primorski luHp
piranska izdaja
Januar 1994
leto 1/številka 1
Adriatic
cena 50 Sit
TURISTIČNO LETO 94
Slovenski pregovor pravi: "Če bi bil vedež, ne bi bil revež." Vsako napovedovanje prihodnosti je tvegano, kakor je tvegano poslovanje gospodarskih subjektov. Na tem izhodišču je stičišče, kipogojuje (ne)uspešnostfirm in s tem tudi regije. Nepredvidljivost gospodarskih tokov, posebno če so v grobi soodvisnosti od političnih razmerij, katerim smo priča v naši družbi in v neposredni bližini ter zaokrožanje podobe Evrope, še otežuje doseganje visoke stopnje veijetnosti poslovnih ciljev.
Zapisano ni v opravičilo za možno zmotljivost napovedi turističnega leta 94 v naši regiji, temveč le pojasnjuje okvir in možne vzroke za odmike napovedi V letu 1994 bomo priča Jizičnemu naraščanju števila gostov (nočitev) v intervalu 5-20 %, kar pomeni visoko nadpovprečno rast družabnega proizvoda v turističnem gospodarstvu. Pod pojmom turistično gospodarstvo v tem prispevku so mišljene firme s področja gostinstva, hotelirstva, agencij.
Priča bomo umiijenemu naraščanju števila domačih gostov, ki mu gre pripisati vzrok v realnem zmanjšanju plač v letu 1994 ter sorazmerno povečanem obsegu povpraševanja s strani germansko govorečih gostov, posebno Avstrijcev ter nepredvidljivem obnašanju italijanskih gostov, ki postajajo izjemno občutljivi na cenovno komponento trženja - devalvacija italijanske lire. Investicijski ciklus obnove hotelskih kapacitet bo doživel nadaljevanko iz leta 93, tj. cca 20 milijonov DEM v tolarski protivrednosti in zajema tudi vrednost novih in obnovljenih gostinskih obratov v naši regiji. Seveda bo svoje prispeval tudi proces lastninjenja, saj je ena izmed možnih oblik opredelitve titulari-je lastnine tudi dokapitalizacija firme.
Omenjen proces bo prinesel tudi nov duh podjetništva, ki se bo odražal v pestrosti in inventivnosti ponudbe ter povečanju kvalitete storiev v najširšem pomenu oeseae.
Možni so tudi padci - spodrsljaji v posameznih sredinah povzročeni z revizijskimi postopki, vendar pozitivnega trenda ni več možno zaustaviti Ob koncu "napovedi", če se izrazim meteorološko, jasno in sončno z možnimi manjšimi pooblačitvami in krajevnimi nevihtami ali pa drugače "turistično gospodarstvo"je konj na katerega se splača staviti.
Franc Ohnjec Predsednik upravnega odbora obalno-kraške turistične poslovne skupnosti
IZ VSEBINE:
Kaj pa meja s Hrvaško? (str.2)
Sonce in sence poti do zdravja (str.4) Meč za piranski gordijski vozel (str.5) Neprecenljivo bogastvo (str.7) Piranski športni utrip (str. 10)_

ffllfllCOOP
Trgovina z mešanim blagom
Obala 4 e. BERNARDIN, Tel.:066/7S-764
SREČNO 1994
Kolektiv trgovine Minicoop Bernardin
||
i= zavarovalnica triglav
POSLOVNA ENOTA KOPER
d.d. Ijubljana
Poslovna enota Koper, Pristaniška 8, Poštni predal:232, Tel:NC 066/37-791. Direktor: 066/37-789, Prijava škod: 066/37-786, Telefax: 066/37-788 Predstavništva: Izola, Cankarjev drevored 16 b, 66310 Izola, Tel./Fax:066/65-248, Piran, IX. korpusa 2, 66330 Piran, Tel.:066/73-680, Lucija, Obala 114 c, 66320 Portorož , Tel.:066/70-961
Vsem našim zavarovancem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno Novo leto 1994
. o
Enkratno, neponovljivo! KAJ PA MEJA
S HRVAŠKO ?
Iz neznatne cementne razpoke z nekaj drobci zemlje seje prerasla d življenje skromna bilka. Na peščini je obnemel galeb s steklenimi oč mi.
Skozi okno i> drugem nadstropju pripovedujejo akordi o občutju človeka, ki drsi s prsti po tipkah klavirja. Gruča otrok s torbicami na ramenih razodeva sproščenost po nekaj urah srečevanja s šolskim znanjem.
Iz dimnika na pobočje prislonjene hiše koprenasto znamenje napoveduje toploto ali pa vzbuja skomine za lačne želodce. Fant in dekle si tesno stisnjena po cesti brez besed pripovedujeta nikoli do kraja izpovedane skrivnosti človeških src.
Po cesti hitijo ljudje, podobni drug drugemu, pa vendar vsak drugačen: po zunanjosti, po hoji, gibanju rok.
Hitenje skozi čas, od danes do jutri od postaje do postaje posamičnih in velikih želja.
Nekje v tretjem nadstropju trepečejo čustva: nekomu se iztekajo poslednja peščena zrnca življenjske ure.
Življenjski utrip. Brez števila. Ob vsej podobnosti enkratni neponovljivi Včasih se nas dotikajo z mehko roko, drugič nas zadrgnejo z bridkostjo. Ali pa se nam razjasni obraz, ko smo s polnim prgiščem zajeli srečo uresničenih majhnih in velikih želja.
Utrip, ujet v majhno časovno enoto ali pa kot vsota dni mesecev in let. Kot utrip posameznikov, skupin ljudi ali ene in več generacij.
V	desetletjih so pobočja od moija proti šavrinskim gričem precej spremenila svojo podobo. Pisana govorica človeških Irotenj, pridnosti in stvaritev. Poslopja, družinska ognjišča, kot ogledalo časa, ljudi, ki so živeli in živijo zdaj in tukaj.
V	koprski porodnišnici je zadnja desetletja privekalo letno okoli 1600 otroškega drobiža. Zadnje leto le še nekaj nad 600. Manj na račun nove meje, kar precej pa... Kdo bi vedeli Je naš življenjski utrip bolj navezan na stvaritve neživih predmetov kot na iskanje človeške polnosti?
Nikoli ni mogoče do dna zajeti enkratnega brezmejno različnega, neponovljivega življenjskega utripa. Tudi mi smo daleč od tega, da bi lahko nastrgali na naše časopisne strani vse, kar se poraja, nastaja, spreminja in odhaja v neustavljivem hitenju od danes do jutri.
Radi pa bi zajeli v ogledalo našega pisanja vsaj drobec vsakdanjega utripa, ki nas radosti, nas spodbuja, bogati povečuje smiselnost našega bivanja Nič manj pa ne bi radi ujeli v zven besed tudi tisto, kar nam povzroča skrbi, nam dela preglavice, nam nataka v vsakdanjo življenjsko čašo kapljico ali kar curek življenjskega pelina.
Pravijo, daje človek bogat, če razume govorico najrazličnejših vsakdanjih utripov. Če ga navaja k razmišljanju in so mu izkustveno merilo za vsakdanje ravnanje.
Nobene bojazni da bi bil naš Utrip komurkoli konkurenčen. Preveč vseobsegajoč je naš vsakdan, da bi ga bilo moč predstaviti v vsej njegovi bujnostt Radi bi le, da bi našega občinskega življenjskega utripanja prišlo čim več v naše domovanje. Vsak izmed nas gleda nanj s svojega zornega kota. Marsikdo bi rad povedal, kaj misli o tem ali onem, kar Je prekrižalo njegove vsakodnevne stopinje. Pod našo občinsko streho živi kar precej ljudi, ki bi radi prenekatero svojo misel posredovali drugim. Naš Utrip naj bi se razvil v prostor, ki naj bi čim bolj omogočil pogovor, izmenjavo izkušenj in mnenj, pa tudi tehtanje, kaj je dobrega in kaj naj bi bilo drugače.
Z veliko željo bi vam radi posredovali kanček našega življenjskega utripa. Ker brez sonca ni sence, se seveda ne bo mogoče izogniti odtenkom, ki bi bili lahko in naj bi bili drugačni kot si želimo. Bržkone bi bilo kratkovidno, če bi si pred čemerkoli zatiskali oči. Skregano z resničnostjo bi bilo, če bi vam za utripanje tisočerih vsakdanjih stvari ponujali očala s strankarsko aliforumsko dioptrijo. To bi bilo manipuliranje. Z njim pa se srečujemo dovolj že na drug način.
Želimo si, da bi bil na te časopisne strani zajet naš Primorski utrip čim bolj mnogoplasten, radoživ, realen, razumevajoč in objektiven, razumljiv in naraven.
Gustav Guzej
Širok krog sodelavcev
V naši občini imamo veliko ljudi, "peresa", ki bi radi drugim in javnosti kaj povedali. Dokaz za to je vrsta sodelavcev, ki so za to številko napisali svoje prispevke. V tej številki se lahko srečate z naslednjimi avtorji:
Alenko AŠKERC - MIKELJN, ravnateljico osnovne šole Ciril Kosmač, Pinom BONI-NOM, ekonomistom, Zoranom DEBENJAKOM, novinarjem Radia Koper, Ivico ELLER, profesorico, Marinko FRITZ - KUNC, svobodno novinarko - pisateljico, Gustavom GU-ZEJEM, upokojenim novinarjem, Milošem JOVANOVIČEM, upokojenim turističnim delavcem, Rožano KOŠTIAL, profesorico, Milošem KLOPČARJEM, dipl. pravnikom, Stefanom LUŠO, tajnikom Skupnosti Italijanov, dr. Alenko MALEJ, direktorico Morske biološke postaje, Dragico MEKIŠ, predsednico sindikata Droge, Albinom MOZZA-RELOM, turističnim delavcem, Francem OHNJECEM, direktorjem Hotelov Riviera in predsednikom upravnega odbora Obalno kraške turistične poslovne skupnosti, Francem KRAJNCEM, upokojenim ekonomistom, Mario PANTE, učiteljico, Sonjo POŽAR, komercialistko pri Drogi, dr. Miroslavom ZEIEM, oceanologom - upokojencem, Žarkom ŽBOGARJEM, upokojencem.
Opravičujemo se avtorjem številnih dobrih sestavkov, kijih nismo mogli uvrstiti v to številko. Z veseljem jih bomo objavili v naslednji številki.
Vsi dokumenti nove Slovenije trdijo, da imamo vse znake države, torej tudi znane meje, do koder sega naša oblast in veljajo naši zakoni. To bo kar držalo (ne glede na apetite šovinistov) glede meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Meja s Hrvaško pa je manj jasna.
Načelo, ki ga zastopamo, je meja občin v juniju 1991, po meji katastrskih občin.
Katastrske občine so nekoč bile "omejene" z naravnimi mejami, kot so n.pr. reke itd. Čas pa teče. narava se spreminja, in to sedaj marsikje ni več res. Kaj storiti tam?
Zgodovina je marsikje tudi prinesla svoje.
Občina Piran je stoletja "počivala na soli", soline so bile glavna dejavnost. Morje ni delilo, kot mislijo kontinentalci, ampak spajalo dva brega zaliva, v katerem so bile soline. S čolnom je pač lažje in hitreje, kot peš naokrog... Tako je bilo normalno, daje Savudrija težila k Piranu, in je bila "naravna meja" na vrhu polotoka, kjer pač ni bilo "nikogar", ne pa na morju, kjer so "bili vsi".
Taka občina je dočakala tudi konec kraljevine Italije in nato še konec cone "B" STO, oz. Londonski memorandum. In ta memorandum je predvidel, da se "administrativne meje” ne bodo spreminjale. To pa pomeni, da se meja občine Piran ne bi smela spremeniti.
Mnogo premalo vemo o zakulisnih igrah, ki so odločale, kakšen del obale morja dobi Slovenija, ki je v mednarodnih pogajanjih izgubila s Slovenci naseljeno obalo na zahodni strani Trsta, pač zaradi upoštevanja, da Trst ne more biti otrok v Jugoslaviji (kot je bil svojčas Zadar). Včasih se govori, da smo Slovenci izgubili Savu-' drijo. Morda je ta del občine Piran tisto edino, kar v trdih pogajanjih v ožjem vodstvu takratne države nismo dobili. Vsaj nekateri so gledali tako. In kot pogosto, so naši geografi mahali z jezikovno mejo z Dragonjo in v nekem trenutku se je to obrnilo proti nam. Spet se obrača.
Težnja po čistih rešitvah je dobra stvar. Biti načelen je vedno pravilno. Vendar je res tudi, da so izjeme od pravil prav zato, da pravila upoštevajo življenje. In biti suženj načel je včasih tudi neživljenjsko.
Splošni princip, da je meja katastrske občine tudi nesoma meja občine in je junija 1991 postala tudi med dvema državama prav ob Dragonji ni sosednjim državama nesporen. Hrvaška namreč trdi, daje že ves čas meja na Dragonji (kanal Sv. Odorika) in daje tudi občina Umag tako izvrševala svojo oblast. Sedaj pa so si izmislili tudi novo letalsko mejo in silili Pirančane, da se vpišejo v novo zemljiško knjigo. Ne gre le za kakih 100 ha zemljišča. Na "spornem" ozemlju sta tudi obe vodni zajetji, ki napajata Piran oz. sedaj Rižanski vodovod s preko 100 1/sek. pitne vode. Torej izredna vrednost in nujni pogoj za življenje Pirana.
Seveda pa je res, da si to mejo sedaj izmišljamo, saj tu nikdar ni bila določena. Zadnja mednarodna pogodba, ki se tiče tega področja, je Londonski memorandum in v njem proglašena meja občine Piran (ki poteka tako, da zajema tudi katastrski občini Kaštel in Savudrija) je seveda bistveno južneje. Kaj nam bo v taki situaciji preinesla modrost naših državnikov? Če soglasno izključimo "srbske" opcije in se omejimo samo na sporazumevanje, nas gotovo vse zelo zanima, ali bodo sedaj vodeči državniki bolj uspešni od tistih, kijih kregajo in psujejo za napake v preteklosti.
Rešitev meje na suhem bi avtomatično rešila mejo na morju - če bi se seveda držali Londonskega memoranduma.
Če pa nagibamo k minimalizmu, torej meji nekje pri Dragonji, postane problem morja, ribolova, prehoda ribiških ladij do odprtega morja itd. naenkrat izredno zapleten problem. Seveda se Hrvaški diplomati mimo sklicujejo na dolgoletno mednarodno prakso, da se potegne meja v zalivu po principu "ekvidistance" enaka oddaljenost mejne črte od obeh obal. Toda Slovenci smo vedno, že desetletja, uporabljali ves Hranski zaliv. Pred tem pa je bil itak del občine Piran in v eni državi in eni občini seveda ni bil razmejen. Kaj sedaj?
Vsaka stvar se zgodi enkrat prvič in tudi pravilo pravičnosti in pravilo dosedanjih pravic itd. se da poklicati na pomoč. Vse to pa bi šlo in bo šlo res v življenje samo, če se bosta obe strani strinjali, ali pa jih bo prepričal nekdo tretjf, ki ima dovolj teške "argumente". Kdor bo živel, bo videl. Poznamo predloge sosedov o kondominiju nad zalivom. Vemo tudi, da naši državniki odklanjajo, da bi izgubili tako cel zaliv. Zdi se nam, da imajo prav. Ne vemo pa, zakaj ne vprašajo, do kje naj bi tak kondominij segal na jug? Če bi bilo to do Mirne, bi bilo bistveno bolj sprejemljivo? Torej so tudi v takem predlogu še neizkoriščene možnosti.
Na suhem pa so zelo pomembna vprašanja, kje bodo mejni prehodi, kje bo potekala glavna prometna žila (torej cesta Koper - Pulj) kje bo tovorni terminal (zakaj ne pri Kaštelu). Zakaj ne bi bil en skupni mejni prehod samo "na kamnu" pri Kaštelu? Zakaj hočemo uničiti plodno dolino pri Sečovljah, pri Dragonji in po nekih načrtih še vmes, kjer bi bil spoj nove avtomobilske ceste? Vse te odločitve so nujno povezane tudi z dobrososedskim sodelovanjem. Dela je torej mnogo in našim pogajalcem ne bo lahko.
Miloš Klopčar
NATOVO LETALO PRISILNO PRISTALO V SEČOVLJAH
SREČA V NESREČI
SUPER VOJAŠKEMU LETALU VRSTE F16 IZ SESTAVE VOJAŠKIH SIL PAKTA NATO, KI SE JE V SREDO, 16.FEBRUARJA, V PARU ŠE Z ENIM, VRAČALO S POLETA NAD BOSNO IN HERCEGOVINO, NI USPELO PRILETETI DO SVOJEGA OPORIŠČA V AVIAN U (ITALIJA).
ZARADI OKVARE JE MORALO OB 10.22 ZASID NO PRISTATI NA SEČOVELJSKEM LETALIŠČU PORTOROŽ IN ŠE SREČA, DA SE NI ZGODILO NIČ HUJŠEGA. PILOT JE ZAPROSIL ZA ZASILNI PRISTANEK IN SE POSKUŠAL OBRŽATI NA LETA-LIŽKI STEZI, KI JE SICER DOVOLJ DOLGA ZA PRISTAJANJE. letalo naj BI SE (PO PRIPOVEDOVANJU OČEVIDCEV) NAJPREJ ODBILO OD STEZE, POTEM PA ZDRSNILO ČEZ ROB IN SE PO DOBRIH STO METRIH ZARILO V NASIP NEDALEČ OD HIŠE, KJER STANUJE DRUŽINA VUK. MLADI AMERIŠKI PILOT SE JE USPEL 12> STRELITI /KATAPULTIRATI/ IN JE varno pristal NA SEČOVELJSKI ZEMLJI. ČEZ DOBRI DVE URI SO GA ODPELJALI V LETALIŠKO BAZO V ITALIJO. ZARADI TEGA DOGODKA SO ZAČASNO EVAKUIRALI DRUŽINO VUK IZ SEČOVELJ 30, NEKAJ ČASA PA JE BILA ZAPRTA TUDI REGIONALNA CESTA OD KRIŽIŠČA PRI MARIČKI DO OBMOČJA PRI LETALIŠČU .NA KRAJU NESREČE SE JE ZBRALO OKOLI DVAJSET NOVINARJEV, KI PA SO SE MORALI ZADOVOLJITI S SKOPIMI PODATKI. IZTOK PODBREGAR, NAČELNIK LETALSTVA V SLOVENSKI VOJSKI JE POVEDAL,
Da je obrambno ministrstvo ustanovilo POSEBNO KOMISIJO, (PRIDRUŽILA SE JIM JE TUDI AMERIŠKA), KI BO RAZISKALA NESREČO. STROKOVNJAKI SO TAKOJ IZVEDLI NEKATERE ZAŠČITNE UKREPE V ZVEZI Z BOJNIM TOVOROM, KI NAJ BI GA NOSILO LETALO.AMERIŠKI TEHNIKI ,KI SO PRISPELI NA KRAJ NESREČE, SO ŠE ISTI DAN DEAKTIVIRALI PREOSTALI NEVAREN TOVOR. PO NEURADNIH PODATKIH NAJ
Bi pilot dve raketi že prej odvrgel V JADRANSKO MORJE.
konec dober,vse dobro, bi lahko rekli.
VENDARLE: NEZGODA VOJAŠKEGA LETALA nas je opozorila na bližino vojnih dogodkov V BOSNI IN NATOVIH OPORIŠČ V SOSEDNJI ITALIJI.
OSTANKI LETALA F 16. IN DEL NJEGOVE OBOROŽITVE. NA LEVI JE VIDNA RAKETA ZRAK ZRAK
MLADI AMERIŠKI PILOT, 30 - LETNI GEORGE URIBE TOKRAT NI MOGEL NAJBOLJE OPRAVITI SVOJE NALOGE. ČEPRAV JE OB NESREČI DOŽIVEL ŠOK, JO JE ODNESEL BREZ POŠKODB.
FOTO: TOMAŽ PRIMOŽIČ-FPA
VOJAŠKI HELIKOP-TER-TRANSPORTER S KATERIM SO S SEČOVELJSKEGA LETALIŠČA DVE URI PO NESREČI ODPELJALI PTT /IT A
LETALO PA BODO V NAJKRAJŠEM ČASU NAJVERJETNEJE RAZREZALI IN NA TOVORNJAKIH ODPELJALI V ITALIJO.
TAKO NEBOGLJEN IZGLEDA MOGOČNI F 16 Z RAZDALJE KAKŠNIH TISOČ METROV V SOLINSKEM BLATU. TEŽKO JE VERJETI, DA BO ŠE KDAJ LAHKO SODELOVAL PRI PRIPRAVAH NA MOREBITNE POSEGE NATA V BOSNI.
ksssm..



KER JE BIL DOSTOP DO LETALA PREPOVEDAN, SO ONI Z BOLJ OSTRIM VIDOM LAHKO OPAZOVALI DOGODKE KAR S CERKVENEGA OBZIDJA V SEČOVLJAH.
LETALIŠČE PORTOROŽ S 1250 M DOLGO PRISTAJALNO STEZO, KI JE SICER DOVOLJ DOLGA ZA PRISTAJANJE TOVRSTNIH LETAL. KAKORKOLI JE PRVO SLOVENSKO LETALIŠČE NA KATEREM JE PRISTALO KAKŠNO NATOVO VOJAŠKO LETALO.
PUŠČICA PRIKAZUJE KRAJ KJER JE OBSTALO LETALO.
TEKST IN FOTO: F.K.
primorski u
I	piransko uboja
NASA
TEMELJNA
PRIMERJALNA
PREDNOST
"Ko po tebi hrastov brod vozil je slovenski rod "je bila naša davna preteklost na Jadranskem morju, ki mu je gospodoval tujec, Benečan, črno-žolta zastava in drugi. Navkljub temu pa sta slovenski ribič in kmet vztrajala na obalah od Timave, Devina do Milj in čez do Savudrije in Umaga na svojem jeziku. Časnik "Primorec" v Trstu je že pred 125 leti zapisal: ... "tukaj, kjer nam je odprta pot čez široko morje na vse strani sveta, kjer se za nami razprostira zemlja, tukaj nas gotovo čaka lepa bodočnost". Tako torej, pred dobrim stoletjem seje naš človek zavedal, kako nas je obdarila narava južno od Alp.
In danes? Splet preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Plovemo iz preteklosti v vizijo bodočnosti. Tudi danes bi Prešeren zapel... Ne vrag, le sosed naj bo menjak!
Premalo cenjen zaklad
Ko govorimo o morju, daje OKNO v svet, pomeni dobesedno pogled na svet in neposredno aktivno povezavo z vsemi obalnimi deželami in celinami. Res daje komaj okroglih 40 km odprto, vendar se lahko postavlja z visoko razvitim turizmom, dobro razvito plovbo, z drugo najuspešnejšo luko na vzhodnem Jadranu, z dobro cestno in železniško povezavo z notranjostjo. Hkrati p nam je opozorilo, da živimo tudi ob morju, kije naš naravni a še nezadostno izkoriščeni zaklad, o katerem sanjajo mnogi naši severni sosedje. Kako bi to znali izkoristiti Madžari, Avstrijci, Čehi, Slovaki in Švicaiji! In kolikšno diplomatsko aktivnostjo v zadnjem času zbudila zahteva Bosne in Hercegovine za vsaj en kilometer obalne posesti in dostopa do nje.
In kaj lahko še pričakujemo od našega morja?
Ribištvo ali ribarstvo ne daje samo dragocene beljakovinske hrane, marveč pogojuje razvoj najraznovrstnejše industrije, predelavo rib, industrijo mrež, vrvi, ladjedelništva, motorjev, elektronike in še dosti tega. Zaposlovanje ljudi na širšem prostoru in ne samo na obali! Seveda zavisi naš industrijski lov rib od gospodarsko ugodnega pogodbenega odnosa (nekakšno "joint venture") s sosedom, Hrvaško in Italijo. Veliko pozornosti zasluži nezanemarljiva marikultura rib in školjk, ki jim je odprt izvoz k zahodnemu in severnim sosedom. Potem je tu še pomembno in donosno pridelovanje soli. Nekoč so sečoveljske soline prednjačile na vzhodni obali Jadrana.
Morje ni le sinonim za poletje
Čeprav je naša obala v primerjavi s hrvaško zanemarljivo kratka, ima naš turizem predvsem v Portorožu izredno visoko kvaliteto hotelskih uslug in temu primemo visok donos. Z dvigom "postranskih" uslug ali ponudb, kot so izleti v notranjost (pa ne samo v Lipico in Benetke), kulturne prireditve, razstave, omogočanje mednarodnih in domačih kulturnih, znanstvenih in strokovnih sestankov, simpozijev in kongresov bo raven turizma poskočila kvalitetno in kvantitetno. Tu moramo omeniti, da nam morje odpira še dosti bodočnosti v morskih športnih panogah kot deskanje, jadranje, potapljanje (Piranski podmorski park), za kar so potrebne učne ure, tečaji, sposojanje opreme in še marsikaj kot nadomestilo za naše ne baš sinje portoroško mor-je.
Prepričevanje obmorca o pomembnosti moija je manj pomembno in potrebno, saj je njegov življenjski interes eo ipso tu ob/na moiju. Tem bolj pa je to potrebno za tiste "tam znotraj gori" pod Alpami, ki gledajo na Slovenijo kot deželo na sončni strani Alp in obračajo morju hrbet, čeprav so z naše strani le zaledje velikemu tržaškemu zalivu.
Alije res naše morje le sinonim za poletje, vročino, plavanje in sončenje? Tako bi namreč lahko sodili po zimskem mrtvilu na obali. Morje živi tudi pozimi!! Piran ima svojo lepoto tudi pozimi, Portorož je bilo nekoč zimovališče, saj tu burja ne rasaja in blaga klima, še najbolj neoporečen svetovno priznan čist zrak - prav silita v zimski turizem. Seveda ta turizem ne bi bil praženje pod nevarnimi sončnimi žarki in nujno povezan "Fleischbeschau". Naša Koprščina, čeprav po obsežnosti relativno manjših obsežnosti ima v gospodarsko, turistično kulturnemf pogledu veliko zaledje. A prav zato, ker leži ob meji z našim vzhodnim in zahodnim sosedom, postaja občutljivo področje v etničnem in političnem pogledu. Čaka ga še mnogo dela, truda in nehlapčevske tolerance. Kaj ko bi se znani slogan "vjekovna ognjišta" z juga dosledno izvajal tudi na obali? Tedaj bi še velikost našega OKNA prav kmalu podvojila.
MOJE MESTO
Kako naj ujamem, v besede mesto, tam ga odkrhne pesnik in mu neči-kije narejeno za umetniški vzgib memo vrne pesmico, pisatelj se pisatelja, pesnika, slikaija, kipar- mu oddolži z romanom, vmesepo-ja, arhitekta... Skozi stoletja je že potnik, da bi obudil koščeh izgubl-tako!	jenih iluzij. Kako malo! Kot groš za
cekin.
Sleherni kamen na obali, v zidovih, na tlakovanih poteh hrani NAJ GOVORE! - Za zagrenjene za-spomine ljudi, kijih več ni. Nekate- pite eksistence je Piran zgolj zadn-ri so vpeti v zgodovino. Po Gius- ja postaja. "Od tu ne moreš na-seppe Tartiniju je glavni trg v Pira- prej!" pravijo. Za umetnike je tukaj nu dobil ime in spomenik. Bogati začetek sanj. Za galebe in ciprese in duhoviti Benečan je pred davni- je raj na zemlji. Drugega ne pozna-mi leti na pročelje svoje vile za- jo. Za turiste je mesto nočna mora. pisal LASCIA PUR DIR. Ko bi ko
ketna "BENEČANKA" z napisom Kako rada bi zaščitila Piran! Naš NAJ GOVORI, lahko spregovorila! je, edinstven drobcen nohtek, na
že tako majhni dlani Slovenije! Zgodbe za popotnike, ki se znajo Očistite obalo, ljudje! Galebi in cir ustaviti. In za ljudi, ki trgajo za bo preše ne morejo drugam, heme ustvarjeno mesto.
'DOBRO JUTRO, PIRAN! ... LAH-To ljubeznivo mestece, obdano s KO NOČ, PIRAN!" Mili zvon mojega podedovanim ponosnim obzidjem, jezika se še iskrijo v dnevu, ki ga s stolnico, kakršne ni na svetu, z sanjam o Piranu. Dan, ki se odpi-ozkimi uličicami, stkanih iz zgodb ra, bo samo zarezal novo rano me-piratov in ribičev, Je samo!	stecu, za katerega nekateri misli-
jo, da jim Je bilo dano samo od se-Nekdoje zarezal v to, nam podar- be. Morda zato ne znajo z njim! Jeno, mesto! Kamnite stopinje Tartinijevega trgaje prekril z marmor- "Kaj bi preživelo? Samo stara trdn-jem, ga obdal z železnimi koli, Java morda. V njenih stolpih gnez-pred gostoljubno panoramo v ve- dijo golobi Potem bi odšli tudi tl tru nihajočih jamborov bark, pa Do ponovnega rojstva, če bi bilo..." stavil mitnico. Mesto zardeva! sem zapisala v svojem romanu
GRAND FOUETTE, ki sem ga pos-Filmarjev ni več, umetniki odhaja- vetila Piranu. Premalo, za to jo, vzeli so mu kino, gledališče, ogroženo mesto, načeli so ga brezobzimežt Tu in	Marinka Fntz - Kunc
as?
Dr. Miroslav Zei
SONCE IN SENCE POTI DO ZDRAVJA
Koliko si vredno zdravje - naše največje bogastvo - Prvo leto izkušenj zdravstvenega zavarovanja po novem - Kako bo letos z utiranjem poti do ambulant v naši občini?
Navidezno je vse tako kot pravi pregovor: "Veliko grmenja, malo dežja." Velike priprave, velika reorganizacija, gore izpolnjenih formulaijev, na novo opredeljen način za obvezno in prostovoljno zavarovanje, drugačno zbiranje denarja, namesto ene dve zavarovalnici. Tako kot prejšnja leta pri obveznem zavarovanju kar precej milijard tolarjev presežka (se bo tudi tokrat ta denar prelil namesto za potrebe zdravstvenega varstva skozi različne državneJiltre za tretje dejavnosti, v nasprotju z določili mednarodnih konvencij?), - zdravstvene ustanove pa se vrtijo na obrobju rdečih številk. To je samo zunanji, morda celo varljiv videz.
Pod pokrovom pa se v loncu zdravstvenega varstva marsikaj spreminja, preriva, povzroča napetosti, nastajajo in se razrešujejo protislovja. Do vsega tega pa je nam, navadnim zemljanom običajno težko prodreti in nič manj težko razumeti. Za nas je seveda najpomembnejše, kako bomo lahko uveljavljali pravice iz zdravstvenega varstva, ali bodo te kaj pristrižene in ali bomo z zaupanjem pohiteli v prostore belih hodnikov, če bo z našim zdravjem kaj narobe. To velja v naši občini še posebej, saj je kar nekaj let zdravstveni dom bil na prepihu, opravičenem in neopravičenem.
"Minulo leto je bilo za nas vse prej kot lahko," pravi direktor piranskega zdravstvenega doma dr. Matjaž Kranjc. "Uspeli smo se notranje konsolidirati, kadrovsko in organizacijsko, pa tudi finančno, da smo leto zaključili brez izgub. Ostaja pa še kritje izgub iz prejšjih let. To pa bi lahko ogrozilo našo pozitivno bilanco. V novo leto stopamo z vrsto načrtov, s katerimi bomo lahko zagotovili najmanj tak obseg zdravstvenega varstva, upamo pa, da še boljšega, kot v minulem letu."
Začarani trikotnik
Vse zdravstveno varstvo se vrti v trikotniku: zavarovalnica, ki zbira denar in ga razporeja, zdravstveni zavod oz. zdravnik, ki ga po določenih normativih zavarovalnica plačuje, im pacient, ki naj bi v skladu s svojimi plačili zavarovalnici dobival potrebno zdravstveno varstvo. Do pred letom dni Je bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno vsem brez razlike, po novem pa naj bi vsi imeli enake pravice v tistem minimalnem obsegu, za katerega misli država, da je potreben in zanj določa tudi prispevno stopnjo. Vse tako imenovane nadstandardne usluge naj bi dobivali le tisti, ki so pripravljeni več dajati za svoje zdravje.
Ko so propagirali novo zakonodajo zdravstvenega zavarovanja, so na veliko utemeljevali tudi, da naj bi ta sistem spodbudil ljudi, da bi sami bolj skrbeli za svoje zdravje (zdrav način življenja, različne manj zahtevne načine zdravljenja, prevzemanje večjega rizika ob nepremišljenem ogrožanju zdravja.) Po prvem letu bi bilo prezgodaj reči, da se je glede tega kaj veliko spremenilo. Prav obratno. Na nekaj posvetih je bilo slišati, da zdaj ob institutu dodatnega zavarovanja zavarovanci bolj kot prej iščejo pomoč pri zdravnikih in si želijo dražjega in po njihovem mnenju tudi uspešnejšega načina zdravljenja.
Zavarovalnice so bolj ali manj ohranile nekdanji odnos: zavarovalnica- zdravstvena ustanova. To se odraža med drugim tudi v tem, da so pripravili predvsem okvirne normative, od tega, koliko zdravnikov naj bi bilo na določeno število prebivalcev, do zneska, ki ga za ta namen dobivajo zdravstvene enote za zadeve, ki sodijo v obvezno zavarovanje.
V	vsem tem so seveda velike vrzeli. Na območju naše občine število prebivalcev močno niha.
V	sezonskem času je na ambulantne večji naval in to ljudi, s specifičnimi bolezenskimi znaki, in tudi z drugačnimi, če rečemo, dopustniškimi zahtevami. Navzlic organizirani turistični zdravstveni službi Je to tudi za redno službo dodatna obremenitev, kar postavlja normativ na število prebivalcev pod velik vprašaj.
Ne glede na to pa zavarovalnica prav malo razvija svoj odnos z zavarovancem in misli, daje mogoče zahteve in zaplete v zvezi s tem urejati samo v odnosu zdravstvena ustanova - zavarovanec.
V	piranskem zdravstvenem domu so vrsto teh nejasnosti v tem prilagojevalnem letu že razjasnili. Tudi za to jim to leto naj ne bi pomenilo kakšne otežujoče hipoteke.
Izbira zdravnika - zadovoljstvo bolnika
Lani sije moral vsak občan prijaviti in izbrati svojega zdravnika. Nekteri se sprašujejo, kaj pa letos?
Direktor zdravstvenega doma dr. Matjaž Kranjc navaja, da po določilih pravilnika lahko enkrat letno vsakdo zamenja lečečega zdravnika, ne da bi mu bilo treba povedati, zakaj seje tako odločil.
Izbira zdravnika ima seveda mnogo dobrih strani, pa tudi slabih pri tem ne manjka. Če se Je, denimo, za enega zdravnika odločilo veliko občanov, bo potem gotovo pri njem treba dlje čakati. Ljudje pa največkrat navajajo, da niso zadovoljni z obiskom v ambulanti, ker morajo predolgo čakati. Institucija družinskega zdravnika pa ni nekaj, kar je mogoče zakoreniniti s pravilnikom. Tu Je potrebno precej medosebnih stikov, da ljudje komu zaupajo tudi svoje najtežje, za zdravje odločilne zaplete. Zato bo šele prihodnost prav pokazala, kaj bo institucija družinskega zdravnika obrodila.
Zdravniki in vse zdravstveno osebje brez razlike menijo, da je njihovo (jelo gmotno, sila podcenjeno. To velja tudi za piranske zdravstvene delavce. Poprečni bruto osebni dohodek je znašal sepembra v negospodarstvu 92.397 tolaijev. V zdravstvu je bil nižji, čeprav prevladujejo zaposleni z visokošolsko in tudi dolgoletno podiplomsko izobrazbo. Poprečna bruto plača zdravnika Je znašala 93.600 tolaijev ali osnovna neto plača okoli 55.000 tolarjev. Bruto plača medicinske sestre z 20-letno službo je znašala 63.544 SIT. Od vsega dohodka od zdravstvenega zavarovanja porabi piranski zdravstveni dom okoli 80 % za plače. Ob nemajhnih režijskih stroških kaj malo ostane za sila potrebno dokupovanje naglo zastarele opreme. Nič čudnega da v takih gmotnih pogojih zdravniki ne vidijo druge možnosti, kot da s stavko dosežejo drugačno vrednotenje svojega dela.
V	Piranu okrnjeno zdravstvo?
Zlasti med piranskimi krajani so povzročile nemalo hude krvi govorice, da bodo iz piranskega zdravstvenega doma preselili nekatere dejavnosti v Lucijo, mesto pa bo s tem še nekaj izgubilo. Dr. Matjaž Kranjc pravi, da bodo otroško zdravstvo res v celoti preselili v Lucijo. Doslej je dve tretjini otrok iz cele občine za nujne ambulantne primere moralo v Piran, po tej reorganizaciji pa bo otroška ambulanta v celoti v Luciji. Šolska preventiva ostaja tako kot doslej na šolah, prav tako tudi zobozdravstvana dejavnost. V Piranu bo ostala celodnevna splošna ambulanta, dva zobozdravnika bosta delal tako kot doslej v Piranu, tam bo ostal del laboratorija in začasno tudi medicina dela. Zdravstveni dom pa ne bo prav nič spremenil svoje dejavnosti, saj bi tam delovale tiste specialistične ambulante, za katere so tam pogoji in morda tudi nekatere dejavnosti zasebne prakse.
Načelo racionalnosti, pa tudi čim bolj kvalitetnega zdravstvenega varstva teijajo reorganizacijo, ki naj bo v korist višje zdravstveno-
varstvene ravni celotnega prebivalstva piranske občine. K temu naj bi pripomoglo tudi obratovanje zasebnih ambulant. Za nekatere dejavnosti so občani prej pripravljeni odpreti svoje denarnice (na primer za zobozdravstvo, okulistika in še kaj) kot čakati mesece ali še dlje, da pridejo na vrsto.
Gustav Guzej
TRADICIJA IN SODOBNA ZNANOST
Zdravilišče, turizem in igre na srečo si v zgodovini Portoroža podajajo roke
Portoroške terme so v tekmovanju med zdraviliškimi kraji Slovenije, ki gaje razpisala turistična zveza, dosegla laskavo tretje mesto. Pohaval-no oceno so si prislužile s svojo raznovrstno in kvalitetno termalno zdraviliško ponudbo. Pred njimi so na prvem mestu terme Čatež, na drugem pa zdravilišče Rogaška Slatina.
Večstoletne izkušnje zdravljenja z morsko slanico, solinskim blatom in milim, z gorskim vonjavami pomešanim podnebjem, so ponovno opozorile, da se je Portorož vpisal v zgodovino kot zdraviliški kraj. Že v 13. stoletju so benediktinci samostana sv. Lovrenca sloveli po svoji veščini zdraviti revmatične in vodenične bolnike s koncentrirano slanico in morskim blatom V zalivu "Porto de la rose" so prihajali iskat zdravje ljudje tudi od drugod. Ob tem seje začel razvijati svojevrsten turizem. O em priča podatek, da je v zet liv zahcijal tudi v 17. stoletju beneški dož Francesco Maroscini. Zgodovinar je zapisal, daje bilo v zalivu leta 1689 veliko tekmovanje galej. Udeleženci so se ga številni gostje na čelu z beneškim dožem. V zaliv so laclje pripeljale razkošno spremstvo s konjeniki Na peotah (barkah) je bilo večdnevno veseljačenje. Menda so priredili celo svojevrsten ognjemet.
Termalno zdravljenjeje privabljalo obiskovalce. Terme in turizem sta si podajala roke. Večstoletna tradicija
V	zgodovinskih zapiskih o zadnjih stoletjih najdemo večkrat pohvalne opise zdravljenja revmatičnih in kožnih bolezni z blatom in slanico v portoroških termah. ŠkofTomasinije med drugim napisal, da so v bližini Pirana solinska polja, ki razen bogatih žetev soli ponujajo učinkovita zdravilna sredstva - solinsko blato in slanico.
V	zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ko so bili ti kraji pod Avstroogrsko, so se ljudje iz celinskega dela monarhije radi ustavljali v zalivu rož. Ko so leta 1890. organizirali družbo za zgraditev zdravilišča in kopališča, je Portorož oficialno stopil v krog zdraviliških krajev. Tri leta pozneje so odprli hotel Palače. Sestavni del so bile tudi terme z da datnimi kopelmi
Da takrat Portorož ni bil tako obroben turističen kraj, pričajo zgodovinski zapiski. Leta 1913. so našteli kar 7250 turistov, največ iz nekdanje Avstroogrske, pa tudi Italije, Rit sije, Turčije in Egipta.
Ob zdravilišču še igralnice
Leto 1913. je še po nečem zanimivo za zgodovino Portoroža. Avstrijski pisatelj Jose/ Roth v romanu Radetzkgjeva koračnica opisuje, kako so v tedanjem portoroškem ofi cirskem okrevališču v vili San Lorenza organizirali "igre s kroglico na vrteči se plošči." Portorož je takrat stopil tudi v zgodovino igralništva. Sprva namenjen izključno oficirskemu hazardu so kmalu nadeli legalno in odprto obliko. Ustanovil so "Casino", kije rev zen igre na srečo imel nalogo pospeševati družabna srečanja in s tem razvijati turizem v zdraviliškem kaju. Za te igre so sestavili statut, za katerega pravijo, da bi bil lahko še dandanes aktualen za povezovanje igralništva in turizma.
Leto zatem seje vnela svetovna vojna. Portorožje takrat bil lazaret in okrevališče za av-stro-ogrske vojake, predvsem s soške fronte. Ruleta seje sicer vrtela, vse življenje pa je bilo pod grozečo pezo vojnih dogodkov.
Po prvi svetovni vojnije bil Portorož odrinjen v senco razvijajočih se turističnih krajev in podobnih zdravilišč na drugi strani severnega Jadrana, od Riminija do Benetk in Čadeža. Nekdanji portoroški sloves sicer ni usahnil, je pa precej ovenel Po drugi svetovni vojni pa seje spet začel počasi postavljati na noge. Zgodovinsko razpelje je bilo v sedemdesetih letih, ko je dobil sodobno podobo. Takrat je bilo še bolj očitno, da so se turizem, zdraviliška dejavnost in igralništvo zraščali v sodobno vsebino turističnega kraja. Leta 1975. so dobile terme s sedežem v novem moderno urejenem zdraviliškem poslopju, status naravnega termalnega zdravilišča.
Za konec še vprašanje: zakaj ni sedež portoroških term bliže naravnemu viru zdravilne surovine - morskega blata, v bližini sečoveljskih solin? Marsikdo seje ob tem zamisliL Iz tega se je že pred leti izoblikovala ideja, da bi v poletnem času organizirali objekt termalnega zdravilišča nekje blizu solin. Ta zamisel je za zdaj obtičala ob različnih vprašanjih, ne nazadnje tudi glede lastninjenja solin. Prav gotovo pa bo slejkoprej ožt vela in se od zamisli začela prelivati v resničnost.
Albin Mozorel
. o-
MEČ ZA PIRANSKI Vemokajhočemo?_____________________
GORDIJSKI VOZEL Lokalna samouprava
Na vprašanje "Kaj je najbolj pereča zadeva v Piranu" bi nedvomno velika večina meščanov odgovorila: prometni režim. Problem, ki se valja po skupščinskih klopeh že več kot desetletje, pojav, ki že ob sami besedi mnogim dvigne krvni tlak, zadeva, okrog katere seje zvrstilo nič koliko razprav, togotnih besed, utemeljitev za in proti. Nastajale so različne variante. Nobena ni bila vsem po volji. Rezultat: Piran je v petek in svetek blokirano mesto.
Vseh, s piranskim prometom povezanih zapletov, ne morejo razumeti tisti, ki se le tu in tam pripeljejo ali sprehodijo po Tartinijevem trgu ali do obalnega sprehajališča. V vsej polnosti ga čutijo stalni prebivalci, ki jim že leta in leta pije ta tegoba kri. Malo drugače, z drugega zornega kota občutijo piranski prometni vozel redni ali občasni obiskovalci Pirana: prosto parkirno mesto je včasih prav tako težko najti, kot iglo v kopici sena.
Pravici na ljubo je treba povedati, daje proniknilo in se spet izgubilo v pozabo veliko zamisli. Resnica je nedvomna: mestne ulice ostajajo ozke kot takrat, ko je bil osel ali dvoosni voziček edino prevozno sredstvo. Dokler je bilo v mestu le nekaj desetin ali stotnija avtomobilov, ceste niso bile ozko grlo. Zdaj je najmanj enkrat več avtomobilov stalnih prebivalcev kot jev mestu vseh parkirnih prostorov. Če bi se ceste v Piranu vse brez razlike ne končava-le v slepi ulici, bi bila rešitev lažja. Tako pa... Res ni zamisli in volje? Poznate zakon: vse nemogoče je mogoče.
Med Pirančani je veliko različnih zamisli. Nekateri vidijo sebe v vlogi Aleksandra Velikega in junaško mahajo okoli sebe z mečem. Vozel pa ostaja. Iz dneva v dan bolj zamotan in zadrgnjen.
V pogovorih Pirančani razlagajo različne zamisli. Vsem je skupno, da Piran tako blokirano mesto, kot je zdaj, čaka usoda zastoja. In s tem nazadovanja.
Nekaj zanimivih pogledov:
"Nič narediti, promet sprostiti. Popoln nered bi pripeljal problem do absurda ali pa se sprevrgel v nasprotje, to je svojevrsten spontan red."
"Brez garažne hiše ne bo šlo. Ena dovolj velika bi morala biti v mestu. Graditev je draga in parkiranje v njej bo precej zasoljeno. Pri sedanjem socialnem stanju prebivalcev si marsikdo takega stroška ne bo mogel privoščiti."
"Kdor se je odločil prebivati v Piranu, mora računati, da bo avto puščal pred mestom in obvezno vračunati čas za pešhojo do doma."
"Izvolite velik parkirni prostor pod hribom ob vstopu v mesto. Draga investicija, ki najmanj ogroža poseg v okolje."
"Tranzitna cesta skozi mesto s predorom proti Belemu križu bi terjala podrtje nekaj hiš. Zamisel ima prednost. Ni pa poceni."
"Katerakoli občinska oblast se bo lotila ureditve prometnega režima, bo morala imeti presneto trdo kožo. Nobena varianta, kar jih je bilo doslej na pretresu, ne zadovoljuje vseh. Zato bo letelo kamenje na vsako, pa čeprav še tako dobronamerno reševanje. Tudi to je menda vzrok, da so se doslej vrstili načrti, uresničen pa ni bil nobeden."
"Denarje in ni največja ovira. Garaža za nekaj sto vozil zadeve ne rešuje, jo samo omili. Možnega prostora je sila malo. Vsaka gradnja bo zelo zahtevna in zato draga. Če pa bo investitor dobil pravico do zaračunavanja parkirnine, ki mu bo vračala porabljeni denar, tudi investitorja ne bo težko najti."
Kdaj torej deblokada Pirana? Če bo jutri, je že pozno. Bolje pozno kot nikoli. Besedo nikoli je treba prečrtati. Namesto nje je bolj realno: leto, dve, ne še tako kmalu!
Piero Bonin
daleč od tistih, ki jim je namenjena
Že več kot leto dni se na različnih ravneh lomijo kopja, kakšna naj bi bila v prihodnje lokalna samouprava. Izhorišče: bila naj bi bolj demokratična in bliže evropski predstavi o njej. Po meri evropske listine o lokalni samoupravi, sprejeti leta 1985 v Strassbourghu. Ključno demokratično načelo je pravica državljanov, da sodelujejo pri urejanju in upravljanju upravnih zadev na neposredni lokalni ravni.
Vse številne razprave, polemike in besedno zvončkljanje imajo v prvi vrsti namen pokazati, daje dosedanji komunalni sistem neprimeren za vstop v evropski demokratični prostor. Čeprav so še pred nekaj leti na različnih evropskih posvetovanjih ne tako redko naglašali, da ima naš komunalni sistem kar precej kvalitet, kijih ne bi smeli kar tako vrečičez ramo.
Če bi se ravnali po načelu, da nič ni tako dobrega, da ne bi moglo biti boljše, bi morali korakanje v svet bolj demokratične lokalne samouprave sprejeti z vsemi fanfarami. Navzlic gomilam izrečenih besed, grmadam zasnutkov, utemeljevanj in dopolnilnih ali nasprotnih stališč, ni še nič povsem jasno, kaj hočemo, razen, da vedno znova in znova govorimo, kako nekaj hočemo..
Če je lokalna samouprava pravica državljanov do sodelovanja pri urejanju lokalnih zadev, bi morala biti že zasnova sad razmišljanja čim več ljudi, ki bodo uresničevali svojo temeljno demokratično svoboščino. Nekako razumljivo je, da koncepti o oblikovanju lokalne samouprave nastajajo v glavah ljudi, ki se ukvarjajo s to zakonodajo na različnih ravneh. Nerazumljivo pa je, daje pripravljanje osnov te zakonodaje šlo bolj ali manj mimo neposrednih uresničevalcev državljanske previce. V skupščinskih klopeh, na različnih posvetovanjih, v okrnjenih krogih, v občinskih vodstvih se prepirajo in prepričujejo, kakšna naj bi bila lokalna samouprava. Državljani pa so iz neposredne obravnave za zdaj izločeni. Le z referendumom naj bi odločali, kakšne naj bodo meje njihove prihodnje lokalne samoupravne enote. Vse ostalo je v rokah drugih.
Kaj naj zagotovi večjo demokratičnost lokalne samouprave? Mora biti bolj racionalna, omogočati mora ne le formalno, temveč resnično sodelovanje državljanov pri opravljanju javnih lokalnih zadev. In če je to občina, ali bo takšna in tako organizirana, kot so si jo zamislili v skupščinskih odborih, v občinskih vodstvih in v okolju, kjer krojijo njeno zakonsko obleko?
V vseh dosedanjih razpravah ni bilo slišati odgovora na pogosto vprašanje: koliko denarja bo treba odšteti za prehod iz komunalnega v sistem lokalne samouprave. Pripravljamo zasnovo, ne vemo pa, koliko lahko in bomo morali za to plačati. Morda se tega res ne da podrobno izračunati. Približna ocena pa naj bi omogočila, da bi vedeli, ali je to za nas zmogljiva finančna operacija. Brez teh številk ni mogoče reči, da poznamo temeljne podatke, koliko to treba odriniti za prehod in potem tudi za učinkovito funkcioniranje nove lokalne samouprave.
Bogo Tomc
PRETESEN KULTURNI HRAM
Na Primorskem seje že izza pomladi narodov močno razvilo čitalništvo, oziroma bralna društva in čialnice, ki so bile prehodnice današnjih knjižnic.
Mnoge čitalnice so bile skupaj z knjigami uničene že med prvo svetovno vojno. Kar je ostalo, je uničil fašizem, le malo knjig je društvom in posameznikom uspelo skriti in tako rešiti pred fašističnimi plenilci in požigalci knjig in drugih kulturnih dobrin Slovencev. Slovenska inteligenca je bila izgnana ali pa z brutalnostjo utišana, slovenski jezik prepovedan, slovenski živelj na Primorskem pahnjen v mračnjaštvo podobno tistemu srednjeveškemu, ko je inkvizicija s požigom knjig hotela zavreti pros-vetljenstvo.
Ta dejstva sama od sebe pojasnjujejo, od kod taka "lakota” po knjigah med Primorci. Potreba po slovenskih knjigah, seje pokazala tudi s tem, da so po osvoboditvi in celo že med NOB začeli povsod po Primorskem pospešeno ustanavljati knjižnice, ka-
tere so zaradi množičnega obiska kmalu postala pretesna. Tako seje zgodilo tudi z Matično knjižnico v Piranu in so jo že pred leti morali razširiti, a je kmalu postala spet premajhna.
Krivično bi bilo, če bi napisal, da oblasti doslej niso kazale razumevanja iz potrebe piranske knjižnice, saj že z omenjeno razširitvijo in adaptacijo "zakrivile", da seje zanimanje za knjige zelo dvignilo. Takrat so uredili tudi bralna prostora, posebej za otroke in šolsko mladino, in posebej za odrasle. Napačno bi ravnali, če bi se sedaj zadovoljlili z doseženim, ker je knjižnica za sedanje potrebe postala spet pretesna. Potrebno je razmišljati in pripraviti načrte za njeno razrešitev. Posebno pozornost bi morali nameniti čitalnim prostorom za otroke in šolsko mladino. Sedanja čitalnica niti približno ne zadostuje potrebam, saj zmore sprejeti le okrog dvajset bralcev naenkrat.
V zagati je tudi mestni arhiv, kije sedaj v
nacionaliziranem samostanu minoritov, ki ga bo treba vrniti. Kaj če bi prazno stavbo bivše bolnišnice preuredili v mestni arhiv, kjer bi uredili tudi Mladinsko knjižnico s primernim bralnim prostorom in morda še kaj, sedanji mladinski oddelek na Matični knjižnici pa prepustili odraslim. Seveda sem to napisal na pamet, brez strokovne obdelave, in je le ena od možnih rešitev.
Odveč bi bilo razpravljati, kakšna škoda bi bila, če bo med odraščajočo mladino upadlo zanimanje za knjige in to samo zato, ker bi za potrebe kulture namenili premalo denarja, kot se to na žalost dogaja prav sedaj na državni ravni lastne države. Mar bi želeli, da bi sedanja doba prišla v zgodovino kot obdobje, ko so slovenski politiki po mačehovsko obravnavali kulturo svojega naroda.
Žarko Žbogar
I	Ihodaja modnih obla&l
' Obiščite nas v naši trgovini v trgovski ulici BERNARDIN. Pripravili smo pestro ponudbo kakovostnih oblačil iz plemenitih materialov domače proizvodnje.
-	pri gotovinskem plačilu
10 - odstotni popust ■ prodaja na tri obroke s čeki * Nova kolekcija Tekstilne tovarne Mura LEONA
-	tudi za močnejše postave:
• Lep izbor pletenin in jesensko ■ zimske garderobe: krila, jakne, bluze, dežni plašči..:
Odlični materiali Cashmere, Angora, Canel haar.
* Torbice "Marjeta Grošelj”
Srečno in uspešno Novo leto 1994!
Moderato Cantabile 66320 Portorož, Obala 4 c Bernardin
. o
La Comunita degli Italiani e Časa Tartini
SEMPRE APERTE ALLA COLLABORAZIONE
Iniziare un progetto editoriale volendo includere tutte le etnie viventi nel no-stro territorio e senz'altro la maniera giusta. Dare spazio alla voce gruppo nazionale italiano e raccogliere interventi sia in italiano che in sloveno nello stesso giornale e raro esempio di convivenza, laddove oggi troppe volte si vorrebbero creare attriti, anche artificiosi, tra le etnie viventi nella nostra re-gione. L'importanza del dialogo e la reciproca conoscenza diventano ora, alla luca del non sempre glorioso passato, 1'unica base su cui costruire il nostro futuro. La Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano, con la sua ubicazione in uno dei palazzi piu prestigiosi di Pirano, diventa il migliore bi-glietto da visita per 1'etnia italiana vivente nel Comune (e non solo) ponendo-si come spazio multiculturale e multifunzionale destinato alle esigenze non solo degli italiani ma di tutto il territorio. NelLanno in corso la Comunita degli Italiani ha offerto un ampio ventaglio di iniziative, dal culturale al sociale, toccando i campi piu disparati delLofferta culturale regionale. Dai con-
certi di mušica classi-ca, corali o jazz, alle serate letterarie con autori piu o meno noti, alle iniziative sociali come i tomei di car-te o la festa del vino. La Comunita degli Italiani si e sempre ri-volta ad un pubblico non solo di connazio-nali. Palazzo Tartini quindi non e il ghetto degli italiani rimasti, ma uno spazio desti-
Comunita degli Italiani	'DailLnl" Pirano
Skupnost Italijanov	'Uartini" Piran
7 el,
vc e
n n o
u o u o
S,
rečno
n o o o
nato a tutta la municipalita pronto a recepire ed a ospitare le esigenze cultu-rali di istituzioni e di singoli. Ta Comunita degli Italiani, invece, offre cultura anche al di fuori dei suoi spazi, fruendo di chiese, di teatri ed altre strutture accettando il confronto con Lofferta culturale regionale. E' d'uopo, pertanto, invitare tutti i cittadini a frequentare Palazzo Tartini. Vi renderete conto che quello che facciamo lo facciamo bene.
Stefano Luša
NOČEJO OSTATI NA SUHEM
Sindikat pomorščakov Slovenije je izboril soupravljanje svojih članov v Plovbini družbi Genshipping Corporation, kije registrirana v Liberiji.
Portorož (fk) - V Splošni plovbi Portorož, ki že vrsto let vesla v nemirnih vodah svetovne konkurence sije, kot kaže, največ pravic izboril Sindikat pomorščakov.
Na krmilu Sindikata pomorščakov Slovenije z okrog 600 člani, je njegov predsednik Vladimir Zevnik, ki je hkrati predstavnik pomorščakov v odboru direktorjev Plovbine družbe Genshipping Corporation. Družba je registrirana v Republiki Liberiji in je, kot pravijo, v 100-odstotni lasti Splošne plovbe.
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju v 2. členu določa kako lahko uresničujejo sodelovanje pri upravljanju (ne glede na lastnino), ne omenja pa soupravljanja delavcev v podjetjih, ki so registrirana v tujini. Zato je toliko bolj pomembna dogovorna ureditev soupravljalskih, zlasti ko gre za specifično dejavnost kot je Plovbina.
Zgodovina družbe Genshipping Corporation je sicer kratka, a dovolj zapletena in zanimiva. Ko so sredi leta 1991, zaradi takratnih političnih (in še kakšnih?) razmer v bišvi Jugoslaviji in Sloveniji, prinesli vse ladje Splošne plovbe v lastništvo družbe Gren-shipping Corporation, seje pojavilo vračanje osnovnih pravic de-lavcev-
pomorščakov-tj. pravice do samoupravljanja. Družbo Gren-shipping Corporation vodi sedaj odbor direktorjev, ki ga sestavljajo predsednik (hkrati direktor Splošne plovbe) in člani-delavci Splošne plovbe. Interese po-
morščakov zastopa v podjetju Grenshipping Svet pomorščakov. Profesionalni predsednik je Del Giusto Bruno, kapitan dolge plovbe.
DEL GIUSTO BRUNO, predsednik Sveta pomorščakov: "To je vsekakor nova oblika delovanja. Nimam še jasnih pogledov, mislim pa, da bo delo zaživelo. Zastopal bom interese po morščakov družbe Grenship ping Corporation".
Delovanje sindikatov in članov sveta pomorščakov, v razmerahvk kakršnih je Splošna plovba, zagotovo ni lahka stvar. Visoki dolgovi in hipoteke na ladje so vprašanja, h katerim se vedno znova račajo pri vseh možnih scenarijih bodočega delovanja in organiziranosti našega edinega slovenskega ladjarja. O lastninjenju in soupravljanju delavcev bodo še veliko govorili, zlasti če bo otvoritvena bilanca pokazala
minus.
Vladimir Zevnik pravi, da sindikat pomorščakov Slovenije deluje kot da bo Splošna plovba živela še 100 let. Trudijo se, da bi izborili za svoje člane kar največ (sedaj prejemajo 90-odstotne plače), in se izogibajo nerazumnim potezam (npr. štrajk na ladjah), ki bi škodile, ali celo zrušile podjetje.
VLADIMIR ZEVNIK, predsednik Sindikata pomorščakov Slo venije: "Delovanje sindikata v pogojih poslovanja na tujih tržiščih je zelo težko uskladiti z našimi pravnimi normami".
Potrošnik in njegove pravice
Zveza potrošnikov Slovenije je ob finančni pomoči Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, izdala praktični priročnik Potrošnik in po godbe v katerem ponuja napotke kako naj se prebijemo skozi pravne labirinte vsakdanjega življenja.
Na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj pripravljajo tudi nov evropsko usmerjen zakon o varstvu potrošnikov, ki bo postavil temelje učinkovitemu varstvu potrošnikov v Sloveniji. Seveda, kot so zapisali v uvodniku priročnika, se na tem področju ne bo veliko spremenilo, če se ne bomo spremenili potrošniki. Pravice lahko uveljavljamo, če jih poznamo. Prav v tem je smisel izdaje priročnika in zakona, ki bo dodatno uredil pravna razmerja med potrošniki in ponudniki blaga ter storitev.
Vsakodnevno vstopamo v veliko ševilo pravnih razmerij, od katerih je večina pogodbene narave. Pogostokrat se tudi sami ne zavedamo, da smo sklenili pogodbo..., ko se na primer peljemo z avtobusom, poslujemo z banko, kupujemo potrebščine, sprejemamo na stanovanje spretnega, včasih celo vsiljivega prodajalca, zastopnika. Ponudniki si dnevno izmišljajo nove in nove prodajne metode, da bi pri potrošniku vzbudili potrebe po nakupu. Problem nastopi seveda takrat, če s stvarjo, ki smo jo kupili, ni vse v redu. Začne se neenak boj s partnerjem, ki je običajno ekonomsko močnejši, bolj izkušen, pravno podkovan. Mnogi lahko to spretno izkoristijo, potrošnik pa ostane sam v temi nevednosti. Priročnik na 84 straneh nazorno opisuje različna stanja, zlasti pa osnovne pojme o pogodbi, prodaji na obroke, na čeke, pogodbi o delu, o potovanju, najemni pogodbi in druga vprašanja o katerih bi morali potrošniki več vedeti, ko stopamo v pogodbena razmerja.
■ £f
KOGA BO ODSLEJ GOSTIL HOTEL ISTRA
Aprila 1978 letaje Hotel ISTRA v Portorožu "dobil" nove stanovalce - delavce, takrat TOZD BLAGOVNI PROMET delovne organizacije DROGA Portorož. In najpozneje do februarja 1994 bodo delavci, danes DROGE d.o.o. živilska industrija Portorož, hotel ISTRO zapustili.
Za ta korak so se v DROGI odločili v prid racionalizaciji stroškov. V tem našem, živilskem velikanu, je danes zaposlenih 692 delavcev, takrat - daljnega leta 1978 - jih je bilo v DROGI 2400 delavcev.
Delovnih prostorov - kar je značilno za našo družbo -je dovolj. Razmere narekujejo iskanje notranjih rezerv v prid zmanjševanju poslovnih stroškov. Kljub temu je razveseljivo, da se delavci DROGE - gre za računovodske delavce vključno z informatiko, kdrovs-ko-splošne službe ter del prodaj e/trženj e - s selitvijo ne gredo na slabše delovne pogoje.
Delavci s področja informatike se selijo v Izolo (večidel tudi v Izoli živijo) in sicer v Profitni center ARGO (mimogrede profitni center je
nov naziv za gospodarsko enoto, to je bivši obrat in še prej TOZD itd.), medtem ko se ostali selijo v Sečo, tja, Iger je že domala trideset let jedro DROGE, profitni center ZAČIMBA. Uprava DROGE, toje poslovodstvo, trženje in finance ostajajo na Obali 27.
Koga bo odslej gostil hotel ISTRA? Nekateri menijo, da bodo PALAČE hoteli v Istro naselili stanovalce z znane vile VIRGINIE. To bi za stanovalce Virginie sicer pomenilo izpod dežja pod kap, a vendarle. Kakopak nas je zanimalo, če bo tako, kaj potlej z vilo Virginio? In povprašali smo o teh namerah hotele PALAČE g. direktorja, Danila Daneua. Ljubeznivo nam je odgovoril, da v tem hipu še vedno nima odgovora DROGE glede terminalov selitve iz Istre. Sicer paje res, da nameravajo v Istro naseliti delavce Hotelov PALAČE. To je začasno rešitev. Vilo Virginio bodo adaptirali! Za Portorožane, ki skrbijo za lepo urejeno mesto, in za turiste, ki nas obiskujejo, so to gotovo lepi načrti. In kdor načrtuje pametne rešitve, prejkone uspe, kar želimo HOTELOM PALAČE. In nam vsem.
Dragica Mekiš
SREČANJE Z ZNANIMI
Piranska naivna slikarka uvrščena v umetniško enciklopedijo
Ne tako redki obiskovalci Pirana odnesejo s seboj kot spomin od nas sliko piranske naivne slikarke Grete Pečnik. Njene storitve krasijo stene nemajhnega števila muzejev in zasebnih oboževalcev naivne umetnosti.
Domovanje v piranski Verdijevi ulici 4 je svojevrstna galerija. Posebno poleti se v njej vrstijo obiskovalci. Slike naše naivne slikarke so uvrstili na mnogo razstave v raznih deželah. Njeno ime pa so uvrstil tudi v umetniško enciklopedijo "Who's Who in International Art". Znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti ima v kolekciji del 'različnih slikarjev tudi nekaj platen Grete Pečnik.
Vsa leta, kar se Greta Pečnik bavi s slikarstvom, je njen atelje pravzaprav njena kuhinja. Bolje rečeno, v ateljeju ima tudi kuhinjo. Tu nastajajo njene slike, po cele dneve pa se ne more ločiti od čopiča.
Filmski spomini našega mesta
Kar nekaj desetletij je bil Piran slovensko filmsko mesto. Prirodne lepote, zgodovinske znamenitosti in prijazni ljudje so privabili v atelje Triglav filma precej snemalcev filmskih zgodb.
"Zlata doba Pirana kot filmskega mesta" se je končala pred slabimi desetimi leti. Splošna kriza filmske umetnosti je vplivala, daje bilo v Piranu in njegovi okolici vse redkeje videti snemalne ekipe z različnih koncev sveta.
Na filmskih snemanjih so sodelovali tudi številni Pirančani. Predvsem seveda kot statisti in udeleženci v množičnih scenah. Zlasti nekaterim upokojencem je to pomenilo dodaten zaslužek. Prijetno pa jim je bilo tudi pri srcu, ko so se potem videli na filmskem platnu. Teh časov se z nosalgijo spominjajo v Piranu še zdaj V razcvetu piranskega filmskega obdobja so organizirali celo društvo filmskih statistov. Predsednica je bila Marija Jereb, znana kot "filmska mama". Sodelovala je v različnih filmih ne le ko statistka, temveč tudi v manjših govornih vlogah.
Na to obdobje je ohranjen tudi spomin na znane filmske strokovnjake, kot so Mattson, Mastroianni, James Cobum, Amadeo Nazzari, James Masson in drugi. V domači in tudi tuji strokovni literaturi so neredko pisali o deležu piranskih statistov pri snemanju filmov. Na vse to je ostal le nostalgičen spomin na "zlata leta" Pirana kot filmskega mesta.
Doajen portoroških čolnarjev
Posebnost obmorskih turističnih krajev so čolnarji, ki z manjšimi ladjicami prevažajo turiste na krajših razdaljah. V vrsti portoroških čolnarjev je med
najvidnejšimi gotovo Rudi Romanello, saj zanj pravijo, da je doajen čolnarjev. Več kot petdeset let prevaža turiste po portoroškem zalivu, pa tudi dlje proti Kopru. Kot redkokdo pozna številne podrobnosti teh krajev. Turisti, ki se vozijo z njim, dobijo od tega svojevrstnega Cicerona veliko zanimivih podatkov.
Kadar ni na barki, Rudi Romanello opravl-S ja številne stvari na posestvu nad Lucijo. Prideluje vino in olive, saj je znan tudi po večkrat nagrajenem pridelku svojega vinograda.
Velik del svojega življenja je preživel na morju in ob morju, svojevrstna turistična dejavnost pa mu je tako prirasla k srcu, da Ji ostaja zvest tudi v letih svoje življenjske Jeseni.
NEPRECENLJIVO
BOGASTVO
Šege in običaji govorijo o življenju, pa tudi o tradiciji in kulturi posameznikov, skupin in narodov. Živijo iz roda v rod. Nekatere utonejo v pozabo. Tudi v našem delu Istre živijo številni običaji. Zapišimo jih, da ne bi tega svojevrstnega pomnika preteklosti prerasla pozaba in čas.
Novoletno "pobiranje dobre roke"
V nekaterih vaseh Šavrinije v Slovenski Istri je še živ marsikateri običaj, tako tudi novoletni "pobiranje dobre roke". To je običaj, ko otroci in mladina obiščejo vsako hišo in vaščanom zaželijo srečno in zdravo novo leto.
Hišni gospodar in gospodinja sta ob tej priliki otroke povprašala, kako je doma s starši, če sta zdrava nono in nona, kakšna je bila zadnja letina, koliko repov je v hlevu, kako so "hitale" oljke in koliko "toltrov" vina ... sploh čigav je otrok - tako so se v vasi vsi poznali. Med tem ali po "zasliševanju" paje gospodinja obdarovala vse otroke. Nekoč so bili darovi skromni, izključno domači priboljški: orehi, mandeljni, lešniki, jabolka, suhe fige, zimske hruške, nešplje, danes pa tudi pomaranče, čokolada, bomboni, mandolata (turški med), piškoti, seveda kupljene dobrote. V cule (iz naglavne rute, robca, prtiča) nabrane dobrote so z veseljem doma pregledali in jih spoštljivo zaužili. Vendar je bila navada pojesti vse do 17. ja-nuaija, ko je god sv. Antona, saj obstaja reklo: Sv. Anton sprazni kason - kanton."
Ker je bilo v vaseh veliko otrok, so hodili v gručah, danes pa se združijo vsi iz vasi. Ponekod hodijo samo še k sosedom in sorodnikom.
Otroci obiskujejo hiše na novo leto zjutraj, "mladatina", fantje in dekleta, zvečer, ponekod tudi na praznik Treh kraljev.
Tudi mladi dobijo kaj za pod zob in tudi nazdravijo z domačimi. Starejši jih hudomušno dražijo: "Kaj dobro roko, morože, morože je treba piskati!"
Običaj sestavljajo: pozdrav, voščilo, prošnja, tudi v obliki zapete pesmi, ter zahvala.
-	Dobro jutro! oča, mati. (Nasmejani, polni sreče in pričakovanja vstopijo.)
-	Srečno novo leto! (Vsak stisne roko domačim, danes tudi poljub na lica.
-	Smo pršle pu dobro roko. (Prosijo, ali gospodinja čaka na pesem.)
Zdaj pa boste pobrskale en kaj dobrega nam dale.
Vsem je znana dobra roka da napraveste za otroka!
Vsem je znana dobra roka, tu je sreča za utroka.
Zdaj pa zbogom, gremo preč.
Buh daj hlete sreče več.
(Gospodinja iz koša razdeli dobrote v cule.)
-	Buh daj hlete več! (Glasno in v zboru odgovorijo odpravljajoči se iz hiše.)
Že po "škali dol z baladura" otroci ocenijo radodarnost. In včasih če je po njihovi presoji bila gospodinja skopuška - "štišnjena", so zarobantili: "Da be blo vaše gonjišče drugo leto smetšče!'
Rožana Koštjal
M.J.
primorski u^Hp
l-.-Sh1-— pironska iidoja
OPTIMALNI RAZVOJ - SREČA VSAKEGA
ZDRAVJE DRUŽBE JE PRAV TOLIKO ODVISNO OD NEODVISNOSTI POSAMEZNIKOV, KI JO SESTAVLJAJO, KOT OD NJIHOVE TESNE DRUŽBENE POVEZANOSTI.
Albert Einsein, 1955
In zdravje je tudi sreča. Prav o njej pa te dni še posebno razmišljamo, jo želimo sebi, privoščimo drugim. Tudi na naši šoli - OSNOVNI ŠOLI CIRILA KOSMAČA PIRAN.
Ob prehodu v novo koledarsko leto se oziramo za pomembnimi dogodki in dosežki iztekajočega se leta. Nesporno je, da bosta v kroniki naše šole za leto 1993 neizbrisna dva, ki zelo pomembno opredeljujeta njen nadaljnji razvoj. To sta: sprejem v Unescov ASP program (Unesco Associated Schools Project for promoting International education) in izgradnja šole v Zelenem gaju. Oboje odpira za nas možnost postopnega preoblikovanja v sodobno, svetu odprto šolo, ki bo znala zaživeti v pogojih zahtevne multikulturne družbe. Optimalni razvoj in sreča vsakega in vseh otrok bosta tu spoznana kot neobhodna nujnost.
S predstavniki iz Unesca smo se prvič srečali povsem slučajno. Visoki odposlanec Jan Martenson - namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov in direktor Centra za človekove pravice je prišel s svojo delegacijo k nam v času intenzivnih priprav na začetek delovanja begunske šole. Razprave so imele tedaj predvsem pedagoško-psihološko-sociološko težo. In prav to nas je začelo zbliževati. Začeli smo razmišljati o reševanju problemov, ki smo jih oboji začutili kot pomembne. Do danes pa je med nami že razvit spodbuden prijateljski odnos. Postali smo 2960. šola Unescovega ASP programa in naša država 116. članica te velike svetovne družine. V informatorju Looking at the ASP so zapisali: 'The Ciril Kosmač Elementary School in Piran joined the ASP and it is expected that it will become a national resource centre for intercultural leaming. Slovenia has become the 116th contry to be a member of the network".
Pri tem nam je v močno oporo generalna sekretarka Nacionalne komisije za Unesco, gospa Zofija Klemen - Krek.
Delujemo v dveh projektih. V projektu Nort/South Dialogue and Support Programme (NSP) so nam v Parizu za začetek določili dve sestrski šoli - na Norveškem v Drammenu in v Italiji v Agiri (Enna). Začeli smo se dogovarjati za skupne projektne naloge. Skupaj bomo reševali probleme in si med seboj pomagali. Z nami sodeluje seveda tudi begunska šola. Drugi projekt SHARE (Scheme of Humanitarian Assistance for Refugee Education) pa je bil specifičen. Tu Unesco zanima, ali lahko svet, sicer prepoln vojn, pripomore tudi k ohranjanju intelektualno - kulturnih sokov naroda, ki mu grozi najhujše in seje zato začasno zatekel v drugo državo. Prav mladi bi naj svoj narod potegnili k ponovnemu napredku, ko bo čas vojn mimo. Seveda, če bodo na to pripravljeni in če bodo želeli. Ravnateljica naše begunske šole prof. Mensura Novo in njena prihologinja, prof. Sanda Jurin ugotavljata, da si njuni učenci srčno želijo nazaj domov. Na nas pa je, koliko jim lahko pomagamo, da bodo na tisti čas kar najbolje pripravljeni.
Vsi se veselimo tudi rojevanja centralne šolske stavbe. Še malo, pa bomo vsi učetelji in učenci z vsemi ključnimi dejavnostmi lahko zaživeli pod isto streho. To pomeni za nas veliko srečo, ki smo si jo že dolgo želeli. Veselimo se tudi ureditve okolice šole. Tu so še posebno pomembne rekreativne površine in bodoči mestni park - pljuča Pirana. Majhno strnjeno naselje, kot je naše mesto, to zares potrebuje. Odkar smo postali 2960. člen velike verige, ki oklepa naš planet, še bolj čutimo, da moramo zaželeti več sreče tudi njemu. Skrijmo ga kdaj med bolj skrbne dlani, saj je tudi on ogrožen in veliko manjši, kot smo še nedavno razmišljali!
Srečno, srečno, srečno tebi naš planet in vsem nam, ki nam omogočaš življenje! Poteza za kvalitetnejše in srečnejše življenje pa je seveda na naši strani - na nas LJUDEH.
Ravnateljica Alenka Aškerc Mikeln
Ml IA
ifiiiliCOOr
Trgovina, z mešanim blagom
Minicoop Trgovina z mešanim blagom BERNARDIN Tel.: 066 75-764
DOBRODOŠLI V NAŠI TRGOVINI MINICOOP!
Leto je komaj na začetku svoje poti, mi pa smo si že zastavili zahtevne naloge kako čim bolje zadovoljiti potrebam potrošnikov. Živila in drugi artikli za vsakdanjo rabo.
flr	* PESTI
mg-fi
NAJNIŽJE CENE NA OBALI * PESTRA PONUDBA
Odprto: ob delavnikih od 7.00 - 20.00 Ob nedeljah in praznikih od 8.00 - do 13.00
RAZMIŠLJANJE OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC
Letos smo na naši šoli začeli uvajati v pouk drobce mirovne vzgoje. Uvod vanjo je bil 10. decembra - dan človekovih pravic.
Vsi razredniki smo v petek prvo šolsko uro predstavili Deklaracijo o človekovih pravicah s poudarkom na pravicah otrok.
Ko sem brala posamezne člene, smo se zavedali vsi, učenci in jaz, da so te pravice lepo zapisane, a pogosto kršene.
Najhuje je seveda na področjih, kjer divja vojna, vendar se tudi v našem mirnem življenju dogajajo krivice, ki otrokom in odraslim grenijo življenje. Vsepovsod naletimo na agresijo: doma, v šoli ali na poti.
"Otrok ima pravico do ljubezni, zdrave prehrane, toplega doma, do brezplačnega šolanja,..."
Mnogi naši otroci pa prihajajo v šolo s skrito bolečino zaradi grobega ravnanja v neurejenih domovih. Otroci so prevečkrat žrtve socialne stiske, živčne prenapetosti staršev in odraslih, primitivizma, alkoholizma in v zadnjem času še droge.
V	stiski odgovarjajo tudi sami z agresijo. Na vprašanje, kje čutijo, da so kršene njihove pravice, so mnogi srečni, ker tega ne čutijo, nekateri pa so prizadeti na različne načine.
Izjave, ki so jih zapisali anonimno učenci od dvanajstega do štirinajstega leta, pravijo:
Vesela sem, ko slišim, kakšne pravice imamo. Na žalost pa vem, da se mnogokrat ne upoštevajo.
Kršitve vidim že na naši šoli pa tudi v kraju, kjer živim. Najbolj žalostno je, da se jim nihče ne postavi po robu. O človekovih pravicah se veliko govori, nastajajo vedno novi zakoni, žal le na papirju.
Deklica, 14 let
Moje pravice so kršene v šoli, ker me nekaj sošolcev neprestano tepe, žali in izziva.
Deček, 13 let
Zelo me moti, ker ne morem v miru poslušati razlage ali se med odmorom brez skrbi sprehoditi po razredu, ne da bi se kdo zaletel vame ali me spotaknil
Deklica, 13 let
Ljudje preklinjajo, tepejo, žalijo...
Deklica, 13 let
Nihče nima pravice pokati petard pred menoj in tudi kaditi ne.
Deklica, 13 let
Moje pravice so kršene poleti, ko zaradi hrupa v Komer baru ne morem spati.
Deklica, 12 let
Moje pravice so kršene na ulici, ko nam živčne ženske prepovedujejo igrati se.
Deček, 13 let
V	šolije vse več nasilja.
Deček, 12 let
Rada bi bilo ptica, da bi poletela tja, kjer ni nasilja.
Deklica, 12 let
Rada bi bila tak film, da bi ganila vse krivce za vojne. Potovala bi po svetu in kazala ljudem grozote, ki se dogajajo. Morda bi ganila ljudi, da bi prenehala s hudim.
Deklica, 12 let
10. decembra je bil dan človekovih pravic. Te dni po vsem svetu posvečajo pozornost strpnosti do človeka, posebno do tujcev. December je tudi mesec dobrih želja. Te preplavijo svet: od srca do srca. Prelepa navada! Brez božičnih in novoletnih čestitk bi bil čar praznovanja okrnjen.
Lepo bi bilo, da bi nas želje, ki sijih izrekamo, omehčale v odnosu do soljudi. Najbrž se ne zavedamo, da najbolj pogrešamo tisto, kar je čisto zastonj: tnalo prijaznosti in topline. Ali smo mar pozabili, da ju imamo?
Pa srečno!
Učiteljica slovenskega jezika IVICA ELLER
+ Cf
primorski 11'r'p
| V£r?.~ pironska izdaja	I
Med nami: delujejo in ustvarjajo
Morska biološka postaja Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani
V	primerjavi z nekaterimi drugimi sevemojadranskimi morskimi raziskovalnimi inštituti, ki so že praznovali stoletnico, npr. rovinjski ali pa tržaški, je Morska biološka postaja mlada ustanova. Osnovana je bila l. 1969 kot enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Vendar ni bila prva slovenska ustanova, ki seje ukvarjala z raziskavami morja: l. 1964je bil ustanovljen Zavod za raziskovanje morja s sedežem v Portorožu. Žal je zašel v finančno in kadrovske težave inje l. 1967prenehal delovati. Ljubljanski Inštitut za biolog joje iz zavodove stečajne mase kupil stavbo v Portorožu in nekaj raziskovalne opreme ter l. 1969 ustanovil Morsko biološko postajo (MBP). L. 1980 se je MBP preselila v adaptirano stavbo v Piran. Fomače 41, kjer so bili poleg laboratorijev urejeni knjižnica, večja predavnica ter najnujnejši prostori za bivanje 20 študentov. MBP sedaj deluje kot dislocirana enota Inštituta za biologijo Univerze in ima upravo v Ljubljani.
Na postelji trenutno dela 20 ljudi med njimi je 12 raziskovalcev: šest z doktoratom (dr. Jadran Faganeli, dr. Vlado Malačič, dr. Alenka Malej, dr. Valentina Turk, dr. Borut Vrišer, dr. Aleksander Vukovič) trije z magisterijem (mag. Oliver Bajt, mag. Lovrenc Lipej, mag. Patricija Mozetič) in trije z diplomo (Branko Čermelj, Nives Kovač, Radovan Planinc). Prevladujemo biologi, šest nas je, štirje so kemiki ter po en fizik in geolog. Tehnčno službo vodi Janez Forte, ladjevodja in hišnik pa je Franc Kravos. Na MBf so zaposleni še: knjižničar (Vladimir Bemetič), tajnica (Tatjana Ferko), dve kemijski tehničarki (Mira Avčin, Silva Maslo), pomožna laborantka (Alma Hvala) in čistilka (Janja Fišer).
(Pred kratkim je doktoriral s področja fizike Vlada Malačič. Novemu doktoiju znanosti prisrčno čestitamo!)
Dejavnosti MBP lahk^v grobem razdelimo v štiri skupine: temeljne raziskave, katerih cilj je prispevati nova spoznanja o obalnih mojih v svetovno zakladnico znanja (uspešnost se ocenjuje s številom publikacij v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah), monitoring - stalno spremljanje kvalitete moja, namen te dejavnostije spremljanje ekoloških razmer v Tržaškem zalivu glede na vplive človekove dejavnosti, aplikativne raziskave tj. specifične raziskave za posamezne naročnike ter izobraževalno dejavnost s katero skušamo raziš ko valci MBP posredovati svoje znanje domačim in tujim študentom, dijakom in učencem, njihovim profesorjem pa tudi širši javnosti.
V	okviru temeljnih raziskav, kijihfinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, na MBP trenutno tečejo štije projekti. Po številu publikacij sodi MBP med uspešnejše raziskovalne skupine v Sloveniji: v zadnjih petih letih smo v znanstveni periodiki objavili preko 60 prispevkov od tega okoli 30 u revijah, ki jih citira SCI (Science Citation Index), v zbornikih mednarodnih konferenc je bilo natisnjenih več kot 30 naših prispevkov, na mednarodnih konferencah pa smo imeli tudi 8 vabljenih predavanj; precej prispevkov so raziskovalci MBP objavili tudi v poljudnoznanstveni periodiki Pri temeljnem raziskovalnem delu nam zelo pomagajo številni mednarodni stiki s sorodnimi ustanovami v svetu: Veliki Britaniji, Švedski, Franciji ZDA, Izraelu, Avstralija, če omenim samo večletne stike. Ne smem seveda mimo zares dobrega sodelovanja z našimi sosedami Hrvaško, Italijo, Avstrijo, ki poteka predvsem v okviru programa Observatorija severnega Jadrana.
MBP je vključena v delo različnih mednarodnih inštitucij predvsem agencij Združenih narodov (UNEP-rogram ZN za okolje, IAEA-mednarodna agencija za atomsko energijo, lOC-Medvladna oceanografsko komisija UNESCa...). Tudi po naši zaslugi je bila R Slovenija na 8. zasedanju držav podpisnic Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem v Turčiji oktobra letos sprejeta kot polnopravna članica: program poteka pod okriljem Programa za okolje Združenih narodov (UNEP). Morska biološka postaja je tudi vključena v evropsko mrežo morskih raziskovalnih postaj MARS (European Marine Research Station). @e v preteklosti je v okviru sodelovanja SFRJ z Evropsko skupnostjo njihov direktorat za znanost in razvoj sofinanciral naš raziskovalni program; z večjim vključevanjem Slovenije v evropske integracijske tokove pa se nam odpirajo nove možnosti tudi v okviru raziskovanja in varovanja okolja.
Alenka Malej
Portoroški "Kaštel" spet buri duhove
Že na pragu glavne sezone je "Kaštel" dobil novo podobo. V glavnem je požel dobre ocene: okoli 1200 kv. metrov velik prostorje dobil dokaj zanimivo, domiselno izoblikovano obliko. Tudi vsebinsko je bil malo drugačen. Čeprav še vedno pretežno sejmarski, le da na oblikovno nekoliko višji ravni. Poslovnih interesov sicer ni bilo dovolj inje nekaj prostorov ob večerih kar zevalo od praznine.
Za preureditev prostora je najemnik "Intour" iz Kopra menda nvestiral okoli 650.000 mark. Marsikdo se je ob tem podatku vprašal, ali zaradi tako velike vsote denarja ne bi kazalo prostor Kaštela bolje izkoristiti izvensezonske mesece? Tudi zavoljo tega, ker od oktobra pa tja do aprila bi Portorož potreboval parmanentno turistično poslovno privlačnost.
V portoroških poslovnih in turističnih krogih v zadnjem času pretresajo bolj okvir kot podrobno izdelan načrt, kako bi izvensezonske mesece izkoristili Kašel. Podjetje "Intour" je menda pripravljeno stranske stene dodatno obdati s plastičnimi prevlekami, da bi dobili tako provizomo zaprt prostor. V njem naj bi organizirali različne prodajne sejme (cvetlice, živali, smučarska oprema, predstavitev zanimivih zadev, kot so avtomobili, vino, različni proizvodni programi, ves december bi se lahko tu vrstile različne božične in prednovoletne prireditve, v pustnem času maškarade in podobno).
Zanimiva zamisel je deležna podpore, pa tudi odklonitve. Ena poglavitnih je neurejen najemniški status podjetja "Intour". Samo to ne bi smela biti ovira da izvensezonska podoba turističnega Portoroža ne bi poskusila tudi na ta način spreminjati.
Lucijani vsi po vrsti trdijo:
ŠPORTNA DVORANA JE KOT "ŠUS!"
LUCIJA,...
Eno najmlajših mest na Slovenskem, Lucija, ki se širi v hrib in dalj, je bogatejše za zgradbo, ki je v mnogočem spremenila utrip naselja. Dolgo pričakovana in z nemajhnimi težavami "opremljena" dogradnja je mestu v nastajanju, ki sije zelo pridobilo 7.500 prebivalcev, ponudila možnost za prenekatero porabo časa. V njej gostujejo učenci s šolskim in izvenšolskim programom, vrstijo se športne, družabna in siceršnja srečanja in že prhaj a do dni, ko je dvorana zasedena do poznih večernih ur.
Dvorana je kot ena prvih servisnih vozlišč msta nedvomna pridobitev, kar lahko potrdi tudi bežna anketa med nekaterimi prebivalci:
-	Silvana Nižetič z Limnjanske ceste: končno smo dobili dvorano, kije velika pridobitev za kraj in športnike, pa tudi mladina je dobila, kar je potrebovala:
-	Vida Flego, športna zveza Piran: dvorana pomeni ogromno, se pa zaradi gneče v njej že kaže potreba po novi. Kljubi pogrešajo v njej klubski prostor, kjer bi se zadrževali, drugače pa moram reči, daje bil za dvorano skrajni čas;
-	Magda Kos, Ukmarjeva ulica: Dvorana je dobra pridobitev za našo občino n Lucijo, da se telovadnica ne bo porabljala za druge namene in bo bolj namenjena lucijski mladini:
-	Andrej Žnidarčič, Obala: dvorana je pozitivna stvar, dobro je, da se ima mladina kam dati;
-	Nadja Knep, Čokova ulica: Mislim, da je telovadnica zelo lepa in funkcionalna inje bil skrajni čas, da smo jo pridobili. Velika škoda pa je, da v telovadnici verjetno ne bo mogoče igrati mednarodnih tekem zaradi pndzpkr}oj stebrov na sredini igrišča, ki ovirajo pregledanost z zapisnikarske mize. Ta bi namreč morala biti postavljena točno na sredinsko črto igrišča;
-	Breda Kranjc, Liminjanska ulica: Dvorana je v redu, lahko pa bi bili notri kakšni plesi in tudi kakšen koncert;
-	Franc Bergant, Ukmarjeva ulica: Večnamenska dvorana je velika pridobitev za šport v občini Piran, še zlasti za kakovostni razvoj rokometa. Potrebno pa je zagotoviti dostopnejšo obliko uporabe (ne po tržnih cenah) čimširšemu krogu mladine. Vsekakor je treba urediti še zunanje površine;
-	Leon Grošelj, upravitelj dvorane: Moram reči, daje od 23. oktobra, ko smo odprli dvorano z rokometnim drečanjem državne lige med našimi dekleti in Ptujem (zmagali smol), v njej stalna gneča. Imeli smo tudi ligo v malem nogometu, v dvorani so se že pripravljali košarkarji Slovana. Zdaj bo malo predaha okrog Novega leta in po njem, potem pa bo spet vse zasedeno. Športna dvorana v Luciji (največja ob slovenskem morju), kamor se lahko ob različnih priložnostih "stisne tudi do 1.500 gledalcev, je nedvomni zadetek za celotno občino in mesto samo. Ko bodo uredili še zunanja igrišča, ko bodo napolnili zdaj prazne lokale (prazne dne 14. decembra) in ko bodo na del Liminjanske ceste položili še eno plast boljšega asfalta, bo postala eno od zbirališč mladine in krajanov. Možnosti njene uporabe so namreč s plesi, koncerti, telovadbo, športom, kulturnimi in dogodki iz drugih dejavnosti večpomenske. Pridobitev je za mesto in občino takšna, da ne bi smeli stroški delovanja kdaj kasneje utišatiživžavvnjej.
Zoran Debenjak
HOTELI RIVIERA
PORTOROŽ / PORTOROSE / SLOVENIJA
Veliko sreče in uspehov v letu 1994 Vam želi kolektiv Hotelov Riviera Portorož
. o
ŠPORTNI UTRIP V OBČINI PIRAN
Piranski šport je na razpotju. Nadaljevati s sivino povprečnosti, ali se reorganizirati in začeti drugače. Zakaj drugače? V občini, bo^j ali manj uspešno, deluje kar 27 športnih klubov in društev. Iz razpoložljivih podatkov je moč razbrati, da je najmanj četrtina prebivalcev - občanov športno aktivnih, kar ni zanemarljivo število, če upoštevamo dane možnosti oz. pogoje za njihovo udejstvovanje. Tudi pestra ponudba vsaj 17-tih športnih panog odraža in zadovoljuje interese športno aktivnega prebivalstva.
Mnogokrat smo kot bežni poznavalci športnega utripa v občini, veseli in ponosni ob rezultatih, kijih naši športniki dosegajo na različnih tekmovanjih, le malokdo izmed nas pa se ob tem vpraša, kdo so tisti posamezniki ali skupine ljudi, ki so ob športnikih zaslužni za to naše veselje ali ponos. Kot v življenju nasploh velja tudi v športu pravilo, da brez vlaganj, trdega dela in odrekanja ni uspehov in ne dobrih rezultatov.
Delo posameznikov ali skupin ljudi, ki v športnih klubih in društvih opravljajo vsa strokovna, organizacijska, finančna, administrativna in druga tehnična opravila za družbo izredno pomembno in koristno. Pa se tega zavedamo? Smo jim pripravljeni pomagati, vrednotiti njihovo delo? Ali jih sploh poznamo? Taki ali drugačni odgovori na zastavljena vprašanja so odvisni od sposobnosti okolja, v katerem ti posamezniki ali skupine ljudi delujejo in živijo, da jih razrešuje. In kako je s tem v naši občinj?
Brez ovinkarjenja in olepševanja stanja pri nas lahko z eno besedo povemo, daje tudi pri nas, kar se športa tiče slabo. Kljub temu, da imamo kup športnih društev, klubov, športov, pa Je za vse značilno, da ni prave kontinuitete, ni športa, ki bi simboliziral občino, ni športne "persone" piranskega športa, ni enega profesionalnega športnega delavca, ni tradicionalne športne prireditve, ni nikakršnega sodelovanja med gospodarstvom in športom, kar je sicer značilno za turistične kraje, ki s športom sodelujejo z roko v roki. Športni pedagogi se praviloma ne vključujejo v delo športnih društev in klubov in niso gonilna sila športne dejavnosti. Vse preveč je stihijskega in zaletavega dela posameznikov ali skupine ljudi, ki se donkihotsko bojujejo s športno birokracijo, nerazumevanjem okolja, oblastjo...
Potrebna je prenova! Prenova v razmišljanju, prenova v idejah, prenova v ciljih. "Družinskih" društev ne potrebujemo. Potrebujemo model športa v občini, ki bo sistematično osveščal ljudi, predvsem mlade ljudi. Svet mladih pa je danes svet glasbe in športa. Za glasbo smo nekako še poskrbeli, pri pogojih za športno dejavnost pa se je zataknilo. Občina Piran ni siromašna. Siromašni pa smo pri zagotavljanju osnovnih pogojev za zadovoljevanje teh potreb mladih.
Načrtno zagotavljanje osnovnih pogojev za športno dejavnost ne more temeljiti na vsakoletnem omejevanju proračunskih sredstev in njihovem realnem zmanjševanju. Utemeljena so pričakovanja športnikov in športnih delavcev, da bodo ta vprašanja ustrezno rešena z novo zakonodajo. Zakon o športu naj bi urejal financiranje, samostojno osebno delo v športu, strokovno delo na področju športan, status vrhunskega športnika, zdravstveno varstvo športnikov, opredelil prireditve, mrežo športnih objektov, informatiko ter vlogo strokovnega sveta za šport.
In kaj bi bilo potrebno urediti v naši občini do sprejema nove zakonodaje, oziroma v iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje v uvodu tega prispevka? Vsekakor bi bilo potrebno organizirano pristopiti k reševanju naslednjih nalog: sistematični izdelavi modela šolskega športa, ki ga sedaj ni, na osnovi izdelanega modela šolskega športa reorganizirati sedanjo dejavnost klubov in društev, sistematično urediti področje izobraževanja in usposabljanja strokovnih kadrov in reorganizirati občinsko športno zvezo. Le z realizacijo teh nalog se bo piranski šport dvignil iz sivine povprečnosti in začel drugače.
Franc Stupar *
ŠPORTNA IZKAZNICA KLUBOV IN DRUŠTEV V OBČINI
Balinaski klub "Antena"Beli križ - Portorož
Ima 32 elanov, od tega 10 tekmovalcev. Tekmujejo v II, slovenski ligi. Redno vadijo 2 krat tedensko po dve uri (pionirji, mladinci, člani). Delujejo na balinišču na Belem križu kot najemniki. Predsednik kluba: Alojz Sušmelj
Balinarsko društvo Lucija
Ima 60 članov, od tega 12 tekmovalcev. Tekmujejo v I. Obalni balinarski ligi. Redno vadijo 2 krat tedensko po dve un (člani). Delujejo na balinišču pri Taverni, kjer imajo tudi društven prostor. Predsednik društva: Marjan Radovič
Balinarski klub 'Prijatelji" Seča
Ima 30 članov, od tega 20 tekmovalcev. Tekmujejo v I. Obalni balinarski ligi. Redno vadijo 4 krat tedensko po tri ali štiri ure. Delujejo na balinišču Hotela Bernardin. Predsednik kluba: Zdravko Taškar
Jadralni klub 'Pirat"Portorož
Ima 180 elanov, od tega 40 tekmovalcev. Redno vadijo v klasah OPTIMIST, EVROPA, 470, predvsem ob vikendih. Klubske prostore imajo v neposredni bližini hotelskega kompleksa Bernardin. Tekmujejo na kriterijih in drugih regatah, državnih prvenstvih, Pokalu Alpe-Jadran, pomladanskem in jesenskem pokalu ter na mediteranskih in svetovnih prvenstvih. V okviru kluba deluje tudi modelarska sekcija, ki šteje 26. članov, od tega je 18 tekmovalcev in se med drugim udeležuje tudi prvenstva SEVERNEGA JADRANA (radijsko vodeni modeli). Delujejo v klubskih prostorih v Matteottijevi ulici v Piranu. Predsednik kluba: Darko Planinšek Jahtni klub Portorož
Ima 112 članov. Redno sodelujejo na sedmih regatah, od tega na petih mednarodnih: Lignano, Milje, Monfalcone itd. Delujejo v Marini Portorož, kjer imajo tudi svoje klubske prostore. Predsednik kluba: Zvone Birsa
Kolesarski klub Portorož
Ima 36 članov, od tega 27 tekmovalcev. Udeležujejo se predvsem kolesarskih dirk po Italiji na povabilo zamejskih Slovencev. Redno vadijo pionirji štiri krat tedensko do 60 km, mlajši mladinci pet krat tedensko ter starejši mladinci prav tako pet krat tedensko do 120 km. Predsednik oz. nje-go namestnik: Polde Batič
Košarkarski klub Portorož
Ima 41 članov, od tega 28 tekmovalcev. Vadijo kadeti in mladinci tri krat tedensko v telovadnici Srednje pomorske in prometne šole v Portorožu. Kadeti tekmujejo v I. slovenski košarkarski ligi -IV. skupina, mladinci pa v I. slovenski košarkarski ligi-ZAHOD. Z izgradnjo športne dvorane v Luciji so s treningi in tekmovanjem vključili tudi člansko ekipo, kar bo v prihodnje zagotovilo razcvet e športne panoge tudi v naši občini. Predsednik kluba: Borut Žerjal Nogometni klub "Solinar"Piran
Ima 170 članov, od tega 160 tekmovalcev. Redno vadijo mlajši in starejši pionirji ter kadeti tri krat tedensko, mladinci in člani pa vsak dan. Mladinci tekmujejo v 2. mladinski ligi - zahod, članska ekipa pa tekmuje v 2. SNL. Delujejo na Stadionu v Piranu, kjer imajo tudi klubsko pisarno. Predsednik kluba: Luciano Milok
Plavalni klub "Biser"Piran
Ima 102 člana, od tega 48 tekmovalcev. V svoji sredini imajo štiri kategorizirane športnike (dva imata status vrhunskega športnika nacionalnega razreda, eden status zelo perspektivnega in eden status perspektivnega športnika). Redno vadijo štiri do pet krat tedensko po dve url do dve
in pol ure in sicer mlajši pionirji, mladinci, kadeti in člani. Tekmujejo na slovenskih prvenstvih, tekmovanjih za slovenski pokal ter na vrsto drugih tekmovanjih. Vadijo v bazenu GH Metropola, Hotelih Palače - Terme ter v Hotelu Riviera. Predsednica kluba: Mojca Slapernik
Ribiško in potapljaška društvo Piran
Ima 479 članov, od tega 38 tekmovalcev. Aktivne so sekcije: trnkarjenje, potapljanje in podvodni ribolov. Redno vabijo pionirji in juniorji (tmkaijenje) vsak četrtek, stažne potope pa imajo vsako nedeljo. Tekmujejo na državnih prvenstvih n drugih mednarodnih tekmovanjih. Predsednik društva: Drago Šinkovec
Rokometni klub Piran
Imajo 50 članov, od tega 30 tekmovalk. Redno vadijo članice štiri krat tedensko, starejše deklice tri krat tedensko. Članice v prvi slovenski ligi v beli skupini, starejše deklice pa v prvi slovenski ligi - zahod. Vadijo v športni dvorani v Luciji ter na Stadionu v Piranu, kjer imajo tudi klubsko pisarno. Predsednik kluba: Franc Bergant
Smučarski klub Portorož
Ima 250 članov. Redno izvajajo šole alpskega smučanja (začetna, nadaljevalna in tekmovalna) in sicer ob sobotah. Za svoje člane organizirajo tudi zimovanje. Že vrsto let uspešno organizirajo smučarski sejem, težave pa imajo z organizacijo sobotnih smučarskih izletov. Predsednik kluba: Robert Turk
Schotokan karate do klub Piran
Ima 60 članov, od tega 13 tekmovalcev. Vadijo dva krat tedensko v telovadnem domu v Rozmanovi ulici v Piranu. Tekmujejo na kvalifikacijah za državno prvenstvo in na državnih prvenstvih (borbe in kate). Predsednik kluba: Mehmed Hot
Strelska družina IX. korpus Piran
Ima 130 članov, od tega 25 tekmovalcev. Redno vadijo pionirji, mladinci in člani. Tekmujejo v II. slovenski Kg! - zahod. Predsednik družine: Edi Sovdat
Strelska družina Portorož
Ima 70 elanov, od tega 60 tekmovalcev. Ena tekmovalka ima status vrhunske športnice nacionalnega razreda. Redno vadijo pionirji, mladinci in člani na strelišču v zaRtmlšču v Luciji. Tekmujejo v I. državni ligi (najboljši strelci) ter v tretji slpvenski ligi. Predsednik diViVlbne: Zoran Oražem
Šahovsko društvo Piran
Ima :103 člane, od tega je 33 tekmovalcev. Redno vadijo dva krat tedensko osnovnošolci, tri krat tedensko mladinci, dva krat tedensko člani ter enkrat tedensko članice. Tekmujejo v II. slovenski ligi. Predsednik društva: Goran Treursič
TVD Partizan Piran (akrobatsko plesna skupina ter rekreacija članov)
Ima 488 članov. Redno vadijo (deklice osem sllupin) dva krat tedensko, v telovadnem domu v Rozmanovi ulici ter ob torkih v Luciji. Dečki enkrat tedensko ter člani dva krat tedensko. Akrobatsko plesna skupina veliko nastopa, predvsem na območju občine, pa tudi obale in drugod. V posameznem letu izvedejo 50 akrobatsko plesnih nastopov, organizirajo več izletov, ogledov mednarodnih tekmovanj, se udeležujejo srečanj plesnih skupin ter organizirajo letovanje v Mozirju. Predsednik društva: Franjo Domjan Tenis klub Portorož
Ima 120 članov, od tega 30 tekmovalcev. Redno vadijo večkrat tedensko na igriščih v Luciji-Mari-na. Tekmujejo na regijskih in državnih prvenstvih ter na mednarodnih turnirjih. Za starejše člane kluba organizirajo razne rekreativne tumiije. Predsednik kluba: Zdenko Vozlič
Veslaški klub Piran
Ima 112 članov, od tega 80 tekmovalcev. Redrib vadijo dva krat tedensko na morju, tri krat tedensko v telovadnici ter enkrat tedensko v prostorih Veslaškega kluba Argo v Izoli. Tekmujejo na Istrski regati, Piranski regati, regatah v Izoli, Kopru in Pulju, na državnem prvenstvu ter na mednarodnih regatah - Bled, Beljak, Celovec. Predsednik kluba: Danilo Daneu
Volleg club Portorož
Ima 75 članov, od tega 36 tekmovalcev. Vadijo tri do štiri krat tedensko. Člani tekmujejo v III. državni ligi. Zelo aktivno sodelujejo z ekipami v zamejstvu. Uspešni pa so tudi pri organizaciji BE-ACH VOLLEV turnirjev. Predsednica kluba naNada Trunk - Širca
Socieia sportiva Pirana - Športno društvo Piran
ima 165 članov, od tega 120 tekmovalcev. V okviru društva deluje več sekcij in sicer: odbojka za ženske, kotalkanje (hitrostno in umetnostno), hokej na kotalkah, atletika in jadranje. Tekmujejo pa v UL državni ligi - zahod v odbojki, s hokejisti in kotalkaiji na prvenstvih Slovenije ter tekmovanjih Alpe-Jadran in z atleti na državnih prvenstvih in drugih tekmovanjih v slovenskem, pa tudi v italijanskem prostoru. Jadralci so.najbolj aktivni v klasi EVROPA. Značilnostf kluba je trdno in pogosto sodelovanje a sorodnimi klubi v sosednji Italiji (tako z Italijanskimi kot tudi s slovenskimi klubi v zamejstvu). Predsednik društva: Plinio Tomasin Zveza tabornikov Slovenije 'Rod Sergeja Mašera"Piran
Ima 45 aktivnih elanov, trije vodi imajo srečanja enkrat tedensko v prostorih Pionirskega doma v Piranu. Delujejo na podlagi programa, ki zajema pridobivanje novih zanj (taborniških vprašanj), organizirajo Izlete (Nanos, Slavnik itd.) ter vsakoletno taborjenje. Starešina roda: Gilbert Koncilja Zveza tabornikov Slovenije 'Rod Morskih viharniki"Portorož Zagotoviti Je potrebno zagonska sredstva za ponovno aktiviranje. Starešina roda: Milan Emeršič
I N V I T A d.o.o.
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105,66320 Portorož Tel.& fax:066/70-584
Prodajate,
kupujete,
oddajate ali najemate
HIŠE - STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA ?
Pokličite nas,
uredimo tudi ustrezno dohumentacijo.
INVITA d.o.o.
. *
Lucijanom se obeta:
BITKA ZA DOSTOP DO MORJA!
VSEVEDOV KOTIČEK
Lucija,...
Le redkim prišlim in tistim obmorcem, ki so zrasli ob njem, je organsko vtkan pomen moija, te velike slane vode, ki se je v tokratnem pojavu (v zgodovini zemlje je morij pač bilo več) natekla do teh robov v času med 7000 in 35000 pred našim štetjem. Nekateri ga pač jemljejo kot sestavni del pogleda skozi okno, kot tisto šumljanje in večno bučanje vzdolž prometnic; celinci zarij zvečine zvedo celo samo poleti
Pa vendar je življenje ob tem največjem slovenskem slanemjezeru, čez katerega valove je mogoče priti do slehernega konca sveta, vse prej kot nekaj, kar je 37-krat večje od, denimo. Bohinjskegajezera. Domala vseje tod navezano nanj, pa naj gre za turizem, toplice, soline, ribištvo, kopanje, vodne športne, zgodovino, kmetijstvo, podnebje, vina in samo sonce. Pomen moija se torej skriva v samostalniku in samo lenoba nerazmišljanja nas sili v manjšanje njegovega vpliva, saj, denimo, moije oblikuje tudi pogled na svet: medtem ko se pogled Gorenjca odbije od sosednjega hriba in se tam konča njegov razgled, pačez moije dobesedno vidiš v sleherni kotiček tega planeta.
Ko sem potemtakem nekega dne po novem letu, z nogami že v letu 1994, še enkrat okrepil spoznanje o morju, sem v vročici razprav o bodočem življenju samouprave in občin skušal dognati, kaj od tega moija ima in koliko ga ima Lucija, to največje mesto na Piranskem. V nekem trenutku morebitnih bodočih razmejevanj se mi je namreč zazdelo, da Lucija nima dostopa do moija, oziroma izstopa na moije. Če bi namreč presodili po tistih dveh tablah, ki v bližini teniških igrišč napovedujejo Lucijo in bi mimo njih potegnili ravno črto do polotoka Seča bi se izkazalo, daje največ prebivalcev občine Piran brez enega samega metra morske obale.
Ročno, pravzaprav nožno sem se odpravil na piransko občino, da na ustreznem zavodu preudarim dejansko stanje. Prijazna Nataša Umek, ki ima dober pregled nad stanjem papirjev, zemljevidov in urbanističnih dokumentov, mije celo odstopila 1.5x1.5 metra široko polo izrisanih mej krajevnih skupnosti (domnevam, da gre bolj za meje ureditvenih območij, pokritih z načrti). Z lokalnega "zemljevida" je razvidno, da če krajevna meja po robu kanala Fazan (ne vem, če po sredini) zaobjeme vso obalo marine in se na skrajnem robu avtokampa obme nazaj proti diskontu. Lucija torej ima dostop do moija in se prizadetim ne bo treba z zemljevidi, izračuni, šestili in še s čim boriti za izstop na moije ali vsaj za kakšen koridor.
V trenutku tega spoznanja so mi padli v bližnjo vodo vsi načrti, da bi s senzacionalističnim člankom o borbi Lucijanov za Koridor do moija, pobral še nekaj lokalne slave, od katere sem že doslej precej slabo živel.
Gospa Nataša pa le ni v celoti ovrgla domneve, da bi se kdaj na domnevni meji med dvema domnevnima bodočima občinama (Portorož in Lucija) bliskali da brohotni noži bodočih razmejitev: Lucijani zares nimajo niti metra pravice do svobodnega moija. Nimajo enega samega metra svobodnega moija, kamor bi lahko šli, ne da bi za to morali koga vprašati in predvsem plačati za to. Če gredo skozi kanal Fazan na moije, morejo imeti vsej čoln; tudi vstop v marino ni kar tako, pri čemer je kopališče odmeijeno izbrancem; tudi za vstop v avta kamp je treba plačati, pa čeprav bi radi šli samo do moija ali na tisto nasuje za počivališčem šotorov in avtomobilskih prikolic.
Prebivalci Luc je se bodo potemtakem morali boriti za izstop na moije, sej je tisto nasuje pravšnje za nekakšno zastorj komunalno kopališče!
Potemtakem moj zapis le ni brezpredmeten in me potemtakem čaka še nekaj lokalne slave, skupaj z občutkom, da sem nekaj napravil za svoj kraj z osebne izkaznice.
ZORAN DEBENJAK
BORZA IDEJ-BORZA IDEJ- BORZA IDEJ
Eden najbolj zapletenih sistemov, kar jih deluje v nam znanem veso ju, je v naših glavah. V njih se porajajo zamisli in ideje, ki dopolnjujejo, spreminjajo in dograjujejo vse naše življenje.
Skoraj ni človeka, ki si ni ustvaril različnih predstav zamisli in idej o potrebah možnostih in uresničevanju tisočerih stvari v svojem življenju. Nekatere ohranja za sebe in jih je možno uporaba le v ozkem individualnem svetu. Brez števila pa idej, ki posredno ali neposredno spreminjajo tudi življenje drugih in vplivajo na njihov razvoj.
Ne le^pohalne zamisli in izumi, tudi številne vsakdanje zadeve so bogastvo. Med nami skoraj ni človeka, ki ne bi "pogruntal" kaj koristnega. Zal da to dostikrat ostaja zaprto v ozek svet, čeprav bi lahko koristilo mnogim drugim.
V	pogovorih je večkrat slišati, da bi tako kot za finančne vrednotnice morali imeti tudi borzo idej. Na njej naj bi predstavljali pomembne in manj pomembne zamisli, ideje, izume enodnevnice in bogate izkušnje za spreminjanje in razpletanje številnih vsakdanjih vprašanj.
V	našem "Utripu" odpiramo borzo idej. To naj bi bil prostor, kjer bi lahko vsakdo predstavil svoje zamisli, potrebne in koristne drugim. Pod to rubriko bomo objavili opise original nih zamisli za razreševanje ustvaijalnih in eksistenčnih vprašanj. Na tem prostoru naj bi se srečevale tudi ponudbe in povpraševanja po raznih idejah in zamislih Ta prostor naj bi bil tudi možnost, da bi se srečevali ustvarjalci različnih idej, navezovali stike drug z drugim. Neznatne stvari se včasih razrastejo u pomembne življenjske dosežke in dogodke.
Kdorkoli bi rad predstavil drugim kakšno svojo zamisel že uresničeno idejo ali bijo rad posredoval drugim, ga vabimo, da postane aktivni udeleženec naše borze idej.
Ali bomo kot lastniki delnic, o čemer se zadnje čase precej govori, imeli vsi delavci enake pravice pri delitvi dohodka in upravljanju podjetja?
. Potencialni delničar
Zaenkrat se govori samo o nespremenjenih dolžnostih.
Govorimo o evropskih cenah, evropskem umiku, evropskem manage-mentu...
Kaj pa evropske plače? Se o njih kaj govori?
Neevropejec
Saj jih že imamo: enotedensko evropsko plačo prejemamo enkrat mesečno.
Ali imaš kakšno uradno informacijo o tem, kaj bo z delavci, ki so nača-kanju?
Eden-od-teh
Imamo samo neuradno informacijo o tem, kaj čaka nas vse.
Vsi, ki smo na neprostovoljnem čakanju, se sprašujemo, kdo je kriv, da imajo podjetja neposredne zaloge.
Vsegasit
Kriva je množica vam podobnih, ki imajo denarja komaj za kruh.
Alimeniš, dabi splošna stavka pomagala, da bi se kqj zganilo?
Optimist
Zganili bi se predvsem tisti, ki že lep čas skušajo stopiti sindikatom na prste.
V čem je pravzaprav smisel zakona o privatizaciji? Uzakoniti že obstoječe razmere.
Napreden
Strašno rad bi se prerinil do kakšnega korita. Imaš kakšen dober recept?
Trinajsto prase
Začni se ukvarjati s svinjerejo.
V prejšnjem režimu so nas pitali z razlago, daje vse naše in da smo vsi lastniki vsega. Zdaj naj bi nam razdelili nekaj delnic, nekaj jih bomo lahko kupili sami in bomo torej spet vsi lastniki vsega. Delavci se sprašujemo, v čem je razlika.
Skupina delavcev
Razlika je sledeča: prej ste bili lastniki vsega čisto avtomatično in niše o ničemer odločali. Zdaj pa boste dejanski lastniki tistega dela, katerega boste lahko kupili s svojimi plačami, kar v bistvu pomeni, da spet ne boste o ničemer odločali.
Toliko vsepovsod piše o kvaliteti dela, pa v podjetjih vseeno prihaja do hudih napak. Razloži mi, kako je to mogoče!
Seminarist
Je že prav tako, kajti glede na to, da so nekateri očitno še vedno v obdobju učenja in glede na to, da se na napakah največ naučimo, bomo v Sloveniji kmalu imeli toliko neprekosljivih strokovnjakov, da nam bo ves svet zavidal.
S. POŽAR
diha stvaritev narave. In iz teh strojev prihajajo ro&i no izdelani kosionix-posode. Kartežko f verfti.dak kaj tako ličnega prihaja iz delavnice, kjer domuje dvoje spretnih rok.
Zadnje čase pa nastaja v tej delavnici kar cela serija iz nerjavečega jekla sodčki po 2 do 15 in še več litrov. Postavljeni na mizo so kot lep okras, hkrati pa kot vsestransko uporabna posoda za vino, žganje, olje ali kaj drugega.
V skromni, lepo urejeni delavnici se porajajo različne ideje. Precej usron od središča Lucije. In po pa bočjih proti Sečovljah je menda še več takih nenavadnih lično urejenih poslopij. V njih nastaja marši kaj, kar govori o razgibanem stvariteljskem duhu.
IntermarkeT
Sla po ustvarjanju
Istrska hiša v lucijskem naselju Lučan 2 se po zunanjosti nič kaj dosti ne razlikuje od drugih starejših, po pobočju raztresenih hiš. Toda notranjost izpričuje, da so se v njej stanovalci lepo udomili Sodobni pohištveni elementi se lepo ujemajo z istrsko zasnovano notranjščino.
Prizidek pa je nekaj svojevrstnega. Pravzaprav napolnjen z različnimi stroji, ki pričajo, da gre za skrbno urejeno kovinarsko delavnico. Različni obdelovalni stroji, od stružnic do težke kovinske stiskalnice, so vsi bolj ali manj originalni izdelki Antona Maglice. V njihje nekaj več kot samo posrečeno uresničena želja izdelati si prikladno orodje. Iz njih
66320 Portorož - Portorose Liminjanska 91 Tel.& fax:066/70-185
Ekskluzivni zastopnik firme GUZZINI na slovenskem tržišču.
££guzzlnr
. 0
Kot dolga, iztegnjena dlan, je piranski polotok najzahodnejši del Slovenije. Naš občinski mikrokozmos se razteza od 13 34' do 13 44' vzhodne širine od Green-wicha. Kdo bi mogel podrobno izmeriti vse, kar vsak hip nastaja, se spreminja in ugaša na tem prostoru, kije naša občinska streha.
Pomagajmo si s sicer suhoparno, a zelo zgovorno predstavo številk. Kje živimo, kdo smo, kaj smo, koliko nas je in kakšni smo.
F»o širokem in po čez je naša občina raztegnjena na 46 kvadratnih kilometrov. Kar (ali samo) 17,8 km morske obale pljuska v to površino. Na vsak kvadratni kilometer pride poprečno 370 prebivalcev. Iz tega lahko izračunamo, daje po popisu 31. 3. 1991 tu živelo skupaj 16.768 ljudi (od tega 8.115 moških in 8.653 žensk. Do novembra 1993 je to število nekoliko poraslo. Prijavna služba je naštela 17.028 prebivalcev. V zadnjih desetletjih seje ševilo prebivalcev skoraj podvojilo. Po popisu leta 1956 je štela občina Piran vsega 9.385 prebivalcev. Tudi takrat je bilo število ženskega prebivalstva malenkostno večje od moškega.
Po podatkih popisa iz leta 1991 je tu prebivalo 10.949 Slovencev (56,3 %), 1169 Italijanov (7 %), 1468 Hrvatov (8,8 %), 563 Srbov (3,4 %), ter Muslimanov (1,8 %). Osalo so bili pripadniki različnih narodnosti.
'Tudi leta 1956 je bilo narodnostno razmerje prebivalcev naše občine precej podobno: takrat seje prebivalstvo že nekoliko ustalilo. Po Londonskem sporazumu, sklenjenem 5. 10. 1954., so se lahko pripadniki drugih narodnosti preselili. Do leta 1956 seje poglavitni val preseljevanja, zlasti italijanskega prebivalstva, že dokaj umiril.
Res "mlada" občina
In kako živijo osnovne celice našega prebivalstva? V občini je vsega 6.014 gospodinjstev, na eno gospodinjstvo pride povprečno 2,7 članov. Najvišje je na območju Nove vasi, Padne, Sv. Petra, kjer pridejo nad trije člani na eno gospodinjstvo, v Piranu in Portorožu pa le 2,6 člana. Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da živijo v naši občini pretežno starejše družine. Povsem temu ni tako. Do 30 let starega prebivalstva je nakaj nad 40 %. Iz tega bi lahko sklepali, da smo pravzaprav "mlada" občina. Res je, daje okoli 28 % prebivalstva starega nad 50 let, 16,2 % nad 60, 6,2 % nad 70 let in 1,9 % nad 80 let. Videti je, da prevladujejo mlade družine z enim do dvema otrokoma. Čeprav je piranska občina po življenjskem standardu prebivalstva precej nad slovenskim povprečjem* socialni razlogi najbrž niso odločujoči za majhno število otrok. Morda bi na to vprašanje lahko odgovorila raziskava, če se otroci, brž ko odrastejo, ne preselijo in zasnujejo samostojnega družinskega ognjišča. Na tako razmišljanje navaja tudi podatek, daje v občini vsega 7.328 stanovanj s skupno površino 514.650 m2. Od tega sta 902 stanovanji za občasno uporabo (weekend stanovanja), 256 stanovanj pa za opravljanje različnih dejavnosti,
Kruh naš vsakdanji
Itar 1.503 prebivalcev je v različnih zaposlivah. Polovica le-teh so ženske, ali točno povedano zaposlenih je 3.556 žensk. Največ prebivalcem daje vsakdanji kruh gostinstvo in turizem (1.448), na drugem mestu je panoga industrije (1.049), dalje izobraževanje, znanost, kultura (564), trgovina (655), promet in zveze (647), zdravstvo in socialno skrbstvo (497), v javnih uradih pa služita vsakdanji kruh 302 prebivalca.
Potrošnikom, občanom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu in se priporočamo.
Pogumno stopamo v novo leto 1994 z iskreno željo, da bo uspešno, srečno, polno novih prijetnih spoznanj in presenečenj.
Kolektiv trgovsko - gostinskega podjetja d.o.o. ________________M - Degro Portorož, Seča 190 a
Za opravljanje tako raznolikih dejavnosti je potrebna seveda ustrezna izobrazba. Tudi glede tega sodi piranska občina precej nad slovensko povprečje. Kar 8.099 prebivalcev ima srednjo in visokošolsko izobrazbo. Od tega je 6.239 občanov končalo različne splošne in tehnične srednje šole, 1860 prebivalcev pa ima diplomo ene izmed visokih in višjih šol, nekaj desetin prebivalcev pa tudi različne znanstvene nazive. Ob taki podobi je nekoliko presenetljivo, daje v občini brez izobrazbe 129 ljudi, samo s tremi razredi osnovne šole 247 ljudi, 1701 občan pa ni končal vseh osmih razredov osnovnega šolanja. Nekaj čez sto prebivalcev se pri podpisovanju zna samo podkrižati (Po popisu iz leta 1956. je bilo glede nepismenosti na tem območju kar nepredvidljivo stanje. Izmed takratnih 9.385 prebivalcev, jih kar 2.863, sploh ni hodilo v šolo ali pa se pisanja v enem ali dveh razredih niso naučili!)
Svojevrsten podatek o vpetosti našega prebivalstva v sodobne razmere govori, da je novembra 1993. bilo v občini 6.700 avtomobilov, vsega pa 7.657 registriranih motornih in priklopnih vozil.
Bencinski konji so skoraj povsem izrinili štirinožne zastopnike idiličnega kmečkega življenja. V občini je po popisu leta 1991. bilo vsega 6 konj, 4 osli, 96 govedi, 32 ovac, 273 koz, 265 prašičev ter 7700 kosov perutnine. Ob mnogih hišah so se začeli pojavljati sodobno urejeni čebelnjaki, v katerih je 239 čebeljih družin. Ni treba poudarjati, da seje tudi število kmečkega prebivalstva močno skrčilo. Pri zadnjem popisu so našteli le 477 ljudi, ki jim je kmetovanje vir preživljanja. Od teh jih je bilo največ v Luciji (131), v Sečovljah (101), v Piranu (97), v Novi vasi, Padni. Sv. Petru (60), v Portorožu (55) in v Strunjanu (33).
(čeprav so številke enosranske, nam na hladen matematičen način predstavljajo, kdo smo, kaj smo in kako živimo v piranski občini. Če to povežemo z nekoliko domišljije, dobimo kar dober obris naše človeške, krajevne in občinske sedanjosti.
IZ KNJIGE MODROSTI
Prazne glave slej ko prej splavajo na površje
Srečno novo leto 1994 Felice Anno Nuovo 1994
primorski uMp
■stsc- novice iz naših krajev	I
Ui
Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran Glavni In odgovorni urednik: Gustav GuzeJ / Uredništvo: 066/74-005
Časopisni svet: dr. LiviJ Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez Dereggl, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: Grafilt Line Izola d.o.o., Veliki trg 1, Tel/Fax 066 61-139 Tisk: Tiskarna VEK Koper / List Izhaja mesečno / cena za izvod 50 Sit.
Po mnenju Urada vlade za Informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja Iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.