Elci Joclfovl — Bistriški. C e r k 1 j e , Vseh mrtvih dan. Vzplapolala Ti je mladostna duša v sinje višave idealizma, brezupnega, smrti obsoje* nega. A strla so se Ti krila mehkočutečega srca, strmoglavila si v blatno nižino vsakda* njosti, kjer si tavala, brezupno begala po gra* pah in s trnjem obraščenih stezah usode, vse dotlej, da sc nisi s trnjem v duši oklenila ple* menite_duše svojega sodruga, po Kačurjevih potih blodečcga sotrpina, predobrega Petra, ki Te je čuval, ko zrnje očesa, trpel s Teboj, ne= goval kakor otroka, neizkušenega. Ne bom Ti posegal, Elca, v globinc Tvoje duše, Tvoje usode. Vsi, ki smo živeli ob Tebi, smo spomine potopili v globočinah žalosti, še globlje naj jih potope oni, ki so Te bičali s trnjem, ne manj oni, ki trpijo ob zli usodi Tvojih bednih dni. Bojni hrum je odmcval ob pečinah Tvo» jih sanj, prekrasnih vršacih naših divnih planin, ko Te je usoda zanesla, z upi preoblo« ženo, v našo prijazno podgorsko vasico, mič* ni Olševek. Ni Ti bilo grebsti po Valvazorje= vih spisih, da bi spoznala lepoto, z najlepšim planinskim krasom obkrožene gorenjske va-> sice. S čutnostjo si se vsrkala v divoto bož* jega stvarstva. Solzno dolino zasmehujoče si si svojo sobico, ob divni panorami, opremila edino s perjanico na golih tleh in z zelenjem ovenčano sliko svojega literarnega ideaia — Cankarja, ki je končno postal utež Tvoje usode V njegovih spisih si iskala utehe. Iskala, ne našla. Čim globlje si se uživljala vanjc, tem globlje si se pogrezala v blato s Šentflor* janci preobložene doline. Ej, to Ti je bilo vriska, petja in življenja med nami podgorci, ko smo se vzpenjali po giavah očaka Storžica, zelene. divotne Zapla^ te, sivolasega Grintavca in preko škrljastih robov Kalške gore, ostrorobatega Grebena in divjih peščenin Dolge njive tja proti zelenemu Krvavcu, ki mu je naša učiteljska družba ro* dila idejo za zgradbo Dorr.a planincev, ki da* nes nudi zavetja oboževateljem planinskega raja. Tvoji čutnosti v spomin, draga Elca, naj navajam Tvoje lastne vrstice, ki jih zajemam iz rokopisa o našem izletu pod Koren in nje' govo divno kotlino. <»Vi vsi, trudni težkega romanja po do* linskih stezah, na planine! Ej, tu je mir, Ie* pota, in vse do zlatih zvezd hite moje m?sli in se poigravajo, razposajeno poigravajo s svetlimi cekini na nebu. V blesku noči sanja Veliki Zvok in vse čudovito blesteče skale okrog mene. V dih noči se zliva drhtenje mla« dega cvctja, ki diha sanje v dušo in oči.« Sanjave so bile Tvoje misli, besede in spisi, zaradi katerih smo se zimske dneve se> stajali podgorci, da zdramimo planinska ču* stva njim, ki ne poznajo gorske poezije, ali je nočejo umeti. Žal, da nismo vzbudili ume^ vanja niti pri njih, ki smo v njih idealizmu iskali podpore. Lepi »Planinski odmevi« sa* mevajo na mojih zaprašenih policali z vsem svojim bogastvom, stvaritelji pa legajo k več* nemu pokoju drug za dritgim. Veselo je bilo za Tvojih dni, veselo v dolu in gori. Oživelo je mlado in staro, pe« čina in planjava. Marsikdo, ki ni umel razlikovati duše od materije, je pobiral kamenje, dotaknil pa se je blata in osramočen je odšel, oblaten do ponižanja. O, dolina Šentflor* janska! Elca! V jeklo sem rezal svoje besede, ko sem stal ob Vajini poročni mizi, razumela sta me, z jeklom scm jih obdal ob Tvoji krsti, čula me nisi. Bal sem se, da mi prekipijo ču* stva, ki so me naposled premagala ob pogledu na prostore, ki so Ti rodili dragoceno bitje — Boštjančka in Tvojo — smrt. Dan vseh mrtvih, ki Ti je bil instiktivno že izza najnežnejših dni največji in najljubši praznik, je bil dan Tvojega vstajenja. Tvoje truplo. ki je hranilo Tvojo trpečo dušo, smo izročili v varstvo hladni zemlji preddvorski, Tvoj duh pa je splaval med nas — čutili smo ga —¦ in se povzpel in vzplapolal visoko preko najvišjih vršacev naših divnih planin, gori v neznane višine, upa polne. Ljubezen je pohitevala za njim, ljtibezen hvaležnosti in priznanja, tovarištva in prija= teljstva, resničnega, poštenega do dna. S krizantemami, Tvojimi ljubljenkami, je bila odeta ljubezen Tvoje mladine, Tvoje lastne dece, s pesmijo je bila ožarjena Tvoja težka pot doli iz meglene Ljubljane, kakor ona v Tvojem planinskem raju, v hvaležnosti se Ti je poklonila mladinska literatura. Uso= da je hotela, da je »Vrtec« presekal Tvoj spis »Na Gorenjsko«, tik pred vratmi v Tvoje kraljestvo, dočim je gospod urednik v sveča* nem ornatu izkazal priznanje Tvojemu ide» alizmu in Te spremil k počitku ob koncu Tvoje usodne poti preko trnjeve doline. Can« karjeva sojenica: Mladost, Življenje, Ljube« zen se je oklenila Tvoje duše, v naših srcih pa je zapustila živ spomenik, pomnik kreme* nitega značaja, čistega idealizma. Brez sanj je danes Tvoje spanje, Elca, v sanje se po« greza Tvoja družinica, mi drugi, pa ostanemo čuvarji Tvojega spomina, Tvojega groba. Čc nikdo — izven Tvojih najbližjih — razumel in spominu Te želi ohraniti Vajin zvesti prijatelj Jože PodgOrski. Učiteljstvu! Gospa Elca Jocifova, učite« ljica v Preddvoru, z idealizmom prepojena sotrudnica naših mladinskih listov, sramež« ljivo se skrivajoča za pseudonimom Bistriška, je podlegla težki živčni bolezni, vnetju možs ganske mrenc, zapustivši soprogu, šolskemu upravitelju Petru trojc otrok, obilico skrbi, učiteljstvu spomin na delo njenega življenja, ki se je zrcalilo v njenih globokoumnih pre» davanjih in nežnih spisih. Učiteljstvu kranjskega sreza bodi mo» ralno obvezno, vsem drugim z iskreno željo izraženo, da pošljejo na naslov šolskega upra* vitelja v Cerkljah pri Kranju poljuben pri» spevek za njen nagrobni spomenik. Cerklje pri Kranju, o Vseh Svetih 1929. Josip Lapajne, društveni predsednik.