2§2, štev.
Poštnina plačana v gotovini.
slasti, v petek 18. novembra 1921.
i
Baha Ja pacea ncsSolj hi psazeiiko« »sak d a st &b i©. trrs dopeSdsse.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise franldrati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 nun po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
teSESEBEass
CliesSio lusesiov. soclislno - demolsrstiine stranko.
Pesamezsia štev. 3® par = K 1*20.
L@io V.
.3i.iw«.MM^mwriM.i—mmmi»tmm——.■■ i i	—•-ittti-r~ ~~n— —r—i himi
ToSsfonsica ŠL Sl 2,
Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 33G, za pol leta K 168, za četrt; leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Epidemija enket,
Modema beseda enketa je dobila danes nov pomen. Časih smo o .tej besedi, torej o etiketah samih govorili z nekakim spoštovanjem, danes pa se nam zdi, če nas kdo vabi na enketo, prav tako kakor bi nas vabil na »foparijo«. Enkete so bile takrat, ko so še imele pravi pomen, zbor strokovnjakov in interesentov, ki so tam povedali svoje mnenje in svoje stvarne razloge o tem ali onem vprašanju, ki je bilo v razpravi. Odgovorni činitelji so sklicavali 'take posvetovalne seje ali zbore, da so ob sklepanju o svojih načrtih upoštevali stvarne in interesne razloge kolikor mogoče objektivno.
Tega zmisla danes enkete nimajo .več.
Znane so nam etikete o socijal-uem zavarovanju, ki so se vršile. Če pa pregledamo uspeh enket, moramo priznati, da se razlogi niso upoštevali. Nešteto enket smo imeli o valuti, o trgovini, o narodnem gospodarstvu, o industriji, toda vedno smo doslej želi neuspehe. Prepovedoval se je uvoz in izvoz, potem zopet dovoljeval, vselej pa je bil gospodarski efekt ta, da so ali cene poskočile ali pa padle in so pri teni špekulanti delali imenitne kupčije na račun državljanov konsumentov. Alt igra tu nesposobnost vloge ali
namen, je težko dognati urez aa-taučnega poznanja gospodarske po-, litike, toda sum je opravičen, da tiči v vsem tem namen buržoazije, ker je bil efekt skoro vedno isti.
Nismo pa še izčrpali enket. Te dni skličejo enketo o najemninskem zakonu. Vnaprej že vemo, da ima ta enketa namen, dati hišnim posestnikom več pravic in jih vzeti najemnikom, dasi se na drugi strani za odprayo stanovanjske bede- ne stori ponekod prav nič, drugod pa le malo.
če torej hoče gospoda, ki take enkete sklicuje, dati enketam zopet prvotni pomen, mora absolutno varovati njih avtoriteto na tak način, da razlogi in mnenja, ki so tam podani tudi nekaj veljalo.
Še eno nanako tel; enket m-; ramo omeniti. Vse te ankete so ponavadi nepripravljene, brez stvarnih načrtov in rcfeiatov. In prav zaradi tega, ker tako enkete roso pripravljene ali oo sc 'do za njimi skr.va drugačen namen, ki i:e pride na anketi do izraza, so tudi večinema vse take er.keas zizsti na valutne, industrijske in trgovske pckazaie na-sp-oteu troeh. kakor so ga navidez imele.
Tukaj je torej treba temeljile rc-medure.
Kako iz blata?
n.
Prebrisani kapitalisti ter njih ča-fsopisi znajo ljudsko pozornost vselej odvrniti od bistva s tem, da razburijo ljudsko maso s kako postransko zadevo, ki jo napihnejo v neskončnost. Za zboljšanje valute gre, pravijo. Pridno pišejo in pripravljajo ankete in posvetovanja, pošiljajo komisije v tujino, vse govori in piše samo o valuti.
Delavno ljudstvo teh skrbi prav nič ne pozna. Njegova valuta gre kar naprej dol. kar naprej je treba želodec bolj prepasovati, pri tem pa več delati. Prav tako, kakor imajo kapitalisti vselej dobiček, kadar se valuta giblje, pa naj se dviga ali pada. P ravočasno so kapitalisti zvedeli, da bodo poklicani rezervisti na orožne vaje in da pojde valuta dol, zato so pravočasno nakupili tujega denarja. Kupili so n. pr. laških lir za milijon kron in jih dobili po 10 kron, to je 100.000 lir. ivo so zvedeli, da pojdejo rezervisti v kratkem zopet domu, so ta tuj denar hitro prodali In dobili n. pr. za 100.000 lir po 16 kron znesek 1,600.000 kron. Za 11,000.000 kron so dobili 1,600.000, v par dneh so zaslužili 600.000 kron. Kdo jih je plačal? Delavno ljudstvo, seveda! Kajti moka se je podražila In bo ostala draga, kapitalist pa ima svoj dobiček v žepu. Ti ne moreš tega delati. Ne zato, ker nimaš milijona! Marsikateri kapitalist je zaslužil na ta način 600.000 kron s tulim denarjem. To bi tudi ti znal --par podpisov, pa je. Toda ti ne izveš o pravem času, da bodo orožne vaje, pa tudi o demobilizaciji izveš prepozno, takrat že ni več tega lepega in hitrega zaslužka.
.. Ali se ^ ne zt*i, da bi bil že zad-Jhičas, da preneha ta valutna goljufija?
Pred vojno si bil navaden dninar in si zaslužil 4 krone na dan. Za 5. .5® 9 s* si lahko kupil 10 kg naj-rmejse moke. Danes si gospod poslovodja, zaslužiš 100 kron na dan
pa si kupiš zato 5 kg moke. Tvoji delavci pa zaslužijo še veliko manj! Dninar težko da ima 60 kron. Pred vojno 10 kg moke, zdaj pa samo 3 kilograme. Ali je treba še kaj govoriti; Ce hočeš to krivico odpraviti, pa g. cenzor ne dovoli, ker pravijo gg. kapitalisti, da je država v in kličejo policaja na po- ' moč. Kakor da bi bil njih dobiček — država.
Druge valute hočemo! Naši zaslužki naj se plačujejo z blagom, ne s papirjem!
Zlato danes ni več blago, ker ga je premalo. Če iščemo na tujem posojila za 500 milijonov zlatih frankov, vemo, da ga ne bomo dobili, ker nam ga nočejo, pa tudi ne morejo dati. Odkod bi vzeli toliko zlata, ko ga sami nimajo toliko, kolikor papirnatega denarja kroži po njih državi. Pa na kaj bi nam ga dali? Saj pri nas ne kopljemo zlata! Ali bi ti hote! danes komu kaj posoditi? Prežalestne izkušnje imaš. Če si posodil pred vojno 1000 kron, ves svoj prihranek od 20 let, ki bi bil takrat lahko kupil celo balo s pohištvom vred zanj, pa dobiš danes teh lC-UO kron nazaj, kaj si kupiš za ta denar? Se prazne postelje ne! Zato danes nihče ne mara posojati, vsak hoče le kupovati. Zato je bilo no-' tranjega posojila z vsem pritiskom tako malo podpisanega, čeprav je denarja dovolj.
Kaj ne bi bilo mogoče posojati kaj stalnejšega? Kaj, če bi bili naši finančniki rekli banatskim in drugim bogatašem, ki skrivajo žitne zaloge: posodite nam pšenico, vrnili vam bomo tudi pšenico in obresti bomo plačevali tudi s pšenico. Ali mislite, da bi v tem slučaju notranje državno posojilo tudi tako slabo izpadlo?
Prepričan sem, da bi imela država toliko žita na razpolago, da bi ne vedela kam ž njim. Seveda bi ga pustila lahko tam,, kjer je zdaj spravljeno, vzela bi ga le, če bi ga potrebovala. Za vso to pšenico pa bi izdala nove novčanice, ki bi se glasile na kilograme pšenice. Take novčanice ne bi bile samo papir, bile bi resnične nakaznice na blago, in sicer na blago, ki ga država res ima, obenem pa tudi blago, ki ima za vse ljudi enako ceno — redilno vrednost namreč.
če bi država sezidala moderne žitnice in v par letih spravila toliko žita v zalogo, kolikor ga pridelamo vsako leto, bi imela tega valutnega temelja V/-> milijarde kilogramov. Ce računamo kilogram pšenice le po 3 din., bi bilo to nad 10 milijard dinarjev, pa drugačnih dinarjev, nego so današnji,
(Pšenice pridelamo po Melikovi knjigi letno 1,800.000,000 kg, drugih žit 3.600,000.000 kg, če računamo,
da je 1 kg drugega žita vreden le pol kg pšenice, bi bila druga žita vredna torej tudi 1.800,000.000 kg pšenice, skupaj torej 3.6 milijard kg pšenice).
K soeijalnemu zavarovanju.
Ko je bila v odseku razprava o socijalnem zavarovanju, so se demokrati pobahali v svojih poročilih, da sta zlasti minister g. dr. Kukovec in g. dr. Žrjav zastopala stališče, da ne sme hiti v teh zavodih zastopano delavstvo po dveh tretjinah. S. Di-vac je z vso odločnostjo zagovarjal stališče delavstva in je izjavil, da delavstvo raje prevzame večja bremena, kakor da bi delodajalci odločevali v zavodih, ki nimajo na njih prav nobenega interesa, dočim so ti zavodi eminentne važnosti za delavstvo.
Kljub ugovoru s. Divača in stvarni utemeljitvi je dobil predlog demokratov en glas večine. Nared-ba oziroma načrt pride še pred skupščino, ker je vložen mihoretet-ni votlim glede nekaterih določb.
Ne moremo si pa kaj, da tukaj omenimo še, da demokrati zlasti pa radikalci z ministrom Kukovcem niso zadovoljni. Prav verojetno je, da minister Kukovec postane v kratkem žrtev sedanje vladne krize, ker bi to ministrstvo in pa ono za notranje stvari radi okupirali nazadnjaški radikalci.
n gospodje, ta politika nc bo »držaja «!
Zadnji dnevi rdečega tedna so tis. Sodrugi! Zaupniki! Organizacije! Ste-li. napravili vsi svojo dolžnost? Ako še niste, pojdite te zadnje dni s podvojeno silo na delo!
Vsak sodrug bodi naročnik »Naprej?.«! Dnevnik stane mesečno 7 din; kdor tega ne zmore, naj naroči tednik »Napreja«, ki izhaja vsak četrtek skupno z »Enakostjo« ia ki stane mesečno samo 1.50 dl«.
Prispevajte za tiskovni sklad »Napreja«!
»Striček Vauja“,
Mariborsko gledališče, ki se je vsled zavleklih se popravil v mestnem gledališču zateklo v veliko dvorano Narodnega doma, je v torek zvečer uprizorilo drugič »Strička Vanjo«, v režiji g. Skrbinška, Vprizoritev, ki je dosezala najboljše, kar je kedaj nudilo mariborsko gledališče, jc mestoma stopnjevala posamezne prizore do popolnosti oderske _ umetnosti. Bilo je pač, kakor da so igralci vse svoje veselje do ustvarjanja, vso voljo do dela in vztrajnost do zmage in ves svoj sveti gnev zoper nizkotno materi-jalizacijo in še nizkotnejšo intrigo naših dni vlili v najsijajnejše razpoloženje, ko so podajali Čehove postave in duše — vkljub protestu — le pred gospodi v parterju, 3 dijaki in 3 ženskami na galeriji!
Doživeli smo, kar smo si že dolgo želeli: Poglobljenje, reflekse duševnega življenja, pri čemur je izginila šablona igre, tradicijonalna štafaža kulis in ostala le ona nevidna lepota, ki globoko pod površino pretresa in pretvarja snov naše notranjosti v ona tla, iz kojih se edino more roditi ona etična moč človeštva, ki mora svetiti človeštvu iz zagate sedanje materije do višin, kjer leži za sedanjost sreča, za bodočnost kal novih smernic človekovega napredka. Doživeli smo umetnino.
»Striček Vanja«! Prikazala se Ti je v Tvojem tihem, skoro neslišnem Življenju sreča, Žal, oprta na trhel
steber. In mirno tekoča pot Tvojih dni se je vzbočila smelo v strasti, da si izgubil smer in si zato strmoglavil na poli, ki je strino pala na prejšnjo višino nazaj, za hip izgubil vajeti svoje zavesti in nato spet našel svojo staro življensko cesto, tragičen v svoji grozni resignaciji. Saj i nisi drugo kot odsev vsakega od j nas, ko mu izbegne smelo zasanjani j cilj... Zato so vsi, ki so ob Tebi, enako tragični kakor Ti in mi.
»Striček Vanja«, gosp. Bratine, zdravnik g. Škerla, ga. Setinska so podali toliko, da smo lahko brez skrbi za njih in za naše gledališče. A tudi vsi drugi, mlade sile v prvi vrsti, so se odlikovali v enaki meri, da bi se moral ponavljati, ako bi vsakemu posebej hotel povedati najboljše in najlepše besede priznanja. O režiji sami pa rečem — kakor starci Trojanci o lepoti Helene — kratko: dostojno je bila višini umetnine.
Ni mi do hvalisanja. Ali Maribor je v gledišču vzel za podlago vrhunec prejšnjih uspehov. Ako bo vodstvo to podlago vzelo za vzletišče bodočil umetnin — nut moremo lc od srca čestitati!
Še eno. »Tabor« je prelomil besedo, da ostane nepristranski in da hoče le stvarno kritikovati. Sedaj je odprl predale onim, ki mesto Skrbinšek - Bratine kandidirajo v umetniško vodstvo nekega penzljo-niranega hrvaškega majorja. »Tabor« je tudi izdal pamfletarno, vsako moderno umetnost zanikajočo kritiko. S tem je dosegel, da je prišlo k drugi predstavi »Vanje« le deset oseb. Vse kavarne in Grajska klet so bile nabito polne. Ali sme ena oseba nositi to odgovornost?
  Dr. M. Š.
Politične vesti.
4- Nova nakana vladnih strank.
Na osmi seji zakonodajnega odbora v Belgradu z dne 15. t. m. so zastopniki vladnih strank zahtevali, da se dopolni zakonodajni odbor na število 42 članov, ker ima sedaj le 33 članov, ker so mesta komunističnih odbornikov izpraznjena. Zahtevali so, da o izpopolnitvi odloči parlament. — Jasno je, da bo večina parlamenta za tako dopolnitev,ker imajo vladne stranke v njem svojo večino. Na ta način bodo reakcionarne stranke v zakonodajnem odboru potisnile še tisto malo sedanjo opozicijo povsem v kot, da bo sedanja reakcija imela še svobodnejše roke kakor jih ima sedaj. Toda s tem nameravanim korakom bi pa bilo kršeno načelo proporca in demokratičnega principa. Potemtakem bi enaka izpopolnitev morala slediti tudi za parlament. To pa bi bilo skrajno krivično. Izpopolnitev izpraznjenih komunističnih mest bi se po vseh demokratičnih principih mogla izvesti edinole z razpisom novih volitev v narodno skupščino. Namero vladajočih strank pa odločno odklanjamo in svarimo pred njo.
+ Zavarovanje zasebnega urad-ništva in zakon o Invalidih. Socialnopolitična sekcija zakonodajnega odbora je 16. t. m. razpravljala o zavarovanju zasebnega uradništva. Sekcija je načelno sklenila, da se začasna, sedaj le za Slovenijo veljavna naredba o zavarovanju zasebnega uradništva razširi na vso državo. V tem oziru je sekcija sprejela osnovna načela te naredbe. Referent soc. dem. poslanec s. Divac poroča o uredbi plenemu zakonodajnega odbora. Sekcija je dalje razpravljala o spremembi uredbe o invalidih. Invalidom pod 50% nesposobnosti za delo se prizna samo osnovna pokojnina brez draginjske doklade. Vdove padlih v starosti pod 40 let, ki so sposobne za delo, dobivajo samo osnovno pokojnino brez draginjskih doklad. Družino padlih vojakov dobivajo doklade za o .roke, ako plačujejo 30 dinarjev
neposrednega davka mesečno, a ne kakor do sedaj 50 dinarjev. (Na teh izpremembah v invalidnem zakonu nosijo seveda krivdo meščanske stranke.)
-f Blokada Jugoslavije zaradi Albanije? Dunajski korespondenčni urad poroča brezžično iz Pariza:; Pod predsedstvom belgijskega poslanika se je danes sestal svet zveze narodov, da ugotovi ali bi sc mogla zoper Jugoslavijo, radi tega, ker ni izpraznila Albanije, uvesti blokada, kakor to predvideva člen 16. pravilnika zveze narodov.
-i- Če buržoazija štedi. Po novi naredbi, ki jo pripravljajo v finančnem odseku, bo dobil ministrski predsednik 362.50 din., ministri 290, a državni podtajniki 145 dinarjev, dnevne naklade na stalne plače. O! zaradi, ki jo vsak tak možakar poleg tega napravi, pa govoriti ni treba. Ali se potem čudite, da se meščani med seboj tako hudo kregajo za stolčke? In da je nastal v radikalni stranki oster razpor, ker hoče dobra tretjina njenih poslancev do vladnih sedežev?
+ Boj za notranje ministrstvo se je vnel v Belgradu med radikalci in demokrati. Demokrati so odklonili predlog radikalcev, po katerem naj bi demokrati dobili zunanje ministrstvo, odstopili pa radikalcem notranje ministrstvo. Pripravljeni pa so odstopiti finančno ministrstvo radikalcem. —■ Demokrati že vedo, kakšna moč je ministrstvo za notranje zadeve!... Boj, k! se je vnel, je boj za premoč.
■+■ Kuntanudl odstopi? Belgrajskl »Balkan« prinaša vest, da finančni minister dr. -Kumanudi odstopi, čim se vrne s svojega potovanja domov. Nimamo nič proti temu, prepričani pa smo, da ne doživi ta nesrečna država pod njegovim naslednikom nič boljših časov. Ker, kaj naj bi dobrega prišlo iz krogov naše zaslepljene, profitarske buržoazije?
... + K bolniškemu zavarovanju. Minister za socijalno politiko je ime-nova^ nadzorstveni odbor okrožno blagajne za zavarovanje delavcev, v Belgradu. Ta blagajna bo v svr-ho zavarovanja delavcev v slučaju bolezni poslovala za Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro.
+ Italijanska socialistična sirasika izključena iz trciio Internacionalo. Kakor, poročajo italijanski listi, jc moskovski iz-vrševalni odbor s svojim sklepom od C. novembra končnovcljavno izključil socialistično stranko Italije iz tretje internacionale, ker taji milanski kongres socialno revolucijo in se je izkazal kot opora opor-tuuosti. Na seji vodstva socialistične stran-ke je poročal Serrati o neuspehu sestavi nove internacionale.
+ Socljalna gibanja v Češkoslovaški. Že večkrat smo poročali o veliki stavki, ki jo rudarji pripravljajo na Češkoslovaškem radi znižanja plač, kar hočejo izvesti podjetniki. Stavka se nc bo dala preprečiti, ker so kapitalisti trdovratni in priprave sc vrše na obeh straneh z mrzlično naglico. Nič bolje pa ni z drugimi industrijami. Izgloda, da so si dali sploh vsi češkoslovaški indu-strijalci parolo za skupen nastop v, prid svojim razrednim koristim. »Pravo Udu« poroča tc dni, da kroži med tekstilnimi fabrikanti pismo, s katerim zveza delodajalcev poživlja vse svoje člane, da v slučaju ene same majhne stavke v katerikoli tvornici takoj pomeče korpora-tivnovse svoje delavstvo na cesto, bodisi da kaže kake stavkovne namere ali ne, in da zaprejo vse svoje obrate. Boj bo torej zelo hud in s strani delodajalcev brezobziren do nesramnosti, češkoslovaške strokovne organizacije pa so, kakor znano, med najbolj močnimi in discipliniranimi. Boj, ki se vodi nedaleč od nas, bo gotovo imel tudi važne posledice za naše delavstvo.
i- 9000 milijonov svojih kron je Izdala češkoslovaška vlada za grozilno mobilizacijo svojih čet proti Madžarski, Mobilizacija ni pomaga-
?a absolutno ničesar, ker bi s saintf energično diplomatsko intervencijo v Budimpešti dosegli isto, kar je bilo dose/eno: da je moral ekscesar z velikan fiaskom iz Madžarske, kjer ga llorthv itak ni maral. Trosi! sc je samo po nepotrebnem ljudski denar — kakor pri nas. Ampak Češkoslovaška ne 1)0 imela vsaj nobenih drugih neprijetnih posledic, za kar za sebe ne more jamčiti, zlasti lic v vprašanju Albanije.
Nainovejie.
SPOR O VEČINI.
Radikalci bi radi... demokrati bi radi...
LDU Zagreb, 17. nov. „Jutarnji list'1 poroča iz Beograda, da je ministrski predsednik Pašič izjavil ca sestanku z Ljubo Davidovičem, da zahteva radikalna stranka zase portfelj ministra za notranje zadeve. Po izjavi vplivnega člana demokratske stranke so demokrati pripravljeni odstopiti radikalcem finančni portfelj, nikakor pa ne notranjega.
LDU Beograd, 17. nov. Danes ob 10 je imel demokratski klub sejo, na kateri se je sklenilo, da se portfelja za notranja dela ne sme prepustiti kateri drugi stranki in da mera na vsak način ostati v rokah demokratov.
LDU Beograd, 17. nov. Nocoj se bodo sestali delegati demokratov in radikalcev, da se posvetujejo o daijnjem skupnem delu v parlamentu. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo trajala pogajanja dva tedna in da bo dotlej že pripravljen volilni zakon, da se v primeru nesporazuma more apelirati na narod.
ALBANSKO VPRAŠANJE. ’
LDU. Dunaj, 17. nov. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Pariza: Svet zveze narodov je včeraj sklenil, pretresati albansko-jugoslo-ver.sko sejo v javni seji. »Potit Pa-tisicn« doznava, da je veleposlaniška konferenca prejela depešo bel-grajske vlade, v kateri se sprejema odločitev o novih mejah in v kateri se naznanja, da bodo jugoslovcuske čete takoj izpraznile zasedeno albansko ozemlje.
ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN.
LDU. Praga, 17. nov. Po naknadnem kreditu k proračunu, ki se je predložil k državnemu proračunu za leto 192L, znašajo skupni izdatki za leto 1921. 18,026.000, dohodki pa 15,399.000 češkoslovaških kron. Da sc krijejo izdatki državnih potrebščin, se vlada pooblašča h kreditnim eijske svrhe. izdatki za dri.avKe investicije za leto 1921. se določijo na 3,21.’.000 kron in se vlada pooblašča, da dobi to vsoto s kreditnimi operacijami.	;
GLAD V RUSIJI.
LDU Moskva, 16. nov. (Brezžično.) Umrljivost radi lakote grozno napreduje. Samo v okraju Bogatinu je umrlo 4400 oseb.
Dnevne vesti.
Klerikalci snubijo železničarje.
„Novi čas“ piše: „Koliko časa bodete še mučili odpuščene železničarje? Pred nekoliko dnevi smo či-tali v listih, da bo že vendar enkrat rešeno vprašanje odpuščenih železničarjev. Mora se reči, da tako krute kazni še ni izlepa kdo naložil nedolžnim žrtvam, kakor so morali to prenašati povsem pošteni in neomadeževani železničarji. Opominjamo in prosimo vse činitelje, ki se zanimajo nekoliko za poštenje v Jugoslaviji, da napno vse moči, da prej kot mogoče spravijo odpuščene železničarje z vsemi pravicami na njih prejšnja mesta. Gospoda vprašamo, kako si predstavljajo življenje brez zaslužka in vsake podpore? Vsi so nagi in bosi, otroci brez vseh sredstev za šolo, zima je tukaj i. t. d.“ — Kdo pa je bil tisti, ki je železničarje odpustil iz službe. Ali niste bili ravno vi tisti, gospoda klerikalci, ki ste pometali uboge železničarje na cesto, da ste jim odjedli kruh! In sedaj pišete, kakor da vam je res kaj za te nesrečneže. Hinavci! — Ce pa je pisal v ,.Novi čas“ to notico kak železničar sam, potem je pač s slepoto udarjen, da ne ve, da so se ravno klerikalci iti dr. Korošec v Belgradu ves čas, kar so bili še po stavki železničarjev na vladi, najbolj zoperstavljali zoper ponovne in energične zahteve socialistov, da se vsi odpuščeni železničarji^ sprejmejo takoj zopet nazaj v službo. Zaveden železničar.
Beda diSaštva. »Slovenska dijaška za-druga v Brnu« ima namen omogočiti z gmotne strani študij slovenskim dijakom na visokih šolali v Brnu. V to svrho je dobivala preteklo leto potrebna sredstva od pokrajinske vlade za Slovenijo (od teli-uiško-visokožolskih fondov, poverjeništva za uk in bogočastje, poverjeništva za kmetijstvo in odseka za prehrano), razen tega pa je prispevala vsa slovenska javnost z dobrovoljnimi doneski. Z navedenimi dohodki je zadruga zagotovila v preteklem letu študij revnim dijakom, s čemur je pa tudi izčrpala svoja sredstva. V velikih počitnicah je pa prevzela vso akcijo za podpore dijaštvu v inozemstvu v svoje roke centralna vlada v Beogradu, s čemu* Je bil zadrugi njen delokrog omejen. Kljub temu pa so člani zadruge nabirali dobrovolj-ne prispevke iu zbrali na ta način 8000 Kč. Ker centralna vlada še ni rešila prošenj za štipendije, je vse naše dijaštvo v Brnu na račun omenjenih podpor zadolženo in prišlo s tem v najobupnejši položaj. To krizo je pa še povečal rapidni pad naše valute in s tem povzročil, da bo_vse naše dijaštvo v najkrajšem času moralo zapustiti Brno, ako ne pride takojšnja pomoč. S tem bi pa bili v prvi vrsti prizadeti dijaki, ki so poleg več študijskih let izgubili deloma tudi svoje zdravje in ki ne morejo dovršiti svojih študij v domovini. »Slovenska dijaška zadruga v Brnu« sc obrača z obupnim klicem na vso slovensko javnost in prosi vse, ki ne žele pogina našega inteligenčnega naraščaja, da prispevajo v najobilnejši meri in kolikor mogoče hitro. Vse naklonjene vsote naj se blagovolijo poslati »Slovenski dijaški zadrugi v Brnu« na poštno čekovni račun 20140 v Ljublja-
ni. Slovensko dijaštvo v Brnu je v obupnem položaju, edina rešitev mu je hitra pomoč. (Prosimo vse slovenske časopise, da ponatisnejo ta oklic na javnost.) — Odbor.
Striček Vanja smo ponovili, ker. je bil zadnjič list zaplenjen in ga mariborski naročniki, ki so interesira-ni, niso prejeli.
Občinsko sodišča v Ljubljani je v svoji seji dne 16. novembra 1921 določilo še naslednje maksimalne cene: Meso: Drobnica: Koštruno-vega mesa 20 K za kg, jagnetine 24 kron za kg, kozličevina 24 K za kg. Mleko: 1 liter mleka 8 K. Kruh: Beli kruh štruca 90 dk;g 16 K. Beli kruh štruca 45 dkg 8 K. črni kruh hlebček 1 kg 10 K. Črni kruh hlebček 1 kg 10 K. Črni kruh hlebček 50 dkg 5 K. Ržen kruh hlebček 90 dkg 12 krcn. Ržen kruh hlebček 45 dkg 6 kron. Žemlje navadne kos 5 dkg 1 krono. Žemlje navadne 1 kg 20 K. Žemlje mlečne in maslene nimajo maksimalnih cen ter se prodajajo kot luksusno pecivo. Tc ccne stopijo v veljavo z dnem 19. novembra 1921.
Res kulturno delo. Pri podružnici »Svobode« Glince se je v ponedeljek dne 14. t. m. vršilo ponovno predavanje. Sodr. Mihevc nam je govoril o naši industrijahii politiki. Predavanju, ki je bilo vseskozi interesantno, so naši sodrugi pazno sledili. .Vodstvu podružnice gre priznanje. Z vso paro deluje za vzgojo tistega nezavednega delavstva, ki je največji sovražnik našega razrednega boja. V bodoče se vrše vsak ponedeljek predavanja zanimive vsebine. (Ustanovili smo nekako ljudsko vseučilišče.) Sodrugi, posegajte po orožiu zoper nevednost! Obiskujte predavanja!
Prošnja. Na tukajšnjem zavodu za slepce se je pričelo s tekočim šol. letom poučevati citre. Oglasilo se je za pouk 10 gojencev, ki jih poučuje priznani strokovnjak g. Ivan Kifcrle. Ker nima zavod na razpolago dovolj citer, sc obračamo tem potom do usmiljenih src in prosimo, ko bi nam moglo to ali ono nakloniti kake citre brezplačno ali proti mali odškodnini. Citre naj bi se blagovolile oddati v zavodu '''Stara pot 3. Pripravljeni pa smo po obvestilu tudi sami poslati ponje. V slučaju da bi prejeli več citer, izročili bi iste v popolno last pridnim uboZmm gojencem. — Kuratorij za oskrbo slepcev v Ljubljani.
Železniška nesreča. Na progi Belgrad - Niš jc bila 16. t. m. velika železniška nesreča. Trčila sta dva vlaka. Mrtvih in ranjenih je več oseb.
Sodna razprava proti atentatorjem. Preiskava o tentatu na kralja v Belgradu bo te dni definitivno kon-čara. Mestni sodnik bo od 180 oseb, ki se nahajajo v zaporu, tožil 80 oseb »glede katerih obstoji največ in najzanesljivejših dokazov«. Sodna razprava se bo pričela za mesec dni.
Marl&or.
O narodnih junakih', ki so pretepli kolpolterja Rajerja smo dobili še to-le poročilo: Žalostni junaki tega obžalovanja vrednega pretepa so g. Ivan Škrjanec, železniški uradnik (to je znani Johann iz Trsta) in brata Korenčan, eden uradnik podružnice Kreditne banke. Četrtega ^ gospoda baje še ne poznajo. Policij-
ska agenta Celcer in Cimerman sta došla na zahtevo občinstva intervenirat, a vkljub navzočnosti teh dveh, je še eden junakov tako sunil s pestjo. Rajerja, da mu je zlomil rebro. Tudi z nogami so obdelovali moža, ki si s kolportažo služi vsakdanji kruh. Johann Škrjanc je kričal: je že prav, pri nas ne potrebujemo nobenih časopisov. To zaplan-kanemu Johannu prav radi verujemo. Značilno je, da je trgovca g. Z., ki je spričo tega dogodka protestiral proti hudobnemu postopanju imenovanih junakov in zahteval policijo, sama policija aretirala. Tega slučaja ne bomo pustili iz vidika, dolžnost oblasti pa je, da odpokličejo ljudi, ki se v Mariboru ne znajo obnašati dostojno. Potrebujemo ljudi, ki bodo zgledno vplivali in ne kot dosedaj v sramoto svojemu narodu. — Pred približno enim mesecem n. pr. je neki uradnik napolnjen narodne navdušenosti v formi alkohola odtrgal nekemu trgovcu firmo. Drugi dan je prosil v svoji zgrevanosti .odpuščanja, češ, da je bil nahujskan; ker pa je bila zadeva že naznanjena, je bil obsojen na 200 K globe. — To so žalostna dejstva ta-kozvanc narodne navdušenosti, ki škodujejo našemu ugledu. Žalostno pa je, da se to ni preprečilo z one merodajne strani, ki nosi danes vso moralno odgovornost. Pričakujemo da bo novi mariborski vrtnar porezal vse te izrastke v našem vrtu!
Koncert »Glasbene Matice« v soboto večer je uspel dobro, čeprav naša hipernarodna družba ni čutila potrebe, dvorano napolniti. Veliki moški in ženski zbor je glasovno močan in dober, ter je pod vodstvom g. O. Deva prednašal lepo skoro vse pevske točke, dasi ni bil vselej v oblasti pevovodje. Goriška »Njega ni« je lep, ali malo preveč izumetničen zbor. Gospod pevovodja jc pričel slediti v svojem vstvarjanju našim modernim, s kakšnim uspehom, danes še ne moremo reči. Predzadnja pesem po Zupančičevem besedilu: »A ljubica, zdaj je dan« ni bila z uspehom izvajana. Tudi v pesmi »Svatba na poljani« je ženski zbor prehiteval, pa to so tehnične napake, ki se bodo spričo bogatega materijala, ki je v »Matici«, popravile in vodile zbor dovečjih uspehov. — Da se na dan resnih umetniških prireditev prirejajo politični shodi in veselice pa je znak dobe in pečat naše nekulture.
X.
Vsem pevcem in onim, ki imajo veselje do petja, in teh je še mnogo med delavstvom, nujno priporočamo, da se nemudoma priglase k pevskemu zboru »Svobode« v Mariboru. To velja tudi za pevke. Koliko dobrih pevcev je med delavstvom, ki bodo v čast delavski kulturi, ako žrtvujejo dva večera v tednu v krogu svojih tovarišev. Zlasti sodruge železničarje opozarjamo na to. Storite torej to dolžnost, ki vam jo veleva delavska skupnost. Priglase sprejema »Svoboda« vsak dan v društveni sobi, Delavski dom.
Nošnja orožja je civilnemu prebivalstvu prepovedana. Ruski koza-
ki — tuji državljani — ki prirejajo cirkuške predstave, seveda nosijo' orožje od nog na glave na sebi. Ali jc za cirkus to tudi potrebno?
Iz strank®*
Ljubljanske sodruge opozarjamo na današnjo diskusijo, ki se bo vršn la, kakor vsak petek ob 20. uri v, mali dvorani Mestnega doma.
is	c F§anizs€il&a
Pokrajinski zadrugi brivskih! mojstrov v Ljubljani. Osrednje dru-i štvo brivskih in lasničarskih pomoči nikov zahteva od naslovne zadruge, da se v roku 8 dni od objave te notn ce v »Napreju« od obeh strani skliče enketa, na kateri bi se medsebojne zadeve mirnim potom rešile, ker so nekateri gg. mojstri prekršili de-i lovno pogodbo. Tudi se naj na tej anketi poravna obdolžitev, češ, da so bili gg. mojstri od organizacije pomočnikov ovadeni davčni admw nistraciji glede odmere dohodnin-? skega davka. Organizacija pomoči nikov ima v rokah dopis delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, ki jasno dokazuje popolno neosnova-nost tozadevnih napadov na organi-i zacijo s strani nekaterih gg. moji sirov, o čemur se bodo gg, mojstri na enketi lahko prepričali. Ako ne bi naslovna zadruga privolila sklicanju anketa in obvestila o tem podpisano društvo, bo le-to prisiljeno, da si poišče zadoščenja pri višjih obla-i steh. 1— Osrednje društvo brivskih! iu lasničarskih pomočnikov za Slo-< venijo v Ljubljani.
Podr. org. čevljarskih pomočnikov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 9. dopoldne v gostil-* ni Č e n č i č , Sv. Petra nasip št. 711 (pri mostu) s sledečim dnevnim re-< dem: 1. Pozdrav in poročilo predi sednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Po« ročilo blagajnika. 4. Poročilo kon« trole. 5. Volitev novega odbora,-6. Raznoterosti. — Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklep-« čen, se bo vršil pol ure kasneje, ne glede na število navzočih članov, drugi občni zbor. — Odbor.
Kulturni vestnik.
V opernem gledališču v Ljubljani priredi dne 22, t. m. g. Pavle Ho« lodkov, ruski bariton iz Moskve in prvi solist belgrajske opere umetni« ški koncert. Vstopnice običajno pri blagajni. ■_____________________
Po svetu.
— Stroški mobilizacije na Češkoslovaškem so znašali 900 milijo* nov Kč. — In koliko pri nas?
— Clemenceau piše velikansko, knjigo svojih spominov in izkušenj svojega dolgega življenja. Pravi, da knjige ne bo mogel končati pred tremi leti. Bog vedi, če bo franco-> ski tiger govoril tudi o tisti izku5* nji, k jo je doživel za svojega vla« dan ja — da se namreč vse člove« štvo le ne da prikleniti v spone ta« kih reakcionarnih mentalitet, kakor: je njegova.
Zaiasna delavska zavarovalnica zoper nezgode in ©kraina bolnišba biagslna za Slovenilo V Ljubljeni nameravata zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Miklošičevi cesti nasproti juslično palače skupno uradno poslopje in razpisujeta za pridobitev načrtov
javen natečaj,
ki je omejen na arilštekfe prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloveneev. Udeležiti se morejo natečaja tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti.
Osnutki, ki jih je v zmislu razpisnega programa in pogojev izdelali v merilu 1:200, niorajo biti izročeni do dne 15. januarja 1922 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, I. nadstropje v zapečatenih ovojih z geslom.
V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gg.:
Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor, kot predsednik; dr. Demeter Bleiweis, šefzdravnik Okr. bolniške blagajne; ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehniške srednje sole; ing. Ciril Kocb, mestni višji gradbeni svetnik;
Ivan Kocmur, ravnatelj Okrajne bolniške blagajne ;
dr. ing. Alojzij Krši, univerzitetni profesor;
ing. Matko Prelovlek, mestni višji gradbeni svetnik;
dr. Anton Sagadin, ravnatelj Delavske zavarovalnice;
ing. Viktor Skabernč, višji gradbeni svetnik (vsi stanujoči v Ljubljani).
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade, 5n SICer:	E.	nagrada	v znesku 10.660 Din.,
H. nagrada v znesku 1.500 Din.,
III. nagrada v znesku S,GOO Sin.
Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od pre-sojevalne komisijo v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2 560 Din.
Za izgotovilev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisne pogoje in druge podatke dobijo interesenti poštnine prosto pri podpisanem gradbenem odseku.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1921.
Gradbeni odsek
Delavske zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniške blagajne.
Čitajte velezanimivo študijo Dr. mo Bauer - SJratnšk
Pot k Socijaliztnu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi »NAPREJ",
priporoča
Svati Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. j
Šivalni stroji
varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz pivih tovaren.
Diirkopp, Styria, VVaffenrad. Začasno znižane cene!
U-g ^ budilke, n?* i (H halke, verižice, zlatnino, srebrni« o, ofale in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni irg it. 4.
Popravila dobra in točna.
Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvisii ceni.
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in Zenske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčiec, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ...:
COSULICH-LINE
(prej AUSTRO-AMERIKANA)
•VmmS, ga_.BB_prevaža potnike v New-York redno
TrSa^fllUClrIKSs 3 krat, v Južno-Aitieriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih lislkov.
SIMON KMETEC, v jtfb 1 j an Kole dvorska ulica 26.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
iTisk Učiteljsko tiskarne X BuMJanu
Odgovorni urednik: Maks Žagan*