Telefon in njegova uporaba
Leto ni.
V Ljubljani, dne 17. marca 1927
Štev. 11
je na -drugi strani tudi podobna dolgi palici, ki vse, kar se dogo<tf na enem koncu, prenese na druzega. Ce trdo palico le malo premaknemo na enem koncu, se bo sama ob sebi zamajala tudi na drugem. Elektrika pa prekaša vše v občutljivosti, ona prenese z enega konca na drugega tudi to, kar na njo vpliva v njeni bližini; Vsakomur je znano, da se zamaje odnosno strese košček tankega papirja, tanke kovinaste ploščice, ki so tudi zelo občutljive in se pod vsakim človeškim zvokom zamajejo. Majanje ploščice odnosno tresljaji, povzročajo manjši ali večji pritisk, ki ga prenese elektrika, ali bolje rečeno pusti občutiti na drugem koncu žice. Ker je tudi tam taka ploščica, se tudi tista prav tako zamaje in povzroči iste tresljaje in tresljaji zopet iste glasove. Da pa tresljaji povzročajo gla-love, to ve in vidi lahko vsako podeželsko dete po zvonovih, ki zazvene, ako udari kembeij. Kako povzročajo tresljaji glasove, vidimo zlasti očitno pri žuželkah, ki pri letanju' brenče. To brenčanje
povzroča hitro frfotjmje malih žuželkinih perotk.
Pravi in prvi iznajditelj telefona je bil, kakor pri mnogih drugih važnih iznajdbah zopet podeželan, kmečki sin, Filip Reis, izredno nadarjen mož, rojen leta 1834 v Nemčiji, ki nI imel prilike, da bi obiskoval šole in se je za to izučil za barvarja. Šele kasneje, ko je bil že samostojen pomočnik, je posvetil ves prosti čas študiranju naravoslovnih ved. S svojo pridnostjo je postal učitelj iri izumitelj. Ker je delal razne kemične poizkuse so se ga ljudje kar bali in ga smatrali za čarodeja. Posebno čudno se jim je zdelo, ko je govoril na precejšnjo! : daljavo. Svojo preizkuševalnico je imel na skednju, kjer ga vidimo na naši sliki. Toda njegov telefon jc bil seveda še precej . pomanjkljiv in praktično neuporaben. Drugi izumitelj telefona je bil Aleksander, Bell, učitelj v Bostonu v Ameriki, ki je telefon znatno izboljšal in sicer v letu 1862 in 1863. Pa tudi ta še ni bil izvrsten in je bil mnogo slabši od današnjega. Od te dobe, ko je Bell iznašel izpopolnjen telefon, pa do danes najdemo, kako telefon od dne do dne bolj napreduje do današnjih telefonov, ki so omrežili ves kulturni svet in brez katerega se današnjega medsebojnega občevanja sploh ne moremo predstavljati. Zlasti današnji trgovski svet rabi hitre razgovore z zastopniki in odjemalci v daljnih krajih, ki je mogoč edino le po telefonu. Pisana beseda je v modernem trgovanju mnogo prepočasna, brzojav zopet iz drugili ozirov ne odgovarja prav vselej. Le živa beseda, ki jo prenaša telefonska žica na sto in sto kilometrske daljave in na katero je mogoče v trenutku zopet odgovarjati, more zadovoljiti obsežno in živahno svetovno poslovno življenje.
Med najnovejše in najbolj praktične naprave, ki smo jih dobili v zadnjem času pri naSBi telefonih, pa je nova telefonska centrala v Ljubljani, ki je tako prirejena, da vsak posamenik sam napravi zvezo brez poredovanfa teiefonistke v telefonski centrali.
Svet napreduje od dne do dne in življenje drvi vedno hitreje mimo nas. Vsak dan čitamo o novih iznajdbah, ki jih pa vzamemo na prvi pogled kar tako mimogrede, kot nekaj samo po sebi razumljivega, kot nekaj vsakdanjega. Ali če se pa mi v vse to poglobimo in razmišljujemo o tem vsakdanjem pojavu, pa ostrmimo in samega sebe vprašamo: Ali je to vse res, ali je to mogoče, da se vse to godi, da to niso morda samo sanje?
Predstavljajmo si našega deda, ki je umrl pred tridesetimi leti hi je preživel vse svoje lepo mirno in pošteno življenje v*raju preproste gorske vasice, kaj bi on rekel, ako bi se trenotno znašel v današnjem življenskem direndaju?
Kako redki so kraji, če prav oddaljeni daleč od večjih mest in vezani s slabimi cestami, kamor še ni pridrčal avtomobil? Kako začudeni so ljudje zrli na te prve kočije, premikajoče se brez konj in kako nepopolni so bili. Marsikdo se bo še spominjal kakšen ropot so povzročali in kako mirno in tiho vozijo danes. Predstavljajmo si našega dedka, kaj bi dejal, ako bi zagledal visoko v zraku pod čisto poletno modrino frčati .veliki ptici podobno prikazen. Gotovo bi sc prekrižal in ne bi hotel verjeti, da to vodijo ljudje, ki se drznejo v nekaj urah preleteti vso neskončno široko morsko gladino mod našo §uho zemljo in tisto Ameriko, v katero so sc upali pred leti izseliti le prav . posebno pogumni ljudje, če' bi pa dedu pripovedovali, da se ljudje, Evropec in Američan razgovarjata skozi toliko tisoč km in preko morja po tisti ozki žici, pa res ne vem, kaj bi starček naredil in če bi si ne zaželel nazaj v tihi grob, kjer ga ne motijo ti čudni novovrstni ljudje.
Toda tako mora biti in če pomislimo, kaj bi rekli ml, ko bi bile trenotno ukinjene vse iznajdbe in vse ugodnosti, ki jih imamo na njih podlagi, upeljane v zadnjih 30 letih? Nastale bi neverjetne zmede in tudi mnogi od onih, ki so danes deležni vseli omenjenili ugodnosti, bi obupali in odšli radi med večno počivajoče.
Med današnje največje ugodnosti pa spada v prvi vrsti telefon.
Kdo še danes ne pozna te velezanimive naprave in malo je ljudi, ako že niso sami telefonirali, pa so vsaj imeli ugodnosti od telefona, odnosno telefonskega razgovora. V vsakem kraju, kjer je le količkaj razvita trgovina a!i industrija in po večini pošt na deželi je opremljenih s telefonskimi govorilnicami in zvezanih z neskončnim svetovnim telefonskim omrežjem.
Nastane zanimivo vprašanje, kaj je telefon in kdo ga je iznašel.
Naj zadostuje preprosto pojasnilo, ki bo lahko vsakomur razumljivo. Vsakdo danes že ve, da se elektrika pretaka po napeljanih' žicah, kakor voda po ceveh ali strugah, samo s to razliko, da voda Iittro uteče in se drugam razlije, ter jo je zelo težko zopet uloviti. ElettrSca pa je mnogo lažje vodljiva in bolj ubogljiva, nadalje pa tudi zelo občutljiva. Elektrika vzbudi elektriko tudi v drugih predmetih, kjer je poprej počivala ali — rekli bi — spala. Elektrika pa
UST COMPANv
Na desni: Tihany, izumitelj priprave, ki je z njo čez hribe ne mogoče gledati v najod-daljenejše kraje, podobno kakor telegrafirati ali telefonirati.
Na levi: Iz Novega Jorka v Ameriki po telgrafu v London v nekoliko minutah prenešeni ček, ki ga je banka v Londonu takoj izplačala.
Levo:
Profesor Karofus je
izumitelj prenašanja slik potom telegrafa med najbolj oddaljenimi kraji.
Desno: P. Hugolln Sattner,
naš slavni skladatelj, nas je kljub svoji visoki starosti obdaril z opero. »Tajdo«, kjer nam slika romanje naših prednikov v špansko božjo pot Sanjago de Kompostela.
Levo: Stara teleionska centrala v Ljubljani,
so morale spajati fonisfcke
naročnike, v novi trali pa to urede naprave same brez pomoči telefonistke.
Desno:
Levov
Valentin Poljanšek,
poslanec oblastne skupščine za logaški okraj, je stavil mnogo koristnih predlogov posebno za poplavljence.
Desno:
Poštna uradnica pred aparatom, ki
sprejema in oddaja slike kakor po telegrafu v tuje kraje.
Del nove telefonske centrale v Ljubljani, kjer so naprave, ki ljubljanskega naročnika spoje z naročnikom na deželi.
Pristan ob Dravi v Mariboru, kjer pristajajo splavarji, ki privažajo les po Dravi in Dona-
vi do Beograda in še dalje
Kaktusi so prav zanimive rastline iz Srednje Amerike, ki jih tudi pTi nas prav radi goje radi nenavadne oblike in krasnega cvetja,
tledvika Fine, najstarejša Ljubljančanka, je te dni umrla, stara le 8 tednov manj kot 100 let.
Levo:
Ivan Bajželj, rodom iz ^ira^is^i pri Kranju, fflani sokolski delavec, pisatelj in urednik »Sokoliča«, je te dni praznoval svojo petdesetletnico. .
Desncn
Velikanski most čez reko Sungari v Sibiriji, ki so se čezenj vozili naši ujetniki iz svetovne vejne na po-vratku v domovino čez Azijo.
Desno:
Jeleni sušea meseca odvržejo svoj nakit, ponosno rogovje, kakor vidimo na spodnji sliki. V kratkem času jim zopet zraste novo rogovje, ki jc v začetku prevlečeno s kožo, kakor nam kaže zgornja slika. -
spi	;	"	"	■ .......—
Pozlačena kočija, ki se z njo vozi angleški kralj ob svečanih prilikah po Londonu.
Na desni: Pogled na glavno cesto v Novem Jorku.
Mladi nosorog,
ki so ga iz Indije pripeljali v živalski vrt v Anverso v Belgiji.
Na desni:
Izseijeniška palača na otoka Elis lslandu v Novem Jorku,
kjer sc vsak izseljenec mora podvreči pregledu listin in marsikoga pošljejo tudi nazaj v Evropo.