Studijska knjižn.ca V CEUU
Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 23. — Telefon št. 91. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 800-714-1-146	— List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din,
polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportsži 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi. ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo.
TV
ML
m
MIK
Štev. 7
TRBOVLJE, 13. februar 1959
Cena 10 din i.vii- 41*
Es Sušili
JUGOSLOVANSKI ODGOVOR NA SOVJETSKO NOTO Naša vlada je pretekli teden odgovorila na sovjetsko noto, s katero ZSSR predlaga sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, V glavnem poudarja noj odgovor, da šteje Jugoslavija sovjetske predloge za pozitivno pobudo in koristen Prispevek za konstruktivno Ureditev nemškega vprašanja.
na poti po prijateljski
ETIOPIJI
Pot predsednika Tita po Etiopiji je prijetna. Povsod so Tita in njegovo spremstvo p rizično sprejeli. Ves napredni tisk komentira potovanje predsednika Tita in ga ugodno ocenjuje kot bogat prispevek Za utrditev miru v svetu. Tudi maroški listi pišejo o potovanju predsednika Tita, da je Jugoslavija vztrajna, ki kljub težavam in oviram, ki se ji Postavljajo z raznih strani, hoče ostati izven svetovnih blokov in prispevati h krepitvi sodelovanja med mladimi državami s ciljem, da ohranijo racionalno neodvisnost, kar Pomeni najboljšo pot za krepitev solidarnosti med narodi na svetu na temelju enakopravnosti.
AMERIŠKA POMOČ INDONEZIJI
ZDA so dovolile prodajo ameriškega orožja Indoneziji. S tem orožjem bodo opremili iO indonezijskih bataljonov.
SMRTNA OBSODBA BIVŠEGA PODPREDSEDNIKA IRAŠKE VLADE Novica o smrtni obsodbi bivšega podpredsednika iraške vlade A reja je naletela na zelo mučen odmev v arabskem svetu, posebno v Kairu. Združenje pravnikov sirske province ZAR je poklicalo iraškega Premiera, generala Košema, noij razveljavi smrtno obsodbo. Zanimivo je, da je vojaško sodišče Arefa osvobodilo obtožbe, da je le-ta napravil poskus atentata na premiera Kasema. ~~ Tudi vojaško sodišče je priporočilo, naj bivšega podpred-sečtnika ponviloste.
SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV?
Po časniSkih sporočilih sodeč, bo Zahod najbrž predla-Oai sestanek zunanjih tnini-®troi) glede vprašanja o nem-Žki združitvi, o Berlinu, o varnosti v Evropi in drugih ^Mednarodnih problemih. Načrt Odgovora, ki ga pripravljajo v IVashingtonu, bo najprej Pnouti.1 Dulles, nato pa ga bodo izročili Svetu Atlantskemu pakta v proučitev in po-frditev.
vOROSlLOV BO OBISKAL INDIJO
Predsednik Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Voroši-
bo konec februarja odpo-‘°val na obisk, v Indijo, ka-hz°r ga je povabil predsednik ,ndijske republike Prasad.
POZIV ALŽIRSKIM UPORNIKOM
Francoski premier Debrč je odpotoval iz Pariza v Alžirijo, 2?er se bo sešel s tamkajšnji-PJ funkcionarji. Premier De-,TČ je pozval alžiske uporni-*e. naj dvignejo belo zastavo POrlamentarcev. — V Alžiriji uprizarjajo demonstracije pro-” bebrčju.
SOLIDARNOST MLADINE
V AZIJI IN AFRIKI - Kairu so končali komfe-azijske in afriške mla-jr?e. ki je pokazala veliko so-č~arnost obeh kontinentov za yOduljnje sodelovanje v areni Snovnega dogajanja. Afriška ^ ueijska mladina sta se za--foLi za napredna načela ter ^n-lfestirali za popolno osa-p^vojitev narodov na obeh lmah in za okrepitev miru ” »vetu.
VREME
** ta« od 13. do 22 februarja jJ^krog 13. februarja pričaku-»neg t burjo, nato nekaj Ji *b In zelo mrzlih dni. Okrog februarja ponovne lahne U -no padavine, sicer pa bo v I^Vnem suho In postopno to-vreme.
PRED OBRAVNAVANJEM ZAKLJUČNIH RAČUNOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
OD BESED K DEJANJEM
Tale čas v vseh gospodarskih organizacijah pospešeno pripravljajo zaključne račune za lansko leto. Se šibek mesec, in organi delavskega samoupravljanja bodo na zasedanjih DŠ začeli razpravljati o svojem gospodarjenju v preteklem letu. Zato bo prav, če v današnjem sestavku opozorimo organe delavskega samoupravljanja, da se ne smejo ponavljati nekatere bistvene slabosti in napake, ki so značilne pri takih razpravah. Predvsem: še vedno se nekateri delavski sveti, zlasti v manjših podjetjih, niso dokopali do spoznanja, da so zaključni računi zelo važni dokumenti — prikazi, iz katerih je razvidno celokupno gospodarsko stanje podjetij. Iz zaključnih računov ie moč podrobno razbrati, kako so kolektivi gospodarili v določenem letu. Prav tako pa so ti podatki važni tudi za občine, saj se njeni organi seznanijo, kako je v tem ali onem podjetju porasti a proizvodnja in delovna storilnost, kakšni so bili materialni stroški in kateri činitelji so vplivali na boljšo proizvodnjo itd. — skratka: občinam so ti podatki v oporo za sestavo gospodarskega načrta njihove komune.
Letos imajo zaključni računi oziroma obravnave o njih še poseben pomen. Sindikati so, kot je znano, zelo jasno povedali, naj usmerimo vse sile za povečanje družbenega standarda in izboljšanje delovne storilnosti. O tem so zadnje tedne po naših delovnih kolektivih, občnih zborih, zborih volivcev in drugod dosti razpravljali. Ljudje so se ogreli za priporočila sindikatov. Občinski sindikalni sveti in občinski odbori imajo več ali manj zelo konkreten načrt, kaj naj prvenstveno storimo s sredstvi »dveh tretjin«, ki jih bodo dala podjetja iz svojih skladov za skupno uporabo. Ponekod so se odločili za gradnjo parkov, pralnic, čistilnic, ureditev raznih komunalnih naprav in podobno. Zbori volivcev pravkar dopolnjujejo te predloge; ponekod so tl zelo umestni, konstruktivni, drugod spet preveč zahtevni.
Organi delavskega samoupravljanja bodo morali ob sprejemanju zaključnih računov preiti od besed k dejanju. Načelno so soglašali s stališči sindikatov, zdaj so dolžni svoj
Zagorje v počastitev jubileja KPJ
Pred dnevi so na občinskem svetu »Svobod« in prosvetnih društev v Zagorju govorili o tem, kako dostojno počastiti 40-letnico KPJ. Predstavniki vseh zagorskih deiavskoprosvet-nih in vaških društev so skle^ n 111, da bodo v prihodnjih mesecih priredili najmanj dvoje večerov, posvečenih vlogi in boju KPJ za današnjo družbeno stvarnost.
V Cemšeniku bodo povabili zagorsko delavsko godbo, ki bo vaščanom priredila koncert, v slavnostnem govoru pa osvetlil: revolucionarno pot Partije. Prav tako v Kolovratu, kjer bodo med drugim povabili igralsko družino »Svobode« Kotredež, ki jim bo uprizorila partizansko delo »Ugasle luči«. Kotredežanj pa nameravajo povabiti k proslavi, ki Jo bodo organizirali na večer pred praznikom žena, oba pevska zbora zagorske »Svobo de«. Posebno slavnostno bodo počastili jubilej KPJ v izleški »Svobodi«. Avgusta bodo pripravili dvodnevne prireditve in se z njimi oddolžili tudi orehov šklm žrtvam. Lepe proslave pa pripravljajo tudi na Mllnšah in Sentgotardu. V bližnji prihodno ati bo podroben program prireditev Izdelala tudi »Svoboda; Loke.
Svet »Svobod« je sklenil pomagati pri organiziranju teli prireditev, da bi bile predvsem 1:	najbolj množične in kvalitetne.	(v)
sklep spremeniti v kri in meso, kot pravimo. Upravičiti morajo zaupanje volivcev. Ne sme se ponavljati stara praksa, ki se kaže v tehle sodbah in stališčih: — Večja podjetja bodo lahko dala, ker imajo dovolj teh sredstev, kako pa naj delijo sredstva tista podjetja, k; imajo teh sredstev malo?
V takih stališčih je že opaziti nezdravo načelo: — Kar
PRAZNOVANJE PREŠERNOVEGA DNE
Trbovlje, 9. februarja. — Danes se je v domu Svobode II zbrala mladina trboveljske gimnazije in ESŠ ter slovesno počastila spomin največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Med zbornimi in posameznimi t recitacijami (režija prof. Rado Češnovar) sta nas prijetno iznenadila pianist Marijan Flajšman in mladi nadarjeni violinist Bogdan Vlaga. Slišali smo tudi izid nagradnega natečaja ob Prešernovem dnevu.
R. P.
naj dajo veliki, nam manjšim tako ne bo nihče očital, ko bo slišal, da razpolagamo z minimalnimi sredstvi! — Zelo zgrešena miselnost. Vsakomur je pač jasno, da morejo večja podjetja prispevati več kot manjša, ker so več ustvarila, in ker imajo večje materialne možnostti, manjša pa seveda toliko, kot zmorejo.
Prav tako velja opozoriti še na nekatere druge značilnosti prti potrjevanju zaključnih računov. Praksa kaže, da nekatere računovodske službe podcenjujejo zaključne račune, s tem pa tudi organe delavskega samoupravljanj a. Kako naj delavski svet razpravlja o takem zaključnem računu, ki se sestoji le iz golih številk, ki v njem kar mrgoli samih knjigovodskih ali računskih izra-•zov? Kako naj delavski svet govori in odloča o zaključnem računu, če mu ni priložena popolna analiza? Odgovor je zelo enostaven: ob takem suhoparnem zaključnem računu je težko govoriti in debatirati. Zatto ie važno, da so zaključnim računom priložene detajlne razčlembe in da jih člani organov delavskega samoupravlja-
nja dobe v roke vsaj nekaj dni pred zasedanjem.
Kolikor delavski sveti ne bodo ravnali tako in zahtevali od svojih računovodstev pravočasno predložitev tega materiala, se bo, kot rečeno, razprava ponesrečila. Sindikalne organizacije morajo zahtevati, da se zaključni račun obravnava v kolektivu. Kolektiv je upravičen zvedeti, kaj in koliko je ustvaril lani, kje je bilo »ozko grlo« proizvodnje, predlaga pa naj tudi, kako odpraviti to ali ono nevšečnost za še boljše gospodarjenje podjetja. Zato zaključni račun ni le stvar posameznikov, marveč vprašanje skupnosti, kajti ta ima konec koncev prvenstveno pravico vedeti, kako so kolektivi delali s podjetjem in imetjem, ki jim ie bilo zaupano.	(v)
•* Jči
PiMar prispelo
KRESNICE — Žene zadružnlce v Kresnicah imajo krojni tečaj. Ker so Kresnice deloma kmečki, deloma delavski kraj, se učijo krojiti predvsem perilo in delovno obleko. Del stroškov tečaja bo krila KZ Kresnice, del pa same tečajnice. Priglasilo se je lepo število deklet in žena. Tečaj Imajo v šoli, vodi pa ga strokovni učitelj Klemenčič Iz Ljubljane.
ZAGORJE — Te dni so bili v kmetijskih zadrugah Izlake, Mlinše in Cemšenik enodnevni seminarji za člane vseh treh zadružnih svetov. Seminar je pripravila OZZ Ljubljana, da bi novoizvoljeni organi samoupravljanja v zadružništvu spoznali nekatere specifične naloge, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti. Največ so govorili o zadružnem sodelovanju in o spomladanski akciji za setev hibridne koruze, krompirja in sena. Podoben seminar bo 16. t. m. še za člane zadružnega sveta zagorske kmetijske zadruge.	*
TRBOVLJE Jutri in v nedeljo bo pripravila »Svo-boda-center« v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah »Večer operne, koncertne in zabavne glasbe«. Na prireditvi bo sodelovala Delavska godba na pihala pod vodstvom Toneta Hudarina in zabavni orkester pod vodstvom Mihe Gunzka.
STARA VAS Te dnl J® imelo občni zbor PGD Stara vas ob Sotli. Po poročilu predsednika, tajnika, poveljnika in vseh ostalih funkcionarjev društva je bilo moč ugotoviti plodno delo starovaških gasilcev v zadnjem obdobju. V tekmovanju gasilskih društev brežiške občine so zasedli 13. mesto, kar je že lep, uspeh. Na tem občnem zboru so se tudi teiheljito pogovorili, o gradnji oziroma ureditvi kulturnoprosvetne dvorane. PGD bo v kratkem prejelo za ta namen 100.000 din od KZ Bizeljsko. Da bi bila dela lahko čim bolj načrtna, so tudi že ustanovili pripravljalni odbor za gradnjo. Starovaškim gasilcem želimo pri njihovem dfelu še mnogo uspehov.
SENOVO ~~ Program, ki so ga pripravili v senovski občini v počastitev 40-letnice KPJ, daje slutiti, da bodo tudi v' tej občini ta praznik proslavili kar najlepše. Med drugim pripravljajo 14. marca pevski koncert, na katerem bo nastopil mešani pevski zbor, moški pevski zbor in senovski oktet z izbranim programom. Od 18. do 23. aprila bodo v več krajih slavnostna zborovanja, maja pa bo posebna proslava na Penku, v skritem kraju med Brestanico in Rožnim, kjer so se maja 1941. leta zbrali na prvi posvet prvi partizani. Tudi dan mladosti bodo letos posebno slavnostno praznovali, enako dan borca in 29. november.
SEVNICA — Trgovsko-stanovanjska hiša v Sevnici je pod streho. Pričakujejo, da bo povsem dograjena še pred koncem leta. Vanjo so vgradili 250.000 kosov opeke, preko 800 kubikov betona, okoli 36 ton železa in 150 kublkov lesa. Temelji so na nekaterih delih zgradbe globoki tudi do šest metrov. V novem sevniškem tronadstropnem poslopju bodo uredili sodobno trgovino, skladišča, mesnico, banko in 16 družinskih in šest samskih stanovanj. — Pri izkopavanju temeljev so graditelji naleteli na sto min, ki pa so vse srečno odstranili. Mine so tu ležale še iz časov druge svetovne vojne.
BREŽICE — V minulem letu so dogradili do strehe štiri-stanovanjski blok brežiške občine in 21-stanovanjski blok JLA. Letos bosta obe poslopji pripravljeni za vselitev. Tudi šest-stanovanjski blok Gozdnega gospodarstva je dozidan do strehe.
JUTRI PRAZNIK ZAGORSKE MLADINE
ZBORI ČLANOV SZDL V HRASTNIŠKI OBČINI
Po vsej hrastnlški občini ter v Radečah so zbori članov SZLKL, na katerih razpravljajo o delu organizacije in o ostalih važnih vprašanjih. Na teh zborih obravnavajo družbeni plan FLR Jugoslavije j n. LR Slovenije, zakon o nacionalizaciji stanovanj in gradbenih zemljišč ter pomen stanovanjskih skupnosti. Povsod pa volijo že iniciativne odbore, ki bodo pripravili vse potrebno, da pride do uresničenja stanovanjskih skupnosti.
Prejšnji četrtek je bil zbor članov SZDL v Radečah. Nabito polna dvorana hotela Jadran bi bila kmalu premajhna, tolikšno zanimanje so pokazali Radečani za navedena vprašanja. Izvolili so iniciativni odbor ter obravna-
vali še vrsto dragih vprašanj. — Na zboru v Radečah so se dotaknili tudi vprašanja uslužnost-nih obrti, ki jih skoro ni čutiti v kraju. Nadalje si žele Radečami, da se uredi javno kopališče, o čemer so govorili že pred enim letom. Najbolj pa si rade-ške gospodinje žele javne pralnice. V okviru stanovanjske skupnosti bo možno rešiti več teh vprašanj, tako tudi vprašanje uslužnostnih del itd.
V radeški Papirnici imajo že vse pripravljeno za pralnico, ki bo v kratkem pričela delovati.
Zbori članov SZDl so bili tudi po drugih krajih in povsod so državljani prinesli koristne sklepe za nadaljnje delo.
Mnogim je še v spominu, da je mladinska delovna brigada na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti narodnega heroja Okrogarja, ki so jo sestavljali večidel mladi rudarji iz Trbovelj in Zagorja, za svoje izredno marliivo delo dobila celo prehodno zastavo Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. To je bilo visoko priznanje ki so se ga mladi ljudje Zagorja in Trbovelj, najbolj pa seveda brigadirji, zelo razveselili. Pa saj je brigada to priznanje pošteno zaslužila. V s 70) e delo so brigadirji vlagali vse svoje mlade sile in visoko presegali delovne obveze.
Zdaj pa je brigadirje presenetila še neka novica: za svoje marljivo delo na gradnji avtomobilske ceste so prejeli še drugo priznanje: dobil: so »Red dela I. stopnje«, s katerim jih je odlikovala naša skupnost Jutri se bo v domu zagorskega »Proletarca« zbrala vsa brigada,
prišli pa bodo tudi ostali aktivi ljudske mladine iz Zagorja. Brigadi bodo izročili to visoko odlikovanje na slovesen način.
Zbrali se bodo spet stari prijatelji in znanci. Obujali bodo spomine na lepe poletne dni, ko so v zeleni Dolenjski skupno s tisoči mladimi ljudmi jz tujih krajev pomagali izpolniti dano obljubo. Morda se bodo pogo-
varjali tudi o letošnji veliki akciji, k; jio pripravlja vsa jugoslovanska mladima.
Vsekakor je odlikovanje, ki so ga dobili brigadirji za svoje požrtvovalno delo, čast za mladino naših revirjev in jim občani vseh treh zasavskih občin lekicaiif čestitaj*.
OTVORITEV PLANINSKEGA DOMA NA BOHORJU
Konec januarja je bil na Senovem redni letni občni zbor PD »Bohor«-Senovo.
Predsednik društva tov. Ja-vorič je v svojem poročilu opisal veliko vnemo senovskih p la nincev pri gradnji planinskega doma na Bohonju. Poudaril je, da so planinci sklenili, da mora biti dom to leto povsem dograjen. 20. avgusta ga bodo v počastitev 40-letnice KPJ slavnostno predali svojemu namenu.
Planinsko društvo «Bohor« na Senovem je lani priredilo tudi uspel planinski teden z zelo pisanim sporedom. Pripravilo je tudi številne izlete svojih članov na razne planinske postojanke, veliko skrb pa je posvetilo tudi mladim planincem. Članstvo iz leta v leto narašča. Tudi udeležba na občnem zboru je bila nepričakovano velika. Ob koncu so ponovno izvolili stari odbor.	tč
RAZDELJENE SO PREŠERNOVE NAGRADE
Tudi dva Zasavčana med nagrajenci
Vsako leto se slovenski narod spominja dneva, ko se je v mali gorenjski vasici preprostemu kmetu rodil sin FRANCE PREŠEREN, ki ga častimo kot največjega umetnika slovenske besede; bilo je to v decem-
Predscdnik občine Trbovlje tovariš Martin Gosak, čestita nagrajencu Prešernove nagrade tovarišu Tonetu Hu-darinu (Foto Trbovlje)
bru 1800. Se bol) pa se naš narod spominja vsako leto dneva 8. februarja 1849, ko je izgubil tega svojega največjega sina. Dr. France Prešeren nam ni zapustil samo najlepše slovenske pesmi, zapustil nam je v njih tudi svoj veliki politični testament. In prav to njegovo politično izročilo nam je pomagalo, da slovenski narod ni obupal v najtemnejših dneh svoje zgodovine, ko je leta 1941 v njegovo domovino prihrumel njegov največji sovražnik, da ga pregazi in uniči. Strašna so bila za naš narod leta 1941—1945. In da naš mali narod v tistih temnih letih ni obupal nad svojim življenjem, se imamo v mnogem zahvaliti prav Francetu Prešernu. K njegovim nesmrtnim pesmim, k njegovemu političnemu izročilu, napisanem v najlepši vezani besedi,
ki jo govori naš narod, so se zatekali slovenski sinovi in slovenske hčerke v tistih najtemnejših letih naše zgodovine. Da, ob preroških besedah Franceta Prešerna smo ne samo vzdržali v tistih strašnih letih, ko je nad našo zemljo ležal somrak zakletih bogov — da, tudi zmagal je ta mali narod nad svojim močnim sovražnikom. Naši hrabri borci, naša slavna JLA so 9. maja 1945 dokončno pregnali z naše grude zemlje lačnega tujca in triumfalno vkorakali v naša osvobojena mesta in vasi.
Da se oddolžimo dr. Francetu Prešernu za njegove bodrilne in preroške besede, napisane pred več kot sto leti, je že naša začasna slovanska vlada na osvobojenem ozemlju leta 1945 sklenila, da bo naš narod 8. februarja, obletnico smrti Franceta Prešerna, obhajal kot Tiarodni praznik. Leta 1949, ob 100-letnici smrti tega našega največjega pesnika pa je vlada LRS sklenila, da bo ob vsakoletnem spominskem dnevu njegove smrti naše najboljše kulturne delavce in ustvarjalce nagradila s PREŠERNOVO NAGRADO, največjim odlikovanjem, ki se podeljuje iaslužnim Slovencem in Slovenkam. Tudi letos je upravni odbor Prešernovega sklada nagradil take naše kulture delavce za njihovo delo. Med njimi so sledeči;
Pisatelj Miško KRANJEC je prejel nagrado za knjigo »Mesec je doma na Bladovici«; dr. Danilo LOKAR za zbirko novel »Sodni dan na vasi«; slikar Slavko PENGOV za fresko »Zgodovina Slovencev- v poslopju Ljudske skupščine LRS; kiparja Zdenko KALIN in Karel PUTRIH za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS: dramska umetnica Mileva ZAKRAJŠEK za vlogo babice Euge-nie v Cassonovi drami »Drevesa umirajo stoje-; dramski umetnik Stane SEVER za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor«; inž. arh. Branko SIMClC in
sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani; operni pevec Ladko KOROŠEC za pevsko vlogo Sancha Panse in Don Pasguala; priznanja Ladku Korošcu, zagorskemu rojaku, so veseli vsi, ki ga poznajo, posebno pa njegovi rojaki Zagorjani, ki mu ii srca čestitajo; in še trboveljski nagrajenec, amater, dirigent trboveljske Delavske godbe; tov. Tone HUDARIN. Nad 30 let je Tone Hu-darin posvetil dirigentskemu in glasbeno vzgojnemu delu v tej godbi, ki je po njegovi zaslugi dosegla najvišjo umetniško raven, tako v Sloveniji in Jugoslaviji, kakor je dosegla vidne uspehe v tujini. Vztrajno in smotrno glasbeno delo tov. Toneta Hudarina je dalo iz trboveljske delavske godbe slovenski glasbi veliko število reproduktivnih glasbenih umetnikov. V dolgih 30 letih dela je Delavska godba iz Trbovelj pod vodstvom dirigenta Hudarina dosegla uspeh za uspehom, na tekmovanjih v republiškem in zveznem merilu. . In lansko leto je ta godba dosegla na festivalu na Ohridu v hudi konkurenci nov uspbh: bila je proglašena za najboljšo amatersko godbo v Jugoslaviji! To je bilo veliko priznanje ne samo Tonetu Hudarinu in njegovim marljivim godbenikom, temveč tudi vsemu kulturnemu snovanju in ustvarjanju v trboveljski dolini. In sedaj največje priznanje — podelitev Prešernove nagrade!
V soboto, 7. t. m. je tov. Tone Hudarin odpotoval v Ljubljano, kjer je sprejel visoko nagrado in priznanje. In ob 16. uri so ga pričakali pred spomenikom Revolucije v Trbovljah njegovi godbeniki, ki so mu zaigrat' pozdrav. Nagrajenca so pozdravili tov. I-ojze Ribič, sekreta* občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Martin Gosak, predsednik občine, tov. Dominik Kužnik, zaistopmk občinskega sveta Svobod, in še drugi. — V skupnem razgovoru v sobi Delavske godbe mu je še posebej čestital tov.
Lojze Ribič, ki je poudaril pomen te nagrade in dejal, da je to odlikovanje priznanje vsemu kulturrtemu ustvarjanju v kraju. — Tovariš Hudarin pa mu je odgovoril, da je to zanj in za njegove fante najlepši trenutek v življenju, kar mu vsi radi verjamemo. — Tovarišu Hudarinu pa so pripravili prav tako prisrčno slovesnost njegovi delovni kolegi na upravi trboveljskega rudnika, kjer mu je direktor rudnika tov. Stane Dolanc v imenu celotnega osebja rudniške uprave in v imenu kolektiva rudnika čestital k vislokemu odlikovanju in mu izročil ob te) priliki lep šopek nageljnov.
V imenu vseh revirčanov mu čestita tudi uprava našea lista, želeč mu, da bi Delavska godba v Trbovljah pod njegovem vodstvom dosegla še nadaljnje uspehe.
Sprejem pred spomenikom Revolucij*
PRVO ZASEDANJE PLENUMA ObSS V TRBOVLJAH
4
Začrtane naloge
Nova šola na Vidmu ?
m n
Na svojem I. zasedanju Je plenum ObSS Trbovlje, ki šteje 33 članov, izvolil 13-člansko predsedstvo ln 8-člansko tajništvo ter 9 komisij.
Iz okvirnega delovnega programa, sprejetega na občnem zboru, Je plenum nato obravnaval trenutno najbolj aktualne naloge sindikalnega sveta ir. sindikalnih podružnic oz. nadaljeval že začete akcije. Med te sodi po mnenju plenuma predvsem politična akcija sindikalnega sveta in podružnic glede priprav za Izdelavo novih tarifnih pravilnikov in potrditev le-teh. v ta namen Je predvideno najprej skupno zasedanje komisije za plače ObLO in komisije za gospodarska in tarifna vprašanja ObSS ter komisije za gospodarska
ln tarifna vprašanja ObSS - nato pa skupen posvet zbora proizvajalcev ln plenuma ObSS, ki naj bi na področju občine Trbovlje začrtalo osnovne naloge na tem torišču, in to na podlagi dosedanjih sporazumov v okviru sindikalnih forumov in v zboru proizvajalcev OLO.
Bližnje razprave o zaključnih računih gospodarskih organizacij na zasedanjih delavskih svetov naj bodo posebna akcija sindikalnih podru^iic, preko katerih je treba uveljaviti sklep, da ne bodo v nobeni gosp, organizaciji delili dohodkov brez predhodne obravnave tega vprašanja na sestankih delovnih kolektivov. Plenum je poudaril, da naj služi zaključni račun podjetja kot ocena za
OB 40-LETNICI KPJ IN SKOJ
Priprave na praznovanje v Trbovljah so v teku
V	Trbovljah se temeljito pripravljajo na proslavljanje 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Odbor za proslavo pri občinskem komiteju ZKS Trbovlje Je razpravljal o programu prlre- I ditev v počastitev tega praznika na več sejah ter se odločil za večje i proslave v teku Jeta In več manjših slovesnosti po društvih, kolektivih in organizacijah. Tudi trboveljske šole bodo praznovale ta pomembni jubilej KPJ.
Kot uvod v proslavo tega spominskega leta je bila v soboto,
31. p. m., v okviru Študentskega festivala slovesnost v Delavskem domu. V Trbovljah bo glavna proslava v dneh 25. in 26. aprila v Delavskem domu, nadalje 3. julija, ob prazniku rudarjev, večje zborovanje trboveljskega prebivalstva na novourejenem Trgu revolucije, katera prireditev bo v okrajnem merilu, kjer bo na zborovanju govoril eden izmed naših vidnih predstavnikov. Tretje večje slavje bo 18. novembra pri lovski koči na Dobovcu, kjer je bila leta I 1935 konferenca SKOJ, ki jo je takrat vodila tov. Lidija Sentjurčeva.
—	Razen teh večjih praznovanj bo proslava 19, aprila na Ceblnovem
nad Trbovljami, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. Dne 22, Julija pripravljajo zlet vseh Svobod na Vrhe, kjer je bila leta 1941 ustanovljena I. revirska četa v Trbovljah — prvo nedeljo v septembru bo na Mrzlici mladinski tabor v okviru svetovnega mladinskega dne, v oktobru proslava velike oktobrske revolucije, poseben poudarek pa bodo dali v Trbovljah praznovanju dneva republike i ln dneva JLA.	, ,
Posebne slovesnosti bodo po trboveljskih šolah, delovnih kolektivih in društvih. Med tem; omenimo proslavo ZKJ in SKOJ na 1 OSNOVNI SOLI NA VODAH. Sklenili so, da dobi ta šola ime po narodnem heroju Alojzu Hohkrautu. — Rudarji bodo organizirali skupinski izlet na Cebinovo, prispevali kulturno točko k centralni proslavi šolske mladine, izvedli več tekmovanj, učitelji pa se bodo na posebnih predavanjih seznanili z zgodovino delavskega gibanja. Prav tako bodo v šolo povabili stare borce, ki bodo šolski mladini pripovedovali o raznih pomembnih dogodkih v NOV In pred vojno. Pionirji bodo obiskali tudi domove starih, priznanih borcev ter piisall pozdravna pisma našim borcem, ki žive Izven Trbovelj. Ob koncu šolskega leta bodo organizirali razstavo risb in šolskih izdelkov. učenci bodo pisali naloge o najvažnejših zgodovinskih dogodkih | v zvezi s proslavo. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. — V načrtu je še izlet na C ve tež pri Vačah, kjer je padel heroj Alojz Hohkraut. Obiskali pa bodo tudi vse spomenike iz NOV v bližini. — Zlasti Je važno tudi to, da bodo pri moralnem pouku v šoli posvetili posebno skrb obravnavi pomembnih dogodkov.
Tudi OSNOVNA SOLA TRBOVLJE II si je zadala nalogo, da bodo slasti predavatelji zgodovine na višji osnovni šoli sistematično tolmačili vlogo KPJ v času njenega obstoja. Pri tem se bodo posflu-ževall tudi dokumentarnih (ozkih) filmov, ki Jih bodo predvajali skupno s trboveljsko gimnazijo. Vsi učenci si bodo ogledali Revirski muzej ln okrajno razstavo. V maju ln Juniju bodo zaključni razredi obiskali Muzej NOV v Ljubljani in muzej pri Urhu pri Ljubljani. — Prav tako bodo učenci nižjih šol obiskali bližnje zgodovinske kraje, kot n. pr. Prislanov hram v Gabrskem, Čeče, Vrharjevo ln Prašnikarjevo, kočo pod Kumom In Cebinovo. — Sola Trbovlje II bo sodelovala pri programu centralne spominske akademije ln pri športnih tekmovanjih v jubilejnem letu.
Prav lep program sl je zadala za praznovanje spominskega leta KPJ INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH. S pomočjo Ljudske tehnike in LMS bodo na šoli organizirali učne krožke, da tako Izboljšajo učni uspeh do konca šolskega leta.Teoretični in praktični pouk bodo Izboljšali. Sola ima v načrtu več predavanj Iz Programa VII. kongresa KPJ in zgodovine ZK Jugoslavije. Ljudska tehnika ln mladinska organizacija bosta pripravili kulturni spored, ki se bo Izvajaj ob zaključku Šolskega leta, ob otvoritvi novih šolskih prostorov ln na centralni proslavi dneva mladosti. — Posebno pozornost pa bodo posvetili letos partizanskemu pohodu po Koroški in Savinjski dolini, kjer bodo absolventi III. letnika šole v vsakem kraju izvedli svoj kulturni program s predgovorom o zgodovini KPJ to SKOJ. Nadalje bodo za otvoritev nove IKS organizirali razstavo miniaturnih kovinarskih Izdelkov to slik. Športne sekcije bodo organizirale razna športna tekmovanja, s prostovoljnim delom pa bodo gojenci šole uredili dvorišče to okolico nove IKS ter sodeJovaM tudi pri gradnji oz. opremi novih stanovanjskih hiš STT na Ličarjevem. — Enako bodo skrbeli za Izobrazbo ter organizirali več tečajev. — Osu^-ma organizacija ZK na industrijski kovinarski šoli bo sprejela v članstvo 15 mladih članov. Pri gradnji stanovanjskih hiš STT bodo mladinci Izvedli obvezo 1.000 prostovoljnih delovnih ur.
LJUDSKA TEHNIKA IKS V TRBOVLJAK Je sprejela tele obveze: Ljudska tehnika IKS sl je v počastitev 40. obletnice KPJ zadala nalogo, da bo izboljšala učne uspehe na šoli z organizacijo raznih krožkov. V teku leta bodo včlanili v LT vse učence In uslužbence, poživili bodo svojo fotosekctjo ter organizirali več športnih tekmo, vanj. Članstvo bodo pritegnili v avto krožek LT Strojne tovarne, najboljši absolventi pa bodo opravili šoferski Izpit. — Udeležili se bodro vseh nagradnih natečajev, ki jih vsako leto razpisuje okrajni odbor LT.
PRIPRAVE DELOVNIH KOLEKTIVOV
RUDARJI RUDNIKA TRBOVLJE so sl zadali nalogo, da bodo sprejeli v počastitev 40-letnlce KPJ 60 novih članov v ZKJ. Po vseh rudniških obratih bodo v aprilu obratne konference v počastitev jubileja KPJ ln ustanovnega kongresa KPS na Ceblnovem. V mesecu aprilu bo nadalje na rudniku slavnostna seja DS. — Med ostalim so si rudarji zadali nalogo, da do i. maja presežejo proizvodni plan premoga na Jamskem obratu Trbovlje za 5.000 ton, do konca leta 1959 pa 15.000 ton. Rudniški obrat SRD Je sklenil, da bo do 1. maja t. 1. Izvršil letini plan lzdelaive jamskih vozičkov (200). — Tudi dnevni kop Dobrna-Neža Je sprejel sklep, da bo njegov kolektiv do 1, maja 1959 presegel letni plan proizvodnje premoga za 800 ton, a do konca leta za 5.000 ton. — Kolektivi v okviru rudniškega komiteja ZK Trbovlje ae bodo udeležili centralne proslave dneva rudarjev 90-odstotno, nadalje bodo organizirali 3 Izlete v partizanske kraje, okrepili delo osnovnih organizacij ZK ln sindikalnih odborov na rudniku —
1. maja 1959 pa bo množično zborovanje kolektiva rudnika na Dobrni, kjer bodo odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju ALOJZU HOHKRAUTU. — Razen tega je obrat SRD prevzel nalogo, da bo do konca leta pripravil za osnovno šolo v Trbovljah II vse potrebno orodje za pouk v ročnih delih. — Mimo obvez, ki jih je sprejel kolektiv rudnika Trbovlje, pa Ima njegova mladinft če svoj poseben program.
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE. — Tudi v STT so pripravljeni. Poseben odbor v tovarni Je za proslavo 40, obletnice KPJ Izdelal načrt, ki obravnava delo sindikalne podružnice, pomoč pri sestavljanju novega tarifnega pravilnika, in skrb, da sc zmanjša število delovnih nezgod v podjetju. — Za Izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka pa bodo v STT napravili naslednje: pospešili bodo izgradnjo 106 stanovanj v svojih stanovanjskih blokih, pomagali pri ureditvi svojega Samskega doma In okolice ter zagovarjali potrebo ustanovitve menze v tem domu. Med prvenstvene sklepe sodi v STT, da delovni kolektiv dobi topli obrok hrane — vso skrb bodo nadalje posvetili vprašanju olepšanja letnih dopustov članov kolektiva, ln # sicer v letovišču v Crlkvenici. novo počitniško postojanko pa bodo uvedli na Gorenjskem. — Prav tako bodo storili vse, da se v STT uredi obratna ambulanta s stomatološkim oddelkom. — Sindikalna podružnica v tovarni bo organtžlraia razna športna tekmovanja. — Tudi v okviru vseh ostalih dejavnosti, kakor n. pr. v strelski družini, organizaciji LMS, Ljudski tehniki, fo.osckcHjl ter avto-moto sekciji bodo storili vse, da bo program delovnega kolektiva STT v celoti Izvršen. — Na področju dela osnovne organizacije ZK bodo predvsem skrbeli, da se intenzivno preštudira mater al VII. kongresa ZKJ ter material IV. kongresa ZKS. V članstvo ZK bodo v STT sprejeli 6fl mladih članov ter zanje organizirali poseben študij.
CEMENTARNA IN ELEKTRARNA V TRBOVLJAH. — Tovarniški komite ZK trboveljske Cementarne sl Je zadal za osnovno nalogo, da predvsem odpravi obstočeja nesoglasja, ki so v zadnjem času nastala v osnovni organizaciji ZK. V ta namen bodo vso pozornost posvetili temeljitemu proučevanju Programa in Statuta ZKJ. — V okviru proslave 49-letnlce KPJ bodo delali na tem, da sprejmejo v članstvo ZK vse tiste, ki Imajo za to potrebne pogoje. Naloga, ki »o sl Jo zadali, se nanaša predvs:m na to, da bodo nove člane ZK poiskali v vrstah mladine. — Meseca aprila bo Intel kolektiv tovarne poseben sestanek v počastitev 40. obletnice KPJ, sindikalna podružnica v tovarni pa bo organizirala razna športna ln ostala tekmovanja.
—	Skupno z DPD »Svobodo-Zasaivje« bo kolektiv organiziral slavnostno akademijo. — Ena Izmed v ažnlh nalog, ki stoji pred kolektivom trboveljske Cementarne v jubilejnem letu KPJ. je zlasti Izboljšanje delovne discipline, kjer bodo prednjačili predvsem člani ZK. — V zvezi z rekonstrukcijo tovarne sl ho organizacija ZK prizadevala, da bodo z deli, ki jih lahko opravijo v lastni režiji, člmprej pričeli In jih tudi izvršili, s tem bodo dali luštni prispevek k čimprejšnji uresničitvi potrebne rekonstrukcije tovarne.
V	trboveljski Elektrarni pa so ij v svojem programu na čast 4«, Obletnice KPJ zadali nalogo, da bodo v času zasedanja IV. kon. greta ZKS priredili množično zborovanje celotnega kolektiva. Za 1. maj bo kolektiv priredil Izlet v naravo, da a tem poudari praznik deda v n Ih ljudi vsega sveta, nadalje Imajo v načrtu Izlet v zgnilo-v*ra,ke kraje, ki so vezani na hlstorlat KPJ — posebno skrb pa bodo v podjetju posvetili sprejetju novih članov v ZK In študiju kongresnega materiala. — V okviru delovnih akcij v trboveljski občini !$p kol uku v Elektrarne organiziral prostovoljno delo.
Tarifna politika, zaključni računi gospodarskih organizacij in L0, družbena prehrana, oddih delavcev in uslužbencev, izobraževanje organov samoupravljanja in vodstev sindikalnih podružnic ter inštruktorsko — politična vloga sindikalnega sveta proti podružnicam — osnovne aktualne naloge sindikalnega sveta in podružnice
Po razširitvi občine Vldem-Krško deluje na njenem področju skupno 13 obveznih šol, ln sicer 4 popolne, 4 nepopolne, 3 osnovne šole s prvimi štirimi razredi ln d ve niže organizirani osnovni šoli. Na teh šolah Je skupno 2777 otrok, ki obiskujejo pouk v petindevetdesetih oddelkih.
V prvem polletju Je lzae.alo razred 76.23 odst. učencev. Šolski uspeh ni najboljši, zato stoji pred prosvetnimi delavci težka naloga, da bo le-ta ob zaključku šolskega leta boljši. Najboljši učni uspeh so dosegli v Dolenji vasi, kjer Je pozitivnih 86.6 odst., 'najslabši pa na Gradcu, kjer je izdelalo pouk le 67.8 odst. otrok. Da je uspeh na tej šoli tako slab, so v glavnem krivi težavni učni pogoji. Zelo slab šolski uspeh je nadalje v Kostanjevici, dasi Imajo za šolsko delo dobre pogoje. Zanimivo je, da so v celoti najslabši učni uspehi v petem razredu, najboljši pa v četrtem razredu osnovne šole.
opravljeno delo, hkrati pa naj bo izhodišče za gospodarstvo v novem poslovnem letu. Občinski sindikalni svet pa naj še posebej aktivno sodeluje v razpravi z zborom proizvajalcev ObLO glede sestave zbirnega poročila v okviru občine.
K tej nalogi je plenum dodal še izvršitev »dvotretjinske akcije« v prid družbenega standarda, katerega osnove je Izdelala posebna komisija po razširjeni seji predsedstva ObSS že lansko leto.
Okvirni program je bil že predložen celotnemu političnemu aktivu občine ter je sedaj na dnevnem redu na zborih volivcev na terenu, kakor tudi v gospodarskih organizacijah. Plenum je posebej poudaril, da je treba takoj izdelati prioritetni vrstni red, ki naj služi kot osnova ob razpravi o zaključnem računu gospodarske organizacije, da se bodo delovni kolektivi seznanili, katera in koliko sredstev naj se porabi v okviru podjetja, koliko pa jih je potrebno za družbene potrebe v komuni. Povsem jasno je bilo poudarjeno, da je treba delovnim kolektivom obrazložiti, kaj zmoremo v tem letu z razpoložljivimi sredstvi.
Glede družbene prehrane je plenum povzel sklep občnega zbora, zbora proizvajalcev, da je treba najprej proučiti sedanje kapacitete objektov za družbeno prehrano v občini, nato pa je Izdelati program za potrebe nove gradnje na tem področju. K Izvršitvi te važne naloge naj se predvsem pritegne komisija za vprašanje zaposlenih žena, center za pospeševanje gospodinjstva ln seveda tudi zbor proizvajalcev.
Koristna Izraba letnega oddiha Je poseben problem v občini, kajti le dve gospodarski organizaciji imata svoje lastne počitniške domove ob morju, trboveljski rudnik pa bo zgradil te prostore v teku leta. Komisijo za letni oddih čaka izvedba naloge občnega zbora, da formira počitniško skupnost in da napravi posvetovanje z vsemi prizadetimi gospodarskimi organizacijami.
Ta mesec je nameravana v okviru LU ustanovitev večerne šole za izobraževanje članov DS in UO ter vodilnih organov sindikalnih podružnic.
Poseben poudarek je dal plenum inštruktorsko-politični vlogi ObSS proti sindikalnim podružnicam. Važni so obiski sindikalnih podružnic po članih plenuma ObSS, proučitev metod dela vodstvenih
IZ LITIJE
V LITIJI ORGANIZIRAJO VEČERNO GIMNAZIJO
Občinski sindikalni svet v Litiji je započel z akcijo za ustanovitev redne večerne gimnazije v Litiji. Ta 'bi opravljala delo bivših razredov višje gimnazije (za 5., 6., 7. in 8. razred), ali pa za snov srednje ekonomske šole.
Predsednik obč. sind. sveta tov. Gradišek nam je izjavil: — Najprej je treba' popisati vse kandidate, ki so pripravljeni za obisk take šole. Stroški za šolanje bodo znašali po dosedanjih predračunih od 3.000 do 4.000 din in jih bodo nosili kandidati sami.
Ustanovitev take večerne šole, kjer bi si udeleženci pridobili snov za višjo Izobrazbo in s tem pogoje za višje službene položaje, je v Litiji, kjer primanjkuje višjega strokovnega kadra, nujno potrebna. O poteku te akcije bomo še poročali.
organov in nudenje pomoči le-tem, če Je potrebno — še posebej pa je bilo naglašeno, da naj dobe vse sindikalne podružnice potrebne poslovne prostore, kjer bodo Imeli odborniki svoje seje in se v njih shajali. Seveda je treba tu misliti na preskrbo osnovnega inventarja. Pregled podružnic Je namreč pokazal, da imajo osnovni inventar le večje sindikalne podružnice, medtem ko Je v manjših sindikalnih organizacijah arhiv shranjen na domovih posameznih članov sindikalnega odbora. To akcijo bo možno izvesti s pravilnim razumevanjem organov samoupravljanja v kolektivih, ln to člmprej.
Ob zaključku se Je plenum seznanil še z okvirnim programom praznovanja 40. obletnice KPJ, sindikatov in SKOJ. Ob praznovanju 1. maja naj bi po vseh kolektivih priredili Interne proslave.
Šolski obisk se vsako leto boljša. V prvem polletju letošnjega leta je bil le-ta nekaj nad 95 odst. Najbolj redno obiskujejo šolo v Velikem Podlogu, naj slabše pa v Gradcu, kjer je šolski obisk pod 90 odst.
Na tehniški srednji šoli je bil v prvem polletju letošnjega leta šolski uspeh slabši kot lani, saj je izdelalo pouk le 59 odst. dijakov, šolski uspeh so znižali zlasti nekaterj dijaki prvih letnikov, ki ne kažejo posebnega zanimanja za šolo. V drugem letniku je uspeh boljši, a ne takšen, kot bi bilo pričakovati. Na splošno ne bi mogli trditi, da gre slabši učni uspeh izključno na račun znanja, temveč tudi zaradi ostrejšega kriterija ocenjevanja.
V vajenski šoli raznih strok
je šolski uspeh in tudi obisk pouka nadvse zadovoljiv. Pouk je namreč izdelalo 91.2 odst., šolski obisk pa znaša 98.6 odst. Sola ima težave predvsem s prostori, ker v glavnem gostuje v poslopju osnovne šole.
V glasbeni šoli je letos vpisanih 92 učencev. Delo v šoli je doslej oviralo pomanjkanje lastnih prostorov. V prihodnjem polletju te ovire ne bo. ker je šola dobila svoje prostore.
Z razširitvijo tehniške srednje šole bodo vedno bolj primanjkovali šolski prostori, zato se s tem vprašanjem sedaj že resno ukvarjajo oblastveni in politični forumi. Povsem kaže, da se bodo odločili za gradnjo nove osemletne šole na Vidmu in tako v glavnem
sprostili sedanje šolsko poslopje v Krškem, ki ga bodo odstopili tehniški srednji šoli.
V Leskovcu imajo dvoje šolskih poslopij, kjer je le 7 učilnic, oddelkov pa 15. Zato so prisiljeni imeti pouk v treh izmenah, kar je edinstven primer v občini. To vprašanje nameravajo rešiti na ta način, da bodo iz stanovanjskih prostorov, ki so v šoli, uredili učilnice.	♦
Občinski ljudski odbor je posvetil vso skrb' ureditvi šolskih poslopij, kar so v preteklem letu deloma ali v celoti rešili na Zdolah, v Velikem Podlogu, Velikem Trnu ter šolske prostore deloma tudi opremili.
Najslabše je v Gradcu, kjer je šolski pouk v baraki. Tu bo treba še mnogo storiti, da bo pouk potekal nemoteno.
Kljub temu, da je občinski ljudski odbor v preteklih letih posvetil obilo skrbi šolam in jih finančno podprl, tako da imajo sedaj primemo zunanje lice in delno tudi zadovoljivo notranjo opremo, bo treba s temi deli še nadaljevati, če hočemo, da bo šolski uspeh takšen, kot je potrebno.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V ZAGORJU SE PREDSTAVLJA VOLIVCEM
z odprtimi kartami
c svojem delu v minulem letu in hkrati predlaga, kaj naj bi storil letos za nadaljnjo rast komunalnega sistema in odpravljanja pomanjkljivosti, ki ovirajo napredek zagorske doline
Četudi analiza dela občinskega ljudskega odbora ni popolna, so lahko občani spoznali, kaj je občina storila za napredek zagorske doline v letu 1958. Najbolj značilna je vsekakor ugotovitev, da je občinskemu ljudskemu odboru pri njegovem delu pomagalo nad osem sto občanov, ki sicer niso bili vsi enako aktivni, so pa s svojim prizadevanjem in vztrajnostjo rešili marsikatero zapleteno vprašanje.
Lani je bil občinski proračun planiran takole: dohodki naj bi znašali 117,710.000 din, izdatki pa prav toliko. Realizacija dohodkov je bila 99,8°/o, izdatkov pa 96,42%. Kot že vsa leta sem, gre največ izdatkov za kulturo in prosveto, za kar je bilo lani potrošenih nad 41 milijonov din. Semkaj pa niso prišteti še izdatki za dotacijo v znesku 10,225.000 din za potrebe Ind. rudarske šole. Občinski ljudski odbor pa je še posebej porabil za popravila starih šol in začetno gradnjo novih šol nad 8 milijonov din.
Za socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito je bilo določenih v proričunu skoraj 14 milijonov din, izdatki pa so narasli kar nad 19 milijonov din. V Zdravstvenem domu so osnovali nekatere nove proračunske ustanove, zvišali so se oskrbni dnevi v bolnišnicah in socialnih domovih, povečalo pa se je tudi število rednih m izrednih podpirancev.
Precej visoka je tudi vsota sredstev, namenjenih za komunalno dejavnost. Od 3,632.000 din je bilo porabljenih samo za glavno cesto skozi Zagorje nad pol milijona din, medtem ko je šlo za vzdrževanje cest IV. reda in javnih poti nad poldrugi.milijon sredstev. Seveda pa so potrebe znatno večje. Občinske ceste in javne poti so v izredno slabem stanju, zato je občinski ljudski odbor — ko je razpravljal o teh problemih — sklenil ustanoviti občinsko cestno upravo, ki bo razpolagala z določenim številom cestarjev za vzdrževanje cest ln mostov. Za vzdrževanje kanalizacije je bilo potrošenih 180.000 din, za ureditev nove kanalizacije ob Ulici talcev pa 300.000 din. Na tem področju £>a čaka občinski ljudski odbor še ogromno delo, saj je večina kanalizacijskih naprav že doslužila svojemu namenu, polovica stanovanjskih hiš pa je sploh še nima. V načrtu je regulacija potokov Medija in Kotedrežce, s čimer se bo znatno izboljšalo kanalizacijsko omrežje. Z razširitvijo naselij v Potoški vasi, Kisovcu in Zagorju pa bo treba do leta 1962 zgraditi 8,200 m nove kanalizacije in urediti vse ostale naprave, za kar bo moral imeti občinski ljudski odbor na razpolago velika sredstva.
Zelo zanimivi so tudi podatki, ki pravijo, da je bilo za urejevanje oziroma vzdrževanje parkov potrošenih pol milijona din in znaša zdaj površina vseh parkov že 4.800 m’. Občina pa sodi, da bo z nadaljnjo ureditvijo na tem področju pri-
dobila še 11.000 m’ parkov. Iz rezervnega sklada je bilo dodeljenih še 1 milijon din za gradnjo vodovoda na Izlakah, skoraj pol milijona din za podaljšek vodovoda ob Kolodvorski cesti, manjše zneske pa je občina dala še. za vodovod naselja Na bregu in za podaljšek vodovoda v Borovniku. Vendar pa vprašanje vodovoda in preskrbe občanov s pitno vodo še zdaleč ni rešeno. Zavoljo tega je občinski ljudski odbor po temeljiti razpravi in proučitvi tega vprašanja naročil strokovni komisiji, da pripravi vse potrebno za odstranitev vseh pomanjkljivosti.
Razen tega je občinski ljudski odbor lani zadovoljivo rešil še nekaj drugih perečih vprašanj. Javna razsvetljava od Košenine do Boriška je zdaj dokončno urejena. Za gradnjo 36-stanovanjske hiše je bilo odkupljeno zemljišče, kupljeni so tudi načrti, vloženih lastnih sredstev pa je 1,167.000 din. — Za vzdrževanje mostov je bilo dodeljenih 350.000 din. S temi sredstvi nameravajo popraviti šemniški most pod medijskim gradom in most na cesti Viderga—Ravne ter še nekatere druge manjše mostove. — Najbolj pereč problem je dokončna ureditev oziroma regulacija obeh potokov. Občinski ljudski odbor se je zavzel za ustanovitev vodne skupnosti, v katero bi vlagala sredstva vsa zagorska podjetja. Predvideno je, .da bi zbrali v tem skladu letno 15 milijonov din, ki bi jih potrošili za regulacijo obeh potokov, seveda v skladu z načeli nadaljnje urbanizacije zagorske doline. Zelo važna naloga bo dokončna izdelava urbanističnega načrta za Zagorje. Z njim bo Zagorje dobilo svojo pravo podobo.
Volivci pa so se seznanili tudi z uspehi zagorskih gospodarskih organizacij v preteklem letu. In končno tudi o problemu, ki tare že dolga leta nešteto občanov. Namreč o splošnih stanovanjskih razmerah v kraju in o načrtih, ki jih bo občina v naslednjih letih napravila za povečano in hitrejšo izgradnjo novih stanovanj. Popis stanovanj in hkrati ugotavljanje dejanskega stanja stanovanjskih razmer daje porazno sliko. Velika večina stanovanjskih hiš je v skrajno slabem stanju, mnogo pa jih bo treba podreti. Kar 355 prosilcev terja stanovanje, medtem ko 'bi bil prav tako nujno potreben samski dom, ki bi razpolagal s štiri sto samskimi stanovanji. — Analiza tega stanja narekuje občinskemu ljudskemu odboru, da stori vse za rešitev tega vprašanja. Zato bi morali v naslednjih štirih letih zgraditi 125 enosobnih, 322 dvosobnih in osem trosobnih stanovanj, razen tega pa še dva samska domova za 800 samcev. Občina pa s svojim stanovanjskim skladom kajpak ne-bo mogla v tem obdobju zgraditi toliko stanovanj. Zato upravičeno pričakuje pomoč iz republiškega stanovanjskega sklada.
Ce k temu prištejemo še druge objekte družbenega standarda, ki so nujno potrebni, je razumljivo, da čaka ne le občinski ljudski odbor, marveč vso zagorsko skupnost v bližnjih letih še mnogo mnogo trdega dela, — Občina je odprla karte. Na zborih volivcev so volivci z zanimanjem poslušali Izvajanja odbornikov, nato pa so v razpravi opozorili še na nekatera druga vprašanja, ki jih bo treba a sodelovanjem vseh zadovoljivo rešiti.	(v)
r
NAS KOMENTAR
KRIZA ITALIJANSKE KRIZE
Napovedani Macmlllanov obisk v Moskvi ln nenadni Dullesovl obiski v Londonu, Parizu In Bonnu, kjer so razpravljali o stališču Zahoda do sovjetskih predlogov za rešitev nemškega vprašanja, so nekoliko zameglili zanimanje za pomemben in poučen proces, ki se odvija v Italiji. »To ne gre le za navadno vladno krizo, ki se začne z odstopom vlade ln se konča s sestavo nove,« je pred nedavnim poročal lz Rima neki zahodni novinar, »ampak za krizo že tradicionalne Italijanske krize, ki je vrgla Fanfanijev kabinet ln razkrila javnosti marsikaj, kar je bilo doslej bolj ali manj prikrito.«
Fanfanljevo vladno koalicijo demokristjanov in socialnih demokratov pravzaprav ni odstavil parlament kot se navadno dogaja; to vlado, ki so JI že ob rojstvu prerokovali, da ne bo dolgo živela, ker je imela v parlamentu zelo borno večino, so vrgle zdrahe v obeh vladnih strankah.
Italijanska krščanska demokracija ni stranka v pravem pomenu te besede, marveč nekakšno gibanje, čigar voditelji se trudijo, da bi spravili pod klerikalni klobuk vsp razrede ln sloje od delavcev do Industrialcev. Pri tem uporabljajo že zdavnaj obrabljene fraze o nadrazrednostl krščanske demokracije, o »sodelovanju stanov«, ki pa so v bistvu le pobožne želje ln propagandna gesla, s katerimi bi krščanska gospoda rada zakrila svoje resnične namene in vladala množicam. Toda ljudstvo Je težko prepričati, da so sl vsi ljudje »bratje v Kristusu«, kajti kapitalist, član demokrščanske stranke, brezobzirno Izkorišča delavca, tudi člana demokrščanske stranke, voditelji stranke pa se trudijo, da bi v Italiji obveljal takšen sistem, ki bi to Izkoriščanje omogočal. Naj se klerikalni vaditelji še tako prizadevajo, da
bi bilo njihovo gibanje nadrazredno, je vendar očitno, da prevladujejo v njem čisto posvetne skrbi: tisti delovni ljudje, ki zaradi svojega verskega nazora volijo demokrščanske stranko. Jo silijo v levo In zahtevajo socialne Izboljšave: klerikalni bogataši pa silijo stranko v desno, nastopajo proti socialnim reformam ln se zavzemajo za utrditev sistem* kapitalističnega Izkoriščanja. Tl dve osnovni struji se spet delita v več manjših struj, sredi tega pisanega mozaika pa Je strankina sredina, ki ji Je do nedavnega načeloval Fanfanl. Stranka s tako različnimi interesi članstva se mora zatekati h kompromisom, v lastnih vrstah In tudi v odnosih do drugih strank, venomer mora nekoga miriti in mu dajati koncesije, se pravi, vsa njena politika je stkana iz kompromisov, ki navadno nikogar ne zadovoljijo. Tudi Fanfanl-Jeva prizadevanja, da bi z meglenimi obljubami o socialnih reformah ohranil krščanski votivni blok neokrnjen ln sl zagotovil zavezništvo socialnih demokratov, niso nikogar zadovoljila. Levica je zahtevala več kot Ji je Fanfanl mogel nuditi, desnici pa se Je zdelo, da je obljubljal preveč In da
sploh ne bi smel govoriti o socialnih reformah. Spori so se tako zaostrili, da je danes levica po svojih težnjah bližja socialistom kot desnici v lastni stranki, desnica pa bližja liberalcem in monarhofašlstom kot demokrščan-skl levici. Fanfanl ae je trudil, da bi zgladil ta nasprotja, toda desnica Je minirala vsa njegova prizadevanja in končno je Fanfanl odstopil. Najprej kot predsednik vlade, potem pa kot generalni sekretar demokrščanske stranke.
Tudi socialnodemokratska stranka nikoli ni bila enotna in tudi njeno članstvo se Je grupiralo v več frakcij. Saragat je s podporo sredine ln desnice dolga leta vedril in oblačil v de-mokrščanskih vladah, leva struja pa Je zahtevala radikalnejšo socialistično politiko, nastopala Je proti sodelovanju z razrednim sovražnikom, In se zadnja leta, ko so se Nennljevl socialisti osamosvojili in odpovedali pakt o enotnosti akcije a komunisti, vedno bolj odločno zavzemala za socialistično združitev.
V drugi polovici januarja je bil v Neaplju XXXIII. kongres Socialistične stranke Italije, na katerem je zmagal Nennljev politični program. Nennl Je na kongresu poudaril razliko med socialistično in komunistično stranko tako v pogledu odnosa do države ln socialistične družbe- kot v pogledu zu-narfje politike. Komunistična partija Je po Nennljevl oeenl ostala povezana s političnimi težnjami Moskve, socialistična stranka pa odklanja blokovske koncepcije In teži, da bi a pod-
poro množic prišlo v Italiji do socialistične preobrasbe. Zavzema se za skupno akcijo vseh delavcev, vključno komunistov, odklanja pa preživele oblike povezovanja s komunisti, ki so ji dolga leta vezale roke.
Kongres v Neaplju je močno odjeknil po vsej Italiji. Socialna demokracija se je znaila pred razkolom. Njeni levici se Je pridružil tudi soelslno-demokratskl minister za delo Vlgorel-11, ki Je odstopil Iz vlade ln e tem zadal zadnji udarec Fanfanljevemu kabinetu. Začela se Je odkrita vladna kriza in po desetih dneh prerekanja je predsednik Gronohl zaupal mandat za sestavo nova vlade obrambnemu ministru v Fanfanijev! vladi Segnlju. Segnl Je mandat sprejel ln začel posvetovanja, med tem pa Je socialnodemokratska levica Izstopila la stranke ln 1 tem Saragatu zaprla vrata do kakršne koli udeležbe v vladi. Segnlju najbrž ne bo preostalo drugega kpt ustanoviti začasno enobarvno demokr-ščansko vlado, ki bi životarila do novih, o katerih že kar precej govore.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da pomeni razkol v vrstah socialnih demokratov, se pravi odcepitev levice, ki se zavzema za socialistično enotnost, začetek nove politične preusmeritve v Italiji, kakršno je predvidel Nennl v Neaplju, kajti pred očmi moramo Imeti tudi dejstvo, da podobna nasprotja, kot so privedla do rasce-pltve socialnodemokratske stranke, obstajajo tudi v krščanski demokraciji, čeprav bo v tej stranki proces verjetno daljši ln težavnejši.
v
»Delavec je disciplinsko odgovoren, če prekrši delovno disciplino, če ne izpolnjuje sporazuma, ki ga je podpisal ob sklenitvi delovnega razmerja,« je napisano v pravilih nekega in mnogih podjetij. — Kakšni so ti prekrški? — Šofer je prišel na delo neprespan, med vožnjo pa se je opijanil. Stopil je pred disciplinsko sodišče podjetja, ki ga je ob njegovem trdovratnem tajen ju, a soglasni potrditvi prič obsodilo na 10-odstotni odtegljaj mesečne plače za dobo treh mesecev. Disciplinsko scsflšče se je odločilo za ta sklep po večkratnih opominih, ki niso zalegli — Bolničarki neke zdravstvene ustanove sta se vpričo pacientov zlasali. Baje je šlo za čast nekega tretjega. Ker pa se čast tako ne sme reševati, sta prišli pred disciplinsko sodišče okrajnega ljudskega odbora. — Delavec je doživel doma zakonski pretres. Po prepiru z ženo je odšel iskat drugo službo, ne da bi prej sporočil to podjetju, kjer je bil v rednem delovnem razmerju. Teden dni ga ni bilo na delo, teden dni so mu pisali, »plavega«. Medtem sta z ženo sklenila premirje in delavec je spet zaprosil za staro delovno mesto. Spet se je sešlo disciplinsko sodišče. Sodba: Tromesečno 10-odstotno odtegovanje plače, pogojno za dobo dveh let. Utemelji,tev: slabo socialno stanje družine.
Se bi lahko naštevali. Disciplinske komisije DS, ah kot jih ponekod imenujejo tudi disciplinska sodišča, so imele tudi v minulem letu dovolj tehtnega dela. Obiskali smo sedem zasavskih in posavskih podjetij in nekaj članov občinskih disciplinskih sodišč. Odgovorili so na nekaj enakih vprašanj, ki smo jih vsem zapored postavili, da bi zvedeli, kako si oni sami najbolje zamišljajo delo teh — brez dvoma pomembnih organov v naših podjetjih, njihove težave in dosedanje izkušnje.
imajo opravka s človekom.
Neka trboveljska disciplinska komisija je odpovedala delo delavcu, ki ni soglašal s prestavitvijo na drugo delovno mesto, čeprav doslej še ni bil kaznovan. To je precej visoka in morda tudi ne povsem upravičena kazen, saj ne vemo, kakšni momenti so vodili delavca pri odpovedi ponudenega delovnega mesta.
Nekatere komisije so še premalo seznanjene z določili s svojega področja. Tako so n. pr. v nekem trboveljskem podjetju izrekli delavcu hkrati dve kazni, kar pa ni pravilno. Znan je tudi primer nekega direktorja, ki je kaznoval delavca brez vsakršnega zaslišanja.
ZGODOVINSKI DNEVI
1. 2. 1918. Upor mornarjev avstroogrskega vojnega ladjevja v Boki Kotorski. — 1935. Velike študentovske demonstracije na univerzi v Beogradu.
12. 2. 1934. Začel se Je upor delavcev na Dunaju proti razpustu avstrijske socialnodemokratske stranke.
19.	2. 1922. V Zagrebu je začela izhajati »Borba«, glasilo KPJ.
20.	2. 1956. V Moskvi začetek XX. kongresa komunistične
partije Sovjetske zveze.
*1. 2. 1948. V Londonu so objavili »Komunistični manifest«.
— 1919. Več kot 30.000 delavcev Iz Bosne in Hercegovine sodelovalo v splošni stavki in demonstracijah.
**• 2. 1963. V Beogradu začetek TV. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije, na katerem so spremenili njen naziv v Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije.
26. 2. 1928. V Zagrebu se je začela VIII. mestna konferenca KPJ, na kateri so izvolili za sekretarja mestnega komiteja Josipa Broza.
26. 2. 1875. V Trstu umrl Svetozar Markovič, veteran sociali-
.	stičnega gibanja v Srbiji.
Februarja 1942. Sprejeti »Fočanskl predpisi« Vrhovnega štaba o ustanovitvi in organizaciji narodnoosvobodilnih odborov.
»IMAMO DISCIPLINSKA SODISCA«
PREIZKUSILI SMO POPULARNOST. disciplinskih sodišč. Med desetimi delavci, ki smo jih vprašali po vrsti sodišč, ki jih imamo, je le eden pozabil na disciplinsko komisijo v svojem podjetju, čeprav še ni bil nihče med njimi nikoli kaznovan. V podjetjih vedo povedati, da največkrat najbolj užgejo javni ukori, ki jih razobesijo po oglasnih deskah na vseh deloviščih. Ti glasi so, po zanimanju sodeč, najbolj brane stvari dneva. Niso redki primeri, ko krivci, ki se znajdejo pred disciplinskimi komisijami, na vse mogoče načine rote njihove člane, naj postavijo še takšno kazen, tudi denarno, samo da ne bi »prišli« na oglasno desko.
PREMILI — PRESTROGI!?
SODBA O DELU iz ust nečlanov ln članov disciplinskih komisij. — »Disciplinska sodišča so preveč popustljiva. Nekdo je navedel le dva disciplinska prekrška, ki jih je obravnavala disciplinska ko-
misija v njihovem podjetju, čeprav je bilo teh več.« — »Vodstvo podjetja bi moralo imeti večje pravice za kaznovanje.« — Drugod: »Kazen bi morala biti samo vzgojna. Prevelike denarne kazni niso umestne.« — »Včasih je premalo časa, da bi se člani disciplinskih sodišč lahko konkretneje poglobili v primer. Posledica: kampanjske obsodbe.« — »Sodišče v podjetju nima takšne avtoritete kakor tuja sodišča.« — »Pri delu sodišča bi moral mnogo bolj sodelovati celotni kolektiv.«
Predsednik disciplinske komisije nekega sevniškega podjetja pravi, da ima pri vsaki disciplinski obravnavi najprej pred očmi človeka in šele potem njegov prekršek.
Gre za primer delavke, ki je bila že nekajkrat kaznovana, ki je na splošno nepriljubljena med kolektivom, zadnji prekršek, ki ga je storila, pa je bila kraja manjšega tovarniškega predmeta. Konec lanskega decembra so jo obsodili na odpust iz tovarne, kazen pa razglasili za pravomočno šele
fr
MARLJIVI RIBICI iz Sevnice
vsestransko zasliševanje pred izrekom kazni.	.
Seveda pa je na drugi strani problem tudi prevelika popustljivost, ki ima lahko le negativne posledice. Disciplinske komisije se premalo poslužujejo svojih pravic že ob manjših prekrških, koterih kazni pa W brez dvoma dovolj vzgojno vplivale na posamezne člane kolektivov.
Neka uslužbenka je dolgo prepozno prihajala v službo ali jo prezgodaj zapuščala. Disciplinsko sodišče o njej ni razpravljalo. Podjetje se je izkazalo velikodušno in ji dalo redno odpoved, ki je bila zanjo bistveno boljša od kazenske.
KAKŠEN PA JE VZGOJNI UČINEK?
NAVZLIC NEKATERIM SPODRSLJAJEM, ki smo jih omenili zato, da bi jih odpravili, je na dlani spoznanje, da so disciplinske komisije v naših podjetjih pomemben organ, ki pa ga je treba še naprej razvijati in krepiti Časi, da bi še enkrat prenesli vso kompetenco za izrekanje kazni administrativnim organom v upravah, kot redki še žele, so že zdavnaj mimo. Ovrgli so jih njihovi dosedanji uspehi pri tovariškem reševanju raznih disciplinskih spodrsljajev in čedalje večja avtoriteta, ki jo povečini že imajo ta disciplinska sodišča med vsemi delavci.
Ja Koprivc
Prihodnje leto 100 let kemične tovarne
V vsaki občini 1« tovarna ali kakšno drugo večje gospodarsko Podjetje tisti važni čin lt el j. ki * svojo proizvodnjo raznih mater lato ih dobrin doprlnaša k »stvaritvi večjega družbenega Plana občine, tej pa pripomore k povečanju njenega proračuna v korist vseh občanov. Tudi To-v*rna kemičnih Izdelkov v Hrastniku je tako podjetje. 2e do •*dai je le-ta ustvarjala lep na_ fottol, dohodek za blaginjo naše dnužbe to istočasno doprlnaša-1® vsako leto pomemben prispe. v*k k občinskemu proračunu — ta prispevek pa bo v najbližji Prihodnosti po rekonstrukciji tovarniških naprav.' predvideno P*tkrat večji, prav tako pa tudi 'rednost njene vsakoletne produkcije po izvršitvi vseh začrtanih investicijskih del narasla Pet milijard dinarjev.
Bred dobrimi 14 dnevi le bil ktvesMcIjekl program te tovar-8e odobren, tako da bo nodiet-le lahko kmalu pričelo s temeljito rekonstrukcijo svojih, da-*>«* le močno zastarelih ln Izgubljenih tovarniških naprav. Fo Izvršitvi svojega gradbenega Programa pričakuje tovarna *»atno povečanje produkcije.
bo to podjetje po rekon-•trukctji svoje tovarne lahko Proizvedlo letno 6 tisoč ton ple-to^ttlh fosfatov, ki bodo v ®*vnem služili za produkcijo *°dobnih pralnih praškov, na 8**1 sintetičnih praškov. Ta Proizvodni a 1e v zvezi z varče-T^bijem maščob, ki so se do se-<1*1 uporabljate za Izdelavo' Bralnih praškov in jih bodo v 2®*°*e zamenjali sintetični Iz-Tl plemeniti fosfati pa se Bodo uporabljali' tudi v naši "ehranskl In tekstilni Indu-*®rl)l ter industrlil nafte.
rekonstrukcijo kemične to--®rne pa bo vstopilo v njeno Produkcijo nova proizvodnja in *®*r pridobivanje sintetične r"T>e kisline, ki Ima pred na-1'duo solno kislino to prednost J* 'e Izredno čista. Služila bo !*bko za proizvodnjo Jedilne že-jTt,ne v Tovarni kleja v Ljub-i"n| in za pridobivanje ledllne a kovine (glutanlmat), k| ga rv^buje Kemična tovarna v r^tožalah. Samo tl dve podiet-"• Kemična tovarna v Domža-Jn Tovarna klela v Ljubila-bosta odvzeli letno 6 000 ton dietične aolne kisline, letno bo mogoče producirati do 10 *** ton ln še več.
-Y JPgos’avlli vlada trenutno *ko pomanjkanie solne kivija to smo to morali letno uva-2-000 ton, uvozili r>a bi in »e r, toda za to so potoehne de-j**• — Plemenit>h fosfatov rtn-*j v Jugoilavlll Se nl=mn oro-ln Hh 'e bilo trebe za potraSve uvoziti letno cca
2.000 ton po 1,2 DM za kilogram. Potrebe po tem artiklu so bile še znatno večje, a za to so — kakor smo že rekli —potrebne devize, »teh pa tudi država nima na razpolago na pretek.
Skupno bo za rekonstrukcijo kemične tovarne v Hrastniku od vseh odobrenih Investicijskih sredstev potrebno za osnovna - sredstva milijardo 100 milijonov dinarjev, a za obratna sredstva 190 milijonov — vrednost sedanje letne proizvodnje se bo po preureditvi to--varne dvignila od dosedanjih 650 milijonov dinarjev na dve infitordi 500 rrvlijonov din.
V lastni režiji pripravila tovarna še Izdelavo železooksld-nlh barv (rdeče, črne ln rumene nianse). Z uvedbo teh proizvodov pa se bo vrednost letne bruto produkelie dvignila na preko tri milijarde dinarjev.
Devizni efekt po končani rekonstrukciji bo znašal 70 odstotkov. rentabilnost naložb-Pa 5 odstotkov. Tako bo 1 investirani dinar po dovršttvl vseh planiranih del dal letno 1,24 dinarja.
Pri tel pomembni rekonstrukciji te Tovarna kemičnih izdel-
kov naletela na polno razumevanje ln podpoiro. tako od republiškega kako-r tudi Zveznega Izvršnega sveta. To je tudi razumljivo: tovarna doslej ni dobila nlkaklh investicijskih sredstev, kar pa je v svojih obratih doslej rekonstruirala, je pa plačala z lastnimi sredstvi.
Prihodnje leto bo tovarna slavila
loe-letnico svojega obstoja, zato ni prav nič čudnega, če je danes v takem stanju; vsa zastarela je že ln njene obratne naprave so do-služile. Bes je skoraj čudno, da še lahko daje tolikšno letno proizvodnjo. — Vprašanje Investicij za letošnje leto pa je nekoliko težavnejše ln bodo verjetno zaprošena sredstva šele prihodnje leto zagotovljena. Spričo teh težav je tovarna tudi predlagala, da sme z rekon-(Nadaljevan-je na 4. strani)
iillililliililllll
BENCINSKA ČRPALKA V TRBOVLJAH bo skoraj dograjena
na pomlad, ker so pri ženski upoštevali nekaj tažkih okoliščin v zasebnem življenju.
S sklepom in obrazložitvijo je soglašal delovni kolektiv, ki je sicer prej sodil, da je treba izreči takojšnjo odpoved.
Videti je, da so bili ponekod drugod zelo dosledni, a preveč mehanični. Pozabili so, da
Povedati je treba, da je zdaj v podjetjih že povsod v navadi
Mladina in rekonstrukcija hrastniške ceste
Leto 1959 je posvečeno proslavi 40. obletnice KPJ, ob kateri prilike bomo obujali spomine na- njene dolgoletne borbe do zmage. Po vsej Sloveniji in Jugoslaviji iščejo načinov in oblik, da čim slovesneie proslavijo razne zgodovinske dneve. Tudi mladina Hrastnika noče v tem tekmovanju zaostati za ostalimi in si je zadala v ta namen zelo pisan delovni spored. Svoj program ie že začela izvajati z Brigadirskim večerom, ki so gh priredili udeleženci letošnjih delovnih akcij LMS. Ta prireditev je bila prejšnjo soboto v domu hrastn iškega Partizana. Slavnostnega večera so se udeležili vsi brigadirji dosedanjih delovnih akcij jugoslovanske mladine, nadalje zastopniki naših političnih in ostalih družbenih organizacij.
Namen večera je bil, da se mladi brigadirji spoznajo med seboj. Ti bodo s svojimi izkušnjami in znanjem pomagali pri letošnji krajevni delovni akciji, namreč pri gradnji nove ceste v Hrastniku, saj je ta gradnja pereč komunalni problem tega revirskega kraja.
Rekonstrukcija in razširitev hrastniške glavne ceste ie ena izmed glavnih točk delovnega programa občinskega kornite-ia LMS Hrastnik.
S to delovno akcijo (ki naj bi našla še mnogo posnemal-cev — prlp. ur.) se bo hrastni-ška mladina zelo lepo oddolžila spominu 40-letnice herojske KPJ.
OB 40-LETNIC1 KPJ IN SKOJ:
Boj proti kapitalizmu
PROTESTNI SHODI V REVIRJIH PRED 36 LETI
Pred 36 leti so bili po vseh naših rudarskih središčih, v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Rajhcnburgu (Senovem), Zabukovci, Krmelju, Kočevju in Velenju dne 4. februarja veliki protestni shodi, ki jih je organizirala Komunistična partija Jugoslavije. Na teh množičnih sestankih, kjer se je zbralo nad 10.000 delavcev in delavk, so zbrane množice protestirale proti vedno večji ofenzivi tedanjih kapitalistov. Na vseh teh zborovanjih so delavci in delavske sklenili, da se odpošlje resolucija Pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani ter ministrskemu predsedniku v Beograd.
V	tej resoluciji so delavci navedli 10 najosnovnejših zahtev, in sicer:
, 1. Državne oblasti naj prisilijo delodajalce, da bodo spoštovali tudi tiste zakone, ki vsaj nekoliko ščitijo delavce pred prehitrim propadanjem zaradi gladu in pomanjkanja;
2.	posredovalnice za delo in inšpekcije dela naj se postavijo pod nadzorstvo delavskih strokovnih organizacij, ki naj dobe pravico delodajalce prisiliti, da se bodo držali predpisov delavskih zaščitnih zakonov. Delavskim strokovnim organizacijam naj se omogoči kontrola nad proizvodnjo;
3.	osemurni delavnik naj se Izvede v vseh obratih brez Izjeme! Mladoletnim delavcem naj se nočno delo sploh prepove. Delo vajencev se mora plačati;
4.	odpravi naj se davek na delo, ki se pobira v obliki osebne dohodnine;
5.	volitve v delavsko zbornico ln druge delavske ustanove naj se razpišejo takoj;
6.	v vseh večjih državnih in privatnih podjetjih vse dežele je treba ugotoviti eksistenčni minimum in določiti tarife, ki se bodo spreminjale po indeksu;
. 7. takoj je treba pričeti z zidanjem delavskih stanovanj In dečjih domov;
8.	takoj razveljaviti protidelavske odredbe političnih oblasti in vse protidelavske zakone, ki omejujejo pravico do koalicije, svobodo govora, tiska in štrajka;
9.	podjetnike je treba prisiliti na povračilo vse škode, ki jo delavci trpijo zaradi neizpolnjevanja delavskih zaščitnih zakonov, in
10.	da se na vse konference, na katerih se razpravlja o delavskih interesih, povabi zastopnika proletarskih strokovnih organizacij. Zastopnikov delavskih zbornic pa delavci ne bodo priznali za svoje zastopnike, dokler jih ne bodo volili.
V	resoluciji so delavci nadalje najodločneje protestirali proti protizakonitemu postopanju Pokrajinske uprave za Slovenijo, ki se vmešava v privatna in javna podjetja, katerim ukazuje, da tamkaj po zakonu o zaščiti delavcev izvoljene zastopnike preganjajo, prestavljajo In odpuščajo.
Na shodih pa so slovenski delavci pozvali vse delavstvo Jugoslavije, naj se združi v enotno strokovno fronto za obrambo pravic pred ofenzivo kapitala.
PRED M. OBLETNICO USTANOVITVE ZRJ
OBTOŽENI OBTOŽUJEJO
Ko Je državni tožilec vee rdeč od Jeze poskušal dokazati, da Je vlada izdala »Obzngno« zaradi obrambe eksistence države ln njenih državljanov, mu Je Djuro Djakovlč odgovorili »Komunizma ni mogoče prepovedati z dekretom. Obtožujejo nas, da propagiramo diktatorske metode. Toda kadar pridemo na oblast ml, bomo uporabljali prav iste metode, ki so Jih uporabljali vsi drugi razredi... V ostalem živimo tudi v kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev v polni diktaturi, v kateri se meče 59 ljudskih poslancev iz skupščine po volji neke manjšine ln kjer se vlada s pomočjo Izjemnih zakonov.«
Ko Je tožilec občutil, da Je pred argumenti takšne obrambe, ki raagaljuje režim, šibak, je protestiral, »da se DJuru Djaikovlču. ki sedi na obložntškl klopi, dovoljuje, da na sodišču propagira komunistične ideje«.
Četrti, poslednji dan procesa, ko Je bila sodna obravnava proglašena spet za javno, so bili prebrani Se nekateri dokumenti Iz mapd o obtožencu, ki pa niso prinesli nič novega. — Nato »o prešli na končni o el procesa, kjer so Izrekli zaključno besedo tožilec, obramba In obtoženec.
Razen številnih delavcev Je tokrat prisostvovala sodnemu procesu tudi DJskovičeva tena.
V svojem zaključnem govoru je tožilec kljub očitnemu dejstvu, da je stvar povsem drugačna, vztrajal glede svoje obtožnice na stališču oa »gre za zločinski poskus rušenja države, za veleizdajo, agitacijo za komunizem, organizirano delo za rušenje družbene ureditve« In podobno.
Branilec DJura njakovlča Je v svoji zaključni besedi opozoril na to, da krivda njegovega klienta ni v ničemer dokazana, zaradi česar zahteva oprostitev.
Zatem Je dobil besedo Djuro Djakovlč. Ko Je z ostrimi besedami obsodil postopek, raziskavo In proces ter poudaril, da ga sodijo na osnov -Ohznane«, ki je tudi sodišče ni moglo uporabiti kot pravne osnove za sestavo obtožnice, Je Djakovlč rekel:
»Toltlee nam očita, da ie pripravljamo za prevzem oblasti t. revolucionarnimi sredstvi Trdim, da mu ta stvar ni dovolj lasna, niti ne pozna marksističnih naukov .
— Obtožnica ni dokazala, da hočemo revolucijo da jo želimo . . — ali revolucije m mogoče naročiti ona pride po zakonih razvoja. Revolucije komunisti no morejo Izvesti po
svoji želji in načrtu, tl samo ugotavljajo, da je le-ta v danih zgodovinskih prilikah nujna.
— Zakaj se nam očita, da smo pristaši prevrata? Na procesu ni bilo to z ničemer dokazano. Ta izgovor je bil potreben, da služi vladi za izdajo protldelavsklh zakonov ln za obtožbo nas, komunistov, da smo zločinci in najhujši ljudje ...
— Delavcem pravijo, da rušijo državo, kadar so se s štrajkom — kot legalnim sredstvom borbe — borili za svoje pravice, a zamolčali, da žandarmerija In policija z dovoljenjem in znanjem vlade brutalno preganjata delavce In njihove družine. Vse to Je bi! izgovor, da Je izšla najprej »Obznana«, a za njo Zakon o zaščiti države.
— Obtožen sem, da sem zbiral sindikalno članarino, da sem prodajal sindikalne znamkice In delal na obnavljanju sindikatov. Tega nikakor ul mogoče prepovedati — na razpravi sem pa povedal, v kakšne namene se Je ta denar porabil. Gospod državni tožilec pravi, da se država briga za občo korist, ml pa da hočemo državo rušiti. — Tudi mi se prav tako borimo za občo korist, vendar se razlikujemo od buržoazlje, ker hočemo, da sadove dela uživajo delovni ljudje, a ne neka manjšina.
Svojih idej ne propagiramo z nasiljem in nikogar ne silimo, da gre v našo Partijo. — Tožilec me dolži, da sem veren Idealom In naukom proletariata in da Je to dokaz, da delam na rušenju države. — Komunističnemu nauku bom ostal zvest vse dotlej, dokler se ne pojavi kak nauk. ki bo modernejši in boljši kot marksistični nauk.
Nad nekim naukom pa nI mogoče Izreči sodbe, ker bazira na dejstvih, na proučevanju zgodovine In življenja narodov ln epoh. Sodimo lahko samo taktiko ln delovanje; če sem po načelih buržoazne države kriv, ker se borim za Ideale delavskega razreda, mr smete soditi. Tako obsodbo lahko sprejmem, vendar je ne morem priznati kot pravilno...«
To Je bil tiste čase eden od najresnejših napadov na vladajoči režim.
Sodniki so se nato umaknili na posvet, nakar Je predsed-nlk sodišča četrti dan procesa ob treh popoldne prebral razsodbo:
»Djura njakovlča «e zaradi zločina veleizdaje po S 90, člen 2, obsoja na lil mesecev zapora, v katerega se vračuna 9 mesecev preiskovalnega zapora.«	•
V obrazložitvi te obsodbe je med ostalim rečeno, da ji Djuro Djakovlč resen m fanatičen propagator komunizma vendar skrben zastopnik svojih tovarišev.«
To Je predstavljalo popoln poraz režima, ki mu ul uspelo uničiti enega svojih najnevarnejših nasprotnikov.
Na razsodbo sta vložila pritožbo tožilec ln DJakovlčei branilec. Djuro Djakovlč je bil po razglasitvi obsodbe takoj Izpuščen na svobodo, a njegovi sotovarišl-deiavcl so ga pričakali s spontanimi manifestacijami.
Skupno z njimi Je Djuro Djakovlč nadaljeval hoj proti vladajočemu režimu trn je vse do svoje smrti, ko je bil nekega aprilskega dne 1929. leta na meji nasilno ubit. ostal zvest svoji zaobljubi, »da bo do kraja ostal veren Idealom delavskega ražreda.«
Režim, ki Je bil preslaboten, da z zapiranjem, mučenjem ln procesi obračuna z Djuro m DJako vlčem. Je to storil z nasilnim ubojem.
OBSODBA MOŠE PHADA LETA 1925
Teror je bil v polnem teku, ko so n. februarja 1925 prijeli v Zemunu enega od r.ajizrazitejših revolucionarjev In partijskih voditeljev v naši sodobni zgodovini — Mošo Pljado.
Isti djn sta na ovadbo provokatorja Vlade Mitiča, sekretarja sindikata lesnih delavcev, bila aretirana mizar Kosta Clpčjč in njegova žena, v katerih hiši so tiskali »Komunista«, organ Centralnega komiteja Partije. Policisti so razen obeh navedenih prijeli še 19 delavcev, med njimi tudi sekretarja mestnega komiteja Partije KPJ. ki le pomagal Mošl v razpečavanju tiskanega materiala.
Policija ni razpolagala z nlkaklml resnejšimi dokazi proti temu revolucionarju.
V poizvedovalnem zapisniku, sestavljenem na Glavni poli cijl uprave mesta Beograda, je Moša Pijade na dan aretacije Izjavil, da prizna, da Je Man Neodvisne delavske partije Jugoslavije, In ker sodi, da le-ta ni zakonito prepovedana, se smatra za njenega člana tudi po njeni prepovedi -po upravni oblasti.
'Dalje prihodnjič)
{jeftce
Prejšnji teden nisem nič kaj posebnega doživel, edino Jezil sem se, da v četrtek, ko smo obhajali malega Pusta, ni bilo v gostilni, ki vanjo stalno zahajam, običajnih krofov na mizi. Smo pač v času splošnega varčevanja. No. pa Je bilo od sobote dalje bolj zanimivo. Vedno sem trdil, da so Lilijani kampeljci, ln to so tudi v nedeljo dokazali. Pod svojim mostom so napravili Formozo, o čemer piše na drugem mestu naš specialni poročevalec. Na tisoče flrbcev se Je zbralo tamkaj lz bližnje in daljne okolice, da si ogledajo, kako žive Kitajci in Kitajke. Tudi mene Je zvečer zanesla radovednost med vesele Lltljane — pardon, Litljanke! Poljubovale so me na kitajski način, pa ml ni bilo prav nič všeč, ker Imam zadnje čase precej otečen nos. - Ali veste, da so Lilijani, ko so se šli Kitajce, popolnoma izpraznil svoje trgovine, da v soboto nisi dobil niti pole papirja več, kaj šele kakšno elastiko! Vse je šlo za kitajske klobuke, ki jih Je bilo na stotine ln stotine! — Ko sem se vrnil Iz vesele Litije, mi je potožil neki znanec: »Veste, da Je tudi moja babica znorela? Tudi njo Je zmešala Litija in njeni Kitajci! V nedeljo-ziutraj se Je kar na vrat na nos odpeljala v ljubo JI Litijo ln se je vrnila šele v ponedeljek dopoldne domov. Kaj Je počela tako dolgo tamkaj, ne vem! Vem pa, da sem po 37 letih najsolidnej-šega zakonskega življenja ostal v ponedeljek zjutraj prvič brez zajtrka....« — Pa sem ga potolažil: »Saj nisi edini!«
Mimogrede sem se oglasil v Zagorju, kjer sem iskal šoferja Lojza pri reševalni postaji. Poprosil sem ga v imenu bolnikov, ki se vozijo v njegovem avtomobilu, naj svoje vozilo včasih malo počisti, ne pa, da ga pusti kot... No, saj veste, kaj mislim!
Tudi v Trbovljah Je bilo pustno soboto zvečer živahno na cesti ln po gostilnicah. V Delavskem domu so rajali naši študenti in študentke, pa se muzikanti kar dolgo niso mogli ogreti. So se pa zaradi tega proti Jutru ogreli drugi in se zlasali zaradi nekega dekleta. Vroča ljubezen Je huda reči — V dvorani trboveljskega Partizana so tudi rajali tisti večer. Zaradi deklet se niso stepli, pač pa so plesali, da se Je kar kresalo pod petami, posebno nekateri starejši domačini, da pozabijo na »tarifne pravilnike« (ki jih bo treba urediti), ln še druge podobne nevšečnosti. Posebno ml Je ugajalo v Partizanu, da so imeli zelo solidne cene. Le tako naprej, pa bomo vedno najboljši prijatelji!
Na mopedu se silno rad vozim, četudi me včasih malo zebe. In sem se z njim spustil lz Hrastnika proti Zidanemu mostu po tako Imenovani novourejenl cesti. A sem bil bridko razočaran, kajti nova cesta ima toliko lukenj, da sem zgubil veselje do v žnje. Nekako sem zvozil do Zidanega mostu, tam pa moped na vlak — in mir sem imel pred luknjami!
Na sejmu v Brestanici Je bilo zadnjič kar živahno. Barantije ni bilo kdo ve kaj, pač pa so se ljudje radi zbirali v tisti hišici, kjer »bog roko ven moli«. In tako nekateri privežejo neprodano ž.vlno kar ob cesti h kakemu kolu ali drevesu, sami pa gredo, da si »dušo privežejo«. Toda tam blizu »Upe« # pa je parček volov mislil drugače. Osvobodila sta se nevšečne verige in sta Jo udarila proti domačemu hlevu — ln kar Je še posebno lepo: či - to pravilno po desni strani, kakor to terjajo prometni predpisi. Ko Jih je lastnik pogrešal, je dirjal za svojimi volički, da so se vsi vozniki, avtomobili ln ostali plašno umikali pred tem maratonskim tekačem. Voli so sl pa tudi želeli kaj za pod zob. Mislili so si: kar ugaja gospodarju, Je tudi nam všeč!
Na Senovem so me ustavile gospodinje, ki kuhajo doma s štedilniki »Tobi«, ki jim jih je preskrbela »Krka« s Senovega. Pragi so bili takrat, po 26.300 din — a po 8 mesecih so gospodinje ugotovile, da so štedilniki iz slabega materiala. Kar skozi za dlan veliko luknjo Je padal pepel s kurišča! Torej material je »figo« vreden. Kaj bo šele čez nekaj leti Gospodinjam sem obljubil, da bom to zapisal. Ce ml kdo ne verjame, naj gre sam pogledat.
Na Bizeljskem že dolgo nisem bil. Tam ml ni bilo prav nič všeč, da nekateri tako radi zafrkavajo tiste, ki malo pireveč pr gledajo v kozarec. Morda res nimajo prav, so pa končno le flnbrt ljudje. Tistega, ki Je bil 4. t. m. v gostilni pri Šekoranji, bi prav lepo prosil, da pusti ljudi v miru. Gostilniški prostori niso samo zanj, ampak za druge!
Se v Hrastniku sem skočil na »žogobrc« na stadionu tamkajšnjega Rudarja, kjer so se dajali, »kdo bo katerega«, ali Ljubljana trboveljskega Rudarja ali narobe. Zima pa Je bila tako ostra, da so se nekateri znašli, in v novi, še nedograjeni stavbi poleg šole zakurili ogenj. Ne vem, kje so bili kontrolni organi, no, pa naj drugič bolj pogledajo, kaj delajo nekateri nespamet-r.iki. Bolje Je namreč, če ostanejo hiše cele, kot pa da bi prišlo do kakšnega požara.
Do prihodnjič, ko bom nabral spet kaj novic — lepo pozdravljeni!	Vaš Pepče
OBISK V DELAVSKEM DOMU
Vrata so odprta
J
Delavski dom v Trbovljah je ustanova s samostojnim finansiranjem. Upravni odbor doma skrbi za upravljanje zgradbe, hkrati pa tudi za organizacijo kulturnoprosvetnjh prireditev po gostih iz drugih krajev, v kolikor domača prosvetna društva ne zadostijo vsem potrebam.
Pred kratkim je sprejel dolžnost novoizvoljeni upravni odbor ln ob tej priložnosti pregledal tudi naloge v II. polletju domače kulturne sezone.
Trboveljčanom se v tem času obeta več nastopov domačih kul-turnoprosvetn ih skupin, hkrati pa je Delavski dom v dogovoru z ljubljansko Dramo za gostovanje z Majakovskega »Veliko žehto«, ki naj bi bila slavnostna predstava v počastitev 40-letnlce KPJ; v stikih je nadalje z ljubljansko Opero ter RTV Ljubljana zaradi organiziranja javne radijske oddaje »Pokaži kaj znaš!« v Trbovljah. Mariborska filharmonija pa je sama poslala ponudbo za gostovanje v Trbovljah.
Pred kratkim smo pripravili .« nekaterimi člani UO Delavskega doma kratek razgovor, da bi bralce Zasavskega tednika lahko nekoliko podrobneje seznanili z delom in življenjem te trboveljske kulturne ustanove.
— TRBOVELJČANI CESTO NEGODUJEJO NAD NESORAZMERNO razporeditvijo predstav v posameznih obdobj ih kulturne sezone.
—RES JE. Z določanjem terminov imamo tudi mi sami mnogo preglavic, vendar je treba vzroke za takšno stanje gledati objektivno, zlasti zaradi nekaterih težav, s katerimi se bore naša domača prosvetna društva. Ob začetku vsake kulturne sezone da Delavski dom pri izdelavi koledarja prireditev najprej prednost »Svobodi— Center« in ostalim trboveljskim kulturnim društvom, šele nato vnesemo vanj gostovanja mimo rednega abonmaja Celjskega ljudskega gledališča, za katerega je v Trbovljah precejšnje zanimanje. Ce so pokazala naša kul-
turna društva kar največ dobre volje pri sestavi svojega programa, jih je potem pri izvedbi načrtov pogosto uneslo. Tako potem nastajajo razni »mrtvi tedni«.
— VČASIH JE SLIŠATI IZ VRST NEKATERIH TRBOVELJSKIH SVOBODARJEV
opombe zoper tuja gostovanja v Trbovljah, kaj sodite o tem?
— UO Delavskega doma meni, da je dolžan mimo domačih prireditev pripraviti Trboveljčanom vsako leto vsaj nekaj kvalitetnih gostovanj poklicnih kulturnih skupin. To pa je tudi želja Trboveljčanov, ki so bili v starem, neprimernem Delavskem domu prikrajšani za podobne užitke. Dvomimo, da je v tem vzrok za prazno dvorano pri nekaterih domačih prireditvah, saj vemo da so tudi nekatera tuja, zlasti glasbena gostovanja, slabše obiskana.
— VZROK ZA SLABE OBISKE NEKATERIH PRIREDITEV?
— Včasih morda tudi reklama. Vendar pa hi se dalo mnogo storiti v tej smeri po samih kolektivih in. šolah. To sezono smo uvedli poseben mladinski abonma za predstave CLG z enotno ceno 40 din. Doslej imamo za to predstavo 250 abonentov, 150 mest pa je še neaboniranih. Upamo, da bo postalo naše sodelovanje s šolami v-bodoče tesnejše. — Razmišljamo tudi o drugih oblikah pritegnitve novih gledalcev v gledališče ii( k ostalim kulturnim prireditvam, ker prav med mladimi ni opaziti pravega obiska.
— ALI PREDAVALNICA POVSEM SLUZI SVOJEMU NAMENU? Po večini. Seveda niso v njej samo predavanja, ampak
tudi različni sestanki ln občni zbori.
— Bi SE MORDA NE DALO
V	PREDAVALNICI NAREDITI
Se veC?
— Seveda. Letos ko imamo centralno LU, upamo, da bo bolje. Lani je sicer nameraval v njej sam Delavski dom pripraviti okoli deset poljudnih ln zanimivih predavanj, vendar je to zamisel opustil zaradi nezainteresiranosti nekaterih, ki so trdili, da bo to nalogo opravila Ljudska univerza.
— IN SODELOVANJE S »SVOBODO — CENTER«?
— »SVOBODA — CENTER« ima v Delavskem domu vse možnosti za nemoteno delovanje.
V	njem imajo prostore vse sekcije, razen Delavske godbe. Pot v Dom pa je kot že rečeno od-
prta tudi vsem ostalim trboveljskim Svobodam. Morda se tega nekatere še zares premalo poslužujejo.
— NAJBRŽ JE NESREČA ZA »SVOBODO — CENTER«, ker
nima v domu nobenega večjega prostora, kjer bi se lahko dodobra razvijalo družabno življenje med njenimi člani?
ZAL TEGA dom resnično nima. Vendar se je treba s tem zdaj, ko dom stoji, sprijazniti. Vsekakor bi bilo lepo, da bi vsa ta svoja mnenja in predloge povedali Trboveljčani, in zlasti kulturniki, gradbenemu odboru takrat, ko je ta to želel, in jih je javno zaprosil za mnenja preko lokalnega časnika, ko jim je predstavil idejni projekt 2a", je prišla takrat samo ena pripomba I	—jak
SEVNICA V MALEM	I
SREDI ŽIVAHNEGA ŠTUDIJA«
— »S potekom študija programa ZKJ na področju sevnlške občino smo lahko povsem zadovoljni,« pravi sekretar občinskega komite« ja ZKS Sevnica, tov. Slavtko Štrukelj. »Vse osnovne orgajtisseljs so že skraja kar najreseja začele z delom, zato uspeh ni IsostaL Mimo članov ZKJ se bodo s programom dobro seznanili tudi Hani LO in člani ostalih družbenik organizacij In društev.«
»Kaj pa sprejemanje novih članov v ZK7« — »sprejemanje novih članov poteka počasneje,« je •odgovoril tov. Štrukelj. »To pripisujemo premajhni aktivnosti na terenu. Od lanskega oktobra de sedaj smo sprejeli okoli M npvLh članov. Od Novega leta do IV. kongresa ZKS pa nameravamo sprejeti v Zvezo komunistov «S ljudi. Pred nedavnim smo ustanovili osnovno organizacijo pri Gozdni manipulaciji v Sevnici. Trenutno šteje sedem članov, vendar upamo, da Jo bomo povečali na kakšnih 13 članov. Pripravljamo tndl ustanovitev osnovne organizacije Zveze komunistov na CLrnlku, ki sodi sedaj pod Šentjanž.«
»OPREMA« RENTABILNA — Lani je sevnlško trgovsko podjetje »Sloga« odprlo v središču Sevnice specializirano trgovino za pohištvo ln ostale predmete aa dom. Čeprav so sprva mislili, da poslovalnica ne ho povsem rentabilna, so že ob koncu minulega leta ugotovili, da Ja bilo to mnenje neupravičeno.
OB PERSPEKTIVNEM NAČRTU TURISTIČNEGA DRUŠTVA V ZAGORJU
ZA LEPŠO ZAGORSKO OKOLICO
V zadnjih letih so zagorski občani iz lastne in na pobudo drugih precej storili za lepšo podobo svojega kraja. V središču Zagorja je urejen lep park, pred rudniško upravo so pridne roke odstranile navlako (škoda, da so morali odstraniti košata drevesa), pa tudi drugod, zlasti na Izlakah, Zasavski gori in na Lokah si ljudje močno prizadevajo odstraniti vse tisto, kar kvari podobo njihovih krajev. Zal je to prizadevanje še vse premalo organizirano in občasno. Mnogo pa je še stvari,
Tudi na Kalu bodo počastili 40-letnico Partije
100 LET KEMIČNE TOVARNE
(Nadaljevanje s 3. strani)
Z rekonstrukcijo pričeti takoj, L da za začetek z lastnimi sredstvi. Z rekonstrukcijo bodo torej v tovarni začeli sami, a tudi s pomočjo kooperacije. Kemična tovarna v Hrastniku je namreč sklenila pogodbo s Tovarno dušika v K ušah za kooperacijo pri omenjeni rekonstrukciji pod pogojem, da bo kemična tovarna za novo proizvodnjo potrebne surovine naročevala v Rušah.
Ta začrtana rekonstrukcija hrast-n:ške kemične tovarne, ki naj bi bila končana do leta 1961, pa bo seveda terjala vso skrb za vzgojo novih kadrov, prav tako bo treba
je. Tovarna lama štipendira še $ Inženirjev — kandidatov, prav tako 3 tehnike s srednješolsko izobrazbo.
Letošnji plan proizvodnje, ki Je Interno znatno večji kot postavljeni, pa zahteva od celotnega tovarniškega kolektiva mnogo. Tako so premije postavljene Izključno na ekonomski bazi. Osnova premi ran J a Je lanskoletni plan kot baza, a prekoračenje plana se pre-mlra višje. Plan za leto 1938 Je bil izvršen s 100J% — medtem ko Je plan za letošnje leto postavljen Interno za ca 136,004.000 din bru-toprodukta več.
Vse to bo kajpak zahtevalo od
v tovarni poskrbeti še za odpravo kolektiva skrajne napore in P0-
raznih slabosti. Vse to Je vodstvo podjetja napotilo, da so v tovarni poiskali razpoložljive notranje rezerve ln Jih s pridom uporabili. Povečali so število inženirjev kemije ln so zdaj že zaposleni štlr-
Iskatl bo treba še vse tiste notranje rezerve, ki doslej še niso bile Izkoriščene.
Ce se hoče Izvesti celotna rekonstrukcija tovarne, bo potrebno rušenje ln odstranjevanje dosedanjih
Spomenika na Raki in Podbočju
V	razširjeni občini Videm -Krško je 7 osnovnih organizacij ZB, kjer je vključenih 661 članov. Občinski odbor ZB Videm-Krško Je na letni konferenci pregledal delo starega odbora, katerega so člani s področja Kostanjevica - Podbočje še dopolnili. Razen osnovnih organizacij deluje v tovarni celuloze in papirja še aktiv ZB, ki pomaga svojim članom pri uveljavljanju pravic do delovnega razmerja ln ostalo. Ta aktiv je naletel pri delavskem svetu na popolno razumevanje, saj so posameznim članom odobrili razen rednega še Izredni plačan dopust. Zaželeno bi bilo, da bi imela tudi druga podjetja takšno razumevanje do partizanskih borcev.
V	preteklem letu so imele vse osnovne organizacije Izredne množične sestanke, kjer so predelali Zakon o pokojninskem zavarovanju, ki govori o pravicah udeležencev v NOV, o pravicah do pokojnin vdov in otrok padlih borcev.
Proslavo dneva borcev so povezali s proslavo 15-letnlce bojev na Sutjeski. Občinski odbor ZB je po vseh šolah izvedel predavanja. Od tej priložnosti so sodelovali tudi na slovesni akademiji, nato pa so dobili nekateri borci odlikovanja. Spomnili so se še staršev padlih borcev ln jih lepo pogostili. Za proslavo dneva vstaje slovenskega naroda so izvedli tradicionalni pohod partizanske patrole na nekdanje področje Kozjanskega odreda ln ob tej priložnosti obiskali ter obdarili partizanske družine.
Občinski odbor ZB je v načrtu svojega dela predvidel tudi zdravniški pregled svojih članov. S pomočjo zdravniške ekipe Vojne bolnišnice lz Ljubljane so to plemenito nalogo izvedli v drugi polovici meseca iseembra. Za ta pregled je bilo
veliko zanimanja, kar dokazuje dejstvo, da so prišli tudi člani ZB iz sosednjih občin, ln ljudje, ki so bili doslej izven te organizacije. Od vseh 340 članov je bilo pregledanih 208. Zdravniška ekipa je ugotovila, da Je od teh sposobnih opravljati svoj poklic 143, za lažjo zaposlitev 50, nesposobnih za delo 15, potrebnih topi iškega in klimatskega zdravljenja 17, medtem ko mora na specialni zdravniški pregled 24 članov. Nujno je, da Izvede nov občinski odbor ZB v letošnjem letu podobno akcije, ki naj bi zajela še preostale člane s področja sedanje občine ln na novo priključenega predela Kostanjevica - Podbočje.
Komisija za zbiranje zgodovinskega materiala iz NOV že deluje več let. Kljub temu, da je zbranega že precej materiali:, njeno delo še ni zaključeno. Da bi do prihodnje konference bila kronika zbrana, so zadolžili za to delo tovariša, ki je prevzel zbrano gradivo ter ga bo obdelal in izpopolnil.
Komisija za skrb za partizanske otroke ln otroke žrtev fašističnega nasilja vodi evidenco nad 59 otroki. V preteklem letu so porabili za šolanje teh otrok 937.600 dm, za nakup šolskih potrebščin, obleke ter obutve pa so otroci dobili pomoč 105 tisoč dinarjev.
Na občinski konferenci so razpravljali tudi o popravilu in gradnji spomen kov ter ureditvi pokopališč, oziroma grobišč padlih borcev. Na Planini, kjer so leta 1942 ustašk) krvniki pobili vse moške U vasi, so že pred leti postavili spomenik. Ta spomenik nameravajo preurediti ln olepšati okolico. Letos bodo postavili tudi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja na Raki in verjetno tudi v Podbočju.
objektov ln graditev novih — kljub temu pa bo proizvodnja morala teči naprej. Do konca prihodnjega leta — kot smo že rekli — mora biti tovarna obnovljena, a normalna, večja proizvodnja v vrednosti 3 milijard din se mora pričeti v letu 1962.
Celoten kolektiv je seznanjen s programov rekonstrukcije, o njem razpravljata tudi upravni odbor ln delavski svet. Da pa bo vse poslovanje v toku rekonstrukcijskih del lažje In hitreje, je bil Izvoljen poseben odbor, ki se redno shaja ln sproti rešuje vsa vprašanja — če pa Je potrebno, o njih razpravlja tudi upravni odbor ln delavski svet. - Upravni odbor podjetja je med drugim še poskrbel, da se v mejah možnosti sproti rešuje tudi stanovanjsko vprašanje; tako na primer tovarna skupno z občino gradi stanovanjski blok, v katerem bo kemična tovarna dobila 8 družinskih stanovanj ln 4 samske sobe.
Nova tovarna bo moderno urejena, vendar je njena uprava sklenila, da se pri Izvedbi tega velikega načrta Izogne nepotrebnemu luksuzu ln potrati dragocenih denarnih sredstev.
Pred zelo velikimi nalogami stoji kolektiv Tovarne kemičnih Izdelkov v Hrastniku. Ml mu lahko mirno zaupamo, da bo svoje odgovorne naloge, kot vedno doslej, tudi tokrat Izvršil.
Mala vasica Kal, tik pod planinsko kočo na Kalski planini, si je po svojih organizacijah zadala prav lep program za celo letošnje leto, ki je posvečeno počastitvi 40. obletnice ustanovitve KPJ. Ena izmed osnovnih obvez, ki so jo sprejeli v tem gorskem naselju, je, da hočejo ustanoviti prosvetno društvo. To društvo bo s pomočjo ostalih organizacij izvedlo začrtan spored jubilejnih slovesnosti.
Prva letošnja prireditev v okviru proslave 40-letnice KPJ je bila že 8. t. m., in sicer praznovanje obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. A tudi za 8. marec, dan žena, pripravljajo lep kulturni spored. Nadalje bodo na Kalu priredili letos šest različnih predavanj. Uprizoritev Fimžgarjeve igre »Razvaline življenja« bo prav tako na sporedu v aprilu. Nadalje posebna prireditev v počastitev jubileja KPJ. Seveda ne bodo pozabili na praznovanje 1. maja, praznika vseh delovnih 1‘udi sveta. Dne 10. maja nameravajo počastiti 82. obletnico rojstva Ivana Cankarja. Tudi praznovanje dneva mladosti ln proslava 67. rojstnega dne maršala Tita ne manjkata v njihovem bogatem kulturnem programu. Ob koncu letošnjega šolskega leta bodo Imeli zaključno šolsko proslavo. Zai 3. jullij, dan rudarjev In 4 julij, dan borcev, bodo tudi pripravili lep program. Dne 31.
oktobra bodo imeli spominsko slovesnost pri spomeniku padlega borca NOV Borisa Pusta na Prednjem Kalu. Meseca novembra nameravajo dati na oder novo gledališko igro, za 29. november in za dan JLA' pa bodo prav tako pripravili poseben program.
Ta program v počastitev 40. obletnice KPJ so na Kalu se» stavili skupno, in, sicer osnovna organizacija SZDL, LMS, predsednik šolskega odbora tov. Anton Gorenc ter načelnik pionirskega odreda tov. Silvo Bo-rovšak. Vsi so sklenili, da s« program izvede v celoti ln dg bodo razen navedenih kulturnih prireditev in predavanj seznanili članstvo vseh osnovnih organizacij z zgodovino KPJ.
Mala vasica Kal v naših zasavskih planinah je sestavila zelo lep program v počastitev našega zgodovinskega jubileja, ki ga bomo proslavljali vse leto, in je lahko marsikateremu kraju za zgled. — Le tako naprej, dragi Kalčanil
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK"
ki jih bo treba urediti v najbližji prihodnosti. Pred menoj je perspektivni načrt zagorskega turističnega društva. Posebna komisija je šla po zagorski občini, si ogledala posamezne kraje in naselja in vnesla v načrt kopico predlogov za olepšanje teh krajev, da bi bilo življenje delovnih ljudi v nj ih prijetnejše. Načrt govori o ureditvi Zagorja, Sela pri Zagorju, Ko-tredeža, Lok, Kisovca, Izlak, Sen.tgotarda, Cemšenika ’ ln Zasavske gore. V vsakem kraju so si člani komisije ogledali ceste, javno razsvetljavo (te v več naštetih krajih še ni), hiše, spomenike NOV in še druge objekte. Zdaj je načrt narejen. Ce bodo društveni člani hoteli vse predloge in nasvete uresničiti, bodo imeli več let dela. Zategadelj se že ob načrtu društva poraja nekaj vprašanj, na katere nameravam v tem sestavku odgovoriti.
Predvsem: Načrt bo ostal samo krpa papirja, če se za njegovo uresničitev ne bodo zavzeli vsi občani. Najbrž društvo ne bo dobilo toliko sredstev, da bi zmoglo samo opraviti vsa dela. Prav tako bi trajalo predolgo,
Zagorska . kronika
•	Veselo pustovanje — Kot vsepovsod, so tudi Zagorjani prejšnjo soboto, nedeljo ln torek praznovali pusta. Posebno živahno je bilo v domu SD Proletarca, kjer Je pustovanje priredila nogometna sekcija tega društva. Nogometaši so hoteli tokrat pokazati svoje organizacijske sposobnosti tudi na tem področju. Rajanje Je trajalo vso noč.
TVD »Partizan« pa je, kot vsa zadnja leta, tudi prejšnjo nedeljo priredil maškarado za najmlajše Zagorjane. Prireditev Je lepo uspela, najboljše maske pa Je prireditelj nagradil.
•	Igralska družina »Svobode — Zagorje« se bo predstavila — Jutri ln v nedeljo se bo po dolgotrajnih pripravah predstavila Igralska družina »Svobode — Zagorje« zagorskemu občinstvu z Marinče vo komedijo »Ad seta«. Ker Je Zagorjanom ostala dobro v spominu prva Marlnčeva komedija, bo bržkone tudi ta privabila ljubitelje sodobnih komedij.
(v)
6e bi morali zamisli društv* uresničevati samo posamezniku Cernu torej ne bi osnovne organizacije Socialistične zveze, pa druge množične organizacije in društva začela skrbeti za olepšavo svojih naselij ozirom* krajev, ,kjer delujejo? Zadnja občinska konferenca Socialistične zveze je opozorila organizacije na to vprašanje. Ali ne bi bilo umestno, da hi volivci spregovorili o vsem tistem delu, ki ga lahko sami opravijo, cele brez vsakršnih sredstev? Poglejmo samo nekatere nove stanovanjske hiše v odjem deta Zagorja. Okna, so brez cvetite, da ne govorimo o balkonih, na katerih je vsa mogoča ropotija, ki vsekakor ne dela časti ne stanovalcem ne kraju. Tudi pred hišami ni dosti bolje. Za zdavnaj je občinski ljudski odbor izdal odlok o odstranitvi navlake, zlasti kumikov in »vinjakov povsod tam, kjer človek lahko kar s ceste opazuj« te »lepoto«. Po mojem bi moralo turistično društvo v prvi vrsti biti svetovalec, usmerjevalec in organizator olepševalnih del v Zagorju m okolici, ne pa organ, ki naj se sam peha * vsemi temi opravili.
Dalje: Zelo malo načrt poudarja, da nas pač vsi tujci in gostje ocenjujejo pač po tem, kako skrbimo za olepšavo svojega kraja. Cernu ne bi sestavljate! načrtov vnesli vanj pripombo, da so vsi občani odgovorni za očuvanje obstoječih parkov in nasadov? Niso redki primeri, da so ljudje, k! »krbe za nego zagorskega parka, našli v njem polomljene nasade ali popisane klopi. Umestno bi bilo, da bi se z načrtom (n priporočili turističnega društva seznanili vsi občani in spoznali, da pač čuvajo svoje imetje, če opozarjajo vse tiste, ki jim lepša podoba kraja nt pri srcu in ki skušajo kakor koli škoditi urejenim parkom in nasadom.
Za lepšo podobo Zagorja in okolice so odgovorni val občani. Menda smo sl edini v tem, da bo treba za lepo podobo kraja še mnogo storiti. Vsakdo pač po svojih močeh.
(v)
Formoza j e padla
Z VSEKITAJSKEGA PUSTNEGA KARNEVALA V LITIJI, KJER JE PREVLADAL DUH HUMORJA
FORMOZA JE SLOVESNO SPREJELA ZUNANJEGA MINISTRA DULLESA (Foto: F. JUVAN)
S Save brije oster veter. Na podplatih čutim njegovo neprijetno ščegetanje. Povsod okrog mene množica. Ljudje so močnejši od mraza.
Pospešim korak. Prehod čez litijski most Je zaprt. Pardon! — vstopnino plačam (pet kovačev) ln vrata v kitajskem zidu se mi odpro.
Gneča, v katero sem zašel, priča, da Je kitajsko prebivalstvo spet poraslo vsaj za 50 milijonov.
»Puf! Puf! Puf!«
»Smrt Canghajšku!« kriče in groze malt z lesenimi puškami oboroženi Kltajčkl ln polnijo možnarje.
Tam. na peščenem otočku sredi Save, pa Je v bojni pripravljenosti pravi pravcati bataljon z najmodernej-' tim orožjem kuomlntanške vojske.
Z mostu imam kaj lep rezigled (samo zato, ker sem nekoliko večje postave). Odkril sem, da Je mož v pisanem oblačilu z mandarinsko kapuco na glavi (videti Je kot poveljnik) prav tisti, ki ga Je godba tako slovesno »prejela na postaji. In ta general vseh generalov, premier Canghajšek, sedi v družbi naj večjih dostojanstvenikov tn sl greje roke. Množica na mostu (le-ta se pod težo že precej sumljivo nagibat) mu kajpak zavida.
La J, Ju-kaJ-ču-pele?« vabijo vozniki rikš.
»Ha, nen-lč-bol se glasim (čeprav znam kitajsko toliko kot naš »Lumpi« nemško).
Se Novo Kitajsko sl ogledam!
Ulica, po kateri grem, Je vsa okrašena z lampijončki ln raznovrstnimi freskami (z novo smerjo: približati moderne umetnike preprostemu ljudstvu), katerih avtorji so veliki kitajski slikarji. Vseskozi ob cesti vidim portrete slavnih državnikov ln voditeljev s njihovo tradicionalno kito na goli glavi.
•Komuna Babi — lajl«
»Jejte samo naše klobase ln pijte naša vina!«
Nabiranje 1r ... . Je prineslo deželi blaginjo.
Tam na levi spet komuna »Fučl-Jem«. Zadišalo Je po dobri kavll
Pogled ml obstane na slavnostni tribuni z zeleno mizo. Glavni pekinški (litijski trg) seveda tudi ni brez velike peči za pridobivanje Jekla po atarem kitajskem načinu.
V komuni »2em-le-Jem« sem »I v miru potolažil tudi želodec. V miru — pravim — kajti ostala množica Je bila zbrana okrog Formoze, kamor Je pravkar prispel ameriški zunanji minister Dulles.
Salve Iz topov so naznanile njegov prihod.
Radovednost me Je nagnila proti Savi ln pošteno sem se moral truditi, da sem se prerinil med množico (kajti nad štiri tisoč na« Je bilo, ki smo »ftrbec pasli«),
•Dali vam bomo še 100 milijonov, da boste.. .1 — začujem gromek glas ameriškega ministra.
Malo pozneje so sedeli na trgu za zeleno mizo: Canghajšek. Dulles, Mao Ce Tunga pa Je nadomestil Cu En La j.
»Ml Imamo najmodernejše atomsko orožje!«
»Z eno samo vodikovo bombo zbrišemo Kitajsko!« — dopolnjuje Canghajšek svojega pokrovitelja.
»Sest sto petdeset milijonov nas Je ln vas pospravimo za malico!« — ee odreže Cu En La J.
In Cu je držal besedo.
Žareča peč za jeklo je pogoltnile »ministra Dulleea« ln njegovega služabnike.
»Au, na pomoči« obupano tulita.
»Presegli bomo Ameriko v proizvodnji Jekla!«
»Da, Dulles ln Cang res mnogo odtehtata« — odmeva po litijskem trgu.	1
Napisano ne pustno nedeljo v glavnem štabu v Ll Tl taj Tungul	2e Jen Sem.
1 V*1!- "UP*
CANGKAJSKA IN DULLESA SO PRETOPILI v zelkzo (Foto: r. juvanj
\t\‘‘' •*:••*••**i.4;
Štev. 7. — 13. februar 1959
•ZASAVSKI TEDNIK.
Stran S
Od petka do petka
Rojstva
BREŽICE: Jožefa Iljaž, Dedna vas 14, 'hčerko; Ana Skrbela, Ledine 37, hčerko; Terezija SUpšek, Trebež 42. sina; Terezija Slipšek, šek, Brežina 23, sina; Ivan Dimič, Artiče 2. hčerko; Frančiška Kus, Brečna Loka 5, hčerko; Terezija Dimič, Trnje '24, sina; Frančiška Komočar, Soben j a vas 10, sina; Marija; Vranaričič,-Pologi 6, sina; Kemika K ral j ec, Cemehovec 10, sina; Olga Jevšek, Pleterje 9, sina; Marija Pečnik, Veliki Kamen 30, hčerko; Alojzija Sitar. Jablanica JO, sina.
SEVNICA: Amalija Strle, Lončarjev dol 35, hčerko.
TRBOVLJE: Jožjca ROiglič, Podvine - Zagorje, sina, Ljudmila Kunst. Hrastnik, hčerko; Ivana Vidmar,. Trbovlje, hčerko; Sonja Kurež, Zagorje - Kisovec, sina; Pavla Samec, Izlake, sina; Zofija Jesih, Zagorje, hčerko; Marija Li-PifittU, • Zagorje, sina; Marija Murn; Trbovlje, hčerko; Elizabeta Brkič, Zagorje, sina; Cvetka Lanišnik, Trbovlje, hčerko; Marija,. Vranetič, Zabukovje, hčerko; Anica Kovač, Trbovlje, hčerko; ■Majgkja. Šopa, Trbovlje, hčerko.
Poroke
BREŽICE: Stefan Grahek, star J8 let, tapetnik Iz Sentlenarta 56 to Jožefa Petan, stara 23 let, knji-govodkinja iz Dečnih sel 26.
SEVNICA; Ladislav Vidmar — kmetovalec, Čanje 14 in Zofija Krivec, gospodinja, Lončarjev dol M; Ivan Doberšek. delavec, Poljaka pot 12 in Zofija Kovač, delavka, Poljska pot 12; Martin Kozinc, kmet, Stržišče 15 in Marija Kedenšek, gosp. pomočnica, Kom-Polje 8; Ferdinand Strle, kmetovalec, Stržišče 14 in Marija Kozmus, Stržiščč" 26, Martin Jakša, mizarski pomočnik, Maribor — Engelsova 30 in Ana Medvešek, gosp. pomočnica. Lončarjev dol 8; Janez Redenšek. železničar, Kompolje 29 in Marija Horjak, tovarniška delavka, Orehovo 30.
Kegljaško prvenstvo
TRBOVLJE: Ivan Gričar, delavec, Trbovlje in Marija Kranjc, delavka, Trbovlje; Franc Kotar, soboslikar, Trbovlje in Pavla Goljuf, šivilja, Trbovlje; Janez Poznič, mesar, Trbovlje in Frančiška Babič, delavka, Trbovlje; Miroslav Doležalek. avtomehanik, Trbovlje in Justina Hribšek, delavka. Trbovlje; Stefan Gantar, uslužbenec, Zagorje in Olga Arzenšek, delavka, Trbovlje.
Smrti
BREŽICE: Marija Deržič, roj. Peteline, stara 70 let, Bukošek 22; Franc Komočar, star 3 dni, Cer-nelčeva 17; Alojz Virant, star 33 let, nezmožen za delo, Cemelče-va 17; Ana Jazbec, stara 51 let, Cemelčeva 17.
SEVNICA: Jožef Kurent, rudar, upokojenec lz Drožanja.
TRBOVLJE: Venci a v Vetrovec, star 75 let lz Trbovelj.
■PPPHPPPB
a 11 m i fr#i«
OBRAČUN TRBOVELJSKEGA RUDARJA
Množičnost in kvaliteta
I
Letošnji občni zbor trboveljskega SD Rudarja pretekli teden je bil za domače športnike In njihove zelo pomemben. Občni zbor društva je pokazal enotnost sil v trboveljskem športnem življenju. Te so se do nedavnega cepile, odkar pa so se združile, je opaziti viden napredek. Združenje je bila posledica pravilne presoje položaja v bivših športnih društvih po krajevnih političnih organizacijah. Delovanje v tem smislu je nakazal tudi nedavni Kongres telesne vzgoje v Beogradu. SD Rudar se
Stanko Lorger v Trbovljah
Ekipa Rudarja tekmuje v republiški ligi. V prvem kolu v mednarodnem slogu so tekmovalci dosegli lep uspeh. Skupno so podrli , 12.385 kegljev. Na Jesenicah Jo v tekmovanju z Branikom iz Maribora podrli 6.394 klinov, medtem ko je bil uspeh malo slabši,
S 6*359 keglji so se vseeno uvrstili dar: Medvode (49:34) — Košarkarja 4. mesto.
Pretekli teden je najboljši jugoslovanski tekač gostoval v domu So Rudar v Trbovljah. Tokrat ni tekmoval na 110 metrov čez ovire, niti ni pokazal, kaj zmore kot naj hitrejši na 100-metrski progi, pač pa nam je skoro dve uri govoril o svojih doživetjih in uspehih. V svoji atletski karieri je prepotoval domala ves svet in s svojimi uspehi ponesel vanj tudi ime naše aomovme, ki jo je vedno in povsod častno zastopal, Stanko je vztrajen, požrtvovalen, da pa ne bi naštevali še drugih superlativov, lahko rečemo — ideal — ki ga razen vseh vrlin odlikuje še skromnost in nam je takšen lahko vzor. Mnogo nam je povedal o ljudeh, ki jih je srečal, o športnikih, rekorderjih, o prijateljstvu in tovarištvu, o atletiki in atletskih tekmovanjih in še dosti drugega, tako da lahko povsem upravičeno trdimo, da je bilo tc predavanje nadvse uspešno in doslej v naši dolini edinstveno. Atletska sekcija Rudarja je s povabilom Lorgerja v Trbovlje napravila odlično potezo, škoda le, da predavanje ni bilo v kakšnem večjem prostoru, saj je bila dvorana Rudarja mnogo premajhna.
Prijatelji športa upajo, da to predavanje ne bo ostalo osamljeno. Pa tudi sam Stanko Je dejal, da bo v Trbovlje še rad prišel.
TOČKE ZA RUDARJA
Zimska košarkarska liga — Ru-
sko igrišče na stadionu Rudarja, ob Rudarski cesti.
Tokrat so imeli revlrčani za nasprotnika starega znanca iz republiške lige - Partizana lz Medvod. Dogodki na igrišču so potrdili naše napovedi: Rudarjevci so zaigrali tako, kot je treba. Zaradi požrtvovalne Igre jim zmaga ni mogla uiti. Igra je bila vseskozi precej hitra, vendar zaradi dobre obrambe igre obeh strani rezultat ni visok. Obema ekipama se pozna, da Je to zimsko tekmovanje mnogo pripomoglo h kvaliteti in kondiciji, talko da bo letošnje tekmovanje v zvezni in republiški ligi še zanimivejše. Rudarjevi mladinci pa so izgubili tekmo z ekipo Odreda.
je v času skupnega dela vseh športnikov v Trbovljah organizacijsko okrepil in ustvarja tako delo lepe perspektive za bodočnost. To je nakazala tudi letošnja skupščina SD Rudarja, ki je delo združenih športnikov ocenila pozitivno.
Danes Je SD Rudar eno izmed najmočnejših športnih društev v Sloveniji, saj šteje 886 aktivnih športnikov, ki delujejo v 12 sekcijah, podpornih članov pa ima društvo 1.017.
Med najmočnejše ln najuspešnejše sekcije sodi še vedno nogometna sekcija. V njej deluje 9 moštev in je v jesenskem delu tekmovanja nastopalo 136 nogometašev. Prvo moštvo, ki tekmuje v slovenski conski ligi, je zasedlo v jesenskem prvenstvu I. mesto.
Drugo moštvo Je tekmovalo v I. skupini celjske podzveze izven konkurence, moštvo C pa sodeluje v II. skupini te podzveze in Je zasedlo v jesenskem prvenstvu IV. mesto (tudi izven konkurence). Prvo mladinsko moštvo trboveljskega Rudarja je lani osvojilo naslov mladinskega prvaka Slovenije, v jesenskem delu prvenstva pa je tekmovalo v mladinski ligi ljubljanske nogometne podzveze izven konkurence. To moštvo je v jeseni brez poraza osvojilo prvo mesto. — Tudi drugo mladinsko moštvo, ki je tekmovalo v nogometnem centru Zasavja izven konkurence, je do-
Ribiči marljivo delajo
Točke za Rudarja
Rudar <trbovlje) : nk pula
3:0 (0:0)
V nedeljo je ligaško moštvo Humarja, ki igra v slovenski nogometni ligi, nastopilo v Pulju proti tamkajšnjemu klubu »Pula«. Prvi Jtart Rudarja je bil uspešen, saj Je zabeležil lepo zmago 3:0.
Vreme Je bilo vetrovno, kar je Verjetno tudi vplivalo na igro. Rudar Je bil v prvem polčasu boljše moštvo kot domačini, a tepena ni bilo. Sele v drugem Polčasu, ko so napravili v moštvu Jamenjave, so revirski nogometaši
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, moža. brata, strica in bratranca
HENITA HRIBARJA,
ki smo ga pokopali 7. febr. t. 1. v Mariboru, smo bili deležni s strani njegovih znancev, prijateljev, športnikov ter društev in podjetij tolike pozornosti in sočutja, da se v-imenu vseh njegovih sorodnikov za vse izraze sožalja, poklonjene venoe in ostalo pomoč vsem lepo zahvaljujemo.
Pbsebno zahvalo smo dolžni izreči del. kolektivu Elektrarne Fala, športnikom SD »Rudarja« iz Trbo-
•UJub enakopravni Igri dosegli tri veli za pomoč pri pogrebu ln po-šadetke.* Prtd gol Je dki Naraglav; slovilnbm govoru, ter -Elektrarni “staja *va- pa Knavs, -— .Moštvo Trbovlje; •
Rudarja je nastopilo brez :opres-. , Zena Jožica, hčerka Vlasta, toka, in to v sledeči postavi: Ah- bratje Slavko, Ludvik in Andrej,
sestre Ivanka ln Berta, ter družine Vlah. Pajer in Guna in ostalo sorodstvo.
Trbovlje, dne 10. II. 1959.
Rit II (Ahlin I), Pristav, Lenič, Uutnovšek (Florjane), Sorel, Maj-Mak, ■ Pere, Knavs, Jerše, Mrežar (Naraglav).
Poročila poslušajte vsak dan ob J-05, 7.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln i".30 v radijskem dnevniku ter ob JJ-OO. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih In sobotah ob 14.30, ob ne-"Oljah pa ob U.OO in 14.15. »Kme-‘‘Jske nasvete vsak delavnik ob »Naš Jedilnik« vsak delavnik ®® 6.40. oddajo »Dobro Jutro, dra-J* Pbslušalcl (pester glasbeni spo. Jed) pa vsak delavnik od 5.00 do ‘.00.
NEDELJA, IS. februarja 7.35 Vedri zvoki, 8.00 Mladinska gjdljska Igra A. A. Milne — M. “tanovnik:	Povesti o medvedku
7 "Ju, lo.oo Se pomnite tovariši..., R>.3o Priljubljeni zbori ln samo-JPevl, n.oo Mali koncert lahke gla.f-"*• U.30 za našo vas, 15,25 Navod-r® v priredbi Cirila Preglja pojo tolsti komornega zbora RTV
PETEK, 20. februarja
9.40 Pet minut za novo pesmico — Emil Adamič: Glej fantka, 9.45 Pozdravi za mlade risarje, 11.00 Za dom ln žene, 11.10 Melodije a la carte, 12.25 Pojeta Danica Fl-ltplič ln Franc Koren, 12.40 Španija v pesmi ln plesu, 13.30 Šopek narodnih, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami, 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe, 18.10 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija, lg.30 Iz naših kolektivov, 20.15 Tedenski zunanje-političnl pregled.
SOBOTA, 21. februarja
8.05 »Mladina poje« (nastopajo mladinski pevski zbori lz Zasavja), 8.30 Od tu |n tam, 10.10 Pesmi ln plesi tujih narodov, 10.35 Na vrtiljaku zabavnih melodij, 11.45 Pionirski tednik, 12.00 Poje Jelka
V ribiški družini v Sevnici, ki je delala poprej v sestavu s krško ribiško družino, se je od njene osamosvojitve v letu 1957 precej spremenilo. Seveda je bila ena izmed glavnih nalog samostojne družine preskrba potrebnih finančnih sredstev.
Družina je dobila dovoljenje za odlov drstnic na Mimi, ki je delno uspeil. Ker je bila Mirna zaradi odpadne vode s kremeljskega rudnika onesnažena, je le-ta ribiški družini izplačal odškodnino, rudnik pa je v svojem obratu napravil potrebne čistilne naprave za vodo, ki so cenejše kot pa plačevanje odškodnine.
Glede odlova rib je družina napravila spremembe. Tako je upravni odbor družine sklenil, da ne bo več dajal potokov posameznim ribičem v zakup. Za potoke izdaja ribiška družina sedaj le dnevne odlovnice, in to športnim ribičem. Družini je, kakor omenjeno, dovoljen odlov ' drstnic na Mirni, in so se njeni člani, zlasti ribiči z mrežo (kri-žarkairji) obvezali, da bodo v sezoni drsta oddali po 20 kg rib družini brezplačno za široko potrošnjo.
Glede odškodnine, ki so jo dobili od kremeljskega rudnika, so sevniški ribiči na občnem zboru 1958 slenili, da si bodo z njo zgradili ribnik, da potem z ri-’ baimi, ki jih bodo v njem vzgajali, naselijo nekatere potoke. Izgradnja ribnika pri Kopitarni v Sevnici je uspela. Tako so ribiči v lanskem avgustu novi . ribnik, ki meri okrog 60 arov in je povprečno poidrug meter globok, naselili s kalifornijskimi postrvmi (šairenkami), in sicer
s 4.000 ribicami, ki so bile tedaj komaj 5 cm dolge, danes pa so mladice ob intenzivnem krmljenju že dosegle dolžino 15 cm, nekatere celo 20 cm. Te ribe bodo ribiči letos izlovili in jih naselili v Mirno in delno v potoke.
Preteklo leto so ribiči naselili potok Sevnično s 5.000 potočni-
saglo I. mesto. — V tekmovanju pionirskih nogometnih moštev so tekmovala kar 4 moštva; prvo in drugo moštvo je doseglo I. mesto, medtem ko sta tretje in četrto moštvo ostali na za on jem mestu v svoji skupini.
Lepe uspehe so nadalje dosegli košarkarji in rokometaši SD Rudarja. Moška košarkarska ekipa je osvojila tretje mesto, ženska ekipa pa sedmo mesto. — Rokometaši Rudarja so se po izpadu iz zvezne rokometne lige vključili v tekmovanje v malem rokometu v republiškem merilu, vendar peto mesto za to ekipo ni zadovoljivo. Največja pridobitev za obe sekciji je vsekakor betonsko igrišče za košarko in rokomet. Napredek pa je dosegla tudi namiznoteniška sekcija ter sekcija za tenis; slednja se Je udeležila več tekmovanj v republiškem merilu.
Ce ocenjujemo delo in napredek v društvu, je najbolj napredovala plavalna sekcija. Redni treningi in tekmovanja so prinesla zaslužen uspeh: četrto mesto med slovenskimi pionirji in četrto mesto med mladinskimi ekipami. Tretje mesto na članskem prvenstvu Slovenije je bilo plačilo za vztrajno delo Rudarjevih plavalcev. Pa tudi sodelovanje trboveljskih plavalcev na državnem prvenstvu v Splitu je historičnega pomena za plavalski šport v Trbovljah.
A tudi kegljaška sekcija lepo napreduje in tekmuje v slovenski ligi. Uspešni v svojem delu so nadalje Rudarjevi šahisti, nekaj teže je bilo s kolesarji, ki so imeli v svojem delu težave.
Prav viden napredek je dosegla zadnje čase lahkoatletska sekcija. Po dolgoletnih pripravah Je končno tudi v Trbovljah uspejo oživiti to sekcijo, v njej je lansko leto sodelovalo 30 atletov. Vsi so sami mladi ljudje. Sekcija je že dosegla uspehe na tekmovanjih Izven Trbovelj.
Dve sekciji, ki pa v kraju nikakor ne moreta zaživeti, sta odbojka in hokej, nadalje drsalni šport.
Bilanca dela SD Rudarja v Tr-
mi postrvmi, potok Kamenico - bo vij ah Je vsekakor pozitivna, ««	, ,	,	vendar so na občnem zboru moč-
pa s 18.000 kalifornijskimi postrvmi.
Ribiška družina v Sevnici, ki marljivo skrbi za ribji zarod, je svoje članstvo precej pomnožilo.
Zadala si Je tudi nalogo, da bo Mirno očistila vseh roparic in jo naselila s kalifornijskimi postrvmi, lipani in sulci.
(T. G.)
ljtobljsnAj n mi Popevke, ki jih Pionirski tednik, 12.00 Poje Jelka JMU "posluŠateZO.M Nedeljski* te- Cvetežsft-. 12.40 Domači napevi Iz-zabavne glasbe.	pod zelenega Pohorja, 14.15 Šport-
na reportaža — Fedor Rems: Vo-EONEDJBLJEK, 16. februarja IJa je močnejša od orožja, 15.40 »■00 Pisani zvoki z Dravskega po- S knjižnega trga, 18.00 Slovenska }K 9.20 Narodne nesmi noje vo- I>csem od romantike do dane«,
kvlntet »Kranjčani«, 11.05 Ra- *8l?mVe?‘e	iVit6
•bjska šola za srednjo stopnjo:	grajnto In zapojmo, 18.15 Igra
ptice- -P:?8 .,pet,.pex=?v k™narodm£a kvintT “k^sS-L
tof, 20.00 Pokaži, kaj znaš, 22.15
Pet popevk, 12.45 Veseli planiki 1 *° med nami, 14.05 Radijska za višjo stopnjo: Zgodba »ta-
Ji” Instrumentov, 17.10 popevka tedna, 18.15 15 minut s pihal-*°dbo Ljudske milice p. v. Ru,-™fa Stariča, 20.00 Pisan spored ajP»vne glasbe.
t—---	-e—
Torek, 17. februarja *nlkro(l eVCI <,omačlh l>esml Pred
Oddaja za naše Izseljence.
Zidani most
Predavanje v počastitev 40-letniee KPJ. — V okviru proslav v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ je bilo v Zidanem mostu pretekli petek v šolski sohi železniške postaje predavanje o I. kozjanskem odredu. Predaval je sam komand afit odreda tov. Marijan Jerina. — Domačini so se predavanja udeležili v zelo lepem številu. Pohvale vredno le tudi to,’ da je bilo na predavanju mnogo šolskih otrok, ki bodo nekoč poznejšim generacijam pripovedovali o zgodovinskih dogodkih NOV.
Prebivalci kraja si žele še več podobnih predavanj.
Prijateljska nogometna tekma v Hrastniku
Rudar (Trbovlje) : »Ljubljana* 3:1 (1:0)
Kljub izredno hladni februarski nedelji se je zbralo v nedeljo na igrišču Rudarja v Hrastniku kar precejšnje število gledalcev, med njimi okrog 200 Iz Trbovelj. V prijateljskem srečanju sta se tu pomerila člana slovenske conske lige »Ljubljana« iu trboveljski Rudar. Vodstvo trboveljskega nogometnega moštva je sklenilo, da bo tekme do nadaljnjega prirejalo v Hrastniku, dokler se v Trbovljah ne utrdi travnato igrišče.
V	predtekmi sta se neodločeno razšli moštvo hrastu iškega Rudarja ln B moštvo Rudarja Trbovlje. V glavni tekmi pa je nato Rudar premagal »Ljubljano« s 3:1. V prvem polčasu Je bil v premoči Rudar, medtem ko sta bili v drugem delu igre obe moštvi enakovredni. »Ljubljana« je Imela v Obrambi svoje najboljše moči. Tekma sat ms se ni mogla razviti povsem normalno, ker Je bilo Igrišče kot razorano polje.
Rezultat ustreza prikazani Igri. Sodil Je dobro Benčin iz Hrastnika.
V	nedeljo se bo moštvo Rudarja srečalo s Pulo.
Soh v Trbovljah
V	četrtek, 6. t. m., so člani šahovske sekcije SD Rudarja odigrali brzoturnir za prvenstvo posameznikov v mesecu februarju.
Turnirja se je udeležilo 18 ša-histov. Najboljša na tem tekmovanju sta bila Janez Škrbec ln Hinko Jazbec ml., ki sta si priborile po 14 točk. Zelo lep uspeh Je dosegel tokrat mladinec Gradišek, ki Je zasedel 6. mesto. Po dolgem času Je spet nastopil Janez Hribar ln se dobro odrezal, enako tudi pionir Franc Tomše.
Končni rezultat Je bil tale: L— 2. Janez Škrbec in Jazbec ml. po 14 točk, sledita Jima Viktor Bošt-ntk ln Mirko Sribar s 13 točkami. . Vlil Rugel sl je pridobil 12 točk, Mirko Gradišek lil ln Janez Hribar 10,5 točke. Tone Drobež ln Robert Frece sta sl priborila po 10 točk, V1U Ovnlč 9,5 točke, Frane Tomše in Drago Pajk po 7,5 točke, katerim slede ostali.
no poudarili, da se je v skladu z množičnostjo športa treba boriti tudi za kvaliteto. — Posebno važna naloga, ki so si Jo trboveljski športniki zadali na občnem zboru, je priprava delovnega programa za počastitev 46. obletnice KPJ. Prav tako hočejo v SD Rudarju posvetiti vso skrb tudi notranjemu delu v društvu, predvsem izobraževanju članstva. Da to dosežejo, so že začeli z delom. V načrtu je 10 predavanj v tej sezoni.
Končen sklep na tej skupščini je bil, da je treba v društvu razvijati vse športne veje, prizadevanje društva pa mora iti zlasti za tem, da atletika postane osnova za gojitev vseh ostalih športnih disciplin.
Za novega predsednika SD Rudarja so na občnem zboru izvolili tov. Adolfa Hohkrauta, prvoborca in nosilca partizanske spomenice.
Gozdno parcelo 1,61 a pod Cetnšenikoin prodam. Naslov v upravi »Zasavskega tedni-
OBVESTILO
Zdravstveni dom Trbovlje obvešča vse imetnike zdravstvenih izkaznic, da morajo ob uveljavljanju zdravstvenega varstva dati v obdobju vsakih 30 dni overiti podatke o zaposlitvi, ker bo or^an zdravstvene službe drugače odklanjal uveljavljanje zdravstvenega varstva vsem tistim, ki ne bodo upoštevali tega navodila.
Imetniki zdravstvenih izkaznic iz naslova invalidnine ali pokojnine pa lahko doka* žejo pravico do zdravstvenega varstva z zadnjim odrezkom nakazane invalidnine ali pokojnine.
Uprava Zdravstvenega doma Trbovlje.
POPRAVEK
V članku »Vse za človeka« objavljenem v našem tedniku z dne 30. januarja tega leta štev. 5, smo v zadnjem odstavku pomotoma pisali, da je občinski ljudski odbor v Trbovljah imenoval tov. Alojza Dularja za vršilca dolžnosti direktorja Gradbenega podjetja »Zasavje« v Trbovljah, kar s tem popravljamo. ' UREDNIŠTVO
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 13.—16. februarja ital. film »ŽELEZNIČAR«; 17.—19. febr. sovjetski film »DOM, V KATEREM ŽIVIM«; 20.—23. febr. italijanski barvni cinem. film »IZGUBLJENI KONTINENT«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; 13.—16. februarja amer. barvni film »JEZDILI SO NA ZAPAD«; v nedeljo, 15. febr. ob 10. uri matineja amer. zabavnega filma »BISTRE GLAVE«; od 17.—20. febr. jug. film »H-8«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 14.—16. februarja itai.-franc. koprodukcijski film »BIGAMIST«; 21. do 23. febr. mehiški glasbeni film »MIDVA«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15 uri, ponedeljek ob 18. uri, za mladino v nedeljo .ob 15. uri.	t
KINO »TRIGLAV«, ZAGORJE: 14.—16. febr. francoski barvni film »HELENA IN MOŽJE«; 18.—19. febr. ameriški film »TUJEC JE POKLICAL«.
KINO »SVOBODA — KISOVEC«, ZAGORJE: 14. in 15. febr. amer. barvni pustolovski film »GOG«; 18. in 19. febr. amer. kriminalni film »NA SLEDI UBIJALCA«.
KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 14. in 15. februarja amer. film »BEG IZ GVAJANE«; 21. in 22. febr. amer. film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«.
Rešitev magičnega kvadrata iz 5. številke
Rešitev nagradne,, . magičnega kvadrata iz 5. številke Zasavskega tednika se glasi (vodoravno in navpično): 1. LOK, 2. OSA, 3. KAD.
Dobili smo obilo pravilnih odgovorov na uganko. Žreb je prisodil darilo Petru KOVAČIČU, učencu 4. razreda osnovne šole, Gorelce št. 2, pošta Radeče pri Zidanem mostu. Knjižno nagrado mu bomo. poslaji po pošti.
Vsem ostalim pionirjem 1n pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za rešitev in pozdrave prisrčna hvala!
UREDNIŠTVO
Nagradna besedna premikalnica za pionirje
T R S T I K A MIGRENA PARADA MANOMETER
Premikajte zgornje besede tako, da boste v treh navpičnih vrstah dobili imena treh azijskih držav. Tistim, ki so pridni pri pouku zemljepisa, rešitev uganke ne bo težka.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Za pravilno rešitev imamo pripravljeno 1 knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju ob Savi na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št 52-57) razpisuje
MESTA:
1.	Direktorja Gostinskega podjetja v Zagorju ob Savi. Pogodi: visokokvalificiran gostinski delavec s 5-ietno prakso ali kvalificiran gostinski delavec oz. gostinski delavec s srednješolsko izobrazbo z najmanj 8-letno prakso.
2.	Direktorja novoustanovljenega trgovskega podjetja »Povrtnina«, Zagorje ob Savi. Pogoji: visokokvalificiran delavec s 5-letno prakso v trgovini ali kvalificiran delavec z 10-letno prakso v trgovini.
3.	Upravnika Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi. Pogoji: kmetijski tehnik s 3-letno prakso v vodenju kmetijskih obratov ali kmetijski delavec z nižjo kmetijsko šolo z najmanj 5-letno prakso v vodenju kmetijskih obratov oz. zadrug.
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom je treba vložiti pri Komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi najkasneje do 28. februarja 1959.
KOMISIJA
za razpis mest direktorjev pri ObLO Zagorje ob Savi.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje v četrtek, 19. februarja 1959, s kriminalno dramo: »KLICI M ZA UMOR«. Prva predstava bo ob 16., druga ob 20. url. Preostale vstopnice so v prodaji pri blagajni Delavskega doma. — Abonente prosimo, tla poravnajo svoje plačilne obveznosti.
UPRAVA DELAVSKEGA DOMA
Avto-moto društvo Trbovlje vabi 'vse člane in simpatizerje na redni letni občni zbor. ki bo‘ v soboto, 21. februarja t. 1., ob 17. uri v Domu SZDL (pri Fortcju).
MALI OGLAS
Dobro ohranjeno pohištvo s trodelno omaro poceni naprodaj. Vprašati pri Flegu, Brestanica 24.
Poceni prodam dobro ohranjeno otroško posteljo s predali. Naslov v upravi lista.	>	. 'C '
Mai °,onomi 8as Igra ansambel JJJmira Sepeta, 10.10 Trlo Slavka LjV-enlka, io.45 Za dom ln žene, 22” Narodne pesmi, 14.00 Igra trlo Va.1,?4 Skoberneta, 14.15 Zanimiva« *z znanosti ln tehnike, 15.40 beVrto^ha. tega tedna — J. Thur-18 mi Deset pravil za srečen zakon, pL" Družinski pogovori, 20.00 Pteii orke»ter RTV Ljubljana Mikrofonom ln pred publl-
SREDA, 18. februarja
®o!,"4vPet minut za novo pesml-NarA« Pahor: Marjetica, 18.30 han»rne Poje Darinka Režek, na ko "“MIRO spremlja Avgust 8 tankim,. ■** Igra -zabavni orkester Beograd, 12.86 Na cltrp Igra «koj."® Uflovlč, 13,30 Domače po-Poifoi C®’ 1S-40 Novost na knjiži)! 18.35'■ 47.10 Sestanek ob petih, Ulm ^j e Marcel Fabrls- s Ples-l|.4s orkestrom Iiadla Ljubljana, Razgovori o mednarodnih “knjih.
Četrtek, i». februarja
gb2h„ pr|ljubljenl pevci zabavne SaTSi	Oddaja za cicibane,
Zah,* toPeJo Štirje fantje, 12.25 •ki n. melodije, 13.5« 8loven-•ki vrl0l,ne pesmi poje Marlbor-kojj/toniornl zbor p. v. Rajka Sl-1*JT^ 15.40 Na platnu smo videli, toavko Stefančič: Bolje, hl-<§].»’ c*neJe (reportaža), 18.45 Ita-4%i. “ "nlverza — Dr. Miroslav CetrniA?4’ *'m»kl zaspanci, 20.00 vef*r domačih pesmi In
NA PRAGU SVOBOD^
I »I-
»SLISAL SEM. KAKO SO ME PARTIZANI POLOŽILI NA NOSILNICO. ZBUDIL SEM SE. BIL SEM POKRIT Z ODEJO, TODA VSEENO ME JE ZEBLO. RANE NISEM ČUTIL. POGLEDAL SEM KVIŠKU. VRHOVI SMREK SO SE LAHNO ZIBALI V VETRU, NEBO PA SO POKRIVALI TEŽKI OBLAKL KAKOR DA BI OZNANJALI NEVIHTO.
Stari je vodil petorlco z no-
sili. Dobro Je poznaj, pot. Tudi bolničarja Miha in Jure se nista čudila, ko so nadaljevali hojo proti slapu, kjer se je pot končala. Partizan Jaki pa je pričakujoče opazoval neprehodne stene. Nenadoma se je pokazala pred , njimi temna razooka.
Stari je pogumno zavil v temno špiljo. Ukresal je bakljo in radovednim očem je plamen razsvetlil veliko jamo. V steno so bile vklesane stopnice, ki so se izgubljale v temi. Padajoča voda Je grmela pred vhodom in ga zastirala pred nepoklicanim obiskovalcem.
Opazoval sem strašen ples žarkov po stropu. Grmenje in ti svetli bliski! Pošteno me je bilo strah. Takrat pa se je zasvetilo nad nami. Svetloba dneva je uničila te strašne slike ln že smo bili na jasi. Pod skalami bolnišnica, pod nami prepad in padajoča voda...
Na robu stene je raslo neka borov, ki so junaško kljuboval naravi in poganjali svoje ko reninc po gladkih skalah, kje so iskale hrano in življenj« Med njimi sem le težko opazi postavo partizana - stražarji »Zdravo, tovariši — le naprej!
RODILA SE JE ELEKTRONSKA KNJIGA
V eni izmed stranskih londonskih ulic, v prostoru, ki ni večji od navadne stanovanjske sobe, se nahaja »skrivnostni« aparat, proizvod našega atomskega obdobja. Samo dve, tri rdeče žarnice in kazalci, ki neprestano nihajo preko skal, potrjujejo, da je to tehnično »čudo« živo, da se v njem nekaj pomika. Papirnati trak prihaja iz sprednjega konca aparata: na njem je 250 strani nekega znanstvenega priročnika. Slabih pet minut je bilo potrebnih, da ie aparat to delo — natisnjeno »vrgel« iz svoje notranjosti!
Prizor iz sovjetskega filma »Enainštirideseti«
IZPOSOJENA REPORTAŽA
VLADIMIR X
»NISMO SE IMELI OBISKOVALCA S KATERIM VLADIMIR X NE BI MOGEL GOVORITI V NJEGOVEM JEZIKU. OBISKAL NAS JE JAPONSKI PSIHIATER, KI JE V SVOJEM JEZIKU NAGOVORIL PACIENTA. VLADIMIR X JE NEKAJ POKAŠLJEVAL, SE SMEHLJAL IN NATO GOVORIL — PO IZJAVI JAPONCA — Z NJIM V PERFEKTNEM JAPONSKEM JEZIKU, PRAVI DIREKTOR PSIHIATRIČNEGA INSTITUTA V PRAGI DR. JAROSLAV STUCHLIKA.
Psihiatričen inštitut v Pragi obdaja obširen, lep park, povsod vlada pravljičen mir. Človek si težko zamisli, da žive sredi teh lepot sami nesrečniki. Eden izmed pacientov instituta je tudi skrivnostni VLADIMIR X. Ob sprejemu na kliniko je znal povedati le svoje ime, — kako se pa piše. ne ve nihče. 2e 28 let živi tukaj jin v tem dolgem razdobju ni nikomur uspelo dognati o njem kaj več.
Ravnatelj inštituta pripoveduje. da je skrivnostni bolnik vedno močno zaposlen. Nenehno ustvarja nove jezike, tako, da si zapisuje nove besede, kakor da bi jih prepisoval iz slovarja. Poleg besed napiše prevod v češkem in angleškem jeziku. Tako je ustvaril že deset jezikov s popolnimi slovnicami in slovarji. Za vsak jezik si je izmislil najmanj po 10.000 besed. Zgradba jezikov ne kaže ndkakih nesmiselnosti, vse je napravljeno po določeni logiki.
Vladimir X. sedi v svoji mirni delovni sohi, ima obraz učenjaka in nosi očala z debelimi lečami pred brezizraznimi očmi. Pridno dela in piše, kakor da bi moral biti novi jezik končan še tisti večer. Je prijazen in vljuden in odgovarja na vprašanja nemškega korespandenta v perfektni nemščini. Med drugim pravi:
»Seveda obvladam jezik planeta Saturna. Tam so ustvarili skupen jezik in so naprednejši od nas. V kratkem bom za prebivalce Saturna prevedel biblijo.«
O sebi in svojem delu govori trezno in brez pretiravanj. Samozavest, ki z njo govori, daje njegovim besedam videz resničnosti.
Ali bo kdaj uspelo ugotoviti in pojasniti skrivnosti tega
človeka? Za pacienta to sicer verjetno ne bi imelo posledic, kajti le malo možnosti je, da bi kdaj lahko zapustil kliniko. Mož namreč ni zmožen normalnega življenja. Ne hi* mogel živeti v naši družbi, kajti ne živi v našem svetu, temveč v svojem lastnem. Misli namreč. da je v trajni zvezi z drugimi planeti. Njegov genij je kakor prevelik za naš svet. S čudovito lahkoto govori 23 v
resnici obstoječih jezikov. Normalen človek s povprečno inteligenco se komaj nauči perfektno govoriti im pisati dva ali tri jezike. Vladimir X. pa ustvarja svoj 11. jezik. In o vseh je prepričan, da jih govore na drugih planetih...
Najstarejša lekarna na Balkanu
Kakor kažejo arhivski podatki, je lekarna v frančiškanskem samostanu v Dubrovniku ena Izmed najstairejših na Balkanu. Ustanovljena je bila 1317. ‘leta. Še zdaj je očuvan tedanji inventar: keramične posode, razna laboratorijska posoda, in drugi predmeti. V lekarni hranijo tudi bogato zbirko stare farmacevt-sko-medicinske literature..
Aparat,, ki mu pravijo »Xe-ronic«, skonstruiran v Veliki Britaniji in v ZDA, nudi poleg tiskanja še drugo lepo možnost: izdaje, ki so bile že davno razprodane, je moč vemo kopirati tudi v enem samem izvodu, cena pa je še vedno komercialna. Takšna reprodukcija stane sicer še vedno desetkrat več od originalnega dela, vendar se strošek pri znanstvenih in specialnih izdajah izplača, kajti izdajatelj se namreč vedno težko odloči za tisk druge izdaje knjige, ki je že pošla, ker ne ve, če bo šla. v denar.
V Veliki Britaniji n. pr. 10 tisoč del, izdanih v enem letu, hitro zmanjka na tržišču, podobna slika pa je tudi v nekaterih drugih državah. Tržišče je z gledišča izdajateljev ►►nasičeno«, ker bi se jim druga izdaja, ki bi morala biti znatno manjša, nikakor ne Izplačala. Z vidika kupcev tržišče ni zadovoljeno, ker zanimanje za nakup razprodanih knjig še vedno obstaja, čeprav samo pri majhriem številu posebej za to ali ono področje zainteresiranih zbiralcev.
Elektronska tehnika nudi tudi v tem primeru izhod: kopija stare in pomembne knjige bi veljala okoli 7.000 din v našem denarju.
Kako se rodi elektronska knjiga? Gre za zelo zanimiv tehnični proces: v prvi fazi elektronski aparat posname
Američan, ki je o bh a 1 a L
2 SREBRNI POROKI
Srebrne poroke niso redkost niti v Ameriki, čeprav je tamkaj precej zakonskih ločitev. Vendar zasluži primer Henrija Roverja pozornost, ker je ta mož pred nedavnim obhajal svojo drugo srebrno poroko. Da pa ne bo kakšne pomote, moramo takoj povedati, da to ni bila petdesetletnica zakonskega življenja, pač pa proslava srebrne poroke z drugo ženo.
Henri Rover je praznoval prvo srebrno poroko ‘leta 1930. Proslava je bila zelo slovesna, z mnogo povabljenih gostov, s čestitkami, darili itd. Leto nato mu je umrla žena, a po dveh letih vdovskega življenja se je Henri spet oženil. Tako je sedaj ta mož po 25 letih drugega zakona spet praznoval srebrno poroko, prav tako z obilico gostov, čestitk in daril.
Kako se je potopila ladja »Lun«
Na Reko so se vrnili štirje pomorščaki z motorne ladje »Lun«, ki se je potopila po trčenju s parnikom »Pašman«.
Mornarji so povedali, da se je »Lun« v noči na 1. februar usidrala ob izhodu iz Pašmanskega kanala, ker je bila temna noč. vidljivost pa slaba zaradi "nega z dežjem. Posadka je hoteli a počakati svit, da bi potem nadaljevala plovbo. Na ladji so prižgali predpisane signalne luči in posadka je odšla k počitku.
Zbudil Jih je močan, sunek, tako da so prvi hip pomislili, da gre za eksplozijo. Stekli so ha krov, ko se je ladja že močno nagnila na bok. Takrat so videli, da se je parnik »Pašmam«, ki je izplul iz Biograda, z vso močjo zaletel v desni bok »Luna«. Bilo je ob 4. zjutraj. Komaj pet minut po trčenju se je »Lun« potopil, pomorščaki s »Paš-mana« pa so mornarje s potopljene ladje vzeli na svojo ladjo.
Roverjevo drugo ženo so vpra šali, če ni praznoverna in če se ne boji morda, da bo doživela usodo moževe prve žene, t ki je umrla leto dni po praznovanju srebrne poroke. Odgovorila je, da se odlično počuti kakor tudi njen mož in upa, da bosta leta 1983 oba obhajala zlato poroko. A v to je res težko verjeti, vsaj kar se tiče Henrija Rovarja, kajti mož bi bil takrat star sto let...
Temperatura ne more več do živega
Znana ameriška firma »General Electric Company« je izdelala novo vrsto gume. Nova nl-trirana silikonska guma ne menja svojih lastnosti niti ob najvišjih temperaturah (Izmed minus 73 In plus 260 stopinj C), odporna je proti olju, proti raz-stoplnam In pogonskim gorivom. Hkrati nova guma ni draga in no pretežka.
stran za stranjo originala na mikrofilm. S tega filma se reproducirajo posamezne strani knjige s pomočjo odrejenega sistema leč na valj, podoben valju časopisne rotacije. Na mestih, kjer snop svetlobe zadene sloj na valju, se razlije (naloži) električno nabit* črni prah, ki služi namesto tiskarskega črnila. Prah preide z valja na papirni trak, ki se pomika okoli njega. V električni peči se to črnilo spaja s papirjem kakor navadno tiskarsko črnilo. Strani je treba samo še razrezati in zvezati.
Ves proces se, kakor smo povedali že uvodoma, razvija z neverjetno hitrostjo. Za tiskanje 250 strani je potrebnih samo pet minut! Za sedaj je v Evropi, točneje v Angliji, samo ena elektronska aparatura za tiskanje, na seznamu naročnikov pa je napisana že cela vrsta bibliotek, zbiralcev, arhivov in inštitutov. Nekatere knjižnice žele kopije nekaj prvih del Shakespeara, drugi, ljubitelji glasbe in glasbeni strokovnjaki, so naročili kopije originalnih partitur starih mojstrov.
Stranka, ki je prva na listi, pa ima posebne zahteve: gre za britanski patentni urad. Več kot dva milijona patentov z dokumentacijo je v arhivih tega urada, mnogo od patentov pa je še iz XVII. stoletja! Zaradi različnih sporov in znanstvenih raziskovanj zahtevajo od patentnega urada razne stranke približno tisoč kopij starih patentnih dokumentacij na teden. Izdelovanje kopij, ki so sestavljene iz kompliciranih načrtov, z roko izpisanih matematičnih formul, je velikan-
sko In izredno drago delo. No, vse to pa je mogoče s pomočjo nove metode opraviti neverjetno hitro. Urad je to koristno izrabil:	elektronski tiskarski
stroj dela neprestano iz dneva v dan. Že sedaj okoli 400 metrov kopij načrtov in izumiteljskih dokumentov in spisov na uro!
Postelja sanj
Neka britanska tovarna za izdelovanje modernega pohištva Je pred kratkim razstavila v Londonu svoj najnovejši proizvod, ki mu je dala romantično ime ».postelja sanj«. Posteljo je moč s posebno hidravlično pripravo sestaviti in razstaviti, medtem ko se segreva z elektriko in je obložena s šamotom in krznom kanadske kune. Hkrati ima še pripravo za kuhanje čaja, električni brivski aparat, in aparat za masiranje. Mimo tega tvorijo sestavne dele postelje še telefon, diktafon in televizor. Opisujoč to čudovito »posteljo sanj« neki angleški reporter ni pozabil dodati, da se v njej lahko tudi spl.
Kako spoznamo rakasta obolenja
Avstralski centralni odbor za borbo proti raku in za raziskovanje tega zla, je pred časom objavil neke vrste svarilnih znakov. Med drugim pravi: če vsakdo upošteva ta znamenja in gre pravočasno k zdravniku, je obolenje skoraj v vseh primerih moč ozdraviti. Torej nobene panike več zaradi te zavratne bolezni! — Svarilna znamenja, ki so lahko posledica rakastega obolenja so:
— Nastanek grčam podobnih izrastkov na prsih ali drugih delih telesa.
— Trdovratne motnje v prebavi ali težave pri požiranju.
— Sleherna sprememba bradavice ali materinega znamenja.
— Trajna hripavost ali kašljanje.
Novo zdravilo
Ameriška biolog John Mc Neili Sieburth je odkril v južnem po larnem morju novo zdravilo, ki je sorodno antibiotikom. Raziskovalca je zanimalo, zakaj pingvini nikoli ne zbolijo. Pre iskal je pljuča in črevesja tega antarktičnega ptiča ln ugotovil da ni v njem nobegie bakterije. Preiskal je tudi rakce, s katerimi se pingvini največ preživljajo, in ugotovil, da so tudi tl brez vsake bakterije. Znanstvenik je nato raziskoval še da lje. S posebnimi mrežami Je ulovil nekaj drobnih alg, s katerimi se hranijo rakci. Končno je bif na cilju: ugotovil je, da alge vsebujej6 Izredno učinkovit antibiotik za bakterije.
Zdaj poizkuša dr. Sieburth te alge umetno vzgojiti in pridobiti ta antibiotik v večjih količinah.
— Nenavadne krvavitve ali iztoki.
— Rane, ki se težko celijo-
— Nenormalna izguba teže, nenavadna bledica in izredna oslabelost.
Nagel obisk pri zdravniku bo dvome pregnal ali pa pripomogel k takojšnjemu zdravljenju. Toda o tem mora edini
»Bil sem satelit sonca«
V	Moskvi snemajo film o poletu človeka v vsemi-rje. To je dolgometražni igrani film »Bil sem satelit Sonca«. Scenarij je bil napisan še pred ians Iran jem sovjetske vsemirske rakete.
Junak filma je sin velikega znanstvenika, ki se je smrtno ponesrečil ob nekem medplanetarnem potovanju. Tudi sin se je odločil žrtvovati vse svoje življenje, da bi ljudje lahko nekega dne svobodno plavali po vsemirju.
V	filmu bodo prikazane vse težave tega vsemirskega potni ka, posebej pa je razburljiv trenutek, ko zadene na cele reke meteoritov, skozi katere si utira pot s pomočjo atomskega topa. Končno postane raketa, v kateri je junak, satelit Sonca, in se nikoli več ne vrne na Zemljo.
Anglija: več prometnih nesreč
V	primeri z letom 1957 se je lani v Angliji močno povečalo število avtomobilskih nesreč. Minulo leto je ob prometnih nesrečah izgubilo življenje 5950 ljudi, leta 1957 pa 5550. V zadnjem letu se je ponesrečilo 293.797 oseb, leta 1957 pa 268 tisoč 308.
in sam odločiti le zdravnik* specialist, nikakor pa se ne smemo prepustiti nasvetom prijateljev in sorodnikov, čeprav so ti nasveti še tako dobronamerni.
HITROST PRI KROŽNIKU — Ameriški strokovnjaki so znanstveno dokazali, da ne sme biti uživanje nobenega obroka jedi krajše od 10 minut. Ta čas je minimalen za pravilno razkrajanje hrane v ustih In za njeno pravilno absorbcljo.
POLŽEVE OCl. — Tudi polž ima, kakor vsaka druga žival, oči. Ce pa mu oči na rožičkih odvzamemo, se polžev vidni or gan »preseli« v celotni organizem, tako da gleda polž z vsem telesom-ODLIČNA USESA — Pes Ima izredno dobro razvit slušni organ in organ za vonj. Medtem ko človek sliši tiktakanje ure na oddaljenost največ na dva do tri metre, ga . es sliši že 30 metrov daleč, NOVA POT. — Makedonska rečica Radika, ki je bila vseskozi pritok Jadranskega morja, je 22. januarja tega leta spremenila svojo pot v Egejsko morje. Vzrok je jeze ro mavrovske hidrocen trale, s katerim se Je rpo-jlla, od tam pa teče vsa voda v Grčijo, v Egejsko morje.
SPOMINI OBVEŠČEVALCA
V levjem brlogu
Baron VVllllam de Rop, Lltvanec, je bil eden izmed redkih sodelavcev Adolfa Hitlerja, a v isti mah tudi njegov najbolj zagrizen sovražnik. Uspelo mu je približati se Hitlerju in zvedeti od njega mnoge nadvse važne tajnosti. Šele zdaj, po tolikih letih, lahko pripoveduje o svojih doživljajih.
V zadnjih osmih letih pred drugo svetovno vojno sem živel v srcu Nemčije med najvišjimi nacističnimi funkcionarji in izvabljal iz njih različne Arivnosti.
Vohunil serrj pri Hitlerju, Alfredu Rosen bergi#, enem izmed šefov zunarie-ga ministrstva, pri pomočniku šefa Ge-atapa, generalnem guvernerju Bavarske, gauleiterju Vzhodne Pruske, voditelju 8A in drugih visokih nacističnih veljakih.
Vsi tl ljudje so me šteli za prijatelja. Verjeli so mi, odkrivali mnoge skrivnosti in razodevali stvari, o katerih je nedelo le malo nacističnih mogotcev.
Hitler sam mi je podrobno razodel gnoj načrt za napad na Sovjetsko zvezo, jp to deset let, preden ga je izvedel Ro-Setberg ret je pokazal mapo, na kateri
so bile zarisane nove meje evropskih dežel, tako kakor so jih nameravali Nemci prikrojiti. Na vsakem nacističnem sestanku v Ntirnbergu sem bil njihov gost.
Hitler ml je predlagal, naj postanem njegov obveščevalec, zahteval je, da se z njim na skrivaj snidem, in da mu povem, kaj snujejo Angleži in kaj nameravajo izvesti Bil sem njegov intimni in najbližji prijatelj dve leti, preden je prišel na oblast, vse do junija leta 1939.
Toda ves ta čas sem bil njegov najbližji sovražnik — vohun za njegovim hrbtom. Sicer pa se moram najprej predstaviti. Morda mi bo uspelo pojasniti, kako in zakaj sem postal vohun.
Rodil sem se pred sedemdesetimi leti kot sin nekega baltskega barona, lastnika velikih posestev v Litvi In sem bil
torej dedič njegovega premoženja. Moja mati, ki je prav tako izvirala iz neke aristokratske družine v južni Rusiji, ni rada živela v Litvi, a me je zato vzela s seboj v Dresden, kjer sem obiskoval neko specialno šolo za nemške prince in druge Evropejce aristokratskih družin. To šolo sem silno sovražil.
Sčasoma je v meni raslo spoznanje, da sem brezdomec, in v isti mah sem sovražil misel, da bi moral živeti na posestvu svoji!* staršev.
Želel sem potovati. Posebno mi je bila pri srcu Anglija. Silno sem želel tamkaj študirati. Obiskal sem Anglijo, Kanado, Avstralijo, otoke Južnega morja, Ceylon, Afriko... Z drugimi besedami: spoznal sem britanski imperij. Britanska skupnost mi je ugajala. Zato sem prosil za državljanstvo in postal naturaliziran Anglež. Po odsluženju vojaščine sem odšel k letalstvu, a kasneje so mi dali nalogo izpraševati vojne ujetnike. Tako sem se naučil delikatnih veščin, predvsem pa, na kak način je moč brez zahtev dobiti obvestila.
Po končani prvi vojni so se moji dohodki znatno znižali. Zaradi tega sem se lotil poslov v zunanji trgovini jn da kot tuj informacijski agent delam za večje angleške Industrijske koncerne.
Na ta način sem utešil silno željo za potovanji, a v isti mah, da pomagam novi domovini z obvestili, ki sem Jih dobival od mnogih znanih in pomembnih ljudi, ki sem jih srečaval pri opravljanju svojega poklica. Svoj glavni stan sem imel v Berlinu.
Do tedaj sem se spoznal že z mnogimi visokimi prijatelji v Londonu. Mnogokrat smo se pogovarjali o politiki In redno je ta ali oni prosil za razVčne podatke o dežejj, ki sem jo pravkar obiskal.
Spominjam se, da mi je leta 1930 šinilo v glavo, da bi bilo morda koristno za Anglijo, če bi se kak obveščevalec lahko prerinil do samega Hitlerja in v njegovo okolico in zvedel, kaj kanljo storiti v bližnji prihodnosti.
Tiste čase Hitler še ni imel v rokah oblasti, vendar je bilo po vseh znamenjih moč slutiti, da ni več daleč, ko bo igral važno vlogo v Nemčiji. Tedaj so se mnoge angleške osebnosti vpraševale, bo li Hitler stvarno prevzel oblast v Nemčiji in kaj bo to pomenilo za svet. Osebno sem imel občutek, oa bo to pomenilo drugo svetovno vojno.
Načrt, ki sem ga tedaj izdelal, bil tale: na vsak način sem hotel postati Hitlerjev prijatelj, dokler je še vodja neke majhne, a zelo razvpite stranke, in da ostanem to tudi tedaj, ko bo prišel na oblast. Lahko bi ga že tedaj premamil, vendar sem vedel, da moram biti previden.
Na razpolago sem imel troje načinov s katerimi bi lahko prišel do Hitlerja Lahko bi šel v Miinchen kot novinar, ki želi pisati o njem. Zavrgel sem to misel, ker bi se tedaj približal Hitlerju le v propagandnem smislu, Jaz pa sem hotel z njim skleniti prijateljstvo "na širši osnovi.
Drugi način Je bil zelo enostaven moral bi postati navdušen poslušalec nacističnih shodov in se vtihotapit) v njihovo stranjo. Toda ko em podrobneje razmišljal, sem spoznal, da to ne bi bilo kdo ve kaj pametno, ker bi tujci s tem, da bi postali čeprav samo častni člani te izključno nemške stranke, že vzbujali nezaupanje, razen tega pa Nem c j ne marajo takih ljudi.
Najprimernejši se ml je zdel tretji način, k| pa Je bil tudi najbolt »aren
Spoznal naj bi se s kakim nacistom, proti kateremu bi pokazal zanimanje za njegovo stranko. Ta bo verjetno zadovoljen, da se tujec-Anglež zanima so nemške zadeve, in me bo želel predstaviti z nacistom, ki Je vplivnejši in ve-Ijavnejši. Ta manever bi moral ponavljati vse dotlej, dokler ne bi prišel do vrha lestve. V uresničenju tega načrta sem imel Ifar neumno srečo.
Baron von Medem, neki moj stari prijatelj, izdajatelj konservativnega časnika »Der Tag- In visok član "ojaške organizacije -Stahlhelm«, me je nekega dne predstavil svojemu prijatelju rfia-Jorju Bertholdu. Postala sva prijatelja In Berthold mi je nekega dne zaupali da mu je dovolj Igračkanja v -Stahl-helmu« in da bo vstopil Vr nacistično stranko, ki vsaj nekaj počne. Z vsemi silam! sem podprl njegovo namero in ga hkrati vprašal, kaj sploh hočejo nacisti.
Po tem dogodku je začel major siliti vame, naj se snidem z nekim važnln' nacistom, berlinskim dopisnikom Hitlerjevega časnika -Volklscher Beobachter-— Arnom Schindendantzem. Zelo sert> bil lznenaden, ko sem zv«dti. da dopisnik ni bil Nemec, marveč Litvanec. Povabil sem ga na pravo pravcato rusko večerjo, ki sva jo zalivala t votko.
Mladi Arno Je bil vesel fantič z močnim smislom za humor, s katerim Je šel tako daleč, da Je podcenjeval vse od kraja. Tedaj so bili težki in lačni dnevi za naciste. Odkrito mi je povedal, da veseli poznanstva z menoj, prav tako pa tudi večerje, ki sem lo plačal. S teh1 sem dosegel svoj namen, Se posebno* ker m| je predlagal, da me bo spozna* z urednikom — Alfredom Rosenbergoiri
(Nad. sl-edU