Slovesna blagoslovitev dupleškega mosta se je vršila ob večtisočglavi navzočnosti naroda zadnjo nedeljo. Na mostu je opravil sv. daritev s pridigo in blagoslovitev ob asistenci mariborski stolni župnik in dekan g. M. Umek. Bana je zastopal inšpektor dr. Schaubach, udeležila sta &e slovesno&ti mestna župana: g. dr. Juvan iz Maribora in gospod Miha Brenčič iz Ptuja. O zgodovini mosta je govoril g. pod'načelniik cestnega odboira Fr. Žebot. Udeleženci slov&snega obeda so poslali Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko, pozdravno brzojavko pa predsedniku vlade. Požar povzpočil pol milijona škode. V noči od 11. na 12. majnika je izbruhnil ogenj v drugem nadstropju novega dela mariborsike tkalnice Doctor in drug. Gasilci so se trudili od poldruge ure v noči do 9. doipoldne, da so prodrli v gorečo notranjost in se lotili ognjišca požara, ki se ie vedno širil med balami bombaža, papirnib odnadkov in drugega blaga. Komaj in komaj je bil ogenj oimejen in tkalnica obvarovana T>red uničenjem. Z zavarovalnino krito škodo cenijo na pol milijona Din. Natakar utonil. Dne 13. maja je utonil pri vožnji v majhnem čolničku po Dravi v Mariboru brezposelni natakar Rudolf Seifried. Obsodba radi smrtonosnega strela Iz zasede. Na ohceti v Lop^micah pri Orrnnžu jc pri^io 4. februarja lanskega leta do hudega prcpira med fanti. Najhujše sta s. skavsala Fra/nc Jurkovi. in Matija Šulak. Ko so s. vračall po gostiji pozno v no. domov, je počakal Jurkovič v zasedi Šulaka in ga u.tr^lil z vojaško puško. Jurkovi. je bil 12. majnika od mariborskega senata _bsojen radi umora na 12 let robije. Fožar v Rošpohu prf Mariboru. Posestniku Jožefu Germeku je pogorelo dne 15. maja popoldne gospodarsiko poslopje. Ker je primanjkovalo vode, je pogorelo vse. Vzr.k požara neznan. Po požaru prizadeti posestnik je bil zavarovan. Samomor. Z broda, ki veže Selnico ter Ruše preko Drave, se je pognal brez poselni polj.ki delavec Matija Vilt in utonil. Potresni sunkl krog Ljutomera. V petek 15. maja so čutili v Ljutomeru ter po okolici par potresnih sunkov, ki so povzročili precej strahu, a hvala Bogu nobene škode. Strašna toča v Prekmurju. Dne 11. majnika je obiskalo neurje z grozno točo obmejne prekmurske kraje: Hodoš, Veliki Dolenci in Kruplivnik. Po omenjenih ita-k revnih krajih je uničila toča 80% in so polja tako zbita, da jih bo treba preorati. N-a avstrijski in madžarski strani pa j pokončala to.a vse. tfeinki strele. Iz Murske Sobote simo prejeli dopis, ki nam opisuje izreden uCinek strele. Strela je udarila v Prekmurju ob m.ji v drevo, ga iztrgala iz zemlje in ga vrgla preko meje na madžarsko stran. Od udara strele je bila poškodovana tudi blizu drevesa stoječa hiša. V kuhinji je bila gospodinja z dojenčkom v naro.ju. Moč strele je i-ztrgala materi otročička iz narocja, ga pognala na tla, mati je odletela v kot. Iz hiše je švignila strela v hlev, kjer je ubila kravo. Otrok in mati sta ostala pri življenju, a sta bila le omamljena in je dišalo po celi hiši po dimu. Strela udarila v trair "--__ater. Proti večeru je udarila strela ob priliki nevihte v tra—.formator v Beltincih v Prekmurju. Transformator je uničen in so ga morali zamenjati z dmgim. Požar uni.il domačijo. V Cepincib v Prekmurju je uni.il požar doinačijo neke vdove. Pogorelo je vse do tal in še celo nekaj živine. Podivjan bik ga je smrtno stisnil. Podivjanega bika je hotel boljše privezati 321etni Janez Herič iz Grlave y Prekmurju. Pri privezovanju je bik pri tisnil Heriča k jaslom in mu stisnil trebuh. Revež je umrl po hudem trpljenju v bolnici v Murski Soboti. Na motornem kolesu ga je zadela — srčna kap. Dne 15. majnika je zadela med Wildonom in Gradcem na motornem kolesu srčna kap 251etnega zasebnega uradnika Antona Guerro, ki je bil necak lastnice zdravilišča Slatina Radenci. Truplo so pripeljali v obmejno postajo Radgona in od tamkaj v Ra- dence. Mestno avtopodjetje v Ptuju otvorl i sredo dne 20. t. m. naslednje nove avtobusne proge: Ptuj — Polenšak — Sv. Tomaž — Ljutom.r: odhod iz Ptujt ob 5.30, prihod v Ljutoiner ob 6.48; odhod iz Ljutomera ob 7.15, prihod v PtuJ ob 8.33; odhod iz Ptuja ob 15, prihod v Ljutomer ob 16.18; odhod iz Ljutomera ob 16.45, pri- hod v Ptuj ob 18.03. — Ptuj — Juršincl cGrabšinski vrh: odhod iz Ptuja ob 12, prihod na Grabšinski vrh ob 12.42; odhod iz Grabšinskega vrha ob 12.55, prihod v Ptuj ob 13.37. — Ptuj — Novacerkev —- Sv. Vid — Ptuj: odhod iz Ptuja ob 6.45, prihod v Ptuj ob 7.59; odhod iz Ptuja ob 17, prihod v Ptuj ob 18.44. 14 letni napadalec. Na Križevo zvečer je pri majniški pobožnosti pri kapeli na Kora&kem vrhu pri Sv. Tomažu nad Ormožem zabodel 14 letni Tomaž Dovečar 20 letnega sedlarskega pomočnika Stankota Krajnc z nožem in mu zadal v levi nadlehti dve 4^ cm globoki rani. Takoj ponoči so ga morali odpeljati v Ormož. Skrajno surovo maščevanje. Iz maščevanja je odrezal še neodkrit zlocinec posestniku Košenini v Grižah pri Celju dvema konjema jezike. Živali so morali oddati konjacu. Požar v celjski cinkarni. V celjski cinkarni je uničil dne 15. majnika požar poslopje, ki je bilo dograjeno šele v mesecu oktobru 1930 in v polnem obratu. Škoda znaša pol milijona Din. Udar strele. Strela je vžgala v Zakotu pri Brežicah gospodarsko poslopje posestnika Pečnika. Zgorela je šupa za krmo in kolarnica, nekaj gospodarskega orodja in precej koruze. Škoda je krita le delno z zavarovalnino. Prelep in poboj. V Britnih selih pri Grižah pri Celju so popivali dne 10. t. m. fantje v vinotoču posestnika Žganka. Vino je užgalo mlado kri, prišlo je do spora in seve tudi do pretepa, med katerim je igral nož svojo krvavo ulogo. Mrtev je obležal mladi rudar Lipnik iz Zabukovce. Pred pretepači se je moral celo skriti gospodar in radi občega porivanja ter suvanja bo težko do gnati, kdo je prav za prav smrtno zabodel Lipnika. Temu žalostnemu dogodku bodo sledile aretacije, bogznaj koliko potov na sodnijo in nazadnje — sramotna obsodba radi prelitja človeške krvi. Sedem vlomov v enl nočl — a le neznaten plen. V noči od 13. na 14. majnik je bilo v Rimskih toplicah vlomljeno v sedem poslopij. UzmoviČi so se mo rali zadovoljiti le z malenkostnim plenom. UboJ. V no&i 22. majnika se je vrfiil v krčmi v Podsusedu pri Zagrebu krvav pr&tep, katerega smrtna žrtev je postal slovenski delavec, 30 letni Miklavž Juvan lz Ljubnega v Savlnjskl dolini. Padel In se ubil. V noči od 14. na 15. maja je padel na ka.menite stonnice in se ubil 711etni Franc Satl&r iz Trnova pri Ljubljani. Smrt med dvema vogonoma. Pri premikanju vagonov je 17. maja v Nove_a M&stu zdrobilo prsni koS 35 l-tn&mu železničarju Ivanu Kirnu. Oropane cerkvene dragocenosti naji dene. Otroci &o našli 17. maja v gozdii pri Novem mestu v zavoju 5 keliboVi 2 ciborija, 1 relikvijar in 5 paten. Tl najdeni cerkveni predmeti so la.t franJ čiškanskega samostana v Novem me« stu, ki ga je oropal v noci od 30. sep« tembra do 1. oktobra lani Gustav Ferjan iz Mojstrane, ki je bil lani aretiran v Lincu, sedi sedaj v Celovcu in bo šele po prestani kazni predan na> šim oblastim. Brzovlak mu je razbil črepinjo. Na Vnebohod je blizu postaje Žabnica na Kranjskem nočni brzovlak razbil črepinjo krovcu Francu Grošlju. Smrtna ponesre.eni se je vračal domov po žel^ progi in brzovlaka ni slišal. Dva požara. V Trsteniku, občina Št, Rupert pri Kostanjevici ob Krki na Do-> lenjskem je udarila strela v skedenj 3 živinskim hlevom, ki je bil last posest' nika Jožefa Jerovška. Strela je še ubilaj v hlevu vola in skedenj je pogorel z bliskovito naglico. — Posestniku Jož, Hribarju v Jablancah, občina Kostanja vica ob Krki, je pogorela hiša, ker so se vnele na stropu saje. Avf.mobil je povozil 12. majnika y, Gaberju pri Celju 32 letno dninarico Te-i rezijo Farčnik. Dobila je vsestranske poškodbe in so jo prepeljali v celjska bolnico. Krvavo dejanje pred oltarjem. V Marijini cerkvi v Rimu se je doigralo med javnim svetim obhajilom strašno krvavo dejanje. 22 letna Assunta Ciacag lioni je pokleknila pred obhajilno mizo, ko se je naenkrat zagnal v njo mlatf moški z nožem, s katerim jej je gro-< zno razmesaril obraz. Cela cerkev se je silno prestrašila. Zločinec je čakal mirno, dokler ni prišla ponj policija. Težko poškodovana je razodela v bolnici, da je napadalec njen bivši ženin, 31 letni Alfonz Scialanga. Razdrla je z njim zaroko, ker je bil neznosen. Alfonz se je skušal zopet spraviti z bivšo zaročenko in je zagrešil krvavo dejanje v cerkvi iz jeze, ker je dekle zavrnilo vse njegove spravne poskuse. ""jubilej pisemske znamke. Prve pisemske znamke &o bile izdane 8. maja 1840 v Londonu s sliko kraljice Viktorije. Znamko je uvedel Rowland Hill, ki je preosnoval angleško pošto. Vztrajna štorklja. V poljskem mestecu Rokozyn je gnezdila štorklja že ve5krat na dimniku opušCene tvornice. Ko se je ptica letošnjo pomlad zopet vrnil^ na svoje mesto, je bila tvornica v obratu In delavci so prenesli gnezdo na sosedno lipo. Štorklja pa se je že prvo noč po vmitvi vrnila zop.t na svoja staro me&to. Brezuspešno so presta' vili delavci še dvakrat gnezdo na lipo. Štorklja je vsikdar nesla gnezdo na svoje prvotno vališce. Tamkaj sedaj vali sredi med oblakom dima, j& na videz zadovoljna, akoravno so jo ž« spremenile saje v .isto črnega — orjaškega krokarja. SOOletna hruška, ki še vedno rodi. V Severni Ameriki je hruška, katero je .asadil leta 1632 guverner Janez Endicott v Denversu v državi Massachusetts. Ta hruška še rodi bogato sedaj kljub 3001etni starosti. Vila iz časniškega papiija. V Združenih državah Severn. Amerike in sicer v Massachusetts je vila, ki je bila _g_ajena iz casniškega papirja. Za to .gradbo so porabili 65.000 dnevnikov in nekaj tisoč komadov tednikov ter mese.nikov. Zunanje stene so iz 215 plasti papirja, samo zunanja plat je nama_ana s firnežem. Vilo so gradili 8 let. Glas iz oblakov. Pred dnevi so doživeli prebivalci New-Yorka redek dofcivljaj. Novost za razvajene Njujorčane je bil glas iz oblakov. Lepega dne je krožilo nad New-Yorkom v višini nekaj sto metrov prav iriajh.no letalo. Ropot propelerja se je čisto razblinil v pocestnem trušču ter ropotu. Naenkrat ge je razlegel iz zraka človeški glas in ljudje na ulicah so postali in poslvišali goivor iz oblakov, ki je bil slišati dob_o in razumljivo, Z majhnega aeroplana je govoril prebi.valstvu dober govornik. Najprej je hvalil novo iznajdbo, ki mu omogo.a govoriti ljudem i_ višine 500 m. Trdil je, da novi aparat ne zamore preglasiti samo pouličnega trušca njujorškega velemesta, ampak pu-ati tudi iz daljave nekaj kilometrov .loveški glas. Skrivnostni govornik je potrdil svojo trditev na ta način, da se je oddaljil v letalu daleč, da je bil viden aeroplan kot majhna pika, medtem ko so vsi razločno slišali iz tolike cddaljenosti izumiteljev glas. Roparska nadloga v Palestini. Potovanje po sveti deželi je v zadnjem času ogroženo radi nastopov oboroženih tolp. Pred kratkim so se lotile tolovajBke bande družbe grškib trgovcev, ki m obiskali iz Alek&andrije Palestino. S pu&kami in revolverji oboroženi tolovaji so jib napadli, izropali, grozno pretepli in jib prepustili usodi. Banda je odnesla v tem slučaju plen, ki je znašal pol milijona Din. Drugi dan za tem je bila obstreljevana židovsfca dru_ba na povratku pri Haifa. Ustreljena sta bila dva mlada moška ter ena d&kllca, a več oseb je bilo ranjenih. Poro.ajo tudi o napadu na bogate arabske trgovce pri Beer-Saba. Pri tej priliki je bil ubit arabski vodja karavane in ca drug potnik pa težko ranjan. Enaki in podobni napadi so na inevnem redu. V naštetih ropars-kih napadih ne gre za versko ali plemenbJvo sovraštvo, ampak za .isto navadna tolovajstva, ker napadajo roparji potni_e le . ozirom na njih pr.moženje. Znamenita trgovsko pospeševalna ekspediilja bo v kratkem zapustila Angleško, da napravi potovanje po Evropi, Palestini in Egiptu rjo Kspstadta. Ekspedicijo, s katero je porerjen kapl. Geoffrej Malins O. B. E., podpdrajo Feč znamenitih trgovcev v Londonu in družba «"ord Motor je posodila en voz in ga dala na 'azpolago. Himna življenja ne zvenl nikdai lepše, kaior v dneh srečne ljubezni! Treba je misliti oa dam, ki se ustvarja za celo življenje! Pefilo naj bo dobro in trpežno, zato si zapomni |ieve_ta: »Vedno le Zlatorog inilo!- Nemiri v Madridu na Španskem. — Španska revolucija je rodila vsakdanje krvave nemire ter izgrede. Na siiki vidimo avto urednika monarhističnega lista, katerega so republikanci prevrnili in zažgali, a celo grozodejstvo vojaštvo na konjih mirno gleda. Prva vožnja »Zeppelina« na tračnicah. — Voz na pogon s propelerjem je na tračnicah prestal dne 10. majnika poskušnjo vožnjo in dosegel bizino 205 km na nro.