imm:		i :	
90,6 95,1 95,9 100,3			
lil i : iWíflWÍ]: [1	DN INPE1		IK FEK
Pikasto mesto ob Paki
Mama in hči v požaru ostali brez vsega
Št. 74/Leto 66/Celje, 20. september 2011/Cena 1,10
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
ïïîM'Tti^
90,6 95,1 95,9 100,3

VSAK TOREK IN PETEK
OGLAŠUJTE V PRILOGI
Slovenske
Potujmo drugače! ^^ ze večjo
Je res treba povsod z avtom? V tednu mobilnosti naj bi se vsaj za kak dan vozili poplavno varnost s kolesom ali z javnim prevozom. Bodo tako čez desetletja tudi vsi drugi avti zgolj starodobniki, kot to velja za nekoč priljubljene »fičke«, ki so jih razkazovali na Ljubečni?
Pred pomladitvijo celjskega starega mestnega jedra
Praznik Mestne občine Velenje: za razvoj, delovna mesta in mlade
Špica na Špici
9770353734020
TEDEN MOBILNOSTI
NOVI TEDNIK
Mestni promet v Celju? Ga ni!
Je res treba povsod z avtomobilom? Za opravke po mestu si lahko še do četrtka ob stojnici na Trgu celjskih knezov brezplačno izposodite kolo. Po četrtku pa bo treba ponj v hostel oziroma Celjski mladinski center.
Promet največji porabnik energije
Potujmo drugače, a ne le v času Evropskega tedna mobilnosti med 16. in 22. septembrom
Potujmo drugače je osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti in poudarja alternativne načine mobilnosti in pogona vozil, da se tako zmanjša naša odvisnost od nafte. V akciji, ki jo v Sloveniji poznamo že desetletje in je okoljski minister dr. Roko Žarnić občinam
-	tudi celjski in velenjski, ki v tednu mobilnosti sodelujeta povsem od začetka
-	za trud pri zmanjševanju onesnaženja okolja podelil priznanja, letos sodeluje 30 slovenskih občin. S Celjskega sta to obe mestni občini ter Vransko in Slovenske Konjice, v soboto pa bodo trajnostno mobilnost obiskovalcem skušali čimbolj približati tudi v Logarski dolini.
V Celju je po včerajšnjem seminarju in delavnicah, katerih rdeča nit je bila logistika v mestu in kako doseči trajnostni razvoj mesta, osrednje dogajanje ob Evropskem tednu mobilnosti danes, v torek, in je namenjeno prometni varnosti.
Do 13. ure je povsem za promet zaprta Prešernova ulica, kjer je postavljen spretnostni kolesarski poligon, meščani lahko spremljajo reševanje ponesrečenca iz avtomobila in spoznajo, kako deluje občinski radar. Ob stojnicah predstavljajo novo prometno zakonodajo, delovanje sistema »provida«, ljudje lahko preizkusijo simulator za vožnjo z motorjem, poklepetajo s policistom kolesarjem _ Posebej zanimiva pa je predstavitev Kssene, ki je v Celje pripeljala transportna vozila na alternativni pogon ter ob tem predstavlja še trajnostne projekte na temo mobilnosti.
Še bolj konkretno so se v osveščanje ljudi glede učinkovite rabe energije v prometu vključili tudi v Celjskem mladinskem centru. Že tretje leto zapored so v okviru Informacijske točke Evropske komisije Europe Direct Savinjska na Trgu celjskih knezov postavili stojnico, kjer bodo še vse do četrtka mimoidočim delili brezplačne publikacije
V Evropi živi 72 odstotkov vseh prebivalcev v mestih, približno 40 odstotkov emisij CO2 izhaja iz cestnega prometa, promet pa je »kriv« za 70 odstotkov onesnaženosti v mestih.
Projekt Dan brez avtomobila! se je začel v Franciji leta 1998. 22. septembra so ga izvedli v več sto evropskih mestih. Prve aktivnosti so bile ozaveščanje javnosti, da bi ljudje v mestih izbrali take oblike mobilnosti, ki bi zmanjšale onesnaženost zraka, omejile hrup in porabo neobnovljivih virov energije. Uspešen začetek je že naslednje leto prerasel v projekt V mestu brez avtomobila, leta 2002 pa Evropski teden mobilnosti med 16. in 22. septembrom.
Evropske komisije, jih preizkušali v znanju o Evropski uniji v kvizu Kolo sreče ter jih povabili, naj na mnenjsko tablo zapišejo svoja mnenja in predloge za izboljšanje mestne klime. Tistim, ki želijo, brezplačno posodijo tudi kolo. Gre za enega od osmih, ki so jih pred časom dobili od meščanov, jih potem temeljito prenovili in prebarvali na zeleno. Zdaj jih zvečine sicer uporabljajo gostje hostla, posebej »dobrodošla« pa so bila poleti, ko se je kakšen dan zgodilo, da so bila izposojena prav vsa.
Dejstvo je namreč, da promet v Evropi porabi največ energije - kar tretjino,
Lani je bilo v Sloveniji registriranih 1.061.646 osebnih avtomobilov, kar pomeni, da ima avto vsak drug prebivalec v državi. Z avtobusi se je lani prepeljalo 35 milijonov potnikov, leta 2006 pa skoraj 38 milijonov. Po drugi strani se je lani z vlaki prepeljalo 16.221.000 potnikov, štiri leta prej pa 16.161.000. Narašča tudi število potnikov, ki se vozijo z mestnim javnim prevozom.
v Sloveniji pa celo še več, kar 40 odstotkov. S sloganom Potujmo drugače zato v Evropskem tednu mobilnosti vabijo mesta oziroma mestno oblast in meščane k spodbujanju in k uporabi trajnostnih načinov mobilnosti - hoje, kolesarjenja, javnega prevoza _ Če pa že ne gre brez avtomobila - razmislite o vozilu na alternativni pogon ali pa vsaj na to, da se ne vozite sami.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
So dokončno mimo časi, ko so po slovenskih cestah vozili do zadnjega kotička natrpani avtobusi? Sodeč po številu potnikov, ki se danes na med-, primestnih in mestnih progah odločajo za vožnjo z avtobusom, že - po drugi strani pa morda ne. Gospodarska kriza nas sili v varčevanje, gorivo je vse dražje, parkirišča so dobesedno zatrpana s pločevino ali pa jih ni dovolj, vse bolj se zavedamo velikega onesnaževanja okolja, ki ga povzroča promet ^ Razlogov, da bi se vsaj v mesto vozili z javnim prevozom, je torej več kot dovolj.
»Med ukrepe, ki lahko zmanjšajo prometne težave, vsekakor sodi kakovosten avtobusni mestni promet. Ta ima pred lastnim prevozom veliko prednost, saj porabi na razdalji enega kilometra petkrat manj goriva kot osebni avtomobili. Avtobus za 90 potnikov nadomesti najmanj 18 osebnih vozil, kar posledično pomeni prihranek pri parkirnih mestih, zmanjšuje gnečo na ulicah, manjše je onesnaževanje z izpušnimi plini,« našteva razloge v prid vožnji z avtobusi vodja linijskega prometa pri celjskem Izletniku Peter Podvršnik.
A kaj, ko v Celju mestnega avtobusnega prometa sploh nimamo. Glede na to, da v mestni občini ne obstaja ustrezen zakonski akt o izvajanju javnega mestnega prometa, je avtobusni prevoz urejen tako, da so vse avtobusne proge registrirane kot primestne linije. Obstoječe klasične mestne linije so podaljšane tudi preko občinskih meja, na primer do Žalca, Prebolda, Polzele, Šentjurja, Štor in Vojnika. »Celje potrebuje javni mestni promet, vendar bo treba spremeniti dosedanji odnos. Doslej so problem prevoza potnikov prepuščali prevozniku. Rešitev problema javnega potniškega prevoza v Celju ni naloga prevoznika, temveč je skupen problem vseh odgovornih v mestu,« pravi Podvršnik in dodaja, da se že od leta 2007 z mestno občino dogovarjajo, kako urediti mestni avtobusni prevoz - a do dogovora doslej še ni prišlo. Ob sprejemu občinskega odloka o izvajanju
javnega mestnega prometa - v Celju ga pripravljajo že nekaj let (več o tem, kako daleč je besedilo že usklajeno v eni prihodnjih številk Novega tednika) - je ključen dogovor o sistemu financiranja tega prometa. Za Izletnik bi bil sprejemljiv dogovor, po katerem bi polovico stroškov prevzeli nase, polovico pa bi prispevali iz občinskega proračuna in drugi zainteresirani (trgovski centri ob mestnih vpadnicah, na primer). »Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi še tako dobro >postavljen< mestni promet takoj zaživel, da bi bili avtobusi takoj polni,« pravi Podvršnik in dodaja, da se je to pokazalo tudi lani, ko je v županski volilni kampanji kandidatka Andreja Rihter poskrbela za tedenski »lo-kalc« v Celju. »Ne glede na to, da je bila vožnja brezplačna, so se šoferji čudili, kako malo Celjanov se je vozilo s tem avtobusom,« opozarja na to, da je za spreminjanje miselnosti meščanov, ki se najbolj zanesejo na lastno vozilo, potreben čas. »Povečana frekvenca odhodov bi skrajšala čakalni čas in omogočila hitrejše funkcioniranje linij.«
IS
V Izletniku letno opažajo upadanje števila potnikov na primestnih linijah. Zato vsako leto zmanjšujejo število odhodov, linij in posledično tudi število avtobusov. Dnevno po mestu vozi deset avtobusov med tednom, ob sobotah trije, v času počitnic pet, ob nedeljah in praznikih pa nobeden. Povprečna starost avtobusov je 7,4 leta. Največ potnikov prepeljejo v jutranji konici med 6. in 8. uro ter v opoldanski med 13. in 15. uro, med potniki pa je daleč največ dijakov. Povprečna zasedenost avtobusov ob konicah niha med 65 in 75 odstotki, izven le-teh pa so avtobusi zasedeni le 5- do 15-odstotno. V prvi polovici leta so avtobusi mestnega prometa prevozili 244.369 km in prepeljali 148.064 potnikov. To pomeni povprečno 980 potnikov dnevno na vseh oziroma 98 potnikov na enem, ki je povprečno prevozil 161 km.
Parkirišča zasedena
V Celju je voznikom na voljo približno 4.200 urejenih parkirnih mest. Že hiter pogled opozarja, da bi jih glede na zdajšnje prometne tokove v mestu še nekaj kar prav prišlo. A namesto da bi dobili nova, se lahko zgodi, da jih bo v mestu še manj.
»Modra cona je zasedena nekje med 80 in 95 odstotki, odvisno od dneva. Največ vozil parkira ob ponedeljkih, sredah in petkih. Parkirišče za Spodnjim gradom je polno že pred 8. uro, prav tako je zadnje mesece do 95-odstotno zasedena tudi Garažna hiša Glazija,« našteva Robert Hostnik, vodja parkirišč pri ZPO Celje, ki upravlja s celjskimi javnimi parkirišči. Zasedenost po parkiriščih seveda niha, odvisno od dneva in tudi dnevnega časa, v povprečju pa se vrti nekje okrog 80 odstotkov. Še najmanj so za voznike zanimiva parkirišča ob Vrunčevi (za t.i. Logistiko), pa novo urejeno na območju nekdanje Kukovčeve žage, kjer je zasedenost le 10-odstotna, ter Garažna hiša Celeia park, kjer ostaja polovica parkirnih mest nezasedenih. »Zasedenost Garažne hiše Glazija se je močno povečala v času, ko se je zaradi gradnje zaprlo 140 zunanjih parkirnih mest,« pravi Hostnik in opozarja, da se bo število parkirnih mest v ožjem mestnem središču zmanjšalo, ko se bo začelo graditi objekt pri Maksimilijanu. Za kakšnih 300 parkirnih mest pa se bo zmanjšalo eno najbolj zasedenih parkirišč v Celju, ko bodo začeli delati na desnem delu Spodnjega gradu.
IS
NOVI TEDNIK
TEDEN MOBILNOSTI
Mobilni v Velenju
Kolesa, a tudi Lokalc Živahen četrtek
Mestna občina Velenje je v akcijo Evropski teden mobilnosti vključena od začetka, torej deset let. Tako so prejšnji teden dobili priznanje ministrstva za okolje in prostor, skupaj še z drugimi občinami, ker s sodelovanjem v akciji pokažejo skrb za kakovost življenja svojih občanov, prostorsko načrtovanje in javni potniški promet. Precej aktivnosti so ob letošnjem tednu mobilnosti pripravili že v petek, vrhunec pa bo v četrtek, ko bo dan brez avtomobila.
Letos so teden mobilnosti v Velenju obogatili z dvema evropskima projektoma, v katerih Velenjčani sodelujejo. Tako so v petek na Titovem trgu med drugim predstavili projekt BICY - Cities and Regions of Bicycles. Gre za promocijo kolesarstva in v okviru tega projekta bodo predvidoma prihodnje leto v Velenju, po vzoru drugih mest, uvedli sistem izposoje koles. Projekt BICY je financiran z evropskimi sredstvi, namenjen pa je razvoju in spodbujanju kolesarske politike v mestih oziroma urbanih okoljih.
Mestna občina Velenje se je vključila v še en evropski projekt, in sicer projekt GUTS
TOREK SREDA
(Green Urban Transport Systems). V okviru tega projekta so na Titovem trgu predstavili vozila na alternativne ener-gente. Obiskovalci so si tako lahko ogledali vozilo na plin, razstavo električnih osebnih vozil, predstavitev vozila na vodikov pogon in prototipa prve slovenske serije električnega avtomobila - Chebela ter električnih koles in skuterja.
V okviru projekta GUTS so pripravili še konferenco Dnevi čistega prevoza. Namen je bil opozoriti in seznaniti ljudmi s problematiko onesnaženosti zraka v mestih, predvsem s prašnimi delci. Velenjska občina je na tem področju z brezplačnim Lokalcem naredila precej. Z uporabo javnega prometa se namreč pomembno zmanjšuje obremenjenost cest, onesnaženost zraka, čeprav je treba priznati, da so prav avtobusi na dizelsko gorivo velik onesnaževalec. Tudi zato nameravajo v Velenju raziskati možnosti, da bi uvedli t. i. sistem PRT (Personal Rapid Transit). Gre za javni prevoz z obnovljivimi viri energije. Zaenkrat v Velenju ostajajo pri brezplačnem Lokalcu, vsaj do konca leta. Čeprav občino stane precej, v občinski upravi predvideva-
ČETRTEK PETEK
jo, da bi s plačljivim javnim potniškim prometom upadlo število potnikov za kar polovico.
Pestro vse do četrtka
Prireditve ob tednu mobilnosti se bodo v Velenju nadaljevale jutri opoldne, ko bodo ob Vili Bianci odprli avtobusno postajališče, ki bo tudi umetniško razstavišče. Tam bodo namreč razstavljali likovna dela učencev velenjskih ekošol. S tem želijo med otroci in njihovimi starši spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa.
Posebej pester pa bo dan brez avtomobila v četrtek na Rudarski cesti. Ta bo zaradi prireditve zaprta od 5. do 14. ure. Pripravljajo likovno delavnico, risanje s kredo, poligon za poganjalce, v mini nogometu se bosta pomerili ekipi šol Antona Aškerca in Gustava Šiliha, ekipa menserola.com pa bo predstavila šolo rolanja, mimogrede, na rolerjih se bo predstavila tudi Pika Nogavička. Na ogled bodo postavili avtobus Lokalc, simulator varne vožnje, obiskovalci pa bodo lahko preizkusili električna, športna in rekreativna kolesa. Zavod KSSENA bo predstavil bikeboard, svoje aktivnosti bodo predstavili tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje. Tudi v četrtek bodo predstavili oba evropska projekta BICY in GUTS, Medpodjetniški izobraževalni center pripravlja predstavitev merjenja avtomobilskih
Parkirna mesta za motoriste
Motoristi, ki se pripeljejo v središče Celja, so septembra dobili možnost, da svoja motorna kolesa in mopede končno lahko parkirajo - ne da bi s tem naredili prekršek.
V mestni občini so se namreč odločili, da v ožjem mestnem središču na območju parkirne modre cone pet parkirnih mest spremenijo v parkirišča za motoriste. Doslej je bilo namreč motoristom prepovedano par-
Obiskovalci so si v okviru Evropskega tedna mobilnosti v Velenju lahko ogledali vozila na alternativne energente. Razstavljena so bila vozila na plin, električna vozila, vozilo na vodikov pogon in prototip prve slovenske serije električnega avtomobila - Chebela.
izpušnih plinov, Fakulteta za energetiko bo predstavila izobraževalne sete delovanja alternativnih virov energije, Mladinski svet Velenje pa svoj potujoči eksperiment.
V četrtek si bodo Velenjčani in drugi obiskovalci Velenja pri velenjskem turistično informacijskem centru v Vili Bianci lahko brezplačno izposodili kolesa. Dan pa bo tudi kulturno obarvan, saj bodo od 9. do 13. ure nastopi učencev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Dan brez avtomobila in Evropski teden mobilnosti se bosta v Velenju zaključila v četrtek ob 18. uri v Knjižni-
ci Velenje, ko bodo slovesno zaključili natečaj likovnih del Pika potuje in se pogovarja z otroki sveta.
Nove ideje
Velenjska občina že nekaj časa dela na izboljšanju kvalitete zraka v mestu. Nekaj so storili že s prej omenjenim Lokalcem, lani pa so za občinsko stavbo postavili električni stebriček - Elektrobay. Trenutno imajo v Velenju še en tak stebriček, in sicer v garažni hiši Mercator centra. Tretji stebriček bo občini podarila služba vlade za podnebne spremembe. Uporaba stebričkov je brezplačna, ključke za
uporabo pa lahko lastniki električnih avtomobilov dobijo v avli velenjske občine in Turistično informacijskem centru Velenje. Kljub temu zaenkrat večjega povpraševanja ni, kar pa je razumljivo, saj po naših cestah (še) ne vozi veliko električnih avtomobilov.
V občini si želijo še, da bi v sodelovanju s Policijsko postajo Velenje uvedli ekipo policistov na kolesu. Prepričani so namreč, da bi policisti do nekaterih težje dostopnih mest predvsem v središču mesta prišli prej s kolesom, kar bi izboljšalo varnost v Velenju.
ŠPELA KURALT Foto: MOV
Kipi včeraj, danes, jutri
kiranje motornih koles in mopedov na območju zaprtega dela starega mestnega jedra. Novo urejena parkirna mesta za motoriste so označena s talnimi obeležbami; po tri skupaj pa so na petih različnih lokacijah - na Ljubljanski cesti pred Prothazijevim dvorcem, Prešernovi in Stanetovi ulici pred vstopom v zaprto območje starega mestnega jedra, Lilekovi in Cankarjevi ulici.
IS, foto: SHERPA
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Hm! Hm! Včasih so heroji imeli kipe v parkih, zdaj jih imajo znameniteži sredi ulic, kot kaže, jih bodo imeli sodobni veljaki nekoč kar po arestih
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Menjava Vengusta s celotnim upravnim odborom?
Govorice o menjavi predsednika upravnega odbora Marjana Vengusta v družbi Ceste mostovi Celje dobivajo bolj trdno osnovo.
Na podlagi pisne zahteve delničarja, celjskega podjetja Cegrad, upravni odbor CMC za torek, 18. oktobra, sklicuje novo sejo skupščine. Na predlog Cegrada naj bi na skupščini predčasno odpoklicali upravni odbor ter izvolili nove člane. Po predlogu naj bi od-poklicali Marjana Vengusta, Vido Oberžan in Leno Korber, za nove člane pa imenovali dva izvršna direktorja CMC, Petra Šepetavca in Vojka Ster-meckega, ter Zdravka Zvera, direktorja Cegrada in proku-rista CMC.
Podjetje Cegrad s povezanim podjetjem Derma (oba sta v lasti zaposlenih in me-nedžerjev) obvladuje okrog
58 odstotkov delnic, skupaj z Etolom, ki ima 6 odstotkov delnic, pa so sklenili sporazum o skupnem upravljanju CMC. Spomnimo, da je bilo že pred zadnjo skupščino v avgustu veliko govora o Vengustovi menjavi, vendar takrat te točke ni bilo na dnevnem redu. Očitno pa so se nesoglasja oziroma pogledi na nadaljnje delo toliko razlikovali, da je v zadnjem uradnem listu objavljen sklic nove skupščine, na kateri naj bi menjali celotni upravni odbor, ki včeraj sklica skupščine ni žele komentirati. Za CMC velja, da se poskuša kar najbolje zoperstavljati težavam v gradbeništvu, hkrati pa priznavajo, da se tudi ta celjska gradbeniška družba sooča s precejšnjimi težavami.
US, foto: GrupA (arhiv NT)
Konec za Alpos?
V tem tednu naj bi se na seji nadzornega sveta Alposa razpletla usoda te šentjurske družbe, ki je tudi po uvedbi prisilne poravnave v precejšnjih težavah.
Tudi letošnje poslovanje jim ne kaže najbolje, saj je Alpos v prvi polovici leta ustvaril 1,6 milijona evrov od prodaje, kar je skoraj 70 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem so
Slatinčani in »naj« slovenski zet
Če ste bili prejšnji teden slučajno v New Yorku, ste bili lahko v veleblagovnici Macy's posebej ponosni, da ste iz Slovenije. Tam so prodajali imenitne izdelke Steklarne Rogaška, ki jih je lastnoročno podpisoval najbogatejši, najuspešnejši in najpomembnejši slovenski zet, ameriški multimilijo-nar Donald Trump.
Petinšestdesetletni Trump, ki je poročen s četrt stoletja mlajšo slovensko soprogo iz Sevnice, z Melanijo Knavs (v ZDA Knauss), je v veleblagovnici promoviral novo znamko izdelkov slatinskih steklarjev, imenovano Trumpova hišna kristalna kolekcija (Trump Home Crystal Collection). Njegovo enourno podpisovanje seveda ni bilo brezplačno, saj je bilo treba za podpis z diamantnim pisalom odšteti najmanj 25 dolarjev, odvisno od cene izdelkov iz njegove kolekcije.
Potrošniki v ZDA pri reklamiranju izdelkov veliko dajo na znane Američane, zato je Rogaški Slatini z osvojitvijo samega Donalda Trumpa uspel veliki met. Več let je trajalo, da so ga pridobili Slovenci, zmotno pa je mišljenje, da je pri tem šlo za »domoljubno« pomoč soproge slovenskih korenin. Šlo je za čisti posel, Trumpu pa morajo za koriščenje njegom
vega imena za obdobje petih let odšteti običajno plačilo za licenco. Trg ZDA je za Steklarno Rogaška že od nekdaj izjemnega pomena, zato pomeni Trumpova kolekcija
zanjo odlično reklamo, čeprav bodo onkraj luže letos z njo zaslužili le do desetino od svojega celotnega ameriškega zaslužka. Zato se bo konec jeseni, pred začetkom
Se bo Marjan Vengust moral posloviti zaradi notranjih trenj ali želje po celjski družbi?
Skupina CM Celje je lani ustvarila dobrih 91 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 milijonov evrov manj kot leta 2009.
ustvarili tri milijone evrov izgube, lani pa je ta izguba znašala 54 milijonov evrov. Vendarle Alpos v tem trenutku menda nima denarja za poplačilo prvih obrokov ali nabavo repromateriala. Poleg tega je nadzorni svet ugotovil, da je po potrjeni prisilni poravnavi prejšnja uprava bankam upnicam in Siju posredovala nepopolne in netočne podatki o poslovanju in razmerah v hčerinskih družbah. Ob tem so bile ugotovljene tudi številne nepravilnosti. Sedanja uprava naj bi sicer pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vse bolj pa prevladuje mnenje, da se bodo lastniki Alposa, banke upnice in Sij, odločili za stečaj podjetja. Nadzorniki so že zadolžili upravo, da bo vložila odškodninske zahtevke proti odgovornim osebam v prejšnji upravi Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc.
Zaskrbljenost se nadaljuje
Finančni trgi v tem tednu niso doprinesli k stabilnosti in so ponovno močno drseli v negativno smer. Evropskim regulatorjem ni uspelo umiriti trgov, ravno nasprotno, vlagatelji so vedno bolj negotovi in temelji stabilnosti Evropske unije so vedno bolj pod vprašajem. Predvsem nadaljevanje zaskrbljenosti zaradi evropske dolžniške krize je botrovalo novemu slabemu trgovalnemu tednu na svetovnih kapitalskih trgih. Vlagatelji se namreč upravičeno bojijo, da bi neučinkovito reševanje evropske finančne krize potisnilo svetovno gospodarstvo nazaj v recesijo.
Konec preteklega tedna je nemško zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju zavrnilo ugovore nekaterih vidnih intelektualcev zoper sodelovanje Nemčije pri paketu finančne pomoči. Tako bo Nemčija izpolnila svoj del dogovora, ki predvideva posojila v skupni višini 110 milijard evrov. Poleg te pomoči Grčiji Nemčija prispeva tudi 123 milijard evrov v evropski sklad za finančno stabilnost (EFSF), namenjen preostalim državam v dolžniških težavah, ki trenutno vsebuje skupno vsoto 750 milijard evrov. Svoj prispevek je Nemčija po novem predlogu povečala na 211 milijard evrov. Kljub vsem tem zagotovilom so se v začetku tega tedna zaostrile razmere v Grčiji, ki naj bi kmalu ostala brez denarja za odplačilo svojih obveznosti. Posebej močan padec so beležile francoske in nemške banke, ki jim Grčija dolguje.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 12.9. IM 16.9.2011
Oznaka|	1 Ime 1	lEnotni tečaji | Promet v tEUR|			1 % spr.l
CICG	Cinkarna Celje	85,00	20,00		-5,56
CETG	Cetis	23,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	6,31	158,00		-5,68
PILR	Pivovarna L^aško	10,55	27,00		-12,08
JTKG	Juteks	15,00	45,00		-11,76
ETGG	Etol	60,00	0,00		0,00
Ameriška bonitetna agencija Moody's je francoskim bankam zagrozila z znižanjem bonitetne ocene zaradi prevelike izpostavljenosti do grškega dolga. Največ so izgubile BNP Paribas, Credit Agricole in Societe Generale. Vse omenjene banke so od začetka avgusta izgubile kar tretjino vrednosti. Zaradi vse večje negotovosti v finančnem sektorju se je odzvala tudi britanska vlada. Ta je namreč sprejela odločitev, da bodo britanske banke morale do leta 2019 ločiti investicijsko bančništvo od poslovnega dela, poroča Bloomberg. Odločitev je britanska vlada sprejela v želji, da bi zaščitila stranke in predvsem davkoplačevalce pred posledicami finančne krize. Banke morajo glede na načrt do roka dokapitalizirati svoj poslovni del in mu s tem omogočiti osamosvojitev.
INDEKSI MED 12.9. IM 16.9.2011
Indeks
Zadnji tečaj
SBI20
623,29
%špi:| ■3,01
Multimilijonar Donald Trump, ki je celo napovedoval kandidaturo za novega predsednika ZDA, med predstavitvenim dogodkom Steklarne Rogaška v New Yorku. Levo od njega direktor predstavništva Rogaška America Boštjan Leskovar, desno predsednik uprave družbe Steklarna Rogaška Davor Šenija ter predsednik njenega nadzornega sveta Leo Ivanjko.
velike ameriške predbožične nakupovalne norije, Trum-povemu podpisovanju v New Yorku pridružil še podoben dogodek v Chicagu.
BJ
Donald Trump je bil rojen kot četrti od petih otrok nepremičninskega multimilijonarja v New Yorku. Denar in posel sta mu bila očitno položena v zibelko. Leto pred njegovo poroko s Slovenko je izšla knjiga, v kateri je novinar New York Timesa trdil, da je Donald Trump multimilijonar in ne milijarder, zato je avtorja knjige tožil. Trump je oče petih otrok, iz svojega tretjega zakona, s Slovenko, ima šestletnega sina Barrona. Ob njegovem rojstvu je Steklarna Rogaška Melaniji Knavs poklonila čudovito stekleno zibelko.
Nekaj optimizma na trge je prineslo torkovo trgovanje. Finančni trgi so dobili nekaj zagona po govoru ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je pred Belo hišo napovedal, da pošilja v kongres svoj predlog zakona za ustvarjanje novih delovnih mest. Ukrepi kitajske vlade so začeli kazati prve znake. Cene življenjskih potrebščin na Kitajskem so se začele nekoliko umirjati. Negativna novica je prišla iz najmočnejše azijske države, Japonske. Njen BDP se je v drugem četrtletju skrčil za pol odstotka, kar je državo tudi uradno pahnilo v recesijo, saj je bilo krčenje BDP v prvem četrtletju 0,3 odstotno.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v minulem tednu zrasla. Frankfurtski Indeks DAX je teden končal 6,4 odstotka višje in je v petek dosegel 5.330 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,4 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 pridobil 2,3 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 2,4 odstotka višje glede na teden pred tem. Na drugi strani se je indeks NASdAQ podražil za 5,6 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.280 indeksnih točk.
V	tem tednu je evro v primerjavi z dolarjem izgubil dobra dva odstotka in v petek pristal pri 1,3759. Med surovinami je največ na vrednosti pridobila nafta. Cena za sodček je v petek pristala pri 88,70 dolarja, kar je 3,2 odstotka več kot v preteklem tednu. Vrednost zlata se je je v primerjavi s preteklim tednom znižala za 2,3 odstotka in pristala pri 1.785 evrih.
V	prihodnje je mogoče pričakovati, da se bo situacija na področju dolžniške krize umirila in da bodo regulatorji vseeno dosegli stabilnost in s tem zaupanje vlagateljev. Zelo verjetno pa je, da se bo epilog saniranja te krize še podaljšal in kratkoročnih rešitev ni mogoče pričakovati.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Ob stojnici Dežele Celjske, kjer so po dnevih in urah svojo turistično ponudbo predstavljale praktično vse občine Savinjske statistične regije, se je ustavil tudi novi predsednik državnega zbora Ljubo Germič (drugi z desne).
Gostitelja z vikenda
Turistična kmetija Weiss prebija led v taborski občini
Že iz preteklega dogajanja vemo, da se na Mednarodnem obrtnem sejmu skriva veliko drobnih zgodb, ki znajo včasih vlivati tudi precej optimizma. Naključni obiskovalec, ki je v ponedeljek poskusil kozji sir, ki sta ga na razstavišču destinacije Dežela Celjska ponujala Maja in Roman Weiss, zagotovo ni pomislil, kakšna ustvarjalna zgodba se skriva za njim.
Maja in Roman Weiss sta ponosna lastnika turistič-
ne kmetije v Šmiklavžu pri Taboru, prve v tem okolju. Kmetijo sta pred leti kupila, jo s pomočjo in sodelovanjem evropskega denarja obnovila, lani pa začela sprejemati prve goste. »Prej sva delala v podjetju v Ljubljani in ponudili sta se dve možnosti: ali greva v središče Ljubljane ali na deželo. Odločila sva se za selitev na podeželje,« je v en glas pripovedoval simpatičen par. »Niti za trenutek nama ni bilo žal. Vsi se bolje počutimo, hčerki sta bolj
Fotolikovi na »dopustu«
V Celju so se pred koncem tedna nadaljevala pogajanja med območno organizacijo svobodnih sindikatov ter vodstvom Fotolika Celje, ki namerava svojo »ofset« tiskarno zapreti.
Kot smo poročali, so bili delavci iz »ofset« tiskarne, ki je ena od dveh Fotolikovih enot, več kot dva tedna na čakanju, in sicer s plačilom stoodstotnega nadomestila. Po zadnjih pogovorih med sindikatom in vodstvom Fotolika bo devet delavcev iz »ofset« tiskarne do konca tega meseca na rednem dopustu, 30. septembra pa bodo sledila nova pogajanja. Med delavci sta po ena invalidna ter ena zaščitena oseba, za kateri so po Zakonu o delovnih razmerjih predvideni posebni postopki.
BJ
Upniki »pritiskajo«
Ljubljansko višje sodišče je ugodilo pritožbi treh upnikov velenjskega Vegrada, podjetjem Hypo Leasing, Genius Loci in sPl, ki se ne strinjajo s podaljševanjem roka za preizkus terjatev do konca leta.
Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril bi morala preizkus terjatev pripraviti do marca letos, vendar je celjsko okrožno sodišče večkrat dovolilo podaljšanje tega roka, nazadnje celo do konca letošnjega leta. Vendar pa je po pritožbi višje sodišče ugotovilo, da je Grilova kršila stečajni zakon, saj v zakonsko predpisanem roku ni preizkusila vseh prijavljenih terjatev. Zadnji rok za preizkus terjatev do Vegrada je bila sicer sredina julija. Stečajna upraviteljica Grilova je že večkrat poudarila, da se v primerih, kot je Vegrad, ni možno držati rokov, saj je prijavljenih skoraj 3 tisoč terjatev. Kot je napovedala, naj bi celoten seznam preizkušenih terjatev predložila v začetku oktobra.
US
zdravi, uživamo v naravnem okolju.«
Pot zagotovo ni bila lahka, vendar Weissova samo skomigneta z rameni. Dokumentacija, to že, pa denar in delo, ampak očitno nista vajena tarnati. Maja sicer še vedno ostaja v službi v Ljubljani - » _ po službi se vsak dan odpeljem na vikend - medtem ko Roman skrbi za kmetijo oziroma za turistični del. Obkrožajo jih ovce, koze, konji _ »Gostom seveda nudimo domače dobrote. Mož se je naučil izdelovati kozji sir, jogurt in še kaj drugega ter tako skrbi, da gostje dobro jedo. Sama se nekoliko bolj spoznam na promocijo, kar obvladam še iz prejšnjega podjetja, in pač delam to,« je pripovedovala Maja, medtem ko se je prijazno nasmehnila enemu od obiskovalcev.
Tudi
Zgornjesavinjčani
Na turistični kmetiji Weiss gostom nudijo nočitev z zajtrkom, v ospredju pa je aktivno preživljanje prostega časa. Okolica Šmiklavža in Tabora ponuja kar nekaj izzivov, mnogo skritih kotičkov je v Spodnji Savinjski dolini _ »Letos, ko smo goste prvič lahko sprejemali celo poletno sezono, smo zabeležili zelo dober obisk. Zadovoljna sva, saj so obiskovalci prihajali iz tujine in celo iz Zgornje Savinjske doline,« se je veselila Maja. V pogovoru z Weisso-vima kaj hitro postane jasno, da se, vsaj pri reklami, opirata na lastno znanje, čeprav seveda sodelujeta tudi z drugimi turističnimi akterji. Očitno sta k sodelovanju znala pritegniti tudi okoliške prebivalce, saj pri Weissovih že nudijo tudi
Roman in Maja Weiss
domače izdelke s sosednjih kmetij. »Tako imamo vsi nekaj od tega,« sta pokomentirala in dodala, da so sosedje tudi pogosti obiskovalci v savni.
Tako sta Weissova začela ustvarjati novo turistično zgodbo. »Vizijo sva imela, meni kot ekonomistki je to precejšen izziv, saj je tudi
turizem neke vrste posel - v bistvu je vseeno, kaj prodajaš. Ker je to prva turistična kmetija v tem koncu, imava tudi nekaj prednosti, kar seveda skušava izkoristiti. Kar se družine tiče, se nam je življenje zelo spremenilo, vendar smo vsi zadovoljni.«
US, foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Na sinočnji prireditvi so podelili občinska priznanja. Plaketo Mestne občine Velenje so prejeli Alojz Leskov-šek, Danica Markus in Slavka Mijoč. Grb Mestne občine Velenje sta prejela Anton Skok in Ansambel Podkrajski fantje, naziv častni občan pa so podelili Ivanu Atelšku.
Bojan Kontič
Za razvoj, delovna mesta in mlade
Mestna občina Velenje praznuje - Bojan Kontič o energetski prihodnosti, cestnih povezavah in naložbah
V	spomin na 20. september 1959, ko so v Velenju odprli novo mestno središče, praznujejo Velenjčani občinski praznik, in sicer prav na ta dan. Slovesnost so pripravili včeraj zvečer, ko so podelili tudi najvišja občinska priznanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem.
V	zadnjih mesecih so se tudi vseslovenski mediji precej ukvarjali z Velenjem. Govorimo o povezavi s Premogovnikom Velenje (PV) in Termoelektrarno Šoštanj (Teš). Obe podjetji sta za Velenje zelo pomembni, saj dajeta delo številnim prebivalcem. Se je pa v zadnjem času prav v povezavi s tema dvema družbama govorilo tudi o t. i. šaleškem lobiju. Tega so si, kot pravi Bojan Kontič, izmislili nasprotniki naložb v Šaleški dolini. Dodaja, da je ta lobi očitno malo vpliven, vendar številen s svojimi 43 tisoč člani, kolikor je v Šaleški dolini prebivalcev. Čeprav pravega vpliva ni, vztrajajo pri bloku 6, pojasnjuje razloge Kontič: »Zato, ker si prizadevamo za razvoj. Ker v svoje okolje sprejemamo energetsko investicijo, ki je nikjer drugje ne bi hoteli. S termoelektrarno imamo dolgoletne izkušnje, enako tudi s premogovnikom. Včasih je bilo to najbolj degradirano, onesnaženo območje, a takrat teh dušebrižnikov nikjer ni bilo in smo morali sami, s protesti in z zavedanjem vodstvenih struktur premogovnika in Teša, poskrbeti
za sanacijo zemlje, zraka in vode. Danes živimo v zdravem okolju, imamo živa jezera, očiščen zrak in se še ukvarjamo s sanacijo zemlje. V Šaleški dolini ne živimo ljudje, ki bi na račun zdravja za ceno delovnih mest pristali na umestitev tega objekta v naš prostor, če ne bi ocenili, da se bodo z njim razmere celo izboljšale. In kar ni nepomembno, je nadaljnji razvoj v sodelovanju tako s PV kot s Tešem. To pomeni, da bomo v obdobju do leta 2050 še naprej kopali premog in proizvajali energijo v Tešu ter ta čas izkoristili za prestrukturiranje gospodarstva. V premogovniku to že počnejo. Projekt bloka 6 je izredno pomemben za premogovnik, ki je povezan z razvojem te doline, našega mesta. Na eni strani je negativno vplival na okolje, na drugi je zagotavljal delovna mesta. Ves čas je premogovnik investiral v ta prostor. Gradili so stanovanja, razne objekte, ki jih danes s pridom uporabljamo.«
V Velenju nikoli niste zahtevali odškodnin zaradi degradiranega okolja. Ste o tem razmišljali, če v nadzornem svetu PV ne bo predstavnika lokalne skupnosti?
O tem smo že in še bomo razmišljali, če se bo karkoli pri tem projektu zalomilo. PV je degradirana območja sam obnavljal. Nikdar ni država posebej posegala v ta prostor. Tako tudi ni bil potreben niti zakon o zapiranju jame Škale, čeprav so bili razlogi za to. Če premo-
govnik ne bi z načrtom, ki ga ima za prihodnja desetletja, prepričal lokalne skupnosti, da bo poskrbel za razvoj, da razmišlja o tem, kaj bo, ko premoga več ne bo, potem bi vsekakor bili upravičeni razmišljati o neki renti, odškodnini. Recimo odškodnino za omejeno rabo prostora, ki jo drugje po Sloveniji že dobivajo. Če bi se karkoli zalomilo na teh projektih in če ne bi videli znotraj premogovnika želje po nadaljnjem razvoju gospodarstva v naši dolini, bi seveda od države zahtevali pravzaprav tisto, kar nam pripada.
MOV je nameravala do-kapitalizirati hčerinsko družbo premogovnika, PV Invest. Kako je s tem?
Ta projekt je na žalost zastal. Krivca ne bom iskal. Se pa intenzivno pogovarjamo, ocenjujemo družbo PV Invest. Ko bomo dokončno ocenili vrednost, se bomo odločili, kolikšen je naš potreben vložek v dokapitalizacijo PV Investa. Seveda moramo pogledati tudi zadolženost, kaj to za nas pomeni. Upam, da bomo ta projekt dokončno izpeljali še letos, kajti Velenje potrebuje eno močno podjetje, ki sicer ne bo v večinski lasti MOV, bo pa sposobno za najetje kredita za nadaljnji razvoj v našem prostoru. V primeru, da pri tem ne bi uspeli, bomo imeli precejšnje težave v naslednjem letu tudi z zagotavljanjem sredstev za naložbe, ki so bile prej načrtovane, pogodbe podpisane, finančne konstrukcije oziroma celovite slike pa v tem trenutku še nimamo.
Zdi se, da je zaspala tudi zgodba 3. razvojne osi.
Kar primerna je ocena, da je zadeva zaspala. Prednost je le v tem, da če nekdo zaspi, ga lahko tudi prebudiš. Vlada in ministrstvo bosta morala pripraviti vse potrebno za razgrnitev najbolj spornega dela, torej Šentrupert-Vele-nje. Potem bomo videli pripombe, slišali mnenja tako stroke kot prebivalcev ob tej trasi. Na koncu pa bo morala vlada odločiti. Večkrat sem slišal, da gre za politične odločitve. Seveda gre za politične odločitve. Odločitve, ki jih sprejema vlada, so politične. Odločitve, ki jih sprejema državni zbor, so politične. Je že prav, da temeljijo na strokovnih analizah, ampak na koncu o tem odloča politika. Upam, da se politika v tem trenutku zaveda, kaj pomenijo delovna mesta, nadaljnji razvoj in kaj pomeni, če bomo dali prednost interesom tistih, ki že imajo avtocesto v svoji bližini, oporekajo pa vsem nam, ki smo od nje ostali odrezani. Ne želim si, da bi gospodarstveniki v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini delovna mesta, ki se tako težko pridobijo, selili nekam drugam zato, ker tu nimajo ustrezne infrastrukture.
Če greva nazaj v Velenje. Še vedno buri duhove parkirišče pod Mercator centrom, pa seveda neplačan komunalni prispevek za center in še dve drugi lokaciji, kjer je gradilo podjetje Tomaža Ročnika. Po drugi strani občina Ročniku tudi dolguje.
Nekaj tednov je bilo parkirišče zaprto in to je uporabnike motilo predvsem zato, ker gre za brezplačno parkiranje. Dogovor, da v trgovskem centru kupimo 147 dodatnih parkirišč, je smotrn, če ocenjujemo glede na interes mesta. Je pa težava. Komunalni prispevek je bil obračunan, ni pa bil plačan, ker so se takrat dogovorili, da bodo plačilo komunalnega prispevka kompenzirali z nakupom parkirnih mest. Stvari pa so se dodatno zapletle. Predlog investitorja je, da se nadomestna parkirišča (občina je del parkirišč v novem centru dobila brezplačno kot nadomestilo za parkirišča, ki so prej stala tu, op. p.) ocenijo, razlika med njihovo vrednostjo in vrednostjo prejšnjih parkirišč pa se upošteva pri obračunu komunalnega prispevka. Tu smo v fazi pogajanj, morda bo to treba urejati tudi po sodni poti. Sicer ima občina že nekaj časa vloženo izvršbo za plačilo komunalnega prispevka. Če se odločimo za nakup dodatnih parkirišč, pa je neto dolžnica občina. Komunalni prispevek bi bil s tem na nek način poplačan.
Kako je z zadolženostjo občine? V začetku leta ste imeli kar nekaj težav pri plačilih.
Nič bolj nismo zadolženi, kot je to značilno za lokalne skupnosti v Sloveniji, med mestnimi občinami smo nekje na sredini. Zadolženost je v višini 11 milijonov evrov. Polovica so poroštva in garancije, sama zadolženost občine pa znaša okoli pet milijonov evrov. Še vedno imamo likvidnostne težave, čeprav smo sprejeli kar nekaj ukrepov, vključno z rebalansom proračuna MOV. Že tri mesece si prizadevamo za najem posojila. Banke niso zainteresirane za dajanje posojil lokalnim skupnostim, ki so praviloma zanesljiv plačnik obveznosti in dolgov. Potem si lahko samo predstavljam, kako je to v gospodarstvu, če so že tu težave. Zdaj imamo banko izbrano in potrebno je še soglasje ministrstva. Računam, da bi vsaj do začetka oktobra likvidnostno stanje približali temu, kar smo si realno zastavili, da bi račune plačevali pravočasno.
Naložb nimate nič manj, opažamo.
V primerjavi s tem, kar se dogaja v Sloveniji, imamo nenormalno veliko naložb. Vrtec smo zgradili povsem pravočasno, kot je bilo s pogodbo določeno. Celo uporabno dovoljenje smo dobili nekaj ur pred začetkom novega šolskega leta, tako da smo s 1. septembrom zagotovili nemoteno obratovanje tega vrtca. Druga zgodba so stanovanja na Selu, ki jih gradimo in bodo primer dobre prakse na področju gradbeništva. Podjetje Cigrad bo stanovanja dokončalo pred
rokom, kar je pohvalno. Je pa nekoliko slabše, ko gledamo finance, ker bo treba prej zagotoviti sredstva za poplačilo teh stanovanj. Tudi pri gradnji Gaudeamusa prehitevajo vse roke in ga bodo zgradili prej, kot je bilo predvideno. To za občino pomeni tudi dodatna sredstva - ali s plačilom pred rokom ali s plačilom obresti, za katere pa vemo, da so zelo visoke Kljub temu smo se odločili da bomo naložbe ohranjali Čas krize ne pomeni, da ne investiramo v novogradnje Na področju vrtca smo recimo slišali tudi oceno, da je morda nesmiselno graditi nove objekte, ker bo čez ne kaj časa otrok manj. V tem trenutku odgovarjamo na potrebe staršev in jim zagotavljamo, da vsi, ki želijo vpisati svojega otroka v vrtec, to možnost tudi imajo. Kaj bo čez leta, bomo videli. Če se bo število otrok zmanjšalo, bomo dvignili standard in zadovoljili kriterijem, ki so zakonsko predpisani. Da pa ne drvimo brezglavo v neke naložbe, pa lahko povem, da smo letos 50 tisoč evrov namenili za ureditev vrtčevskih prostorov znotraj osnovnih šol. Dve osnovni šoli, Livada in Gorica, bosta nudili streho nad glavo našim malčkom in bo torej vrtec obratoval v šolskem prostoru. Ostaja pa tudi naša največja naložba, ki jo vodimo kot soinvestitorji skupaj s stanovanjskim skladom. Gre za gradnjo stanovanj in garažne hiše za potrebe prebivalcev Gorice. To bo znaten finančni zalogaj. Ampak o tem bomo govorili kasneje, ko bomo ugotovili, kako bo z dokapitalizacijo PV Investa.
Kaj pričakujete v prihodnjem letu in kaj želite občanom?
Če bi šlo zelo hitro na bolje, bi bil to že skoraj čudež. Imam občutek, da se je vse zalomilo ravno v letošnjem letu. Vse, kar je možno, da se je zgodilo, se je zgodilo. Soočeni smo bili z vsemi težavami na vseh področjih. Tako da naslednje leto slabše, kot je letošnje, naj ne bi bilo. Želim si, da bi v lokalni skupnosti vsaj tako uspešno kot letos obvladovali javne finance in nadaljevali z naložbami. Na enem področju pa se že izpolnjuje moja želja, da se pojavljajo tisti investitorji, domači in tuji, ki so pripravljeni investirati tudi v proizvodna delovna mesta, torej v mesta, kjer se dodana vrednost ustvarja, ne zgolj v trgovine. In to je napredek v tem prostoru. Upam, da bomo pri tem uspešni. Precej prostora bomo temu namenili, med drugim tudi tehnološki park v Stari vasi. Tudi poleg novega centra Eurospin smo že prodali dve zemljišči različnima investitorjema, ki se ne bosta ukvarjala s trgovino.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
V	znamenju poplavnih obletnic
V	Laškem in Celju naj bi še letos začeli s konkretnimi deli za večjo poplavno varnost
LAŠKO, CELJE - Minuli konec tedna je minil v znamenju bolj žalostnih obletnic, saj mineva štiri leta od naravne nesreče, ki je na Celjskem ugasnila dve življenji, ter leto dni od katastrofe, ko je voda zalila skoraj celo Slovenijo. Zaradi obeh ujm je nastalo ogromno škode na infrastrukturi in v gospodarstvu skorajda v vseh občinah Celjskem, kjer slišimo pogosta opozorila, da so ukrepi za večjo varnost pred podivjano Savinjo in njenimi pritoki prepočasni.
O aktivnosti in sanaciji po poplavah v letu 2007 smo že večkrat pisali, sicer pa se je zgodba ponovila po lanskih visokih vodah. Samo lani so
poplave prizadele 174 občin, v 110 občinah pa je bila škoda ocenjena na skoraj 221 milijonov evrov. Če pogledamo območje porečja Savinje, je za sanacijo po poplavi namenjeno slabe štiri milijone evrov, za dokončno obnovo pa bo potrebnih še skoraj skoraj 27 milijonov evrov.
Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) so v zadnjem letu sprejeli državni prostorski načrt za zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče in urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. V izdelavi - kot vemo na Celjskem, so na Mopu pozabili pripisati »večletni izdelavi« - je DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je v fazi
pridobivanja mnenj in pripravi na javno razgrnitev. Načrtovane ureditve na območju DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Savinjski dolini so gradnja desetih zadrževalnikov ob Savinji ter dveh ob Bolski, v DPN pa je predvidenih še več drugih ukrepov za večjo poplavno varnost ob Savinji. Celotno ureditev, torej izvedbo vseh načrtovanih objektov, ocenjujejo na 100 milijonov evrov.
Najprej
marijagraški
ovinek
V Mopu omenjajo še projekt poplavne varnosti porečja Savinje, saj je minister za okolje in prostor Roko Žar-
Podobe, ki so na Celjskem še kako živo v spominu ^
nić v četrtek podpisal vlogo za sofinanciranje prve faze izvajanja ukrepov poplavne varnosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Gre za projekt, ki ga ocenjujejo na 67 milijonov evrov, kar po standardih evropske komisije sodi med velike kohezijske projekte.
V prvi fazi bodo izvedeni ukrepi, od katerih se pričakuje največji učinek do leta 2015. To so območje sprejetega DPN za Luče, sprejetih občinskih prostorskih aktov
MO Celje in širšega območja Celja (ob Hudinji, Voglajni, drugih pritokov Savinje) ter območje OLN za Laško na Savinji od Marijagraškega ovinka do Udmata. Za to območje Laškega je za prvo fazo že vložena vloga za gradbeno dovoljenje (Marijagraški ovinek), trenutno poteka dopolnitev z dokazili o pravici graditi. Predvidevajo, da bo gradbeno dovoljenje pravnomočno v oktobru ali novembru 2011. Načrtujejo, da bo javno naročilo izve-
deno še v tem letu, fizično izvedbo pa takoj po podpisu pogodbe, predvidoma v januarju 2012.
V drugi fazi bodo zajeti ukrepi, načrtovani v preostalih prostorskih načrtih, za katere v Mopu predvidevajo, da bodo uredbe sprejeli prihodnje leto. Gre predvsem za urejanje suhih zadrževalnikov na območju srednje Savinje, ki bodo predmet vloge za kohezijska sredstva v naslednji finančni perspektivi.
US
Pred pomladitvijo starega mestnega jedra
Nocoj v Likovnem salonu Celje predstavitev prenove javnih površin - Bo mesto dobilo novi Trg pri tržnici?
CELJE - V mestni občini želijo z dolgoročno prenovo staremu mestnemu jedru vrniti njegov pomen in povečati reprezentativnost prostora. Vodilo pri tem je stališče, da gre za prostor, ki naj bi ga meščani in obiskovalci imeli radi, se v njem zato tudi radi zadrževali in se dobro počutili. Načrtovana prenova javnih površin starega mestnega jedra je korak k temu. Predstavitev te prenove pripravljajo predstavniki mestne občine in Ljubljanskega urbanističnega zavoda nocoj, v torek, ob 18. uri v likovnem salonu.
Podrobneje bodo predstavili projekt obnove dela starega mestnega jedra, njegovo zasnovo, obseg, izbrane rešitve ter izgled tega mestnega predela. Kot je znano, je bila mestna občina s projektom Obnova dela starega mestnega jedra v Celju uspešna na javnem pozivu za evropsko sofinanciranje regionalnih razvojnih programov in tako pridobila malo več kot 2,5 milijona evrov za naložbo, vredno dobre 3 milijone evrov. Celje tako čaka celovita prenova območja ožjega mestnega središča - dela Prešernove, Stanetove, Lilekove, Savinove in Linhartove ulice ter Krekovega trga. Skupno gre za 6.650 kvadratnih metrov javnih površin, projekt prenove pa ob
dosledni ohranitvi območja varovane kulturne dediščine zajema obnovo dotrajane komunalne opreme (vodovod, kanalizacijo, plinovod), ureditev električnih inštalacij (ulične svetilke), gradbena dela (zamenjava tlakov) in arheološka izkopavanja ter ureditev urbane opreme (postavitev klopi, košev za smeti
Načrtovane ureditve
Krekov trg - kot reprezentativna površina. Poenoti se v celovito površino trga pred Celjskim domov ter razširi do železniške postaje in Prešernove ulice. Površina se tlakuje z mrežastim vzorcem tlaka, ki poveže trg, in opremi z dvema fontanama v moderni izvedbi ter z urbano opremo. Tlakovanje se podaljša v Razlagovo in Gubčevo ulico. Ohranjajo in prenovijo se obstoječe zelenice pred Celjskim domom in Celjsko mestno hranilnico. Na trgu se ukinejo promet ter čakalna mesta za taksije; omogoči se le enosmerni prevoz za avtobuse, ki odpeljejo izpred hotela Evropa.
Prešernova, Stanetova in Lilekova ulica - ohranja se zgodovinski način v trodel-nosti tlaka, v Stanetovi ulici se pri zunanjih pasovih ohranja vzorec prečnega tlaka, ki označuje vhode in uvoze
v objekte. Enotna tlakovana ulična površina se nadaljuje tudi po Cankarjevi in Vodnikovi ulici v obliki razširjenega in dvignjenega prehoda za pešce. Avtobusno postajališče se premakne globlje v Cankarjevo ulico. Na ulice se namesti nova urbana oprema, pri čemer se klopi umesti na vzhodno stran na rob med zunanjim in notranjim tlakom. Na stiku obeh glavnih ulic se v tlaku ohranja prenovljen simbol zvezde.
Prešernova ulica - se preoblikuje v trg. Obstoječa novejša gradnja omogoča sodobnejše oblikovanje mestnega prostora, torej pestrejšo izbiro in način tlakovanja, vodni motiv in sodobno oblikovano urbano opremo. Zasnova omogoča koncerte in druge množične prireditve. Z novo ureditvijo postane Prešernov trg del območja za pešce, pretlakuje se z enotnim tlakom, pri čemer se poudari členitvene elemente fasad, kot so vstopi, uvozi in
robovi. Predprostor muzeja novejše zgodovine se višinsko dvigne nad trg kot podest, členjen s stopnicami. Njegov vzhodni rob se oblikuje z vodnim motivom in s sedalom. Med ta podest in Ozko ulico se umesti klopi. Obstoječa drevoreda na severni in južni strani Prešernovega trga se nadomestita z novimi večjimi drevesi. Drevored se zasadi pred banko in sodiščem, pred Marijino cerkvijo pa se zaradi poudarka na sami arhitekturi objekta prekine.
Glavni trg - dobi značaj umetniškega in zgodovinskega trga. Ohranja se historični videz s prenovo tlaka in z urbano opremo (svetila). Osrednji element ostaja Marijino znamenje, ki je poudarjeno z nivojsko razliko v tlaku. Ta lahko deluje kot podlaga za gostinske vrtove. Ohranja se trodelna zasnova tlaka. Prostor se na tem delu
Ze od sredine prejšnjega tedna si meščani načrtovano ureditev starega mestnega jedra lahko ogledajo tudi na razstavi na prostem v Stanetovi ulici.
osvetljuje s historičnimi kandelabri s svetilkami, kot zahteva zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ohranja in dopolni se obstoječi drevored, kjer je pod drevesnimi krošnjami prostor za gostinske vrtove.
Trg pred Metropolom - zasnova omogoča plesne, glasbene, literarne in filmske dogodke. Trg je višinsko deljen v smeri sever-jug; nižji nivo v višini Stanetove ulice se ohranja in deluje kot razširjen ulični prostor. Višji pa se rahlo zalomi ter oblikuje kot del ulice s široko klančino, ki posredno povezuje dva nivoja trga ali ulice. Podest je enako tlakovan kot trg na osnovnem nivoju. Obstoječe platane se nadomesti z novimi, ustreznejšimi drevesnimi vrstami že odrasle velikosti bolj »zračnih« krošenj. Pod njimi se ustvari prostor za posedanje na širokih lesenih stopnicah. Obstoječa fontana se prestavi, dvignjen plato se od fasad razširi proti sredini ulice ter nameni za gostinske vrtove in prireditve.
Trg pri tržnici - ostaja predlog za morebitne investitorje. Zasnova trga temelji na ideji moderne privlačne urbane zelene površine, ki je vertikalno strukturirana in intenzivno ozelenjena. Mogoča je konstrukcija iz jeklenih nosilcev in vrvi, po katerih se vzpenjajo plezalke in popenjavke. Ta nadomešča manjkajoči objekt na vogalu Linhartove in Savinove ulice. Del trga je namenjen gostinskemu vrtu, del pa odprt in prehoden, namenjen otroški igri, dodatnim tržničnim dejavnostim ali manjšim prireditvam. Doživljajskost trga se poveča z vodnim motivom v obliki vodne stene pod obstoječim divjim kostanjem.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
8
AKTUALNO / KULTURA
NOVI TEDNIK
So kip Josipa Pelikana umestili na pravi prostor?
Stvar olike
Zbrali smo odzive na protestno pismo celjskih arhitektov in urbanistov
Protestno pismo Društva arhitektov in urbanistov Celje, ki so ga naslovili na Mestno občino Celje in v njem protestirali proti po njihovem nedopustnim posegom v avtorska dela arhitektov, ki so jih ti pridobili na javnih natečajih in so bili sezidani z javnim denarjem, buri duhove v občini Celje.
Imajo arhitekti, ki pravijo, da lastnina in upravljanje z javnimi objekti nista absolutna, ampak zahtevata vsaj posvet z avtorji, prav? O tem ne bomo sodili. Smo pa zbrali odmeve in komentarje o problemu, ki je, kot slišimo, v občinski hiši povzročil pravi revolt. Arhitekti in urbanisti Celja so protestirali, ker so brez soglasij avtorjev izvedli nekatere posege v Mestnem parku oziroma na Mestni plaži, da so enako naredili ob novi knjižnici in za nameček na osrednji celjski knežji trg umestili še nov kip Josipu Pelikanu. Župan Bojan Šrot pravi, da gre pri protestu društva arhitektov in urbanistov za njihov pogled na nekatere projekte, ki so jih izpeljali v Celju. »Pri knjižnici ne vem, kaj naj bi bilo narobe, zlasti kar zadeva stopnice. Morda izbrana igrala res ne sodijo najbolj v ta prostor, so pa funkcionalna in za starše, ki tam radi spijejo kakšno kavo, več kot odlična rešitev. Glede postavitve spomenika Josipu Pelikanu pa mislim, da gre še za eno veliko pridobitev v Celju, za čudovit kip, ki smo ga postavili na enem najlepših trgov v Celju, kar je predlagala tudi stroka. Vsaj nekaj let bo kip stal tam, razmišljamo pa tudi, da bi ga po celoviti ureditvi starega mestnega jedra, ki se začenja, prestavili na kakšno drugo lokacijo _ morda pred muzej novejše zgodovine, ki je tudi skrbnik Pelikanove dediščine morda na Glavni trg ali kam drugam. Sodelavci mi zagotavljajo, da je postavitev tega spomenika v skladu s prostorskimi akti občine. Mogoče bi bilo že zaradi olike prav, da bi kdo projektanta vsaj obvestil o tem, kaj pripravljamo. Je pa res, da ga ne obveščamo niti,
ko postavljamo kakšen drog za zastavo, koš za smeti, stojala za kolesa _ Preveč je pričakovati, da bo nekdo, ki je projektiral javno površino, kot je Trg celjskih knezov, tudi nekakšen >la-stnik< tega javnega prostora. Že zato smo tudi v projektantski pogodbi in s prostorskimi akti predvideli, da je na takšnem prostoru možno postaviti kaj, kar v tak javni prostor sodi. Je pa vedno stvar okusa in diskusije, kaj to je in kaj ne. Kar zadeva kozolec na plaži, zanj sploh nisem vedel. Tudi palete mi niso všeč, po moje niso nek urbanistični dosežek in presežek. In tudi igranje otrok v smetiščnih zabojnikih je skregano z mojo logiko starša. Je pa zanimivo, da se v tem mestu najdejo ljudje, ki jim čisto nič ni všeč. Mislim, da bi se morali zamisliti nad seboj.«
Palete in igrala
Od kod kozolec na Mestni plaži in zakaj projekt prostorske ureditve plaže s paletami ni bil izveden tako, kot so predlagali arhitekti, smo vprašali direktorico Zavoda Celeia, ki z Mestno plažo upravlja. Milena Čeko Pungartnik pravi, da jim je društvo arhitektov in urbanistov že februarja predlagalo sodelovanje pri postavitvi Mestne plaže. »Projekt so ponudili brezplačno in omenjali, da imajo tudi sponzorje, ki bodo omogočili izpeljavo njihove zamisli. Večkrat smo se sestali, pripravili so idejno zasnovo, ki pa ni bila tako dodelana, da bi omogočila končno izvedbo. Izkazalo se je tudi, da sponzorjev ni bilo, sami pa jih tudi nismo pridobili. Izjave Gorazda Furmana Omana se mi zdijo skrajno nekorektne. Nakup palet ne bi stal slabih tisoč evrov, kot pravi, ampak štirikrat več, kar v teh časih ni malo. Projekt tudi ni zagotavljal stoodstotne varnosti. Kozolec se je pojavil s ponudnikom gostišča, ki je imelo poleti na plaži svojo brezplačno ponudbo. Tudi sami nismo vedeli, kako bo to videti. Kozolec je tam stal dva meseca in zdaj lastnika pozivamo, da ga odstrani, saj se je njegov program na plaži že zdavnaj končal.«
Arhitekti in urbanisti v svojem pismu omenjajo tudi neurejenost prostora pred knjižnico, postavitev igral sumljive kakovosti in slabo izvedbo ograje. Direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek odgovarja, da je pri takšnih posegih vedno treba upoštevati uporabnike, upravljavce in arhitekte. »Sami nismo naredili nič narobe. Za uporabnike smo s postavitvijo igral naredili nekaj dobrega, postavitev igral pa smo dogovorili tudi z arhitekti, ki so delali projekt nove knjižnice in pripomb niso imeli. V postavitev ograje pri igralih se ne bom spuščal, saj je to stvar izvajalca, igrala pa imajo vse certifikate Evropske unije o varnosti. To je med svojim pregledom ugotovil tudi tržni inšpektor.«
»Kurbanizem«?
Ob slovesnem »odkritju« kipa Josipu Pelikanu je protest arhitektov na povsem svoj način pokomentiral tudi avtor, kipar Vasilije Ćetković Vasko, ko je dejal, da Pelikana ni sam postavil na prostor, kjer je. »Sam je prišel sem, da vas povabi pred svojo kamero. On dela naprej. Bil je zelo svoboden človek. In svoboda je pomembna tudi meni. Pustite lepoto svobode ustvarjanja. Le to pušča sled za umetnikom. Mnogi mislijo, da smo porušili nek urbanizem. To so dobri projekti - toda pravo Celje je staro mesto, ki mora ostati, kakršno je. Še veliko Pelikanov in Alm bi sodilo vanj, Celjske grofe bi posul po vsem Celju _ Ne podcenjujem nobenega posega v mesto. Toda če nekdo v nek šarm vnaša nekaj, kar tja ne sodi, temu ne rečem urbanizem ampak >kurbanizem<.«
Zgodba se po zbranih odzivih zdi kot vihar v kozarcu vode. Je pa veliko vprašanje, do kod segajo avtorske pravice arhitektov na eni in lastniške pravice naročnikov in uporabnikov za javni denar zgrajenih javnih objektov na drugi strani. In zanesljivo bi bilo prav, da se pred posegi o njih, že zaradi olike, kot pravi župan, pristojni tudi pogovorijo. Konec koncev so arhitekti in urbanisti društvo ustanovili zato, da bi bili sogovornik tistim, ki odločajo. Pa jih, očitno, nihče nič ne vpraša. Če je zaradi tega treba tudi protestirati in netiti prepire, pa je že drugo vprašanje.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Spomin Tagoreju s pesmijo in plesom
V dvorani pod Celjskim stropom so člani Ljubiteljskega gledališča Teharje in Društva za umetnost plesa Harlekin v petek pripravili lep pesniški večer, ki so ga naslovili Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem. Z recitalom poezije, ki so ga obogatile plesne koreografije, so počastili 150-letnico rojstva in 70-letnico smrti indijskega pesnika Rabin-dranatha Tagoreja, enega največjih svetovnih lirikov.
BS, foto: SHERPA
Modeli iz mesnice
V celjskem likovnem salonu so v petek odprli razstavo slovenskega umetnika Gorana Medjugorca, letnik 1972, ki jo je naslovil Črna noga. Medjugorac, ki je leta 2002 diplomiral na ljubljanski akademiji, ma-gistriral pa letos na akademiji lepih umetnosti v Barceloni, je v tej razstavi združil akt in mrtvo naravo, modele za slikanje pa je poiskal v - mesnici.
Raztelešene živali, obešene z drogov, je poosebil z imeni v želji, da bi se gledalcu čustveno bolj približale, in jih skril za cvetlične vzorce dekorativnih zidnih poslikav. Goran Medjugorac tako problematizira odtuje-
nost sodobne urbane družbe od narave in njeno vdanost v udobje.
In zakaj v vzorcih tapet skriti kosi mesa, kadavri? Goran Medjugorac pravi, da to niso kadavri. »Jaz te modele vidim kot meso, kot nekaj lepega. Prav zato so v rožicah in živahnih barvah, ker so oživljeni. Nekega globljega pomena ne bi razlagal, najbolje se mi zdi, da ljudje pridejo, si razstavo ogledajo in si jo razložijo po svoje. Izhajal sem iz želje, da slikam figuro, ki sem jo našel v mesnici. Ti kosi mesa so prav lepi, ko jih vstaviš v neko lepo okolje cvetličnih in barvnih vzorcev,« pravi Medjugorac.
»Raztelešeno, odrto in procesirano živalstvo je vznemirljivo, intimno, erotično in je podoba izobilja _ Medjugorac v delih vedno izhaja iz svojih raznolikih in najbolj neposrednih življenjskih izkušenj. Tokrat ga kot prebivalca velemesta, kjer življenje poteka predvsem znotraj zaprtih prostorov, zanima odnos velemestnega človeka do narave in njegove težnje k udobju med drugim pravi kustos razstave Jani Pirnat.
Izvrstna, na nek morbiden način duhovita razstava, bo v likovnem salonu na ogled do 9. oktobra.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Med barvite in izdelane vzorce tapet je Goran Medjugorac »skril« modele, ki jih je našel v mesnici. Št.74-20.september2011 -
A-Kamela so tudi na celjskih Vokalnih igrah potrdili, da so ena boljših vocal play skupin v Sloveniji.
Igre z vokali
Uspešna tretja izvedba festivala a cape-lla in vocal play glasbe
V petek in v soboto je bil pred lepim številom gledalcev v celjskem Narodnem domu letošnji festival Vokalne igre. Že tretje leto sta ta festival vse bolj priljubljene a cappella in vocal play glasbe pripravila Oktet 9 in Hiša kulture Celje.
Festival je v petek uvedel koncert ene bolj priljubljenih vokalnih zasedb iz Slovenije, štajerske skupine A-Kamela, polfinalistke šova Slovenija ima talent in zmagovalke prvega festivala Vokalne igre.
Sledil je še potopisni koncert Okteta 9, na katerem so člani v sliki, besedi in pesmi predstavili svojo nedavno turnejo po ZDA.
Tekmovalni del festivala je bil v soboto, ko so se za pokal občinstva s po tremi pesmimi pomerili pevci in pevke zasedb Amadeus in Šmarja pri Jelšah, A-Kamela, ljubljanski zasedbi Jazzva in Pushluschtae, Sonus iz Oplotnice, Vocabella iz Kočevja ter avstrijska zasedba Audio Quattro. Občinstvo so
s suverenim nastopom najbolj navdušili Pushluschtae, še pomembnejše od tega je, da je celoten festival, ki ga je v dveh dneh obiskalo okoli 500 ljubiteljev popularne vokalne glasbe, navdušil tako sodelujoče kot občinstvo.
Festival je ponovno dokazal, da ta glasbena oblika postaja vse bolj priljubljena. Gre pa za precej več kot za modo, pravi vodja Okteta 9 Gregor Deleja. »Koncept vocal playa, poustvarjanja zvoka glasbil z glasovi, se je rodil v ZDA, prišel v Evropo, pri čemer počasi pronica tudi k nam. Seveda je to privlačna zvrst za mlade, vendar so standardi, ki jih postavljajo skupine iz tujine, zelo visoki. Ta glasba nikakor ni manj vredna kot ljudska ali umetna, re-
VODNIK
TOREK, 20.9.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
18.00 Mladinska knjiga Celje Jože Pirjevec: Tito in tovariši
zmenek s knjigo
19.00 Knjižnica Šentjur_
Kenija ob Indijskem oceanu
potopisno predavanje Ivana Dvoršaka
SREDA,21.9.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
^EEGRGEK!I2E!I9M
16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
19.00 Knjižnica Laško_
Japonska
potopisno predavanje Tomaža Hožiča
19.30 Glasbena šola Velenje
Velenje-Sarajevo-Valjevo
večer prijateljstva
20.00 Celjski dom - Mali Union Oh, teater
monokomedija v izvedbi Barbare Vidovič in režiji Michaela Greena Alujeviča
16.00 Beli oder
17.00 Zeleni oder
PIKIN FESTIVAL VELENJE
TOREK
9.00 do 18.00 Bela dvorana Pikine ustvarjalne delavnice
9.00 do 19.00 TRC Jezero
Dogajanje v Pikinem mestu
16.00 Beli oder_
Trije medvedi
17.00 Zeleni oder_
Oder presenečenja
18.00 Rumeni oder_
Fifi in cvetličniki
SREDA,21!9!
9.00 do 18.00 Bela dvorana Pikine ustvarjalne delavnice
9.00 do 19.00 TRC Jezero
Dogajanje v Pikinem mestu
10.00 TRC Jezero
Cvetličarsko tekmovanje za zlato piko
Začarana Ela
Oder presenečenja
18.00 Rumeni oder
Smrkci
19.30 Dvorana v Vili Bianci
Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Bernardo Jeklin
ČETRTEK, 22. 9.
KINO
9.00 do 18.00 Bela dvorana
9.00 do 19.00 TRC Jezero
16.00 Beli oder
18.00 Rumeni oder
Pikine ustvarjalne delav.
Dogajanja v Pikinem mestu
Darilo
Čebelica Maja in pajek
18.00 Knjižnica Velenje
Pika potuje in se pogovarja z otroki sveta
odprtje razstave
17.00 Zeleni oder
Oder presenečenja
17.00 Vila Bianca
Odprtje razstave in izmenjava daril
^mmnm
Spored 20. in 21. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Smrkci - animirana družinska
komedija 3D, sinh.
15.00, 15.50, 17.20, 18.15, 19.40
Smrkci - animirana družinska
komedija, sinh.
16.05
Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija 16.15
Huda učiteljica - komedija 21.05
Brez povratka 5 - grozljivka, 3D
20.35, 21.50
Brez povratka 5 - grozljivka 18.45
Oskrbnik - družinska komedija
15.40, 18.00, 20.30
Ta nora ljubezen - romantična
komedija
18.30, 21.00
Johnny English - komedija 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40
m
SREDA in ČETRTEK
20.00 V letu hip hopa - glasbeni
dokumentarec
Kako »iz nič« nastane knjiga
sna. Način izvajanja je zelo težaven, sploh če želiš biti dober. Zelo pomembno se mi zdi, da tudi v tej zvrsti ohranjamo nekaj slovenskega. Vse več je izvirnih, novih in svežih priredb slovenske popularne glasbe, zlasti popevk iz zlate dobe slovenske popevke,« pravi Deleja
Na celjskem območju imamo kar dva podobna festivala, žalskega Sredi zvezd, ki je zelo tekmovalnega značaja, in Vokalne igre. »To nas zelo veseli, sicer pa si festivala ne konkurirata - žalski je izrazito tekmovalen, pri našem pa ni poglavitno merjenje moči, ampak zlasti druženje in dobro vzdušje v dvorani in na odru,« pravi Deleja.
BRST Foto: SHERPA
Priznam in se - ne prav iskreno, a malo pa le - kesam. Vse, kar sem doslej prebrala s podpisom Viewegha, mi je bilo všeč. Še več, sumim, da bi se znala na trenutke kro-hotati, pa malo zamisliti in v naslednjem hipu že spet požirati besede celo ob branju njegovega nakupovalnega lističa. Čeprav dvomim, da si ga piše ^ Če pa, potem upam, da si jih shranjuje in bo morda nekoč tudi o njih nastala kakšna kratka
zgodba.
Če vam je všeč češki film in njihov humor, potem ob branju Viewegha ne boste ostali hladni. A ne pričakujte Švejka, na trenutke bolj spominja na Slavenko Drakulić in njeno Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali. Ne loteva se velikih tem, piše o
ce in leta ne bi bila »samo« mama, vrgla v tečaj ustvarjalnega pisanja. Morda zato, ker je zanosila z založnikom? Odkrila se vam bo tudi na tečaju povsem nesposobna in »neuporabna« bodoča urednica bulvarskega časopisa, ki v poniževanju drugih išče svoje samospoštovanje. Pa Kamil, ki želi postati uspešen pisatelj, a ne zmore dlje od pomenljivih nasmeškov, odobravajočega prikimava-nja in kot odmev donečih ponavljajočih zadnjih besed sogovornika.
In vse to se bere, a ne le bere, pač pa bralca vabi tudi k spletanju lastne zgodbe. Zato verjamem, da bi tudi iz pomečkanih nakupovalnih lističev Viewegh napletel enako zabavno pripoved.
IVANA STAMEJČIČ
Špahtl na ogled do	konca tedna
Galerija Zgornji trg v Šentjurju gosti razstavo članov Dru-	poimenovali tokratno postavitev. Razstava bo v prostorih
štva likovnih ustvarjalcev Rifnik z naslovom Špahtl. Dela so	galerije na ogled do 25. septembra. V tednu za tem bodo v
nastala v okviru delavnic za izpopolnjevanje tehnike nana-	galeriji odprli razstavo najboljših del letošnjega ex-tempora
šanja barv s slikarsko lopatico. 13 ustvarjalcev si je tematiko	pod okriljem Šentjurskega poletja. Letos je več kot 50 slikar-
izbiralo poljubno, vsi pa s podobno tehniko nanosa barve s	jev gostovalo v Loki pri Žusmu.
tem priljubljenim slikarskim pripomočkom, po katerem so	StO
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si.
vsakdanjem življenju. Z veliko mero duhovitosti in ravno pravšnjo odmaknjenostjo, da je prepričljiv. Čeprav se tem loteva na romantičen način, ni nikoli solzav - zna pa biti ganljiv. Stvari poimenuje s pravim imenom in v primeru knjižice Učna ura ustvarjalnega pisanja, ki jo boste na niti osemdesetih straneh tudi prebrali v eni uri, pokaže, da lahko tudi »iz nič« nastane knjiga. Kako sicer opisati pripoved o tečaju ustvarjalnega pisanja in skupinici tečajnikov, ki skupaj z avtorjem snujejo zgodbo? Se učijo, kaj bralca pritegne, kaj pri posameznem literarnem junaku izpostaviti, kaj zamol-čati, kako zastaviti zaplet, da se razplet ne bo kazal že sam od sebe.
Učna ura ustvarjalnega pisanja je zabavna in ganljiva pripoved o bratu in sestri, samosvojih dvojčkih, in njuni teti, pravzaprav nadomestni mami, saj je njuna prava mati in njena sestra storila samomor. Zakaj že? Ima pri tem kaj opraviti njun oče, ki je Razmislimo - kakšen. Ali še bolje; če niste vešči ustvarjalnega pisanja, raje preberite Vieweghovo različico. Pri tem boste spoznali tudi 19-letno simpatično študentko, ki je zanosila s poročenim moškim in se zdaj na vrat na nos, zato da naslednje mese-
O AVTORJU
Michal Viewegh, 1962, je avtor romanov in kratkih zgodb, velika zvezda češkega leposlovja 90. let. Veliko literarno odkritje z začetka obdobja češke tranzicije nadaljuje svojo sijajno literarno kariero in je že nekaj let najuspešnejši češki pisatelj in izredno priljubljen pri bralcih. Njegova dela izhajajo v velikanskih nakladah, beležijo številne ponatise, po njih je bilo posnetih kar nekaj filmov ter so prevedena v 21 jezikov. Viewegh je študiral češki jezik in pedagogiko ter sprva delal kot učitelj, nato kot urednik v literarni založbi. Zdaj se že nekaj let preživlja kot pisatelj in v duhu svojih literarnih del rad pove, da s tem precej bolje zasluži od povprečnega Čeha. Že nekaj let vsako leto napiše eno delo, ki vedno izide spomladi. V slovenščino je prevedenih že devet knjig, od tega jih je sedem - Leto-viščarji, Igra na izločanje, Čudoviti pasji časi, Roman za ženske, Roman za moške, Primer nezveste Klare in Angeli vsakdanjega dne - izšlo pri Založbi Sanje, Učna ura ustvarjalnega pisanja v knjižni zbirki Žepna Beletrina Študentske založbe, Vzgoja deklet na Češkem pa pri Cankarjevi založbi.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Pika Nogavička je prikorakala oziroma prijezdila v Velenje. V njem bo »glavna« do sobote.
Pikasto mesto ob Paki
VELENJE - Pika Nogavička je v nedeljo za en teden prevzela oblast v Velenju. Zaživeli so ustvarjalne delavnice, letos jih je več kot 110, in bogat festivalski program. Svoja vrata je odprlo tudi Pikino mesto, ki bo ob Velenjsko jezero zagotovo spet privabilo veliko obiskovalcev.
Letošnji, že 22. Pikin festival bo zaznamovala tema Jeziki, častna pokroviteljica pa je publicistka in novinarka Bernarda Jeklin. Pikino mesto je letos »obnovljeno«, tako da oboževalce Pike čakajo ljubke hišice. Na različnih odrih ob Velenjskem jezeru in tudi drugih po mestu bo vse do sobote veliko predstav in nastopov različnih izvajalcev. Vrhunec dogajanja bo zadnji, sobotni dan, ko bo Pika morala vrniti župansko lento.
Pikin festival je vsako leto tudi dobrodelno obarvan. Če so prej zbirali kovance, so se letos odločili, da bodo za velenjsko socialno ogroženo družino zbirali zamaške. Te lahko obiskovalci festivala oddajo v Beli dvorani.
Kot vsako leto bodo Pikin festival obiskali tudi sarajevski otroci, s katerimi so se v Velenju povezali ob začetku vojne v bivši Jugoslaviji. Letos drugič prihajajo v goste tudi otroci iz Valjeva iz Srbije. Otroci iz obeh držav bodo gostje pri učencih osnovnih šol Gorica in Gustava Šiliha. Ob tej priložnosti pripravljajo otroci obeh velenjskih šol in njihovi gostje v četrtek ob 19.30 v velenjski glasbeni šoli Večer prijateljstva.
ŠK
Foto: SHERPA
Jubilej gasilcev v monografiji in na razstavi
CELJE - Ob 140-letnici gasilstva v mestu so v Osrednji knjižnici Celje odprli priložnostno razstavo in predstavili monografijo, osrednje praznično dogajanje pa sledi v petek in soboto, ko bo Celje ves dan polno modrih gasilskih uniform.
Ob jubileju so v Gasilski zvezi Celje izdali monografijo 140 let gasilstva v Celju. Gradivo zanjo so začeli zbi-
rati že lani, precej pa so si pomagali tudi z gradivom, ki je bilo zbrano že ob 100-letnici gasilstva v mestu.
»Glavni namen monografije je zgodovinski oris vseh 140 let gasilstva v mestu, s posebnim poudarkom na zadnjih štirih desetletjih. Visok jubilej - spomnimo, da je bilo prvo gasilsko društvo na Slovenskem ustanovljeno leta 1869 v Metliki, leto kasneje
Bodo pacienti čutili varčevanje?
CELJE - Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je predstavilo rezultate poslovanja v prvi polovici leta. Prvo polletje je bolnišnica zaključila pozitivno, vendar že ima manjše likvidnostne težave, ker od junija Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšuje finančna nakazila.
Do konca leta naj bi bolnišnica dobila kar 600 tisoč evrov manj, kot je bilo sprva načrtovano. Če se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjem letu, v. d. direktorja mag. Marjan Ferjanc ne more zagotoviti, da se varčevanje ne bo poznalo tudi pri obravnavi pacientov. V. d. strokovnega direktorja asist. dr. Dragan Kovačič pa je dodal, da se bodo ob tem varčevalnem trendu najverjetneje podaljšale čakalne dobe, ki so jih sicer od decembra lani do letošnjega avgusta zmanjšali za tretjino. Avgusta je bilo tistih, ki na zdravstveno storitev čakajo dlje, kot je dopustno, 1.793. Med njimi je veliko takih, ki so se strinjali, da bodo čakali dlje, saj želijo storitev v celjski bolnišnici. Še vedno opravijo tudi precej robotskih operacij prostate. Čeprav morajo pacienti te operacije že nekaj časa doplačati, njihovo število ni upadlo. V celjski bolnišnici si želijo, da bi postali učni center v Sloveniji za robotske operacije. To se bodo pogovarjali strokovni direktorji obeh kliničnih centrov in celjske bolnišnice na jutrišnjem delovnem sestanku.	ŠK
Trgatev prehiteva za pol meseca
Priložnostna razstava ob 140-letnici gasilstva v mestu bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled vse do konca oktobra.
sta >požamo brambo< dobila Ljubljana in Laško, poleti 1871 pa Celje - dopolnjuje priložnostna razstava, ki bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled vse do konca oktobra,« pravi Andreja Videc, vodja domoznanskega oddelka v knjižnici, in z Marijanom Pušavcem soavtorica razstave. Na razstavi si bodo obiskovalci do 1. novembra lahko ogledali dokumentarno gradivo in fotografije, predstavljeno pa je tudi nekaj stare gasilske opreme in orodij, vključno z zadnjim praporom Gasilskega društva Celje iz leta 1953.
Danes za požarno varnost v mestni občini in občini Štore skrbi 14 prostovoljnih gasilskih društev in Poklicna gasilska enota Celje. Prostovoljni in poklicni gasilci pripravljajo v petek med 17. in 18. uro na stavbi Ema taktično vajo operativnih enot Gasilske zveze Celje. V soboto med 8. in 15. uro sledi na parkirišču za Spodnjim gradom in na Prešernovi ulici predstavitev gasilskih aktivnosti, opreme in tehnike, poklicni gasilci pa bodo prejeli tudi tri nova gasilska vozila.
IS, foto: SHERPA
SLOVENSKE KONJICE, PODČETRTEK - V vinogradih na Celjskem je že veliko trgačev grozdja, v vinskih kleteh pa že stiskajo grozdje, ki bo na martinovo uradno postalo vino. V podjetju Zlati Grič Slovenske Konjice so začeli trgati že prvega septembra, v zadružni kleti v Imenem odkupujejo grozdje od srede.
V	Zlatem griču v Slovenskih Konjicah, kjer imajo sedemdeset hektarjev vinogradov, so do petka uspeli obrati že tretjino grozdja. Prvega septembra so začeli obirati beli pinot in chardon-nay, nato sauvignon, v sredo so obrali še beli in s sivi pinot ter traminec. »Dozorevanje grozdja letos prehiteva ter je nad dolgoletnim povprečjem za dobrih 14 dni,« ugotavlja tehnični direktor Zlatega griča Dejan Brečko. Od petka bodo teden dni trgali laški rizling, te dni trgajo tudi modro frankinjo in nato bodo še renski rizling.
»Letošnja letina je po količini nekoliko boljša kot lani ter po kakovosti nadpovprečna, čeprav je vinograde Zlatega griča v začetku junija prizadela toča, ki je bila za podjetje brez večjih posledic,« je zadovoljen tehnični direktor. Obrano grozdje v celoti predelajo v vino v svoji kleti, ki je v tem delu Evrope med najsodobnejšimi. Letos bodo prvič v zgodovini odkupili grozdje od petnajstih pogodbenih pridelovalcev.
V	Obsotelju in na Kozjanskem je v času trgatve najbolj živahno v ogromni kleti
Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, ki je v Imenem pri Podčetrtku. V Imenem svojih vinogradov nimajo, zato grozdje že dolga leta odkupujejo od zasebnih pridelovalcev, kooperantov. Od njih odkupijo od dvesto do tristo tisoč kilogramov grozdja na leto, odvisno od letine in prodaje vina, omenja enologinja Katarina Čo-klc. Zaradi katastrofalnega neurja na Kozjanskem računajo, da bo letošnji odkup grozdja za desetino nižji od lanskega, iz najbolj prizadete Bistrice ob Sotli, od koder ga pripeljejo po navadi največ, pa ga bo zato letos najmanj. Kooperanti, ki so iz občin vse do Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, dobijo grozdje plačano v enem letu, prvi obrok plačila prejmejo decembra, del plačila pa predstavlja kompenzacija z nakupi v trgovinah kmetijske zadruge. V kleti v Imenem, ki se od letošnjega poletja po novem imenuje Hiša vin Emino, predelajo vse odkupljeno grozdje v vino, ki ga prodajajo pod lastno blagovno znamko.
V kleti v Imenem odkupujejo grozdje od srede, ko so odkupovali rumeni muškat, iz katerega so nato iztisnili dvajset tisoč litrov mošta. V petek so nato odkupovali grozdje sorte chardonnay, dan pozneje sauvignon, v tem tednu je napovedan odkup ostalih sort grozdja, kot zadnji pa bo prihodnji teden na vrsti odkup žamentne črnine.
BRANE JERANKO
Balinanje brez podmladka
Balinarski klub Celeia Celje je letos proslavljal že 42. obletnico. Še edini živeči med podpisniki ustanovitve je 81-letni inženir organizacije dela, podpredsednik Emil Pepelnjak, ki je bil med drugim tudi mestni svetnik in predsednik komisije za črne gradnje. »Včasih smo balinali predvsem na Skalni kleti, na Ljubljanski in Teharski cesti. Danes imamo dvostezno igrišče pri hotelu Štorman, ki je prekrito s peskom. Površino po končani tekmi zravnamo s tepihom, da so za naslednje tekmovalce pogoji enaki in krogla ne skrene s poti.«
Za balinanje so v preteklosti uporabljali plastične ali lesene krogle, ki imajo premer od devet do enajst centimetrov in tehtajo od 90 dekagramov do 1,1 kilograma. K malemu, osrednjemu balinčku je treba krogle vreči čim bližje. V vročem poletnem času so se ljubitelji balinanja dobivali v popoldanskih urah, ko je bila temperatura zraka primernejša. Na igrišču mora krogla »preteči« sredinsko polje, ki je dolgo dvanajst metrov, in nato obstati v petmetrskem delu. Pepelnjak, ki se že pol življenja rekreativno in tudi malce tekmovalno ukvarja z balinanjem, je dejal, da se občasno tudi njihov klub udeležu-
je turnirjev, a so bolj prijateljske narave: »Letos je bilo razpisanih osem turnirjev, nekaj jih je že bilo, nekaj jih še bo, so pa predvsem na štajerskem območju. Na našem igrišču izvedba takšnega turnirja ni mogoča, saj imamo le dvostezno igrišče, za tekmovanja pa je nujno štiristezno (najbližje Celju je Žalec), drugače tekma traja predolgo. Gostovali smo že v Ljubljani, Mariboru in tudi na Gorenjskem. Nove steze so vse asfaltirane, čez pa je posuta plast mivke ali peska, ki je debela do štiri milimetre. Na našem območju imajo najsodobnejšo igrišče v Rogaški Slatini, ki je pokrito in tudi ogrevano, tako da se lahko balina vse leto. Tam so res zelo napredovali, mislim celo, da bodo organizirali evropsko prvenstvo.«
Najpomembnejša pri tem športu je koncentracija, prav tako občutek za dolžino, da se krogla čim bolj približa balinčku. Glede na to dobi posamezna ekipa točke. Najvišje možno število točk je trinajst, na turnirjih pa je tekma tudi časovno omejena. Tekmuje se lahko posamično, lahko tudi v parih _
Skrb za podmladek
»Trenutno je v našem klubu osemnajst članov, najmlajši šte-
je 25 pomladi, a včasih nas je bilo veliko več, kar okoli petdeset. Vsako leto na dan zdravja predstavimo balinanje osnovnošolcem, predvsem sedmemu in osmemu razredu, in nekateri se tudi preizkusijo. To je dobro in mogoče se jih bo med temi vsaj pet odločilo za ta način rekreacije, ki je malce tudi tekmovalno obarvan. Za današnjo mladino, ki je večinoma za računalniki, je to odlična sprostitev, si zunaj v naravi, a tudi drago ni. Moje krogle so se v petnajstih letih obrabile za vsega dva dekagrama,« je navdušeno razlagal Pepelnjak, ki je še vedno zelo aktiven v Celju na številnih področjih.
ANJA ŠROT Foto: SHERPA
Na turnirje pride osem ekip, tako nastaneta dve skupini in tisti, ki izgubijo, odpadejo, zmagovalci pa se uvrstijo v naslednji krog. Na tekmah je prisoten tudi sodnik, ki mora imeti izpit ter se tudi sprotno posodabljati in se osveščati z novimi pravili. Včasih pride do kakšnega spora, ko se tekmovalci prepirajo, čigava krogla je bližje, a o tem odloči sodnik. Če mu kdo ugovarja, lahko dobi kazensko točko ali pa ga celo izključi.
-"'■i ' ■ "-..i V .-T
T' fV'isAi^A

-.'.ïi'E* ■t-	W^KŠT

Emil Pepelnjak
Gremo v hribe
Račka vrata
To poletje vas v rubriki Rekreacija še predzadnjič vabimo v hribe. Kam vas bomo popeljali prihodnji torek, vam tokrat še ne bomo odkrili, v vsakem primeru pa vsa planinska društva iz Savinjske statistične regije vabimo, da nam obvestila o pohodih po naših krajih pošiljate za Koledarček rekreativnih prireditev. In to vsak teden do petka na e-naslov tednik@nt-rc.si ter s pripisom Rekreacija.
Raduha sicer dviguje svojo plešasto teme 2062 metrov visoko, a je vendarle vsa zelena in blaga, če jo gledamo z južne strani. Pravo nasprotje se nam prikaže, če jo opazujemo z Olševe oziroma iz Solčave.
Prepadne stene so visoke več sto metrov in ponujajo veliko možnosti za plezanje. Tega osamelca, ki ga globoko zarezana soteska Savinje loči od osrednjega dela gorstva, nikakor ne moremo šteti k pravemu visokogorju. Gora je nekako živa, »ljudska«. Ni naključje, da živijo prav na njenih pobočjih najvišje domačije na Slovenskem (Bukovnikova domačija 1327 m). Raduha se razteza v jugozahodno-seve-rovzhodni smeri kot dolgo in apnenčasto sleme z več izrazitimi vrhovi, ki so ločeni z rahlo vzbočenimi prevali (Lanež 1925 m, Durce 1905 m, Mala Raduha 2022 m). Zaradi lege nudi enkratne razglede, ki so še posebej zanimivi zgodaj zjutraj ali zvečer, ko mehka svetloba obarva obzorje pred popotnikom. Od naravnih znamenitosti je daleč najbolj znana Snežna jama. Njena dolžina presega 1000 m (na ogled je okoli 650 m). Rovi dvorane so široki in visoki do 30 m. Posebnost so ledena jezerca in kapniki ter jamsko »mleko« (zaradi nizkih temperatur ne-kristaliziran apnenec).
Če pa raziskujemo po brezpotjih, kot je jugozaho-
dna stran Velike Raduhe, ne manjka skritih žlebov, prepa-dnih grebenov in neverjetnih prehodov, kot so Račka vrata. Ime, ki poredko zaide na seznam želenih planinskih potepanj. Še najbolj znano je lov-
POHODNIŠTVO
ALPINIZEM
cem, saj do vrata pelje njihova nemarkirana pot. Teh lovskih poti je na Raduhi in njeni bližini zelo veliko, tako da se lahko hitro izgubimo oziroma da ne pridemo do želenega cilja. Račka vrata so v jugozaho-
dnem ostenju Raduhe, nad kmetijo Račnik, po kateri so dobila ime. Velikokrat se je pri tovrstnih pojavih težko odločiti, ali gre za okno ali vrata. V naših gorah prevladujejo okna (Prisojnikovo, Matkovo, Pre-streljenikovo _).
Omenjena vrata sodijo med največje tovrstne pojave v Sloveniji, saj so široka 30 m in visoka 25 m. Krušljiva kamenina zelo hitro prepereva, kar se pozna po kamenju, ki pada naokoli, zato je potrebna velika pazljivost. V zimskem času, ko so temperature pod ničlo, je nevarnost manjša, na žalost pa se pod obokom vrat rade napravijo velike ledene sveče, ki prav tako grozijo kot kamenje. Spodnji del oboka je prehoden, kasneje se zelo zoži in postane težje plezljiv ter ni za vrtoglave oziroma neizkušene gornike.
Dostop:
Naša pot se začne pri Rogovilcu, kjer parkiramo avto in se napotimo po markirani poti na Raduho čez planino Arto. Malce pred kmetijo Račnik, pri zadnjem ostrem ovinku, zavijemo na levo na vlako. Njej sledimo do razcepa, kjer uberemo desni krak in mu sledimo do naslednjega razcepa, kjer izberemo levo zaraščeno vlako ter ji sledimo do konca. Od tu je treba iti na greben, ki je nad nami, kjer ulovimo nakazano stezico (v jesenskem času, ko je precej listja, je ta slabše vidljiva). Dobrih sto metrov pod skalami zavijemo na levo, kjer je rob, na katerem stoji zapuščen Rački stan. Od tu krenemo naravnost navzgor po stezici še dobrih sto metrov, kjer pre-
Da pa dostop do Račkih vrat ni kar tako, lahko sam zagotovim, saj so se mi kljub točnemu opisu poti prijaznega
domačina Račnika (informacije iz prve roke) vrata skoraj izmuznila.
FRANCI HORVAT
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
24. september ob 11.30
POHODNIŠTVO
Pohod ob 60-letnici PD Šentjur. Info: 041 359 447 (Miro Rožej)
25. september
Pohod na Smrekovec. Info: PD Šoštanj, www.pd-sostanj.si
29. september ob 18. uri
Informativni sestanek alpinistične šole 2011/2012: plezanje v kopni skali, turno smučanje, drytooling, vrvna tehnika, balvansko plezanje, ledno plezanje, ledeniške ture idr. Info: Alpinistični odsek PD Celje - Matica, www.aocelje.org_
čimo na desno po nakazani stezici (na smreki se pozna malo znamenje oziroma odsekano lubje - podoba znamenja nas spremljajo vse do Račkih vrat). Prečiti moramo tri melišča, nakar opazimo na drevesnem deblu črko L. Od tega debla gremo navzgor do solnice z lesenim pokrovom. Na desno rahlo navzgor pelje stezica čez mlad smrekov gozd. Po stotih metrih stojimo pred vrati, ki jih opazimo šele, ko smo pred njimi.
Zaradi orientacijske zahtevnosti je treba imeti malce več pustolovske in raziskovalne žilice, za kar smo bogato poplačani. Priporočam rano uro, kajti vrata so obsijana s soncem v jutranjem času.
Skrbi v Areni Petrol, veselje v Velenju
Četrta zmaga Rudarja, peti poraz CM Celja! - Danes Velenjčani v Domžalah, jutri Celjani doma proti Šeligi, Čadikovskemu, Lovrečiču, Vršiču, Anđelkoviču _
V 9. krogu prve slovenske lige so razočarali celjski nogometaši, velenjski pa razveselili svoje privržence. Rudar je namreč zmagal v Lendavi z 2:1, Celjani pa so v Areni Petrol morali priznati premoč Muri. Edini zadetek je v 34. minuti dosegel Eterović.
Gostje iz Murske Sobote so imeli kopico priložnosti za višjo zmago, varovanci trenerja Damjana Romiha pa bodo najbolj objokovali dogodek iz 12. minute, saj so imeli prvi resno priložnost. Ivan Firer je žogo spretno poslal preko vratarja Luka, a se je odbila od vratnice. Pred odmorom za nameček ni izkoristil priložnosti za izenačenje, ko mu je natančno pred vrata podal Radulovič. Trener Celja Damjan Romih je po drugem domačem porazu deloval obupano: »Čestitke nogometašem in navijačem Mure, pa tudi kolegi Šimundži, ki je v kratkem času uspel preporoditi moštvo iz Murske Sobote. Mi smo doživeli popoln kolaps, bili smo neprepoznavni, nerazpoloženi, skratka, zatajili smo v vseh elementih nogometne igre. Vse skupaj bo treba prespati in analizirati, toda časa je zelo malo. Po drugi strani je to dobro, saj nas že v sredo čaka nova tekma. Tako bomo lahko pozabili na poraz. Olimpija ima vrhunsko moštvo. Če bodo moji igralci imeli svoj dan, lahko zmagajo. Dokazali so, da so tega sposobni. Če pa bodo igrali tako, kot v soboto, potem se jim ne obeta prav nič dobrega.« Pred Celjani sta še dve domači tekmi, jutri bodo gostili Olimpijo, ki ima v svoji vrsti kopico zelo dobrih nogometašev, ki so nosili celjski dres, Aleksandra Šeligo, Dragana Čadikovske-ga, Aneja Lovrečiča, Dareta Vršiča, Milana Anđelkoviča. Čadikovski pravi: »Spoštujem nogometaše Celja, svoje bivše soigralce, toda Olimpija prihaja po zmago!« Pri gostiteljih bosta spet lahko zaigrala Serge Akakpo in Denis Popovič, ki sta prestala kazni zaradi ru-
dobro videl, vseeno pa menil, da to ni bilo za rdeč karton. Ko pa sem pogledal posnetek, sem videl, da je bilo posredovanje grobo in sodnik se je pravilno odločil.«
Velenjčani na lestvici s 14 točkami zasedajo peto mesto, že danes bodo gostovali v Domžalah: »Mi gremo tudi tokrat po zmago. Domžale so v manjši krizi, zato upam, da se ne bodo iz nje izvlekli ravno proti nam. Naše moštvo lahko zaigra sproščeno,« je dodal Majcen, ki bo drevi s soigralci lovil peto prvenstveno zmago.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA TimE
Napadalca CM Celja Iztoka Močivnika je v kazenskem prostoru po stiku z branilcem Mure Maticem Maruškom odbilo v zrak.
Rudar (4-4-2): Savić -Jeseničnik, Stojnič, Berko, Rotman - Trifkovič, Žinko, Mujaković, Tolimir - Majcen, Bratanovič. Igrala sta še Bizjak, Rošer.
menih kartonov oziroma rdečega, toda manjkal bo vselej zanesljivi Sebastjan Gobec.
Zadržali prednost z igralcem manj
Nogometaši Rudarja v prvenstvu nadaljujejo s pozitivnim nizom, z 2:1 so slavili v Lendavi. Če štejemo še pokalni zmagi, potem so Velenjčani neporaženi že šest tekem. Proti Nafti so v 9. minuti zaostajali z 1:0. Domače je v vodstvo popeljal Roland Polareczki, ko je kaznoval nezbranost branilca Jeseničnika. Preobrat je zatem zrežiral Luka Majcen. V 25. minuti je rezultat izenačil, ko je udaril z roba kazenskega prostora, v 53. minuti pa kaznoval veliko napako domačega vratarja Ajleca. Po vodstvu z 2:1 je Rudar ostal z igralcem manj, zaradi grobega prekrška je rdeč karton prejel Rajko Rotman. Lendavčani so do konca tekme nevarno pretili, a zasedbi Rudarja je uspelo zadržati minimalno prednost. Junak tekme Luka Majcen je dejal: »Tekma je bila za nas zelo pomembna, saj na gostovanjih nismo osvojili veliko točk. Domači so zai-
grali zelo agresivno, si priigrali nekaj lepih priložnosti, ki so jih kronali z zadetkom. To nas je malce presenetilo. Zatem smo vzpostavili ravnovesje v igri, ko smo bili agresivnejši, prišli pa tudi do izenačenja. Med polčasom smo se dogovorili, kako naprej, kar se nam je že kmalu v začetku nadaljevanja obrestovalo. Na žalost je sledil rdeč karton, zato smo se podredili nasprotniku, ki je do konca tekme pritiskal, a na srečo ni zadel.« In kako je prišlo do izključitve? »Dogodka nisem
CM Celje (4-4-1-1): Muj-činovič - Medved, Krajcer, Kapič, Radulovič - Močiv-nik, Krljanovič, Gobec, Bezjak - Firer - Pavlovič. Igrali so še Bakarič, Đako-vič, Marijan.
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	9
OUMPIJA	9
DOMŽALE	9
HIT GORICA	9
6	2
5	2
4	3
4	2
RUDAR	9	4	2
MURA05	9	3	2
TRIGLAV	9	3	1
LUKA KOPER	9	2	2
CM CEUE	9	1	5
NAFTA	9	1	3
22:11	20 17:13 17 12: 9 15
14: 7	14
15:12	14 8:14 11
5:17	10
12:15	8
8:12	8
9:12	6
Špica v kaja
Kauzer: »Za 17-letnega >mulca< je 7. mest
Za še vedno 17-letnim Simonom Brusom - polnoleten bo postal čez osem dni - je sijajno obdobje, v dveh letih je osvojil sedem medalj na velikih tekmovanjih ter razveseljeval trenerja Aleša Kudra in predsednika kluba Dušana Kondo. Pred kratkim je osvojil celo sedmo mesto v kajakaškem slalomu na članskem svetovnem prvenstvu, v soboto pa je na državnem prvenstvu na celjski Špici premagal svetovnega prvaka Petra Kauzerja.
Slednji je vodil po prvi vožnji, v drugi pa je Brus krepko izboljšal njegov čas. Kauzer je nato kot zadnji tekmovalec odločno krenil na progo. Nekaj vratic pred ciljem pa dvignil vesla _ »Nikoli ne bomo izvedeli, ali je začutil, da Simonovega časa ne more izboljšati, ali pa je kratkomalo polepšal praznik domačega kluba in zmago prepustil mlajšemu tekmecu,« so o dvomu razmišljali poznavalci. Kauzer v članski reprezentanci bdi nad Simonom: »Ja, postala sva >cimra<. Toda njegov mentor je še vedno trener Aleš Kuder. Simon je mlad, marsikaj se še mora naučiti. Je zelo dober tekmovalec, pozitivna osebnost, velik talent. Za 17-letne-ga >mulca< je sedmo mesto na članskem SP izreden uspeh. Izjemno sem vesel, da za nami prihaja mlajši rod vrhunskih kajakašev.«
Simon Brus na svoji progi ostaja gospodar: »Druga vožnja mi je resnično uspela. Morda je k mojemu naslovu državnega prvaka pripomogel Peter Kau-zer. Kot da je želel, da zmagam in je malce popustil. Vseeno sem izjemno vesel, zmaga pred domačim občinstvom je nekaj
Dušan Konda je uresničil enega izm
posebnega.« V nedeljo je pomagal pospravljati okoli čolnarne, ponoči pa ga je »zvilo«, zaradi bolezni ni odšel v šolo. Toda hitro se mora pozdraviti, kajti »vsemogočni« Dušan Konda je uspel že pred časom zaradi DP celo prestaviti maturantski izlet Simonovega razreda. »V četrtek odpotujemo, za močnejši prehlad pa sem kriv sam, saj se med vikendom nisem prav nič pazil. Zdaj sem >na čajčkih<, upam, da bodo pomagali in da se bo počutje izboljšalo.« V Bratislavi se je uvrstil med najboljšo deseterico, v finalu članskega SP pa osvojil sedmo mesto! Je bil sploh zadovoljen, čeprav je dosežek vreden spoštovanja? »Ne, moram priznati, da ne. V finalni vožnji sem zaradi dotikov vratic dobil pribitek kazenskih sekund, pa še nekaj drugih napak sem storil. Zato v cilju ni bilo veselja. Po drugi strani pa so se vsi, z mano na čelu, veselili moje uvrstitve v
V Taškentu zmagi Nareksove in Velenškove
Žgank in Gračnerjeva bronasta na mladinskem EP - Žolnirjeva tekla od Ankarana do Kopra
Nekaj nogometašev Mure se je »polulalo« na Areno Petrol ^
Čeprav na tekmi svetovnega pokala v Taškentu ni bilo trenerja celjskega Sankaku-ja Marjana Fabjana, pa so njegove judoistke navdušile. V soboto je zmagala Petra Nareks v kategoriji do 52 kg, Tina Trstenjak je bila druga do 63 kg, v nedeljo pa je v kategoriji do 78 kg slavila Ana Velenšek, vse pod vodstvom trenerja Igorja Trbovca.
V polfinalnem obračunu je Velenškova ugnala Ukrajinko Makuhovo, v finalu pa je bila boljša od Jeongo-ve iz Južne Koreje, ki jo je premagala z vazarijem in zabeležila drugo zmago na tekmah svetovnega pokala. Nareksova je z iponi kot za stavo premagovala tekmice, v boju za že deveto lovoriko v svetovnem pokalu pa ji je nasproti stala Kazahstanka Kelbet. Kmalu je podlegla Petrinim napadom, dobila
Petra Nareks
dve kazni za neaktivnost in morala priznati premoč.
Trstenjakova se je v finalu pomerila z Izraelko Schlezin-ger. Sredi borbe je sicer povedla, izkušenejša tekmica pa je nato izkoristila trenutek
Ana Velenšek
Tinine nepazljivosti in ji je uspela učinkovita akcija. Vesna Đukič je izgubila v prvem krogu.
V belgijskem Lammelu pa je bilo mladinsko evropsko prvenstvo, kjer sta bronasti
medalji osvojila Urška Grač-ner in Miha Žgank ter postavila piko na i zelo uspešnemu vikendu kluba z Lopate.
Za izboljšanje fizične pripravljenosti tudi na malo drugačen način se je Marjan Fabjan odločil, da bo del ekipe, ki je ostala doma, odpeljal na EuroJoging, ki je potekal od Ankarana do Kopra. »Z desetkilometrsko preizkušnjo smo se odločno spoprijeli Tim Toplak, Andraž Špiler, Matjaž Trbovc, Tadej Zalaznik in Lucija Polavder. Tadej je bil tretji, Matjaž šesti,« je sporočila šampionka iz Judo kluba Z'dežele Sankaku Urška Žolnir, ki je osvojila tretje mesto in dodala: »Ne se bati, ne bomo preskočili v tekaške drese, še vedno obožujemo naše oblačilo, beli kimono. In v njem smo najboljši!«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
iku je zdaj Simon Brus!
o na članskem SP izreden uspeh«
ed svojih življenjskih ciljev.
finale. Ko pa se danes ozrem na dogodke na Slovaškem, imam dober občutek, to je bilo vendar moje prvo člansko svetovno prvenstvo. Upam, da jih bo še veliko.« Na olimpijske igre v London bo prihodnje leto odpotoval le Peter Kauzer. »Meni preostaja boj za vozovnico v Rio de Janeiro leta 2016. Naslednje leto se bom osredotočil na evropsko prvenstvo in tekme svetovnega pokala.« Skupaj z Martinom Srabotnikom in Vidom Karnerjem je Brus osvojil še naslov med moštvi. To je bilo precej nepričakovano. »Zelo smo usklajeni in vselej zmagamo. Toda doslej nam je to uspevalo seveda zgolj v
jih ukradli. To je bila praktično edina črna pika,« je sprva po-tarnal Konda, sicer navdušen nad svojimi prijatelji, ki so - eni več, eni manj - s svojim deležem zagotovili celotno izvedbo. Buc, Ruda, Kluka, Borči, Lazo, Vojo, Neli, Alenka, Andrej, Brane, Matjaž, Tedi, Tomi, Peter, Uroš, Bučko, Damjan, Cveto, Milko _ »Simon je uradno ugnal svetovnega prvaka. Res je, da imamo na Savinji bolj mirno kot divjo vodo, toda Ka-uzer je bil sedemkrat državni prvak, v Tacnu. Ponosen sem na Simona, toda tudi na Tea in Vida Karnerja, Nejca Kon-do, Martina Srabotnika, Blaža Zupana, Tonko Kadilnik, Janjo
Srabotnik, Urško Cimperšek _ V Celju nimamo samo Brusa, temveč kopico odličnih mladih tekmovalcev. Sedanja proga je >pionirska<, nimamo naravnih danosti za >solkan< ali >tacen<. Nikogar ne bomo ogrožali, ko bo opravljena regulacija Savinje in bomo pripravili veliko boljšo progo, ki si jo srčno želimo. Dolžni smo namreč poleg čudovite čolnarne naslednjim rodovom zagotoviti primerne pogoje za trening.«
V kajaku je bil Vid Karner šesti (med U-23 celo tretji), Aleš Kuder (trener) 10., Nejc Konda 15., Teo Karner 16.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
mladinski konkurenci. Čeprav je šlo za člansko preizkušnjo, sem potihoma pričakoval zmagoslavje naše ekipe.«
Več pa ni, pravijo, ko se vse razplete po željah. S tem se je strinjal predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje, perfekcionist Dušan Konda, ki je vložil svojo dušo za novo čolnarno na Špici. Vso svojo energijo je potrožil tudi za razvoj mladih tekmovalcev, pa tudi za uspelo otvoritev čolnarne, ki se je zaključila z rok koncertom, na katerem sta Pero Lovšin in Bajaga v poznih nočnih urah obiskovalce popeljala v delirij. »Na drugi strani Savinje je bilo izobešenih enajst zastav, sedem so nam
Simon Brus, slovenski prvak v slalomu med kajakaši
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 20. 9.
NOGOMET
1. SL, 10. krog: Domžale
-	Rudar (20).
Sreda, 21. 9.
NOGOMET
1. SL, 10. krog: CM Celje
-	Olimpija (18).
ROKOMET
Pokal RZS, 1. krog: Železniki - Gorenje (20).
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 9. krog: CM Celje
-	Mura 0:1 (0:1); Eterović (33), Nafta - Rudar 1:2 (1:1); Polareczki (9); Majcen (25, 52), Koper - Maribor 2:2 (1:1), Olimpija - Domžale 3:1 (2:1), HIT Gorica - Triglav 0:0.
2.	SL, 6. krog: Dravinja
-	Interblock 0:0, Krško - Šampion 1:0 (1:0); Trnovšek (21), Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:0. Vrstni red: Aluminij 16, Šenčur, Krško 13, Dob 9, Interblock 8, Šampion 7, Šmartno 6, Radomlje, Bela krajina 4, Dravinja 1.
3.	SL - vzhod, 5. krog: Čar-da - Kovinar 2:1 (1:1); Pižir (43), Malečnik - Zreče 1:2 (1:1); Žižek (42), Trunkl (8611 m). Vrstni red: Zavrč 15, Čarda 10, Dravograd, Odranci 3, Rakičan, Veržej 8, Malečnik 7, Stojnci, Kovinar, Zreče, Bistrica 6, Grad 4, Paloma, Tro-mejnik 3.
Štajerska liga, 5. krog:
Šentjur - Šmarje 1:4 (0:2); Zavšek (62); Asllanaj (26), Horjak (41), Neskič (59, 67), Krško B - Šoštanj 0:1 (0:1); Muratovič (23). Vrstni red: Šmarje, Marles hiše 13, Pesnica 11, Drava 10, Podvinci
9,	Šoštanj 8, Peca 7, Šentjur, Pohorje 6, Koroške gradnje, Tezno, Ormož 4, Krško B 3, Poljčane 1.
MČL, MNZ Celje, 4. krog: Kozje - Mons Claudius 0:4 (0:2), Radeče - Žalec 0:2 (0:1), Vransko - Pivovar 3:2 (1:0), Vojnik - Rogaška 1:1 (0:1). Vrstni red: Rogaška
10,	Žalec, Vransko 9, Mons Claudius, Radeče 6, Pivovar, Kozje 3, Vojnik 1.
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog: Dobovec
-	Bronx 5:4 (2:2); Drobne (11, 38), Mordej (15), Vrabel (27), Kroflič (28), Casino Safir - Nazarje 1:3 (1:1); Oblak (14), V. Kugler (24), Metulj (28). Vrstni red: Oplast, Litija, Dobovec 9, Nazarje, Puntar, Ajdovščina 3, Bronx, Casino Safir 0.
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Ribnica -Celje Pivovarna Laško 23:36 (11:19); Bašić, Abrahamsberg 4; Zelenović 8, Žvižej 4, Mar-guč, Razgor, Toskić, Metličić, Mačkovšek 3, Mlakar, Žuran, Poklar 2, Prieto 1, Gorenje
-	Maribor 34:27 (19:11); Do-lenec 6, Bezjak, Manojlović, Melić 5, Medved 4, Šimič, Dujmovič 3, Svetelšek, Musa, Golčar 1; Špelić 7, Šoštarič 5. Vrstni red: Celje 6-0, Gorenje, Cimos 5-1, Ormož 4-2, Trimo, Izola, Maribor, Krško, Loka, Ribnica 2, Šmartno, Krka 1.
1. SL (ž), 1. krog: Zagorje
-	Velenje 33:19 (16:12), Krka
-	Celje Celjske mesnine 37:28 (16:15). (MiK)
Trak pred vhodom v novo čolnarno sta prerezala Simon Brus in Dušan Konda, asistirala pa sta jima Bojan Žmavc (levo) in Bojan Šrot.
Špica, Špica!
Otvoritev nove čolnarne je pospremila množica, ki se je zabavala do jutranjih ur
Na sobotno popoldne je bila gneča na sotočju Savinje in Ložnice v Celju precejšnja. Eni so si prišli zagotovit sedež za kasnejši rok koncert, kar jim je uspelo brez vstopnine, drugi so želeli videti slavnostno otvoritev nove čolnarne. Prvi so do večera potrebovali še malico in nekaj osvežilnega, zato so se namestili za objektom, kjer je bilo dovolj miz in klopi, z žara pa je že omamno dišalo. Drugi so se zbrali okrog prireditvenega odra, kjer so bili po razglasitvi dopoldanskih športnih rezultatov priča slovesnosti, ki je med drugim postregla z nekaj zahvalnimi govori, s podelitvijo spominskih daril in s petjem himne, posebej napisane za Špico in kajakaše.
Največ zaslug za to, da nova čolnarna stoji, ima predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, ki je zato slišal pohvale celjskega župana Bojana Šrota in predsednika kajakaške zveze Bojana Žmavca in ki si je za svojo prizadevnost prislužil naziv častnega krajana Medloga. Govorniki so
poudarjali, da je na Špici zrasel center, kot ga v Sloveniji ni in to v letu, ko dosega slovenski kajakaški šport uspehe, kakršnih še ni imel.
Nova čolnarna, ki je zrasla v treh letih - po požigu starega objekta leta 2006 - in za katero so te dni dobili tudi uporabno dovoljenje, je vredna poldrugi milijon evrov, ki so jih prizadevni člani Kajak-kanu kluba Nivo Celje zbrali s pomočjo fundacije za šport, ministrstva za šolstvo, Kajakaške zveze Slovenije in številnih sponzorjev. Pomagala je tudi celjska občina, zato je čast rezanja traku pripadla županu Bojanu Šrotu in predsedniku kluba Dušanu Kondi. Vendar jo je prvi predal uspešnemu kajakašu Simonu Brusu, »brušenemu biseru«, kot je dejal Bojan Žmavc. Po blagoslovu celjskega škofa Stanka Lipovška so si obiskovalci lahko ogledali prostore.
Na Špici pa v preteklih letih niso samo gradili, je poudaril Konda, pač pa vzgajali nov rod uspešnih kajakašev. Da bi ohranili doseženo kakovostno raven, pa želijo urediti slalomsko progo na Savinji, ki bi jo dobili ob
predvidenih protipoplav-nih ukrepih prihodnje leto. S tem bi zagotovili stalen pretok vode, z njo pa stalno vadbo in tekme.
Tudi glasbeno-plesni program je vseboval nekaj presenečenj. Ženski pevski zbor z Ljubečne je na primer s kitaro spremljal celjski mestni svetnik Primož Posinek, Celjski oktet pa je prvič predstavil himno Špice in kajakašev. »Po vseh slovenskih vodah smelo vozi se Celjan _ Špica, Špica!« je odmevalo iz zvočnikov. Vmes so se zavrteli še celjski folkoloristi, piko na i prazničnemu vzdušju pa je dal Celjski pihalni orkester. Presenečenje je pomenila tudi kajakaška poroka Anje Pajtler in Andreja Šosterja.
Še bolj glasno in prešerno je bilo v večernih urah, ko so nastopili Kosta s svojo skupino, Pero Lovšin in Bajaga. V poznih nočnih urah pa je nebo nenadoma ožarila ognjena svetloba in verjetno je koga stisnilo pri srcu ob spominu na dogodke pred petimi leti. Pa je šlo na srečo le za ognjemet iz soseščine _
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Novo čolnarno sta zasnovala arhitekta Matjaž Gril in Klavdij Kikelj. Stavba ima obliko kajaka.
Prej in zdaj: fotografije razdejanja po požaru so bile na ogled ob novem objektu.
Celjski folkloristi z akrobatskimi elementi ^
Po otvoritvi je sledila zabava do jutra. Št.74-20.september2011 -
Mama in hči ostali brez vsega _
Sin storil samomor po požaru, ki naj bi ga sam tudi podtaknil - Pomoč mami in hčeri bo dobrodošla
Osemintrideset prostovoljnih gasilcev se je v petek zvečer več ur borilo z ognjenimi zublji, ki so divjali po domačiji Babičevih v Kunšperku pri Bistrici ob Sotli. Požar naj bi bil podtaknjen, zadnji trenutek sta svoji življenji z begom rešili lastnica kmetije Ljudmila Babič in njena 30-letna hči. 35-letnega sina pa so v nedeljo našli mrtvega. V bližini doma naj bi storil samomor.
Zgoreli so štirje objekti, med njimi tudi stanovanjska hiša v celoti, hlev in objekt, v katerem je družina redila prašiče. Po neuradnih podatkih naj bi v petkovih popoldanskih urah v družini izbruhnil spor, sin naj bi se sprl z materjo in sestro. Nekateri pravijo, da naj bi moški že večkrat grozil, da bo vse požgal. V petek naj bi svoje grožnje uresničil. Objekte naj bi polil celo z bencinom, nato prižgal ogenj. Gasilce in policijo naj bi klicali tudi sosedje, ki so opazili ognjene zublje. Le nekaj minut po klicu so bili na kraju prostovoljni gasilci iz Bistrice ob Sotli, gasilci so se o požaru med seboj obveščali ves čas, tudi s kolegi z območja Krškega ter Brežic in celo iz Kumrovca, saj je območje Kunšperka tudi tik ob meji. »Klicali so nas še iz Orešja pri Bizeljskem, kjer so požar
Zgorelo je vse.
tudi opazili,« nam je razlagal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Sotli Vinko Cvetanovič. Na kraj so prišli tudi prostovoljni gasilci iz društev Polje-Sedlarjevo, Orešje, Bizeljsko, Stara vas, Pišece in Kapela. Očitno je bencin storil svoje in gorelo je še z večjo močjo, zato je škoda gromozanska. Znašala naj bi celo 150 tisoč evrov! Babičeva je s hčerjo uspela ubežati, toda ostala je brez vsega. Trenutno je s hčerko nastanjena pri prijateljih. Ko smo jo poklicali, je bila popolnoma v šoku. »Doma ne moreva več spati, podnevi
pa greva na domačijo, treba je tudi poskrbeti za živino, vse očistiti,« nam je povedala. Kako naprej? »Ne vem morda nama bo potrebna kakšna pomoč _ Težko je,« je bila skromna Babičeva.
Razumljivo je, da je ob vsej tragediji zdaj še prehitro razmišljati, kako bosta s hčerjo premogli prebroditi skozi naslednje tedne. Družina je ostala ne le brez doma, ampak tudi brez vseh kmetijskih strojev. Imajo dve kravi in dve teleti, živina je bila v času, ko je izbruhnil požar, na pašniku. Prašiče iz svinjaka pa naj bi rešil in v skrb do nadaljnjega vzel sosed. Na
pomoč je že priskočila občina Bistrica ob Sotli. Ravno danes imajo tamkajšnji svetniki tudi občinsko sejo, na kateri bodo govorili tudi o tragediji družine Babič. Župan Franjo Debelak si je pogorišče že ogledal in obljubil tudi pomoč. »Trenutno bomo Babičevim nudili pomoč s stroji, saj moramo urediti dostop do lovske koče, ki je bila v lasti družine. Za silo jim bomo pomagali urediti bivališče tam,« nam je dejal Debelak. Je pa dodal, da razmišljajo še o finančni pomoči, o kateri pa se bodo morali na občini dogovoriti s Karitas oziroma z Rdečim križem. To naj bi bilo znano do konca tega tedna.
Je pa končana kriminalistična preiskava, s katero so začeli takoj po obvestilu o tem, kaj se dogaja v Kunšperku. Natančen ogled pogorišča in tudi vse informacije o petkovem dogajanju v družini, so potrdili verjetnost požiga. Toda 35-letnega sina Babičeve niti v petek niti v soboto niso našli nikjer, zato so sprva sumili, da morda umrl v požaru. V nedeljo pa so moškega našli mrtvega okoli 300 metrov stran od domačije. Obešenega.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: PGD Bistrica ob Sotli
Uničeni so tudi hlev in vsa kmetijska mehanizacija ^
INFO113
Kadilski tat
V	preteklih dneh je bilo na Celjskem več vlomov. V Tomšičevi ulici v Velenju je neznanec vlomil v eno izmed stanovanj, toda odnesel ni ničesar. Vlom preiskujejo tudi v Laškem, kjer je nepridiprav na silo vstopil v stanovanjsko hišo na Cesti v Rečico. Odnesel je pralni in sušilni stroj, kotno brusilko, vrtalni stroj in glasbeni stolp. Škode je za več kot tisoč evrov. Vlomilca so v noči na nedeljo imeli še v okrepčevalnici v Ulici mesta Grevenbroich v Celju. Neznanec je odnesel za okoli 500 evrov denarja in cigaret.
Našli mrtvega mladeniča
V	soboto dopoldne so v enem izmed stanovanj v Vodnikovi ulici v Celju našli mrtvega 23-letnika. Na truplu sicer znakov nasilja ni, so pa kriminalisti odredili sodno obdukcijo, ki bo pokazala vzrok smrti. Sprva je obstajal sum, da je moški umrl zaradi predoziranja z mamili, vendar naj ne bi šlo za odvisnika. 23-letnik naj bi umrl zaradi zastrupitve z alkoholom in tabletami, kar pa bo verjetno potrdila tudi obdukcija. V stanovanju ga je našel sostanovalec, ki je poklical tudi policijo.
SŠol
Obtoženi Gorazd Bombek in njegova sestra Irena Vrečer
Zagovarja se že enajst let
Od družinskega prepira do sodniške farse
Na okrožnem sodišču v Celju se je v petek nadaljevalo sojenje 53-letnemu Gorazdu Bombeku, ki naj bi pred enajstimi leti poskusil umoriti svojega sina. Pri tem mu očitajo, da naj bi takrat še mladoletnega sina davil do nezavesti, a še vedno trdi, da tega ni storil. Zaslišali so kar štiri priče. Pričakovano je najdlje pričal ravno sin, ki je dejal, da se je oče spravljal tako nanj kot tudi na njegovo mater.
Na dan domnevnega kaznivega dejanje je k Bombekovim poklicala sestra obtoženega Irena Vrečer, ki je dobila informacijo, da naj bi se obtožen-čev sin družil s slabo družbo. Pogovoru se je pridružil tudi obtoženi Bombek, kar naj bi bil povod za družinski prepir. Konflikt se je začel na hodniku, kjer naj bi obtoženi sina davil tako, da ga je šele po posredovanju matere spustil, nato pa je sin padel po tleh. Takratni ženi je dejal, da bo še njo, če se ne bo umaknila, kar se je v nadaljevanju tudi zgodilo. Močno jo je stiskal za obe roki. Družinski prepir naj bi se nato prestavil v kopalnico, a obtoženčeva nekdanja žena ne ve, kaj se je tam pravzaprav zgodilo, saj je vmes klicala policijo, je povedala na sodišču. Videla je le, da je obtoženec
Odpeljali so ga v bolnišnico
V petek ponoči sta na avtocesti na avtocesti Ljubljana-Celje, pri Šentrupertu trčila voznika osebnega in tovornega vozila. V trčenju se je voznik avtomobila poškodoval, že na kraju ga je oskrbela ekipa nujne medicinske pomoči. Zatem so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Promet je bil oviran več ur. Pri reševanju so pomagali tudi celjski poklicni gasilci.
Foto: PGE Celje
prišel iz kopalnice s krvavo ustnico. Še vedno pa se napetost ni umirila. Bombek naj bi šel za svojim sinom še v njegovo sobo. Sin je v pričanju dejal, da so bili odnosi z drugimi družinskimi člani, mamo in mlajšim bratom dobri. Odlično se je razumel tudi z obtoženčevo sestro Ireno, ki mu je pri njegovih »vragolijah vedno krila hrbet«, saj je bil njen najljubši nečak. Povedal je tudi, da je oče Gorazd hitre jeze in da ga je velikokrat pretepal na vse možne načine. Ko mu je obtoženi postavil vprašanje, če ga je tudi mama kdaj tepla, je odgovoril pritrdilno. Predsednica senata Marjana Topolovec Dolinšek je morala obravnavno prekiniti, ker je obtoženi svojemu sinu postavljal vprašanja povezana še z drugimi nesrečami, med njima pa se je vnel močan prepir, tako da so morali posredovati tudi varnostniki. Ob prisotnosti varnostnika se je nato sojenje nadaljevalo.
Nasprotja v pričanju
Kot tretja priča je bila zaslišala Irena Vrečer, sestra obtoženega. Ko je tistega večera prišla k Bombekovim, je tam že bila policija. Bombekove-ga sina ni našla, se je pa ta k njej oglasil kasneje in ji dejal, da je »narezu fotra«. Vrečer-jeva je na njegovem vratu opazila rdeče pike, da pa bi bile kakšne modre podplutbe, je zanikala. Vrečerjeva je pred senatom še povedala, da je Bombekov sin tri dni po dogodku vsem razlagal, »da bi očeta najraje ubil«.
Zaslišali so tudi Boruta Bombeka, brata obtoženca. Dejal je, da so mu vsi člani družine povedali, da naj bi ravno brat odrinil očeta. Tožilec Darko Oprešnik je na sojenju vztrajal, da naj kot pričo zaslišijo tudi najmlajšega Bombekovega sina, medtem ko je zagovornik obtoženega predlagal zaslišanje zdravnic, pri katerih se je po dogodku zdravil sin. Sojenje se bo nadaljevalo 13. oktobra.
ANJA ŠROT Foto: SHERPA
16
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Ko je počitnic nepreklicno konec
Prvi september nam, ki hodimo v višje razrede, ne pomeni več kaj veliko drugega kot konec počitnic, nenehnega uživanja in lenarjenja. Za prvošolce pa je to prav poseben dan, saj prvič vstopijo v šolo tako čisto zares. Vsi se tega dneva veselijo - starši, ker je njihov otrok zdaj že »velik« in otroci, ker bodo spoznali prijatelje in se kaj lepega naučili. Prag OŠ Polzela je v tem šolskem letu prvič prestopilo 63 učencev.
Člani gledališkega kluba so poskrbeli, da prehod iz vrtca v šolo ne bi bil preveč »hud«. Pod mentorstvom Marije Kronovšek so odigrali vsem dobro znano Sneguljčico, ki so jo odlično priredili po svoje. Po predstavi je starše in otroke nagovorila ravnateljica Valerija Pukl, kako pomembni so mladi za razvoj Polzele pa je poudaril tudi župan Ljubo Žni-dar. Temu je sledil prvi pravi obisk šole. Še vedno pod vtisom pravljice o Sneguljčici so palčki otroke in starše povedli do njihovih učilnic. Tam so prvošolci dobili rumene kape in rutice, saj je varnost zelo pomembna in bodo tako varneje hodili v šolo in domov.
m ic
d z o P
a t k je jo
vo r k
o p
di
e me
e
n d
vi o
Ne sodi večine po posamezniku.
Ne ponižuj drugih, da bi povzdignil sebe.
Prijatelje lahko izbiraš, družine ne.
Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum.
Po treh stvareh v življenju najbolj hrepenimo - po sreči, svobodi in duševnem miru. Pridobimo jih tako, da jih podarimo nekomu drugemu.
Pravi prijatelji so kot štiriperesna deteljica, težko jih najdeš.
Prijatelji so kot zvezde, ne vidiš jih vedno, vendar veš, da so nekje v bližini.
Človek brez prijateljev je kot levica brez desnice.
Prijatelj je nekaj posebnega. Z njim lahko deliš to, česar ne moreš z drugimi.
Brez prijateljev bi se počutili nemočne.
Prijatelj je družina, ki si jo izberemo sami.
Mir je sad ljubezni, kajti da bi živeli v miru, je treba prenesti veliko stvari.
Mir doživimo takrat, ko se prenehamo ukvarjati s težavami, ki jih ne moremo rešiti.
Boljše kos kruha v miru kot pojedina v prepiru.
Marsikatero dragoceno darilo zahteva svobodo za plačilo.
Edina prava izbira, ki jo zares imamo, je možnost izbire.
Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni.
Svoboda je edina stvar, ki jo imamo samo, če jo dajemo drugim.
Svoboda je brezmejna.
Svet brez prijateljev ne obstaja.
Ko te preganja občutek samote, se spomni, da obstajajo ljudje, ki cenijo tvoje vrednote.
Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje.
Misli dijakov 2. b-razreda
Velik
uspeh Ine Rojnik
Na Ravnah na Koroškem je bilo državno prvenstvo v atletiki v kategorija do 16 let. Na prvenstvu je izjemni uspeh dosegla Ina Rojnik s Polzele, ki pod vodstvom obetavnega trenerja Borisa Podpečana trenira in nastopa za Ad Kladivar iz Celja. Osvojila je kar štiri medalje in sicer zlato v teku na 300 m, s čimer je postala državna prvakinja, v teku na 100 m je osvojila bronasto medaljo, še dve zlati medalji pa si je pritekla v štafeti AD Kladivar (4x100 m in 4x300 m). Z zmago na 300 m se je uvrstila tudi v državno reprezentanco, kjer bo že letos zastopala barve Slovenije na dveh mednarodnih tekmovanjih in sicer v Italiji ter na Slovaškem.
TT
Pod budnim očesom učiteljic, ki bodo prvo-šolce spremljale prva tri leta šole, je sledilo spoznavanje, nato pa tisto, česar se vedno veselimo vsi, starejši in tisti malce mlajši _ darila šole ob vstopu v 1. razred - letos je bila to prikupna knjižica z naslovom Zelo lačna gosenica in kot vsako leto, tortica.
Ko smo povprašali starše, kaj menijo o tem, da so njihovi otroci kooončnoo tako veliki, da gredo v šolo, so nam zaupali, da se njihovega vstopa v šolo veselijo, še bolj pa se šole veselijo otroci. Mamice in očki že veselo čakajo, da bodo njihovi otroci prišli domov in jim navdušeno pripovedovali, kaj so se novega naučili. Spet drugi pa, da bodo obnovili znanje iz osnovne šole in jim bodo lahko pomagali pri domačih nalogah in učenju. Vsem se je zdelo, da bodo prvi (pa tudi vsi ostali) dnevi v šoli super, in da bodo učiteljice veliko pripomogle k dobremu počutju učencev.
INA POTEKO, 9. a (mentorica Karmen Zupanc) OŠ Polzela
Varujmo naravo
15. in 16. septembra v svetu namenjajo posebno pozornost klimatski krizi. Pobudnik skupne aktivnosti je Al Gore. Predlaga, da ljudje stopimo skupaj in
začnemo reševati problem klimatske krize. Tako so vsi, ki so sodelovali, sklenili roke in jih dvignili v zrak kot simbolično zaščito neba in s tem opozorili na klimatsko krizo.
V Žalcu so to storili številni otroci iz vrtcev, učenci, vzgojitelji in ravnatelji v sodelovanju z občino in Društvom za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije ter s podporo Zdravniškega društva Celje.
TT
Pomagamo ohranjati vrednote
Projekt Pozdrav ptic miru OŠ Lava želi razvijati socialne veščine za strpno sobi-vanje in kulturni dialog, aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja, vzpodbujanje pozitivnih misli in optimističnega ravnanja. Letošnja tema je Pomagamo ohranjati vrednote, kot so družina, pravičnost, strpnost, svoboda.
Mir, svoboda, prijateljstvo
Mladi so z navdušenjem sodelovalo pri akciji v Žalcu.
Poslovno-komercialna šola Celje prvo leto sodeluje v projektu Pozdrav ptic miru in v ta namen smo vključili 2. B-razred programa ekonomski tehnik. Glavno vodilo našega dela celo šolsko leto je ohranjanje vrednot, kot so mir, svoboda, strpnost, pravičnost, prijateljstvo, družina. V projekt bomo pri različnih predmetih vključili izbrane teme. Dijaki bodo ustvarjali na literarnem, jezikovnem in likovnem področju (pisanje haiku-jev, kreativno pisanje besedilnih vrst, izdelovanje grafitov, zapestnic miru, pisanje in risanje na Trak miru v Kosovelovi ulici, umetniško fotografiranje ter na družboslovnem področju (kreativne delavnice). 24. septembra pa bodo sodelovali tudi na osrednji prireditvi Pozdrav ptic miru v središču mesta. (Koordinatorica Dagmar Konec)
Podajmo drug drugemu dlani, naj sožitje vlada med ljudmi!
To je sporočilo otrok in odraslih iz Vrtca Zarja - enota Iskrica ob letošnjem mednarodnem dnevu miru. V vrtcu se na svoj način trudimo pomagati ohranjati vrednote in sodelovati pri spreminjanju družbe s pozitivnimi mislimi in ravnanji. Prav začetek šolskega leta - uvajalno obdobje - nudi nešteto načinov za doživljanje vrtca kot prijetnega okolja, v katerem imajo otroci enake možnosti za vključevanje v dejavnosti, zavedanje sebe, doživljanje ugodja v različnih načinih izražanja in za razvijanje socialnih veščin za strpnost sobivanja. Aktivnosti otrok izhajajo iz igre, v kateri
se oblikuje odnos med otroki in med otroki in odraslimi s skupnim ustvarjanjem klime, ki temelji na spoštovanju razlik in strpnosti. S sodelo-
vanjem v projektu OŠ Lava z majhnimi koraki, z drobnimi dlanmi in s pticami miru utiramo poti do prijaznosti.
ANA CESAR
V koloni jih je v nedeljo vozilo 58, sicer pa je v Sloveniji še okrog 500 ohranjenih »fičkov«.
Očka »fička« pelje, trebuh melje kislo zelje _
Fičo klub Velenje gostil 98 ljubiteljev »avtohtonih« starodobnikov - Najstarejši letnik 57, najmlajši letnik 85 - Na Ljubečni o kislem zelju ni bilo niti sledu, dišalo pa je z žara _
fíčkar -ja m (i) pog., nav. šalj. lastnik, voznik fička: odkar se vozi z oplom, gleda zviška na vse fičkarje;
fíčko -a m (i) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: kupili so fička; vozi se s fičkom;
fíčo -ta in -a m (i) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ
»Fičkar, fičko in fičo Resda imajo kvalifikator pogovorno, ampak izrazi so mesto našli tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Povsem zasluženo, saj so pomembno sooblikovali kar četrt stoletja življenja v bivši domovini. »Fičko« je bil avto, ki je marsikoga od nas prvič odpeljal na morje, ki - kolikor mi spomina ne megli nostalgija - ni kar tako zatajil na cesti, če pa je že, se je prijazno vdal še tako nevešči roki, ki je malo pobrkljala pod pokrovom. In da gre res za trpežen avto, je dokaz »starina«, ki se je vsa zloščena pri svojih 54 letih v nedeljo razkazovala na Ljubečni in prav nič zasopihano premagovala kilometre sivega asfalta ^
O »fičkih« je nam, ki imamo za seboj že nekaj življenjske kilometrine in si še vedno kdaj zamrmramo »očka >fička< pelje, trebuh melje kislo zelje« pravzaprav škoda izgubljati besed, za mlajše pa vendarle nekaj podatkov. Zamisel za avto izvira iz povojnega časa italijanskega Fiata, pri katerem je Dante Giacosa zasnoval koncept, ki bi za razliko od modela topolino ponujal udoben prevoz štirim potnikom. Avto so prvič predstavili leta 1955 na Ženevskem avtomobilskem salonu kot povojni italijanski »ekonomski čudež«. Giacosev fiat 600 je postal osnova za jugoslovansko zastavo 600; »fičo« je bil torej različica fiata 600. Zastava ga je začela proizvajati leta 1960, po nakupu licence. Najprej le model 600D, leta 1962 še model 750, zastava 850 pa
Zvone Dolenc, predsednik Fičo kluba Slovenije, Domžale: »V Sloveniji je še okrog 500 ohranjenih >fičkov<, kakšnih sto pa se jih vozi na srečanja. Da bi klub razširili tudi na druge Zastavine tipe? Ne, jugo je že na odpadu, floride nihče sploh ne pozna, >stoenka< pa je bila pravzaprav že luksuzen avto. Sam sem bil 25 let inštruktor vožnje - deset let sem učil na >fičkih<. Z vsakim sem s kandidati naredil najmanj 150 tisoč kilometrov. Vselej brez generalne, pa čeprav so se na njem učili tudi _ Pa da boste vedeli - >fička< se da prestaviti tudi iz četrte v prvo. Samo ženska mora biti dovolj močna.«
je luč sveta ugledala leta 1980. Vmes se je avto seveda ves čas po malem moderniziral, o čemer pričajo različne oznake ob osnovnem modelu. In zato sva imela prav oba z Edom, ko sva v nedeljo vozila proti Ljubečni in se prepirala, ali gre pri »fičku« za zastavo 750 ali 850. V kragujevški Zastavi so izdelali približno milijon »fičkov«, ki niso bili priljubljeni le pri navadnih ljudeh po vsej Jugoslaviji, ampak so jih uporabljali kot službena vozila tudi v policiji, pri reševalcih, v vojski in avtošolah. In tudi dirkalo se je z njimi! Ime je »fičo« dobil po glavnem liku iz stripa, ki ga je v tistem času objavljal časopis Borba.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Renato Kumer, predsednik društva Večno mladi, Šentjur: »V društvu skrbimo za kulturno dediščino celotnega Kozjanskega. Smo eden redkih klubov, ki imamo tudi predvojna vozila. Sam se ljubiteljsko ukvarjam bolj z motorji, imam tudi predvojne. A naš družinski avto je >fičko<. Za vožnjo vsak dan in ko gremo na izlet. Ker sem poklicni voznik, tudi varna vožnja danes ni bila problem. Naš zdajšnji >fičko< je letnik 79, je generalno restavriran in dobro ocenjen, pa tudi moj prvi avto je bil >fičko<.«
Jože Kovač, predsednik Fičo kluba Velenje, Apače: »Sam imam doma okrog 20 >fičkov<, pet jih je za na cesto, trije so registrirani. Moj je tudi tale z napisom milica. Eden redkih, ki so še ostali. Sicer pa je v moji zbirki najstarejši letnik 60, imam pa tudi zadnjega, letnik 85, ko so ga nehali delati.«
Janez Golouh, organizator srečanja ljubiteljev »fičkov«, Celje: »Prišli so vozniki iz vse Slovenije, osem tudi s sosednje Hrvaške. Veliko je tudi nečlanov Fičo kluba Velenje, ampak vsi so res taki, ki imajo >fičke< radi. Na poligonu se je 58 >fičkov< preizkusilo tudi v prikazu varne vožnje, zdaj pa se bomo v koloni odpeljali do Spominskega parka Teharje, potem pa naprej do Šmartinskega jezera. Tam gremo vozniki na vožnjo z Jezersko kraljico, >fički< pa bodo počivali v gozdu. Vsi vozimo na lastno odgovornost, za varnost pa imamo spremljevalce na motorjih. Najstarejši tukaj je letnik 57, najmlajši letnik 85, ko so >fičke< tudi nehali delati. Sam imam letnik 80, v spomin na leto, ko je umrl maršal Tito. Ljubitelji >fičkov< se dobivamo dvakrat letno. Spomladi smo bili na Ptuju, kjer so bili ob Hrvatih, ki so prišli tudi na Ljubečno, še ljubitelji >fičkov< z Madžarske in iz Avstrije.«
Ivica Kožuh, lastnica enega od 28 »bugijev«, Ljubečna: »S >fički< sem povezana že vse življenje. Tega malo predelanega mi je lani podaril mož. V Zastavi so jih leta 1982 izdelali le 28, po naročilu zgolj za vožnjo po Portorožu. Zakaj mi ga je podaril? Najbrž zato, ker sem mu za abrahama >vrnila fička<, letnik 65. Takšnega, kot mi ga je on podaril, ko sva bila še fant in dekle. Z njim se vozim v domačo Goričico na vrt po zelenjavo, sicer pa je v uporabi šele eno sezono. Pa tudi v službo sem se že peljala z njim.«
18
BRALCI POROCEVALCI
NOVI TEDNIK
Loške domačije vse bolj urejene
Turistično društvo (TD) Izviri Dobrina je letos organiziralo že deveto ocenjevanje kmetij, zasebnih hiš in javnih objektov po krajevni skupnosti Loka pri Žusmu in celo izven nje. Tovrstna akcija spodbuja krajane, da so njihova okolica in balkoni iz leta v leto bolj urejeni in privlačni, kar je ob koncu letošnjega ocenjevanja potrdil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja.
Kot je povedala predsednica TD Izviri Dobrina Danica Recko, je tričlanska komisija, ki ji predseduje Jani Horvat iz pobratenega TD Velenje, pod drobnogled vzela enaindvajset kmetij, od tega so v posebno kategorijo uvr-
stili tri starejše, enaindvajset zasebnih hiš ter štiri javne objekte. Ob koncu akcije sta se jim na domačiji Kovačič pridružila predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan in predsednik TZ Slovenije Peter Misja. Slednji je med drugim pohvalil tovrstno akcijo in poudaril, da se zavest tamkajšnjih prebivalcev iz leto v leto vidno odraža v vse čistejšem in prijaznejšem okolju v tem predelu Kozjanskega. Priznanja zaslužnim bodo podelili na občnem zboru, ki ga vsako leto pripravijo januarja.
MAJDA REZEC Foto: JH
»Zjmzeienčkl« v Šmarju
H!TRO NAROCiTE
NOVI TEDNIK
V soboto, 10. septembra, je Big band Šmarje pri Jelšah pripravil koncert večno zelenih popevk na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju.
Big band, ki je bil ustanovljen leta 1995 in je v času »prvotnega delovanja« igral pod vodstvom Adama Bi-cskeyja, je po uspešnih petnajstih letih nehal delovati. V januarju 2010 pa je v pomlajenem sestavu ponovno začel igrati, tokrat je vodenje prevzela Kaja Bicskey.
V prenovljeni zasedbi so se mladi glasbeniki s prvim samostojnim koncertom prvič predstavili maja lani. Sledil je krajši koncert na festivalu Š. O. K. v Šmarju pri Jelšah, nato še božično-novoletni koncert ob koncu leta 2010. V začetku junija 2011 so se odzvali na povabilo LAS Ob-sotelje in Kozjansko in LAS Šumperský venkov in na tradicionalnem mednarodnem festivalu Hudba bez hranic na Češkem zastopali Slovenijo.
Na koncertu zimzelenih melodij so nas mladi glasbeniki popeljali leta in leta nazaj. Na svoj način so nam predstavili nekaj inštrumentalnih skladb in nekaj zimzelenih popevk, v katerih so se kot pevski solisti predstavili tako člani big banda kot tudi povabljeni pevci.
Žiga Šraml nam je zapel My Way in Fly me to the Moon, Blanka Čakš nam je podarila Malo miru, Emil But je zapel What a Wonderful World in Strangers in the night, Kaja Humski je zapela Poletno noč, Čez Šuštarski most in New York, New York, dirigentka Kaja Bicskey pesem Med iskrenimi ljudmi, v duetu z Rokom Stiplovškom pa tudi Something Stupid.
DEJAN HRIBERNIK
Dodatni
ïlacilu naročnine
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breipiačnih maiih ogiasov, do ene čestitke na Radiu Ceije ter do kartice ugodnih nakupov.
iPOZOI» »"iÏ 2®" , 4POZOR
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 banmih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta giasiie in zabave,
NOVI TEDNIK
Ljudske pevke iz Pristava pri Mestinju
Sosed sosedu prijatelj
Nepreklicno naročam Novi tednili za najmanj 6 mesecev
Že osmo leto je Zveza društev upokojencev Kozjansko s predsednico Mimico Kidrič organizirala mednarodno kulturno prireditev upokojencev Kozjanskega in Obsotelja z gosti s Hrvaške.
Prireditev je bila v sklopu praznika občine Podčetrtek. Ta je bila z županom Petrom Misjo tudi pokroviteljica. Slišale so se stare, že pozabljene pesmi in muzikanti so zaigrali na stare inštrumente. Letos je bil so-
organizator Društvo upokojencev Pristava pri Mestinju s predsednikom Francem Ve-hovarjem. Pravo presenečenje so pripravili predsedniki društev, ki so se prvič predstavili kot pevci. Že osmo leto pa sodelujejo prijatelji z druge strani Sotle, tamburaši Zelenjak. Po kulturnem programu je bilo veselo druženje vseh nastopajočih in obiskovalcev prireditve.
MILENKA BLAŽEVIĆ
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
BRALCI POROCEVALCI
19
Med nastopom 10-članske družine Kos s Ponikve pri Žalcu
Peli so jih mati moja
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2011, je pripravil 28. družinsko petje pod naslovom Peli so jih mati moja.
Letos je nastopilo 16 družin iz raznih krajev Slovenije, ki so zapele po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdra-vljico. Najštevilčnejša na prireditvi je bila 11-
Številni obiskovalci na Lembergu
Prvo septembrsko nedeljo so člani Turističnega društva Nova Cerkev priredili že deseto Nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg.
Bogat kulturni program, v katerem so sodelovali domačini in tudi gostje iz sosednjih krajev, otroci obeh
podružničnih šol, je privabil številne obiskovalce. Vabile so tudi bogate stojnice, ki so se šibile pod izdelki in pridelki pridnih rok. Zanimivo je bilo opazovati stare obrti od predic, pletenja košev, izdelovanja cokel, lončarstva _ Program so popestrili tudi berači, vitezi, komiki in
Prapor galiških planincev
Planinsko društvo Galicija je bilo pred 26 leti ustanovljeno kot sekcija Planinskega društva Žalec, že sedem let pa deluje kot samostojno društvo. V nedeljo, 4. septembra, smo na postojanki na Šentjungertu razvili svoj prvi društveni prapor.
Glavni pobudnik za nabavo prapora je bil predsednik društva Viktor Furman, ta pa je v pozdravnem govoru posebej izpostavil simbolni pomen prapora ter dejstvo, da smo večino finančnih obveznosti
poravnali sami člani, 50 do-natorjev je prispevalo za zlate žebljičke. Pet donatorjev je prispevalo za spominske trakove. Društveni prapor je na oder prinesel vodja markaci-stov Franc Arnšek, najstarejši član PD Galicija, razvil ga je predsednik društva Viktor Furman in ga predal praporščaku Srečku Podpečanu.
Med gosti so bili predsednica Meddruštvenega odbora Planinske zveze Slovenije za Savinjsko Manja Rajh, župan Občine Žalec Janko Kos, ki je
tudi član gališkega društva, in predsednik KS Galicija Jože Krulec. Izrazili so veselje nad pridobitvijo galiških planincev in upanje, da bo prapor čim manjkrat v uporabi ob žalostnih trenutkih. Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik takrat še Planinske sekcije Galicija Franci Cvikl. Kulturni program so pripravili Mešani cerkveni pevski zbor Galicija z zborovodkinjo Anito Žolnir, učenci POŠ Trje z mentorico Karmen Zupanc in glasbenik Jernej Pikel, program je povezovala članica društva Breda Arnšek. Po zaključku uradnega dela smo za golaž, postrežbo in sladke dobrote poskrbeli gališki planinci in planinke.
VF
članska družina Mirkanc iz Šmiklavža pri Slovenj Gradcu, ki je za svoj deseti nastop na prireditvi iz rok Barbare Miklič Turk prejela sliko, delo Ivana Napotnika. Skupaj je nastopilo 95 pevk in pevcev.
Prireditev so popestrili domači Vaški godci, vodili pa so jo člani domačega kulturnega društva na pristen domač način.	TT
Tekmovanje mladih gasilcev
glasbeniki, ki so razgibali še tako zahtevne goste. Privabil je tudi grad s svojim okoljem in prostori, ki jih zadnja leta obnavljajo. Bilo je razgibano in veselo nedeljsko popoldne. Hvala organizatorjem in vsem, ki so pripomogli s prostovoljnim delom, z do-nacijami in obiskom, da je prireditev postala tradicionalna in odmevna.
ALENKA PREBIČNIK SEŠEL
V nedeljo, 4. septembra, je bilo gasilsko tekmovanje v orientaciji za pionirje, pionirke, mladinke in mladince celjske regije. Iz gasilske zveze Vojnik-Dobrna se ga je udeležilo 12 ekip.
Med mlajšimi pionirkami je bila Nova Cerkev četrta, Vojnik osmi in Dobrna 12. Med mlajšimi pionirji je bil Vojnik drugi, Dobrna deveta in Nova Cerkev deseta. Starejše pionirke Nova Cerkev so bile šeste, Dobrne pa sedme. Med starejšimi pionirji se je najbolje odrezala ekipa Dobrna 1, ki je bila četrta, Dobrna 2 je bila šesta, Vojnik pa osmi. Frankolovski mladinci so bili šesti.
Tekmovalo je 68 ekip, ki so bile zelo izenačene. Ekipe
GZ Vojnik-Dobrna so osvojile zadovoljive rezultate. Vsem ekipam iskrene čestitke in zahvala vsem mentorjem,
ki so vložili ogromno časa za pripravo ekip na tekmovanje.
PETRA TRŽAN
»Hujšarji« na izletu
Pa je za nami - obljubljeni izlet udeležencev Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Prva septembrska sobota je tako minila v znamenju dobre volje, obilice smeha in obujanja spominov na skupaj preživete ure ob potenju v fitnesu. Večina nas je z doseženimi rezultati zadovoljnih, vsi pa smo trdno odločeni, da še nismo rekli zadnje besede.
Pot nas je najprej zanesla na eno od turističnih kmetij v okolici Dravograda. Gospodar, ljubiteljski igralec, komedijant in strasten lovec, nas je popeljal po svoji domačiji, kjer je bilo mogoče videti več različnih nevsakdanjih domačih živali, rejo divjačine, pridelavo mleka in robotizirano molžo ter pokusiti domače suhomesnate proizvode. Na naše vprašanje, kako mu vse to uspeva, je odgovoril precej hudomušno, da ima službo le
od 7. do 17. ure, izjemoma kdaj tudi nadure, preostali čas je namenjen razvedrilu. Nedelje ima seveda proste. Mu pa pri delu pomaga še šest družinskih članov.
Preplavljeni z vtisi s kmetije smo se odpravili dalje do cilja - čakalo nas je splavarjenje po Dravi. Obrežje reke te posrka vase s svojo neokrnjenostjo, reka pa izžareva svojevrstno spokojnost in moč, ki sta združeni v njej. Koroški splavarji in »flosarska frajla« so v koroškem narečju pripravili pester animacijski program in z njim poskrbeli za nepozabno doživetje, marsikomu pa v kotičke očes privabili tudi kakšno solzo. Dan je bil s tem popoln, mi pa se že dogovarjamo za naslednje potepanje po prelepi domovini, ki bo _ boste že izvedeli.
BRIGITA KUŽNIK
Kosmatinci na slikah so našli začasno zavetišče v Zonzaniju, iščejo pa stalno bivališče in skrbnega gospodarja.
Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-0600; internetni naslov www. zonzani.si

ra
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Bob je 5-letni mešanec, najden v Laškem. Je večje rasti in prijazen.
Tara je 6-mesečna mešanka. Našli so jo v Slovenj Gradcu.
Tor je star dve leti. Mešanca so našli v Šmarju pri Jelšah. Je večje rasti in prijazen.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl
Samo psi imajo gospodarje _
»Samo psi imajo gospodarje, mačke imajo osebje,« sem enkrat prebrala na kovinski ploščici pri veterinarju. In ker so mačke že vrsto let prisotne v mojem življenju, mi je ploščico podaril. Vsak, ki malo bolje pozna mačke, ve, da je ta trditev še kako resnična. Ker so nam dovolile, da smo jih sprejeli v svoje življenjsko okolje, v zameno zahtevajo, da svoje življenje prilagajamo tudi njihovim potrebam.
Iz zgodovine vemo, da so bile malikovane kot božanstva in preganjane kot čarovnice. Potem so začeli ljudje ceniti njihove izredne lovske sposobnosti in uspeh pri zatiranju zaje-davcev. Zdaj pa se čedalje bolj uveljavljajo kot hišne ljubljenke.
V stanovanju ali hiši zelo hitro postanejo gospodarice, se prilagodijo bivalnim razmeram in vedno ujamejo pravi trenutek, da nam zlezejo v naročje in glasno predejo.
Vendar - da, vedno se najde kakšen vendar - ne glede na prilagodljivost in vse ostale pozitivne lastnosti, ki jih mačka ima, je vedno potreben premislek, preden se odločimo in odpremo mački vrata v svoje življenje.
Zavedati se je treba, da mačka ni igračka, ampak živo bitje, ki nam bo povprečno 14 let, lahko tudi dlje, brezpogojno dajala ljubezen in pričakovala v zameno skrb, redno nego, dobro prehrano, čisto mačje stranišče in redne obiske pri veterinarju. Zato je še kako pomembno, da se vsi v družini pozitivno izrečejo »za« mačko, saj bo konec koncev mačka postala še en član družine. Starši v nobenem primeru naj ne popustijo samo želji otroka, da bi imel muco, in obljubam, da bo skrbel zanjo. Če bo to izključno otrokova obveznost, bo zanj postala preveč obremenjujoča, pri čemer na ta način veliko mačk konča v zavetiščih, če imajo srečo, ali na ulici.
Ko sem prej omenila bivalni prostor, sem imela v mislih stanovanje ali hišo. Malo v hiši
O značaju mačk veliko pove napis na tablici, ki pravi, da imajo psi gospodarje, mačke pa osebje.
in malo zunaj se običajno ne obnese. Še posebej če je blizu zelo prometna cesta, lahko mačka konča pod kolesi kakšnega prehitrega »ljubitelja« mačk. Mačka, ki se potika po okolici, se lahko okuži tudi s kakšno za človeka nalezljivo boleznijo, hitro lahko postane tarča kakšnega psa _ Vem, da se mnogi ne bodo strinjali. Toda za mačko, ki živi v stanovanju ali hiši, je to njen življenjski prostor, varen, domač in verjemite, da najde dovolj izzivov, da poteši svojo radovedno naravo. Mislim tudi, da ne bo odveč, če poudarim, da je zelo priporočljivo, da je mačka kot hišna ljubljenka sterilizirana oziroma samec kastriran.
TATJANA ČUDEN
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelihe Ln male ^oápodinj
J' • /
odiniel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
LuLue
áiovenákih ^oápotlinj


Podpisani-a
naslov:
Informacije: 03/4225-100
-iN^BMwÍSg
Lena je srednje velika mešanka, stara 6 mesecev.
kompletov treh kniiu v AKCIJSKI PRODAJI naroČiš dve, dobIS tri po ceni 20 EUR (+ poštnina)
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaflanje. shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje	_
Št.74-20.september2011 -
NASVETI
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Družina in zdrave življenjske navade
TERAPEVT SVETUJE
Ko ni izhoda
Leta 2000 je Svetovna zdravstvena organizacija - WHO - organizirala prvo globalno osveščanje o boleznih srca in ožilja. V aktivnosti ob svetovnem dnevu srca so se vključile skoraj vse države članice OZN. Tudi Slovenija. Od takrat organizira slovensko društvo za zdravje srca in ožilja različne aktivnosti, ki osveščajo o zdravem slogu življenja, nevarnostih za nastanek bolezni srca, spodbuja pa se tudi opuščanje razvad, kot so kajenje, sedenje pred televizijo, nabiranje odvečnih kilogramov ^
Letos se veliko govori o družini in družinskem zakoniku. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija posveča tej temi veliko pozornost in vlogo. Za zdrave življenjske navade in ohranjanje ter krepitev zdravja je pomembna družina. Znotraj družine se oblikujejo odnosi sobivanja, razumevanja in tolerance, samopomoč, slog življenja, ki omogoča zdrave prehrambene navade, fizično aktivnost in obvladovanje stresa _
Lani so opozarjali na odnose na delovnem mestu,
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr.Pmad.Q.Q.,lhil»g.v.23,M.nl»r
P
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
letos pa naj bi bila družina vzor zdravega življenja. Brez otrok ni družine. Otroci pa imajo močan vpliv na starše in jim lahko olajšajo odločitev, da bodo živeli zdravo in se odrekli razvadam, ki lahko prezgodaj prekinejo vezi življenja.
Pred kratkim mi je vnukinja Anja (5 let) dejala, da je njena prijateljica že stokrat rekla očku, naj neha kaditi, a nič ne pomaga. Ona ve, da lahko dobi raka in se zato boji, da bo izgubila očka. »Ali lahko kaj pomagaš? Ti si zdravnik!« mi je dejala. Sprašujem se zopet, kako naj pomagam. Kolikokrat so dokazi prišli prepozno, besede in opozorila so bila zaman!
Zdaj je še dodatna priložnost, da se v družini ljudje dogovorijo, da bodo opustili škodljive razvade. Za to je vedno priložnost, a se za spremembe težko odločamo. Ko prijatelj zboli in umre zaradi raka, je to
nekoliko lažje, a pogosto prepozno. »Živel si dobro in lepo, a z zdravstvenega stališča slabo in nezdravo, nekvalitetno,« je rekel sin ob grobu svojega očeta in našega prijatelja iz mladih let. Se bomo kaj naučili iz tega, nam je lahko družina v pomoč? Sin objokuje očeta, hči pa še poskuša pomagati!
Dogovorimo se in spoštujmo dogovore!
»En svet, en dom, eno srce,« je letošnje geslo svetovnega dneva srca, ki ga obeležujemo 29. septembra. Tema je skrb za zdravje in zdravo srce, predvsem v družini. Skrb za zdrav način življenja, za lastno zdravje in zdravje srca se začne v najzgodnejših letih življenja, v krogu družine, kasneje tudi vrtca, šole, in traja skozi vse življenje. Družina je najmočnejša pri oblikovanju odnosa do zdravega načina življenja in pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga, zdravega srca vseh družinskih članov. Družina je prvo in odločujoče mesto za razvoj zdravih življenjskih navad pri otrocih, da bodo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih skrbeli za svoje zdravje z zdravimi življenjskimi navadami in odločitvami.
Za vse, kar v življenju počnemo, se odločamo sami, prav tako za vse storjeno odgovarjamo sami. A včasih se zdi, da ni tako. Trudimo se narediti prav, a se zdi, da se neka višja sila igra z nami in vztrajno preizkuša meje naše potrpežljivosti. Vsak naš poskus se na koncu izkaže za najbolj napačen način reševanja problemov. Okolica nam še dodatno jemlje energijo s svojimi očitki, pametovanjem in z nerazumevanjem. Vsi imajo toliko neuporabnih nasvetov in načinov, prav nihče ne razume bitke znotraj nas, a vsi govorijo, da jo in da to, kar se nam dogaja, ni nič takega. Zanje mogoče že, a v človeku, ki se mu podira svet, se bije bitka življenja, odločitve med biti in ne biti.
Težko bi našli človeka, ki nima problemov in je njegovo življenje v vseh komponentah popolno. Vsak ima delček v življenju, za katerega si želi, da bi bil drugačen. A so redki tisti, ki svoje življenje končajo s samomorom. V večini primerov se zunanjemu opazovalcu zdi, da je bilo življenje tistega, ki je naredil samomor, čisto dobro in da je zavrgel veliko lepega. Naša čustva in razum nam ne dopuščajo, da bi dobili jasno sliko o tem, zakaj je nekdo to naredil, saj smo prepričani, da obstajajo ljudje, ki jim je težje, a nikoli ne pomislijo, da bi si kaj naredili, čeprav bi veliko prej pričakovali to.
Odločitev za takšno dejanje je globoko zasidrana v
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
žalosti tistega, ki se odloči za ta korak. Žalost, ki jo čuti, je tako močna, da je preprosto ne more več obvladati. Bolečina tako močno razjeda, da ne želijo nič drugega kot samo to, da se neha, in za to so pripravljeni narediti vse. Prav ta nevzdržna bolečina porine človeka v takšno blaznost, da se požene čez rob. Težko bi z besedo opisali, kaj se v tem človeku dogaja, a čuti se popolnoma nesprejetega, nesposobnega, neprimernega, poraženega, neljubljenega, nehotenega, preprosto se čuti odveč. Zanj se zdi čisto sprejemljivo, da ga ne bo več. Občutek ima, da s tem naredi veliko več dobrega kot slabega in da ga tako in tako ne bo nihče pogrešal. Čeprav ga okolica vidi čisto drugače in je prepričana, da je bil ljubljen, da je bil sprejet in da je imel vse. A on tega ni občutil, ni znal ali ga je preprosto vsa pozornost dušila, ker ga je bilo strah, da bodo ljudje opazili, da ni to, kar drugi mislijo, da je. Sramota, ki bi si jo s tem na-
kopal, bi bila hujša kot bolečina, ki jo doživlja sedaj.
Mnogi so prepričani, da samomor naredijo ljudje, ki so doživeli neko življenjsko izgubo, a je odstotek teh zanemarljiv. Veliko več je tistih, ki imajo navidez popolnoma vse. Pri samomorih se ne da razumeti, zakaj je tako, a je tiste, ki to poskušajo, treba le razumeti, jim prisluhniti. Nič ne pomaga, če jih prepričujemo, da ni tako hudo, da je vse v njihovi glavi, da so malo razvajeni in da bo vse na koncu v redu. Takšni poizkusi jih pahnejo še globlje in bolečina je močnejša. Kaj bodo na koncu naredili, je njihova odločitev, a če jim želimo pomagati, so vse naše besede odveč in lahko nekoga še hitreje pahnejo čez rob. Vse, kar bomo rekli, bo napačno, če bomo tolažili ali grajali, v vsakem primeru se bodo počutili nevredne. Pomagajo le konkretna dejanja.
Če želimo pomagati, takšnemu človeku prisluhnemo in s svojimi dejanji pokažemo, da ni sam. Ko dobi upanje, je ponovno vse mogoče, do takrat pa se odvija bitka za obstoj.
Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje.
Zimska moda: kučme in velike torbe
MODNI UTRINKI
Pokrivala - takšna in drugačna
Na 44. mednarodnem obrtnem sejmu so kot vsako leto na osrednjem prireditvenem prostoru tudi letos dnevno pripravljali modne revije v izvedbi V. S. Stylinga. Ponovno so povabili dijakinje srednje strokovne šole za storitvene dejavnosti pod vodstvom Hair centra Darja, ki so se preizkusile v zaku-lisju pri ustvarjanju modnih pričesk.
In kaj smo videli zanimivega? Baretke za jesen in zimo bodo različnih barv, vse od roza do vijolične, in bodo tako zapolnile barvno praznino, ki nastane z bolj turobnim zim-
skim letnim časom, ko večina raje obleče črna ali siva oblačila.
Tisti brez predsodkov in z globoko denarnico bodo posegli po krznenih plaščih, ki segajo do kolen. Zraven sodijo privlačne velike torbe, vsekakor pa so k takemu plašču obvezna pokrivala kučme. Prostor so dobili tudi brezrokavniki s kapuco ter plašči, ki v trenutku spremenijo podobo, saj jih lahko nosite na obeh straneh.
In obutev za letošnjo zimo? Elegantni gležnjarji in visoki škornji.
ANJA ŠROT, foto: SHERPA
novo
.. řet 20.00 RekreaiWcna ^et.
řPt 2030 športv^arep. cet.
•wKatrce sob. 1^30
gSÏ^
rsem operaten^
PO-^^r^^vl^onaVnternetu
alt nas glejte

www.radiocelje.comwww.novitednik.com
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GRADBENIK - M/Ž: DELO V GRADDENIŠTVD, DDLDČEN ČAS, I2MESECEV, 26.9.2011: PELI, SPLDŠNAGRADDENA DELA, D.D.D., CESTA NA GRAD 36,3606 CELJE ŽELEZDKRIVEC ■ M/Ž: ŽELEZDKRIVSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: GAGI GRADNJE, GRADDENIŠTVD IN STDRITVE, D.D.D., DRDDARJEVA DLICA 29, 3666 CELJE
PREPRDSTA DELANA KMETIJI ■ M/Ž: DELD NA TRAVNI-KD, KDŠNJA, DELD V GDZDD Z MDTDRND ŽAGD, ŽAGANJE VEJ, DDLDČEN ČAS, I MESEC, 26.9.2611: STRADS SREČKD - DDPDLNILNA DEJAVNDST NA KMETIJI, DRDCE NADDDDRNDI7,3264DDDRNA DELAVEC BREZ POKLICA ČIŠČENJE PRDSTDRDV - DELDVND MESTD JE V ŠMAR-TNEM V RDŽNI DDLINI - M/Ž: ČIŠČENJE DELDVNIH IN PDSLDVNIH PRDSTDRDV NEDDLDČEN ČAS, I.I6.26II: GRADAR D., VENTILACIJE, PREZRAČEVANJE, ELEKTRDIN-ŠTALACIJE, TRGDVINA, D.D.D., PDDVIN 211,33I6ŽALEC VDZNIK TDVDRNEGA VDZILA C,E KATEGDRIJE, NA PD-DRDČJD ZAHDDNE EVRDPE - M/Ž: VDŽNJA TDVDRNEGA VDZILA PD ZARDDNIEVRDPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VDDENJE PREDPISANIH EVIDENC TER DSTALA DELA IZ DPISA DELDVNEGA MESTA TER NAVDDILIH NADREJENEGA, VDZNIK/VDZNICA V CESTNEM PRDMETD, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2611: PETTY TRANSPORT D.D.D., GDRNJA DISTRICA116 C, 9232 ČRENŠDVCI GRADDENA DELA - M/Ž: PDMDŽNA GRADDENA DELA NA TEREND PD SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.9.26II: JETON DONI, GRADDENIŠTVD IN STORITVE, D.0.0.,PR0ŽINSKAVAS8,3226ŠT0RE POMOŽNI DELAVEC
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž: PRIPRAVA SDROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPDST TALINE IZ PEČI, KONTROLA DIMENZIJ, POMOČ PRI PAKIRANJD ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.I6.26II: DELTA - IN, AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE, TRGOVINO, GOSTINSTVO, GRADDENIŠTVD, PROIZVODNJO, PREDELAVO IN DROGE STORITVE D.O.O., LOŠKA DLICA 16,2666 MARIDOR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA GRADDENA DELA V NEMČIJI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.I6.26II: STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
ZIDAR - M/Ž: DELO Z LAHKO GRADDENO MEHANIZACIJO, IZDELAVA ŠKARP ODVODNJAVANJE KANALIZACIJE, POLAGANJE OPEČNIH IN GRADDENIH DLOKOV, DOLOČEN ČAS, I2MESECEV, 24.9.26II:0DČINAD0DRNA, DODRNA I9,3264D0DRNA VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 26.9.2611: GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., DLICA HER0JALACKA8,3666 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA-STROJNIK TGM - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA IN OPRAVLJANJE S TEŽKO GRADDENO MEHANIZACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 4MESECE, 26.9.2611: GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0.,DLICAHER0JALACKA8,3666 CELJE VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PRDMETD, NEMČIJA, ITALIJA, ED, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2611: KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA53,32I2V0JNIK KLJUČAVNIČAR
KLJDČAVNIČAR - MONTER - M/Ž: SESTAVA JEKL. SKKO-POV, KONSTR., POSOD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.I6.26II: l-MONT PLDS INŽENIRING, OPREMA, MONTAŽA IN STORITVE D.O.O., ZAGREDŠKA CESTA 26, 2666 MARIDOR
KLJDČAVNIČAR - M/Ž: REZANJE, DRDŠENJE, KOVINSKIH KONSTRDKCIJ, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2611: MAJESTIC, TRGOVINA, POSREDOVANJE IN STORITVE, D.O.O., ILIRSKA DLICA 5,3211 ŠKOEJA VAS SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TEREND - M/Ž: SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODDKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 6.I6.26II: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJDDLJANA, KOMENSKEGA DLICA4,I666LJDDLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC POHIŠTVA - M/Ž: PRODAJA POHIŠTVA, SVETOVANJE STRANKAM, RAČDNALNIŠKI IZRISI IN IZMERE POHIŠTVA, PC DROLC CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: TRIPEX, TRGOVINA NA DEDELO IN ORODNO D.O.O., DEŽIGRAJSKA CESTA 7,3666 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽDA HRANE IN PIJAČ, POSPRAVLJANJE, NEDOLOČEN ČAS, I.I6.26II, VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV: ELEKTROINSTALACIJE, DOŽIDAR GRADAR, S.P.: PE EMMA DOŽIDAR GRADAR S.P., ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 32 A, 3261 ŠMARTNO VROŽNIDOLINI STROJNITEHNIK
VODJA SKDPINE - M/Ž: ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN DSKLAJEVANJE DELA V SKDPINI, TALJENJE ERIT, MLETJE NA MLINIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.16.2611: EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARID0RSKACESTA86,3666 CELJE PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PRDMETD - DISPONENT - M/Ž: ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKDPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH DORZ NA-KLADOV, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DROGA OPRAVILA PO NAVODILO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2611: PETTY TRANSPORT D.O.O., GOR-NJADISTRICAII6C,9232 ČRENŠDVCI GRADBENITEHNIK
GRADDENI TEHNIK ALI INŽENIR - M/Ž: NADZOR GRAD-DIŠČ V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 2I.9.26II: STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.. TEHARJE 23. 3221
TEHARJE
ELEKTROTEHNIK
KOMERCIALNA IN ADMINISTRATIVNA DELA, DELOVNO MESTO JE V CELJD, KIDRIČEVA DL. 36 - M/Ž: POSPEŠEVANJE PRODAJE ELEKTROMATERIALA, ADMINISTRATIVNA DELA, SODELOVANJE Z RAČDNOVODSTVOM, NADAVO
V	SKLADIŠČD, OSTALA DELA PO NALOGO VODSTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: ZIKAS, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KASAZE162 D, 3361 PETROVČE
KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž: V SODELOVANJD Z VODJO KOMERCIALE POSREODJE, SVETDJE IN PREDSTAVLJA TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE INFORMACIJE ZA KOMERCIALNI PROGRAM NA TEREND, SEJMIH IN RAZSTAVAH ZDIRA, PRIDODIVA IN SPREMLJA PODATKE O TRŽNIH RAZMERAH V SODELOVANJD Z VODJO KOMERCIALE IZDELA PLANE PRODAJE IN NADAVE DSKLAJDJE DELOVNE AKTIVNOSTI Z DODAVITELJI IN PRIPRAVLJA POGDODE ORGANIZIRA IN IZVAJA ODPREMO DLAGA IN NADAVO MATERIALA SPREMLJA REALIZACIJO PLANA NADAVE IN GIDANJE ZALOG (TEDENSKI, MESEČNI, KVARTALNI IN LETNI) DREJA IN VZDRŽDJE EVIDENCO NOTRANJIH IN ZDNANJIH NAROČIL IZDELA PONDODE, DSKLADI DELOVNE AKTIVNOSTI S KDPCI IN DODAVITELJI OPRAVLJA KOMERCIALNA DELA - TRŽI PROGRAM IN NADAVLJA ZA PROIZVODNJO REŠDJE REKLAMACIJE IN KONFLIKTNE SITDACIJE SKRDI ZA PRILIVE SREDSTEV IN IZTERJAVO TERJATEV TER PLAČILA ODVEZNOSTI DODA-VITELJEM SPREMLJA REALIZACIJO PLANA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV 23.9.2611: KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA3,3226ŠT0RE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA, TRGOVINA Z DELO TEHNIKO, AKDSTIKO IN POHIŠTVOM - M/Ž: NAROČANJE IN PREVZEM DLAGA, PRODAJA DLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DELOVNO MESTO PC DROLC CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: TRIPEX, TRGOVINA NA DEDELO IN ORODNO D.O.O., DEŽIGRAJSKA CESTA7,3666 CELJE
PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITA-CIJSKEPEDAGOGIKE
SKDPINSKI HADILITATOR - M/Ž: ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN IZVAJANJE STROKOVNEGA DELA V SKDPINI DPORADNIKOV PRIPRAVLJANJE TER SPREMLJANJE PLANOV, POROČIL IN STROKOVNE DOKDMENTACIJE SODELOVANJE S STARŠI, SKRDNIKI, ZAGOVORNIKI DPORADNIKOV TER STROKOVNIMI DELAVCI IN DRDGIMI INSTITDCIJAMI IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADD Z DELOVNIM PLANOM DSTANOVE., NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2611: CENTER ZA DSPOSADLJANJE, DELO IN VARSTVO DODRNA, LOKOVINA16,3264 DODRNA DIPLOMIRANAMEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTA |VS| - M/Z: MEDICINSKA SESTRA V REFERENČNI AMDDLANTI, DELO V OSNOVNEM ZDRAVSTVO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2I.9.26II: PRAZNIK IGOR - ZASEDNA ZDRAVNIŠKA OR-DINACIJA,KERŠ0VADLICA2,32I2V0JNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž: DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, POMOČ IN SAMOSTOJNO DELO S STRANKAMI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČD, PRIPRAVA VLOG ZA SODIŠČE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2611: VER-STOVŠEK DOŠTJAN - ODVETNIK, LJDDLJANSKA CESTA 5 A,3666 CELJE
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (POI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž: PRODČEVANJE ZADEV, KI MD JIH DODELI PRAVOSODNI FDNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG ZA SPREJEM ODLOČITEV, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA ODRAZLOŽITVE ODLOČITVE, SPREJEMANJE VLOG IN IZJAV STRANK NA ZAPISNIK, POROČANJE NA SEJAH SENATOV IN IZDELAVA OSNDTKOV SODNIH ODLOČD, PRIPRAVA POMEMDNEJŠIH POROČIL, ANALIZ, INFORMACIJ. DOLOČEN ČAS 31.12.2612, 2I.9.26II: OKROŽNO SODIŠČE V CELJD, PREŠERNOVA DLICA 22, 3666 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
INŽENIR ZA IT PODPORO - M/Ž: ODGOVOREN DO ZA ARHI-TEKTDRO LOGIČNIH STRDKTDR TER ŽIČNIH IN DREZŽIČ-NIH OMREŽIJ V SLOVENSKIH PROJEKTIH IN ZLASTI V TDJINI. HKRATI DO ZAGOTAVLJAL ODLIČNO DELOVANJE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V NAŠEM POSLOVNEM OKOLJD, KI JE RAZPETO MED TRI PODJETJA (SLOVENIJA, HRVAŠKA IN MADŽARSKA), NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2611: EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDDSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIDORSKA CESTA I C, 3666 CELJE
UNIVERZITETNAIZOBRAZBA
DIREKTOR SPLOŠNE DOLNIŠNICE CELJE - M/Ž: ODGOVOREN JE ZA DRESNIČEVANJE POSLANSTVA, VIZIJE, RAZVOJNE STRATEGIJE, PROMOCIJE IN MARKETINGA ZAVODA, ODGOVOREN JE ZA RACIONALNO PORADO PROSTORSKIH, KADROVSKIH IN FINANČNIH KAPACITET ZAVODA, ZA SVOJE DELO JE ODGOVOREN SVETO ZAVODA,SPREJEMA OKREPE ZA IZVRŠEVANJE PROGRAMOV RAZVOJA IN DELA ZAVODA, IZVRŠDJE SKLEPE SVETA ZAVODA, PRIPRAVI FINANČNI NAČRT IN LETNO POROČILO IN JD PREDLOŽITI SVETO ZAVODA, DOLOČA ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA TER SPREJEMA SISTEMIZACIJO DELOVNI MEST V ZAVODD Z OPISI DEL IN NALOG, VIMEND ZAVODA SKLEPA POGDODE O ZAPOSLITVI IN ODLOČA O PRAVICAH IN ODVEZNOSTIH DELAVCEV IZ DELOVNEGA RAZMERJA, DAJE POODLA-STILA ZA ZASTOPANJE, PODPISOVANJE IN SKLEPANJE POSLOV ZA ZAVOD Z DRDGIM DELAVCEM, DOLŽAN JE TEKOČE INFORMIRATI SVET ZAVODA IN DELAVCE O DISTVE-NIH DOGODKIH IZ POSLOVANJA ZAVODA, INFORMIRA IN SE POGAJA Z DELAVCI TER SINDIKATI IN ODRAVNAVA NJIHOVA MNENJA IN PREDLOGE, SPREJEMA NAČRT IZ-ODRAŽEVANJA DELAVCEV, ITD., DOLOČEN ČAS, 46 MESECEV, I.I6.26II: SPLOŠNA DOLNIŠNICA CELJE, ODLAKOVA DLICA5,3666 CELJE DOKTOR MEDICINE
STROKOVNI DIREKTOR DOLNIŠNICE - M/Ž: VODI STRO-
KOVNO DELO IN JE ODGOVOREN ZA STROKOVNOST DELA
V	ZAVODD, VODI DELO STROKOVNEGA SVETA, PREDLAGA SVETO ZAVODA LETNI NAČRT STROKOVNEGA DELA ZAVODA, ZA PODROČJE STROKOVNO MEDICINSKEGA DELA PREDLAGA DIREKTORJD ORGANIZACIJO DELA IN ORGANIZIRANOST ZAVODA, SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST TER OPISE DEL IN NALOG, ITD., DOLOČEN ČAS, 46 MESECEV, I.I6.26II: SPLOŠNA DOLNIŠNICA CELJE, 0DLAK0VADLICA5,3666 CELJE
UE LASKO
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž: IZDELAVA STROJNIH INSTALACIJ, MONTAŽA GRELNIH IN SANITARNIH ELEMENTOV, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 24.9.2611: GERČER, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., DREZNO 3 A, 3276 LAŠKO SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA FINANC IN RAČDNOVODSTVA - M/Ž: VODENJE FINANČNE IN RAČDNOVODSKE SLDŽDE, IZVAJANJE FINANČNE FDNKCIJE: OPRAVLJANJE S FINANČNIMI SREDSTVI, RAZPOREJANJE PLAČIL, PRIPRAVA GRADIV IN PODATKOV POTREDNIH ZA PRIDODIVANJE FINANČNIH SREDSTEV SKRD ZA EKONOMIKO, PLANIRANJE LIKVIDNOSTI IN FINANČNIH TOKOV, VODENJE IN KOORDINIRANJEN POSLOVNE FDNKCIJE FINANC, PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE ODDELKA, SKRD ZA IZDAJANJE IN PRIPRAVO AKTOV, PREDPISOV IN NAVODIL SKLADNO D VELJAVNO ZAKONODAJO, IZDELAVA POROČIL ZA POTREDE POSLOVODSTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.9.26II: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DODREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O., TOPLI-CEI6,3272RIMSKET0PLICE PRODAJALEC
PRODAJALEC (DELO NA OSTALIH ODDELKIH IN DELO NA ODDELKD MESNICE) - M/Ž: SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZDIHI DLAGA, POLNJENJE IN DREJANJE PRODAJNIH POLIC, VSA PRODAJNA DELA, STREŽDA MESA IN MESNIH IZDELKOV, SKRD ZA DREJENOST PRODAJNE VITRINE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: ENGROTDŠ D.D.: SDPERMARKET LAŠKO, CELJSKA CESTA 36,3276LAŠK0 KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2611: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVI-NA,D.0.0.,D0MINVRT2I A,I426TRD0VLJE ZDRAVSTVENI TEHNIK PEDIKER - M/Ž: OPRAVLJANJE PEDIKERSKIH STORITEV, PEDIKER/PEDIKERKA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2611: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1426 TRDOVLJE
FIZIOTERAPEVT
FIZIOTERAPEVT - M/Ž: OPRAVLJANJE STORITEV V CENTRD V RIMSKIH TERMAH, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2611: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1426 TRDOVLJE
EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO
KNJIGOVODJA - M/Ž: VODENJE STANJA SALDAKONTOV, OPRAVLJANJE DEL PLAČILNEGA PROMETA, VODENJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA, DLAGOVNEGA KNJIGOVODSTVA, DLAGAJNE, IZDELAVA POROČIL, SPREMLJANJE PREDPISOV, VODENJE OSNOVNIH SREDSTEV, ODRAČDN POTNIH NALOGOV, INVENTOR IN OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENIH V FINANČNO RAČD-NOVODSKEM SEKTROJD V SKLADD S STROKOVNIM ZNANJEM IN SPOSODNOSTMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: PARON LESNA INDDSTRIJA 0.0.0.., SPODNJA REČICAI66,3276LAŠK0 DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE DOKTOR VET. MEDICINE - M/Ž: KDRATIVA, PREVENTIVA, REPRODDKCIJA, DOLOČEN CAS, 16 MESECEV, 2.I6.26II: VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO, D.O.O., MARIJA GRADEC 36A,3276LAŠK0
UE MOZIRJE
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIK - M/Ž: NEGA ODRAZA IN TELESA, PEDIKDRA, MANIKDRA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 36.9.2611: APARTMAJI IN VELLNESS CENTER KOROŠEC DRŠKA REDERČNIKS.P.,LJDDIJA5,3336M0ZIRJE
UE SLOVENSKE KONJlCl"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK V MEDNARDONME PRDMETD - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3266 STRANICE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PO-DROČJD ZAHODNE EVROPE - M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENCTER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 12.12.2611: PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA DISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠDVCI NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D03LET) SKLADIŠČNI MANIPDLANT - M/Ž: KOMISIONIRANJE IN RAČDNALNIŠKO SLEDENJE DLAGA V SKLADIŠČD, KOLIČINSKO PREVERJANJE STANJA DLAGA, RAZKLADANJE IN NAKLADANJE (TOVORNJAK, KONTEJNERJI ^),0D-PREMLJANJE, ROČNA IN STROJNA MANIPDLACIJA VSEH VRST MATERIALOV V SKLADIŠČD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2I.9.26II: ADECCO H.R. D.O.O.: ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, DLICA XIV. DIVIZIJE 6,3666 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž: VZDRŽEVALEC KMETIJSKE IN GRADDENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 29.9.2611: KLAS PRODAJALNA NOVE IN RADLJENE KMETIJSKE TER GRADDENE MEHANIZACIJE, STARO ZA NOVO STANISLAV RACE S.P., TEPANJE 71 A, 3216 SLOVENSKE KONJICE
ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE
ZIDANJE - OMETAVANJE - M/Ž: ZIDANJE IN OMETAVANJE ODJEKTOV IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETA-VANJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: GRADDENIŠTVD EAGLE, GRADDENIŠTVD, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., DLICA PRI IZVIRD 2,3216 SLOVENSKE KONJICE
STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/Ž: OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PODROČJD STROJNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE PODODNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA
V	OKVIRD POKLICA IN DELOVNE DSPOSODLJENOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2611: SWATYCOMET, DMETNIDRDSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 66,2666 MARIDOR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREODLIKOVANJE KOVIN - M/Ž: DELO NA PREODLIKO-VALNIH STROJIH, DELO NA VE GENERATORJD IN PEČEH ZA PREODLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA DTO-
PNIH ORODIJ IN ODREZILNIH ORODIJ, DOLOČEN CAS, 6 MESECEV, 26.9.2611: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3266 STRANICE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
GLAVNI NATAKAR V MCDD - M/Ž: STREŽDA, VODENJE IN ORGANIZIRANJE KADROV NA PODROČJD STREŽDE, POMOČ PRI PRIPRAVI NAČRTOV PONDODE, SKRD ZA NADAVO, INVENTDRO, SKRD ZA EVIDENCO PODPISANIH ODRAZCEV HACCP PREGLED NAD DELOM NATAKARJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.9.2611: MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, ŽIČKA CESTA 4 A, 3216 SLOVENSKEKONJICE
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODDKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 22.9.2611: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJDDLJANA, KOMENSKEGA DLICA 4, I666LJDDLJANA
ZASTOPNIK Z LICENCO - M/Ž: DELO V ZAVAROVALNIŠTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.I6.26II: FINED ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ALENKA DRAČIČ S.P., AN-T0N0VADLICA6,3265VITANJE MIZAR
MIZAR- M/Ž: SAMOSTOJNA IZDELAVA NOTRANJIH VRAT IN POHIŠTVA PO NAČRTIH, MONTAŽA NOTRANJIH VRAT IN POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2611: SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRIKONJICAHI, 3216 SLOVENSKEKONJICE PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/Ž: PRODAJA DLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: NKD TRGOVINA NA DEDELO IN ORODNO, 0.0.0. (NKD, GROSS- DNO EINZELHANDEL, GMDH), DLICAXIV.DIVIZIJEI2,3666 CELJE PRODAJALEC - M/Ž: SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZDIHI DLAGA, VSA PRODAJNA DELA, SKRD ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO, POLNJENJE IN DREJANJE PRODAJNIH POLIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: ENGROTDŠ D.D.: TDŠ SDPERMARKET SLOV. KONJICE, OPLOTNIŠKA CESTA I D, 3216 SLOVENSKE KONJICE
ELEKTRIKAH ELEKTRONIK
ELEKTRONIK - M/Ž: IZDRANI KANDIDAT DO PRI SVOJEM DELD OPRAVLJAL ENOSTAVNA IN ZAHTEVNEJŠA DELA S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV. K SAMEMD DELD SODI ŠE POPRAVLJANJE RAČDNALNIŠKE OPREME (HARDWER, SOFTWER), NAMEŠČANJE RAČDNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI DPORADNIKIH. DELO DO POTEKALO V TREH IZMENAH. ZA LAŽJE IN DOLJ KAKOVOSTNO DELO DOSTE DELOVALI V SKDPINAH ZIZKDŠENIMI STROKOVNJAKI IN SODELOVALI Z ZDNANJIMI SODELAVCI. NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2611: SWATYCOMET, DMETNI DRDSI IN NEKOVINE, D.0.0.,TIT0VACESTA66,2666MARID0R INŽENIR LESARSTVA VODJA PROIZVODNJE - M/Ž: RAZVOJ IN PROJEKTIRANJE, VODENJE IN NADZOR PROIZVODNJE, NAROČANJE IN NADAVA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2611: SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH I, 3216 SLOVENSKE KONJICE
UE Sentjur pri CELJU~
POMOŽNI DELAVEC
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž: MONTER STROJNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2611: MONTER PLDS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.O.O., LJDDLJANSKA CESTA32,3236ŠENTJDR SLAŠČIČAR KONDITOR SLAŠČIČAR - M/Ž: SAMOSTOJNA ROČNA IZDELAVA TORT, PIŠKOTOV IN DRDGIH SLAŠČIČARKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I.I6.26II: "SINT" STORITVE IN TRGOVINA JDLIJANA VOLAVŠEK S.P., DLICA ODŠANA KVEDRA26,3236ŠENTJDR CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž: IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, OSKRDA LONČNIC, REZANEGA CVETJA, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 26.9.2611: CVETLIČARNA "MAJDA" MAJDA MADER S.P., DLICA ODŠANA KVEDRA 43,3236 ŠENTJDR KMETIJEC
TRAKTORIST - KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž: OPRAVLJA DELA S TRAKTORJEM TER OSTALA KMETIJSKA DELA V SADJARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: MEJA KMETIJSKO PODJETJE SENTJDR, D.D., CESTA LEONA DODROTINŠKA 3,3236 ŠENTJDR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽDA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.9.2611: ŽNIDAR ISTOK S.P.: PE PIZ-ZERIJA DAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., DLICA ODŠANA KVEDRAI2,3236ŠENTJDR STROJNITEHNIK
VARILEC - M/Ž: VARJENJE PO TIG POSTOPKIH, SPLOŠNA KLJDČAVNICARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2611: KOVI-LES POSTAVLJANJE OGRAJ MARTIN LEGER S.P.,0KR0G24,3232P0NIKVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRDKTER-TEHNOLOG - M/Ž: POMOČ PRI VODENJD PROJEKTOV KONSTRDIRANJE ORODIJ, NAPRAV, PRIPRAV, SKLOPOV IN IZDELKOV REŠEVANJE KONSTRDK-CIJSKIH PRODLEMOV V SKLADD Z ODSTOJEČO TEHNOLOGIJO PRI DVAJANJD V PROIZVODNJO SESTAVLJANJE INTERNIH STANDARDOV V SKLADD Z VELJAVNIMI PREDPISI IN DREDDAMI IZDELOVANJE IN DREJANJE TEHNIČNE/TEHNOLOŠKE DOKDMENTACIJE SPREMLJANJE RAZVOJA NA PODROČJD STROJNIŠTVA SODELOVANJE PRI IZDIHI IN PREIZKDŠANJD NOVIH STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ TER DVAJANJD NOVIH PROIZVODOV DOLOČANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN IZDELOVALNIH ČASOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 13.16.2611: TAJFDN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 4IA,3225PLANINAPRI SEVNICI
UE SMARJE PRI JELSA^
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA GRADDENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.9.2611: CSS TEHNOLOGIJE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., MESTINJEI A, 3241 PODPLAT DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJD ZAHODNE EVROPE - M/Ž: VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2611: PETTY TRANSPORT D.O.O., GORNJA DISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠDVCI KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRDKCIJ - M/Ž: KLJD-ČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.16.2611: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23,3246 ŠMARJEPRIJELŠAH STROJNIMEHANIK
STROJNIK - M/Ž: NEPOSREDNO OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH ZA ODLIKOVANJE STEKLA S PRIPADAJOČIMI NAPRAVAMI. MENJAVA MODELOV IN ORODIJ. TEKOČE
VZDRZEVANJE TER MAZANJE MODELOV IN ORODIJ, NASTAVLJANJE TEŽE KAPLJE IN IZDIHA KROGLE ZA NADIRANJE STEKLOVINE, SODELOVANJE PRI REMONTIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, KONTROLA KVALITETE IZDELKOV, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNE OKOLICE, OPRAVLJANJE DRDGIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 27.9.2611: STEKLARNA ROGAŠKAD.D., DLICATALCEVI,3256R0GAŠKA SLATINA VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PRDMETD - M/Ž: NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VOŽNJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2I.9.26II: INTER MAK PREVOZNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., IMEND 73,3254P0DČETRTEK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PLESALKA - M/Ž: PLES V NOČNEM KLDDD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV 26.9.2611: PELI, SPLOŠNA GRADDENA DELA, D.O.O., CESTANAGRAD36,3666 CELJE PRODAJALEC
SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETOVANJE PRI PRODAJI TEKSTILA IN PRODAJE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, I.I6.26II: ZLATA NITKA-SVET MODE, TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE IN IZODRAŽEVANJE, D.O.O., LAŠE ID,324IP0DPLAT NATAKAR
NATAKAR - DELOVNO MESTO V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž: STREŽDA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 26.9.2611: PELI, SPLOŠNA GRADDENA DELA, D.O.O., CESTANAGRAD36,3666 CELJE KUHAR
KDHAR - DELOVNO MESTO V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž: PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 2I.9.26II: PELI, SPLOŠNA GRADDENA DELA, D.O.O., CESTA NA GRAD36,3666 CELJE STROJNITEHNIK
STROJNI VZDRŽEVALEC - MEHATRONIK - M/Ž: ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ENERGETSKIH INSTALACIJ NA STROJNEM PODROČJD VZDRŽEVANJA, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI VZDRŽEVANJD STROJEV IN NAPRAV, NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE ZAHTEVNIH KRMILNIH SISTEMOV, MANJ ZAHTEVNO PROGRAMIRANJE NA OSNOVI DOKDMENTACIJE, VODENJE EVIDENC TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.9.2611: STEKLARNA ROGAŠKA D.D., DLICA TALCEV I, 3256R0GAŠKA SLATINA UNIVERZITETNAIZOBRAZBA OSEDNI SVETOVALEC ZA PREHRANO IN IZDOLJŠANJE PREHRANJEVALNIH NAVAD - DELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/Ž: OSVEŠČANJE LJDDIO ZDRAVEM NAČIND ŽIVLJENJA, O POMEND TELESNE AKTIVNOSTI, O POMEND PITJA NAVADNE VODE IN ZAJTRKA, O POMEND PRAVILNE VZGOJE GLEDE PREHRANE PRI OTROCIH, KAKO VZDRŽEVATI ZDRAVJE DREZ ZDRAVIL IN KAKO SI POMAGATI PRIDODITI ZDRAVJE NAZAJ NA PODLAGI ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.I6.26II: KORPDS 6 ANIMDS PODJETNIŠKO SVETOVANJE DRŠKA FALLER S.P., TRG KOMANDANTA STANETA 5,1666 LJDDLJANA
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI NATAKAR - M/Ž: POMOČ V STREŽDI, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2611: OKREPČEVALNICA RAZA NOI, ROMANCA ŽGAJNER S.P., DLICA JANKA VRADIČA 16, 3326VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž: DELO V PROIZVODNJI KARTONSKE EMDALAŽE., DOLOČEN ČAS, I MESEC, 25.9.2611: TRGOTDR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJDDLJANSKA CESTAI3D,3326VELENJE NATAKAR - M/Ž: STREŽDA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.I6.26II: TIRS TRŽENJE, INŽINIRING, RAČDNALNIŠKE IN RAČDNOVODSKE STORITVE D.O.O., KOTLJE 152,2394 KOTLJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: IZVAJANJE ZIDARSKIH DEL, IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETAVANJA, NEDOLOČEN CAS, 24.9.2611: GRADNJE MAHI GRADDENIŠTVD IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA I6D, 3325 ŠOŠTANJ ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA DELA V GRADDENIŠTVD V TDJINI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.I6.26II: STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TE-HARJE23,322I TEHARJE TESAR
TESAR - M/Ž: IZVAJANJE TESARSKIH DEL, TESAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/TESARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2611: GRADNJE MAHI GRADDENIŠTVD IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTAI6D,3325Š0ŠTANJ KLJUČAVNIČAR
KLJDČAVNIČAR - VARILEC - M/Ž: KLJDČAVNIČARSKO VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.9.2611: ROSVEL D.O.O.: ROSVEL 0.0.0. PE, GAVCE 24 D, 3327 ŠMARTNOODPAKI
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJD - M/Ž: SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODDKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV 6.I6.26II: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJDDLJANA, KOMEN-SKEGADLICA4,I666LJDDLJANA ARANŽER
ARANŽER/KA IN PRODAJALEC/KA V HIŠI DARIL - M/Ž: DELO DOSEGA PREVZEM IN PRODAJO DLAGA, ARANŽIRANJE DARIL, SVETOVANJE STRANKAM, IN OSTALA TRGOVINSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2611: PANAP TRGOVINA, DVOZ, IZVOZ D.O.O., RAJŠPOVA DLICA 16, 2256PTDJ
KEMIJSKI TEHNIK
ANALITIK - M/Ž: IZVAJANJE PRIPRAVE VZORCEV IN ANALIZ, SODELOVANJE PRI DVAJANJD IN VALIDACIJI PRESKDSNIH METOD, IZVAJANJE VZORČENJ, SKRD ZA PRESKDSNO OPREMO, OPRAVLJANJE NALOG, NAVEDENIH V POSLOVNIKD KAKOVOSTI LADORATORIJA IN PRIPADAJOČIH DOKDMENTIH, OPRAVLJANJE DRDGIH DEL IN NALOG PO NAVODILIH VODJE ODDELKA OZ. DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2I.9.26II: ERI-CO VELENJE INŠTITDT ZA EKOLOŠKE RAZISKAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA58,3326VELENJE ADMINISTRATIVNI TEHNIK SODNI ZAPISNIKAR V-l - M/Ž: PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATD NA GLAVNIH ODRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽD ORGANA IN NA ZDNANJEM POSLOVANJD SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOVM SKLEPOV, ODREDD, SAMOSTOJNA OPRAVILA V ZVEZI Z VADLJENJEM NA GLAVNO ODRAVNAVO, NAROKE IN ZASLIŠANJE, ODPRAVLJANJE SODNIH PISANJ IN VODENJE EVIDENC, SAMOSTOJNO DREJANJE SPISOV PO KONČANIH ODRAVNAVAH, NAROKIH IN ZASLIŠANJIH, IZDELAVA POPISOV IN ARHIVIRANJE SPISOV PO DOLOČILIH SODNEGA REDA. DOLOČEN ČAS 31.12.2611,2I.9.26II: OKROŽNO SODIŠČE V CELJD: OKRAJNO SODIŠČE V VELENJD, PREŠERNOVA CESTA I, 3326VELENJE
KOMERCIALIST(VSŠ)
REFERENT NARAVE - M/Ž: VSAKODNEVNO NAROČA DLAGO IN MATERIAL DODAVITELJEM DOMA IN V TDJINI SPREMLJA ROKE DODAV 00 DNEVA NAROČILA 00 DOSPETJA TER KONTROLIRA POTRDITEV NAROČIL S STRANI DODAVITELJEV (KONTROLA NAROČENEGA MATERIALA, PRAVILNIH CEN, RADATA IN PLAČILNIH POGOJEV) KOMDNICIRA Z DODAVITELJI IN DOGOVARJA O MOŽNIH DODATNIH POPDSTIH IN ROKIH DODAVE IZDIHA NAJDGODNEJŠE PREVOZNIKE, ORGANIZIRA PREVOZ IN IZVAJA CARINSKE POSTOPKE PRI DVOZD DLAGA IZVAJA MATERIALNI PREVZEM DLAGA PO PREVZEMNIH LISTIH DODAVITELJA NA DAN DODAVE (PO PREDHODNEM PREGLEDD MATERIALA S STRANI SKLADIŠČNIKA) IZVAJA FINANČNI PREVZEM DLAGA TAKOJ PO PREJEMD FAKTOR DODAVITELJA, LIKVIDIRA IN KNJIŽI FAKTORE ZA PREJETO DLAGO IN MATERIAL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.9.2611: TRGOTDR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJDDLJANSKA CESTA 130,3326 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONO-MISTZA FINANCE IN BANČNIŠTVO SAMOSTOJNI FINANČNIK - M/Ž: TEMELJNI CILJI FINANČNIKA 0000 V ZAGOTAVLJANJD TEKOČE IN DOLGOROČNE PLAČILNE SPOSODNOSTI, PRISPEVANJE K DONOSNOSTI IN NEODVISNOSTI POSLOVANJA TER ZMANJŠEVANJD FINANČNIH TVEGANJ. TEMELJNE NALOGE, KI JIH MORA ODVLADATI SO: ODVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ, ODVLADOVANJE DENARNIH TOKOV, ODVLADOVANJE DODATNEGA KAPITALA, KAPITALSKA DSTREZNOST, ZADOLŽEVANJE, PODPORA OPRAVI PRI ODLOČITVAH, PODPORA DRDGIM POSLOVNIM FDNKCIJAM, INVESTICIJE, DAVKI. NEDOLOČEN ČAS, I.I6.26II: PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 26 A, 3326VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
SESTAVLJALEC - M/Ž: SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, ROČNA MONTAŽA, VIJAČENJE, POLAGANJE, LEPLJENJE, AVTOKONTROLA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV 2I.9.26II: ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTO-MODILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREDOLD
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK V MEDNARODNEM PRDMETD - M/Ž: VOZNIK V MEDNARODNEM PRDMETD, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PRDMETD, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.2611: LOGISTIKA REM, TRANSPORT, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., HRAMŠE29,3264D0DRNA VOZNIKAVTOBUSA
VOZNIK AVTODDSA V NOTRANJEM IN MEDNARODNEM POTNIŠKEM PRDMETD - M/Ž: VOŽNJA VOZIL KAT.D, 01, 02, E IN VZDRŽEVANJE (OSNOVNO), NEDOLOČEN ČAS, 6.I6.26II: PEMI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.O.O., DREG PRIP0LZELII4,33I3P0LZELA ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE TER OSTALA ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2611: M-GRADIM-M STORITVE IN GRADDENIŠTVD D.O.O., ŠLAN-DR0VTRGI5,33I6ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž: OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA TESARSKO GRADDENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2611: M-GRADIM-M STORITVE IN GRADDENIŠTVD D.0.0.,ŠLANDR0VTRGI5,33I6ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž: STREŽDA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2611: KDLINARIKA PODPEČAN-PRIPRAVA JEDI, JERNEJ PODPEČAN S.P., KASAZE 76 D, 3361 PETROVČE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž: ADMINISTRATIVNA DELA ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL, SKLEPANJE AVTOMODILSKIH ZAVAROVANJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2611: AVTOKONTROL TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA, TRANSPORT IN STORITVE, D.O.O., CESTANALAV0I,33I6ŽALEC MESAR
MESAR - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 9.I6.26II: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA77,33I6ŽALEC PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: VSA PRODAJNA DELA, POLNJENJE IN DREJANJE PRODAJNIH POLIC, SKRD ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZDIHI DLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2I.9.26II: ENGROTDŠ D.D.: SDPERMARKET TDŠ VRAN-SK0,VRANSK0999,3365VRANSK0 DOSTAVLJALEC - M/Ž: PRIPRAVI MATERIAL, DLAGO, IZDELKE ZA ODPREMO IN DOSTAVO KOPCEM PRAVILNO NALAGA ALI RAZLAGA VOZILO IN PAZLJIVO RAVNA Z MATERIALOM, DLAGOM ALI IZDELKI (VSEDINSKO IN KOLIČINSKO) TER EMDALAŽO IZVAJA DOSTAVO PRODAJNEGA DLAGA NA TEREND OPRAVI PREVOZ DLAGA, MATERIALA ALI IZDELKOV PO NALOGO NADREJENIH IZROČI MATERIAL, DLAGO ALI IZDELKE Z DSTREZNO DOKDMENTACIJO STRANKI IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.I6.26II: SPEKTER PODJETJE ZA ZDNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCD 52 A,33I6ŽALEC
PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA TRGOVSKEGA DLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV 36.9.2611: HMEZAD KMETIJSKA ZADRDGA GOTOVLJE Z.0.0. GOTOVLJE, GOTOVLJE 7I,33I6ŽALEC
PRIPRAVA IN PRODAJA MESA - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 6.I6.26II: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3316 ŽALEC
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽDA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV 36.9.2611: HMEZAD KMETIJSKA ZADRDGA GOTOVLJE Z.0.0. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71,33I6ŽALEC KUHAR
KDHAR - M/Ž: PRIPRAVA JEDI, PRIPRAVA SLADIC (DA-KLAVE), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, I.I6.26II: AMD INŽENIRING: DROGA TRGOVINA NA DEDELO, ALJA SKALIN S.P.,PARTIZANSKADLICA43,33I6ŽALEC ELEKTRIKAH ELEKTRONIK SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž: IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV TER ZAGONA OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, POTREDNO POZNAVANJE REGDLACIJSKE TEHNIKE NA PODROČJD HLADILNO/OGREVALNIH SISTEMOV, IZKDŠNJE NA PODROČJD SERVISIRANJA OPREME ZA HLAJENJE IN OGREVANJE,DODRO POZNAVANJE ELEKTRONIKE TER ZNANJE PROGRAMIRANJA KRMILNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 16.16.2611: TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMSKITEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA TEREND ZA ZAVAROVALNICO MARIDOR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 36.9.2611: KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 33I2PRED0LD
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je kot svetloba, ki
dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
JAKA KOROŠEC
(1991 - 2011)
Ni res, da je odšel. Nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremlja v tišini.
Pogrešamo Te: žena Anica, sin Darko in hčerka Karmen z družino
3562
I n
ranoRNT
VOZILA
PRODAM
AUDI A4 avant 1,9 tdi karavan, letnik 2006 trne barve, odlično ohranjen, prodam za 10.700 EUR, Telefon 041 791-075.
3710
HITRI KREDITI
>|CE. LhublJ<n»h*c, T r C V F___
áij^bÍMtfriri^Klw|040 37 33 37
STROJI
KUPIM
PRODAM
ODDAM
xék
VZIATARNIKRAGOLNIK V CaTYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODiOJP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKOKRAGOLNIK đM^ KvtUjava 12, CalJ«
V LAŠKEM, nasproti zdravilišča, oddamo delno opremljeno stanovanje in poslovne prostore. Telefon 051 345-452. p POSLOVNI prostor na Hudinji v Celju za katero koli mirno dejavnost, 50 m^, oddam. Vsi priključki, direktni vhod z ulice. Telefon 040 213-518. 3682
STANOVANJE
PRODAM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, Tomo Vinkovič, kiper prikolico ter ostale priključke, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 031 678-130. p
POSEST
CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m', vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta, Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
DRAMLJE. Prodam bivalni vikend, nedokončan ali zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771.	3637
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
ODDAM
CENTER mesta Celja. Oddamo lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta 10, velika izložbena okna, velikost 60,93 m'. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
ODDAM
GARAZO v Celju oddam v najem. Telefon 051 210-405.	p
PRODAM
àr'à
Pomladno jutro, vstalo iz noči, v predivo megle skrilo je
obzorje tam daleč, daleč zadaj, tam je morje, še dlje za morjem sonce je in ti.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamike, babice, prababice in tašče
MARIJE JELEN
iz Lokrovca (29. 5. 1922 - 6. 9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za izraze soža-lja, darovane sveče in svete maše, duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Veking, d. o. o., za opravljeno pogrebno slovesnost in pevcem za odpete pesmi. Posebna zahvala gospe Veri iz patrona-žne službe Celje za pomoč pri negi ter kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih urah njenega življenja.
Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Majda z možem Janezom, sin Marjan z ženo Ivanko, vnuki Matjaž, Robert in Edvard ter pravnuka Luka in Filip
CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m', ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m', cena 52.900 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, najboljša lokacija, prodam. Telefon 031 243-793.	3681
STANOVANJE, 92 m', po 700 EUR/m', Hu-dinja in garsonjero prodam za 21.000 EUR. Telefon 051 399-703. 3708
MASIVEN dvosed, raztegljiv, nerabljen, ugodno prodam. Telefon 031 610-477.
3687
AKUSTIKA
PRODAM
HARMONIKO Resnik, diatonično, B, Es, As, 3 dodatni gumbi, staro 9 let, za 1.300 EUR in harmoniko Hohner, diatonično, 3-vrstno, H, E, A, prodam za 700 EUR. Telefon 041 783-347.	3703
ŽIVALI
PRODAM
CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m', opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n OPREMLJENO stanovanje, vseljivo takoj, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450.	3613
GARAŽE
KRAVO, brejo 6 mesecev, drugega teleta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 384-807, 5794-287.	Š 395
PRAŠIČE, od 40 do 70 kg, prodam. Telefon 031 544-653.	Š 385
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 390 TELIČKI simentalki, stari 5 in 4 tedne, prodam. Telefon (03) 5736-685, 031 762044.	3684 KRAVO simentalko, v osmem mesecu, bre-josti, drugega teleta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5794-372 ali 041 208207. 3683 BIKCE in teličke, ls, težke od 50 do 250 kg in pujske, težke 35 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 3706 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo ali zamenjamo za telico. Telefon dopoldan 031 383-608 in popoldan (03) 781-2435. 3711
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 373
KMETIJSKI
až^cB
PRODAM
POSTELJO, 140 « 200, komplet z jogijem Dormeo, TV led/lcd, ekran 82, lg, še v garanciji, prodam. Telefon 031 874-485.
3588
GROZDJE: renski in laški rizling, mešano belo, sauvignon, chardonnay, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. Vinograd se nahaja na lepi, sončni legi v šmarsko virštanjskem okolišu. Telefon 031 575-777.	Š 382
ZVJEZDANI
(21. 9. 2009)
Toga dana u septembru kada zastalo je srce Tvoje
nisi umrla samo Ti umrli smo nas obadvoje. Gledao sam Te kako ležiš izgledalo je kao da spavaš tako je spokojno bilo lice Tvoje. I u smrti si bila lijepa. Toga dana v septembru i moj život završio je.
Tistega dne v septembru, ko zastalo je srce Tvoje, nisi umrla samo Ti, umrla sva midva oba.
Gledal sem Te, kako ležiš, zgledalo je, kot da spiš. Tako spokojno je bilo lice Tvoje. Tudi v smrti si bila lepa. Tega dne v septembru se tudi moje življenje končalo je.
Jovica
VEČJO količino žganja, sadjevec, prodam.
Telefon 5722-525.	3540
GROZDJE, sortno, kakovostno, možno, da ga oprešate in odpeljete mošt, prodam. Telefon 041 733-265.	3615
GROZDJE, belo, mešano, belo, rdeče, prodam. Telefon 041 531-655, (03) 5823317.	š 398 BELO grozdje: laški rizling, renski rizling, sauvignon, prodam. Telefon 041 836745. š 388 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p IZABELO in črno grozdje, v Zalcu, ugodno prodamo. Telefon (03) 710-3283, 031 561-042. 3494 MEŠANO belo grozdje, 300 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 250-773. š 402 GROZDJE, mešano, belo, rdeče, ugodno prodam. Telefon 051 358-296. 3662 MEŠANO grozdje prodam. Telefon (03) 5814-286. 3685 JURKO v brajdah, neškropljeno, 800 kg, prodam. Telefon (03) 579-3453, kličite v večernih urah. 3689 KROMPIR, krmni in jedilni, v vrečah po 30 kg, prodam. Telefon 041 742-334.
3690
KAKOVOSTNO belo in rdeče grozdje ugodno prodamo. Telefon 031 237-193. 3691 JEČMEN, krmni, približno 800 kg, ugodno prodam. Telefon 040 869-698. 3693 RDEČE in belo grozdje, sorte: modra fran-kinja, žametna črnina, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec in šipon (šmarsko - virštanjski okoliš), možna dostava, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209.	3697
KAKOVOSTNO grozdje, laški rizling in mešano belo, po 0,45 EUR ter belo vino in slivovko, prodam. Sem z okolice Viršta-nja. Telefon 051 659-260. 3699 NEŠKROPLJENO grozdje, na brajdi, samo jurka, prodam. Telefon 051 621-738.
3700
BELO in rdeče grozdje prodam ali menjam za koruzo. Telefon 031 637-267. 3701 GROZDJE, belo, mešano, kakovostnih sort, prodam. Telefon (03) 5798-718. 3704 GROZDJE na brajdi, neškropljeno, mešano, po 0,40 EUR in rdeče vino brajdovec prodam po 0,60 EUR. Telefon (03) 5777173, 051 606-903.	3707 JABOLKA, obrana, domača, različnih sort, za prešanje (sadni sok, jabolčnik) prodam. Telefon 031 575-514. n
GROZDJE šmarnico prodam. Telefon 041 564-671.	3584
HRUŠKE vinske močnice in rdeče grozdje, neškropljeno, prodam. Telefon 031 317714.	3709 GROZDJE, sorte jurka in izabela, približno 250 kg, v Zabukovici (okolica Zalca), prodam. Telefon 051 642-795. p GROZDJE na brajdi, jurka in izabela, še nekaj žlahtnega, od 160 do 200 kg, prodamo. Telefon 570-8702, Petrovče 190. 3713
DRUZINO ali malo starejše, za medsebojno pomoč in prijateljstvo, iščem. Telefon 070 349-496.	2196
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO dva natakarja. Telefon 041 812-939, (03) 5484-645. Kitajski dvor, Teharska cesta 35, Celje. 3614
KUPIM
1.500 kg neškropljenih jabolk, za prešanje, kupim. Telefon 031 222-388. 3705 JABOLKA za prešanje bobovec kupim. Telefon 041 515-164.	3586
PODARIM
Zaposlimo	m^r"
natakarja in kuharja za delo v restavraciji in Za informacije pokličite	
	piceriji. ■ na GSM:
041 322 889 ali 03 56 48 841	
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško	
TRGATEV šmarnice, približno 600 kg, podarim. Telefon (03) 5799-077. 3677
OSTALO
Zaposlimo natakarja oz. natakarico
Stanovanje in hrana v hiši. Informacije na telefon: 041/752 111
ŠPORT CENTER PRODNIK, Jurjevec Edvard, s. p., Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
REGAL za otroško sobo, zelo poceni, tudi grozdje za stiskanje, izabela, jurka, večjo količino, po nizki ceni, prodam. Telefon 040 541-263.	3574
HRASTOVA drva, »cepana« in zrezana, z dostavo, prodam. Telefon 041 976-162.
3590
SODE, 50, 110, 160, 250 l, poceni prodam.
Telefon 041 724-409. 3646 INVALIDSKI skuter, 4-kolesni, baterijski, primeren za vsak teren, kot nov, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p VINO šmarnica, domačo slivovko, žrebca poni in brejo kravo, prodam. Telefon 031 480-510.	š 411
Zaposlimo:

-tesarja, gradbenega delavca in strojnika
Za informacije pokličite na GSM:
041 625 913
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
NO
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO kompletna dela na kanalizacijskih sistemih, izgradnja dvorišč, strojni izkopi in prevozi ter ostala gradbena dela po dogovoru. Telefon 051 377-900, GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	3478
IŠČEM prevoz od Slivnice do Šentjurja, trikrat tedensko. Telefon 041 267-481.
š 408
iiiiiiiiw.ra(liocelje.coni
3688
L 296
Z

Šolska simpatija je zrasla v ljubezen

Šentjurčana Andrejka Gradič in Beni Jager sta se spoznala v osnovni šoli. Ona je bila v 8., on v 6. razredu. Bila je to prva simpatija s sramežljivimi nasmehi in z opazovanjem izpod obrvi. Leta odraščanja so ju razdvojila. Po končanem šolanju sta se zaposlila. Andrejka je medicinska sestra in dela na kardiološkem oddelku celjske bolnišnice, Beni ima svojo pekarno. Ustvarila sta si svoje življenje in se le občasno videla, toda tiha simpatija je ostala.
Življenje pa se je obrnilo tako, da je prišlo do prvega pravega srečanja. Pogovori,
odkriti nasmehi, pogledi, ki so govorili vse za nazaj. In njuna zgodba se je začela. 20. avgust sta določila za datum poroke. Uradni del sta sklenila v Ipav-čevi hiši v Šentjurju, slavje je bilo preprosto, ob Slivniškem jezeru so pripravili piknik z bosimi nogami, v kratkih hlačah in z rajanjem do jutra.
Benjamin in ostali, ki so organizirali poroko, so nevesti pripravili mnoga presenečenja. Od okrasitve doma in jezera z baloni, baklami in svečkami do kočijaža, ki ju je pripeljal do jezera. Pri enem od presenečenj pa se je zataknilo. Velik s helijem napolnjen bel balon nad jezerom je bil poln konfetkov.

Glede na to, da se bo Andrejka pisala Jager, je ženin sklenil, da bo nevesta balon simbolično ustrelila. A kaj, ko so na puško vsi pozabili. In do takrat, ko so jo prinesli, je žal bila že tema. Balon je do jutra ostal nedotaknjen. Ob koncu zabave so ga stlačili v kombi in odpeljali na nevestin stari dom. Naslednje jutro sta mladoporočenca skupno ustrelila v balon. To je lahko iz svoje spalnice videla tudi Andrejki-na nepokretna babica, kar je bil posebej ganljiv dogodek.
Iz tihe rosno mlade simpatije je tako zrasla zrela in jasno začrtana skupna pot, ki jo lepša mala Naja.
TC
Ta pa je fant
Nenavaden paradižnik je uspel Eli Jelen iz Šempetra. Zrasel je v vinogradu v Kalah nad jamo Pekel. Kot je povedala, ga je opazila še zelenega in pazila, da je dozorel. Oblika je prav zanimiva, ni kaj dodati _
TT
Kratkotrajno cvetoče veselje
Takole lepo cvetijo kaktusi na balkonu Silve in Nika Žolnirja v Hochkrautovi ulici v Celju. Niko jih goji že vrsto let in pravi, da posebne skrbi in dela z njimi ni. Vesela pa sta vsakokrat, ko bogato zacvetijo. Že pred dvema mesecema sta naštela 20 cvetov, tokrat so zacveteli novi. Ker so odprti le 24 ur, je treba takrat izkoristiti trenutek in užiti vso lepoto.
Foto: SHERPA
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
IMAMO DOJENČKA
Mali, dva meseca star Patrik, je tako v družino Jerajevih na Rečico ob Savinji kot v družino Lugarićevih v Rogaški Slatini prinesel neizmerno srečo in veselje. Mamica, Rečičanka Nina, rada pohvali njegovo pridnost, očka, Slatinčan Sandi, ponosno opazuje njegovo rast, starša pa sta brez težav uskladila običaje z dveh koncev Slovenije in družinska srečanja, ki jih s sabo prinese dojenček v hiši.
Nekateri se smejijo iz srca.