UmUilkl Ui apravalškl pro' •Urit MM H i UviiUlt It SmUm^Im 91.00 TnHV. STEV.—NUMBER 29 Ckicag^ lH.. »oboU, 4. februarja (Fob. 4) 1922. New Yorkjf N. V. — Ameriški židovski bankirji nameravajo u* stauoviti oo lo vrsto bank v vzhod-ui in centralni K v rop I ta ustvarjenj« kreditnih pripomočkov, ki dvignejo finaučno propadle drža-ve sopet ns nage. Feli* Warhurg, vodja znane lidoviike bančne tvrdke Kuhn, Loeb & Co. v New Yorku, odpre iprvo taksno banko v Varšavi na Poljskem. Uradno žalovanje aa papažsm vrglo Boaomija; edino klsrl kald so podpirali vlado. Bog nas obvaruj naših prijate ljev," pravi noki rudar. GIOLITTI ALI PA NITTI PRI DB ZOPST NA KRMILO. Pol adljona dslavosv Jo ustavilo Aslssatlki obrat: vsi vlaki po. Jasksoa, Minn — A, C. Totvn luy, soeialist, vodja ameriških farmarjev in predsednik Nestrankarske lige, farmarake politične organizaeij«, Je proal, Presedel ja devetdeset dni v ječi in tako do* služil svojo kszen, katero ao mu prisodili, na oblošbo, tla j« pro. lomil protipuntarski zakon Min-nesote. Komaj je bil Townlcy zunaj Jet' nizkega i ido v ja, en mu Uročili po/.jvni*o, da ae pride zagovarjat zaradi nove obtožnlee v Meeerni Dakoti. V Severni I lakot i so zdaj v »edin naaprotniki Neetrankar* |sk« lige ki obtožili so T.mnleyja poneverbe. To«vnley Je izjavil, da I Je obtožnice smešna in da odpo* j tuje v Fargo in tam na sodišču do-kaše, ds je obtožnice neulemelj«. na. Aerif Je Townleyja izpustil na njegovo ImnmmIo. da bo dne 6, fe* bruarja v Farju, K, II. To so jo sgodilo ok času ljudska ga protesta proti visoki vosninl ' * • Indianapolis, Ind. ~ Kompani-ja miliee ji* strašila governerja Me('rayja. ko je prišel predenj I*w Bhank. župan Indiauapolise. s svojo deputaeljo. ki je zahtevala, da se odpravi komisija za Javno elužbo. županovo deputaei-jo je Mpremljsto na stotine in stotin* meščanov, na čHu te ljudske množic« je bil« godbe in korakal je tudi mestni župe*. Povorka je korakala skozi glavne uliee in m««tni uslužbenci so is*rii pol dneva praznik, da ao ae lahko u-deležih deONMistrseije. I)«mom.iraeijn j« bila naperje na proS« visoki tramvajski vozni mi MHičarji, ki se strašili governerja, so bili smer v eivilni obleki. tods bili so oboroženi. ChicSfo iu okoli.ar*V nedeljo jasno In mrslo. Zapadni vetrovi. Tesaparatura v zadnjih 14. urah i najvišja 2T#f najnižje »i. MoIimt Izid« ob 5:51, zaide ob I Al, ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE I nami TliiffflJTI Wt« in 11.26 m tn i^mm; t« tri t/,. . , i/. SS inuzemetvo NmU* m vm, kar Umm »tik s • -PROSVETA" 20S7-0S U. Air,__ 'THE ENUGHTENMENT" of tU N«tf—I sit l»iliiy> tL 1UJ. HlUJ Da i m bi f oU«p«"J« »• ft. (Jaa. 91-22) - S® j« • »• 4m — *■■ m «»U»I IUt. KAJ JE SCIT DELAVCA ZA OBRAMBO ALI NAPAD? f Ako pride delavec v tovarno, v kateri niso delavci organizirani in ni delavska organizacija priznana, kaj bo spoznal najprvo? ^Preddelavec mu bo povedal, da mora tevrfiti toliko dela kot drugi delavci, ie bolje pa je, ako ga izvrši več kot njegovi tovariši. Kaj je v teh besedah? Zapoved, da mora konkurirati vsemi svojimi tovariši in da vsi njegovi tovariši so nje rovi sovražniki, ker tudi oni tekmujejo z njim. In ko je preddelavec sporočil novemu delavcu pra-(lo, ki velja v tovarni, kaj naj stori delavecl Ako hoče * 'sati delo, se mora ravnati po navodilu pveddelavea. seveda ne stori proste vyMje, ampak tam zunaj pred itmi je velika armada delavcev, katere član je bil on včeraj, ki čaka, da preddelavec katerega pokliče in mu delo. Ta zavest priganja delavca pri delu, da po ne-reško napenja svoje moči, da je pri delu drugim enak, so že dalj časa v tovarni in so bolj izurjeni v delu. In če pogledamo mezdo takega neorganiziranega de rca, se prepričamo, da je nizka. Tovarnar ga plača, kot mu poljubi. Ako se delavec pritoži, da je mezda nizka da ne more izhajati z njo, mu razlože, da vsako jutro}*«* navadne^bijaic«. _ . . . t m 't a , (Jovernor Allen je pričel poto- čakajo tam zunaj, da zavzamejo njegovo mesto. US Delavec si pomagati ne more v^iaki tovarni. Delati svojih računskih knjig rji predložil delavcem, da se pi pričajo na svoje oči, koliko je napravil profita. Delavec, ki trezno sodi, ne bo poslušal, kaj njegov podjetnik ali njegovi podporniki gobezdajo o organizaciji, ampak se organiziral ob prvi priliki, ker se zaveda, da je v organizaciji moč, ki služi delavcem. SLIKE IZ NASELBIN. Le- nega na*.na zSMižuJ*nje ne Š. mogel izmmliti nikelj kot io ae izmislili sedanji voditHji. Bodite torej oprezni rojaki, da ne bost«- s avojo nepremišljeno* jo padli na milost in nemilost v roke izk orišče valcem, kar ae bo samo škoda za^vaa, temveč aa eurjjuer* aa okupno organizacijo. — Oirard, Kana — Temelji industrija I nega sodišča v Kansaau so Se jako zamajali ko smo se podali na atavko, zavedajoč; ae svoje dolžnosti, čeprav nam je naaprot-no vae vladno podporništvo, vsi mali veliki trgovci in nam nas^ proti!jejo okrajno in državne o-blaati, polnijo ječe a stavkali in pošiljajo v naie naselbine voja itvo. Zrnate iri»o dosegLi kljub vsem zavijanju in brutalnem postopanju proti delavstvu. Onim, ki ae zaniniajo za delavske razmere po Združenih državah, je jaano, da je gtavni urad IT. M. W. of A., z vso silo nasto-pil proti delavstvu v Kansasu in odpovedal v stavki vsako pomol ter so se ssmo v Itlinoisu dobili premogarjl, ki ao se skupno izrekli za gmotno in duševno pomoč nam. Brez njihove pomoti, bi kHe danes stavka nemogoča, zato smo jim hvaležni za naatop in pomoč. Že 12. septembra js Lewk po slal provizoričen odbor, ki naj bi prevzel uradovanjo 14. premo-garskega distrikta. Pričel je Peck namesto Howata in Bit-tneij Lewisov zastopnik, znan razbijalec delavskih organizacij. 8ta v kujoči delavci ao pozvali prišlece na avoje aeje in jih vpra-Šali, kaj bi radi imeli. Nov odbor pa ae ni upal prikazati pred stavkarje, boječ as sa svoja živ Ijenja, /.a kar pa ni bilo nikake nevarnosti in je tudi ne bo, čeprav bi radi stavkarje pokazali vpraša, če je v organizaciji, kamor mora takoj stopiti in iti k "delavskemu rudniškemu odboru" povedati, da mu je bos dal delo. &ele ta odbor f odloča, ali sme dotifcnik delati ali ne. Dala-vec mora seveda odgovoriti na vprašanja, ia ako ugaja Od-boru vseh 20 vprašanj, tedaj milostno podeli delo. Rudarji govore, da so Še pogosto morali izpolnjevati kaka vprašanja prej ko so bili sprejeti k delu, toda tako sramotnih vprašanj niso na-' eteli še nikjer. Tako nam jc Lcwis izpopolnil organizacijo v Kansasu. Nov de avaki odbor vodi črno listo čez vae radikalce, ki se nočejo poda ti na delo. Dela pod tako sramot* nijai pogoji ps ne more noben pošten delavec sprejeti, ker če podpiše dotične dokumente, je toliko kot če M se zaptsgl v večno suženjstvo. Rojaki ki ao tu&i pod* pisali nič nc vedo kao je beae dilo vprašanj,' ca kar pa se tudi ne zmenijo, saj njim je I glavno denar. — Marko Starn. vidno pripravljajo na ta boj in na vse fcsčtte poskušajo, kako hi mogli jremogarje še do tSkrat izčrpati, da bi radi pri pogajanjih a prejeli take pogoje kakor bodo osi predlagal«. Po mojeiu mnenju ni atavka prava pot. ka poslužujemo. Po navadi V pogpdbs podpiše le za en č«s in tiaii čas delamo, ako je premogovno petje odprte. Človek dela in si poiiknai prihraniti par centov za potrebo, a zopet pride l£!asovi članov S. N. F. h dellvL' * M i&^UjT^o.' in čitafeUftr Prosvete. kdaj prej ko ja ptifei drla i,, je toliko rta reja! in nesposoonejii za d HM« JAVNA GOVORNICA i 4 . h ■""■■ tfc ■ '■«♦ vati po drugih državah in razkladati, kako veliki so uspehi in* geranton, Pa. — 8 tužnim ar eem naznanjam vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je umrl dne januarja naš najboljši prijatelj, bližnji sloven-aki sosed John Logar, v starosti 44 let. Bil je rojen leta 1877 a lahko služi za napad, da se povišajo mezde in izboljšajo delovne razmere v podjetju. Dokler ni v podjetju priznana delavska organizacija, postopa podjetnik s nvojimi delavci kot avtokrat Trga jim merdo, podaljšuje delavni čas, ne plača poatbne odškodnine za čezurno delo in odpušča delavce po svoji volji. Delavci nimajo najmanjšegi vpliva v podjetju in za to lahl^o z njimi dela, kot se njemu zdi, da najbolj služi povečanju njegovega profita. Kjer me je delavstvo organiziralo In prisililo podjetniku. da prizna delavsko organizacijo, tam j^>tudi konec podjetniški namopaAnosti in avtokraciji. Največji izkoriščevalci in njih zavezniki radi pripovedujejo delavHtvu. kako visoke mezde vlečejo voditelji ' delavstvu za svoje delo. Take beaede no seveda krivične Hi nimajo drugega namena kot odvrniti delavce od orga- nizavi.M- Noben podjetnik še nt dane» povedal svojim de- _ lavetm, koliko profita ima od vsakega delavca, pa tudi jta delo. ga podjetnik PK*dm» dustrijasnega sodišča; da ni ve$ Pogreb ae je vršil dne 22. janu- atavkarjev, odkar je upeljana ta izvrstna postava in zadovoljatvo da vlada ^med delavci in podjet niki, kar pa ni bilo resnično, če prav ae je sam Lewia prizadeval in veleval stavkarjem na delo "ter grozil, du bo vsak auspendiran, lldor nc bo priznal suženjskega zakona. Odzvalo ae je nekaj do* mačinov in tudi od drugih krajev jih je nekaj prKlo, da ao pri-ecli obratovati. Novi delavci so bili večinoma nevešči in nadsor nik rudnikov ae je patihoma iz* javil, da atane tona nakopanega premoga $25. Začasni odbor se je organizirsil in pošiljal v svet napačna poročila, da dela že šest tisoč premo garjev, stavke nI več, preuiogar je so so vrnili na delo, i. t. d. V resnici pa jih ni bilo tedaj v celem okraju niti 30, ki bi se bi 11 vrnili na delo. Državni prav nik je odredil preiskavo rudAr skega poslopja in šerifi so razi-skovali po hišah, da bi našli pija* če i o tako čimbolj šikanirali atavkarje. Veliko ao jih zaprli po tri do šest mesecev in kdor jim j^ Obljubi, da gre na delo, so ga i* pustili, (lorje atavkarjn, če so dobili pri njem 1* njalo pijače sa potrebo, takoj je bil odpeljan ječo; drugače pa je bilo s razpečevale! opojne pijače, ki so bili obenem tudi "proatovolni" de* lavci. Zgodilo se je. da je pri ta« kem razpečevale«! dobil uradnttr cel sodček vina. Kozarček si ga j«< natočil, nato pa šel. Taki razpečevala! so se smejali nesrečnim stavkarjem, češ. da njim ničeaar ne store in se cslo bahali a pri* xnanjem, ki ao ga dobUi za opravljanje dela. medtem, ko drugi stavkajo« da bi isvojevali boljša 11 v I jonske pogoj«, zase in zanje. Zagrozili so nam a deportasi-je.(Na del* ali v ječo. je bil kile. Žene Mavkarjev ao ae adružilS in tapodile od dela "proetovoljee". Državni pravduik je eopet izda- Hi^mmšmmjM K bi s tem eno in isTo. Beseda Proletareo je ravnotako medrifc* . . ,, j,«* . rodna in M pomenila po sloven-H? ^ Bl ^tudi eko brez^Bestnljto je tak, ki fff^ ~ nima nfkake eoseati. T" . p Socijaliatičao gmlo:' Proletar- ^ ^ **A ci .pf t*t„ m mogoče kandidat ae niti di niAako ^l^l^lrot^egš ute- j1'0'1^®. dobrega napravU de* ttit ^ »s & £ 53s5 če bi se to zgodilo, bi moril pro- ^ ^ ,kg. ^ ^ ^ ^^ Nekateri Hudi« k»J rad natančno tako k«- arja ob dmigj uri popoldne is) njegove hiše *na pokopališče v North Clinshilli, Pa. Člani alovaškega društva Nar slovenski apolku v Scranton^ ao mu da>ovali kraaen venec kot spomrin od društva, -katerega je bjl-član. Hvalila članstvu slava škega društva kakor tudi dru gim znancem in prijateljem za lepe vence, a čemur so pokazali da je bil med njimi jako priljub ljen. Želimo mu, da počiva mira* v ameriški aamlji, soprogi Maggic Logar in otrokom Johnu, Magda leni in Wi)liamu pa naše sožaljo — Ralph Konchnik. ^»•T..^ r^ taS^SrS«- Ukotra. zem je pri neukem ljudstvu ne- " ViufrHj« aH ' odboi^, zMb lake lo nekateri, ki se štejejo "gaveJ ^rhočejos^še^ takTat zra^ o 5 oatli ms iz ešft operatorjev. Gotovi ne mo- trim", nc slišijo prav radi besedi. Zdi' se, kakor brezumno * "P* k misliti, da bi kaj Legla. Toda ^ ZJUtrfl ' dasi ao v veliki manjšini, bi ven- vesel ^ delo, popoldne pa so ga dar moral vsak tako misleči pri«- P«peljaU iz rova v jako opečnati, da so aocijalkrti v več drl^- **» delu se je vsu- vah Bvrope apodmakntti trpne ^ ^ nje^)plf8t fame"ja vladarjem, al^pa jih vsaj tal^;^ovala- Prepeljal, zamajali, da je knilo upkti, če' ■ bodo obdržali. ^ . . . Mogotci v Evropi ao te&o gljs- S***;* f > pn6i° dali naraščanja moči v delavski f ^ 110 «0 0.V.? atranki, zato svoje agente, da so j^MiMP _____ li in v mnogih krajih razdeli. ^ ? | _ Večinpma vsak ganizacijah vidimo špijone pod- ^ P°V<' jetnikov, kL si prizadevajo na- 1 ^JT* $ V,' ! praviti razkole v organizacijah. bi pordčat u delu v ti Tudi njim se bo posulo nas Jaz- bi ml StZlt dvojiti, če ne bomo dov^j «h»ječiJ ca' ^ ^ m8Z»1 papir' Ze f , f La— ^ne«cccv aem tu a akozi to dobo elamo več kakor po dva ali Kako močna eta ogledništvo in agitacija mogotoev v Ameriki vi- Llberty, Kans. Čuje se, da je takoj po izdaji "izpraševal nih pol" podpisalo več rojakov ta dokument, kar pa brezdvom no le vsled tega, ker ao bili zape ljani in rsdi neznanja angleški ne niso mogli izvedeti njega vse bine. Zdi se nam jaka potrebno da se radi tega zavzame akcija posebno med člani 8NPJ v Kan saKU, in ae jih poduči o takih dokumentih, da jih ne smejo ni kdar podpisati prej dokler ne znajo za pomen vaebine čtiva. Društvo Kari Marx je imelo svojo izredno sejo, na kateri se je protestiralo proti nepremišlje nem poatopanju nekaterih članov, ki so izpraševalne fible podpisali, ne da bi ae t prepričali o njih vsebini. Pri nekaterih članih je prevladalo mnenje, da tu kajšnja atavka ni več legalna in se jim valed tega tudi ni več treba ozirati na pravila SNPJ. O tem ne sme biti najmanjšega dvoma in ae mora upoštevati naša pravila, ki govore dovolj jas no o legalnosti stavke. Znano je, da je pri nas pričelo obratovati več premogorovov največ s par irskimi proatovolj-ei. Tudi več novincev je zapo jelenih, ki so dobili v Ameriki obrnil hrbet časopisju? Proaveto in Protctec- okreval. ohracati vešeli U „ . . ----- — *» dobili delo, čeprav ta pome povelja m vse *ene,j|||llo mo|ro^ k v vs4.n1 svojem ki so bile najbolj delavne pri pt>. I življenju videli premngorova. bm,u lUdi tega je torej jako nevacno l«ewis je potom avojega novega dele tudi sa irkušene premogarje odbora pričel izdajati nagrado in naj nikar ne mislijo, da jim v«** onim. ki hočej« na delo. bo jedaota plačala .kako podporo Najdejo se vedno taki ljud>. ki v slučaju katastrofe. Poleg tega jih zmoti denar in tudi med roja- pa je vsak pričetek dela sedaj ki »o se našli. >Na njih obrarih se pn>ti principom organisaeije, ki vidi, da se.savedajo aetlanjsga Mlajejo n spremenjen 1. eeprak dele ia ne uimjo •• prihajat, me^jse tega ne Zavede sli p« se »,..,. stavkarje. Ukko «e sramujejo zavedati nje vodstvo, pred svetom svojih dejanj, s ks« Proavete je že prinesla dotiena leriiel kejejo ie nore okove ze vprašanja prestavljena v »loven .v,.K otrok.. Mino, tal., pa rajaki. k. j.h n. ra l> khUj trt vpnO.li .lavkar lun.tr r angltMini. prH>itajtr tr u videli boate, da a« bolj loraa- dimo Mlo v alovenakem Maopi«- »ri .dn' »« "« j«, katerega j. veiina .li nedirektno t njihovi aluibi. Taki '"deUvaki" liati na eni Vfktr Uhk, 1 r» „i hvalijo aocijalizem, drugod « ^ olf^^l." . " g t Kdaj h. SZ ^m^T^Z^Ar. ulrtte spominja, če je (fč'avte pri 11'ir- ^ r*r- P« tl&jzl ztra*tm"je v najh"jii rrti njih ni treba hati. da hi bito ^ „ ^^ imilm(, d(, *„„„. npijona kakega kapiUliatičnega u. ,„„.„ ,nnM ,.„vkf, Podjetništva. Zato pa jih Pri^fc^^®;^; roeam vaem rojakom, da se na,ij ^ iznin^flnn vsled presla-narpče m društveni predsediuki be„ Ali u ^ 4Ii Pksti po hribih, dru« nam itak lujsjo, da se č.mboU rasšir.ta, V ^ ^ d||l ^ 2alo8t„e so take IVesele novice čujemo iz staro: ko W UhkQ dela ga kraja, da So ae pričele )4ru^e-vati delavake politične atranke» ravnotako ae nadejamo ttga tud tukaj. Konvencija »ocijallatične stranke bo meaeca aprila in na t konvenciji ae bo tudi delovglo za zdrulfenje razcepijertlh dravskih strank . (Slovenski delavci se nikakor še ne moremo postaviti z močo* »oeijaliatično zvezo, aato pa v nji organiziramo in ustanovijo mo socialistično klube, s kateri mi bodo akupno gibanje pojaČIII in pomagali apopolnjevati posiy Karla Marksa: Proletarci vseh dežel, zdrušifte sel — Naee — Kdo bi Boek Sprtngs, Wy. - ai svoječaSno mislfl kaj da nam bodo dajali tako dolge počitnice. Ksrao po edsp ali dva dni na teden nam je trske deta ti in še takrat ae ae zmenijo koliko jih pride k delu." Zimo imamo, da po prayioi zasluži ime siau; včeraj se je še vo arebro skrčilo na 30 »toniti pod ničlo. Naj si nikar ne mieli kdo iamed prila lestvica li. M. W. «f A.. vadei pr«..aprilski uoree. druga aam ai bilo če be raaočaran. Pedjetaiki ae Peedrav. vaaki dan. I e^ raSlufi toliko, dtt skoraj ni mogoče žfveti. ' ' Vsemu temu so krfvi edino de lavci sami, ker se ne orgatrtzira jo in je le vedno dovolj " prosto voljcev", ki pomsgSjo podjethi kom priti do smage proti poštenemu delavstvu. Zato pa rudarji po 2drnien!b drŽavah', čas je krstek, organizirsjte se do-fc-s- _________ . , ... . prils in stopite ta dan t orgsni flolav.tvom .kupno v hoj. da bomo skupaj lahko brez vss kih večjih telsv dosegli od pod jetnikov delovne pogoje, kskori nji so neobhodno pdtr^»ni. Sk«» hočemo fiveti pošteno življenje. Xe pustite, ds bi se še fcdsj godilo tako kot ae je godilo prrtl dvemi leti io stopite vsi sknpn" boj ae doaego boljših pogoja iS MSfečitev Vsakega trganji, mezd bres poirodb S unije. Bdin^* od nes samih je odvteflo. ali bo mo še robovi po aklep* pogodba podjetniki ali ne. — /« reb •_ • F. r. - V do jpisu sle JI 180 na uro. kar m«-" vaek človek razumeti, ds je si prernogsrjev. ds bo potekla U a-ir^j" števila lj»4» Mto pa el mo • flf IS s sv m a ' L - ■ a i__ui s *_*___ _ aa« .'.m reče objaviti r liatu o JOr . teko porošeap. er r 1 ■r imv VPRAAŠJUA. ZASTAVLJENA NA JAV*f* »HODU, »O BILA ZANJ NEPRIJETNA Ko je Ml* muirsga doeti velika j« predsednik hitro saključil •hod. New York, M: Y.' — Jiitf«, politično' izobrazbo je obdržavala shod v Town HaIIu, na katerem je govoril tudi Hrinivasa Haatri. katerega je Velik« Britanija imenovala "zastopnikom1" indije za ivasliingtopako kopfereaco., Ta shod je spravil Baatrija v veliko zadrego. Na aliodu so s« pojavili radovedneži, ki ao hoteli od strija izvedeti malo veu, kot se je namenil, h< ljuboval; dtt postane Indija v dr-set letih dominlj v britskem imperiju s takimi pravicami, kot jih. imajo Kanada in Avstralija. Z vračal je krivico za sfedanji nemir v Indiji na ravnanje s sultanom in da se tako ravna s sultanom, ni kriva Velika Britanija, ampsk krivda zadene zaveznike. Nsglašal je, da je v letu 1Mb skušal Lloyd Ueorge pridobiti laohamedance za Vfctop v a.rmadd. Obljubil jim je, če bo sultan poražen, da mu bo dovoljeno vladali v Mali Aziji. Zaradi te ob^ube so stopili inobamedanci v armado, obljube niso držali, ne zaradi ak-#ka zahteva, da mora Fran cija ostati oborožena, da segava-, ruje tako proti napadu od stra|J Nemčijv. , DELAVSKE ORGANIZA0VR V AVSTRALIJI 80 NA DELU. |^ Ujan*dm LnkSjem <;•" t Rim, 8. febr. — ^Ameriški posla uik Riehart! W. Child" je doosJH, da jo Italijanska diskoi»tna banka dobila 16 miljonov dolarjev v evrho ,da se l^vld*e !z kri^e bankrota. 1 v ' • • Petnajst miljonov Kitajocv umira Sydney, N. B. Walea. - Avstralske delavske organizacije strokovne iu politično — »o pr^-. pravljajo zs ogromno propagan do v intftreau socijalizacije indu strije. produkcije, diatrjlmcjje in Peking, 2. felis. — Mednarodni izmenjave. Strokoviif organi^aci- pomožni odbor j« pri jel preeenet .!<■ obdržuvalr n\Oj kujigreh la Ijivji poročil^- svojih zastopnikov ni v juniju, političu* pa v okto bru. Na teh kongresih srn bil i spre« saje lakota. VeŠ ko petnajat lul ::: jeti zaključki, ki jssno začrtava-jo' pot, katero morajo hoditi str o kovno in politično organizirani delavei, da sc isvede program so-eijalizscije. J*rcd vsem sta kongr(jsa d(0s\i-gla, da zdaj postoji večja slogu med delavci in da bo politični boj lirescj olajšan, Ver bodo delavci ua volišču nastopili kot enota * jasnim in določniuu programom. Poliiiena delavska organizacija )0 \«/bal.i m urila a\ stralsM «1«' avce in farmarje za poHtični boj, strokovna organizacija pa izvfši svojf delo na gospodarskem po-ju, tako da marlirata politično in strokovna organizacija vedn vštric, dokler ne dosežeta cilj za kateregif se bojujeta. ,; ^ VOJNI TAJNIK JE PREDLOŽIL FORDOVO PONUDBO KON-OREBTJ. 'V. ■ . * ■ ••■ t*' Washington, -D. 0. - Vojni tajnik tV^eks je i>redloŽi( Fordovo'ponudbo zaradi Muscle Slioal sa kongresu, ponudbe nI pripon. Čil, pa tudi je ne graja ali odbija. Ampak \Veeks »meni, če se Ttori-gres ilcreČe zji ponudbo, tedaj sc naj koheesijs tako spremeni, da bo veljavna samo petdeset let inč- sto Vito. Vojni tajnik opozarja pa dejstvo, da je vejlko delavcev J>rez dela in če se prične delali na tc^ri projektu,Hedaj naj se dole v v«»goa kote so- došla poročšla, de še ni bilo tako strašnega in hudegs snežnega viharja od leta 11» 1H. PRIHRANITEV DNEVNE SVITLOBE Ofcieafo, HL — Leto« se čas sa ^nevne avitlobe zadnjo nedeljo aprilu in konča fcadnjo nedeljo septembru. h^^mm^l mOm|b»tMilšAogpHseSda Ms Bs^JmpS^i Bm iz kitajskih proviiie, v kateriii raz IJonov Kitajcev je v nevarmmti, dš poginejo gladu. IMsatletih je provinc. Na tisočo ljudi Umre dnevno In pol mlljena stradaj (»čili revežev Je v tako laloatnem položaju, da ssnje nI več -nobene re šitve. Velika poplava reke Van je uničila vse poljsko pridelke. Največja kriza pridi na sjioiulad odbor j<> objavil apel za pomoč. Prebivalstvo v Rusiji Je padlo. Waahington, D. C. Trgovinski departiuent jc prejel Informacije, da je bilo ljudsko štetje v evropski Sovjetski Rusiji pravkar konšano. Našteli so 1#0,7g, ki rarVjja vročico fa preko N000 kolorjj in je jako uporabljiv za produkcijo gorljivega plina. Pridobivanj« p^na s novim premogom je veliko cenejše, kakor dosedanji načjji. J Prva šena v belgijskemu senatu. Marla S|taak-4uuson, žena belgijskega pisatelja Spisk a, je bila izbrana po generalnemu SVC-ti| belgijske .del, stranke /.a sena* torieo. Ona je tudi bila mestna \ St. Paul, Minn. — Židovski de lavci so ustanovili zadružno pe kuriio. Komaj se je .to zgodilo, sta dve veliki pekarni zopet'znižali ceno. Zdaj nt ji ne hleb kruha sedem centov. Od kar je bila ustanovljena zadružna peksrrrs. se je cena hlebu kruha zniŠals za dva eSrtta. Pit»je so pekovski jiodjet-niki vedno kričali, ds ne morejo znižati cene. Zakaj pe zdaj gre! PRODUKCIJA PRKMOOA V ILLINOIStr. Waahington, D. d.»(Federated Press). — " brpževanja v izjavi, s kafero odobrav a. ds se Združene drlsvs udeleže konference v tlenovi. Pri tem se opirs na dejstvo, da Kusi pridejo V (Jenov«. išuteUn pravi, da se tskljueitev Rusije iz moralnih vzrokov ne •l»hn L. Usris, predsednik rndor »ke unije, je aldieal sejo mczilne. as odbore za f. februarje. Mesdnl '»dlmr, ki sestoji is proia diotriktnib organuaelj. ho sestavil '"»ve mezda« lestrieo, kašero more olMlržeti, ker j» neš nastop lirji In felezhlšk i dHiVel M v • ^ trdl Springfield, 111. V dveh te dnih, ki so končati V. doem 15. de-eembra. so rudarji nakopali v lOf) rudnikih v fllinoku 1.27T.*25 ton premoga. Obratovalo je aamo odstotkov rndnlkov, delslo je 4« odstotkov rudsrjev In prodneirs nfh je bilo 4M odstotkov od nor- ssale. SIN JE PRtDRZAL DIVJEGA OČETA # Lon Beaoh, Ofll. Frank C Ames je pfeeej teško- obstrelil svojo soprogo. Po oddenih-strelih jc zbežal. Njegov Itfetni sin j< teke* za nJim in ga dohitel Ofcle iul se je f koli njegovih kob-n w gs d.-šol. dokler *»» itr.hitel i#i sep. IT. jMUa |fl _ ^^ »»M--1. GLAVNI IT AN i t** »O. LAWNpALK AVI, CNICAOO, ILUNOI1. IsvriBvmlni odbor«: UfUAVNI posza, i ■ i it.a«isiM». •OIMIŠKI ZATAoHt mumtSBi Astas ifi^l^rM, Utm*. mfjnm i< T 7 roSKTvU. ^^ Nadzorni odbor: MKM. Hl^liJMki MM Ifc CkltifBi mi ^bbIi Bm ^^o l^MliMB lIMlfi Sts Clllf Ms» CtpVflff^ Os '1 Zdruiltv.nl «aW: MHiis Da * J. Um ssss H oms Avs.. o^a osk smsssii^, sate*!. moiisi is š&k sss lov |b e msB mJ m® tMilsvi ^(^piMMrtm^i flMNft jhr^b Nemčija 10»8 mlstotkov. Hvetov-na produkoija je znašala prml vojno 1H in pol milijona vagonov, leta pa 13 milijonov vagonov na leto. Produktivnost dela je pe-rasla v Ameriki od 100 odstotkov na 12R ftdslotkov, tis Angleškem pa padla od 100 odstotkov na 74 odstotkov. DELAVNEMU LJUDSTVU KULTURO zastopnica V Haijit Uillesu. Madšarske oslarije ii ministr-sldh krogov. Dunajski listi poročajo iz Bndimpešte,^la sta ministru fttefun ltako\vsk.v In grof Anton Hzigrav /alUi vala od mi-nistrnkega predsednika grofa Bctlilena viteško zs«loščenje radi onega dela po ma vse "tlite" in prišlo j^šest duhovnov v polnem ometu, da blsgosb»vijo lovske pse. Vmes so fs< tulili love} as ovoje rogove da Je bi\a komedija še večja. produkcije B r lotu isa» J» 1. 19M po poeamoznlh državah. Od vse ^»Hovne produ kri j» kameni-lags premogs je pridelale leis Itm, Heverna A«»« rika 3M «*! ^ikov. ^Inglija * odstotkov Nemčija 14^ o«isi«tkov, od ostalih držav največ Franeoaka a odstotki. V letu mi m je to razmerje tako še ^pr^iiM-irtbM M Amerike y ptuMala 4.'» adetot Uendam-s Angleška 17 J odetoUov (Iz predavanja sodruga Cankarja na ^tržaškem "Ljud-qkem miru" l Prineipijelni rodoljub in na. rodnjgk vpraša z navdušenim svojim glasom: Zaksj pa vi pesnik ue pojet* ia ljudstvo, zakaj vi slikarji ne Slikate za ljudstvo, zskaj vi uče lijaki ue pišete aa ljudstvo! Kolika binsvščlns v i.>111 vprs šatiju in kolika neiimiiost ( Človeška družba, kakršna je dandanes, je kratila deftvnc Kako so livoUrill naši pesuiki in iynetnikl od Prešerne |ia do . najnovejših Časov, vam je znano. ^ Beda pa je f mirom večja, zakaj} teli dandanašnjih tako nepotrebnih kulturnih delaveev je sml-rum več. odjemalcev pa ni, krt je podjetje bankerotno. Časih sem že pissl o usodi in šivljcnju umetnikov, smpšk ljudje Ao mi komsj napol verjeli in eo mislili, da pripovedujem nimsntične bajke. odu uiti besedica ni pretira* ns, oiti besedioa ni izmišljena — • Ivanajresnies ssms je tako kruta 111 ki da. da jo je teftko opisali in da st• iMiircbe zraven prav nobene fantazije. •mu Ijadstvu vsako izobrazbo, gti o: ropala vsake višje duševne kultu re„ zakaj ra^ls J* njOg<»vo moč na polju, v tyornlcali. na železni-pi, ,v rudnikih. Tako je z rokami suliijev, z delom sužnjev posta vila temelj kulture, gmotno bla gostanje. Nato .i«* vdinjsla m *su žnjila kulturne delavca, da so Aa leui temelju gradili- krasno zgradbo umetnosti In znanosti. . Kdaipa. ko* bi bil čss plačila, ko jc zgradba le skoraj dogrsjcoa. pride faliriii.a družba in vpraša. Kdo pa vas Je najel! Zakaj pa ne delate zs ljudstvo I Jaz ne rabim le vaše umetnosti, .nisem je nero Čili Delajte za JJudetvol Ti, Zu-penčič, skoči ns šelezuiri in bo-ts nI kurjaču s\oj.. »ooet«! Ti. Lsjove, vleel svoj klsvlr v rud-nik in koinpoplraj rudarjem aim-fonije! Ti. (Iroštdj, pojdi v predilnico in razlagaj delavkam Darwirtov> «*orijo! In ti, ljubi moj Cstiksr, primoral m jr dosedanji razvoj duševuci. . kultur, da hju*MbU naprej, kJer^-I PISMA NA POSTI v Chicagu imajo aledeči rojaki 1 fhaHeh Hpiro, Ljubica Clekovič, Tome Furlas« Nick Oolich, Lusi* ja" Kersul, Jaeob Krasner, Kristi ns Kovač, Anton Knpe!, Ciril Kutinjae, Matic Kate in Malt turna. Pisius se dobe pri oknu poŠt-nega urada aa Ubby In Adams cesti. so Bil Je nekoč divji, saklet gosd, ogoljen in okleščen.' V nJem Je brez presUnlu divjal zimski vihar, inikaetii drevesa, tako da se je drgnilo deblo od deblo, iu veje so se klestile medselmjuo v pegi-njsjošem hreščanju. " Tako Je prešla marslkatsra noš, ki Ju s svojo ledeno pestjo zal ris vsako življenje; sledili soji dnevi, mračni In temni, in smrtua senca je tavala nad gozdom. Naposled je prvi dih pomladi pobožal vsa bitja In stvari — iu drevesih sakletega gozda se J|r zganila skrivns divja moč, kl ždl pod vsako hrapavo skorjo In rek-is vsakemu od njih s pritajenim zamolklim hrmuenjem, ki Je ae«-|o tla v globino 4o korenini "CtiveJ set ča se daš premo titi mikavnemu vsbllu mlade ve-sne, C*t se prvo ogrneš v zelmijc In eyetje, snemo troj bleščeči kinč drevess. ki cveto kasneje od fe- 19Jl "UKTITV 77' L """ Tako J. v zskletem gowlu med ba polostils v O dels. tako telesnega |r današnja ^'njihovo notrsnjo sllo, kl^lh J. ii- , ,.espeis^kakTr d^- T-Udl v narošjj^. h^ ker ja ta družba odre,'*'"-. prehr^lajjk pomlodj. kela Ijudatvu vsako kulturo., kal ^^J hor mu še dondane. J reka 7M kI^^LtUTr!vo^ mnogih krajih umetno.. l <\r»A « +ZJEK?! Jffii drugoše. kakar d. so se k,Murni I*'"" JMl'^ delavci zmirom bolji« bolj d Ht^. ^fll^ T2L daljovali IjmlsHn. L^stva so in znsnHo daleč ' ' bilimEijaai, tiste dn.fU ps. ki MM jim Je odtujila ljudstvo, jih >«'»JN» H"' lereh ki Je/ idej tudi same pnatila ns ee^llu. H»jmi stil tisto skrilo mol t dre- Ns radtlu jih je pilot i Is lil se jim smej* v obraz f v** j le sa Uodmvef Teko šive služabniki ha aa aloveoskr duš* r ne ffhltur« akarot Alt un življsnlš beez poselneia fahnškegs dela vsa. veeihfl A ves gozd je zalumel zmegOvI* to, poln razkošnega sijsjs In ra doelnega m|fu Pridi toraj kmalu žarah selnes in predrsml res gard k žirije, niti f _ . _ . U; imm VONOŽEC Iu f AR A V06L0 VNB PRAVLJICI ET* Spisal Kari Prevedel Franc Ma (Dalje.) Premogov« zgodba. ' ilil «em nekdaj na jponosnejtc Hfevo v gozdu." So . . . torej ti t odi f" je zaklicalo poleno. "To je bilo pa gotovo celo črno drevo." - ' k "Ljubko poleno." jajrekel pre mog. "Ti m pač rado smejal. Ne vedo i ljudje ae vedno amejejo te ( mu, čeoar ne razumejo; in cd i ar mi, da dobil krča od ameba, pred-# no končam evojo poveat. , " Dalje 1" je napovedal koka. "Da . . . to ae lahko reče." je čel premog iznova. Ali težje na rejeno. V celem, nobedan izmed najbrž ni v atann razumeti teka, kar bočem zdaj pri vedovati." 1'(lotovo ... jaz aem zmožen," rekel koka. "Menil!" je zaničeval premog, oje zgodba ni vobče za poru Živce. Ali zdaj me torej po-jt< ! - Morebiti je najboljle. takoj povem, da aem i* Angle-in da aem na potovanju sem-prilel skozi val gozd . /. ako-gozd, kjer so drva kot bukev je lota kot breza stala, r ne predbaeivam rad kaj ; nsjmsnje onim, ki so f življenju kot ja«. Ali bil resnično izboren gozd. Takrat sem bil le jaz drevo — takta bili gozdi. Ali tega je seveda stptisoč let." m§ ie lalM je kričalo poleno." "Bteniea je," je rekel koks "Veseli me, da mi koks veri* je odvrnil premog. "Cenimo več vzroka zato, kot Nobeden vaa jik ni vid«), i, ki ao atali tokrat ne se iaginili . . . popolnoma izginili. Samo premog je od tega ostat Nasprotno ps je bukev in brez ie dandsnslnji dovolj," "Darje," je silil koks. "V nekem takem gozdu sem bil jaz najponoanejle drevo. Praprot no. drevo. Dandanes imate majhno zciiiče, katero imenujete praprot . ,. Bog zaa, od kod izvira. Jas asm bil draro^ . i rito k m«. mogočnim steblom fet Široko krone. Csl gozd je obstajal iz takih dferea. In ljudje . . ljtj-di takrat ai kilo. Tndi ptic ne. jelenov in msdvedov, o katerih čenčate vi. To je vsakorlno majhno červičje, ki se Je pojavilo, odkar je postalo rse msnjle na sretu. Velikanske gnllsrs so s« plazili po skalah, drug« iste vrkte ao zemlja se je tresla, rasnmete . > . preklala se je ... sksle as se preklale ... vse Je popadalo r km dna in je bilo strto, ogenj Je Ivi-gal is zemlje in potem Je priUo morje in Je preplavilo vse." . "Strahovito 1" Je prekinila šola. — "Tu sem ležal zdaj. »krit, pokopan r peska ia ilovici in kaj rem r čem. Niti najmanje ne alu-tim, kaj ae Je dogodilo gori na evetu teh tiaoč let, ki ao pretekla, da sem zopet prilel na svetlo. Ra-mo to vidim iz vsega, da se Je od mojik dni vse atraino poslablalo." "Hvala ponižna! Poznam to I" Je reklo poleno. "Tako govore vsi start ljudje. Natančno ae spominjam, kafco sta nekega dne v mo- plavale v jeserik, ie drug« s« le- ji aenei sedeli dve stari dami, ki Ule po zraku. Bes ne vem. kako naj ram jih opiiem . . . paš. ns poti semkaj aem ridel majhno ži-valieo, ki ae Js solnčila na kamnu in vlnkovodja Jo Je imenoval kulčarja. se mi zdi- Ce st« kako tako rideli in ai jo morete misliti tisočkrat povečano in s strahovitim Irelomi polnim ostrih zob, potem imsts dobro predstsvo o ži-vslib, med ksterimi sem preživi svojo mladost." "To as imenuje zgodba," je rekla lota spoltljivs. "Tu ssrn torej sUL Ns milje daleč na okoli amo atali vsi!enaki. Ali seveda ..." Premog je molčal nekoliko lata in vsdihSval. ;"Dalje,7 je rekel keks.', , "Ds. AU vsm alti ni znan«, kako je bilo takrat z zemljo. Tndi mi ni magolf pojasniti stvsr. Kemije j« bils vse drugsčn« kot sdsj /V,. sli to morsm preskočiti. Nisem mogel drngale in,asm m moral poprej amejati, ko j« govorila lota o jezeru, V katero je bila padla kot breza ... Moj Bog, kakina luža je bila Utl Ne, vidit« . .. ko sem stal pred stotiapš leti v gozdn. ,se Je dogodil svetovan preobrat. To ai bil tak vihar« kj odlomi par ubogih rejie . . . cela šts gororili o tem, kako čndorito lepe dekliee ao bile tedaj na are-ta. ko sta bili oni dve mladi deklici." Premog je molčal nekaj časa. "Dalje!" Je rekel koks. "Ds, čisto.prar. Samo nekoliko premilljal aem. Čudno mi Je poslulati o ljudeh in o atarih da-mah in deklicah, a katerih ns rem niti najmanje, čeravno aem tisočkrat atarejli. kot najstarejli od raa. No, ležal aem torej ta, ai-kdo si ne more predstarljati, ka ko mc Je rae stiskalo, rse, kar ja ležalo na meni. Ogenj ae je razvijal r meni... ne tak aretel plamen, ki ae pokale, le gori kon-iek dr r, nego tleč, beaen ogenj, ki me js čisto predrugsčil. Vas, lur js bil«, v meni lirljenjn in moli, ae je zbralo r nekaj nebrz danega, blaznega, kakor si ri ae morete predstsrljati, r plin fpjs. "Ah. d« . plin," > reke) koka in začel bridko jokati. "Rekel s«to, da je moja sgod ba premočna za vale živce," jc menil premog. "L« ... na . . . daljuj," je jekel koks in prhal pri vaškem slogu. — (Dalj« prihodnjič.) T- -F. ft Dostojsvzklj: • BESI t Ml I, (Dalje.) . Varvara Petroma je hitela takoj pripomniti« Stepen TroAmovU sploh nikoli ni bil kritik, J« preživel rae svoje livljenje v njeni hI-Saemenit da J« po okolnostih svoje prrotnc "ki ao predobro znane vsemu svetu", In čas po svojih delih o ipanjolski zgodovini, glede na to, d« misli tudi,pisati o položaju tih Jtemfkih rseučililč in menda le nekaj o tki Madoni. Z eno bessdo, Varvara Peni hotela prepustiti Juliji Mihajlovni Ste Troflmoviča. k "O draždanaki Madoni? KiksUnski menda? Varvara Peirsvna, dve uri sem sedela pred sliko, pa aem odlla razočarana, /Ničesar nisem tla; in morete si misliti moje začudenje. inov tudi pravi, da jo je težko umeti. ar najde več nihče ničesar v nji, ne Rusi Angloii. Vso to slavo ao rsztrobili stsrcl/* ."Nova moda potemtakem.'* - "Mislim, da tudi nale mladine ne smemo zs-riti. Kriče, da ao komunisti; ali jas bi rek-da jim treba prizanalsti in, biti ponoaen ns-< Vse čitam zdaj, čaaopise. komunizem, nsra-'Je — vse dobivsm, zakaj človek mora kon-vendar vsdeti, kje Živi in a kom Ims opraviti, livljenje ae nI moči zibati v vilavsb fanta f^fcje. Kakor sem apoznsls, tsko ravnam in la-«kaui mlade ljudi, tU jih tsko zadržujem od pro-pasti U mi. družba, verujte ml, Varvara P«* litovua, jih moremo s pomenit im vplivanjem, slasti pa s dobroto In prijaznost jo zadrževati od bresdns. kamor jih pehs nestrpnost vseh teh ne-fpsmrtmh atareev. Toda veaell m«-, ds ate mi povedali nekoj več o Stepami Troflmoviču. Dobro aik< l ate mi vdi hnili; lehko lil nam -koristit pri Mirni literarnem večeru Zbirko prirejam, veste. sa celodnevno veaelieo v korist ubožnih gu-vsrnant is naie gubernlje, Ksctreoene ao po vaej Ituslji, aomo i/ nolegs okraja Jih Itcjrjo mends last j rasen tega ata dve telegraflstki. in dve Itu-dlrata akademijo; druge bi rade, pa nimajo sredstev. Usoda ruake letiske je atraftna, Varvara Petrovna! To je poalslo rdaj vseučililko vpra-asnjc relo v državnem avrtu je bila eeja saradi lega V nali <*udni Rualji m- psč lehko voo poČe-njs. ksr komu drago. In apet Ja agolj dobrota In nepoaredno toplo sočutj« vas družbe tiato sred. atvo a katerim moremo apraviti to ralno občo Pil'1" * l»ravi tir. Oh, Bog, *aj nimamo toliko, [nretnli oaebnnati! Ho, gotovo, toda raatreseno. Jfiriružlm« »e. pa Komo krepkejli Z eno bsssdo. pri meni bo najprej literarna Jutmjiea, aujhrn latrk, nato premor in lr lati dsn Hoteli »mo ssčeti večer i živimi podobami. sU zdi ae da bi hilo strolkov preveč, in teko ns prsvimo /aradi občinatvs Mara o dve četrorkl v | (Usekali in karaktemih kontumih. prestavljajo-Hk saan« literarne saseri. To Inljlvs misel Js ia-■MM. Karraannov ; <>n mi telo pomsas Vsste. l«rel nam I*. »vo)o najnovejlo reč, ki je te nihče ue pozna; ta zadnji spis je njngoro slovo od ob-einstva. Prelestna stvarca pod naalovom: "Mer-<-i'\ Naslov* Je francoski, sli njemu se zdi to ia-IJir« in C«t« finejle, meni tudi, sem mn celo W svetovalk i Mislim, Stepan Trofimovič bi nam tu. df Irtko trst tlj krsj^ga in ns prehudo učf-nega. Pjotr Stepnnovič ia M askdo drogi bosta m«nd« tttdl neksj predavsU. Pjotr Stspmkorič iknči k ram ter ram prinsas spored; I« bolj«, jas nama vam ga pripeljem, čc dovolite." - " "la ri dorolite meni, da se podpilem ns ralo polo. Stepanu Trofimoriču sporočim, kar tiakn, ia ga tudi aama poprosim." Varvara Petrom« se je rs« očarana rrnila domov; adaj Je stala stalno zs Julijo Mihajlovno In as Stspana Troftmoriča ae Js bogrs zakaj stra-Ino jezila; on pa, siromak, Je s4del dom« in ni vedel ničessr "Zaljubljen« aem vanjo; sam« ne vem, kako •cm se mogU tsko zmotiti r tej ženski," Je govo. ril« NikoUju Vsevolodoviču in PJotru Stepanovi. ču, ki ae Je bil zvečer oglasil. "Ampak s starim se morate'vendarle spravi, Je J«vll Pjotr 8tep«apvič, "vee obupan je. Kar r kuhinjo st« g« posUI). Vč«r«j Je srcč«l vslo kočijo, vi pa ste se obrnili stran. Izkopljem ga, veate; Imam svoje račune imnj — mol le lehko koriatl.^ ..., "O, predaval bo." "Ns mWim le tsgs. 8sm sem bil dsne. ns-menjen k njemu. Torej naj mu sporočim?" & kočete. Sicer ps ne vem. ksko uredite to reč. Je dcJsls neodločno. "Tudi jsz sem ss že hotels pomeniti a njim ter mu nsznsčiti dsn in kraj." ■ Njek obraz se Je silno za temnil. "Na, dan napovedovati raa ni vredno. Hpo-ročite ma, pa bo." "T«l sporočite. Hsmo povejte, da mu vsekakor nasaačim dan. Povejte na vaak način." Pjotr Stepanovič je hitel muzeje se k očetu. Kolikor pomnim, Je bil Usti las vobče neksm po-sebao Jezav ter ai je dovoljeval skoraj proti vsem hudo neatrpoe isbruhe; ali čudno, vsi so mu nekako odpulčali. Zs vladalo Je bilo splolno mnenje, d« treh« gledati nanj s posebnim oče-•om. Pripomnim naj, da ga Je dvoboj Nikolaje Vae*«lod«viča neznansko raajssil. Vest o njem gs je sedele kskor strele i jssncgs; kar porele-nef jI, to «o mu povedcll. Morebiti je bilo nža-ljonč njegovo ssmoljnbje: avedel Jo stvsr lele drugi dan, ko Js bils fte vsakomur snsns. "8aJ rendsr niste Imeli pravice biti se", Js iepuil Htsvroginu le peti dsn. ko ga je slučajno sreča! r klubu. NikoUJ Vsevolodovič g« J« pogledsl molče in s raztresenim obrstom, kakor da ne razume kaj h«l« reli, ia Je lel mimo. n« da bi se ustavil Namanjm Je bi) skosi velike klnbno dvorsno v bufet. "Todl pri ftatovn ste bili. , , «a svoj sakoa s>XarJo Timofojsvno hočete rsaglssiti," Je rekel Ver h m enaki j za nJim ter ga kak«r r raztreoeno-sli prijel sa rama. Nikolaj Vserolodovič Je mahoma otreoel sjsgava roko in se nsglo obrnil k njemu s mrkio j? roinje na obrazu. Pjotr Mtepsnorlč ga Je poglo-dni .mežOlai* as a čudnim dolgim nVmsrem! Trajale J« komaj trenotok potem J« krenil Nlkoi Uj; Vsevsledovič dalja. (Dslje prihodnjič ) NOVICE IZ JUGOSUtRJL RUBLJA Jugoalovanaka politika nasproti sovjetski Rusiji je že dve leti odkrite sovražni««. Mi smo bili tozadevno v svojo največjo ikodo naj ponižne jli vazal FrSneiJs ln smo podpirsli zvesto vse od Francije za boj prati Rusiji najete cariatične vojake, tndi potem ko je bilo že vaškemu Jasno, da cariatični generali ne bodo zavladali nikoli več nad Ru-fijo. Te dni prihaja iz Pariza vest, ki osvetljuje le bolj jasno, kot vse podpore, ki jih daje naia vlada Wrangiovim častnikom, v kakih vodah plove nate politika do Ruaije. ' Lansko leto Je bil eklenjen med Francijo ia Japonsko tajen dogo vor z« nastop proti Rusiji. V Um dogovoru je omenjeno med drugim, da more računati inter-vencionistična politika tudi na podpofo Madžarske in — Jugoslavije, ki razpolagate obe z dobro discipliniranimi armadami. Izgled« torej, da so lli nali državniki v Tajnih ' razgovorih Ae dslje, kot je to. splolno znano. Ni. dvoma, da ao morale biti pri naa sile, ki bi bile pripravljene iti tudi z zadnjimi sredstvi v boj z« ono brezglavo in zločinako politiko, ki jo vodi naia diplomacija nasproti Ruaiji. Kaj pa nam zapad daje, da mu tako hlapčevsko sledimo? Vaa naia zunanja politika jc dolga vrsts samih ponižanj. Viso-koletečim nadam in otročke-mn zsupsnju v samoodločbo n«. rodov je aledilo trdo spoznanja t Mi smo vazali zmagorite antante In naia zemlja naj bi postala po načrtih visokega vrhovnega cveta kolonizacijsko ozemlje za-padnih, v prvi vrsti itflijanakih kapitalistov. In čim bolj se upira mo, tem alabie jc za naa. Kdor preaoja nal položaj trezno, ta bo iekal s strahom zaslombe pri narodih, s katerimi nas sorodne ko-risti*bolj vežejo kot z zapadnimi kapitalističnimi velesilami. Ih taki nantdi so v sredini in na vz: hodu Bvrdpe. 6vet se deli vedno bolj' v narode itkorilčevllce in v — narode premagance. Naia država je si cer v k veto vp i vojni napol zmagala n nali zemljepisni in ;gqapo darski položaj, p« tudi nale nasprotje do Italije nam odkazujc mesto vadao bolj na strani narodov. proti katerim se obrača ne nasitnoat kapitalističnega zapa da. Nobenega dvoma ni; tudi mo gočna beseda francoskih in an» gleikih državnikov ne bo ubila ta trajno pri celih narodih od porne sile in napravila is milijo pov in milijonov, ki so bili vajeni drugačne usode črede brezčutnih sužnjev. Sužnji se bodo zopet zbrali, toplo sreče se vrfi in suŽ nji postanejo morda zopet tsko močni, d« zspad ne bo mogel iti frreko njih. ' Mislimo, da je ni aile ns svetu, ki bi mogls zsbrsniti, ds bi nsro tli Srednje in Vzhodne Evrope ne iskali zvezo med seboj. Ni težko prorokovati, da se bosta skuiala ponižana in premagana Nemčija in težko preizkuiena Rusija v bodoče enkrat najti, in d« bost« vsUll. Mi bomo v. sredi med dve-ma silsma: med zapadnim kapitalističnim naailjem, kot katere g« mandatar n^topa proti nan vedno oČIvidnejc Italija, in med «everom in Vzhodom Evrope. Tu pa ni telko uganiti, kje ao nali pridi in kje nam je iskati stikov ia zvez. Celo s sUlilčs melčanskega diplomata bi to ne bilo težko a«*» •iti. Toda — zdi ae nam. da ao r diplomati bolj kapitalisti ■ diplomati. In kot taki le da-nea ne morejo preboleti silnega strahu, ki Je ktresal pred poldrugim letom njihove pregrelne ko-iti, ko ao bile sovjetske čete ns pohodu' proti Vsrlsvi. In U " viija" glava prizadeta in fo zdi zdaj nekim gospodom umestno da izgine atvar a sveta? Na ta na-čin ne bo nikoli konec korupciji. Kaj je Jugoslsviji najbolj potu bno? Odpraviti korupcijo? strah je menda le danes za našo zunanjo politiko merodajen. Mi pa smo mnenja, da strah in ljudje s strahom in predsodki v teh čaaih ne smejo biti nali krmarji. V Ruaiji ae je izvriil preobrat, ki v svoji gigantnosti prekata francosko revolucijo. Njegove prve grozote ao premagane in mlada Rtaaii« pričanja ik velikansko sila na noto graditi. Kako naj ne bodo nale naklonjcnoati na strani veličastnega norega grajenja ki ae na vzhodu pričenja? Ali zmo iskali mi dosedaj kakih zvez z iztokom? V Londonu je KrasiB, pri nas je Wrange). To je simbol. če Je Krasin v Londonu, najbrž že V Londonu vedo, da Wrangel ni zvezda bodočnosti. In mi bi imeli več razloga, da bi to že enkrat razumeli kakor London. Tudi takrat več razloga, če ne bi zrli s tistim upom in strahom na iztok, s katerim gre delavstvo na težko borbo prve delavske republike. Tudi kot zakrnjeni me-ičanjki diplomati ne bi mogli ravnati drugače: Zakaj to bi moralo biti tudi tem diplomatom ja-— da nismo narod francoskih bankirjev in angleikih kapitalistov — ampak ponižna, za kolonijo* določena deželica. Kako dolgo, Belgrad, bpi trpel to diplomacijo f In delavno ljud-atvo Jugoslavije, kako dolgo bol na to molčalo? — "Naprej."' Andori klerikalne vzgoje r ob-tiai Fredoslje pri Kranj«. Dovolite, da»ee tudi mi enkrat oglasimo, ki Živimo v najbolj klerikalni občini nei Gorenjskem. T pod občini Primakovo smo skoraj vsi pristali SKS., r fari Predoalje pa so rsi pod mogočno komando g župnika. Brez njegorega dovoljenja se ne upa nihče ničesar. Zato le ni zasvetil? v Predoalje aolnce Stare1 pravde, k«r pa upamo, da se zgodi. Kakor je že navadno v klerikalnih krajah, tako tndi v Pred osi jah ne morejo pozabiti stare Avstrije, v kateri so si pridobili nekateri miljone. Zato le vedno radi pokažejo svojo moč. Kako pa ti vneti klerikalci Čaate božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, pa naj pokažeta sledeča dva primera. V vssi Prs-doslje so se na žegnanje mnogo obetajoči orli naprad poltene napi li, potem pa so lli v zssedo in ..počakati fante iz Primskovega. NsČelnik orlov je tedaj streljal na fšnte in je enega zadel v ramo, drugi pa se sedaj bori s smrtjo v bolniinici. Drugo dejstvo v Kranju so imeli vajo gasilna dru-društva iz kr%njeke okolice. Člani katoliikega gaailnega drultva Iz Predoaelj so se zope^ izkazali s svojo sirovostjo. Po poti domov so napadli mirne ljudf, ki so jih gledali. Z biči, kolmi in sekiricami so nekega fanta iz Primskovega obdelali tako, da je moral iskati zdravnilko pomoč. To so sadovi klerikalne vzgoje, tako izpolnjeje iti Kristusov nsuk o ljubezni do bližnjegs. Kafeo kradejo aamrilki denar "Naprej" poroča: V zadnjem čazn krožijo po Ljubljani govorice 'o zopetni ipolaciji (oropa nju) ameriških pisem. Bil je namreč neki minlatrski tajnik, Popovič po imenu, da preiiče to zadevo. Iz ndce vreče je izginilo 300 ameriških priporočenih pisem. iz druge 80 pisem in bogvc kolik« le. Rasen tega so dobile, stranke ponovno oropsns pisma. Ker je psč zsdevs znanih prvih ipoiaeij tako čudno tajpa in ker bodo v novembru leta 1920. are tirani peitni uradniki baje opro ičeni ali prf le malo • kaznovani, imajo zeveda ie drugi "korajžo'. da odpirajo piama iz Amerike. Taki neveetn^ nastavljene! naj strogo kaznujejo, če ne pojde ie dalje isto pot. Zahtevamo to, ker trpi večinoma revno ljudatvo, katero moramo mi braniti. Oropano ljudatvo zahteva, da pride prva zadeva pred poroto in ne pred senat. Stvar naj pride v J«vn«st. Ali je morebiti kaka Edisonov! vprašanja. je iznajditelj ojeCasno je iznajditelj Tho-mas Ediwou vprftlajne pole, na kateremorali odgovarjat graduantje sredjjjih, iol, ki ao iS ksli delo v njegovih obratih. O.! govsrjali so tako slabo, da jih ]. EdUoft.-tifefal ignorantom. . Bdiaooova vprašanj« so priol> cena v letošnjem Amerižkem dru tatfum koledarju, kako^ tudi odgovori, posneti po nekem new-yo«lkem listu. Koledar vsebuje zbirko izbranih slik in ilu^traci^, povesti, članke, informativno gradivo, zgodovinske podatke -itd. Slane mehko vezan 75c; vezan v platno $1. Koledar je krasna knjiga, vredna tega denarja. Ako bi radi kaj, več vedeli o najboljime slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, naročite Cankarjevo izdajo revije Kres. Iž nje se boste poučili marsikaj o človeku, ki Je tako zelo obogatil slovensko književnost in sl6venski jezik. Ccnkarjeva izdaja Kresa stane 25c. Naročite knjižico "Ali je reli gija prenehala funkcionirati? Či-tali boste zanimivo debato med slpvitmi odvetnikom, ki je voje-val že velike legalne bitke v delavskih bojih, C. Darrow-em in profesorjem J. Case-jem. V tej debati jc Darrow dokazal, da vera — da krščanstvo v danainjih časih ne funkcionira, pač pa funkcionira kapitalizem pod krinko krlčanstva. Knjižica stane 30c. Kdor naroči Cankarjevo izdajo Kreaa in prej omenjeno debato, kar atane skupaj 5jc, mu pošljemo tudi Cankarjevo izdajo "Demokracije" zaeno s Cankarjevo sliko. Svoto za manjia naroČila lahko pošljete w poštnih znamkah, bodisi po 1, 2, 5 ali 10 centov znamke. —• Pilite po naš cenik knjig. , Pomnite, da imamo rttjvečjo zalogo * dobrih slovenskih knjig, bodisi originalnih ali preVIdoV. Pilite po cenik. — Naslovite: Prol«Urae, 8688 W. 26th St., Ohioago, ta. v (Feb. 4—8) RAD BI IZVEDEL za Jurj« Bergoč ali George Ber-goč, dom« iz vaai Trnje pri St. Petru, na Notranjskem. Leta 1916 nahajal se je nekje v južnem Colo-radu in tedaj so le njegovi atariši prejeli pismo od 'njega potem pa nič več. Prosim cenjene rojake, če kdo vc za njegov naslov, naj mi g« naznani za kar ae naprej zahvalim, ako bode pa srfm čital ta oglas naj ae nemudoma prijavi meni, jaz sem prilel pred par meseci iz stare domovine, ter niu imam poročati zelo važne vesti. Moj naslov je: John Dekleva, T. O. Box 147, 8omcrset, Colo. (Adv. Febr. 4-8.) i ■ : ^-- PRODA ALI ZAMENJA SE iz proste roke 120 akrov olisega-joča farm« v državi Colorado. Zemlja leii v lepi legi proda se z vso poljedelsko in htiino opravo, živina, seme in drugo. Natančna poj«snila dobite pri: Mike Lum-pertu, 541 N. Wood street, Chica-go. IU. (Na vaio željo si lahko ogledate vke pridelke). (Adv.) Za kuhanja piva doma v salogi slad. hmelj, sladkot In vas drugo potrobMiae. Pookuaito la aa prapričajto da Je desna pri nas, kuhani vedno le aaJbolJU In najcenejši. Dobiti je tudi sblrko sodov, stakleale In nssdk lončar, Kd. ^Ml vsm dostevtee aaročUo po Ovocartjam, sMBUssam In t pro-JahM lelosnlae dene aslmsfen po-nnstpH vodjih sereMttT PUtu po mforsiadjs na t FRANK OGLAR, MSI Imrfii Ave—s^ Cleerfami, O. Pošiljamo denar v staro domovino« SLOVENSKA HRVATSKO, DALMACIJO IN ISTRO. « "^ft.Fr!0!?" ^T^k^Ij1^}^. jfTTi^*L£JttTmiirt.iv>l*">* PRODAJEMO IIFKARTE NA VSE UNUE. Urada« ar« «o: • Jutra do 5 aveier. Pondclek in soboto do S30. KASPAR STATE BANK, mmm. 1»00 Bhm UUad Anm. m- CHICAGO, ILL.