Štajerski TEDNIK Podravje Ptuj z 17. tradicionalna Obarjada letos rekordna po udeležbi petek, 18. 2. 2022 Ota Širca Roš: Če bi lahko potovala v čas, bi šla v leto ... Od 18. 2. stran 1 Podjetništvo Ptuj z Grajska kavarna išče novega najemnika  Stran 5 Ptuj, petek, k 18 18. ffebruarja b j 2022 COLOR CMYK  Stran 5 LLetnik ik LXXV z ššt. 13 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Slovenija z Za višje plače v javnem sektorju potrebnih 1,5 milijarde evrov letno d TV-spore 17. FEBRUAR 2022 št. 7 SPORED do 24. 2. 2022 DRUGA SEZONA NA TV SLOVENIJA 1 V imenu ljudstva MASTERCHEF SLOVENIJA Korupcijske afere v farmacevtskozdravstvenih poslih Plače v gospodarstvu vedno bolj šepajo za javnimi Namera vlade o dvigu plač zdravnikom je v javnem sektorju sprožila domino učinek. Če se bodo plače zvišale eni skupini, potem naj se vsem v javnem sektorju, glasno vztrajajo sindikati, ki zahtevajo dvig plač za šest plačnih razredov, kar pomeni povprečno 24-odstotno zvišanje. Več na strani 3. Karim Merdjadi: Pred osmo sezono se je popolnoma spremenil! Aktualno Ormož z Še naprej nevzdržno stanje na ekoloških otokih  Stran 2 Podravje Kidričevo z Davkoplačevalci plačali 10-milijonsko sanacijo gramoznice  Stran 8 Politika Podlehnik z Nadgradnja šole dražja že pred začetkom del  Stran 9 Kronika Lenart z Niti staremu hrastu niso prizanesli ... Foto: ČG Mestno jedro se še naprej prazni z Odhaja tudi Alpina z outletom  Stran 3  Stran 12 petkova izdaja Ptuj z V bolnišnici bi potrebovali vsaj 20 medicinskih sester  Stran 2 Kamra skrčila obseg dela z Brezdomci še vedno lahko prespijo na toplem  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 18. februarja 2022 Ptuj z Stavka delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu V bolnišnici bi potrebovali še vsaj 20 medicinskih sester Ena izmed stavkovnih zahtev zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je uveljavitev novih standardov in normativov. Če bi ti veljali tako, kot so zastavljeni, bi v ptujski bolnišnici nemudoma potrebovali vsaj 10 odstotkov več medicinskih sester, kar pomeni, da bi jim glede na trenutno stanje primanjkovalo vsaj 20 diplomiranih medicinskih sester. Sredini stavki zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu so se pridružili tudi v ptujski bolnišnici, a v omejenem obsegu. „Narava našega dela je takšna, da ne more in ne sme obstati, bolnike moramo oskrbeti, ne glede na vse. Seveda podpiramo stavkovne zahteve, ampak pri nas so dejansko stavkali le fizioterapevti, ki niso sprejemali zunanjih pacientov, opravljali so le nujne operacije ter elektivne operacije pri bolnikih, starih do 18 let in nad 65 let,« pojasnjuje Natalija Galinec, pomočnica direktorice za zdravstveno nego v ptujski bolnišnici. Trenutna kadrovska slika v SB Ptuj je trenutno sicer še zadovoljiva, a se zavedajo, da jih po tem, ko bodo v veljavo stopili novi standardi in normativi, lahko čakajo novi problemi, saj ustreznega kadra na trgu ni: »Spremenilo se bo razmerje med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami; po novih standardih bo potrebnih več diplomiranih medicinskih sester. Velik del problema je v tem, da je to kader, ki ga praktično ni. Zdaj je razmerje v korist srednjih medicinskih sester 60 %, po novem bo obratno. To pomeni, da bi nujno potrebovali okrepitev diplomiranih medicinskih sester. V 24 urah bomo na intenzivnem oddelku za eno posteljo potrebovali tri diplomirane medicinske sestre, torej jih ne bi mogli več prerazporejati na anestezijo. Trenutno sicer imamo Nezadovoljni z odnosom vlade Približno 50.000 zdravstvenih in socialnih delavcev se je 16. februarja pridružilo stavki, ki je bila, kot so dejali, rezultat nepripravljenosti vlade, da jim prisluhne. Kompromisov jim namreč ni uspelo najti, način komunikacije vladajočih pa so označili kot neprimeren. Vztrajajo, da je razmerje delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu porušeno, zato zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, dvig vrednotenja delovnih mest (primerljivo) z delovnimi mesti zdravnikov in zobozdravnikov, za šest plačnih razredov. Druga, prav tako pomembna zahteva je sprejem standardov in normativov v obeh dejavnostih, skladno s stavkovnim sporazumom iz leta 2018 med Vlado RS in sindikati. Zaposleni v zdravstvu in sociali naj bi na dan stavke zagotavljali le minimum delovnega procesa, a marsikje je delo – zaradi svoje narave – teklo normalno. dovolj kadra, da ob prerazporejanju na različna delovišča to zadostuje, ob spremenjenih standardih in normativih pa ne bo tako,« je jasna Galinčeva. V ptujski bolnišnici je zaposlenih 286 medicinskih sester, v prihodnje jih bodo potrebovali še okrog dvajset. Galinčeva meni, da bodo za zagotavljanje zadostnega števila kadra potrebovali najmanj pet do deset let: »Treba bo izobraziti in usposobiti dodaten zdravstveni kader. To je po mojem mnenju trenutno glavni problem, ki se mu moramo posvetiti.« V zadnjem letu so sicer bili uspešni in so zaposlili kar nekaj novih moči, tudi odhodi iz bolnišnic na primarij naj bi se ustavili, kar Galinčeva pripisuje predvsem razliki v plači. ZD Ptuj: stavkali so, a se to ni kaj dosti poznalo Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan pravi, da so se držali navodil Sindikata zdravstva in socialnega varstva ter da podpirajo stavkovne zahteve, a da obseg dela v sredo ni bil bistveno manjši: »Sprejemali smo vse nujne zadeve, kronične bolnike, starejše od 65 let, otroke in naročene. Kljub stavki se ni občutilo, da bi veliko manj delali na dan stavke.« Foto: PK /M24 Stavkalo je 50.000 zaposlenih v zdravstvu in sociali. Sprejemali so tudi naročene paciente, ki so imeli največ dilem okrog tega, ali naj na dodeljen termin pridejo ali ne. Tako kot na Ptuju so se tudi v največji slovenski bolnišnici, UKC Ljubljana, odločili, da napovedanih pregledov ne bodo odpovedovali. Stavki so se pridružili še zaposleni v domovih upokojencev, zavodih za usposabljanje, delovni centri, centri za socialno delo in lekarne. V slednjih so izdajali le recepte, izdane v sredo, zdravila z oznako »nujno« ter po eno škatlico zdravil proti vročini in bolečinam. Dom upokojencev: stavka da, a prav tako na »poseben« način V domovih upokojencev naj bi delali po nedeljskem sistemu, brez izvajanja nenujnih storitev (nadstandard, transferji, fiziotera- pija ...). »S predstavniki sindikatov smo se pogovorili in jih v njihovih prizadevanjih podprli, se pa vsi skupaj zavedamo, da so nekatere zadeve težje odložljive kot druge. Če nečesa ne naredimo en dan, bomo morali naslednji dan opraviti dvojno delo. Vsekakor pa zaposlene, ki stavkajo, razumemo in podpiramo,« je povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Dženana Kmetec Ormoško z Zbirni center od marca odprt vsako soboto Še naprej nevzdržno stanje na ekoloških otokih Na ekoloških otokih na širšem Ormoškem še vedno vlada nevzdržno stanje. Zraven zabojnikov se najde marsikaj, od televizorjev, embalaže do celih vrečk mešanih komunalnih odpadkov. Otoki, ki bi morali biti rešitev za okolje, so marsikje problem. Prepolni so raznih odpadkov, ki tja nikakor ne sodijo, saj je dovoljeno v posode odlagati samo papir in steklo. Medtem ko je včasih veljalo, da so bili najbolj problematični otoki, ki so bili na bolj osamljenih mestih, pa so sedaj problematični tudi tisti, ki so vsem na očeh. Gre za otoke ob glavnih prometnicah, v bližini mestnega središča, pogosto je žalosten tudi pogled na otok ob ribniku v Ormožu, pa ob cesti proti Humu, našteva vodja ravnanja z odpadki Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož: »Ljudje odlagajo takrat, ko jih po možnosti nihče ne vidi, ko se stemni, ter ob koncu tedna. Dejansko se nekateri na otokih skušajo rešiti vsega, kar se da, čeprav imajo na voljo zbirni center, kamor lahko te odpadke, ki jih navadno odlagajo na otok, odlagajo povsem brezplačno.« Ob tem še pravi, da bolj kot odvažajo nedovoljene odpadke z ekoloških otokov, bolj povzročitelji mislijo, da je nekdo za njimi dolžan vse pospraviti. Povzročitelju položnica za 93 evrov za čiščenje otoka Problematika sicer ni nova, saj smo o tem že večkrat poročali. Zaradi kaotičnega stanja so v preteklosti otoke že prestavljali na vidnejša mesta, eden takih je bil v Šalovcih. Tam sedaj opažajo izboljšanje stanja. Prav tako pa želijo problematiko rešiti tudi na način, da poskušajo stopiti na prste povzročiteljem ter tako preprečiti tovrstno ravnanje: »Če povzročitelj na ekološki otok odloži nedovoljene odpadke in ga identificiramo, mu zaračunamo čiščenje eko otoka v višini 93 evrov, dodatno pa ga oglobi še občinska inšpektorica. Letno odkrijemo okoli deset povzročiteljev.« Globa za posameznika sicer znaša 100 evrov, za pravno osebo pa 400 evrov in njeno odgovorno osebo 150 evrov. Da bi izboljšali stanje, pa so že pred časom podaljšali tudi obratovanje zbirnega centra, in sicer do 17. ure med tednom, kljub temu pa bistvenih sprememb na bolje ne opažajo. Zbirni center bo na pobudo občinskih svetnikov in občine od marca naprej odprt tudi vsako soboto od 8. do 12. ure (ne več samo prvo in tretjo v mesecu, kot je to veljalo doslej). »Želimo, da ljudje čim bolj uporabljajo zbirni center,« še poziva Hriberšek. Za onesnažene otoke ob cestah ni kriv tranzit Slabo stanje na ekoloških otokih potrjuje tudi Jana Čavničar iz Medobčinskega inšpektorata občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Kot pravi, opaža tako odlaganje odpadkov ob posodah kakor tudi napačno odlaganje v zabojnike. Prekrške bolj ali manj beležijo na istih lokacijah. Po besedah Čavničarjeve odpadkov na otokih ob glavnih prometnicah po vsebini sodeč ne gre pripisati tranzitu, temveč domačinom, nekaj povzročiteljev pa je bilo najdenih tudi iz drugih občin. »Na ekoloških otokih prihaja do odlaganja raznih odpad- Foto: KPO Pogled na ekološke otoke je še vedno, milo rečeno, žalosten kov, za katere vidimo, da so posledica čiščenja stanovanjskih prostorov, selitev, raznih druženj ali delovnih akcij in tako namesto na zbirnem centru končajo ti odpadki na ekoloških otokih. Prav tako se odlaganja ob ekoloških otokih pojavljajo v primerih, ko povzro- čitelji niso vključeni v sistem oz. plačilo storitve ravnanja z odpadki. Predvsem gre za imetnike počitniških hišic ali za primere kakšnih storitvenih dejavnosti, ki se ob obratovanju ne vključijo v sistem ravnanja z odpadki,« je pojasnila in nadaljevala: »Lani je bil najhujši primer odloženega odpada zraven zabojnikov na ekološkem otoku v naselju Mihovci julija, ko smo našli odloženo večjo količino tekstila, obutve, nagnite hrane, kosovne odpadke, plastično embalažo, otroške igrače ipd.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 18. februarja 2022 3 Podravje, Slovenija z Za višje plače v javnem sektorju potrebnih 1,5 milijarde evrov letno Plače v gospodarstvu vedno bolj šepajo za javnimi Namera vlade o dvigu plač zdravnikom je v javnem sektorju sprožila domino učinek. Če se bodo plače zvišale eni skupini, potem naj se vsem v javnem sektorju, glasno vztrajajo sindikati, zlasti šolski, ki stavko še napoveduje. Zahtevajo dvig plač za šest plačnih razredov, v odstotkih to pomeni povprečno 24-odstotno zvišanje. Na ministrstvu za javno upravo so izračunali, da bi takšen dvig plač na letni ravni zahteval dodatnih 1,5 milijarde evrov. Spomnimo, da so se plače v javnem sektorju po sprostitvi napredovanj v minulih letih že zviš(ev) ale. Tega niso občutile samo država in občine, ki zagotavljajo sredstva za plače, temveč tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec, in svojci starostnikov, ki bivajo v domovih upokojencev. Vsakič, ko so občinski sveti potrjevali višje cene varstva otrok v vrtcih, so bili kot temeljni razlog podražitve navedeni višji stroški dela. Enak argument za višanje cen so navajali na svetih zavodov domov upokojencev, ki odločajo o cenah oskrbe. Oktobra 2020 razlika med javno in gospodarsko plačo 550 evrov! Medtem ko sindikati javnega sektorja neusmiljeno vztrajajo z zahtevo po višjih plačah, jih sploh ne zanima, kako gre delavcem v gospodarstvu, kakšni so njihovi pogoji dela in koliko zaslužijo. Analiza, ki so jo izdelali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), jasno kaže, da se povprečne plače delavcev v zasebnem gospodarstvu in javnem sektorju (vključno z javnimi podjetji), razlikujejo za nekaj sto evrov. Leta 2014 je razlika med povprečno bruto plačo v javnem sektorju in gospodarstvu znašala dobrih 300 evrov. Z leti je razlika V zdravstvu pred dobrim letom dni že 17-odstoten dvig plač Direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Aleksandra Podgornik zahtevo sindikatov za 24-odstotni dvig plač komentira takole: „Težko je Foto: ČG reči, da naj se plače ne dvignejo. Pa vendar poglejmo najprej nekaj podatkov: v letu 2020 je bil dvig plač v gospodarstvu 3,8-odstoten, v javnem sektorju 10,5, znotraj javnega sektorja v zdravstvu 17-odstoten! Nenehno nam sporočajo, da gospodarstvo odlično deluje in da smo primerjalno najbolje preživeli krizo zadnjih dveh let! Ali res? Država je ekstremno povečala javni dolg in trenutno je vsak državljan Slovenije zadolžen za 20.000 evrov. Vsi vemo, da je vsak dolg treba vrniti, tudi tega, ki ga je najela država v zadnjih dveh letih. Najela ga je tudi zato, da bi dala višje plače javnemu sektorju, še posebej zdravnikom in zobozdravnikom. Med zaposlenimi v javnem sektorju ni tako malo tistih, ki imajo minimalno plačo ali pa jim mora država celo doplačevati, da bi dosegli vsaj minimalno plačo. Dvig plače zdravnikom in zobozdravnikom, ki so že sedaj zelo visoko na plačni lestvici, ni pravi odgovor na višino plač v javnem sektorju. Še manj je pravi odgovor izločitev te skupine iz enotnega plačnega sistema. Plače v javnem sektorju morajo biti javne in transparentne! Vsi, tudi vsi zaposleni v gospodarstvu, se zavedamo pomena zaposlenih v javnem sektorju in kako zelo jih država potrebuje. To pa ne pomeni, da lahko država zanemari socialni dialog in nujnost dogovora vseh socialnih partnerjev, tudi gospodarstva. In da lahko preferira javni sektor, tudi na račun gospodarstva.“ postopoma rasla in vrh dosegla jeseni 2020 v drugem valu epidemi- Foto: Bobo/M24 Posledice povišanja plač javnim uslužbencem najbolj občutijo davkoplačevalci, ki niso javni uslužbenci. povprečno javno in povprečno gospodarsko plačo (bruto) je oktobra 2020 znašala 556 evrov. Do lanskega oktobra se je sicer znižala, kljub temu pa ostaja ogromna: 457 evrov. „Makroekonomsko ni smiselno, da se rast plač povečuje“ V GZS so mnenja, da bi sistemski dvig plač v javnem sektorju v času, ko beležimo visoko gospodarsko rast in smo priča izrazitim inflatornim gibanjem, dodatno povečal zasebno potrošnjo, s tem pa ustvaril dodatna neravnovesja, tudi glede na zasebni sektor. Predvsem glede na dejstvo, da je v javnem sektorju število delovnih mest rekordno, okoli 180.000. „Makroekonomsko ni smiselno, da se rast plač povečuje, saj se viša število delovnih mest v javnem sektorju, medtem ko podjetjem v gospodarstvu primanjkuje delovne sile. Polovica podjetij ocenjuje, da na trgu dela ne najdejo zaposlenih. Glede na oktober 2019 je bila je; razlog za to je bilo izplačevanje koronskih dodatkov. Razlika med Primerjava povprečnih mesečnih bruto plač, javni sektor in gospodarstvo, v evrih Leto Javni sektor Gospodarstvo Razlika 2014 1.750 1.446 304 2015 1.757 1.444 313 2016 1.846 1.451 395 2017 1.910 1.505 405 2018 1.918 1.577 341 2019 2.043 1.627 416 2020 2.228 1.672 556 2021 2.220 1.763 457 Vir: GZS, SURS Foto: Bobo/M24 V podatke za javni sektor so vključene tudi plače javnega (državnega) gospodarstva. Vsi podatki se nanašajo na oktobrske plače v posameznem letu, izplačane v novembru. Povprečne plače v javnem sektorju so bile oktobra 2021 dobrih 450 evrov višje od plač v gospodarstvu. plača v sektorju države višja za 8,7 odstotka (180 evrov), pri podjetjih pa za 8,4 odstotka (136 evrov). Tudi brez učinka dodatkov so plače v javnem sektorju (država) porasle hitreje kot v zasebnem, tako relativno kot nominalno,“ je pojasnil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Zbornica za dohodninsko reformo Ivanc je poudaril, da se v zadnjih mesecih soočajo z enormnimi cenami energentov in surovin, ki same po sebi poganjajo inflacijska pričakovanja. „Če bi rast plač temu močno sledila, bi v prihodnjih letih verjetno iz tega naslova beležili njihovo višjo nominalno rast, vendar pa realna rast ne bi bila tako velika, saj bi na drugi strani za seboj potegnila višjo inflacijo. Namesto sistemskega dviga plač na GZS podpiramo predlog dohodninske reforme, kar pomeni, da bi se ob istih plačah dvignili neto prejemki. Fiskalno breme bi bilo v tem primeru bistveno nižje kot v primeru dviga plač v javnem sektorju.“ Mojca Zemljarič Ptuj z Mestno jedro se še naprej prazni Odhaja tudi Alpina z outletom V katere roke pa bo prišla še ena Alpinina lastnina, v tem trenutku še ni mogoče povedati, saj ji novega lastnika v DUTB iščejo že od lanskega avgusta. Poleg Elana, kjer so že večkrat izrazili interes za povezovanje z Alpino, naj bi se zanjo zanimala tudi multinacionalka Head in tudi skupina slovenskih vlagateljev. Kdo bo Alpinin novi lastnik, bo znano v prihodnjih tednih. V Alpini so povedali, da outlet v starem mestnem jedru Ptuja zapirajo zaradi optimizacije stroškov. „Trend zadnjih let namreč kaže, da se ljudje iz mestnih centrov selijo v nakupovalna središča, kjer imajo na voljo brezplačna parkirišča in na enem mestu dobijo vse. No- bena od naših zaposlenih ne bo ostala brez zaposlitve, razporedili jih bomo v drugo poslovalnico. Na Ptuju pa še vedno ostaja odprta naša prodajalna v Špindlerjevi ulici, v okviru tamkajšnjega Mercator centra,“ je povedala vodja marketinga Alpine Tina Poljanšek. Alpina investira v drugih slovenskih mestih Foto: Črtomir Goznik Po 5. marcu mestno jedro zapušča tudi prodajalna Alpina. Tako s tega območja izginja še ena uveljavljena slovenska blagovna znamka. V celotni njihovi mreži v Sloveniji tako ostaja še vedno odprtih 41 prodajaln in spletna trgovina. V prejšnjem tednu so odprli prenovljeno prodajalno v Slovenj Gradcu, v začetku aprila bodo Komentiramo Po petem marcu v Ulici heroja Lacka na Ptuju po ugodnih cenah ne bo več mogoče kupiti kakovostne modne in športne obutve Alpine ter nekaterih drugih blagovnih znamk v ponudbi te trgovine. Sicer je Alpina imela prodajalno v mestnem jedru več kot 60 let. Ponudba v starem mestnem jedru bo s tem še siromašnejša, število praznih lokalov, ki jih sicer sedaj zakrivajo pustne in druge slike, pa še večje. Zagotovo z najnovejšo poslovno odločitvijo Alpine Ptujčani ne moremo biti zadovoljni. Še ne tako dolgo nazaj smo imeli polna usta tega, da mesto potrebuje butično ponudbo, da potrebuje blagovne znamke. Kot po tekočem traku so se od starega mestnega jedra poslavljale uveljavljene slovenske blagovne znamke, na drugi strani pa ni bilo projekta, ki bi v ta prostor prinesel nove privlačne dejavnosti, ki bi Ptujčane in obiskovalce tako pritegnile, da ne bi več trumoma odhajali čez progo, v velike trgovske centre. Kje je torej tista kritična masa ljudi, vsaj tisoč oz. dva tisoč bi jih moralo biti dnevno, da bi mesto lahko polno živelo, da bi tudi ob prvih popoldanskih urah ali ob večerih na ulicah in trgih Ptuja srečevali ljudi. Zdaj jih ne. Morda pa odgovor prihaja z letošnjimi volitvami. novo prodajalno odprli v Ljubljani. Lani so prenovili pet prodajaln, veliko sredstev pa so vložili tudi v izobraževanje zaposlenih v maloprodajni mreži, da bi bili kupci čim bolj zadovoljni tako s ponudbo kot celostnim svetovanjem. Lani so na ravni celotne skupine prihodke v primerjavi z letom 2020 povečali za 20 odstotkov, samo v Alpini pa za 23 odstotkov. Glede na povečanje stroškov materiala in transporta ter zelo oteženih razmer poslovanja so z rezultati zadovoljni. Ljudje so največ kupovali športno obutev in čevlje za tek na smučeh, pohodno obutev in pancerje, šele nato pa udobnejšo modno obutev. MG Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 18. februarja 2022 Sveta Trojica z Začeli so graditi kolesarske poti Ormož z Posel ormoški komunali in Cestnemu podjetju Zakoličenih prvih osem kilometrov Za modernizacijo 4,35 km cest 750.000 evrov Prva faza gradnje kolesarskih poti po občini Sveta Trojica poteka od Lenarta proti Zg. Porčiču, Zg. Verjanam in Oseku do sosednjega Cerkvenjaka. Modernizacijo cestnih odsekov v občini Ormož v skupni dolžini dobrih 4,35 km bo v vrednosti slabih 750.000 evrov izvedlo Komunalno podjetje Ormož skupaj s Cestnim podjetjem Ptuj. Foto: arhiv občine V občini Sveta Trojica so te dni začeli graditi osem kilometrov dolgo kolesarsko pot, ki bo zaključena do konca oktobra. Trasa je dolga nekaj več kot osem kilometrov, gradnja bo zaključena do konca letošnjega oktobra, trojiška naselja Zg. Porčič, Zg. Verjane in Osek pa bodo poleg kolesarskih poti bogatejša tudi za javno razsvetljavo, urejene avtobusne postaje, vse potrebne oporne zidove pa tudi za optiko tam, kjer je občani še nimajo. Dela izvaja mariborski PGGH, podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo. Kot je znano, bo kolesarska mreža na območju ORP Slovenske gorice vodila v štiri smeri, med njimi je tudi tista na relaciji Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas, na kateri bo zgrajenih dobrih 18 kilometrov kolesarskih poti v skupni vrednosti 4,35 milijona evrov in deležu sofinanciranja dobrih treh milijonov evrov. Dela so se najprej začela na sklopu 3 in 4, torej na trasi Cerkvenjak–Čagona–Vitomarci in Vitomarci–Trnovska vas, kot rečeno, pa so pred dnevi stroji zabrneli še za sklop 1 in 2 oziroma na trasah Lenart–Porčič–Sv. Trojica–Osek in Osek–Cerkvenjak. Vrednost del iz sklopa 1 znaša 1,25 milijona, iz sklopa 2 pa dobrih 406.000 evrov. Ker leži občina Sveta Trojica na križišču osrednjih Slovenskih goric, bo dobesedno prepredena s kolesarski- mi potmi, temu ustrezen pa je tudi finančni delež, ki so ga morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Ta je za smer Lenart–Cerkvenjak– Trnovska vas, ki zajema pet občin: Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Sveti Andraž in Trnovska vas, namreč daleč največji. Od skupnih 3,22 milijona evrov, kolikor jih bodo za omenjeni del kolesark prispevale občine, imajo v Lenartu rezerviranih 291.000 evrov, v Cerkvenjaku dobrih 17.000, Svetem Andražu 837.000, v Trnovski vasi slabih 727.000, v Sveti Trojici pa kar 1,35 milijona evrov. SD Kljub temu da v supervolilnem letu gradbince že na veliko zasedajo občine, poleg tega pa investitorjem sivijo lasje zaradi podražitev, je – vsaj po razpisu za modernizacijo cest v občini Ormož sodeč – vse potekalo gladko. Občina je prejela tri ponudbe, od teh dve samostojni in eno skupno. Skupna je bila ponudba ormoške komunale in Cestnega podjetja Ptuj, ki je bila kot najugodnejša tudi izbrana, samostojno pa sta nastopili lendavsko podjetje Nograd in radensko GMW. Cena najugodnejše ponudbe, dueta ormoškega in ptujskega gradbinca, je bila v višini nekaj več kot 746.000 evrov, kar pomeni celo malenkost manj od planiranih proračunskih sredstev. Medtem ko je najvišja cena znašala kar dobrih 150.000 evrov več, nekaj več kot 900.000 evrov. Najdaljši odsek: Pavlovski Vrh Bojazni, da torej kateri izmed načrtovanih 13 različnih cestnih odsekov v skupni dolžini 4,35 km zaradi morebitnih previsokih poPonudnik Foto: MH Obnova 13 različnih cestnih odsekov v skupni dolžini 4,35 km bo stala blizu 750.000 evrov (slika je simbolična). nudb ne bi bil moderniziran, očitno ni. Povsem na novo bodo asfaltirali sedem krajših makadamskih cestišč, preostale pa na novo preplastili. Najdaljši odsek meri 750 metrov, gre za preplastitev in širitev dela ceste v Pavlovskem Vrhu. Rok za končanje del je konec septembra. »Mislim, da se nam je tako izšlo, ker smo šli takoj Cena z DDV Komunalno podjetje Ormož v skupni ponudbi s Cestnim podjetjem Ptuj 746.477 Nograd, Lendava GMW, Radenci 791.727 900.620 Vir: Portal javnih naročil STROJNA AKADEMIJA na Ptuju Ormož z Nov vodovod vse do Ivanjkovcev Obnova pogojena z nepovratnim denarjem Občina Ormož se namerava lotiti rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja na turističnem biseru Jeruzalem – Svetinje – Ivanjkovci. Gre dejansko za razširjen projekt od sprva načrtovanega. Ocenjen je na kar 1,5 milijona evrov, njegova izvedba pa bo odvisna od pridobitve nepovratnih sredstev. Foto: arhiv Občina tako namesto rekonstrukcije 2,5 km vodovodne linije od Jeruzalema do Svetinj po novem planira obnovo celotnega odseka do Ivanjkovcev (dodatno v delih naselij Ivanjkovci, Trstenik in Mihalovci). Tako sedaj načrtujejo zamenjavo cevovodov v skupni dolžini 4,4 km, obnovo 72 obstoječih priključkov na gospodinjstva ter ureditev nadzemnih in podzemnih hidrantov. »Namen izvedbe projekta je dejstvo, da je na obravnavanem območju treba zmanjšati izpade s pitno vodo zaradi slabega hidravličnega stanja in okvar na vodovodnem sistemu ter vodne izgube zaradi lomov cevovodov ter zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo za vse prebivalce,« je razvidno iz dokumentacije (DIIP), ki so jo pred kratkim na dopisni seji potrdili ormoški svetniki. Z omenjeno investicijo naj bi varnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo zagotovili okoli 1.200 prebivalcem. Naložba je ocenjena na dobrih 1,5 milijona evrov (brez DDV), občina pa pri tem računa na polovični delež nepovratnih sredstev EU in države, in sicer v višini okoli 770.000 evrov. Njena izvedba bo odvisna od tega, ali jim bo uspelo pridobiti sofinancerska sredstva. Če bo vse po planih, bi lahko začeli delati aprila letos, končali pa jeseni prihodnje leto. MH v začetku leta v razpis in izbiro izvajalca. Sicer pa je, kar se tiče razpisov, prav vsakič težko napovedati, kaj pričakovati, kakšne bodo ponudbe, še posebej sedaj. Zadovoljni smo, da je izbrana ponudba v zastavljenih okvirih. Takoj ko uredimo vse nadaljnje potrebne postopke in bo vreme dopuščalo, začnemo dela,« je napovedal župan Danijel Vrbnjak, ki je še dejal, da izbirajo tudi izvajalca za ureditev prometnih površin pri Vinski kleti. Kot kaže, naj bi bile tudi te prispele ponudbe znotraj predvidenih sredstev. Monika Horvat 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9]DSXŕËHQLVWDYELELYŕHJDSRGMHWMD5HGWHQEDFKHUY¦SLQGOHUMHYLXOLFLQD3WXMXVHMHIHEUXDUMDSRGMHWMH 0XUNRGbRbRVHVWDORVSDUWQHUMLNMHUVR]GUXũLOLPLVOLLQLGHMH]D]DËHWHNXVWDQRYOMHQH6752-1($.$'(0,-(QD 3WXMX Na sestanku so bili prisotni Vito Bolšec ȋ  ȌǡŒƒ ‡•‡‡ ”ƒæ‹«ȋŠC Ptuj, OE Strojna šolaȌǡ ”‡‰‘” ƒ‹ȋ ‘ơƒ ”‘—’Ȍǡ †”āƒ˜‹ •‡”‡–ƒ”  †”‡Œ,—æǡ ‡•ƒ ”ƒæ‘˜‹« ȋ –‡•ƒ ƒ’ƒ‘Ž‘ ƒƒȌǡ ‘Ž‹–ƒ ‡˜•–‹ ȋƒ«—‘˜‘†•‹ •‡”˜‹• Ȍǡ ‹”ƒ —”‘ ȋƒ˜‘† œƒ œƒ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡Ȍǡ ”‹•–‹ƒ ‘«‡– —†”ƒ’ ȋ‹‘ ”‘Ȍǡ Ž‡•ƒ†‡” ‡‰‡ȋ–—†‹‘‡‰‡Ȍǡƒ–Œƒāǡƒ”–‹ƒǡƒ”Œ‡–ƒ‹‹Žƒ—”‘ȋǡ†Ǥ‘Ǥ‘ǤȌǤ ”‡œƒ”‡†‡’”‹‡”†‘„”‡’”ƒ•‡˜Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ ƒ‘—•’‡æ‘•‘†‡Ž‘˜ƒ–‹œŽ‘ƒŽ‹‹’‘†Œ‡–Œ‹ǡ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŽ‹‹ —•–ƒ‘˜ƒ‹ ‹ –—Œ‹‹ ’ƒ”–‡”Œ‹Ǥ  •—’‹‹ ‘«‹ •‡ „‘ ˜œ’‘•–ƒ˜‹Ž‘ ‘‘ŽŒ‡œƒ•‘†‘„‘’‘—«‡˜ƒŒ‡ǡŒ‡”•‡„‘†‘ ‘˜ƒŽ‹ „‘†‘«‹ •–”‘Œ‹‹ ƒ ƒŒ‘˜‡Œæ‹Š  –‡Š‘Ž‘捑ƒ’”‡†‹Š•–”‘Œ‹ŠǤ  •‘†‡Ž‘˜ƒŒ— • •˜‡–‘˜‘ ˜‘†‹Ž‹ ’‘†Œ‡–Œ‡Ǧ•–”‘Œ‡˜ǡ‡æ‘ǦŒƒ’‘•‹‰‹‰ƒtom DMG MORI, in podjetjem HOFFMANN ǡ’”ƒ˜–ƒ‘‹œ‡«‹Œ‡ǡ‹’‘—Œƒ ‡Ž‘–‡ ’”‘‰”ƒ ‘”‘†Œƒ ‹ •–”‘Œ‡ ‘’”‡‡ œƒ ’”‘‹œ˜‘†Œ‘ǡ•‘˜œ’‘•–ƒ˜‹Ž‹’ƒ”–‡”•‘•‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡ ‹ •—’‡ ‹–‡”‡• œƒ —•–ƒ‘˜‹–‡˜     ’”ƒ˜ ƒ –‡ ‘ — Ž‘˜‡‹Œ‡Ǥ ”‡œƒ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡’‘—–‡«‡‡ ‡æ‡’”‹ ‹’—ǡ‹Œ‡‰Ž‘„ƒŽ‘’”‹œƒ‘‹ œƒŒ‡ƒ˜”Š•–”‘Œ‡–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ ˜‡•–‹”ƒŽ‹ „‘‘ ˜ ˜‡« ’‘†”‘«‹Œǣ ˜ —«‹Ž‹ ‘ǡ kjer bodo sodobni strojni krmilniki in simulatorji kot tudi CAD/CAM programska oprema œƒ „‘†‘«‡ ‘•–”—–‡”Œ‡ ‹ ’”‘‰”ƒ‡”Œ‡Ǥ  •ƒ‹ †‡Žƒ˜‹ ‹ „‘‘ ’‘—«‡˜ƒŽ‹ –ƒ‘ ƒ Žƒ•‹«‹Š‘–ƒ’‡–‘•‹ŠǦ•–”‘Œ‹Šǡ‹•‘’Ž‘† ‡æ‡‹Œƒ’‘•‡–‘’–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‡Ǥ‡«ƒŒ‹‹ „‘†‘ ’‘ —•’‡æ‡ ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ— ’”‡Œ‡Ž‹ tudi nemško licenco in plaketo DMG Mori  ƒ†‡›ǡ ‹ Œ‡ •˜‡–‘˜‘ ’”‹œƒ‘ ‹‡ ‹ Œ‡ †‘†ƒ–‡†‘—‡–œƒ—•’‡æ‘’”‹†‘„‹˜ƒŒ‡ œƒ’‘•Ž‹–˜‡’”‹†‡Ž‘†ƒŒƒŽ ‹ŠǤ ‹ƒ«ƒ ‹˜‡•–‹ ‹Œƒ ˜ ’”˜‡ ‘”ƒ— œƒƒæƒ ͷ‹Ž‹Œ‘‡˜”‘˜Ǥ ”‡œƒ‰”ƒ†„‡‘’‘•–ƒ˜‹–‡˜ celostne podobe objekta po primeru dobre ’”ƒ•‡     ƒ†‡› ‡«‹ŒƒǤ—paj s partnerjem HOFFMANN GROUP bomo ‘’”‡‹Ž‹’”‘•–‘”‡‹Œ‹Š’‘•–ƒ˜‹Ž‹ƒ–‡Š‘Ž‘捑 •–ƒŒ‡ ‹†—•–”‹Œ‡ ͺǤͶǡ ‹ ’‘˜‡œ—Œ‡ –‡Š‹- ‘ • •‘†‘„‹‹ ’”‘‰”ƒ‹ œƒ ƒ†œ‘” †‡Žƒ ‹ ’”‘ ‡•ƒ ˜ ’”‘‹œ˜‘†Œ‹Ǥ ‘†‡”ƒ —«‹Ž‹ ƒ ‹ †‡Žƒ˜‹ ƒ „‘ ƒ†‹†ƒ–‘ ’‘—†‹Žƒ ‘—”‡«‘‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡‹•–‹••‘†‘„‘–‡Š‘Ž‘‰‹Œ‘‹‡‡Š‹”ƒœ˜‘Œ‡Ǥ ŠC Ptuj, OE Strojna šola, bomo ponudili ’”‘‰”ƒǡŒ‡”„‘†‘‹‡Ž‹†‹Œƒ‹‘ā‘•–‘’”ƒ˜ŽŒƒ–‹ †‘†ƒ–‘ ’”ƒ•‘ ˜   Ǥ ‘—†ƒ”‡ „‘ǡ ƒ‘ –‡‘”‡–‹«‘ œƒŒ‡ —’‘”ƒ„‹–‹ ƒ ˜‹•‘‘–‡Š‘Ž‘捋Š Ǧ•–”‘Œ‹Š ˜†‡Žƒ˜‹ ‹‹’‘•–ƒ–‹˜”Š—•‹Ǧ‘’‡”ƒ–‡”Ǥ ‹Œƒ‹•‡„‘†‘•”‡«‡˜ƒŽ‹œ‘˜‹‹’”‘‰”ƒ‹‹ •–”‘Œ‹ǡŒ‡”„‘†‘ŽƒŠ‘•˜‘Œ‡˜‡æ«‹‡ƒ†‰”ƒ†‹Ž‹‹•‡‹œ‘„Ž‹‘˜ƒŽ‹˜•–”‘Œ‹‡Ǥ‘ŽŒ‡Œ‹„‘ ’‘—†‹Ž‘”‡ƒŽ‡•–‹œ‰‘•’‘†ƒ”•–˜‘ǡ‘–‰ƒ •”‡«ƒ‘ ˜ †‡Žƒ˜‹ ‹ ”ƒœ‹Š ’‘†Œ‡–‹ŒǤ ~‡Ž‹‘ ’”‘‘˜‹”ƒ–‹’‘Ž‹ •–”‘Œ‹ƒ‡†Žƒ†‹‹‹ Œ‹’”‹„Ž‹āƒŽ‹‘˜‹–‡–‡ƒ–”‰—˜’‘˜‡œƒ˜‹œ†‡Ž‘ƒ•–”‘Œ—‘œǤ˜’”‘‹œ˜‘†Œ‹Ǥ ƒ˜‘†— œƒ œƒ’‘•Ž‘˜ƒŒ‡ „‘‘ ’‘—†‹Ž‹ †‘†ƒ–‘‘ā‘•–œƒ‹œ‘„”ƒā‡˜ƒŒ‡‘†”ƒ•Ž‹ŠƒŽ‹ ’”‡˜ƒŽ‹Ƥƒ ‹Œ‘˜’‘Ž‹ •–”‘Œ‹ƒǤ Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 18. februarja 2022 5 Ptuj z 17. tradicionalna Obarjada letos rekordna po udeležbi Mednarodno prepoznaven projekt pomoči in srčnosti Moč humanosti, dobrodelnosti, srčnosti se je v kovidnih časih še okrepila. To dokazuje tudi odziv na že 17. tradicionalno Obarjado, največji Lions dogodek na prostem. Čeprav bo že drugo leto zapored potekala drugače, ob upoštevanju epidemioloških razmer, se je odzvalo kar 26 ekip, ki so donirale sredstva za pomoč ljudem v stiski, kot tudi nekateri drugi donatorji oz. sponzorji. Obaro bodo skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem, kjer se bodo v soboto dopoldan zbrale ekipe in drugi donatorji oz. sponzorji. Z obaro bodo razveselili zaposlene v Domu upokojencev Ptuj in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj ter brezdomne osebe, ki bivajo v Kamri na Ptuju. Topel obrok pa bodo to soboto prejeli tudi vsi tisti, ki prihajajo po hrano v razdelilnico donirane hrane na Ptuju, kamor po hrano prihaja 200 občanov Ptuja in okolice. Pri Obarjadi aktivno sodeluje tudi Leo klub Ptuj, ki s svojimi Za Obarjado priznanje za odličnost mednarodne zveze Lions klubov Guverner zveze Lions klubov Slovenije Nino Maletić je nadvse zadovoljen, da zdravstvena kriza ni prekinila te lepe tradicije in izjemnega projekta, kot je dobrodelna Obarjada. Skozi ta projekt slovenski Lionsi tudi promovirajo projekt donirane hrane. Z njim so začeli v letu 2012. Poteka pa tako, da ob koncu dneva v verigi petih največjih slovenskih trgovcev, v 117 trgovinah Mercatorja, Lidla, Hoferja, Spara in Tuša, zbirajo viške hrane, ki jo še isti večer ali Foto: Črtomir Goznik naslednje jutro razdelijo pomoči Nino Maletić: „Dobrodelni projekt Obarjade so prepoznali tudi v mednapotrebnim. V vseh teh letih so rodni zvezi Lions klubov. Le-ta je Lions klub Ptuj nagradila s priznanjem zbrali 5.000 ton hrane, samo v za odličnost kluba.“ zadnjem letu več kot 1.000 ton. S tem so dnevno pomagali več kot 4.000 ljudem. „Projekt je prerasel naša pričakovanja in sposobnosti. Zato smo vključili partnerje: Karitas, Rdeči križ in Zvezo prijateljev mladine, ki ob naših prostovoljcih vsak večer pridno zbirajo hrano v kar 30 krajih Slovenije. Vsem, ki sodelujejo pri tem, smo zelo hvaležni. Za podporo pa se želim zahvaliti tudi Uradu za kmetijstvo in ribištvo, da nam je donirano hrano uspelo uzakoniti kot obliko brezplačne pomoči,“ je povedal Nino Maletić, guverner zveze Lions klubov Slovenije, ki je ptujskemu Lions klubu prinesel tudi priznanje za odličnost kluba, s katerim ga je za Obarjado nagradila mednarodna zveza Lions klubov. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference 17. Obarjade: Iva Terbuc (predsednica Leo kluba Ptuj), Nino Maletić (guverner Zveze Lions klubov Slovenije), Igor Kolar (predsednik Lions kluba Ptuj in vodja Obarjade 2022) ter Maja Krušič Šega (Lions Slovenija) dobrodelnimi projekti sodi med najaktivnejše v Sloveniji. Lions klub Ptuj je prvo Obarjado organiziral na pobudo Slavka Visenjaka pred 17 leti. V vseh teh letih so s sredstvi, ki jim jih je uspelo zbrati od donatorjev in obiskovalcev Obarjade, pomagali številnim družinam v stiski. „Dvema invalidoma smo pomagali pri nakupu avtomobila, šestim družinam pri nakupu bele tehnike, fantu pri nakupu nadkolenske proteze, lani pa tudi učencem OŠ Žetale in Majšperk z nakupom enajstih računalnikov. To so akcije in projekti, ki zahtevajo veliko sredstev. S podporo naših donatorjev, ekip in obiskovalcev nam je vse to tudi uspelo realizirati. Letošnja Obarjada je rekordna. Imamo 26 prijavljenih ekip. Zaradi kovid krize pa je ne moremo izpeljati tako kot v preteklosti. S sredstvi letošnje Obarjade bomo pomagali mami samohranilki z dvema mladoletnima otrokoma pri ureditvi kopalnice in občanu v Vitomarcih pri ureditvi kopalnice v bivalnem kontejnerju, ki trenutno živi v hiši brez elektrike, vode,“ je na tiskovni konferenci izpostavil predsednik Lions kluba Ptuj in dolgoletni vodja Obarjade Igor Kolar. Skupna želja vseh, ki jih povezuje dobrodelni projekt Obarjade, pa je, da bi se razmere čim prej uredile, da bi 18. Obarjada lahko že potekala tako, kot je v preteklosti, z nekaj tisoč srčnimi obiskovalci, ki so skupaj s člani Lions kluba Ptuj tudi srčni ambasadorji tega dobrodelnega projekta. Predsednik Lions kluba Ptuj in dolgoletni vodja Obarjade Kolar je še dodal: »Naš trud, ki ga vložimo v pripravo in organizacijo tega projekta in v vse naše akcije, je poplačan z iskricami sreče pri ljudeh, ki jim pomagamo. To so lepi občutki za vse nas, da smo nekomu polepšali dan, teden ali celo življenje. Še naprej se bomo trudili za te lepe trenutke, ki nas vse bogatijo!« MG Ptuj z Korona ukrepi pobirajo davek Podravje z Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince Grajska kavarna išče najemnika Rok podaljšali do junija Kavarna na ptujskem gradu išče novega najemnika. Čeprav so imeli z lastnikom desetletno pogodbo, je bila ta na željo najemnika po polovici pretečenega obdobja prejšnji mesec sporazumno prekinjena. Zdaj upajo na novega partnerja, ki bo v grajski kavarni ponujal hrano in pijačo. Najemnina pa je precej visoka, 588 evrov mesečno, brez stroškov. Gradnja daljnovoda od Dravskega polja čez Prlekijo in Prekmurje do meje z Madžarsko se terminsko zamika. Namesto marca jo bodo predvidoma končali junija, so sporočili z Elesa, ki je investitor dobrih 150 milijonov evrov težkega projekta. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki v imenu lastnika (Ministrstva za kulturo) upravlja lokal na gradu, je ta teden objavil razpis za novega najemnika. Oddajajo 90 m² velik gostinski lokal, ki je delno opremljen (točilni pult, mize, stoli).Razlog za objavo razpisa tiči v dejstvu, da je bila pogodba s Štajersko hišo kulinarike na njihovo pobudo prekinjena. Novi najemnik bo delo predvidoma začel 1. aprila. Kavarna bo obratovala skladno z odpiralnim časom muzeja, in sicer v času se- zone, torej najmanj od aprila do oktobra obvezno, po želji pa tudi v preostalih mesecih leta. Za mesece, ko lokal ne obratuje, najemniki ne plačajo najemnine. Tokrat bo najemna pogodba sklenjena za pet let z možnostjo podaljšanja. Rok za prijavo na razpis se izteče 13. marca. Kar se tiče višine najemnine, direktor muzeja Aleksander Lorenčič zatrjuje, da je določena v skladu z Odlokom o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem v MO Ptuj. Celoten znesek iz tega naslo- Foto: ČG Štajerska hiša kulinarike je z muzejem najemno pogodbo sklenila leta 2015. va se sicer vsak mesec steče v državno blagajno: »Zavedamo se, da je najemnina precej visoka, poleg tega v breme najemnika gredo še obratovalni stroški.« Velik upad števila obiskovalcev gradu Kljub temu vidi v tej dejavnosti priložnost, čeprav se zaveda, da je bilo zadnje obdobje tudi za gostinstvo težavno. »K odločitvi dosedanjega najemnika je veliko prispevala epidemija. Dejstvo je, da je bil v letu 2020 obisk muzeja in gradu precej slab, lani se je začelo stanje nekoliko izboljševati, a se je upad števila obiskovalcev poznal tudi v gostinstvu. Letos se kaže spodbuden trend. Prva dva meseca tega leta je bil obisk dober, samo na kulturni praznik je bilo v muzeju 1.400 ljudi. Vse to zelo vpliva na poslovanje grajske kavarne,« je prepričan Lorenčič. Želijo si stalnega, ambicioznega partnerja, ki bo ponujal ambientu primerno ponudbo, tako hrano kot pijačo. Dženana Kmetec V Elesu so pojasnili, da sta jih pri delu ovirala neugodno jesensko in zimsko vreme ter epidemija, saj so se od novembra lani do sredine letošnjega februarja srečevali s koronavirusnimi okužbami. Dejansko je epidemija prestavila že sam začetek gradnje v letu 2020, s pomladi na poletje. Ob položitvi temeljnega kamna v občini Kidričevo so jeseni 2020 povedali, da bi daljnovod začel poskusno delovati konec leta 2021. Ta rok se je najprej prestavil na marec 2022, sedaj je podaljšan še za tri mesece, na junij 2022. Medtem ko večina stebrov daljnovoda na Dravskem in Ptujskem polju, Prlekiji in v Prekmurju že stoji, pa se dela na hrvaški strani meje, kjer bodo stali trije stebri daljnovoda, dolgo časa niso začela. Po zagotovilu Elesa so sedaj tudi na tem odseku v polnem teku, izvajajo jih v skladu z dogovorom Eles-Hops ter skladno z medsebojno usklajenim terminskim planom. V občinah Spodnjega Podravja je moč opaziti, da delavci na stebre daljnovoda vpenjajo vodnike (žice). Na Elesu so povedali, da Foto: ČG Delavci na stebre daljnovoda vpenjajo vodnike (žice). so elektromontažna dela na celotni 80-kilometrski trasi končana približno do polovice. Dodali so, da montažo izolatorskih verig, na katere se vpne vodnik, ter montažo pripadajoče opreme in OPGW zaščitne vrvi sočasno izvajajo na treh odsekih daljnovoda. Vrednost celotnega projekta je po investicijskem programu ocenjena na dobrih 153 milijonov evrov, pri čemer je gradnja daljnovoda ovrednotena na 92 milijonov evrov ter 61 milijonov evrov razdelilna transformatorska postaja (RTP) v Cirkovcah, ki je že v celoti končana. Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce je največja Elesova investicija doslej. MZ Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK petek z 18. februarja 2022 V središču 6 stran 6 Markovci z Ponovni poskus prodaje bioplinarne Spodnje Podravje z Zavetišče za brezdomce zmanjšalo stroške delo- Občina za zdaj ne gre na dražbo Brezdomci še vedno lahko Bioplinarna v Sobetincih je še vedno naprodaj. Z začetne dražbene cene, ki je bila okoli 2,5 milijona evrov, je izklicna cena v enem letu in po štirih neuspelih poskusih prodaje padla na 385.000 evrov. Foto: MZ Župan občine Markovci Milan Gabrovec meni, da bi bilo prostor, kjer so danes bioplinarna in hlevi za govedo, najbolj smortno nameniti za stanovanjsko gradnjo. Objekti bioplinarne so neuporabni in brez dovoljenj, bi pa lahko bilo za investitorje zanimivo samo zemljišče, velikosti 2,5 hektarja. Poizvedeli smo, ali je morebiti za nakup nepremičnin v Sobetincih zainteresirana Občina Markovci. Župan Milan Gabrovec je odgovoril pritrdilno, vendar občina na tokratni dražbi ne bo sodelovala, saj nima v proračunu za ta namen zagotovljenih sredstev. „Naš interes je, da bi se objekti na lokaciji odstranili, s tem bi nedvomno izboljšali kakovost bivanjskega prostora. Zagovarjam stališče, ki sem ga jasno izrazil že kot občinski svetnik pred približno 15 leti, in sicer da v Sobetincih ne bi gradili bioplinarne, temveč stanovanjsko sosesko ali večstanovanjske objekte. Nekateri so se takrat tej ideji posmehovali, sam sem še vedno mnenja, da bi v ta prostor sodili stanovanjski objekti in ne industrija oziroma intenzivna kmetijska dejavnost,“ je pojasnil župan Gabrovec. Bioplinarno Sobetinci prodajajo v stečajnem postopku družbe Korent & Korent, ki ga vodi upravitelj Klemen Kmetič. Prva dražba nepre- mičnin je bila lani v začetku februarja, bioplinarno so takrat poskušali prodati za 2,5 milijona evrov. Prodaja ni bila uspešna niti na prvi niti na naslednjih treh dražbah čez leto. Z vsako dražbo se je izklicna cena zniževala. Najprej so jo prepolovili na 1,2 milijona evrov, kot je znašala na drugi dražbi, na tretji in četrti je bila še nižja (780.000 in 550.000 evrov). Na nobeni od dražb ni bilo interesa za nakup. Peta dražba bo v sredo prihodnji teden, izklicna cena za celotno posestvo pa znaša 385.000 evrov. MZ Pustno veselje v Qcentru Ptuj 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9 QDMEROM QRUËDYHP ËDVX Y QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX ò 4FHQWUX Y 3XKRYLQDMGHWHYVHNDUSRWUHEXMHWH]DYHVHORLQQHSR]DEQRSXVWQRUDMDQMH V ArbadakarbA Party shopu poskrbijo za najlepše in najbolj pisane pustne kostume za vso †”—ā‹‘Ǥ”‹Œ‹ŠŽƒŠ‘—’‹–‡‘•–—‡ā‡œƒ†‘Œ‡«‡ǡ’ƒ•‡˜‡†ƒ za otroke od enega leta dalje ter œƒ‘†”ƒ•Ž‡Ǥ‘•–—‹œƒ‘–”‘‡•‘ izjemno lepi in prijetni za nošeŒ‡ǡ •ƒŒ •‘ ’”‹Žƒ‰‘Œ‡‹ œƒŠ–‡˜ƒ ‹ā‡ŽŒƒƒŒŽƒŒæ‹ŠǤ‡††”—‰‹ „‘•–‡’”‹Œ‹ŠƒæŽ‹‘–‹˜‡ǡ‘–•‘ ƒ„›Šƒ”ǡ•ƒ‘”‘‰‡ǡ˜‘Ž ‡‹ ’ƒ’‹‰‡ǡ ‹ •‘ ‡Š‹ǡ ’—Šƒ•–‹ ‹ ƒ‘˜‘•–‘‹œ†‡Žƒ‹ǤƒŽ ‡˜‡«Œ‹ ‘–”‘ ‹ „‘†‘ —ā‹˜ƒŽ‹ ˜ ‘•–—‹Š †‹‘œƒ˜”‘˜ ‹ ”ƒ‡–ǡ †‡Ž‹ ‡ ’ƒ „‘†‘˜‘•–—‹Š‹œ”„ƒ†ƒƒ”„ ƒ”–›•Š‘’ƒƒŒŽ‡’懒”‹ ‡•‡‹ •–”ƒæ‡ ’‹”ƒ–‡Ǥ œ„‹”ƒ ‘•–—‘˜ Œ‡ ”‡• ’‡•–”ƒǡ ƒŒŽƒŒæ‹ ŽƒŠ‘ ‹œbirajo med številnimi maskami ā‹˜ƒŽ‹ǡ’‘Ž‹ ‡˜‹”‹•ƒ‹ŠŒ—ƒ‘˜Ǥ ‘•‡„‘•– ”„ƒ†ƒƒ”„ ƒ”–› •Š‘’ƒ•‘–—†‹†”—ā‹•‡ƒ•‡ǡ˜ ƒ–‡”‹Š„‘„Ž‡•–‡Žƒ ‡Žƒ†”—ā‹ƒȂ ‡ƒ ‘† –ƒæ‹Š Œ‡ ‹”—捃 ƒ•ƒǡ˜ƒ–‡”‹•–ƒ•–ƒ”惍”‘–‹Ž ƒŽ‡˜‘˜ǡ‘–”‘ƒ’ƒŽ‡˜«‡‹«ƒ”‘†‡ŒǤ •‹ ’—•–‹ ‘•–—‹ ˜”„ƒ†ƒƒ”„ƒ”–›•Š‘’—˜ŽŒ—«—Œ‡Œ‘«‹•–‘ ˜•‡’‘–”‡„‡†‘†ƒ–‡ǡƒ”’‘‡‹ǡ †ƒ ‹ –”‡„ƒ ’‘•‡„‡Œ —’‘˜ƒ–‹ ‘„‡‹Š †‘†ƒ–‹Š ‹œ†‡Ž‘˜Ǥ ”‹ Œ‹Š†‘„‹–‡–—†‹’‹•ƒ‡‹ƒ‘˜‘•–‡ „ƒ”˜‡ œƒ ’‘•Ž‹ƒ˜‘ ‘„”ƒœƒǡ ’ƒ–—†‹Ž‘„—‡ǡŽƒ•—ŽŒ‡ǡ‘‰ƒ˜‹ ‡ ‹’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡ƒ–—–—”‹Ž ƒǤ —†‹ ‘†”ƒ•Ž‹ „‘†‘ ƒ ’‘Ž‹ ƒŠ ”„ƒ†ƒƒ”„ ƒ”–› •Š‘’ƒ ƒæŽ‹ 惎Œ‹˜‡‘•–—‡ǡ•ƒ–‡”‹‹„‘†‘ œƒ‰‘–‘˜‘‹œ•–‘’ƒŽ‹Ǥ Vsi kostumi so zelo udobni in ka‘˜‘•–‹ǡ‹œ†‡Žƒ‹’”‹’”‡˜‡”Œ‡‹Š ’”‘‹œ˜ƒŒƒŽ ‹ŠǤ —†‹ ‡‘˜‘ •‘ œ‡Ž‘ †‘•–‘’‹ǡ •ƒŒ ‡‡ ˜ ˜‡«‹‹ primerov segajo od dvajset do ’‡–†‡•‡–‡˜”‘˜Ǥ ƒŒ„‘’—•–‹«ƒ• ‘”«ƒ˜ǡœƒ„ƒ˜‡‹’‹•ƒȂ • ‡–”‘–—ŒǤ Za delovanje ptujskega zavetišča za brezdomce – Kamre je bilo od ustanovitve v letu 2018 do danes namenjenih nekaj manj kot 400.000 evrov, od tega je slabo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Občine Spodnjega Podravja so v teh letih sofinancirale program v višini 154.000 evrov, preostanek je z naslova drugih virov financiranja. Ker večina občin Spodnjega Podravja programa ni finančno podprla, se je zavetišče v lanskem letu preoblikovalo v namestitveni center, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko cenejša oblika delovanja, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih. Je pa po drugi strani res, da je program glede na prejšnja leta okrnjen, zato država zanj namenja manj sredstev. V lanskem letu se je na zavetišče obrnilo manj oseb kot prejšnja leta. Še posebej zato, ker je lani prenehal delovati dnevni center. V slednjega so uporabniki radi zahajali zaradi druženja. »Prav tako se ljudje izogibajo tesnim stikom zaradi virusa. Lani smo se preoblikovali v nastanitveno stanovanjsko podporo, zato je delo usmerjeno predvsem na posameznike, ki bivajo v tej enoti. Kljub vsemu pa smo na voljo za nudenje psihosocialne pomoči tudi takim, ki ne stanujejo pri nas,« je pojasnil Gregor Hrnčič, strokovni vodja programa Kamra. V zavetišču za brezdomne osebe, ki je zaživelo pred štirimi leti na Zadružnem trgu, so trenutno nastanjeni štirje uporabniki, katerih povprečna starost je 52 let. Trije imajo stalno bivališče v mestni občini Ptuj, eden pa v Šentilju. Gre za osebe, ki se soočajo z Leto 2018 2019 2020 2021 Število oseb, ki so prenočile v Kamri 18 (od 20. 8.) 35 28 18 Vir: Ars Vitae različnimi stiskami, kot so težja zaposljivost, šibka socialna mreža ter različne bolezni, ki so pustile posledice na psihofizičnem in duševnem zdravju. En stanovalec se zadrži v Kamri približno leto dni, najkrajše bivanje je bilo en dan, najdaljše pa leto in pol. V Spodnjem Podravju potreba po zavetišču Kot je znano, je MO Ptuj v letu 2018 izrazila potrebo po vzpostavitvi namestitvenega programa za brezdomce, zagotovila prostor in finančna sredstva za izvedbo programa. Slednjega je sofinan- ciralo tudi socialno ministrstvo. V prvega pol leta delovanja je pomoč v programu iskalo tudi veliko uporabnikov iz drugih občin Upravne enote Ptuj, pa tudi izven, kar je kazalo, da je zavetišče za brezdomce potreba celotnega Spodnjega Podravja. Zato so k sofinanciranju povabili tudi ostale občine. Kot je izpostavil Hrnčič, so pripravili predlog sofinanciranja po ključu glede na število prebivalcev posameznih občin, po katerem se sofinancirajo tudi ostali socialnovarstveni programi, ki pokrivajo regijske potrebe (Varna hiša). To bi pomenilo, da bi občine prispevale določeno vsoto Prihodki programa Kamra, v evrih 2018 (D + Z*) 2019 (D + Z*) 2020 (D + Z*) 2021 (namestitvena podpora) MDDSZ Občine – proračunska sredstva Ptuj – javno delo Ptuj – brezplačna uporaba prostora Donacije ZRSZ ZRSZ – javno delo ZRSZ – usposabljanje na del. mestu ZRSZ – subvencija za zaposlitev Drugi proračunski viri Uporabniki Članarine 25.300 20.662 6.715 3.600 1.067 / 17.384 493 5.500 / 690, / 54.950 39.543 / / 270 699 / / / / 3.678, 75.500 55.172 / / / 7.218, / / / 1.043, 5.130, 13.800 38.827 / / / 2.031 / / / / 4.012 Drugo (CNVOS) 4.400 7.787 (prenos sredstev) 262 (prenos sredstev) 2.127 (prenos sredstev) Skupaj: 85.814 106.928 144.326 60.798 Sofinancer programa/leto Vir: Ars Vitae *Dnevni center in zavetišče Foto: Bobo/M24 V Kamri je v štirih letih prenočevalo okoli 100 oseb. Štajerski TEDNIK petek z 18. februarja 2022 petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 vanja in obseg dela Ormož z Na pet neprofitnih stanovanj čaka 22 prosilcev prespijo na toplem Višje najemnine: od 70 do 275 evrov Na prosto neprofitno stanovanje v občini Ormož čaka 22 prosilcev, prostih je pet stanovanj. Najemniki sicer za najemnino tovrstnih stanovanj od lanskega novembra plačujejo od 70 do 275 evrov. Pomanjkanje neprofitnih najemniških stanovanj, namenjenih socialno šibkejšim, pa še zdaleč ni le ormoški, ampak državni problem. Foto: MH Foto: ČG Na Zadružnem trgu je še mogoče bivati, dnevni center pa je zaprl svoja vrata. denarja glede na število občanov. Vendar takrat župani niso zavzeli enotnega stališča. Poleg MO Ptuj so v letu 2019 program podprle še občine Markovci (146 evrov) in Hajdina (150 evrov); v letu 2020 pa še občini Videm (1.260) in Markovci (159 evrov). »Z MO Ptuj smo se nato dogovorili, da program Kamra v letu 2021 preoblikujemo v program namestitvene podpore, ki je kadrovsko manj zahteven, s tem pa tudi bistveno cenejši. S preoblikovanjem programa se je zmanjšala tudi kapaciteta programa, prednost pri namestitvi pa imajo občani MO Ptuj,« je pojasnil Hrnčič. Občina, kjer ima brezdomec stalno prebivališče, plača 240 evrov Po novem lahko v Kamri za daljši čas namestijo pet oseb iz MO Ptuj ter dve osebi za krajši čas iz drugih občin Spodnjega Podravja in bližnjih regij (gre za t. i. krizno namestitev). »Za krizno namestitev se podpiše tripartitna pogodba uporabnika, občine in nas. Če bi zaradi kakršnihkoli dejavnikov koga morali »zavrniti« (ni dovolj prostora, slabo zdravstveno stanje), mu pomagamo najti namestitev v drugih zavetiščih ali kakšno drugo možnost bivanja,« je povedal Hrnčič in Odhodki v letu 2021 v višini 56.000 evrov V letu 2021 sta bili v namestitveni enoti zaposleni dve osebi. Odhodki v lanskem letu so znašali 56.000 evrov, od tega je bilo 44.000 evrov namenjenih za plače obeh zaposlenih, preostalo pa za hrano in druge materialne stroške programa. Od donatorjev so prejeli prehrambne izdelke, prav tako jih uporabniki po želji redno prejemajo iz projekta Donirana hrana. V letih 2019 in 2020 je program Kamra deloval kot zavetišče odprtega tipa in dnevni center za brezdomne, s 24-urno prisotnostjo zaposlenih sedem dni v tednu, zato je v teh letih v programu delovalo večje število zaposlenih. dodal, da lahko v primeru hujših kršitev hišnega reda uporabnika tudi odslovijo. Kljub temu pa mu še najprej nudijo možnost pomoči. Za občane, ki prihajajo iz drugih občin, stane namestitev 240 evrov na mesec, ki jo poravna sofinancer (občina), kjer ima uporabnik stalno prebivališče. V primeru, da uporabnik program Kamra zapusti pred iztekom trajanja dogovora, se zaračuna sorazmerni delež. Oseba brez doma ni nujno brez stalnega naslova Težav z ugotavljanjem naslova uporabnika oz. iz katere občine je sploh doma, naj ne bi imeli. Oseba, ki ostane brez doma, ne ostane tudi brez stalnega bivališča. »V Uporabniki programa v letu 2020 po občinah OBČINE (DC + ZAVETIŠČE) MO PTUJ GORIŠNICA ZAVRČ DESTRNIK ORMOŽ VIDEM KIDRIČEVO MO MARIBOR GOR. RADGONA LENART JURŠINCI SLOV. BISTRICA Tujci, ki jih je napotil CSD SKUPAJ 2020 44 1 1 3 2 1 2 4 1 1 1 1 1 63 Vir: Ars Vitae skrajnem primeru se jim uredijo stalni naslovi na naslovih javnih institucij, trenutno pa so ljudje prijavljeni na naslovu občin, kjer so imeli zadnji stalni naslov. Uporabniki pred vstopom v program podpišejo pristopno izjavo, kjer navedejo svoj naslov. Oseba ima lahko stalni naslov tam, kjer zaradi različnih dejavnikov ni možno živeti. Lahko je začasno kje drugje nameščena. Brezdomec je človek brez doma in brezdomstva je veliko vrst. Evropska klasifikacija brezdomstva obsega štiri temeljne kategorije brezdomstva, ki so: biti brez strehe, biti brez stanovanja, bivati v negotovih pogojih ter bivati v neprimernih pogojih.« Kot še ugotavlja Hrnčič, je Kamra po začetnih dvomih in strahovih zaživela in se brez večjih težav umestila v lokalno okolje. V vseh teh letih so pomagali večjemu številu pomoči potrebnim ljudem. Dobro sodelujejo tako s CSD Spodnje Podravje, MOP in ostalimi institucijami kot z občani (donacije podjetij, gostinskih objektov in posameznikov). Na ostale občine Spodnjega Podravja so sicer že večkrat naslovili dopis za podporo in sodelovanje, vendar brez uspeha. Župani se namreč ne morejo poenotiti glede vprašanja, ali je program za njihovo občino sploh potreben, kljub temu da so bile v preteklih letih vanj vključene osebe iz večine podravskih občin. Estera Korošec Sodeč po zadnji anketi Stanovanjskega sklada RS (SSRS), s katero so ugotavljali potrebe po vrstah stanovanjskega fonda v posameznih občinah, v Sloveniji manjka več kot 9.000 javnih najemnih stanovanj, od tega največ, dobrih 3.700 v osrednjeslovenski, na drugem mestu je podravska regija z 1.450 manjkajočimi stanovanji. Poleg teh pa na nivoju države primanjkuje več kot 640 bivalnih enot, blizu 1.900 drugih najemnih stanovanj in okoli 1.460 oskrbovanih stanovanj. Potrebe po stanovanjih so v realnosti najbrž še občutno večje, kajti na anketo, ki je potekala v obdobju od novembra 2020 do avgusta lani, se je odzvalo le dobrih 66 odstotkov občin (140 od 212). Starejša stanovanja poskušajo prodati Tudi v občini Ormož primanjkuje tovrstnih stanovanj. V občinskem stanovanjskem fondu V državi primanjkuje vsaj 9.000 neprofitnih stanovanj Statistične regije Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Primorsko-notranjska Goriška Obalno-kraška Skupaj Štev. potreb 286 1.452 325 1.155 158 95 675 3.735 537 140 272 838 9.668 V% 3 15 3,4 11,9 1,6 1 7 38,6 5,6 1,4 2,8 8,7 100 Vir: SSRS je vsega skupaj 181 stanovanj – od tega je 15 bivalnih enot za začasno rešitev stanovanjskega problema. Trenutno je prostih pet stanovanj, ki jih nameravajo podeliti preko razpisa. Na prosto stanovanje po zadnjem razpisu sodeč čaka 22 prosilcev. Po njihovi oceni sicer primanjkuje kakih 10 Stanovanjski sklad: lani sedem deložacij Zaradi dolga je Stanovanjski sklad RS na ravni države v lanskem letu izvedel sedem deložacij, od tega pet iz neprofitnih stanovanj, leto pred tem skupaj šest, pri čemer je bilo prav tako pet prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. »Želimo poudariti, da je šlo v večini primerov za dalj časa trajajoče kršitve in niso posledica epidemije. Stanovanjski sklad RS (SSRS) nima pristojnosti in predvidenih finančnih sredstev za reševanje socialnih in finančnih stisk najemnikov, zato jih napotuje na pristojne institucije, kamor se lahko obrnejo po pomoč. Prav tako ob razpisani deložaciji obvestimo pristojni Center za socialno delo z zaprosilom, da kontaktirajo najemnika in v okviru svojih pristojnosti poiščejo ustrezno rešitev,« so pojasnili na SSRS. Kot so še dejali, je deložacija skrajni ukrep. V primeru, da najemnik ne plačuje najemnine, najprej sprožijo postopke opominjanja in vložijo predlog za izvršbo. Če se najemnik zaradi nezmožnosti plačevanja obrne na sklad, mu omogočijo obročno odplačilo dolga ter ga napotijo, da pridobi subvencije, ki so namenjene za pomoč pri plačevanju najemnin. Najemnik lahko zaprosi tudi za izredne denarne pomoči pri pristojnih CSD-jih, v nekaterih izjemnih situacijah se obrnejo za pomoč na humanitarna društva. Do deložacije pa po vseh izčrpanih možnostih – opominih in ponujeni pomoči – lahko pride tudi zaradi neplačevanja vseh tekočih stroškov (obratovalni stroški, stroški ogrevanja, plina, električne energije itd.). Sicer pa povečanja števila najemnikov, ki ne bi bili sposobni plačevati najemnine, v zadnjih dveh letih niso zaznali. »Število najemnikov stroškovnih stanovanj, ki so se v letu 2020 na Stanovanjski sklad RS obrnili s prošnjo po obročnem odplačevanju dolga, je bilo 50, kar je primerljivo z letom 2019, ter 12 najemnikov neprofitnih stanovanj v letu 2020 in 19 najemnikov v letu 2021,« so besede podkrepili s številkami. do 12 neprofitnih stanovanj. Stanovanja so na različnih lokacijah, različnih starosti ter v različnem stanju. »Večina je grajenih med letoma 1975 do 2005. Nekaj stanovanj je starejših od 60 let, ki pa jih v največji meri poizkušamo izprazniti in prodati naprej, saj so stroški vzdrževanja previsoki in se z najemninami ne pokrijejo,« so pojasnili. Kakšnih posebnih zahtev glede stanovanj pa prosilci bojda nimajo: »Nekateri izražajo željo za stanovanje v mestu Ormož, drugih zahtev ni. Občina objavi razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom in podzakonskimi akti, na podlagi katerega se tudi izdela prednostna lista prosilcev, ki temelji na prednosti mladih družin.« Novembra lani dvignili ceno najemnin Občina sicer vsako leto počasi obnavlja in posodablja občinski stanovanjski fond. Za obnovo letno namenijo 160.000 evrov. »Vsako leto tudi popolnoma obnovimo nekaj stanovanj v celoti. Najmlajši v celoti obnovljen objekt (razen fasade, ki bo predvidoma obnovljena naslednje leto) z devetimi stanovanji je bil oddan v celoti v neprofitni najem pred tremi leti.« Najemnine so različne, gibljejo pa se od 70 do 275 evrov mesečno, odvisno od velikosti, starosti in dejanskega stanja nepremičnine. »Cena najemnin se je nazadnje dvignila novembra 2021, in sicer zaradi spremembe uredbe o oblikovanju neprofitnih najemnin glede lokacije stanovanj,« so še dejali. Monika Horvat Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 18. 2. 2022 Podeželje 8 stran 8 petek z 18. februarja 2022 Videm z Za vrtec dva milijona evrov Kidričevo z Iz dosjeja razvpite lovrenške gramoznice Pridobili bodo pet oddelkov Davkoplačevalci plačali 10-milijonsko sanacijo Občina Videm se pripravlja na začetek gradnje nadzidka pri Vrtcu Videm. Projekt je ocenjena na dva milijona evrov, investicijsko dokumentacijo bodo občinski svetniki potrjevali na torkovi seji. Foto: MZ Gradnjo bi začeli letos poleti in končali septembra prihodnje leto. Milijon evrov za investicijo je zagotovilo ministrstvo za šolstvo, 250 tisočakov nameravajo pridobiti iz Eko sklada, lasten delež občine bo znašal 745.000 evrov. Glavni razlog za širitev (nadzidavo) vrtca v Vidmu je prostorska stiska. S tem vprašanjem se šola, v okviru katere deluje vrtec, in lokalna skupnost srečujeta vsakoletno. Da lahko sprejmejo vse otroke, sta dva oddelka vrtca v Vidmu organizirana v prostorih športnega društva. V letošnjem šolskem letu so oblikovali 12 oddelkov, prostora je za 218 otrok. Sedem oddelkov je v Vidmu, trije v Leskovcu in dva na Selih. Vrtec Videm bodo z dosedanjih 660 m² razširili na dobrih 1.350 m², s tem zagotovili prostor za dodatnih pet oddelkov. V razširjenem vrtcu bo prostora za 208 otrok. MZ Slovenija z Kaj in koliko smo lani sejali Narašča pridelava pire Po podatkih statističnega urada so slovenski kmetje jeseni s krušnimi in krmnimi žiti posejali 59.351 hektarjev njiv, kar pomeni dva odstotka ali 1.328 hektarjev več kot leta 2020. Zaradi divjega odlagališča odpadnih gum in druge navlake v občinski gramoznici v Kidričevem je Sloveniji pretila kazen organov Evropske unije. Država se je lotila sanacije in jo uspešno končala, vse skupaj pa so plačali davkoplačevalci – vrtoglavih deset milijonov evrov. Sanacija se je končala lani v jesenskem času, na terenski obisk je takrat prišel tudi minister za okolje Andrej Vizjak. Ta teden so z vlade sporočili, da je Evropska komisija potrdila uspešno izvedeno sanacijo. „Slovenija je v zvezi z izvrševanjem sodbe Sodišča EU ves čas sodelovala s Komisijo in jo redno obveščala o poteku sanacije. V zadnjih letih je bilo vloženo veliko truda, finančnih sredstev in iskanja rešitev. Evropska komisija je 1. oktobra 2012 odprla kršitev zaradi skladiščenja velike količine izrabljenih gum v gramozni jami na območju občine Kidričevo. Minister Andrej Vizjak je na zaključni čistilni akciji septembra lani izrazil zadovoljstvo, da se sanacija gramozne jame končuje. Izrazil je upanje, da se takšno nedopustno in brezbrižno ravnanje z odpadki ne bo več dogajalo. Ob tem je spomnil, da z novim zakonom o varstvu okolja še dodatno zaostrujemo pravila na področju ravnanja z odpadki,“ so navedli na ministrstvu za okolje. Dodali so, da so iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju odstranili vse odpadke, ki so ostali po predelavi odpadkov podjetja Albin Promotion. „Od začetka izvajanja sanacije (po izvršbi) smo med letoma 2013 in 2021 odstranili 63.118 ton izrabljenih gum, 1.074 Foto: MZ 4. septembra 2021 je bila v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju zaključna čistilna akcija. ton odpadne tehnične gume ter 2.882 ton komunalnih odpadkov. Skupaj je bilo odstranjenih dobrih 67.000 ton vseh odpadkov.“ Gramoznico bodo zasuli Na ministrstvu so potrdili, da se bo jama v Lovrencu zasula z materialom iz gradbišča kidričevske obvoznice. „Zadnja faza sanacije (rekultivacija gramozne jame) bo izvedena s strani občine Kidričevo kot lastnice zemljišča. Gramozna jama bo sanirana z vnosom čistega zemeljskega izkopa, ki je nastal ob gradnji obvoznice v neposredni bližini.“ Glede na vse znane okoliščine in postopke je malo verjetnosti, da bi državi uspelo z dokazovanjem odgovornosti za nastalo situacijo in posredno izterjavo stroškov Nepravilnosti davkoplačevalce stale skoraj 20 milijonov evrov Sicer pa zgodba z lovrenško gramoznico ni osamljen primer sankcije evropskih organov v spodnjepodravski regiji. Spomnimo na nepravilnosti pri zapiranju ormoške tovarne sladkorja, pri čemer je morala država Slovenija v bruseljsko blagajno vrniti 8,7 milijona evrov. Tudi za ta denar s(m)o bili prikrajšani davkoplačevalci. sanacije. 10 milijonov evrov, ki jih je Republika Slovenija namenila za odvoz in predelavo 67.000 ton odpadkov iz jame, je ogromen znesek. Kot smo v enem izmed člankov že primerjali, je to več, kot stane gradnja kidričevske obvoznice (9 milijonov evrov) in bistveno več od predvidenega stroška grad- nje ptujskega urgentnega centra (6,5 milijona evrov). Za ta denar bi lahko zgradili šolo, vrtec, dom upokojencev, prostore za zdravstveno dejavnost … Deset milijonov evrov je tudi dvoletni proračun katere od bolj premožnih podeželskih občin v regiji. MZ Slovenija z Trend upadanja nekdaj paradne prašičereje se še kar nadaljuje Lani redili najmanj prašičev po letu 1991 Slovenski kmetje so lani redili približno 216.000 prašičev, kar je 14.000 živali ali šest odstotkov manj kot predlani. Čeprav še veljamo za narod, ki poje največ prašičjega mesa, pa je domača reja v krizi. Ta se vleče že leta, domačega prašičjega mesa pa je vse manj. Vir: SURS Jesenska setev žit in oljne ogrščice, Slovenija Med krušnimi žiti, kamor sodijo pšenica, pira in rž, že leta prevladuje prva in tudi lani je bilo tako. Ozimna pšenica tako raste na 28.258 hektarjih, krepko pa v zadnjih letih narašča pridelava pire. Ta je bila lani posejana na 954 hektarjih njiv, kar je na letni ravni za dobro polovico (56 %) večja površina. Na 824 njivah bo rodila ozimna rž, kar je približno za desetino manj kot v 2020. Vsestranska oljna ogrščica 29.315 hektarjev njiv bodo ozelenela krmna žita: ječmen, oves in tritikala, križanka med pšenico in ržjo, od tega bo največ, kar 82 odstotkov vseh površin, namenjenih krmnim žitom, ječmena. Z njim so kmetje posejali 24.120 hektarjev več njiv oziroma za desetino več kot leto poprej. Ostalih dveh bo letos manj: oves raste na 487 hektarjih, kar je 10 odstotkov manjša površina, tritikala pa na 4.708 hektarjih, kar je skoraj za četrtino (23 %) manj kot v letu 2020. Pet odstotkov manjša je tudi površina, na kateri je posejana ozimna oljna ogrščica, ki v Sloveniji zastopa drugo mesto med oljnicami, takoj za bučami za olje. Raste na 3.658 hektarjih njiv, njeno olje pa lahko uporabljamo v prehrani ljudi in živali, industriji, kozmetiki in kot biodizelsko pogonsko gorivo. Omeniti velja še stranski produkt pridelave olja – tako imenovane ogrščične tropine, ki so uporabne za krmo živali. Kot je razvidno iz priloženega grafa, je pridelava pšenice in pire v Sloveniji od leta 2012 začela padati, leta 2018 pa se je ustalila in je od takrat celo rahlo narasla. Leta 2014 se je občutno zmanjšala pridelava oljne ogrščice, ki pa od takrat in vse do danes ostaja na približno enakem nivoju. Po drugi strani pa vse od leta 2012 postopoma, a vztrajno narašča pridelava ječmena. SD Dolgoletno upadanje števila prašičev se namreč nadaljuje, lani so jih kmetje redili najmanj po prelomnem letu 1991. Kot je razvidno iz grafičnega prikaza državnih statistikov, je slovenska prašičereja največji stalež prašičev dosegla leta 2002 s 656.000 živalmi, potem je krivulja dobesedno strmoglavila, trend upadanja reje pa se, kot rečeno, še kar ne ustavi. Reja govedi stabilna A stanja v prašičereji ne gre posploševati na vse kategorije, kajti stalež pri vseh pitancih skupaj je ostal na nivoju iz leta 2020, zaznati je celo rahlo rast. Žal pa je trend negativen v vseh ostalih kategorijah. Lani smo v Sloveniji redili približno 42.000 pujskov do 20 kilogra- mov, v primerjavi s predlani je njihovo število upadlo za 9.000 živali oziroma 17 odstotkov. Za 4.000 ali devet odstotkov manj živali je bilo tudi v kategoriji mladi prašiči od 20 do 50 kilogramov, lani so jih kmetje redili približno 40.000. Lani je bilo manj še plemenskih prašičev nad 50 kilogramov, in sicer 15.000, kar je za približno desetino oziroma 2.000 manj živali kot v 2020. Govedorejci so lani vzredili 482.000 glav govedi, kar je za odstotek manj živali kot v letu poprej. V obeh kategorijah mladega goveda, tistega v starosti od enega in tistega od enega do dveh let, je število živali v primerjavi s predlani upadlo za približno 3.000 oziroma dva odstotka; do leto dni starega goveda so skupaj redili 156.000, Foto: ČG od enega do dveh let pa 131.000. Tudi število goveda, starejšega od dveh let, je upadlo za dva odstotka. Skupaj jih je bilo 195.000 oziroma 4.000 živali manj. Na vseh kmetijskih gospodarstvih skupaj so redili približno 165.000 krav, kar je 2.000 ali odstotek manj kot pred enim letom. Štiri odstotke več perutnine Vir: SURS Začasni podatki Po statističnih podatkih pa je situacija bolj spodbudna pri reji perutnine in delno tudi drobnice. Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih 6.559.000 perutninskih živali, kar je 219.000 oziroma štiri odstotke več kot leta 2020. Število kokoši nesnic se je glede na začasne po- datke povečalo, in sicer za približno 200.000 živali ali 13 odstotkov. Po drugi strani pa se je zmanjšalo število pitovnih piščancev, ki predstavljajo najštevilnejše kategorije perutnine. Njihova reja je upadla za odstotek in se lanskega decembra ustavila pri 46.000. Manjše je bilo tudi število puric in puranov, ki pa jih v Sloveniji redi bolj malo rejcev. Lani so vzredili približno 17.000 ali okoli 14 odstotkov živali manj kot pred letom dni. Reja drobnice je ostala na približno enakem nivoju kot leta 2020, zlasti koz, ki jih je bilo 26.000. Število ovac se je povečalo za pet odstotkov: po začasnih podatkih so jih rejci vzgojili 119.000, kar je 6.000 glav več kot predlani. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika petek z 18. februarja 2022 9 Podlehnik z Proračuna za dve leti pod streho Ptuj z Participatorni proračun 2022 Nadgradnja šole dražja že pred začetkom del Vsak lahko predlaga in glasuje Občina Podlehnik ima sprejeta proračuna za letos in prihodnje leto. Svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili njuno vsebino. Proračun za leto 2022 je izjemno investicijsko naravnan, saj bo več kot polovica sredstev namenjenih za investicije. Pomislekov navzočih ni bilo, saj gre za največji proračun v zgodovini občine. Kot je znano, se je v tem času proračun občine postopoma zviševal, in sicer z dveh milijonov na odhodkovni strani v letu 2018 na skoraj 4,7 milijona v letu 2022. Največji poskok se je zgodil v zadnjih dveh letih, predvsem na račun investicij. »Nikakor ne smemo pozabiti, da se je zvišala povprečnina. Naša občina je v tem obdobju prejela bistveno več tako imenovanega sistemskega denarja kot prej, pri čemer pa je treba poudariti, da znašajo ti prihodki le 35 odstotkov proračuna, okoli 50 odstotkov pa nam bo uspelo zagotoviti z uspešnimi prijavami na državne in evropske razpise,« je dejal župan Sebastian Toplak. Kljub tem pozitivnim informacijam pa je še pred sprejetjem obeh proračunov predlagal amandma, ki se nanaša na največjo investicijo v letošnjem letu – to je rekonstrukcija in nadzidava dela hodnika osnovne šole in vrtca z namenom zagotovitve dodatnih igralnic in nove knjižnice. Za omenjeno naložbo so v proračunu za letošnje leto rezervirali okoli 680.000 evrov, kar pa bo za izvedbo glede na analize cen na gradbenem trgu premalo. »Omenjeno postavko bi zato povečali za 110.000 evrov na slabih 800.000 evrov. Ocenjena projektantska vrednost, ki je bila izdelana marca lani, je namreč glede na trenutne Foto: ČG Foto: ČG Še letos naj bi izvedli nadgradnjo in energetske sanacije podlehniške osnovne šole. razmere prenizka. Res je, da se nam sedaj projekt, ki smo ga sprva ocenjevali na okoli pol milijona evrov, podraži za slabih 300.000 evrov,« je pojasnil župan Toplak in dodal, da bodo večino sredstev pridobili s strani države in posredno iz EU. Delež podlehniške občine znaša okoli 10 odstotkov celotne naložbe in DDV. Prav tako se nameravajo prijaviti še na razpis EKO sklada in pridobiti dodatnih 110.000 evrov. Svetniki so razlago sprejeli in županov amandma tudi potrdili. Ob tem je Toplak poudaril še, da je pogodba o financiranju v višini okoli 500.000 evrov z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport že podpisana. Prav tako je v teku priprava dokumentacije, ki je potreba za prijavo na EKO sklad. Izvedbo obeh investicij planirajo še letos Letos planirajo tudi energetsko sanacijo šolske stavbe v okviru javno zasebnega partnerstva. Vrednost te investicije je ocenjena na nekaj manj kot 500.000 evrov. Občina si prizadeva, da bi jim obe načrtovani investiciji uspelo izvesti še v tem letu. Za gradbena dela bo tako na voljo le nekaj mesecev, pri tem pa je treba upoštevati še izobraževalni proces, ki mora do poletnih počitnic potekati nemoteno. »Naša želja je, da dolgoročno uredimo šolske prostore, nadgradnja vrtca pa bo omogočala tudi njegovo širitev v prihodnjih letih. Če nam bo uspelo zaustaviti trend upadanja prebivalcev, bo treba v kratkem zagotoviti dodatne igralnice za najmlajše,« je še dodal sogovornik. Estera Korošec Hajdina z Denar za šport in kulturo v letu 2022 175 tisočakov športnikom in kulturnikom Letos bo občina Hajdina športu namenila več kot 152.000 evrov. S tretjino tega denarja bo razpolagala športna zveza, le nekaj tisočakov manj bodo namenili za posodobitev objektov, preostanek za delovanje otroške nogometne šole, vzdrževanje športnih igrišč … Nekaj denarja bo šlo tudi za kulturo. Športna zveza Hajdina bo letos prejela 54.540 evrov proračunskega denarja. Ta bo porabljen za redno delovanje društev in klubov, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, pokritje sodniških in delegatskih stroškov klubov, rekreativno vadbo odraslih, napredovanje ekip, zdravstveno varstvo športnikov in nagrajevanje športnih dosežkov. Tudi Otroška nogometna šola bo za svoje delovanje prejela precej občinskih sredstev, in sicer Prvič, odkar obstaja ptujska občina, so lani občani lahko del proračunskih sredstev razporedili po svoje. Zdaj temu namenjajo še nekaj več denarja, in sicer 175.000 evrov. Že izglasovani lanskoletni projekti in investicije pa se bodo kmalu začele izvajati. dobrih 15.500 evrov. »To je eden izmed najpomembnejših programov na področju športa otrok in mladine, saj združuje mlade nogometaše iz celotne občine, vanjo je vključenih že več kot 150 otrok vseh starostnih kategorij, od 5 do 19 let. Otroška nogometna šola s svojim programom pokriva vsem petim nogometnim klubom iz Občine Hajdina (NK Hajdina, NK Skorba, NK Hajdoše, NK Slovenja vas in NK Gerečja vas) tudi področje mlajših selekcij, ki so potrebne za nemote- no vključitev in nastopanje klubov v določenih ligaških sistemih pod okriljem MNZ Ptuj in NZS,« so pojasnili na občini. Prav Hajdinčani so bili v zadnjih letih deležni številnih investicij na področju športa. S takšnim tempom nadaljujejo tudi v prihodnje. Za izgradnjo tribun in športnih igrišč bodo namenili skoraj 50.000 evrov, pri čemer naj bi si več kot polovico tega zneska zagotovili iz državne blagajne, in sicer na razpisih ministrstva za kulturo in šport, Foto: ČG »Na občini Hajdina v šport in kulturo vlagamo veliko, tudi v prihodnje bo tako, saj se zavedamo pomena obeh dejavnosti za vse generacije,« pravi hajdinski župan Stanislav Glažar. Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije. Dodatnih 23.500 evrov bo občina iz lastnega proračuna porabila za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov. Tudi na kulturo niso pozabili Potrjen je tudi letni program kulture za letošnje leto, po katerem za to dejavnost za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti namenjajo 25.200 evrov, za redno delovanje pevskega zbora pa 10.000 evrov. V ta znesek ni zajeto financiranje delovanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (OI Ptuj), Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, občinskega glasila, televizije ... »To so le sredstva, ki jih razdelimo preko javnega razpisa. Veliko več denarja se porabi za kulturo neposredno, in sicer za vzdrževanje kulturnih spomenikov, urejanje okolice Mitreja, interni kabelski sistem, glasilo Hajdinčan, vzdrževanje kulturnih domov … Skupni znesek znaša kar 167.600 evrov,« pravi hajdinski župan Stanislav Glažar. Razpisa za pridobitev sredstev za kulturnike in športnike bosta objavljena kmalu. Dženana Kmetec Največ glasov lani je dobil predlog za postavitev fitnesa na prostem v športnem parku Spuhlja. Med občinami, ki svojim občanom ponujajo možnost, da sami določijo prioritetne projekte, je od leta 2021 tudi Mestna občina Ptuj. Finančno gledano so to sicer skromni začetki, pa vendar spodbujajo aktivacijo in dajejo občanom priložnost in možnost, da izrazijo želje oz. potrebe. Kljub precej slabi udeležbi, saj se je glasovanja lani udeležilo le 3,3, % upravičencev, bodo izbrani projekti, ki jih bodo kmalu začeli izvajati, dobrodošla pridobitev. Sredstva iz participativnega proračuna so razdeljena med posamezna območja na podlagi razpršenosti prebivalstva in števila četrtnih skupnosti. V vsakem izmed štirih območij je namenjenih 37.500 evrov, posebna skupna so Mladi, ki imajo na svoji postavki 25.000 evrov. V prihodnjem letu bo občina za vse izbrane projekte namenila 175.000 evrov, kar je 50.000 evrov več kot letos. »Participativni proračun je pomembno orodje pametnega upravljanja sodobnih mest, ko morajo občine same izbrati in pripraviti ustrezen model celotnega procesa izvedbe, ki bo prilagojen lokalni skupnosti,« izpostavljajo na ptujski občini. Ptujski model se letos kljub najprej drugačnim načrtom letos ne bo spreminjal. V Sloveniji tovrsten način soudeležbe občanom ponujajo še občine Koper, Komen, Izola, Krško ... Kaj vse bodo na predlog občanov urejali letos Lani je prispelo 66 predlogov, izbranih je bilo 15. Največ točk na glasovanju je prejela ideja za postavitev fitnesa na prostem v športnem parku Spuhlja. Izglasovane so bile še druge zanimive pobude, da se ob dvorani v Spuhlji postavi defibrilator, v parku Ljudski vrt uredi doživljajski park, pri breški šoli učilnica na prostem in zeliščna učna pot, novo podobo bo dobil ribnik pri Domu krajanov Turnišče. V Rogoznici so si zaželeli nov medgeneracijski prostor na prostem, pri domovih Bratje Reš in Olge Meglič pa servisno postajo za kolesa in polnilnico za električna kolesa. Na Grajeni se bodo razveselili otroških igral pri Športnem društvu, na Mestnem Vrhu počivališča za pohodnike, na Vičavi, v Orešju in Maistrovi ulici pa bodo poskrbeli za urbano opremo. V centru mesta bodo oživele ulice. To je eden izmed sprejetih predlogov, ki nosi naslov Žive ulice in v sklopu katerega bodo organizatorji izvajali brezplačne javne dogodke. Vse našteto bo (predvidoma) realizirano še letos. Kakšne bodo želje občanov in katere bodo dobile najštevilčnejšo podporo za prihodnje leto, pa bo znano junija, ko bo zaključeno glasovanje. Dženana Kmetec Ne zamudite roka za oddajo Predloge je treba oddati na predpisanem obrazcu od 4. aprila do 9. maja 2022, komisija za vodenje in izvedbo postopka pa bo jih bo pregledala do 3. junija. Nato bo v sredo, 15. junija 2022, na sedežih četrtnih skupnosti predčasno glasovanje, v nedeljo, 19. junija, pa redno glasovanje. Sodeluje lahko vsak s stalnim prebivališčem v MO Ptuj, ki je dopolnil 15 let. Med predlaganimi pobudami je možno izbrati največ tri najboljše. Izglasovanih bo 15 projektov, ki bodo realizirani naslednje leto, ko bo občina za to zagotovila tudi proračunska sredstva. Glasovalna območja ČS Ljudski vrt, ČS Breg-Turnišče in Center, ČS Jezero, Rogoznica in Spuhlja, ČS Grajena in Panorama ter posebno področje MLADI. Štajerski TEDNIK 10 Knjigarnica Posrečeni pustni poskočniki V vaši najbližji knjižnici, predvsem pa na oddelku za otroke in mladino, v času pustnih dni, pravzaprav še pred njimi, opazno zmanjkuje nekaterih knjižnih naslovov: praznijo se police s poučnimi zgodovinskimi knjigami. Bralce zanimajo Rimljani, Egipčani, življenje na gradovih, praljudje in grški vojščaki in zgodovinski pomorščaki, vitezi in vikingi, gladiatorji in pirati … Zmanjkujejo še knjige o ličenju in poslikavah obraza, o pustnih maskah, šegah in navadah, o kurentih, pri športu pa tiste o baletu. Seveda ni stvar v vedoželjnosti o življenju nekoč, marveč želja po pustnih preoblekah. In ja, v knjigah je najti nešteto idej za male in velike, da lahko ustvarite nepozabne pustne like. Pikenogavičke (po pustno napisano skupaj), rdečekapice, donkihoti, sneguljčice in mnogi drugi znani literarni junaki so pogoste in že običajne pustne šemice. Kaj pa na primer kosovirji, gonzalikusi, baltazarji, groznigašperji, močvirniki, bibiji in gustiji, ali morda testeninarji? A za testeninarje še niste slišali? Prišli so mi na misel – testeninarji namreč, ko sem prebirala zadnjo številko revije History, ki je dostopna v čitalnicah Študijskega in Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča ter na bibliobusu. V reviji z zgodovinskimi temami, ki je bogato ilustrirana in je poljudnega značaja, je najti v rubriki z naslovom Iz vsakdanjega življenja cel kup zanimivosti o eni najbolj priljubljenih jedi vsega sveta – o testeninah. O njih in njihovem izvoru že dolgo tečejo debate, skoraj povsod po svetu se potegujejo za naslov izumiteljev uspešnega recepta iz moke in vode. Antični viri navajajo, da so Grki in Rimljani imeli navado razvaljati testo, ga narezati na trakce in nato skuhati. Dokaze o izdelovanju in uživanju testenin je videti na poslikavah etruščanske grobnice iz leta 300 pr. n. št. Zgolj mešanica moke in vode, ki jo nato spečemo ali skuhamo, v resnici ni posebno izvirna ideja. Posebnost italijanskih testenin je oblikovanje in sušenje tako, da se jim podaljša trajnost in jih je lažje shranjevati, prenašati in prevažati. Sušene in v dovolj vode skuhane testenine postanejo sočna in okusna, sveža in mehka jed z omako. Arabski geograf Al-Idrizi je v knjigi iz leta 1154 zapisal, kako prebivalci Trabiie v bližini Palerma na Siciliji »izdelujejo dolge trakove iz testa, ki jih z ladjami izvažajo v Kalabrijo in v več drugih krščanskih in muslimanskih držav«. Beseda makaroni se v pisnih virih prvič pojavi leta 1279 v zemljiški knjigi iz Genove – ena od posesti je opisana kot »košarica makaronov«. Besedo špageti, ki pomeni vrvice, so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. Že znameniti Boccaccio je v Decameronu leta 1353 omenjal makarone in raviole. V reviji History je brati, da tisto, kar imamo ljudje radi, tisto ima veliko poimenovanj. In Italijani so pri tem pravi mojstri! Pri njih si lahko naročite vse mogoče oblike in sorte testenin: davitelje duhovnikov, ušesca, narezane ženine, zaslepljene soproge … Tradicionalne testenine imajo pogosto imena, povezana z naravo in kmetskim življenjem: petelinji grebeni, zvonci, zvezdice, seno in slama … Seveda so v novejši dobi nastale tudi testenine s takimi imeni, kot so radiatorji in leteči krožniki. Ob tem branju, spoštovani čitatelji Knjigarnice, se verjetno ne čudite, da bi lahko bili testeninarji izvirne pustne šeme. Prvi bi bili testeninarji kuharji, kot jih je videti z ilustracij revije History. Drugi bi bili testeninarji in testeninčki, ki bi na oblačilih nosili vse mogoče iz testenin: od pokrivala, do žepnega okrasja, od ogrlic in zapestnic do torbic, od brezrokavnikov do mini krilc … Hja, ta zeleni bi bili špinačni, ta rdeči pesni, ta črni s sipinim črnilom in podobno … In spomnim še, da je samo v čitalnici Študijskega oddelka KIP moč brati zadnjo aktualno številko dnevnika, časnika, revije ali druge periodike, starejše številke pa si lahko izposodite na dom. Kar 173 je naslovov in zraven še občinska glasila in objave, nekaj je duplikatov, ki so tudi v Mladinskem oddelku in v Potujoči knjižnici (npr. Cicido, Ciciban, Kekec, Moj pes, Mucek, Revija o konjih, Mentor, Mavrica Pil, Smrklja, Večer, Ptujčan, Tim, Prostočasnik, Štajerski tednik, Štajerc, Proteus, Galeb, Unikat, Zmajček. Mimogrede: v reviji današnje knjigarnice najdete ideje še za naslednje pustne preobleke: viking, indijanec, praotrok, dojilja, egipčanski bojevnik, sudanski bojevnik, rimski cesar in bojevnik, srednjeveški kuhar, keltska kraljica in bojevnica in druge. Med drugim pa je na strani deset v rubriki Zgodovinarji odgovarjajo kratek prispevek z naslovom Zakaj za pusta otrokom delimo sladkarije? Naj vam pustni čas poskočno in priročno, pa tudi z branjem lepo mine! Liljana Klemenčič petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura in izobraževanje stran 10 petek z 18. februarja 2022 Ormož z Virtualno v gimnazijo Informativni dnevi poželi veliko zanimanja Tudi ormoška gimnazija je tako kot večina šol po državi minuli konec tedna za bodoče dijake svoja vrata odprla virtualno. Po zanimanju sodeč gre tudi v novem šolskem letu pričakovati polno zasedene oddelke. Medtem ko so se še pred epidemijo bodoči dijaki zgrinjali v prostore srednjih šol ter se seznanjali s programi, so že drugo leto zapored o vsem izvedeli po virtualni poti, preko spleta. V petek ob devetih so »odprli« svoja vrata tudi na gimnaziji ter zainteresirane podrobno seznanili z vsemi tremi programi in šolo nasploh. Pripravili so bogat predstavitveni program, v katerem so lahko bodoči dijaki dobili vse informacije iz prve roke. Kljub temu da so se s šolo seznanili praktično z domačega kavča, so se lahko pogovorili s profesorskim zborom in ravnateljico, za klepet v »živo« so bili na voljo tudi dijaki, ogledali so si lahko šolske prostore, spoznali pouk v učilnicah … Največji »obisk« doslej Šoli, ki je skozi leta in ob poplavi srednjih šol in gimnazij po Sloveniji doživljala tako vzpone kot padce, za premagovanje ovir pa je bilo treba iz leta v leto mnogo več dokazovanja in truda kot v kakšni večji šoli, pa tudi novih projektov in programov, se kot kaže ne gre (več) bati za prihodnost. »Zanimanje je Foto: arhiv GŠ Ormož: Dijaki novega programa, zdravstvene nege na Gimnaziji Ormož bilo izjemno. Zelo smo zadovoljni, kajti zabeležili smo največji »obisk« doslej. Po anketnem vprašalniku sodeč, ki so ga izpolnile približno štiri/petine devetošolcev, je bilo zanimanje za vse tri programe nad številom razpisanih mest, in sicer 33 za gimnazijski program, 34 za zdravstveno nego in 29 za predšolsko vzgojo. Upajmo in skorajda prepričani smo, da bodo tako kot tudi v tekočem šolskem letu vsa mesta v vseh treh programih polno zasedena,« je dejala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, ki kot glavno prednost njihove šole vidi v tem, da je majhna, zaradi če- sar prepoznajo prednosti (pa tudi šibke izzive) vsakega dijaka, ki jih lahko nadalje razvijajo. Pri tem izpostavi še varno okolje. Zanimanje iz širšega Ormoškega in Ptujskega Kot je nadaljevala, se za gimnazijo zanimajo devetošolci iz bližnje pa tudi širše okolice, od domačega ormoškega okoliša vse do Juršincev, Polenšaka, Ptuja pa tudi haloških občin. Številke bodo jasne že kmalu. Mladi se bodo namreč morali o nadaljnji prihodnosti na področju izobraževanja odločiti že aprila, ko bodo potekale prijave za vpis oz. junija, ko so na vrsti vpisi. »Če bo število vpisanih za več kot štiri preseglo razpisana mesta v posameznih oddelkih, bo treba izvesti postopek omejitve vpisa. Za dve mesti, torej do 30, lahko razširimo oddelke brez potrebnega soglasja pristojnega ministrstva, za vpis do vključno 32 dijakov pa potrebujemo soglasje za nadnormativni oddelek, tako kot smo ga pridobili tudi letos za program zdravstvene nege,« je še pojasnila ravnateljica. Monika Horvat Ormož z Zanimiva ideja ormoških osnovnošolcev Kolesarska čelada riši-briši Skupina treh ormoških devetošolcev se je domislila prav posebne kolesarske čelade, ki jo lahko neštetokrat porišete po svojih željah. Za domiselno podjetniško idejo je izdelala poslovni model in navdušila komisijo. Člani ekipe Anže Šuen, Timotej Boj in Tomaž Rudolf iz OŠ Ormož so na podjetniških delavnicah prepoznali dobro idejo in jo zapakirali v uspešno zgodbo. Kot so dejali, je ta pravzaprav zrasla iz povsem vsakdanje situacije. »Policisti so naše vrstnike in mlajše vseskozi ustavljali, ker niso nosili kolesarske čelade ob vožnji s kolesom. Tako sem nam je utrnila ideja, da bi čelade najbrž raje nosili, če bi jih lahko porisali. Naša čelada se tako od klasičnih razlikuje po tem, da si jo lahko uporabnik oblikuje po lastnih željah. Na ta način bi postali prepoznavni in posebni, v prvi vrsti pa varni, kar je bistvo – varna in unikatna čelada,« strnejo podjetni učenci. V kompletu poleg čelade še set flomastrov in čistilni robček Vzeli so stare čelade, jih prebarvali z avto lakom bele barve, poiskali komplet vodoodpornih flomastrov ter še ugotovili, s katero tekočino bi lahko flomastre izbrisali, ne da bi pri tem odstranili tudi temeljno barvo čelade. Na ta način je ta zopet nared za novo poslikavo. »Pri predmetu kemije smo testirali šest različnih alkoholov. Najbolje se je odrezal propanon. Tako smo našemu kompletu dodali še čistilne robčke,« nadaljujejo obetavni podjetniki, ki so se s podjetnostjo pravzaprav srečali prvič. Pod mentorstvom Janje Rudolf in Nataše Kolar so se dobivali enkrat tedensko, vse od oktobra. Za svo- jo idejo so pripravili tudi poslovni model in vse potrebno za predstavitev izdelka na trgu. »Preko vide- okonference smo se pogovarjali s podjetnikom iz Kalifornije, ki ima lastno podjetje za izdelavo kole- Foto: MH Z leve: Tomaž Rudolf, Anže Šuen in Timotej Boj s svojo podjetniško idejo – kolesarsko čelado HelMe. sarskih čelad. Podal nam je vrsto informacij, od tega, kako izdelujejo čelade, koliko znaša nabavna cena materialov, izdelka, do tega, kako poteka promocija, oglaševanje …,« še povedo. Njihov prototip je razstavljen tudi v kolesarskem centru Bike Ek na Ptuju, kjer zbirajo odzive strank. Podjetniška ideja pa je zbudila zanimanje tudi ormoških policistov. Kot še pravijo, so ponosni, da jim je s svojo idejo uspelo prepričati komisijo na šoli in se uvrstiti na regijsko tekmovanje. Samozavestni učenci upajo, da jim bo uspelo priti do državnega tekmovanja in zmagati. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 stran 11 Ljudje in dogodki petek z 18. februarja 2022 11 Sv. Andraž z Sofinanciranje društev Ptuj z Mestni stolp kot razgledni stolp Za vse programe 18.000 evrov Na pragu velike zgodbe za Ptuj V župniji sv. Jurija so se resno lotili projekta urejanja mestnega stolpa kot razglednega stolpa. Čas obnove se vse bolj približuje, je povedal p. Andrej Feguš. V prvi fazi bodo obnovili stopnice in uredili uro, omogočili dostop do zvonika, predvsem do ure, nato še do razgledne točke. Po najboljših močeh se trudijo, da bi urejanje začeli čim prej. Predvsem bodo delali z lastnimi sredstvi. Prijavljajo pa se tudi na razpise. Veliko stolpno uro bo usposobil konservator in edini restavrator za mehanske ure v Sloveniji Samuel Kukovičič. S ptujsko uro, ki ni le slovenska, temveč tudi svetovna rekorderka s kamnitim nihalom, se tako ali drugače ukvarja že najmanj 25 let. „Doslej se, zanimivo, pri nas nihče ni ukvarjal z zgodovino ptujske stolpne ure. Ko bomo iz tujine pridobili vse znane vire, se bomo povezali z da Vincijevim muzejem v Italiji, saj želimo pridobiti tudi njihovo mnenje. Če bo to zgodovinsko preverjanje vzdržalo, bo to velika zgodba za Ptuj. Naše mesto ima velik potencial. Imamo unikatne stvari, ki jih moramo predstaviti. To, kar dobiš v Hoferju, Lidlu, lahko dobiš povsod na tem kontinentu. To pa, kar imamo mi, nimajo nikjer na svetu. Kip sv. Jurija, zaščitnika mesta in cerkve, je plastika, vredna vsake prestolnice. Takih dragocenosti in edinstvenih kulturnih pomnikov pa ima naše mesto še veliko,“ pove p. Andrej Feguš. Že sedaj, ko stolp še ni odprt za javnost, goste s celega sveta, ki prenočujejo v njihovih turističnih so- COLOR CMYK Andraška društva imajo do 28. februarja čas za kandidaturo za pridobitev sredstev, s pomočjo katerih bodo izvajala začrtane programe v letošnjem letu. Foto: SD Za sofinanciranje programov društev je v andraškem proračunu na voljo 18.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik Mestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura, ki jo bo župnija sv. Jurija uredila kot novo razgledno točko Ptuja, turistično zanimivost, s katere bo mogoče Ptuj doživeti z vseh strani neba. Najprej se bodo lotili urejanja stopnišča, je povedal p. Andrej Feguš. bah, z največjim veseljem popelje na ogled zvonika. Vsi so navdušeni. Tako tudi škof s Korzike, ki ga je popeljal pred kratkim. Povsem ga je prevzelo, kar je videl. Tuji gostje jim govorijo, naj ne obnavljajo preveč, ker ima objekt svojo patino, čar, ki ga ne bi bilo dobro zapraviti. Potruditi pa se je treba, da bo ta izjemna dediščina dostopna in varna. Zato so tudi šli v urejanje sob, da bodo lahko zagotovili sredstva za obnovo stopnic in ure v mestnem stolpu. Trenutno lahko turisti pri Foto: Črtomir Goznik Legenda o ptujski stolpni uri Mesto je dalo v mestni stolp vgraditi veliko stolpno uro, ki pa ima številčnico le na treh straneh. Ker ni številčnice na severni strani, ki je obrnjena proti gradu, kroži med ljudmi zgodba, da je bil grof Leslie v sporu z mestom in za uro ni želel prispevati denarja. Mesto se mu je maščevalo tako, da na grajski strani ni naredilo številčnice. Morda je v zgodbi celo kanček resnice, saj sta si bila mesto in graščak pogosto v laseh zaradi sporov in vzdrževalnih del. (Iz kratkega vodnika po Ptuju) E-sledenje v pomoč inšpektorjem Je v da Vinicijevih skicah ptujska ura? Na kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so pristojno ministrstvo znova pozvali k uvedbi obveznega elektronskega sledenja toka količin mesa in porekla v celotni verigi vrednosti. Urar Samuel Kukovičič je med strokovnim izpopolnjevanjem v Švici izvedel, da je renesančni umetnik Leonardo da Vinci poznal večino pomembnejših večjih srednjeevropskih zvonikov in jih tudi skiciral. Med drugim naj bi v teh skicah, ki so bile že objavljene v Unesco spominu kot Leonardova dela, upodobil tudi mehanizem prvotne ptujske ure, po kateri je Peter Plocer v 17. stoletju naredil današnjo uro. Njene tehnične značilnosti so že takšne, a pravih dokazov še ni. Zato raziskujejo še dalje, je povedal p. Andrej Feguš. Skušajo zbrati vse možne strokovne vire, ki bodo trditve bodisi potrdile bodisi ovrgle. Ročno navijanje ure že vzpostavljeno Foto: Črtomir Goznik Slovenija z Za nadzor porekla mesa Uredili bodo tudi uro na stolpu, ki jo je izdelal Peter Plocer, po rodu Ptujčan, ki je naredil tudi danes že propadlo uro na katedrali v Zagrebu. Ptujčani so jo leta 1689 kupili od zagrebških frančiškanov. njih prenočijo v šestih sobah. Nekaj pa jih bodo še uredili. Nekoč je bila v mestnem stolpu že galerija. Danes ima v pritličju stolpa sedež Markova knjigarna, v mestnem stolpu pa gostujejo tudi oddajniki Mobitela, za katere se pogodba kmalu izteče. Čaka jih nov krog pogajanja. Tržijo, kolikor lahko, da bodo projekt ureditve mestnega stolpa kot razglednega stolpa lahko čimprej uspešno zaključili. Želijo si tudi, da bi nekoč v stolpu svoje mesto dobila še razstava o zgodovini merjenja časa. Ptujsko nihalo meri 21,39 metra. Krogla, ki ima posebno vlogo, da je ura točna, pa je še iz antičnih časov. Ptujsko nihalo naj bi bilo najdaljše na svetu, V Guinnessovo knjigo rekordov so z najdaljšim nihalom v enem zvoniku, dolgem 12 metrov, trenutno vpisani Kitajci. Kaj bo s ptujskim vpisom v knjigo rekordov, bo pokazal čas. Občina bo tako izvajanje redne letne športne dejavnosti in programov podprla s 4.000 evri, ki bodo razdeljeni med športno vzgojo otrok, mladine in študentov, rekreacijo, kakovostni in vrhunski šport, šport invalidov ter za delovanje športnih društev in zvez, za kar bo šla polovica predvidenega denarja. Kulturi je namenjenih 3.000 evrov, in sicer za redno letno dejavnost, programe, izobraževanje, strokovne ekskurzije, delo z mladimi in promoviranje občinskih prireditev v medijih. Za sofinanciranje ostalih programov organizacij in društev je v andraškem proračunu na voljo 8.000 evrov, od katerih je polovica denarja rezervirana za njihovo redno letno dejavnost. Na četrti razpis se lahko prijavijo društva in druge neprofitne organizacije, ki bodo letos organizirale javne prireditve in akcije za pospešitev razvoja in promocijo občine. Sem spadajo tudi akcije oživljanja ljudskih običajev in domače obrti ter urejanja in vzdrževanja turistične infrastrukture. Za vse skupaj je na voljo 3.000 evrov. SD Obnova ure bo nadvse zahteven projekt. Urar Samuel Kukovič je že vzpostavil vse potrebno za ročno navijanje, kot so to počeli pred več stoletji, tako da če jo navijejo na roke, teče več dni. Dobil jo je v slabem stanju, mehanizem je bil že zelo poškodovan. Veliko škodo je leta 1990 naredila takratna mestna oblast, ki se je odločila, da jo bo na- pajala elektrika. Tako so zaradi namestitve elektromotorjev, ki jih je sam že odstranil, del osovin takrat enostavno odrezali, s tem pa naredili veliko, nepopravljivo škodo. Generalka bo, kot pravi Kukovičič, trajala nekaj mesecev, saj bo treba vse detajle sistematično pregledati. Ure namreč ne sme razstaviti, ker je skoraj nemogoče, da bi jo lahko še kdaj sestavil in spravil v pogon. To ne bo samo ura za pokazati, temveč ura, ki bo dejansko delovala in kazala čas ter bo tudi povezana z zvonovi. „Za Ptuj in okolico bo ureditev mestnega stolpa kot razglednega stolpa in obnova ure velikega pomena. Tudi zame osebno, tudi mojega dela ni mogoče meriti z denarjem, če ga nimaš rad. Za vsak najmanjši detajl moraš vedeti, da lahko odgovarjaš za svoje delo. Izjemna stvar za Ptuj in sploh za Slovenijo bo, če nam bo uspelo potrditi domneve o povezavi z Da Vincijem,“ sklene urar Samuel Kukovičič. MG Foto: Profimedia/M24 Z obveznim elektronskim sledenjem porekla mesa bodo lahko inšpektorji takoj ukrepali. Prepričani so namreč, da je za slovenske rejce in njihove zadruge ključno učinkovito spremljanje masnih tokov z jasno in nedvoumno informacijo o poreklu mesa pa tudi z določitvijo normativov glede zmanjšanja teže, prostornine ali kakovosti, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo in skladiščenjem. Rešitev vidijo v omenjenem elektronskem sledenju, ki bo v primeru zaznanih odstopanj inšpektorjem omogočilo takojšnje ukrepanje. Predlagajo tudi pripravo predpisa, ki bo zagotavljal sledljivost porekla surovin v mesnih izdelkih. Ob tem na zbornici v celoti podpirajo kmetijsko ministrstvo in njegovo upravo za varno hrano pri vzpostavitvi učinkovitih masnih bilanc porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno meso, s čimer bodo vse izvajalce dejavnosti v verigi zavezale k označevanju porekla na spremnih dokumentih in s tem k sledljivosti masnega toka porekla mesa. In kar je najpomembneje, s tem bodo inšpektorji dobili pravne podlage za takojšnjo, učinkovito in nedvoumno preverljivost porekla, ki so v skladu z vsemi smernicami EU na tem področju. »Sicer pa menimo, da je iskreno in pošteno sodelovanje vseh deležnikov v verigi osnova za dosego skupnega cilja, to pa je čimprejšnja vzpostavitev nedvoumne in učinkovite sledljivosti porekla mesa in masnih tokov,« so še dejali. SD Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 petek z 18. februarja 2022 Ptuj z Slabša prometna varnost v letu 2021 Lenart z Naravovarstveniki na okopih zaradi posegov v in ob Globovnici Najbolj problematični starejši vozniki Niti staremu hrastu niso prizanesli Prometna varnost na območju mestne občine (MO) Ptuj se je lani v primerjavi z letom prej poslabšala, kažejo podatki, zbrani v poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj. Zgodila se je prometna nesreča s smrtnim izidom, več je bilo telesno poškodovanih. Po družbenih omrežjih je v zadnjih dneh završalo, hudo kri pa je povzročilo podiranje dreves ob strugi Globovnice, ki jo mnogi ljubitelji lenarške narave vidijo kot ogrožanje mestne oaze miru. skega videza, da se v čim večji meri ohrani zarast ob potoku in ustvari pogoje za ponovno vzpostavitev življenja v vodi.« Slaba volja se je nadaljevala, ko so delavci VGP Drava Ptuj začeli čistiti strugo, ki po prepričanju članov Civilne iniciative narava Slovenskih goric ne poteka, kot bi v sodobni družbi pričakovali. V pripravo projekta namreč niso bili vključeni krajinski arhitekti in biologi, zaradi česar so glasno protestirali; pridružil se jim je del javnosti, slednjič pa so jim pritrdili tudi člani lenarške komisije za naravo in okolje. Občina prisluhnila pozivom Foto: SD Velik korak nazaj Foto: ČG 67 od 308 prometnih nesreč so povzročili starejši vozniki. Na območju ptujske občine se je lani zgodilo 306 prometnih nesreč. Ena oseba (kolesarka) je v nesreči izgubila življenje, hudo telesno poškodovanih je bilo šest udeležencev, enako tudi predlani, medtem ko se je število lažje telesno poškodovanih povečalo. Predlani jih je bilo 59, lani 68. Največ nesreč se je zgodilo v septembru, med dnevi sta izstopala ponedeljek in sreda, najmanj nesreč je bilo ob nedeljah. Predsednik ptujskega SPVCP Franc Kozel je na podlagi zbranih podatkov in analize ocenil, da je prometnovarnostna statistika za lansko leto v primerjavi z letom prej slabša, kljub temu pa v primerjavi z obdobjem 2017–2019 boljša. Četrtino nesreč povzročili starejši Stanje se je najbolj poslabšalo pri starejših udeležencih v cestnem prometu (starejši od 64 let). Lani so bili udeleženi v 96 prometnih nesrečah; osem je bilo kolesarjev, sedem pešcev, dva potnika v vozilu, en voznik mopeda, 98 pa voznikov osebnega avtomobila. Med udeleženci je šlo za eno smrtno žrtev (kolesarka, ki je trčila v avtobus), dva sta bila hudo telesno poškodovana in 24 lahko telesno poškodovanih. Starejši vozniki so povzročili 67 prometnih nesreč. Prometna varnost kot vseživljenjsko učenje Člani SPVCP MO Ptuj so na februarski seji ponovno govorili o programih izobraževanja otrok in mladostnikov na področju prometne varnosti. Začne se v vrtcu ter nadaljuje skozi osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. „Čeprav se izobraževanju s področja prometne varnosti namenja veliko pozornosti, ga je po mojem mnenju še premalo, predvsem pri starejši populaciji, in na tem mestu bo treba v prihodnje narediti nekaj več. Zbrani podatki kažejo, da so starejši bolj izpostavljeni tveganju v prometu, zato bi resno veljalo razmisliti o izobraževanju. Ker pa to ni obveza, je ljudi težko o nečem prepričati. Morda bi usposabljanja s področja varnosti cestnega prometa lahko dojemali kot del vseživljenjskega učenja. Pred leti smo za starejše že izvedli predavanja in praktični preizkus vožnje, kolikor mi je znano, so bili rezultati katastrofalni. Izobraževanje starejših voznikov in obnavljanje znanja bi bilo nujno potrebno,“ je izpostavil Kozel ter dodal, da bodo v sodelovanju z vrtci in šolami nadaljevali vse zastavljene aktivnosti na področju izobraževanja. Vodja SPVCP je prav tako zadovoljen, da so se v MO Ptuj začele izboljšave na področju prometne infrastrukture, seveda pa vrsta prometnih povezav še čaka na novogradnjo ali obnovo. Mojca Zemljarič Kot rečeno je naravovarstvenike najprej razburilo podiranje dreves ob Globovnici. »Padla so tudi povsem zdrava drevesa, in to zato, ker je nekaterim v interesu, da so obrežja povsem očiščena, da ni dreves, grmovja, listja, cvetja …, da skratka ni nič motečega, kar bi povzročalo senco ali kakršnokoli umazanijo,« so dejali. »Že tako je problematično, da se sploh dovolijo takšne in drugačne gradnje ob strugi reke, a če se preseliš ob vodo, verjetno tam pričakuješ drevesa. Grozno je, da so jih podrli, nato pa so bili celo tako brezobzirni, da so veje odstranili kar z bagrom in s tem naravi povzročili še večjo škodo. Niti staremu hrastu, simbolu Polene, niso prizanesli.« Stara struga ob Poleni je bila že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja revitalizirana, skupaj z V lenarškem sporu, ki se je vnel zaradi ureditve stare struge Globovnice med tistimi, ki navijajo za popolno očiščenje struge s posekom obvodnega rastja vred, in zagovorniki zavetja za biodiverziteto rastlin in živali, so zmagali slednji. obvodnim rastjem je predstavljala svojevrsten habitat za različne živalske in rastlinske vrste, obenem pa prijeten naravni kotiček ob ŠRC Polena. Zadnji posegi so po prepričanju civilne iniciative velik korak iz smeri ohranjanja narave. Zamuljenost zaradi odplak O čiščenju Globovnice, ki poteka v dolžini 900 metrov med regionalno cesto in kamnitim mostom, ki povezuje Poleno z Lackovo ulico, so na svoji zadnji seji govorili tudi lenarški svetniki. Dela pod nadzorom direkcije za vode izvajajo, kot rečeno, delavci VGP Drava Ptuj. Direkcija je tudi izdala vodno soglasje za vzpostavitev pretočnosti stare Globovnice ob Športno rekreacijskem centru (ŠRC) Polena. Opravljena je bila analiza mulja, ki pa v njem ni odkrila škodljivih snovi, zato ga bodo na občinske stroške zapeljali na bližnje njive. V načrtu je še obnova drugega dela struge, ki vodi od kamnitega mostu pod Lackovo ulico do Račjega gaja pri ribiškem domu, ki pa jo bo finančno prevzela direkcija. »V CI Narava Slovenskih goric se strinjamo, da je struga stare Globovnice zamuljena, dotok vode pa zato majhen, vendar je ta mulj zlasti posledica neurejenih in neustreznih odplak, ki se spuščajo v vodo. Zato sta sanacija in čiščenje struge seveda potrebni, a je vendar treba maksimalno paziti, da se pri tem ne osiromaši ali celo uniči krajin- Občini Lenart so 7. februarja poslali javni poziv za takojšnjo zaustavitev vseh del, ki škodijo rastju v obrežnem pasu stare struge Globovnice, saj to rastje, kot so zapisali, zagotavlja zavetje za biodiverziteto rastlin in živali, in to na pragu mesta. Čeprav se nekateri občani Lenarta ne strinjajo s civilno iniciativo in jim je bolj pri srcu popolno očiščenje stare struge, vključno s posekom vsega obvodnega rastja, pa je občinska uprava pritrdila zagovornikom narave. »Naša prizadevanja so na srečo obrodila sadove, dosegli smo namreč dogovor z Občino,« so zadovoljni v CI. Občinska uprava bo zdaj pri Zavodu Logarica, zasebnem zavodu za proučevanje, ohranjanje in promocijo naravnih in kulturnih krajinskih elementov iz Brezovice, naročila načrt za ureditev nadaljevanja trase. Na Zavodu bodo pripravili strokovne rešitve, ki bodo naravi prijazne in bodo upoštevale tudi ohranitev značilnega krajinskega izgleda za takšne habitate v Slovenskih goricah. Senka Dreu Ptuj z Mestno gledališče Ptuj Spominska plošča spet nameščena Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled. Pred tem so kar nekaj časa spomin na nekdanje člane ptujskega gledališkega ansambla ohranjali s fotografijo spominske plošče. V avli so jo vgradili leta 1948 v spomin 10 članom gledališkega ansambla, ki so med drugo svetovno vojno dali svoja življenja. Gre za skupino, ki je pomembno zaznamovala gledališki razvoj na Ptuju. Avantgardno gledališče Ptuj je bilo v tistem času eno od jeder upora in narodne zavesti. V gledališkem zaodrju je delovala tudi ilegalna tiskarna. Odkar se je originalna spominska plošča izgubila, so si v Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj prizadevali, da bi postavili repliko spominske plošče. Hkrati pa so s tem spodbudili aktivnosti, da bi do tega prišlo čim prej. Pri tem je s sredstvi pomagala tudi MO Ptuj. Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije. Foto: ČG stran 12 Na odkritju nove spominske plošče, odkrila jo je ptujska županja Nuška Gajšek, je predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak spomnila na dogajanje v gledališču v obdobju od leta 1938 do 1942 oz. na nekatere manj znane dogodke med drugo svetovno vojno v povezavi z gledališko ustvarjalnostjo na Ptuju. MG Foto: Črtomir Goznik V MG Ptuj so na Prešernov praznik odkrili repliko spominske plošče, ki je bila vgrajena v avli gledališke stavbe. Danes zjutraj bo sprva precej jasno, po nižinah bo možna megla. Čez dan bo predvsem na zahodu in v osrednjem delu Slovenije občasno več oblačnosti, drugod bo prevladovalo sončno vreme. Popoldne se bo spet krepil jugozahodnik. Jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 9 do 14, na vzhodu do 17 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Pozitivno je dejstvo, da v nesrečah niso bili izpostavljeni oziroma poškodovani otroci. Od 7. do 14. leta starosti so bili štirje otroci udeleženi kot potniki v vozilu, od 14. do 18. leta starosti pa dva mladostnika, med njimi nobeden ni utrpel telesnih poškodb. Ugodna je tudi slika pri mladih voznikih. Vozniki do 24. leta starosti so bili udeleženi v 50 prometnih nesrečah, kar je sicer sedem več kot leto prej, povzročitelji so bili v 16 primerih (v 2020 v 23 primerih). Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Motokros Na Otoku začetek nove sezone Stran 14 Rokomet Pred Ormožani lep jubilej Stran 15 stran 13 Tamara Zidanšek »Postajam samozavestna, da sem upravičeno v TOP 30« Stran 15 Streltvo Ptujčani in Ormožani v skupini za prvaka prvič poraženi Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 21. krog Brez borbenosti, žara, igre, tempa – katastrofalno Zadnjo tekmo uvodnega spomladanskega kroga sta v ponedeljek v Kidričevem odigrali zadnjeuvrščeni ekipi Aluminija in Kalcerja. Veliko bolj zadovoljni so stadion v Kidričevem zapuščali gostje iz Radomelj, ki so tekmecem odčitali pravo malo nogometno lekcijo in jih nadigrali v vseh segmentih igre. Ob všečni predstavi v polju so se izkazali tudi z učinkovitostjo, kar največ šteje. Pred tekmo so v domačem taboru (zaradi kartonov sta manjkala Azemović in Marinšek) poudarjali velik pomen tekme z neposrednim konkurentom za obstanek, a na igrišču tega niso pokazali. Že od samega začetka tekme so delovali zaspano, brez prave borbenosti in žara, kot po pravilu so zamujali v dvobojih, stali so preveč stran od tekmecev … Če k temu prištejemo še veter, ki je v prvem polčasu pihal v hrbet gostom in jim dajal dodatni zagon, potem je jasno, da je bil prvi polčas enostran- Aluminij – Kalcer Radomlje 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Mrkonjić (34.), 0:2 Ćalušić (43.), 0:3 Mrkonjić (53.), 0:4 Kregar (63.). ALUMINIJ: Janžekovič, Fogec, Nkama, Petek (od 70. Schaubach), Bolha, G. Pečnik (od 79. Benotić), Prša (od 70. Špehar), Plantak (od 46. Martić), Matjašič, Bizjak (od 64. Brest), Branšteter. Trener: Oskar Drobne. KALCER RADOMLJE: Velić, Mužek (od 81. Zulić), Mišić (od 72. Blaić), Guček, Ćalušić (od 72. Nuhanović), Zabukovnik, Primc, Guzina, Šarić (od 81. Prohouly), Kregar (od 69. Pogačar), Mrkonjić. Trener: Nermin Bašić. ski, kot že dolgo ne … Rezultat 0:2 je bil povsem v skladu z dogajanjem na zelenici. Medtem ko so domači privrženci v drugem polčasu pričakovali boljšo igro šumarjev, se to ni zgodilo. Nekaj rošad v postavitvi (namesto vezista Plantaka je v igro vstopil branilec Martić!) ni prineslo učinka, gostje so kmalu povišali prednost. Še drugič na tekmi je zadel 27-letni novinec v dresu Radomljanov, Dalmatinec Tomislav Mrkonjić. Piko na i je s sla- V šumi še nov vezist V Kidričevem še naprej krepijo zasedbo, zadnji novinec v rdeče-belem dresu je 23-letni Hrvat Martin Šroler. Ta je nazadnje igral v 1. hrvaški ligi za HNK Gorica, pred tem pa je bil tudi član NK Sesvete in Interja iz Zaprešiča. Zanimivo je, da igralec zvezne vrste že ima izkušnje z igranjem v Sloveniji, leta 2017 je nekaj mesecev igral za mladinsko ekipo Kopra. lomskim vložkom in četrtim golom na tekmi dodal Oliver Kregar. Edini preblisk z domače strani je bil zaključni strel Jureta Matjašiča v 65. minuti, ki je končal v prečki … Na vprašanje, koliko so k porazu vplivale odločitve trenerja glede sestave ekipe, je v tem trenutku težko odgovoriti, vsekakor pa je bilo z njegove strani najmanj skrajno naivno v prvo postavo postaviti dva 19-letnika, ki sta se ekipi pridružila pred nekaj dnevi … Takšnega zaupanja domači mladinci v Kidričevem že dolgo niso deležni ... Identičen poraz so šumarji v letošnji sezoni že doživeli, v 9. krogu v Sežani, na domačem igrišču pa so takšno blamažo nazadnje doživeli v sezoni 2016/17, ko so jih novembra 2016 z rezultatom 0:4 premagali gostje iz Domžal. Oskar Drobne, trener Aluminija: „Prvi polčas je bil zelo vetroven, na žalost nismo bili na 'pravi strani'. To je tekmec izkoriščal, sami pa smo se tudi slabo odzivali na razmere. Ko smo v drugem delu pričakovali podobne razmere v našo korist, se je veter polegel. Ne glede na vse tokrat nismo bili na pravem nivoju, to Nogomet z Prijateljska tekma Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so porazno začeli spomladanski del sezone, v soboto jih čaka še težja preizkušnja. 1. SNL, 22. krog: Aluminij – Mura, v soboto ob 17.30 v Kidričevem. Medsebojne tekme v sezoni: 4. krog: Aluminij – Mura 1:1 (1:1); Kadrić; Lotrič; 13. krog: Mura – Aluminij 3:2 (1:1); Nkama (ag.), Gorenc, Ouro; Đerlek, Kidrič. je treba priznati, gostje so zasluženo slavili, bili so hitrejši, agresivnejši, konkretnejši … Treba bo narediti analizo in poiskati napake, nato pa sezono začeti znova, s tekmo z Muro. Če se bomo iz tega poraza kaj naučili, potem ni še nič izgubljenega.“ Luka Janžekovič, Aluminij: „Po takšnem porazu ne pride v poštev iskanje izgovorov, enostavno smo odigrali katastrofalno in zmaga Ra- Drava – Zavrč 2:0 (0:0) »Nova« Drava se na ogled postavi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Zavrča so se v sredo merili na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu. STRELCA: 1:0 Ploj (58., z 11 m), 2:0 Miljanić (79.) DRAVA: Starčič, Štornik, Alić, Jelenčič, Melvan, Korošec, Tassin, Čeh, Ploj, Miljanić, Šlak. Igrali so še: Rodrigue, Mršič, Zorica. Trener: Franci Fridl. ZAVRČ: Maroh, Predikaka, Koren, Šket, Kokot, Drevenšek, Zorec, Kajzer, Pofuk, Lazar, Štumberger. Igrali so še: Mikič, Vočanec, Mihelič, Kocbek, Zorko, Kelc. Trener: Gorazd Šket. V sredo sta se na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu v pripravljalnem srečanju pomerili ekipi Drave in Zavrča. Domači drugoligaš je bil na koncu boljši za dva zadetka, tudi gostje (3. liga – vzhod) pa so lahko zadovoljni s prikazanim, saj so nudili zelo dober odpor. Oba zadetka sta padla v drugem polčasu, pod prvega se je podpisal eden najizkušenejših v vrstah Drave, 29-letni Alen Ploj, nad katerim so gostujoči branilci storili prekršek za 11-metrovko, strel je uspešno izvedel sam. Drugi je bil plod lepe akcije igralcev v modrih dresih, po V soboto z Muro V soboto bodo Kidričani še drugič zapored odigrali domačo prvenstveno tekmo, tokrat v goste prihaja Mura. Aktualni državni prvaki niso najbolje začeli spomladanskega dela, v zaostalem srečanju so klonili v Stožicah proti Olimpiji (1:0), v 21. krogu pa so doma remizirali z Bravom (2:2). Varovanci novega trenerja Damirja Čontala so bili v obračunu z manjšim ljubljanskim klubom zelo blizu zmage, a so z igralcem manj v polju na koncu gostom dopustili izenačenje. Izključeni Žiga Kous je dobil tri tekme prepovedi igranja, zato bo poleg tekme z Aluminijem izpustil še obračuna s Kalcerjem in Celjem. Zaradi kartonov bo manjkal tudi Nik Lorbek. Še veliko slabše, kot bosi po trnju, so jo v uvodni preizkušnji odnesli šumarji. Mednje se v postavo vračata Emir Azemović in Nik Marinšek, ki sta odslužila kazen rumenih kartonov. Ob tem bodo imeli pravico za nastop še nekateri novinci, zato bo imel trener Drobne na voljo več manevrskega prostora glede sestave ekipe. domelj je povsem zaslužena. Takoj po tekmi moramo začeti iskati odgovore in rešitve, da se nam kaj takšnega ne ponovi več.“ Nermin Bašić, trener Kalcerja: „Tekmo smo odigrali tako, kot smo trenirali in kot želimo igrati – atraktivno. Dogajanje na igrišču smo kontrolirali od prve do zadnje minute. Z naše strani je bila to fantastična tekma, čestitam svojim fantom.“ odličnem predložku iz strani pa je bil v sredini najvišji v skoku 23-letni hrvaški napadalec Vice Miljanić. Fridl, ki se je dotaknil tudi priprav v Istri, na katere dravaši odhajajo v nedeljo: »Do prvenstva nas čaka še veliko dela, zato upam, da v čim večji meri izkoristimo naravno travo, ki jo bomo imeli na voljo, ter da v največji možni meri naredimo to, kar si želimo.« Naključni obiskovalci so sicer v domači ekipi videli bore malo znanih obrazov (Leo Čeh, Alen Ploj, Sebastjan Šlak), ogromno je novincev iz vseh vetrov. Večina med njimi kaže potencial za nastopanje v slovenskem drugoligaškem tekmovanju, kako pa bo uspelo trenerju Franciju Fridlu to vkomponirati v celoto, pa je zaenkrat še zavito v meglo. »Z vidika fizične pripravljenosti in kondicijskega dela je bilo v redu, nikakor pa to ne velja za igro. Dejstvo je, da smo se zbrali iz vseh vetrov in da smo le nekaj treningov opravili v sedanji sestavi, pa še nekaj igralcev manjka zaradi bolezni ali poškodb. Umetna trava vedno terja svoj davek, izven pogona je trenutno zaradi manjših poškodb pet ali šest igralcev, upam, da se nam kmalu pridružijo,« je dejal trener Drave Franci Jože Mohorič Gostje iz Zavrča so se predstavili v bolj znani zasedbi, v ekipi je bilo izmed novincev opaziti dosedanjega dravaša Nika Drevenška, za krajši čas se je predstavil tudi Rok Zorko. »S prikazanim mojih fantov sem zelo zadovoljen, predvsem s prvič polčasom, ko smo bili enakovredni domačinom. V drugem polčasu se je poznalo nekaj menjav, sledil je manjši padec koncentracije in zbranosti, kar so dravaši izkoristili. Opazna je bila tudi razlika v fizični pripravljenosti, saj ima Drava do prvenstva le še slabe tri tedne, mi pa imamo na voljo še nekoliko več časa,« je o srečanju dejal trener Zavrča Gorazd Šket. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 18. februarja 2022 Motokros z Pred novo sezono v razredu MXGP Na Otoku začetek nove sezone Konec tedna se bo v Veliki Britaniji začela nova sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. Najboljši slovenski dirkač in večkratni svetovni prvak Tim Gajser bo leto 2022 začel kot tretji v MXGP 2021, vsaj na prvi dirki sezone pa ne bo lanskega prvaka, Nizozemca Jeffreyja Herlingsa. Gajser je večji del priprav na novo sezono opravil na Sardiniji, kjer so imeli dirkači dobre razmere za trening med slovensko zimo. Gajser je tudi uspešno nastopil na dveh dirkah italijanskega prvenstva in na obeh zmagal, kar je zanj obetavna napoved forme pred Veliko Britanijo. Nova sezona SP se letos sicer začenja bolj zgodaj kot običajno, že 20. februarja s prvo dirko v Matterley Basinu. Nanjo pa se je Gajser pripravil z veliko željo za nadgraditev lanske. »Lanska poškodba je sanirana. Veliko testiramo, motor je nov za to sezono. Zadovoljen sem, dal bom vse od sebe in upam na dobro sezono,« je na nedavni spletni novinarski konferenci dejal Gajser in pojasnil delo med sezonama: »Upam, da bom zdrav, da ostanem v enem kosu, potem pa bomo videli. Večjih sprememb ni bilo, časa za počitek je bilo sicer dosti manj, lanska sezona se je zavlekla v november.« Na prvi dirki sezone sicer ne bo svetovnega prvaka Herlingsa. Zmagovalec razburljivega troboja s konca lanske sezone, ko je šele na zadnji postaji potrdil naslov pred Francozom Romainom Febvrejem in Gajserjem, je namreč spet »na bolniški«. Dirkač, ki je imel že veliko smole s poškodbami, se je spet poškodoval po na videz ne preveč nevarnem padcu na pripravah v Španiji. Na startnem seznamu za dirko v Veliki Britaniji sicer ostaja Febvre, ki pa je imel med pripravami tudi veliko težav, po padcu na dirki superkrosa v Parizu pa je pod vprašaj postavil tudi uvodno dirko sezone. Kot zanimivost velja omeniti, da bo v prihajajoči sezoni vodja njegove ekipe Kawasaki nekdanji finski dirkač Kimi Räikkönen, ki je lani končal zelo dolgo in uspešno kariero v karavani for- mule 1, a kot velik ljubitelj motokrosa takoj našel nove poklicne izzive. V karavani ni več legendarnega večkratnega prvaka Italijana Antonia Cairolija, po lanski sezoni se je namreč upokojil. A že prihajajo njegovi nasledniki, med drugimi tudi lanski svetovni prvak razreda MX2 Francoz Maxime Renaux, letos bo nastopal za tovarniško ekipo Yamahe v MXGP. Pa seveda stari znanci in izzivalci Gajserja iz prejšnjih sezon: Jorge Prado, Jeremy van Hoerebek, Jeremy Seewer, Glenn Coldenhoff ... »Težko je govoriti, kdo bo glavni tekmec. Res nas je ogromno. Prado je zelo hiter, pa Seever, Jonas, Febvre, Herlings, tudi moj kolega v ekipi Mitchell Evans dobro vozi, pa Coldenhoff ... Ogromno nas je, konkurenca pa zelo velika,« je o tekmecih dejal Gajser. Po uvodu v Matterley Basinu se bo karavana preselila v Mantovo, 20. marca bo prva prekooceanska dirka v argentinski Villi La Angosturi. sta Rokomet z Jeruzalem Ormož Pred Ormožani lep jubilej Če kdo, potem rokometaši iz Ormoža vedo, kaj pomeni imeti zveste navijače. Ti so že vrsto let, natančneje tri desetletja, osmi igralec ekipe. „Navijaška skupina Ormožani je nastala leta 1992, ko se je pri Veliki Nedelji na lokalnem derbiju prvič zbrala skupina 20 mladeničev in tam začela navijati za svoj klub – Rokometni klub Ormož. Prvotno ime skupine je bilo Gušterji. V tistih časih je bil vsak sosedski derbi zagotovilo za spektakel na tribunah in na igrišču, ne glede na to, v kateri ligi se je derbi odvijal,“ je naš pogovor začel Gregor Vičar, eden izmed vodij navijaške skupine Ormožani. Kasneje se je število članov skupine postopamo večalo, spremenilo se je tudi ime. Iz Gušterjev je nastalo ime Ormožani. V današnjih časih jih na tekmah navija med 30 in 40 rednih članov. kljub izjemnemu navijanju po veliki sodniški kraji (Požežnik – Repenšek) doživeli poraz (25:27), a se naslednji dan čudežno pobrali in premagali Koper ter osvojili prvega od treh pokalnih bronov v zgodovini kluba. V Mariboru smo z navijanjem zasenčili vse ostale navijaške skupine – celjske Florijane in Dvanajste Kopra, Maribor nima rokometnih navijačev. Zadnji veliki dogodek, ki bo ostal v večnem spominu, je pokalni Final 4, ki je bil leta 2018 v Ljutomeru. Združeni Prleki smo pripravili pravi navijaški pekel, ki ga je pohvalila vsa Slovenija. Manjkala je samo pika na i – uvrstitev naše ekipe v veliki finale. Žal je Jeruzalemu novomeška Krka pokvarila načrte v polfinalu. Naslednji dan so naši fantje ob še eni fanatični vzpodbudi prepolne dvorane ŠIC odigrali izjemno ter premagali Koper, ki ga je vodil takratni selektor Slovenije Veselin Vujović,“ nam je z Foto: MXGP Tim Gajser bo tudi letos poskušal osvojiti naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. Koledar dirk sezone 2022: 20. februar: 6. marec: 20. marec: 3. april: 10. april: 24. april: 1. maj: 15. maj: 29. maj: 5. junij: Matterley Basin (VN Velike Britanije) Mantova (VN Lombardije) Villa La Angostura (VN Argentine) Agueda (VN Portugalske) Pietramurata (VN Trentina) Kegums (VN Latvije) Orljonok (VN Rusije) Riola Sardo (VN Sardinije) Intu Xanadu-Arroyomolinos (VN Španije) Ernee (VN Francije) veliko strastjo pripovedoval Vičar. Še danes v rokometnih krogih odmeva organizacija ter zaključek tega pokalnega Final 4 in fanatično navijanje prepolne dvorane: „To je bila v zadnjih letih ena največjih reklam za slovenski rokomet in za navijaštvo v rokometnih dvoranah po Sloveniji. Ormožani se od ostalih navijaških skupin razlikujemo predvsem po načinu navijanja, saj sami navijamo predvsem skozi naše navijaške pesmi. Slednje smo s pomočjo glasbene skupine Orkester Selotejp tudi uglasbili in posneli CD. Tako smo postali prva navijaška skupina v Sloveniji z lastnim glasbenim albumom, ki razpolaga z desetimi navijaškimi 4. september: 18. september: pesmimi. Za nas Ormožane je Rokometni klub Ormož del vsakdanjika, brez katerega si težko predstavljamo življenje v našem malem mestu. Zelo nas veseli, da se je začelo obrestovati odlično delo z mlajšimi selekcijami, saj je v članski ekipi vsako leto več domačih dečkov in s tem se je ekipa še bolj zbližala z občinstvom. To je tudi eden izmed načinov, kako naj bi ormoški klub izgledal v prihodnje in bil še naprej tako uspešen doma kot tudi v tujini. V drugem delu prvenstva Ormožani želimo ekipi vzpon po lestvici navzgor in pot v zlato sredino, kamor po kakovosti tudi spada. Vsem igralcem želimo, da se izognejo poškodbam in se dob- Teutschenthal (VN Nemčije) Samota - Sumbawa (VN Indonezije) Džakarta (VN Džakarte) Loket (VN Češke) Lommel (VN Belgije) Uddevalla (VN Švedske) Iitti-KimiRing (VN Finske) St. Jean d'Angely (VN Charente-Maritima, Francija) Afyonkarahisar (VN Turčije) prireditelj še ni določen ro počutijo v naši sredini. Za konec pa naj vas še enkrat spomnim, da navijaška skupina Ormožani letos obeležuje 30 let delovanja. Obletnico bomo praznovali spomladi, 14. maja, ko bomo na tekmi proti Mariboru pripravili navijaški šov na tribunah Hard Eka,“ je še dejal Vičar in dodal: „Enkrat Ormožan, vedno Ormožan! Napred plavi!“ V letu 2022 je prva domača tekma Jeruzalema na sporedu v soboto, 26. februarja, ko na Hardek prihaja Riko Ribnica. To bo športni dogodek, ki bo v Ormož privabil lepo število gledalcev. Seveda tudi brez glasnih navijačev ne bo šlo. Uroš Krstič Rokomet z NLB liga Popraviti vtis iz Škofje Loke „V članski ekipi vsako leto več domačih dečkov, s tem se je ekipa še bolj zbližala z občinstvom.“ „Smo zelo raznoliki, saj imamo v svojih vrstah kar nekaj predstavnic nežnejšega spola. Glede na leta pa navijajo tako mladi kot tudi tisti starejši, vse do 60 let. Naš prvi večji vrhunec je bila tekma v Kranju leta 2003, ko se je Ormož z gostitelji boril za vstop v elitno družbo. Na tribunah se je zbralo čez 100 Ormožanov, ki smo svojo ekipo ponesli do zgodovinske zmage in uvrstitve v 1. A-ligo. Naslednji pomemben dogodek za nas je bila povratna tekma četrtfinala končnice državnega prvenstva leta 2005 v Slovenj Gradcu. V osrčju Koroške se je na tekmi proti takrat izjemno močnemu Preventu zbralo 150 Ormožanov. Z izjemnim navijanjem smo preglasili domače navijače Orle, ki so v tistih časih veljali za eno najboljših navijaških skupin na rokometnih igriščih. Skupaj z našimi junaki, rokometaši Jeruzalema, smo se veselili zmage in uvrstitve v polfinale državnega prvenstva, kasneje pa še zmage nad Škoo Loko, kar je pomenilo bron v državi. Omenil bi še Final 4 Pokala Slovenije v Mariboru leta 2010, kjer se nas je na tribunah dvorane Tabor nagnetlo blizu 250. V polfinalu smo 12. junij: 26. junij: 3. julij: 17. julij: 24. julij: 7. avgust: 14. avgust: 21. avgust: Ormožani so ena izmed najboljših navijaških skupin v Sloveniji. Ormožani se od ostalih navijaških skupin razlikujejo predvsem po načinu navijanja, saj sami navijajo predvsem skozi lastne navijaške pesmi. V 14. krogu NLB lige so bili doseženi bolj ali manj pričakovani rezultati. Zmag so se veselili praktično vsi favoriti, posledično tudi ni prišlo do večjih sprememb na lestvici. Suvereno vodijo Celjani, ki ostajajo glavni kandidat za naslov državnih prvakov. Kot kaže, lahko Celjanom načrte pokvarijo le Trebanjci, ki jih vodi novopečeni selektor slovenske reprezentance Uroš Zorman. Ormožani so po porazu v Škoi Loki ostali na 11. mestu z desetimi osvojenimi točkami. Dve točki več imajo od Sviša (8 točk), šest več od Ljubljane (4 točke) in osem več od zadnjeuvrščenega Šmartnega (2 točki). Za zlato sredino oz. za sedmim mestom Ormožani zaostajajo le tri točke. „Po tihem smo upali na presenečenje v Škoi Loki in s tem tudi na dvig po lestvici proti tako želeni zlati sredini. Žal na Gorenjskem nismo prikazali igre, kot jo znamo in sledil je zaslužen poraz. Lahko rečem, da smo igrali po 'ormoško v gosteh', torej slabo,“ se je na kratko tekme proti Urbanscape Loki spomnil krožni napadalec Teo Šulek. V tem tednu so fantje pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika marljivo trenirali in predvsem delali na popravi napak z zadnje tekme. „Spremenili smo način igre v obrambi, iz sistema 6-0 smo presedlali na obrambo 3-2-1. S to novo obrambno različico želimo doseči, da bo naša igra v obrambi agresivnejša in ne preveč statična. Seveda je potreben čas, da to obrambno različico pripeljemo do popolnosti. V Škoi Loki smo v 1. polčasu v obrambi izgledali solidno in upam, da bomo iz tekme v tekmo v tem segmentu igre napredovali. Že v soboto na gostovanju v Ljubljani pri Slovanu pričakujem nov napredek Je pa šepala igra v napadu in predvsem s slabo igro v napadu smo izgubili tekmo. Ekipo Slovana smo dobro analizirali in taktično dobro pripravljeni pričakujemo tekmo. Slovan je v 14. krogu klonil proti Kopru, ampak je zaigral brez dveh nosilcev igre: Patrika Martinovića, odličnega levičarja, ter krožnega napadalca Žige Stoparja. Oba bosta proti nam že v igralskem kadru in Slovan bo bistveno močnejši, kot je bil na Bonifiki proti Kopru. Naš osnovni cilj tekme je popraviti slab vtis iz Škoe Loke in doseči prvo zmago v letu 2022,“ nam je zaupal trener Prapotnik. Slednji tudi na tem srečanju ne bo mogel računati na Roka Žurana in Aleša Zemljiča, ki trenirata po posebnem programu. Ekipa Slovana je po prvem delu ostala brez odličnega organizatorja igre Marka Kotarja (odšel v Slovenj Gradec) in mladega nadarjenega Vida Miklavca, ki se je vrnil v Trebnje, od koder je bil posojen. Tekma je na sporedu v soboto, 19. februarja, ob 18.30 v športni Kodeljevi. Po tradiciji si tekmo v prestolnici ogleda veliko Ormožanov, ki živijo v Ljubljani. Tako bo najbrž tudi tokrat. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih petek z 18. februarja 2022 stran 15 15 Tenis z Tamara Zidanšek »Počasi postajam samozavestna, da sem upravičeno del TOP 30« Tamara Zidanšek je v tem tednu na WTA-lestvici pridobila še eno mesto in je trenutno 26. igralka sveta. Karierno najboljše uvrstitve pa ne doživlja v turnirskem ritmu, ampak v domači karanteni. „Imela sem korona virus, zato sem bila sedem dni doma. Na začetku sem to čutila kot blago virozo, po treh ali štirih dneh pa sem se že počutila bolje. Veliko sem počivala, našla pa sem si tudi primerno zaposlitev – skupaj s fantom sva sestavljala puzzle,“ je v smehu povedala Tami. Kje sicer treniraš po vrnitvi iz Avstralije? Kje je zdaj tvoja »baza«? T. Zidanšek: „Zdaj sem več na Primorskem, v Kopru, ker je vreme lepo in lahko treniram zunaj. Če je vreme slabo, smo v dvorani v Ljubljani.“ Kakšen bi bil kratek pogled na začetek sezone, na polfinale turnirja v Adelajdi in 3. krog Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu? T. Zidanšek: „Ko se je vse to dogajalo, sem si seveda želela več, kar se mi zdi iz športnega vidika tudi prav. Ko pa sem pod turnirji potegnila črto, sem bila vseeno zelo zadovoljna z opravljenim, ker sem naredila zelo velik napredek v sami igri, v mentalni pripravi … V fizični pripravi me čaka še veliko dela, kar se je izkazalo predvsem v dvoboju z Alize Cornet v Melbournu. Iz Avstralije sem kljub temu prišla z dobrimi občutki, opravila sem res dobro delo in imam dobro podlago za naslednje izzive, ki se jih že veselim.“ Koliko so k dobremu začetku sezone pripomogle priprave v Španiji? T. Zidanšek: „Tiste priprave so se »Prišlo je ravno lepo skupaj: potrebovala sem nov avto, na teniškem področju pa se mi je odprlo« Z visokimi uvrstitvami so prišle tudi sponzorske pogodbe, na družabnih omrežjih je vidno, da npr. sodeluješ s Peugeotom. Kaj ti to pomeni in kako gledaš na to? T. Zidanšek: „Ne prihajam iz velike države, kot sta npr. Kitajska ali ZDA, kjer igralke hitro dobijo velike sponzorske pogodbe, ampak iz majhne Slovenije, kjer je situacija drugačna. Omenjeno sodelovanje z Avtohišo Vis je seveda dobrodošlo, ponudili so mi peugeota, s katerim sem zelo zadovoljna. Gre za lepo sodelovanje in bomo videli, kako se bo razvijalo naprej. Začetek dogovarjanj z njimi je bil sicer lani v času Roland Garrosa in je prišlo ravno lepo skupaj: potrebovala sem nov avto, na teniškem področju pa se mi je odprlo. Upam, da bo še več takšnih priložnosti tudi z ostalimi stvarmi.“ izkazale za izjemne in so bile ključne za uvodni del sezone. Tam smo res dobro delali, to pa se je poznalo že v Avstraliji.“ Povedal bom tri imena, kaj bi ti dodala k njim: Alize Cornet, Sania Mirza, Rafael Nadal? T. Zidanšek: „Proti Alize Cornet sem doživela težek poraz, ampak bi v isti sapi dodala, da sam zadovoljna s tem, kar sem – teniško gledano – prikazala. V Avstraliji so bili res ekstremni pogoji in me je 'odsekal' fizični del, ampak se zaradi tega ne tolčem po glavi, ker mi optimizem vliva to, kar sem prikazala skozi igro. To mnenje bi lahko razširila na vse dvoboje, ki sem jih odigrala v Avstraliji. Bilo je kar veliko tenisa, kar je mogoče na koncu nekoliko pripomoglo k temu, da me je fizično pobralo. Za naprej vem, kaj moram delati še na Nogomet z Prestopni rok fizični pripravi in sem s takšnimi občutki tudi odšla iz Avstralije. Čeprav sem izgubila, sem šla iz tega dvoboja ambiciozno. Sania Mirza je legenda med dvojicami, s Kajo sva tisto tekmo odigrali res dobro. Tekmici se v vetrovnih razmerah nista najbolje znašli, priložnost pa sva lepo izkoristili. Zelo sva bili veseli zmage. Rafa, oooo prosim lepo ... Za Rafo navijam že od malega in sem bila zelo vesela, da je zmagal. Po pravici povedano si nisem mislila, da je kaj takšnega mogoče. Seveda sem si zelo želela njegove zmage in sem glasno navijala in skakala pred televizijo. Sem mislila, da bo Medvedev vseeno uspel izvleči finale, saj se je že v četrtfinalu videlo, da se je tudi Rafa ukvarjal z vročino – če on to reče, potem je res bilo Foto: ČG Tamara Zidanšek: „Iz Avstralije sem prišla z dobrimi občutki, opravila sem res dobro delo in imam dobro podlago za naslednje izzive, ki se jih že veselim.“ (smeh). Na koncu je Medvedev podlegel vročini.“ »Ko te enkrat to zadene na igrišču ...« V Avstraliji se je videlo, da so v veliki vročini v nekaterih ključnih dvobojih med starejšimi in mlajšimi po pravilu zmagovali starejši in izkušenejši. T. Zidanšek: „Ja, v takšnih ekstremnih pogojih ne igramo velikokrat, morda trikrat na leto. Prav zaradi tega imajo prednost igralci ali igralke z izkušnjami. Pri nas je včasih vroče, ampak tista vročina tam je nekaj povsem drugega, na to se ne moreš navaditi, te izkušnje lahko pridobivaš le z leti in odigranimi dvoboji. V bistvu je tako, da moraš biti ob telesni pripravi tudi mentalno vnaprej pripravljen na takšne dvoboje, ko te enkrat to zadene na igrišču, si že prepozen – potrebno je reagirati pravočasno in samo najbolje preživeti v danih okoliščinah.“ Kakšni so sedaj načrti za naslednje turnirje? T. Zidanšek: „V osnovi sem imela v načrtih nastopa na turnirjih v Dubaju in Dohi; prvega sem morala izpustiti zaradi korona virusa, za drugega pa sem se poskusila pripraviti do zadnjega trenutka. A v tem tednu je padla odločitev, da si raje vzamem še nekaj časa za treninge, da pridem v formo in bom pripravljena na marčevske turnirje v ZDA, za Indian Wells (9.–20. 3.) in Miami (22. 3.–3. 4.).“ Trenutno si 27. igralka sveta, tako visoko Slovenke niso bile vse od časom Katarine Srebotnik. Kakšen je tvoj pogled na to? T. Zidanšek: „Počasi se začenjam zavedat in tudi čutim tako, da pa res lahko spadam v TOP 30, tudi vedno bolj se počutim del tega. Ta občutek pripadnosti mi daje dodaten delček samozavesti, čutim, da jaz in moja igra spadava tja, ker številke pač kažejo na to. Skozi treninge in nastope razvijamo igro in celotno teniško podobo, delamo na taktiki, tehniki in kondiciji, ob tem še dodatno razvijamo zmagovalno mentaliteto, potem pa pride vse v paketu. Vse se potem odraža v številkah … Res sem zelo vesela, da se vse to trdo delo, ki sem ga opravila z vsemi, ki so in še sodelujejo z mano, zdaj kaže preko rekordnih uvrstitev na WTA-lestvici.“ Del tega je bilo tudi to, da si bila nosilka na Odprtem prvenstvu Avstralije. T. Zidanšek: „Ja, tudi to je del tega. Zame je to bila nova izkušnja in upam, da bo takšnih še čim več.“ Jože Mohorič Atletika z Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladice Kluba zamenjala še Nastopi članov AK Ptuj dober obet za prihodnost Prvenstvo Slovenije v dva nekdanja člana dvorani za pionirje in pionirke (2009 in 2010) Aluminija V zadnjih dneh prestopnega roka sta kluba zamenjala nekdanja igralca Aluminija, zanimiva pa je njuna izbira novih destinacij. Prvi izmed njih je 28-letni napadalec Lovro Bizjak (njegov brat Jaka igra za Aluminij), ki je v Kidričevem igral med letoma 2014 in 2017. Takrat je na 69 tekmah zabil 21 golov. Kasneje je igral za Domžale ter v tujini za rusko Ufo in moldavski Šerif. Tokrat se vrača v domovino, pogodbo je podpisal s Celjani. V zadnjih dneh prestopnega roka se je za menjavo kluba dogovoril še en nekdanji nogometaš Aluminija Lovro Grajfoner. Ta pri Aluminiju ni dobil prave priložnosti, zato je lani (kot prost igralec!) odšel na Ciper, okrepil je Akritas Chlorakas. Tokrat je izbira njegove nove destinacije bolj presenetljiva, odhaja namreč v Ukrajino, k tamkajšnjemu prvoligašu Minaju. JM Foto: Črtomir Goznik Lovro Grajfoner V Novem mestu je v soboto potekalo prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke, na katerem je skupno nastopilo 334 atletov. Najmnožičnejše discipline ostajajo teki na 60 in 200 metrov ter skok v daljino. V množici slovenskega atletskega podmladka so bili s svojo številčno ekipo 12 tekmovalcev prisotni tudi člani Atletskega kluba Ptuj, vodil jih je trener Gorazd Rajher. Ptujčani so osvojili tri medalje, dve srebrni in eno bronasto, temu pa so dodali še nekaj uvrstitev blizu zmagovalnega odra, ne gre pa zanemariti lepo število osebnih rekordov. Na zmagovalne stopničke sta stopila Zoja Sluga in Andraž Rajher (oba letnika 2006). Zoja je v skoku v daljino osvojila 2. mesto z rezultatom 5,43 metra (zmagala je leto starejša Kaja Maltarič iz AK Radovljica – 5,62 m), medaljo pa je za 3. mesto (11,54 m) prejela tudi v troskoku. Andraž je tekmoval v metu 5-kilogramske krogle, z rezultatom 14,24 je zasedel 2. mesto. Zmagal je leto starejši Nik Meden Štrubelj (Domžale) z rezultatom 15,43 m. Zelo blizu zmagovalnega odra je bila Maja Kostanjevec, ki je v tekih na 60 m in 60 m z ovirami zasedla 4. mesto. V teku na 60 metrov je nastopilo 50 tekmovalk. V konkurenci fantov je na 5. mestu svoja teka na 200 in 400 metrov končal Blaž Jurgec. Peta je bila v troskoku tudi Taja Pučko. V desterici je v množični konkurenci končal tudi Marcel Merc v tekih na 60 in 200 metrov. Ekipa AK Ptuj na tekmovanju v Novem mestu: Zoja Sluga (daljina, troskok), Andraž Rajher (krogla), Maja Kostanjevec (60 m, 60 m ovire), Blaž Jurgec (200 m, 400 m), Taja Pučko (daljina, troskok), Marcel Merc (60 m, 200 m), Andraž Petrovič (200 m, daljina), Gašper Plavec (60 m, krogla), Tia Kelc (krogla), Zala Kramberger (200 m), Julija Maučič (60 m), Klara Stjepič (60 m). Del ekipe mlajših mladincev AK Ptuj, med njimi sta tudi dobitnika medalj Zoja Sluga in Andraž Rajher. V začetku meseca sta v Ljubljani potekali tekmovanji mladih, in sicer Prvenstvo Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke letnika 2009 in letnika 2010. Tekmovanj so se udeležili tudi pionirji iz Atletskega kluba Ptuj. Mladi atleti, ki sta jih na tekmovanju vodila trenerja Aleksander Kelenc in Urška Škerget, so se domov vrnili s štirimi medaljami: dvema zlatima in dvema bronastima. Padlo je tudi veliko osebnih rekordov. Ana Čurin Prapotnik je v starejši skupini (letniki 2009) zmagala v teku na 60 metrov z rezultatom 8,11 sekunde – nastopilo je 45 deklet. Ana je osvojila še bronasto medaljo v skoku v daljino (cona odriva), zmogla je daljavo 4,65 metra. Drugo zlato medaljo je za ptujski klub v mlajši skupini (letniki 2010) prispeval Nik Lovše v skoku v daljino, zmogel je daljavo 4,80 metra. Bron je v teku na 600 metrov osvojil Bor Pišek. Sestava ekipe AK Ptuj (letniki 2010): Nik Lovše (daljina), Bor Pišek (600 m), Žana Ciglar (60 m), Eva Pak (60 m); (letniki 2009): Aleks Žitnik Rogelj (60 m), Ula Čeh (daljina), Ana Čurin Prapotnik (60 m, daljina), Sara Horvat (600 m), Lea Krajnc (60 m), Julija Petrovič (60 m), Larisa Vrabl (60 m, daljina). JM Ekipa AK Ptuj, ki je nastopala na prvenstvu Slovenije v dvorani za pionirje v Ljubljani. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 petek z 18. februarja 2022 Šport 16 Strelstvo z 4. turnir 1. A državne lige z zračno puško in pištolo Športni napovednik Ptujčani in Ormožani v skupini za prvaka prvič poraženi S četrtim turnirjem 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m se je začel drugi – sklepni del ligaške sezone 2021/22. Ptujčani so se kot aktualni prvoligaški prvaki s pištolo uvrstili v skupino za prvaka in se bodo borili za nov naslov najboljše ekipe v državi. Juršinci so se po uspešni polovici sezone uvrstili v skupino za uvrstitve od 5. do 8. mesta, miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča pa se bo po ponesrečenem uvodu v sezono borila za obstanek v 1. A DL. Ormožani Kovinarja, ki so v lanski sezoni osvojili tretje mesto v 1. A DL s puško, so bili znova zelo uspešni v prvem delu sezone in so se prav tako uvrstili v skupino za prvaka. Nogomet z 1. SNL RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Bravo – Celje; OB 17.30: Aluminij – Mura; V NEDELJO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana – Olimpija; OB 17.30: Koper – Domžale; V PONEDELJEK OB 17.30: Kalcer Radomlje – Maribor. v Velenju, ki so ga v prvem delu sezone premagali na domačem strelišču. V zaključku se bodo Ptujčani pomerili še s sevniško ekipo Maroka. Rokomet z NLB liga RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Celje PL – Hez Šmartno; V SOBOTO OB 18.00: Trimo Trebnje – Dobova; OB 18.30: LL Grosist Slovan – Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Slovenj Gradec – SVIŠ Ivančna Gorica, Ljubljana – Branik Maribor, Riko Ribnica – Koper; OB 20.00: Gorenje Velenje – Urbanscape Loka. 1. A-liga pištola, skupina B: Juršinčani doma izgubili proti Grosupljemu 1. B SRL (m) 16. KROG: Alples Železniki – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00). V 1. A DL s pištolo so Juršinci v uvodnem dvoboju drugega dela sezone gostili močno ekipo Grosuplja in izgubili z rezultatom 1:5 (1655:1618). Domačinom je točko priboril tretjepostavljeni David Kekec (531), ki je za dva kroga ugnal Žigo Habjana (529). V dvoboju najmočnejših posameznikov je Grosupeljčan Rok Ivanc (574) dosegel najboljši rezultat vseh strelcev na 4. turnirju in zanesljivo ugnal Ludvika Pšajda (553). Podobno uspešen pa je bil tudi Rokov oče Franci Ivanc (552), ki je ugnal Mirka Moleha (534). V preostalih dvobojih bodo Juršinčani poskušali premagati Trzin v gosteh in zahtevne Železnike na domačem strelišču. 1. A-liga pištola, skupina A: Ptujčani 1. A-liga pištola, poraženi v Rečici, a s pomembnima točkama skupina C: Miklavž V 1. A državni ligi s pištolo sta se premagal Brežičane že v uvodnem dvoboju drugega dela sezone v skupini za prvaka pomerila glavna favorita za nov naslov. Ptujčani so gostovali v Rečici pri Laškem, kjer so po izjemno razburljivem dvoboju osvojili dve posamični točki, a ostali brez končnega uspeha, saj je bila Rečica boljša za pičlih sedem krogov … Tako si je priborila odločilno prednost in s tremi ekipnimi točkami zmagala z rezultatom 4:2, oziroma 1683:1676 krogov. V dvoboju prvopostavljenih strelcev je Sašo Stojak (564) premagal Jožeta Čepra (562), v drugem vrhunskem paru je Ptujčanka Majda Raušl postavila najboljši rezultat dvoboja s 565 krogi in ugnala vedno močnega domačina Petra Tkalca (559). Ker pa je v tretjem dvoboju domačinka Jagoda Tkalec s 562 krogi ugnala Ptujčana Matijo Potočnika za 15 krogov, si je Rečica priborila tudi glavno nagrado dneva – tri ekipne točke in prvo zmago v skupini za prvaka. Majda Raušl je na četrtem turnirju dosegla tretji najboljši rezultat in zaseda drugo mesto v skupnem seštevku. V nadaljevanju Ptujčane čaka novo zahtevno gostovanje pri Mrožu V uvodnem dvoboju skupine za obstanek je bila uspešna miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je na domačem strelišču v zelo izenačenem dvoboju ugnala Brežičane z rezultatom 5:1 (1638:1631). Prvopostavljeni domačin Boštjan Simonič (551) je posamično točko izgubil za vsega en krog, boljši je bil David Rožman (552). Drugi domačin Aleksander Ciglarič (542) je imel več športne sreče, ko je za dva kroga ugnal Brežičana Gregorja Kuharja (540), odločilno prednost pa je domačinom zagotovil tretji strelec Miran Miholič (545), ki je za šest krogov ugnal Anžeta Gmajniča (539) in poskrbel za lažje nadaljevanje v sezoni proti Kamničanom v gosteh in Domžalčanom doma. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati – 4. turnir: povprečje 1. MAROK SEVNICA 1649.0 2. D. POŽENELA REČICA 1683.0 3. PTUJ 1676.0 4. MROŽ VELENJE 1632.0 5. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1649.0 6. GROSUPLJE 1655.0 7. JURŠINCI 1618.0 8. TRZIN 1620.0 9. KAMNIK 1639.0 stran 16 točke 5 4 2 1 6 5 1 0 6 Šahovski kotiček Dve DP: Andraž Šuta za las ob medaljo V organizaciji Društva šahovskih mentorjev Celje in pod okriljem Šahovske zveze Slovenije sta v Zrečah potekali državni prvenstvi v pospešenem in hitropoteznem tempu. V obeh disciplinah so tekmovale tako šahistke kot šahisti, in sicer posamezno in ekipno. Na tekmovanju v pospešenem šahu je sodelovalo 56 posameznikov in 17 posameznic iz številnih slovenskih klubov in društev. Barve Šahovskega društva Ptuj sta zastopala MK Andraž Šuta, ki je bil po začetni poziciji na 15. mestu, in II. kategornik Roman Rozman na 32. mestu. Andraž je po začetni zmagi v 2. krogu moral priznati premoč 2. nosilcu, nato pa je nanizal štiri zaporedne zmage, tudi proti 1. nosilcu, edinemu velemojstru Mateju Šebeniku. Sledil je še en remi in ena zmaga in pred zadnjim krogom je bil Andraž z 6,5 točke celo na prvem mestu, tekmec v zadnjem krogu Peter Kokol pa na četrtem. Žal je Andraž zadnjo partijo izgubil in omenjena šahista sta zamenjala mesti. Andraž je vseeno osvojil novih 68 ratinških točk. Drugi ptujski predstavnik je tekmovanje končal 12 mest nižje od začetne pozicije. Futsal z Pokal Terme Olimia ČETRTFINALE (povratni tekmi), V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – Bronx Škofije (prva tekma 2:2); OB 20.30: KMN Meteorplast Šic bar – Litija (prva tekma 1:3 za Litijo). Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 14. KROG: ŽOK GSV Ptuj – Svolley (v soboto ob 15.00 v dvorani Gimnazije Ptuj). Foto: Strelski klub Ptuj Na 4. turnirju 1. A DL s pištolo so Rečičani gostili aktualne prvake iz Ptuja in jih v skupini za prvaka v izjemno tesnem dvoboju premagali z rezultatom 4:2. Z leve strani stojijo Sašo Stojak, Jagoda Tkalec, Majda Raušl, Jože Čeper in Matija Potočnik, spredaj predsednik Rečice Andrej Brunšek ter Peter Tkalec in ptujski trener in vodja Zlatko Kostanjevec. 10. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1638.0 11. BREŽICE 1631.0 12. DOMŽALE 1607.0 Posamezno: 1. Rok Ivanc, Grosuplje (574) 2. Klemen Tomaševič, Železniki (570) 3. Majda Raušl, Ptuj (565) 4. Mojca Kolman, Sevnica (565) 5. Sašo Stojak, Ptuj (564) 7. Jože Čeper, Dušan Poženel (562) 8. Jagoda Tkalec, D. Poženel (562) 9. Peter Tkalec, D. Poženel (559) 10. Anja Prezelj, Železniki (559) 12. Ludvik Pšajd, Juršinci (553) 17. Boštjan Simonič, Miklavž (551) 19. Matija Potočnik, Ptuj (547) 20. Miran Miholič, Miklavž (545) 23. Aleksander Ciglarič, Miklavž (542) 31. Mirko Moleh, Juršinci (534) 32. David Kekec, Juršinci (531) Blaž Kunšek, Mrož Velenje (/) 5 1 0 84 (3.) 104 (1.) 92 (2.) 56 (10.) 67 (7.) 83 (5.) 63 (9.) 84 (4.) 69 (6.) 43 (13.) 19 (21.) 21 (23.) 6 (33.) 14 (25.) 8 (32.) 0 (37.) 64 (8.) 1. A-liga puška: Ormožani Kovinarja doma nesrečno izgubili proti Rušanom V 1. A DL s puško je ormoški Kovinar doma gostil ruško ekipo 1. Pohorskega bataljona in v spremenjeni postavi v zelo izenačenem dvoboju doživel grenak poraz 1:5 (1852.4:1854.5 krogov). Domačinom je posamično točko zagotovila le najboljša strelka četrtega turnirja – Urška Kuharič (627,9), ki je za dobrih šest krogov ugnala najboljšo ruško strelko Urško Hrašovec (621,7). V drugem dvoboju je domačina Jana Šumaka (616,2) na domačem strelišču nepričakovano presenetil Simon Potrč (619,8) in ga ugnal s predno- stjo skoraj štirih krogov. V tretjem dvoboju je prvoligaško premiero doživela mlada in perspektivna Ormožanka Eva Petek (608,3), ki se je izkazala z dobrim streljanjem, a je bila za skoraj pet krogov slabša od Nuše Špindler (613,0). Rušani so tako po odličnem prvem delu sezone prišli še do izjemne prve zmage v skupini za prvaka proti favoriziranim Ormožanom v gosteh. V naslednjih dveh dvobojih se bodo Ormožani doma pomerili z močno Olimpijo in nato še v gosteh pri favoriziranem Trzinu. 1. A-liga puška Ekipni rezultati – 4. turnir: 1. TRZIN 2. I. POH. BATALJON RUŠE 3. KOVINAR ORMOŽ 4. OLIMPIJA 5. CERKNICA 6. GROSUPLJE 7. ČRENŠOVCI 8. Š. KOVAČA TURNIŠČE 9. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 10. MESTO LJUTOMER 11. KAMNIK 12. POSTOJNA Posamezno: 1. Urška Kuharič, Ormož 2. Sonja Benčina, Olimpija 3. Suzana Lukić, Trzin 5. Urška Hrašovec, Ruše 10. Anamarija Turk, Ljutomer 12. Klavdija Jerovšek, Gros. 14. Jan Šumak, Ormož 15. Robert Markoja, Turnišče 18. Sandra Kaučič, Ljutomer 23. Eva Petek, Ormož 28. Jan Nagy, Ljutomer Živa Dvoršak, Olimpija povprečje točke 1866.2 5 1854.5 5 1852.4 1 1846.0 1 1831.8 5 1833.9 4 1831.8 2 1827.0 1 1825.3 6 1838.2 5 1822.7 1 1763.4 0 (627,9) (626,1) (623,4) (621,7) (619,8) (619,7) (616,2) (615,6) (613,8) (608,3) (604,6) (/) Namizni tenis z 1. SNTL (ž) 13. KROG: Kema Puconci – Cirkovce (v soboto ob 12.00); 14. KROG: Cirkovce – Krka (v soboto ob 17.00). Kickboxing z Evropski pokal - Karlovac Tilen viceprvak, Doris in Taja tretji Štirje ptujski kickboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj, so se konec tedna udeležili prve letošnje tekme za evropski pokal »Karlovac open« na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 1800 tekmovalcev iz 27 držav. Ptujčani so tokrat tekmovali v disciplini point fighting, le Tilen Repina je tekmoval še v disciplini light kontakt. Največji uspeh je dosegel Tilen Repina, ki je med mladinci v kategoriji do 79 kg v light kontaktu in point fightingu osvojil odlično 2. mesto. Tilen je v finalu moral predati borbo zaradi težav s hrbtom. Škoda, saj bi skoraj zagotovo lahko osvojil 1. mesto. Uspeh sta dosegli tudi Doris Šulek (do 55 kg) in Taja Šibila (nad 65 kg) med starejšimi kadetinjami, obe sta v svojih kategorijah zasedli 3. mesti. Larisa Vidovič je tokrat osvojila 9. mesto. Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, ki je sodeloval tudi kot predsednik KZS ter predsednik Balkanske kickboxing organizacije. Sodila sta tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Aleš Skledar. Franc Slodnjak 108 (1.) 98 (2.) 86 (4.) 80 (5.) 16 (24.) 90 (3.) 30 (20.) 60 (10.) 19 (24.) 3 (27.) 3 (36.) 78 (6.) Simeon Gönc V ekipnem delu Ptujčani niso imeli svojih predstavnikov, kar pa ne velja za ekipno prvenstvo v hitropoteznem tempu. Med 36 ekipami so Ptujčani zasedali 11. mesto, ob koncu pa so s tremi zmagami, tremi remiji in tremi porazi pristali na solidnem 14. mestu. Med posamezniki je na hitropoteznem državnem prvenstvu od Ptujčanov nastopil samo MK Andraž Šuta, ki je ponovno dokazal izreden talent in osvojil 6. mesto ter novih 37 ratinških točk. Med šahistkami Ptujčani niso imeli svojih predstavnic. Rezultati posamezno pospešeno (9 krogov): 1. (7.) Peter Kokol 7 točk, 2. (3.) Boris Markoja 7, 3. Jan Šubelj 7, vsi trije ŽŠK Maribor Poligram, 4. (15.) Andraž Šuta ŠD Ptuj 6.5 … 44. (32.) Roman Rozman ŠD Ptuj 3,5 točke … Rezultati posamezno hitropotezno (11 krogov): 1. (1.) Matej Šebenik ŠK Tajfun LJ 9 točk, 2. (8.) Jan Šubelj 8,5, 3. (2.) Georg Mohr 8,5, oba ŽŠK Maribor Poligram … 6. (30.) Andraž Šuta ŠD Ptuj 8 točk … Rezultati ekipno hitropotezno (9 krogov): 1. (1.) ŽŠK Maribor Poligram 17 točk, 2. (3.) ŠK Žalec 13, 3. (2.) ŠD Pomgrad 13 … 14. (11.) ŠD Ptuj 9 točk (Andraž Šuta 3/9, David Murko 6/9, Žan Belšak 5,5/9, David Zagoršek 3/9) … Silva Razlag JM Foto: Franc Slodnjak Tekmovalci in trener KBV Ptuj Rokomet z Pokal Slovenije (ž) Za preboj v polfinale bo odločal štajerski derbi Pred dnevi so na sedežu Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare četrtfinala pokala Slovenije za ženske. Žreb se je poigral s trenutno najboljšima slovenskima moštvoma, Krim in Ajdovščina se bosta za vstop v polfinale namreč pomerila med seboj … Zanimivo bo tudi na ostalih tekmah, enega izmed treh preostalih parov tako sestavljata štajerska soseda, ŽRK Ptuj in Branik Maribor. Mariborčanke so ena izmed dveh ekip iz zelene skupine 1. lige, druga je Sava Kranj. Pari četrtfinala (predvidoma 23. februarja): Branik Maribor – ŽRK Ptuj Mlinotest Ajdovščina – Krim Mercator Z'dežele – Trgo ABC Izola Sava Kranj – Zelene doline Žalec JM Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 18. februarja 2022 17 Slovenija z Smučanje v Bosni in Hercegovini – sproščeno in za vsak žep Jahorina in Bjelašnica priljubljeni smučarski destinaciji Slovencev Čeprav v Sloveniji obratuje kar 40 smučišč, se Slovenci zelo radi na smučanje odpravimo tudi čez mejo. Dolgo časa so za najbolj priljubljeno destinacijo veljala avstrijska in italijanska smučišča, zdaj pa postajajo vedno bolj obiskana tista v Bosni in Hercegovini. Dobro urejene proge, zmerne in dostopne cene, pa tudi blažji koronski ukrepi so letos tja privabili še bistveno več slovenskih smučarjev kot prejšnja leta. Mariborsko Pohorje, Kanin, Krvavec, Rogla, Vogel, Kranjska Gora, Stari vrh, Golte in Cerkno so največja slovenska smučišča. Z najdaljšimi, kar 41 kilometrov dolgimi smučarskimi progami, se lah- Foto: arhiv M24 V Sloveniji smučanje s PCT-pogojem, v Avstriji za zdaj le s PC-pogojem Cena dnevne vozovnice za odrasle na Pohorju znaša 33 evrov, med vikendom tri evre več. Še nekoliko dražje je smučanje v Kranjski Gori, kjer odrasla dnevna vozovnica stane 37 evrov, dvodnevna 68,5 evra. V Sloveniji je za obisk smučišč oz. žičniških naprav trenutno treba izpolnjevati PCT-pogoj (cepljenje, prebolelost ali covid testiranje). V zaprtih žičniških napravah je obvezna maska (kirurška ali FFP2). Za smučanje v Avstriji je zahtevan pogoj PC: smučajo lahko polno cepljeni ali prebolevniki. Za polno cepljene osebe se štejejo tisti, ki so dvakrat cepljeni, potrdilo o prebolelosti velja 180 dni, o cepljenju 270 dni. Tudi v Italiji lahko za zdaj smučajo le cepljene ali prebolele osebe. V obeh državah so izjema otroci, mlajši od 12 let, skupno jima je tudi, da je na zaprtih žičnicah obvezna uporaba zaščitne FFP2 maske. Pričakovati je, da bodo oboji kmalu vsaj nekoliko sprostili ukrepe. ko pohvali Pohorje. Kljub temu da imamo smučišča takorekoč pred nosom, se številni Slovenci zelo radi odpravijo v tujino. Zadnja leta vedno bolj priljubljeni postajata dve bosanski smučišči, ki vabita turiste od blizu in daleč: Jahorina in Bjelašnica. Smučanje v Bosni se zelo hitro razvija, cene pa ostajajo zmerne. V zadnjem letu so v razvoj tega športa vložili precejšnja sredstva, saj so v tej dejavnosti prepoznali velik turistični potencial. Tega s pridom izkoriščajo. Cene vozovnic, nastanitve, hrane in pijače ostajajo v primerjavi s slovenskimi precej nižje. Tudi dejstvo, da sta obe največji smučišči v bližini glavnega mesta Sarajeva, prispeva k dobri obiskanosti. Na urejeni Bjelašnici celodnevna karta le 18 evrov Jahorina se lahko pohvali s približno 40 kilometri smučarskih prog, imajo gondolo, žičnico in sedežnice. Skoraj vse naprave so novejše. Dnevna smučarska vozovnica za odraslega stane 33 evrov, dvodnevna karta v glavni sezoni 56 evrov. Konec marca in v predsezoni so cene še precej nižje. Je pa to najdražje bosansko smučišče. Tudi zato zadnja leta vedno Foto: SM Na obeh največjih bosanskih smučiščih je snega še zelo veliko. Na posnetku je Jahorina. bolj priljubljena postajajo druga; po obiskanosti izstopa Bjelašnica. Cena dnevne smučarske karte za odraslega tam znaša 18 evrov, dvodnevna le 33 evrov – kot enodnevna na Jahorini. Tudi cene hrane, pijače, praviloma pa tudi nastanitve so cenejše kot na največjem bosanskem smučišču. Kakšne so cene nastanitve v bosanskih gorskih središčih Cena treh nočitev za dve odrasli osebi konec februarja v hotelu Bistrica na Jahorini z vključenim samopostrežnim zajtrkom znaša okrog 200 evrov. V bližini smučišča je še veliko drugih cenovno dostopnih hotelov in apartmajev. Za zahtevnejše goste je na samem smučarskem letovišču nov, luksuzni apartma z izjemno lokacijo (Winter home Jahorina), v katerem bi štiridnevna namestitev za par (ena zakonska postelja in dva raztegljiva kavča) stala 458 evrov. Na Bjelašnici bi v sodobno in lepo urejenem hotelu Monti dva odrasla za tri nočitve plačala 257 evrov. Najem apartmaja Sol Azur, ki je praktično na samem smučišču, pa v top smučarski sezoni stane manj kot 300 evrov. Bosna in Hercegovina je ena naj- manj precepljenih držav v Evropi. Tudi sicer zadnji dve leti ukrepi za zajezitev virusa niso bili niti približno tako restriktivni kot v večini drugih evropskih držav. Sproščen načina življenja se kaže v vseh segmentih. Za vstop v Bosno je po trenutno veljavnih pravilih treba pokazati negativen test, ki ni starejši od 48 ur oziroma potrdilo o cepljenju (od katerega je preteklo najmanj 14 dni) ali prebolelosti (ki ni starejše od 180 dni). Otroci do sedem let ne potrebujejo nobenih dokazil za vstop v državo, enako ne državljani Bosne. Dženana Kmetec Slovenija, Poljčane z 70 let proučevanja in obiskovanja velikonočnice Čudež, da ta stepski cvet sploh raste pri nas Velikonočnica, ki jo najdemo v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, najpogostejša pa je na Madžarskem, kot ena redkih predstavnic stepskih rastlin raste tudi v Sloveniji. Naša rastišča, med katerimi je eno na Boču nad Poljčanami, predstavljajo najbolj zahodni rob njene zemljepisne razširjenosti. Letos obeležujemo 70 let od izida prve številke Biološkega vestnika, v katerem je prvi urednik Viktor Petkovšek predstavil velikonočnico. Da ima pri nas tako zgodovinsko kot simbolno vrednost, je prepričan biolog in naravovarstvenik Peter Skoberne, ki se tej krhki vijoličasti lepotici posveča že pol stoletja. O njej je spregovoril tudi na nedavnem spletnem predava- nju o 70 letih proučevanja in obiskovanja Boča, ki je pred zaslone privabilo 125 udeležencev. Ohranjena po zaslugi planincev »Kakšna posebnost, že skoraj čudež, je, da ta znanilka pomladi sploh raste pri nas, so se na srečo mnogi že kmalu zavedeli, saj Redka znanilka pomladi Velikonočnica (latinsko Pulsatilla grandis), ki je ime dobila po krščanskem prazniku veliki noči, se pojavi takoj, ko skopni sneg in prvi sončni žarki ogrejejo apnenčasta tla. Ta vijoličasta cvetica z žametnim stebelcem običajno, če je seveda vreme pravo, na plan pokuka že februarja, nato pa cveti vse do sredine aprila. Njena posebnost je v tem, da cveti v treh fazah. Najprej se pojavi puh, dlake, ki obdajajo cvet. Ta se potem razcveti v vijoličast cvet, ki se ponoči zmeraj zapira. Tretjo fazo cvetenja rastlina doseže, ko iz zemlje požene do 40 centimetrov visoko kosmato steblo s pestičem na njegovem vrhu, ki spusti seme, naokrog pa ga raznese veter. Foto: Simon Kovačič je velikonočnica zavarovana vrsta že od leta 1949, ob njegovi prvi izdaji pa je bila leta 1976 vključena tudi v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ne le med biologi, zanimanje zanjo je raslo tudi med lokalnimi prebivalci in ljubitelji narave. Medtem ko je bila pred desetletji naša glavna skrb ljudem dopovedati, da je velikonočnico prepovedano trgati, to danes na srečo ni več takšna težava, pri čemer gre zahvala številnim naravovarstvenikom in zlasti poljčanskim planincem, ki praktično živijo zanjo.« Boč vsako leto obišče več kot 50.000 pohodnikov, zlasti jih zanima cvetenje velikonočnice. »Takrat organiziramo tudi prostovoljno stražo, saj si želimo, da bi ohranili prav vsak cvet. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi naš planinski podmladek, na katerega prenašamo številne izkušnje in znanja varstva narave,« razlaga Janko Kovačič, predsednik PD Poljčane. »V 60. letih prejšnjega stoletja je bila kultura obiskovanja Boča takšna, da so se ljudje pripeljali z avtomobili do koče in si postavili prostor za piknik. Res veliko truda, volje Foto: Mapio.net Populacija velikonočnice, puhaste stepske lepotice vijoličaste barve, se na Boču že tri desetletja ne obnavlja več. in vztrajnosti je bilo potrebno, da smo te navade spremenili. Danes sta velikonočnica in Boč simbol ohranjene narave.« Še ena žrtev podnebnih sprememb Kljub vsem prizadevanjem strokovnjakov varstva narave, planincev in lokalnih skupnosti za ohranjanje velikonočnice, ki so ključni dejavnik tudi za ohranjanje drugih vrst na območju Nature 2000 Boč-Haloze-Donačka gora, pa velikonočnici v prihodnje ne kaže najbolje. »Opažamo namreč upad populacije, podobno pa ugotavljajo tudi drugje po Evropi, denimo v Avstriji, na Slovaškem in v Bolgariji, torej na območjih, ki predstavljajo rob njene razširjenosti. Za zdaj se ji najboljša prihodnost obeta v osrednjem območju na Madžarskem,« ugotavlja Nejc Jogan z ljubljanske biotehniške fakultete. »Glavni dejavnik, ki danes najbolj vpliva na upad populacij velikonočnice pri nas, so spremenjene podnebne razmere: ta cvetica namreč potre- buje okoli 600 milimetrov padavin letno, pri nas pa jih je skoraj še enkrat več. Velikonočnica na Boču se v zadnjih 30 letih ne obnavlja več, kar brez pomlajevanja lahko pomeni, da bo tu preživela le še nekaj desetletij. Zavedati se moramo, da gre za zelo občutljivo rastlino, ki lahko obstane samo v svojem naravnem okolju, saj potrebuje posebno prst, njen koreninski sistem pa je zelo razvejan. Če jo vzamemo iz njenega okolja in presadimo, nikdar ne preživi.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 18. februarja 2022 Ptuj z 16. redni provincialni kapitelj Slovenija z Revolucionarno odkritje: dinozavri so bili bolj podobni pticam kot plazilcem Novo vodstvo minoritske province Velociraptor je bil v resnici pernat Bratje Slovenske minoritske province sv. Jožefa smo od 6. do 10. februarja 2022 v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju obhajali prvi del 16. rednega provincialnega kapitlja, ki ga je vodil 120. generalni minister po sv. Frančišku, p. Carlos Alberto Trovarelli, ki izhaja iz Argentine in je po mami tudi slovenskih korenin. Devetega februarja je bil izvoljen novi provincialni minister p. Milan Kos. Mašniško posvečenje je prejel leta 1990. Službo provincialnega ministra pa je opravljal že v letih 2006 do 2018. Najnovejše raziskave so pokazale, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli množično izumrtje. Ugledni strokovnjaki z vsega sveta, med njimi paleontologa Švicar Cristian Foth in Britanec Roger Benson, so za to trditev našli trdne dokaze in jih med drugim objavili na ameriškem znanstvenem portalu Life Science. Ti dokazi ne izvirajo le iz fosilnih ostankov kosti in podobnosti v okostju, ampak tudi iz redkih fosilnih ostankov mehkih tkiv, kot so peresa. Prav slednji so dali vpogled v vedenje pticam podobnih dinozavrov in razkrili številne sorodne lastnosti, kot jih opažamo pri današnjih pticah. Ptice so se razvile iz teropodov, podreda dinozavrov iz pozne jure in krede, za katere so značilne votle kosti in triprste okončine. So lahko leteli? Foto: Črtomir Goznik Od 6. do 10. februarja je v minoritskem samostanu na Ptuju potekal prvi del 16. rednega provincialnega kapitlja Slovenske minoritske province sv. Jožefa. Minoritski samostan je v času prvega mandata ministrskega provinciala p. Milana Kosa prejel tudi veliko oljenko MO Ptuj. Bil je tudi predsednik Konference predstojnikov minoritskih provinc srednje Evrope. Prav tako je opravljal službo predsednika Konference redovnih ustanov Slovenije ter predsednika Frančiškovske konference. V vmesnem obdobju je bil gvardijan najstarejšega minoritskega samostana na Ptuju in hkrati opravljal tudi službo župnika sodelavca. Od leta 2007 je direktor Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Od leta 2019 je tudi predsednik Aninega sklada v Sloveniji, ki povezuje družine z več otroki in jim duhovno ter finančno pomaga. P. Danilo Holc je po končanem prvem delu 16. rednega provincialnega kapitlja javnost seznanil tudi s svetovalci p. Milana Kosa, ki so bili izvoljeni 10. februarja. To so: p. Janez Šamperl (vikar province), p. Matei Senteş (provincialni tajnik), p. Ernest Benko in p. Toni Brinjovc. „V naslednjih štirih letih (do leta 2026) želimo bratje minoriti vodstvu province obilo Božjega blagoslova ter priprošnjo Device Marije in serafinskega očeta sv. Frančiška Asiškega,“ je še povedal p. Danilo Holc. MG Po Fothovih besedah so našli veliko zanimivih fosilov zlasti iz obdobja jure. »Med njimi je Anchiornis, ki je imel peruti in tudi noge poraščene z dolgimi peresi. Ta prednik današnjih ptic je imel štiri peruti in jadralne sposobnosti. Tu je še Archaeopteryx, katerega fosil je bil leta 1861 najden v Nemčiji. Gre za ptici podobnega dinozavra v velikosti krokarja, ki je živel pred 150 milijoni let. Velja za najstarejši znan fosil, ki ima značilnosti pticam podobnih dinozavrov kot tudi današnjih ptic, zato so go poimenovali tudi praptič.« Foth dopušča možnost, da je Archaeopteryx lahko letel, vendar pa še ni jasno, ali je bil že tudi aktiven letalec ali zgolj jadralec. Naslednja serija pticam sorodnih dinozavrov izvira iz pozne krede, ki je trajala pred 100 do 66 milijoni let, med katerimi je najslavnejši nedvomno Velociraptor. Vendar njegova prava podoba v resnici ni bila po meri plazilca, torej takšna, kot jo je v filmu Jurski park predstavil Steven Spielberg. Njegovo telo je bilo namreč vsaj delno prekrito s perjem, v fosilnih ostankih njegovega okostja pa so našli veliko podobnosti z okostji današnjih ptic. Pticam podobni dinozavri in današnje ptice imajo veliko skupnih značilnosti, med drugimi hojo po dveh nogah, peresa in valjenje jajc, obstaja pa tudi veliko dokazov, da so bili dinozavri toplo- Foto: BirdLife International Fosilni ostanek Archaeopteryxa, dinozavra v velikosti krokarja, katerega fosil je bil najden leta 1861 v Nemčiji, danes pa ga hranijo v berlinskem naravoslovnem muzeju. krvni. Leteti ali jadrati niso mogli vsi pticam podobni dinozavri, tisti, ki so lahko, pa so leteli na številne različne načine, kar kaže na zgodnje evolucijske poskuse letenja. Pospešeno masovno izumiranje Foto: BirdLife International Med najslavnejše pticam sorodne dinozavre sodi Velociraptor, ki pa je bil v resnici vsaj delno prekrit s perjem, torej ni bil takšen, kot je prikazan v Spielbergovem Jurskem parku. »Danes ni več dvoma, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli peto množično izumrtje. Kakšne pa so napovedi za šesto množično izumrtje?« se sprašuje Benson. »Glede na pretekla izumrtja ne moremo napovedati, kakšen obseg bo imelo zdajšnje množično izumiranje, saj je imelo doslej vsa- ko drugačen vzrok in tudi vzorec. Danes lahko rečemo, da smo v obdobju šestega množičnega izumiranja, ki ga povzroča človek. Med vretenčarji je po letu 1600 izumrlo največ ptičjih vrst, ptice pa danes izumirajo 25-krat hitreje, kot je bilo evolucijsko pričakovano. Svetovna zveza za varstvo narave IUCN navaja, da je izumrlo že 14 odstotkov vrst ptic, BirdLife International pa ocenjuje, da takšna usoda čaka še nadaljnjih 13 odstotkov. Napovedi so torej vse prej kot obetavne, so pravzaprav skrb vzbujajoče, saj trenutno masovno izumiranje poteka veliko hitreje kot so vsa pretekla.« Senka Dreu Slovenija, Ptuj z Slovenija kvačka 2022 Z nitmi prepletena slovenska zgodba Vseslovenski megalomanski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov se je začel februarja lani v okviru facebook skupine, je povedala pobudnica in njegova gonilna Jadranka Smiljič, ki se je za svoj 40. rojstni dan že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj z Anito Kac sta se izkazali v maratonu nepretrganega kvačkanja. Odziv za novi projekt, da bi skvačkali 212 grbov slovenskih občin, je bil izjemen. Na koncu je 212 kvačkarjev, 211 kvačkaric in en kvačkar, izziv sprejelo in do 28. januarja letos skvačkalo vse grbe slovenskih občin. 122 jih je že pri županih občin, ki so se odločili, da jih bodo odkupili in s tem podprli ta edinstveni projekt. Kvačkarice pričakujejo, da bo odkupljenih vseh 212 grbov, da jih bodo župani slovenskih občin izobesili v svojih pisarnah oz. v sejnih sobah občin. Pri Guinnessu projekta za največjo zbirko kvačkanih grbov niso sprejeli, čeprav je tudi to edinstvena zbirka, ki je doslej še ni bilo. Pri Guinnessu so jim predlagali vpis z zbirko tisoč kvačkanih izdelkov. Kvačkarji so se morali še bolj potruditi, grbom občin dodati nove kvačkane izdelke. Na koncu so jih zbrali kar 1200. Samo za izdelavo grbov so kvačkarji porabili skupaj okrog 560 kg ali 2,5 kg po grbu. Skupaj so jih Opravičilo V sestavku pod naslovom Sladka ponudba in dobra kava, objavljenem v 11. številki Štajerskega tednika, stran 18, je prišlo do neljube napake pri navedbi priimka nosilke dejavnosti. Pravilno je Mojca Rižnar Mlinarič. Za napako se prizadetim opravičujemo. Uredništvo izdelovali 21.200 ur, za posameznega so potrebovali od 80 do 120 ur. Grbi so zelo različni, nekateri bolj zahtevni, drugi manj. Najzahtevnejši so bili grbi z zmaji, konji, najtežje pa je bilo izdelati grb občine Kostanjevica ob Krki. Izdelovali so jih v tehniki od enega kota k drugemu, v c2c tehniki. Jadranka Smiljić je povedala, da so želeli s kvačkarskim izzivom Slovenija kvačka za Guinnessov rekord kvačkanju dati pravo veljavo, ga uvrstiti na zemljevid seksi ustvarjalnih aktivnosti. Doslej je veljalo, da kvačkajo samo starejše gospe oz. gospodje. Slovenski kvačkarski izziv pa je pokazal, da ni tako, saj je povezal ljudi vseh generacij in poklicev. Kvačkanje ima tudi terapevtski Foto: Črtomir Goznik V vseslovenskem projektu Slovenija kvačka je bilo izdelanih 1.200 kvačkanih izdelkov. Na fotografiji kvačkani izdelki ptujske kvačkarice Majde Vrbanič. pomen, veliko kvačkaric, ki so vključene v ta projekt, si s kvačkanjem blaži nekatere svoje zdravstvene in siceršnje težave, tudi bistri um. Ko kvačkaš, se umiriš, si v svojem svetu, potrebuješ mir, da šteješ. Jadranka Smiljić je prepričana, da bo ob tem rekordu padel še kakšen. K temu bo zagotovo prispevalo tisoče in tisoče niti, ki so jih vtkale v to izjemno zgodbo, se povezale, postale družina, ena velika družina, ki bo v prihodnje še rasla, še bolj dokazala, da je kvačkanje prijetna sprostitvena tehnika s številnimi pozitivnimi učinki za posameznika in družbo. Z volno in kvačko v bistvu lahko greš kamorkoli, tudi na Triglavu so kvačkale udeleženke letošnjega projekta za Guinnessovo knjigo rekordov. Zavod ustvarjalno srce, ki ga je ustanovila, se bo še naprej trudil, podpiral kvačkarice, spodbujal prenos znanj in izkušenj ter izobraževal. Grbe bodo razstavili oz. predstavili po posameznih regijah. Prva razstava bo že aprila. Razmišljajo tudi o virtualnem 3D-muzeju, saj so grbi preveliki, da bi na enem mestu razstavili prav vse. V teh dneh Jadranka Smiljić ureja še zadnjo dokumentacijo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Vse izdelke so tudi posneli. MG Štajerski TEDNIK petek z 18. februarja 2022 petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Za kratek čas 19 Tedenski horoskop Ime je pasma dobila po prvi predstavnici uspešnega križanja med domačo mačko, v tem primeru s siamko, in servalom. Prva takšna mačka se je skotila 7. aprila 1986 v Pensilvaniji v ZDA in s svojim eksotičnim videzom je takoj zbudila pozornost. OVEN (21. 3. – 20. 4.) Besede bodo švigale kot puščice in varujte se sebičnosti. Zdi se, da boste poskrbeli za velik preobrat v svojem življenju in tako vzeli usodo v svoje roke. Na delovnem mestu vas čaka zaključek in stvari boste uspešno pripeljali do konca. Mozaik usode boste sestavljali v ljubezni! BIK (21. 4. – 20. 5.) V službi se boste odgovorno lotili vseh nalog in zamisli. Na drugi strani bi radi našli kakšno bližnjico, toda zgodilo se bo nasprotno, da boste morali podaljšati, kakšno uro ali dve. Ne pozabite nase in na tiste stvari, ki so vam pomembne. Nakazana je neka uspešna pot! Njeno telo je dolgo in vitko ter z dolgimi, elegantnimi nogami in srednje dolgim repom. Velja za eno največjih pasemskih mačk in samec je lahko bistveno večji od samice. Uhlji so veliki in pokončni. Mladiči imajo modre oči, odrasle mačke pa zelene, jantarno zlate ali rjave. Kožuh je rjav s črnimi ali temno rjavimi pikami. Dovoljene barve so tudi srebrna, črna in dimasta. Po hrbtni strani vratu in med lopaticama so vzdolž telesa temne črte. Značilna je markacija hrbtne strani uhlja in solzni ‘madeži’ pod očmi. Rep s črnimi progami se oblo zaključi s prav tako črno konico. ALK - pingvinu podobna severnomorska ptica, njorka, ARAIZA, Francisco - mehiški operni pevec, tenorist, HASBULATOV, Ruslan - nekdanji čečenski državnik Slovenija z S proizvodnjo belega vina smo povsem samooskrbni V prejšnjem tržnem letu, 2020/2021, so slovenski vinarji pridelali dobrih 725.000 hektolitrov vina. Vir: SURS (21. 5. – 20. 6.) Določene stvari v pogledu komunikacije in intelektualnih zadev boste končno razumeli in našli kupico rešitev. Za lastno priznanje se bo treba bolj potruditi, kot boste ocenili na začetku. Ampak sreča je v tem, da uživate v rezultatih. Ljubezen: božala vas bodo nežna čustva. RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) Življenje piše zgodbo in v tem tednu se boste največ naučili na lastnih napakah. Odnosi z ljudmi vam bodo v spodbudo in vas tudi osrečevali. Preteklost je pomemben vidik in počasi bo čas, da odmaknete preprogo in se rešite notranjih bremen. Marljivost bo vaš zaščitni znak. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Skozi delo in delavne obveznosti pridobivate na samozavesti. Spoznali boste pravi obraz sreče in bili zelo kreativni. Skozi umetniški talent izrazite osebno noto. Pomembno vlogo bo igralo tudi dejstvo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Zdravilo za dušo bo tudi glasba. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Doživeli boste notranjo preobrazbo in se s tem okrepili. Spremembo iščete povsod in nazadnje boste prišli do spoznanja, da morate začeti pri sebi. V sebi boste čutili močno vero in tako lahko na sebi preizkusite, da iz majhnega raste veliko. Lotite se neke prenove stanovanja. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Ogenj v vas bo tlel in vam bo dal nove energije in elana. Spontano se boste lotili nalog in delavnih obveznosti. Varujte se površnosti in končno prisluhnite svojemu srcu. Dnevi bodo v svojem bistvu zelo prijetni, romantični in harmonični. Besede bodo priletele na plodna tla. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Potreba po varnosti bo močna in strmeli boste po tem, da dosežete zastavljene cilje. Vrnilo se bo nekaj iz preteklosti in zdi se, da bo v prihodnjem tednu vaša naloga, da rečete bobu bob. Mnenja boste, da lahko vse naredite z levo roko, toda življenje vas bo učilo in na vso srečo izučilo! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Na strunah življenja bo donela prijetna in harmonična melodija. Užili boste sadove preteklosti in si upali na glas priznati določene zakonitosti. Vsekakor se na svoj način zaveste lastne pomembnosti in tako greste po sledeh osebne legende. Ljubezen in prijateljstvo gresta z roko v roki. Vir: SURS vin na prebivalca tudi kaže, da se je ta leta 2020 v primerjavi z letom 2015 zmanjšala; takrat smo namreč v poprečju zaužili 43 litrov vin, od tega dobrih 29 belih. Kot je prikazano v priloženem grafu, najraje posegamo po vinih z zaščiteno označbo porekla (57 %), dobrih 11 odstotkov predstavljajo vina z zaščitenim geografskim poreklom, popili smo samo tri odstotke sortnih vin. Slaba tretjina potrošnje vin na prebivalca odpade na ostala vina. Bilanca za vino za tržno leto, Slovenija, 2020/2021 Vina skupaj Bela vina DVOJČKA Ena sama je ljubezen in na pravilen način jo boste izražali. Seveda boste na svoj način zaprti vase in bili v svojem svetu. Obdajala vas bo močna intuicija in signali se bodo stopnjevali. Obremenitve dajte iz sebe in zaživite osvobojeno. Resnica vas bo naredila močnejše. V povprečju spijemo deciliter vina na dan Medtem ko smo s proizvodnjo belih vin že dosegli 100-odstotno samooskrbo, smo pri vseh vinih skupaj tik pod tem vrhom, kajti splošna stopnja samooskrbe z vini znaša 95 odstotkov. Kot je razvidno iz tabele državnega statističnega urada, so domači vinarji pridelali skoraj 508.000 hektolitrov belih vin, kar predstavlja 70 odstotkov celotne proizvodnje. K skupni proizvodnji vin v Sloveniji so vina z zaščiteno označbo porekla prispevala 58 odstotkov oziroma 423.000 hektolitrov. Slovenci smo v tem obdobju porabili nekaj čez 764.000 hektolitrov vin, od tega 66 odstotkov oziroma dobrih 505.000 belih. Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je tako znašala 35 litrov vin, od tega je bilo 23 litrov belih sort. Če preračunamo na mesec, ugotovimo, da smo popili po tri litre vina na mesec ali deciliter na dan. Podatek o potrošnji stran 19 Domača proizvodnja Domača potrošnja 1.000 hl 725,5 764,3 507,6 505,2 Stopnja samooskrbe % 95 100 Potrošnja na prebivalca l/preb. 35 23 Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, ki pomenijo geografsko omejeno območje, v katerem se goji vinska trta in prideluje vino, pogojujejo pa jo geološki, geografski, reliefni in podnebni pogoji pa tudi vinogradniška tradicija s svojim izborom gojenih sort in pridelovalnimi postopki. Gre za vinorodne dežele Primorska, Posavje in Podravje, ki se nadalje delijo na devet vinorodnih okolišev. Del slednje je tudi vinorodni okoliš Štajerska Slovenija. SD DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Dogajale se vam bodo prijetne stvari in tako boste tudi sami spoznali, da so zvezde na vaši strani. Odpravite se po nakupih in se lotite vsega tistega, kar je kreativno. O določenih bremenih se pogovorite in intelektualno boste nizali uspeh za uspehom. Denar: odlično! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Prijeten teden je pred vami, čeprav je resnica ta, da se bodo določene reči odvijale v drugi smeri, kot bi si želeli ali pričakovali. Zaradi tega je nujno, da si postavite meje in se varujete vsake odvisnosti. Najbolj energični boste v družbi, v kateri boste morali zavzeti jasna stališča. Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Kolagen – ena najpomembnejših beljakovin v našem telesu so spremembe na koži. Prav kolagen najbolj vpliva na to, da je koža mladih napeta in čvrsta, v zrelejših letih pa se elastičnost izgublja, koža postaja suha in pojavijo se gubice. Znanih je več tipov kolagena, prevladujejo pa trije. Tip 1 je najbolj prisoten, ima gosta vlakna in podpira strukturo kože, kosti, kit, hrustanca in vezivnega tkiva. Za tip 2 so značilna bolj ohlapna vlakna, prisoten je predvsem v elastičnem hrustancu. Tip 3 podpira strukturo mišic, organov in žil. Kolagen je prav tako pomemben za sklepe, kosti in mišice. Upad kolagena bi bil lahko eden od vzrokov za večje obremenitve sklepov, kar Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek z 18. februarja 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Mediji so pripravljeni z oglasi o kolagenu, njegovi koristi za bolj zdrav in pomlajen videz kože ter o koristnih učinkih na kosti in sklepe. Kolagen je ena najpomembnejših beljakovin v našem telesu. Beseda kolagen prihaja iz grške besede »kolla«, ki pomeni lepilo, in »gen«, ki pomeni ustvariti. Je pomemben gradnik kože, daje ji čvrstost in elastičnost. Je tudi v sklepih, sklepnem hrustancu, v laseh in nohtih, v mišicah in v drugih delih našega telesa. Kolagen je nitasta strukturna beljakovina, ki daje tkivom podporo. Telo kolagen tvori samo, iz aminokislin. Z leti sposobnost tvorbe kolagena usiha, zaloge pa se počasi praznijo. Najbolj vidne stran 20 pripelje do poškodb. Zlasti se to odraža pri športnih poškodbah. Z različnimi študijami preverjajo, ali kolagen pomaga pri blaženju bolečin v sklepih in hitrejši regeneraciji. Res proizvodnja kolagena v telesu z leti upada, vendar je endogeno nastajanje še vedno najbolj zanesljiv vir. Ker kolagen sestavljajo aminokisline, med njimi sta najbolj prisotni glicin in prolin, je potrebno poskrbeti za njun zadosten vnos. Zelo pomembno vlogo pri sintezi kolagena pa ima tudi vitamin C, za katerega vemo, da je v večjih količinah v citrusih ter na sploh v sadju in zelenjavi. Prolin in glicin pa dobimo z živili, ki so bogata z beljakovinami (meso, morska hrana, žitarice, mlečni izdelki, tofu). Za tvorbo kolagen je potreben še mikroelement baker, ki pa ga s prehrano dobimo dovolj. Kolagen je seveda v hrani (piščanec, ribe, jajca, citrusi, fižol, indijski oreščki, jagodičevje). Vendar je veliko vprašanje, ali uživanje te hrane prispeva k povečanju kolagena v telesu. Hrana se namreč presnavlja, beljakovine telo razgradi na osnovne elemente, aminokisline. To razmišljanje je privedlo do ideje o prehranskih dopolnilih, v katerih je kolagen razgrajen oziroma »hidroliziran«, kar naj bi pripomoglo k boljši absorpciji. Kaj pa kolagenu škoduje? Hrana, ki vsebuje večje količine sladkorja in predelanih ogljikovih hidratov. Kolagenu zelo škodujejo sončni žarki. Tudi kajenje slabo vpliva na proizvodnjo kolagena. In res je očitno, da je koža kadilcev in osončenih oseb veliko bolj izsušena, tanka in gubasta. Potem so tu še dejavniki, kot je pomanjkanje spanja, stres, pomanjkanje vitamina C, cinka in antioksidantov in pa avtoi- munske bolezni, kot npr lupus. Kot že zapisano, kolagen je protein, ki je med drugim prisoten v globljih plasteh kože. Protini so velike molekule, zato ni pričakovati, da bi se lahko absorbiral skozi kožo. Pomeni, da dodajanje kolagena v kozmetične izdelke ni smiselno. Prehranska dopolnila s kolagenom so na voljo v različnih oblikah, od praška, tablet do tekočine. Kolagen v njih je pridobljen iz različnih virov. V zadnjem času je popularen predvsem hidroliziran kolagen, ki se v večjem delu absorbira, saj gre za kolagen, ki je s posebno metodo razdeljen na manjše delce. Moramo pa vedeti, da se kolagen, ne glede na obliko, v telesu razgradi na aminokisline. Te se uporabijo za tvorbo kolagena in drugih beljakovin v telesu. Obstajajo študije, in nekatere med njimi dokazujejo pozitivne učinke uporabe prehranskih dopolnil s kolagenom, a so praviloma narejene na manjšem številu oseb. Živimo v svetu, v katerem je ideal mladostni videz. Zato se, predvsem ženske, sprašujejo, ali bi jemanje prehranskih dopolnil s kolagenom lahko koži povrnilo elastičnost in napetost. Trdimo lahko, da uživanje kolagena preverjenih proizvajalcev ne more škoditi. Moramo pa se zavedati, da je staranje naraven proces. Z zdravo prehrano, ki naj vsebuje tudi potrebne vhodne snovi za sintezo kolagena, z gibanjem in s počitkom bomo dosegli več kot z jemanjem prehranskih dopolnil. Za lepo kožo pa je potrebna še vsakodnevna nega z izdelki, ki so primerni za točno določen tip kože. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Zdravniška zbornica za takojšnjo rešitev problematike plač Foto: Bobo /M24 V Zdravniški zbornici Slovenije vladi očitajo, da ponavlja napovedi o nujnosti ukrepov na področju plač v zdravstvu, obljubljenih rešitev pa ne poišče. Pogoji zdravnikov na začetku kariere so nedostojni, prav tako država v javnem sistemu ne zna zadržati zdravnikov na področjih, ki so pomembna za državo, zbornica opozarja v sporočilu za javnost. V zdravniški zbornici po več mesecih napovedi nujnih ukrepov na področju plač v zdravstvu ugotavljajo, da je njihova dosedanja uresničitev le porušila razmerja znotraj zdravstvenih timov glede odgovornosti in obsega nalog, ki jih opravljajo zdravniki. Od vlade pričakujejo, da bo namesto ponavljajočih napovedi o nujnosti ukrepov znotraj ustavnih in zakonskih omejitev poiskala obljubljene rešitve. »Pričakujemo, da bo ministrstvo za zdravje takoj spremenilo prakso zadnjih mesecev, s katero je le dodatno poglobilo nezaupanje v zdravstvo in nosilce zdravstvene dejavnosti. Nujnih ukrepov na področju plač v zdravstvu se brez neželenih, neprijetnih posledic ne more več odlagati,« so poudarili. »Država ne najde odgovora na vprašanje, kako zadržati v javnem sistemu zdravnike v tistih specialnostih, ki so za državo izjemnega pomena (družinska medicina, urgenca in intenzivne terapije),« so zapisali. Ob tem so navedli podatke Evropske komisije, po katerih v Sloveniji za dosego povprečja EU manjka vsaj tisoč zdravnikov. Kljub temu se po njihovih besedah vlada še naprej nerazumno izogiba odgovornosti in nerazumno odlaša z zagotavljanjem konkurenčnih pogojev dela, ki bi omogočili pravično nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji in okrepili javni sistem. V zbornici opozarjajo še, da so pogoji mladih zdravnikov na začetku kariere nedostojni. Urna postavka zdravnika pripravnika znaša 5,57 evra bruto, po drugi strani pa študentski servisi za preverjanje izpolnjevanja pogojev preboleli, cepljeni, testirani (PCT) ponujajo urno postavko v višini več kot osem evrov neto, so pojasnili. Ob tem so spomnili, da so bile hkrati z obljubami vlade o nujnih ukrepih na področju plač zavrnjene vloge za dodatek za deficitarnost zdravnikom na primarnem nivoju, kjer je pomanjkanje zdravnikov že tako najbolj kritično. Sta Pomagajmo si Za počasno celjenje ran je lahko kriv stresni hormon Cushingov sindrom: za motnjo so značilne vijolične strije na koži Cushingov sindrom se pojavi, ko je telo v daljšem obdobju izpostavljeno Stres je pomembna sestavina našega življenja. Težava pa nastane, ko je raven stresnega hormona kortizol vseskozi povišana. visokim ravnem hormona kortizol. Najpogostejši vzrok Cushingovega To slej ko prej začne načenjati naše zdravje. sindroma, včasih imenovanega hiperkortizolizem, je uporaba Kortizol je hormon, natančneje steroidni hormon, ki ima v našem telesu več funkcij. Povečano pa se začne izločati med napori –psihičnimi in fizičnimi – zato o njem pogosto govorimo kot o stresnem hormonu. Vendar pa čisto brez njega človeško telo sploh ne bi moglo preživeti. Hormon dejansko poskrbi, da ima naše telo v vsakem trenutku dovolj energije. Kadar smo pod stresom, kortizol prevzame nalogo varovanja naših zalog in virov. Če ga telo proizvaja preveč, nastanejo neprijetne težave, dolgoročno pa precej ogroža tudi zdravstveno stanje. višane vrednosti kortizola se zato prav na začetku največkrat pokažejo kot utrujenost in nenehna izčrpanost. Visok krvni tlak Če je telo nenehno v stanju pripravljenosti, se zvišata frekvenca bitja srca in krvni pritisk. Depresivno razpoloženje Ženske vemo, da imajo hormoni močan vpliv na naše razpoloženje. Preveč stresnih hormonov precej vpliva na naše občutke. Notranji nemir, depresivna stanja, motnje nihanja razpoloženja in strahovi so zelo resni kazalniki previsokih vrednosti kortizola. Simptomi pretiranega izločanja kortizola Prvi znak, na katerega morate biti pozorni, je izčrpanost. Kortizol poveča zmogljivost telesa, pod stresom pa ga pripravi tudi na alarmantno stanje in pripravljenost. Tako dolgotrajno stanje je za telo izjemno naporno. Moč mišic se osredotoči predvsem v nogah. Po- Pridobivanje telesne teže Foto: Dreamstime/M24 Kortizol upočasni presnovo, telo pa uskladišči energijo na zalogo. Zato se ljudje v stresnih časih pogosto zredijo, čeprav pojedo peroralnih kortikosteroidnih zdravil. Stanje se lahko pojavi tudi, ko vaše telo producira preveč kortizola. Težava nastane, ko nadledvična žleza začne producirati večjo količino kortizola, kot bi bilo treba. Stanje je obratno pri Addisonovi bolezni, pri kateri je kortizola premalo in ga je treba nadomeščati. Visok kortizol povzroči pojavljanje simptomov Cushingovega sindroma: maščobne obloge med rameni, zaobljen obraz in roza-vijolične strije na koži. Cushingov sindrom prav tako lahko prepoznamo po visokem krvnem tlaku, izgubi kostne mase in včasih nastanku diabetesa. Zdravljenje Cushingovega sindroma lahko vrne raven kortizola nazaj v meje normale. S tem se tudi občutno izboljšajo simptomi. Na to, kako učinkovito bo zdravljenje, pa vpliva tudi, kako hitro smo stanje odkrili. Prej ko se zdravljenje začne, boljše so možnosti za okrevanje. zelo malo – stres namreč pošlje signal, da se mora telo pripraviti na slabe čase. Kaj storiti Ker je kortizol življenjsko pomemben, povišanih vrednosti ne smemo nikoli zdraviti brez zdravniške diagnoze. Zdravnik s preiskavo krvi zelo hitro ugotovi, ali so vrednosti povišane. Če je zanje odgovoren kroničen stres, ga je treba čim prej odpraviti. Po- magajo sprostilne tehnike, reden ritem spanja in izločitev posameznih stresnih dejavnikov. K preveč kortizola lahko prispeva tudi odvisnost od alkohola ali depresija. Previsoke vrednosti kortizola lahko privedejo tudi do Cushingovega sindroma. V tem primeru pride do funkcijskih motenj hipofize ali nadledvične žleze, ki se pokažejo v obliki benignega tumorja. Bolezen se uspešno zdravi z zdravili ali operacijo. Mojca Kopriva COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 Poslovna in druga sporočila 3WXM3WXM   ŽE V PRODAJI! www.salomongroup.si   11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 21 3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI www.salomongroup.si www.radio-tednik.si petek z 18. februarja 2022 stran 21 www.ptujski-festival.si KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 8 SEZONA . PROJEKTA Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21. UDOKU SUDOKU +S VSAK #0Á«Á0kٍ POSEBNA IZD AJA ‫ה׏‬³Á«zX«0!0¨Á à ³ȒƮȇƏɀɮǣȇǴǣȇƏًƫƏȇƏȇǣȇƺɀǼƏƳǣƬƺً ɀɎȸȒƮǴǣˡʁȒǼǣȇȒƬɮȸɎǸȸȒȅȵǣȸƮƺǸ RÈh·zh0 «0ñxÈk kƏɎƺȸȒƳǣƺɎȒǣɿƫȸƏɎǣًƮƺɀɎƺɀɎƏȸǣ‫׎א‬ ǣȇǸƏɎƺȸȒًƮƺǣȅƏɎƺ‫׎ג‬ƏǼǣ‫׎ה‬ǼƺɎّ h0«z0h·Á«k0nًzh³ÁzX!ً kXh0 #0ñz # R« x0n ‫(ٹ‬ȸɖǕƏƮƺǕǼƺƳƏȅȇƏɀɮƺɎًȇƏȵȸǣǴƏɎƺǼǴƺً ɎɖƳǣȇƏɀƏȅȒɀƺƫƺِ‫ٺ‬ ñ(«àh0 zƏȸƏɮȇȒɀǣɿȇǣʁƏǴɎƺǸȸɮȇǣɎǼƏǸٍ z XȅƏȅȒ‫׎׏‬ȇƏɀɮƺɎȒɮ ‫ڷ‬kzhXóX! k« IX - pustni in pisani 16 top receptov Na N a izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si “NAJBOLJŠI ““NA NAJBOLJŠI JB BO BOLJŠI OL O OLJŠI LJŠI L ŠI PEVCI Š PEVC PE P EVC CII SO SO DOMA DO DOM D OMA A TAM TAM, TA TA AM M, KJER M KJ KJE ER E R OTROC OTROCI OTRO O OTR OTR RO OC CII POJEJ POJE P POJEJO OJEJO O JEJO EJO JO O SLOVENSKE SL LO LOVEN L OVENSKE O VENSKE V NSKE N E PESMI PE ESMI SM IN N SE VESELIJO VESE VESELIJO” V VESELIJ VESELI VES VE ESE JO” O”” O Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PREVOZI – SELITVE – DOSTAVA: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. 19. in 20. februarja 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: 12. redna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj. Med devetimi točkami dnevnega reda so posebno pozornost namenili poročilu o delu sveta v letu 2021 in oceni prometnovarnostnih razmer na območju MO Ptuj. V Salonu umetnosti na Ptuju so odprli vitrino meseca z naslovom Skrita mestna dvorišča, začetki srednjeveškega Ptuja. Na razstavi so predstavljene arheološke raziskave na dvorišču Stare steklarske in Vrazovega trga, s pripadajočimi ptujskimi ulicami. Trgovina Ptujski škrnicl, ki prodaja izdelke slovenskih kmetij, je v soboto, 12. februarja 2022, odprla vrata na novi lokaciji, v Prešernovi ulici 15 na Ptuju. V dokumentarnem filmu Dornavski cigani, ki ga je pred leti v sodelovanju z ED Cigani Dornava posnela Videoprodukcija Tinček Ivanuša, spoznamo življenje ciganov, kot se ga spominjajo krajani Dornave in okoliških vasi. Haložan Franc Laporšek že dolgo ni več med nami, živa pa je njegova glasba in njegove trstenke. Spoznajmo ga! V sobotni večer in nedeljski dopoldan z narodno-zabavno glasbo. 352'$02Y]GUçHYDQRGHOQRREQRYOMHQR KLåR]OHSLPUD]JOHGRPY0DOL1HGHOML OHWQLNP2YFHORWLVWDYEQR ]HPOMLåĆHP2&HQD(85 WHO DOL www.re-max.si/Poetovio ODDAMO poslovni prostor, 160 m2, Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074. V NAJEM vzamem prazno sobo v občini Videm pri Ptuju. Plačilo možno leto dni vnaprej. Tel. 051 756 728. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OSTALO MOŠKI, osamljen, preskrbljen, brez obveznosti želi spoznati osamljeno žensko srednjih let, z resnim namenom. Tel. 051 783 621. POTREBUJEM pomoč pri delu z računalnikom. Tel. 051 320 257. Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. SVINJI domače reje, težki približno 180 in 200 kg, prodam. Tel. 040 842 407. KUPIM traktor in še nekaj ohranjenih priključkov. Tel. 031 238 649. PRODAMO prašiča, težkega okrog 180 kg, domače reje. Tel. 031 269 480. NESNICE, mlade kokoši, v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAMO telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno. Tel. 031 743 824. NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. DELO ZAPOSLIMO več delavcev za delo v gradbeništvu, delo se izvaja v okolici Ptuja. Delovni čas od 7. do 15. ure s solidnim osebnim dohodkom. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. Informacije na telefon 041 669 323. Gradbeno podjetje Bezjak, d. o. o., Mala vas 34, Gorišnica. ZAPOSLIMO avtomehanika. Slavica Kolarič, s. p., Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074. ZAPOSLIM delavca za pomoč pri delu fasad iz stiroporja. Delo poteka na Ptuju z okolico. Urejen delovni čas. Dober OD. Delo za nedoločen čas. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. Podjetje PKS PRO iz Ptuja ponuja zaposlitev za polni GHORYQLĀDVVHUYLVHUMHPYVHKYUVWYLOLĀDUMHY. 1XGLMRGHORYXVSHåQRXYHOMDYOMHQHPPODGHPLQGLQDPLĀQHP SRGMHWMXGREUHGHORYQHSRJRMHWHUUHGQRSODĀLOR Delo poteka v servisni delavnici in na terenu. 3ULĀDNXMHMR mlajšo zanesljivo, delavno in odgovorno osebo, vozniško dovoljenje B-kategorije, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, ]DçHOHQHL]NXåQMHVHUYLVLUDQMDYLOLĀDUMDLQDOLNPHWLMVNH mehanizacije. 9DåHSULMDYHVNXSDM]çLYOMHQMHSLVRPSULĀDNXMHPR do 28. 2. 2022, do 10. ure zjutraj, QDHQDVORYNULVWMDQSHVHN#SNVSURVL 9HĀRSRGMHWMXQDMGHWHQDZZZSNVSURVL www.novareha.si NEPREMIČNINE KMETIJSTVO petek z 18. februarja 2022 OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. stran 22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 18. februarja 2022 Ne žaluj za minule dni, ti so odšli, nazaj jih ni. Življenje je kot knjiga. Za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo ta roman napisal zadnjo stran. OSMRTNICA Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V 78. letu nas je zapustila naša draga ZAHVALA Ivanka Galun IZ GRDINE Od nje se bomo poslovili v soboto, 19. februarja 2022, na pokopališču v Stopercah v ožjem družinskem krogu. Začetek maše bo ob 13. uri. Žara bo položena v cerkev na dan pogreba ob 11. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo in prosimo za upoštevanje epidemioloških ukrepov. Pogrešamo te: mož Tone, otroci Zvonko, Miran, Majda in Nada z družinami, brat Janko z družino ter drugi sorodniki in znanci Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te več iz večnega sna zbudila. SPOMIN 16. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi, oče, dedek in tast Franc Kukovič IZ SOVIČ 1 VIDEM 23 V SPOMIN V 92. letu nas je zapustila mama, tašča, babica in prababica 17. februarja je minilo sedem let, odkar se je od nas poslovila Marija Munda Marija Gaiser IZ GRLINCEV 33 IZ PERŠONOVE 6 NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku, gospodu Janku, govornici Dragici, pevcem, zastavonošema, kolektivu KZ Ptuj ter pogrebnemu zavodu Mir. Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Vsi njeni Vsi njeni Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na cvetna tla, čakala bo, da prideš ti, in jokala, ker tebe ni. Ujet z našimi spomini večno boš živel v miru in tišini ... ZAHVALA SPOMIN Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče Danes, 18. februarja, minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se spomnite nanj. Vsi njegovi Sonje Mlakar Janez Bezjak UL. 25. MAJA 3 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Utrujen od bolezni se je tiho in skromno od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, brat, tast ... Jakob Vaupotič 1947–2022 STANOŠINA 13A, PODLEHNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sveče in cvetje ter za sv. maše. Hvala župniji sv. Trojice za opravljen obred in molitev. Hvala g. Belšaku za odigrano Tišino. Hvala pevcem Feguš in podjetju Mir. Hvala Mihaelu in Luciji za govor, Nataliji za zahvalo ter Perutnini Ptuj. Hvala prav vsem, ki ste ga tako lepo pospremili k počitku. Pogrešamo te! Žalujoči vsi tvoji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala reševalni službi ZD Ptuj, osebju kirurške in nevrološke intenzive UKC Maribor. Hvala ge. Hedviki Rojko za prelepe besede slovesa, gospodu patru za cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo, Javnim službam Ptuj. Vsem in vsakomur iskreno hvala! IZ BUKOVCEV 126A Hvala vsem, ki se ga spominjate ali se ga z lepo mislijo samo dotaknete ... Hvala! Žena Nada ter sinova Marjan in Robert z družinama Žalujoči: vsi tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav beseda dah nam peša in solze brišejo oči. SPOMIN 16. februarja je minilo eno žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi sin, brat in stric Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi … med nami si. Andrej Horvat ZAHVALA IZ JURŠINCEV 62 Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica, botra Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji Jakoba Zajška IZ TRNOVCA 4, UPOKOJENEC TALUMA KIDRIČEVO se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni patru Jožetu Petku za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi, Roziki za molitev, pevcem, govornici za lepe besede slovesa, praporščakom in izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. SPOMIN 19. februarja mineva leto žalosti in bolečine, odkar si za vedno odšla od nas, naša draga mama, žena, babica in sestra 1DURĀLWH Majda Kostanjevec IZ BUKOVCEV 119 Hvala vsem, ki mislite nanjo, prižigate sveče ali pa samo tiho postojite pri njenem poslednjem domu. Hvala Vam! Vsi njeni 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA OSMRTNICA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica Jožefa Selinšek IZ DOLENE 18A RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Od nje se bomo poslovili v torek, 22. februarja 2022, ob 13. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Svojci prosimo za upoštevanje epidemioloških ukrepov. Vsi njeni najdražji Štajerski TEDNIK petek, 18. 2. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 18. februarja 2022 Svet z Karnevalsko dogajanje Ptuj z Posebni obiskovalci mestnih ulic Beneški karneval letos delno tudi v živo Krampusi poskrbeli za pustno vzdušje Znameniti beneški karneval letos znova poteka v znamenju omejitev zaradi pandemije covi- Krampusi iz Haloz, Ptujskega polja in Bizeljskega so v minulih dneh zavzeli ptujske ulice. S da-19. A medtem ko je bil lani izveden povsem v digitalni obliki, bo letos zajemal tudi dogodke spontanim obhodom po pustni prestolnici so navdušili mimoidoče. v živo. Prvi so se začeli že v ponedeljek, ostali pa se bodo zvrstili do 1. marca. S svojo pojavo – rogovi, ostrimi zobmi »Letošnji karneval bo večdimenzionalna prireditev, v kateri bo fizična prisotnost na dogodkih prepletena z virtualno. S pomočjo tehnologije bomo združili vse občinstvo, tudi tiste, ki želijo sodelovati na daljavo, z vsega sveta,« so sporočili organizatorji. Osrednje vodilo letošnjega karnevala, ki ga tretje leto zapored zaznamuje epidemija covida-19, je Remember the future (Spomni se prihodnosti). Organizatorji so festivalsko dogajanje razpršili in organizirali vrsto, po njihovih navedbah pandemiji prijaznih dogodkov, na otokih lagune, celini in v starem Foto: Reuters/M13 mestnem jedru, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za vstop na koncerte, gledališke predstave in razstave je potrebno dokazilo, da je oseba cepljena proti covidu-19 ali je to bolezen nedavno prebolela. Še vedno pa ne bo dogodkov, ki tradicionalno pritegnejo velike množice ljudi. Med temi so tradicionalne parade ter dogajanje na večjih prizoriščih na Trgu svetega Marka in trgu Ferretto. Sta Gorišnica z Naznanili začetek pustnega časa Zvonci zazveneli tudi v Zamušanih in svetlečimi očmi – so marsikoga precej prestrašili, predvsem najmlajše obiskovalce mesta. Tisti, pogumnejši, so stekli k njim, jih pozdravili, se skupaj z njimi fotografirali in se stisnili k njihovemu toplemu kožuhu. Med drugim so poskrbeli za veliko zabave in veselje, s seboj pa so prinesli tudi nekaj pustnega duha. Krampusi so sicer tradicionalni pošastni parklji iz Avstrije, neke vrste pošasti, podobni kozlom, nekateri pa jih primerjajo z našimi parklji. Gre za lik, ki je vse bolj priljubljen tudi v Spodnjem Podravju. Zanimivo je tudi to, da v Halozah živi rezbar, ki sam izdeluje te prav posebne, precej strašljive maske iz lesa. Kot nam je uspelo izvedeti, so se po Ptuju spontano sprehodili Žetalski krampusi, Krampusi Iberlauf, Veseli krampusi in Kapelski krampusi (Bizeljsko). Njihove skupne značilnosti so kosmato telo, rogovi ter zobje, podobni vampirskim. EK Ob polnoči so se na svečnico zbrali tudi kurenti iz Zamušanov na četrtem kurentovem skoku. Ker zime ni, bodo, kot pravijo, letos odganjali virus. Po tradiciji so si kurenti nadeli zvonce in zaplesali ob ognju, tokrat pred tamkajšnjim gasilskim domom. Nato so naredili še krajši obhod po delu vasi. Zbralo se jih je 22. Kot je povedal predsednik etnografske sekcije Davorin Kolenko, so s tem naznanili tudi začetek fašenskega veselja. Kurenti bodo aktivni naslednje dni, še zlasti pred pustnim torkom. Pustno rajanje pa v vasi planirajo v nedeljo, 20. februarja, ko se nameravajo domačini našemiti in sprehoditi po vasi. Ur Foto: ČG Krampusi so navdušili mimoidoče. , kako 0 let jo gledam 2 , a g ro d g ro k se vrti o jo gledal, kako rti okrog prsta. m se č o n o n E me v slu, *** , še manj pa o ju n o k u em en ravstvo. leda podarj V zobe se ne g rbi slovensko javno zobozd za katerega sk celo *** in sem moral et rb h a n lo vino vrg ič: me je zvečer v Mlečno cesto. d u h je a rm a K noč zijati %, vam *** i že izgoreli 90 žb u sl v e st e : „Č a krematorija % popusta.“ 10 Reklama nekeg o im nud ubik *** edalje dobili k m te a zl to es i nam odo zmagovalc ega. Na 34. ZOI b sn *** dgana. ejša figura po čn o jm a n je , v katerem Politika je šah BY FREDI AFORIZMI Foto: KŠ Nagradno turistično vprašanje Ptuj že drugič zapored z naj pustnim krofom Na Ptujskem se kar vrstijo pustni dogodki. Skoraj ni dneva, da se ne bi kaj zgodilo. Že drugo leto zapored bomo dobili naj ptujski pustni krof v dveh kategorijah (fizične osebe in pravne osebe). Bogatejša je tudi zakladnica ptujskih pustnih znamk in žigov, FD Ptuj je izdalo poštno znamko in žig 62. Kurentovanja. Razstavo na temo bodo odprli danes v hotelu Primus. Simbolična predaja oblasti v roke pusta bo tudi letos potekala virtualno, kot bodo potekali še nekateri drugi ptujski pustni dogodki, tudi turistična vodenja po kotičkih starega mesta ob Dravi, povezano z bogastvom etnološke dediščine in tradicije kurenta. Organizatorji največje pustne dobrodelne prireditve, Obarjade, so v teh dneh tudi že predstavili njen potek in komu bodo namenili letošnja zbrana sredstva. Lions klub Ptuj še naprej ohranja duh dobrodelnosti ne glede na epidemiološke razmere. Na slovenski kulturni praznik so v hotelu Mitra na Ptuju premierno predstavili dokumentarec o mitraizmu in ptujskih mitrejih v okviru projekta Deo Soli Ptuj. Video z naslovom Mitraizem in ptujski mitreji I je prvi iz serije treh videov na to tematiko, ki bodo izšli letos; 2. in 3. del bosta predstavljena na poletni in zimski solsticij, junija in decembra. „Prvi del letošnje trilogije občinstvo seznani s področjem mitraizma in predstavi ptujske mitreje, odkrili so jih kar pet, dva sta tudi predstavljena na mestu najdbe (in situ). To sta 1. in 3. mitrej, kar Ptuj v sodobnem času glede predstavljanja mitraizma postavlja na svetovni vrh. Področje in tematika sta v dokumentarcu pojasnjena s strokovnega zornega kota in kaj to bogastvo pomeni za Ptuj v širšem smislu, arheološkem, strokovnem in turističnem,“ je povedal Mihael Toš. V videu nastopajo Mihael Toš, Peter Vesenjak, Aleksander Lorenčič, Aleksandra Nestorović, Ivan Žižek, Ivan Tušek, Miran Harb, Nuška Gajšek ter kot gosta Inga Vilogorac Brčić in Tino Leleković, ki kot tuja strokovnjaka komentirata izjemno pomembnost Ptuja. Projekt Deo Soli je podprl tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor, ki v videu tudi sprego- vori o lepotah in pomembnosti Ptuja. V projektu Deo Soli Ptuj sodelujejo Agencia Toš@Tosch, Hotel Mitra Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in MO Ptuj. Več o projektu Deo Soli in dokumentarcu pa si je mogoče ogledati na spletni strani projekta: www. deosoli.info in www.facebook.com/invictomithrae. Slovenija je prva zelena turistična destinacija na svetu. Expo 2020 pa idealna priložnost, da pokaže, kako je postala zelena, kreativna in pametna. Na tem izjemnem svetovnem dogodku, kjer sodeluje kar 192 držav, kar je največ doslej, se Slovenija predstavlja pod sloganom Slovenia – Green Smart Experience, kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država. Slovenski paviljon je eden najprivlačnejših. Kot vse kaže, pa bo v Dubaju ostal tudi po zaprtju svetovne razstave v marcu letos. K temu je pozivalo tudi slovensko gospodarstvo, ki predlaga, da paviljon v prihodnje postane prostor za predstavitve slovenskih prebojnih dosežkov v gospodarstvu. Slovenija postaja vse bolj prepoznavna na mednarodnem turističnem zemljevidu tudi preko mednarodnih tovrstnih tekmovanj oz. projektov. Tako je Ljubljana postala zmagovalka 13. izvedbe projekta Najboljša destinacija Evrope. O tem so odločile popotnice z glasovanjem, ki je potekalo med 20. januarjem in 10. februarjem. Kar 92 odstotkov glasov je Ljubljana prejela iz tujine. Od leta 2009 nobena država ni zmagala s tako velikim deležem glasov zunaj svojih meja. Prejela je več kot 75.000 glasov, največ iz Amerike, Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Ljubljana pa ni zanimiva samo za popotnice, obiskujejo jo tudi cele delegacije županov, okoljskih svetovalcev in urbanistov. Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, koliko členov ima prvi ptujski mestni statut iz leta 1376, bo nagrado prejela Darinka Unuk s Ptuja. Pravilen odgovor se glasi 195. Velja za najstarejši tovrstni dokument, ki je ohranjen na območju Slovenije in ga imajo celinska mesta. Danes sprašujemo, koliko je staro Filatelistično društvo Ptuj, ki s svojo dejavnostjo prav tako pomembno ohranja ptujsko pustno dediščino. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 25. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko je staro Filatelistično društvo Ptuj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Foto: Črtomir Goznik Iz zakladnice ptujskih pustnih znamk in žigov Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.