Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 154. V LjoDijani, v ponedeljek, 9. julija isi7. Leto XLY. Uredništvo |a v Kopitarjevi allol štev. 6/111. Bokoplal aa na vračalo; nelranktrana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. «= Političen list n Opravnlitvo le v Kopitarjevi allol št. 6. — Batom poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28^11, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. ■ Vella po poŠti: 5 ■a oelu leto oapral.. K 26-— u en fflaaae „ .. „ 2-20 sa Ramillo oetoletno. „ 29 — U oatalo iooaamitvo „35 — V Ljubljani na domi Sa oalo leto aipra].. K 24-— la aa mesen „ ., K 2-— T ipnvt prelemiD mesefino „ 1-80 B Sobotna Izdaja: = Za oelo leto.....K 7-— sa Nemčl|o oelolelno. „ 9-— u ostalo Inoiemst* o, „ 12 — Enoatolpna petltvrata (72 mm široka In 3 mm visoka ali a]e proator) sa enkrat .... po 80 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. 1 Poslano: ■ Enoatolpna petltvrata po 80 v Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop, Bedna letna priloga vozni red, Državni zbor. Dunaj, 7, julija. Zbornica jc nadaljevala debato o prehrani. Prvi je govoril voditelj domobranskega ministrstva fml. pl. Czapp. Govoril je o žetvenih dopustih vojakov. Posamezni vojaški oddelki so dobili ukaz, da morajo poslati na gospodarski dopust vse vojake, ki niso ravno neobhodno potrebni. In sicer morajo dobiti daljši dopust, najmanj pa 5 tednov. Dalje so sestavljeni posebni vojaški oddelki, sestoječi iz 20 mož pod vodstvom zanesljivega pod- ! častnika. — Dopuste morajo dobiti pred- i vsem vojaki, ki še niso bili na dopustu, po- ! tem družinski očetje in nato še le drugi, i Moštvo pa, ki se vežba v pohodnih stotni- j jah, ne more dobiti dopusta. — Kmetijstvu je priskočila vojaška uprava z vprež-no živino na pomoč. Poleg onih konj, katere je vojaška uprava že dala na razpolago v svrho kmetijstva, bo dodeljenih poljedelcem v juliju in septembru še 1500 konj iz zasedenega ozemlja. Nato govori poslanec Demšar (Jugoslovanski klub). Razpravlja o pritožbah prebivalstva na Kranjskem, ki je izredno ! težko obremenjeno vsled vojaških rekvi- ! zicij. O dogodkih v Vitkovicah govorita I poljski socialni demokrat Reger in češki ; socialni demokrat dr. Witt. Po izvajanjih i Čeha Kaline in člana nemške nacionalne = zveze Helda se oglasi k besedi minister za j prehrano generalmajor pl. Hofer. V izredno težkih razmerah je prevzel odgovorne posle ministra za prehrano. Lanska žetev je bila izredno slaba. Toda ni bilo pomanjkanje samo žitu in med tem tudi koruze, ampak predvsem krompirja, katerega danes že nikjer več ni. Na podlagi zadnje žetve je bilo okrog 5 in pol milijonov metrskih stotov žitu primanjkljaja. Krili smo ta primanjkljaj deloma nekako do polovice z uvozom iz Rumunije in Ogrske. Ogrska nam je dala v marcu in aprilu 1500 vagonov koruze, katero smo odposlali v Dalmacijo in na Primorsko. Če primerjamo letošnji položaj z lanskim, moramo priznati, da smo bili lani neprimerno na boljšem. Toda vkljub temu upamo, da smo najhujše že premagali. Glede rekvizicij stoji vlada na stališču, da je pretrdo postopanje napram prebivalstvu neumestno. S prijaznim postopanjem se da z ljudstvom, ki prenaša velike žrtve, več doseči kakor s silo. Tudi pri gospodarskih uradih je treba pomesti z duhom starega birokratizma, svež duh naj zaveje povsod. Položaja nočemo slikati lepšega kakor je. In tudi tam, kjer se je zgodila krivica, jo bomo skušali popraviti, krivce pa kaznovati. Za ubožnejše prebivalstvo smo uvedli akcijo cenejšega mesa. Vlada je priskočila ljudstvu na pomoč. Uredili bomo tudi, da ne bo kakor letos, popolnoma zmanjkalo krompirja. Veliko krompirja je lani zgnji-lo v skladiščih. Krompir bomo sorazmerno razdelili in cene krompirju zvišali za kilogram na 15 do 17 vinarjev. Posebno pozornost moramo obrniti prevozu. V ministrstvu za prehrano smo ustanovili poseben transportni oddelek, kjer sede strokovnjaki. Pospeševati hočemo nasade so-čivja, urediti cene. Skrbeti moramo tudi, da dobimo več masti. Po možnosti je tudi tu vse poskrbljeno. Posebno moramo obrniti pozornost na naše sadjarstvo in na go-ijtev zelenjave. Množina sadja, katerega izvažamo v Nemčijo na nemških vozeh, 5000 vagonov, kar je zelo malo nasproti celokupni produkciji sadja, ki znaša 90.000 vagonov. Na jugu smo vse ukrenili, da dvignemo ribji lov, ki je zadnje čase izdatno napredoval. Proizvajanje sladkorja je vsled pomanjkanja sladkorne pese in premoga zelo etežkočeno. Skrbeti moramo, da povsod dvignemo našo produkcijo. Nastopili bomo brezobzirno proti verižni trgovini, navijalcem cen in oderuhom, ki posebno v velikih mestih razvijajo svoje mreže. Zagotavljam vas, gospodje, da sem se z vsem srcem za stvar zavzel. Edini moj cilj je, da pomagam trpečemu ljudstvu. Poslanec Niedrist se pritožuje glede rekvizicij. Poslanca dr. Wichtl in List se obračata proti judovskemu oderuštvu. Razne centrale se danes lahko že istovetijo z židovskimi verskimi občinami. Poslanec Hruky (Češki svaz) smatra za najhujše zlo v centralizaciji uprave. Poslancc dr. Renner (nemški socialni demokrat) povdarja trpljenje delavskih slojev v tej vojni. Mi govorimo tu, tam zunaj trpijo ljudje lakoto, mi tožimo tu o težavah posameznih slojev, tam zunaj obupujejo množice. Enakost žrtev povsod. Govornik govori o razmerju do Ogrske. Nastopa proti agrarcem. Poslanec Moraczewski (poljski socialni demokrat) govori o razmerah v Galiciji. Odredbe vlade so se tolmačile na ta način, da je bilo ljudstvo prisiljeno delati na veleposestvih za plačilo 80 vinarjev do 1 krono 20 vinarjev dnevno. Govornik povdarja, da so Poljaki sedaj nehali s politiko, ki so jo vodili od leta 1867. Poljaki hočejo danes korakati na lastnih nogah v Avstriji in v Evropi. Pozdravlja trenutek, ko bodo Poljaki dosegli oni ideal, za katerega so se bojevali in trpeli 150 let. Poslanec dr. Matakiewicz (Poljsko kolo) naglaša, da treba upoštevati besede cesarjeve in končati s politiko sovraštva. Govorijo o gospodarskih zadevah še poslanci Kittinger in Wohlmayer. Konec seje ob tri četrt na 6 zvečer. Prihodnja seja v torek ob 11. uri dopoldne. Govor dr. Korošca v proračunskem odseku. Dunaj, 6. julija, Proračunski odsek razpravlja sedaj o resoluciji južno tirolskega italijanskega poslanca dr. Gentillija, ki je zahteval, naj država povrne vsem internirancem in konfi-r.irancem škodo, ki jim jo je povzročilo to njihovo stanje. V včerajšnji seji je voditelj notranjega ministrstva grof Toggenburg zagovarjal vlado. Dejal je, da ga boli srce radi tolikih nesreč in škod, a naj bodo gospodje prepričani, da noben politični uradnik ni tiral ljudi vedoma in nalašč v internacijo ali konfinacijo, marveč vsak je to delal s težkim srcem, Odgovarjal mu je poslanec dr. Korošec j v bistvu tako-le: Lepo je, da ima gospod grof dobro srce, a o tem danes ne razpravljamo. Pač pa razpravljamo o konfinacijah in internacijah, ki jih naše postave ne poznajo, vsled česar so vse te odrebe bile protiustavne. Gospod voditelj notranjega ministrstva pravi, da noben politični uradnik vedoma ni delal krivice. Naj mu povem ta le vzgled: Dne 6. avgusta leta 1914 je poklical koroški deželni predsednik Friess-Skene k sebi tedanjega škofijskega kanclerja izpraznjene celovške škofije Quitta ter ga pozval, naj mu pomaga nastopiti proti slovenski duhovščini na Koroškem. Dejal je, da bo on proti slovenskim duhovnikom nastopil z vso odločnostjo, češ, ker so srbo-fili. Vabil je kanclerja, naj mu pomaga, ker bo s tem zelo olajšano stališče novega škofa, ki bo lažje ugnal slovenske duhovnike. Friess-Skene je izjavil, da bo dal prijeti in zapreti slovenske duhovnike ter jih Ijo ob belem dnevu peljati v ječo v spremstvu orožnikov z nasajenimi bajoneti. Naj sedijo, četudi pozneje ne bo nič iz tega. Kar je tu govoril Skene, je brez dvoma govoril na migljaj od zgoraj. In če je tak migljaj dobil Skene, so ga dobili tudi drugi. S tem je bila denuncijacijam dana prosta pot in preganjanja nedolžnih ljudi so se nemoteno vršila iz osebnih in nacionalnih nagibov. Nekaj vzgledov v dokaz tega! Župnik Ražun iz Št. Jakoba v Rožu na Koroškem je bil zaprt. Policijski uradnik Spitzer, ki je prišel ponj, mu je povedal, da ga aretira radi »allzugrosser politi-scher Tatigkeit« — radi »prevelike politične delavnosti« Komaj pa je bil Ražun zaprt, je že prišel od šolskega sveta predlog, naj se šent jakobska slovenska šola — ki jo je vodil Ražun — združi z nemško pod enotno vodstvo. To so hoteli doseči do zadnjega časa. Skene pa je tudi v Trstu postopal ravno tako ko na Koroškem. Tudi tam so se vršila preganjanja iz osebnih in nacionalnih nagibov. V Voloskem se je po izbruhu italijanske vojske nastanilo več političnih uradov, glavarstva, del namestnije. Prišli so nemški uradniki z otroci. 20 teh otrok je bilo godnih za srednje šole. Potreba nemške gimnazije je bila vzpričo 20 nemških otrok v tej hrvaški občini seveda oči-vidna. Kako priti do nemške gimnazije, ko pa je že obstojala izvrstno uspevajoča hrvaška realna gimnazija. To je bilo treba uničiti. Ne bodi len, zaprli so ravnatelja in veliko profesorjev hrvaške gimnazije in zadeva je bila — za Nemce — ugodno rešena. Navaja za vzgled aretacijo župnika Me-ška, ter razne druge slučaje na Sp. Štajerskem in Kranjskem. In kake bodo posledice tega postopanja za prizadete? Učitelj, ki je bil tako kon-finiran ali interniran, je izgubil doklado; uradnik avazma; duhovnik je ostal brez župnije; vojaki pa nosijo, koder hodijo, seboj znamko »p. v.« — politiseh verdachtig (politično sumljiv) in sami ne vedo zakaj. Posebno pri vojakih so posledice hude. Zato zahteva, naj se vsi ti ljudje perlustrirajo, njihovi slučaji preiščejo in če so nedolžni, naj se jim izbriše ta znamka. Tako le puščati nedolžne ljudi s takim znamenjem po svetu, da jih vsakdo lahko preganja, tega mora biti konec! Begunski zakon. Begunski pododsek — s sodelovanjem dr. Kreka — je izdelal podroben zakonski načrt za naše begunce. Danes je pododse-kov načrt že prišel v razpravo v odseku in je že skoro gotovo, da bo sprejet tudi v zbornici. Vlada se je danes v odseku protivila begunskemu zakonu ter zahtevala po svojem zastopniku le pooblastilo, da izda odredbo. Odsek pa se ni dal premotiti, ker je parlament sam boljša garancija za dober zakon kot pa vladni biro-kratizem. Bistvene misli novega begunskega zakona so te-le: 1. Svobodno kretanje, Nikogar se ne sme siliti v barake. 2. Begunska podpora se zakonito zagotovi vsakemu beguncu, ki je potreben. Dosedanje postopanje je bilo za begunce le — beračenje. Podpore naj bodo deležni vsi begunci, tudi oni v ožjem vojnem ozemlju. Na Kranjskem doslej begunci niso imeli pravice do podpore. Zakonski načrt določa, da se ima izplačati podpora vsem, ki je doslej niso dobivali, a so potrebni, za ves čas nazaj. — Podpora znašaj za sedaj 2 kroni na dan, po potrebi se zviša. 3. Barake naj se preurede. Pazi naj se na higijeno, nravnost. Uradniki morajo biti iste narodnosti, ali vsaj znjpžni istega jezika, poznavajoči šege in navade ljudstva. Organizirajo naj se barake avtonomno — po zgledu občin. Begunci po barakah naj si volijo svoj avtonomni svet, kakor nekako županstvo. LISTEK. SveloSor. « Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) »Mladosti pričakuje?« izprašuje Sve-tobor. »Da bi je ne! Kakor hitro se spomladi pokoplje Morana, že je ves drugi in rad bi se ženil. Toda paganskih žena ni več v naši deželi. In kar jih je, so omožene. Zato ne mara več božiče Žive in Gospa sveta mu vedno bolj polni srce. Všeč mu je zakon Jožefa in Marije, ki sta živela kot brat in sestra.« Svetoboru se posveti v glavi in neodložljiva slutnja mu šine v srce: »Ljutica, ti moraš od tod!« Hrvat oprta jelena in odide proti samostanu. Tudi Svetobor gre za njim, lice mu je zardelo in ne ozre se, da bi videl zardela lica ribičeve hčere. Sklepal je, da se vrne prejkoprej v Oglej. In tedaj mu je stopil pred oči možniški gaštaldo, se mu je prikazala sestra Svetka, se mu je svital umrli obraz starega Kocelja, ki mu je s pretečim prstom kazal na osameli grad v Karnijskih gorah. Kar ga pokliče droben glas iz stolpa; »Prečastni knez! Pridi na kratek pogovor! Brat Aucliosus je tukaj« »Dražna, ti si?« oglasi se Svetobor, »Mari ti Bog! Le potrpi še nekaj časa! Je bolj prav tako. Dobrožit se je vrnil zdrav iz Dalmacije in je vesel, da smo te tako dobro spravili,« »In kje je Dobrožit, moj dobri Žit?« »V Zagradu je za kronskim gradom. Tam zdravi ranjence. Kmalu se napotimo v Oglej in takrat pridemo po-te.« »Hvala ti, dobri knez!« Molčeči Audiosus spremi Svetobora v samostan. Tam v kotu za cerkvijo se ustavita. Nemi brat začne naenkrat govoriti: »Svetobor, poslušaj me! Jaz sem rado-voljen mutec. Jaz sem Boleslav »Drzni«, bivši poljski kralj---.« Mutcu so se zasvetile oči, zravnal se je po koncu, vicedomu pa je zastala sapa in ni odgovoril. Skoro ga je bilo strah bradatega brata. »Ti poznaš mojo preteklost,« nadaljuje bi al Audiosus, »ti veš, da sem umoril zavratno škofa Stanislava pred božjim oltarjem in zato sem šel za pokoro v Rim kot navaden romar. Sv. oče mi je že odpustil in me poslal semkaj, da delam pokoro do smrti kot osojski mutec. V tem kotu hočem umreti in čakati vstajenja.« Češkemu knezu so se ježiii lasje in ni zinil besedice. Poprijel se je za vogal zidu, nemi Audiosus pa govori nadalje. »Ta deklica Dražna je moja hči. Ne razodeni ji tega. Saj poznaš mojo grešno preteklost. Greh preganja človeka. Dobro-vit je dober mož in on ve za to. Vendar ti priporočim deklico, da jo varuješ in pre-skrbiš srečno prihodnost. Dovolj je že re-vica skušala. Dražna je moja edina skrb še na tem svetu. Ali mi obljubiš, da boš skrbel za njo? Saj sva v svaštvu in moja hči Svetoslava je žena tvojega strica Vra-tislava, češkega kneza. Poznaš jo dobro.« »Nič »presvetlost«. Obljubi!« Kakor svojo hčer jo bom ščitil. Brez skrbi bodi!« »Obljubim slovesno,« jeclja vecedom. Ko se viccdom ojunači, da bi obsul nepričakovanega srcčalca z obilico vprašanj, ga ta gorko poljubi na Oelo in izgine za zidovjem. Kakor pribit na tla stoji Sve-i tobor nekaj časa na mestu, potem pa sc I počasi pomika okrog zidu in stopi v mrač-' no cerkev------ Večna luč se je utrinjala in vicedom je želel ujeti vsaj nekaj utrinkov. Ali njegova duša je bila prepolna samih čutil, da bi mogla misliti. »Benedictus, qui venit in nomine Domini!«1 je šepetal enomer, ali njegovo srce ni moglo najti Imena Gospodovega — —. Kar pokuka pri cerkvenih vratih vratar Cirijak: »Prečastni! Sel je dospel iz Ogleja, in želi s tabo govoriti.« Svetoboru je tudi ta napoved pretresla srce. Hotel je vendarle zbrati svoje misli v Imenu Gospodovem, ali njegove ustnice so izgovarjale ime patrijarhovo. Po prstih prislopica po cerkvi domači opat Kocelin in sede v Svetoborovo klop: »Prijatelj, patrijarh Henrik je umrl,« mu pošepeče na uho. »Umrl?« se začudi vicedom. »Moliva zanj!« namigne opat in začne moliti polglasno: »De profundis clamavi ad te: Domine, Domine, exaudi oralionem meam . . ,«s 1 Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. 2 I/, globočine vpijem k tebi: Gospod, go-' spod, usliši moj glas —--, Stran 3 SLOVENEC, ttie 9. Julija 1917, Štev. 154. Ta zakonski načrt, ki bo v odseku skoro gotovo ?e danes sprejet in ravnota-ko pozneje v plenumu, bo pomenil za begunce v barakah in izven njih veliko olajšavo. Posvetovanja klubovih načelnikov pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 6. julija. Danes popoldne je ministrski predsednik povabil k sebi vse klubove načelnike — posamič — na važen a zaupen posvet. Dr. Korošec je konferiral z ministrskim predsednikom pred 6. uro. O vsebini teh posvetovanj ni mogoče izvedeti nič gotovega, ker udeleženci molče, vsled česar 5e širijo najrazličnejše senzacijske vesti. Državni svet. Kakor smo že poročali, je vržena v [Avstriji v javnost misel po ustanovitvi po-fcebne institucije, ki bi pod imenom državnega sveta dala Avstriji novo ustavo. Vse Čuti, da s sedanjo obliko naše ustave ne jgre naprej. Nemci se še tej misli krčevito jupirajo, ker vedo, da bi tem potom bila zopet znatno okrašena misel o nemški svobodi v Avstriji. Zato so načelno proti [državnemu svetu. Izrekli so se, da hočejo 5doseči reformo ustave samo parlamentarnim potom. Zastopniki nenemških narodov 6e še niso izjavili. Pač pa niso zadovoljni !c obliko nameravanega državnega sveta. Proti državnemu svetu v tej obliki so se izjavili dr. Krek, Biankini, Stanek. Eno je gotovo: Ustava se mora v Avstriji čimprej spremeniti in sicer v korist nenemških narodov, naj pa izvede to pre-jnembo državni svet ali pa kaka draga institucija. Enotno postopanje nenemških strank glede spremembe ustave. Dunaj, 8. Začetkom tega tedna se se-stanejo parlamentarni zastopniki »Češkega Svaza«, »Jugoslovanskega kluba«, Ukrajincev in »Latinske unije«, da storijo sklepe o nadaljnem enotnem postopanju glede na spremembo ustave. Jzjemna sodišča prekinila svoje delovanje. Izjemna sodišča so prekinila svoje delovanje, dokler ne bodo ustavnim potom urejene sodne razmere. Poslanec Klofač prost. Dunaj, 7, julija. Poslanec Klofač je bil danes izpuščen iz dunajskega garnizijske-ga sodišča in je odpotoval v Dobrikovo pri ,Vysokem Mytu. Sklep šolskega lele v gimnaziji v Si. Vido Na knezoškofijski privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se je zaključilo šolsko leto 1916/17 v četrtek, dne 28. junija. Gospod rektor dr. J. Gnidovec je daroval ob osmih sv. mašo, med katero je pel dijaški zbor pod vodstvom g. prof. V. Hy-baška izbrane pesmi; z zahvalno in cesarsko pesmijo se je završilo zahvalno cerkveno opravilo. — Po sv. maši so se učencem razdelila izpričevala. Ker tiskarna zaradi tehničnih ovir ni mogla prevzeti natiska letnega poročila, izide poročilo za šolsko leto 1916/17 obenem s poročilom za šolsko leto 1917/1918 prihodnje leto. Z božjo pomočjo smo tudi tretje šolsko leto v svetovni vojski srečno končali in dosegli zadovoljivih uspehov, dasi je bilo treba premagati to in drugo težavo; zato zremo z zaupanjem v bodočnost. Začetkom šolskega leta 1916/17 je bilo v zavod sv. Stanislava sprejetih 373 učencev; med šolskim letom so vstopili še 3 učenci in 14 vojakov-maturantov: skupno število vpisanih učencev je bilo torej 376 -f- 14. Izstopilo pa je med šolskim letom 36 učencev in 14 vojakov-maturantov. Izmed 36 učencev, ki so izstopili, jih je bilo 24 pozvanih v vojaško službo, in sicer oba os-mošolca, ki sta napravila zrelostni izpit koncem I. polletja: Oblak Janez, Zgornji Bernik pri Cerkljah; Stanko Jurij, Pitts-burg, Severna Amerika (z odliko); dalje 14 učencev iz VII. razreda (ostalo jih je še 8), 6 učencev iz VI. in 2 iz V. razreda. — Zrelostni izpit za vojake-maturante se je vršil devetkrat, in sicer pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika, c. kr. vladnega svetnika gospoda dr. J. Bezjaka. Razen že omenjenih obeh osmošolcev so dovršili izredni zrelostni izpit naslednji kandidatje: 1. Blažič Frančišek, Žužemberk (z odliko); 2. Gornik Franc, Grabro-vec pri Metliki (z odliko); 3. Kastelic Jožef, Šmihel pri Žužemberku; 4. Lipovšek Ivan, Krašnia; 5. Oražem Ivan, Nemška vas pri Ribnici; 6. Pirnat Alojzij, Zales pri Sv. Trojici; 7. Perko Viktor, Podnart; 8. Poje Anton, Zg. Čačič pri Osilnici; 9. Sir-nik Pavel, Zg. Kašel pri D. M. v Polju; 10. Stanonik Anton, Sestranska vas pri Trati; 11. Šali Andrej, Češča vas pri Prečini (z odliko); 12. Štrukelj Alojzij, Štrukljeva vas pri Št. Vidu nad Cirknico; 13. Žagar Ivan, Hruševje pri Postojni (z odliko); 14. Urba-nja Anton, Podbrdo pri Moravčah. Koncem šolskega leta 1916/17 je bilo v zavodu 340 učencev, izmed katerih je bilo 83 odličnjakov, 209 jih je bilo sposobnih z dobrim uspehom, 20 vobče sposob- nih, 23 nesposobnih; dvema učencema se je dovolil ponavljalni izpit, trije pa so ostali zaradi bolezni neizprašani, — V posameznih razredih je bil uspeh sledeči: I.a 42 učencev: odlično sposobnih 10, z dobrim uspehom 26, vobče 3, nesposobni 3; I.b — 42 učencev: odi. 7, z dobrim uspehom 32, vobče 1, nesposobna 2; II. razred 50 učencev: odi. 8, z dobrim uspehom 31, vobče 5, nesp. 5, ponavlj. izpit 1; IILa 30 učencev: odi. 7, z dobrim uspehom 15, vobče 3, nesp. 5; IU.b 35 učencev: odi. 5, z dobrim uspehom 22, vobče 6, nesp, 2; IV. a — 36 učencev: odi, 12, z dobrim uspehom 19, vobče 1, nesp. 2, neizprašana 2; IV. b — 33 učencev: odi, 9, z dobrim uspehom 22, vobče 1, nesp. 1; V. razred — 38 učencev: odi. 13, z dobr. uspehom 21, nesp. 3, ponavlj. izpit 1; VI. razred — 26 učencev: odi. 9, z dobrim uspehom 16, neizpra-šan 1; VII. razred — 8 učencev: odi. 3, z dobrim uspehom 5. Učenci nižjih razredov so morali vsi obiskovati prostoročno risanje in petje, za učence višjih razredov je bil pouk v teh predmetih neobvezen. Telovadba je bila za vse učence obvezna. Več učencev se je udeleževalo pouka v neobveznih predmetih: italijanščine (I. tečaj) 21 (IV. razred), (II. tečaj) 10 (V. razred); francoščine (I. tečaj) 7 (Vi. razr.); stenografije — slov. I. tečaj 19 (V. razred), II. tečaj 7 (VI., VII. razred); stenografije — nem. I. tečaj 6 (VI, in VII. razred), II. tečaj 2 (VII, razred). V I. polletju je bilo število višje, v II. polletju je več učencev odšlo k vojakom. — Učnih moči za obvezne in neobvezne predmete je bilo skupno 20. Končno naj še sledi pregled učencev po rojstnem kraju! Bilo jih je iz župnije Št. Vid nad Ljubljano 10, s Kranjskega sicer 243, s Koroškega 2, s Štajerskega 12, s Primorskega 67, iz raznih krajev 6. Gojencev goriškega zavoda je bilo iz nadškofije goriške 20, iz škofije tržaško-koprske 22. — Po materinščini je bilo 336 Slovencev in 4 Hrvatje, vsi rimsko-katoliške veroizpovedi. 0 železnici in železnlCarlili v vojski. V »Oesterr.-ungarische Kriegskorres-pondenz« je priobčil tajni svetovalec dr. Zdenko pl. Forster, bivši železniški minister: Vsa tehnika v vojski si je naposled postavila za svoj cilj premagati težkoče prostora. V dokaz temu je, na nošaj topov in pušk, akcijski radij podmorskih čolnov in aeroplanov, v dalje delujoči brezžični brzojav bojni uspeh na kopnem in na mor-ju v toliki meri odločujejo. Isti pomen ima premikanje čet in možnost naglega preme-ščenja rezerv. Ker so v sedanji svetovni vojski velikanske fronte, kakršnih doslej ni poznala zgodovina, je pripadla železnici v tej gigantski borbi, katero je neki veliki vojskovodja imenoval železniško vojsko, vloga, ki jo je preko svojega namena transportna naprava povzdignila v prvovrsten vojni pripomoček. Da rešijo železnice velikanske naloge, so morale napeti sile, ki si jih niti pred-stvaljati ne moremo — dasi se je vršil ves železniški vojni promet pred našimi očmi — ker smo videli le posameznosti. Koncem meseca julija odrejena splošna mobilizacija avstrijsko-ogrske armade je zadela železnice sredi visoke konjuktu-re poletnega mirovnega prometa, ki je bil samo leta 1914 vsled izredno ugodnega po-letenskega vremena nenavadno močan, Tisoči in tisoči pokrepčila potrebnih meščanov iz vseh krajev avstrijske monarhije in mnogo, njnogo tujcev se je mudilo po letoviščih in toplicah daleč od svojega stalnega bivališča, kamor so se morali pred vsem možje vsled vojne dolžnosti nemudoma povrniti, da so na cesarjev glas zgrabili za orožje. Drugi so se morali iz kupčijskih razlogov vrniti domov, ostali pa niso mogli v teh tako resnih časih zdržati na kmetih, za njimi so odšle njih družine tako, da je v teku dveh ali treh tednov polagoma dan za dnem odhajajoče občinstvo namah odpotovalo domov. Da se je premagal ta veliki promet, ki se je vršil še v okvirju normalnega civilnega prometa, so bile železnice po mobilizacijskih določbah splošno tri dni na razpolago, a istočasno so se že prevažale čete na meje, katere je sovražnik ogrožal, torej vojaški vlaki najnujnejše vrste poleg navadnih vlakov, kakršni so bili v mirnih časih. Kljub tej brezprimerni obremenitvi prometa se je železnicam vendarle posrečilo, da so pretežno večino letoviščarjev turistov ter dopustnikov še pravočasno prepeljale na določeni kraj. O polnoči tretjega mobilizacijskega dne, ko se je cel civilni promet ustavil in začel vojni promet, je stopil namesto rečenega mešanega prometa pravilni vojni promet, ki je bil že pred več leti kar sc da natančno pripravljen. Vlaki sedanjega vojnega prometa vozijo sicer nekaj počasneje, kar se nam na prvi pogled čudno zdi, ali da se doseže večja varnost in točnost, morajo ravno počasneje voziti. Ali po preteku šestih tednov se je v zaledju pojavila želja po obnovitvi skorai popolnoma ustavljenega civilnega prometa in sicer tako osebnega kakor tudi tovornega. Tej želji se je ustreglo na ta način, da so se na najvažnejših progah posamezni vlaki vojnega voznega reda dali na razpolago civilnemu prometu. S te mje bilo seveda zaenkrat najnujnejšim potrebam ustreženo, ali ker se je gospodarsko življenje na vseh koncih in krajih deloma oživilo, delonja na novo začelo, ni moglo biti z navednimi vlaki občinstvu trajno ustreženo in zadoščeno. Zato so se pozneje pritegnili v civilni promet hitreje vozeči osebni vlaki. Ker se je gospodarsko življenje bolj in bolj oživljalo in se je od dne do dne kazala potreba razširjenega prometa, je ostal ta že prenovljen vojni vozni red samo na najvažnejših progah, vodečih k posamičnim armadam, še v polni veljavi, dočim je na drugih železnicah stopil v veljavo predvojni vozni red. V teku časa se je vozni red v varstvo obratne ekonomije primeroma razširil in uredil v današnji vozni red, ki ostane v veljavi bržkone do konca vojske. (Dalje.) je vojske. se- Dunajski vojaški strokovnjaki so presojali 7. t, m, položaj na bojišču sledeče: Pričakovani sunki s še pomnoženo silo so zadeli v prostoru Zborov—Koniuchy na obrambo v večji meri. Naša severna bojna črta, na katero so se navalili v smeri proti Zwyczynu (severozahodno Zalošč) z najhujšimi naskoki, se železno drži. Rusko-francosko vodstvo je nastopilo med Bro-dom in Brzezany dozdaj s približno 30 divizijami, polovica njih ni več nekaj časa sposobna za boj. Rusi so mislili, da bodo tu prebili in dosegli važen uspeh, a so se ušteli, V bitki pri Zborovu je naše orožje popolnoma zmagalo. Boriti so se pričeli zdaj tudi južno Dnjestra. Prvi sunek pri Stanislavovu se je izjalovil. Pričakujejo novih, močnejših napadov. Ruska ofenziva sega do moldavskih gora, kjer se bo šele pokazalo, če bodo mogli Rusi nastopiti s tisto silo, kakor v bitki pri Zborovu, ki spada pač med naj-krvavejše bitke vojske. Pri velikanski važnosti odločbe, za katero kockajo zdaj na vzhodu, ni misliti, da bi se ruska ofenziva kmalu končala. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. Uradno: Na več točkah bojne črte v Karpatih se je včeraj znatno zvišal sovražni ogenj. Pri Dorni Vatri, Kirlibabi in pri Ludovi, dalje na obeh straneh prelaza Jablonica so od časa do časa najbesnejše streljali. Naše topništvo je odgovarjalo z dobro učinkujočim krepkim uničevalnim ognjem. Pri Kirlibabi je izpraznil sovražnik svoja kritja jarek za jarkom. Odbili smo poizvedovalne oddelke sovražnika, ki je poizkušal na več mestih napredovati. Pri Stanislavovu so Rusi po najbesnejši pripravi s topovi večkrat močno, a brez uspeha napadli. Glavni sunek je tu odbil hrabro vztrajajoči ogrski pešpolk št, 65 skupne armade. Pozno popoldne so se tudi pri Kuti in Solotvini v poznih popoldanskih urah izjalovili ruski napadi. Pri Brzeza-nih je izvedel včeraj sovražnik le kratek sunek, katerega smo odbili. Kako uspešno so se tu branile v boju se nahajajoče nemške in otomanske čete, dalje hrabro sodelujoči honvedni pešpolki št. 308, 309 in 310 prejšnje dni, dokazujejo sovražne izgube, ker se ceni število sovražnih mrličev na predpolju na približno 13.000 mož. Neutemeljeno so Rusi precenjevali svoj omejeni slučajni uspeh dne 2. julija pri Zborovu, iz-kušali so izsiliti včeraj odločitev jugozahodno Zborova s sunkom množic. Rusi so se ojačili z enim gardnim zborom in drugimi novimi silami in z močnimi množicami konjenice; napadli so večkrat na širini 16 kilometrov bojne črte s približno 9 do 10 divizijami, ki so bile mestoma 5 valov globoke. Na hrabri obrambi nemških polkov so se zrušili brez uspeha in krvavo vsi navali množic, ki so trajali od ranega jutra do opoldneva; sovražnik jih je bil uvedel z več ur trajajočim pripravljalnim ognjem. Hrabremu somborskemu pešpolku št. 23 in izvrstno sodelujoči c. in kr. artiljeriji gre glavni delež na velikem uspehu včerajšnjega dne, Razstreljenih je več oklop-nih avtomobilov, ki so poizkušali poseči v boj, V opoldanskih urah smo že tako zrušili sovražno napadalno moč, da se je moral sovražnik pričeti umikati v valih nazaj; zasledoval ga je ogenj strojnih pušk preganjalnega oddelka. Z ognjem smo razkropili sovražno konjenico, ki so jo privedli z namenom, da bi preganjala. Izgube sovražnika so izredno težke, naše so zmerne. Novi ruski napad, ki so ga izvedli okoli 8, ure zvečer tik jugozahodno Zborova, se je ravno tako kakor vsi prejšnji, izjalovil. Popoldne se je izjalovilo pri Bat-kovu-Zwyzynu več napadov na avstrijske čete. V naihrabrejši obrambi in v najbes-nejšem ročnem mefežu je gyorski in szom-bathelyski pešpolk št. 83 sovražnika po- polnoma vrgel. — Avstrijsko in nemško topništvo je tudi tu izvrstno sodelovalo in zadalo skupno s pehoto sovražniku najtežje izgube. Dunaj, 8. julija. Uradno: V Karpatih le zmeren sovražni ogenj s topovi; tudi poizvedovalo se ni veliko. Pri Stanislavovu je ponovil sovražnik z veliko žilavostjo svoje napade včeraj in danes zjutraj. Potem ko se je ponesrečil njegov sla-bejši sunek, je okolu 1. popoldne izvedel s premočnimi silami odločilni sunek proti našim postojankam na obeh straneh ccste Stanisiavov-Kalusz. Vsi njegovi napadi so se razbili na hrabrosti in na izvrstnem sodelovanju vseh vrst orožja naše miškolske divizije. Sovražnik, ki je vdrl na nekaterih mestih v najspredttejše jarke, je bil vržen z močnim protisunkom. Drugi napad v večernih urah je zadržal že naš topniški ogenj; uspel tudi ni danes zjutraj izvedeni sunek sovražnika, katerega ni pripravil s topovskim ognjem. V dolini Bistrice Solo-tvinske pri Huti je sovražnik tudi z močnimi silami napadel. Preizkušeni šlezijski pešpolk »Cesar in kralj Franc Jožei I.«št. 1 je držal v vztrajnem boju vse svoje postojanke, V glavnih napadalnih prostorih prej« šnjih dni ni bilo nobenih večjih bojev iz-vzemši sovražnega sunka jugovzhodno Zborova, Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Bojna skupina generalneg« polkov. pL Bohm-Ermollija. Bitka v vzhodni Galiciji se je včeraj končala z najkrvavejšim porazom Rusov. Po močnem uničevalnem ognju, ki je trajal več ur, so pričeli zgodaj zjutraj Rusi med krajema Koniuchy in Lawrykowce napadati. Ruske divizije so naskakovale našo bojno črto z vedno novimi silami, ki so bile v globoke vrste urejene. Sovražnik je do opoldne ponavljal svoje napade, a vsi so se zrušili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Rusom tudi niso koristili oklopoi avtomobili, s katerimi so nastopali; razstrelili smo jih. Proti množicam, Id so se valile nazaj, so nastopile naše preganjalne skupine iz zraka. Ogenj iz daljave je razkropil pripravljeno konjenico. Pozneje je napadel sovražnik z naskokom, ne ozirajoč se na nobene žrtve bolj severno do železnice Zloczow-Tarnopolj in med Batko-wom-Zwyzynom. Tudi tam ni napredoval. Povsod smo ga vrgli. Pri Brzezanih in pri Stanislavovu kakor tudi na nekaterih mestih na predpolju Karpatov so se tudi izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika močni napadi Rusov. Zaplenjena povelja v francoščini dokazujejo, kdo je pognal rusko armado, da je napadla, a ni dosegla drugega, kakor krvave žrtve. Renske, ba-denske, turinške, saške in avstrijske čete so deležne časti v današnji bitki Bojna črta generalnega polkovnik a Jožefa. V Karpatih so se na več mestih živahno borili. Na več točkah smo odbili sunke. Pri Mackensenovi vojni skupini in na macedonski bojni črti se položaj ni izpre-menil. Berlin, 8. julija. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Bojna skupina generalnega polkovnika pL Bohm-Ermollija. Na bojišču med Stripo in Zloto Lipo po brezkoristnih žrtvah prejšnjih dni niso mogli ponoviti svojih napadov. Danes se je zrušil njih napad pri Zborovu z velikimi izgubami zanje; izvedli so ga bili brez pripravljalnega obstreljevanja. Pri Stanislavovu so se borili včeraj in danes zjutraj. Avstrijski polki so odbili tam v boju moža z možem več ruskih divizij, katerih naskakovalni valovi so izredčeni po našem uničevalnem ognju prodrli do postojank, Tudi pri Huti v zgornji dolini Bistrice Solotvinske smo odbili napad Rusov. Ostale armade vzhodnega bojišča so se le malo borile. Na macedonskem bojišču se položaj ni izpremenil. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Podrobnosti iz bitke pri Zborovu. Dunaj, 7. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Včerajšnji dan je bil na zahodnem bojišču dan prvovrstne velike bitke. Končal se je tako, da so se zrušili vsi ruski napadi. Rusi so razširili svoje napade čez velik del dosedanje bojne črte Brzezany-Zborow; nastopili so tudi v prostoru pri Stanislavovu. Na naše tamošnje postojanke so sipali že več dni vedno močnejši topniški ogenj, kateremu so sledili včeraj ponovni zelo močni napadi več ruskih divizij. Ogrski pešpolk skupne armade št, 65, ki je moral vzdržati glavni sunek, je odbil vse navale ruske premoči. Pri Brzezanih so se Ste v. 154. SLOVENEC, dne 9. julija 1917, Stran 3 Rusi osokolili na krajno omejeni sunek, ki se je pa kmalu zrušil. Tam so se skupno z nemškimi in otomanskimi četami zelo odlikovali hovedski pešpolki št. 308, 309, 310. Rusi so osredotočili svojo glavno silo v prostoru pri Zborovu. Očividno so precenjevali svoj prvotni uspeh. Mislili so, da bodo z zadnjim, odločnim sunkom prebili naše črte, o katerih so sodili, da so omajane. V odmoru, ki je nastal od bojev 2. julija, je zbralo rusko vojno vodstvo, katero sporazum ostro nadzoruje, za ta odločilen boj največje množice. V bitko so vrgli nove čete, med njimi gardni zbor. Za na-skakovalnimi divizijami je stala pripravljena konjenica, da konča delo pehote. Od ranega jutra so se valili ruski naskakoval-ni valovi, mestoma 15 povrsti, proti našim postojankam ob cesti Zborow-Zloczow, a vsi so se razbili na junaštvu nemških čet in ogrskega polka skupne armade št. 23. Na črti, ki ni bila nad 10 kilometrov široka, je napadlo dopoldne 9 do 10 ruskih divizij. Večina je obležala v ognju naših topov, strojnih pušk in pušk pehote. Niti carska Rusija ni gonila takih množic brez koristi v boj, kakor včeraj revolucij-ska Rusija. Naše izgube so v primeri s sovražnikovimi nizke. Tudi severno Zloczowa so se včeraj borili. Sinoči so naskočili Rusi črto Bat-kow-Zwyczyn. Posameznim oddelkom se je posrečilo, da so prodrli do naših jarkov, a z bajonetom in z ročnimi granatami sta jih vrgla gyorski pešpolk »cesar in kralj Karel št. 19« in sobotoški pešpolk št. 83, in sta se izredno hrabro bila. Vsi poizkusi Rusov, da prebijejo, so se tudi tu končali s težkim, zelo občutljivim porazom za nje, Berlin, 7. julija. Wolff poroča: Tudi drugi veliki ruski ofenzivni sunek v vzhodni Galiciji se je popolnoma izjalovil. Ruski poraz 6. julija se mora prišteti najtežjim ruskim porazom v celi vojski. Brusilov je kot poveljnik demokratične Rusije še poostril svoj lanski način o žrtvah množic. Med krajema Konjuhi in Larikovce je gonil naskakovalna krdela deloma v petnajstih valovih tako brezobzirno na napad, da podobnega svetovna povestnica ne pozna. Naš osredotočeni ogenj topov, strojnih pušk in pehote in min je kar kosil sovražne naskakovalne kolone, ki so se seveda prav dobro videle. Mrtvaško polje v vzhodni Galiciji je najstrašnejše cele vojske. Brusilov je prekosil samega sebe. Napadli so večkrat nesmotreno: vodstvo in podvodstvo ne odgovarja in je brez vesti. Opoldne je bila naskakovalna volja Rusov vsled strašnega prelivanja krvi zrušena. Ruska naskakovalna krdela so se prestrašena valila nazaj v strašnem ognju naših strojnih pušk, ki jih je kosil. Rusko uradno poročilo. 4. julija. Zahodno bojišče. V smeri proti Kovlju so na obeh straneh streljali s topovi, V smeri proti Zloczowu so zaplenili naši poizvedovalni oddelki pri vasi Gudov 11 nemških strojnih pušk. Ogenj naših topov je pregnal nemški oklopni avtomobil, ki je poizkušal prebiti proti Viškem, Vzhodno in jugovzhodno Brzezanov boj s topovi z menjajočo se besnostjo. Naša ofenzivna skupina danes ni napadala. Z ognjem pušk in strojnih pušk smo odbili sovražne protinapade pri vasi Mieczyszov. V bojih 1. julija so ujele naše čete po začasni cenitvi 300 častnikov in 18.000 mož, zaplenile so pa 29 topov in 38 strojnih pušk. Kavkaško bojišče. Naše čete so z bojem zasedle mesto Pendšvin. Lvov smoter ruske ofenzive. Frankobrod ob Meni, 6. julija. Iz Pariza se javlja, da meri ruska ofenziva na Lvov. Rusi pripravljajo velikanske množine streliva. »Az Est« javlja iz Stockholma: Iz Petrograda: Ruska ofenziva se je posrečila vsled desetdnevne priprave s topovi. Ruski listi poročajo, da niso še nikdar porabili toliko streliva, kolikor so ga zdaj. Zadnje dni so poslali na bojišče 53 vagonov streliva in 250 vagonov strojnih pušk. "l Ruska ofenziva bo trajala več tednov. Budimpešta, 7. julija. »Az Est « poroča iz Lugana: »Corriere della Sera« javlja: V ofenzivi so bile izgube Rusov zelo krvave. Bili se bodo še več tednov. Angleško časopisje svari občinstvo pred prevelikim optimizmom. Jiindenburg in Lundendorff pri cesarju Viljemu. Wolff: Maršal pl. Hindenburg in general pehote Ludendorff sta se pripeljala v Berlin, da poročata cesarju o vojaškem položaju. Kako sodi francoski vojaški strokovnjak o ruski ofenzivi. »Hamburger Fremdenblatt« javlja iz Genfa: Vojaški kritik lista »Journal des Debats« sodi: Rusko ofenzivo so povzročili sporazumu prijazni politični, ne edino razlogi, Preveč se je tudi z.apozni- la in niso napadli na celi bojni črti. Od nje naj se ne pričakuje odločitev še letos. O ofenzivi bodočega leta pa ne bo več ruska vlada odločevala, ker se bo zbrala ruska konstituanta že meseca novembra, ki bo odločevala o vojski ali miru. * * * Kozaki proti Kerenskiju. Budimpešta, 7. julija. »Az Est« javlja iz Stockholma: Na zadnjem kongresu ko-zakov so zahtevali, naj odstopi vojni minister Kerenskij in da naj postane vojni minister Karavlov. Na zahtevo so se v toliko ozirali, da so imenovali Karavlova za pomočnika vojnemu ministru. Proti Ljeninovim pristašem v Petrogradu, Kerenskij na gališkem bojišču. Iz Petrograda se javlja, da so zaprli 1, julija veliko Ljeninovih pristašev, tudi Ljenina nadzoruje policija. Dalje se javlja iz Petrcgrada: Z bojišč so, predno se je pričela ofenziva, odstranili in poslali v zaledje vse nezanesljive elemente. Mirovni po-kret je hipno, saj na zunaj, takorekoč izločen. Javnost živi pod utisom ugodnih poročil z bojišč; rusko časopisje skoraj brez izjeme navdušuje za vojsko. »Pravde« ne smejo več pošiljati na bojišče. Vojni minister Kerenskij je odpotoval na gališko bojišče. Ukrajinski generalni komisarijat. Stockholm, 7. julija. (K. u.) »Rečj« poroča: Ukrajinski osrednji svet je ustanovil generalni komisarijat, ki mu predseduje Vi-ničenko; dalje so imenovali državne in finančne tajnike, kakor tudi tajnike za zunanje, vojne in za pravosodne zadeve. Boji oa zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. Veliki glavni stan: Bojna skupina Ruperta Bavarskega. Ker se je lahko dobro opazovalo, je bil boj s topovi precej močan v nekaterih odsekih flandrijske in artoiske bojne črte. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Splošno živahen ogenj je bil posebno močan pri Cerny, ob prekopu Aisne-Mar-ne in v zahodni Champagni. Po liki udarci učinkujočem ognju topov so napadli Francozi z močnimi silami od Conilleta do »Visoke gore«. Jugovzhodno Nauroya se je odbil napad z ognjem in v boju gardnih čet moža z možem. Na »Visoki gori« smo odbili sovražnika, ki je bil vdrl v dele prednjega jarka, s krepkim protisunkom nekega hanoveranskega polka. Francozi so tam še enkrat napadli in izpadli. Iznova so bili vrženi s protinapadi in z ljutimi boji moža proti možu. S poizvedovalnimi sunki ob Brimontu in pri Cernayen Dormois smo veliko sovražnikov ujeli. Bojna skupina vojvode Alberta Wirtemberžana. Streljalo se je večkrat, večjih bojev ni bilo. XXX Podnevi in ponoči so letalci zelo živahno letali. Sestreljenih je 8 sovražnih letal in en pritrjeni zrakoplov. Berlin, 8. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega, Na obali, v ypernskem in v odseku Wytschaete kakor tudi pri Lensu in med Somme in Oise so streljali z menjajočo se silo. Vzhodno Yperna so se izjalovili angleški poizvedovalni sunki) a našim poizvedo-valcem se je posrečilo, da so ujeli sovražnike severozahodno St. Quentina. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Podnevi so močno streljali s topovi, zvečer so pa Francozi napadli z znatnimi silami vzhodno Cerny. Njih naval se je z velikimi izgubami zanje zrušil v našem ognju in v boju z ročnimi granatami. Ravno tako ni uspelo ponoči več sunkov na naše jarke južno sela La Bovelle in jugozahodno Aillesa. Našim naskakovalnim četam se je posrečilo, da so presenetljivo napadle sovražno prednjo stražo pri selu Mennejean južno ceste Laon—Soissons. V zahodni Champagni smo odbili včeraj zjutraj pri gori Cornillet drugi napad Francozov. Na levem bregu Moze se je povišal zvečer topovski ogenj do največje besno-sti. Ponoči so izvedli Francozi močan napad na višini 304 in na zahodnem slemenu »Mrtvega moža«. Sovražnika smo odbili. Za nekatere kose jarkov se še bore. Armada maršala Alberta Wiirtemberškega. Od časa do časa so streljali na loren-ški ravnini; uspeli smo v praski na pred-polju ob prekopu Rena—Rhone; nobenih posebnih dogodkov. * * * Ponoči od 6. na 7. t. m. so metali uJM-be blizu boir.e črte: iz zraka so napadli tudi nemško ozemlje. Sovražni metalci so vrgli v westfallskem industrijskem ozemlju, v Trier in v okolico, dalje v Mannheim, Ludvvigshafen in v Rodallun skupno nad 190 zažigalnih bomb. Vojaške škode ni. Eno sovražno letalo smo zaplenili. Zjutraj 7. julija je napadla nato skupina naših letalcev London. Okolu 11. ure dopoldne so vrgli veliko bomb na ladjedelnice, na pristanišča in skladišča ob Temzi. Dognali smo razstrelbe in požare, Nad Londonom smo sestrelili eno angleško letalo, ki se je dvignilo na obrambo. Tudi na Margate na vzhodni obali Angleške smo metali bombe. Vsa naša letala so se vrnila izvzemši enega, ki je bilo prisiljeno, da se je moralo izkrcati na morju in ki ga naše pomorske bojne sile niso mogle več rešiti. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem na bojni črti so sovražniki izgubili včeraj 9 letal. Eno med njimi je sestrelil poročnik Wolf, ki Je priboril svojo 30, zmago v zraku. Francosko poročilo. 3. julija, ob 11. uri ponoči. Precejšnja arliljerijska delavnost pri Saint Quentina, na levem bregu Moze in pri višini 304, kakor tudi v Champagni v odsekih gora Cornillet in Teton in vzhodno Coucy-le-Cha-teau. Pri spopadih med patruljami smo ujeli več mož in enega častnika. Na ostali fronti je bil dan miren. Belgijsko poročilo. Živahen artilerijski boj v okolici Woesten, Lizerne in Ste-enstraete. Sovražnikov poizkus, da bi prekoračil kanal v smeri na Hetsas, se je izjalovil y našem ognju. Na ostali fronti srednje močna delavnost artiljerije. 4. julija, popoldne. Včeraj zvečer so poizkusili Nemci s celo noč trajajočim krepkim podjetjem proti celokupnim našim postojankam v okolici severno Jouyja do vzhodno Kalifornijske visoke planote. Na tej obsežni fronti so z močnimi silami ponovno napadli. Njihove posebno izvež-bane naskočne čete so nastopale zlasti vzhodno froidmontske pristave, zapadno in južno Cernvja in severno Aillesa kakor tudi na Casematski in Kalifornijski visoki planoti, Poraz sovražnikov je bil popoln in njegove izgube težke. V okolici Cernyja, posebno na Kalifornijski visoki planoti je naš ogenj njihove napadalne valove skoraj uničil. Na nekaterih točkah, kjer se je bilo Nemcem o prvem sunku posrečilo, zastaviti nogo, so vrgli naši protinapadi sovražnika zmagovito nazaj ter ni mogel obdržati niti metra naših postojank. Presenetljivi napadi na naše male stražne postojanke v okolici Sapigneula in Vauguoisa so se iz jalovih. Precej živahna delavnost obojestranske artiljerije v okolici višine 304. 4. julija, zvečer. Sovražnik se je omejeval tekom dneva na to, da je ljuto obstreljeval naše črte, posebno v okolici La Ro-yere, pri Hurtebise in Vauclerški visoki planoti. Potrjuje se, da so stali nemški napadi v minuli noči, ko so se vršili na približno 17 km dolgi fronti, sovražnika izredno težkih izgub, ne da bi bil pridobil na ozemlju ali uplenil ujetnikov. Mi smo svoje postojanke povsodi popolnoma držali. Nemci svojih poizkusov niso ponovili. Nasprotno smo napravili mi vzhodno Cernyja delni napad, o čemer smo osvojili močno utrjen klinati umol. Na levem bregu Moze je naš ogenj odbil tri zaporedne, z ognje-metalci podpirane napade proti našim jarkom jugozapadno višine 304. Artiljerijski boj se v tej okolici zelo živahno nadaljuje. Belgijsko poročilo. Sovražna artiljerija je nekoliko delovala v odseku Steenstrae-te-Hetsas. V okolici Pypegaele so se odigravali včeraj zvečer živahni boji. 6. julija ob 3. uri popoldne. Artiljerijski boj je bil od časa do časa med Miette in Aisno precej živahen. Trije proti našim malim stražam na tem prostoru naperjeni napadi so se izjalovili v našem ognju, V Champagni delovanje obojestranskih ar-tiljerij, posebno na gorah Helm in Teton. Sovražne napade zahodno od gore Cornillet in jugovzhodno od Tahure smo izlahka odbili. Na levem bregu Moze so naše baterije naperile uničevalen ogenj na nemške naprave severno in zahodno od višine 304. Patruljski spopadi pri Louvemontu ha levem bregu. Ugrabili smo ujetnike. Z ostale fronte nobenih poročil. Ob 11. uri zvečer. Čez dan se je povišalo delovanje artiljerije v odsekih Vau-xaillon, Laffaux, La Royere in Brave-en-Laonnois, V Champagni smo na gori Cornillet izvedli posamezna podjetja, ki so nam omogočila, da smo zboljšali svoje postojanke in ugrabili 20 ujetnikov. Sovražnik, ki je štirikrat poskušal zopet pridobiti izgubljeno czemlje, je imel resne izgube, ne da bi doregel kak uspeh. Na levem bregu Mcze je artiljerijski boj zelo živahen na višini 304 in ob Mrtvem možu. Angleško poročilo. 4. julija, zvečer. Danes zjutraj je napadel sovražnik eno naših postojank južno Yperna in Messinesa. Štiri sovražna letala so včeraj treščila na tla; pel naualjnih je bilo izločenih iz boja.Eno naših letal pogrešamo. 5. julija popoldne. Jugozapadno od Hollcbeke smo n&ŠP črto na fronti 500 ia.dov, potisnili nekoliko naprej. Zadnjo noč smo izvedli uspešne sunke v bližini Wieltje in Nieuporta, pri čemer smo ugrabili več ujetnikov. 5. julija zvečer. Izvzemši obojestranskega artilerijskega delovanja se z različnih front ničesar ne poroča. 6, julija popoldne. Odbili smo sovražni sunek pri Bullecourtu. Večerno poročilo: Artiljerija je delovala na obeh straneh Scarpe in v odsekih Messines in Nieuport. Sicer ni nobenih poročil. Zračni napad na Kolin. Berlin, 8. julija. Uradno: Ponoči na 7. jul. so poleteli sovražni letalci nad trdnjavo Kolin; v ranih jutranjih urah pa porensko-westfalsko industrijsko ozemlje. Škoda znaša 2000 mark. Ranjen ni bil nihče, tvornic niso zadeli. Tudi na Ludwigshafen in v okolico in na Trier in okolico so vrgli veliko bomb. Vojaške škode ni. Ubit je bil en otrok. Eno francosko letalo je pri Saarbur-gu na Porenskem prisilil naš obrambni ogenj, da se je moralp izkrcati. Oba letalca smo ujeli, Lens gori. Haag, 7. julija. Lens gori. Nezadovoljni francoski poslanci. Bern, 8. julija. (K. u.) »Petit Parisien« poroča: V zadnji tajni seji zbornice so grajali, ker ni dovolj ambulanc na bojišču, da manjka zdravnikov in ranocelnikov, da so predpisi o prevažanju ranjencev pomanjkljivi in da skrbe premalo za ranjence med vožnjo iz etapskih črt. Francozi ne verujejo poročevalcem z bojišč in nastopajo proti Italijanom. »Giornale d' Italia« poroča italijanski poslanec Pomme iz Pariza. Navdušenje radi uspehov aprilovc ofenzive ni trajalo dolgo. Zdaj so zelo obupani. Povsod govore o fantastičnem številu mrtvih in ranjencev. Pobito je vse tako, kakor da je bila Francija najhujše poražena. To je zelo razumljivo Francoskemu narodu niso nikdar poveda-dali resnice. Prevečkrat so bili ljudje razočarani, zdaj ničesar več ne verujejo. Vlada se je zdaj osokolila in nastopa proti ši-riteljem slabih poročil, ostro nadzorujejo vse inozemce, tudi zaveznike. Prebivalci nadzorstvo zelo podpirajo. Parižani sovražijo vse tujce; obžalovati se mora, ker postopajo z Italijani tako, kakor da bi bili sovražniki. Vojska z iiaijlo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. Uradno: Le pri Como so nastopale patrulje, sicer se ni nič poročalo. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 6, julija. Ponoči na 5. t. m. so drzni oddelki s presenetljivim napadom napredovali s prvo črto v odseku severnozahodno Sela (na Krasu); sovražniku so v nekaterih prednjih postojankah vzeli ujetnike. V teh postojankah so se držali proti takojšnjim besnim sovražnim protisunkom. V bodoči noči je sovražnik z ljuto topniško pripravo zopet poizkušal vzeti izgubljeno ozemlje, a ga je pokosil naš zapiralni in ogenj strojnih pušk, da se je moral v neredu umakniti; sovražne izgube so bile občutne, tudi ujetnike nam je pripustil. Včeraj so obstreljevale naše baterije z vidnim uspehom sovražne transporte, ki smo jih opazovali v Adiški dolini in v dolini Travenanzes, v zgornjem delu Zapoške doline, ob cesti v Čepovan in proti Ajšovici vzhodno Gorice, 7. julija. V odseku Pasubio (na slemenih malega Lagacuoia) in pri Vodilu (Tolmin) smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke, ki so se približevali našim črtam. Na Krasu so uspešno delovali naši poizvedovalni oddelki, dasi jih je zaviral ogenj in zbiranje sovražnih čet. Naše topništvo je razkropilo pri Monte Sellugio na pohodu se nahajajoča krdela in vlake v dolini Cal-mara; zadelo je skupine delavcev in zgornjih belih dolin Bele in Zapoj; besen osredotočen ogenj pri Vodicah je prisilil, da jfc moral utihniti in je po večkrat z dobrim učinkom obstreljevalo sovražne črte vzlod-no Fajti hriba in zahodno Sela. V Albaniji so poizkušala sovražna letala prileteti nad Valono, a jih je odklonil naš obrambni ogenj, tako da niso povzročila nobene škode. Položaj na italijanskem bojišču. Vojaški kritik »Tempsa« beleži, da Italijani na Monte Orzigaro očividno nesrečno operirajo. Sploh se zdi, da se položaj na italijanskem bojišču presukava. Prodiranje Italijanov pri Soči se je vsled dogodkov na Tridentinskem ustavilo. Italijanska ofenziva se bo tudi letos mogoče tako nenadoma končala, kakor lani. Cadorna — »zmagovalec«. Poročevalec lista »Sydsvenska Dag-blad« poroča z italijanskega bojišča: Deseto soško bitko slave po celi Italiji kot veliko zmago in na generala Cadorna se je razlila cela povodenj brzojavnih čestitk. Opazoval sem dogodke iz kepos^etjae bli- SLOVENEC, 'dne 9. Julija 1917, Stran 4, V žine tekom cele dobe, pa morem samo to reči, da je bila deseta soška bitka za Italijane poraz, čeprav časien, za avstrijsko orožje pa znatna zmaga. Ozemlja Cadorna ni pridobil, kjer ga je pa, ga je pa potem domalega zopet izgubil. Kje naj bo torej potem zmaga? Da, dobil je »zmago« — pustil je za seboj na bojišču več desettisočev mrtvih, in sicer svojih lastnih vojakov; kajti Avstrijci so imeli razmeroma malo mrtvih in ranjenih. Obširno bojišče s tisoči iz-krvavljenimi italijanskimi pešci priča, kake vrste so Cadornove zmage. Števila žrtev seveda nisem mogel izračunati, to pa morem z mirno vestjo trditi — na tukajšnjem bojišču sem že 27 mesecev —, cla nisem doslej še nikdar videl toliko mrtvih Italijanov nego po deseti soški bitki. Obstoj Italije ogrožen, Curih, 7. Po tajni seji italijanskega senata se je izrekla vladi zaupnica. Senator Tittoni je izjavil, da je v tajni seji zavzel drugačno stališče, kakor ministrstvo. Z odgovori ministrstva na njegova vprašanja ni bil zadovoljen, a domoljubna dolžnost mu zapoveduie, da jači tudi njegov glas ministrstvo narodne sloge, posebno ker se mora prestati težaven in nevaren položaj, ko je v nevarnosti obstoj dežele. Vojnoscdna decimiranja italijanskih čet. Lugano, 7. Naknadno poročajo o nekaterih" podrobnostih iz zadnje tajne seje italijanske zbornice. Govor socialista Mo-dighanija je zelo vplival. »Avanti« upa, da ga bo smel kmalu objaviti. »Idea Nazio-nale« ostro napada poslanca generala Ma-razzija, ki je grajal Cadorno; umljivo je zdaj, zakaj je pričel »Corriere della Sera« zopet tako hvaliti Cadorno. Najznačilnejše pa slika razmere zahteva socialista Maffija v seji na ponedeljek. Zahteval je namreč, naj se ozirajo na tiste mejne sirote, katerih očete-vojake so postrelili italijanski vojaki na sklep vojnih sodišč, da se morajo decimirati prizadete čete. (Vsak deseti mož je bil ustreljen.) Kdaj se je to zgodilo, se ne ve. Frama&oni razžalili Italijane. Lugano. (K. u.) Skoraj vsi italijanski listi se pečajo s sklepom pariškega kongresa več velikih lož, prerekajoč se med seboj in napadajoč Francijo, ki so ga sklenili 1. julija, naj se predlog uničbe pruskega militarizma, združitve Poljske in neodvisnosti Češke in popolne pridružitve Alza-cije-Lorene k Franciji; osvobode in združijo naj se narodi v Avstriji in na Ogrskem temeljem ljudskega glasovanja narodov. Italijanski listi ogorčeno ugovarjajo, da bi zaviseie takozvane pravice Italije na južno Tirolsko, Trst, Istro in na Dalmacijo od ,'„> • I - i — . ! , . ~ , . M K « 1 .X ~ .. ...... U ' . ^ ^ h 7' ) " ■ » »V i ' . ' i '" • ._ k '' , i." , ' l •„ županstvo Sovodnje t. č. v Ljubljani, Poljanska cesta št, 73, prosi č. g. Zegu, ku-rata v Gabrijah pri Gorici, da naznani svoje sedanje bivališče.