzpodbujali, hvalili in kritizirali. Skladno z zaslugami. Malo bo treba še potrpeti, da se babilonska zmešnjava uredi in bomo spet delali, kot smo navajeni. Vse se prenese! Vdani volilec • Človek je svet zase, zato pa hoče svet le zase. • Odgovorni se radi poigrajo z neodgovornostmi. • Obljubljena nebesa so zavita v pekel čakanja. • Pravo trdo jedro političnih strank so trde glave. • Komur je vse jasno, ni pri jasni. Niko 8 VSEBINA X Komunalne skrbi Koroške X Revščina? Žal res! X Koga bomo volili X Intervju: Mateja Jamnik iz Sbvenj Gradca X Nesreča ni nikoli sama X Tn nove trgovine v Dravogradu X Lepi uspehi Koroškega plesnega kluba Levi Devžej 18 X Knapovški motivi Leandro Fužirja 25 X 50 let plavanja na Ravnah 34 Na naslovnici: Jesen v Mislinjskem jarku Foto: Silvo Jaš PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Edi Prošt. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: I Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ogajanja na Muti okrog odlagališča komunalnih odpadkov bi za nove občine morala biti zadnje opozorilo, da se končno z vso resnostjo spravijo k problemu komunalnih deponij in strategiji ravnanja z odpadki. Komunalna deponija? Da. Vendar NE na mojem dvorišču! V Sloveniji je 53 odlagališč komunalnih odpadkov, od tega je legalnih deponij le petnajst. Na Koroškem so štiri deponije odpadkov, od tega je legalna le ena. Le v Mislinjski dolini na odlagališču v Mislinjski Dobravi ima odlagališče uporabno dovoljenje, odlagališča na Gortini (za zgornjo Dravsko dolino), Črnečah (za občino Dravograd) in Holmcu (za Mežiško dolino) pa so nelegalna in jih zaenkrat tudi ni zaslediti v aktih, ki bi vodili k legalizaciji. Obstoječa komunalna odlagališča pa so (ne)urejena, tako da pomenijo visok nevarnostni poten- odlaganja komunalnih odpadkov, oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Na teh področjih prihaja in bo še prihajalo do najrazličnejših sporov, saj podzakonski akti, ki naj bi to urejali, krepko zamujajo. To je dokazala Muta, to dokazujejo tudi venomer nove zahteve krajanov Holmca. obstoječega postavili novo odlagališče. V Črnečah, kjer na leto odložijo okoli osem tisoč kubičnih metrov odpadkov, je prostora še do leta 2004, na Gortini, kjer letno odložijo 9650 kubičnih metrov odpadkov, pa je prostora še do leta 2000. Najboljše stoji slovenjgraška deponija, ki služi občinam Mislinja Vendar je ločeno zbiranje odpadkov zaenkrat bolj Sizifovo delo, saj na Koroškem ni kompostarne za bio odpadke, prav tako se je težko znebiti stekla in tako se ločeno zbrani odpadki mnogokrat znajdejo na skupni deponiji. DRAVOGRAD IŠČE LOKACIJO Rado Krpač, župan občine Dravograd, ki je nedavno na temo komunalnih deponij sklical pogovor z državnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom, pravi, da je inšpekcija za okolje Dravograjčanom napisla že dve ureditveni odločbi za odlagališče v Črnečah, poleg tega krajani postavljajo zahteve po renti, pripravljajo pa tudi sanacijski načrti in študijo vpliva odlagališča na okolje. »V Dravogradu se zavzemamo za to, da bi na Koroškem za odlagališče komunalnih odpadkov našli skupno lokacijo,« je kratek in jasen Krpač. Ferdo Blaznik, strokovni sodelavec na dravograjski občini, pa dodaja, da morajo takoj ustanoviti delovno telo, ki bi skušalo najti primerno lokacijo za odlagališče. V Dravogradu bodo resno pričeli iskali lokacijo dolgoročnejšega značaja. Radeljski župan Herman Tomažič pravi, da je ta problem z odlagališčem komunalnih odpadkov nujno potrebno urediti, tudi statusno, da se ne bi kdo »vsake pol ure spomnil in zaprl deponijo.« Tomažič je opozoril tudi na aktualnost odškodnin in vrsto drugih komunalnih problemov, od čistilnih naprav do oskrbe z vodo, kar je smotrno ali potrebno reševati skupno. Komunalna deponija v Mislinjski Dobravi v Slovenj Gradcu, edino koroško odlagališče z uporabnim dovoljenjem Posnetek: Franc Jurač cial za okolje. Bolj kot »nelegalna« odlagališča pa so za okolje nevarna divja odlagališča, ki jih je po nekaterih ocenah v Sloveniji kar med petdeset in šestdeset tisoč, na črnih odlagališčih pa je odloženih petkrat več odpadkov kot na komunalnih odlagališčih. Nekaj je gotovo: reforma lokalne samouprave je obudila nekatera lokalno usmeijena nagnjenja in prav zanimivo je, da lahko prav lokalna samouprava predstavlja enega od temeljnih ovir za razvoj treh za ljudi in tudi varstvo okolja izjemno pomembnih dejavnosti: ravnanja in V PETIH LETIH POLNE KOMUNALNE DEPONIJE Sicer pa Slovenija pospešeno pripravlja strategijo ravnanja z odpadki, saj bo večina komunalnih odlagališč zapolnjena prej kot v petih letih. Na Koroškem je precej težav na Holmcu, kjer na leto odložijo okoli 60 tisoč kubičnih metrov odpadkov, čez dve leti pa naj bi bilo odlagališče tudi polno. Obstajajo načrti, da bo v bližini in Slovenj Gradec, saj bi s širitvijo (na leto odložijo 25 tisoč kubikov odpadkov) lahko deponija služila do leta 2020 (Vir: Inventarizacija odlagališč v Republiki Sloveniji, 1994, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj). V vsej Koroški letna količina komunalnih odpadkov presega 30 tisoč ton. Ob tej količini pa velja dodati, da je na Koroškem na leto še več kot 25 tisoč kubičnih metrov oziroma več kot 96 tisoč ton nevarnih in posebnih odpadkov (Evidenca posebnih odpadkov za Republiko Slovenijo, FNT, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, 1995). Na Koroškem skušajo obremenjenost odlagališč nekoliko zmanjšati z ločenim zbiranjem odpadkov. Najdlje so v Mežiški dolini, kjer ločeno zbiranje komunalnih odpadkov poteka že od januarja lanskega leta. V letu 1995 so, denimo, zbrali okoli 500 kubičnih metrov papirja in 300 kubičnih metrov stekla. Letos so s tem pričeli tudi v Mislinjski dolini, deloma pa tudi v občini Dravograd, v zgornji Dravski dolini pa o tem pogovori še potekajo. Komentar Mirko Vošner, predsednik sveta občine Muta, pravi, daje bila poteza njihove občine predvsem resen opomin, da se okrog tega hitro nekaj naredi. Vošner razlaga, da so komunalna odlagališča preveč obremenjena z industrijskimi odpadki, povedal pa je tudi podatek, da na odlagališču na Muti za področje 17 tisoč prebivalcev odložijo na leto od deset do 12 tisoč ton odpadkov. V Tinju na avstrijskem Koroškem pa za področje 110 tisoč prebivalcev letno odložijo 30 tisoč ton odpadkov. V Vuzenici, eni od manjših koroških občin, na leto zberejo okoli 800 kubičnih metrov odpadkov, ki jih odlagajo na muški deponiji. Angelca Hlebi, strokovna sodelavka na tej občini, pravi, da je občina utesnjena med Dravo in Pohorjem, ki je naravni rezervat in enostavno nimajo prostora za odlagališče. Zato so tudi nadvse zainteresirani za kakšno skupno deponijo. KOROŠKA BO SEŽIGALA ODPADKE NA ŠTAJERSKEM Mag. Radovan Tavzes pravi, da je država pustila občinam pet let prehodnega obdobja, v katerem naj bi uredile to problematiko. Prednost bi naj imela iskanje in urejanje novih odlagališč, nato sanacija starih. Tavzes je v Dravogradu povedal staro resnico, da seje pri odlagališču komunalnih odpadkov nujno treba povezovati. Izračuni so pokazali, da bi bilo v Sloveniji smotrnih od 12 do 20 odlagališč komunalnih odpadkov, Tavzes se bolj zavzema za prvo številko. Količina odpadkov se bo v Sloveniji še povečevala, od dosedanjih 350 do 380 na prebivalca se bomo z leti približali evropskemu povprečju, to je od 450 do 500 kilogramov letno na prebivalca. Da bi omejili pritisk na odlagališča, se Slovenija tudi pripravlja na gradnjo dveh incinera-torjev, eden za področje Ljubljane in okolice, za SV Slovenijo pa naj bi incineracijo, to je sežig odpadkov, opravljali v okolici Maribora ali v Kidričevem. S sežiganjem pa naj bi se znebili okoli polovice slovenskih odpadkov. To se naj bi zgodilo najkasneje do leta 2004. Na posvetu v Dravogradu so opozorili tudi na dejstvo, da Koroška regija z izjemnim številom ekoloških problemov nima svoje okoljevarstvene inšpekcije. Koroški konec pokriva inšpeckija iz Maribora, kjer pa so trije inšpektorji za področje 20. občin. Zato so Korošci tudi zahtevali, da Koroška dobi okoljevarstveno inšpekcijo. To je podprl tudi mag. Radovan Tavzes, vendar je dodal, da zaenkrat velja prepoved zaposlovanja v državni upravi. Mag. Radovan Tavzes pa je tudi napovedal, da se bodo po novem letu cene komunalnih storitev sprostile. Doslej so bile občine ob zamrznitvi teh cen v precej neenakopravnem položaju, saj je nekatere zamrznitev doletela pri nizki ravni cen, druge pri visoki. Zato so si občine pomagale po svoje. Tudi na Koroškem je več občin sprejelo vrsto odlokov o najrazličnejših komunalnih taksah, ki pa so ustavno precej sporni. Tako ima ustavno sodišče precej zahtev po obravnavi občinskih odlokov o taksah, o čemer bo ustavno sodišče odločalo po novem letu. Državni sekretar v ministrstvu za okolje pravi, da s sprostitvijo cen takse ne bodo potrebne in da bi občine ravnale pametno, če bi te odloke pravočasno odpravile. Okrog odškodnin pa Tavzes pravi, da je ministrstvo že pripravilo poseben dokument, ki bi urejal vprašanje odškodnin in po nekaterih napovedih bi lahko ta dokument zagledal luč sveta sredi prihodnjega leta. Ta uredba pa bi končno definirala, kdo in kdaj je upravičen do odškodnine ali rente, odškodnina bi bila merljiva, ne pa predmet pogajanj in trgovanj. Natančno določeno bo vplivno območje, ki je lahko za neko odlagališče komunalnih odpadkov 500, 600 ali 700 metrov, ne pa kar celotno območje neke občine. In do odškodnin tudi ne bodo upravičene lokalne skupnosti, ampak pravne osebe ali posamezniki. Takšna uredba bi bila obojestransko koristna, saj bi tudi industrijo ščitila pred samovoljo ljudi. Odškodnine pa bi prebivalci lahko zahtevali tudi v primeru, če je onesnaženje celo znotraj mejnih dovoljenih vrednosti. Nikakor pa ne bodo odškodnine takšne velikosti, kot so si jih zamislile nekatere koroške občine. □ (mp REVŠČI- NA? ŽAL RES! Piše: Edi Prošt Ob temah, ki se nam zde planetarne, pa tudi v resnici so na dolgi rok (ekologija, strategije razvoja), se nam skozi zadnja vrata plazijo tiste, ki so vsakdanje. Neopazne, nihče jih (še) ne obeša na veliki zvon, pa vendar tako človeške. Zadevajoče naše sosede, znance, prijatelje. Kar opazimo ne, da se je nekaj bistveno spremenilo med nami, DA JE MED NAMI VEDNO VEČ REVEŽEV! O revščini kot da govorimo neradi, kot da svojo skrivamo in sosedovo spregledamo. Pa vendar je v nekaj letih vdrla na Koroško, pa če si to hočemo priznati, ali ne. Postala je celo sinonim naše regije, čeprav je res tudi, da je tako vidna šele, ko se primerjamo z drugimi. Ali pa, ko dobimo pred oči podatke, ki so dovolj vnebovpijoči, da nas pretrese. Ste morda vedeli, da je eksistenčno ogrožena že vsaka peta Koroška družina? Ste morda vedeli, da v nobeni od desetih koroških občin povprečne plače ne dosegajo niti republiškega povprečja? Ste morda vedeli, da v vuzeniški občini v povprečju zaslužijo delavci celo četrtino manj kot je to povprečje? Si sploh hočemo predstavljati kako je v spodnjem delu tega že tako nizkega povprečja? Vprašanja so kruta! Zato je toliko bolj vznemirljivo, da nas še vedno preokupirajo drobni prepiri, iz katerih delamo velike zdrahe, zato je toliko bolj vznemirljivo, da sivine revščine, ki se je priplazila med Korošce, ne vidimo. Ker smo omejeni z občinskimi, osebnimi, podjetniškimi, strateškimi, taktičnimi in še kakšnimi plotovi, da o političnih ne govorimo. In da vedno najdemo pot, ki se tej sliki izogne! Koroška je vendar tako lepa... Predvolilni čas je čas velikih napovedi. O tem in onem strateškem problemu, o tej in oni taktiki države in kakšnega koncema ali sindikata. O revščini doslej ni spregovoril še nihče, kako jo bo zaustavil, kako se je bo lotil. Vsi se je izogibljejo, ker je čas socialnih pretresov z demokracijo, kot jo v večini razumejo stranke, nezaželen. Pometena je pod preprogo! O Volitve KOGA BOMO VOLILI? Za Koroško regijo, ki sodi v peto volilno enoto s sedežem v Celju in je razdeljena v tri volilne okraje, je bilo do predvidenega zakonskega roka vloženih 18 list kandidatov za skorajšnje državnozborske volitve. Skupaj se bo za sedež v prihodnjem državnem zboru v koroški regiji potegovalo 48 kandidatov, saj nekateri kandidirajo v dveh volilnih okrajih. V splošnih volilnih imenikih pa je na Koroškem vpisanih nekaj več kot 57.700 volivcev, največ v Mežiški dolini. MISLINJSKA DOLINA V deveti volilni okraj sodita občini Mislinja in Slovenj Gradec, kjer je v splošne volilne imenike vpisanih 16.092 volivcev. Kandidat Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) je Ivan Gornik. Republikanske zveze Slovenije (RSZ), Republikancev Slovenije (RES) in Republikancev je Ivan Knez, na listi Nacionalne stranke dela kandidira Koloman Lain.šček, kandidatka Liberalne stranke je Janja Vrhovnik, Zelenih Slovenije (Zeleni) Franja Šilih, kandidat Demokratske stranke Slovenije -Demokrati Slovenije (DS) Jožef Trunk, Slovenske nacionalne desnica (SND) Vinko Otorepec, Združene liste socialnih demokratov Martina Kolar, LDS Liberalne demokracije Slovenije Peter Petrovič, Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Čas, Slovenske ljudske stranka (SLS) Mirko Tovšak, Krščansko socialne unije (KSU) Ivka Cerkvenik. Slovenske nacionalne stranke (SNS) Dimitrij Lavrič, Stranke enakopravnih dežel (SED) Vladimir Virant, Zelene alternative - Zelena alternativa Slovenije Milan Slemnik, Slovenske obrtno podjetniške stranke - stranke centra (SOPS) Ferdo Mihev, Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Jože Jeromel in Slovenskega foruma (SF) in deželnih strank Zveze za Pri moi sko (ZZP) ter Zveze za Gorenjsko (ZZG) Vilijem Jelen. MEŽIŠKA DOLINA V Mežiški dolini, to je desetem in po številu volivcev (v splošnih volilnih imenikih je vpisanih 21.847 volivcev) največjem volilnem okraju na Koroškem (ta okraj sestavljajo občine Ravne-Prevalje, Mežica in Črna) na listi Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) kandidira Peter Črtomir Gorjanc. Na listi Republikanske zveze Slovenije (RSZ), Republikancev Slovenije (RES) in Republikancev Andrej Gorenšek, na listi Nacionalne stranke dela Karmen Strnišnik, za Liberalno stranko Jurij Peršin, za Zelene Slovenije (Zeleni) Vanja Karner, za Demokratsko stranko Slovenije -Demokrati Slovenije (DS) Mihael Jurak, za Slovensko nacionalno desnico (SND) Brigita Pori, za Združeno listo socialnih demokratov Rajko Lesjak, za LDS Liberalno demokracijo Slovenije Vojko Močnik, za Socialdemokratsko stranko Slovenije Stanislava Vauh, za Slovensko ljudsko stranko (SLS) Marjan Slemenšek, za Krščansko socialno unijo (KSU) Ivka Cerkvenik, za Slovensko nacionalno stranko (SNS) Edvard Turičnik, za Stranko enakopravnih dežel (SED) Srečko Prislan (Velenje), za Zeleno alternativo - Zeleno alternativo Slovenije Milan Slemnik, za Slovensko obrtno podjetniško stranko - stranko centra (SOPS) Mirko Vetter, za Slovenske krščanske demokrate (SKD) Janez Praper, za Slovenski forum (SF) in deželne stranke Zveza za Primorsko (ZZP) in Zveza za Gorenjsko (ZZG) pa Erika Sahomik. DRAVSKA DOLINA V enajstem volilnem okraju (v splošne volilne imenike je vpisanih 19.803 volivcev) v Dravski dolini, ki obsega pet občin ob reki Dravi (Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka-Ribnica) je Viktor Seitl kandidat Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), Republikanska zveze Slovenije (RSZ), Republikanci Slovenije (RES) in Republikanci tudi v Dravski dolini kandidirajo Andreja Gorenška, na listi Nacionalne stranke dela je Dimitrij Gračner, Liberalne stranke Matjaž Motaln, na listi Zelenih Slovenije (Zeleni) Marija Gerold, Demokratske stranke Slovenije - Demokrati Slovenije (DS) Vojko Sedmak, Slovenske nacionalne desnice (SND) Vinko Otorepec, Združene liste socialnih demokratov Lojze Raško, LDS Liberalne demokracije Slovenije Herman Tomažič, Socialdemokratske stranke Slovenije Ivan Draušbaher, Slovenske ljudske stranke (SLS) Darinka Mravljak, Krščansko socialne unije (KSU) Martin Poklukar. Slovenske nacionalne stranke (SNS) Dimitrij Lavrič, Stranke enakopravnih dežel (SED) Janko Žličar, Zelene alternative - Zelena alternativa Slovenije Dušan Fermišek, Slovenske obrtno podjetniške stranke - stranke centra (SOPS) Janko Smolar, za Slovenske krščanske demokrate (SKD) Ferdinand Gnamuš in za Slovenski forum (SF) in deželne stranke Zvezo za Primorsko (ZZP) in Zvezo za Gorenjsko (ZZG) Erika Sahornik.G (mp) Prepihova nagradna igra kod® m 1. Kdo od kandidatov bo dobil največ glasov - v Mežiški dolini:_____________________________ - v Dravski dolini:_____________________________ - v Mislinjski dolini:__________________________ 2. Kdo od koroških kandidatov bo izvoljen v državni zbor?_______________________ Tistega, ki bo najbliže pravilnemu odgovoru, taka kosilo za dve osebi v gostišču Edlvajs nad Mežka. Odgovore pošljite do 09. 11.1996 na uredništvo Prepiha. Naša anketa Od leve proti desni: Ivan Oder, Marija Mali, Franc Pasovnih, Albina Večovnik, Mirko Levanič, Jožica Kotnik in Franjo Priteržnik Volitve, no katerih bomo volivci izbirali nove poslance državnega zbora, so tu. Do volitev je še le nekaj dni. Tako bomo torej na drugo novembrsko nedeljo odločali o poslancih državnega zbora po proporcionalnem volilnem sistemu, z neposrednim in tajnim glasovanjem. Ali bodo šli na volišča in komu bodo zaupali svoj glas, tako smo povprašali naše naključno izbrane anketirance: IVAN ODER, trgovski poslovodja: »Štiri leta od zadnjih volitev so hitro minila in spet bomo izbirali nove poslance državnega zbora, kar bo seveda precej vplivalo na oblikovanje vlade. Jaz bom odšel na volitve, kateremu kandidatu bom dal svoj glas, pa je za mene še skrivnost.« MARIJA MALI, upokojenka: »Seveda bom šla volit, kot zmeraj do sedaj. Mislim, daje to moja dolžnost, ko bom volila, pa bom dala glas tistemu kandidatu, ki je v stranki DS, v kateri sta Danica Simšič in Tone Peršak. Ta stranka se za nas upokojence močno zavzema in mi od nje pričakujemo, da se bo tudi v bodoče še bolj zavzemala.« FRANC PASOVNIK, upokojenec: »Na volitve bom seveda šel in bom dal svoj glas našemu županu Janezu Praperju, ki je za nas in za našo občino Mežica veliko naredil. Take kandidate je treba voliti in jim zaupati, ko veš da bodo tudi v bodoče skrbeli za kraj in zaselke v naši občini Mežica.« ALBINA VEČOVNIK, prodajalka: »Predvolilna kampanja je kar razgibana in tu politične stranke pridobivajo volivce. Jaz bom na volitvah volila tistega kandidata, ne glede iz katere stranke je, ki bo za nas pač kaj naredil. Same obljube za mene nič ne pomenijo, kajti od obljub se ne da živeti.« MIRKO LEVANIČ, strojnik: »Sem obrtnik in če bom šel volit, bom volil kandidata iz slovensko-obrtno-podjet-niške stranke, saj vem, da se bo ta stranka zavzemala za obrtnike. Mislim, da tudi obrtniki moramo imeti v parlamentu svoje mesto, oziroma poslance, ki bodo zastopali naše interese.« JOŽICA KOTNIK, delavka: »V predvolilni kampanji nam politične stranke in njihovi veljaki veliko obljubljajo. Volila bom tistega kandidata, za katerega bom prepričana, da se bo zavzemal za delovna mesta, saj veste, da mladi nimajo zaposlitve v Sloveniji, zato pa vlada med mladimi veliko nezadovoljstvo.« FRANJO PRITERŽNIK, delavec: »Zdi se mi, da imajo pred volitvami strankarski veljaki polna usta obljub, ki pa jih pozneje nikakor ne morejo uresničiti. To smo lahko spoznali ob zadnjih volitvah, ko so nam obljubljali delovna mesta, vendar pa so na cesto postavili dvesto tisoč brezposelnih. Njihovim obljubam ne verjamem, na volitve pa bom seveda šel.« F.Jurač radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 02 telefon (0602) 41 830 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz VE! C ER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine NAROČILNICA ZA VEČER Ime im priimek: Ulica: Poštna št. in pošta: Datum in podpis: Na Večer nisem bil naročen najmapj 6 mesecev in bom ostal naročnik vsaj toliko časa. (prep-biiv) >U ® li r a m TAKŠNIH, KOT JE SLOVENJGRADCANKA MATEJA JAMNIK, SE V SLOVENSKEM PROSTORU RODI V DESETLETJU LE EDEN ALI DVA, MOREBITI ŠE TOLIKO NE. MLADA MATEJA JAMNIK, IZJEMNO NADARJENO DEKLE, JE PRESKOČILA RAZRED V OSNOVNI ŠOLI, DVE LETI HODILO NA RAVENSKO GIMNAZIJO, NATO DVE LETI OBISKOVALO MEDNARODNO GIMNAZIJO V DEVINU IN PREDČASNO KONČALA DVE FAKULTETI V KANADI. NATO MAGISTERIJ V CAMBRIDGU IN DANES DOKTORAT V EDINBURGU. Vse to je Mateja dosegla s 23 leti. Dekle torej, na katero mora biti ponosna tudi Koroška. Študijska pot mlade Mateje Jamnik pa je nadvse zanimiva. Ko je pred meseci na eni od javnih tribun v Slovenj Gradcu Anton Jamnik, oče Mateje, ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru omenil mačehovski odnos države, je prvi slovenski šolnik dejal, da imajo starši tako nadarjenih otrok srečo in hkrati smolo: sreča je v izjemnem zadovoljstvu, ki ga lahko nudi brihten in uspešen otrok, smola pač v tem, da so za takšne otroke slovenske meje znanja preozke in iščejo znanje na tujem, za kar pa je treba seči v žep. Odgovor torej, s katerim si niso mogli kaj prida pomagati, vendar so takrat že bili iz najhujšega. Nedavno je Mateja Jamnik nekaj dni ponovno preživela v Slovenj Gradcu. • Mateja, začeli bi kar z osnovno šolo, kjer so menda prvi spoznali tvojo izjemno nadarjenost. »V osnovni šoli sem res en razred preskočila in šolo z odliko končala v sedmih letih. Nato sem se vpisala na Gimnazija na Ravnah - v tistem času je sicer nosila naziv Srednja šola tehnično-na-ravoslovne in pedagoške usmeritve - in tu sem ostala dve leti. V drugem letniku so mi učitelji predlagali, da bi se prijavila na mednarodno gimnazijo v Devinu v Italiji. Zame je to bila enkratna priložnost, ki je nisem hotela izpustiti in to leto sva bila v veliki konkurenci na ta college izbrana dva slovenska dijaka.« • Devinska gimnazija je Korošcem bolj malo poznana. Ali jo lahko opišeš delo v tej gimnaziji, da bi lahko dobili primerjavo z gimnazijami, ki jih poznamo pri nas?« »Mednarodna gimnazija v Devinu traja dve leti, obiskuje pa jo dvesto dijakov; mislim, da smo bili Maleja Jamnik v Devinu zbrani mladi iz okoli 150 držav sveta. Ta šola je v celoti štipendirana. Učni jezik je bila angleščina, lahko smo si izbirali svoje predmete, obvezno pa smo morali vzeti matematiko, slovenščino, angleščino ter po en družboslovni in naravoslovni predmet. Za mednarodno maturo pa sem imela sedem predmetov. Poleg predmetov, ki smo jih lahko izbirali sami, smo morali obvezno sodelovati tudi v socialnem delu, pomagati pri delu na šoli in se ukvarjati z umetnostjo in športom. Vsak teden smo se učitelji in dijaki srečevali na seminarjih o teoriji znanja in razpravljali o aktualnih dogodkih po svetu. Ker smo vsi prihajali iz izredno raznolikih socialnih, kulturnih in političnih okolij, so bila ta srečanja zelo zanimiva. Prednost takšne šole pa je, da so bili maloštevilni razredi: odvisno od predmeta nas je bilo v razredu od štiri do petnajst dijakov. Mednarodna matura je priznana povsod po svetu, koordinirana pa je iz Londona oziroma iz Ženeve. V tem času sem se tudi izpopolnila v angleščini, italijanščini in nemščini.« • Za tistega, ki ga povabijo v Devin, seveda ne smelo biti vprašanje, ali ho šolo končal. Kaj si razmišljala ob koncu mednarodne gimnazije v Italiji? »Postavljalo se mi je temeljno vprašanje, kje nadaljevati študij. Vrata so bila povsod odprta, vendar je problem vselej štipendija. Prijavila sem se vsepovsod, v Sloveniji, Ameriki, Kanadi in po vsej Evropi. Na koncu sem dobila polno štipendijo na kanadski Treni Universitiy v Ontariu. Kanadska vlada mi je plačala študij, žepnino, stanovanje, knjige, torej vse, razen letalskih vozovnic. To pa sem nakako lahko pokrila s pomočjo Zoisove štipendije, ki sem jo pričela prejemati v prvem letniku ravenske srednje šole. Za Kanado sem se odločila tudi zaradi tega, ker tudi po končani gimnaziji v Devinu nisem natančno vedela, kaj bi študirala, na univerzah v Severni Ameriki pa se v prvem letu še ni potrebno definitivno odločiti za študijsko smer. Malo sem oklevala tudi med študijem ekonomije, češ da je s to fakuklteto nato največja možnost za službo. Na koncu sem vendarle spoznala, da moram študirati tisto, kar me veseli, za matematiko pa sem že od malih nog čutila neko nagnjenost. Po prvem letniku sem se odločila za študij matematike in računalništva. Dve fakulteti sem zaključila predčasno, v treh letih, vsa študijska leta bila na dekanovi častni listi zaradi izjemnih akademskih uspehov, na koncu študija pa sem bila nagrajena še s posebno nagrado (President Symons Medalj od predsednika univerze za najboljše rezultate med diplomanti na vseh na-ravoslovnih in tehničnih fakultetah...« • Pravi mladi slovenski ambasador znanja, kajti ljudje v Kanadi so se takrat nujno morali vprašati, od kod prihaja to dekle. »Nekateri so slišali za Slovenijo, drugi ne, na razne načine pa sem skušala našo deželo predstaviti tamkajšnjim študentom, ki se zbirajo v organizaciji mednarodnih študentov. Na ministrstvu za turizem sem dobila plakate in drugo gradivo in za našo državo delala veliko propagando. V Kanado sem odšla ravno po slovenski osamosvojitvi.« • Po Kanadi najbrž nisi razmišljala o zaposlitvi, saj je bila akademska kariera domala na dlani. »Odločila sem se za Cambriddge in magistrski študij računalništva. Za ta študij mi je Ministrstvo za znanost in tehnolgoijo obljubilo štipendijo. V Cambridgu pa sem bila le slabih štirinajst dni, ko sem s študijem že začela in zvedela, da s štipendijo iz državne mošnje pač ne bo nič. V žepu mi je ostala le Zoisova štipendija, ki pa je za študij v tujini preskromna. V tem letu, to je v šolskem letu 1994/95, sem napisla kakšnih 300 prošenj za pomoč pri študiju in še ob koncu imela odprt račun, da bi na koncu polovico magistrskega študija na Cambridgu plačala sama. To je bilo zame največje razočaranje, namreč da od min-istrstva za znanost in tehnologio nisem dobila nič. Ta magisterij je akademsko zelo zahteven, saj Cambridge nima zastonj takega slovesa. Imela sem 35 predmetov, od tega sem jih naredila 25 v letu dni, ob tem pa pisala še magistrsko nalogo. Predavanje smo imeli šest dni v tednu. Poleg tega akademskega pritiskaž sem imela še te težave z denaijem. Vendar sem vztrajala, nisem se ustavila pri prvi oviri, saj sem prepričana, da jih je mogoče premagati«. • Sedaj si na Škotskem, kjer si se lotila doktorata. »Da. Za mano je prvo leto doktorskega študija na fakulteti za umetno inteligenco na univerzi v Edinburghu. Sedaj je tudi prosjačenje odpadlo, saj mi je za doktorski študij podelila štipendijo fakulteta sama in s to štipendijo bom pokrila dve tretjini vseh stroškov. Nekaj bom lahko primaknila še iz Zoisove štipenidije in končno - dobila sem še nekaj denarja od Slovenske znanstvene fundacije, da sem lahko plačala del študija za prvi letnik. Del bo dodala še britanska vlada, saj je moj mentor, ki je na tem področju svetovna avtoriteta, tudi dober politik in zna izbrskati za raziskovalne projekte od britanske vlade tudi kakšen funt več. Ker pa so v prvem letniku zadovoljni z mojim delom, se je britanska vlada Intervju odločila, da mi poravna vse stroške šolanja.« • V svojem doktorskem študiju se ukvarjaš z raziskovalnim projektom diagramatičnega razmišljanja in formalizacije le tega. Ali nam lahko to bolj razumljvo razložiš? »Na univerzi v Edinburgu je najstarejši oddelek za umetno inteligenco v Evropi in menda najboljši na svetu. Umetna inteligenca ima veliko področij, od robotike, do simulacije, nevronske mreže, genetski algoritmi itd., jaz pa se bolj ukvaijam z matematičnim in teoretično usmerjenim področjem. Moj projekt je dokazovanje teoremov z diagramatičnimi metodami. Pri mojem projektu želim uporabiti lastnost digrama, da bi lahko človek iz diagrama spoznal, zakaj je neki dokaz resničen. Poleg tega bom to avtomatizirala tudi za računalnike, računalnik je treba simulirati tako, da bo razmišljal s temi diagramatičnimi metodami. To je zelo ambiciozen projekt in do konca junija sem morala napisati predlog za doktorsko nalogo, opredeliti nalogo, pričakovanja, kako bom nadaljevala s projektom v naslednjih letih, ali je bilo na tem področju že kaj narejenega in podobno. • Ali te po končanem študijo lahko pričakujemo v Sloveniji? »Najraje bi se zaposlila kot predavatelj na univerzi v Sloveniji, ob tem pa bi nadaljevala z raziskavami na svojem znanstvenem področju. Leta 1994 sem med počitnicami že delala na inštitutu Jožef Stefan in na to delo imam lepe spomine. Odprta so mi tudi vrata v industriji, ljubljanski Hermes+ me je že vabil v svoje vrste. Sem velik patriot in na vsak način si želim prispevati k razvoju slovenske znanstvene in akademske scene, ne glede na to, ali bom živela doma ali v tujini.« • Včasih se zdi, kot da bi vsa ta leta živela samo za študij in šolo. »Nikakor. Vsa leta sem prepevala, v Slovenj Gradcu sem v rosnih letih obiskovala tudi glasbeno šolo, v Kanadi sem prepevala v madrigalski pevski skupini, ukvarjala sem se je s fotografijo, celo malim nogometom. V Cambridgu, kjer je bogata pevska tradicija, sem nadaljevala s prepevanjem, tam me je prevzelo tudi lončarstvo. Že v Kanadi sem si žepnino služila kot svetovalec v računalniškem laboratoriju ter asistent profesorju za matematiko, v Cambridgu pa sem delala kot svetovalec v računalniškem laboratoriju. »□ (mp) LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PETER PETROVIČ dipl. ing. Kandidat v volilnem okraju Slovenj Gradec PETER PETROVIČ dipl. ing. Osebna zrelost in izkušnje so moja prednost V politiki sem prisoten ie vrsto let, od tega zadnjega pol mandata v Državnem zboru. Vedno sem se hitro in uspešno vključil v vsakokratno situacijo in delo. Tako sem tudi v parlamentu takoj dobil »status« vestnega in cenjenega poslanca in bil izvoljen za predsednika KVIAZ, pomembne parlamentarne komisije. Neposredno sem prispeval, da je občina Slovenj Gradec mestna, da je Mislinja svoja občina, da je pričela letos s poukom gimnazija v Slovenj Gradcu, da je bilo v državnem proračunu zagotovljenega dovolj denarja za Hudo luknjo, za cesto Dolič-Vitanje, da so nekatera podjetja na osnovi programov za ohranitev delovnih mest dobila državni denar, da so pokojnine zares vsak mesec in da zanje ne more zmanjkati denarja, da je nekaj naših krajanov članov organov upravljanja v državnih skladih, da je veliko državnih funkcionarjev bilo v Mislinjski dolini, jo spoznalo in da bolje razumejo naše posebnosti in težave. To in še več je tudi moje delo. V pred leti nastali situaciji nove samostojne države Republike Slovenije sem ugotovil in se odločil, da je stranka LDS - Liberalna demokracija Slovenije najprimernejša in prava, da lahko v tej sredini dobiš pravi odgovor, poznaš resnico in zaupaš prijateljem, če gre za vprašanja gospodarskih in socialnih dilem, vprašanja zunanje politike in opredelitve Slovenije do Evropske unije, za vprašanja pravne države, lokalne samouprave itd. Stranka ima nespornega vodjo, dr. Janeza Drnovška, ki vleče in še veliko odličnih kadrov in članov. Če se ozrem v svoj volilni okraj, kjer sta sedaj dve občini, lahko ugotovim, da sem se že v svojih prejšnjih gospodarskih in političnih aktivnostih dokazoval s svojimi pozitivnimi prispevki. Pri svojem delu si nisem nikoli postavljal niti občinskih mej niti mej volilnega okraja. Tudi v bodoče si bom prizadeval za dober ugled kraja in Mislinjske doline na gospodarskem, socialnem, kulturnem in še katerem področju. Ob tem že vnaprej pričakujem medsebojno sodelovanje vseh zainteresiranih in odgovornih, na osnovi kritične presoje, poštenja in korektnosti do vseh in do sebe. TOREJ DO jjufj-aijujaju jjuJjBu Ujjjijjjjo Dober teden nazaj so imeli koroški gasilci regijsko vajo na Čečovju. Sodelovalo je več enot iz Mežiške doline, po ena pa iz Dravske in Mislinjske doline. Kot so ocenili gasilski poveljniki, je vaja dobro uspela. V resnici tudi ni bila pretežka, saj si take niti ne morejo privoščiti z obstoječo opremo. Na Koroškem nobeno gasilsko društvo še nima lestve, kakršno bi potrebovali, če bi prišlo do požara v visokih stavbah, manjka jim tudi napihljivih spustnic. Prvo in edino tako spustnico premore le gasilsko društvo Ravne. Župan občine Ravne Prevalje Maksimiljan Večko je ravenskim gasilcem obljubil, da bodo lestev dobili v nekaj mesecih, boljši časi pa se kažejo tudi za nakup druge opreme.O (ar) Zgoraj: Uspešen prikaz skoka na ponjavo; levo: vsi nestrpno pričakajejo spust po toboganu; spodaj: za uspešno reševanje se je potrebno pravilno zaščitili. Foto: Iv ko DeSUS Namesto volilnega oglasa in slike kandidata Referat za 2. kongres DeSUS 25.9.1996 v Ljubljani, ki ga je predstavil Bogdan Arcet: Moj prijatelj Milan Kamnik nam je predstavil Koroško s pesmijo, sam pa vam, udeležencem kongresa Demokratične stranke upokojencev Slovenije, prinašam pozdrave iz Mežiške doline in v mojem imenu ravenskega železarja. Želim povdariti nekatere naše cilje, ki so jasno zapisani v naših dokumentih in opozoriti na nekatere napake, da se ne bi zopet ponovile. Naša stranka je že tarča napadov drugih nam neprijaznih strank, tistih, ki iščejo privilegije na račun našega dela. Upokojenci smo v naši delovni dobi prispevali za razvoj celotne družbe, tudi s prostovojjnim delom in na račun naših plač. Sedaj pa tisti, ki govorijo o zgodbi o uspehu, pod ceno prodajajo naše žulje: naš grad na Javorniku, naše Ivarčko jezero, naš hotel v Portorožu. Temu odločno nasprotujemo, ker so nam v noči in megli vzeli tisto, kar je naše, tako kot hlapcu Jerneju, ki sije želel na stara leta malo odpočiti. Tudi nam poiskušajo po kosih jemati naše pravice, na tisto, kar smo z svojim delom zaslužili, pa pozabiti. Smo mislili, da so časi neupravičeno bogatih in zelo revnih minili, pa so se kljub našemu nasprotovanju ponovno vrnili. Vzamimi pravico v svoje roke, zato zaupajmo le naši stranki DeSUS in poslancem, ki jih bomo volili na naši listi. Zakaj smo plačevali vse življenje veliki davek, sedaj pa nam poiskušajo to kos za kosom odvzeti. Včasih smo dajali to Dunaju, potem Beogradu, sedaj Ljubljani, da so se prestolnice pretirano razvijale. Kje so ta naša sredstva, druge stranke jih niso našle, zato zahtevamo, da jih poiščejo predstavniki naše stranke. To je bil tudi vložek koroških gozdov, svinčene mde iz Mežice in plemenitega jekla iz ravenske železarne. Kaj je ostalo nam: množica brezposelnih, razvrednotena dolina ali, kakor pravijo, dolina smrti. Kje je denar od prodanih stanovanj, sam sem več let dajal po 9 % svoje plače, potem pa sem moral kupiti tisto, kar sem enkrat že plačal. Jazbinškov zakon je bil prava prevara in prelivanje sredstev v Ljubjjano, kjer so kupovali stanovanja po isti ceni kot drugod po Sloveniji, sedaj pa so ta stanovanja trikrat več vredna kakor v obubožani Mežiški dolini. Naši otroci - študentje pa plačujejo za skromne sobice v Ljubljani oderuške najemnine. Predlagam, da strnemo vse nase moči, da uspemo na volitvah v državni zbor in izvolimo vsaj enega poslanca iz koroškega območja, ki obsega Mežiško in Mislinjsko dolino in del Dravske doline. Naročnik: OO DeSUS Ravne - Prevalje j'Jy yj'yìj«] jj] mm ©na yyjjjaJ NA GORTINI SE JE V TREH HLEVIH ZADUŠILO 16.600 PIŠČANCEV, NJIHOV REJEC, SREČKO SMREČNIK IZ VUZENICE PA JE OŠKODOVAN NAJMANJ ZA 8,5 MILIJONA TOLARJEV. Grdo uničen trud večmesečnega trdega dela Šokanten je bit pogled na poginule živali, hud udarec za družino rejca, tudi travme za konkretne delavce Elektra, ki so odklopili tok, tako ustavili ventilatorje in povzročili nesrečo. Res je, je takoj po nesreči povedal Smrečnik, daje bil dolžan celjskemu Elektru okrog 250 tisoč tolarjev, toda že prihodnji teden bi spitano jato prodal in bi poravnal vse račune. Potrebno seje namreč preživeti in to je bil vložek in delo, ki bi poravnalo vse račune, saj je v to upanje vložil mesece dela in vse je kazalo na najboljše še tri dni pred predvideno oddajo piščancev. Tudi na kraju smo se lahko prepričali, da so bile živali skrbno negovane in težke, kar za kakšnih 45 ton jih je bilo. Delavec, ki je odklop-il elektriko, je sicer preveril dva hleva, ki pa sta res prazna. Preostali so bili polni. Čudijo se, zakaj ni bilo alarmnih naprav in tako naprej? Tu je bila pred leti v izgradnji tehnologije in kompletne vzreje ena prvih in vsekakor vsestransko boljših farm piščancev, vse od matične jate, do valilnic in vzreje. Prav iz te nesrečne farme izhajajo mnoge izkušnje. Z nekako napol plačanim delom so nekdanji kmetijski delavci in strokovnjaki ustvarili farmo z vsem sistemom, od agregatov do alarmnih naprav. Toda stiskalnica evropskih cen, naših dajatev in nazadnje »najnovejša revolucija«, ki je videla in še vidi slabo v vsem, kar je malo večjega, zadružnega ali družbenega. je spravila tudi to dolgoletno slabo plačano delo v končne črepinje. Poceni se je razprodala tehnika, mnogi ljudje z znanjem so ostali brez dela, preživeti pa je le treba. In v takšni situaciji gre človek pač po poti, ki je še vedno poštena, vendar, kot kaže ta primer, s prevelikimi riziki. Vse pa prinaša travme, slabo vest in grde občutke vsem tako ali drugače udeleženim in tudi okolju.□ k. miti koroške^lcome DRAVOGRAD Uo [mv&fflM) dentai (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE . /KONSERVATIVE / ORTODONIJE lek d.d. pppoog) tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ®061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO DI-.SK IN Pokoj nina^ ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morah poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Levo zgoraj. Združeni ! KANDIDATKA V VOLILNEM OKRAJU SLOVENJ GRADEC KOLAR MARTINA - KIKA MISLIM POZITIVNO Ob odločanju za kandidaturo za državni zbor spoznavam, da lahko z delovnimi izkušnjami, politično naravnanostjo in osebno neposrednostjo delam v prid interesov občanov mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinja, hkrati pa tudi stranke pri uresničevanju njenih ciljev za blaginjo države in državljanov Slovenije. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV KANDIDAT V VOLILNEM OKRAJU DRAVOGRAD - RADLJE OS DRAVI LOJZE RAŠKO Vedno sem bil prepričan, da le zadovoljni ljudje lahko živijo lepo in sproščeno ter bogato, ne zgolj zaradi materialnih dobrin, tudi duševna hrana je pomembna. Pripadam tistim ljudem, ki jim ni vseeno za sočloveka, kako živi in dela - ali se ima česa veseliti? Moje zavzemanje za »malega« človeka ni od danes, ko so pred vrati volitve. Večina slovenskih delavk in delavcev je ponižanih in razžaljenih. Sedaj je zadnji čas, da jim pomagamo s tako delavsko zakonodajo, ki ne prinaša zgolj preživetja, to pa je mogoče uresničiti samo v parlamentu. Kot predstavnik delavstva v parlamentu želim zastopati interese dela, znanja in ustvarjalnosti, proti interesom tistih, ki vse izhode vidijo samo v vlogi kapitala in različnih ideologij. Veliko rešitev vidim v naših krajih, KOROŠKA KOT TURISTIČNA REGLJA. Kot poklicni turistični delavec sem se vedno trudil pripeljati v našo regijo čimveč gostov in s tem tudi dela. Danes vsi veliko govorijo o turizmu, prepRičan sem, da je naše delo že dalj časa usmerjeno v to panogo. Trdim, da vsako novo delovno mesto v turizmu prinaša še najmanj eno iz drugih panog, kar pa je danes zelo pomembno. V občinah Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi , Podvelka - Ribnica so velike možnosti za razvoj turizma, le prave pogoje moramo ustvariti. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Dravograd: "//j jj u i/ a ii i'LiiD yoìLt y fitfacLlcD&a^tB V preteklem mesecu je Dravograd dobil kar tri nove trgovske lokale. Za vse tri pa nedvomno drži ugotovitev, da so uspeli zadeti tiste dejavnosti in ponudbe, ki so v kraju še manjkale. V novem poslovnem centru na Meži je Branko Viher odprl avtosalon za Fiatova vozila. Obiskovalci so se lahko s testnimi vozili tudi popeljali. V sosednjih prostorih je Marija Krajnc z Gortine odprla specializirano trgovino z žensko in drugo konfekcijo. V najožjem centru trga pa so Dravograjčani dobili novo, tudi tankočutno urejeno trgovino z spominki, upam zapisati, še najbolj zadeta prazna niša v dravograjski trgovski ponudbi. Je pa to trgovina malce čudnega imena. Isabella. k. valil 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 JESENSKA PONUDBA ženska halja iz pliša s cvetličnim vzorcem za 10.069 SIT v v TIO - nogavice, spalni program, kopalni plašči, brisače .Socialdemokratska stranka Slovenije {Social Democratic Party of Slovenia Kandidatka SDS Rayne -Prevalje, Mežica, Črna Stanka Vauh SDS Ne obljubljamo -Ml DELAMO! Gradov k oblakih vam ne bomo zidali! Z optimističnim pogledom v naš lepši jutri bomo gotovo zaživeli lepše življenje, Mu gUmmmfai} mm ipmd mp« è'frmiliBm $ I in z vašo odločitvijo se bo slišal glas Koroške tudi v Ljubljani. S Do Koroški ytvJuu'Jiijila 0? lìbaMvjj Opisati posebnosti nekega kraja ni tako lahko, če le- te niso nekaj posebnega Libeliče to so. Beseda »plebiscit« človeku hitro usmeri misel na majhno vasico ob državni meji, ki je s svojim dejanjem pred mnogimi leti pokazala zobe takratnim evropskim političnim oblastem. Dve leti je trajala borba za dokazovanje svoje narodnosti in želje za življenje v matični domovini. Leta 1920 so rezultati koroškega plebiscita narekovali, da bo državna meja med Avstrijo in takratno Jugoslavijo v svoj objem zajela tudi trden rod slovenstva Kljub temu, da so se v Libeličah odločili drugače. »Trmasti«, kot jim radi rečemo, so se pod vodstvom takratnih domoljubov, ki so dobro vedeli, kaj pomeni priključitev k tuji državi, dve leti upirali velikanom. Prestavljanje mejnih kamnov na mesta, kjer stojijo danes in trdna narodna zavest sta pripravili, da so državniki obeh držav sedli za mizo in odločili, da Libeliče odmeji-jo matični domovini. Vemo, kako težko je prestavljati meje med sosedi, če pa je to državna meja je še toliko težje. Libeličanom je to uspelo. V počastitev teh dogodkov, ki so se odvijali pred 74. leti in v čast takratnim Libeličanom, so v torek, 22.10..% priredili proslavo. V nabito polni dvorani gasilskega doma so kulturnemu programu poleg domačinov, prisluhnili tudi visoki predstavniki občine in Republike Slovenije. Libeličanom v čast so se praznovanja udeležili predsednik vlade R Slovenije dr. Janez Drnovšek, minister za gospodarstvo Metod Dragonja, minister za socialo in družino Tone Rop, župan občine Dravograd Rado Krpač , predsednik občinskega sveta občine Dravograd, nekateri svetniki dravograjskega občinskega sveta in nekateri sedanji poslanci državnega zbora ter nekateri kandidati za bližajoče volitve. Slavnostna govornika sta bila g. Rado Krpač in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Oba sta v svojih govorih poudarila izjemnost takratnih dogodkov ter da bi Slovenija brez Libeličanov bila revnejša za izjemni in edinstveni dogodek. Izrazila sta tudi, da si takratni krajani zaslužijo, da njihov trad in dokazovanje nikoli ne bi šlo v pozabo. Vesta pa, da se to v Libeličah ne bo zgodilo. Avtoiji kulturnega programa so na preprost, domač načinu predstavili bistvo takratnega dogajanja in potreb, ki jih imajo danes. Pristna libeliška govorica pa je pozornost gostov še bolj pritegnila. Po ogledu znamenite 800 let stare kostnice so se gostje udeležili pogostitve in pogovora s krajani. Ker je že v kulturnem programu bilo nakazano nekaj specifičnosti kraja, med njimi tudi libeliški krompir, so kmečke žene in libeliške gospodinje pripravile pogostitev v tem duhu. Gostom in ostalim so ponudile čisto enostavno krompitjevo juho - » rpičevo župo«, tako kot sojo včasih za zajtrk jedli na vsaki kmetiji. Seveda pa ni manjkalo drugih domačih dobrot. Obisk visokih državnikov pa ne bi bil to, če se priložnost ne bi izrabila tudi za seznanitev gostov o sedanjih problemih in potrebah v kraju in občini. Teh pa v kraju ne manjka. Gradili bodo kanalizacijo, katere izvedba bo rabila velika sredstva, ki pa jim sami niso kos. Pereč problem je tudi regionalna cesta, ki se v zadnjem času še dodatno uničuje s prevozom gramoza Niso pa pozabili povedati, kaj so do sedaj že sami uredili. Ob slovesu se spodobi tudi izmenjati darila V spomin na Libeliče so g. Drnovšku poklonili knjigo o Libeličah, kaseto libeliških pevcev ter umetniško sliko koroškega umetnika Matevža Šumaha. Seveda med darovi ni smelo manjkati daleč okoli znanega libeliškega krompiija V simbolični »gajbici » so ga ponudili predsedniku. Da pa pri pripravi »rpičeve župe« ne bo stiske v njegovi kuhinji, so jo poklonili tudi ostalim gostom.Q Adrijan Zalesnik V_____________________________________________________ž 30 let pevskega zbora Šentanelski pavri gtìijj© § ^ jjy jj d il d Q© \!7 g)®a©[{)(D To misel je na jubilejnem koncertu Šentanelskih pavrov, ki je potekal v prenapolnjeni dvorani Rifelnove gostilne v soboto, 19. oktobra zvečer, izrekel prenekateri govorec. Poleg domačinov so se koncerta udeležili predstavniki pevskih zborov iz Mežiške doline in zamejske Podjune, Slovenske prosvetne zveze Koroške, Zveze kulturnih organizacij Mežiške doline temekateri lokalni politiki. Največ pesmi 20-članskega pevskega zbora Šentanelski pavri je narečnih in so v teh krajih nastale ali pa se tod udomačile. Pogosto ni znan njihov izvor ali priredba. Pevci pojejo brez not, imajo svoj melos in po posluhu želijo ohraniti ljudsko petje, ki je nekdaj skoraj povsod spremljalo domačine. Negujejo tudi pelje partizanskih pesmi, saj je bil Šentanel narodno zaveden in je nudil odpor proti nemškemu okupatorju. Druženje na vajah, ki se odvijajo v domačih okoljih pevcev in zanimivi nastopi jih vzpodbujajo, da vztrajajo, meni njihov pevovodja Mitja Šipek. Zbor mu je pred 30 leti ob neki steljeraji zaupal Luka Kramolc, zbiralec in avtor priredb koroških ljudskih pesmi. V tem času so imeli pevci več kot 600 nastopov po Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, bodisi na praznovanjih ali kulturnih prireditvah, na radiu in televiziji ter v gledaliških predstavah Svetneči Gašper in Požganica. Tudi kasetni zvočni zapis z 22 pesmimi so posneli, predvsem za spomin poznejšim rodovom. Za njihova prizadevanja in uspehe na kulturnem področju so ob jubileju prejeli državno priznanje »srebrni častni znak svobode«, posamezni pevci pa v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Gallusove značke in lokalne Prežihove spominke. Pevcem hvaležen starejši domačin pa je vsem skupaj zaželel boljših časov, ko bi se znova porajale med ljudmi nove pesmi. □ Samo Š. Po nadvse ugodni ceni prodam osebni avtomobil Opel-Corsa, letnik 90. Avtomobil je zelo dobro ohranjem, garažiran ter ima malo prevoženih kilometrov. Cena po dogovoru. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0602 55-037. Prodam dvosobno stanovanje v Dravogradu, 60 m2, možna zamenjava za trisobno. Telefon: 0602 83 401. Izkoristite izredno priložnost Zelo poceni prodam malo rabljeno karale kimono znamke KAMIKAZE -EUROPA za velikost 180-190 cm. Tel..: 0609 627 039 ali 0602 41 828 (zvečer) Dvosobno, 56 m2 stanovanjc, z novo opremljeno kuhinjo, prodam v Dravogradu na Meži. Cena stanovanja: 48.000 DEM. Tel. 063 443-507 UPOKOJENCI NIČ O NAS - BREZ NAS! DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije -Območni odbor Slovenj Gradec Ivan Gornik mag. farm. Rojen sem bil 30.11.1930 v Mislinji. OS sem obiskoval v Nazarjah, končal v Pančevu, kamor so se s starši preselili zaradi zaposlitve (1940). Šolanje sem nadaljeval na realni gimnaziji v Pančevu. Vpisal sem se na farmacevtsko fakulteto Beograjske univerze. Po končanem študiju sem delal v centralni lekarni Pančeva kot farmacevt receptar. Leta 1964 sem prevzel dolžnosti direktorja lekarne Slovenj Gradec. V obdobju dela v naši lekarni smo izvršili integracijo lekarn občine SLovenj Gradec in Dravograd. Leta 1970 smo odkupili ter adaptirali prostore v Mislinji za potrebe lekarniške službe. Istega leta smo generalno obnovili lekarno Slovenj Gradec z laboratorijem z lastnimi sredstvi. V letu 1973 smo adaptirali lekarno Dravograd. Na področju organizacije lekarništva sem bil član upravnega odbora »Združenje lekarn Slovenije«, ter član upravnega odbora farmacevtskega društva Slovenije. V obdobju 1972-1976 sem bil direktor poslovnega združenja lekarnn »OLIMJE«, katero je pokrivalo koroško, mariborsko in prekmursko regijo. V Lek sem odšel 1977 leta na mesto svetovalca generalnega direktorja. Do upokojitve sem bil direktor proizvodnje enote Dentai na Prevaljah. V obdobju dela v Leku sem bil član strokovnega sveta, razvojnega sveta, sodeloval sem leta 1978, 1979 v teamu »Strateški razvoj Leka do leta 2000«. Kot gimnazijec sem sodeloval pri ustanavljanju Rokometnega kluba Dinamo, s katerim smo 2x osvojili naslov prvaka Jugoslavije. Leta 1955 sem sodeloval v reprezentanci na svetovnem prvenstvu v rokometu in bil standardni državni reprezentant Jugoslavije od 1952 do 1956 leta. S prihodom v Slovenj Gradec sem se vključil v delo rokometnega kluba kot trener mladinske ekipe (dvakratni prvaki Slovenije), igralec, član uprave in določen čas predsednik kluba. V krajšem obdobju sem opravljal funkcijo predsednika kegljaškega kluba. Sem meščan mesta Slovenj Gradec, poročen in imam hčerko. Naročnik: Krebs s.p. STS Slovenj Gradec SPOROČA, da stranka na parlamentarnih volitvah, 10. novembra 1996 nastopa SAMOSTOJNO! Naš kandidat je gospod Ivan Janez GORNIK, mag. farm., dolgoletni lekarnar iz Slovenj Gradca, ki se bo zavzemal za vzpodbujanje rasti gospodarstva in razvoj kmetijstva, pravice upokojencev, delavcev, invalidov, borcev, interesov mladih in za zdravstveni standard. Slovenj Gradec, oktober 1996 * OBMOČNI ODBOR DeSUSa Slovenj Gradec ffiMa !j -d 5I l s 1 sa aaoa $aMa Tokratno srečanje članov društev »Mladi gasilec« po slovenskih osnovnih šolah je bilo v Črenšovcih z delovnim motom »Vse se vrti okoli rdečega petelina«. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo kar 68 ekip iz 63 šol Slovenije, med njimi je bila tudi mislinjska. Mladi tekmovalci so se skupaj z mentorji srečali še s predsednikom GZS Ernestom Eoryem in ta jim je v svojem govoru izrekel prisrčno dobrodošlico. Zaželel je, da bi tekmovalci poleg gasilskih veščin spoznavali lepote in znamenitosti sveta ob Muri in kar je še pomembneje, spoznajo naj čim več novih prijateljev, poznanstev. Sploh pa ima krožek »Mladi gasilec« na mislinjski osnovni šoli kar dolgo in bogato tradicijo, pa tudi veliko izkušenj so si v vseh teh letih dobili s področja gasilstva. Za letošnjo ekipo, ki je s svojim 4. mestom v kategoriji starejših pionirjev izredno presenetila, pri mlajših so bili tretji Vuhrečani, so po mentorski plati poskrbeli poveljnik PGD Mislinja Rudi Krebl, Jože Krenker in Frici Tisnikar ter mentorica na šoli Majda Veršič. Prav prijetno pa je na likovnem področju presenetila še mlada likovnica z iste šole Jolanda Zalošnik, kije narisala še zlato gasilsko risbico.O S.J. »Pa sem jo le dobil, tole mojo prvo ščuko ...«, je začel s pravcato otroško ihto pripovedovati Peter Mravljak iz Slovenj Gradca in oči so mu kar sijale od sreče. In ne zaman, kajti vedno si je želel upleniti nekaj večjega, bolj kapitalnega. Član mokre bratovščine v Koroški ribiški družini je že od leta 1980 in ves ta čas ribari le v reki Dravi in za salmonide ima še premalo staža. Peter je vesel in zadovoljen z letošnjo ribolovno sezono. Poleg tega, da je ujel veliko število ploščičev, mren, amurjev in smučev v Dravi, je še kako ponosen na to svojo ščuko. Reka, kot bi se mu hotela oddolžiti za njegovo zvestobo do nje, mu je podarila tole »profesorico«, ki je bila dolga 86 cm in je tehtala skoraj pet kilogramov. Kljub temu, da to niso kdove kako velike mere, pa Petru, temu mlademu in zagnanemu ribiču, še kako veliko pomenijo.□ S.J. fK-PULoo GOSTIŠČE ^ PIRAT 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem IVKO DESIGN Gostišče PIRAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posebej vabljive st» raznovrstne ponudbe dneva (samo 400 tolarjev). Vsak torek in petek nudimo sveže morske ribe. Delovni čas: Ponedeljek - četrtek j j00 - 2100 petek, sobota 1100-22“ IVOVA POMOKA: KOROŠKA PLOŠČA IPcBstfepai [hmO^marpOIkaj 19/96-17 Vse boli v širino in v višino mm Koroški plesni klub Devžej deluje peto leto in v povezavi s Plesno šolo Devžej je prevzel skrb za plesno ozavešcenje vseh generacij, ne samo na Koroškem, temveč njihovi plesni koraki segajo od Slovenjskih Konjic do Savinjske doline in celo v Prekmurje. Plesno dejavnost širijo tako že v otroških vrtcih, nadaljujejo v osnovnih in srednjih šolah ter med odraslimi. »V petih letih smo zgradili plesni kolektiv, ki je danes med petimi najmočnejšimi plesnimi klubi v Sloveniji tako po številu plesnih parov in po kakovosti, o čemer pričajo številne visoke uvrstitve naših plesalcev na največjih domačih in tujih turnirjih ter državnih prvenstvih. Zmag na domačih turnirjih niti ne štejemo več, zelo odmevne pa so uvrstitve naših parov na odprtih prvenstvih Velike Britanije, Danske, Avstrije, Italije in na odprtih prvenstvih Londona, Dunaja ... V preteklem letu je bila odmevna tudi ekipna zmaga našega kluba na turnirju v Szombatheyu v konkurenci plesnih parov iz petih držav«, je o dosedanjih uspehih povedal predsednik plesnega kluba Devžej iz Slovenj Gradca Janez Pušnik. Seveda pa v klubu ne namenjajo pozornosti samo športnemu plesu, ki je nedvomno lep, a drag šport, ki zahteva ob izjemnih telesnih naporih in količini treninga tudi znatna finančna sredstva, namenjena ravno treningom s kvalitetnimi domačimi in tujimi trenerji, opremi in nastopom na domačih in tujih turnirjih, ki pomenijo referenco v plesnem svetu. Vse to seveda povrnejo športni in estetski užitki, kultiviranost telesa in seveda tudi tekmovalni rezultat. Na tekmovalnem področju so na nedavnem državnem prv enstvu v standardnih plesih za vse kategorije dosegli zastavljene cilje in jih celo nekoliko presegli. V vseh kategorijah so imeli finaliste, dva para pa sta se uvrstila tudi na stopničke. Z drugim mestom sta najbolj presenetila Alja Cverlin Pušnik in Marko Soderžnik, s tretjim mestom v kategoriji starejših mladincev pa sta svoj nesporni talent potrdila Vesna Šošter in Tomaž Vratar. V finalu sta v kategoriji mladincev plesala tudi Daša Kotnik in Aleš Cokan, vsi ostali pari pa so dosegli polfinalne nastope, kar pomeni, da pleše kvalitetno celotna klubska skupina. V teh dneh pa v Londonu poteka eden od dveh najpomembnejših plesnih turnirjev na svetu, takoimenovani International. »Naši obeti so dobri, saj nas bodo zastopali kar štirje pari«, je povedal Janez Pušnik in poudaril: »Neizčrpen vir plesalcev, od koder se napaja tudi klub, je Plesna šola Devžej, ki se je v Šaleški in Savinjski dolini v zadnjih letih lepo uveljavila. Prav z njeno pomočjo in seveda s pomočjo naših trenerjev Urše Gestrin in Mateja Sagmeistra ter gostujočega trenerja Franja Kozarja pričakujemo ponoven vzpon plesa v Velenju, ki je v preteklih letih dalo celo plejado vrhunskih plesalcev. V strokovno delo plesne šole se že vključujejo bivši velenjski aktivni plesalci, kar zagotavlja kvaliteto dela tudi v bodoče«.Q Hinko Jerčič Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je odobril prva posojila. Slad je odobril posojilo 197 prosilcem (od skupno 269 prispelih vlog), in sicer v skupni vrednosti 593 milijonov tolarjev. Člani upravnega odbora so poudarili, da so imeli težko delo, saj je na razpis prispelo veliko dobrih projektov. Tako so pri izboru tistih, ki bodo prejeli posojilo, dosledno upoštevali vse kriterije razpisa, objektivnost in razporejenost po vsej Sloveniji. Za vloge, ki so prispele do 30. septembra, je tako v prvem javnem razpisu na voljo še 157 milijonov tolarjev. Ta znesek pa ne bo zadostoval, saj je 156 prosilcev zaprosilo za posojila v skupni vrednosti 957 milijonov tolarjev. Septemberske vloge bo sklad obravnaval predvidoma 15. novembra.O F.F. Hrungfm SERVIS AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA 17TCFD • avtokleparstvo r LjUiv • avtoličarstvo 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL <@> Hvunnni M HONDA. PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL+FAX 062/510-625,513-808 Do Koroški toiaODO® Cmj)(a®ll®Ll(B®\!/ WoQ2®[Q3®® V občinskem odboru Rdečega križa v Vuzenici imajo dokaj stalno število, nekaj nad 150 krvodajalcev, ki skoraj ob vsaki akciji damjejo svojo dragoceno kri. Letos so imeli že tri odvzemne akcije in z vsemi so zadovoljni, zadovoljni so tudi z delom zdravniških ekip. Seveda so daleč za nami časi, ko je bilo krvodajalcev, tudi zaradi plačane enodnevne odsotnosti z dela mnogo več. Danes je problem ža sama odsotnost in je večina podjetnikov ne dovoljuje. Še huje, skoraj zaskrbljujoče je, pravi dolgoletni delavec RK Albin Demšar, da danes mladih sploh več ni v organizacijah RK, še manj med krvodajalci, razen redkih izjem. Pretekli teden so imeli prijetno srečanje krvodajalcev, bila je pogostitev, bogat kulturni program učencev OŠ Vuzenica in ansambla Diaton. Tudi zavrteli so se. Za vse so hvaležni tudi sponzotjem, obrtnikom Vuzenice in seveda aktivistkam RK v kraju. □ k. v. Srečanja pripomorejo do stalne pripadnosti rdečemu križu GQBgiì Končno so tudi Vuhredčani in vsi ljudje tega predela pod Pohorjem dobili leta dolgo in nestrpno pričakovani most na cesti proti Ribnici na Pohorju. Zgradili so ga delavci CP Celje in ljudje so prepričani, da bo zdržal vsaj tako dolgo kot tisti stari, še zidan kamniti most. □ -kv Tudi lep je ta novi most T,.f t Merx turistično gostinsko podjetje Košenjak Dravograd vam prireja Martinovanje Bi radi preživeli drugačen, zanimivejši večer ob dobri domači hrani in vinu? Naredite kaj zase in vsaj za trenutek spremenite svoj vsakdan ter uživajte ob drugačnosti večera. VABIMO VAS v restavracijo hotela Traberg, dne 9. novembra od 20. dalje. Igra ansambel Stil 5 in v restavracijo Kaiser, dne 7., 9. in 10. novembra Igra duo Tarantela (6>. in 9. novembra od 19 - 24 ure) Za vas bomo pripravili bogato večerjo Večeri, ko se ob bogato pogrjenih mizah in pestrem jedilniku domačih dobrot razvežeta duša in srce, ki jo razvname tudi živa glasba ali prijaznost osebja, vam nudijo prijetno doživetje. Rezervacije in informacije: Hotel Traberg: tel. 0602 64-440 Restavracija Kaiser: tel. 0602 64-104 Družabna kronika Kot predstavnika javnosti za pravilnost žrebanja vrstnega reda predstavitve kandidatov na Koroškem radiu je odgovorni urednik povabil novinarja Dela. Novinar Ivan Praprotnik je prišel ob točno napovedanem času, pa je moral več kot »akademskih četrt« čakati na sklicatelja žrebanja. Zadeve se pač obračajo - enim v plus, drugim v minus. £DQ®2 jjn 3'iDp] Na predstavitvi kandidatov SLS za DZ iz Koroške regije - v slovenjgraški Nami je Mirko Tovšak pred mikrofonom najprej izrazil upanje, da je v parlamentu - če bo izvoljen - višji mikrofon in bo lahko govoril. Janez Podobnik pa mu je prijazno pojasnil, da obstaja gumb, pritisneš nanj in mikrofon se dvigne. No ja, če ne drugače, bo pač nosil s seboj pručko. :tc >((£$$)(: ti: fe * Na isti predstavitvi je slovenjgraški svetnik Feliks Knez. kritizira! neokusnost reklame s psom, rekoč: ali smo res že tako na psu, da nas mora en pes vabit na volitve?! Mnogi občani pa so ob Drnovškovem obisku v Slovenj Gradcu imeli le eno srčno željo: videli od blizu prijaznega Arturja. ************** Kandidati iz različnih strank so v predvolilnih nastopih vsi zavzamejo za povezanost Koroške. Podprimo jih, pa nam bo uspelo nemogoče - in vremena Korošcem bodo se zjasnila... mm ®ai(B pašema Vilko Černovšek, šef stranke in volilnega štaba LDS v Mežiški dolini, zadnje čase menda najraje dopisuje v časopis Delo. Tam mu isti tekst objavijo dvakrat. Znani ravenski podjetnik Srečko Prislan se pritožuje, ker se je »njegovo ime« znašlo na listi neke eksotične stranke, ki jo na Koroškem pozna le malokdo. V resnici pa obstaja še en Srečko Prislan iz. Velenja in tisti, ki bodo glasovali za Pristana, morajo vedeti, da ne glasujejo za Prislana z Raven, ampak za tistega iz Velenja. Upokojenci Nekateri Slovenjgradčani si želijo spremembo pokojninskega zakona, ki bi omogočal status »nenadomestljivega« in bi lahko delali tudi z 80. leti. V zadnjih dneh je bilo na Koroškem toliko politikov, da jih imajo Korošci za naslednja štiri leta resnično dovolj. Predlagamo, da bi Mežica postala središče slovenskega biovrtnarjenja. in prepihane čveke té k fi sfé oupùjti -, J i j i r sté, I Dravograjčani začenjajo spor zaradi enega samega prometnega znaka. Pa se naj še kdo čudi, če smo vozniki v nenehnem sporu s policisti zaradi tolikih prometnih znakov. ********** Rože, ki bodo zadnje propadle, bodo - človeški narcisi. Mučani so kampeljci: najprej bodo zaslužili z odlagališčem komunalnih odpadkov, ko bo polno, pa bodo začeli prodajati sekundarne surovine. ********** Pri pisanju scenarija za obstoj človeštva so celo pesimisti preveč optimistični. ********** Jeklolivama na Ravnah je nedavno prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Predvidevam, da bo kmalu dobila tudi stečajnega upravitelja, ta pa svojih deset odstotkov (raz)prodajne vrednosti. ********** Prepoved kajenja na delovnih mestih bo najbolj prizadela tiste, ki nenehno kadijo svojim šefom. ********** Po zagotovilih policije so varnostne razmere v Mežiški dolini menda dobre. Policaji so kot delavci - zanje je vse dobro. ********** Napovedi ministra Štera, da se bodo lumpi bali policije, se že uresničujejo: za začetek se sodniki začenjajo bati lumpov. ] JčORMETAL d.rt. iS^NA NA KOROŠKIM OV DRllBP sfeesssssu-— ______ | i v- *»»*2 * **■" I -....- toWSOT6^^ j j 1 leirmi jiozdnvi! TRETJINSKO BRISANJE POD NOSOM!!! Tako se bo Kormetal, ki ga še vedno upravlja upokojeni dvojni direktor, menda rešil stečaja ali likvidacije na račun upnikov. In če morda ne veste, največji (80%) upnik je MPI.d.o.o., ki je nekoč (ko je direktor Konnetala zaprosil direktoija MPIja) kreditiral zagon zgrešene naložbe in prenesel v Kormetal predelavo plastike, ki je zdaj edini dobičkonosen del proizvodnje Kormetala. P.S.; O lem, kako lahko družbena lastnina postane privatna, je zapisano v zakonih. Še lepše pa seveda je, če lahko pufe privatnikov (v tem primeru delniške družbe Kormetal) poravnavajo (še) družbene firme in drugi prostovoljni upniki. Izumiteljema tega izvirnega načina pretakanja premoženja (aktualnemu direktotju MPIja in predsedniku nadzornega odbora Kormetala), se javnost za izvirni način reševanja lastne kože iskreno zahvaljuie.Še posebej, ker vse kaže, da bo kljub govoru o nerentabilnem delu proizvodnje spet prišlo do zagona »izolskih geplnov« in bo imel delo še kak inšpektor. Pa menda ne kak bivši delavec MPIja!? Muta: Po nemalih, toda uspešnih dogovorih in prizadevanjih na obeh straneh državne meje so na Muti odprli zanimivo mednarodno kolesarsko pot. Lepa in zanimiva proga poteka iz Primoža proti Jerneju, kjer prvič prestopi državno mejo, se poda na asfalt proti Pušniku in avstrijskem delu Jerneja in Oswalda, pri Oderniku zopet vrne v Slovenijo in proti Primožu. Vrnitev seveda zopet preko mejnega prehoda Radelj. Že ob otvoritvi je sodelovalo - prevozilo progo - 25 kolesarjev ki so bili prijetno presenečeni, predvsem nad lepoto in raznolikostjo naše pokrajine. □ -kv Slovenski del otvoritvene ekipe Muto in Vuzenico so obiskali višji gasilski častniki iz skorajda vseh krajev Slovenije. Na Muti so si ogledali gasilski dom, opremo, predvsem gasilski muzej in nato še zloglasni jez, kije sicer zelo lep, na Golici - Koralpah. Obiskali so gasilce v Vuzenici, spoznali delo gasilcev in njihove godbe. V obeh občinah je goste pozdravil župan občine. □ -kv Gostje so bili s prikazanim zelo zadovoljni V__________________________________________________________________J IVKO DliSKiN 4» ÌÌ NTŠROŠfT bmm m mm mm Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšesa člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omosočajo dosesanje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost usodnega nakupa. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 Po KoroSki 4lLD [ISiì -HCDÈIOQSCDCQ V podjetju Johnson Controls - NTU Slovenj Gradec so te dni praznovali 40-letnico podjetja. Začeli so kot obrat gumirane žime z osmimi zaposleni v okviru Slovenjgraške tovarne usnja, že leta 1972 je podjetje s 30 % kapitalnim deležem stopil tuji partner NAUE iz Nemčije. Direktor Zavarovalnice Maribor, podružnica Slovenj Gradec čestita ob 40. obletnici direktorju družbe Dušanu Grabnarju Program se je leta 1975 razširil s poliuretanskimi sedežnimi vložki za avtomobilsko industrijo, leta 1987, ko je tuji partner NAUE povečal delež na 49 %, so v NTU zaposlovali že 670 delavcev. Nova prelomnica je leto 1992, ko je NAUE ves delež prodal ameriškemu koncernu Johnson Controls, ki je podjetje dokapitaliziral in ima danes 60 % kapitalski delež. V letošnjem jubilejnem letu Johnson Controls - NTU Slovenj Gradec zaposluje 835 delavcev in letno prodajo že za okoli 85 milijonov mark izdelkov, pretežno za avtomobilsko industrijo. S sedeži in vzglavniki oskrbujejo tovarne Opel, BMW, VW, Audi, Mercedes in drugeD Stanko Hovnik UiJ/iJjJJjJJU jJU/U!/D Knjižnica Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bila pred nekaj dnevi prizorišče strokovnega predavanja in burne razprave na temo »Slovenije - pojem ohranjenosti narave«. Avtor čudovitih barvnih diapozitivov, ki jih je bilo 50 moč videti tudi na predavanju, Viko Luskovec, je govoril o bogati bioteki raznolikosti v Sloveniji. Primerjal je Slovenijo z drugimi industrijskimi državami v Evropi in podal ugotovitev, da ima naša dežela dosti bolj ohranjeno naravo kot druge. A to ne pomeni, da lahko na lovorikah zaspimo. Slovenija ima zelo raznovrstno pokrajino, v kateri živijo specifične živalske in rastlinske vrste: Alpe, kraški svet do Dinarskega gorstva. Primorje, Panonijo in Pohotje, ki je posebnost zase. V teh naravnih okoljih živi mnogo živih bitij, ki so se ohranila samo tukaj, drugje so že izumrla Slovenije je na rastavah v Evropi dosegla kar popularnost zaradi Proteusa (človeška ribica). Pred nekaj leti, je povedal Viko Luskovec, so poleg navadnega, rožnatega, odkrili tudi črnega, za katerega pa strokovnjaki še ne vedo, ali gre za samostojno vrsto ali za podvrsto. Vendar je zaradi mačehovskega odnosa do narave tudi pri nas mnogo živih bitij ogroženih. V vodah izumirajo ščuke, razni raki in druga bitja Nato je besedo prevzel dr. Tone Novak. Z usti biologa je opisoval pestrost več biogeograf-skih enot, kjer se na majhnem področju srečujejo različne vrste živih bitij. »Slovenije je zelo bogata dežela, saj je prva država v Evropi po številu vrst v razmerju na površino, ki jo ima. Ozemlje zajema le 0,004% ozemlja celega planeta, glede na znane vrste pa zajema kar 1,2 %.« Dr. Tone Novak je povedal tudi, daje pri nas znanih 24000 vrst, ki so uradno registrirane, domnevajo pa, da jih je do 120000. Teren naše države namreč še ni v celoti pregledan. Za primerjavo je navedel podatek iz Velike Britanije, ki kaže, daje v prečesanem terenu Anglije le 20000 različnih vrst živih bitij. Divje odlagališče tudi v Slovenj Gradcu na Francetovi 4 Posnetek: Stanko Hovnik Svoj znanstveni prispevek v razgovoru je zaključil z mnenjem, da bo ohranjena narava v Sloveniji kmalu tudi močan gospodarski dejavnik. Ljudje bežijo iz velemest, betona in plinov v čisto naravo. Slovenci pa še zmeraj premalo cenimo to, kar imamo. Na to temo je navezal svoj govor Mladen Berginc iz Ministrstva za okolje in prostor, ki je začel s pohvalo gozdarjem. Več kot 60 % Slovenije je poraščene z gozdovi in gozdarska stroka je za ohranjanje neokrnjene narave naredila veliko dobrega. Katastrofalno stanje v Angliji, kjer naravnih gozdov sploh ni več, je pri Angležih zbudilo zavest o varstvu naravne dediščine, ki se je rodila iz neusmiljenega spoznanja, da so nekaj izgubili. Mladen Berginc je to dejstvo prenesel v svarilo Slovencem in nadaljeval, da tudi mi stopamo k varstvu narave 25 let prepozno. A to ni znak, da lahko dvignemo roke od tega To je opozorilo, da moramo za naravo skrbeti še bolj intenzivno, kajti, ko bo uničeno vse, bo prepozno. »Varstvo narave ni pravica in dolžnost neke posamezne ekipe«, ampak vseh Slovencev pod vodstvom strokovnjakov. In temu je treba prilagoditi tudi zakonodajo. Mladen Berginc je tudi mnenja, da z gradnjo cest v Sloveniji delamo zelo hude in krute posege v naravo, zato je to tematiko treba predelati znova. Ohranjanje pristne narave se začne že pri posameznikih. Ne odmetujte smeti, papirčkov, polivinila, steklene, plastične in aluminijaste embalaže kjerkoli po travnikih in gozdovih! Razprava je bila zaključena s prošnjo oziroma zahtevo, da bi morali šolstvo prežeti z etiko, z vzgojo, kako varovati naravo.Q Ajda P. ij u j1 njj 1 c u J y J y jj u [D(y iJ y J il y j1 q j! d 1/115 j y Literatura o drevesničarstvu, hortikulturi in vrtnarstvu skoraj vsepovsod omenja v svetu eno najbolj spoštovanih imen s področja hortikulture in gojenja drevnin, Jeleno De Belder-Kovačič, našo rojakinjo, ki že več kot 40 let živi in dela v Belgiji. To izjemno strokovnjakinjo smo ki praktikanti, ki tu uživajo in srkajo njeno gostoljubje ter predvsem njeno enciklopedično znanje s področja hortikulturnih in dendroloških znanosti. Prav nesebično se nam razdaja. Mnogim nam je in bo pomagala obogatiti naše znanje o vzgoji rastlin in o hortikulturi ter dendrologiji tudi zunaj na Caravaningu pri Muti srečali okrasni drevesničatji, načrtovalci okolja hiš in parkov ter ljubitelji lepega okolja iz vse Slovenije. Kot osredja gostja pa nas je s svojim obiskom razveselila in počastila gospa Jelena De Belder-Kovačič. Gospa Jelena z vsem svojim znanjem zagotoviti domačo lastno proizvodnjo okrasnih sadik, saj je bila v preteklosti zgolj gozdarska drevesnica. Laskava pohvala, in to iz ust takšne strokovnjakinje kot je Jelena De Belder-Kovačič! Pohvala je veljala tudi parku tik ob drevesnici, glede pestrosti in Prodajni prostor drevesnice Omorika pobliže spoznali pred dvema letoma v sijajni TV seriji »List in cvet« avtoija Staneta Sušnika. Poznavalci in ljubitelji dobre hrane pa jo poznamo tudi po svojevrstnem kulinarično-vrt-narskem priročniku Okus po cvetju. Eden najlepših parkov v Evropi, Arboreta Kalmthout v Belgiji, je njeno pionirsko delo. Leta 1978 je gospa Jelena ustanovila fondacijo »Arboretum Kalmthout«, s ciljem promovirati in nadalje razvijati ta čudovit arboretum. H gospe Jeleni De Belder-Kovačič mnogokrat prihajajo slovenski vrtnars- meja naše domovine. Pred kratkim je belgijski kralj gospo Jeleno imenoval za baronico, kot prvo v Belgiji za njeno hortikulturno in vrtnarsko delo. Ta naslov so v preteklosti prejemali pogumni vojskovodje, danes to čast dodeljujejo le uspešnim industrialcem, kulturnikom, športnikom itd. letos pa prvič »vrtnarici«, kot zase pravi gospa Jelena. To imenovanje sama sprejema zgolj kot priznanje vsemu vrtnarstvu. V začetku oktobra, ko so barve okrasnega drevja in grmičevja najlepše in pestre, smo sc v drevesnici Omorika zagovarja avtohtonost rastlin, kar pomeni, da morajo rastline biti vzgojene v deželi oz. kraju kamor se jih kasneje sadi. Strogo moramo ločiti drevesničarstvo (vzgojo hortikulturnih vrst in trajnic) ter vrtnarstvo (vzgoja sezonskih rastlin in rezanega cvetja), saj sta to popolnoma različna »poklica«. Ko je gospa Jelena prehodila drevesnico Omorika, je bila razveseljena nad hitrim razvojem naše drevesnice, predvsem pa nad domačo vzgojo sadik. Drevesnici Omorika je v dokaj kratkem obdobju petih let uspelo vzdrževanja samega parka. V parku raste nekaj redkejših sadik, ki jih je potrebno dodatno negovati. Predlagala pa je nekaj novih zasaditev in večje promoviranje tega, v koroški krajini najpestrejšega parka. Ob koncu obiska je gospa Jelena v pomenku vseh udeležencev prijetnega in poučnega srečanja sklenila, da bo drevesnico Omorika še večkrat obiskala, obenem pa obisk priporočala tudi ostalim strokovnjakom iz tujine ali pa jih bo celo sama pripeljala.Q Vlado Planinšek V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO Q20FAS ì?G3® rastra m 0® wmm PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230,85 640 SE PRIPOROČAMO! g Ma pHì iati! Jlui pÈS) Stel tate 5 i p l_A P nn »Pripradam generaciji, ki še zadnja doživlja del knapovskega življenja Mežiških rudarjev«, je dejala na otvoritvi likovne razstave predstavnica rudnika gospa Suzana Štrucl. Tesno nam je bilo vsem prisotnim, pa ne zaradi pomanjkanja prostora, ampak ob tako čustveni otvoritvi te razstave pastelov Leandra Fužirja. V Se vedno zvest svoji tematiki rudarjenja Rudnik se zapira, Leander Fužir pa še bolj čuti, da mora to, kar je celo sam doživel, kar so občutili radarji okoli njega in njegovi najbljižji v družini, prenesti s svojimi barvami in videnji na slike. otvoritev. Ne vidijo še, da tudi preko tako čustveno naslikanih utrinkov iz življenja knapov in njihovih družin lahko kaj iztržijo v svojih novih projektih, ki menda težijo na turizmu (Fužirjeva stalna zbirka, razglednice z njegovimi deli, koledarji). Galerija v hotelu Club Krnes je tudi tokrat bila prežeta s glasbenimi zvoki. Harmonikar Franc Čepin je po govora gospe Štruclove ustvaril tako pravo »glasbeno kuliso«. Za doživeto interpretacijo pesmi rudarjev pa je bil tako GALERIJA 1W5 Mogoče je pa tudi zdaj pravi trenutek (če ne bi delal le za svojo dušo), kajti rekoč »iz dobrega arhiva potegnjen« gospod Matjaž Mrdavšič. povabljeni vodilni predstavniki mežiškega rudnika se niso odzvali vabilu na Fužirjevi pasteli so na ogled v mesecu oktobru.Q Anita Predikaka ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Rajko Lesjak naš kandidat za Mežiško dolino LEVO ZGORAJ ZDRUŽENI i Ko si na cesti, na poti v službo, na vlaku in na avtobusu, v gorah in na morju, v tovarni in bolnici, nikjer ne vidiš levičarjev, nikjer desničarjev, nikjer tistih vmes, marveč le: ljudi. Za reševanje njihovih problemov mi gre. Rajko Lesjak 5!iMCQaGf[|©\!7Š) mam® Na lepem razglednem kraju ob cerkvici sv. Primoža nad Muto stoji majhen domek, v katerem je sredi zime obhajala 80 letnico življenja Vincencija Vrhnjak ali Mežnarjeva mama, kot po domače pravimo. Luč tega sveta je zagledala pri Dobniku na Primožu, kjer je ob treh sestrah in treh bratih odraščala svoje otroštvo po letih prve svetovne vojne. Čeprav je bilo vse bolj skromno, je bilo njeno otroštvo kljub temu lepo. Paslo so živino, ovce posebej, bilo jih je nad trinajst. Na paši so se igrali med seboj in tudi z jagenjčki. Ko je Vincencija odrasla v brhko dekle, jo je zasnubil Peter Vrhnjak, s katerim sta se poročila v maju 1937 ter se po poroki preselila na njegov skromen dom k Mežnarju. V tem domu sta življenje podarila petim deklicam in trem fantom, ki so ob skrbnih starših odrasli v marljive, poštene in vestne ljudi. Vsi so si ustvarili družine ter razen najmlajšega odšli v dolino, odkoder z vnuki občasno obiskujejo dedka in babico. Po vojni so morali skrbno in preudarno gospodariti na tej ktpi zemlje. Mož je poleg kmetovanja malo vozaril in tudi čebelaril je, da je bilo vsaj nekaj malega cvenka. Obdelali so vsak košček orne zemlje, da so ob zmerni letini imeli vsaj najnujnejši živež, saj za kupiti ni bilo nič, še celo oddajati so morali. Popisali so vse posevke in živino in od presežka je bilo treba obvezno oddati tudi jajca. Da bi Mežnarjeva mama za družino prihranila nekaj več jajc, je ob popisu zatajila nekaj kur. A kmalu je od okrajnih funkcionaijev hodila kontrola nad popisom, kjer so strogo prešteli vse živali. O kontroli je bila obveščena in skrila je zatajene kure na podstrešje, zraven še petelina, da bi kure imele mir. A ravno, ko je kontrola preverjala podatke, je petelin na podstrešju začel kikirikati, na kar so kontrolorji postali pozorni. A mati se je brž znašla: »Včeraj gaje abuh prestrašil in je zbežal na podstrešje«. Namesto skritih kur so na dvorišču ugledali kopico majhnih bosopetih otrok in niso več brskali dalje. Sedaj že vsi vnuki hodijo v šolo in babica pravi, da je brezposelna in na čakanju.□ Ludvik Mori Zočetki turizma pri Svetem Jerneju nad Muto Sveti Jernej nad Muto je zaselek z okoli 150 prebivalci, je od Mute, na katero gravitira, oddaljen okoli 14 kilometrov, z njo pa ga povezuje dobra gozdna cesta. Na območju Svetega Jerneja se nekaj nad trideset kmetij ukvarja predvsem z živinorejo in mlečno proizvodnjo, ki tamkajšnjim kmetom poleg gozda pomeni največji vir dohodka. Na tem območju pa se je pred časom Ignac Kac odločil, da odkupi 17 hektarjev veliko Herkovo kmetijo in jo obnovi za potrebe turističnega razvoja kraja. »Za to, okoli 600 tisoč mark vredno investicijo, sem se odločil, da temu območju, ki ima naravne možnosti, pridam turistično infrastrukturo, ki bo privabljala goste na nadmorsko višino 1038 metrov«, je med drugim o tej investiciji povedal Ignac Kac. Na precej velikem platoju, ki ga krasi slovenska značilnost, nekaj stolet stara lipa, pa je Ignac Kac uredil hleva za živino, objekt s 26 posteljami ter prijeten lokal, v katerem vam bodo ponudili domače jedi in pijačo. Med jedmi pa se bo v prihodnje kot specialiteta pojavila ovčetina ter kozje salame, za kar ima ob obilni čredi drobnice vse pogoje. Z razvojem turizma na tem območju naj bi zaselek ponovno pridobil na veljavi, ki jo je imel pred desetletji, ko je pri Svetem Jerneju kar okoli 40 otrok obiskovalo popolno osemletko, danes pa pol ducata otrok obiskuje okoli 10 kilometrov oddaljeno podružnično šolo Branik v Bistriškem jarku. V razvoj turizma se na tem območju po besedah Karlija Miheva z občinske agencije za razvoj in turizem vse bolj vključuje tudi občina Muta, saj so uredili planinsko pohodno pot ter kolesarsko pot, po katerih so ta zaselek obiskali že številni pohodniki in kolesarji. Občina naj bi prek projektov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi skušala temu zaselku pomagati tudi s posebnimi projekti, trenutno pa proti Svetemu Jerneju nad Muta urejujejo tudi del ceste. Občina se trenutno skupaj z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ukvarja s sanacijo 107 let starega objekta župnišča. Na območju Svetega Jerneja se vsak konec avgusta na lepo nedeljo zbere kar okoli 1500 obiskovalcev, med katerimi je vsaj tretjina obiskovalcev iz sosednje Avstrije, ki postaja glavna turistična destinacija za to območje, ki leži tik ob državni meji. Po besedah Karlija Miheva bo agencija za razvoj in turizem občine Muta vzpostavila tudi stike z agencijami na tej in oni strani državne meje, ki naj bi skrbele za turistične obiske tega zaselka z neokrjeno naravo in neslutenimi turističnimi možnostmi.O T. Karat m »miš RAČUNALNIŠKI INGENERING d Vili Veler s p Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P. 'N - enostavno in dvoslavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani - - položnice - pnspevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si V; ta[QaoQQa@a am ^oohoq^ cDaBcDtam g)ffa@3)Q\3fem Sredi oktobra se je v Radljah na sedmi izredni seji sestal svet občine Radlje in se najprej lotil točke, ki je povzročila sklic izredne seje: Poročila nadzornega odbora o zadevi Štajerska hranilnica. V poročilu je nadzorni odbor predstavil dogodke, ki so si sledili pri vezavah dobrih 12 milijonov tolarjev proračunskih sredstev na Štajersko hranilnico in dodaja, da bi ob valorizaciji ta znesek danes veljal kar okoli 44 milijonov tolarjev. O poročilu je na seji bivši predsednik izvršnega sveta bivše občine Radlje in sedanji svetnik Demokratske stranke v svetu občine Radlje Franc Fras dejal, da je necelovito, nestrokovno in subjektivno. Nadzorni odbor je podal tudi nekaj hipotetičnih ugotovitev, pri katerih naj bi šlo za kršitve, do katerih pa se naj opredeli nalogodajalec poročila o zadevi Štajerska hranilnica, svet občine Radlje. Svet pa je pred odločitvijo opravil z razpravo, v kateri je bivši predsednik izvršnega sveta Franc Fras poleg prej omenjene ocene poročila povedal, da je do vezav denarja prišlo zaradi ohranjanja dejanske vrednosti proračunskih sredstev, kar se jim je pri prvi vezavi, ko so na Štajersko hranilnico naložili 32 milijonov tolarjev in dobili 7 milijonov obresti, vsekakor izplačalo. Pri drugi vezavi, ki je tudi predmet razprav, pa se zadeva ni izšla po pričakovanjih, kljub temu, da je direktor Štajerske hranilnice Emil Bizjak še v maju 93 pisno zagotovil izvršnemu svetu, da je bila hranilnica dokapitalizirana in da bodo poplačani. Že čez dober mesec dni pa je bil v njej uveden stečajni postopek. Za tem seje razvila razprava, v kateri so razpravljalci govorili predvsem o razmerjih med družbenimi in zasebn- imi interesi v zadevi Štajerska hranilnica. Ti so bili po njihovem mnenju prisotni predvsem zaradi tega, ker je tudi zasebno podjetje Stroka Radlje, katere direktor Igor Peruš je bil v izvršilnem svetu odgovoren za malo gospodarstvo, imela na isti hranilnici sredstva, ki naj bi jih po njihovem dobila vrnjene v celoti, občina pa je pri tem izostala. V to razpravo pa se je zatem vključil še župan Herman Tomažič in predlagal, da se pred tovrstnimi razpravami najprej preveri zakonitost poslovanja v kontekstu pooblastil za oplemenitenje proračunskega denarja, da se preveri, če je bilo denar iz Štajerske hranilnice res moč dobiti pred uvedbo stečajnega postopka in nenazadnje, da se preveri, če je pri celotni stvari šlo za malverzacije, ki imajo za posledico kriminalno dejanje- Po večini so se svetniki s to razpravo strinjali in dodali, da naj zadeve preveri državna inštitucija, in sicer Agencija za plačilni promet. S tem pa so z razpravo o Štajerski hranilnici, v kateri se kljub številnim vprašanjem v zvezi s sredstvi žal ni pojavilo vprašanje, zakaj sredstev niso vložili v investicije, namesto v Hranilnico, tudi zaključili. S predajo zadeve Štajerska hranilnica Agenciji za plačilni promet pa se mi nevsiljivo postavlja vprašanje obdelave tovrstnih zadev s strani agencije, saj - če je prišlo do malverzacij, bi jih agencija morala odkriti že skozi svoje redno poslovanje, kar pa se vsaj dosedaj ni zgodilo. Nič bistvenega se ni zgodilo tudi pri obravnavi vloge Bojana Fekonje v zvezi z zmanjšanjem stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, saj je svet zavzel stališče, da to zadevo urejata zakonodaja in sklep občine o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Radlje. Glede na to, da je bilo kar nekaj pripomb, predvsem s strani obrtnikov, ki z investicijami zagotavljajo delovna mesta, pa so sprejeli še sklep, da se bodo temu problemu posebej posvetili na eni izmed prihodnjih sej. Do takrat naj bi vzpostavili sistem subvencij za tovrstne primere, ko gre za odpiranje novih, prepotrebnih delovnih mest v občini Radlje.Q Tomaž Karal Turistična agencija tjf« ERIKA RADLJE Tel.: 0602/71-138, fax: 0602/73-035 Tel. doma: 0602/61-254 Erika SAHORIMIK MATURANTI UGODNI PROGRAMI ZA VAŠE IZLETE - Španija 7 dni bus-bus že od 270 DEM - POČITNICE NA KANARSKIH OTOKIH - SMUČANJE DOMA IN V TUJINI - Martinovanje 8. ali 9. 11. 1996 - vlak ali avtobus - SILVESTROVANJE na Madžarskem: 3 dni že za 275 DEM in še in še. KANDIDATKA SLOVENSKEGA | FORUMA NA VOLITVAH Erika SAHORIMIK f Samostojna podjetnica, TA Erika Radlje Za nastop na volitvah sem se odločila po treznem premisleku in v prepričanju, daje bilo v preteklih letih za naše kraje postorjenega zelo malo. To sem občutila tudi pri svojem delu, saj sem bila dolga leta tajnica Občinske turistične zveze v Radljah. Sem za pošten odnos do ljudi in do dela, proti brezpravnosti in nepravilnostim, ki so na žalost pri nas še vse preveč prisotne. Naša stranka bo zaščitila brezposelne in podprla razvoj kmetijstva. Velik poudarek dajemo razvoju turizma, predvsem v naših krajih, kjer je še neokrnjena narava. Spoštovane volilke in volilci, iskreno vas prosim, da na volitvah na Martinovo nedeljo svoje zaupanje izkažete meni. Obljubljam Vam, da Vas ne bom razočarala. Moje delo in moj boj bosta namenjeno doslednemu urisničevan-ju vaših interesov, ki so tudi moje življenske opredelitve. NAŠI KRAJI SO MOJ DOM SVETA URSULA IN NJENE DEVICE Piše: Avguštin Raščan Redkokatera svetniška zgodba je tako temna in malo verjetna kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Tako velika številka je seveda plod bujne domišljije in srednjeveškega pretiravanja o večji pomembnosti in ugledu kraja, ki ima številnejše svetniške relikvije. Druga možna razlaga bi lahko bila slabo branje okrajšav zapisa v latinščini (XI. M. V. = 11 Martiyres Virginis = enajst deviških mučenk, ne pa enajst tisoč, kot tudi lahko beremo veliki M). Spet druga razlaga tega števila izhaja iz imena Undecimila, kakor naj bi bilo ime eni izmed tovarišic. Samo ime Uršula izhaja iz latinskega imena Ursula kot manjšalnica besede ursa, torej bi ji po slovensko rekli medvedka. Ena izmed legend in njeni poznejši zapisi pripovedujejo, da je bila Uršula prednica nekega samostana pri Koelnu in se je ob preseljevanju narodov skupaj s svojimi sosestrami zatekla za mestno obzidje. Ob zavzetju mesta je raje šla v mučeniško smrt, kakor v sramoto. Res so v njeni lepi in zelo stari cerkvi, ko so jo leta 1106 širili, našli večje število človeških lobanj, ki jih ta cerkev hrani še danes. To se posrečeno ujema z zgodbo o enajst tisoč devicah, ki naj bi po zgledu svoje prednice prav tako umrle mučeniške smrti. V neki drugi legendi naj bi Uršula bila angleška kraljična. S svojim spremstvom naj bi poromala v Rim, ob vrnitvi pa naj bi jo pri Koelnu zajeli Dazgledi Huni. Ker ni hotela postati žena hunskemu kralju, je morala skupaj s svojimi spremljevalkami umreti. Spet po drugi razlagi pa so deklice umrle zgolj zaradi nasilja in podivjanosti hunskih vojščakov. Današnji zgodovinarji domnevajo, da so bile te mučenke sestre, neveste ali morda hčere vojakov egiptovske krščanske legije iz Tebaide, ki jih je vodil primicerius Mavricij. To legijo je premagal poganski vojskovodja Maksimilijan Herkulej, sovladar cesarja Dioklecijana (248 - 305). Mavricijevi vojaki so rajši umrli, kakor da bi zatajili svojo vero; seveda naj bi takrat umrle tudi njihove spremljevalke. To se je zgodilo ob reki Rhoni prav blizu njenega izliva v Ženevsko jezero v današnji Švici, kjer danes stoji mesto Saint Maurice (St. Moritz). Po nekaterih virih je Mavricijeva legija štela kar 6.600 mož. Napis na južni steni kora že omenjene Uršuline cerkve v Koelnu iz četrtega ali petega stoletja pove, da je neki Klemacij, mož s senatorsko častjo, iz zaobljube s svojimi sredstvi in na svojem zemljišču obnovil to baziliko na tleh, kjer so častitljive device za Kristusove ime prelile kri. Napis ne omenja niti števila devic niti imena njihove vodnice, je pa kljub temu dragoceno pričevanje o resničnosti imenovanega dogodka. Gotovo imajo številne legende povezane s sv. Uršulo določeno zgodovinsko jedro. Vsekakor gre za skupino deklet, ki so v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov dale življenje za krščansko vero. To nedvomno potrjuje sorazmerno zgodnje češčenje Uršule in tovarišic, ki sega tako po cerkvenem koledarju kot tudi v ljudski pobožnosti celo v četrto stoletje. Zaradi srednjeveških romanj naših prednikov v Kocin, se je kmalu tudi k nam razširilo češčenje sv. Uršule in njenih tovarišic. Ko so vsako sedmo leto romali k Svetim Trem Kraljem, so se ustavljali tudi pri sv. Uršuli, zavetnici Kocina. Na Slovenskem je Uršuli posvečenih kar dvanajst cerkva in med njimi znamenita in priljubljena romarska cerkev sv. Uršule skoraj že katedrala na naši Uršlji gori. Na Goro smo poromali na sam god sv Uršule 21. oktobra in se po zgledu davnih graditeljev svetišča priporočili, da bi nam pod njenim plaščem nikoli ne manjkalo tehle pet potrebnih reči: »dobrotljivosti, kruha, mošta, volne in ta prave krščanske vere«. □ NISSAN ^ SUZUKI MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA /vO tet: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI Nova Nissan Primera Nissan Primera je najnovejše Nissanovo vozilo srednjega razreda, narejeno po vseh evropskih standardih - izdeluje se v Angliji, sodobno oblikovano ter maximalno približano človeškim zahtevam. Izdeluje se v štiri in pet vratni varianti z motorji l600 cmm (100 ks), 2000 cmm (130 ks) in 2000 ccm Turilo diesel (90 ks). Že stara Primera je bila izvrstno vozilo, kar postrjujejo dosedanje iskušnje, nova Primera pa je v svojem razredu med najbolj varnimi vozili v Evropi (dokazali so testi), sodobno opremljena in z zelo zanesljivimi motorji. Nekaj konkretnih podatkov: Primera 1600 ccm Motor 16V, 100 KS, pospešek 12 sek/100 km, poraba 6,91 Primera 2000 ccm Motor l6V, 130 KS, pospešek 9,6 sek/100 km, poraba 7,9 1 Primera 2000 TO Motor turilo diesel, 90 KS, pospešek 14 sek/100 km, poraba 6,7 1 Oprema GX: servo volan, bočne ojačitve, ABS, 2x air back, daljivi sedeži, centralno zaklepanje, blokada motorja, 4x zvočniki, antena, metal barva. SLX: dodatno k GX opremi: el. odpiranje stekel, daljinsko zaklepanje, klima naprava, 6x zvočniki SRi: dodatno k SLX opremi: usnjeni volan in prestavna ročica Cenik vozil Primera 1,6 GX 29.400 DEM Primera 1,6 SLX 33-400 DEM Primera 2,0 SLX 39.400 DEM Primera 2,0 SRi 40.100 DEM Vsa vozila lahko nabavite na kredit do petih let in menjavo staro na novo. Zastopnik za Koroško MG d.o.o. Muta, telefon 0602 6l 760. Qa^gledi SLS Slovenska ljudska stranka Marjan Slemenšek podjetnik Kandidat SLS v Mežiški dolini (Občina Ravne-Prevalje, Mežica in Črna) * V letih, ko so v Mežiški dolini usihala delovna mesta, sem ustvaril 40 novih zaposlitev; Če bo SLS krojila v prihodnje tudi vladno politiko, obljubljamo Koroški do konca tisočletja nekaj sto novih delovnih mest; * Koroško je potrebno prometno odpreti in prizadeval si bom za dober standard vseh javnih cest; * Ohranili bomo poseljeno Mežiško dolino in podružničnih osnovnih šol ne bomo več zapirali; * Temeljito bomo razmislili o rezultatih nasilne poroke med ravenskim Metalom in štorskim Jeklom. Na volilnem listu me boste našli pod številko Za zaupanje se Vam najlepše zahvaljujem Za Slovenijo z ljubeznijo Naročnik: Podružnica SLS Ravne-Prevalje, Mežica, črna Novodobni kotiček Od tod do večnosti Piše: Miša Felle Nove generacije so vedno hitrejše, že rojevajo se z večjimi duhovnimi nastavki. Ker mislim, da moj otrok ni nič posebnega, predpostavljam, da so tudi drugi starši vedno pogosteje izpostavljeni vprašanjem, kot so: »Kam gre duša, ko umremo? Zakaj ne vidimo škratov in vil? Ali se lahko ponovno rodimo tudi kot mačka? Zakaj so vojne? Kako lahko zatrdno vemo, kakšne bar\’e so bili dinozavri?« itd. Ste se kdaj vprašali, odkod otrokom takšna vprašanja, ko že niti brati ne znajo, mediji pa ponujajo prej drugo skrajnost, kot pa je razmišljanje o življenju. Druge ni, kot da prinesejo dušni spomin že na svet. Si predstavljate, kako hitro bi potekal razvoj, če bi ti otroci dobivali na svoja vprašanja kolikor toliko normalne odgovore, oziroma bi se sploh imeli možnost o teh stvareh pogovarjati? Ni vseeno, ali otroku, ki opazi belo svetlobo okrog sobne rastline, rečeš, da je nor ali da si to le domišlja. Če mu poskušaš povedati vsaj to, da je uspel videti energijo lončnice, energijo, ki je podstat vsem živim bitjem in po najnovejših raziskavah tudi neživi naravi, mu lahko narediš neznansko uslugo. Ni treba poudarjati, da je zaradi tega, kar je opazil, nekaj posebnega, pač poveš, da je vedno več ljudi, ki tako vidijo, vendar še zdaleč ne vsi. Tako bo vedel, da ni nor in - kar je še lepše - rožico bo imel veliko raje. Ne bo padel na fìnto učnih programov, ko pa že ves svet ve, da pramid v Egiptu niso zidali sužnji, temveč ljudje iz zelo razvite civilizacije. Morda bo imel možnost dialoga z učitljem, če pa ne, bo vsaj imel oporo v starših, ki imajo širši pogled na svet. Dolžnost vsakega živega človeka je razmišljati o teh stvareh in iskati odgovore, še posebej, če je odgovoren tudi za vzgojo otroka. Šolski učni načrti pač ne uspejo slediti novim spoznanjem, ki velikokrat niti niso dokazljiva, kaj šele sprejemljiva za sprane možgane prenekaterega učitelja. Vendar izjeme obstajajo, žal zaradi sistema največkrat anonimne. Slednje velja tudi za ostala področja, predvsem zdravstvo. Torej, če vas otrok »nadleguje« z vrašanjem, kaj se zgodi po smrti, nikar ne zamahnite z roko, da je vsega konec. Za božjo voljo, vzemite si čas, preberite kakšno knjigo, začnite razmišljati, pa čeprav bo to vaš prvi korak od tod do večnostUO ---------------------------- Qazgledi Slovenske razglednice Koroške »DA JAZ UPAM IN UPAM, DA BO TUDI IZ NAŠE SREDE LEP SAD SLOVENCEM IZZORIL...» (A. M.Slomšek) Mar naj svoj sprehod po Celovcu začnemo z otožno pesmijo - le čigava je: Drabosnjakova, Koschatova, ljudska? - Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz ... ali z zavestjo, da še zmaj ni pomigal z repom; pravijo namreč, da bo to takrat, ko bo prišel mimo Celovčan s čisto germansko krvjo. Do dandanašnjega dne se hvala Bogu ni zgodilo ... Morda je Krušejev Job res zadnjo slovenski konj v Celovcu, verujmo, da Job ni podoba koroškega slovenskega ljudstva. Prijatelj Janko le malo prečrno gleda. Res pa je, da nimaš vtisa, ko prideč v mesto, v Celovec, da bi karkoli slovensko utripalo. Največ slovenske govorice po ulicah in trgovinah celovških veleblagovnic je na prvi pogled z gorenjskim naglasom, tu in tam zaznaš srbohrvaško besedo jugnoslovanskih »zdomcev«. Šele, če prodreš v ožilje mesta, celo v kapilare, začutiš ustrip domače koroške prisotnosti. Zborniki kršče škofije ti razkrivajo slovensko substanco na Koroškem, potem je tu gimnazija za Slovence, trgovska dvojezična akademija, Mohorjeva, dijaški domovi ... Nenadoma se zaveš, da je Celovec kulturno žarišče Slovencev, kovnica narodne biti, zaveč se, daje v mestu prisotna slovenska znanstvena dejavnost pričakujoča, tudi na mladi celovški univerzi, pa ti profesor Olof preveda Prešernov Sonetni venec ... Uradna Koroška je pred leti (1976) praznovala tisočletnico koroške vojvodine, toda nekaj stoletij (ok.750) prej je slovenski knez Borut popeljal Karantanijo v svet krščanstva, v svet evropske kulture... Slovensko domačo družbo pa lahko srečate nasproti Mohorjeve - na 10. oktobra cesti (10.Okt.Str.) v kavarni Kosta, pri Kosti. Tu je »punkt« za slovenska srečevanja. Neuer platz -Novi trg Zdi se mi, da se kar samo po sebi ponuja prostor okoli zmaja s Herkulom, simbolom mesta, kot začetek našega sprehoda po celovškem vrvežu in odkrivati ter spoznavati samega sebe. Poleti je pravzaprav prijetno posedati tod v bližini zmaja z orjakom, ki ga namerava ubiti s silno gorjačo. Lindvvurmdenkmal je simbol Celovca že od leta 1285. Zmaja je klesal Ulrich Voglsang iz enega samega ogromnega kamenitega bloka s kamnoloma na Križni gori (Kreuzbergl) ob Celovcu. Toda je prej umrl: dokončal ga je njegov brat Andreas. Leta 1953 so ga postavili na trg. Navdih izhaja iz ljudske pripovedke. Domalega petdeset let ( 1636) za tem, mu je postavil nasproti Herkula Michael Honel. Skoraj sočasno so obdali - mar iz strahu - oba z železno ograjo. Usedimo se v bližnjih stojnicah ob vrčku piva ali skodelici kave in odstranimo preteklost, po spominih, vodičih, pripovedovanjih ... Vrbsko jezero pri Celovcu (ljudska pripovest) Pred davnim, silo davnim časom še ni bilo jezera pri Celovcu. Lepe vasi z nargoršimi in visokimi hišami so ondi stale, in okoli se je naj rodovitniši polje s prijetnimi vertiči prostiralo. Prebivavci tega kraja so per bližnjih in daljnih sosedih za nar premožniši in nar srečniši veljali. Bili so v resnici silo bogati, in dokler so po veri in pameti živeli, tudi prav srečni. Tode obilnost in sreča tako lahko človeka zapelje in spači, de na Boga in dolžnosti pozabi, in se v strati in slasti pogubi. Tako tudi prebivavci tega kraja. Sreča jih je omamila in ošabne storila, na Boga in zapovedi nosi več porajtali, za cerkev in božje praznike se ne zmenili, svetim rečem so se posmehovali, ter so brez vesti in mere le slepimu poželjenju stregli. Približal se je enkrat velike sobote večer, kteriga so bogoslužni kristjani tistih časov s premišljevanjem in tiho pobožnostjo praznovali, in visoki spomin prihodniga jutra, odrešenikovo od smerli vstajenje, v mislih imeli. Ti presrečni vaščani pa se tega večera niso spomnili, ampak so ravno takrat v veliki in krasni hiši v sredi vasi nar veseliši šander in hrup vganjali; godce so imeli, so jedli in pili, plesali in vriskali, de se je dalječ okrog razlegalo. Ni že bilo delječ od polnoči, in nobeden še na počitek in pokoj ne smisli; še bolj so divjali in noreli, čuj, na enkrat se vrata odprejo, in perkaže se majhin, star in suh možek s sivimi lasmi. Jezno se ozira in potem z ojstro besedo spregovori in reče: »Razujzdneži«! necojšni večer tako praznujete? tako se perpravljate na sveti praznik prihodniga jutra? nimate bozjiga straha in vere nič Več v sercu? Nehajte in spremislite si, predin ura božje milosti dolečel« Tem besedam so se vsi srovo zasmejali, so s petami zacepetali, zavriskali in se vnovič po podu plesaje zavrteli in še divjej noreli, čas beži, bližej in bližej polnočna ura prihaja, - spet se vrata odprejo, in ravno tisti možek berzno v hišo stopi ter zdej majhin sodec pod pazdho per-nese, glas povzdigne in ginljivo reče: »Še enkrat vas opomnim; poslušajte svarečo besede prijella! Brežin vašiga pogubljenja se odpira, meč božjiga maševanja je vzdignjen in nastavljen. Še eni trenutji so vam dani za pre-vdarik, - urno si spremislite, nehajte in temu večeru storjeno nečast pokorite! Poglejte tale sodec, gorje vam, če me silite, pipo odpreti; - groza, strah in pogubljenje bo iz njega pervrelo in vas ukončalo.« Teh besedi še ni dogovoril, in vsi so kakor iz eniga gerla smeh in krohot zagnali rekoč: »Aj to mora kaj praviga biti! odpri vender pipo, le kar izderi jo in izpisti brez overanja svojo moč in strahobo, bomo saj vidili; - saj vemo, starec! de se šališ, in imaš le vino v sodcu, te groze se pač ne bojimo, tako strah naše gerla dobro poznajo; le urno ga izlij, in nikar nas dalj ne zaderžuj in ne moti; za pokoro, sivic! je še časa dovolj« - Oči sivčika se zdej togotno zabliskajo, in kakor sodni glas se iz njegovih ust zasliši: »Zdej ste doveršili, gorje vam, zgubljeni ste, zgubljeni!« To izreči se urno izmakne in zgine. Uro polnoči bije, per dvanjstem vdarku tužno zabrenči, - in strašni vihar perhruši, luči pogasnejo, truma divjih plesačev trepetaje ostermi, černa noč jih obda, kervavo rudeč blisk šviga in blede obraze razsvetljuje, in grom in ropot, kakor da bi se svet podiral, jim v ušesa hrumi. Huda ploha, kakor bi se vsi oblaki pretergali, se zdej iz nega vlije, studenci in potoki zasumijo in se v enim hipu kakor hudourniki dereče razlijejo; iz vsih bregov in gričev se tokoma voda vdira, naprag in skozi vrata in okna v hiše vre, podira, ter višej in višej dostaja. Druhal nesrečnih veseljakov se obupno in plašno odre, strehe in višine ogiblje in beži, toda zastonj, -dereči valovi jih urno dohitijo in v mokri grob pogreznejo. Vso so žalostno poginili. Drugo jutro grom in vihar potihne, pa voda še vedno doteka in naraša tako dolgo, de vse višine, tudi cerkev in visoki zvonik porije in zageme. In nič več ni utekla, ampak kakor je narasla, je ostala do današnjiga dneva, - in to je Verbsko jezero pri Celovcu. Tako ti bo prosti kmet ob jezeru to pripovest povedal, in zravin te bo še modro in resno zagotovil, de se včasih o mraku žalostno zvenečenje uto-pljcniga zvona spod vode čujc, - to je svarivin spomin, bo rekel. Zgodbico smo posneli po slovenskem glasilu v Celovcu, Slovenski Bčeli 1850, str. 2-4 Worther-See Mandl stoji nekoliko više, na stečišču Kranter-gasse in A. Lemisch Platz Postavili so ga leta 1965, (napravil ga je H. in T. Goli) Možic drži sodček in zaenkrat še počasi teče voda v ličen vodnjak, svari pa že z roko. Prav ima - ne bodimo razuzdanHU Tone Sušnik Pisma, odmevi ©5p5^[h(sxD Sp® jp®2ì®paiQai§S]j Spet smo trumoma stali ob grobovih svojcev. Lepi spomeniki, preprosti križi nam ponazaijajo, da smo si vendarle nekje enaki. Tako pač je: nekoč boš ostal sam. Tvoja pomladna leta bodo odcvetela, tvoje poletje in zlata jesen bosta mimo. Tako kot v novembru padajo kaplje z usahlega listja, bo usahnilo tudi naše življenje. Morda pozabljamo, da vse, kar je ustvaijeno, nosi v sebi dvojno obličje. Zemlja tako groba, roža tako nežna. Že več kot 40 let sem "profesionalni'' govornik na pogrebih. Veliko spominov je ostalo v meni, posebno o ljudeh, ki sem jih imel rad.Zato bom stopil na pot teh spominov. Na St. janskem pokopališču menda ni groba, da nisem stal ob njem ob času pokopa, tudi pri sv. Barbari sem veliko govoril, pa sv. Peter na Kronski gori, Dravograd, Stari trg, Libeliče, Avstrija, Zagreb - in še kje so ostali moj i spomini. Ti ljudje danes ponovno stopajo drug za drugim pred moje oči, da se vsaj malo z njimi pogovorim. Vsak od njim mi pripoveduje pot, po kateri smo nekoč skupaj hodili. Bila je lepa, pa tudi trnjevo strma. A mladost, ki je že mnogim odcvetela, mi narekuje, kako smo bili srečni. Večkrat se zamislim, da smrt vendar ni tako strašna. Je le prehod iz enega časa v čas miru, spokojnosti. Zakaj pred njo takšen strah, ko smo vsi usojeni na to pot? Moji sodelavci, ki že mnogi počivajo, so pustili v meni del sebe. Prijatelji, s katerimi sem delil stezo mladih let, so podobni krizantemi, ki v srcu ne uvene. Veliki krik odmeva skozi stvarstvo in oovori o resnici, dobroti, lepoti. To je krik mrvih neskončne simfonije, fortissimo in pianissimo. Vse to dojema uho. Ali ni to melodija domotožja, ki jo pojo vsi narodi, ki nikdar ne usahne, ampak odmeva naprej in nas prešinja. Lahko jo sprejemamo in oddajamo brez konca, tako veliko hrepenenje je v človeku. In je hrepenenje po nečem lepem, neskončnem! Naj še tako lepo, drago kupljeno cvetje govori o njih, je vendar spomin in zbranost tista sila, ki celo prižgano svečo zakrije v svojem siju. Spomin nam pa tudi pravi, daje še veliko grobov po grapah, kjer so padli partizani, oni, ki so se borili za lepoto našega jezika in obstoja. Tudi na nje naj stopi spomin. Viktor Levovnik IMteì QQSJ Q©ip® Kdor je le enkrat Koroško deželo obiskal, se bo tja vedno rad vračal. Očarali ga bodo žimi gozdovi, s katerimi so pokriti hribi. Med njimi samevajo samotne kmetije, ki so nekatere visoko v gorah. Ne moreš se načuditi prijaznim prebivalcem, ki tam živijo, pa tudi ob samotnih jarkih daleč od naselij. Jarki, ki jih je v davnini izdol-bela voda, se vlečejo daleč v osrčje gora. Prikupno domače so turistične kmetije Šentdaniela, ki te vedno in vedno privabljajo tja med prijazne koroške ljudi. Čeprav sem že nekajkrat bil tam, sem se rad udeležil izleta upokojencev Mislinje v septembru. Moral bi nas voditi naš rojak, ing. Šertel Andrej, ki je mnogo let deloval v Črni in je bil dober poznavalec vsega, kar si je vredno ogledati, pa je žal preminil. Tako smo se morali znajti sami. Najprej smo si ogledali na Ravnah železarski in rudniški muzej, tudi v Čmi razne zanimivosti, tudi lepo urejeno župnijsko cerkev. Potem pa vožnja po neskončno dolgih jarkih k Najevski lipi. Občudovali smo bolj kot lipo kmetijo, ki je tu tako na samem in tako visoko. Spoznali smo, da je dom ljub in drag, pa naj bo še na tako samomem in planinskem kraju. Ljubiti svoj dom bi se morali naučiti ravno od teh ljudi. Izredno zanimiv je bil obisk kmetije Končnik v Topli, nad katero stražijo veličastne pečine Pece. Pogled na to skalovje človeka prevzame z spoštovanjem. Očarale je nas tudi kmetija sama. Velika hiša, kot grad v malem. V dolgi veži smo se zbrali okoli prijaznega gospodaija in gospodinje, ki sta nam povedala veliko zanimivega o življenju tu gori, daleč od naselij. Imajo samo enega soseda kmeta. Gospodar nam je, predvsem moškim, orisal življenje v prvih letih po vojni, ko so živeli v veliki nevarnosti zaradi graničarjev v neposredni bližini hiše. Gospodinja pa nam je, posebno ženskam, veliko pripovedovala o preteklosti in nam razkazala sobe, opremljene s toplim, okusno izdelanim pohištvom, podi in opremo. Ta toplina lesa daleč po lepoti prekaša opremo in pohištvo v dolinskih hišah, ki je iz tovarn in ponekod mestno razkošna, ne pa toplo domača iz lesa domače izdelave. Občudovali smo mizo, ki jo je umetniško okrasil domač mojster. Oba zakonca (gospodinja je iz Prekmurja) sta nam povedala, da tu gori preživijo le z velikimi površinami gozdov in trdim delom. Nehote sem se spomnil besed nekega zavarovalnega zastopnika v teh krajih: »Občudujem ljudi, ko pridem k hiši in jih pohvalim, ko grem od njih; pa si mislim, kako so neumi, da garajo in delajo, jaz bi že ne bil tako neumen«. Kako bi on hodil po teh krajih lačen, če bi ne bilo tako pridnih Slovencev, ki mu pridelujejo kruh, ni pomislil. Ponosmi smo lahko na te kmete, ki nam dajejo zgled pridnosti, v krajih, kjer bi razvajen meščan še namalan ne bil. S takšnimi mislimi smo se vračali domov Jože Krajnc RAZVOJ VARNOST EVROPA II c— //OS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kandidat za Mežiško dolino VOJKO MOČNIK »Sem bil, sem, in bom ostal Korošec!« KANDIDAT, KI MU ZAUPA dr. JANEZ DRNOVŠEK lf Aleš Leve Slovenj Gradec že od nekdaj slovi kot mesto rokometa. Nič čudnega torej, da so se domači fantje že v rosni mladosti navduševali za igro z majhnim okroglim usnjem, za ta atraktivni šport, ki zadnja leta privablja v slovenjgraško dvorano na tekme Preventa tudo do tisoč gledalcev. Številne generacije slovenjgraških rokometašev so dale svoj pečat k ugledu kluba, tako na domačih tleh kot v tujini. Brata Aleš in Boris Leve iz Slovenj Gradca sta bila in sta še vedno členek v verigi odličnih slovenjgraških rokometašev, ki so s svojimi kakovostnimi nastopi ponesli ime kraja širom naše domovine, po tudi po Evropi. Aleš je prve rokometne korake napravil kot osnovnošolec skupaj z bratom dvojčkom Borisom. S skrivnostjo rokometne igre ga je prvi seznanil takratni trener in nekoč sam izvrsten igralec Alojz Ocepek, kasneje so ga trenirali še drugi, kar precej časa tudi Avgust Potušek. Aleš se prav dobro spominja takratne generacije. Bili so izjemno nadarjena skupina 10 do 15 fantov, ki je »prehodila« pot vseh selekcij slovenjgraškega kluba. Leta 1981 so bili republiški pionirski prvaki, višek te generacije pa je bil naslov mladinskih prvakov Slovenije leta 1986 in osvojitev 2. mesta na državnem prvenstvu bivše Jugoslavije v Kosovski Mitroviči. Za 19-letnega Aleša je bil ta uspeh nekakšna prelomnica v njegovi karieri in odločil seje, da se bo rokometu še bolj posvetil, čeprav takrat o kakšnem profesionalizmu še ni razmišljal. Tako je leta 1987 zapustil Slovenj Gradec in prestopil k prvoligašu Slovanu, ki je pokazal največ zanimanja za nadarjenega rokometaša. Tik pred tem je Aleš že nastopal v mladinski reprezentanci Jugoslavije in tudi odigral 15 tekem v dresu z državnim grbom. Leta 1986 je tako nastopal za selekcijo na Balkaniadi v Atenah, kjer so naši fantje po nesrečnem razpletu zaradi slabše gol razlike, osvojili 2. mesto za Romuni. % mmšm gpastPiaasB V Ljubljani je igral tri sezone. Nato je prišla ugodna ponudba iz Celja, kjer so si zastavili nadvse ambiciozne načrte, postati eden najmočnejših klubov na stari celini. In sprejel je izziv ter se »znašel« v zares pisani druščini vrhunskih igralcev rokometa. Njegova profesionalna kariera je obetala zares lepo prihodnost. Pokazalo se je, da je storil prav, kajti s svojo igro na mestu levega zunanjega napadalca je bil v ekipi nepogrešljiv in postal tudi standardni član slovenske članske reprezentance. V ekipi celjske Pivovarne Laško, ki je od leta 1991 dalje osvojila vse mogoče trofeje, po pet naslovov državnega in pokalnega prvaka, je Aleš igral vseh pet sezon. V vseh teh letih je Aleš Leve uspešno nastopal tudi za slovensko izbrano vrsto in za reprezentanco odigral skupno kar 43 tekem. Prav dobro se spominja prve uradne tekme Slovenije z Litvo v Kozini, med največje uspehe naše reprezentance pa šteje uvrstitev leta 1994 na evropsko prvenstvo na Portugalsko, kjer so si z 11. mestom priigrali tudi direktno uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki je bilo leta 1995 na Islandiji. Aleš je seveda še vedno nepogrešljiv v naši izbrani vreti, ki si bo poskušala v kvalifikacijah zagotoviti mesto na svetovnem prvenstvu leta 1997 na Japonskem. Po osmih letih igranja pri Slovanu in Pivovarni Laško Celje seje Aleš vrnil v domače okolje - v Prevent, kjer so si prizadevni klubski delavci omislili ambiciozne načrte in klub tako organizacijsko kot strokovno postavili na zdrave temelje. Imajo izvrstno ekipo, katere cilj je osvojiti najmanj 4. mesto v 1. državni ligi, kar bi pomenilo možnost nastopanja v evropskih pokalih. Aleš Leve je bil rojen 26. 3. 1967, stanuje v Slovenj Gradcu, Kajuhova 17. Ivo Mlakar 3-u iMamùs] iaJujju ìu'àu- [MM3 Lokostrelski klub Muta je bil tudi letos organizator dižavnega prvenstva lokostrelcev 3 -D, ki se je odvijalo v prijetnem okolju goninske Dobrave. Če upoštevamo še udeležbo lokostrelcev iz Avstrije in Hrvaške, bi mirno lahko govorili o mednarodni tekmi. Organizatorji so bili malce razočarani z udeležbo, saj je bilo prijavljenih nad 150 tekmovalcev, tekmovalo pa jih je le petdeset. Vendar, če gledammo znana imena mojstrov loka in klube, lahko govorimo o izjemno kvalitetnem srečanju. Tekmovanje so poleg kluba podprli sponzorji kot so Gostišče »lovec«, že tretje leto zapored. Avto Viher, avtopralnica Šimik, KZ Vuzenica in Brezcarinska prodajalna na Radeljskem prelazu. □ kv Piše: Ivo Mlakar Trije naslovi ostali na Ravnah V organizaciji domačega karate kluba je 19. oktobra potekalo na Ravnah prvo državno prvenstvo v tradicionalnem karateju za nižje pasove. Med 46 tekmovalci in tekmovalkami iz devetih klubov oz. sekcij, ki so se pomerili v disciplini KATA posamezno, so naslove državnih prvkov osvojili: med malčki: Alen Mečanovič in Sandra Mustafič z Vrnike, med mlajšimi dečki in deklicami: Aleksander Šabič in Scjla Ibrahimagič, prav tako z Vrhnike, med starejšimi dečki in deklicami: UroČ Lesjak in Tina Kroflič iz Vojnika pri Celju, med kadeti in kadetinjami: Emin Hodžič iz Škofje Loke in Karmen Mandl z Raven. Med mladinci je zmagal Rok Barbič, med člani pa Ciril Golob, oba sta tek- movalca ravenskega karate kluba. Od mladih domačih karateistov so si druga mesta in naslov vice prvaka priborili: Ron Škalič med malčki, Samo Korošec in Mija Peter med mlajšimi dečki in deklicami, Nuša Škalič med starejšimi deklicami ter Polona Krivonog med kadetinjami in Peter Zoltan med člani. Nova nogometaša pri Korotanu Moštvo koroškega prvoligaša sta v drugi polovici oktobra okrepila dva nova igralca. Do junija prihodnje leto je pogodbo s Korotanom podpisal dosedanji nogometaš prvoligaša Rada iz Beograda Vladimir Lukič, ki se je v jugoslovanski ligi odlikoval po številnih zadetkih. Pri prevaljskemu klubu seveda igra v konici napada in bo poskušal popraviti sila slabo realizacijo koroških nogometašev v letošnjem prvenstvu. Drugi novi nogometaš »plavih« je Amir Agič, 20-letni bivši igralec drugoligaša Ljubljane, ki naj bi predvsem okrepil vezno linijo ali pa zaigral v vlogi bočnega igralca. Trije dosedanji nogometaši Korotana pa so odšli iz kluba. Tako jc Benjamin Prednik okrepil drugoli-gaško moštvo Dravograda, Sergej Šoštar se je vrnil v Velenje in bo odslej igral za ERO Šmartno, Prevaljčane pa je zapustil tudi Štruc iz Črne. Odbojkarji Poba po prvem delu četrti Odbojkarji Puntigamer Doba iz male vasice pri Pliberku so po končanem prvem delu prvenstva najvišje avstrijske državne lige uvrščeni na zelo solidno 4. mesto, kar jim še vedno vliva upanje, da bodo prihodnje leto morebiti zaigrali tudi v evropskih pokalih. Dobljani, ki zelo pozitivno ocenjujejo dejstvo, da je sponzor »Puntigamer« podaljšal pogodbo s klubom, so se pred letošnjo sezono dodatno okrepili z dvema igralcema, z željo, da ustvarijo vrhunsko ekipo, ki bo konkurirala tudi najboljšim v 1. ligi, to je uglednima Donaukraftu z Dunaja in Salzburgu. Potem ko so Dobljani, ob trenerju Bojanu Ivartniku iz Mežice, uspeli v klubu zadržati tudi Ravenčana Bojana Mlakarja, so v klub pripeljali še Norberta Murzla iz Gornje Avstrije, ki je preteklo sezono igral za Stcyr, drugo okrepitev pa so dobili še v izvrstem napadalcu Reginaidu Wisnapooju iz Latvije. Tako se je uresničila želja vodstva kluba, pose- bej pa kapetana in sekcijskega vodje Martina Machcua. da Dobljani igrajo vidno vlogo v prvenstvu in so trd oreh vsem, tudi najboljšim. V osmih tekmah prvega dela prvenstva so izgubili pričakovano tri tekme in sicer proti Salzburgu v gosteh ter proti Dunaukraftu in Ennsu doma. Morda pa bo v drugem delu še bolje? »Peca« ima še možnosti Medtem ko Koroško zastopata v prvi in drugi državni nogometni ligi članski ekipi Korotana oziroma Dravograda, pa imamo v 4. slovenski ligi ali medobčinski ligi Maribor v letošnji sezoni Štiri ekipe. Po 8. igralnem dnevu so na najvišje mesto uvrščeni nogometaši Bele viole (Pobrežje) iz Maribora, ki so doslej zbrali 20 točk. Od koroških ekip so najvišje uvrščeni nogometaši Pece iz Črne, ki delijo skupaj z Rogozo in Staršami 2. mesto s 16 točkami in seveda še upajo, da bodo, če ne prej, v spomladanskem delu prvenstva prehiteli Mariborčane. Nogometaši Fužinarja so bili po 8. krogu uvrščeni na 9. mesto s tekmo manj, Kozjak Radlje je bil 10., Akumulator iz Mežice pa 11. med štirinajstimi klubi. □ Zasledovalni tek čez dm in stm, po strmini navzgor in navzdol, zbiranje starega papirja, diploma in nagrada slehernemu udeležencu in sladki pečeni kostanji, domače pecivo in sladek jabolčnik ... Vse to in kup dobre volje, zvoki harmonike in lepo sončno popoldne v Podkraju pri Velenju je prehitro minilo. Srečanje ljubiteljev teka v naravi so pripravili prizadevni člani TRIM-ŠKJD iz krajevne skupnosti Podkraj - Kavče pri Velenju, s pomočjo maratonske skupine Gorenje in ob spodbudi velenjske Surovine, za katero so prinesli tekači vsak vsaj 5 kg časopisnega papirja. Več kot 50 tekačev in pohodnikov seje spoprijelo s strminami Zabrda pri Velenju, pripravili pa so teke na 200 m za najmlajše, na 1000 m za šolarje in 3000 m za odrasle. Da imajo predvsem šolarji iz Podkraja zelo radi teke, so nekateri pokazali tudi s tem, da se niso zadovoljili samo s krajšo progo, ampak so se hoteli postaviti tudi s težavnejšo in daljšo. Zmagovalci: 200 m: dečki; David Kričaj, deklice; Staša Mravljak 1000 m: dečki do 1 ! let; Tomaž Veler, deklice; Mojca Tajnik, dečki do 15 let; Nejc Kotnik, dek-lece; Vesna Lazič 3000 m dečki do 11 let; Nace Janežič, deklice; Lara Hudej dečki do 15 let: Boštjan Juvan, deklice; Nina Felicijan, mladinke; Petra Peer, člani do 30 let; Samo Frankovič, člani do 40 let; Rado Berlak, članice; Marta Bedcnik, veterani: Obrad Lazič, veteranke: Elica Jeseničniku Hinko Jerčič N/ Sport SS) \bì ]jJìiVìijjju jju iiu’ijjujj V hotelu Rimski vrelec v Kotljah so svečano obeležili 50-obletnico plavalnega športa na Ravnah. Na prireditev so povabili številne odlične plavalce in plavalke ravenskega kluba, pa nekdanje in sedanje funkcionarje kluba, ki so vseskozi skrbeli za nemoten razvoj plavalnega športa v kraju. Žal se povabilu ni mogel odzvati starosta ravenskega plavanja in ustanovitelj sekcije pri tedanjem društvu na Ravnah - Ervin Wlodiga. Začetki razvoja organiziranega plavanja na Ravnah namreč segajo v leto 1946, ko so v tedanjem Guštanju ustanovili ŠD Fužinar in poleg drugih organizirali tudi plavalno sekcijo. Seveda je to sekcijo prvi vodil prav Wlodyga, kasneje nekaj časa ing. Ključenko in Jože Homan, po leto 1952 pa zopet on. Tekmovalna dejavnost plavalcev in plavalk Fužinarja se je zlasti razmahnila po 16. 5. 1965, ko so v sklopu športnih objektov Doma telesne kulture predali svojemu namenu tudi pokriti bazen. Od takrat dalje je predsednik kluba postal ing. Franjo Mohorčič, Ervin Wlodyga pa je opravil izjemno zahteven izpit za vrhovnega sodnika plavanja. Na Ravnah so vselej ponosni, kadar beseda nanese na pogovor o plavalcih in plavalkah Fužinarja. Številne generacije njihovih tekmovalcev in prinašale na Koroško medalje z nastopov na uglednih prvenstvih doma in v tujini. Na olimpijskih igrah resda ni imel priložnosti nastopiti kateri od ravenskih plavalcev in plavalk, zato pa je Maja Rodič sodelovala na svetovnem prvenstvu leta 1978 v Berlinu. Miran Kos in Andreja Cesnik sta plavala leta 1981 na evropskem prvenstvu v Splitu, Aleksander Ambrož pa leta 1985 v Sofiji. Na mediteranskih igrah v Splitu leta 1979 so takratno jugoslovansko reprezentaco zastopali trije iz Raven - Miran Kos, Maja Rodič in Andreja Brumen. Na največjem tekmovanju študentov na svetu, na Univerzijadi, je dvakrat nastopal Aleksander Ambrož. Seveda velja omeniti še Balkaniade, na katerih so vse od leta 1976 dalje nastopali Miran Balant, Miran Kos, Tomaž Rodič,Dimiter Vočko in Aleksander Ambrož ter Maja Rodič, Andreja Brumen, Andreja Cesnik, Marta Kos in Erika Sovine. Ob praznovanu 50-obletnice PK Fužinar so se zbrali številni ugledni športni delavci v kraju. Od leve: predstavnica Športne zveze občine Ravne-Prevalje Meta Kolar, dolgoletni vodja plavalnih sodnikov Peter Mihelač, pa nekdanja predsednika plavalnega kluba Fužinar ing. Jože Rodič in Rado Pšeničnik, s katerima so povezani največji uspehi ravenskega plavanja. Ravensko plavanje je imelo v teh letih tudi udeležence na mladinskih evropskih prvenstvih, to pa so bili Miran Kos, Dimiter Vočko, Matjaž Čepelnik ter Maja Rodič, Darja Kop in Eva Breznikar. Na svečani prireditvi v Kotljah je sedanji predsednik PK Fužinar Franc Merzdovnik izročil 40 plaket in priznanj dolgoletnim uspešnim sodelavcem v klubu ter vrhunskim plavalcem in plavalkam.Q Ivo Mlakar Koroška c. 14 (TIMMKOR) 0602 21 131/578 Ravne na Koroškem , Tel./fax: 0602 23 251 (informacije) IZKM TI1E AKCIJSKE CENE VOZIL PEUGEOT MOČ UDOBJE ] El FGAfiCO ! VARNOST i KAKOVOST ! in PRESTIŽ /Ve hodite enaki, fiiiooiČite li Peugeot! U DO 20.11.96 m LAHKO PONUDIMO ZA 6X NIŽJE TOVARNIŠKE CENE VOZIL t/3 O o E o ,—' > a -o =3 ca a o ca % c £ o 42 O C/3 <4 C/3 03 >CJ a >■ "ču Q TRGOVSKO JETJE OHOTAN p.o. Ravne DŠkem Čečovjel tel.: 0602 22 711, 21 476 fax: 0602 23 296 I Trgovsko podjetje KOROTAN Ravne s prodajalnami: V’ v Črni v Mežici na Prevaljah na Ravnah in v Kotljah vas vabi, da nas obiščete in izberete med pestro in odlično ponudbo vseh vrst blaga po zmernih cenah. % OBISK V TP KOROTAN - | PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUP. : : I Horoskop Hlj)B®8lKiDP !W. Olio - ilu 14, 11. la-DD /P7^\ OVEN: Kar bi drugim ) povzročalo velike težav, je ^ za vas le izziv. V mlačni vodi se ne počutite dobro, vsaj dalj časa ne. V teh dneh po prazničnem zatišju si kar iščete drobne prepreke, zlasti pri delu, da jih boste lahko uspešno premagovali. Tudi zunanji videz in telesna kondicija vas bosta zaposlovala: posedanje in poležavanje se vam bo naravnost priskutilo. Partner in sodelavci bodo občutili vašo bojevitost, saj jo že poznajo, presenetila in razorožila pa jih bo vaša spremenljivost, od trde odločnosti do neobičajne, diplomatičnc prijaznosti. Vse te energije usmerjajte s premislekom - zelo učinkovite bodo. BIK: Od vsega boste najtežje prenašali samoto. Potrebujete nekoga, ki vam bo nenehno dokazoval, da obstajate, in da ste vredni vse pozornosti. Prepirljivost, ki sicer ni vaša redna spremljevalka, bo le trenutna in celo ustvarjalna, če si boste vzeli vsaj minuto za premislek in ugotovili, da kakšnih izjemnih problemov zdaj nimate. Majhne napetosti boste najlepše izživeli v ustvarjalni družbi, tudi mlajših od sebe. Če vam umetniška žilica ne da miru, jo vprežite. Govorjenje tja v tri dni ali vsiljevanje tujega prepričanja vam bo šlo pošteno na živce - umaknite se, saj veste, daje to zapravljanje časa. DVOJČEK: Vaši najbližji i pogosto ne razumejo, ^^ zakaj trošite toliko energije za tuje probleme, med tem ko se pri lastni hiši nabirajo drobna popravila in drugi> nujni opravki. Zdaj je pravi čas za urejanje vsega odloženega, v veliko spodbudo vam bo, če vas bodo Prijazno nagovarjali in poskrbeli za dobro in zgovorno družbo - potem bo steklo samo od sebe. Celo na drobne zamere boste pozabili. Za ljubezenska znamenja boste dovzetni kot že dolgo nc' in sploh ne bo naključje, če bcxlo •i magnetni signali prihajali od bitja, rojenega v znamenju Tehtnice. « ^ RAK: Odločno povejte, ; j kaj vam ni prav. Prvič bo še presenetilo, drugič ne več. Predvsem pa si vzemite čas za pisanje in pogovarjanje, tudi če je čisto navaden in na prvi pogled nekoristen klepet. Znali boste izluščiti zlato zrno in ga uporabiti ob pravi priložnosti. Ne zapletajte se v kakšno vezano trgovino - nastopate lahko povsem samostojno in se pri tem potrdite kot ustvarjalno, zabavno in zaupanja vredno bitje. Ljubezen bo tisto področje, ki bo v naslednjih dneh najbolj zaznamovalo vaše misli in dejanja, še posebej ob mlaju, 11. novembra. LEV: Malo manj vas bodo ( ) videvali v javnosti in malo več doma. Sitnarili boste, če se vaši bližnji ne bodo temu ustrezno prilagodili in upoštevali vašo prisotnost, še več, pripravljenost, da ves preostanek malce iztrošenih energetskih zalog uporabite za skupno materialno blagostanje in družinsko idilo. Napajali se boste v preteklih zaslugah, na nova področja pa vas bo ta čas malo težje privabiti. Spremembe boste odrivali, da bi lahko v miru pobrali sadove. Preveč zgovorne obiskovalce zapletite v intelektualno debato ali jih povabite na partijo šaha, sicer ne bodo odnehali. . DEVICA: Ponovno se boste dobro nadzirali in se odločno usmerjali proti cilju. Kar vam ni uspelo konec oktobra, vam bo lahko zdaj - naj si mislijo kar si hočejo, svoje boste ponavljali v nedogled in že zaradi vaše vztrajnosti bo marsikdo pripravljen popustiti, tudi na svoj račun. Zvezde vam bodo olajšale delo na zasebnem področju, javno pa ne boste tako učinkoviti, ker tudi razmišljali ne boste v množini, temveč predvsem o vas samih in morda še o kom - lahko bi bil Kozorog ali Škorpion, ki bi vam usodno prekrižal pot. - 4 -, TEHTNICA: Trda roka v ( ^ svilenih rokavicah, pravijo nekateri za Tehtnice. Tudi v krznu bi se zdaj odlično počutili: dovolj toplo, dovolj varno in dovolj opazno. Predvsem sami s sabo se boste ukvarjali te dni in pri drugih samo preverjali, ali ste še vedno tako zapeljivi, da verjamejo na prvo besedo in se ujamejo na prvi pogled. Resnejših vezi še ne nameravate niti sklepati, niti razdirati. Čustvenih bremen si pač nočete nalagati, saj bi vas zmotila pri poslovnem razpoloženju: trgovati, zamenjati, posredovati, to vas zdaj zaposluje in vam gre tudi odlično od rok. ŠKORPION: Marsikaj se je spremenilo v vašem življenju in to veste, saj ste se že dolgo pripravljali. Zdaj je čas, da uredite tudi zunanje okoliščine svojega novega položaja. Spoznavali boste nove prijatelje, starim se ne boste odrekli, celo hvalili jih boste ob vsaki priložnosti. Manj radodarni s komplimenti pa boste v intimnejših vezeh, zdelo se vam bo, da vas še vedno omejujejo. Potrebujete povsem proste roke, da se uveljavite in da se zasidrate na dovolj uglednem in vidnem mestu. Izkoristite november tudi zato. STRELEC: Nekoliko raz-dvojeni boste: nepričakovano ste postali privlačni za ljudi, ki potrebujejo kak nasvet ali drugačno pomoč. Vsega ne boste zmogli, zato boste morali razumno določiti meje svojega časa zase in za druge. Zvezde so zdaj namreč naklonjene vašemu poklicnemu uveljavljanju in karieri nasploh, po drugi strani pa bi spet radi obnovili stara prijateljstva in jim odmerili malo več pozornosti. Eergijo za vse to boste privarčevali tako, da si boste vaš sicer velik svet za krajši čas omejili na majhen prostor med štirimi stenami. KOZOROG: Tudi vas, [fcSk'j poleg Devic in Škorpi-^^ onov, zvezde trenutno malo razvajajo in vam ne nastavljajo kakšne hujše preskušnje ali mrtvega teka. Spet ste se spomnili, da bi bilo dobro obnoviti znanje tujega jezika ali vsaj - navezati stike s tujino. Poskusili ste že in potem odnehali, tokrat pa vas bo obvezovala uradna okoliščina. Ne pričakujte takoj velikih priznanj, lahko pa se zgodi, da jih boste več deležni v dobri družbi kot doma - vaše čustvene vezi so te dni na krajšem prepihu, vsaj zdi se vam tako, ker ste si postavili jasne norme, življenje pa jih včasih tudi preskoči. VODNAR: Sami s sabo se cS/ nikoli ne ukvaijate pretira-^ no, nad drugimi pa ste trenutno malo razočarani - ne gre za osebne zamere, ampak za bolj načelno kritičnost, ki se bo te dni še stopnjevala. Pripravljeni se boste tudi glasno postaviti za kako dobro misel in jo prepričljivo zagovarjati, ne da bi prihajali v protislovja s samim seboj. Prisluhnili vam bodo tudi tisti, ki vas že dolgo poznajo. Lahko se celo zgodi, da bo vaš glas segel zelo daleč ali zelo globoko in nepričakovano zanetil simpatije pri osebi nasprotnega spola, predvsem pa bo koristilo vašemu javnemu ugledu. RIBI: Vaša blaga narava ^ Poskrbela, da ne bo tra-''—^ jnih posledic in da boste trenutno bojevito razpoloženje celo izkoristili za napredovanje pri študiju ali pri splošni razgledanosti. Zelo hitro in natančno boste znali oceniti življenjske situacije, le ne prenaglite se s kritičnimi izjavami, ponudile se bodo boljše in manj konflikte priložnosti, da se pogovorite z nadrejenimi, če vas preveč utesnjujejo. Najboljše se boste počutili v prijateljski družbi in tudi največ podpore lahko pričakujete prav tam. Obdobje čustvene negotovosti še ni povsem končano, čeprav bi lahko našli dovolj razlogov za zaupanje v partnerja. SLAVNI Joe Elliot Peter O Toole Martin Sheen Dustin Hoffman Melanie Griffith Hulk Hogan Antonio Banderas Madonna Robert de Niro LEVI I. 8.1959 2.8.1932 3.8.194o 8.8.1937 9.8.1957 II. 8.1953 12.8.1960 16.8.1958 17.8.1943 Glosirana črna kronika Vožnja skozi rdečo Oni dan mi je nek voznik na bencinski črpalki v slučajnem pogovoru med drugim dejal, da ljudje - tudi na cesti - vse manj in manj upoštevajo dogovorjena pravila in predpisane zakone. Še posebej močno se to izraža pri vožnji skozi semafor. Vse preveč - in vedno več - je voznikov, ki zadnji trenutek še zapeljejo skozi rdečo luč. Bo kar držalo, tudi sam to opažam in največkrat gre pripisati zgolj srečnemu naključju, da ne poči, kot običajno rečemo. Vedno več pa bo primerov, ko sreča - žal - ne bo več imela prstov vmes... Nastradal pešec Ob 14.50 je dne 18.10. voznik osebnega avtomobila M.S. iz Slovenj Gradca vozil po mestni ulici v tem kraju. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča, je kljub rdeči luči na semaforju zapeljal v križišče. Tedaj je pravilno v križišče pripeljala voznica osebnega avtomobila S.Z. in zaradi neprevidne vožnje voznika M.S. svoje vozilo ustavila. Voznik M.S. se je želel izogniti trčenju in je zavil levo in na prehodu za pešce s sprednjim levim kolesom zapeljal čez levo nogo 17 letnemu pešcu T.P. iz Slovenj Gradca in ga hudo telesno poškodoval. Intermezzo Čeprav se s temi rečmi ne gre šaliti, bi vendar - takole za intermezzo in v sozvočju z nadnaslovom Glosirana črna kronika - zapisal kratko šalo, ki se mi je utrnila ta trenutek. Nek taksist je pobral potnika in z vso hitrostjo zapeljal po mestnih ulicah - dosledno v rdečo luč na vseh križiščih. Končno sta pripeljala tudi do semaforja, na katerem je gorela zelena luč in taksist je... ustavil. Na vprašanje prestrašenega potnika, zakaj je ustavil pri zeleni, je odgovoril, da tod nekje blizu potnike prevaža tudi njegov brat! Priklopnik v avtobus V minulih štirinajstih dnevih se je na koroških cestah pripetila tudi prometna nezgoda, ki bi lahko imela veliko hujše posledice, vendar se je dokaj srečno razpletla. V ponedeljek 21.10. ob 12.45 je voznik tovornega avtomobila, madžarski državljan M.T., vozil tovorni avtomobil s priklopnikom iz Žerjava proti Mežici. Med vožnjo skozi desni nepregledni ovinek je priklopnik zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avtobus s 15 potniki, ki gaje vozil J.A. iz Vinske gore. Avtobus je po trčenju odbilo v desno na skalno nabrežino reke Meže. Pri trčenju je odtrgalo tudi kolo priklopnika, ki je drselo po vozišču in zadelo v osebni avtomobil voznika B.P. z Leš, ki je vozil za avtobusom. Na vso srečo se je v tej, precej spektakularni nezgodi, lažje telesno poškodoval le voznik avtobusa. Spet žrtev V času, ki ga zajemam v tokratni črni kroniki, se ja na koroškem pripetila tudi prometna nezgoda, ki je spet terjala mlado življenje. Vendar o tem več na drugem mestu. Povezano z naravo Nekaj nesreč ali nezgod je povezanih - vsaj v širšem smislu -tudi z naravo. Med nezgode z »jesenskim« značajem, če lahko tako rečem, spada tudi tale: dne 11.10. okoli 12.30 seje v Vuhredu pri obiranju jabolk huje poškodoval domačin B.J. Pii obiranju jabolk sta se mu zlomili veji, na katerih je stal in se držal z roko. Z višine več kot 7 metrov je padel na tla in se huje poškodoval. Hudo se je poškodoval tudi letalec V.K. iz Slovenj Gradca. Dne 21.10. se je namreč udeležil tekmovanja v prostem letenju s padalom na Ošvenu pod Uršljo goro. Pri tem se mu je po okoli 100 metrih letenja na višini okoli 25 metrov zaradi sunka vetra zaprla desna stran padala in je strmoglavil ter se hudo poškodoval. Narava vrača udarec Narava sama pa se je za naše ravnanje z njo maščevala v noči med 16. in 17.10. Tedanje močno deževje je namreč povzročilo kar precej škode in marsikje je bil za nekaj časa oviran tudi promet. Najhuje je bilo v okolici Mislinje, kjer so okoliški hudourniški potoki nanašali gramoz in pesek na ceste, sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov, zalilo je kleti nekaterih hiš itd. V tem obdobju so na Koroškem zabeležili se nekaj začetnih požarov, od tega so 12.10. zagorele smeti kar v dveh zabojnikih za smeti. Izjemno veliko škodo - kar okoli 8 in pol milijona tolarjev, pa je utrpel S.S. iz Vuhreda, ki mu je 18.10.96 poginilo več kot 16.600 piščancev. Uspešen (u)lov Če v svoji črni kroniki pogosto pišem o NN, torej o neznanih storilcih, lahko tokrat objavim nekaj tudi o uspehih policistov. Tako jim je dokaj hitro, kot kaže, uspelo razjasniti primer moškega in ženske, ki Pmwm Ma 13.10.96. ob 12,55 seje na magistralni cesti Dravograd - Maribor, zunaj naselja Kozji vrh, pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. D.V. iz okolice Radelj ob Dravi je vozil iz Radelj proti Maribora. V kraju Kozji vrh je zapeljal v levi nepregledni ovinek, kjer je izgubil oblast nad vozilom in silovito trčil v betonsko ograjo mostu. Trk je bil tako močan, da se je vozilo prepolovilo. Pri tem jc sopotnik v avtomobilu M.Č. z Janževskega vrha, dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v Mariborsko bolnišnico umrl. Na naši sliki vidimo posledice te hude nezgode. Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec sta na izjemno drzen način ropala ali kradla v koroških trgovinah. Po dosedanji preiskavi sta namreč teh dejanj osumljena zakonca B. in D.M iz Velenja. Hišna preiskava pri njiju je pokazala pravo »skladišče« stvari, ki naj bi izvirale iz njunih pohodov v stilu »Bony in Clyde.« Policija ugotavlja celo, da se je omenjeni par protipravno okoriščal najbrž še v nekaterih drugih trgovinah na Koroškem in zato nadaljujejo preiskavo tudi v to smer. »Uvoz« iz Maribora Delavci UNZ Slovenj Gradec so zaradi suma storitve več drznih tatvin odvzeli prostost še D.P. in R.E. iz Maribora, ki naj bi bila na Koroškem opravila najmanj 8 drznih tatvin, predvsem različnega tehničnega blaga in tako pet lastnikov oškodovala kar za več kot 452.000 tolarjev. Pri obeh osumljenih je bila opravljena tudi hišna preiskava in policisti so zasegli nekaj tehničnih predmetov, za katere sumijo, da izvirajo in kaznivih dejanj. Nenavadno Iz obdobja zadnjih štirinajstih dni, ki jih zajemam v tokratni koroški črni kroniki, bi veljalo izdvojiti še nenavadno nezgodo.Dne 20.10. okoli 18. ure se je v Podgorju pri Slovenj Gradcu pri jahanju hudo telesno poškodoval P.G. iz okolice Slovenj Gradca, je med drugim zapisano v policijskem poročilu o tem dogodku. Med jahanjem naj bi se bil namreč konj splašil in nesrečni jezdec P.G. je padel s konja. Pii tem se mu je leva noga zataknila za streme in konj ga je vlekel za seboj dobrih 250 metrov po makadamski cesti, dokler ga ni ustavil dragi jezdec. Ob rob temu precej nenavadnemu dogodku bi veljalo zapisati podatek iz zgodovine ameriškega divjega zahoda, kjer je bil prav konj eno izmed najpogostejših »prometnih sredstev«. Po raziskavah strokovnjakov namreč ni največ kavbojev (kravjih pastirjev - jezdecev - op. pisca) izgubilo življenje zaradi streljanja (krogel), kot to vidimo v vvest-ernih, marveč zaradi tega, ker so ostali z eno nogo pripeti v streme Črna kronika podivjanega ali preplašenega konja. Na dragem mestu pa so žrtve zaradi udara strele. V celotni zgodovini »zlatega divjega zahoda« po ameriški državljanski vojni (1864 do 1900) naj bi zaradi krogle umrlo vsega skupaj dobrih 500 ljudi. Mimogrede: namanj toliko je mrtvih v enem »Italo westernu« (Italo western = film s tematiko ameriškega divjega zahoda, ki prihaja iz italijanskih, včasih tudi španskih filmskih študijev - op. pisca). Perfecten plinar Poznamo kar nekaj vrst plinarjev. Najhujši so seveda tisti, ki zahrbtno »zaplinjujejo« prostore, v katerih se nahaja več ljudi in imajo pri tem celo povsem nedolžen videz. No, iz policijskih zapisnikov lahko - v glosiranem delu kronike - spoznate še enega plinarja. Tokrat perfectne- ga- Dne 12.10. so namreč policisti PP (policijska postaja in ne Perutnina Ptuj - op. pisca) Radlje ob Dravi T.K. z Mute zasegli plinsko pištolo znamke Perfecta. Policisti so ugotovili, da je pištolo dobil istega dne od S.A., doma prav tako z Mute, ki za posedovanje takšnega orožja ni imel dovoljenja. krompir! Kratko plesanje Policisti PP Slovenj Gradec so dne 16.10. v Hotelu Kompas v Slovenj Gradcu legitimirali 28 letno Ano Marijo S., državljanko Romunije, ki je nastopala kot plesalka v nočnem klubu tega hotela. Ugotovili so, da ji je bil že januarja letos izrečen ukrep odstranitve tujca iz Republike Slovenije, za dobo enega leta. Prav tako so ugotovili, da ji je poteklo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji. Privedli so jo k sodniku za prekrške in jo še istega dne na mejnem prehodu Hodoš odstranili iz Slovenije. »Za tole rosno mlado gospodično pa zares lahko rečemo, da je »plesala le eno poletje,« bi rekel Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana, če bi ga seveda bili kaj vprašali. »Sicer pa se kaj takšnega lahko primeri le tukaj v Sloveniji. V moji domovini Franciji imamo namreč dovolj lastnih plesalk in nam jih ni treba uvažati, sploh pa ne iz Romunije. Zanimalo bi me tudi, kakšne plese je gospodična pravzaprav predstavljala. Zame bi bila zanimiva le, če bi to bili trebušni plesi. Poskušal bi jo namreč angažirati »pri ta mehkem« za popoldansko obrt ali delo na črno. Tam imajo tudi najboljšo francosko hrano, saj veste: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.«Q T.l. SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 BLAGOVNICA Mislinja V KLETNI ETAŽI Ni imel krompirja Za človeka, ki ima neverjetno srečo, radi rečemo, da je »imel krompir«. No, A.Č. z Ravne na Koroškem takšnega krompirja ni imel, ali pa ga je morda le imel? Ni imel, je imel...? Presodite kar sami! Dne 13.10. je namreč prišlo do začetnega požara v leseni vrtni hišici na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem, last omenjenega A.Č. z Raven na Koroškem. Ta je pozabil izključili plinski štedilnik, na katerem je kuhal krompir. V požara je zgorela lesena miza, ki je stala ob štedilniku. Zgorela pa sta še leseni okvir za okna in dno posode, v kateri seje kuhal krompir. Po zadnjih podatkih, ki so v redakcijo prispeli tik pred izidom kronike, je bil krompir dobro skuhan in ravno pravšen za pripravo krompirjeve solate! Toliko krompirja, pa zares pomeni Od 19.10.1996 naprej popolna ponudba □ železnine □ elektromateriala □ kemikalij □ vijakov in okovja □ orodja □ bele tehnike □ posode in porcelana □ keramike | ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tei: 063 857 558 Mi za razvoj B/J\2PQ§a PBtiiSìJMQUWti Občina RAVNE - PREVALJE Razpis za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ravne - Prevalje Za kredit lahko zaprosijo kmetje z območja občine Ravne-Prevalje. Okviren znesek za kreditiranje: največ 17 mio SIT Namen: 1. gradnja in adaptacija hlevov 2. izgradnja in adapatacija objektov in nakup opreme za dopolnilne dejavnosti (kmečki turizem, predelava lesa in drugo) 3. nakup kmetijske mehanizacije Pogoji: - kreditiranje do največ 50 % vrednosti investicije - zgornja meja kredita za namene iz točk 1 in 2 je do 2 mio SIT, za točko 3 pa do 1 mio SIT - obrestna mera TOM + 0 % - odplačilna doba do 5 let Stroški odobritve kredita: -1,25% provizije za odobritev kredita banki, minimalno 300 DEM - 2 % provizije za stroške odobritve KZ HKS - 1,5 % vsako leto za vodenje kredita KZ HKS enkrat letno od stanja neodplačanega kredita Podrobne informacije o zavarovanju kredita in potrebni dokumentaciji dobite pri Kmetijsko svetovalni službi Prevalje, Trg 67, tel. 31-785, ki sprejema tudi vloge za odobritev kredita. Rok: 13.11.1996 Občina RAVNE - PREVALJE Razpis za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ravne -Prevalje Okviren znesek za kreditiranje: do 21 mio SIT Za kredit lahko zaprosijo prosilci s sedežem in poslovnimi prostori na območju občine Ravne - Prevalje: - gospodarske družbe z največ 25 zaposlenimi - samostojni podjetniki -občani, ki se pripravljajo na registracijo dejavnosti v statusni obliki samostojnega podjetnika in če imajo pri UE Ravne na Koroškem vložen zahtevek za pridobitev Odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (postopek v teku) oz. so že vložili na pristojnem sodišču potrebno dokumentacijo za registracijo družbe. Namen: - nakup oz. obnova opreme za opravljanje dejavnosti - nakup in urejanje zemljišča - naložbe v objekt: gradbena dela, novogradnja, adaptacija Kreditni pogoji: - obrestna mera TOM + 6 % - odplačilna doba do 5 let - bančni stroški: 1,5 % od glavnice, enkratno ob pridobitvi kredita - zavarovanje kredita po pogojih banke - najnižji znesek kredita 500.000 SIT - kreditiranje do 30 % vrednosti investicije Rok: 11.11.1996 Vse dodatne informacije o potrebni dokumentaciji in navodilih za pripravo poslovnega načrta dobite na občini Ravne - Prevalje pri g. Stanku Kumpreju na tel. 23 821. Vloge sprejema Občina Ravne - Prevalje, Čečovje 12 a, 2390 Ravne na Koroškem. SEJEMSKE PREDSTAVITVE PARKA KRALJA MATJAŽA Po uspešni predstavitvi občin Črna na Koroškem, Mežica in Ravne -Prevalje, pod skupnim imenom Park Kralja Matjaža, na Jesenskem sejmu v Radljah ob Dravi, je podjetje A.L.P. PECA pripravilo podobno predstavitev tudi na sejmu GOST TUR v Mariboru. Tokrat seje Park Kralja Matjaža predstavljal v okviru občin Turistične regije Alpski svet Karavank in Kamniško Savinskih Alp - ALPSKE CESTE, h kateremu so to jesen pristopile vse tri občine Mežiške doline. Na sejmu GOST TUR je imel Park Kralja Matjaža svoj predstavitveni dan v torek, 8. oktobra. Poleg osnovne predstavitve turistične ponudbe občin, s katero smo obiskovalcem sejma predstavili turistične zanimivosti in aktivne počitnice v dolini, smo izvedli še uspešno tiskovno konferenco. Člani novoustanovljenega Turističnega diuštva Šentanel so poskrbeli za pokušino koroških kulinaričnih posebnosti. Na glavnem odru pred halo D pa so obiskovalce zabavali člani harmonikaškega orkestra Glasbene šole Ravne in kantavtor Milan Kamnik. Podjetje A.L.P. PECA in župani vseh treh občin Mežiške doline se vsem, ki so na različne načine pripomogli k uspešnemu predstavljanju na obeh sejmih, najlepše zah-valjujejou AVTOHISA JAKOPEC tp0£)©3ft Pooblaščen servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 Celje, Mariborska 93 (pri Intersparu), tel.:063411 909 OPEL. GO ^ 'VlšJsLA a papistom 2© od StlaQQQ ddoi/Jr z ABS, servo volan, blokada motorja, centralno zaklepanje, radio, voznikov sedež nastavljiv po višini, žarometi nastavljivi po višini, zračni blazini, bočne ojačitve... Na zalogi tud! ostala vozila CORSA. ASTRA. OMEGA, FRONTERA, TIGRA, CALIBRA, DOSTAVNO VOZILO GO M BO POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO RECI JO UDOBJE ★ 5 VRAT * DELJIVA ZADNJA KLOP VARNOST * ZRAČNA BLAZINA ★ BOČNE OJAČITVE ZAŠČITA PROTI KRAJI * ELEKTRONSKA BLOKADA MOTORJA ZA DRUŽINO, KI VE, ★ ZELO UGODNA CENA KAJ HOČE 22.950 DEM kleparsko ličarska dela, prodaja originalnih REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV m p IM m Š9 m®®® Prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL, prodaja rabljenih vozil, staro za staro in staro za novo, posredniška prodaja, odkup rabljenih in poškodovanih OPLOVIH vozil, možnost nakupa na kredit do 5 let, brez pologa za nova in rabljena vozila, ali na leasing do 5 let. Ime zaupanja ■ AVTOHISA JAKOPEC VELENJE ^ m/ ^ ANŽE d.0.0. MET ^*o.o. Čečovje 5, 2390 Ravne □ sklepanje vseh vrst zavarovanj □ posredovanje pri cenitvi in odpravi škode □ posredovanje pri prodaji vozil □ posredovanje pri prenosu lastništva vozil □ tiskarske storitve v ofset in sitotisk tehniki □ priprava za tisk in grafično oblikovanje □ izdelava nalepk, panojev, plakatov... ^ 0602 43 642; 0609 632 690 v J K3CM Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: OPREMA Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ss 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, ss 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, ® 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ss 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, ss 062/422 552