32 Didakta  maj 2013  Informacijska varnost
Arnes 
videokonference
David Vrtin 
Arnes
V Sloveniji je prepad med teorijo in prakso 
pri videokonferencah zelo pogosto ogro-
men in videokonferenčna izkušnja niti 
približno ni takšna, kot je bila pričakova-
na. Kje so vzroki za to, da videokonferenca 
ne opravlja svoje naloge?
Uvod 
Z videokonferencami smo se v tem času 
tako ali drugače srečali že vsi. Marsikdo jih 
tudi precej pogosto uporablja – najverje-
tneje bolj v osebne namene in običajno na 
svojem osebnem računalniku. Z njimi smo 
večinoma kar zadovoljni, še posebej, če so 
brezplačne in lahko z njimi privarčujemo 
pri telefonskih klicih, predvsem pri medna-
rodnih. Pravzaprav tukaj niti ne govorimo o 
videokonferencah v osnovni funkciji, saj je 
poudarek predvsem na prenosu zvoka, torej 
na telefoniji. Video je v tem primeru le do-
daten »bombonček«, saj je koristen, ker lepo 
izgleda, ni pa nekaj, kar dejansko zahtevamo. 
Zakaj, kako dolgo še in kdaj se bomo končno 
navadili, da bomo zahtevali bistveno več - 
in vedeli, zakaj to zahtevamo? Za osnovno 
igračkanje z videokonferencami je več kot 
dovolj vsaka poceni spletna kamera in brez-
plačen program na računalniku. Vendar na 
tak način ne moremo opraviti prehoda na 
višji nivo uporabe prave videokonferenčne 
tehnologije. Šele ko bomo uvideli, da nam 
je pri pogovoru pomembna tudi dobra sli-
ka sogovornika, in sicer ne iz radovednosti, 
temveč zgolj zaradi boljše, hitrejše in teme-
ljitejše komunikacije, in da lahko začutimo 
sogovornikove misli tudi v videu, v kretnjah, 
v obrazni mimiki itd., bomo na pravi poti, 
da bo videokonferenčna tehnologija upo-
rabljena  v vseh svojih možnostih. Tudi na 
mobilnih telefonih imamo že kar nekaj let 
kamere, telefoni so večinoma povezani v 
dovolj hitro 3G/UMTS-omrežje in z enakim 
stroškom kot za običajno telefoniranje lahko 
z njim pokličemo na drug telefon z video 
klicem, z živo sliko. Čeprav za takšno video 
telefoniranje nimamo nič večjih stroškov kot 
za običajno telefoniranje in imamo vso po-
trebno opremo že pripravljeno, se ta storitev 
le redko uporablja in smo nanjo že skoraj 
pozabili. Zakaj ni uspešnejša? A si res ne 
želimo, da se s sogovornikom vidimo (da 
sogovornik vidi nas?), ali so vzroki drugje, 
je slika premajhna in preslaba?
Zgodovinski pregled
Vrnimo se nazaj na video komunikacijo s 
pomočjo računalnikov. Začetki prvih video-
konferenc z računalniki segajo v sredino 90-ih 
let prejšnjega stoletja. Od takrat je bilo zelo 
veliko sprememb na bolje. Računalniki so 
postali več kot dovolj zmogljivi tudi za video, 
spletne kamere so postale cenovno ugodne, 
so pogosto že vgrajene (prenosni računalniki, 
tablice, pametni telefoni), so barvne in zelo 
kvalitetne, tudi s sliko polne visoke ločljivosti 
(FullHD), omrežne povezave so hitrejše ... 
Imamo sploh še kakšne resne tehnične ovi-
re?  Seveda, nekaj še. Precej programov za 
videokonference ima še vedno težave zaradi 
Šolska praksa

Didakta  maj 2013  Informacijska varnost  33
varnostnih politik omrežij (požarni zidovi) in 
privatnih omrežij (NAT). Boljši programi se 
tudi s tem problemom že precej dobro spopa-
dajo. Pa vendar se je treba vprašati, o katerih 
programih dejansko govorimo. Vsakomur je 
eden ljubši od drugega in različni progra-
mi praviloma med seboj niso združljivi, ne 
znajo med seboj komunicirati. Najstarejša 
klasična telefonija, od analogne naprej, je 
standardizirana in zato nihče niti ne pomi-
sli, da telefoniranje s telefona enega proi-
zvajalca preko omrežja na telefon drugega 
proizvajalca ne bi delovalo. Tudi za pošiljanje 
in sprejemanje kratkih sporočil (SMS) med 
mobilnimi telefoni je samoumevno, da so vsi 
telefoni združljivi. Zato nas zgodovina uči, 
da je pot, ki je usmerjena k standardizaciji 
komunikacij, pravilna pot.
Arnes in videokonference 
Arnes od leta 2003 nudi vsem organizacijam 
s sobnimi videokonferenčnimi sistemi H.323 
celovito storitev, ki vključuje večtočkovne 
videokonference, dostop do videokonferenc 
s poljubnim telefonom, priključenim v javno 
telefonsko omrežje, snemanje videokonferenc 
in s pretočnim videom prenos videokonfe-
renc na splet ter vključitev videokonferenčnih 
sistemov organizacij v mednarodno videokon-
ferenčno omrežje. Z nadgradnjo osrednjega 
videokonferenčnega strežnika v letu 2011 
videokonference podpirajo visokokvalite-
tno sliko do vključno polne visoke ločljivo-
sti FullHD 1080p, tekoče osveževanje slike 
do 60 slik/s in prenos zvoka, primerljivega s 
kvaliteto glasbe iz zgoščenk. Od konca leta 
2011 je na voljo nov videokonferenčni portal 
ArnesMCU, na katerem lahko uporabniki 
samostojno upravljajo s svojimi videokonfe-
renčnimi sobami ter snemajo in prenašajo 
dogajanje v videokonferenci v živo na splet. 
Vse to poteka na Arnesovih strežnikih. V letu 
2012 so se odprle nove možnosti brezplačne 
uporabe videokonferenc na Windows in Mac 
računalnikih, pa tudi na mobilnih napravah 
(tablice, pametni telefoni).
Skupinska in osebna uporaba
Videokonference je mogoče uporabljati v 
skupini, kjer je na eni lokaciji (npr. sejna 
soba) več uporabnikov in le-ti uporabljajo 
en videokonferenčni sistem, ali osebno, 
kjer en uporabnik uporablja en (svoj) video-
konferenčni sistem. Zato videokonferenčno 
opremo delimo na sobne (skupinske, strojne) 
in namizne/mobilne (osebne, programske) 
videokonferenčne sisteme. Za sobne video-
konferenčne sisteme je značilno, da:
 vključujejo dobro kamero in namizni mi-
krofon, ki dobro pokriva celoten prostor 
(do 10 ljudi na en mikrofon);
 potrebujejo le priklop na projektor, plaz-
ma ali LCD-zaslon in zvočnike;
 namenjeni so za množico ljudi na eni loka -
ciji (učilnica, predavalnica, sejna soba); 
 uporaba je udobna in slušalke niso 
potrebne;
 praviloma ni nobenih težav z zvokom;
 so za pogosto uporabo stalno nameščeni 
in priključeni.
Šolska praksa

34 Didakta  maj 2013  Informacijska varnost
Za namizne/mobilne videokonferenčne sis-
teme je značilno, da:
 potrebujejo USB ali podobno spletno ka-
mero (25–100 €), ki je v prenosnih raču-
nalnikih, tablicah in pametnih telefonih 
že vgrajena, in mikrofon, ki je običajno 
že vgrajen v spletno kamero;
 potrebujejo ustrezni H.323/SIP videokon-
ferenčni program (na voljo tudi brezplač-
ni, in sicer od 30 € naprej);
 priporočljiva je uporaba slušalk;
 namenjeni so bolj za osebno uporabo;
 z nekaj truda in dodatne opreme (zunanja 
kamera, mikrofon) se približajo sobnim 
sistemom.
Pasovna širina in število uporabni-
kov v večtočkovni videokonferenci 
Videokonferenca je prenos zvoka in slike v 
realnem času, zato je takšen prenos IP-prome-
ta eden najzahtevnejših in najobčutljivejših. 
Potrebna pasovna širina posamezne video 
točke pri večtočkovnih videokonferencah z 
naraščanjem števila video točk, ki so priklju-
čene v videokonferenco, narašča, če se za 
večtočkovno videokonferenco ne uporablja 
večtočkovni strežnik, ki iz vseh dohodnih 
videov sestavi in optimizira en skupni video, 
ki ga nato posreduje vsem video točkam. 
Takšna funkcionalnost zahteva zelo zmogljiv 
strežnik, ki ga v okolju H.323- in SIP-videokon-
ferenc imenujemo strežnik MCU (Multipoint 
Control Unit) in je na voljo na Arnesu.
Video visoke ločljivosti 
ni več pretiravanje
Za uporabo videokonferenčne tehnologije v 
vseh njenih možnostih, je treba uporabljati vi-
deo visoke ločljivosti. Na sobnih sistemih je to 
slika polne visoke ločljivosti FullHD 1080p30, 
na prenosnih računalnikih pa vsaj slika vi-
soke ločljivosti HD 720p30. Le na napravah 
z manjšimi zasloni in na manj zmogljivih 
sistemih, kot so tablice in pametni telefoni, 
se lahko zaenkrat zadovoljimo s sliko nižje, 
standardne ločljivosti. Še pomembneje od 
ločljivosti slike je, da je slika vedno tudi dovolj 
tekoča, da se osvežuje vsaj z 20 slik/s, pripo-
ročeno 25–30 slik/s. Najboljši sobni sistemi 
omogočajo osveževanje slike 60 slik/s tudi 
za video visoke ločljivosti.
Dostopnost in mobilnost 
uporabe videokonferenc
Videokonferenca mora biti dostopna povsod, 
kjer se jo potrebuje za nemoteno delo, da 
uporabniki niso odvisni od trenutne loka-
cije (sejna soba, pisarna, dostop od doma, 
mobilni dostop). Zato mora biti videokonfe-
renca dostopna tudi iz brezžičnih omrežij, iz 
privatnih omrežij (NAT) in iz zunanjih zelo 
zaščitenih omrežij. Posebej je treba biti po-
zoren, da tehnična rešitev omogoča vide-
okonferenco tudi v omrežjih s požarnimi 
zidovi, ki tipično ne dovoljujejo dohodnega 
IP-prometa, dohodni video klici pa mora-
jo biti kljub temu mogoči. Zato bo Arnes 
v l. 2012 v okolju H.323-videokonferenc s 
podporo standardom H.460.18/H.460.19 in 
H.460.23/H.460.24 izboljšal in poenostavil 
uporabo videokonferenc iz (s požarnimi zido-
vi) zaprtih in privatnih omrežij (NAT). Požarni 
zidovi različno ščitijo omrežja, nekateri ome-
jujejo tudi odhodni IP-promet, dovoljujejo 
pa odhodni IP-promet preko TCP-vrat 80 (za 
brskanje po spletu). V takšnih omrežjih lah-
ko za videokonferenco do Arnesovega MCU 
strežnika uporabimo brezplačni program 
ConferenceMe. Le najstrožji požarni zidovi 
preverjajo tudi vsebino IP-prometa na vratih 
80, zato je treba za videokonferenco upošte-
vati tudi TCP-vrata 443, ki se uporabljajo za 
HTTPS-promet (za brskanje po spletu, vsebina 
je kodirana).
Arnesov MCU-portal
V letu 2011 je Arnes razvil lasten spletni por-
tal http://mcu.arnes.si, ki Arnesovim uporab-
nikom H.323- in SIP-videokonferenčnih stori-
tev omogoča spletni dostop do upravljanja z 
Arnesovimi večtočkovnimi MCU-strežniki in 
strežniki za snemanje, prenos v živo in objavo 
posnetkov videokonferenc na spletu. Portal 
omogoča tudi rezervacijo prostih zmoglji-
vosti na Arnesovih večtočkovnih strežnikih. 
Videokonferenco je mogoče z Arnesovim 
VCR-strežnikom tudi posneti, posnetek vi-
deokonference pa je na spletu na voljo za 
ogled takoj po koncu videokonference, na 
enak način kot prenosi v živo. Glede na želje 
organizatorjev posameznih videokonferenc 
je dostop do posnetkov izbranih videokon-
ferenc mogoče zaščititi z geslom. Posnetki 
so organizatorjem videokonferenc na voljo 
tudi za prenos, da jih lahko urejajo na svo-
jem računalniku in jih tako pripravijo za na-
daljnjo uporabo. Ob glavnem video kanalu 
(slike iz kamer) in zvoku iz videokonference 
je tako pri prenosu v živo kot pri posnetkih 
tudi drugi video kanal (slika predstavitve 
iz računalnika) samodejno sinhroniziran z 
glavnim video kanalom in zvokom. 
Posnetki nekaterih videokonferenc so obja-
vljeni na spletu v Arnesovem arhivu video-
konferenc kot video na zahtevo na http://
www.arnes.si/video/vod/ (VoD, Video On 
Demand).
Šolska praksa

Didakta  maj 2013  Informacijska varnost  35
Uporabniki Arnesovih 
videokonferenčnih storitev
V videokonferencah najpogosteje sodelu-
jejo osnovne in srednje šole ter fakultete, 
ki običajno že imajo namenske skupinske/
sobne videokonferenčne sisteme H.323 (133 
organizacij). Večina (126) sobnih sistemov je 
bila pridobljena preko petih javnih razpisov, 
ki jih je izvedlo Ministrstvo za šolstvo v letih 
od 2000 do 2009 (proizvajalci VCON, Aethra, 
Tandberg in LifeSize), pri čemer je 11 šol v 
zadnjem razpisu pridobilo sobne sisteme vi-
soke ločljivosti (HD), s vključeno PTZ kamero, 
ki omogoča zajem slike v visoki ločljivosti HD 
720p30. Tako je sobne sisteme pridobilo 48 
osnovnih in 37 srednjih šol. Organizacije, ki 
sobnih sistemov še nimajo, se v MCU video-
konference povezujejo z osebnimi/namiznimi 
videokonferenčnimi sistemi (Windows, Mac 
OS X), s spletno kamero (angl. USB webcam) 
in H.323- ali SIP-odjemalcem na osebnem 
računalniku (Polycom m100, Polycom PVX, 
Mirial SoftPhone ter brezplačnima Confe-
renceMe in Cisco Jabber Video). Uporabniki 
tabličnih računalnikov (iOS, Android) se lahko 
v videokonferenco povezujejo preko izobra-
ževalnega brezžičnega omrežja eduroam z 
brezplačnim H.323/SIP programom »Polycom 
RealPresence Mobile«. Uporabniki tablic iz 
omrežij, ki uporabljajo privatne IP-številke 
(NAT) ali z omrežij, ki so zaščitena s požarnim 
zidom, se lahko v videokonferenco povezu-
jejo z brezplačnim SIP programom »Cisco 
Jabber Video for TelePresence«. Uporabniki 
pametnih telefonov (iOS, Android) se lahko 
v videokonferenco brezplačno povezujejo s 
programom »LifeSize ClearSea«.
Za izboljšanje sodelovanja med organiza-
cijami, ki imajo sobne videokonferenčne 
sisteme je Arnes konec leta 2010 na spletni 
strani http://www.arnes.si/video/h323 objavil 
imenik  vseh 161 organizacij s H.323-video-
konferenčno opremo.
 
Videokonference se najpogosteje uporabl-
jajo za:
 redna predavanja v okviru mednarodnih 
projektov in delovne sestanke (profesorji, 
študenti);
 izvedbo predavanja, pri čemer so študenti 
zbrani v predavalnicah v različnih krajih 
po Sloveniji;
 pouk v srednjih šolah v okviru medpred-
metnega sodelovanja med šolami;
 za večje videokonferenčne dogodke, kjer 
nekaj 10 organizacij predstavlja in raz-
pravlja o svojih projektih;
 omogočanje sodelovanja (predavanje) na 
konferencah z oddaljenih lokacij preko 
videokonferenčnih povezav;
 prenos dogajanja z lokacij konferenc in 
drugih zanimivih dogodkov na splet.
Mednarodna povezljivost
Arnesovi strežniki vratarji omogočajo polno 
vključitev H.323-videokonferenčnih sistemov 
organizacij v mednarodno videokonferenčno 
klicno omrežje GDS  (Global Dialing Scheme) 
pod številčnim prostorom »00386«. V začetku 
leta 2012 je bilo pod predpono 00386 regi-
striranih 182 videokonferenčnih sistemov. S 
tem so Arnesove videokonferenčne storitve, 
vključno z večtočkovnimi strežniki, enostavno 
povezljive s podobnimi videokonferenčnimi 
sistemi v tujini.
Zaključek
Arnesove videokonference visoke kakovosti 
(MCU, H.323) so namenjene predvsem:
 uporabnikom z organizacij, ki imajo na-
menske sobne/skupinske videokonferenč-
ne sisteme (npr. LifeSize, Cisco, Tandberg, 
Polycom, Radvision, Aethra, VCON, Sony, 
Siemens, Huawei, VTEL idr.);
 uporabnikom, ki v videokonferenci potre-
bujejo visoko kvalitetno sliko (do vključ-
no slike polne visoke ločljivosti FullHD 
1080p) in za videokonferenco uporabljajo 
spletno kamero na osebnih računalnikih 
(Windows, Mac);
 uporabnikom, ki potrebujejo dostop do vi-
deokonferenc iz poljubnega telefona, ki je 
priključen v javno telefonsko omrežje.
Z uporabo videokonferenčne tehnologije je 
mogoče veliko privarčevati, tako na času kot 
potnih stroških ter biti tako tudi produktivnej-
ši in uspešnejši. Za to je potrebno pri vpeljavi 
videokonferenc v določeno okolje pripraviti 
dober načrt uporabe, izbrati najprimernejšo 
tehnično rešitev in izobraziti kritično maso 
uporabnikov. Tehnična rešitev mora biti do-
volj uporabniško prijazna. Še posebej mora 
biti prva uporaba dovolj enostavna in hitra, 
da bodo videokonferenco uporabniki »vzeli 
za svojo«, da bodo začutili, da je uporaba 
smiselna in jo bodo začeli redno uporabljati. 
Na takšen način se začetni finančni vložek v 
potrebno infrastrukturo zelo hitro povrne. 
Videokonferenca seveda ne more nikoli po-
polnoma nadomestiti srečanj in sestankov 
v živo, v veliki meri pa je mogoče potrebo 
po srečanjih v živo močno zmanjšati, če je 
le videokonferenčna storitev izbrana dovolj 
dobro in omogoča visoko kakovosten pre-
nos in zadovoljstvo uporabnikov. V bližnji 
prihodnosti se bodo pod okriljem »združe-
nih komunikacij« vsi načini komuniciranja 
poenotili, poenostavili in nam odprli nove 
možnosti bolj učinkovitega komuniciranja. 
Mogoče bo enostavno prehajati iz enega 
v drug način komuniciranja, pa naj bo to 
običajni telefonski klic, telefonski klic preko 
brezžičnega IP omrežja, videokonferenčni 
klic, vključno s souporabo aplikacij iz namiz-
ja, do pošiljanja kratkih sporočil, sporočanja 
razpoložljivosti in enostavnega prehoda iz 
dvo- v večtočkovne komunikacije. Uporaba 
sodobnih komunikacijskih storitev povečuje 
odgovornost do naravnega okolja, saj s po-
močjo virtualnih videokonferenčnih potovanj 
prihranimo tako čas kot denar in zmanjšamo 
emisijo CO
2
. •
Literatura
- www.codian.com, MCU in IP-VCR strežniki, 
na katerih temelji Arnesova videokonferenčna 
infrastruktura;
- www.tandberg.com, sobni videokonferenčni 
sistemi;
- www.cisco.com, Telepresence videokonferenčni 
sistemi, poenotene komunikacije;
- www.polycom.com, sobni sistemi, poenotene 
komunikacije;
- www.lifesize.com, sobni sistemi;
- www.mirial.com, videokonferenčni programi 
za mobilne uporabnike;
- www.radvision.com, videokonferenčna infra-
struktura, sobni sistemi;
- www.vidyo.com, alternativna videokonferenč-
na infrastruktura;
- www.ciscojabbervideo.com, brezplačni SIP 
videokonferenčni program za Windows in Mac 
OS X ter tablice iPad; 
- www.wainhouse.com, strokovni članki, 
forumi;
- www.megaconference.org, največja mednaro-
dna H.323 videokonferenca;
- en.wikipedia.org/wiki/Unified_communicati-
ons, poenotene komunikacije prihodnosti;
- www.eduroam.si, brezžično mednarodno izo-
braževalno omrežje. 
- www.arnes.si/video/h23, Arnes video 
konferenca.
Šolska praksa