ZNANOSTI IN STROKE Dr. Jure Beseničar 1 POMEN REVOLUCIJE ZA AVTORSKI IZVLEČEK Informatika je veda, ki se v današnji družbi najhitreje širi na nova področja in vse bolj prežema njene vitalne dejavnosti. Tudi za geodezijo je značilno, da se njena dejavnost vse bolj usmerja na informacijsko področje. Njene specifične značilnosti obvladovanja metričnih elementov prostora ji dajejo možnost uspešne integracije v geoinformacijske sisteme, ki postajajo osnova za obvladovanje mnogih dejavnosti moderne družbe. Značilno je, da se pri tem ohranjajo in izpopolnjujejo sistemi zajemanja, obdelave in distribucije podatkov, vse bolj pa izginjajo "klasični izdelki" geodetov, katerih tipični predstavnik so načrti in karte. Članek je nastal ob delu na razvoju geoinformacijskih dejavnosti v deželah tretjega sveta z namenom, da vzpodbudi tudi delo v domovini. Nowdays information science has been spreading fast over new social fields, permeating the vital sphere of activities. Geodetic and surveying activities are directed toward the iriformation field, too. It s specific features of mastering matric space elements give the opportunity for sucessful integration in geo-information systems, which are a base for managing many acitivities of modem society. Systems for data acquisition, data processing and data transfer are to be preserving and improving, "classical" surveying products such as plans and maps are to be disappearing slowly. UVOD Strani svetovnega dnevnega tiska so dan- danes redko brez člankov o informacijski družbi, informacijski tehnologiji in infor- macijski ekonomiji. Očitno je informacijska družba že postala stvarnost-vprašanje paje, kaj informacijska družba pomeni. Informacija je bila v bolj ali manj kompleksni obliki vedno sestavni del različnih družb v človeški zgodovini. Taborni ognji slovenskih kmetov, ki so oznanjali vdore turških osvajal- cev, dimni signali severnoameriških Indijan- cev in uporaba brezžičnega telegrafa v začetnem obdobju industrijske družbe, so nekateri primeri uporabe informacije v zgodovini. Za razliko od omenjenih družb pa prav danes dajemo izjemen poudarek in težo izrazom informacijska družba in ekonomija. Prvo vprašanje je - zakaj? Naslednje vprašanje je - kako pomembna je informacijska družba za področje geodezije in za skupnost izdelovalcev in uporabnikov kart in drugih geodetskih izdelkov? In končno še vprašanje - kakšna je vloga in kakšne so perspektive te skupnosti, da bo lahko učinkovito odgovarjala zahtevam in- formacijske družbe? ZAKAJ INFORMACIJSKA DRUŽBA Leto 1956 se smatra v ZDA kot leto preobrata iz industrijske v informacijsko ekonomijo. Takrat se je prvič v ameriški zgodovini zgodilo, da so fizični delavci v industriji pos- tali manjšina. Leto pozneje označuje začetek globalizacije informacijske revolucije: SZ je lansirala Sputnik, manjkajoči tehnološki člen v rastoči informacijski družbi. Era globalnih komunikacij se je začela. Ekonomsko področje je naslednji podatek, ki zgovorno priča o hitri rasti informacijske ITC, lnternational Institute for Aerospace Survey and Earth Sciences; Netherland družbe. ZDA so v letu 1950 imele 17% delov- nih mest v informacijskem sektorju, 25 let pozneje pa že 60%. V začetku 80-tih let je v američki industriji delalo le še 13% fizičnih delavcev, ki so danes že prava redkost. Podobno je v kmetijstvu, kjer je le še 13% ročnih delavcev. Danes je dejansko več ljudi zaposlenih na univerzah kot v kmetijstvu in vedno več je delovnih mest, ki so namenjena ustvarjanju, obdelavi in distribuciji infor- macij. Te velike in hitre spremembe so posledica optimalne kombinacije računalniških sis- temov ter komunikacijske in procesne teh- nike, ki je skupaj z nižanjem proizvodnih stroškov pospešila rast in pomembnost in- formacije kot ekonomskega proizvoda. Prev- ladalo je spoznanje, da predstavljata informacija in možnost njene učinkovite uporabe strate 0 ško in ekonomsko kategorijo prihodnosti. Različne kombinacije in agregacije informacij vodijo do novih spoz- nanj in pogledov, ki neposredno vplivajo na gospodarstva držav, pa naj si bo to lokacija šolskih objektov v odvisnosti prostorske in starostne distribucije prebivalstva, op- timizacija mestnega potniškega prometa, ali pa ustrezne informacije za odprtje novih rudniških zmogljivosti. Od začetka informacijske ere se je družba razvijala od standardizacije potrošniškega proizvoda do uporabniško opredeljenega in oblikovanega izdelka (primer - karte). Ta transformacija se je dogajala na vseh nivojih proizvodnje od avtomobilov, časopisov, otroške konfekcije - ne izklučujoč geodezije. Na prvi pogled se ta razvoj zdi omejen morda le na peščico razvitih držav, kjer so bili ustvarjeni ustrezni pogoji družbene in- frastrukture. Večina držav tretjega sveta ima razvite mednarodne komunikacijske sis- teme kot so: telefonska mreža, telex in telefax. Mednarodni transfer finančnih sredstev vključuje tudi večino držav tretjega sveta. V skoraj vseh glavnih mestih sveta je vzpostavljena mreža za rezervacijo letalskih vozovnic. V svetu je približno 300 javno dosegljivih bank podatkov, ki obsegajo fan- tastično različnost podatkov kot na primer: popolni teksti svetovnih časopisov in povzet- ki bistvenih člankov, celotna Enciklopedija, umetnost, kemija, avtomobilistika, podatki o možnosti potovanj, BBC povzetki svetovnih poročil o približno 120 državah, poročila Svetovne Banke o možnostih poslovnih naložb in nacionalnih razvojnih načrtih itd. Naprave za uporabo virov teh podatkov niso drage. Vse kar potrebujemo je enostaven osebni računalnik, komunikacijski program (software), modem za priključitev na telefonsko omrežje in ustrezna šifra. Tako je informacija tista, ki je dosegljiva v vsakem trenutku po vsem svetu. Današnja svetovna študentska populacija uporablja in bo uporabljala komunikacijske in računalniške sisteme za neposreden dos- top do informacij. Zato bo naraščala profesionalna in izobrazbena populacija z ustreznimi znanji, kar bo omogočilo prodor in uporabo informacijske tehnologije. Kaj pa države, kjer je vsakdanja skrb večine prebivalcev preživetje s prgiščem riža? Kaj pa meglopolisi Azije in Latinske Amerike, kjer vladata nepredstavljiva revščina in beda? Kako bosta nova tehnologija in infor- macijska revolucija vplivali na te družbe? V mnogih državah se naraščajoči problemi ne morejo zadovoljivo reševati brez moderne informacijske tehnologije in zato vlade aktiv- no pospešujejo njen razvoj. V Indiji se bo na primer vlada v letu 1990 soočala z osnov- nošolsko izobrazbo 250 - 300 milijonov otrok. Že zdaj je jasno, da ne bo mogoče dovolj hitro izobraziti potrebnega števila učiteljev. Če je eden od ciljev Indije imeti izobraženo prebivalstvo, potem lahko pri reševanju tega problema bistveno pripomore računalniška tehnologija z ekspertnimi sistemi. Ni pa samo tehnologija tista, ki bo omogočila izdelovati karte, knjige in časopise hitreje. Pomembno je, da so na pomolu fundamen- talne spremembe v moči in vplivu sestavnih delov družb. Že danes lahko vidimo, da iz- ginjajo razlike med umskim in fizičnim delav- cem, med uporabnikom in izvajalcem. Še več, koncept suverenosti posameznih držav je danes vprašljiv: elektronski prenos kapitala izven kontrole centralnih bančnih ustanov lahko čez noč privede celotno državo pod stečaj. Lastniki satelitov z napravami za daljinsko zaznavanje vedo več o surovinskih in drugih virih neke države kot njena vlada. Poleg teh dejstev pa so seveda tudi drugi vplivi informacijske tehnologije, ki so bliže 2 Geodetski vestnik 1/1989 nam geodetom in nam zastavljajo sklop vprašanj. INFORMACIJSKA GEODEZIJI REVOLUCIJA v Kot smo videli, se poraja nova, informacijska družba, od katere ljudje pričakujejo stalen in zanesljiv dostop do vseh vrst informacij. ki jih bodo lahko poljubno oblikovali. Logično je, da se to pričakuje tudi za prostorske oziroma geoinformacije. Uporabniki bodo zahtevali geoinformacijo kot sestavni del naraščajoče informacijske infrastrukture, ki predstavlja bistveni del družbene ekonomije. Pritisk, ki bo sledil zah- tevam po geoinformacijah, bo vključeval tudi geodetsko stroko. Prisilil bo geodetske or- ganizacije v sodelovanje z uporabniki, ki bodo imeli več profesionalnega znanja in kritičnosti kot sedaj. Geodetska stroka mora za svoje področje najti odgovor na nastajajoče spremembe. V večini primerov sedanji način mišljenja, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev še ni dosegel nivoja uporabe realnih možnosti, ki jih dajejo digitalna informacija, komunikacije in procesna tehnologija. Dokaz za to je, da se večina geodetskih organizacij sooča s "kulturnim šokom". Pozabljeni so časi, ko so le geodeti znali izmeriti razdaljo med dvema terenskima točkama in to z natančnostjo, ki je mejila že na monopol. Današnji uporabnik ne bo več čakal v vrsti na visokokvalitetne in natančne karte, ampak si jih bo za lastne potrebe iz- delal kar sam z uporabo enostavnih digital- nih tehnik, digitalnega modela reliefa in posnetkov daljinskega zaznavanja, kot se to v svetu že dogaja. Resničnost postaja dejstvo, da se kot geodeti ne moremo več skrivati za našim preživelim monopolom os- novanem na "zahtevnih in težko naučljivih merjenjih, računanjih in kartografskih teh- nikah". Kot so tiskarske tehnike v srednjem veku zamenjale ročno pisanje knjig in kot so se avtomatske računalniške tehnike udomačile v tisku, tako se geodeti danes soočamo z izginjanjem številnih merskih tehnik in postopkov, ki smo si jih še pred časom tako ponosno lastili. Logično je, da se moramo v sedanjem trenutku vprašati kaj se v izobraževalnem sistemu in strokovnih izkušnjah geodetov lahko uporabi za učin­ kovit strokovni odgovor na izzive infor- macijske družbe. Pogled v bližnjo zgodovino nam pokaže, da se je geodetska znanost osredotočila na raz- voj teorije statistične obdelave meritev, mersko tehniko in grafično reprodukcijo. Napredek je temeljil prevsem na izkušnjah, "ljudje iz prakse" pa so odklanjali spoznanja teoretične znanosti z izgovorom, da ni povezana z operativnim delom, pravi vzrok pa je bila njihova nesposobnost, da bi jo razumen. Vrhunski izdelek je karta. To je tehnološko izredno zahteven izdelek, vsebinsko pa kompliciran in popoln doku- ment, ki mora naenkrat zadovoljiti vse potrebe narodne obrambe, geoznanosti, prostorskega planiranja itd, zato ni čudno, da stroški za njeno izdelavo vedno presegajo posamični interes uporabnika. Poleg tega so topografske karte večinoma izdelane prepozno in so zato neažurne. To je tudi vzrok, da so vlade držav čedalje manj pripravljene plačevati nekaj "kar presega stroške izdelave". Tako postaja klasična topografska karta počasna volovska vprega na hitri avtocesti informacijske družbe. Digitalna oziroma računalniška tehnologija se je v geodeziji hitro uveljavila v statističnih obdelavah geodetskih mrež in satelitskem pozicioniranju geodetskih točk (Globa! Positioning System). V nasprotju s tem pa se je računalniška kartografija začela razvijati v sredini 60-tih let (zaradi avtomatizacije delovnega procesa) in je šele v sredini 70-tih let prodrlo spoznanje o vrednosti digitalne informacije kot dipolu tradicionalne tiskane karte. To novo gledanje bo imelo globoke posledice za nacionalne geodezije v pogledu povezav z uporabniki, za or- ganizacijo proizvodnih linij. kadrovsko ses- tavo itd. Spremembe so v sedanjem trenutku še tako majhne, da se z njimi raje ne soočamo in jih enostavno ignoriramo. Vendar pa nas spoz- nanja o spremembah v svetu silijo v ponovna razmišljanja o mestu nacionalnih geodezij v informacijski družbi. Vpliv tehnološke kom- bi nacije računalnika, komunikacij in procesne tehnologije pa ostaja še naprej iz- redno pomemben za bodočnost geodetske znanosti in stroke, ki se bo na tej poti spreminjala vse bolj v informacijski servis za zajemanje in distribucijo informacij o pros- toru in o lokaciji in distribuciji dejavnosti. INFORMATIKA KOT PERSPEKTIVA GEODEZIJE Geodetski vestnik 1/1989 3 Videli smo, da se je digitalna tehnologija uvedla zato, da se je pospešil delovni proces izdelave kart in da je šele pozneje prodrlo spoznanje o informacijski vrednosti digital- nih podatkov. Pogoj za uresničitev tega spoznanja paje transformacija tradicionalne topografske karte in povezav med njenimi elementi v informacijsko strukturo, ki se lahko računalniško obdeluje. Ta transformacija zahteva drugačne rešitve od tistih, ki jih uporablja računalniška teh- nologija za pospešitev tradicionalne proiz- vodnje kart. Klasifikacija, organizacija in struktura podatkov ter proizvodni proces so popolnoma različni od tradicionalnih, klasičnih postopkov. Vsebino celotne infor- macije v topografski karti je potrebno pogledati iz drugačnega zornega kota in ponovno premi,sliti o prioriteti informacijskih elementov in njihovih povezav v luči končne uporabnosti. To seveda vodi do novih proiz- vodnih linij. Imamo številne posebne značil­ nosti računalniške tehnologije, ki jo bistveno razlikujejo od tradicionalnih postopkov iz- delave kart. Omogoča nam, da ponovno presodimo različne možnosti organizacije, definicije proizvodov in proizvodnje same, kar smo v preteklosti zaradi tehnoloških omejitev opuščali. Prva značilnost kom- bi nacije računalnika, komunikacij in procesne tehnologije je možnost popolne decentralizacije delovnega procesa. Druga značilnost omenjene kombinacije pa je, da je končni informacijski proizvod lahko popol- noma prilagojen uporabnikovim zahtevam. Z ustrezno standardizacijo se lahko podatki zbirajo v različnih centrih, se lokalno verificirajo in se pošiljajo v centre za končno obdelavo. Tako so postali standardi za zbiranje podatkov važnejši kot standardi za njihovo natančnost. To pomeni, da se lahko osredotočimo na tisto, kar ima resnično vrednost v informacijski družbi, namreč na popolne in ažurne baze geopodatkov, ki so lahko dosegljivi, ustrezno kvlificirani in kom- patibilni med seboj. Za to potrebujemo taxonomijo standardov za kvalifikacijo in komunikacijo geopodatkov. V tej luči postaja edina alternativa digitalizirana geoinfor- macija. Vse to pomeni, da moramo pogledati na geodezijo in geodetsko znanost ter njene posamezne specialnosti - kot so terenska merjenja, fotogrametrija, kartografija - z drugačnega stališča. Ali morda to pomeni, da bi morala biti geodezija uvrščena v tisti del informacijske znanosti, ki se ukvarja z geoznanostmi? Prav gotovo! Ko gledamo na kaotičen razvoj prostorskih informacijskih sistemov in njihovih različic;, se logično pos- tavlja zahteva po znanstveno usmerjeni in- stituciji, ki naj bi se ukvarjala s strukturo in lastnostmi geoinformacije, metodami zajemanja, klasifikacije, prostorske definicije in kartografske predstavitve. Če povzamemo vse povedano, se zdijo nove informacijske perspektive realne in potrebne še posebno, če hočemo kot geodeti strokov- no nadaljevati učinkovito vlogo v socialnem in ekonomskem razvoju družbe. SKLEP Je informacijska družba realnost ali znanstvena fantastika. V razvitih državah bo v bližnji bodočnosti večina delovnih mest namenjena zajemanju, obdelavi in dis- tribuciji različnih informacij. Le tisti, ki bodo imeli učinkovit informacijski sistem za pod- poro odločitvam, bodo tudi ekonomsko uspešni. Tako postaja v tem kontekstu geoinfor- macijska struktura družbe enako pomembna kot ostala infrastruktura (transport, komunikacije). Organizacije, ki se ukvarjajo z geoinformacijami imajo vse možnosti, da to infrastrukturo ustvarijo, ven- dar to zahteva drugačno gledanje na njihove osnovne naloge. Prevladati mora spoznanje, da geodetske organizacije niso centralizirane proizvodne enote in da ne proizvajajo le standardnih proizvodov. Geodeti moramo sprejeti ta izziv in dejstvo prihajajočih sprememb, kajti v nasprotnem primeru bodo naše naloge prev- zeli uporabniki in si s pomočjo tehnologije izdelali geoinformacijsko strukturo sami. V mnogih državah tretjega sveta se to vprašanje šele postavlja. Velike baze podat- kov še ne obstajajo in geodetske or- ganizacije še niso investirale v novo tehnologijo. Zato se lahko veliko naučijo na napakah, ki jih je v svojem razvoju napravil razviti svet. Tehnološke možnosti za učinkovito izgradnjo geoinformacijske infrastrukture so danes neizmerne. Tehnike daljinskega zaz- navanja, satelitsko poz1c1oniranje, digitalizacija posnetkov in kart, računalniška fotogrametrija in kartografija, visoko zmogljivi osebni računalniki, zanesljivi 4 Geodetski vestnik 1/1989 komunikacijski sistemi - vse to z zanesljivostjo omogoča trditev, da infor- macijska družba ni le realnost, temveč stvar bližnje prihodnosti. Ta vprašanja in problemi se mi zastavljajo, ko aktivno sodelujem pri modernizaciji nacionalnih geodezij v državah tretjega sveta. Sprašujem se, kakšen vpliv imajo, ali bi lahko imela, ta dogajanja na našo, slovensko geodezijo? DRUŠTVENE NOVICE IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Prav je, ker je to prva letošnja številka, da na kratko predstavimo program, ki si ga je začrtala Zveza geodetov Slovenije za leto 1989: - izvedba 22. geodetskega dne, ki bo potekal od 19. - 21. oktobra v Čatežu - izvedba zveznega posvetovanja : Vloga geodetske dejavnosti v SLO in DSZ - sodelovanje z ZGIGJ in organizacija seje ZGIGJ - izdajateljska dejavnost - dopolnjevanje slovenske geodetske zbirke in priprava kataloga zbirke - delo po sekcijah in komisijah - izvedba strokovnega posvetovanja - izvedbva družabnih aktivnosti 11.04.1989 je bila S.seja predsedstva Zveze geodetov Slovenije. Zanimivejši sklepi bi bili na kratko naslednji: - ustanovljena je bila mladinska sekcija ZGS. Njen predsednik je Marjan Čeh, sicer študent FAGG Geodezija - delovni naslov glavne teme 22.geodetskega dneva v Čatežu bo: Geodezija in urejanje prostora (poudarek na geodetskih podlogah) - poročila društev geodetov iz vse Slovenije - posvet: Geodezija v SLO in DS bo 2. in 3. junija na Bledu. Konec maja se je sestal tudi izvršni odbor Zveze geodetov Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila izdajanje Geodetskega vestnika. -sklep je bil, da morajo v tem letu iziti vse štiri številke Geodetskega vestnika in s tem zadostiti pogojem raziskovalne skupnosti kot sofinancerja naše stanovske publikacije - nivo strokovnosti vestnika je potrebno dvigniti na višji nivo, pri čemer ne smemo zanemariti dejstva, da je to glasilo še vedno vez med posameznimi društvi in naj zato ne zanemarja društvenih novic in poročil - če je mogoče, naj se strokovni del Geodetskega vestnika zaokroži na neko določeno tematiko, ki naj se kot rdeča nit vleče skozi strokovne članke. Geodetski vestnik 1/1989 5