247
Izolske stvari.
O šolskem zdravstvu.
Referat za okrajno učiteljsko konferenco v  Postojni dne 8. julija t. L
četrta točka dnevnega reda glasi se: „Kratka, jedrnata in temeljita splošna razprava o šolski hygieni (zdravstvu)^'.
O tej za šolsko mladino prevažni zadevi razpravlja dr. Gustav Ad. Lindnerjeva knjiga: ;;EQcyklopadisches Handbuch dcr Erziehungskunde mit besonderer Berilck-sichtiguug des Volksschuhvesens" v treh odstavkih, namreč: „Diatetik", ;;Schulhygiene^^ in ;;Schulkrankheiten" jako temeljito, vsestransiio in stvarno. Ako se ljudski učitelj po tem, kar je v napomnjenih odstavkih navedenega in pa po določilih zaukaza vis. c. kr. minister-stva za bogočastje in poduk iz dne 19. julija 1875. 1., štev. 2868, kar v njegovo področje glede šolskih zdravstvenih zadev in razmer spada, kakor tudi po raznih dopisih in zaukazih, kateri so v le-to svrho bili od časa do časa šolskim ravnateljstvom tega okraja po si. C. k. okrajnem šolskem svetu doposlani, kolikor mogoče strogo ravna, ne bode v dosego namena svojega nikdar prave poti zgrešil.
Opomniti moram pa, da se pri nekaterih starih šolskih hišah (oziroma šolskih sobah) take napake nahajajo , katere na zdravje šolske mladine slabo in škodljivo vplivajo , kojih pa učitelj sam nikakor in nikdar odstraniti ne more in tudi mogel ne bode. Ena takih, ne ravno redkih napak je gotovo premalo obsežna in prenizka šolska soba ter za tak tesni lokal preveliko in nerazmerno število šolskih otrok ob enem itd.
248
Ker sem uže prec iz začetka omenil in povedal, kje da je ta razprava temeljito obravnana in ker je stvar za blagor nježne šolske mladine prevažnega pomena, dovoljeno naj mi bode, da se strogi zadaci današnji nekoliko izneverim, stvar izvan šole prenesem in jo 8 kratkimi lastnimi opombami še malo bolj natančno obdelam.
Človek obstoji iz duše in telesa. Prislovica pa pravi, da zdrava, bistra in nadarjena duša prebiva v zdravem, čvrstem in čilem telesu.
Sveta iH velika dolžnost je roditeljem , da malim bitjem uže pred in tudi prec potem, ko jim jih je ljubi Stvarnik na svet dal, po moči za to skrbe, da se jim bodo nježna telesca v čvrsta, zdrava in krepka telesa izraščala in razvijala, v katerih razvile bodo se pozneje tudi zdrave in nadarjene duše bistrega razuma. O tem pozneje še par besedic spregovorim.
Ljudski učitelj ni mladini le podučevalec suhih predmetov v šoli, nego on ji je ob enem tudi odgo-jevalec.
Iz lastnega prepričanja trdim, da je prava krščan-sko-moralična odgoja mladine za njen prihodnji poklic še veliko važnejšega pomena, nego bilo bi še tako strogo vežbanje taiste v predpisanih brez prave odgoje. Obe-dvoje mora biti v najtesneji in harmonični zvezi, ako se hoče, da bode kdaj iz malega človečka srečen in zadovoljni človek postal. Dobra krščanska odgoja pospešuje tudi zdravje človekovo; strast je pa temu neprecenljivemu daru božjemu najhujša sovražnica.
Dobro in v krščanskem duhu pošteno odgojeni človek izogiba se z božjo pomočjo vsem in vsakoršnim strastim ; ohrani si vedno veselo srce, zadovoljen je z vsemi okoliščinami, katere ga ravno obdajajo in — srečen je. — Rek veli: ^,Veselo srce je polovica zdravja./^ In: „Mirna vest je najboljši in najzvestejši prijatelj človekov, kateri ga spremlja po vseh potih njegovih, ga tolaži v žalosti, povečuje mu radost in veselje, deli mu moč in daje zaupanje v britkostih, težavah, nadlogah in preganjanji; je dalje najmehkejša blazina, na kateri se revni trpin Adamov na zemlji slednji dan po doprine-šenih dolžnostih svojih prijetno in blagodejno odpočije. Ta prijatelj božji pa človeka tudi še celo ob smrtni uri pred obupom obvaruje in mu srečno smrt nakloni.
Bolj srečen in navadno tudi dosta bolj krepkega zdravja je dobro odgojen priprosti človek, nego je slabo ali pa celo napačno odgojen in brezveren učenjak. — Prvi v svojih nadlogah ne bode nikdar obupal; poslednji zna se pa tudi uže zavoljo kake male in nepomenljive neprilike, katera se mu pripetiti utegne, makari če je tudi še tako imovit, sam posilno ob življenje spraviti. Vsakdanje življenje nam v obeh slučajih faktičnih zgledov za spodbudo in v svarilo podaja in nudi.
Malomarnost in neskrb pri odgoji otrok je eden najpogiavitnejših vzrokov, da se dandanes po svetu uže med golobradnimi smrkolini ubijalci, roparji, požigalci in samomorilci nahajajo.
Ljudski učitelj naj svojo skrb za zdravje mladine tudi nekoliko izvan šolskih sten raztegne in razširi. Skrb svojo obrača naj po moči tudi v to, da bodo leto za letom krepki, zdravi in bistroumni začetniki od sta-rišev v šolo (kot novinci) prihajali. Ni ravno malo takih kmetskih (tudi drugih) starišev po deželi (kakor tudi po mestih in trgih), katerim je za vse drugo več mar, nego skrb za lastne otroke. Dosta njih opušča v tem obziru svoje dolžnosti iz nevednosti, a dosta pa tudi iz grde in pregrešne malomarnosti, ter so jim lastni otročički — najzadnja briga. Ne manjka se prilik, o katerih more učitelj posamezne stariše svoje šolske občine med privatnim pogovorom podučiti, kako jim je za nedolžno de-tice, katero so od Bpga prejeli,  skrbeti,   da bode brez
posebne nesreče zdravo ostalo, čvrsto rastlo, ter da se bode enkrat v zdravem telesu mladega človeka pričel tudi zdrav, bister in razumen duh razvijati. V dosega te preimenitne zadeve naj učitelj starišem, kateri čitati znajo, prav toplo dr. Kovačevo knjižico „Slovenska mati" priporoča" ; ta zlata vredna knjižica izšla je leta 1882. v Narodni tiskarni v Ljubljani in stane, če se ne m^. im, le ubogih 30 soldičev. Brez te prekoristne knjižice ne smela bi nobena sloveuj^ka hiša biti. Ako bi se stariši po njenih kratkih, temeljitih in jedrnatih podukih vestna in točno sploh ravnali, bilo bi dosta več bolj zdravih mater in tndi dosta večji broj po telesu in duhu bolj čvrsto-krepkih otrok po mili domovini. Ne rečem preveč , ako trdim, da bi ta drobna knjižica, ako bi se sploh bolj uvaževala, prave čudeže delala.
Marsikaka britka solza bi se starišem ne vtrnila ia marsikako nježno bitje bi pri življenji čvrsto, krepko in zdravo ostalo, katero pa tako, čeravno uže ne umrje, pa za celo življenje betežno in nadložio ostane. Otrok, kateremu se je kal bolezni v najnežnejših dnevih njegovih v kri in telo zarinila, ne bode nikdar v krepkega, močnega in popolno zdravega korenjaka dorastel. Taki betežni reveži so pa navadno tudi po duhu svojem zelo topi in neumni, so učitelju v šoli prava sitnost, težava in nadloga, a splošnemu šolskemu napredku pa hud in občuten zadržek. Toposti duha otroškega so pa tudi dostakrat pijančevanju (osobito ;,šnopsanju") podvrženi stariši sami največji vzrok. Ako to, kar sem tu do sedaj na kratko omenil, resnično ni, prosim, naj se mi z dokazi ovrže!
Ko bi se enkrat slovenski stariši sploh točno ravnali po jedrnatih podukih, katere jim napominjaua knjižica „Slovenska mati" glede skrbi za zdravje svojim otročičem — daje in nudi, imeli bi ljudski učitelji s začetniki veliko manj truda in sitnosti, da je privadijo na strogo snago trupla in na možno snago obleke njihove. Koliko truda in časa stane učitelja na deželi uže sama to, da pri zanemarjenih začetnikih take napake in malomarnosti vsaj deloma odpravi, kar pa še vselej z lepa ne ide ne, znano je vsakemu, kdor je s tem na različnih krajih mile domovine kdaj opraviti imel!
(Konec prihodnjič.)
Šolske stvari.
0 šolskem zdravstvu.
Referat za okrajno učiteljsko konferenco v Postojni dne 8. julija t. 1.
(Konec.)
Ko učitelj otroke od starišev v odgojo in poduk prejme, naj poleg onega, kar ima in mora po napom-njenih predpisih in razpravah glede zdravja njihovega v šolski sobi sam storiti, jim dalje ne le toplo priporoča , nego od njih tudi strogo zahteva: da naj bodo vedno tudi doma kolikor mogoče v čistem in zdravem zraku, da naj se skrbno in povsod varujejo škodljivega prehlada, kateremu more cela procesija pomenljivih bo-leznij slediti; da naj bodo v vseh zadevah in okoliščinah prav snažni, čedni in čisti; da naj vselej svojim močem primerno radi, z veseljem in pridno delajo, se lenobe in postopanja varujejo, a o pravem času pa tudi blagodejno počivajo; da naj bodo vselej ob vživanji kakoršne koli hrane strogo zmerni in redni; da naj se dečki vsaj do svojega 24. leta zdržujejo kadenja škodljivega tobaka; da naj se deklice nikdar pretesno in pretisnjeno ne oblačijo; da naj nosijo vselej zadosta veliko in bolj ohlapno obuvalo itd. Privaja naj je v vsakem obziru prec iz začetka na strog in točen red. Opominja in svari naj jih pred nevarno razvado ob zimskem času si svoje spalnice se žrjavko greti, katera navada je uže marsikomu luč življenja prezgodaj in za vselej vpihnila.
Se spodbudnimi, iz življenja vzetimi izgledi naj učitelj spodbuja in vnema svojo šolsko mladino za sveto čednost; krepostne čednosti; čistost, sramežljivost, nedolžnost in druge enake kreposti ohranijo človeku zdravje in mu daljšajo življenje; strasti mu pa najdražji zaklad . „zdravje" rušijo in kaze ter ga pahnejo v revščino, nadloge in nesrečo. Bolezen in prezgodnja smrt je pogostokrat šiba, s katero Bog čloteka za njegovo pregrešno in protinaravno življenje tepe in kaznuje. Nedolžni človek je z vsem zadovoljen, vse ga veseli, zdrav je in dolgo^bode živel.
Čednost je najboljša prijateljica, strast pa najhujša sovražnica zdravju človeškemu.
Posebno živo naj učitelj svoje bolj odraščene — osobito ponavljavne — učence opominja in svari, da se, kedar bodo šolo ostavili, z vso skrbljivostjo varujejo v javnem življenji svojem nesrečnega pijančevanja — „šnop-sanja" — in pa pogubonosnih iger za denar, kateri dve strasti se po mili domovini čedalje bolj pogubonosno in vničevalno širite, ter ljudstvu duševno in telesno zdravje kradete in mu njegov gmotni stan spodkopujete in raz-devate. Ako pa učitelj hoče mladino svojo za čednost in krepost vneti in pridobiti, mora jej sam biti pravi uzor čednostnega in krepostnega življenja. Kaj pomaga, če mladini v šoli še tako lepo o čednem , treznem in varčnem življenji govorim, če me pa ta izvan šole vedno le pri kozarcu, pri ;,pildkih" in drugih igrah čepeti in dragi čas ter svoje zdravje in premoženje zapravljati vidi? —- Ali bodo moje moralične pridige, ako so še tako lepe, stvarne in jedrnate kaj zdale, ako pa temu sam ravno nasprotno ravnam, svoje prizadevanje, trud in delo s svojim slabim izgledom ob enem tudi sam sproti totalno vničujem? Ne, nikdar ne! je kratek in neovrgljiv odgovor.
Da zopet k stvari preidem, omeniti mi je še, da, ako učitelj hoče svojim učencem resnično in vspešno za zdravje skrbeti, mora se tudi sam glede zdravstva potrebno izolikati (ker učitelj bi moral, da bi vsemu, kar se dandanes,od njega zahteva, tudi zadostil, biti popolni čudodelnik).    V dosego  (ne čudeže delati)  tega
256
čital naj bi primerne in podučne razprave o zdravstvu, v kar morejo mu koristno služiti: „Domači zdravnik", izdan po družbi sv. Mohora; ;, Vlakrobiotika"; „Poučilo o difteritiki", „Pravila, kako je z navidezno mrtvimi ravnati"; ^^Gemeinntitziges Krauterbuch", knjiga, katero izdal je Ferdinand Siegmund in druga dela enakega za-popadka. Posebno zadnje imenovana knjiga bi se ne smela v nobeni okrajni učiteljski bukvarnici pogrešati. V nji ni le domače in drugo rastlinstvo prav po domače in strokovnjaško opisano, kar more učitelju pri naravoslovnem poduku v šoli dobro služiti, nego je pri vsaki rastlini tudi povedano, kako more se iz nje zdravilo napraviti in v katerih boleznih slučajih pomaga, ter kako naj se rabi. Kot poseben dodatek nahaja se v tej knjigi tudi odstavek: „Der Gehei[nmittel-Schwindel", v katerem avtor prav dobro okrišpa tista-le zdravila, katera se ljudstvu po časnikih kot pravi čudeži za drage denarje vsiljujejo in ponujajo. Koliko denarja se b.hko-vernemu in neukemu ljudstvu na ta način po sleparski poti izžema in vkrade, ne morem ravno povedati, a gotovo pa mnogo mnogo tisočakov. In nasledki temu so, da bolezen čestokrat še hujša, neozdravljiva in smrtonosna postane. — Resnična,  pa žalostna istina je to.
Šolska soba naj bode učencem vselej in ob vsakem času uzor snage, ter — kjer možno — tudi kraj, v katerem se more in da vselej čist, svež in zdrav zrak vživati.
Bolj odraščene šolske deklice naj se spodbujajo in v to vnemajo, da se doma same vadijo za strogo snago cele hiše, osobito pa še stanovanja in spalnice svoje skrbeti.
Pri nobeni kmetski hiši bi se nikdar ne smelo pogrešati „bezgovega" in „lipovega cvetja^, „sleza^, ;,aj-biša", „kamilic", ;,arnike^, „astramontane^, ^^kafernega . špirita", „slanega tropinovca" , „angleške ali grenke soli", ;,nekoliko dobrega in čistega medu*^, „glicerina" in drugih takih priprostih domačih zdravil, s katerimi more se ob pravem času umno rabljenimi marsikaka sicer dolgotrajajoča in nevarna bolezen prav v kalu svojem zadušiti in preprečiti. Zakaj, ob katerih slučajih in kako se napomnjena domača zdravila rauijo, je gotovo vsakemu domoljubnemu učitelju dobro znano, za-toraj o tem tukaj dalje ne razpravljam.
Ker so taka domača zdravila velike važnosti za vsako hišo, dolžnost je učitelju, da on bolj odraščene učence svoje šole, osobito ponavljavce, sam dejansko poduči, kako se ta zdravila pravilno napravljajo in ob potrebi tudi vspešno rabijo. Poduči naj je dalje tudi, kako se jim je ob hudi uri vesti, naj jih ta uže doma dobi ali pa na prostem zasači; kako je z utopljenci, zmrznjenci, zadušelimi in od strele zadetimi, v prvih trenotkih ravnati in kako se jim je ob kužnih boleznih itd. obnašati in zadržati.
Priporoča naj jim in prepričuje naj je, da v nevarnih in sploh v boleznih more le vešči in spretni zdravnik izdatno pomagati, po katerega naj ob potrebi brez odlašanja pošljejo, da se bolezen preveč ne raz-pase ter smrtonosna ne postane. Nikdar naj pa v boleznih svojih pri mazačih in konjedirkah pomoči ne iščejo ali pa vse le božji volji prepuščajo, kar vse je uže marsikoga prerano pod rušo spravilo. « Nad vse smešno in obžalovanja vredno je pa to, da se po nekaterih krajih mile domovine ljudje ob vsakovrstnih boleznih še celo vraž poslužujejo. Še celo v našem okraji nahajajo se vasi, iz katerih, ne mo^em drugače reči, nekoji bedaki in prismode v svojih in boleznih svojih sosedov k nekim gotovim ;,Ščavonarjem" v Trst po „lek" hodijo. Zopet smešna in žalostna istina! Vsakega pravega učitelja sveta dolžnost je: iz zdravstvenega  in  moraličnega  stališča take napake in
257
pregrešne domišljije  uže pri mladini zatirati in vniče-vati,  ter je počasi izmed ljudstva popolno iztrebiti.
Ako učitelj pri šolski mladini glede zdravstva to doseže, kar sem ravno omenjal, dosegel je ob enem tudi svoj namen tako, da mu v tem obziru vest kaj očitati imela ne bode, ker s tem ni le skrbel za zdravje «vojim učencem na malem prostoru šolske sobe in le za šolski čas, nego čuval je nad njihovem zdravjem uže ob času, ko so bili za šolo še nedorasli, a ob enem jih je pa tudi s potrebnim orožjem preskrbel, s katerim i)ode jim moč v njihovem javnem življenji za najdražji zaklad njihov, za ljubo, drago ^^zdravje" skrbeti, je varovati in ohraniti.                                        M. Rant.