štev. 27 Po5(n,nn P1aJ[ana T Ljubljana, dne G. julija 1938. Let r XX, Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj sn nrilož.i znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilniei št 14.194. Kruh in delo Nikdar v zgodovini se svet še ni vil v tako bolestnih krčih, v takih grozničavih bolečinah, kakor jih preživlja naš čas. Ne samo na enem kraju, ampak dobesedno po vsem svetu je velikanski množici ljudi odrečena najosnovnejša pravica, pravica do dela in s tem do kruha, s čimer je postavljen ves svet na glavo. Peščica izbrancev, ki jih ni poklicala ljudska volja, ampak lastna nenasitna po-žrešnost, se valja v izobilju in niti ne ve, kam bi šla s svojim bogastvom, velikanska ljudska množica pa trpi in strada, valuje križem sveta in v nepopisnem trpljenju niha med življenjem in smrtjo. Če to gorje občutijo veliki narodi, ga toliko bolj občutijo mali, najbolj pa ga občutimo mi Slovenci, ki nas je usoda postavila na predel zemlje, ki nas ne more hraniti s pridelki, je pa zaradi svoje lege važna voz med severom in jugom ter vzhodom in zapadom. Kakor daleč sega zgodovina, je bila naša zemlja vedno prepojena s krvjo. To so vrata, za katera so se vedno borili narodi. Tega izjemnega položaja slovenske zemlje se mora zavedati vsak vodilni človek in po tej zavesti tudi uravnavati svoje delo. Kako pa se godi v resnici? Ivan Cankar, naš največji pisatelj, je nekoč napisal prelepo legendo. Ob kantonu pred stolno cerkvijo v Ljubljani sloni obupan človek, ko pride mimo Kristus in mu hoče pomagati. Bog prigovarja obupancu, naj mu zaupa svoje gorje in mu pove, kdo je. Ko se končno obupani oglasi ter pove, da je slovenski pisatelj, Bog žalostno zmaje z glavo, češ: Nak, tebi pa niti sam Bog ne more pomagati. Če smo se spomnili te Cankarjeve zgodbe, nismo tega storili za kratek čas, ampak zaradi mnogih okolnosti, ki nas silijo, cla z gospodarskih vidikov često gledamo in mislimo nanjo. Resnost dobe, v kateri živimo, ne dovoljuje nobene sanjave melikužnosti. Treba je pogledati resnici v obraz, spoznati in proučiti vse, kakor je, potem pa napeti vse sile, da se gorje, kolikor ga je, odstrani ali vsaj omili. Mislimo, da tako gledanje ni nobeno natolcevanje, ampak le znak resnosti, ki je vsakemu javnemu delavcu neobhodno in nujno potrebna lastnost. Kar mi zahtevamo, je samo v smislu tistega ljudskega pregovora, ki pravi, da je Bog najprej sebi brado ustvaril. Mi nikomur ničesar ne zavidamo, odločno pa zahtevamo, da moramo biti sami najprej preskrbljeni z vsem, kar je delovnemu človeku potrebno za dostojno življenje. Ta zahteva je pač naša sveta pravica. Do tega spoznanja morajo priti vsi. Naj bi pomislili vsi, tudi oni, ki morda kmetske vrste gledajo z neprijaznimi očmi, da kritika še ne pomeni zanikanja pozitivnega dela. Kar kdo napravi dobrega, za narodovo skupnost koristnega in uspešnega, to mu kmetski ljudje priznavamo in ne vprašamo, odkod je izšel. Kajti mi cenimo in priznavamo vsako delo, ki rodi pozitivne sadove. Vodilni ljudje morajo priti do spoznanja, da sonce sije za vse, da imamo vsi pravico do življenja, na lastili zemlji pa najprej tisti, ki jo obdelujemo. Če nam kapital to pravico odreka, je država zato tu, da z vso svojo močjo zavrne kapital v prave meje in ga prisili, da poleg sebe prizna tudi tiste, ki ga s svojim delom ustvarjajo. Spričo tega zahtevamo kot svojo naravno Po svojih načelih in svojem delu predstavlja Sokolstvo največjo moralno silo, Ne samo pri nas, temveč pri vseh slovanskih narodih, ki so zaradi svoje maloštevilnosti morali podeseteriti in postoteriti napore za svoj obstanek. Krepimo se! Neumrli in neumrljivi Tyrš je postavil nauke sokolstva, preizkušajoč pogoje za napredek in rast človeka. Kakor so že Rimljani spoznali, da le v zdravem telesu more prebivati zdrav duh, je tudi on vzel za temelj vse? sreče, po kateri sega posameznik in za katero dosego mu je potrebno sodelovanje drugih, zdravje. Bodimo močni! Tyršev smoter je telesna in duhovna krepost. Telesna naj poveže ude v skladni vnanjosti, v lepoti, ki so jo tako zelo cenili stari prosvetljeni narodi, Grki in Rimljani. Saj so nam ti v svoji umetnosti zapustili prelepe vzore mož in žena, ki so bili pred davnimi stoletji prav takšen primer lepote kakor so danes. Ustvarili so lik človeka, ki po celotnem svojem pojavu in v vseh svojih posameznostih predstavlja vrh lepote. Lepota pa je le malokomu dana sama od sebe. Da se ustvarjati in ustvariti, kakor se da pridobiti bogastvo. Lepota je sad dela. Ker je uživanje lepote eden od življenjskih ciljev in potreb, se je zanj treba žrtvovati. Prerazlične so vaje in napori, katerim so se rečeni narodi pokorili, da so mogli stvarjati legije lepih teles, katerih javne igre in nastopi so bili vselej narodni prazniki, a tudi dnevi nepopisnega ponosa. ?Ve časti, ne slave Kakor že pa je vnanja lepota cilj, vreden dela in truda, tako ta cilj še ne pomeni vsega. Krepost duha je krona človekovemu stremljenju po popolnosti. Človekove oči in njegovo voljo je treba obrniti v območje spoznavanja resnice in boja zanjo. Resna ovira za pravo spoznanje pa sta sebičnost in častihlepnost. Zakaj le sebe poznata. Plemenita-tekma, ki ji je namen povzdig- pravico, da se omeji zasebna sainopašnost v toliko, v kolikor je skupnosti škodljiva. Nismo pristaši diktatur, vendar pa moramo odklanjati gospodarski liberalizem zaradi njegovih izroilkov. Proti njemu postavljamo načelo resnične, socialno pravične iu po načelih naših največjih, Radiča, Stamboliskega in išvehle, urejene demokracije. Samota in taka demokracija nam lahko da to, kar hočemo: delo in kr;:h. Nočemo milosti, ampak pravico. Kdor ima pogum odklanjati to našo zahtevo, naj vrže kamen na nas, kar pa je poštenega, pojde t nami. niti Skupnost, ki se ravna po načelu: vsi za eno, Izključuje vsakogar, kdor išče le sebe. Življenje nujno zahteva svobodno tekmo, ker brez te ni razvoja, je le nazadovanje, hiranje, propadanje. Toda ta tekma je po sokolskem pravilu posvečena skupnosti, bralstvu in njegovemu poveli-čanju. Sokclska vzgoja Vboju za resnico zmagajo le značaji. Zalo se prvenstvenost daje značajnosti. Značajnost ne pomenja celote lastnosti, v katerih človek vztraja brez borbe s samim seboj. Značajnost pomenja zavestno stvarjanje dobrih lastnosti, trajnost v boju za njih obdržanje in vobče neprestano delo za dobro in lepo. Spoznavanje resnice je prvi pogoj vsemu nadaljnjemu postavljanju ciljev. Vsaka resnica je preprosta, vsaka laž stokrat zvita in nedosegljiva umu, ki je ustvarjen le za dojemanje razumljivega — kakor rastlina za zajemanje hrane in rast ali kakor sleherno drugo bitje žive ali mrtve prirode za svoj posebni namen. Sokolstvo zagovarja nravstvenost v posamezniku, družini, narodu in med narodi. Nravstvena r.Sjčela postavlja narodna vest in sokolstvo se vi ničemur ne udejstvuje, kar bi bilo zoper njo. Merila pravičnosti, ki jih izbira narod in ki odgovarjajo vesti, so tudi sokolska. Sokolstvo ni v nasprotju z nobeno vero, če ta sama ni nasprotna nravstvenosti (morali). Nekatere verske organizacije ali njih predstavniki ga napadajo, češ da nima vere ali je celo proti njej. To je zmota. Sokolsko udejstvovanje zajema del človeških odnosov. Če tedaj verske odnose zajema druga veja človeških ustanov, to še ni nikoko nasprotstvo, ker ni nasprotstva med ljudmi že vsled tega, če nimajo vsi enakega poklica. S svojimi nauki pa sega Sokolstvo r.es daleč in globoko. Saj uči boriti se za resnico, saj ukazuje vztrajati v dobrem in lepem, saj navaja k žrtvovanju sebe za skupnost, saj mu je pleme- Soholsfv© je sila nito tekmovanje za blagor- te skupnosti končni smoter! Dolžnost vseh ver in cerkva je, da ga za to njegovo opredeljenost povsod hvalijo in priporočajo. Schelslvo /e slovanska ustanova I Kar pa še posebno odlikuje Sokolstvo, je njegov pomen za slovanske narode. Češki narod, že v letu 1914. prepojen z načeli slovanskega bratstva, je zmagovito končal svojo stoletno borbo za svobodo. Jugoslovanski Sokoli so se borili za Jugoslavijo. Premalo sokolska Slovenija čuti Vse bolj bridkost okrnjenega narodnega telesa. Tyrš je poleg občih načel v človekovem poslanstvu ustanovil sokolstvo ravno za to, da pripravi narod na uro. ko hn rszklšml verige tla-Čanstva tujim narodom, tujemu duhu! To je dovršil. V borbi za bcdcčncsl Sokolske naloge nikoli ne prenehajo, kakor hikoli ne prestane tok voda ali gibanje morja. V neprestanem boju s težavami življenja je sokolstvo še poseben čuvar naroda. Češko sokolstvo brani osrčje Evrope. Z njim tesno povezano jugoslovansko sokolstvo varuje 'Alpe in Jadran, poljsko je na severni straži, a bolgarsko na južni. Vse neštete legije so noč iu dan pripravljene dati telo in kri za ohranitev svobode. Večje pripravljenosti za žrtve ne more biti! In je ni nikjer! Praga Pred očmi celega sveta je praznična Praga danes neizmeren šotor slovanskega bratstva, nepregledno polje sokolskega dela, nedosežen primer sokolske volje in uspehov. Tam stiskajo naši bratje roke vsem slovanskim bratom, tam krepijo duha za bodoče telo, tam kujejo neupogljive borce za resnico. Močni so šli naši bratje in sestre v Prago. ,Vrnili pa se bodo s pomnoženim bogastvom volje, z jeklom. Sokolstvo je in bo strah in trepet notranjih ter vnanjih sovražnikov V roki sila, v srcu pogum, v razumu volja vse za lepo in dobro! Bos, z veliko prišito krpo na hlačah, je tekal vsako jutro v šolo in zopet domov. Popoldne na travniku pri ognju in kravah si je krajšal čas z igranjem na piščalko, ali mogoče pri prebiranju knjige. Nastopil je čas, ki se je odločalo, ali naprej v šolo. »Veliki stroški.« Mama ,ja', oče ,ne', doma mora biti, da bo pomagal, šola ga bo pokvarila. Mati zopet svoje: Pa naj gre vsaj malo, bo malo sveta videl, se bo naučil kaj, pa saj bomo brez njega že kako prestali, za denar bom pa jaz skrbela; jajca in maslo pa še mleko, vse bom prodajala, da bom spravila te solde skup!« Oče se izmikuje: »Kaj pa, če. bi ga dali učit? (V današnjih časih je dobro biti kovač, mehanik, pek, trgovski pomočnik ali kaj sličnega.« No, in deset ali mogoče še več takih družinskih sestankov privede do zaključka, kam bo šel sin. Če je mati neizprosna in če ji je sinko posebno pri srcu, je seveda zmaga njena in že misli, kako bi očeta po kratkih par letih pregovorila, da bo sinko študiral naprej in sinka že vidi kot gospoda, duhovnika v belem oblačilu, kako daruje sveto mašo ali sedi kot advokat in je bogat. Vse vidi, vse ji je pred očmi; samo, da bi bil zdrav in priden v šoli. Vso skrb, vse potrebe bo že ona krila, samo da gre v gosposko šolo, kjer se vzgajajo in odkoder prihajajo gospodje, kateri hodijo v tiste šole ne poznajo siromaščine in trpljenja ubogih kmetov in delavcev. Mati sanja o sinu bodočemu gospodu, velikem bogatem gospodu. To je Sokolstvo, ki ga nobena sovražna sila ne bo premagala. In Praga, Praga — to je zvon, ki oznanja neuklonljivo voljo do končne zmage! Naš kralj na Bledu Pretekli teden je prispel v svoje ljubljeno letovišče na Bledu Nj. Vel. kralj Peter II. Dvorni vlak je privozil do Lesc, kjer je Nj. Vel. kralj izstopil. Pred postajo, ki je bila vsa okrašena z državnimi zastavami in zelenjem, je kralja navdušeno pozdravila velika množica naroda. Tudi Bled je bil ves v zastavah in tudi tukaj so mladega kralja, ki se je peljal z avtomobilom v Suvobor, prisrčno pozdravljali domačini in tuji letoviščarji. V hladu triglavskih velikanov in obdan z ljubeznijo ter vročim sokolskim srcem našega naroda bo preživel Nj. ^el. kralj tudi letošnje počitnice med nami. Šolska leta hitro minevajo, sinko dorašča na počitnice pride kot gospod, za delo doma mu ni mar, in mati si to tolmači: Kaj bo, ko je rojen za gospoda! On pridno poseda in se zabava, živi svojo življenje. —. Gosposko življenje. MOgoce pri zahtevi za novo obleko pride do konflikta z očetom, a vse to ugladi zopet mati; saj gre za sina. Šola stane, stane še več, če sinko rii priden in ne kaže premišljevati, če je treba vzeti posojilo in narediti na posestvo prvo hrasto v zemljiški knjigi; saj mati prigovarja: »Bo že, oče, saj bo kmalu sin gospod! Še par let, in on bo to plačal, njemu bo pa le dobro. Zadnja leta obiskuje sin dom vedno redkeje. Doma mu je že vse preveč zastarelo, umazano, nič ni za njega. Oče in mati sta premalo šolana, da bi se z njima razgovarjal. Tudi govori ne rad s sosedi, je svojevrsten človek; sosedje pa mežikajo: »Glej ga, kako se nosi! Nič prida ne bo!« Mati zopet odgovarja: »Se mora veliko učiti zadnja leta so težka, skrbi ima., no, pa bo že prestal.« Gospod iz višjih šol vedno pogosteje potrebuje denar. Ko ga je sosed ali sorodnik videl nekoč v mestu pijanega v družbi mladih deklet, je bil zopet odgovor iz ust matere: »Ja, mal' veselja pa mora imeti, pa velik je in tudi za dekleti lahko pogleda,« je bila kakšna bogata, bodoča njegova žena! 0, bogastvo sreča, kaj vse čaka mojega sina!« Marsikateri stotak pade skrivaj sinu v žep od matere, da oče ne vidi. Konec — šola je še po sreči končana — sin gre k vojakom in odsluži rok. Nato pa služba. Težko je danes za službo. Ali recimo pred par leti, ko jih je človek lahko izbiral! Ko je sin vstopil v službo, je bila mati vsa srečna. Sina ima gospoda, da, gospoda: v mestu je v službi. Dobri sin pozna mater, pozna, če še kaj potrebuje, kar se pogosto gzodi. 0 plačevanju nastalih dolgov, kakor je mati sanjala, ni govora, sinovi obiski so redki ,ogiblje se vseh — domača hiša — ognjišče— krave — pašnik, vse se mu je odtujilo. A materina ljubezen še gori, gori za sina, za »gospoda«. Zdrava kmetska kri se je preselila v mesto, v šole, da bi se izučila delati dobro, lajšati in pomagati trpečemu ljudstvu, iz katerega je izšla, a pes tak i 8 izvržek, odpadek' z drevesa kmetskega življa in se preselila v udobje — v družbo namišljenih izbrancev. Mogoče se sramuje glasno priznati, da je kmetski sin, da so starši kmetje ali delavci. To priznanje je zanj sramotno, sramotno za njegovo ženo, za sorodnstvo. .. , . Najžalostneje pa, kar se često zgodi in pokaže sina v res pravi pokvarjeni celoti, je obisk očeta ali matere ali celo obeh. Oblečena ne po modi ne ošabno, ampak skromno v kmetsko oblačilo. Zgodi se, da jima sin, krvni sin, s spretnim izgovorom odvrne od njegove skupne mize, ali celo, da v oddaljenosti gre z njima po mestu, da vsakem prijatelju zataji mater in očeta. Vprašamo se le, kdo je tega kriv. V veliki meri mogoče šola, ali glavna krivda pade tukaj na mater, na preveliko izkazano ljubezen do sina — otroka. Kmetskega otroka odtuji grudi, odtuji staršem, odtuji vasi materima dobrota in ljubezen. In če pregledamo vrste naših izobražencev, ki so na kmetih zrastli in so kmetskih staršev otroci, za so preje opisanem življenjskem potu prišli končno na visoke položaje, in primerjamo njihovo delo za kmeta, dela za vas, nas bo sram. Sram zato, ker je gotovo velika večina kmetskih študrianih ljudi zgubilo spomin na mlada leta, spomin na »udobnost«, katero sta imela njegov oče in mati. In ker ti ljudje ne delajo za vas, če ravno bi morali biti cvet slovenske inteligence, kmetstvu škodujejo in ni preveč, če jih imenujemo parazite na kmetskem , telesu. Preglejmo in prišli bomo do zaključka, da ravno s kmetov prihajajo najboljši dijaki, a v službah in na položajih najmanj storijo dobrega, veliko, veliko pa slabega za kmetstvo. Moramo imeti inteligenco, potrebna nam je tudi kmetska inteligenca ali ta lahko pride samo iz vasi in mora ostati zvesta vasi tudi na položaju in ne samo v potrebi. Kaj pravijo »Obrtni Vestnik« piše v letošnji 13. številki o novih cerkvenih dokladah med drugim tudi tole: »Dravska banovina je med vsemi drugimi banovinami najhuje obremenjena z dokladami, če se namerava uvesti sedaj še nova župnijska doklada, bi naši davkoplačevalci tega ne prenesli več. Slovenija od skupnih trošarin in poslovnega davka, ki jih plačuje državi v znesku 50 milijonov, dobi komaj 8'5 milij. vrnjenih. Posebno visoke doRlade so v Ljubljani in sicer 125% v primeri s 75°/o v Zagrebu in 20°/o v Beogradu. Te doklade je neka ljubljanska župnija za preteklo leto zvišala skoro za 50 odstotkov, in sicer — popravilo cerkve. Tik te cerkve, čije prenovitev je naše siromašne obrtnike in male zadolžene posestnike občutno obremenila, stoji pa že par let nedovršen paviljon splošne bolnice, ki bi bil bolj potreben zidave nego cerkev.« Mariborska »Edinost« v 21. številki razpravlja o silah prizadevanj naše dobe in ugotovlja: »Marsikaj je narobe v svetu. Še več je že bilo narobe, pa je življenje zravnalo. Tudi pri večine izchrcrženccv nas je marsikaj narobe! 0, koliko je vsega tega! Vemo pa, da bo drugače. Čeprav se nam zdi, da ne bo hlapec Jernej nikoli prišel do svoje pravice. Toda Jerneja, poedinca, utrudi starost — narodi pa ostanejo mladi večno — zatorej: čemu bojazen! Zaveden narod je najpopolnejša organizacija.«' Celjska »Nora doba« objavlja v 26. številki takle dopis iz Laškega: »Na Telovo je imelo naše Sokolsko društvo svojo tombolo. Društvo si prizadeva z vso pridnostjo in vztrajnostjo, da uredi svoje finančne zadeve. Začelo je graditi Sokolski dom v časih, ko je bilo denarja povsod na pretek, dokončalo je pa zgradbo v časih težke gospodarske krize. Zato mora, da poravna svoje obveznosti, prirejati tudi tombole, katerih donos naj služi raz-dolžitvi doma. Našemu kaplanu ni nobena sokol-ska prireditev všeč, odgovarja ljudi od udeležbe, pripoveduje jim o hudičevem delu v Sokolskih domovih, prireja sestanke, na katerih govori ljudem, da podpirajo brezverstvo in delo proti križu ter podobno. Tudi za zadnjo tombolo so mnogoštevilni pripovedovali, kaj počne naš kaplan v okolici proti sokolski tomboli, namesto da bi klečal pred oltarjem ali sedel v spoved-niei. Doživel pa je pri tej tomboli veliko blama-rio, kajti nobena tombola, ne sokolska in ne gasilska, še ni izkazala tako velike udeležbe, kakor ravno ta, proti kateri se je kaplan zaganjal na vse pretege. Prodanih je bilo preko 5000 srečk, dobitke pa so si razdelili po veliki večiui pristaši kaplanove linije, kar nas še posebno veseli.« Ljubljanski »Ljudski Glas« razpravlja v posebnem članku o kmetijski zbornici, kmetijski anketi in paradah ter pravi med drugim tudi tole: »Kmetje naj se pa zavedajo, da se stvarno delo kmetijske zbornice ne bo veliko premaknilo naprej, da si morajo kmetje po vzgledu delavcev ustanoviti svoje strokovne organizacije in se potom njih boriti za svoje pravice in interese. Značilno je, da je bilo naše dnevno časopisje zelo redkobesedno pri tej anketi. Njo so odpravili s par besedami, dočim gledamo vsak dan v njih dolgovezna poročila o raznih taborih 111 paradah, ki so si vse na las podobne med seboj.« Tezno pri Mariboru Društva kmetskih fantov in deklet Skoke, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Jakob, Slovenska Bistrica iti Vuzenica prirede v nedeljo, dne 10. julija t. 1. velik kmetsk« mladinski tabor, združen s tekmo žanjic za prvenstvo mariborskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Prireditev se začne ob B. pop. pri Plohi u na Teznem pri Mariboru. Vsi prijatelji kmetske mladine prisrčno vabljeni! fiaspnšceaa verska sehia Vladika Colon, sedanji minister prosvete v Romuniji, je razpustil vse verske sekte, ki so v protivnosti z zakoni, državnimi ustanovami in javno moralo. Policijske in upravne oblasti so takoj zapečatile molilnice teh razpuščenih sekt, ki so bile gotovo v škodo obstoječemu režimu. Doma in drugod Združena opozicija v Beogradu se pogosto sestaja in razpravlja o sestanku z dr. Mačkom v prihodnjih dneh. Predmet razgovorov je zlasti besedilo resolucije, ki bo ob priliki sestanka sprejeta. Koncem preteklega tedna se je vrnil iz Zagreba v Beograd Davidovičev demokrat gospod B. Vlajič, ki je obiskal v Kupincu g. dr. Mačka, v Zagrebu pa razgovarjal s predstavniki kmet-skodemokratske koalicije. O svojem potovanju je g. Valajič poročal vodstvu demokratov v uspehih svojega potovanja v Zagreb iu Kupinec, kjer se nahaja na letnih počitnicah g. dr. VI. Maček. adam Pribicčvic predsednik b. SDS je prispel v Beograd in se tam sestal s svojimi političnimi pristaši. Na konferenci so pretresali vprašanje skupne akcije bloka opozicije narodnega sporazuma, ki se bo pričela z obiskom dr. Mačka beograjski združeni opoziciji. Jug. nac. stranka nadaljuje s svojimi zborovanji po Srbiji in Bosni. Vse organizacije se marljivo gibljejo. Narodni poslanci, zlasti dr. Srpko Vukanovič je neprestano med narodom, ki nestrpno čaka ure iu dneva. v Škofovska maša. se je brala pretekli teden v Ljubljani na prostem. Škof g. dr. Gregorij Rozman je bral mašo na telovadišče na Stadion. 'Pridobivanje bakra Borski rudnik bakra v Srbiji je eden največjih v Evropi. Njegovi lastniki s» francoski kapitalisti. Dosedaj so kopali bakreno rudo in jo izvažali v inozemstvo, kjer so jo topili in pridobivali iz nje čisti baker, zlato iu srebro. Fran- Zopet je smrt polegla v vrste slovenskih kulturnih delavcev. Dne 29. junija je v Ljubljani podlegel srčni kapi višji zdravstveni svetnik v pok. in zdravnik dr. Anton Schvvab, odličen slovenski skladatelj. Po rodu iz Št. Pavla pri Preboldu je obiskoval doma ljudsko šolo, gimnazijo v Celju, medicinsko fakulteto pa je dovršil v Gradcu. Kot zdravnik je nato deloval v Ljubljani, na Vranskem iu v Celju. Kot skladatelj spada Sclivvab med naše najbolj priljubljene glasbenike. Njegove skladbe so polne globokega občutja, zato so tudi med pevci tako priljubljene. Letos v marcu je obhajal zaslužni mož 701etnico, zdaj sredi poletja pa ga je že poklicala koščena družica v svoje večno domovanje. Pokojnik je bil kot človek vedno odločno naroden in srčno blag, zato mu ohranimo kot človeku, zdravniku in skladatelju časten spomin. Njegovo ime bo živelo v njegovih pesmih. Truplo zaslužnega pokojnika so v soboto ob veliki udeležbi občinstva vseh slojev položili n« celjskem mestnem pokopališču k večnemu počitku. Slava pokojnikovemu spominu, žalujoči«! pa naše globoko sožalje! coska družba borskih rudnikov je zgradila sedaj novo tovaruo, v kateri se bo bakrena ruda čistila doma iu pridobival baker. Letna proizvodnja bakra iz borskih rudnikov znaša okrog 40.000 ton ter 2.000 kg zlata in 6.000 kg srebra. Slične tovarne za topljenje svinčene ia cin« kove rude bodo zgradili tudi angleški kapitalisti v Trepčah. Že lansko leto pa je bila olvorjena topilnica za aluminij v Dalmaciji. Naprave za elektrolizo bakra, kakor se ia?e-nuje topljenje bakrene rude, je otvoril preteklo nedeljo v Boru predsednik vlade g. dr. Milan Slojadinovič, ki je prišel tja v spremstvu ministra za šume in rudnike g. Bogoljuba Kujuu-džiča. cIvan Pucelj ras senator, je imel prejšnjo nedeljo kmetsk« zborovanje v Ljutomeru. Na zborovanju so bili zastopani delegati prav vseh občinskih organizacij iz vsega okraja. Zborovanje je vodil predsed. sreskega odbora tov. Skuhala, naš preizkušeni kmetski borec. Obširno politično poročilo tovariša senatorja Puclja so zborovalci z navdušenjem vzeli na znanje. Za Pucljem je govoril še domači narodni poslanec Avgust Lukačič. Nacionalna zavest slovenskega kmeta v Slov. goricah in na Murskem polju je tako močna, da je ne more odpraviti noben pritisk več. Preizkušen in prekaljen v borbi z zahrbtnim političnim nasprotnikom se ,je ondotni kmetski narod oklenil nacionalne in socialne misli, ki ga je povezala v nerazdružljivo skupnost. SHipzlzie vloge sc vedno le za 01fB Z zakonsko novelo se nekoliko spremene določbe glede pupilnih vlog, vendar ostanejo še nadalje pridržane izključno Državni hipotekami banki. Dotični odstavek zakona se sedaj glasi: »Denarni zavodi, ki so kot pupilarno sigurni zbirali sredstva, navedena v čl. 5., točka 1. in točka 2., ter v čl. 40. zakona, se oprostijo dolžnosti, da gornja sredstva, zbrana do 1. aprila 1933, izroče Državni hipotekami banki. Ti zavodi bodo sami likvidirali te svoje obveznosti. Druge določbe zakona, ki se tičejo pupilnega denarja, z novelo niso spremenjene. Želja in pričakovanje naših hranilnic in naše javnosti sploh se s to novelo nista izpolnila. Od pooblastila iz čl. 107. finančnega zakona za no-velizacijo zakona o Državni hipotekami banki so si naše hranilnice mnogo obetale in so zlasti upale, da jim bo končno vendar vrnjena pravica, sprejemati pupilne vloge, kakršno pravico imajo hranilnice v vseh drugih državah. Z novelo k zakonu o Državni hipotekami banki, ki ije pravkar izšla, pa jim ta pravica ni vrnjena, kajti čl. 40., ki daje Državni hipotekami banki izključno pravico sprejemati pupilni denar, zlasti sodne depozite, denar mladoletnikov, cerkveni in občinski denar ter denar raznih fondov, je ostal tudi po objavljenju zakonske novele nespremenjen. S tem je poslovanje mnogih naših hranilnic nadalje omejeno. Prisilno nalaganje pupilnih" vlog v Državni hipotekami banki pa ni v interesu lastnikov tega denarja, ki bi se pri hranilnicah enako varno naložil, toda višje obrestoval. KiMfjc, obrtniki hi pod«MsM Mani! Zahtevaj* to o vsakem gostilniškem lokala, kamor zahajate in dtiets zaslužka. .Kmitfkt Ušt*/ Desettisočglavu sokolstvu naklonjena množica spremna Sokole na ljubijansKi kulouvor ob priliki odhoda posebnega vlaka v Pra ne garde Climea je bil obsojen na 7 let zapora, 20.000 lejev globe ter 6 let izgube častnih državljanskih pravic. Častni predsednik knez Canta-cuzene, ki je z nekaterimi drugimi vodilnimi člani lahko pobegnil, pa je bil v odsotnosti obsojen na 9 let ječe, 120.000 lejev denarne kazni ter 6 let izgube častnih državljanskih pravic. Ostali obtoženci so bili obsojeni na manjše zaporne kazni. Litvinova ustreljena? Kakor poročajo nekateri listi, so našli gospo Litvinovo, ženo ruskega komisanja (ministra) za zunanje zadeve, ustreljeno. Sumijo, da so jo ustrelili agentje GPU (ruske tajne polieije), ker so jo kot Angležinjo smatrali za zelo nevarno. Ruski vojaški krogi baje izjavljajo, da bo zaradi tega dogodka izvedena najstrožja preiskava in da hočejo na vsak način pojasniti vse okol-nosti te nenadne tragične smrti. Na Kitajskem je odpor proti Japoncem vedno bolj žilav. Japonci so se s sunkom na Rumeni reki približali Hankovu že na 150 km. Tu so Kitajci zgradili dva velika jezova, ki pa so jih Japonci po krvavih borbah, ki so zahtevale mnogo žrtev, odstranili in zasedli tudi mesto Matunga. Usoda Hankova bi bila tako zapečatena, toda Kitajci so se v svojem obupu poslužili sredstva, ki je bilo uspešno. Dvignili so v zrak poslednja dva nasipa, zbog česar so se ogromne množine vode iz reke Jangce razlile v dolino med reko in velikimi jezeri, s čimer bodo prišle japonske divizije v kratkem pod vodo, če se ne bodo naglo umaknile. Voda je že ločila japonske in kitajske čete, ki se sedaj ne moreijo medsebojno boriti. Poleg tega je bil za Japonce hud udarec, ker se večina vode iz reke Jangce izliva sedaj proti jezerom, medtem ko se reka sama zmanjšuje. Zgodi se lahko, da bodo japonske trgovske in vojne ladije obtičale v koritu ter postale dober cilj za kitajska letala, ki postajajo iz dneva v dan bolj aktivna na tej nevarni fronti. Japonci so se znašli v neprijetnem položaju in je porušitev nasipov zopet zmedla japonske načrte za naskok na Hankov. Vlcge uarasča/c Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 6,326.116 din na 1.070,846.022 din. Od tega odpade na vloge na knjižice 636,488.573 din (porast za 1,842.349 din) in na vloge v tekočem računu 434,357.449 din (porast za 4,483.767 din). Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tek. rač. pri 1Q in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Kaj se godi po svetu Na češkoslovaškem se je zadnji teden razvijalo vse javno življenje v znamenju slavnosti o priliki vseslovanskega sokolskega zleta. Pogajanja med vlado in sudetskimi Nemci so za zdaj obtičala na mrtvi točki. Nemci zahtevajo mnogo takega, na kar nobena češkoslovaška vlada ne more pristati. Nemec dr. Kundt, ki se je pogajal z min. predsednikom dr. Hodžo, objavlja o tem v nemškem glasilu članek, v katerem odklanja, da bi še nadalje ostala dosedanja upravna razdelitev v državi in zahteva, da naj se ozemlje, koder prebivajo Nemci, izloči in da se mu da čisto ločena avtonomija, ki bo izključno v nemških rokah. Nemci vztrajajo pri zahtevi, da se država razdeli v posamezne avtonomne pokrajine, za vsako narodnost posebej, in da bo ta nova razdelitev države dobila svoj odraz v posameznih narodnostnih kurijah v praškem parlamentu in senatu. Pogajanja se sicer nadaljujejo, češkoslovaška vlada je že doslej pokazala mnogo dobre volje in širokogruJnosti, kar ji priznava tudi ves nepristranski svet, ni pa verjetno, da bi kmalu prišlo do končnega sporazuma, ker so Nemci preveč trmoglavi. V Španiji kljub vsem protestom, pogajanjem in nevtral-liostnim odborom general Franco dalje bombardira nezavarovana španska mesta. Zato je španski poslanik pred kratkim izročil angleškemu zunanjemu ministru noto španske republikanske vlade, v kateri predlaga, naj se preiskava o bombardiranju nezaščitenih mest razširi tudi na bombardiranje Blanesa, ki so ga včeraj bombardirala Francova letala. Pri tem je bilo 9 ljudi ubitih, 39 ljudi pa ranjenih. V Blanesu ni nika-kih vojaških objektov in je zaradi tega to bom-bardiranije v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom. Nota navaja nadalje, da je danes dopoldne 10 Junkersovih letal bombardiralo severno predmestje Barcelone, Letala so vrgla 30 bomb; 40 ljudi je bilo ubitih. 50 pa ranienih. Ves okraj je v razvalinah. V Avstriji je na neki novinarski konferenci izjavil pokrajinski vodja Burckel o splošnem notranjem položaju tole: 1. Vsa posestva Habsburgovcev so zaplenjena. 2. Doslej je bilo poslanih v Dachau skupno 150 oseb, med katerimi je polovica nearijcev. 3. Trenutno je v Avstriji zaprtih 3780 političnih aretirancev. 4. Glede imetja tujih Židov v Avstriji bodo postopali kakor z drugimi tujci. Glede bivšega kancelar.ja Schuschnigga je povedal, da se še vedno nahaja na Dunaju in bo moral pred sodšče zaradi smrtne obsodbe 35 avstrijskih narodnih socialistov. Po Biircklovili trditvah se Schuschnigg ni poročil. Nemčija brez verskih društev Državni vodja SS oddelkov in šef nemške policije Himmler je izdal na osnovi zakona o zaščiti naroda in države odlok, s katerim se raz-puščajo vsa katoliška in protestantovska združenja, kakor tudi združenja bivših dijakov. Ta odlok se spravlja v zvezo z razpustitvijo katoliških organizacij v Avstriji. Tako poroča A. A. V Romuniji je bila po 14dnevnem procesu razglašena sodba proti 21 vodilnim članom razpuščene Železne garde. Predsednik bukareške organizacije Želez- Div. gen. Tonit odhaja Danes se narodna Ljubljana in v duhu z njo vsa zavedna Slovenija poslovi od vojaškega dostojanstvenika in junaka, divizijskega generala Toniča, ki je bil po večletnem službovanju kot divizionar dravske divizije pred časom poklican v Niš. Gospodu generalu, ki je vzljubil naš narod in naše kraje ter s svojim nastopom vedno in povsod dokazoval, da ni samo plemenit človek in vojak, ampak tudi vzoren Jugoslovan, kličemo prisrčno: Srečno! Zdravo! Nacionalna zavesi naroda Najmočnejši kapital, najmočnejša sila je in ostane v bodoče zdrava nacionalna zavest naroda. To je sila ideje — zavesti naroda, katera jasno pokazuje vrednost in jakost ter sposobnost za aktivno življenje naroda — bodočnost naroda. Nacionalna zavest naroda je zvezda vodnica, edina garancija bodočnosti vsakega naroda. Zdrava nacionalna zavest naroda je nepremagljiva sila, močnejša od lakote in bede, močnejša od vsakega kapitala. To je najmočnejši in največji kapital naroda. Ta sila je garancija naroda, da se ta ne pretvori prej ali slej v zgodovinski gnoj. Nacionalna zavest naroda je sestav nacionalne zavesti poedinca, ki se ustvarja z discipli-niranjem volje in telesa. Namen ji je, da se v najtežjih trenutkih zaveda svoje nacionalne dolžnosti, v obrambi svobode naroda in podrejanjem osebnih koristi, interesom naroda. V tem se zrcali nacionalna zavest poedinca in izraža enotna volja- celega naroda. Da niso naši očetje imeli te zdrave, čvrste nacionalne zavesti, nikakor ne bi mogli stvoriti današnje Jugoslavije in v njej zagotoviti svobodo jugoslovanskega naroda. Oni so vsled visoke nacionalne zavesti nesebično žrtvovali vse za skupno bodočnost, zedinjenje jugoslovanskih plemen. Brez mnogo razmišljanja: oni so doprina-šali največje žrtve, družino, imetje ter bodočnost svoje dece. Ti najboljši sinovi domovine ostajajo nepo-kolebljivi v svoji nacionalni veri tudi v času najtežje preizkušnje v svoji nacionalni državi. Kajti težko je bilo narodno svobodo priboriti, še težje jo je ohraniti. Gorje pa narodu, ki ne zna ceniti in spoštovati svojih nacionalnih junakov! Nič ni hujšega kot to, če je človek za svoje žrtve in nepokoleb-ljivo nacionalno vero zaničevan in preganjan. Edina podlaga za razvoj zdrave,, aktivne nacionalne zavesti je nedvomno poštena in zdrava ekonomsko-finančna politika ter nepristranska, poštena upravno politična oblast. Ne bogastvo, temveč le poštenost je osnova nacionalne zavesti naroda — bodočnosti naroda. Poedinci naroda, kateri so postavljeni, da upravljajo državo, morajo biti vzor nacionalne zavesti in prednjačiti z nesebičnim, strogo poštenim delom za narod. Jzcuačcu/c ravnofež/a v prirodi Kakor poročajo listi, je v Ameriki pred kratkim umrl neki krotitelj levov, ker ga je pičil komar. Čudno nasprotje: Človek čegar poklic je bil vsaki dan imeti opravka s kraljem živali, človek, ki je živel v vedni nevarnosti, da ga zdrobe udarci kralja puščave, je končno prišel ob življenje zaradi pika neznatnega komarja. To v ostalem ni niti redek dogodek, da človek umre zaradi komarja. V Britski Indiji umre n. pr. vsako leto zaradi tega po 1 milijon ljudi. To so seveda samo žrtve anofelesa (komarja, ki razširja malarijo). Komarji v splošnem igrajo samo vlogo pri prenosu bolezni. V primeru malarije se povzročitelji mrzlice mikroskopsko majhni paraziti, ki jih komar vbrizgava v kri svoje žrtve. Na srečo imamo kinin, ki ga pridobivamo iz lubja drevesa kina, in s tem sredstvom temeljito pokon-čujemo parazite malarije. Tu pač vidimo izenačenje ravnotežja v prirodi. Po eni plati nas ogroža z malarijo, ker je izpostavila človeštvo pikom nebrojnih komarjev, po drugi strani pa nam ponuja sredstvo proti temu, kinin. ki se mu morajo milijoni ljudi zahvaliti za življenje. Komisija Društva narodov za pobijanje malarije priporoča za obrambo dnevno uživanje po 0'4 grama za čas vse sezone, ko traja mala- rija, za zdravljenje pa po 1 do 1'2 grama nepretrgoma po 5 do 7 dni. Vsako ponavljanje bolezni se zdravi na isti način. Kmelshi pohvei na 'Polfshem Varšavski časopisi poročajo, da je tamkaj-šna kmetijska stranka, kateri stoji na čelu znan politik kmet Witosz, v zadnjem času priredila na stotine javnih zborovanj. Na teh zborih pravijo, da je bilo preko milijon poljskih kmetov. Vsi govorniki, ki so nastopili, so zahtevali na zborovanjih ponovno uvedbo demokratičnih pravic, demokratičnega volilnega reda in svobodo za obsojene in še danes zaprle politike opozicije, med katerimi se nahaja sam voditelj poljskiii V nedeljo 26. jujiija t. 1. je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Vogljah praznik kmetskega dela, na katerem je organizirana kmetska mladina pokazala svojo zavest in svojo zmožnosti. Lepo vreme je privabilo na tekmo koscev mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice. V zgodnjih popoldanskih urah so prihajali kosri, grabljice, kolesarji in ostalo občinstvo. V veselem in slavnostnem razpoloženju je četa koscev in grabljic s konjenikom na čelu ki je nosil zeleno zastavo, odkorakala na tekinovališČe. Tja je od vseh strani privrelo staro in mlado in ob krožilo travnik. Bilo je zbranih nad tisoč ljudi. Kosci in grabljice so se postavili v strumno vv-slo pred govorniški oder na katerega je stop:, tov. Molj in otvoril kmetski praznik. V imenu dolenjske kmetske mladine je pozdravil kmetsko mladino tov. .Milan Majcen, v imenu štajerske pa tov. Jože Danev. Za njima je dobil besedo zastopnik Zveze tov. Drago Košmrlj, ki je povdaril, da hodi in mora hoditi kmetska mlai Iz Mirne peci Sijajno uspela tekma koscev, ki jo je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet, je nadvse razkačila naše nasprotnike. V zadnjem »Domoljubu« skušajo našo prireditev na vso moč oblatiti, kar pa se tj i m radi velike laži ni niti najmanj posrečilo. Nasprotno, lažnivo »Do-moljubovo« poročilo je pripomoglo, da so se odprle oči še onim zaslepljencem, ki so imeli dosedaj zavezane oči in da so končno pogledati resnici v obraz. Velika udeležba in krasna povorka so nad vse bodle »Domoljubovega« dopisnika, da je šel in previdno računsko potvarijal številke, zlasti kolesarjev, kar za 61, občinstva pa za vso udeležbo in bi jih menda rad pripisal prireditvi v Prosvetnem domu, kjer je bilo celokupno 40 udeležencev, medtem ko smo videli na tekmi koscev vse vodilne funkcionarje Prosvetnega društva in vendar je bila njihova dolžnost prisostvovati igri v Prosvetnem domu. Taka je resnica, ki se ne da nikoli potvoriti, pa naj še tako kriči »Domoljub« in njegov vzorni dopisnik. Zborovanje, ki se je vršilo pred tekmo, pa je gospode popolnoma zmešalo, tako da ne razločijo repa od glave. Da je tov. Zorko povedal čisto resnico, je vsem znano. Kaj nam pomaga še tako kmetsko članstvo organizacije, če pa je vodstvo protikmetsko. Žalostna je usoda kmetov-tlačanov, ki se "jim še niso odprle oči in ki verjamemo še kaj v take stvari. Naša prva naloga je, da tudi tem odpremo oči in jih privedemo pod zmagoviti zeleni prapor. Društva kmetskih fantov in deklet sprejemajo in bodo sprejemala v svojo sredo vso mladino, ki prizna, da je temelj naroda kmet in jedro za napredek vas in kmetsko delo. Vodstvo Društva kmetskih fantov in deklet v Mirni peči je kmetsko. Naj gospoda pogleda seznam funkcionarjev, da se bo prepri- kmetov Witosz. Govorniki so zahtevali dalje, naj se poljska zunanja politika preusmeri v pravcu, ki ga narekuje narodu čas, v katerem se nahaja. Dalje so izrekli govorniki simpatije vsega poljskega kmetskega naroda do bratske Češkoslova-ške. — Vsa ta velika zborovanja so bila izrazito domoljubnega značaja. Zborovalci so povsod burno pozdravljali in vzklikali poljski vojski. Poročila pravijo dalje, da je vlada takoj po zaključku teh velikih kmetskih zborovanj izdala zakon, ki uvaja tajne volitve za občine in še nekatere spremembe v državljanskih pravicah poljskega naroda — v duhu demokracije! S tem je pokazala poljska vlada svojo namero, da hoče in želi urediti notranje prilike na temelju zahtev, ki so bile izražene na teh kmetskih taborih. dina po stopinjah slovanskih in kmetskih voditeljev in borcev za kmetske pravice, Matije Gubca, Aleksandra Stambolijskega in bratov Radi-čev. Ideja kmetske demokracije mora združiti vso slovansko kmetsko mladino v borbo za oču-vanje svoje narodne in državne svobode in kmetskih pravic. V svojih društvih naj si mladina pridobiva izobrazbo, da bo njena pamet ostra kot kosa, njene mišice in značaj pa trden in neupogljiv kot kosišča Kmetski človek naj postane sam svoj vodnik, lepše življenje pa bo dosegel v slogi in v skupnosti hotenja in dela. Po govoru, ki ga je sprejelo občinstvo z živahnim odobravanjem, so kosci obstopili travnik in na dano znamenje se je tekma pričela. Hitro so tekle minute, še hitrejše so švigale kose in kmalu je bila vsa trava zgrajena v lepih ravnin redeh Kmetski praznik, ki je prinesel vsem obilo zadovoljstva, je mladino utrdil v zavesti, da bo složna in vneta delala tudi v bodoče. čala. Nikogar pa nismo odbijali od sodelovanja, niti ga ne bomo; mislimo namreč one, ki opravljajo delo pošteno in ne zahrbtno. Gospod dopisnik, ki mi očita na diplomatski način delomržništvo. pa naj pridp na dom in naj skupaj z menoj opravlja \ Telefon interurban 25-05 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves. koruzo, ajdo itd. Mievske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko. rženo moko. ajdovo moko. koruzno moko, koruzni zdrob, pšenifino in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno to sLa-mo. Stalna taloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne Mlo-vacj. Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. ■M i SKOVI N E vseh vrti: hgovslie, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni (isli hiti« in poceni! iskarna merkur UUBLJAIM, Sreg orciceva ul. 25 TELEFOi ŠTEV. 25-52 ___________v Ljubljani, Tavčarjeva ulica t Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. šf. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle *