»Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku.«
50. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 2015
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA - OPČINE (TS) - DUNAJSKA CESTA 35
Petek. 28. avgusta 2015
Ob 16.30: Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar, Sergij Pahor ❖ ZAKAJ DRAGA?
Okrogla miza hoče preveriti, kaj je v preteklosti pomenila Draga, ali je imela kakšno zaslugo za demokratizacijo v Slo-
naj odigra jutri?
Sobota. 29. avusta 2015
Ob 16.00: Predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi.
Ob 17.00: Skupina mladih
❖	»PETDESET DELCEV ŠE NI CELOTA«
Voščilo mladih prijateljev in podpornikov študijskih dnevov Draga ob visokem jubileju bo zazvenelo v obliki mozaika misli in barv. Mladi kulturniki vseh vrst bodo z različnimi izraznimi jeziki sestavljali lepljenko drobcev in odkruškov vsebin in tematik, ki jih je Draga iz preteklosti prevedla v sedanjost. Ostal bo nezapolnjen, na srečo, prav tisti košček, ki mozaik pušča odprt in s tem osmišlja Drago v novi, aktualni, a vselej prepoznavni luči.
Nedelja. 30. avusta 2015 Ob 10.00: Alenka Rebula
❖	MOČ DVOJINE: PREOBRAZBA MOŠKEGA IN ŽENSKE ZA NARODNO RODOVITNOST
Moški in ženske smo drugačni, tako zaradi svoje narave kot zaradi družbene in kulturne zgodovine, ki nas je ločila. Prikazani bodo nekateri vidiki tega razhajanja in nerazumevanja, a tudi neizhojene poti, na katerih bomo lahko odkrili globljo povezanost moške In ženske moči. Rodovi pred nami, ujeti v nasilje In boj za preživetje, se niso mogli posvečati medsebojnemu odkrivanju. Danes je dialog možen, a preizkuša našo velikodušnost, sposobnost odpuščanja In poravnave. Rodovitnost, ki si jo želimo za narod in ki obnavlja skupnost, se začne v odnosih medsebojne podpore med spoloma. Naša sposobnost preobrazbe v plemenitejše oblike ljubezni je edina stvarna podlaga za etičen in pravičen narod, ki sl ga vsi želimo.
Ob 15.30: Slovesna izročitev četrte Peterlinove nagrade in predstavitev Rebulovega zbornika ob njegovi devetdesetletnici.
Ob 16.00: dr. Edvard Kovač
❖	»ŽE DANES JE JUTRI ALI SLOVENSKA PRIHODNOST«
Ob vzpostavitvi svetovne trgovine in gospodarstva, ob velikih podnebnih spremembah in ob poenotenju svetovne civilizacije, ko usihajo posamezni jeziki In kulture, se Slovenci plaho oziramo okoli sebe. Toda mogoč je tudi pogumen pogled v prihodnost, saj živimo odločilne zgodovinske trenutke, ko Izvirnost in ustvarjalnost v majhnih rečeh ne omogočata samo nove vzorce življenja za preživetje, ampak zastavljata z novo duhovnostjo okvirje novi civilizaciji. S svojo kulturo, duhovnostjo in etično zahtevnostjo smo lahko Slovenci njeni sotvorci. Katere so prvine prihodnosti, ki jih zaznavamo že danes?
I/ nedeljo, 30. avgusta, bo ob 8.30 sv. maša, ki jo bo za udeležence Drage daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Pri maši bo pel zbor Sv. Jernej z Opčin.
veniji In ali je prispevala h krepitvi kulture dialoga med Slovenci. Ali ima danes še smisel, in če ga ima, kakšno vlogo
Društvo slovenskih izobražencev - Ul. Donizetti 3 - 34133 Trst (Italija)
50. DRAGA
o je Jože Peterlin 3. septembra 1966 v slovesnem pozdravu udeležencem prve Drage predstavil ter utemeljil cilje in namene študijskih dnevov, je gotovo mislil zelo resno, vendar prav tako gotovo si niti v sanjah ne bi upal napovedati, da bo pogumna pobuda majhne skupine zanesenjakov po petdesetih letih še živa. Vendar se je zgodilo prav tisto, kar bi si takrat težko kdo mislil, in tako danes napovedujemo 50. Drago, ki še enkrat dokazuje našo vztrajnost, našo nikoli preklicano povezanost z osrednjim matičnim telesom, zamejstvom in zdomstvom, našo zvestobo vrednotam in našo pripravljenost na dialog. Dialog, ki naj nadomesti nasilje, tudi tisto besedno, ki po sedemdesetih letih še vedno ohranja v slovenski kolektivni zavesti živ boleči spomin na pretekle tragedije. Polstoletno obdobje Drage je bilo polno dogajanj in priče smo bili epohalnim spremembam: hladni vojni je sledila globalizacija ekonomije, padcu berlinskega zidu pa propad še zadnjih totalitarizmov v Evropi, tudi jugoslovanskega. Kot v sanjah smo doživeli demokratizacijo Slovenije in njeno osamosvojitev, toda četrt stoletja po dosegu samostojne države sprtost in deljenost še vedno ločuje slovenski narod. To je pri Slovencih nerešena tema, ne ker bi o njej ne razpravljali, pač pa zato, ker premnogi preteklost obvezno podoživljajo vklenjeni v nepropustne kalupe. Draga o vsem tem ponuja Slovencem razmišljanje antropologa, pisatelja in raziskovalca slovenske duhovnosti, ki bo zastavil vprašanje slovenske prihodnosti, ali katere so kulturne poteze slovenstva, ki nam odpirajo svetel pogled v jutrišnji dan.
Tudi glede vprašanja medspol-nih razmerij se ne moremo pohvaliti, da bi slovenska družba dosegla kak posebno zaznaven napredek.
Na težki poti do novih pristopov k problemu odnosov ženska-moški nas pogojujejo tradicija, predsodki in nesproščenost. Letošnja Draga prispeva v skupen razmislek nasvete in stališča za dialog med spoloma na novih osnovah, kakor si jih je zamislila ugledna poznavalka slovenske družbe.
Podobno kot lani je tudi letos bila mladim ponujena priložnost, da sami oblikujejo en del jubilejne Drage: iskreno in kritično bodo pogledali nazaj ter konstruktivno sprostili nove ideje za prihodnost. Hvaležni jim bomoza vsak predlog.
50. Draga pa seveda ne more mimo samospraševanja o svoji preteklosti: štirje nekdanji udeleženci iz matice, zdomstva in zamejstva bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali se je splačal dosedanji napor, s katerim je tržaški krog kulturnikov ponujal pripadnikom vseh treh Slovenij okolje, da prosto razmišljajo in razpravljajo o problemih, ki so relevantni za obstoj naroda in njegov razvoj.	Jože peternn mecj otvoritvijo osmih študijskih dnevov 1. septembra 1973.
Svobodna tribuna
Prvo in toplo septembrsko soboto daljnega leta 1966 so, v večji podstrešni sobi zgradbe, ležeče na zgornjem, severnem robu zamejsko-kraške vasice in samo streljaj od jugoslovanske meje, zadoneli svobodni mikrofoni Drage.Ti donijo še danes, toda ne več v Dragi pri Bazovici, ampak od leta 1976 dalje na Finžgarjevem vrtu openskega Marijanišča. Prvih 25 let je bila Draga pomemben objekt nadzorovanja in proučevanja slovenske tajne politične policije, ponarodelo Udbe, to pa zato, ker so ti t. i. študijski dnevi slovenskih izobražencev predstavljali odprto tribuno, kjer se je lahko v svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice razpravljalo o pluralizmu, nacionalnem vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberalizmu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, spravi, politični emigraciji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini, skratka o pomembnih temah, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na ozemlju socialistične Jugoslavije ni bilo mogoče javno diskutirati.
Zamejski organizatorji Drage, iz vrst Društva slovenskih izobražencev, so sicer skušali vseskozi loviti ravnotežje med totalitarnim režimom v domovini, ki si je skušal podrediti študijske dneve, in
slovenskimi političnimi emigranti, ki so zahtevali bolj radikalno antikomunistično ter antijugoslo-vansko pozicijo, ali kot je lepo napisal predsednik DSI Sergij Pahor v jubilejnem zborniku ob Dragini tridesetletnici: "V glavnem moramo priznati, da nas niso razumeli ne v domovini ne v emigraciji: Ljubljana je hotela, da bi zaprli usta emigrantom, ti pa so nam očitali kompromisarstvo in pripravljenost na pakti ra nje."
Spodobi se poimenovati glavne organizatorje študijskih dni slovenskih izobražencev ali "dragar-ski odbor", kot jih je posmehljivo označil akademik (sicer tudi povojni oznovski zasliševalec na ljubljanskem sodišču) Janko Pleterski leta 1976, v začetno-septembrskem sobotnem Delu. Prvih deset let, od 1966 do 1975, je bil glavni vodja Dragine svobodne "parade" profesor Jože Peterlin. Po njegovi smrti so Drago organizirali (in jo tudi še dandanes) predvsem Sergij Pahor, Marij Maver in Aleksander Martelanc. Pri tem so tej, za Udbo, ultra klerikalni trojki pomagali naslednji zamejci: Martin Jevnikar, Bogo Senčar, Dušan Černe, Marijan Bajc, Marcel Petkovšek, Julka Štrancar in še prav posebej Alojz Rebula.
/z knjige Igorja Omerze: KARLA, Udba o Dragi
Stane Gabrovec
predavatelj na Dragi 1994
Jože Velikonja
predavatelj na Dragi 1971 in 1984
Od nas so se od prejšnje Drage poslovili
TEME IN PREDAVATELJI DRAGE 1966 - 2014
3.	-4. SEPTEMBRA 1966 Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom Matej Poštovan: Dialog v svetu Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.-3. SEPTEMBRA 1967 Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati? Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje?
Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. AVGUSTA INI. SEPTEMBRA 1968 Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
LudvikVrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina -Samospoznavanje - Možnosti Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom
Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30.-31. AVGUSTA 1969 Fran Zvvitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju Janko Zerzer: Koroški plebiscit - ozadja in posledice
Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.-6. SEPTEMBRA 1970 Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Emidij Susič: Mednarodna povezanost Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.-5. SEPTEMBRA 1971 Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
LudvikVrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.-3. SEPTEMBRA 1972 Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Alojzij Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
Knjiga dnevniških zapisov z naslovom Sledovi Drage je izšla leta 1985 ob jubilejni dvajseti Dragi. Vsebuje izbor iz dnevnikov Vinka Beličiča, Vinka Ošlaka, Borisa Pahorja in Alojza Rebule.
1.IN 2. SEPTEMBRA 1973 Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.-8. SEPTEMBRA 1974 Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Drago Štoka:Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Janez Zdešar: Slovenci - zdomci v Nemčiji
Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.-7. SEPTEMBRA 1975 Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Pavel Apovnik, Damjan Paulin,
Rafko Dolhar in Zorko Harej:
Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem VenceslavTuta - Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.- 5. SEPTEMBER 1976 Franček Križnik: Marksizem in svoboda
Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Boris Pahor:Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.-4. SEPTEMBER 1977 Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj
Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
SLOVENSKO USODO KROJIMO VSI
Zbornik predavanj na študijskih dnevih 7 969 in 7 970. Naslov »Slovensko usodo krojimo vsi« je citat iz nagovora Jožeta Peterlina na Dragi 1970.
2.-3. SEPTEMBER 1978 France Bučar: Ideologija in demokracija Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Zorko Harej, Stojan Spetič, Maks Šah in Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1- 2. SEPTEMBRA 1979 France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30.-31. AVGUSTA 1980 Škof Lorenzo Bellomi.Vera in kultura za svobodnega človeka Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes France Perko: Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.-6. SEPTEMBRA 1981 Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Anton Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.-5. SEPTEMBRA 1982 Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.-4. SEPTEMBER 1983 Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Reginald Vospernik, Alojz Rebula in Vinko Ošlak: Predstavitev prve številke Celovškega zvona Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. AVGUSTA - 2. SEPTEMBRA 1984 Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Niko Prijatelj: Med vero in nevero Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. AVGUSTA - 1. SEPTEMBRA 1985 Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Marko Dvorak: Duma 1985 - anatomija nekega zdomstva
5.-7. SEPTEMBRA 1986 Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.-6. SEPTEMBRA 1987 Rudolph M. Sussel: God bless Slovenija Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2.-4. SEPTEMBRA 1988 Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Čosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Alojz Rebula: Kam plovemo?
1.-3. SEPTEMBRA 1989 Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah Ivan Verč in Tomaž Simčič: Manjšina -žrtev ideoloških bojev?
Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31. AVGUSTA - 2. SEPTEMBRA 1990 Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle in Janez Zorec: Po
zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
30. AVGUSTA - 1. SEPTEMBRA 1991
Justin Stanovnik: Lectio difficilior
Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo
Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti
Marko Rupnik: Vizija iz kaosa
Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: Slovenija - realnost in vizija (okrogla miza)
4.-6. SEPTEMBRA 1992
Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika
Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje
Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti
Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo
Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele
Leta 1974 se je Draga še odvijala v vasici Draga. Na posnetku med pozdravnim nagovorom deželnega odbornika Sergia Colonija.
3.	-5. SEPTEMBRA 1993 Evgen Bavčar: Pariški pogled na
Slovenijo
Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič in Amalia Petronio: Biti manjšinec danes (okrogla miza) Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan
Igor Senčar: Družba in mit
2.-4. SEPTEMBRA 1994 Stane Gabrovec: Krščanstvo in oblikovanje slovenstva
Marija Jurič - Pahor in Hektor Jogan:
Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)
Janez Janša: Slovenci in prihodnost
1.- 3. SEPTEMBRA 1995 Brane Senegačnik: Postmoderna med smislom in nesmislom Danilo Slivnik: Slovenija po petletni demokraciji
Jože Marketz: Sožitje med etnijami na verskem področju Hubert Požarnik: Kako je z duhovno ekologijo?
30. AVGUSTA - 1. SEPTEMBRA 1996 Jakov Jukič: Krščanstvo in Cerkev v postmoderni kulturi Pavel Fonda: Multikulturnost - dileme neke manjšine Mišo Jezernik: Multikulturnost ali interkulturnost
Peter Jambrek: Slovenski nacionalni program
Pavle Merku: Slovenščina, matica naše narodne identitete
5.-7. SEPTEMBRA 1997 Giorgio Banchig: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma Andrej Bajuk: Slovenija v evropskih integracijskih tokovih Klaus Einspieler: Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu Andrej Capuder: Enoumje 2000
4.	-6. SEPTEMBRA 1998 Damjan Hlede: Izziv složnosti - vizija
zamejstva na prehodu v tretje tisočletje
Zorko Simčič: Biti (ali ne biti...) to, kar si?
Vprašanje asimilacije nekoč in danes Rudi Koncilija: Hrepenenje po svobodi - gonilna sila kulture Jože Pučnik: Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo
3.-5. SEPTEMBRA 1999 Milan Bufon, Peter Černič, Marko Štavar in Breda Susič: Kakšna prihodnost za slovensko manjšino? (okrogla miza)
Bojan Pavletič: Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu
Matija Ogrin: Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture Vaško Simoniti: Med zgodovino in sedanjostjo
1.-3. SEPTEMBRA 2000
Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, Marijan Kravos: Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska manjšina? Aleksander Zorn: Težave s slovensko identiteto
Tone Jamnik: Sprava - proces osvobajanja in znamenje poguma Stane Granda: Združena Slovenija in slovenska država
31. AVGUSTA - 2. SEPTEMBRA 2001 Evelina Umek, Damjan Hlede in Boris Siega: Zamejstvo brez meja (okrogla miza)
Janez Dular: Slovenska knjiga na poti v tretje tisočletje
Zvone Štrubelj: Antropološka in teološka izhodišča krščanske vere in duhovnosti v tretjem tisočletju Alenka Šverc, Nadja Maganja in Janko Merkač:Tisočletje laikov (okrogla miza)
Ivo Urbančič: Jezik in kultura Slovencev v času odpiranja v Evropo
30. AVGUSTA - 1. SEPTEMBRA 2002
Jože Pirjevec, Aldo Rupel, Bojan Brezigar, Damjan Paulin: Manjšinske politične dileme (okrogla miza) Lucija Čok, Darko Darovec, Andrej Malnič: Zakaj tretja slovenska univerza (okrogla miza)
David Taljat: Z vero do veselja Martin Brecelj: Med Evropsko zvezo in svetovno državo
Svobodni
mikrofoni
Drage
Jubilejni zbornik Svobodni mikrofoni Drage je izšel leta 1995 in vsebuje celo vrsto zapisov, spominov in pričevanj o prvih tridesetih študijskih dnevih. Tekste je prispevalo triintrideset nekdanjih predavateljev in udeležencev Drage.
5.-7. SEPTEMBRA 2003 Črtomir Špacapan: Slovenci na obeh straneh meje ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo
Frane Adam: Majhne države in njihova identiteta v dobi globalizacije Mirko Pelicon: Mladi in krščanstvo v postmoderni dobi
Alojzij Ambrožič: Nekaj misli o socialnem poslanstvu kristjana
3.-5. SEPTEMBRA 2004 Tim Oliver Wüster: Sokratovo in Kristusovo vabilo
Jože Dežman: Slovenske sprave in resnice
Mitja Bregant: Kakšna prihodnost ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi? Barbara Brezigar: Slovenija v Evropi
2.-4. SEPTEMBRA 2005 Milan Gregorič: Na dveh straneh meje Dean Komel: Politika, država in državljani. Kje je Slovenija?
Janez Gril: RKC d.d. ali po čem je danes odrešenje?
Bogdan Žorž, Janez Malačič, Tomaž Merše, Marjeta Cotman, Nasto Sancin: Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo? (okrogla miza)
1.-3. SEPTEMBRA 2006 Miran Košuta: 60 let kulture v manjšinskem prostoru
Silva Matos, Cveto Heliodor, Janek Musek in Jože Ramovš: Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb (okrogla miza)
Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar: Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero
Marko Stabej: Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenščino?)
31. AVGUSTA - 2. SEPTEMBRA 2007 Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen: Manjšina v očeh opazovalcev
Renato Podbersič, Tamara Pečar Gri-esser, France Kralj in Egon Pelikan:
Priključitev Primorske k matični domovini
Robert Petkovšek: Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?
Tine Hribar: Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)
5.-7. SEPTEMBRA 2008 Jurij Paljk, Franci Petrič, Hanzi Tomažič: Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?)
Alenka Puhar: Nočne barve in povešene oči
Zvone Štrubelj: Nova duhovna podoba Primoža Trubarja Igor Grdina: Trubar za vse čase
4.-6. SEPTEMBRA 2009 David Bandelj:... Mi se imamo radi Boštjan Žekš: Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja v obdobju globalizacije
Edvard Kovač: Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?
Matej Makarovič: Slovenija, Evropa in globalizacija
3.-5. SEPTEMBRA 2010 Hektor Jogan, Damjan Paulin, Julija Berdon, Neža Kravos in Joži Peterlin: Odnosi med generacijami Zdravko Inzko, Karel Hren, Jože Marketz, Janko Zerzer: Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu Mateja Rozman Pevec: Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje?
Drago Jančar: Pisatelj med umetnostjo in angažmajem
2.-4. SEPTEMBRA 2011
Bogdan Žorž, Kristina Martelanc: Kriza odnosov v družini
Rafko Dolhar: Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije?
Anton Stres: Nova evangelizacija po slovensko
France Arhar: Od tolarja do evra
31. AVGUSTA - 2. SEPTEMBRA 2012
Roberto Battelli, Rudi Vouk, Damijan Terpin: Manjšina in zajamčeno politično zastopstvo
Lučka Kajfež Bogataj: Planetarne meje - ovira za rast, izziv za razvoj Branko Klun: Nemir spraševanja, temeljna duhovnost in religija Žiga Turk: Preteklost navidezne resničnosti. Konstrukcije slovenskih resničnosti
30. AVGUSTA - 1. SEPTEMBRA 2013 Vlasta Polojaz, Sara Brezigar, Marjan Kravos: Novi izzivi za manjšinsko šolo Evald Flisar: Kdor previsoko leta, nizko pade!
Branko Cestnik: Cerkev na razpotju -50 let potem
Aleš Maver: Slovenija pred ponavljanjem razreda
nmuiunn in UN1VCIU1ICINH HNJUNICfl
č 67
a,“II 117 9862015
F1|||
Mar 9201'
Politična raoa spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda Tadej Bajd: Znanost, inženirstvo, materni jezik
Priloga št. 5 MLADIKE - julij 2015.
Odg. ur. Marij Maver. Reg. na sodišču v Trstu, Št. 193. Poštnina plačana v gotovini. Tisk Grafika Soča d.0.0.
ISSN 2039-9324
Rojstvo Drage
Prvi zapis razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora Društva slovenskih izobražencev z dne 13. novembra 1964. Prisotni so bili naslednji odborniki: mons. Alojz Škerl, dr. Stanko Janežič, dr. Abrami, prof. Jože Peterlin, prof. Martin Jevnikar, gdč. Cvetka Paljk in Julka Štrancar, ki je pisala ta in vse ostale zapisnike, kijih bom navedel.Torej, v zapisniku šeste seje iz sredine novembra 1964 najdemo, med drugim, tudi naslednja razmišljanja: "Gospod dr. Janežič je predlagal, da bi imeli med počitnicami nekje v hribih študijski tečaj. Povabili bi odlične predavatelje (morda dr. Šuštar, Vodopivec, Jezernik, Belej, msgr. Škerl, Ukmar). Gdč. Abramova je pa za to, da bi imeli tečaj pozimi v Trstu in sicer 2, 3,4 jan. Prof. Peterlin je dejal, da moramo prej vedeti, koliko ljudi bi se tečaja udeležilo, ker v primeru, da bi bilo malo poslušalcev, je bolje, da ne vabimo predavateljev, ki so daleč in imajo dosti dela. Njemu se ne zdi pametno, da bi imeli tečaj pozimi in tudi msgr. Škerlu ne. Msgr. Škerl bo naprosil dr. Šuštarja, da bi vodil tečaj prve dni sept. 1965 v Trstu."
Potem slabo leto odborniki društva o tem niso več govorili. Vmes je bilo avgusta neformalno srečanje slovenskih katoličanov na Sv. Višarjah, kjer so Tržačani posredovali to razmišljanje o študijskem tečaju oz. študijskih dnevih ostalim prisotnim. Predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz daljnih krajev. Zato ni nič čudnega, da so odborniki DSI sredi septembra 1965 ponovno načeli to temo, citiram: "Prof. Peterlin je predlagal, naj bi pripravili tečaj za zamejske laike (Koroška, Goriška, Trst). Prof. Artač je dodal,
da je v Dragi lep prostor, kjer bi tečaj združili tudi z izleti. Dr. Janežič zelo želi, da bi prišlo do tega tečaja." To je Janežič ponovil tudi na seji 9. januarja 1966, citiram: "Duhovni asistent dr. Janežič želi, da bi naše Društvo organiziralo med počitnicami tečaj za slov. izobražence v zamejstvu."
V začetku marca 1966 so odborniki DSI ponovno razpravljali o "tečaju" in sklenili: "Počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v Dragi pri Trstu. Za datum se bo treba sporazumeti z Goričani in Korošci. Primerna dneva bi bila 3. in 4. september, ali pa 27. in 28. avg. Za zaključek tečaja naj bi pripravili izlet in skupno večerjo. Predavali naj bi trije duhovniki in trije laiki. Izmed duhovnikov morda: dr. Čuk, prof. Šuštar, Janžekovič iz Ljubljane, Šolar. Izmed laikov pa morda: prof. Rebula, dr. Kacin, Inz-ko, Vospernik?"
Sledila je, konec marca 1966, sedma seja odbornikov Društva slovenskih izobražencev, kjer je "dr. Janežič poročal, da mu je g. Živec zagotovil, da nam bodo prostori v Dragi na razpolago dne 3. in 4. septembra." In dalje.": "Prof. Peterlin bo govoril z goriški-mi akademiki (SKAD [Slovensko katoliško akademsko društvo]) in z dr. Kacinom. Najbolje, da bi imeli svoj pripravljalni odbor na Goriškem, na Koroškem in pozneje tudi na Tržaškem."
Naslednja seja odbora DSI, ki je bila 20. aprila 1966, je bila v celoti posvečena Dragi 66.
Iz knjige Igorja Omerze: KARLA, Udba o Dragi