GOSPODARSTVO KRONIKA Leto katastrof in uspehov Plaz zasul dve osebi str. is str. 4-5 IV SPORED ■o Icn im ■»n im !o novi tednik —f™M№GNIFICO- . Od smučarskih skokov do največjih odrov! Kraljica Elizabeta II.: »Pandemija nas je v mislih in srcih še bolj povezala!« O Tednik za Savinjsko regijo / št. 53/ Leto 75 / 31. december 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Bo cepljenje ustavilo epidemijo? V nedeljo so v Sloveniji zdravstveni delavci začeli prostovoljno cepljenje proti covidu-19. Med prvimi so bili cepljeni stanovalci domov za starejše, z manjšim delom odmerkov prve pošiljke cepiva so oziroma še bodo cepili najbolj izpostavljene zaposlene v zdravstvu in domovih. Tudi na Celjskem. Je to žarek upanja, ki naznanja konec koronačasov? str. 2-3 INTERVJU SPORT Zvezdana Mlakar, voditeljica Z nekdanjim in igralka str. 26-27 športnim direktorjem NK Celje str. 19 str. 24 J* A4 novi tednik П Ш V ; • / M. f 2 AKTUALNO ZADETKI »Sreča je to, da smo lahko to, kar smo in s tem ne škodimo nikomur drugemu.« Zvezdana Mlakar, igralka in voditeljica »Učiteljski poklic je zame priložnost, da poskušam otrokom vcepiti občutek, da so vredni kot človeško bitje. Pomembno se mi zdi, da so sprejeti ne glede na to, kdo so, od kod prihajajo, kakšni so...« Tanja Drolec, učiteljica in lektorica »Diagnoza bolj malo pomeni in ne določa Niki. Odprla nam je vpogled v popolnoma nov svet, vrednote in mogočnost življenja.« Alja Pak Storjak, psihologinja in mama deklice s posebnimi potrebami »Zame je vseeno, ali je dvorana polna ali so v njej trije gledalci, vedno igram z enakim pristopom in dajem vse od sebe.« Manca Ogorevc, dramska igralka »Mama me je zaradi težav z vizo tudi tolažila. >Če te resnično želijo imeti, potem se ne bodo kar tako predali. Zato moli, veruj in še naprej sledi svojemu hrepenenju. Kar ti je namenjeno, bo tvoje,< mi je govorila.« Sophie Jite Gbemuotor, Ni-gerijka, ki se želi pridružiti slovenski reprezentanci ČETRTEK PETEK 3 0 SOBOTA NEDELJA 5 4 Januarja in februrja bosta v državah članicah EU razdel vsaj še dve vrsti cepiv. Zaenkrat še ni znano, v kakšnih količ Na vladi dodajajo, da - če bodo napovedi približno takšne, kot so glede učinkov cepljenja - bo možno konec februarja sproščati številne ukrepe. Bo cepljenje ustavilo epidemijo? Cepljenje zaenkrat brez stranskih učinkov V nedeljo so v Sloveniji zdravstveni delavci začeli prostovoljno cepljenje proti covidu-19. Med prvimi so bili cepljeni stanovalci domov za starejše, z manjšim delom odmerkov prve pošiljke cepiva so oziroma še bodo cepili najbolj izpostavljene zaposlene v zdravstvu in domovih. Na Celjskem so kot prvega cepili nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Jožeta Pelka v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. Zdravstveni dom Celje je v nedeljo prejel 295 odmerkov cepiva Comirnaty. Od tega je Dom ob Savinji prejel 100 odmerkov, Dom starejših Lipa Štore 95, Dom sv. Jožefa 60 in Senecura dom Starejših Vojnik 40. SIMONA SOLINIC Domovi za starejše so iz prve prve pošiljke cepiva, ki je v Slovenijo prispela v soboto in v kateri je bilo skupno 9.750 odmerkov, dobili toliko cepiva proti covidu-19, kot je bilo zanimanja pri stanovalcih, za zaposlene pa v sorazmernem deležu. Starejši od 80 let, ki niso v domo- V Splošni bolnišnici Celje je od sredine septembra do tega tedna umrlo več kot 227 covidnih bolnikov. vih, bodo najverjetneje za cepljenje prišli na vrsto konec januarja. Ostali marca ali kasneje. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, bi lahko do konca julija ali avgusta naslednje leto cepili približno 1,2 milijona ljudi. Med prvimi domovi, ki so prejeli cepivo v nedeljo, je bil tudi DEOS Dom starejših v Gornjem Gradu, kjer so takoj po prejemu opravili cepljenje oskrbovancev. Cepljenje izvajajo tudi v DEOSO-vem domu v Topolšici. Zaenkrat ni pri nikomur od cepljenih zapletov ali alergijskih odzivov. Podobno je bilo tudi v Domu starejših Šmarje pri Jelšah, kjer je cepljenje bilo brez zapletov. Vsi cepljeni se dobro počutijo. V Šmarju naj bi novo pošiljko cepiva, ki bo namenjena zaposlenim, dobili čez nekaj dni. Cepljenje so opravili med drugim tudi v Domu starejših Laško in ostalih domovih na Celjskem. Množično testiranje v nekaterih občinah se nadaljuje tudi ta teden. V torek in sredo so tako že testirali v Šentjurju, Podčetrtku in Šmarju pri Jelšah. V Braslovčah je možno testiranje danes med 9. in 15. uro na prireditvenem prostoru Skup'n plac. Občine in zdravstveni domovi objavljajo lokacije množičnega testiranja na svojih spletnih straneh. Testiranje tudivv Braslovčah in Žalcu V Spodnji Savinjski dolini bo testiranje na SARS-Cov-2 s hitrimi antigenskimi testi možno v Braslovčah in Žalcu. Občina Braslovče testiranje v sodelovanju z Zdravstvenim zavodom Zdravje in tamkajšnjo civilno zaščito omogoča danes (četrtek), medtem ko se bo pred žalskim zdravstvenim domom mogoče testirati od ponedeljka naprej. V obeh primerih se na testiranje ni potrebno predhodno naročiti. V Braslovčah je brezplačno testiranje danes med 9. in 15. uro na prireditvenem prostoru Skup'n plac, kamor se posameznik ali člani istega gospodinjstva pripeljejo z osebnim vozilom. Testiranja bo izvedeno v avtomobilu, udeležijo se ga lahko tudi občani sosednje občine Polzela. Na parkirišču pred Zdravstvenim domom Žalec bo od ponedeljka naprej testiranje samoplačniško. Cena enega testa bo 15 evrov. Bodo pa v tamkajšnjem laboratoriju od ponedeljka naprej izvajali tudi teste za določitev protiteles, katere bo nato analiziral nacionalni laboratorij. Z njimi posameznik izve, ali je v preteklosti že prebolel okužbo. Cena takšnega testiranja je 35 evrov. ŠO Dobrodelni koncert Rotaract kluba Celje Tudi Rotaract klub Celje je prazničnem decembru pripravil dobrodelni dogodek. Kljub posebnim razmeram so se v klubu odločili, da bodo pričarali božično vzdušje, zato so v predzadnjem tednu leta pripravili dobrodelni spletni božični koncert, na katerem je nastopila skupina Take OFF iz Slovenskih Konjic. Spletni koncert, ki ga je bilo mogoče v živo spremljati na FB- in spletni strani Rotaract kluba Celje, je imel tudi dobrodelni namen. Poslušalci koncerta so lahko s SMS--sporočilom namenili pet evrov donacije Božičkovi tovarni daril za obdarovanje otrok, ki niso prejeli božičnih daril, ter otrok, ki se zdravijo v onkološki bolnišnici v Ljubljani in Mariboru. »Upamo, da vam je koncert prinesel tudi nekaj pozitivne in dobre energije, ki jo v teh časih zagotovo potrebujemo,« so ob spletnem koncertu zapisali v Rotaract klubu Celje. Dobrodelni koncert si je še vedno mogoče ogledati na omenjenih spletnih straneh. RG f POGLED!jueJiS radio celje AKTUALNO 3 Jože Pelko, ki je bil prvi, ki so ga cepili na Celjskem, je nekdanji direktor slatinske steklarne. Po cepljenju se dobro počuti. Preden je prejel cepivo, ni imel treme, vboda - kot je sam dejal - skoraj ni čutil: »Ljudje bi se morali zavedati, da se je treba zaščitno vesti do sebe in drugih. Mislim, da je v tem rešitev,« je poudaril. Slovenija do konca leta pričakuje še 6.825 odmerkov cepiva, zatem po 16.575 odmerkov vsak teden v naslednjem letu. Ob registraciji cepiv še drugih proizvajalcev bi se lahko dinamika stopnjevala in pristojni pričakujejo, da bi do konca julija oz. avgusta cepili tudi do 1,2 milijona ljudi. V domovih za starejše je zanimanja za cepljenje med oskrbovanci veliko, med zaposlenimi nekoliko manj. Foto: Dom starejših Šmarje pri Jelšah Iz prve pošiljke so 550 odmerkov namenili tudi za cepljenje zaposlenih v bolnišnicah z intenzivnimi enotami za covidne bolnike. V Splošni bolnišnici Celje se je cepljenje začelo v ponedeljek. Bolnišnica je prejela prvih 55 odmer- kov cepiva. V bolnišnici so za cepljenje zdravstvenih delavcev določili prednosti. Najprej so cepili zaposlene, ki delajo na intenzivni terapiji, nato zdravstvene delavce, starejše od 60 let. Tem bodo sledili zaposleni na urgenci in na covidnih oddelkih. Pred dnevi so med zaposlenimi izvedli anketo. Za cepljenje se je trenutno izreklo 450 zaposlenih, prijave še vedno prihajajo oziroma jih še vedno sprejemajo. Foto: Bor Slana, STA, DU Šmarje pri Jelšah Močan potres vznemiril tudi prebivalce na Celjskem »Ob torkovem močnem potresu, ki je imel žarišče na območju Petrinje na Hrvaškem, čutili smo ga pa po vsej Sloveniji, na Celjskem ni bilo poškodovanih in tudi ni povzročil večje gmotne škode. Zaznane so bile poškodbe posameznih sakralnih stavb, dimnikov, streh, pročelja fasad in razpoke na stenah, odpadanje ometa na starejših stavbah,« so sporočili iz štaba Civilne zaščite Zahodnoštajerske pokrajine (CZ ZŠ). Med opaznejšimi posledicami je bila v Slovenskih Konjicah ugotovljena poškodba industrijskega dimnika v podjetju Konus, v Radečah je prišlo do manjšega zemeljskega usada, ki pa ni ogrožal stavb ali ljudi. V Dobju je bilo porušenih nekaj dimnikov, zaznane so bile poškodbe na strehah, v Braslovčah in Taboru je prišlo do kratkotrajnega izpada mobilne telefonije. Gasilske enote so bile aktivirane v občinah Dobje, Slovenske Konjice, Celje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. V pripravljenosti je bil Oddelek za reševanje iz ruševin Izpostave URSZR Celje, v nekaterih občinah so zbirali informacije in pregledovali stavbe starejše gradnje. Na Agenciji RS za okolje so ocenili, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici. Zaradi potresa se je samodejno ustavila tudi jedrska elektrarna v Krškem. Mnogi prebivalci našega območja in velikega dela Slovenije so bili ob potresu zelo vznemirjeni in prestrašeni in so tudi na družbenih omrežjih sporočali, da tako močnega potresa že dolgo niso doživeli. Hude posledice na Hrvaškem Žarišče potresa je bilo na območju 9 kilometrov od Siska in 46 kilometrov od Zagreba, jakost najmočnejšega potresa, do katerega je prišlo v torek nekaj po poldnevu, pa je bila 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici. V potresu je po doslej znanih podatkih življenje izgubilo sedem ljudi, veliko je poškodovanih, mnogi so ostali brez strehe nad glavo, gmotna škoda je ogromna. Najhuje je bilo v Petrinji, Sisku in Glini, kjer je bilo porušenih mnogo hiš v središču mest. Potres manjše jakosti je bil tudi v ponedeljek in smo ga prav tako čutili v večjem delu Slovenije. Hrvaško je sicer že v spomladi prizadel močan potres, ko je bilo najhuje v Zagrebu in za odpravljanje posledic tega potresa je Hrvaška tudi prejela pomoč Evropske unije. V njenem imenu je območje potresa včeraj obiskal slovenski evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pomoč po torkovem potresu je Hrvaški namenila tudi naša država. Foto: SHERPA Seizmolog na Arsu Andrej Gosar je dejal, da je popotresne sunke mogoče pričakovati še v prihodnjih dneh (opaznejši je bil tudi v včeraj zjutraj), kot je bilo tudi po potresu v Zagrebu. Potop penin v Savo kljub koronačasu Občina Radeče kljub aktualnim razmeram ostaja zvesta tradiciji in je tudi tokrat, kljub koronačasu, ob pomolu na Savusu izvedla potop penin Vinske kleti Mastnak v reko Savo. Kot vselej je bil potop dan pred božičem, letos sicer brez običajnega spremljajočega programa, ki k pomolu privabi množico obiskovalcev. V okviru dogodka, ki ga je zasnoval vinar Zdravko Mastnak iz sosednje občine Sevnica in je postal že prava turistična znamenitost Radeč, vsako leto na zorenje v Na fotografiji: tokratni potop so izvedli (z leve) poslanec v DZ Matjaž Han, vinar Zdravko Mastnak, župan Občine Radeče Tomaž Režun in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Savo potopijo tristo steklenic penine Valvasor Savus. Penine ležijo v Savi pol leta, zorenje v hladni reki, kot je povedal znan vinar, jim daje poseben okus in žlahtnost. Potop penin, ki ga Občina Radeče in Vinska klet Mastnak prirejata od leta 2012, je postal eden najpomembnejših turističnih in družabnih dogodkov v občini, ki se ga udeležujejo ministri, veleposlaniki in drugi ljudje iz javnega življenja. »Želimo si, da bi bilo leto 2021 ponovno naklonjeno druženju, in upamo, da se bo proti poletju epidemiološka slika že toliko izboljšala, da bomo lahko ob dvigu penine iz objema Save nadoknadili zamujeno,« so ob tem dogodku še sporočili iz Občine Radeče. RG Foto: Občina Radeče 4 GOSPODARSTVO V LETU 2020 Za marsikoga je bilo težko, vendar se gospodarstvo ni ustavilo Leto katastrof in uspehov Nošenje obraznih mask je letos v vseh podjetjih postalo eden od nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Na fotografiji Vera in Anton Kisovar iz žalske družbe Tehnos. Podlaga na začetku leta je bila dobra, čeprav lanska rast ni bila tolikšna kot v zadnjem obdobju. Gospodarstvo celjske regije je v leto 2020 vstopilo s 323 milijoni evrov čistega dobička, višja kot prejšnja leta sta bila produktivnost in število zaposlenih, tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. Koliko dobička je »stopila« korona in za koliko je na drugi strani povečala izgubo, bo znano šele čez nekaj mesecev, ko bodo podjetja objavila letna poročila. Vendar je že zdaj jasno, da so mnoga med njimi kljub »nenormalnosti« delala še bolje kot lani, veliko jih bo na koncu svojih bilanc imelo rdeče številke, marsikje pa se že zdaj držijo za glavo in se sprašujejo, ali bodo prihodnje leto, če se razmere ne bodo izboljšale, sploh še lahko na seznamu delujočih družb. »Leto 2020 je bilo zelo naporno. Razmere na trgu so bile nepredvidljive, vendar to ni bilo edino, kar je oteževalo poslovanje podjetij. Zelo velik je bil tudi psihični pritisk,« pravi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje. JANJA INTIHAR Čeprav so zlasti tista podjetja, ki delajo za avtomobilsko industrijo, že dlje časa čutila ohlajanje, so bile v začetku leta napovedi še vedno optimistične. Potem je pandemija marsikaj postavila na glavo. Zaradi ukrepov, ki naj bi zajezili širjenje virusa, je morala vrsta dejavnosti za dlje časa zapreti vrata. Mnoga podjetja, zlasti manjša, ki so bolj ranljiva, so se zaradi tega znašla na robu propada. Od načrtovanih trinajstih letos le en sejem V družbi Celjski sejem so letos namesto načrtovanih trinajstih sejmov uspeli pripraviti le sejem Agrotech, ki je bil februarja. Bil je tudi Mos, vendar le na spletu, kamor se je v gospodarstvu tudi sicer preselila večina sestankov, dogovorov, iskanj novih kupcev in sklepanj poslov. Prihodki celjskih sejmarjev so letos upadli za več kot 80 odstotkov, po napovedih izvršnega direktorja Roberta Otorepca bo izguba ob koncu leta znašala več sto tisoč evrov. Podjetje se je sicer trudilo in poskušalo nekaj zaslužiti z oddajanjem sejemskih hal in s prirejanjem filmskih predstav na prostem, a je bila to le kapljica v morju. Čeprav je, tako kot večina, izkoristilo nekatere ukrepe, ki jih je za ublažitev socialnih posledic ponudila država, in je zmanjšalo stroške, kolikor se je dalo, to ni bilo dovolj. »Država nam je s tem, ko nam ni dovolila delati, letos vzela 3,5 milijona evrov prihodkov, dala pa nam je bolj malo. Bolje bi bilo, da ne bi dala nič, kot da se hvali, kako pomaga gospodarstvu,« je bil večkrat kritičen Otorepec. V podjetju so morali število zaposlenih prepoloviti, kako bo prihodnje leto, ne vedo. Če bodo omejitve trajale še nekaj mesecev, jim bo zmanjkalo finančnih rezerv, z najemanjem posojil pa bo težko, saj banke ne dajo denarja, če nimaš prihodkov. Tako kot Celjski sejem so zaradi prepovedi organiziranja prireditev morali odpuščati tudi v podjetju Petre z Vranskega, ki je največji slovenski ponudnik na področju proizvodnje, najema in prodaje prireditvenih šotorov ter industrijskih hal. Namesto običajnih 1.500 prireditev so jih lahko pripravili le nekaj sto, a še to v glavnem manjših, pri katerih zaslužek ni velik. Nad vodo sta jih držala oddajanje in prodaja skladiščnih hal. Če bi se ukvarjali samo z izposojo šotorov za prireditve, jih ne bi bilo več, je povedala direktorica Mira Petre. »Preživeli smo že veliko kriz, tudi to bomo, ampak še nikoli do zdaj nam ni bilo z zakonom prepovedano delati.« Lani dobiček, letos izguba Leto 2020 bosta poskušala čim prej pozabiti tudi družba Štore Steel in njen največji lastnik zreški Unior. Oba delata za avtomobilsko industrijo in oba sta iz lanskega večmilijon- skega dobička letos padla v večmilijonsko izgubo. V družbi Štore Steel so se letos soočali z izjemnim padcem naročil in so morali med letom za nekaj časa proizvodnjo celo ustaviti ali so delali le s polovično zmogljivostjo. Tovarna je bila povsem zasedena šele v zadnji četrtini leta. Čeprav so v podjetju ves čas izvajali različne ukrepe za znižanje stroškov in izkoristili finančno pomoč države, bodo letošnje poslovno leto končali z izgubo. Predvidoma bo znašala 2,8 milijona evrov, kolikor so lani imeli čistega dobička. Glavni direktor Jani Jurkošek poudarja, da sta bila letos za podjetje ključna preživetje in ohranitev kondi-cije za čas, ko bo gospodarstvo spet oživelo in bodo razmere na evropskem ter svetovnem trgu spet normalne. »Ta naš osnovni cilj smo dosegli, kako bo prihodnje leto, težko napovem. A je Zaradi prepovedi organiziranja prireditev se je podjetje Petre z Vranskega komaj obdržalo nad vodo. »Preživeli smo že veliko kriz, tudi to bomo,« optimistično napoveduje direktorica Mira Petre, ki namerava posle kmalu predati hčeri Ane Mari. treba biti optimističen,« je prepričan. Kljub težavam v štorski je-klarni niso odpuščali, kot se je to na primer zgodilo v Steklarni Rogaška, kjer so bodisi v pokoj bodisi na zavod za zaposlovanje poslali malo več kot 130 ljudi. Takšen ukrep sicer ni bil samo posledica pandemije, ampak tudi odločitve lastnice, finske korporacije Fiskars, da temeljito prevetri družbe v svoji skupini. Odpuščali niso niti v Uni-orju, kjer so se zaradi zaprtja večine družb v avtomobilski industriji, od katere je odvisen pretežni del njegove proizvodnje, že sredi marca soočili z ogromnim upadom naročil. Zmanjšati so morali obseg dela in več kot polovico zaposlenih poslati domov na čakanje. Čeprav so se zaradi postopnega oživljanja gospodarstva in tudi avtomobilske industrije v drugi polovici leta razmere začele izboljševati, v zreškem podjetju niso mogli nadoknaditi izgubljenega in bodo leto 2020 končali v rdečih številkah. Izguba bo znašala več milijonov evrov. Nekateri so dobili nove lastnike Kljub vsem težavam, s katerimi so se soočala podjetja, je bilo tudi letos živahno na področju nakupov, prevzemov in združitev. Konec avgusta se je v sodni register kot nova večinska lastnica Valjev vpisala avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding, ki je vodilna proizvajalka valjev v svetu. Odkupila je približno 92 odstotkov štorskega podjetja, ki so ga po gospodarski krizi leta 2008 pestile hude finančne težave in si kljub poskusom reševanja s prisilnimi poravnavami ni opomoglo več kot desetletje. Letos so si kljub pandemiji, ki je močno ovirala njihovo poslovanje, Valji finančno opomogli, novi lastnik je napovedal, da bo podjetju zagotovil dolgoročni uspešen razvoj. Prihod Avstrijcev ni ugodno vplival na sosednje podjetje Center ISI, ki je večino del, to je izdelavo orodij in mehansko obdelavo kovin, opravljalo za Valje. Res, da je bilo naročil manj že prej, a so letos skoraj usahnila in podjetje, ki je zaposlovalo 36 ljudi, je šlo v stečaj. Letos je v avstrijskih rokah končalo tudi podjetje Koplast iz Slovenskih Konjic. Kupil ga je sosednji Isokon, katerega lastnik je že 25 let skupina Isosport iz Avstrije. Isokon, ki se ukvarja s predelavo plastičnih mas, sodi med najbolj uspešna podjetja v svoji dejavnosti in večino svojih izdelkov izvozi. Odločitev družine Mlakar, ki je bila lastnica Koplasta, je bila torej zelo modra, za avstrijsko podjetje pa je bil še en nakup v Sloveniji eden manjših projektov. Tako so vsaj povedali njihovi predstavniki. Dve zanimivi združitvi sta se zgodili tudi med podjetji v slovenski lasti. Zanimivi zato, ker takšnih združitev doslej skoraj ni bilo in bodo najverjetneje v prihodnje bolj pogoste. Oktobra se je 80 članov Gozdarske zadruge Vransko odločilo, da se bodo priključili veliko večji in tudi bolj uspešni Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Sicer jim kaj drugega niti ni preostalo, saj bi v nasprotnem primeru njihova zadruga končala v likvidaciji. Svoj pohod po celjski regiji je nadaljevala Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah. Pred štirimi leti je svojo dejavnost razširila na sosednjo šentjursko občino, letos je pod svoje okrilje vzela še celjski Veterinarski center in postala edino veterinarsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijskimi enotami. Še ena zanimiva lastniška sprememba se je zgodila letos. Pivovarna Laško Union je mestinjskega proizvajalca brezalkoholnih pijač prodala družbi Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem. Prodaja Vitala je bila pravzaprav pričakovana, saj je pivovarna že pred časom napovedala, da so njena strateška usmeritev zgolj lastne blagovne znamke piva in brezalkoholnih pijač. V primežu DUTB Največji »osmoljenec« leta 2020 je najbrž ptujsko podjetje Altius, ki je poleti na dražbi kupilo šentjursko Mejo. Na najslabši možen način je spoznalo, kako je biti v primežu Družbe za upravljanje terjatev bank, če ji moraš vrniti več GOSPODARSTVO V LETU 2020 5 Najbolj odmevna kadrovska sprememba se je letos zgodila v Cinkarni Celje. Tomaž Benčina, ki je bil družbi zvest kar tri desetletja, je sredi leta prevzel položaj direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje. Regionalno stičisce dostojnega dela Ce ni DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST PODPORA DELEŽNIKOM WA TRGU DELA »i ■™«,o„,in, «-rt». „„ р Elija: I vi, k-,' / dela^ev Regionalno stičišče dostojnega dela Celje milijonov evrov dolgov, za katere sam sploh nisi kriv in si jih dobil v paketu s kupljenim podjetjem. Potem ko se je Al-tiusu po več pritožbah, s katerimi je poskušala preprečiti prenos lastništva, le uspelo v uradne registre vpisati kot lastnik, je slaba banka za Mejo predlagala prisilno poravnavo, ki jo je sodišče tudi potrdilo. S tem je Altius potisnilo v podrejen položaj, saj mora za vse svoje odločitve dobiti njegovo soglasje. S prisilno poravnavo je v Mejo prišel tudi nov direktor, nekdanji član upravnega odbora slabe banke, ki ga je Altius, potem ko mu je le uspelo izvesti sejo skupščine in imenovati svoj nadzorni svet, odstavil in na čelo šentjurske družbe postavil svojega človeka. A se s tem zgodba ni končala in se najbrž še nekaj časa ne bo. Cilj slabe banke je očitno postati lastnica Meje, kar bi ji (ali ji bo) tudi uspelo s prisilno poravnavo oziroma s pretvorbo svojih terjatev v lastniški delež. Kaj vse je za to pripravljena narediti, je pokazala tudi na predbožični dan, ko je v Šentjur poslala »svojega« direktorja z varnostniki. Podjetju Altius slaba banka s svojimi podporniki ves čas očita, da Meje ni kupilo, da bi jo razvijalo, ampak zaradi špekulativnih namer. Pri tem ne vidi, koliko poslovne škode je bilo zaradi vsega nerazumnega dogajanja v zadnjih mesecih že povzročene šentjurskemu podjetju. In koliko je še, žal, najbrž bo v prihodnjih mesecih. Dobra popotnica Najbolj odmevna kadrovska sprememba se je letos zgodila v Cinkarni Celje. Čeprav se je vedelo že dlje časa, je za marsikoga vendarle bil rahel šok, ko jo je sredi leta zapustil Tomaž Benčina. Pravzaprav je bil rahel šok tudi zanj, saj se je še nekaj juter namesto na sedež regionalne gospodarske zbornice, kjer je postal direktor, vozil proti cinkarni. Benčino je na mestu predsednika uprave nasledil Aleš Skok iz Mengša, ki je podjetje uspešno pripeljal do konca leta. Kaj tudi ne bi, saj so se po juniju razmere na trgu izboljšale, poleg tega mu je Benčina podjetje zapustil v zelo dobri kondiciji in s 36 milijoni evrov na bančnem računu. Čeprav je po besedah Skoka poslovanje v letu 2020 zaznamoval odmik od normalnosti, so v podjetju s hitrimi in učinkovitimi ukrepi uspeli omejiti njegove posledice in bodo leto končali z malo več kot 14 milijoni evrov čistega dobička. V leto 2021 vstopajo zato z veliko mero optimizma. V dobrem stanju bo svojemu nasledniku podjetje predal tudi Marko Staroveški, predsednik uprave mednarodne trgovske družbe Kovintrade. To se bo zgodilo že takoj v novem letu. Staroveškega bo nasledil Jože Kastelic, njegov dosedanji namestnik, ki v družbi dela že dvajset let, tako da bo vse "ostalo v družini". Na čelu družbe ga bo nasledil Jože Kastelic, njegov dosedanji namestnik, tako da bo vse »ostalo v družini«. In še ena zanimiva kadrovska odločitev je »padla« tik pred koncem leta. Vodstveno ekipo Cetisa bo 1. januarja okrepil Davorin Leskovar, ki je doslej vso svojo poklicno pot preži- Neizbrisna sled Mirana Gracerja Celje se je aprila poslovilo od Mirana Gracerja, uspešnega podjetnika in dolgoletnega predsednika območne obrtno-podjetniške zbornice. Neizbrisne sledi ni pustil samo v poslovnem svetu, ampak tudi v lokalni politiki ter mnogih društvih. Bil je tudi velik dobrotnik, večni optimist in človek, ki se je iskreno razveselil vsakega znanca, ki ga je srečal na ulici ali kje drugje. Na enem od poslovnih druženj celjskega Kluba Zlatorog se je tako razveselil tudi mene. Foto: Andraž Purg - GrupA vel v bančništvu. Večino časa je delal v Banki Celje, kjer je bil pred združitvijo z Abanko predsednik uprave. V krizi še bolj uspešni Po čem si bodo menedžerji in zaposleni zapomnili leto 2020? Ga bodo poskušali čim prej pozabiti? Na srečo se gospodarstvo ni ustavilo in padec gospodarske dejavnosti je bil manjši, kot so mnogi pričakovali in napovedovali. Čeprav je kriza zaradi pandemije marsikatero podjetje spravila na rob preživetja, je število tistih, ki so delali dobro ali celo odlično, prav tako veliko. Ne samo za Cinkarno Celje, Kovintrade ali Cetis, leto se je dobro izteklo tudi za BSH Hišne aparate, kjer so zabeležili rekordno prodajo, za žalski Tehnos, kjer so zaradi upada naročil že takoj spomladi začeli iskati nove kupce in bili pri tem uspešni, za celjski Her-mi, ki mu je prav tako ob velikih naporih uspelo ohraniti lanske rezultate, za Celjske mesnine, ki so klub manjši količinski prodaji povečale dobiček ... Kriza se vsaj zaenkrat ni dotaknila najbogatejših, saj so mnogi med njimi še povečali svoje premoženje. Letošnja lestvica sto najbogatejših Slovencev je tudi na širšem celjskem območju prinesla kar nekaj sprememb. Prvič sta se nanjo uvrstila družina Romana Moškotevca, ki ima v lasti družbo Ahac in pomembne deleže v Skupini Voc, ter Boštjan Marovt, lastnik Metroja in od lani tudi največji delničar Celjskega sejma. Na lestvico se je vrnil Miran Zagožen, lastnik žalskih podjetij Zagožen POMEMBNO OBVESTILO NOVE KBM Cenjene stranke Nove KBM in nekdanje Abanke obveščamo, da bomo od četrtka, 31. decembra 2020, do ponedeljka, 4. januarja 2021, popoldne posodabljali informacijski sistem. Zaradi tega v tem času nekatere storitve ne bodo na voljo. RAZPOLOŽLJIVOST STORITEV MED PRAZNIČNIM KONCEM TEDNA: in Aplast. Najvišje na lestvico se je iz naše regije spet uvrstila družina Strašek, lastnica podjetja KLS Ljubno, ki je letos prav tako uspešno kljubovala težavam na trgu. Revija Manager, ki je lestvico sestavila, je Stra-škovim pripisala 96 milijonov evrov premoženja. Nekoliko polnejši, a ne z milijonskimi zneski, ampak le s kakšno tisočico ali stotico več so bili ob koncu leta tudi bančni računi zaposlenih v kar nekaj podjetjih. Prav zanimivo je, kako so se direktorji letos bolj kot prejšnja leta radi pohvalili, kolikšno nagrado za uspešnost so letos dali svojim delavcem. Najbrž zato, ker je izplačilo te tako imenovane božičnice pomenilo, da je podjetje letos bilo uspešno in si jo je lahko privoščilo. Najbolj prizadeto malo gospodarstvo Prezgodaj je še za oceno, pravijo v Gospodarski zbornici Slovenije, ali je bilo ukrepanje države dovolj obsežno, da bodo podjetja obstala in izkoristila ugodne napovedi o rasti v prihodnjih letih. Kriza je še posebej prizadela malo gospodarstvo, ki mu je po izračunih zbornice epidemija odnesla kar 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. »Številna mala podjetja so na robu zloma, mnoga ne morejo poslovati ali pa ne morejo poslovati njihovi poslovni partnerji. Poslabšuje se plačilna sposobnost, trgajo se poslovne verige, sodelovanje in poslovanje sta vedno bolj nestabilna. Ukrepi, ki jih je sprejela država, so marsikje pomagali, da so podjetja preživela prvi val, vendar se v drugem valu kaže velika ranljivost malega gospodarstva mnogo bolj neusmiljeno. Številni so rezerve, ki so jih še imeli, porabili in zdaj nimajo več od kod jemati tudi za poplačilo najnujnejših obveznosti, ne le za plače zaposlenih,« so ob koncu leta ugotavljali v zbornici. Foto: arhiv NT (SHERPA, Andraž Purg-GrupA) а burni dr. Herberta Kartina Poslovalnice bodo v skladu s prazničnim urnikom zaprte od Poslovna mreža četrtka, 31. decembra 2020, od 12. ure do ponedeljka, 4. januarja 2021, zjutraj. Spletne in mobilne bančne aplikacije ne bodo na voljo od četrtka, Spletno in mobilno 31. decembra 2020, od 15. ure do ponedeljka, 4. januarja 2021, bančništvo, mobilna denarnica popoldne. mDenarnic@ bo na voljo od 1. januarja 2021. Plačilne kartice in POS- Uporaba bo mogoča kot običajno. terminali Bankomati Uporaba bo mogoča kot običajno. Pošte bodo v skladu s prazničnim urnikom zaprte od četrtka, 31. decembra 2020, od 13. ure (razen dveh dežurnih pošt, kjer bo opravljanje bančnih storitev mogoče do 15. ure) do ponedeljka, 4. januarja 2021, zjutraj. Kontaktni center Na voljo na e-naslovu info@nkbm.si in telefonski številki 080 17 70 med 8. in 19. uro vsak delovnik ter dodatno v petek, 1. 1. 2021, in soboto, 2. 1. 2021, med 8. in 13. uro. Plačilni promet (interni prenosi in plačila na račune prejemnikov pri drugih bankah) Plačilni promet ne bo deloval od četrtka, 31. decembra 2020, od 12. ure (poslovalnice) oz. od 15. ure (spletna in mobilna banka) do ponedeljka, 4. januarja 2021, do 8. ure. Da bo vaše poslovanje čim bolj nemoteno, vam svetujemo, da potrebne bančne storitve opravite pred četrtkom, 31. decembrom 2020, oz. po 4. januarju 2021. Več informacij najdete na spletnih straneh Nove KBM www.nkbm.si. Prepričani smo, da bomo z načrtovanimi izboljšavami še lažje izpolnjevali vaša pričakovanja. 6 PREGLED LETA 2020 Našli smo tudi spodbudne zgodbe V letu zaprtih šol in vrtcev Ko človek lista po arhivu leta 2020, kar ne more verjeti, kako čas hiti in kaj vse se je zgodilo v dvanajstih mesecih. Predvsem pa, kako temeljito so se v tem času spremenila naša življenja na vseh področjih, tudi v šolstvu, ki ga spremljam v časopisu. Posledice večmesečnega zaprtja šol dobivajo vse jasnejšo podobo, ob čemer je izpad določenih znanj še najmanjša težava. Veliko težje bo nadomestiti izpad vsega, kar prinaša obiskovanje šole in druženje s sošolci. Verjetno si niso v življenju nikoli predstavljali, da bodo vse to kdaj pogrešali. TATJANA CVIRN Leto se je začelo čisto običajno, poročala sem lahko o raznih šolskih tradicionalnih prireditvah, kot je vsakoletni kulturni maraton na I. gimnaziji v Celju. Februarja sem pripravila našo običajno prilogo o izobraževanju, ki je opozarjala na roke za vpis, na možnosti, ki jih ponujajo razni izobraževalni programi ter na stvari, na katere je treba biti pozoren pred izbiro poklica. Ob veseli novici, da je Šolski center Celje začel graditi nov prizidek, so se starši in učitelji na Hu-dinji ponovno vprašali, kaj bo s prizidkom k tamkajšnji šoli, saj ga ta nujno potrebuje. V jubilejnem 60. letu delovanja šole ga je občina obljubila za prihodnje leto. A čas epidemije je vse skupaj premaknil v nedoločljivo prihodnost. Septembra smo se razveselili novih prostorov Glasbene šole Celje. Večino leta pouk na daljavo Zaprtje vseh šol sredi marca je bilo za mnoge šok. »Najtežje je otrok dojel, da to niso počitnice in da pouk na daljavo ni interesna dejavnost, temveč obveza.« Tako je ena od mam, ki se je morala čez noč preleviti v učiteljico, takrat strnila vtise Med mladimi prvega tedna izobraževanja na daljavo. Na začetku je bilo najrazličnejših težav veliko, od pomanjkanja primerne opreme, slabih internetnih povezav, premajhne usposobljenosti učiteljev za tako delo ... Šole so se same znašle, kakor so najbolje znale, ob tem pa so skupaj s preobremenjenimi starši upale, da bo tak način šolanja le kratkotrajen. A so se učenci prvih treh razredov in otroci s posebnimi potrebami lahko vrnili šele sredi maja, starejši osnovnošolci in dijaki še kasneje. Takrat so ponovno odprli tudi vrtce, česar so bili po dveh mesecih zaprtja veseli tako starši kot najmlajši. Videti je bilo, da se bodo čez poletje razmere umirile in da bo glede na izkušnje jeseni mogoče lažje in z manj zapleti pripraviti šolanje na daljavo, če se bodo razmere spet poslabšale. A ni bilo čisto tako. Po spodbudni septembrski vrnitvi vseh učencev in dijakov v šole so ti že v času jesenskih počitnic spoznali, da bodo spet ostali doma. To se je zgodilo od 9. novembra, potem ko so se osnovnošolcem iztekle podaljšane počitnice. Zapleti pri izvajanju pouka na daljavo so se pokazali tudi tokrat, zlasti pri opremi in povezavah, a učitelji so bili zdaj bolje pripravljeni na takšno delo. A kaj pomaga, ko so domači pogoji pri otrocih tako zelo različni. Če ima eden na voljo primeren računalnik in starše, ki mu lahko priskočijo na pomoč, ko se mu zatakne, je morda drugi prepuščen sam sebi, saj so starši v službi, tretji nima niti primernega računalnika in spletne povezave, četrti ima učne težave in se sam ne zna lotiti nalog. Več kot 45 tisoč otrok naj bi že pred epidemijo živelo v revščini in jim je šola predstavljala varno zavetje in možnost toplega obroka. Kakšne stiske doživljajo v teh časih, lahko le clntimn Mladih, ki imajo veliko idej, tudi ti časi ne ustavijo pri njihovem uresničevanju. Nekaj takih zgodb je bilo objavljenih v Novem tedniku. Kulinarična mlada upa Nives Kovačič in Sergej Omerzu vesta, kaj želita. To velja tudi za letošnji kristalni nagrajenki MOC za študijske dosežke dramaturginjo in režiserko Leo Kukovičič in sociologinjo Lucijo Dežan ter za Saro Očko, študentko in vse bolj uveljavljen fotomodel. Zanimiv je bil pogovor z Veroniko Šoster, prejemnico Stritarjeve nagrade za najbolj obetavno kritiško pero leta. Tudi okrogla miza z raziskovalci, ki so začeli svojo pot že v osnovni šoli, je prinesla mnogo zanimivih spoznanj. Da so tudi dijaki zelo podjetni, je dokazal Jon Kanjir, ki je s pomočjo šole (GCC) izdal slikanico z naslovom Tudi Luka nosi masko, presenetil z zrelim pogledom na svet. Navdušil me je Vid Palčnik, ki je še kot dijak letos ob pomoči sošolcev in prijateljev posnel videospot za Kreslinovo skladbo Tista zakartana ura. Nenazadnje, tudi letošnja zmagovalca naše maturantske akcije (zaradi zaprtja šol udeležencev žal ni bilo toliko, kot smo računali) Maša Volavšek z Gimnazije Lava ŠCC in Davor Završek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, sta nam ob osvojenih nagradah zaupala svoje želje in cilje, za katere jima želimo, da bi jih uspela uresničiti. Te so velike tudi med starši otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebne terapije in obravnave, za katere doma nimajo pogojev. Zato se starši tudi z iskanjem pravice na Ustavnem sodišču RS borijo, da bi se lahko ti otroci vsaj po novem letu vrnili v šole. Zakaj so bile šole marsikje po Evropi odprte še dolgo po- tem, ko so pri nas vsi otroci že tedne delali od doma, pa je vprašanje, na katerega v tem času nismo slišali ustreznega odgovora. Kot tudi ne, kako bodo praktična zunanja usvojili dijaki poklicnih šol, ki jim teorija ne pomaga kaj dosti, ko morajo znati popraviti avto ali urediti pričesko. Foto- SHERPA Letošnja naj maturantka Maša Volavšek in naj maturant Davor Završek, zmagovalca akcije naše medijske hičn Ni bila lahka, tale afriška želva, ki jo imata med mnogimi drugimi Darja in Mario Baumgarten iz okolice Nove Cerkve. A obisk je bil zanimiv in poučen. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Živalske zgodbe Tudi letos sem, sicer zaradi razmer manj kot prejšnja leta, pripravljala zapise na temo živali in opozarjanja na skrb za te naše življenjske sopotnike, ki so pogosto žrtve zanemarjanja, pobijanja, mučenja. Zato je svetel primer, da je mogoče tudi drugače, nov center za rejne živali Pončo v Rifengozdu nad Laškim, kjer lahko zavetje najdejo živali, ki bi sicer končale v klavnicah. Zanimiva je bila tudi zgodba o živalski druščini, s katero živita Darja in Mario Baumgarten, ki imata zavetišče za želve, ob tem pa še kopico mačk in dva psa. Če je celjsko Društvo proti mučenju živali (DPMŽ) proslavilo 50 let delovanja v dobrobit zapuščenih in zavrženih živali, se je novoustanovljeno Društvo za lepše mačje življenje Vojnik šele dobro podalo na to pot pomoči. Glede na to, da so mnogi še pripravljeni pomagati z donacijami, se lahko društvo že po nekajmesečnem delovanju pohvali z zgodbami s srečnim koncem. Naj bo teh na vseh področjih tudi v prihodnjem letu čim več! PREGLED LETA 2020 7 Leto 2020 v Mestni občini Celje ter v Občinah Laško in Radeče »Korona« načela turizem, a naložbam ni mogla do živega Koronavirus je pustil močan odtis tudi v Celju in od prvega vala epidemije precej spremenil njegov običajen utrip. Bolnišnica in zdravstveni dom sta bila (in sta še) na največji preizkušnji doslej v svoji novejši zgodovini, kar bolj ali manj velja tudi za mestno občino, javne ustanove, podjetja, organizacije, društva in posameznike, ki krojijo dogajanje, razvoj in podobo mesta. Koronačas si bomo zagotovo zapomnili po tem, da je negativno vplival na turizem, da je osiromašil kulturno in prireditveno dogajanje. A je Celje kljub »koroni« na račun predvsem evropskih projektov bogatejše za nekatere pomembne pridobitve (Tehnopark, severna vezna cesta ...). ROBERT GORJANC Knežje mesto je ostalo brez nekaterih tradicionalnih prireditev in dogodkov, brez katerih si utripa v mestu kar ne znamo več predstavljati (npr. Mosa, Srednjeveškega dne na Starem gradu ...), Poletje v Celju je bilo zaradi vladnih ukrepov programsko zelo okrnjeno, še bolj to velja za Pravljično Celje, ki je minilo brez božično-novo-letnega sejma, Pravljične dežele, koncertov, silvestrovanja na prostem. Potem ko je v zadnjih letih turizem v Celju beležil visoke rasti, tudi na račun večje promocije, se je po zaprtju meja, razglasitvi epidemije in uvedbi karantene turistični obisk izrazito zmanjšal, posledično tudi prihodki od turistične takse. Padec števila domačih in tujih gostov so seveda še posebej občutili hoteli in restavracije, ki imajo še vedno zaprta vrata. V takšnih posebnih razmerah so v ospredju druge prednostne naloge. Mestna občina Celje se je ob epidemiji hitro odzvala, aktivirala občinski štab civilne zaščite, ki s svojimi pripadniki in prostovoljci pomaga zdravstvenim ustanovam, starejšim in drugim, ki potrebujejo pomoč. Tudi za občinske službe in ustanove, ki delujejo na področju sociale, so te razmere velik izziv, da poskrbijo za najbolj ranljive posameznike. Dragocena je občinska pomoč malemu gospodarstvu in kulturnikom, glede na razmere bo verjetno v prihodnje na kakšen ustrezen način treba še komu pomagati. Veseli tudi, da je v teh težkih časih v Celju še več vneme in posluha za dobrodelna dejanja pri ustanovah, organizacijah in posameznikih, ki jih izvajajo ali prispevajo denar in materialne dobrine. Naložbe V začetku septembra je zaživel nestrpno pričakovan Teh-nopark, šest milijonov evrov vredna naložba, ki je zdaj pozitivno spremenila podobo tega dela mestnega jedra in vanj vrnila precej nepozabne nostalgije iz najboljših časov te stavbe. Pomembni so bili dosežki s področja trajnostne mobilnosti: odprtje prvega P&R-parkirišča v Celju, novi odseki v mreži kolesarskih povezav mestu, nove V prihodnjem letu novim izzivom in dogodivščinam naproti ... postaje in električna kolesca v sistemu Kolesce, ki beleži rekordne izposoje tudi v korona-času. Zaradi vmesne ustavitve javnega potniškega prometa Celebus ne more dosegati takšne rasti, a je nesporno, da se je v mestu prijel. Nove dragocene pridobitve so letos v cestni infrastrukturi, največja med njimi je severna vezna cesta, ki jo je celjska občina mnogo pred rokom. V mestni četrti Dečkovo naselje sta že v veliki meri zgrajena dva bloka nove stanovanjske soseske DN 10, v kateri bo na voljo 140 novih najemnih stanovanj. Gre za največji evropski projekt v iztekajoči se finančni perspektivi v Celju, vreden približno 14 milijonov evrov, ki ga skupno uresničujeta občinska stanovanjska družba Nepremičnine Celje in MOC. Veseli tudi sta celjska občina in ministrstvo za izobraževanje po dolgih letih končno uredila lastniška razmerja, da je kompleks nekdanje ekonomske šole postal last občine in da bodo tam zaživele nove vsebine. Rekreacija in šport Ce je karantena prinesla kaj dobrega, je zagotovo to, da smo se prebivalci Celja lahko še bolj prepričali, kako dobre možnosti imamo za rekreacijo, kaj vse ponujajo mestni gozd, Celjska koča, kjer je letos zaživel tudi zipline, Šmartinskno jezero, kjer je nova pridobitev wake--žičnica ... Da adute knežjega mesta prepoznavajo tudi izven občinskih meja, so dokazala vnovična priznanja Turistične zveze Slovenije Celju kot najlepšemu mestu (v okviru spletnega glasovanja) in MCC-ju za najboljši mladinski hotel v Sloveniji. Ce bo nekoč »korona« le še bežen spomin, bo v zgodovini Celja za vselej zapisano, da je v njeni dobi še bolj utrdilo sloves najbolj športnega mesta v Sloveniji in postalo še bolj prepoznavno: s prvim naslovom državnih prvakov NK Celje in senzacionalno zmago Martina Čatra v kraljevski disciplini alpskega smučanja. Še dva tehtna razloga, da Celje končno dobi športni muzej oziroma stalno razstavo o športu. Zal letos (spet) ni bilo premika pri urejanju Prešernove ulice, kjer je še vedno mnogokrat prometna zmeda, stavbne lepotice (Marijina cerkev, magistrat oziroma muzej novejše zgodovine ...) se utapljajo v pločevini. Upajmo, da bo v pokoronskem razvoju mesta, ki se ob novih evropskih projektih očitno ne bo zaustavilo, prišlo kmalu na vrsto tudi to. ГГ1Т A j» , i*-. JEs Wm mm Občina Laško: besnenje narave in nov most Iztekajoče se leto je bilo za občino Laško v znamenju velikih izzivov. Ob spopadanju s koronavirusom se je bilo treba soočiti tudi z naravnimi ujmami, ki so povzročile veliko materialno škodo. Hkrati je bilo to leto, ko so bili, v okviru obnove proge Zidani Most-Ce-lje, narejeni pomembni premiki na področju cestne in železniške infrastrukture, ki so dober obet za nadaljnji razvoj. Kot drugod je pojav epidemije predstavljal zahtevno nalogo za občino, občinski štab civilne zaščite, Zdravstveni dom Laško in druge službe, da so zagotavljali ustrezno oskrbo in pomoč prebivalstvu ter nasploh organizacijo življenja v novih okoliščinah. Občina Laško jo je v prvem valu epidemije dobro odnesla in ni beležila večjega števila okužb. Poleti so v občini, predvsem na območju Rečice, huda neurja povzročila ogromno škodo gospodarstvu in prebivalstvu. Ta znaša nekaj milijonov evrov in občina je za obnovo po škodi že zgodaj v letu izčrpala vse proračunske rezerve in brez pomoči države seveda ne bo šlo. Ob tem so se sprožili še novi plazovi in ogrozili stanovanjske hiše ter tako še razširili dolg seznam reševanja problematike plazov, ki je v občini že leta stalnica. Po nemirnem poletju je sledil drugi val epidemije, ki je občino veliko bolj oplazil kot prvi: po uspešnem desetmesečnem spopadanju je do okužb prišlo tudi v domu starejših v Laškem. V drugem valu je sicer tudi ZD Laško postal covidna točka, kar je bil še dodaten izziv za vodstvo zdravstvenega doma. Ta je sicer s svojo zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah in z načrtovanim prizidkom tudi v iztekajočem se letu bil rdeča nit mnogih sej občinskega sveta. Končuje se gradnja novega mostu čez Savinjo, ki bo omogočil hitrejšo povezavo z vzhodnim delom občine in središče Laškega razbremenil tovornega prometa. Do nove sodobne postaje, varnega izvennivojskega prehoda in obnovljene ceste proti Jurkloštru prihajajo tudi v Rimskih Toplicah. Vse te naložbe so dober obet za razvoj turizma v občini v prihodnjih letih, ta je letos utrpel hud udarec z večmesečnim zaprtjem obeh term, odpovedjo Piva in cvetja, Gušfe-sta, osiromašenim decembrskim prazničnim dogajanjem ... Vsaj majhen obliž na vse te turistične rane je zagotovo spet priznanje TZS za Laško kot najlepši zdraviliški kraj v državi. Občina Radeče: savske zgodbe bodo še bolj žive V občini Radeče si bodo iztekajoče se ko-ronaleto zagotovo zapomnili po tem, da se je prvič v novejši zgodovini zgodilo, da so ostali brez prave splavarske sezone in tradicionalne prireditve Splavarjenje. Kljub temu se na račun evropskih naložb za turizem v občini obetajo lepši časi. V okviru projekta Oživimo savske zgodbe je bil celovitemu urejanju turistične infrastrukture ob Savi jeseni dodan nov kamenček v mozaiku, nova učna pot ob ribniku, ki bo magnet za šolske skupine, domače in tuje turiste, da bodo spoznavali ribji svet ob Savi. K razvoju turizma bo prispeval uspešno izveden evropski projekt Stara šola za nove ideje v Jagnjenici, kjer je v nekdanji podružnični osnovni šoli nastal interpretacijski prostor s predstavitvijo turističnih zanimivosti v občini in hkrati prostor, kjer bodo imela mnogo boljše možnosti za delovanje številna društva. Občina Radeče in zdravstveni dom sta poskrbela za skupno naložbo in uredila novo ploščad pred zdravstveno ustanovo, kjer je zdaj prostor mnogo bolj privlačen. Za občino je velikega pomena začetek težko pričakovane obnove prometno obremenjene ceste Radeče-Zidani Most. Zahtevna obnova povzroča tudi zastoje na pomembni tranzitni povezavi in so na preizkusu živci prebivalcev Zidanega Mosta in voznikov, a potrpežljivost bo nagrajena s sodobno cesto, kjer bo vožnja prijetnejša in varnejša. Foto: SHERPA 8 PREGLED LETA 2020 Kaj je zaznamovalo leto v Obsotelju in na Kozjanskem? O gradovih na vzpetinah in stolpu v mestu Najverjetneje ni Slovenca, ki v zadnjem času ne bi slišal za Rogaško Slatino. Glas o tej občini se ne širi le zaradi tamkajšnjega zdravilišča, ki v teh časih sicer sameva, ampak zaradi namere o gradnji najvišje stavbe v državi. Spomladi so bile vse oči uprte v Šmarje pri Jelšah, kjer so se soočili s hitrim širjenjem koronavirusa, župan je na lastno pest potegnil odgovorne poteze. V Kozjem in Podčetrtku so se veliko ukvarjali z gradovi. V Kozjem so poskrbeli, da bodo gostje spali kot graščaki, v Podčetrtku si takšen scenarij zagotovo obetajo čez nekaj let. Šentjurčani niso gostili grašča-kov, ampak ministre. TINA STRMČNIK V zadnjih tednih je bilo veliko oči uprtih v občino Rogaška Slatina, kjer so sredi epidemije imeli referendum o gradnji Razglednega stolpa Kristal. Z argumenti, da bo najvišji mestni stolp v Sloveniji prinesel razvoj, koristne učinke in dodatna delovna mesta, so volivce nagovarjali župan in politične stranke, ki ga podpirajo. Da bo stolp cokla razvoja, so menili pobudniki referenduma. Prepričani, da je bilo o tako velikopoteznih načrtih premalo javne razprave, so opozarjali, da stavba ne bo trajnostna, da bo energetsko potratna in da bo spodbujala le množični enodnevni turizem. Volilni upravičenci so načrte o gradnji stolpa podprli, za stolp je glasovalo 55,8 odstotka vseh, ki so se udeležili referenduma. Zgodba bo v spominu zagotovo ostala po dolgi in zapleteni poti do tega, da so lahko občani prišli na volišča. Spomnimo na postopek zbiranja potrebnih podpisov, na nesoglasja o referendumskemu vprašanju, na neenotna tolmačenja o tem, ali je referendum lahko izveden v obdobju epi- demije ali ne, pa na čakanje, da o primernosti izvedbe odloči ustavno sodišče. Dogajanje si bomo najverjetneje zapomnili tudi po tem, da je pobudo za to, da se ljudje izrazijo o eni dražjih občinskih naložb v prihodnosti, vložila 27-letna občanka, diplomantka primerjalne književnosti in magistrska študentka socialne in kulturne antropologije. Odlično se je znašla med vso pravno terminologijo, med vsemi zapletenimi postopki. Medtem ko je na drugem bregu stal Branko Kidrič, stari politični maček, ki občino vodi že 26 let. Njegova desna roka so občinske strokovne službe, seveda ni zanemarljiva podpora večine političnih strank v občinskem svetu. Župan si želi, da bi obljube o stolpu na območju nekdanjega mizarstva, parkirišču P+R ter nad-hodu Sonce lahko uresničil v naslednjih dveh letih. Če bo pod stolpom kdaj Evropski orglarski center - napovedana 400-milijonska naložba, ki bo lahko sprejela več ljudi kot Gallusova dvorana Cankarjevega doma - bo pokazal čas. Sredi septembra so v Rogaški Slatini namenu predali Bobrov center, vreden 1,4 milijona evrov. Za naložbo v stolp Kristal in spremljevalne projekte so predvidene še veliko bolj vrtoglave številke. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Mestni park Livada naj bi postal središče medgeneracijskega druženja. Predstavitev ideje je doslej onemogočala epidemija koronavirusa. (Foto: Občina Šentjur) V Šmarju so gasilci na podlagi občinske odločitve marca zaprli dostop do šole in jo temeljito razkužili. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Poleti je prve goste sprejel grad Podsreda. Kdaj jih bosta lahko sprejela Jelšingrad in grad Podčetrtek? (Foto: Občina Kozje) Odločno v boju z epidemijo Občina Šmarje pri Jelšah se je spomladi pod žarometi vseslovenske javnosti znašla kot občina z velikim izbruhom ko-ronavirusne bolezni. Tamkajšnji župan Matija Čakš je nase opozoril, ko je na lastno odgovornost 12. marca zaprl eno največjih šol v državi. Šele kasneje so k podobnemu ravnanju pozvali na ravni pristojnih ministrstev in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kljub treznemu ravnanju 35-letnega prvega moža občine se ta ni izognila precejšnjemu širjenju koronavirusa. Življenje v kraju je bilo čez noč potisnjeno med štiri stene. Virus je seveda zašel tudi med najbolj ranljivo populacijo, v dom stareiših. Čakš se je po besedah dolgoletne novinarske kolegice Novega tednika Saške T. Ocvirk z danes na jutri spremenil iz podeželskega župana v kriznega operativca in to kljub temu da ni imel na voljo protokolov, kako ravnati. Dober odziv je pripisal temu, da je po poklicu veterinar, ki se na terenu vsak dan srečuje s stresnimi situacijami. Dejal je, da mu gresta pri občinskih in državnih poslih najbolj na živce izgovarjanje na te in one predpise ter izogibanje prevzemanju odgovornosti. Sam je sredi marca pokazal, da je najpomembnejše zdravje ljudi. Štab civilne zaščite se je ukvarjal predvsem z iskanjem zaščitne opreme, prostovoljci so zagotavljali drva, zdravila, hrano, v domu starejših so napore vlagati v zajezitev širjenja okužb. Od želja do možnosti Da bi se lahko oči v prihodnosti spet spočile na dvorcu Jelšingrad, ki klavrno propada, se za njegov nakup poteguje šmarska občina. Ta je že lastnica zemljišča okoli gradu, zdaj se želi pobotati z enim od manjših lastnikov stavbe, ki zaradi vlaganj v okolico občino toži za več kot milijon evrov. Končanje sodnih sporov bi verjetno pomenilo prvi korak k obnovi tega edinstvenega primera arabsko-mavrske arhitekturne tradicije pri nas. Ker bo celostno oživljanje spečega princa vredno več milijonov evrov, bi mu rada občina novo življenje vdihnila s pomočjo javno-zasebnega partnerstva ali s prijavo na morebitne razpise. Tudi v Občini Podčetrtek so dolga leta iskali odrešitelja, ki bi pred propadanjem rešil tamkajšnji grad. Naposled je potezo potegnila občinska oblast, ki bo po napovedih župana Petra Misje v začetku leta 2021 tudi uradno postala nova lastnica gradu. V proračunu je že zagotovljen denar za najnujnejša dela, za celovitejšo obnovo bo najverjetneje potrebna pomoč strateškega partnerja. Med gradovi, polnimi življenja, je že nekaj časa grad Podsreda. Občina Kozje je letos v spodnjem gospodarskem poslopju uredila 15 prenočišč in jih namenu predala konec junija. Zaradi epidemije koronavirusa je bila grajska turistična sezona seveda bistveno krajša, kot je bilo načrtovano. Med preteklostjo in sedanjostjo V občini Šentjur, ki je v zadnjem času omenjena kot občina z velikim dnevnim pri-rastom okuženih s koronavi-rusom, se letos niso ukvarjali z graščaki, so si pa kljuko v občinski upravi podajali različni ministri. Župan Marko Diaci je bil vesel predvsem obljub infrastrukturnega ministra, da naj bi bila navezo-valna cesta Dramlje-Šentjur uvrščena v naslednjo finančno perspektivo kot ena od prednostnih nalog. V Hrušev-cu v teh dneh brnijo stroji, ki gradijo protipoplavne ukrepe. Pozitivne novosti so dokončanje kolesarske poti skozi mesto, možnost izposoje koles in jasnejša označitev poti, ki vodi proti Hruševcu. Morda bodo kolesarji namesto po ozkem podhodu pedala lahko nekoč poganjali po nadhodu, ki bi se začel v bližini novega parkirišču pri zdravstvenem domu in bi vodil do sotočja Voglajne, Kozarice in Pešnice. Občanom je v nenavadnem obdobju, ko smo že dolgo zaprti v meje svojih občin, veliko veselja prinesla nova praznična okrasitev ob Pešni-ci. Prvi mož Šentjurja ima v predalu tudi načrte za lepšo urejenost mestnega trga, aktualna je še ideja o posodobitvi občinske stavbe. Med občani veliko zanimanja zbujajo tudi prvi obrisi zasnove mestnega parka, za katerega javne predstavitve zaradi letošnjih koronskih razmer še ni bilo. Park naj bi Zgornji trg odločneje povezal s spodnjim delom mesta, še prej bo treba počakati na gradnjo krožišča in podhoda pri OŠ Franja Mal-gaja Šentjur. Gradnja je predvidena v začetku novega leta. Leto 2021 precej obeta tudi na kulturnem področju, saj ga je država razglasila za leto dr. Josipa Ipavca. Prihodnje leto bo minilo tudi 200 let od rojstva in 150 let od smrti »očeta šolskega atlasa« Blaža Kocena. V kolikšni meri bo Šentjurčanom uspelo izkoristiti in užiti obe obletnici, bo verjetno odvisno od virusa, ki je državljane v letu 2020 prikrajšal za marsikateri kulturni in Hrii-zahrii litririplr Tina Strmčnik med intervjujem v Kozjanskem parku. Bober je bil le poslušalec. (Foto: Andraž Purg - GrupA) PREGLED LETA 2020 9 Veliko žalostnih, a tudi spodbudnih zgodb Leto preobratov in upanja Ne samo da je imelo leto 2020 dan več, ampak je bilo prelomno na več področjih. Že spomladi smo se ujeli v primež epidemije, iz katerega se do tega trenutka še nismo izvili. Ko se je marca življenje ustavilo, smo bili prisiljeni delovne procese organizirati drugače. Vsi skupaj smo dokazali, da zmoremo. In to še vedno dokazujemo iz dneva v dan in iz tedna v teden, od ene številke Novega tednika do naslednje. Zagotovo je bilo (pre)več slabih informacij, težkih zgodb in poročil o izgubah. A pisale so se tudi dobre zgodbe. Čeprav se je v zadnjih 12 mesecih marsikaj spremenilo, je nekaj vendarle ostalo enako. Pri svojem delu sem imela priložnost srečati in spoznati izjemne posameznike, ki s svojim delom, požrtvovalnostjo in pogumom spreminjajo svet na bolje. Verjamejo v čudeže in drugačne sanje. LEA KOMERICKI KOTNIK Leto se je začelo »bumba-stično«. V Žalcu so pod taktirko programskega direktorja Dejana Tamšeta izpeljali že 14. mednarodni tolkalni festival Bumfest. In spet navdušili. Zanimivo, Tamše, ki velja tudi za idejnega očeta festivala, je v zadnjih letih po vsakem festivalu dejal, da je morda zadnji. Samo upamo lahko, da bomo lahko ob fantastičnih predstavah svetovnih zvezd tolkalne glasbe v Žalcu še uživali. Januarja 2021 zagotovo ne. A verjamem, da se ekipa s Tamšetom na čelu »koroni« ne bo uklonila. Napovedali odpuščanja, a so zaposlovali Podobno glasno, kot je bilo pozimi v središču Spodnje Savinjske doline, je bilo spomladi v Šaleški dolini. Ne samo da je novi koronavirus, takrat še kot velika neznanka, med ljudi vnesel veliko nemira, strahu in skrbi, so z napovedjo množičnega odpuščanja »udarili« še kitajski lastniki Hisense Gorenja. Prvotne številke so bile zastrašujoče, brez dela bi lahko v Sloveniji zaradi slabših poslovnih rezultatov kot posledica koronavirusa ostalo 1.500 ljudi, v celotni skupini 2.200. Te številke so nato nekoliko zmanjšali, a to ljudi, predvsem Velenjčanov, ni pomirilo. Ljudje so v znak protesta in podpore zaposlenim v mestu postavili V Velenju so se sredi leta poslovili od dolgoletnega župana Bojana Kontiča, ki je izgubil boj z zahrbtno boleznijo. V času njegove bolniške odsotnosti in po smrti je občino vodil podžupan Peter Dermol. Na oktobrskih nadomestnih volitvah je Dermol že v prvem krogu prejel dovolj glasov in prepričljivo premagal oba protikandidata - Darka Koželja in Benjamina Strozaka. Ob izvolitvi je Dermol napovedal, da bo nadaljeval začrtano delo Bojana Kontiča. transparent, na katerem je bilo zapisano nekoliko spremenjeno geslo rudarskega mesta: »Ni življenja brez Gorenja«. S kitajsko upravo podjetja sta se sestala tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in takrat še podžupan Peter Dermol. A so bili Kitajci precej neomajni. Vse do poletja, ko so začeli v podjetju beležiti veliko povečanje naročil. In tako je vodstvo podjetja namesto odpovedi pred poletnim kolektivnim dopustom napovedalo dodatno zaposlovanje. V podjetju so zabeležili rekordno število naročil in do jeseni v proizvodnji zaposlili 350 ljudi. Toliko jih bodo predvidoma tudi do januarja 2021, ko bodo začeli v Velenju izdelovati tudi televizorje. Sosežig še naprej razdvaja Termoelektrarna Šoštanj je poleti Arsu poslala poročilo o presoji vplivov na okolje (PVO) in tako uradno začela postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig. Gorivo SRF, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov, bi lahko začeli premogu poskusno dodajati konec leta 2021. Predstavniki Šaleškega eko gibanja temu odločno nasprotujejo. Dvomijo v verodostojnost podatkov in opozarjajo, da se nekateri vplivi na zdravje lahko pokažejo šele čez čas. Njihovim navedbam je pritrdila tudi nedavno obja- Pogled na savinjska hmeljišča, ki jih je ob spremljanju državnega prvenstva v jadralnem letenju in mednarodnega tekmovanje Celje Cup ujel fotoreporter Andraž Purg. Tekmovanje je poleti organiziral Aeroklub Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA) vljena recenzija PVO. Po naročilu Občine Šoštanj jo je izdelal zasebni Inštitut za okolje in prostor iz Celja. V Tešu so nad recenzijo negativno presenečeni, saj naj ne bi odražala strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO. Brez sezonskih delavcev ne bi bilo hmelja Medtem ko so se v Velenju spomladi borili proti izgubi delovnih mest v industriji, so v Savinjski dolini mrzlično iskali delavce za delo v hmeljiščih. V tem času navadno v Sloveniji dela veliko tujih sezonskih delavcev, ki k nam pridejo predvsem iz Romunije. Zaprtje meja zaradi koronavirusa je onemogočilo njihov prihod in hmeljarji so se bali, da bodo rastline ostale na tleh, posledično bi ostali brez pridelka. Poleg peščice sezonskih so tako hmeljarsko sezono reševali domači delavci, ki pa dela niso tako vešči, maja pa so se morali večinoma vrniti na delovna mesta. En dan so v hmeljiščih »trenirali« tudi nekateri vrhunski športniki, ki jih pri športnih uspehih podpira Pivovarna Laško Union. Podjetni zmagovalec Čeprav je spomladansko zaprtje zaradi koronakrize številna podjetja potisnilo na rob preživetja, je tudi v naši regiji nekaj takšnih, ki so znala spremenjene razmere obrniti sebi v prid in povečati prodajo. Zagotovo lahko med največje podjetne zmagovalce letošnjega posebnega leta prištevamo nazarsko podjetje BSH Hišni aparati. Podjetje, ki stremi k napredku in je že vrsto let v vrhu med predstavljenimi letnimi inovacijami, se je v vseh zadnjih krizah odzvalo dobro. Tudi iz tokratne zapletene ko-ronasituacije za zdaj izhaja kot zmagovalec. Za uspeh v negotovih časih sta, kot pravijo v podjetju, ključna prilagoditev in zaupanje v blagovno znamko. Podjetje BSH Nazarje letos praznuje 50-letnico. Jubilejno leto 2020 si bodo v podjetju ob izrednih razmerah zaradi pandemije zapomnili tudi po prejemu dveh pomembnih priznanj. Oktobra so prejeli naziv tovarne leta v Sloveniji, sredi decembra so se z enakim nazivom okitili še na mednarodni sceni. »Štrlijo« iz povprečja Zagotovo je ena lepših plati novinarskega dela spoznavanje ljudi, ki tako ali drugače izstopajo. Vsako leto postreže z res zanimivimi sogovorniki. Ena takšnih, ki človeka resnično navduši in osupne, je Hana Veler, ki je življenje zapisala znanosti. 24-letnica iz Šentruperta v Savinjski dolini je doktorska študentka s področja biomedicinskih znanosti na oddelku za patologijo na Univerzi v Oxfordu. Poleg zahtevnega študija se še vedno ukvarja s športom. Karate je v zadnjem času zamenjala za tek. Odtekla je že več polma- ratonov, letos se je pripravljala na prvi čisto pravi maraton, ki pa ga je žal »odnesla korona«. Med povprečne bi težko šteli tudi Andrejo Cepuš, ki je prepričana, da je zdaj pravi čas za srčno modrost žensk, za rušenje zidov in gradnjo mostov. Po poklicu je komu-nikologinja, po duši glasnica pristne ženske energije. Svoje poslanstvo je našla v preobrazbi sveta skozi ženski princip. Zvrhano mero poguma je pokazala Maša Vidmar, prejemnica medalje za požrtvovalnost in hrabrost. To si je Polzelanka prislužila s tem, ko je avgusta lani pogumno posredovala pri ropu zlatarne na slovenski obali. Solidarnost Zdi se, da se moj osebni zaključek leta vrti pretežno okoli dobrodelnih akcij, a solidarnost me spremlja celo leto. In vsako leto imam priložnost spoznati nekaj posebnih otrok in njihovih družin. Kljub nepredstavljivo zahtevnim bojem, ki jih dnevno bijejo, ti otroci in njihovi starši izžarevajo posebno energijo. Vsako leto se trudim, da predstavim kakšno zgodbo, s katero ljudi povabim k solidarnosti in podpori. Tako smo letos spoznali in verjamem tudi pomagali dvojčkoma Darjanu in Nikolasu, ki imata številne zdravstvene težave ter precejšen zaostanek na duševnem in razvojnem področju. Deklico Lino smo spoznali že pred letom, in sicer z obja- vo zgodbe male borke in njenih pogumnih staršev, ki se z vsemi močmi trudita deklico pospremiti na pot samostojnosti. Tokrat pa smo predstavili praznično spletno dražbo, na kateri starša zbirata denar za nadaljnje terapije. Z njimi namreč Lina lepo napreduje. V eni zadnjih letošnjih številk Novega tednika smo spoznali še pogumnega 18-me-sečnega Bona, ki na poti do svojih prvih korakov potrebuje pomoč dobrih ljudi. Zaradi težkega poroda je utrpel poškodbe, zaradi katerih ima kar nekaj zdravstvenih težav, zdravniki pa za zdaj še niso uspeli postaviti prave diagnoze. Kljub sprva črnogledim napovedim domačih zdravnikov je družina po posegu v Nemčiji bolj optimistična. A do prvih korakov jih čaka še veliko dela in samoplačniških terapij. Zmaga K veliki zmagi smo pred dnevi pospremili tudi prostovoljce, ki stojijo za dvema odmevnima decembrskima dobrodelnima akcijama - Božičkova tovarna daril in Misija človek. Zaradi številnih preprek zaradi koro-navirusnih omejitev jih je bilo ob začetku letošnjih akcij malo strah. A niso izgubili vere in zaupanja v ljudi in izkazalo se je, da je tudi letos zmagala solidarnost. Božiček je s pomočjo humanitarnega društva Enostavno pomagam obdaril 1.120 otrok, s pomočjo projekta Misija človek se praznikov lahko veselijo tudi v varnih hišah, materinskih domovih, zavetišču za brezdomce, s priboljški se mastijo tudi živali. Pravljice Čeprav leto ni bilo ravno pravljično, sem v zadnjem času prav pravljicam na široko odprla vrata in srce. Navdušile me niso le zgodbe, ampak predvsem avtorji. Za vse je to njihov knjižni prvenec. Kristjan Veber je človek, ki resnično živi za dobrodelnost in njegov Košček srca seže naravnost tja - do srca. Andraž Pušnik je neverjeten mlad vsestranski ustvarjalec, ki je med knjižne platnice ujel avtorsko gledališko predstavo Kje je Božiček. Lahko vam namignem, da se pogosto skriva povsem blizu nas. Alka Pak Storjak je po poklicu psihologinja in svetovalka za dobro počutje v organizacijah. A v prvi vrsti je mama. Mama dvojčkov Alexa in Mili ter čarobne deklice Niki, glavne junakinje resnične pravljice Verjamem v drugačne sanje. Verjemimo tudi mi. 10 PREGLED LETA 2020 Po bližnji okolici Celja, Konjiškem in Zgornji Savinjski dolini Razmeroma dobra občinska letina V občini Vojnik se je začelo epidemijsko leto 2020 uspešno. Kmalu po novem letu se je Božični Vojnik začasno poslovil, organizator Turistično društvo Voj-nik je bil zadovoljen zaradi množic obiskovalcev, ki so prireditev obiskali. Kraj, ki je bil v naši regiji dolga desetletja najbolj prepoznaven po psihiatrični bolnišnici, je po novem znan po Božičnem Vojniku. In to po vsej Sloveniji ter širše. BRANEJERANKO Napredovati je treba tudi v težkih časih, če se le da ... Po naložbeni plati je bilo voj-niško leto 2020 v znamenju največje naložbe zadnjih let. Občina je gradila nov nadomestni vrtec na Frankolovem, ki bo končan v prvih mesecih leta 2021. Med drugim je celovito prenavljala Keršovo in Kaševo ulico v občinskem središču, vključno s komunalnimi vodi. Iz Kaševe so se gradbeniki poslovili, v Keršo- vi bodo nadaljevali drugi del naložbe v letu 2021. V vojniški občini živijo že od nekdaj ustvarjalni ljudje, kar dokazuje knjiga Pomembne osebnosti občine Vojnik. Izšla je v začetku leta. Med bolj ustvarjalnimi je prav tako zadnji cinkar-nin kovač Jože Ribič, ki je poskrbel za novo zanimivost vojniške občine, za javno dostopno muzejsko zbirko. Zbral je kmečka, kovaška in druga orodja, različne naprave, kovaške izdelke, kmečke vprege, lonce, svetila, likal-nike, stara motorna kolesa in kolesa ter še marsikaj. Tudi gradu Lemberg nad glavno cesto proti Dobrni se je letos postopoma vračal nekdanji sijaj, saj je lastnik nadaljeval obsežna prenovitvena dela. Napredovali sta tudi dve manjši občini, ki mejita na Celje. Turistična Dobrna se je letos spominjala 200-letnice svojega znamenitega Zdraviliškega parka. V njem je narava v zadnjih letih večkrat pokazala svojo rušilno moč: zvrstili so se žled, vetrolom, snegolom ter hudo poletno neurje. Občina je letos nadaljevala obsežno obnovo parka in mu omogočila, da bo lahko preživel. Vlagala je tudi na drugih področjih, na primer na cestnem. V občini Štore so na začetku leta odmevali podatki iz raziskave revije Moje finance o življenju v slovenskih občinah. Štore so izstopale po dveh podatkih. Po tem, da so se znašle po prirasti prebivalstva na prvem mestu v državi. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile neto plače na področju štorske občine četrte najvišje v Sloveniji. Po tem podatku je znašala štorska neto plača 1.197 evrov. Občina je letos med drugim vlagala na območju športnega parka in v prenovo cestnega odseka na območju Kompol. Z dvojčki in s trojčki Tudi za območje upravne enote Slovenske Konjice - ki obsega konjiško, vitanjsko in zreško občino - je bilo leto 2020 težko. Po drugi strani je bilo to plodno leto, saj je bilo kljub različnim oviram urejeno marsikaj. V Žički kartuziji je občina poleti začela prenovo ostankov gotske cerkve, saj ji je grozilo, da se bo sesula. Občina Slovenske Konjice si je za prenovo tega kulturnega spomenika državnega pomena dolgo prizadevala. Pred koncem junija je bila podpisana pogodba o zagotovitvi dveh milijonov evrov iz državnega proračuna. Za letos je dalo ministrstvo za kulturo na voljo 800 tisoč evrov in za prihodnje leto še 1,2 milijona evrov. Gre za državni projekt. Na območju Žičke kartuzije je bilo opravljeno še marsikaj, med drugim je občina letos končala prenovo zgornjega gospodarskega poslopja izjemnega kulturnega spomenika. Epidemija ni uspela izničiti niti vsakoletnega Konjiškega maratona, upoštevane tekaške prireditve. Organizator, ki je končal zbiranje prijav predčasno, je letošnje število tekačev bistveno omejil. Lanskima zmagovalcema Neji Kršinar in Mitji Krevsu je lani dosežena državna rekorda uspelo še izboljšati. Živahno je bilo tudi na področju različnih občinskih naložb. Opravljena je bila celovita prenova konjiškega letnega kopališča, začeta je bila gradnja prizidka zdravstvenega doma, v Tepanju je bil vrtec prenovljen in razširjen, glasbena šola je dobila dodatne prostore v dvorcu Trebnik in še bi lahko naštevali. Leto 2020 je bilo tudi prvo leto izvajanja konjiškega participativnega proračuna. Podobno sta napredovali občini Zreče in Vitanje, kljub vsem težavam, ki sta jih imeli zaradi epidemije. Zrečani so imeli med spomladanskim valom epidemije veliko srečo, saj so ga uspeli preživeti zdravi. Ko je bila konec mar- ca ponovno odprta kmečka tržnica, so se morali navaditi na nov, protikoronski način življenja: tri branjevke, ki so prodajale pridelke in izdelke, ter njihovi kupci so bili zaradi epidemije zaščiteni. Kupci so si najprej morali razkužiti roke, uporabiti rokavice, pristopati k stojnici posamično ter ostati od prodajalk primerno oddaljeni. Te so prav tako uporabljale zaščitne rokavice ter razkužilo ... Danes je vse to seveda samoumevno, a žal ne za vse ljudi. Že med spomladanskim valom je številne Zrečane presenetilo, da so se pojavili med divjanjem koronavirusa na Rogli številni izletniki iz različnih delov države. Ko se je maja začelo vračati življenje v nekoliko normalnejše »tirnice«, je ponovno odprla vrata nova turistična znamenitost na Rogli, Pot med krošnjami. V vseh občinah si želijo čim več otroškega živža-va, saj otrok primanjkuje. Nevsakdanji - in od takrat vsakdanji - prizor se je pojavil v vitanjski osnovni šoli na začetku letošnjega novega šolskega leta. V prva razreda je vstopilo 34 prvošolčkov: v vsakem od njiju sta po dva para dvojčkov, v enem so se jim pridružile še trojčice. Gozdovi bodo šumeli V zgornjesavinjski prestolnici, v Mozirju je bilo leto 2020 med drugim v znamenju nadaljevanja gradnje novih stanovanj. V Po-drožniku so bili na območju za upravnim centrom zadnja leta zgrajeni trije bloki. Letos se je začela gradnja še enega. Tudi stavba nekdanjega sedeža mozirske občine in upravne enote ne bo več samevala. Brez nove namembnosti je bila vse od leta 2006, ko je bilo zgrajeno veliko poslopje Upravnega centra Mozirje. Stavbo nekdanje občine je v začetku leta kupila celjska družba Remont, ki bo tam uredila stanovanja. Septembra je začela v Mozir- ju delovati zgornjesavinjska enota varstveno-delovnega centra, ki se je priselila iz sosednjih Nazarij. Spodbudne novice so prihajale tudi iz drugih občin Zgornje Savinjske doline ... V Nazarjah je sedež območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki skrbi za najbolj gozdnato območje naše regije, to je za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Za tamkajšnje gozdove so bila zadnja leta uničujoča. Pred šestimi leti je pustošil žledolom, decembra 2017 so sledili rušilni vetrovi, ki so se naslednje leto v oktobru ponovili. Po vsem tem se je pojavilo se več kot osemsto hektarjev ogolelih površin. Med vseslovensko spomladansko akcijo je bilo v obeh dolinah do konca aprila posajenih približno šestdeset tisoč sadik in to na 25 hektarjih. Posaditev je bila financirana iz evropskih in državnih sredstev. V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline je bilo leto 2020 nasploh pestro. Gornjemu Gradu, ki ima ogromno katedralo, je uspelo spomladi dokončati dveletni projekt njene delne prenove. Župnija ga je uresničila s pomočjo kulturnega ministrstva ter občine. V cerkvi, ki je po prostornini največja v Sloveniji, je bila med drugim celovito prenovljena streha cerkvene ladje. Uspešno je bilo na primer tudi Ljubno, ki je izvedlo tik pred izbruhom epidemije tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Prvi uspeh letošnje tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske predstavlja že to, da je ljubenski organizator uspel izvesti tekmo kljub pomanjkanju snega. Odlično so se izkazale tudi slovenske skakalke, ki so bile po ekipni tekmi na drugem mestu. O prijetnih novicah smo poročali tudi iz sosednjih Luč, kjer je bilo v začetku leta odprtje nove večnamenske dvorane. Proti koncu leta smo poročali še o prvi samo-oskrbni energetski skupnosti v državi, ki je v tej občini. Turistična Dobrna se je letos spominjala 200-letnice svojega znamenitega Zdraviliškega parka. Občina je letos nadaljevala njegovo obsežno obnovo. (Foto: SHERPA) Zadnji cinkarnin kovač Jože Ribič je poskrbel za novo zanimivost vojniške občine, za javno dostopno muzejsko zbirko. Na fotografiji je z vnukom, ki ga prav tako zanima kovaštvo. PREGLED LETA 2020 11 Anketa: Kako »naši« poslanci ocenjujejo svoje delo? Od infrastrukturnih projektov do okoljske sanacije Na državnem političnem parketu je preteklo leto zaznamoval nepričakovan odstop premierja Marjana Šarca, ki je pričakoval predčasne volitve. V težkih koronačasih do njih ni prišlo. Približno mesec po Šarčevem odstopu je vodenje vlade prevzel premier Janez Janša in se tako tretjič zavihtel na mandatarski položaj. Ob koncu leta se je na čelo DeSUS vrnil Karl Erjavec, ki naj bi stranko videl v Koaliciji ustavnega loka. Najprej se je kot potencialni mandatar javnosti predstavil ekonomist Jože P. Damijan, zdaj se omenja, da bi mandatar lahko postal kar sam Erjavec. ŠPELA OŽIR Državno politiko v tem mandatu soustvarja deset poslancev, ki so bili izvoljeni v Savinjski statistični regiji, torej v peti oziroma šesti volilni enoti. Ob koncu leta smo jih povprašali, kako ocenjujejo svoje delo z vidika naše regije. Vsi se na naša vprašanja niso odzvali. Ljubo Žnidar Ljubo Žnidar, SDS »V letu, ki se od nas poslavlja, je bila na prvem mestu skrb za zdravje. Sprejetih je bilo 6 protikoronskih ukrepov v vrednosti 5,2 milijarde evrov za pomoč državljanom in gospodarstvu. Vesel sem, da sem lahko ponovno prispeval na področju infrastrukture, ki ga pokrivam, in da so zastavljeni projekti postali prednostni. Gre za obnovo regionalne ceste Velenje-Polzela, obnovo ceste skozi Šempeter in obeh krožišč v Žalcu. Protipoplavna zaščita reke Savinje na območju med Latkovo vasjo in Letušem je umeščena v realizacijo 2021-2023, medtem ko sta bila decembra sprejeta zakon o znižanju davka na motorna vozila za vse lastnike ter popolna oprostitev davka za vsa gasilska vozila od 1. januarja 2021. Dvig povprečnin za 6 odstotkov znese 3,4 milijonov za vse občine Spodnje savinjske doline. Treba je omeniti tudi pomembno povezavo Savinjske doline proti Avstriji z začetkom del na novi hitri cesti Velenje-Slovenj Gradec. Ker smo hmeljarska dolina, sem bil zelo vesel sodelovanja z društvom hmeljarjev pri gradnji namakalnega sistema. Smo tik pred vrati leta 2021, v katerem si bom po avstrijskem vzoru prizadeval za pavšalno obdavčitev kmetij z dopolnilno dejavnostjo in malih obrtnikov. Moji prednostni nalogi bosta zagotovo tudi izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, da gospodarstvo in zaposleni dobijo nov zagon ter vse povezano z obvladovanjem epidemije.« Lidija Ivanuša, SDS »V letu 2020 je bilo moje poslanstvo v prvem mandatu dokaj uspešno kljub epidemiji covida-19, s katero se spopadamo v tem času in so stiki zaradi tega močno omejeni. Na svojo pobudo sem se sestala z županom Občine Polzela Jože-tom Kužnikom, ki mi je predstavil razvojno naravnane občinske projekte, za katere se že dlje časa zavzema. Ponudila sem popolno Lidija Ivanuša podporo in pomoč kot poslanka na državni ravni pri uresničevanju teh izjemno pomembnih projektov za prihodnost občanov občine Polzela. Še posebej želim poudariti, da sta ta koalicija in vlada v teh zaostrenih okoliščinah uspeli skupaj tudi z mojim glasom in glasovi stranke SDS ter koalicijskih strank sprejeti višje povprečnine za občine za leta 2020, 2021 in 2022. Za lokalno raven je izjemno pomemben tudi zakon o razbremenitvi občin. Na letni ravni pomenita ti dve spremembi velik finančni doprinos za financiranje razvoja v lokalni skupnosti. Imam zelo močan socialni čut, zato smo se v OO SDS Polzela odločili za dobrodelno akcijo v pomoč ranljivim skupinam. Solidarnost in odgovornost sta vrednoti, s katerima bi označila svoje delovanje v teh negotovih, kriznih časih.« Nik Prebil, LMŠ »Leto 2020 je bilo drugačno, na trenutke takšno, da bi ga najraje pozabili. Kljub menjavi oblasti in še vedno trajajoči zdravstveni krizi najdemo tudi dobre stvari. Na začetku leta je LMŠ kot vodilna stranka Nik Prebil vlade Marjana Šarca krojila državno politiko. Kljub manjšinski vladi sta se v družbi čutila optimizem in stabilnost. Danes - kot največja opozicijska stranka - ostajamo zvesti svojim načelom in se zavzemamo za dobrobit vseh. Moje vodilo pri delu je: če želimo najti najboljše rešitve, moramo vselej prisluhniti potrebam državljanov. Zelo pomembno je tudi lokalno okolje, zato sem v rednem stiku tako z župani kot z občani. Vesel sem, da se regija, kjer sem bil izvoljen, dobro razvija. Pred kratkim smo v parlamentu soglasno sprejeli zakon, ki občinam prinaša pomembne prihranke, nastal je še v času vlade Marjana Šarca. V Spodnji Savinjski dolini je bilo uresničenih tudi več infrastrukturnih projektov - od zagotavljanja poplavne varnosti do ureditve lokalnih in regionalnih cest. Dokazali smo, da lahko zadeve premaknemo naprej in z dobrimi projekti pomagamo celotni Savinjski dolini. Upam, da smo se vsi iz trenutnih razmer naučili, da je v marsikaj treba vlagati pravočasno, še preden se zalomi, in da ne smemo popuščati, ko gre za zaščito temeljnih vrednot, ki so v času krize še posebej ranljive.« Matjaž Han, SD »Za nami je težko leto epidemije, ki je prineslo stiske veliko ljudem. Ves čas trdim, da bi bilo treba v epidemiji več pozornosti nameniti reševanju gospodarske in socialne krize, predvsem bi bilo treba pomoč usmeriti k tistim posameznikom, skupinam in dejavnostim, ki jo najbolj potrebujejo. Sam in Poslanska skupina SD smo k vladnim protikoronskim zakonom predlagali številna dopolnila za hitrejšo, predvsem bolj usmerjeno pomoč samostojnim podjetnikom, obrtnikom in dejavnostim, ki so najbolj prizadete. Z amandmaji k proračunoma za leti 2021 in 2022 sem poskušal zagotoviti sredstva za uresničitev zastavljenih projektov v Laškem, med drugim za gradnjo protipoplavne Matjaž Han zaščite ob nabrežjih Savinje, žal koalicija temu ni prisluhnila. Vesel sem, da se uresničujejo večletne težnje, tudi nas poslancev tega območja, za nadgradnjo železniške proge Zidani Most-Celje, končuje se gradnja novega mostu čez reko Savinjo v Laškem, končno se je začela obnova državne ceste med Radečami in Zidanim Mostom, kar je predstavljalo ozko grlo glavne cestne povezave med Posavsko, Zasavsko in Savinjsko regijo. Tudi v prihodnjem letu bom s poslanskimi pobudami od ministrstva za infrastrukturo terjal več angažmaja za (že) obljubljeno gradnjo krožišča v Laškem, ki bi pomembno sprostilo prometne zastoje ter omogočilo veliko večjo pretočnost prometa proti Celju.« Janja Sluga, SMC »Okoljska sanacija Celjske kotline je bila moja prednostna naloga tudi v iztekajočem se letu. Bila sem glas Celja in zadovoljna sem, da mi je uspelo zanj izboriti pomembne projekte in državna sredstva. Pristojnega ministra sem uspela prepričati v nadaljevanje sanacije celjskih vrtcev, za kar bo v letih 2021 in 2022 skupno zagotovljenih 1,5 milijona evrov. Še višji znesek bo v prihodnjih dveh letih namenjen sanaciji Stare cinkarne, 3,9 milijona evrov. Do leta 2024 kar 18,5 milijona. Če k temu prištejem še ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka v Celjski kotlini, bo naložba države vredna več kot 44 milijonov evrov. Po več kot desetletju neuspešnih poskusov sem letos na pobudo stanovalcev dosegla vzpostavitev delovanja semaforja na križišču Ulice IX. divizije in Pleteršnikove ulice v Celju. Prav tako se trudim za gradnjo pločnika in kolesarske steze med Košnico in Tremerjem ter prestavitev avtobusne postaje Sevce v Laškem, ki je zaradi neustrezne osvetlitve in lokacije za vse uporabnike zelo nevarna. Z veliko napori sem dosegla več denarja za razpise sofinanciranja naložb v osnovne šole, saj je med tistimi, ki takšno investicijo nujno potrebujejo, tudi OŠ Hudinja. Za ljudski univerzi v Celju in Žalcu je pomembna sprememba pravilnika, po kateri bosta v prihodnje dobili več sredstev za redne zaposlitve v osnovnih šolah za odrasle. Na pobudo Gasilske zveze Celje mi je uspelo uzakoniti pomembno oprostitev plačila DDV ob nakupu gasilskih vozil za vse gasilce v državi. Zadovoljna sem, da mi je na pobudo Gasilske zveze Celje uspelo uzakoniti tudi pomembno oprostitev plačila davka na dodano vrednost ob nakupu gasilskih vozil za vse gasilce v državi. Gre za na videz majhen, a zelo pomemben ukrep. Vse našteto je rezultat posluha in sodelovanja z lokalnim okoljem. To je bistveno za uspešno opravljanje poslanske funkcije.« Aleksander Reberšek Aleksander Reberšek, NSi »Vlada je na decembrski seji odločila, da se prostovoljnim gasilskim društvom zaradi izpada prihodkov v letu 2020 iz proračuna zagotovi sredstva za nakup opreme in gasilskih vozil. S takšnimi odločitvami se še bolj kaže, da sta tako kot jaz tudi minister za obrambo Matej Tonin in državni sekretar Damijan Jaklin zavedna gasilca. Svojo največjo zmago vidim v dogovoru, da je od sprejetega PKP6 omogočeno brezplačno sobivanje staršev v bolnišnici z otrokom do 14. leta. Od tega tedna je omogočeno še brezplačno sobivanje staršem vseh otrok s posebnimi potrebami brez starostne omejitve. Zelo sem vesel, da bomo po dolgotrajnih prizadevanjih naslednje leto na Vranskem končno dobili še eno zobozdravstveno ambulanto za odrasle. Na infrastrukturnem področju se nam kmalu obeta ureditev hodnika za pešce ob državni cesti Ločica-Šentrupert v naselju Prekopa. Obnova mostu v Letušu ter gradnja krožišča in križišča že potekajo v skladu s terminskim načrtom. Septembra sva se z županom Prebolda pogovarjala o stanju državnih cest v občini Prebold. Po ugotovitvi, da je najbolj poškodovan odsek na cesti Pre-bold-Trbovlje, smo kmalu uredili del tega odseka, preostanka se bomo lotili spomladi. Vesel sem, da v NSi držimo obljubo, da bomo delali za vse ljudi in to vestno izpolnjujemo - korak za korakom. Za leto 2021 si želim, da bi prebivalci Spodnje Savinjske doline živeli čim bolj kakovostno. Želim si čim več obnovljenih cest, začetek gradnje suhega zadrževalnika na Merinščici, obnovo ceste Pol-zela-Velenje, križišče v Parižljah, rondo v Pondorju in obnovo ter razširitev državne ceste Pondor-Tabor, hodnik za pešce nad avtocesto na Vranskem.« 12 KULTURA Prejemniki celjskih zvezd za leto 2020: (z leve) Špela Mastnak, Rolanda Fugger Germadnik in Sebastjan Weber. Ob častitljivem 75-letnem jubileju delovanja je Celjski godalni orkester v Narodnem domu pripravil slavnostni (Foto: SHERPA) koncert. (Foto: SHERPA) Kaj je zaznamovalo kulturo v letu 2020? Nekaj odmerkov virtualnega nadomestka naj tudi ostane Iztekajoče se koronaleto je bilo velik izziv tudi za kulturne ustanove in ustvarjalce, saj so se morali soočiti z razmerami, kot jih doslej še ni bilo. Kulturne ustanove so bile v prvem in drugem valu epidemije skupaj zaprte več kot četrtino leta. Nekoliko bolje so jo odnesle le knjižnice, ki so jim vladni ukrepi pod določenimi omogočili dostop za obiskovalce (brez-stična izposoja, vstop omejenega števila obiskovalcev na določeno kvadraturo prostora). Kulturni ustvarjalci niso mogli javnosti predstaviti svojih dosežkov in uresničevati svojega programa, zato so se mnogi znašli v finančni stiski. ROBERT GORJANC Med kulturnimi ustanovami, ki so najbolj občutile vladne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, so gledališče in kinematografi. V Gledališču Celje so se na nov izziv odzvali s predvajanjem gledaliških predstav na Youtubu in z drugimi virtualnimi vsebinami, ki so jih ustvarjali člani gledališkega ansambla. Tudi Mestni kino Metropol je pripravil zanimive spletne filmske projekte, podobno so se odzvali tudi v drugih kulturnih ustanovah (muzejih, arhivih, galerijah ...) ter producenti kulturnih vsebin, da bi na ta način obdržali stik z zvestim občinstvom. za slednjo še posebej v času prvega vala, ko so bile tudi knjižnice in knjigarne (ki so še vedno) zaprte za obiskovalce. Odziv privržencev kulture v koronakrizi kaže, da je to področje za ljudi v času skrbi in stisk še posebej pomembno, da s knjigo, z virtualnimi gledališkimi in s kinopredstavami ter z muzejskimi, literarnimi, glasbenimi, likovnimi in drugimi vsebinami lažje premo-ščajo obdobje negotovosti, ki bo očitno trajalo še nekaj časa. Upajmo, da vendarle ne pre- dolgo in da bomo v letu 2021 lahko spet uživali v fizičnem gledališču, kinodvorani, muzeju, knjižnici, galeriji ..., čeprav še vedno z masko kot eno sprejemljivih postranskih škod koronačasa. Do takrat se s posnetki na- ših fotoreporterjev spomnimo koronautripa in dogodkov v knežjem mestu, ki je bilo kulturno živahno zlasti v času med prvim in drugim valom epidemije, in sicer v pomenu, kot si ga želimo po »koroni«. Če je bila »korona« na področju kulture za kaj dobra, je bila zagotovo za to, da so nastale mnoge zanimive vir-tualne vsebine in rešitve, ki so obogatile fizično ponudbo kulturnih ustanov in ustvarjalcev. Čeprav so virtualne vsebine v času epidemije predvsem začasna rešitev, saj fizičnega doživetja kulturnih dogodkov nič ne more nadomestiti, je dobro, da ostanejo del programske ponudbe tudi v prihodnje oziroma da jo dopolnjujejo. Spodbudno je tudi, da se je v času »korone« okrepilo tudi zanimanje za knjigo, tako v fizični kot elektronski obliki, Festival Izrekanja je s kombinacijo virtualnih dogodkov in klasičnih literarnih večerov v tem posebnem letu dokazal, da je Celje dobilo še en vrhunski pesniški festival. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Tudi Celjska Mohorjeva družba je v tem letu namenila pozornost Almi M. Karlin in založila njeno knjigo Daljna ženska. O njej je na predstavitvi v lapidariju spregovorila prevajalka tega dela Jerneja Jezernik. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Ko je še Mestni kino Metropol deloval na običajen način: ob premieri filma Vsi proti vsem, ki se ga je udeležil tudi del ekipe ustvarjalcev filma. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Sredi marca so v Gledališču Celje morali na vhodna vrata dvorane napisati obvestilo, s katerim so odpovedali predstave, vključno z Dnevi komedije. (Foto: SHERPA) KULTURA 13 Novinarska konferenca ob Enkratnem festivalu Hiše kulture Celje (Foto: SHERPA) Razstava na prostem o znamenitih raketarjih, ki jo je pred Tehnoparkom pripravil Zgodovinski arhiv Celje (Foto: SHERPA) Ko je bilo še mogoče obiskovati galerije: z razstave stalne zbirke v Galeriji sodobne umetnosti Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Pred odprtjem razstave o roku sta za obiskovalce spregovorila direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar in avtor razstave Sebastjan Weber. Z balkona muzejske stavbe je na odprtju zapel legendarni Zoran Predin. (Foto: SHERPA) Jože Volfand, ki je s svojimi podjetjem Fit media Veronikino nagrado razvil v ugleden pesniški dogodek v Sloveniji, je na slovesnosti v Narodnem domu še zadnjič podelil zlatnik poezije, tokrat je bil laureat Iztok Geister. Fit media se po dolgih letih poslavlja od projekta, ki se seli pod okrilje Hiše kulture Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA) V okviru projekta Vstop prost so celjski umetniki na zvezdi pripravili tradicionalno inštalacijo. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Celei Municipium Claudium Celeia, ki jo je izdal Pokrajinski muzej Celje Barbara Trnovec podpisuje svojo novo knjigo o znameniti celjski popotnici soočati z nenehno spreminjajočimi se odloki vlade, kar zadeva možnosti in v kateri so zajeta nova spoznanja o tem veličastnem obdobju celjske Neskončno potovanje Alme M. Karlin. V letu 2020 je bil to še en ambiciozen dostopa obiskovalcev do knjig. Na fotografiji direktorica OKC mag. zgodovine. (Foto: SHERPA) založniški projekt Pokrajinskega muzeja Celje. (Foto: SHERPA) Polona Rifelj. (Foto: SHERPA) 14 KRONIKA V LETU 2020 Sodnega epiloga v primeru umora na Polzeli zaenkrat še ni. Poškodba policistke in nato še streljanje v drugo policistko na Velenjskem še vedno odmevata. Nemirno črnokronično leto 2020 Od umora do »zlivanja gnojnice« na policiste in varnostnike Leto 2020 je bilo tudi na področju črne kronike črno. Kakšne posledice bo prinesla epidemija, naj bi se v odklonskih dejanjih pokazalo kmalu. To ni skrivnost, na to opozarjajo tudi strokovnjaki iz policijskih vrst. Bistvenega upada pri različnih kršitvah v letu 2020 na žalost ni bilo. Umor na Polzeli je zaznamoval že začetek leta. Od takrat so se kazniva dejanja samo še vrstila in zaznamovala mnoga življenja. SIMONA SOLINIC Spomnimo, da je na Polzeli februarja 43-letni Andrej Vrščaj s sekiro ubil 69-letnega soseda. Umor se je zgodil pri spravljanju drv. Ko je sina poskušala umiriti mama, jo je tako močno odrinil, da je padla in se poškodovala. Storilec je s kraja pobegnil, a so ga kasneje izsledili v Avstriji. Sodišče v tem primeru še ni reklo zadnje besede. Vlomi strašili ljudi Začetek leta je bil hud tudi za več kot deset celjskih družin. Tem so storilci vlomili v stanovanja in pokradli marsikaj. »Najhujši je šok. Še danes, ko stopim v svoje stanovanje, me zmrazi,« je dejala Celjanka, ki so ji storilci takrat razmetali vsak kotiček doma in pokradli vso zlatnino ter nekaj denarja. Skupini vlomilcev so čez čas policisti sicer stopili na prste, šlo naj bi za družbo Gruzijcev, ki so vlamljali na poseben način in to največkrat v stanovanja, ki so imela sicer dobre pro-tivlomne ključavnice na vratih. A kriminalcev niso ustavile. Šele po prijetju se je strah pri ljudeh nekoliko polegel, a stiska je ostala. »Ne le denar, odnesli so mi vse spomine ...« je dejala oškodovanka. Bolnišnične preiskave V prvi polovici leta je bilo na Celjskem tudi nekaj odmevnih V letu 2020 smo nekajkrat poročali tudi o povečanem številu vlomov na določenih območjih. Tak primer je bil na območju Braslovč in Polzele. Takšna poročanja ne pomenijo samo, da nas zanima, ali je policija pri tem opravila svoje delo. Pomenijo tudi osveščanje ljudi o tem, da naj bodo previdnejši in naj bodo pozorni na dogajanje v svoji okolici. Pogosto smo namreč ljudje, sosedje in bližnji tisti, ki lahko s preventivnim dejanjem preprečimo kakšno kaznivo dejanje. preiskav, med drugim preiskava zaradi nadzora gradbišča bolnišnične novogradnje. Politično ozadje vodstvu celjske bolnišnice kljub epidemiji še danes ne pusti usmerjenega dela. Policija je spomladi namreč preverjala okoliščine o menjavi nadzornika gradbišča, čeprav bolnišnica s tem ni imela nič, saj je naložba v bolnišnično novogradnjo projekt ministrstva za zdravje, še več, bolnišnica je na določene nepravilnosti pri projektu opozarjala sama. Nato so v prostore bolnišnice zakorakali kriminalisti. Ti so bili v bolnišnici večkrat zaradi afere z nabavo ventilatorjev za zdravljenje covidnih bolnikov. Naj ob tem dodamo, da je bila celjska bolnišnica ena redkih, ki je sama nabavila dodatno opremo za ventilatorje, medtem ko so v ostalih bolnišnicah državno nabavljeni ventilatorji največkrat pristali v skladiščih. Mladi in objestni Konec poletja in začetek jeseni sta bila pestrejša od mesecev pred tem. Poročali smo o objestnih mladih kolesarjih, nad katerimi so besneli mimoidoči v mestnem središču Celja, saj so vozili po enem kolesu in ogrožali pešce. Objestno naj bi se vozili tudi v primestnih naseljih. Nalašč so vozili v neposredni bližini pešcev in tekmovali, kdo se jim bo najbolj približal ter se jim v zadnjem trenutku izognil. Policija je nekatere celo kaznovala, a je hkrati priznala, da ima pogosto zvezane roke, saj starši doma nad mladimi nimajo pravega nadzora. Da je policija imela prav, kažejo izjave občanov, ki pravijo, da iste mlade skupine opažajo v teh mesecih, saj ne upoštevajo ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, poleg tega naj bi mladi pogosto uporabljali pirotehnične izdelke, ki že od sredine novembra vznemirjajo Celjane. Naša regija in prometna nevarnost Prav tako smo jeseni pisali o prometni varnosti, na katero v naši regiji ne moremo biti Eden vidnejših primerov črne kronike je poskus zastrupitve partnerke in otroka. Partnerki in otroku naj bi storilec ponudil krofe, v katerih naj bi bile psihoaktivne snovi. Storilca ne sumijo samo poskusa umora, ampak tudi kaznivega dejanja grožnje, so ob dogodku navedli na celjski policiji. Storilec, 32-letni Luka Vlaovič, je bil v preteklosti že obsojen zaradi poskusa uboja. Eden od primerov, za katerega javnost že celo leto čaka na epilog - podobno bo tudi v letu 2021 - je primer Atrij. Zaradi številnih nepravilnosti v poslovanju še nihče ni sedel na zatožno klop. Zadevo bomo še naprej spremljali. (Foto: Andraž Purg - GrupA) ponosni, saj spadamo med najbolj nevarne voznike ter med regije, kjer je alkohol resna težava na cestah. Pijanih voznikov se ne da »spraviti« s cest. Povprečna stopnja alko-holiziranosti med povzročitelji prometnih nesreč na Celjskem je še vedno v vrhu Slovenije. Opozarjali smo tudi, da so v prvih šolskih dneh celjski občinski redarji premaknili »znamenit« radar na Ljubljanski cesti v Celju, kjer so ravno takrat občani v večernih urah zaznali tekmovanje v divjanju voznikov. Stacionarni radar z Ljubljanske ceste, ki je v občinski proračun zaradi izrečenih glob »prinesel« kar nekaj denarja, je zdaj na Ostrožnem. Glede na to, da ga spet čaka premestitev nazaj na staro lokacijo, bomo naslednje leto seveda spet preverili, ali se bo to tudi dejansko zgodilo. Na Ljubljanski cesti, kjer so prevelike hitrosti postale že stalnica voznikov, je namreč tudi več mladih, ki ob običajnem šolanju tam vstopajo na avtobuse. Ilegalnih prehodov vse več Prometna varnost ni edina, ki skrbi policiste, zaskrbljeni so tudi zaradi več ilegalnih prehodov meje, saj je naša regija tudi obmejna. Rogatec je občina, kjer izsledijo največ ilegalnih prebežnikov, sicer podatkov o tem, da bi naredili občanom kakšno škodo, ni. Izsledijo jih tudi v različnih delih ostalih občin, saj ilegalni migranti želijo samo v tujino, kar pomeni, da je Slovenija zanje prehodna država. Policija je poostrila nadzor, ob meje postavila posebne kamere in še dodatne tehnične ovire. Koliko je pri tem uspešna, je drugo vprašanje. Problem na področju ilegalnih migracij so predvsem organizirane združbe, ki tihotapijo ljudi. »Zlivanje gnojnice« Na povečanje nekaterih kršitev, predvsem javnega reda in miru, je vplivala epidemija predvsem v primerih »zlivanja gnojnice« zaradi jeze nad situacijo nad varnostnike in policiste. Varnostniki so tako tarče jeze ljudi pred trgovina- mi že od prvega vala epidemije, policisti skoraj vsak dan. Spomnimo samo na dva primera na Velenjskem. V prvem primeru je policistko z nožem poškodoval mlajši moški, le nekaj dni zatem je na policistko med prometnim nadzorom streljal moški v Šoštanju. Policija ne skriva strahu, da bo tovrstnih primerov še več. Več naj bi bilo tudi kaznivih dejanj, povezanih s spletom, torej kibernetskih napadov. Ti so se vrstili že ves čas, torej ko epidemije še ni bilo, pri čemer se je že nekoliko povečalo njihovo število zaradi dela od doma in spletnih nakupov. Podjetja in posamezniki so tako leta 2020 na račun lahkovernosti ali prenizke skrbi za kibernetsko varnost izgubljali vrtoglave zneske. Ena tistih zgodb, ob katerih vendarle lahko zapišemo, da so se dobro končale, je primer štirih družin, ki jim je oktobra 2019 v Migojnicah požar uničil večstanovanj-sko hišo. V letu 2020 so se končno lahko vrnile v svoje domove - po zaslugi ljudi, ki so z Rdečim križem zbrali denar za obnovo hiše. Ta primer kaže, da so ljudje - kljub že tako veliki socialni stiski -znali stopiti skupaj in pomagati sočloveku. Verjamemo, da je takšnih primerov še več, a so pogosto skriti pred očmi javnosti. V letu 2020 je odmeval tudi primer večkratnega kršitelja, ki se ni ravno brzdal pri svojem početju. Ne le da je poškodoval več vozil in pnevmatik, ampak je tudi oškodovancem grozil ter jih žalil. Šlo je za starega znanca policije, ki je bil do zdaj zaradi različnih kaznivih dejanj že pravnomočno obsojen. Osumljen je bil tudi nasilja v družini. Epidemija je dodobra okrnila tudi delovanje celjskega sodišča. Ne samo zaradi primanjkljaja kadra, saj se zaposleni niso mogli izogniti okužbam, ampak zaradi ukrepov pri izvajanju narokov oziroma obravnav. Spomladanski val epidemije je povzročil tudi podaljšanje sodnih postopkov, saj so bile takrat preklicane vse sodne zadeve, ki niso bile nujne. Do podaljšanja je prišlo na vseh pravnih področjih. Postopki so daljši tudi zato, ker vse sodne dvorane niso primerne za obravnave, zaradi izvajanja ukrepov je namreč lahko v istem dnevu v isti dvorani manj obravnav ... KRONIKA 15 Ш«.. «Г Plaz zasul dve osebi V nedeljo se je ob približno 11.30 v Turskem žlebu, to je na območju Policijske postaje Mozirje, sprožil snežni plaz. Pri tem je sneg zasul dve osebi, in sicer 54-letno žensko in 50-letnega moškega. V času sprožitve je bilo na območju plazišča 11 ljudi. Pri reševanju ponesrečencev in sondiranju plazu sta sodelovala gorska reševalna služba iz Celja in policist pripadnik gorske policijske enote. 50-letni moški ni iskal zdravniške pomoči, 54-letno žensko so oskrbeli v celjski bolnišnici, kamor so jo odpeljali s helikopterjem Slovenske vojske. Ženska je dobila le lažje telesne poškodbe. Na območju naše regije je bilo letos več kot 12 nesreč v gorah. Gorski reševalci tako opozarjajo na nujno dobro opremljenost, če se ljudje odpravljajo v gore. V tem času, ko v visokogorju grozijo snežni plazovi, mora vsak, ki se odpravlja v višje lege, imeti v opremi plazovno žolno in sondo ter snežno lopato. Poleg tega še mobilni telefon, komplet prve pomoči, baterijsko svetilko, cepin in dereze. Še vedno so najpogostejši dejavniki nastanka plazov veliko novozapadlega snega, nagib pobočja med 30 in 50 stopinjami, gladka površina pobočja, nenadna otoplitev, dodatna obremenitev snežne odeje s težo človeka in lokalni nanosi snega, ki nastanejo zaradi močnega vetra. SŠol Romeo Bajde pred leti na zatožni klopi. Foto: SHERPA Z razveljavitvijo sodbe nista uspela Pred časom so na celjskem sodišču na 25 let zapora zaradi umora partnerke obsodili Romea Bajdeta. Zdaj je Vrhovno sodišče RS zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Bajdetova odvetnika sta tako poskušala razveljaviti sodbo, a je vrhovno sodišče ostalo neomajno. Kot sta menila odvetnika, naj bi okrožno sodišče v sojenju Bajdetu kršilo njegovo pravico do obrambe, ker naj ne bi mogel »svobodno odločiti«, kdo bo njegov odvetnik. V sodnem postopku je namreč njegova odvetnica morala nujno v bolniđki sta-lež, zaradi česar je sodišče Bajdetu dodelilo drugega odvetnika po uradni dolžnosti. Ker se je to zgodilo tik pred izrekom sodbe, je bilo takrat ogromno govora o tem, da se novi odvetnik ni mogel v rela- Opazil ju je pri vlomu Na Lavi v Celju sta moška pred dnevi vlomila v prodajalno koles. Storilca sta ukradla tri kolesa in jih poskušala skriti v bližini. To je opazil občan, ki je bil v bližini, in poklical policijo. Policija je ob prihodu na kraj storilca prijela in kolesa vrnila lastniku trgovine. Padel s kolesa in se poškodoval Na Ljubljanski cesti v Celju se je konec preteklega tedna zgodila kolesarska nesreča. Kolesar, ki je vozil iz smeri Čopove ulice proti središču Celja, je med vožnjo padel. 66-letnik se je pri tem huje poškodoval. Pod pretvezo dobili skoraj dvesto tisočakov? Tik pred božičem so šmarski policisti prijeli ženski, stari 18. in 32. let, ki ju sumijo goljufije. Mlajša storilka je z območja Velenja in starejša z območja Koroške. Očitajo jima, da sta na podlagi spletnih oglasov za stike ogoljufali dva moška. Pri tem naj bi se predstavljali z lažnimi imeni. »Mlajša je uporabljala imeni Rebeka Po-nikvar in Rebeka Podjavoršek, starejša imeni Tina Zore in Jasmina Kotnik. Najverjetneje sta pri prevarah uporabljali še druga imena,« so sporočili s Policijske uprave Celje. »S prikazovanjem lažnih življenjskih zgodb - da potrebujeta denar za nujno zdravljenje v tujini zaradi hudih zdravstvenih težav ali da potrebujeta denar za študij in podobno - sta v zadnjih treh letih prepričali dva oškodovanca z našega območja, da sta jima bodisi podarila bodisi posodila najmanj 164 tisoč evrov. Moška sta jima denar izročala na različnih mestih, kjer sta se z njima dobivala,« še dodajajo na policiji. Preiskava sicer še ni končana, saj policija sumi, da sta na podoben način za več deset tisoč evrov ogoljufali še enega moškega z območja Maribora. »Ker sumimo, da je moških, ki so nasedli njunim prevaram, še več, pozivamo morebitne ostale oškodovance, naj dejanja prijavijo na policijskih postajah območij, kjer prebivajo,« dodajajo policisti. Obema osumljenkama so odvzeli prostost. Za storjena kazniva dejanja jima grozi zaporna kazen od enega do osmih let. SŠol Trčil v drevo in umrl 24. decembra se je na cestnem odseku Šentjanž-Mozirje v kraju Nizka zgodila tragična nesreča. V njej je bil udeležen voznik osebnega vozila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Pijan povzročil nesrečo Pred dnevi se je na avtocesti - za uvozom Celje v smeri proti Ljubljani - zgodila prometna nesreča z gmotno škodo, v kateri so bila udeležena štiri vozila. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik osebnega vozila zaradi vožnje z neprilagojenohitrostjo in pod vplivom alkohola. Povzročitelj je imel 0,44 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Napad v Velenju Policisti so morali te dni zaradi nasilništva posredovati v Velenju. Kot je pokazala preiskava, je prišlo do prepira in pretepa med moškimi, starimi od 19 do 24 let. Med prepirom je 24-le-tni moški s kovinskim predmetom udaril po hrbtu 19-letnega moškega in po roki 24-letnega moškega. Policisti so na kraju zbrali obvestila in zasegli predmete, zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo. Mobilna denarnica nepogrešljiva pri spletnih nakupih s plačilno kartico tivno kratkem času pripraviti na zaključek postopka. Bajde je leta 2015 v Velenju ubil partnerko, nato jo je mrtvo v osebnem vozilu pripeljal v velenjski zdravstveni dom. Najprej ga je sodišče dve leti za dogodkom obsodilo na 13 let zapora, a je bila ta sodba razveljavljena. V drugem sojenju je Bajde dobil krepko višjo kazen. SŠol Pravijo, da je mobilni telefon postal že skoraj podaljšek naše roke. Povsod ga nosimo s sabo, veliko časa dnevno ga uporabljamo za iskanje informacij, zabavo, komunikacijo z različnimi ljudmi. Ste kdaj pomislili, da bi lahko z njim tudi plačevali? V Novi KBM so pozorni na potrebe svojih strank, zato so jim v sredini novembra omogočili tudi to - plačevanje s pomočjo aplikacije mobilna denarnica mDenarnic@, ki jo stranke najdejo v spletni trgovini z mobilnimi aplikacijami in si jo brezplačno naložijo na svoj mobilni telefon. Aplikacija je prilagojena uporabnikom iOS in Andriod operacijskih sistemov, zaradi omejitev Appla pa lahko z mobilno denarnico na prodajnih mestih brezstično plačujejo samo uporabniki Android sistema. Ne samo plačevanje, tudi vrsta drugih storitev mobilnega bančništva S telefonom je zdaj mogoče urediti marsikaj, zaradi česar smo še pred nekaj leti stali v vrsti pred bančnimi okenci. »Vsem strankam Nove KBM, ki si bodo aktivirale mobilno denarnico, ta omogoča opravljanje brezstičnih plačil s karticami Visa Nove KBM v Sloveniji in tujini, dodatno pa olajša tudi njihovo dnevno plačevanje, saj omogoča takojšnje nakazilo denarja ali pošiljanje zahtevka za takojšnji prejem denarja prek kontaktnega podatka, torej številke mobilnega telefona. Znesek je na računu prejemnika takoj, tudi ob koncu tedna in praznikih. Uporabniki operacijskega sistema Android lahko z mDenarnic@ tudi plačujejo na prodajnih mestih prek POS-terminalov, dvigujejo in polagajo gotovino ter vpogledajo v stanje na bankomatih, ki omogočajo brezstične transakcije,« pojasnjuje prednosti uporabe mobilne denarnice Silvia Birla, direktorica Sektorja razvoja produktov za prebivalstvo in gospodarske družbe v Novi KBM in dodaja, da mora imeti stranka, ki želi mobilno denarnico uporabljati za plačila, pri Novi KBM odprt transakcijski račun, pred začetkom uporabe mDenarnic@ pa opraviti še preprost in hiter postopek registracije. Namesto plastičnih digitalne kartice zvestobe V mobilni denarnici mDenarnic@ si lahko stranke digitalno shranijo tudi svoje kartice zvestobe, s tem pa svojo fizično denarnico razbremenijo plastičnih kartic zvestobe. »Ta prednost mobilne denarnice je dostopna vsem uporabnikom aplikacije, ne samo strankam Nove kBm, in nadgrajuje brezstično nakupovanje. S karticami zvestobe, naloženimi v mobilni denarnici na mobilnem telefonu, ima stranka vse svoje kartice zmeraj pri roki v digitalni obliki in pripravljene za uporabo,« razloži Silvia Birla. Z novim letom nepogrešljiva pri potrjevanju plačil spletnih nakupov Medtem ko stranke Nove KBM mDenarnic@ že uporabljajo, bodo stranke nekdanje Abanke, ki poznajo mobilno denarnico pod imenom Abadenar-nica, aktivirale in začele uporabljati mDenarnic@ s 1. januarjem 2021. »Vsem strankam svetujemo, da si aplikacijo mobilne denarnice čim prej naložijo na svoj mobilni telefon. Zaradi zahtev evropske Direktive o plačilnih storitvah po močnejši avtentikaciji pri kartičnih plačilnih transakcijah, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2021, bodo vse stranke Nove KBM za potrditev spletnih nakupov s plačilno kartico uporabljale mDenarnic@. »Mobilna denarnica bo tako zamenjala SMS-žeton, ki ga stranke prejmejo za potrditev spletnega plačila. Od 1. januarja 2021 bodo za potrditev spletnega plačila na svoj mobilni telefon prejele potisno sporočilo, s katerim bodo preusmerjene na potrditev plačila nakupa v mDenarnic@,« izpostavlja Silvia Birla, zato bo mobilna denarnica za stranke Nove KBM nepogrešljiva spremljevalka spletnega nakupovanja. Promocijsko besedilo 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? [ Preglejte aktualno ponudoo J 1 Najmlajši se bodo tudi 1 letos veselili ob vstopu v 1 novo leto novi tednik vMm 2 шшј1. Darilo, ki vas razveseli vsak četrtek ""TUAHSTVO —^,^,^e^ PrtNa Novi tednik je lahko darilo, ki ga podarite drugim ali sebi. Razveseljeval vas ne bo samo v tem novoletnem času, ampak vsak četrtek, ko vas bo pričakal v poštnem nabiralniku. Vsak četrtek boste lahko prebrali številne informacije iz svojega kraja, spoznali različne zanimive kotičke in ljudi, bistrili možgane z nagradno križanko. Izkoristili boste lahko 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom in tako voščili svojim bližnjim objubileju. Pravtako kot naročnik Novega tednika prejmete 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku, 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval ... Novi tednik vam vsak teden prinaša prilogo Stop spored, prav tako prejmete brezplačno vse priloge Novega tednika. V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje smo za vas pripravili posebno ugodnost, ki jo lahko izkoristite še v januarju, in sicer boste Novi tednik na svoj naslov prejemali 12 mesecev, a plačali le 11 mesecev. Plačilo je lahko mesečno, na tri mesece ali letno. Novi tednik lahko naročite na spletni strani http://novitednik.si/ postanite-narocnik, po e-pošti narocnine@ nt-rc.si ali pokličete na telefon 03-42-25-171. Ekipa Novega tednika in Radia Celje vam želi vse dobro v letu 2021 v upanju, da bo uresničila vaša pričakovanja. Prijetno branje. novi tednik £f?^vno lagala Silvestrovanje za male in velike Kljub temu da trenutne razmere neomogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrski h praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanj a za male in velike. To bo letos izpeljano kot največje radijsko, televizijsko in spletno silvestrovanje za otroke. Ekipa R adia P tuj je namreč pripravila radijsko in televizijsko Silvestrovanje za mal e i n velike, ki ga bodo lahko najmlajši spremljali 31. decembra 2020 o^dl 1. uee naprej v programu Radia Ptuj, R adia Celje tee Radia i n Televizije Veseljak, pa tudi na Facebookovih straekh vseh omenjenih medijev. Za v les in zabavo bosta ob priljubljenih otroških skladbah skrbela Baata Male k i z RUD Eleja s svojimiškrati in snežakom, ob teem pa setacfo najmtaj^m zv^eo in zvočnimiooščilnicami ter s svovimin ajvečjimi uspešnicami pridružili stavens^ glasbeniki, ki iih (otroci naje °oslušajo - Dejan V/unnala, Modrijani, Čuki, Poskočni muz^an^ Nita Zorjan, BQL in Polvh°oliki. Seveda ne bb šlo brez odštevanja - mali in vžN1 bodo vnovo teto vstopili točno bb 12. uoi ob glasbi, plesu in konfetih, nato pa bodo rajanje še nadajjevaN vdružbi škratov in Bratov Matek. iMi if)\mk$lm Največji otroški "online" skok v novo leto! Kjr C4* m m 31. december od 11. ure RADIOPTUJ www.posta.si da za negotovostjo današnjega dne••.'•• ; leži obljuba svetle prihodnosti. #celjskiknjiznicarji Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo), - vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo), - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - kozmetični saloni, - avtopralnice, - cvetličarne, - kemične čistilnice, - športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri, - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije), - storitve iger na srečo, - knjigarne. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: - prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah, - lekarne, - prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor so- dijo tudi optiki, - tržnice s hrano, - kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material), - bencinski servisi, - banke in zavarovalniške storitve, - pošta, - dostavne službe, - servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdr- ževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko, - dimnikarske storitve, - gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, - trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, - storitve frizerskih salonov, - javni potniški promet, - druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja. Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79. Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer: od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27 ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo. V primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran. Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili. V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen. Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice. Zdravstveni dom Celje Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10 ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00 ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40 Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112. Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh. Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki) URGENT«, CENTER CELJE (pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79 V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim ko-ronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. CELJSKE l£KA Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00. Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani. novi tednik vgdi/ic? г mm)! radio cehe TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 31. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 1. januar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 2. januar 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 3. januar 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 4. januar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 5. januar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 6. januar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Delovanje drugih ustanov in služb Občine za stranke ostajajo odprte. Pri komunikaciji s strokovnimi sodelavci naj stranke uporabijo telefon, elektronsko pošto in navadno pošto. V kolikor je nujno, da se stranka oglasi v poslovnih prostorih (ko so uradne ure), je potrebna njena predhodna najava (dogovor) po telefonu oziroma e-pošti. Za obisk upravne enote, z namenom urejanja upravnih zadev se mora stranka predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s posredovanjem naročila na e-naslov upravne enote ali v obliki klasične pošte. Nenaročene stranke sprejemajo zgolj v primeru urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni možno odložiti na kasnejši čas. Plačilni promet (npr. plačilo upravne takse) se izvaja predvsem z uporabo plačilnih ali kreditnih kartic (brezgotovinsko). Obvezno je nošenje zaščitnih mask, spoštovanje primerne varnostne razdalje (najmanj 1,5 m), razkuževanje rok. Zadrževanje in zbiranje večjega števila oseb pred poslovno zgradbo je prepovedano. Prodaja blaga in storitev Dovoljen je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6. in 21. uro. Uživanje hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno. Iz prepovedi je izvzeto tudi ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov. Dejavnost priprave jedi in pijač brez časovne omejitve je dovoljena izključno: v primeru dostave jedi in pijač, v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020 na temo jeseni. V organizaciji ZKD Celje in Šole za hartikulturo in vizualne umetnosti Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje. Najdete jo na povezavi: https://www. artsteps.com/ view/ 5fbb7038e7fa106cadc5054 Razstava je v počastitev 85-le-tnice Zleta Svobod v Celju. Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Praznični poslovalni čas: 31. 12. 2020, od 7.00 do 17.00; 1. in 2. 1. 2021 zaprto; od 4. 1. 2021 naprej od 8.00 do 20.45. Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalnega središča in posameznih prodajaln si oglejte na strani www.city--center.si ali FB strani. Megamarket Interspar in drogerija dm-drogerie markt sta odprta od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.45, nedelja in prazniki zaprto. Drogerija Müller: ponedeljek-sobota od 8.00 do 20.30. Sensilab in Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. Premium Pet Boutique, Biotopic in L'Occitane: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Celjske lekarne: ponedeljek-petek od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. Frizerski salon DOK: ponedeljek-sobota od 9.00 do 20.30. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00. Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar- prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelj e Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Bags&More, Big Bang, Borboleta, Hervis, Mass, Pandora, Rossi sport, Sgermobil, Swarovski, Telekom Slovenije, Top Shop in Vitapur. Cvetličarna Gardenia- dostava cvetja na dom v Celju, po predhodnem naročilu na 05 934 66 06. PLANET TUS CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. Tuš hipermarket je v decembru odprt od 7.00 do 20.00. V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Vallis, Banka NKBM, prodajalna za male živaliTačka. Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, čevljarstvo Pesjak, cvetličarna IN, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme. Mogoč je nakup živil s prevzemom v prtljažnik vozila v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com. Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 7.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 7.00-20.00, oziroma od od 7.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Razstave na prostem in kulturne ustanove Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora: panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/) Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Kozjanski park Podsreda Virtualni praznični koledar Kozjanskega parka - na Facebook strani parka ali Insta-gram profilu ali na spletni strani www.kozjanski-park.si bodo do božiča svoje sledilce virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega regijskega parka. Vsako adventno nedeljo namesto prižiga svečke praznična nagradna igra! Muzej Velenje Spletni dogodki Muzeja Velenje ( dostopno na: Facebo-oku, Instagramu, YouTübu) ČETRTEK, 31. 12. 12.00 Gif na dan, dediščina na dlan! objave muzejskih predmetov v obliki gifov 17.00 Glasbena voščilnica z Velenjskega gradu Naja Mohorič, harfa PETEK, 1. 1. 17.00 Glasbena voščilnica z Velenjskega gradu Mitja Škorjanc, evfonij SOBOTA, 2. 1. 17.00 Glasbena voščilnica z Velenjskega gradu Gordana Hleb, sopran in Miha Koren, kontrabas Festival Velenje I Gledališče Celje I Knjižnica Šentjur Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB-strani in na YouTube kanalu Festivala Velenje PETEK, 1. 1. 18.00 Palčica baletna predstava učencev za balet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje Velenje: Praznični črko-lov, do 4. 1. 2021 Mestno središče, začetna postaja Titov trg pri kipu Rudarja Iskanje črk na posameznih postajah, črke bodo po opravljeni poti tvorile geslo. Velenje: Sreča(l)išče, do 8. 1. 2021 Voščila na poti: na vrhovih izbranih okoliških hribov in na Škalskem jezeru so postavljene posebne novoletne smrečice z dobro željo. Pravljično Celje Vse dogodke si je mogoče ogledati na družbenih omrežjih Zavoda Celeia Celje - Face-book profilu Pravljično Celje in Visit Celje ter Youtube kanalu Visit Celje. Program spletnih dogodkov je objavljen sproti. Na Krekovem trgu bo do konca decembra stala vodno--svetlobna zavesa, ki bo del praznične krasitve in osvetlitve. Za praznično vzdušje bodo poskrbeli tudi s pomočjo ozvočenja na celjskih ulicah. Po zvočnikih bodo predvajali ambientalno glasbo in nekatere od že posnetih vsebin. Do 31. decembra bodo predvajanja vsak dan med 10. in 20. uro. V Stanetovi ulici, v nekdanji Naši knjigi, je Zavod Celeia Celje okrasil celotno stavbo, v njej pa zasnoval Božičkov kotiček, to je Božičkovo dnevno sobo z delavnico, ki je ena od letošnjih novosti. Druga novost sta lanterni, ki stojita pri lekarni v Stane-tovi ulici oziroma na stičišču Gubčeve in Prešernove ulice. Okrašeni z nekaterimi celjskimi simboli bosta dve od točk za ustvarjanje prazničnih fotografij in spominov. 18. decembra so se odprla tudi vrata Pravljične dežele. Pravljičnim zgodbam lahko vsak dan prisluhnete na FB--portalu Pravljična dežela in na velikem zaslonu vodne simfonije na Krekovem trgu. Na pravljičnem sprehodu skozi Pravljično Celje in Pravljično deželo si lahko ogledate tradicionalno postavitev sene-nih jaslic pred osrednjo cerkvijo in družino srnic pod največjo jelko v Pravljični deželi. Vabljeni k ogledu virtualne-ga sprehoda skozi Pravljično Celje na omenjenih Facebook profilih ali na povezavi: https:// www.visitcelje.eu/sl/izdelek/ pravljicno-celje/. Naslednji videoposnetek bo objavljen v četrtek, 31. decembra, ob 18. uri. Ogledate si ga lahko tudi na TV Celje. Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih postopoma dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacij o YouTube. Najmlajši si lahko ogledajo predstavo Svetlane Makarovič: Pekarna Mi-šmaš. Na silvestrski večer pa si lahko ob 20.00 ogledate predstavo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja PLAŠČ. Povezava bo aktivna samo v času trajanja predstave. https://youtu.be/ cq52_-eSmM4. Oglejte si njihov Facebo-ok in Instagram profil, kjer objavljajo različne rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Na kavo na daljavo, Kul-tura, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Ci-cifuj, Abonmajček od doma. Sedemdeset let delovanja Gledališča Celje na socialnih omrežjih predstavljeno z mejniki, ki so ga najbolj zaznamovali. Čarobni december Žalec 2020 Čarobno decembrsko dogajanje na njihovi spletni strani https://www.zkst-zalec. si/sl-si/objave/3890/carob-ni-december ali FB-strani: https://www.facebook.com/ ZKSTZalec V Zgodbah iz naših krajev ob j avlj a j o va š e fotografij e okrašenih smrek, doma izdelanih okraskov ali video vsebin vaših skritih talentov. Pridružite se jim in sodelujte v nagradnih igrah. Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan V knjižnici sta na ogled dve praznični razstavi z naslovoma Po praznikih diši in Po pravljicah diši. Zopet je na voljo Maček v žaklju - če nimate ideje, kaj brati v prazničnem decembru, vas na oddelku za odrasle čaka vrečka knjig različnih zvrsti po izboru knjižničark. Za otroke so pripravili praznično video pravljico, ki so jo 24. decembra objavili na FB--profilu Knjižnice Šentjur. Vsem članom Knjižnice Šentjur nudijo brezplačno izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku v mobilni aplikaciji Audibook, ki omogoča dostop, prenos in predvajanje zvočnih knjig. Knjižnica Šmarje pri Jelšah Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 31. 12. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Borovničev cheesecake s sivko PETEK, 1. 1. 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič: Snežinke z napako PONEDELJEK, 4. 1. 9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Z nasmehom v Novo leto TOREK, 5. 1. 9.00 Slovenske šege ob Svetih treh kraljih z Vlasto Kramperšek Šuc, Ireno Černelč in Gusto Grobin SREDA, 6. 1. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 53/ Leto 75 / Celje, 31. december 2020 »Verjamem v drugačne sanje« str. 32-33 w Foto: osebni arhiv Tanja Drolec: najprej Dedek Mraz s pol Sofi iz Nigerije v Celju človek, potem učiteljica stoletja »delovne dobe« igra košarko str. 38-39 str. 28-29 r/d I 26 INTERVJU Zvezdana Mlakar o izzivih koronačasa, o ljubezni do sebe in o skrivnosti življenja Bolj kot virus nas uničujejo naše misli Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar pri svojem spolu pogosto sproža zgražanje in hkrati zavist. Le kako bi bilo drugače, če v sebi nosi toliko strasti in iskrenega navdušenja nad življenjem. Strast je energija in strastni ljudje so magnet, ki nas navdihuje in z njimi rastemo ter se premikamo naprej. Ob tem priznava, da je zaradi svoje zaletavosti padla, močno, kar je zelo bolelo, a kar je ni zlomilo, jo je okrepilo. Ob vseh življenjskih zgodbah, izkušnjah je postala še močnejša. BARBARA GRADIČ OSET Njena odmevna televizijska oddaja Zvezdana je pokazala, da je treba o temah, ki sprožajo nelagodje, preprosto iskreno govoriti, jih obrniti na glavo. »Oddaja se mi je zgodila spontano, bila je priložnost, ki sem jo J zagrabila. Ob tem nisem imela občutka, da delam nekaj drugačnega, tudi nisem želela komurkoli ugajati. Hvaležna sem, da sem s temi pogovori obogatela z novimi izkušnjami. Gosti so mi namreč odkrili nove svetove in me pripeljali do sebe.« V vsaki stvari najde izziv. V časih koronavirusa se je lotila projekta Zvezdina skrivnost, ki je nekakšen štirimesečni izobraževalni program za vse tiste, ki želijo osebno rasti in spoznavati svet okoli sebe. Kako in kje preživljate čas osamitve za radi koronavirusa? Prvi val je bil zame kot za ve čino Slovencev veliko presenečenje. April mi je šel na roko, saj sem veliko postorila v vrtu in okolici hiše. Četudi je nedelu sledil izpad dohodka, se mi je zdelo, da bomo nekako že preživeli. Poleti sem snemala projekt Zvezdina skrivnost, v moji hiši je bilo zelo glasno, delav- »Orodja in znanje so v nas. Treba se je učiti, biti radoveden. Več kot imaš znanja, širši je svet.« no, ustvarjalno, ljudje so prihajali in odhajali. Jeseni smo začeli delati v gledališču, septembra sem še kar igrala. Zdaj je ponovno popolno zaprt je, zato mi je težko, saj čutim, kako se ljudje odzivajo, začutim njihovo stisko, ampak res dvigujem vibracije in nočem se zaplesti v vrtinec, kaj je prav ter kaj ni res. Politika me razkuri, ker slabo komunicira z nami, prebivalci Slovenije, ampak v osnovi je ta čas karantene izjemen čas za posameznika. V tem času se lahko »strenira« v tem, kje je njegov prostor, kaj je njegov smisel, koliko je ustvarjalen in kam je naravnan njegov pogled. Zdaj sem ustvarjalna in pišem, a hkrati si predstavljam, da tistim, ki so na meji materialne »eksistence«, ni lahko. A vidim rešitev. Vsak, ki je na meji preživetja, lahko prosi za pomoč in mu bomo pomagali. Koronačas vidim kot priložnost, da se prevetrimo kot posamezniki in družba in na koncu vidimo, česa si ne želimo. Ne želim si omejitev, laži, razdvajanj, razkola, ki smo mu priča. »Korona« je vse porinila na rob nečesa skrajnega, česar si ne želim. V vsakem primeru bo življenje zmagalo in šlo naprej. Dr. zgodbe ljudi, bom zdaj na svoj način delila in prispevala kamenček v mozaiku, da se bomo začeli zavedati, kje smo. Poslušanje, videnje, razumevanje, neobsojanje so osnova vsakega pogovora in pozornosti, ki jo damo drugemu človeku. To je osnova življenja nasploh. Da živimo tako, da smo v skladu s sabo in ne da ogrožamo drugega ter da nikomur ne škodimo. Povedali ste, česa si ne želite. Kaj pa si želite? Iskrene, pristne odnose? Zagotovo so iskreni odnosi eden od temeljev kakovostnega življenja. Iskrenost je ena od stvari, ki dela vašo oddajo zanimivo. V času nošenja mask se zdi, da so padle neke druge maske, da smo ljudje pokazali, kdo smo in koliko smo iskreni. Tudi jaz sem morala skozi proces učenja in spoznanj, da sem ugotovila, kdo sem, da sem razvila svojo iskrenost. Človek se razvija, a si tudi želi biti sprejet. Živimo v materialnem svetu, kjer velja samo tisto, kar je mogoče videti in otipati. Ne priznava se duhovna plat človeka in to je ustvarilo pritisk, da nismo mogli biti tisto, kar smo. Morali smo biti skriti pod maskami. »Ustvarjalnost je to, da vidimo stvari drugače, da v sebi prebudimo iskro. Hudo mi je, da tega ljudje ne najdejo v sebi, da o tem ne želijo spregovoriti, kaj šele, da bi to uresničevali.« Nela Sršen je v intervjuju povedala, da virus živi eno leto, potem se začne spreminjati, kar me navdaja z upanjem. Virus je vaja v človečnosti za nas, je opomnik naše minljivosti. Malo smo pozabili na to človečnost in tudi na to, da si sami življenje omejujemo s svojimi mislimi. En virus, ki je minljiv in je veter proti našemu življenju, bomo zmogli uničiti. Bolj kot virus nas uničujejo misli in dojemanje, kako živimo. Virus lahko razumemo kot ogledalo, v katerem je tudi smrt. Nje človek 21. stoletja ne želi videti. Rojstvo in smrt sta edina stalnica v našem življenju, ostalo je spreminjanje in razvijanje. Temu se moramo posvetiti, kje in kako se bomo spreminjali. Če soseda zatožimo policiji, ker ima zabavo, je to prav? Je to zgolj zaradi zavisti? Res skrbimo za zdravje, smo se prej pogovorili z njimi? Milijon orodij imamo, da si lahko pomagamo in se osveščamo. Žal nas virus negativizma razdvaja, po drugi strani bi morali sprevideti, da smo tukaj zato, da si pomagamo in navdihujemo drug drugega. Vsak na svoj način. Vi recimo s svojimi oddajami in z novim projektom Zvezdina skrivnost. S poslušanjem številnih zgodb sogovornikov v oddaji Zvez-dana sem se veliko naučila, zdaj je prišel čas, da lahko to znanje delim. Pozorno poslušanje je namreč največje učenje. Ker sem toliko let poslušala Precej pomembneje je bilo, kaj smo govorili, in ne, kaj smo mislili ter delali. Človeštvo se je tega nažrlo, a še ne toliko, da bi naredilo velike korake. Majhne pa zagotovo. Počaščena sem, če ljudje v moji oddaji spoštujejo iskrenost in jim to omogoča, da so tudi sami takšni. Če bomo živeli celostno, če bomo znali spoštovati svoje občutke in nas jih ne bo sram, če bomo resnično takšni, kot smo, bo to osmislilo naše življenje. Sreča je, da smo lahko to, kar smo, in da s tem ne škodimo nikomur drugemu. To je naš prispevek k boljšemu svetu. Pomembno je, da znamo izpostaviti svoje mnenje in se spoštljivo soočati z mnenji drugih. Veliko ljudi posega po duhovni literaturi, spremlja veliko tovrstnih oddaj, a koliko znamo te teorije prenesti v prakso? Naša naloga je, da živimo vse razsežnosti življenja in da živimo tukaj in zdaj, da se božansko v nas spoji z materialnim. S svojimi oddajami izboljšujem svet, a popoldne vrtnarim ter urejam okolico hiše. Tukaj in zdaj živim cela. To, da sem odprta duhovnemu, me ne odvezuje zemeljskega delovanja. Brez smisla se je povezovati z duhovnim, če tega ne živiš tukaj in zdaj. Prav tako opažam, da ljudje pričakujejo rešitev od drugih, da jih bo nekdo drug rešil. Nikakor. Spremembe so mogoče le z našo močjo, so v nas. Slovenskim podjetnicam ste na eni od konferenc predavali in jim izpostavili, da naj bodo spremembe, ki si jih želimo v svetu. Vse je treba začeti pri sebi. Številne ženske v politiki nakazujejo spremembe v svetu. A v času koronakrize se zdi, da družba postaja spet bolj patriarhalna. Nikakor ne, ta patriarhalnost izginja. Zgolj maha z repom. Ampak za to ne moremo kriviti moških. Sveta ne delim na moško in žensko polovico. Če me kdo zaradi mojega spola ne ceni, sem zelo žalostna, a še bolj, če ženske same sebe ne cenijo in se ne dojemajo, kot da so popoln človek. Moški svet je materialen in tekmovalen. Ta način vladanja se spreminja, veliko je uspešnih žensk političark. Všeč mi je ameriška podpredsednica Kamala Harris in čakam, da bo tudi v Sloveniji splavala na površje političarka, ki bo vzor zrele in pametne ženske. Spodbujam ženske, da niso tiho, in ne dovolim, da bi se kaj takšnega, kot se je dogajalo na Poljskem v povezavi s splavom, zgodilo tudi v Sloveniji. Ženska lahko o svojem telesu odloča samostoj- »Če bomo živeli celostno, če bomo znali spoštovati svoje občutke in nas jih ne bo sram, če bomo resnično takšni, kot smo, bo to osmislilo naše življenje. Sreča je, da smo lahko to, kar smo, in da s tem ne škodimo nikomur drugemu.« INTERVJU 27 no. Ko o tem ni mogla odločati samostojno, jo je to potisnilo v podrejen položaj. Žalostna sem, da ženske podlegajo manipulacijam, splav je ženska svoboda odločanja in naslednja stopnja je, da bomo tudi življenja živali še bolj spoštovali. To so evolucijske poti. V Mali Drami SNG Ljubljana igrate v predstavi Amelia E. V njej ste upodobili pilotko Amelio Earhart, ki je kršila tabuje, kaj se za ženske spodobi in kaj ne. Vas navdihujejo ljudje, ki si upajo in sledijo klicu? Seveda. Zato je tudi nastala Zvezdina skrivnost, da bi se ljudje kot virusa od mene nalezli ustvarjalnosti, da bi sledili sebi in tako spreminjali svet. Če je Amelia leta 1932 kot prva ženska v tisti tanki pločevini letala letela čez ocean, lahko tudi mi tukaj in zdaj od znotraj iščemo tisto, kar nas zanima, in spreminjamo svetove. Spominjam se, da sem nekoč pomagala dijakom pri nastajanju predstave. Ugotovila sem, da otroke z našim šolskim sistemom prehitro zatremo in jim ne dopustimo, da bi mislili s svojo glavo. Ko sem učence spraševala, kako razumejo dramsko delo, sem videla, kako samo spremljajo moj odziv in čakajo, ali mi bo njihov odgovor všeč ali ne. Huda sem bila in jasno sem jim povedala, da me zanima njihov pogled, saj svojega že poznam. Naj nikar ne ugajajo meni. Ustvarjalnost je to, da vidimo stvari drugače, da v sebi prebudimo iskro. Hudo mi je, da tega ljudje ne najdejo v sebi, da o tem ne želijo spregovoriti, kaj šele, da bi to uresničevali. Povejmo na glas in ne omejujmo se. Amelia je sledila svoji želji, iskri in jo v moškem svetu tudi uresničila. Najprej je čez Atlantski ocean letela kot sopotnica, kar naj bi bilo za žensko v tistem času dovolj. Zanjo to ni bilo, želela je več. In prav to bi rada spodbujala pri ljudeh, da stopijo izven okvirjev in lastnih omejitev. V Celju je naša vzornica, močna ženska Alma M. Karlin. Če je lahko ona pred sto leti podirala tabuje, zakaj jih ne bi mi? Zakaj sploh nastanejo tabuji? Mogoče je čas, da iščemo sodobne ženske, ki nas navdihujejo, in jim priznamo vrednost. Temelj tabuja je strah in je dober način, da lahko nadzoruješ ljudi in jim nadvladuješ. Strah do drugačnosti rodi tabuje. Ljudje zato ne upajo pokazati svojih skritih talentov. Tabu je, da ne smeš povedati, kaj v resnici želiš. Če nikogar ne ogrožaš in nikomur ne škodiš, potem je tvoja dolžnost, da poveš, kaj želiš. Ker so tabuji sredstvo za nadzorovanje ljudi, jih moramo rušiti, da lupimo plasti strahu in vseh obsojanj, kaj je prav in kaj ni. Jaz ne potrebujem nobenih zakonov, ker vem, kaj je prav. Vsakič, ko moj prav zadene ob nekoga drugega in mu s tem škoduje, nekaj ni dobro. Ne smeš posegati v drugega človeka s tem, da ga raniš in trpinčiš. Marsikaj ljubite in to iskreno poveste. So tudi dnevi, ko sovražite? Tudi, saj sem samo človek. Zavedam se, da sta ljubezen in bolečina del našega življenja. Vse ob svojem času. Verjetno je naslednja stopnja v našem življenju, da to jezo ozavestimo in jo poskušamo predelati. Da si priznamo, da je jeza odziv ne neko drugo močnejše čustvo in da ni treba, da je nekaj negativnega in slabega. Včasih se zdi, da pritisk pozitivizma ne dovoljuje razburjanj. Da lahko postaneš pozitivna oseba, se moraš soočiti s temo v sebi. Jo natančno pregledati in jo ozavestiti. Kar je težko, saj so številne zamere zelo skrite. Naša največja naloga je, da sebe resnično spoznamo, le tako bomo lahko dosegli spremembe. Če bi se s tem ukvarjali, bi bili manj jezni na druge. Včasih se tudi sama zbudim zelo jezna na druge ljudi. Potem si rečem, da bom v naslednje »Virus lahko razumemo kot ogledalo, v katerem je tudi smrt. Nje človek 21. stoletja ne želi videti. Rojstvo in smrt sta edina stalnica v našem življenju, ostalo je spreminjanje in razvijanje.« pol ure ugotovila, v kaj se zaletava moja jeza. Da si jezen na drugega, čisto nič ne pomaga in s tem ni nič dobrega. Soočiti se je treba, zakaj se v meni nabira jeza, in potem je treba biti ustvarjalen, kako bom to stvar, ki v meni zbuja negativne občutke, rešil. Življenje ni črno-belo, za reševanje težav ne obstaja samo en recept. Ko se zbudim z grenkim občutkom, se potrudim, da s telesno dejavnostjo in tehnikami smejanja spremenim svoj pogled. To je zdravilo zame, ki pomaga tudi ljudem okoli mene. Humor je eno od zdravil in kot tudi redna telesna vadba. »A treba je delat,« kot je že zdavnaj pel Adi Smolar. Točno to. V nekem obdobju, ki je skoraj sililo na depresijo, mi je svetovalka, ki se je ukvarjala s planeti, rekla, da bo treba najprej vsako jutro telovaditi. Takrat sem pomislila, pa kaj imajo telovadba in planeti neke povezave. No, imajo, moj Mars je takrat narekoval, da se moram fizično aktivirati. Orodja in znanje so v nas. Treba se je učiti, biti radoveden. Več kot imaš znanja, širši je svet. Vse je povezano, planeti, telovadba, telo, odnos do živali in narave. Virus nam je tudi pokazal, kako smo zapostavljali naravo in ji samo jemali. Zdaj nam vrača. Iz tega obdobja virusa bomo prišli drugačni. Ker že toliko časa traja, da bo veliko ljudi spremenilo način življenja. Nekaj se bo spremenilo. Zelo si želim, da bi se v zavestnem spreminjanju sveta še bolj aktivirali in se bolj povezovali. Ker potem bo šlo hitreje, drugače bomo morali teči še kakšen krog. Četudi je okoli nas veliko svetlobe, je tudi precej teme. Potrebno bo visoko dvigovati dobre vibracije in močno verjeti v njih. Vsak posameznik šteje. Sama poskušam vizualizirati boljše čase. Včasih se spomnim, da je bilo v gledališču le nekaj deset obiskovalcev in se mi je zdelo zamalo igrati za tako malo ljudi, a v času »korone« sem bila zanje hvaležna. Za vsakega gledalca oddaje sem hvaležna. Vem, da je to milost in da bo vsak to novo znanje in energijo prenesel do drugih oseb. Četudi vem, da se negativno širi hitreje, vem, da to kar je vredno, spreminja svet. Foto: osebni arhiv Manca Birk TVS 28 ŠOLA SO LJUDJE Tanja Drolec počne stvari, ki so ji res pri srcu X Drolec je uciteljica \ / slovenščine v OŠ Primoža Tru- \ ч/ barja Laško. Letos je bila tretjeuvrščena \ />v.v projektu Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki Д ' izbira naj učitelje. V šoli je tudi urednica šolskega ^ spletnega časopisa, ureja šolsko FB-stran, je organizatorka prireditve Pokaži svoj talent ... Organizira tudi Noč branja, ki je bila običajno spomladi inmed otroki zelo priljubljena ter za vse brezplačna. Noč preživijo ob srečanjih z zanimivimi gosti, ob delavnicah in obisku knjižnice. Tanja je tudi pomočnica glavne ocenjeval-\ ke za NPZ iz slovenščine. »Treba bi jih bilo osvežiti / \ in jih prilagoditi, da bi bili bolj smiselni,« meni. / Vrsto let je že lektorica Novega tednika. Hvaležna je, da lahko počne toliko stvari, ki so ji res pri srcu. ЛЛУ Najprej člove nato učiteljica Danes človek redko sliši kakšno pohvalo na račun učiteljev. Če se starši odločijo, da si nekdo od njih zasluži, da ga v pozitivnem smislu posebej izpostavijo in da se poteguje za naslov naj učitelja, je to vsekakor vredno pozornosti. Tako se je učiteljica slovenščine in razredničarka sedmega razreda Tanja Drolec iz OŠ Primoža Trubarja Laško znašla v projektu Učitelj sem! Učiteljica sem! Namenjen je predstavitvi tistih, ki svoje delo v šoli opravljajo s srcem in ga čutijo kot poslanstvo. »Zaupamo jim največ, kar imamo, svoje otroke in s tem prihodnost naših družin in družbe,« je eno od sporočil projekta, v katerem je že nominacija posebno priznanje, Tanja pa je zasedla tretje mesto v končnem izboru. To je gotovo posebno priznanje za njeno učiteljsko delo. V Laškem poučuje štirinajsto leto in je hkrati skoraj dve desetletji tudi lektorica v našem uredništvu, kjer skrbi za pravilen in lep jezik v časopisu. kšnim podatkom ... Ob tem je dobro tudi to, da vem, kaj se dogaja v naših krajih. Če tega ne bi počela, vprašanje, ali bi sploh vedela, kdo je župan Laškega,« pove malo v šali. Prav smeh in dobra volja sta aduta, na katera stavi tudi pri delu z otroki. Da je pri pouku slovenščine včasih težko biti zabaven, je jasno, a Tanja se trudi, da tudi pri najbolj težkih slovničnih pravilih najde zabavne primere, ki otrokom ostanejo v spominu. reševati njihove srčne težave. A ne le teh. Primerov, ko se ji zaupajo, ji povedo, kaj jih teži in kakšne stiske doživljajo, ni malo. Ponosna je na to, da so ocenili, da je vredna zaupanja. »Eden od otrok mi je povedal, v katero sošolko je zaljubljen. Njegova mama je to izvedela in želela, da ji to povem. Nisem mogla zlorabiti njegovega zaupanja,« se spominja Tanja, ki jo najbolj bolijo stiske otrok, saj je tudi sama v otroštvu zaradi če nekaj rečem, da ne smejo, potem poiščem kaj drugega, s čimer lahko to nadomestijo.« Opora mentorice Za delo z otroki znanje iz šole ne zadošča. Treba je imeti veliko razumevanja, ljubezni in odprto srce za vse, da lahko človek razume in jim stoji ob strani v najbolj občutljivih letih. Dragoceno je tudi, če se lahko uči od bolj izkušenih. Pri prvih učiteljskih korakih je imela Tanja naporne tudi za njo. Priprav je veliko, pri izbiri snovi je treba ravnati premišljeno ter težja poglavja prihraniti za čas po vrnitvi v šolo. »Manjka mi zlasti to, kar je pri jeziku pomembno, in sicer uvid, ali je otrok prav slišal mojo razlago, saj povezava lahko prekinja, ter kaj si je napisal v zvezek. Prej sem lahko vse to napisala na tablo in preverjala, kako so učenci prepisali. Zdaj lahko sicer dam zapise na zaslon, da jih vidijo, a TATJANA CVIRN Ko je prvič prikorakala v naše uredništvo kot »sveže pečena« diplomantka slovenskega jezika, nas je kar malo skrbelo, ali bo s svojim šolskim znanjem lahko ukrotila novinarske mačke, ki so po letih prakse menili, da ne potrebujejo nobenih popravkov. Nekaj razprav je bilo občasno v smislu »al prav se piše ...«, a česa hujšega ni bilo in tako je postal lektorski pregled besedila samoumeven del postopka priprave časopisa. Hvalabogu, da je tako, smo marsikdaj ugotavljali, ko je Tanja opazila naše oslarije in »šlamparije«, napačna imena, čudne stavčne konstrukcije ... in jih označila z zeleno barvo, da so takoj vidne. Zakaj ne z rdečo? »Že v osnovni šoli sem sanjala, kako bi z rdečo popravljala besedila. A na zaslonu je to preveč agresivna barva, zelena je bolj prijazna. Sicer pa včasih uporabim še katero drugo barvo, kot ste opazili,« se nasmeji, ob čemer doda, da je vesela, da lahko opravlja to delo. »Lektoriranje mi daje občutek, da ohranjam strokovno znanje, ga uporabljam v praksi, pri čemer vedno najdem primere, ko moram pobrskati še za ka- »Anekdot iz časa dela od doma je kar nekaj. Med igro z našimi živalmi se je očitno izdrl kabel na mojem računalniku in tega nisem opazila. Med uro je naenkrat zmanjkalo baterije. Na srečo je brat svetoval, naj najprej preverim kable. Otrokom sem na primer naročila, katere naloge morajo narediti, in dodala, da jih bodo lahko kar z levo roko rešili ... In se je oglasil fant ter vprašal: >Kaj pa jaz, ki sem desničar? <« »Učiteljski poklic je zame priložnost, da poskušam otrokom vcepiti občutek, da so vredni kot človeško bitje. Pomembno se mi zdi, da so sprejeti ne glede na to, kdo so, od kod prihajajo, kakšni so ... Želim tudi, da vedo, da sem tudi sama najprej človek, šele nato pride na vrsto moja vloga učiteljice.« Vredna zaupanja Njena izobraževalna pot je bila zanimiva, saj se je po osnovni šoli v Laškem vpisala v srednjo zdravstveno šolo v Celju in se nato odločila za študij slovenskega jezika v Ljubljani. Si je sploh želela biti učiteljica? Pravi, da je imela več želja in da so jo od nekdaj zanimale različne stvari, od naravoslovja do slovenščine. Na tihem je sicer sanjala o medicini in o tem, da bi postala zdravnica za srce in ožilje. A zaradi prirojenih težav z vidom te svoje želje ni mogla uresničiti. Tako je izbrala nekaj, v čemer prav tako uživa. V petem razredu jo je učiteljica slovenščine navdušila za branje in vse, kar je povezano z jezikom. Svoje navdušenje zdaj Tanja prenaša na mlajše in če že ni zdravnica za srce, lahko otrokom vsaj pomaga težav z očmi morala preživeti marsikaj grenkega. A jo je to spremenilo v borko, ki se je ves čas trudila, da bi dokazala, da zmore. Tudi pri otrocih začuti, ko je nekdo v težavah ali če trpi. »Ko ga vprašam, kaj je narobe, je pogosto presenečen, da sem sploh kaj opazila,« pravi. Kot razredničarka otroke dobro pozna in na voljo jim je vselej, kadar jo potrebujejo. »V šoli so pogosto prišli samo poklepetat, povedat kakšno šalo. Zdaj je malo težje, a najdem načine. Zelo radi se pogovarjajo in veliko jim pomeni že to, da sem jim na voljo, da jih poslušam in jim po najboljših močeh iskreno pomagam. Marsikaj se da in otroci to cenijo in vračajo, ko ugotovijo, da si iskren,« pravi učiteljica, za katero pravijo, da ima prirojeno naravno avtoriteto. »Nikoli ne kričim, na srečo odlično mentorico, s katero sta postali prijateljici in še vedno je njena opora, ko potrebuje nasvet. »Romana Juvan je bila že moja učiteljica in vedno moj vzor na učiteljski poti. Strokovno nisem imela nikoli težav ali strahu pri delu v razredu, čutila pa sem primanjkljaj na človeškem področju. Ona je bila in je vedno pripravljena pomagati, mi stati ob strani. Če nje ne bi bilo, bi bila verjetno drugačna kot učiteljica .« V zadnjih tednih preživlja dopoldneve ob računalniku in s pomočjo spletne aplikacije Zoom ter v kombinaciji s spletno učilnico poučuje na daljavo. »Učenci so dejali, da jim je lažje, če sem z njimi na videopovezavi, ker lahko takoj vprašajo, sicer bi mnogi ob prvih težavah obupali.« Nove razmere, ki ne morejo nadomestiti dela v šoli, so potem ne vidim otrok,« pojasnjuje in dodaja, da najbolj pogreša stik z njimi. Je mogoče pogrešati šolo? Znanje otrok Tanja preverja tako, da skupaj ponavljajo snov, pri tem lahko berejo iz zvezka, da vidi, ali so sploh prav prepisali in ali najdejo odgovore. Glede ocenjevanja je navdušena nad sklepom o enem ocenjevalnem obdobju v celem šolskem letu in da so pri slovenščini dovolj tri ocene. »Te bomo lahko pridobili tudi kasneje. Otroci nimajo enakih pogojev doma. Če hočeš ocenjevati, moraš časovno omejiti preizkus. Kaj boš naredil z nekom, ki ima slabo povezavo ali ima morda odločbo, da je učenec s posebnimi potrebami? Grozljivo se mi zdi, ko slišim, kakšne prijeme za nadzor naj bi uporabljali ŠOLA SO LJUDJE 29 Tanja Drolec si življenja ne predstavlja brez knjig. / 4 Tanja Drolec pogreša delo v razredu in neposreden stik z otroki. ЦЦ nekateri učitelj,« pravi Tanja, ki je opazila, da so tudi otroci potrebovali kar nekaj časa, da so se malo navadili na delo na daljavo in se sprostili do te mere, da se vmes tudi kaj pošalijo. Ni jim lahko. Pogrešajo se, potrebujejo družbo. »Včasih se šalimo, da ne bodo mogli svojim otrokom in vnukom na noben način razložiti, kako so hrepeneli po šoli, ker jim ne bodo verjeli ...« Šola namreč ni samo učenje učne snovi. Pomemb- na je zaradi vrste drugih stvari. »Veliko je otrok, ki dobijo v šoli edini topel obrok, so v varnem okolju, imajo družbo.« Tudi zato se Tanji zdi, OSNOVNA SOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO »Kot učiteljica si ne domišljam, da vse vem. Vedno se da kaj izboljšati - v medsebojnih odnosih, komunikaciji ... Včasih mi kdo reče, da se morda ne cenim dovolj. S tem se ne strinjam, saj sem iz časov, ko so rekli, da se lastna hvala pod mizo vala.« Brez spodbudnega delovnega okolja učitelji težko dobro delajo, se zaveda tudi ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Marko Sajko. da morebiten primanjkljaj v znanju ni najhujše, kar se dogaja. Znanje bodo že še pridobili, težje bo nadomestiti vse drugo, za kar so te dni prikrajšani zlasti tisti, ki živijo v zelo težkih razmerah. »Otroci sedijo v kvadratkih in so sami,« komentira pogled na Zoom povezavo med učno uro. »V šoli se nagneš k nekomu, poklepetaš, tega zdaj ni.« e, peka in Tanja se odlično znajde tudi pri peki sladkih dobrot, zato tudi ta fotografija ni nastala naključno. živali Slovenščina ni nikoli sodila med priljubljene predmete osnovnošolcev. Vedno manj ljudi bere, morda tudi zato, ker so jim v otroštvu priskutili knjige. Tanja zato zagovarja idejo, da je bolje, da otroci berejo karkoli, le da jih zanima. Učni načrt se je na srečo spremenil in sprostil, tako da imajo učiteljice bolj proste roke pri izbiri besedil za obravnavo določene snovi. Podobno je pri domačem branju in bralni znački. »Knjige po njihovi izbiri so povsem drugačne, kot smo jih izbirali mi, ker so razmere drugačne. Bistveno se mi zdi, da berejo in da to počnejo z veseljem. Poslanstvo slovenščine je, da jim pri urah privzgojimo to veselje,« je prepričana. Življenja brez knjig si ne zna predstavljati. Tudi če je ta stavek obrabljen, pri njej zagotovo drži. »Imela sem »Pri lektoriranju se včasih poigravam pri tekstih tako, da včasih skušam ugotoviti, kdo je avtor, ne da bi videla podpis. V večini primerov mi uspe. Vsak novinar ima svoje posebnosti, ki jih prepoznam.« leto ali dve suše, ker zaradi obilice dela nisem mogla brati. A tako ni šlo. Takrat sem si rekla, da bom brala vsak večer pred spanjem kakšno uro, in zdaj to počnem že nekaj let. Berem različne knjige, ponavadi jih izbiram na osnovi spletne strani Dobre knjige. Upokojena sodelavka Romana je tudi bralni >frik< in z njo veliko razpravljava o knjigah. Nimam rada knjig, kjer že na začetku vem, kakšen bo konec. Tudi zato televizije sploh ne gledam,« povzema svoje prostočasne dejavnosti, med katere zagotovo sodi tudi peka sladkih dobrot, ki so tako na pogled kot po okusu prave male mojstrovine. Z njimi razvaja družinske člane, njej pa to predstavlja sprostitev in antistresno terapijo. To morda še bolj velja za druženje z živalmi, ki jih pri Drolčevih že od nekdaj ne manjka. Belgijska ovčar-ka Rozi in rotvajler Ozi sta uradno sicer bratova, a Tanja prav tako z veseljem poskrbi zanju, zlasti za veterana Ozija, ki ostaja v njeni družbi, medtem ko se temperamentna Rozi z bratom podi okrog po hribih. Za cartanje je tu še muca Biba, tako da Tanji družbe ne manjka. Praznični dnevi so priložnost za oddih in umirjanje. Tudi letos bo veliko pekla, brala in razmišljala o tem, kako pogreša učence in vrnitev v šolo. Zagotovo ne bo edina. Foto: Andraž Purg - GrupA 30 PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Dr. Niko Kuret je raziskal, kako so vstopali v novo leto naši predniki Naši predniki tako, mi drugače ... Novo leto je pomembna prelomnica in takšen dan je treba obeležiti na poseben način. To počnejo številni narodi, od Kitajcev s kitajskim novim letom, Japoncev, hindujcev, Judov, muslimanov ... V zahodni kulturi - po slovensko - ga prav tako obeležujemo, vendar drugače. Nekateri slovenski novoletni običaji so izginili, nekateri izginjajo, pojavili so se povsem novi. Celo poimenovanje se je spremenilo. Nekateri Slovenci še vedno pravijo, da je 31. decembra »staro leto«, ta dan so poimenovali tudi kot »drugi sveti večer«. Dandanes je prevladalo poimenovanje silvestrovo oziroma Silvestrov večer. BRANKOJERANKO Božič je praznik miru, ko naj bi prevladovala božična tišina, za novo leto je značilno burno praznovanje z rajanjem in s pokanjem. »V navadi je bilo streljanje, s katerim so nekoč hoteli preplašiti zlohotne duše rajnikov in zle demone, ki so v tej noči oživljali naravo. Vera v duhove rasti je rodila šego, ki je še danes razširjena po vsej Evropi; na večer pred novim letom otresajo sadno drevje,« omenja v svoji Veliki knjigi o praznikih etnolog dr. Janez Bogataj. Pri nas je to otre-sanje značilno za Poljansko dolino. Pripomoglo naj bi k dobri letini. Različnih šeg ob novem letu je bilo med Slovenci - in jih je še - v izobilju. Kropljenje, kajenje »Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim prednikom - zlasti na kmetih - malo-dane neznane. Ljudje so pred novim letom delali obračun sami s seboj,« je v svojem delu Praznično leto Slovencev poudaril dr. Niko Kuret - nekdanji celjski gimnazijec, ki je imel svoj drugi dom v okolici Dobja na Kozjanskem. Na »drugi sveti večer« so naši predniki molili in se ponekod tudi postili. Kot omenja dr. Kuret, so večinoma povsod po Slovenskem na Silvestrov večer ponavljali obrede svetega večera tako, da so ob mraku kropili in kadili. Na Štajerskem so to opravljali tudi po kmetijskih površinah, pri tem velike količine snega niso smele biti ovira. V Radišah pri Celovcu so med kropljenjem in kajenjem še streljali. Posebno šego so imeli v Viskorši v Beneški Sloveniji, kjer so se fantje na Silvestrov večer simbolično spopadli ob potoku, ki je delil vas. Na novega leta dan so tako morali biti na mostu vidni sledovi krvi, ki je bila od katere živali. »Povsod po Slovenskem vso noč pred novim letom gori luč v hiši,« je pred pol stoletja med drugim zapisal dr. Kuret. Skakanje s stola »Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehodni časi - prehod iz starega v novo leto - odpirajo čaru vrata na stežaj: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak celo leto!« je obrazložil Niko Kuret. Omenja celo lokalno šego, po kateri so otroci točno opolnoči skočili v novo leto z domačih stolov. Ravnali so se po uri v cerkvenem zvoniku. Dr. Kuret posveča precej pozornosti vedeževanju na večer »starega leta«. Naši predniki so vedeževali s pomočjo vlivanja svinca ali jajca v mrzlo vodo ter nastale oblike opazovali podobno, kot opazujejo vede-ževalke kavno usedlino. Ve-deževali so tudi z metanjem čevlja ali polena ter z listki. Dekleta so pred polnočjo metala svoj čevelj proti vratom in če je ostal njegov sprednji del obrnjen proti vratom, naj bi pomenilo, da se bodo v no- vem letu poročila. Vraževerni so bili seveda tudi fantje. Na silvestrski večer so na tri listke napisali po eno žensko ime ter jih pred spanjem položili pod svoje zglavje. Na listku, ki so ga zjutraj izvlekli, naj bi bilo zapisano ime posameznikove neveste. Iz Braslovč omenja dr. Kuret tek okoli hiše. Človek je moral na »staro leto« teči trikrat okoli hiše in če je nato skozi okno videl krsto, je pomenilo, da bo nekdo umrl. Na Igu so na silvestrski večer pili iz kozarcev vroč čaj in tisti, ki mu je kozarec počil, naj bi v novem letu umrl - oziroma kdo od njegovih najbližjih. Dandanes je seveda čisto drugače. Zadnja desetletja so se po zahodnem svetu pojavila javna silvestrovanja na prostem, nekateri Slovenci so se jih začeli - s pomočjo turističnih agencij - udeleževati tudi na Dunaju, v Berlinu ... Pravilno pometanje In »staremu letu« vedno sledi novega leta dan. »Ča-rodejne moči, ki jih sproži podobnost (analogija), so ob novem letu posebej žive. Če se jim prepustiš, odločajo tako ali drugače o tvoji usodi; če jih vprežeš v svoje namene, ti lahko koristijo. Za magijo te vrste je primerov ničkoliko,« je obrazložil dr. Niko Kuret. Ljudje so verjeli - in še verjamejo - da bo tisti, ki bo zgodaj vstal na novega leta dan, zgodaj vstajal celo leto. In tisti, ki bo vstal pozno, bo pozno vstajal celo leto ... Naši predniki so verjeli še marsikaj. Tisti, ki je v novem letu najprej zagledal veliko žival, naj bi bil celo leto močan, ter tisti, ki je zagledal majhno, naj bi bil len in slab .. V Pre-kmurju so celo verjeli, da je treba za zdrave noge na novoletni dan stopiti s postelje na železo. Vraževerni smo bili - in smo še - tudi na Štajerskem: ponekod so Štajerci verjeli, da bo človek, ki bo na ta dan padel, v novem letu umrl. Prav tako so verjeli - in še verjamejo - da ženska, ki prva vstopi v hišo, prinaša nesrečo. Na Dobrni so imeli PRAZNOVANJE NOVEGA LETA 31 zato glavna hišna vrata na novega leta dan celo dopoldne zaprta. V Laškem so celo že zgodaj zjutraj na vrata hleva pribili križ. Celo pometati je bilo treba na poseben način. »S pometanjem sprožiš neznane moči. Dekle mora na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje rodilo,« še našteva dr. Kuret. Predpisano je bilo celo pometanje v pravi smeri. Pometati je bilo treba od praga proti mizi in ne v obratni smeri, saj bi lahko dekle pometlo srečo čez hišni prag. Darovanje vodi Vedeževanja ni manjkalo niti na novega leta dan. Marsikje so prerezali in posolili dvanajst glav čebule ter tako ugotavljali, kakšno naj bi bilo vreme v novem letu. Za Štajersko je bila značilna še ena šega. »Med najzanimivejšimi šegami, ki so se za novo leto ohranile prav do današnjih dni, sta darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov,« je pred pol stoletja zapisal Niko Kuret. Ponekod so štajerska dekleta vrgla v studenec novec ali rdeče jabolko in izrekla: »Ljuba voda, jaz te darujem od dna do dna, sem za moža že dosti godna.« »Dar vodi naj ne zagotovi samo dekletom moža, ampak naj ohrani tudi vodo celo leto čisto in obilno,« je obrazložil Kuret. Drugod po Slovenskem so to počeli na drugačne načine. Ponekod na Štajerskem ali v Prekmurju so studenec ali vodnjak celo okrasili, na primer s smrečico. Zaradi verovanja v čudodelno moč »novoletne« vode so se ponekod v njej umivali. Nekje na Štajerskem so že na božični večer položili v vodo rdeče jabolko in se šele na novega leta dan z njo umili. Tisti, ki je to počel, naj bi nato imel celo leto rdeča lica. V Poljanski dolini so celo verjeli, da bo dobil tisti, ki se bo v novem letu prvi umil, zlate zobe. Dr. Kuret pripominja, da so se zato nekateri umivali že takoj po tistem, ko je odbila ura polnoč. Drugi kraji, drugi običaji ... V Porabju na Madžarskem so na novega leta dan - takoj po polnoči - celo tepežkali. Pre- bili so se do kamric, kjer so bila dekleta pod odejami, ter jih tepežkali in polivali z vodo. Pomembne so tudi lepe želje. Ob novem letu si ljudje že od nekdaj voščijo srečo, zdravje in zadovoljstvo. V modernem času so si tako začeli pošiljati voščilnice, ohranili so se tudi - in ponekod se še ohranja- jo - koledniki in njihove ko-lednice. Niko Kuret omenja med drugim, da so novoletne kolednike na našem območju poznali v Laškem in njegovi okolici, Špitaliču, šoštanjski okolici, Savinjski dolini . Foto: slikovna zbirka Knjižnice Mirana Jarca Novo Mesto Akademik dr. Niko Kuret Najpomembnejši slovenski etnolog dr. Niko Kuret (1906-1995) je deloval dolga leta v Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Inštitut je nekaj časa tudi vodil. Kuretovo življenjsko delo je knjiga Praznično leto Slovencev - starosvetne šege in navade od pomladi do zime, ki je izšla v štirih delih in to na 1.400 straneh. Obsežno raziskovalno delo je najprej izdala Celjska Mohorjeva družba. Kuret se je rodil v Trstu, kjer je bil njegov oče zaposlen v osrednjem poštnem uradu. Med prvo svetovno vojno se je skupaj s starši umaknil na celjsko območje, na Kozjansko. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Pozneje je bil njegov drugi dom v okolici Dobja na Kozjanskem. Zaradi svojega izjemnega raziskovalnega dela je postal član slovenske in evropske akademije znanosti in umetnosti, prejel je tudi Herderjevo nagrado. Med pomembnimi Kuretovimi deli sta tudi knjigi Jaslice na Slovenskem ter Maske slovenskih pokrajin. Novo leto v drugih kulturah Judje praznujejo svoje novo leto roš hašana septembra ali oktobra. Za svoje novo leto se spominjajo ustvarjenja sveta. Po judovskem štetju so letos obeležili novo leto 5781. Pravoslavno novo leto je vsakega 14. januarja, saj uporablja pravoslavna cerkev - za razliko od katoliške - julijanski koledar. Muslimani štejejo leta po hidžri, to je po prerokovi selitvi iz Meke v Medino. Muslimani tako letos obeležujejo leto 1442. Zelo bučno je praznovanje kitajskega leta z zmaji in s petardami, ko ljudje množično potujejo in se obiskujejo. Kitajci praznujejo v letu 2020 leto podgane, to je bogastva. Njihovo novoletno praznovanje je vedno na dan, ki je med 21. januarjem in 20. februarjem. 32 BOGASTVO ŽIVLJENJA Kdo je posebna deklica s čudovitimi modrimi očmi? »Verjamem v drugačne sanje« »Na dan, ko se leto skoraj neslišno dotakne konca, se je rodila zelo posebna Deklica,« so uvodne besede posebne pravljice, ujete v knjigo, ki bo izšla že čez nekaj dni. Zgodba o skrivnosti osebne moči in ustvarjanju drugačnih sanj je zapisana po resnični zgodbi družine, ki sledi svojemu srcu in na to pot vabi tudi bralca. Z nami jo deli Alja Pak Storjak, mamica čarobne deklice. »Ničesar ni, kar bi te pripravilo na življenje z otrokom s posebnimi potrebami. In vsekakor te nič ne more pripraviti na življenje s CDKL5,« pravita starša deklice Niki, ki je na letošnje silvestrovo dopolnila osem let. LEA KOMERIČKI KOTNIK Alja že približno leto z možem in s tremi otroki živi v enem najstarejših mest na Novi Zelandiji, v Nelsonu. Kot pravi, jo ta zelena dežela na drugem koncu sveta že od nekdaj privlači. Zanjo se je zanimala že kot deklica in v osnovni šoli je pri geografiji vselej komaj čakala, da so »prilistali« do zadnjih strani atlasa, kjer je občudovala karto Nove Zelandije. Ta je zdaj postala njena druga domovina. Lahko bi rekli, da živi svoje sanje. A takrat si zagotovo ni predstavljala, kako posebno, drugačno, težko, a hkrati srčno in ljubeče bo njeno potovanje skozi življenje. In ne, njena knjiga ne govori o lepotah zelene dežele, temveč o ustvarjanju drugačnih sanj prav posebne deklice, ki s svojo nežnostjo povabi v čarobnost zvezdnatega neba tudi bralca. »Nekega poznega večera, ko so vsi trije otroci zaspali in medtem ko se je ves svet za nekaj časa ustavil, sem začela pisati. Njeno zgodbo, našo zgodbo in pravljico za vse vas. O skrivnosti osebne moči in o ustvarjanju drugačnih sanj,« razkrije avtorica ozadje knjižnega prvenca in dodaja, da je knjiga namenjena vsem - je dragoceno darilo otroku ali najdražjim, predvsem pa naj bo darilo sebi. Z močnim sporočilom nas usmeri k odkrivanju lastnih želja in nakazuje pot novih možnosti. Sama jo je podarila za rojstnodnevno darilo svoji deklici Niki, ki praznuje ravno danes, na silvestrovo. »Vse najboljše, Niki!« Rojstvo čarobne deklice Pisalo se je leto 2012. Pravzaprav se je poslavljalo. In takrat, na zadnji dan leta, se je rodila Niki. Deklica s posebno energijo in z izjemno milino, ki bije drugačne bitke življenja. Alja Pak Storjak je po poklicu psihologinja in svetovalka za weNbeing v organizacijah. A kot pravi, je najprej mama. Mama dvojčkov Alexa in Mili ter čarobne deklice Niki, glavne junakinje resnične pravljice Verjamem v drugačne sanje. Ko se je Niki rodila ni nič kazalo na to, da bo njena pot polna preprek. A še preden se je uspela družinica dobro ustaliti v svojem domu v domači Rogaški Slatini, sta starša pri dva tedna stari prvoro-jenki opazila blage tresljaje. Mirili so ju, da ti večinoma, v 99 odstotkih primerov, izzvenijo sami. A starša sta imela globoko v sebi občutek, da je pri Niki drugače, zato so se naslednji dan oglasili na nevrološkem oddelku, kjer so jih obdržali na opazovanju. Predviden nekajdnevni obisk se je podaljševal v dol- ge mesece. Zdravniki so skušali s številnimi preiskavami, meritvami in pregledi dognati, kaj krati spanec mali Niki, a brez uspeha, vsakodnevni napadi so se vrstili. Deklici so najprej postavili napačno diagnozo, pri čemer so se epileptični napadi stopnjevali in prehajali v različne ter močnejše oblike, vendar zdravila oziroma kombinacije zdravil, ki bi jih ustavila ali vsaj ublažila, niso našli. Psihični in fizični napor je bil preprosto prevelik in starša sta se odločila, da bosta odpeljala Niki domov. Potrebovala je mirno, ljubeče in varno okolje. »V življenju si nisem postavljala večjih načrtov, a na to, kar mi je namenilo življenje, se nikoli ne bi mogla pripraviti. Še vedno padam, se pobiram in ga na novo odkrivam.« Črke, ki so za vedno spremenile njihov svet Diagnozo so prejeli, ko je bila Niki stara skoraj pet mesecev, na oblačen in deževen majski torek. »CDKL5. Črke, izrečene v trenutku, in diagnoza, ki je zamrznila naš svet,« je trenutek seznanitve opisala Alja. Gre namreč za izjemno težko in redko bolezen, ki je zaradi redkosti poimenovana kar z oznako gena CDKL5. Gre za spontano gensko mutacijo, ki prinaša popolno odvisnost od drugih na vseh področjih življenja in ob tem še mnoge druge bitke in prepreke. Niki je v Sloveniji edina s potrjeno diagnozo genske mutacije kromosoma X CDKL5. V svetovnem merilu je bila registrirana kot 198. Do danes ni znano, kaj povzroča CDKL5-mutacije, tudi zdravila za zdaj še ni. »Ne bom pozabila dneva, ko sem vse skupaj dojela, ko sem kriče jokala in vse skupaj z bolečino >zaprla<. Potrebovala sem leta, da sem zadihala. In potem leta, da sem se sestavila in spet zažarela. Vmes mi je »Ime Niki pomeni zmago. In zanjo je vsak dan borba. Vsak dan zmaguje v našem malem svetu, ki si ga prizadevamo zgraditi in postaviti na novih temeljih, da bi zanjo bil karseda lep in nasmejan,« pravita srčna starša. »Niki je resnično izjemna, čudovita deklica. Želim si, da bi kdaj lahko uresničili njene najtežje izzive, drugačne sanje in da bi pozneje lahko z možem opazovala, kako lahko sama uresničuje svoje.« Družina Storjak Ko je bila Niki stara tri leta, so specialisti ocenili, da ima manj kot dva odstotka vida. »Predmetom ni sledila, v oči nas ni pogledala, svojih čudovitih modrih oči tudi na najbolj zanimivih stvareh ni zmogla zadržati, da bi si jih bolje ogledala. Kako in koliko vidi, nismo vedeli,« razlaga Alja in v nadaljevanju opiše pomemben dan, ko ji je Niki na svojstven način sporočila, kaj ji je všeč: »Spomnim se dneva v začetku poletja, ko sem jo peljala v umetniško galerijo v domačem kraju. V nekem trenutku, se je zagledala v rumeno in se iz srca nasmehnila. Prišli sva domov in vsem povedali, da bomo pobarvali njeno steno v sobici na rumeno.« Nikina zgodba se je mnogih dotaknila. Kljub veliki razdalji ob selitvi na Novo Zelandijo jo v domačem kraju mnogi še vedno spremljajo in jo imajo radi. Tako je letos družino presenetila pošiljka pisem učencev I. osnovne šole Rogaška Slatina, ki jih je v lanskem šolskem letu učila Lidija Sinkovič. Učiteljica, ki je pred leti učila tudi Aljo. »Življenjsko zgodbo o Niki učenci poslušajo z odprtimi usti. Vsi ji želijo pomagati po svojih najboljših močeh, zato ji s svojimi veselo obarvanimi balončki in srčki v pisemcih prenašajo pozitivno energijo. Z Niki želijo biti povezani, čeprav jih geografsko loči ocean. V sebi čutijo in hranijo njeno bližino,« je pred časom dejala Sinkovičeva. Kot učiteljica želi v svojih učencih spodbuditi empatijo, ki zelo pozitivno vpliva na razredno klimo, odnose ter vedenje, predvsem pa sprejemanje drugačnosti. Pravi, da bodo pisma še naprej z veseljem pošiljali. BOGASTVO ŽIVLJENJA 33 Verjamem v drugačne sanje je čisto posebna pravljica, zapisana po resnični zgodbi družine, ki bije težke bitke življenja in premaguje premnoge izzive. A kljub vsemu ali ravno zato verjame v drugačne sanje in sledi svojemu srcu. Na tej poti se je družinica preselila iz Slovenije, dežele, ki v svojem imenu nosi ljubezen, na Novo Zelandijo, deželo dolgega belega oblaka. Res drugačna slikanica je namenjena aktivnim sanjalcem vseh starosti, bralca z močnim sporočilom in s skrbno zastavljenimi t podobami usmeri k odkrivanju lastnih želja J in nakazuje pot novih možnosti. Knjiga Verjamem v drugačne sanje, kjer spoznate delček sveta deklice Niki, je že na voljo v predprodaji. Na dom ali kot posebno darilo jo lahko naročite pri Založbi Chiara. podarjala vedno več nasmehov, zdaj me lahko objame,« z žarom in s posebno mehkobo pripoveduje Alja. »Naš svet se je razbil na premnoge koščke, a vsi koščki so še vedno celi.« Kljub vsem težavam družina izžareva neverjetno moč in poskuša iskati rešitve, kjer se zdi nemogoče. Pred časom je bil že dnevni obisk na pregled v Ljubljano precejšen izziv, a je kasneje Niki dosegla nekaj, kar je bilo najprej nepredstavljivo. Za sabo ima 12 potovanj v New York, kjer je bila zadnja leta vključena v raziskavo. Z zadnjim potovanjem, s selitvijo na Novo Zelandijo, je obkrožila ves svet. Posebna moč in pogum »Bil je čas, ko sem zaupala, da smo >v dobrih rokah<. Tako so mi govorili, to sem takrat slišala. In potem je prišel čas, ko so mi povedali, naj ne upam več, naj se sprijaznim, naj samo sprejmem. A vsakič, ko sem pogledala njene velike modre oči, sem v objemu z njo čutila brezpogojno ljubezen. Čutila sem popolno nežnost, mir in brez vsakršnega dvoma vedela, da moram dalje,« razkriva pogumna mamica. »Niki ima neopisljivo notranjo moč. Čarobna je. Kljub vsakodnevnim težkim izzivom me ves čas s posebno nežnostjo vodi,« pomirjeno in ponosno pove Alja. Ko je Niki dopolnila deset mesecev, sta njena starša Alja in Siniša zapisala zanjo deset drugačnih sanj - da bi lahko slišala svoj glas, brezskrbno pomežiknila soncu, z najljubšimi barvami prepleskala stene in podobno. Med njimi je tudi, da bi rada rekla hvala nekomu, ki bo zmešal prave sestavine, da bo umaknil ovire s poti, da bo lahko vsa bolečina izginila. Takrat sta ustvarila Facebookovo stran »A Different dream 4 Niki« s katero sta »odprla vrata v njihov drugačen svet«, predstavila Niki in osveščala o diagnozi, predvsem pa sta svetu pokazala brezpogojno ljubezen, ki je povezovala in še povezuje družino. »Niki ne govori, ne sedi, ne hodi, ne vemo, koliko in kaj vidi, ne more prijeti žličke. A v sebi nosi izjemno nežnost. Njene rokice so se okrepile in zdaj nas lahko objame, ima pa tudi najbolj čaroben nasmeh, na katerega smo čakali tri leta,« razlaga Alja. »Včasih napišem kaj težkega. Večinoma pa je na strani predstavljena njena moč z majhnimi zmagami in izzivi, ki jih vsak dan premaguje. Za- V knjižnem prvencu žarijo skrbno zastavljene podobe v izjemnih ilustracijah Irene Režek. Njene ilustracije so z izbranimi podrobnostmi pričarale resnično pokrajino, poseben svet, ki si ga boste tudi vi želeli umestiti v svoj dom. Več o ozadju knjige in njenem nastajanju si lahko ogledate na Facebookovi strani Verjamem v drugačne sanje. pisi na strani so na nek način in se preseliti na drug konec trenutno tudi spremljevalka iz zdravilni, izjemna podpora so tudi vsi, ki nas spremljajo,« priznava Alja, ki si ni mislila, da bo približno sedem let kasneje še vedno delila zapise. Sledili so srcu, našli so pot »Z možem sva si vedno želela veliko družino in druga nosečnost je prišla, ko smo bili mirni in pripravljeni, dvojčka sta najina uresničena želja,« pove Alja. Pred več kot desetimi leti sta z možem že živela na Novi Zelandiji in želja, da bi se tja vrnila z otroki, je ostala. Kljub skoraj nemogočemu podvigu, mnogim omejitvam in zaprtim vratom zaradi Nikine diagnoze jim je lansko poletje uspelo. Sledila sta srcu, našla sta pot. »Pustiti varnost domačega kraja z vso podporo, ki smo jo imeli, sveta, kjer je treba vse ustvariti na novo in kjer smo zdaj že nekaj časa zaprti za vse obiske in zunanji svet, je skoraj nepredstavljivo. Začetki so bili zelo težki, ampak smo dobro in Niki se veliko smeji,« pove mamica. Življenje petčlanske družine se po viharnih letih počasi umirja. Alja je še vedno v prvi vrsti mama, ob čemer se kot psihologinja počasi vrača v delovno okolje. Dvojčka sta zakorakala v vrtec, kjer spoznavata angleščino in maorsko kulturo, Niki navdušuje in zadovoljno napreduje v šoli. Vključena je v posebni oddelek šole, kjer je vsak dan objeta z ustvarjalno raznolikostjo programa, sošolcev in srčne ekipe. Ob njej je Slovenije, s katero imata prav posebno vez. Temni grmeči velikani, ki skrajšajo premnoge noči, so še vedno z njimi, a pogled družinice je usmerjen naprej. »Niki nam je marsikaj razkrila, porušila okvirje mogočega, okrepila notranjo moč in intuicijo,« nam je zaupala mamica Alja. »Ne bomo odnehali, potrebuje nas.« Njihova Facebookova stran, kjer še vedno delijo delček svojega življenja, se je ob selitvi in prihodu dvojčkov preimenovala, najdete jo pod imenom »Kind of Perfect Upside Down«, kar v prevodu pomeni »Po svoje popolno in obrnjeno na glavo«. Foto: osebni arhiv »Diagnoza bolj malo pomeni in ne določa Niki. Odprla nam je vpogled v popolnoma nov svet, vrednote in mogočnost življenja,« pravi srčna in pogumna mamica. Niki je posebna deklica s čudovitimi modrimi očmi in skrivnostno čarobnostjo. Ima zelo redko diagnozo in številne dnevne izzive, a hkrati z nepredstavljivo nežnostjo postavlja močne temelje družini. Predobro pozna viharje in grmeče oblake, a se vsako jutro zbudi z nasmehom in neopisljivo milino. Je deklica, ki je v zadnjih treh letih obkrožila ves svet in zdaj z družino živi na Novi Zelandiji. Deklica, ki navdihuje. V knjigi Niki v objemu puhastega oblačka kot glavna junakinja riše rumene zvezdice - drugačne sanje - in verjame vanje. 34 Z DOLGOLETNIM DOBRIM MOŽEM Peter Simoniti je legenda celjskega ljubiteljskega odra Dedek Mraz s pol stoletja »delovne dobe« Dolgoletno delovanje Petra Simonitija je prav tako v znamenju zelo dobrega sodelovanja s celjsko knjižnico, glasbeno šolo, obema muzejema in Mohorjevo družbo, pa tudi s Svetovnim slovenskim kongresom ter Moškim pevskim zborom »Mirko Filej« iz Gorice. Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflor-janski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ... BRANKOJERANKO Nekdanji otroci, ki jih je obiskoval Peter Simoniti kot dedek Mraz, so danes lahko že stari starši ... »Spomini so zelo lepi, tudi kaj kritičnega je bilo vmes. Vse sem ohranil v srcu,« se spominja dolgoletni dedek Mraz - Simoniti. Zadnja leta živi v domu za starejše občane, v Martini hiši Doma sv. Jožefa v Celju. Pred letošnjimi božično-novoletni-mi prazniki sem se z njim pogovarjal na daljavo, saj velja v Martini hiši stroga karantena. Spomnil se je, da je obiskoval kot decembrski dobri mož predvsem vrtce, razveseljeval je tudi po šolah. Naštel mi je nekaj krajev, kjer je poskrbel za veliko otroško veselje: Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Pristava pri Mestinju, Šentjur, Slovenske Konjice, Žalec, še prej Slovenj Gradec ... Vabila so ga tudi podjetja. Kot decem- brski dobri mož je deloval tudi po pol meseca skupaj, včasih celo po cele dneve. Tudi kaj neprijetnega se mu je zgodilo ... Peter Simoniti je veren in je bil po tistem, ko je ob neki priložnosti z otroki kot dedek Mraz molil, celo zaslišan. To so bili časi, ko je prisegala državna oblast na drugačne vrednote in je nekatere stare dajala v nič. Pred spremembo političnega sistema, tik pred osamosvojitvijo, je začel nastopati še kot Miklavž. V tej vlogi je nato nastopal dolga leta v celjski kapucinski župniji, na Jožefovem hribu, v Šentruper-tu nad Laškim in še marsikje. Kot Božiček ni nastopil nikoli. V starih časih, v obdobju pred drugo svetovno vojno, so otroci namreč poznali le Miklavža, po njej se mu je pridružil še dedek Mraz. Božiček, ki za- dnja leta prevladuje, pri nas nima dolge tradicije. Niti dedek Mraz je nima. Novi časi, novi dobri možje ... Osemletni režiser Dolgoletni Celjan Peter Simoniti izvira iz Goriških brd in mu je bila kultura tako rekoč položena v zibelko. Po očetovi strani je v sorodu s skladateljem Radom Simonitijem in po materini z Marico Oštirjevo. Ko se je Peter rodil, so bili na Primorskem težki časi fašističnega preganjanja in poita-lijančevanja slovenskega prebivalstva. Kot otrok je postal s starši begunec iz fašistične Italije. Njegovo prvo domo- vanje tostran rapalske meje je bilo v Zvirčah pri Tržiču. Ko je dobil Petrov oče tik pred drugo svetovno vojno službo v Topol-šici, se je družina preselila na Štajersko. Po šolanju se je Peter najprej zaposlil v Slovenj Gradcu, in sicer v banki. Tam je tudi začel nastopati kot dedek Mraz. Leta 1957 se je preselil v Peter Simoniti lani, po stoti uprizoritvi drame Leta nič, en dan potem. Gre za delo pisatelja Zorka Simčiča. (Foto: arhiv LGPS) Celje, kjer je postal dolgoletni decembrski dobri mož. Tako kot v Slovenj Gradcu - in nekaj časa v Šoštanju - je bil tudi v Celju dolga leta zaposlen na področju bančništva. Tisti, ki hoče razveseljevati otroke kot decembrski dobri mož, mora biti dober igralec. Peter Simoniti je kot igralec seveda zelo nadarjen, nastopil je v več kot petdesetih vlogah. Že kot osemletni deček je pripravil v neki drvarnici igrico o deklici, ki se je izgubila v gozdu. V tej igrici je nastopil s štirimi soigralci - tako v igralski kot v režiserski vlogi. Ljubezen do odra ga je zasvojila ... Kot odrasel je najprej igral nekaj let med bivanjem v Slovenj Gradcu. Nadaljeval je v celjskih gledališčih Zarja in Delavski oder ter v gledališki sekciji Kulturnega društva Svoboda Celje. Pozneje se je pridružil Amaterskemu gledališču Štore in bil več kot tri desetletja umetniški vodja ter gonilo Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje. Ob tem je pripravljal v celjski javni knjižnici različne pesniške literarne večere. V kulturno življenje se je prav tako vključil v celjskem Domu sv. Jožefa in to v igrah, na pesniških večerih ... Trenutno razmišlja, da bi pripravil na Jožefovem hribu večer poezije pesnika Goriških brd Alojza Gradnika. »Seveda, če bo še mogoče nastopati. Moje delo še ni končano,« je pristavil. Preimenovanje gledališča Pomembno je seveda tudi Simonitijevo režisersko delo. Že kot osemnajstletni fant je režiral v domači Biljani v Goriških brdih Nušičevo delo Analfabet ter po prihodu v Celje igro Bog z vami, mlada leta. V tej igri so sodelovali kar trije Petrovi sorodniki; oče, sestra in brat. »Najuspešnejši režijski opus Petra Simonitiia zago- Z DOLGOLETNIM DOBRIM MOŽEM 35 Deček Peter Simoniti, skupaj z mamo Hilarijo, očetom Romanom ter sestro Ivanko (Vir: portal Kamra, prispeval Muzej novejše zgodovine Celje) Od ruskega mužika do slovenskega očaka Dedek Mraz, ki smo ga posvojili takoj po drugi svetovni vojni, je nastal po zgledu iz Sovjetske zveze, Rusije (po rusko »djed Moros«). Po prelomu Jugoslavije s Stalinom smo začeli dedka Mraza sloveniti ... »Nekritični uvoz sovjetske šare nam je navrgel še ruskega mužika, ki naj bi razveseljeval, vzgajal in nagrajeval naše otroke,« se je hudoval časopis Slovenski poročevalec leta 1952, skupaj z nekaterimi drugimi časniki. Predlog, da bi dedka Mraza preimenovali v »očo Triglava«, kljub vsemu ni bil sprejet. Prav tako ne predlog, da naj bi nastala »babica Zima«. Slikar Maksim Gaspari je upodobil leta 1952 slovenskega dedka Mraza s slovensko polhovko na glavi. Pet let pozneje je določila Zveza prijateljev mladine zunanjo in notranjo podobo lika slovenskega dedka Mraza: »Tako lahko danes že v glavnih obrisih orišemo podobo specifično slovenskega dedka Mraza: dedek je prikupen gorenjski očak, odet s kožuhom in drugimi deli narodne noše.« Etnolog dr. Janez Bogataj ga je v novih razmerah - po osamosvojitvi - nič kaj prijazno opisal kot umeten konstrukt ruskega telesa, slovenske obleke in amerikanističnega paradnega nastopa ter izmišljene mitologije. Kljub takšnim pomislekom iz narodopisne stroke se je dedek Mraz med ljudmi priljubil. (Vir: Damjan J. Ovsec, monografija Trije dobri možje). tovo predstavljajo predstave, ki so postale železni repertoar našega gledališča. To so dramatizirana novela Pod Košatim očesom Alme M. Karlin, recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli ter gledališka igra Leta nič, en dan potem Zorka Simči-ča,« poudarja Lovro Tacol, član Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje, to je dosedanjega Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje. Letos je minilo že trideset let, odkar uprizarjajo omenjeno delo Alme Karlin, delo Ljubke Šorli petindvajset let ter delo Zorka Simčiča več kot dvajset let. Lani decembra je bila že stota uprizoritev tega Simčičevega dela. Zamejska pesnica Ljubka Šorli je posvetila sonetni venec Venec spominčic možu na grob svojemu pokojnemu možu Lojzetu Bratužu, ki so ga usmrtili fašisti v mirnem času. Peter Simoniti ima nasploh velike kulturne zasluge, ki jih javnost zna prepoznati. Na letošnjem občnem zboru Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje se je to preimenovalo v Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje. Slovesno preimenovanje je bilo oktobra v celjskem Narodnem domu. »Peter Simoniti ostaja gledališki duhovni oče, ki še vedno prefinjeno vodi in usmerja naše delovanje, predvsem pa mu postavlja visoka umetniška merila. Zato si bomo s ponosom nadeli njegovo ime,« je preimenovanje utemeljil Lovro Tacol. Poudarja Simonitijev neizmeren žar in ljubezen do življenja na odru, kjer se je zapisal kot igralec, režiser, scenograf, kostumo-graf, idejni oče ter nasploh skrbnik in vodnik slehernega podviga gledališke skupine. Tacol pripominja, da se je v preteklosti velikokrat zgodilo, da je najširša javnost to gledališko skupino manj poznala po njenem imenu kot po tem, kdo jo vodi. Večna ljubezen Devetdesetletnica je vsekakor čas, ko hitijo spomini v mlada in manj mlada leta. V pogovoru z menoj se je legenda celjskega ljubiteljskega odra med drugim spominjal nekdanjega Celja. Ko se je leta 1957 priselil, je bilo to razmeroma majhno, vendar kulturno bogato mesto. »Bilo je zelo, zelo majhno,« pripominja. Stanoval je v Trubarjevi ulici, kjer je bilo pri gimnazijski stavbi že konec mesta. Številnih blokov na Otoku takrat še ni bilo, zgrajeni so bili pozneje. »Celja sem se hitro navadil. Zelo mi je drago,« je med drugim povedal. V knežjem mestu si je ustvaril družino z soprogo Nado. V zakonu sta se rodila hči in sin, danes ima Peter že vnuke in pravnu-ke. V Martino hišo Doma sv. Jožefa se je preselil z bolno ženo Nado pred desetletjem. Soprogo, ki se je za vedno poslovila pred dvema letoma, je spoznal med seminarjem v Ljubljani. »Takrat je nastala ljubezen, ki je dolgo trajala in seveda še traja!« se je spomnil ljubljene osebe, ki jo zelo pogreša. »V Domu sv. Jožefa sem zelo zadovoljen. Tu sem dobil vse možnosti, da sem lahko deloval na področju igre in režije,« je povedal o Peter Simoniti med recitalom Doma sv. Jožef, pred petimi leti (Foto: Miha Lokovšek, Dom sv. Jožef Celje) kulturni »hrani«, ki jo potrebuje s številnimi sostanovalci. Po padcu in zlomu na odru ne more več igrati. Zaradi letošnje epidemije je za stanovalce domov za starejše občane zelo hudo leto. »Upam, da bom lahko takrat, ko bo minila epidemija koronavirusa, spet sodeloval pri predstavah kot režiser,« je poln upanja. Zaradi izogibanja morebitni okužbi z virusom preživlja dneve v svoji sobi sam, brez obiskov. »Čakamo na to, da se bo epidemija polegla,« je povedal Peter Simoniti, ki si krajša čas med drugim z branjem in s pripravljanjem dveh novih režiserskih projektov. Na cepivo proti covidu-19 že težko čaka in se želi čim prej cepiti. »Ob letošnji 90-letnici bi se seveda bistveno bolje počutil, če tega virusa ne bi bilo. Upam, da bom to preživel,« je dejal mož, ki mu načrtov ne manjka. Foto: osebni arhiv Pred petimi leti ... Peter Simoniti v vlogi sreskega načelnika v Nušićevi komediji Analfabet. Na fotografiji je skupaj z igralcem Žarkom Conradijem. (Foto: Valentin Steblovnik) Srečanje dobrih mož ... Peter Simoniti, ki je več desetletij nastopal kot dedek Mraz, med predlanskim srečanjem z Miklavžem. (Foto: Miha Lokovšek, Dom sv. Jožef Celje) Z uprizoritve srednjeveškega misterija Slehernik, na celjskem Starem gradu. Peter Simoniti je nastopil v vlogi Boga. 36 UJETO V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV Fotografski pregled Naj se takšno leto ne ponovi! Leto 2020 - kako se ga spomnim, kako sem ga preživel? Ne sprašujte, verjetno tako kot vi. Upam, da bo neponovljivo, in neverjetno srečo imam, da vam o tej pandemični bolezni ne pišem iz prve roke. Vsaj za zdaj še ne in naj tako tudi ostane. Srčno si to ANDRAŽ PURG - GrupA želim. Toliko zdravja kot sem letos zaželel ljudem, še nisem nikoli. Želim si tudi, da se takšno leto ne bi ponovilo. Čeprav se zavedam, da so ljudje izkusili še mnogo večje grozote in katastrofe, to leto ni bilo enostavno. Začetek razkuževanja Nora kombinacija - spomladanski »lockdown« in puščavski pesek F^IHl i- Ш^мМк j UP j VAŠA BORBA, NAŠ S ZDRAVJE... HVAIA'.C^2 JL To je nekaj, kar nam manjka. Kolektivna izolacija Jesenski užitki v hribih in začetek gradnje novega doma na Okrešlju UJETO V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV 37 Skok v Savinjo Pust Vransko Ampak se prepričujem, da mi je bilo od- In vendar je nekaj trenutkov, ki sem jih imel neverjetno lepih trenutkov zadnjih nekaj Srečno, mnogo zdravja vam želim. Pred- vzeto leto - ali mi bo morda še eno - in potem čast ovekovečiti, doživeti, preživeti. Tukaj so prejšnjih let. Spominjajmo se jih skupaj. Vsaj vsem bolj družabno in zabavno novo leto! se bodo stvari uredile. In čez nekaj let se ga na hitro izbrani. S temi decembrskimi dnevi letos. V prihodnje pa jih ustvarjajmo skupaj, Foto: Andraž Purg - GrupA bom spominjal, kot bi film na hitro prevrtel. ne bom izgubljal časa. Raje se spominjam tako kot smo jih nekoč. Nov posel za nekatere NK Celje je državni prvak! praznike bomo doma. 38 ŠPORTNI UPI Zgodba o Nigerijki Sophie Jite Gbemuotor, ki igra košarko v Celju in želi nastopati za slovensko reprezentanco Najprej jo ali skozi je zanimalo, Celje teče reka Kako napisati zgodbo, ki se pravzaprav še dobro začela ni? A vendar: srčna Sofi iz Nigerije je v Sloveniji, igra košarko, soigralke, sošolke in sošolci jo imajo zelo radi. Stara je šestnajst let. Še preden je pripotovala pred poltretjim letom, jo je zanimalo, ali skozi Celje teče reka. Takrat je bila zaskrbljena, kako bo prala perilo ... DEAN SUSTER Zdaj se nasmeji ob tem vprašanju in navihano odvrne, da jo je to zanimalo predvsem zaradi ribolova. To je zgodba o dekletu, ki ne vidi najbolje, o obetavni košarkarici, ki je presrečna, da je tukaj, čeprav neskončno pogreša starše, sestre in brate, o Nigerijki, ki obožuje vampe, o nekdanji osnovno-šolki, ki še nekaj dni pred plesom na valeti ni imela čevljev, o srednješolki, ki je izjemno hvaležna za vsako stvar, s katero ji ljudje pomagajo, o ženski, ki to še ni, a kmalu bo, in tedaj bo skušala žogo zabiti v koš. Jasno izražena namera Leta 2016 so v Yaunde, glavno mesto Kameruna, odpotovali trije predstavniki Zen-skega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, predsednik Borut Kop, športni direktor Uroš Kranjc in trener članic ter selektor Slovenije Damir Grgić. Sprejeli so vabilo tamkajšnje nogometne akademije, ki je podpisala partnersko sodelovanje z Nogometnim klubom Rijeka, obenem je iskala tudi partnerja v evropski ženski košarki. Želja celjskega kluba je bila pridobiti mlado košarkarico z zelo razvitimi atletskimi sposobnostmi, s primerno telesno višino in zlasti takšno, ki še ni bila nikjer registrirana kot košarkarica. Enoletni boj za vizo Potem so Afričani začeli pošiljati fotografije in video-posnetke. Po približno letu so poslali tudi videoposnetek, na katerem je bila Sophie. Na šolskem treningu in tekmovanju je v oči padla nigerijskemu trenerju Innocentu Bizjamesu iz agencije G2G Basketballacademy, ki je preko Kamerunca, pri katerem so bili predstavniki celjskega kluba na obisku, vzpostavil stik z njimi. »Po ogledih več posnetkov smo se odločili, da bomo Sophie pripeljali v naš klub,« se spominja športni direktor Uroš Kranjc. »Toda nismo vedeli, da je pridobivanje vize takšna težava. Eno leto smo se borili za vizo in na koncu nam je pomagal poslovni partner našega nogometnega agenta, Celjana Ambroža Krajnca, doma iz Budimpešte, ki je na koncu Malo nas je bilo sicer strah, kaj me čaka,« je priznala Sophie. Nato se je zapletlo z vizo. Dvakrat so zavrnili prošnjo zanjo. »Jokala sem. Postajala sem vedno bolj zaskrbljena. Mama mi je pojasnila, da bo morda slovenski klub tudi obupal. Obenem me je tolažila. >Če te resnično želijo imeti, potem se ne bodo kar tako predali. Zato moli, veruj in še naprej sledi svojemu hrepenenju. Kar ti je »Najraje jem riž z omako. V Zagrebu mi je Uroš omogočil, da sem kupila sestavine iz Nigerije. Zato lahko skuham jed iz rib, jajc in paradižnika ter še iz česa. In s pekočimi začimbami.« tudi odpotoval v Nigerijo in jo pripeljal v Slovenijo,« dodaja Kranjc. »Moli in veruj« Pred treningom v osem ur vožnje oddaljenem Lagosu je Sophie poklical njen trener Innocent in ji povedal, da ji bo pomagal, saj je vzpostavil stik s klubom v Sloveniji, ki jo je pripravljen sprejeti. »Potrebovala sem dovoljenje staršev. Oba sta mi rekla, da sta ponosna name in da mi želita veliko sreče in uspeha. namenjeno, bo tvoje,< mi je govorila. To sem tudi storila, čeprav me je vedno bolj prevevalo malodušje,« je Sophie razlagala malo po slovensko, malo po angleško. »Strah? Zato, ker sem ...« Sophie ima tri brate in dve sestri (po očetovi strani še nekaj polbratov in polsester), s katerimi je v stiku trikrat na teden. Zdaj ji je lažje, na vse se je privadila. Toda zdaj prizna, da jo je bilo zelo strah, kako jo bodo sprejeli v šoli, klubu. Zakaj? »Ker sem temnopolta ...« je izustila, da sem jo komaj slišal. Imela je sklonjeno glavo, nato jo je dvignila in me ponosno pogledala. Ustnice so se ji razlezle v sramežljiv nasmešek. V madžarski prestolnici sta jo pričakala vodilna moža kluba. »Predsednik je bil zelo resen, tako da sem bila malo prestrašena. Bolj sproščena sem bila z Urošem, saj sva se že prej pogovarjala po telefonu,« je povsem iskrena Sophie. Še isti dan je hotela videti dvorano Gimnazije Celje - Center. Dobro vidi le na eno oko Košarkarska sezona je bila tedaj končana, približevale so se počitnice in Sophie je najprej dva tedna vadila s trenerjem Darkom Lesjakom, kasneje z Juretom Krajncem. Isto leto je s slovensko pionirsko reprezentanco nastopila na neuradnem evropskem prvenstvu do 14 let (SLovenia ball) in z našo izbrano vrsto osvojila srebrno medaljo. Sophie je bila daleč najboljša skakalka prvenstva. Vmes je opravila zdravniški pregled. Celjski zdravnik Sašo Djurić je ugotovil, česar najbrž ni pričakoval. Levo Sophiejino oko je namreč v zelo slabem stanju. S tem so se v klubu sprijaznili, kajti Sophie je po igralski plati v celoti zadovoljila vsem zahtevam in izpolnila pričakovanja. Sčasoma je priznala: »Doma sem pogosto igrala nogomet s fanti. Ko sem bila stara enajst let, sem se zaletela v vratnico ...« Kakršnekoli primerjave niso ustrezne, a dejstvo je - česar marsikdo ne ve - da je sloviti Ivo Daneu, eden najboljših košarkarjev, kar jih je imela Evropa, od rojstva skoraj popolnoma slep na desno oko. Ko sem ji to povedal, si je Sophie zakrila desno oko in skušala dopovedati, da nekaj le vidi na levo, in se ob tem hihitala. Michael Gbemuotor ima dve ženi, kar dovoljujeta njihova kultura in vera, tako da ima Sofija devet bratov in sester. Razmere za življenje pri njej doma so težke, saj imajo težave z vodo in elektriko. Mama je kuharica in pripravlja hrano v restavraciji. Vsak dan vstaja ob treh zjutraj. Tudi Sophie je vstajala ob istem času, saj ji je pomagala. Zaradi tega je imela veliko težav v Sloveniji, saj se je prebujala sredi noči. Njen oče je delal v termoelektrarni, ki so jo zaprli, zato je izgubil službo in je že dolgo brezposeln. Sophie pravi: »V Sloveniji je veliko bolj preprosto živeti, saj imajo ljudje vse, kar potrebujejo. Voda je na voljo povsod, z elektriko ni težav, na razpolago je internet. Doma smo prali na roke. Kako prav pride pralni stroj!« Pod košem na igrišču v Nigeriji S sošolkami in sošolci na začetku drugega letnika ŠPORTNI UPI 39 Trenerja Damirja Grgiča neizmerno spoštuje, a se rada nasmeji ob anekdoti. Imela je pet osebnih napak, sedela je na klopi in čakala na konec tekme, ko jo je trener nenadoma poklical. Vedela je, da ne more več v igro, a ga je ubogala. Vstala je, slekla trenirko, toda brez smeha ni zdržala. »Kaj se smejiš, pojdi na igrišče!« Nesporazum je bil hitro odpravljen, ko so trenerju pojasnili, da ima Sofi pet osebnih napak. S športnim direktorjem ŽKK Cinkarna Celje Urošem Kranjcem Uroš Kranjc spremlja Sophie od prvega dne in skrbi zanjo, kot da mu je hči. Sophie ga venomer naslavlja s: »Sir!« Čeveljci iz Amerike za Sophie V zadnjih dneh šolske sezone je Sophie spoznala prostore IV. osnovne šole, jeseni se je vpisala v deveti razred. Vsi vpleteni v Sophiejino zgodbo so izjemno hvaležni ravnateljici Nevenki Matelič Nunčić in učitelju Bojanu Skomini, ki se ji je popolnoma posvetil in celotno šolsko leto individualno delal z njo. Pomagal ji je v tolikšni meri, da je uspela končati osnovnošolsko šolanje. Še več, ko so uvideli, da se Sophie boji vode, ji je priskrbel plavalnega učitelja Mateja Čretnika. Pred valeto se je pojavila težava. Sophie nosi zgolj športne copate, ko je prišla zima, so ji zlahka priskrbeli tople čevlje. Toda s številko noge 45 ni bilo lahko najti primernih čevljev za ples. In spet so zagato rešila klubska poznanstva. Na pomoč je priskočila nekdanja članica Cinkarne Chatrice White, ki je iz ZDA poslala dovolj velike čevlje. Hitra in poskočna ničla Na dresu nosi številko 0. Njen vzornik je namreč zvezdnik lige NBA Russell Westbrook, ki se zelo posveča obrambnim nalogam in atraktivno zabija žogo v koš. Sophie je visoka 186 centimetrov (na igrišču s športnimi copati 188 cm), saj je v Sloveniji zrasla za tri centimetre, po skoku seže z roko precej nad obroč. Teniško žogico že uspe zabiti, košarkarske še ne, a si to neizmerno želi. Njena hitrost je prišla do izraza tudi na derbiju članic pred tremi tedni v Kranju, kjer je najboljši igralki Triglava dvakrat vzela žogo in urno odhitela proti košu ter zadela. Prvič je za celjsko člansko ekipo zaigrala že v prejšnji sezoni, trener Damir Grgić ji je ponudil priložnost proti Domžalam in Sophie je dosegla sedem točk. V prvi sezoni v Celju je osvojila drugi mesti v državnem prvenstvu s pionirsko in kadetsko ekipo Cinkarne. Na zaključnem turnirju pionirk v Grosupljem je bila najboljša skakalka celotnega tekmovanja in obenem tudi uvrščena v najboljšo peterko turnirja. V mednarodni regionalni ligi Waba je bila s pionirkami Cinkarne druga in s kadetinjami tretja. Želi biti slovenska reprezentantka Lansko jesen je šolanje nadaljevala v programu medijski tehnik Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko ureditev dokumentacije zelo potrudila Mateja Zorko Pavšar. Sophie je zdaj že v drugem letniku. Ko je končevala prvega, so se nizali uspehi pod koši. Naslova državnih prvakinj je osvojila z mladinkami in ka-detinjami, s slednjimi je bila najboljša tudi v Jadranski ligi (Waba). Letos je Grgić Sophie skupaj z njenimi vrstnicami priključil članski ekipi. Glede na slovensko zakonodajo bo s polnoletnostjo (10. januarja 2022) imela pravico pridobiti slovenski potni list. Njena želja je igrati za slovensko reprezentanco. Neprecenljiva pomoč soigralk Prve dni bivanja v Sloveniji je Sophie imela težave s prehranje- no hrano, spraševala je, kje naj dobi pekoče začimbe. Na Vranskem je poskusila vampe in bila navdušena. Nato jih je večkrat jedla v teharski restavraciji. Zdaj vse rada je. Še posebej ji dišijo kitajska hrana (zaradi omak), juha z rezanci, čevapčiči, piščanec, riž ... Velikokrat hrano pripravi sama v stanovanju v središču mesta, kjer živi s soigralkami Mojco Jelenc, Blažo Čeh in Leo Bartelme. Dekleta pravijo, da zelo dobro kuha. »Najraje jem riž z omako. V Zagrebu mi je Uroš omogočil, da sem kupila sestavine iz Nigerije. Zato lahko skuham jed iz rib, jajc in paradižnika ter še iz česa. In s pekočimi začimbami,« s široko razprtimi očmi razlaga Sophie. Vsi se strinjajo, da je za svoja leta zelo skrbna, odgovorna in neverjetno samostojna. Pri šolskih obveznostih sta ji v veliko pomoč predvsem Mojca in Blaža. Med prazniki jo k sebi povabijo soigralke, predlani je novo leto dočakala pri Jelenče-vih, lani pri družini Ane Nuše Anžič. Del počitnic je v Splitu preživela z Marto Ostojić. »Dekleta so jo izjemno lepo sprejela, pomagajo ji na vsakem koraku,« je vesel Kranjc. Še približno leto in ... Slovenski košarkarski zanesenjaki upajo, da bo Košarkarska zveza Slovenije (KZS) ustrezno »pritisnila« na Mednarodno košarkarsko zvezo (Fiba), naj ji dodeli košarkarsko državljanstvo brez zvezdice. To bi pomenilo, da lahko v naši izbrani vrsti igrata tako Sophie kot tudi na primer Američanka Shante Evans. Glede na to, da je bila Sophie prvič registrirana prav v Sloveniji in da tukaj živi, bi se želja lahko uresničila. Če bi KZS pravočasno predlagala spremembo novele, da lahko državljanstvo v Sloveniji pridobiš že pred šestnajstim letom (tako imajo Španci, Italijani, Rusi, Srbi ...), bi se razpletlo brez zvezdice. Za vse, ki potni list dobijo po 16. letu, generalni sekretar Fibe glede na okoliščine odloči, ali so brez tako imenovane zvezdice ali z njo. A trenutno največjo težavo za Sophie predstavlja to, da že poltretje leto ni bila doma, da ni videla najbližjih. Zaenkrat obisk Nigerije ne pride v poštev, saj bi bil povratek v Slovenijo zelo rizičen. Nihče noče ponoviti mučnega pridobivanja vize. Ko bo čez približno leto polnoletna in bo imela slovenski potni list, bo začela razmišljati o snidenju z družino, po čemer tako srčno hrepeni. Sophie ima eno novoletno željo. Foto: Andraž Purg - GrupA, osebni arhiv SOPHIE JITE GBEMUOTOR »Mama mi je pojasnila, da bo morda slovenski klub tudi obupal. Obenem pa me je tolažila. >Če te resnično želijo imeti, potem se ne bodo kar tako predali. Zato moli, veruj in še naprej sledi svojemu hrepenenju. Kar ti je namenjeno, bo tvoje,< mi je govorila.« 40 O GLEDALIŠČU V KORONAČASU Manca Ogorevc in Branko Završan, dramska igralca Gledališča Celje » ... no, da nam bo padla kondicija? Saj nismo nogometaši!« V teh zapletenih časih, ko so gledališča zaprta, ko igralci delajo nekaj od doma, nekaj v gledališču, se ob usklajevanju urnika ni prav enostavno dogovoriti za hkraten pogovor z dvema igralcema gledališkega ansambla, še zlasti če živita kar oddaljeno od Celja. Ampak ob pomoči upravnice mag. Tine Kosi nam je to uspelo. Za božično-novoletni intervju z dvema vrhunskima igralcema in prepoznavnima obrazoma Gledališče Celje smo se pogovarjali na Ta veseli dan kulture, ki je bil glede na razmere prav žalosten dan kulture. A tej protislovni simboliki se v pogovoru nismo pustili preveč zmotiti in se z njo obremenjevati. ROBERT GORJANC Manco Ogorevc in Branka Završana v zvezi z Gledališčem Celje povezujejo vsaj tri stvari. Oba sta dolgoletna člana igralskega ansambla, oba se v Celje vozita v službo od drugod, Manca z Bleda, Branko iz Ljubljane, in obema, kot pravita, vožnja ni naporna. (No, Branku je morda ta dan bila, saj je zaradi nesreče v trojanskem predoru kar podaljšal vožnjo do Celja in tudi malo zamudil na skupni intervju). Oba sta v zadnjih dveh letih tudi prejela nagrado za najboljšo žensko in moško vlogo na odmevnem mednarodnem božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu. Manca jo je lani prejela za vlogo Maye v Večnem otroku, v predstavi Oče, kjer je bil nagrajen Branko Završan (2018), sta v nekdanji ruski prestolnici zaigrala tudi skupaj. Kako doživljata ta čas, ko je Gledališče Celje enako kot druge kulturne ustanove že drugič moralo zapreti svoja vrata? Manca: Res je kar žalosten čas, že ko se pripeljem v Celje, je takšno čudno ozračje. Mesto se zdi, kot da je izumrlo, ceste so prazne, parkirišč je dovolj, vse je zaprto, malo je ljudi na ulicah. Že ta prihod, ki je bil vedno vesel, živ, ki se je začel s kakšno kavo, je zdaj precej drugačen. Jasno, naše delo v gledališču se je tudi v veliki meri ustavilo, od oktobra nimamo več predstav. S svojo monodramo bi na primer morala pred zaprtjem tudi na mini turnejo po Sloveniji, ampak prišlo je do zaprtja gledališč, do ostrega reza v naše delo. Branko: Verjetno bi bil najbolj primeren izraz, da se počutim utesnjen. Povsem razumljivo in razumno je, da je ta bolezen prinesla nek določen diktat in da se je treba obnašati tako, kot se obnašamo, zagotovo. Kljub temu da se da racionalno dobro razložiti samo po sebi, da sta se cela država in gledališče morala ustaviti, čustveno še vedno ne gre ravno najbolje. Kako se počuti igralec, ko lahko samo obiskuje vaje in študira vloge, a ne more nastopati? Manca: Kljub temu najdeš veselje, ker to tako rad delaš. Vseeno najdeš nek smisel in si rečeš: »Se bomo pač prilagodili, bomo dali najboljše od sebe, se obnašali, kot da nas gleda polna dvorana.« Ker se prepričuješ, da se bo to končalo, da bomo marca in aprila spet igrali, čeprav spet le v delno zapolnjenih dvoranah, ampak občinstvo spet bo. Branko: Ah, to še ni tako huda frustracija. Saj kar stalno nastopamo, sicer v drugem mediju, ko pripravljamo virtualne vsebine enako kot druga gledališča. V Celju smo pri tem kar produktivni. Pripravljamo interpretacije različnih besedil, kar je tudi v opisu naših del in nalog, če sem prozaičen. (smeh) Umetniška beseda je zelo plemenit prostor dejavnosti. Istočasno smo tudi filmski igralci. Torej hecati se malo s kamerami, saj to je čisto simpatično ... Ali zaradi dolgega obdobja brez nastopov na odru, brez nastopov pred občinstvom igralec lahko pade v formi, če se izrazim v športnem žargonu, izgubi občutke, zapade v krizo? Manca: Narava našega dela je tudi takšna, da nekatere predstave nekaj časa ne igramo, nato jo spet obnovimo. Na primer otroška predstava Maček Muri živi že več kot deset let, obnavljamo jo lahko tudi vsako leto ali vsakih nekaj mesecev. Dokler ni dokončne odločitve, da bo predstava šla iz repertoarja, v glavi »držiš« besedilo, energijo, imaš lik pred sabo, ki se je zapisal v tvoj spomin in je v tvoji krvi in mesu. Seveda je tekst potem spet treba prijeti v roke, ga ponoviti, se dobiti na obnovitvenih vajah. Na pobudo upravnice se pogovarjamo, da bi predstave igrali, kot se temu reče, »na temperaturi«, torej pred prazno dvorano, da potem, ko bo gledališče spet odprto, ne bo treba obnovitvenih vaj. Ker, kot pravi naša upravnica, ne bo niti časa, saj bo treba odigrati ogromno predstav, tudi iz nove produkcije, ki jih zdaj ne moremo. Branko: Da bi rekli, vau, kondicija nam bo padla, no ... Saj nismo nogometaši. Težko postavim ločnico, kaj pomeni pasti v krizo kot ustvarjalec, umetnik ali kot slehernik. Mogoče smo igralci malenkost privilegirani, ker smo tega vajeni, namreč vedno je novo obdobje, nova tematika, nova predstava. Vprašanje, ali bi lahko prišlo do igralske krize ali bomo ostali v formi, je ob vsem ostalem aktualnem dogajanju trenutno zanemarljivo. Torej se izgube forme ni treba bati, vsaj jaz se tega ne bojim. Po prvem »lockdownu«, kot smo lahko slišali na novinarskih konferencah vašega gledališča od režiserjev, igralcev, je bila ta sla po igranju izjemna, vsi so zatrjevali, da so komaj čakali, da so lahko spet začeli nastopati na odru. Bo po drugem valu ta sla še toliko večja? Manca: To je naša strast, to je naše življenje. Zato delamo predstave, da nagovarjamo občinstvo, ki pride v gledališče, in to se mi zdi nekaj najlepšega, česar gledališče ne sme izgubiti. Branko: Mogoče bomo res še malo malo bolj »nadraženi«, ko bomo spet pred občinstvom. Čeprav po prvem ponovnem odprtju, od maja naprej, seveda ni mogoče govoriti o tistih pristnih ali vajenih občutkih, glede na to, da bil zaradi ukrepov obisk v dvoranah zdesetkan, kar je bilo videti zelo žalostno. Oba sta v novi, jubilejni sezoni nastopila le dvakrat, trikrat. Brane, vi v predstavi Lut-za Hübnerja Marjetka, stran 89, Manca, vi v predstavi Floriana Zellerja Laž. Kako je igrati na odru pred le tretjinsko zasedeno dvorano, kot so narekovali ukrepi v obdobju pred razglasitvijo druge epidemije. I Ali je tež-^ ko najti motiv za takšno nastopanje, razen seveda tistega, da kot Manca Ogorevc: »Ko smo pred zaprtjem gledališče imeli premiero Laži Floriana Zellerja in ko je na velikem odru zaradi ukrepov predstavo lahko spremljalo le malo obiskovalcev, resnično je drugače. Že akustika je drugačna, ko je dvorana tako prazna. Sploh komedija zahteva večji obisk, ki potem ponese igralce in občinstvo, da skupaj delujejo in ustvarjajo dobro predstavo.« O GLEDALIŠČU V KORONAČASU 41 sionalec delo moraš opraviti, ker je pač treba zaslužiti za plačo? Manca: Igralci nikoli ne rečemo, da v prvi vrsti igramo za denar, razen če to delamo za dober denar (smeh). Motivacija je enaka, delamo z enako intenzivnostjo, kot jo zahteva koncept predstave. Ravno tako lovimo energijo občinstva, se razveselimo, če se je nasmejalo ob naši igri. Zame je vseeno, ali je dvorana polna ali so v njej trije gledalci, vedno igram z enakim pristopom in dajem vse od sebe. Branko: Psihologija mase oziroma skupine deluje tako, da če je namesto 250 v dvorani 56 ljudi in je med igralci in občinstvom ogromna razdalja, so ljudje veliko bolj diskretni oziroma smo že na polju sramu. Če je masa, potem ta diha skupaj in se tudi upa odzvati. Na predstavi na malem odru, ki ste jo omenili, je bilo vsega skupaj 16 ljudi, vse se sliši in vsak smeh je že reduciran. Tega »eha« iz dvorane torej ni. Moje zaznavanje tega stanja je bilo veliko bolj žalostno, ko sem bil med občinstvom, sicer kot gledalec v kinodvorani. Tam se mi je to zdelo še veliko bolj opustošeno. Je pri vaju in nasploh v gledališču precej tesnobe pri delu, ko morate biti vsak trenutek pripravljeni, da lahko pride do okužbe, da Manca Ogorevc: >Koronačas je tudi umirjen čas, ko se lahko bolj v miru posvetimo svojemu delu, ker ponavadi imamo hud tempo v gledališču, predstave, vaje, skratka norenje, hitenje ... Tudi doma je zelo lepo, ker je vse umirjeno in je mogoče imeti kakovosten čas za svoje najdražje, najljubše ljudi. Če bo tudi tega malo ostalo, bo zelo >fajn<.« bo zaradi tega predstava odpovedana? Sploh potem ko so se okužbe v gledališču zares pojavile. Manca, tudi vi ste imeli lažjo obliko covida-19. Manca: Ves čas je bila v gledališču prisotna ta misel, da lahko zboliš, da si morda že bolan in širiš okužbo, a sploh ne veš ... Potem se ti to zgodi, zboliš, doživiš šok in potem je še neka psihološka borba z boleznijo, v kateri se poskušaš prepričati, češ, saj bo vse v redu. Ko se je izkazalo, da ni šlo za nič hujšega, kot je bilo to v mojem primeru, si oddahneš in si rečeš, zdaj sem vsaj za nekaj časa varen. Čeprav ne vemo, ali in kdaj lahko ponovno zbolimo. Branko: V nekem trenutku je to treba odmisliti, ker sicer ne moreš delovati in bi se celoten proces ustavil. Vrivanja dejanskega življenja v življenje predstave ali - če hočete - v individualno življenje vloge preprosto ne sme biti. Vse te gledališke like moramo živeti, zato so vsi tujki rušilni. Hočeš nočeš moraš misel na covid postaviti na stranski tir. Je pa to iz meseca v mesec težje, sploh po tem, kar se nam je zgodilo v gledališču, V zbirki Mančinih nagrad so tudi naziv žlahtne komedijantke Dnevov komedije, nagrada za mlado igralko festivala Zlata paličica in priznanje župana Občine Bled. ko je naš igralski kolega umrl. Seveda je to vedno težje odmisliti, strah je vedno večji. Kako se boriti proti strahu, je velika znanost. Če bi imel recept, bi ga razširil na celotno slovensko družbo. V kolikšni meri vama je »korona« prekrižala letošnje načrte, kar zadeva mednarodna gostovanja z gledališkimi predstavami ali sodelovanje pri drugih projektih? Za vas, Manca, vem, da bi jeseni morali sodelovati na festivalu monodrame v Jekaterinburgu in na gledališkem festivalu v Sohu v New Yorku. Manca: Takšna povabila so nekaj sanjskega, kar se ti lahko zgodi. Za Jekaterinburg smo z ekipo že imeli vize, ampak je bilo gostovanje v začetku aprila odpovedano, enako New York, kjer bi morali gostovati oktobra. Razmere v ZDA so sicer hude in ne bi bilo posebno veselje v tem času potovati tja. Gostovanji sta prestavljeni na prihodnje leto, če bodo razmere boljše, upam, da bomo šli še kam. Branko, vi se ukvarjate s številnimi projekti (plesnimi, pripravljate dokumentarne filme in še marsikaj), nastopili ste tudi ob odprtju letošnjega spletnega filmskega festivala Liffe. Kako je »lockdown« vplival na vaše projekte? Poleti bi na primer morali izpeljati šest koncertov šansonov Jacquesa Brella. Se bojim, da smo jih izgubili za vedno, da niso samo prestavljeni. Kar zadeva filmsko industrijo, blokada traja že devet mesecev, kar je nepredstavljivo in nerazumno, kar občutimo vsi, ki smo na kakršenkoli način soudeleženi pri filmski produkciji. Snemali smo televizijske nadaljevanke, ampak tudi te je bilo treba prekiniti zaradi obolenj. Lani sem celo leto pisal besedilo za naše gledališče za predstavo, ki bi morala biti uprizorjena ob 70-letnici, ampak je bila predvidena za zelo veliko zasedbo in smo se odločili, da bomo projekt uresničili drugače. Zdaj bo v obliki koncerta in zanj pišem pesmi. Kdaj vaju bomo videli na odru, v kateri predstavi, ko bo gledališče spet odprto, ko bo konec »lockdowna«? Manca: Pripravljam se na uprizoritev dela Joanne Adams Gorazdov vozel. To je zelo zanimiva in aktualna predstava, v kateri se bodo starši lahko vprašali, kakšen odnos imajo s svojim otrokom, kako so otroci počutijo v šoli. Gre za pogovor med učiteljico in mamo po neprijetni zadevi z učencem. Menim, da ima predstava sporočilo, ki je aktualno tudi za sedanji čas: ne glede na to, kakšne imamo vrednote in poglede, najbolj pomemben je dialog. No, vsega vam ne smem izdati... Branko: Če bi vedel, bi vam povedal z velikim veseljem. (smeh) Pojma nimam. Ko bo gledališče spet odprto, bomo najbrž nadaljevali predstave, ki so na repertoarju. Obstaja program in upam, da če že songe pišem, da bom potem vsaj kakšnega Branko je nagradi Duši Počkaj, Večerovi nagradi za igralske dosežke, zlati nagradi Marc'Aurelio ter priznanju MOL, nedavno dodal Zlatega koloseja za najboljšo vlogo na festivalu kratkega filma. odpel. Še naprej bo najbrž treba improvizirati. Vodstvo gledališča si sicer razbija glavo vsak dan in vsako uro, kako in kaj bo mogoče igrati. Mogoče bom zdaj, ko se pogovarjamo, prejel klic: »Hej, Brane, pridi, jutri začnemo.« Kakšno bo po vajinem mnenju gledališče po »koroni«? Bo precej drugačno z vidika pristopa igralcev, gledalcev ali se ne bo kaj prida spremenilo in bomo na »korono« hitro pozabili, ko nas ne bo več ogrožala? Bo vse tako kot prej? Manca: Želim si in sem optimistična, da bo vsega tega enkrat konec in da bo gledališče nekoč spet takšno, kot je bilo v zgodovini in kot je bilo pred »korono«. Ravno takšno je navdušujoče, ta pravo. Nekateri pravijo, da bodo v arhitekturi spremenjeni načini gradnje, organizacije prostorov, parkov, da bodo grajene stavbe, v katerih bomo hkrati delali in živeli. Ampak gledališče je ostanek nečesa primarnega, arhitip-skega, klasičnega. V kulturi, umetnosti, svobodi takšne oblike človek lahko najbolje izraža sebe in to ne sme izginiti na račun spleta, čeprav smo se mu v tej situaciji kot trenutni rešitvi tudi mi morali zateči. Branko: Ne more biti enako. Tisto, kar je najbolj označilo to obdobje in bo tudi »postobdo-bje«, je seveda strah. Gre preprosto za preživetje. To sicer ni kuga, kot so si nekateri želeli, da bi bilo prikazano, da bi s tem še kaj zaslužili, je pa smrtonosna bolezen. Ta šok moramo preprosto preživeti. Odločevalci v državi nam predvsem govorijo, česa ne smemo, a ne povedo, kaj lahko oziroma kaj svetujejo, da bi lahko, kaj bi bilo pametno. A bi lahko tudi stroka dobila besedo, da bo spregovorila o tem, kaj je mogoče narediti in česa ne? V redu, moramo nositi maske, ampak tudi z maskami se da kaj narediti. Za vaju je ta praznični čas sicer kar prijeten. Kako se spominjata gostovanja na božičnem festivalu v Sankt Peterburgu, kjer sta v zadnjih dveh letih oba osvojila nagradi, za najboljšo žensko in moško vlogo? Manca: Nepozabno je bilo doživetje, kako so me Rusi razumeli, kakor pristno je bilo to čutenje in srečanje slovanskih duš. Ko sem videla te objokane oči, kako so se ruski kolegi igralci zanimali za mojo vlogo, je bilo res nekaj posebnega. Nikoli tudi ne bom pozabila prvega vtisa, ko smo zvečer z letalom prileteli v Sankt Peterburg. Nepopisno je občutenje energije tega mesta, sicer najprej še ostankov socializma, doživljanje bogate zgodovine, obiskovanje muzejev, še posebej slovitega Ermitaža, sprehajanje po mestu ... Res je bilo izjemno in počutila sem se kot doma. Sploh ko sem lani prišla drugič in sem že kar dobro poznala mesto. Prvič je bil neverjeten mraz, lani je bilo zelo toplo in je bilo mogoče še več hoditi po mestu, ga začutiti ... Branko: Takoj bi šel spet tja, če bi se lahko premikali med občinami (smeh). To je res lep spomin. Sploh zato, ker sem v Rusijo želel odpotovati vsaj od 18. leta. Enkrat videti Ru- Branko Završan: »Gledališče in druge kulturne ustanove so prav v takšnih časih pomembne ustanove in zdaj bi bilo treba najbolj plemenititi ter in se prestaviti v neko drugo polje razmišljanja kot zgolj eksistencialistično in podobno. Seveda obžalujem to situacijo, kaj pa zdaj rabimo še ta prekleti virus in vse posledice, ki jih prinaša. Seveda sta po pomembnosti pred nami še celotno gospodarstvo, infrastruktura. Vse trpi, celotna družbena ureditev.« sijo. Sovjetsko zvezo, ki sem jo želel videti, sem žal zamudil. To smo bili vsi »cepljeni«, kar zadeva Rusijo - Majakovski, Puškin, Jese-nin ... S tem smo rasli, to je bil začetek akademije, cel kup dramatike je ruske. Pa saj smo Slovani, imamo eno solzo v kotičku očesa za vsak primer. Ruščina je lep jezik, pred leti sem govoril, da se jo bom še moral naučiti. Zdaj že pretresam svoje želje, kaj bom še speljal in česa ne, mogoče bo še španščina prej kot ruščina. Češnja na torti je bila seveda še nagrada, ki sem jo prejel v Rusiji. Oba sta že dolgo člana Gledališča Celje. Brane, vi letos praznujete desetletni jubilej, Manca, vi ste se v celjskem gledališču zaposlili leta 1999. Kako se počutita v tem okolju, v našem mestu? Manca: Celje imam zelo rada, neskončno rada imam tudi celjsko gledališče, kamor sem prišla kot mlada igralka in se lahko gradila v njem, res mi je dalo priložnosti. Ansambel je čudovit, sposoben je delati izjemne stvari, kar smo že velikokrat dokazali. A vedno pravim, da si z vsako vlogo na nekem začetku, kljub temu da imaš izkušnje, kilometrino, vedno predstavlja novo raziskovanje, učenje ... To je zelo lepo, vznemirljivo, je tisto, kar vleče ... Branko Završan: »Temu šoku zadnjih devetih mesecev nihče ne more uiti. Mogoče V V» I* I • V • • I peščica ljudi živi normalno naprej, se pravi po svojih normah. Vse ostale nas je ta orkan prestavil v drugo obliko življenja. Dogaja se ogromno, zdaj so hudičevo prelomni časi, mislim, da nihče ni ravnodušen.« Branko: V Celju se imam »fajn«, sicer bi šel drugam. Tako ali tako sem bil 25 let »svobodnjak« in mislim, da bi zmogel biti še naprej. Tudi nekaj ponudb sem imel, da bi lahko še kam šel. V Celju je »zdrav« kolektiv in je močna ansambelska igra, kar mi je všeč. Sem namreč eden tistih, ki trdijo, da je pomembna predstava, ne zgolj vložek posameznika v njej, ta miselnost je v Celju še ukoreninjena, kar je v redu. Izoblikovali smo tudi določen humor. Hočeš nočeš sem se navadil tudi na mesto. Včasih ga kar pogrešam, kakšen sprehod do Zvezde. Malo je torej tudi moje mesto, čeprav to izrazoslovje sovražim. (smeh) Celje mi je zlezlo pod kožo. Si bosta kaj shranila za spomin na korona-čas? Kakšen predmet ali kaj drugega? Manca: (smeh) To je zanimivo vprašanje ... Spomin na koronačas ... Mogoče mi bo ostala kakšna navada iz časa, ko sem zbolela zaradi co-vida. Tisti, ki so že imeli nekaj izkušenj s tem, so me oskrbeli z zelo dobrimi vitaminskimi napitki, s selenom, cinkom ... Dobro spoznanje iz tega časa je, da je treba ohraniti in krepiti imunski sistem, tudi s sprehodi v naravi, kar zdaj počenjamo. Mogoče bo ostala kakšna maska, čeprav upam, da jih bomo nekoč lahko odvrgli. Branko: Hm, da bi si kaj shranil .? Se bojim, da je v shrambi že preveč spominov na to obdobje. Uh, kakšno vprašanje, sploh nisem pomislil, da bi obdržal kaj koronskega ... Eno corona pivo si bom kupil in ga bom hranil naslednjih dvajset let. (smeh) Si bom pa arhiviral, čeprav si česa takšnega nisem nikoli želel shraniti, pesem, ki sem jo v slovo napisal kolegu igralcu Igorju Žužku, ki je žal umrl zaradi koronavirusa. Na koncu še eno nehvaležno vprašanje, vsaj predvidevam, da je. Kaj menita drug o drugem kot o soigralcu, soigralki? Manca: Brane je krasen igralec, zelo mehek in subtilen. Je zelo delaven, prizadeven, raziskujoč. Z njim imam lepo izkušnjo, ko sva igrala hčerko in očeta v predstavi o demenci (v predstavi Oče Floriana Zellerja, op. p.). V tej predstavi je res izjemen. Zelo je tudi širok, obvlada veliko področij, veliko ga zanima, glasba, film, zelo je razgledan. Igralec ... No, saj to ni nehvaležno vprašanje. (smeh). Branko: Manca je zelo odzivna, delavna. Pri čemer moram biti zelo jasen, kaj pomeni biti delavna. Vsak igralec si ustvari svoj sistem dela, ampak se mi zdi, da za Manco lahko rečem, da sva si blizu, ker podobno gradiva vlogo, po stopnjah, podrobnostih. Ima tudi smisel za humor, kar je zelo pomembno. Brez tega res ne gre. No, z lepimi gospemi se pa tudi rad družim. (smeh) Foto: Andraž Purg - GrupA 42 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kaj smo pisali ob koncu starega leta? Slovo od (koronskega) jubileja, nasvidenje novi jubilej S tokratno številko Novega tednika, ki je izšla prav na zadnji dan tega leta, končujemo rubriko zgodovinskih pregledov pisanja, ki smo jo pripravljali skoraj sedem mesecev in smo jo posvetili letošnji 75-letnici našega časopisa. Za slovo od rubrike, da bo nekaj simbolike, smo pripravili prispevek o tem, kako smo v Novem tedniku v prejšnjem stoletju pisali o slovesu od starega leta. ROBERT GORJANC Kot je nekoliko drugačna tokratna zadnja številka Novega tednika v koronskem letu, od katerega se poslavljamo, so bile drugačne tudi zadnje številke našega časopisa v posameznem koledarskem letu v različnih zgodovinskih obdobjih. Sploh so se razlikovale naslovnice, če morda že na notranjih straneh vsaj v prvih letih izhajanja časopisa ni bilo mogoče opaziti pomembnejših razlik. V zadnjih nekaj desetletjih je v pripravi zaključne številke leta praksa, da ustvarjalci časopisa še s prav posebno pozornostjo izbiramo zgodbe, pripravljamo preglede in ocene leta, več prostora je na račun aktualnega dnevnopolitičnega dogajanja namenjenega tudi bolj sproščenim temam. Seveda to ne pomeni, da res pomembne dogodke izpustimo. Zadnja številka v letu je čas za objavo voščilnice uredništva, a tudi za napoved kakšne prelomnice v prihodnjem letu. Je primerna priložnost, da uredništvo napove kakšno spremembo, do katere bo prišlo v letu, ki bo sledilo, kot je na primer napoved spremembe imena našega časopisa, kot je to bilo v zadnji številki Savinjskega vestnika leta 1954. Potem je nekaj naslednjih let med bralce vsak teden prihajal Celjski tednik. Prav tako je bilo novo leto prelomnica za večje uredniške spremembe, nove rubrike ... Ko že govorimo o prelomnicah, upajmo, da bo prihodnje leto tudi prelomno, v katerem bomo dokončno obvladali nevaren koronavirus, ki nam je tako nenadejano spremenil življenje. Le kdo si je lani ob tem času upal pomisliti na takšno leto 2021, kot smo ga preživeli? Da se bomo na takšen način, v ozkem socialnem mehurčku, v karanteni in brez tradicionalnih bučnih zabav na prostem, morali posloviti od starega leta. To posebno leto se bo s pandemijo, ki jo ustavila svet, zapisalo v zgodovino človeštva. Tudi pisanje Novega tednika v tem letu bo šlo v zgodovino kot posebno, v katerem smo veliko prostora namenjali spopadanju s korovinarisom in z boleznijo covid-19. Upamo in namenjati toliko pozornosti, in želimo si, da je to bilo tudi za- da bomo prihodnje leto lahko dnje leto, da smo morali temu pisali, da smo virus in bolezen, ki jo povzroča, s cepivom, ki je tudi v Slovenijo prišlo ob koncu leta, dokončno obvladali. Nove generacije ustvarjalcev Novega tednika, ki bodo čez desetletja pisale o še bolj častitljivih jubilejih našega časopisa, pri pregledih o tem, kaj smo pisali v preteklosti, zagotovo ne bodo mogle obiti leta koronačasa in koronakrize. Drage bralke in bralci Novega tednika, upamo, da vam je bila naša jubilejna rubrika všeč in da ste v njej našli zanimive zgodbe iz preteklosti, obudili lepe spomine in nostalgijo. Saj veste, starejši kot smo, bolj živimo od spominov. Pa lep arhivski NT pozdrav in vse dobro do našega naslednjega jubileja! 75 LET NOVEGA TEDNIKA 43 Nore leto jrdravo, Rte), da vm bo pra%', let t*t> o*rlnJ»Y0 nesl naS poidrav. „.! — TaJro g« zapeli «trtici H vrtca v Maleajevi nlici, tako iellmo tudi mi Naj nu petem teh otrofc, njihovo vedelo raa-poiuirnje, i;t(j in zadovoljstvo spremljajo v novem iHu. Vedm г 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE 750 let prve posredne omembe Velenjskega gradu Grad Velenje, ki leži na strmi skalni kopi nad najmlajšim slovenskim mestom, je ena najlepše ohranjenih slovenskih renesančnih grajskih stavb. Prvič je bil omenjen leta 1270, ko se je v listini Ota Kunšperškega z datumom 14. maj 1270 kot priča pojavil dominus Gun-dacherus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Omemba plemiča z Velenjskega gradu skupaj z omembo velenjskih tržanov leta 1264 nastanek naselja in gradu Velenje umešča v sredino 13. stoletja. Grad in naselje pod njim sta ime prevzela po srednjeveški vasi, prvotnem Velenju, ki je nastalo na območju današnje Stare vasi. Nastanek »prvega Velenja« povezujemo z razvojem bližnje vasi Škale, kjer je konec 10. ali vsaj v začetku 11. stoletja že stala pražupnij- ska cerkev sv. Jurija. Zaradi rasti se je ena naselitvena celota začela počasi deliti v dve. Mlajše naselje je dobi- lo ime Velenje, kar pomeni krčevina, laz. Dokument, ki prvič posredno omenja Velenjski grad, je nastal na gradu Kunšperk, na njem je kot priča zapisan dominus Gundacherus de Welen, torej Gundaker Velenjski. Koliko je Velenjski grad res star, je nemogoče natančno določiti. Lahko pa, glede na to, da je leta 1264 obstajal trg Velenje, sklepamo, da je takrat že stal tudi Velenjski grad. Ob 750. obletnici prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu je Muzej Velenje pripravil kar tri razstave, ki so na ogled na prostem, tako da so javnosti dosegljive tudi v času, ko mora biti muzej za obiskovalce zaprt. V vitrinah Podjetniškega centra Standard so na ogled manj znane fotografije iz muzejskega arhiva, na katerih je Velenjski grad postavljen v vlogo nemega opazovalca dogajanja v mestu pod njim. Ker je Velenjski grad viden s skoraj vseh točk v mestni občini Velenje, je močna ve-duta, dominanta v prostoru, ki se je skozi stoletja močno spreminjal. Na izbranih fotografijah, nastalih v pet- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. desetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, je mogoče videti tudi nekaj stavb, ki so nekdaj pomembno sooblikovale podobo Velenja, a so se morale umakniti hitro rastočemu mlademu mestu. Ob pešpoti na Velenjski grad, v razstavišču, poimenovanem 233 stopnic v zgodovino, si sprehajalci lahko ogledajo razstavo, ki odstira zanimive drobce iz preteklosti enega najlepših in najbolje ohranjenih slovenskih gradov. Predstavljeni so z besedami, s sodobnimi fotografijami in starimi razglednicami ter tako, da današnjo podobo gradu povezujejo z njegovo preteklostjo. V galeriji na prostem pri glavni velenjski pošti je na ogled razstava, ki gledalcem predstavi nekaj dragocenih podrobnosti Velenjskega gradu, njegove zgodnje upodobitve, redke fotografije, ki pričajo o nekdanji notranji podobi gradu, ter tudi listino, v kateri je bil grad Velenje prvič posredno omenjen. Pripravila: Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje ШШ i §:• Ш : . I Ш m -SK*' ШеаШШШ ШШштшШЕ Velenje v 17. stoletju Vir: Georg Matthäus Vischer: Topographia ducatus Stiriae, 1681. Hrani Muzej Velenje. Rudolf Maister Vojanov: Poezije album s celjskega Ko močno ljubi general Moj pokojni oče se je spominjal, da je moral v jugoslovanski kraljevi vojski vsak vojak znati našteti junake, ki jih je takratna država postavljala najvišje. Med njimi je bil slovenski general Rudolf Maister (1874-1934), ki ga je poznejša socialistična Jugoslavija manj cenila. V novih razmerah je general spet zelo spoštovan mož, o katerem vemo pravzaprav veliko premalo. Danes mora vsak šolar ve- kot slikar in bil organizator deti, da je Maister za Slovence zaslužen, da je na Štajerskem državna meja tam, kjer je. In kaj je bilo temu za slovensko zgodovino pomembnemu možu ljubo, ko ni opravljal vojaške dolžnosti? Tisti, ki jih Maistrovo življenje bistveno bolj zanima, vedo, da je bil tudi pesnik, slikar ter lastnik ene največjih zasebnih knjižnic na Slovenskem. V njej je med drugim hranil Slavo vojvodine Kranjske, Dalmatinovo Biblijo, Prešernov rokopis, pol tisočletja star Goriški rokopis ... Maistrovi zasebni knjižnici je med drugo svetovno vojno grozilo uničenje, saj so si jo hoteli prisvojiti nacisti. Italijanska okupacijska oblast v Ljubljani je - po posredovanju Otona Župančiča - na srečo zahtevala vračilo Maistrove knjižnice, ki je bila pred nacisti skrita v Zagrebu. Maistrovi potomci so namreč bivali na območju, ki ga je zavzela Italija. Po drugi svetovni vojni je bila Maistrova knjižnica spravljena do leta 1988 v 62 zabojih mariborskega muzeja. Šele predlani je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Njena prva omemba je znana iz leta 1913, iz časa Maistrovega bivanja v Celju. V knežjem mestu je deloval kot vodja vojaške izpostave. General je bil prava umetniška duša. Na kulturnem področju je celo ustvarjal likovnih razstav v Mariboru. Med slikarji je prijateljeval z Rihardom Jakopičem, Matijem Jamo in Matejem Sterne-nom. Najbolj znan je po svojem pesniškem ustvarjanju, po svojih pesniških zbirkah Poezije (iz leta 1904) ter Kitica mojih (iz leta 1929). Že kot gimnazijec je ustanovil in urejal dijaški list, z Dunaja je pod psevdonimom Vuk Slavić pisal za celjsko Vesno, leta 1898 je začel kot Vojanov objavljati v Ljubljanskem zvonu ... »Moje srce so mi gosli, / strune na njih pa upi. / Ko sem ubiral sinoči / strune pod okencem tvojim, / vse so popokale tožno ...« To je odlomek iz Maistrove pesniške zbirke Poezije iz leta 1904, kjer je sklop posvečen Marici, pesnikovi izvoljenki Mariji Maister, rojeni Stergar (1885-1938). Z njo - z dvajsetletno hčerko ljubljanskega zdravnika - se je leto po izidu Poezij poročil. V sklopu Marici Maister kar kipi od zaljubljenosti, ne manjka niti erotičnega naboja. »Zakaj me tako vprašuješ, / če ljubim te vedno srčno, / ti mala, ti žametna mačica, / ti sladke ljubezni beračica?« je zapisal Maister v pesmi Ne boj se. Med štirimi sklopi Poezij so še Balade in romance, Fantovske in Soneti. Med slednjimi opeva pesnik na primer stolp cerkve sv. Marka v Benetkah: »Stoletja bal se nisi časa pile! / Porok si bil, / stražnik ponosni že, / ko Benečan je vo-jeval vojski / in barke dože slavne so vozile.« Maistrovo pesniško ustvarjanje me je močneje pritegnilo pred kratkim, ko sem se z nekom pogovarjal o tem slovenskem generalu. Zelo dobro sem vedel, da je bil tudi pesnik, vendar njegovih pesmi podrobneje nisem poznal. »Nikoli ni pisal mnogo in zdržema, njegovo delo je nastajalo sporadično, morda bolj iz ljubezni literarnega uživalca ko iz notranje nujnosti, vendar se temu delu tudi nikoli ni popolnoma izneveril, kakor se ni izneveril ljubezni do knjige,« je o Maistrovem pesniškem ustvarjanju zapisal literarni zgodovinar Janko Glaser. Poezije so izšle, ko je bil Maister 30-letnik, poznejša pesniška zbirka Kitica mojih pa že po njegovem srečanju z abrahamom. Slednjo poznavalci označujejo kot izraz zrele moške lirike in epike. Pet let po izidu zadnje pesniške zbirke je general in pesnik umrl. Med prevozom njegove krste z Notranjskega v Maribor ga je v Ljubljani in Celju počastila množica ljudi. Po Celju se je vil poslovilni sprevod od pravoslavne cerkve pri gledališču - skozi središče mesta - vse do mestne meje na Mariborski cesti (Nova doba, 3. avgusta 1934). V knežjem mestu spominja na njegovega nekdanjega prebivalca zaenkrat odročna ulica, velika spomenika so mu postavili celo na Ptuju (od koder je bil Maistrov oče) in v Ljutomeru. BRANE JERANKO Celjski inštrumentalni kvintet s pevko Brigito Petre, 1997 Pevka Brigita Petra (roj. Cmok) se je z glasbo srečala že v otroštvu, ko je ob poslušanju Avsenikovih melodij in pevke Eme Prodnik ter ob očetu harmonikarju vzljubila narodno-zabavno glasbo. Ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo je usvojila osnovno znanje igranja na kitaro in njena glasbena kariera se je začela. Že kot dijakinja je nastopila z lastno skladbo Spomin v javni radijski oddaji Radia Celje pod pokroviteljstvom RTC Unior na Ro-gli leta 1984. V tem času je postala pevka v Dušan Štarkl - bariton, Miran Majcen - trobenta, pevka Brigita Petre in pevec Andrej Zeme, vodja ansambla Mirko Polutnik - harmonika, Beno Pečar - kitara, Jure Hladnik - klarinet. cerkvenem mešanem pevskemu zboru v Novi Cerkvi, kjer prepeva še danes. Leta 1996 se je pridružila Celjskemu inštru-mentalnemu kvintetu, ki ga je leta 1965 ustanovil Milan Djakušić. V tem času je kvintet že petnajst let vodil njen cinkarniški sodelavec, nekdanji Celjan, od leta 1974 pa Vitanjčan Mirko Polutnik. Njuno sodelovanje se še vedno nadaljuje v ansamblu Zreški kovači, ki je ponovno zaživel z namenom ohranjanja kulturne dediščine z oživljanjem pesmi, ki so jih igrali Zreški kovači pred 60 leti. V minulih 40. letih Brigitinega ustvarjanja je ob navedenem nastala vrsta glasbenih projektov. V sodelovanju z Jožico Žibret je ustanovila Duet Biser, s katerim so se zvrstili številni nastopi in nastali zgoščenki z naslovom Biser sen našla in Toplo je v našem domu. Med mnogim je treba izpostaviti še sodelovanje pri Vitezih polk in valčkov, Vokalni skupini Cvet in skupini Kitarakon, ki jo je pred leti ustanovil Jože Žlaus. V minulem nadvse neobičajnem letu je kljub težki bolezni, ki jo spremlja v zadnjem času, dokončala zgoščenko z naslovom Dotikaj se me, sonce. Ker je spomladi predviden jubilejni koncert in predstavitev zgoščenke »odnesla korona«, je kot dolgoletna pevka v cerkvenem zboru v sodelovanju z organisti izvedla vrsto solističnih nastopov pri mašah in vrsto predstavitev zgoščenke v domači Novi Cerkvi, na Fran-kolovem, v Vojniku, Šmartnem v Rožni dolini in na Ljubečni. Uporabljena vira: Sivec, Ivan: Vsi najboljši muzikanti, 1. del, ICO Mengeš, 1998. Sreš, Lea: Brigita Petre, 40 let predana petju, vir: Ogledalo, glasilo Občine Voj-nik, št. 130, 16. 7. 2020. Pripravil: Srečko Maček Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 45 Razglasili »face« leta 2020 Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo. Komisija, ki jo sestavljajo predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik, pisatelj Primož Suhodolčan, psihologinja Mateja Štirn, devetošolka Taja Zidanšek in odgovorna urednica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc, je celo leto izbirala »face« meseca in pri tem imela res težko delo. Vsak mesec je bilo kar nekaj otrok, ki so izstopali. Letos pa so prvič podelili še posebno priznanje. Tradicionalne prireditve in druženja letošnjih mesečnih zmagovalcev zaradi znanih razmer ni bilo. A to ne pomeni, da so letošnje »face« ostale brez slavnostne prireditve in zasluženih priznanj. Tako kot večina šolskih in obšolskih dejavnosti se je tudi ta prireditev preselila na splet. »Otroci smo neizčrpen vir navdiha, a vendar so naša navihanost in srčnost, razigranost in predanost pogosto spregledani ali razumljeni kot samoumevni,« je ob začetku prireditve dejala voditeljica, devetošolka Taja Zidanšek. Zaključna Časorisova podelitev priznanj otrokom, ki so nas učili kreativnosti, izvirnosti, iznajdljivosti, poguma, odločnosti, sočutja, nesebičnosti in delavnosti, je posebna tudi zato, ker ob izteku leta med mesečnimi nagrajenci komisija ne izbira zmagovalca. Ustanoviteljica in urednica Časorisa Sonja Merljak Zdovc pojasnjuje, zakaj: »Odgovor je preprost. Izbor >faca< leta ni tekmovalnega značaja. Prepričani smo, da si vsi izbrani otroci zaslužijo, da jih predstavimo tudi najširši javnosti in da se jim za njihova prizadevanja ustrezno zahvalimo.« »Face« kot svetle točke upanja Častni pokrovitelj izbora je bil tudi letos predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v nagovoru med drugim dejal: »Res ste prave face - s svojimi posebnimi talenti izstopate, navdihujete drug drugega in nas vse in tako spreminjate svet okoli sebe na boljše. Razvijate se v odgovorne posameznike in delate družbo, v kateri živimo, boljšo. Verjamem, da ste veliko vrstnikov spodbudili, da so se po vašem zgledu opogumili in pri sebi odkrili lastnosti, ki jih osrečujejo in povezujejo z drugimi. Tako je krog navdiha sklenjen in trden.« Članica komisije in predsednica ZPMS Darja Groznik je dejala, da so vse »face«, ki jih je predstavil Časoris, svetla točka našega življenja, ki ga je koronavirus obrnil na glavo. »Meni so zgled, ker tudi v drugačnih razmerah razmišljajo pozitivno, nadaljujejo dejavnosti, ki jih razveseljujejo, in so prilagodljivi. Predvsem pa mi je všeč, da jim ni vseeno za sovrstnike.« Psihologinja Mateja Štirn meni, da s širjenjem dobrih zgodb o uspehih, dejanjih prijaznosti, hvaležnosti, solidarnosti, empatije pridobimo vsi - otroci, ki so mesečni junaki in junakinje, njihovi vrstniki in vrstnice, a tudi odrasli. Pisatelja Primoža Suhodolčana so mladi navdušili z inovativnostjo in vztrajnostjo. »Vsi vemo, da na mladih že danes svet stoji, brez njih pa v prihodnosti ne bo prišel daleč.« LKK, foto: Časoris »Od odraslih pričakujem, da pozabijo na samozaverovanost, sebičnost in koristoljubnost ter na stara pravila. Zdaj ni čas za tekmovanje v vlečenju vrvi, postanite sodelavci za skupno dobro. Prosim vas, da delujete milo, odgovorno in spoštljivo, da se odločate iz ljubezni in se trudite po svojih najboljših močeh. Drobna dobra dejanja nas bodo popeljala v svetlo prihodnost,« odraslim sporoča »faca« januarja Maks Lenart Černelč. Kdo so face« leta 2002? Maks Lenart Černelč, »faca« januarja, je vsestranski umetnik, ki bi rad postal znanstvenik. Njegova bolezen, ima namreč spinalno mišično atrofijo, ga ne ovira, da ne bi s svojimi umetninami in razmišljanji ter s sodelovanjem v različnih pobudah poskusil spremeniti sveta na bolje. Amalja Veger Poles, »faca« februarja, na pomen trajnostno naravnane mode med drugim opozarja tako, da reciklira pustne kostume. Žana Primc, »faca« marca, veliko prostega časa namenja vključevanju otrok v družbo. Ul Zorc-Rupnik, »faca« aprila, želi biti you-tuber. Ampak ker starši običajno nad to idejo niso navdušeni, je z mamo sklenil kompromis. Na Youtubu je začel predstavljati filmčke, s katerimi je najprej slovenščino in kasneje še matematiko približal tistim, ki imajo težave s šolanjem na daljavo. Adrijan Islamaj, »faca« maja, je med prvim valom epidemije sošolce povezal in spodbudil, da so običajno »korona« domačo nalogo, izziv oziroma medrazredno tekmovanje v okviru športne vzgoje Podaj žogo naprej osmislili s sporočilom o pomenu povezanosti v korona-časih. Anita Shehu, »faca« junija, je zarepala v vi-deu o delu prostovoljk z učenci v OŠ Koper in tako prikazala, kako koristno in pomembno je aktivno in načrtno delo z otroki priseljenci za njihovo dobrobit in tudi za širšo skupnost. Neža Kunič, »faca« julija, je poskrbela, da so se devetošolci njene šole z valeto poslovili od osnovnošolskega izobraževanja. Lovci na lažne novice Aleksandra Zdovc, Gašper Dovšak, Lovro Sternad, Stela Ster-nad, Valentina Zdovc in Živa Dovšak, »face« avgusta, so posneli filmček, v katerem vrstnikom na slikovit način razkrivajo, kako ločiti med pravimi in lažnimi novicami. Metka Dolanc, »faca« septembra, je dolgo žalovala za mlajšim bratom, ki je umrl v prometni nesreči. V času, ko se je zaprla v svoj svet, je napisala knjigo Želvice, ki je njej in njeni družini pomagala k ponovni povezanosti. Ranya Waleed Mugalli Zorman, »faca« oktobra in mlada ambasadorka Unicefa, je z mladoletniki brez spremstva izvedla delavnico #Pri-sluhniSpoznajSpremeni: Upaj si spreminjati svet. Jakob Vogrinec, »faca« novembra, se je na filmskem festivalu Enimation predstavil s kar tremi kratkimi filmi. »Faco« decembra bo komisija razglasila januarja. Izjemni uspehi na fotografskem natečaju Pogled 2020 Tudi letos smo v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC nestrpno pričakovali rezultate vseslovenskega mladinskega fotografskega natečaja Pogled 2020, na katerem sodelujejo dijaki in njihovi mentorji ter ostali profesionalni in amaterski fotografi. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 242 avtorjev s 1.698 fotografijami. Tokratne okoliščine so zahtevale še posebno zavzetost in trud dijakov ter njihovega mentorja Davida Korošca. Rezultati so nas navdušili, saj so naši dijaki dosegli izjemen uspeh. V starostni kategoriji od vključno 15 let je dijak Luka Utroša, M-1. d, osvojil diplomo. V kategoriji od 16 do 29 let smo dosegli zelo dobre rezultate v vseh treh razpisanih temah. Tema A (Igra): drugo mesto je zasedel Gašper Rebernik, M-2. e, diplomo je osvojila Lara Bosnar, M-2. e. Tema B (Bližina): prvo mesto je osvojil Dejan Romih, M-4. e, druga je bila Julia Pristovnik, M-2. d, diplomo je osvojila Lara Furman, M-4. d. Tema C (prosta): zmagala je Lucija Turn-šek, M-2. e. Njihov mentor David Korošec je na natečaju Pogled 2020 osvojil 1. mesto med mentorji. TK 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca ISŽJ ŠOFERSKA SMREČICA Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pri spovedi »Oče, grešil sem.« »Bog ti bo oprostil, povej mi, kaj je bilo ...« »Včeraj sem vzel v avto mlado avtoštoparko. Bila je pomanjkljivo oblečena, vabljivo se mi je smejala . Pritisnil sem na plin in jo hitro odpeljal, kamor je želela.« »In kako si grešil?« »V mislih, oče.« »V redu. Naslednji mesec boš vsako jutro in vsak večer spil pet litrov vode in Bog ti bo odpustil.« »Ampak oče, zakaj toliko? Kdo pa sploh lahko spije toliko vode?« »Osel, sine, osel.« Prvi lastnik »Kako ti je bilo všeč na prvem zmenku z novim fantom?« »Grozno, pripeljal se je z rolls-roycem iz leta 1946.« »To je pa zelo drag avto! In kaj ti ni bilo všeč?« »On je prvi lastnik!« Neverjetno naključje »Gastarbajter« je iz Švice prišel domov na počitnice in šel k domačemu frizerju. »In koliko stane striženje pri vas v Švici?« ga vpraša frizer. »Sto evrov,« odgovori do-pustnik. »Neverjetno, to je točno toliko kot pri meni!« vzklikne frizer. Razumni ljudje Moje telo vsebuje toliko mila in razkužila, da ko lulam, avtomatično čistim straniščno školjko. Kakšna je razlika med vznemirjenostjo in stresom? Vznemirjen si, če je noseča tvoja žena. V stresu si, če je noseča tvoja ljubica. Rada imam sobote, ko lahko delam, kar hočem: perem, likam, sesam. Če mi poči film, lahko tudi okna umijem! Mladenič je zelo prehlajen in gre k zdravniku. Zdravnik mu predpiše zdravilo, a je po enem tednu še vedno bolan. "Takole se bova zmenila" reče zdravnik, "pojdite domov in zlezite v vročo kopel. Nato pa odprite vsa okna in stojite na prepihu nekaj minut" "Potem bom dobil pljučnico," ugovarja pacient. "Res je in to znam pozdraviti.." Prav poskočni boste in veseli dni, ki so pred vami. Dogodki bodo dinamični, zato včasih ne boste vedeli, ne kam in kako. Opravkov bo veliko in ne glede na omejitve boste imeli občutek, da se v vaše življenje vračata dinamika in akcija. Vaš vladar v vašem znamenju bo pomagal, da boste situacije obrnili sebi v dobro in s tem povzročali občutek zmage ter si istočasno odpirali nove poti. 3\k Lev Preveč podrobno se zazirate v nepomembne zadeve, zato imate lahko razpršeno energijo. Vaša vladarica bo v strelcu, zato dinamike in raznolikosti dogodkov ne bo manjkalo. Skrbno boste preučili, kako najbolj izkoristiti urice, ki vam bodo omogočile nekoliko drugače preživet čas. Najraje bi poleteli med zvezde in tam ostali dlje, kot vam bo to dovoljeno. škorpijon Bivanje vaše vladarice v znamenju strelca bo za vas odlična priložnost, da boste opravili vse naloge. Ugotavljali boste, da ni nič dokončnega, da ima vse svojo dinamiko in čas, zato ne boste zamujali. Zavihali boste rokave kljub mrazu in naredili preobrate ter spremembe. Prav nostalgično se boste počutili ob spominu na pretekle najdaljše noči. Res bo tokrat nekoliko drugače, pozitivno pri tem bo, da boste mirni. Opozicija Sonca in Lune bo usodno vplivala na čustveno razmerje. Veliko boste razmišljali, kaj čutite in katere korake morate narediti, da boste uskladili nasprotja. Vaše počutje se bo iz dneva v dan izboljševalo, tudi pretok energije se bo povrnil. Zadali si boste mnoge obljube, kako bo naslednje leto vse drugače. Prav je, da ste optimist, vendar pri temu upoštevajte, da zmorete še več od tega. Dvojčka Delali boste eno, a čutili čisto nekaj drugega, zato lahko s svojimi dejanji sprožate nezadovoljstvo predvsem pri sebi. Naredili boste vse, da ne bo dolgočasno, in se spretno premikali skozi ovire in težave, ki se vam postavljajo na pot. Z razumom boste sprejemali situacije, kar bo vaša prednost, pri čemer ne boste po nepotrebnem izgubljali energije. Nekdo vas lahko prijetno preseneti. Rak Strel ec Bivanje Venere v ognjenem, vašem znamenju bo odlična priložnost za vse, kar morate opraviti. Polni boste zanosa in energije, zato vas nič ne bo moglo ustaviti. V teh dneh boste v dilemi, kako se obrniti, da bi kar najbolj izkoristili najdaljšo noč v letu. Priložnosti boste imeli kar nekaj in ne glede na odločitev se boste odlično imeli. Kozorog Presenečeni boste nad odzivom okolice zaradi vašega dejanja. Muzali se boste in zabavali ob nenavadnih dogodkih. Prav posebej se boste veselili najdaljšega večera, ne glede na to, da ga boste preživeli nekoliko drugače kot sicer. Zadnja polna luna v znamenju strelca vam bo dvignila raven energije in vam pomagala, da boste uskladili nasprotja. Toplo vam bo pri srcu zaradi nekega posebnega voščila, ki ga boste prejeli. Počasi boste uresničili svoje načrte in bili prav zadovoljni ob rezultatih. Pred vami so dnevi, v katerih se bo zgodilo veliko lepih reči. Nekoliko drugače, a vendar sproščeno in polni obljub boste preživeli najdaljšo noč v letu. Obljube bodo predvsem poudarjene na poslovnem in finančnem področju. Vodnar Preveč dinamike lahko škodi vašemu ugledu, saj včasih brezglavo tekate naokoli. Za podrobnosti nimate časa, zato se vam lahko predvsem v komunikaciji kaj zalomi. Pridni, delavni in potrpežljivi boste, zlahka boste usklajevali nasprotja, želje in potrebe. Posebnih pričakovanj ne boste imeli, vendar se bo na koncu pokazalo, da je lahko prav prijetno in veselo. To vam bo v veliko veselje. Presrečni boste zaradi nedavnih sprememb, ki ste jih tako pogrešali in hrepeneli po njih. Energija se vam bo kot po čudežu obnovila, zato boste prav srečni in zadovoljni. Prehod Saturna in Jupitra v vaše znamenje vam prinaša sunkovite spremembe, ki jih boste občutili prav vsak dan. Predvsem je pomembno, da se umirite in dobro premislite, kam boste usmerili moč in energijo, kje boste spreminjali stvari. Ribi Devica Veselili se boste in s prav posebnim pričakovanjem zrli naprej. Domišljija bo delovala z vso močjo, zato se nikar ne ustavljajte. Skušali boste narediti iz vsega skupaj najboljše, vendar kljub temu ne imejte prevelikih pričakovanj. Prav posebej se boste potrudili za najdaljšo noč v letu in prve minute pričakali v prijetni družbi. Čustva se bodo ponovno z vso močjo aktivirala v vašem življenju, zato boste plavali na oblaku sreče. Svoje obveznosti boste kljub zasanjano-sti odlično opravili. Drugače bo preživet konec leta, vendar boste z nekoliko spretnosti pričarali praznično vzdušje in se ob tem počutili odlično. Dobili boste prijetno povabilo in se nasmehnili ob iskrenosti ter iznajdljivosti nekoga. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. novi tednik radio celje RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka pRISCIPNJEN (PRST MED VRATI) rižam e k & ugamKe TAK, KI JE IZ APNENCA GLAVNO MESTO LIBIJE HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO) 20 GORATA GRŠKA POKRAJINA DEL TENIŠKE IGRE KDOR Povsod SABOTIRA z vami - GAŠPER TIC PEVKA HORVAT REKA V ZDA KDOR PROTESTIRA PREDSEDNIK NEKDANJE SOVJETSKE ZVEZE HRUŠČOV ROZLE PREZELJ MEDN. ORG. ZA STANDARDE PRIPOVEDNI BABICA PESNIK (PRIM.) PREBIVALEC BRKINOV 9. IN 20. ČRKA PLAST NA-NESENEGA SNEGA 13 MRAVLJAM PODOBNE ZUZELKE ČLEN DODATEK K POGODBI HARRY TRUMAN SPRETNOST, PRIPRAVNOST (STAR.) A. ŠIFRER: USPAVANKA ZA IZVRŠNI ODBOR 19 MORALA, ETIKA ISTRSKO LETOVIŠČE 14 17 PODREDNI VEZNIK VRSTA MAMILA PARTLJIČ: MOJ ..., SOCIALISTIČNI KULAK DOPOLDANSKA FILMSKA PRIREDITEV JANEZ (LAT.) TRIGONOMETRIČNA FUNKCIJA AKO UČENKA OSNOVNE ŠOLE ŠPANSKA PRINCESA 4. IN 16. ČRKA MANJŠI KLAVIR PROPAGANDNO SPOROČILO 23 NOVINARKA KOREN FARAONI: SEM ... (KER SEM ŽIV) AZIJSKA DRŽAVA KNJIŽNA IZDAJA KRAJ NA KOZJANSKEM SAM PISEC VESELOIGER IVA (LJUBK.) ZLOBNI DUH POKLONITI PREPOVEDAN ... JE NAJSLAJŠI TANJA RIBIČ GORSKE REŠ. SANI NEKD. MI-OKLEPNO NISTER ZA VOZILO TURIZEM PAŠ NEMŠKI NEDOLOČNI ČLEN GRM Z LEŠNIKI 18 HILARY DUFF MAJHNA ZELENA ŽABA PROIZVAJALEC OSEBNIH DVIGAL KATOLIŠKI SVETNIK PADOVANSKI 15 ENOTAZA TRGOVANJE NA BORZI RIMSKI CESAR VERDIJEVA OPERA DON JOHNSON PLITVIŠKA . KARIN ŠKUFCA TISOČINKA METRA 22 VSAKDANJI, NAVADEN ČLOVEK (EKSPR.) 1 VEDA O PSIH 16 12 NEPOKRIT OSREDNJI PROSTOR STARORIM. HIŠE REKA, KI TEČE SKOZI PARIZ 21 PREBIVALEC ŠKOTSKE 10 sudoku 446 8 3 1 3 9 9 5 7 9 4 2 5 8 2 5 1 9 6 3 1 8 2 2 3 4 sudoku137 2 3 5 1 9 7 3 2 6 5 9 2 3 7 6 8 6 4 8 7 6 5 9 1 8 5 4 REŠITEV SUDOKU 445 REŠITEV SUDOKU 136 8 3 4 5 1 9 6 7 2 5 1 2 4 6 7 3 8 9 7 9 6 3 2 8 5 1 4 1 8 7 9 4 6 2 5 3 3 4 9 2 8 5 7 6 1 2 6 5 7 3 1 9 4 8 4 5 1 6 9 2 8 3 7 6 2 8 1 7 3 4 9 5 9 7 3 8 5 4 1 2 6 5 7 4 9 1 2 8 3 6 1 2 3 6 5 8 7 9 4 6 8 9 7 4 3 1 5 2 4 5 7 3 9 1 2 6 8 9 3 6 2 8 7 4 1 5 2 1 8 5 6 4 3 7 9 3 4 5 1 2 9 6 8 7 7 6 2 8 3 5 9 4 1 8 9 1 4 7 6 5 2 3 7 4 3 5 6 11 8 9 RADIAN novi tednik vMhc? e i/wmt?j / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe VMiac? % штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. januarja. Geslo iz številke 52: Želimo vam lepe praznike. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Peter Ivanovsky iz Celja, Ivanka Leskovšek iz Gorice pri Slivnici in Nada Gradišnik iz Rimskih Toplic. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K z VELIKO MSJ PISAVO žepni UP4NKJT NOVO ENA REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 48 75 LET NOVEGA TEDNIKA novi tednik I radio celie Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji Sabrina Janežič, pevka in učiteljica petja: »Pomen Novega tednika kot pomembnega lokalnega medija sem nekako čutila že kot otrok, ko sem pri dedku in babici prebirala zanimivosti. Zavedanje se je z leti še okrepilo, ko sem tudi sama stopila na pot novinarskega izobraževanja in tovrstnega dela. Lokalni mediji so in bodo izjemno pomembni. Dajejo težo tam, kjer bi kaj hitro ostalo prezrto. Menim, da so manjše zgodbe prednost lokalnega medija. Kot kulturnica še posebej cenim vložek na področju kulture in lokalnih ustvarjalcev. Čutim, da v tem drobcu časa, v katerem živimo, ljudje vedno bolj iščejo zgodbe, ki se dotikajo človeka. V lepoti, dobrih rečeh in čutnih dejanjih. Menim, da lovi Novi tednik tukaj dobro ravnotežje in se vedno bolj nagiba k bralcu, ga izobražuje, seznanja in navdihuje.« (Foto: Metka Majcen) novi tednik Nande Korpnik, arhitekt: »V digitalni dobi, ko so nam dostopne informacije in vesti o dogodkih iz celega sveta tako rekoč v trenutku, se mogoče zdi lokalni tiskani Novi tednik spomin preteklosti, ki se še upira današnji medijski resničnosti. A se naš časopis nič ne ozira na globalno konkurenco. Od njegovega nastanka zanj pod soncem ni nič novega. Še vedno piše predvsem o nas, ki smo tu in delamo tu, se bolj ali manj tudi poznamo in znamo biti tudi zato bolj pozorni na časopisno pisanje. Meni veliko pomeni kontekst prostora, kjer živim, v katerem delam in sem vesel vsake pozornosti Novega Tednika, ki prenese moje misli mojim prijateljem, znancem in sploh vsem, ki živimo in delamo tu in zdaj.« Še posebej, ko se piše o arhitekturi, je lepo brati stavke na tiskani obliki, na papirju, ki je otipljiv in še diši po tiskarskih barvah. Nenazadnje je tudi arhitektura materialna in se rada reprezentira na klasični tiskani format. Ne gre samo za nostalgijo, gre tudi za moč dobrega starega otipljivega časopisa. Pa še iskrene čestitke ob jubileju in še na veliko let!« (Foto: lastni arhiv) Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje: »Vrsta lepih spominov je povezanih z izrezanimi članki iz Novega tednika na naši oglasni deski. Festival Velenje že vrsto let lepo in uspešno sodeluje z Novim tednikom. Lokalni mediji so za našo dejavnost še posebej pomembni in kulturniki ter zagotovo tudi vsi ostali si medijske krajine brez njih ne predstavljamo. Novi tednik je lokalni kulturi izjemno naklonjen, spomin na vse novinarke, ki so v preteklih letih sodelovale z nami, je čudovit. Verjamete, da na naši oglasni deski še vedno visi komentar Barbare Gradič Oset, ki je v svojem prispevku leta 2017 pisala o tem, kako zelo so pomembne lepo oblikovane knjižice sezon kulturniških hiš, in ob tem zapisala, da je pri tem Festival Velenje daleč pred ostalimi in da vsak naš izdelek presega lanskega, tudi knjižico ponudb Cankarjevega doma. Novemu tedniku želimo še veliko dobrih zgodb in naj v svoji zavesti in poslanstvu ostane pokončen ter odločen!« Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)