127. fttev. W 6LLJUS sobota 23. oktobra 1Q20« Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Izhaja vsak torek, četrtek in •oboto. — Cena t Za celo leto 80K, za pol lela 40 kron, za čctrl lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posameina fttevilka stane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja so ne tnoremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reklamacije gledc Ilsta so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. ^^^1 ^^^K ^^^^^^H^-^l. ^^^^h J^^^^^^TI^^B ^^^H^^ ^i^^^^^r ^^^^^^^^k^ **+m^« ^k^^^B Upatlnlttvo in upravništvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, 8tro»»majerjeva ulioa At. 3. OgtasI se računajo po porabljenera prostoru in slcer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- gnanila občnih zborov, naznanila o •rarti, zahvale itd. K 1*20 od 1 mm, M reklamne notice med tefcstom S K od vrste, Mali oglasi (na)več 4 vrste) 10 K* Pri večkratnth objavah poputt. Rokoplat se ne vračajo. Telefon It 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZHA TISKftRNA V CELJU. BBS ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Ifolilni program JugosL dem» stranke Gavos» dr. CS. Žerjava na seji isvs sevalneya orfbora JDS dne 21. oktobra 1920 v LjubRJani. Kakor je JDS odlično sodelovala pri stvoritvi Jugoslavije, tako ji je s,\n) ko prej prva skrb za konsolidacijo države. Zato je toliko pritiskäla, da je pri- «!o do volitev. Narod si želi rednih odnoSajev. Usiava niora biii preko zime pod sttcho. IMpvr, mora pred vsem zago- toviti edinstvenost države. 0 ft'deraliznm ne pripuščamo di- skusijf. Nic nas ne omaje v uverenju, da inlada država s takim zemijepisnim položajcm in opasnimi ce:;trisugalnimi silami potrebuje trdnih, enotnih vezi. Slovenci smo na tern posebno hitere- sirani: Le taka drža.va bo znala ob- račur.ati na severu in zapadu.. Pssivni smo gleda prehrsne in naša industrija bo iskala odjemalcev, Tudi nadproduk- cija inteligence in liudstva nam daje in'gljaj, da jo izvršeni demonstraciji. Veliki Casi - majhni ljudje. Skoro vsi narodi imajo na svojem čelu v zgo- dovini ta sramotni pečat. Tudi mi se mu nismo izognili. Kot nebogljeno de- te nas je naSel prevrat in to dete ni tekom 2 let nikamor zr«st!o. Usoda nas je udarila s toliko slepoto, da ne vidimo niti svojih velikih ciljev, kamoli, da bi stopali z njimi. V malenkostnih bojih in prepirčkih izčrpujemo vso svojo notranjo silo. Kakor Cankarjev Kurent ne vidimo 'udarcev, nočemo sli- Sati podiranja his nad svojo glavo, po- zabljamo, predno smo se zavedli, da smo ranjeni do srea. Včeraj že smo plakali nad Koroško, danes že si pra- skarno oči drug drugemu, zvečer že kramljamo pri ciganski muziki, sai solnce vshaja kakor včeraj, dež in luže so tudi iste. čeniu bi bila naša notra- Vinko V. Gaberc. 0 solncu, sreci in pravici. Nedelja je za praznovanje. Praznik pa je Ijudem, da se ali dolgočasijo ali pa kratkočasijo. Jaz se »dolgočasim«, kakor bi rekli ljudje. Doma ne morem ostajati, ker doslej je bil čas prelep, v kavarni ali gostilni mi ni posedati, ker je škoda ubijati beli dan v za- dehlem zraku. Hodim v trudno naravo; z menoj pa blodi mislij nebroj. Zadnjo nedeljo popoldne sem bil zlezel na hrib pred cerkev sv. Jožefa, da vidim solnce nad gorami in svet, ki hodi k večernicam iskat božje slave in lastne utehe. Obsedel sem na zanikarni klopi pred cerkvo, kjer je že čakala na vab- ljenje zvona bedna postarna ženka, prebirajoč v debelih maSnih bukvicah z fdečo obrezo. Pogledal sem njo, pogledal pred se. Oči so mi uhajale na stari celjski grad in na izgubljeno koroškp stran... Kb gledam Sirni lepi svet in zlato solnce nad njim, pa vidim bedo in žalost okoii sebe, postajain mehek in skrušen. Obrnil sem se napol k neznanki, koje ustnice so se komaj vidno gibale v tihi moJitvi, ter sem jo ogovoril: »Vi ste pa prišli precej prexgodaj.« Za trenutek je zdrgetala, ker sem jo zmotil, potem ie nekoliko pomislila, kaj ima to pomeniti, nato je glavo ne- koliko dvignib, jo obrnila k meni, me sskrhanimi očmi v žolto-uvelem obrazu radovedno-plaho pogledala, pa je zinila in črhnila: »Oh, prišla sem, ko je take toplo tu in čakam; jutri pa zopet pojdem.« Led je bil prebit. Zaplel sem se v razgovor s starko. Kakor da sva stara znanca, mi je pravila o svojem gorju in skrbeh in gledal sem jo sočutno, kako je suvala besede z ozkim jezičkom med dvema vegastima, zelenkasto-žoltima dolgima spodnjima zoboma izza sicer gladkih čeljusti v svet. Vsako posamezno be- sedo sem lovil; nanizal sem jih v zgo- voren \enec ljudskega trpljenja. Pravila mi je revica, da prenoči doli v romarski hiši in da pojde jutri po mesečno podporo — oseminpet- deset kron — za sinom, ki ga že šest let ni. Ne upa več, vdaia se je v usodo... Sianovala ie prei na Vranskem, kjer jej je orožnik, ki je moral po pre- vratu kot nasprotnik naroda pobegniti, s svojim poročilom na oblast odjedel podporo, Ceš sin kot usnjar sploh ni toliko zaslu7.il, da bi jo bil mogel pod- pirati. In zakaj vse to? Pospravljala je, stregla in pometala, pa so jej daiali za to — deset kron na mesec. Seveda je šla, da si poišče več zaslužka. In potem je priälo maščevanje onega, ki bi moral Ščititi pravico . . . Pri St. Petru so jej župnik, župan in gostilničar na kolodvoru razno sve- tovali, jo bodrili in plašili, a koncem koncev je4 je nekdo napravil prošnio, temeljem katere je zopet dobila pod- poro — po trinajstih mesecih brez- pravnos'ti. Med tem je bila vstopila v služ- bo pri nekih ljudeh, katenm ie oči- vidno več pojedla nego more zasluži- ti štiriinšestdeset let stara: slabotna ženska. Zato je pa niso klicali k jedi, Ce je v svoji oslabelosti zaspala. Tudi tu se ni držala. OdSla je k Sv. Jurju ob Taboru, kjer äe životari sedaj. Med njenim pripovedovaniem — izpraševal sem le na kratko — sem bil pozabil, da gre po podporo, pa sem jo vprašal če ima za vlak za nazaj, Trenutek je pomislila, se zvito na- smehnila in je zagonetno poudarila: »Eh, seveda bo komaj kaj.« Še preden sem bil prav izrekel vprašanje, sem se spomnil, da ni umest- no. Ali, ker sern že rekel o tem svojo besedo, naj Še njeria velja. Dal sem jej za vlak. »Oj, Bog Vam daj zdravje, pa eno dobro službo, da bi spet to noter spra- vili.« Pozvonilo je v stolpu Sv. Jožefa. Verne duše so Že bile zbrane pred ol- tarjem. Ženica je svojo knjigo polju: bila, dala vanjo oguljen in umazan papir, jo zaprla ter je vstajajoč vt- dihnila: »Pa molila bom za Vašo sreCo». »Dajte, dajte!« Uboga reva ; nikoli ti ni bilo do- bro. Edina tvoja nada je bila, da bo- de »tarn« drugače. A, Ce ti Še to iz- podleti ?------------ OdSel sem po hribu navzdol, raz- mišljajoč o solncu, sreči in pravici. Stopil sem v senco gozda, pa me je spreletel mraz, da me je v duSo zazeblo .... Štev. 127. »NOVA D O B A« Stran 3. njost druga Tako nekako smo preživeli koro- ški udarcc. Ko so se vračali ljudje s Koroške, smo vriskali in peli do one- moglosti nad končnim porazom svoje tisočletne sužnosti na Koroškem. Ko- maj smo se streznili drngi dan, ko so prjhajala ona temna grozna poročila, ki jim ni hotel nikdo verjeti. Poraz, polom — pronad nepremostljiv med nami in koroskimi Slovenci. Nova arn- putacija še krvavečega telesa — kakor težko kladivo so r.darjale te vesti na nas. Iti Slo je od ust do ust: zgubili, da, zgubili mi, mi vsi, ce) narod. Vsa nje- gova notranja sila se je izkazala spet le kot bolno nebogljeno dete, kot star- ček, ki je živ?), živel celo življenje v suženstvu, kjer je pustil tudi vso svojo življensko moč in sedaj, ko je prost, nima .dovolj odpora in oči so mu od- povedale, le motno Še gleda izpod si- vih obrvi v svet. Tej resnici se ni upal nihče pog!e- dati v obraz, nismo frneü več" toliko hladnega prevdarka, da bi .skušalt re- šiti edmo potrebno vprašanje: kaj in kako sedaj? Kajti to bi že zahtevalo moža, zato smo rajSi iskali pravic in začeii grizti okrog sebe. Nemci so že dolgo opaž^li našo otopelost, brezbrižnost in segli so spet v ofenzivo. Po trgovinah so nas izzivali, ne samo z nemškimi napisi, ampak tudi z najodumejšimi spakedrankami, samo jezika onih, od katerih živijo, niso hoteli znali. Oblasti se niso ganile, niti tedp.j, ko je pobesnelost teh tujcev položila v grob narednika Čuša, očeta 3 otrok. Voditelji teh tujcev, milijonarji so se ob plebiscitu vozili na Koroško, —¦ oblasti se niso ganile. Uradniki 7. otroci stanujejo pi vagonih in tiščijo se v podstrešnih sobah, tuji milijonarji imajo pa luksurijozne sobe za spreha- janje. Snujemo društva, kulturna, hu- mana, obrambna, gospodarska, pa ni- mamo lokalov. Nemška krokarska dm- Stva pa imajo dvorane. In tako — žalostni, potrti, nevolj- ni, razdvojeni, smo se sešli v sredo zvečer na Olavnem trgu Nisem še videl tukaj tolikšne množice. Pravijo, da nas je bilo deset tisoč. Nepregledna mno- žica in vse je drhtelo, trepetalo ... Hotel sein tedaj stopiti pred to množico in ji reči: žalost in brezmejna tuga, skoro nepre^lodna terrs.a je padla na nas, in zamorila nas bo. če bomo klonili že sedaj. A naj bo ta trenutek dan streznenja, naj se vsakemu izmed nas vsaj danes ob misli na koroško tragedijo zareže v obraz vsaj ena guba, ki bo pričala 0 r.aši resnobi, posebno vam mladim, ki boste zidali od tal našo razdrto hižo. Pa — ni mi bilo treba govoriti, spregovorila je Ijudska nevolja sama in se razkropila po me- stu. Zažvenketalo je nek«j Sip, na- Stopilo je vojaštvo in kmalu j« Mari- bor mimo zaspal v h!adni noči. Dru- go jutro so bilo ulice napolnjene na- 5ega ljudstva, ri'dovedno so gledali po razbitih izložbah, med njimi pa sta se mirno vozila v avtomobilu nemška odvetnika in, morda bclj kakcr izložbe, gledala naše krotke Ijudi. Zvečer so prišli listi in se — »zgra 2ali.« Najbolj so se zavzeli za nemške milijonarje gospodje iz Orilove tiskarne, za njimi so pnhiteii nem.ški internaciio- nalci s »Volksstimme« in »Enakostjo.« Smilili so se jim milijonarji, panger- mani in kapitalisti. Niso našli razume- vanja naSega izzvanega ljudstva in črni kot rdeči rablji so se prehitevaii v de- nuncijaciji. Deputacija „Marburger Deu- tschen' se je pelialav Qradec pritože- vat se Angležem, na okr. glavarstvu so odpustili begunko, ker je menila, da naši izgredi niso nič proti tržaškim. Mo- rala je na cesto, ker je bila po mnenju visokega SMS uradnika Žrebelj v telo Jugoslavije. Detektivi so lovili demon- strante, prvega govornika so vrgli v ječo in ga med drugim obdolžili, da ni >lPriJMV'l. Sh°da pod milim n^om." Med tern so priäli v Maribor ko- I? a lglJnCi "" učitelJj- ki >im Je nern" 5k? t ? To'* in P°kri'dla pohištvo, obleko živež. Samo to smo se opazili za vse drugo na KoroSkem ni bilo časa, ker je bilo treba reSiti važnejge- kdo je bil kriv demonstracij? in Se dam-s razmiŠliamo, čitamo časopise in'pijerno črno kavo, ki je prav taka, kotje'bila pred demonstracijami in pred plebisci- torn ... — n. Slovene!! Spominjajte se Ciril-Metodove družbe! Mariborske novice. Izzivanje. Po demonstraciji je mariborskim nemčurjem zopet zrastel grtben. Ker ni bilo »Žrtev«, izzivajo sedaj zopet s tern, da nemSki trgovci izobešnjo po večini !e nemSke napise pri blagu. Bržkone bi.radi izzvali zo- pet demonstracije ter so se gotovo za- sigurali dr. Leskovarjevega pokrovi- teljstva. Urad državne okrožne zaščite diice in mladine v Mariboiu se je preselil iz Koroške ceste štev. 1 v Strossmajerjevo ulico ätev. 26. (DeSko zavetiSče.) \z Korotana. Morllec jugoslovenskega vojaka aretlran. Pilip Kavčič iz St. Jakoba pri Podrožici je 30. aprila 1919 ustre- lil jugoslovenskega vojaka Pranca Skrinarja z Vrhnike. Kavčič iti neki volkswehrovec iz Blač sta v gozdu Teš nja izsledila Skrinarja, ki ye nji- ma je brez upora udal in odložil orož- je. Kavčič in njegov fovariš sta gro- zila Skrinarju, da ga bosta ustrelila ; Skrinar ju je pa prosil, naj tega ne storita in naj ga pustita živeti. Njego- vih prošenj pa nista poslnšala, mar- več mu ie Kavčič začrtal na Čelo križ kot cilj in ga je nato v čelo ustrelil. Skrinar je bil precej mrtev. Ko se je Kavčič dne 7. oktobra letos vrnil v Št. Jakob, so ga orožniki aretirali. — Priznal je, da je res Skrinarja ustrelil, ker je bil takrat vojak in za to pla- čan. Nemške goljufije prl plebiscitu. Preiskave 0 nemških goljufijah pri plebiscitu se nadaljujejo. Posrečilo se je zbrati že mnogo obttžilnega mate- rijala. V Borovljah samih so na?.li za poslopjem Obrtne sole, kjer so bile v noči od 10. na 11. tm. shranjene g'a- sovalne žare in kjer so opolnoči ugas- nüe električne luči, da so se Nemci Iahko utihotapili v glasovalno celico im tamkaj zamenjali bele glasovnice z zelenimi, sežgane bele glasovnice. Ni toraj nobenega dvoma veü, da so Nemci v resnici zločinsko »korigirali« zid liudskega gh^ovania na Koroškem. Nemški atentat na železnico. Iz Velikovca poročajo : Nemške tolpe so pričele Sir iti svoj delokrog. V pon- deljek so med postajama Sinča ves in Metlovo pritrdile na železniške tračni- ce ročno granato. K sreči pa je prož- ni mojster tik pred prihodom vlaka št. 415 zapazil atentat ter granato še pravoča.sno odstranil. Koroška deputacija pri regentu Dne 20. tm. dopoldne je sprejel regent deputaeijo koroških Siovencev v av- dijenci. Deputaeijo je vodil vseučiliSki profesor v Liubljani dr. Rado Kušej. Preiskava o zlorabah na Koro- škem. Predsednik naše delogacije v koroški plebiscitni komisiji Jovanovič, ki je, kakor znano, po končanem ple- biscitu podal ostavko, je predložil beo grajski vladi podrobno poročilo. — V istem navaja med drug'in tudi, da sta »Gospodarska zadruga v Velikovcu« in »Kmetijska zadruga v Borovijah«, ki ste imeli po nalogu Ijubljanske vla- de prehranjevati pasivno plebiscitno cono A, iztihotapili s sodelovanjem ne- katerih svojih nastavljencev ogromne množine živil na Dunaj in drugam v Avstrijo. Beograjska vlada je ukrenila takojšnjo preiskavo in odposlala en- ketno komisijo v Ljubljano. — (Vest sicer ob času, ko isto piSemo, Se ni potrjena, vendar se narn zdi tako ob- težilna, da moramo odobravati odloČ- ni nastop osrednje vlade, ki bo spra- vil marsikaj na dan, o čemur se je dosedaj le na tihem govorilo in kar bi znalo spraviti posamezne ljuhljan- ske vladne mogotee v prav lepo luč 1 Op. ur.!) Ivan Prekoršek: Celjsko stanovanjsko vprašanje. Celjska stanovanjska komisija je priljubljen predmet raznih zabavljanj in časnikarskih notic. Zadovoljni niso žnjo tisti, ki se jih skuša utesniti, in ne tisti, ki so brez strehe in čakajo odrešitve. Vendar pa ve vsak posamez- nik za tolüPrva hrvatska štedionica« in otvori podružnice v Ljubljani in Mariboru. Za dirigenta Jadranske banke, podružnica Celje, je generalno rav- nateljstvo imcMiovalo g. Pranca Knifica, ki je područnico organiziral in že do- slej vodil. Semenj na dan sv. Uršule (21. tm,) v Celju bil je precej dobro ob- iskan, vendar je slabo vreme precej oviralo živahnejše kupčevanje, če ne polagamo glavne teže na neznosno draginjo najpotrebnejših stvari. — O žeparjih tokrat ni bilo ničesar slišatl. »K. k. H.-D.« Tako lahko bereš še vedno na vodomeru, ki je pritrjen na prvem stebru nove savinjske brvi. — Dne 20. tm. je imela Savinja letos najmanj vode; vodomer je kazal 38 cm iznad nožišča. VloniUec v gostilni pri Čoinlčklh v Zavodni je odnesel 18 parov jedil- nega iDrodja, namizne prte, servijete, 3 m rjavega sukna, tobak, cigarete in razno drugo perilo. Pred nakupom teh predmetov svarimo občinstvo. Kdor bi kaj sumljivega ponujal, ga e javiti policiji. Nekatere nemSke tvrdke v Celju še vedno nočejo razumeti, da ie dopi- sovanje s slovenskimi strankami v slo^ venskem jeziku potrebno. Da sr ~nčne proti temu odločen boj, ^^limo, da nam cenj. oočinstvo javlja ^e tvnik* in podjetja, kjer jvmajo slovčnskega u.ad- Stran 4. »NOVA OOBA« Stev. 127. ništva, ki so zmožni našega jezika. Obenem pa želimo, da sc nam javijo tudi vse slpvenske tvrdke, ki na našo sramoto sprcjemajo od nemških tvrdk v tr&ovskih zadevah ncrnške dopise. Treba je čistosti na obe strani. No bomo trpeli, da nam nemške tvrdke vslad naše* malomarnosti vrivajo v Celje vedno nove nemške peteline. Tatvine. Dne 19. oktobra 1920 je bilo iz enega na takozvanetn mrtvern tinr nahajajocega se vagona ukradeno usnje v vrednosti 2.090 K na škodo tvrdke Maks Stoss!. Storilce, 4 vojake, so izslcdili in oddali v vojaške zapore. — Franc Krk iz občine Griže ie bil aretiran radi tatvine na škodo g. Ve- koslava Nerata v Gaberjih. Oddan je okrožnemtt sodišču. Za DijaSko kuhinjo v Celju sta po 40 K darovala namesto venca na grob gospe Tereziji Jezernik gdč. Jo- s.ipina Žimniakova iz Gradca in gosp. pips. Jos. Kožuh v Celju. Za Dijaško kuhinjo je nabrala ga. Magda Čermožnik 200 K na svatbi g. Pavla Novaka z gdč. Vando Kopin- šekpvo.. Slovensko gledallšče v Celju. Pred razprodanim gledališčem se je uprizorila v torek 19. in v sredo 20. tin. novitsta »Rodoljub iz Amerike«, burka s petjem in plesom, ki jo je spisal naš dornačin g. R. Dobovišek, uglazbil g. C, Pregeij. S to vprizoritvijo je bilo ustreženo pred vsem širšemu občinstvu, ki si je že davno želelo y.a- bavnega razvedrila in se ie to pot lahko od srca nasmejalo. Tudi nekateri igralci so se rnogli bolj udejstvovati in so bili radi tega v svojem elementu. Je v igri mnogo dobrili kotničnih prizorov, ki so, če tudi ne vsi originalni, vendar prav dobro prilagodeni našim doma- čim razmeram. Burke so pač več ali manj po istem kopitu. Vprizorjena je gotovo boljša npgo marsikatera tuje- rcdna, ki se je že z uspehom igrala na naših odrih. Tehnične dovršenosti in podrobne karaktcrizacije oseb seveda v burki ne smemo iskati, vsebina tudi ne more zadovoljiti gledalca in vplivati celo na njegovo dušo, ker tega cilja autor ni niti zasledoval. Lahko je pa popraviti nekatere komične prizore, ki so nemogoči. Vsekakor bodo posebno gledališča na deželi autorju hvaležna in igra bo doživela obilo smeha. Mnogo je pripomogel k lepemu uspehu igre g. kapelnik C. Pregelj, ki je uglazbil par dobrih kupletov in s tern oživil posamezna dejanja. Brez teh in brez godbe igra nikakor ne bi učinkovala. Pod niegovim vodstvom je igrala tudi godba, ki je bila pri petju nekoliko preglasna. V podrobno kritiko o glaz- benem delu se ne spuščam, prepuščam to strokovnjaku. Izvrstna je bila to pot režija. ki je eksaktno izpopolnila vse tehnične strani, napravila okusno sce- nerijo in postavila vse igralce do zad- njega na svoje mesto. Pohvaliti posa- mezne je teiko, ker so vsi, v daljših in krajših vlogah, naravnost sijajno rešili svojo nalogo. Učinkoval je v o- kusnih toaletah elegantni nastop gdč. Vprpachove (igralka) in g. Gradišnika (Janko Flere, igralec); podali so nam izvrstne tipe ga. Založnikova (Anasta- zija), g. Perc (dr, Packa, njen rnož) in g. Pfeifer (profesor Mrak), ki postane gotovo izvrsten igralec na našem odru; v popolno zadovoljnost je županoval g. Jurman; sijajni so bili predstavitelji raznih društev g. Ž^gar (veteransko društvo), g. Lah (požarna bramba) in g. Ferlež (olepševalno druStvo); zelo ljubka sta bila v svoji ljubezni, zlasti v kupletih gdč. Pavlinčeva (Jerica) in g. dr. Milko Hrašovec (učitelj Bračun); , ravno tako dovršeno so igrali tudi vsi ostali, g. Lipovšek kot John Flere, gdč. Testenova kot sobarica, g. Kladnik kot redar in g. Mlakar kot pismonoša; celo g. Plankar, ki ni nič govoril, je kot zarnorec ugajal po svoji maski intoaleti. '; v Igra se v nedeljo popoldne ponovi in najde gotovo zopet mnogo hvalež- nih gledalcev. Dramatično društvo je s to vprizoritvijo ppkazalo dobro voljo, da hoče zadovoljiti vse sloje občinstva. Sme pa tudi od istega pričakovati, da po$eČa v ravno tako častnem številu tudi "drame, zlati domače umotvore. Pripravlja se baje kot otvpritvena pred- stava nove sezije Cankarjeva kome- dija »Ža narodov blagpr«, kar nioramo Ie hva|ežno pqzdravljati- —vlj— »Zrnje«. Uprava slov. nar. gleda- liSča v Mariboru je izdala pravkar 2. števiko tega kulturnega vestnika. Po- samezna Številka stane 3 K. Sokttlsfvo. Dr. P. Pestott ik: Kako voditi in upravljati sokolska društvaV (Nad 100 strani 8° z več vzorci za upravne posle. Cena K 22'—.) To je prvo delo te vrste v jugoslovanski literaturi. Društ- veno Življenje je pri nas močnc razvito, bilo pa je dosedaj brez strokovnih na- vodil glede uprave in vodstva. Vsako društvo je za svojo okoiico važen kul- turen in gospodarski faktor. Odbori se običajno hitro menjavajo. Ako društvo ni zgrajeno na trdnih tleii programatič- nega deia in strogega upravnega poslo- vanja, se izgubi pri izmenjavi oseb i cilj in pregled o izvršenem delu. Knj'ga je odličen kažipot za poslovanje vsem tudi nesokolskim društvom. Notranja zveza med dobro upravo in idejo dru§t- venega delovanja in njegovim končnim namenom je dobro povdarjana. Praktična navodila (priprava za občne zbore, kar,- didatne liste, vodstvoseje, občnegazbora, obravnavanje izrednih dogodkov, prora- čun,sprejemanje in izključevanječlanov) so posebno potrebna mladim društvom. Delökrogi, posli, pravice in dolžnosti posameznih funkcijonarjev so točno za- črtani, obširno in jako lego popisani. Pri blagajniSkem poslovanju se avtor ozira na večja in manjša druStva. Po- sebne važnosti so poglavja, v kate- rih pisatelj obravnava razmerje Sokol- stva napram vsenarodnim vprašanjem, socijalizmu, klerikalizmu in naprednos- tim. Knjiga je pisana za življenje v druStvih in se ozira na nadrejeno or- ganizacijo samo kolikor je to potrebno. Celo knjigo preveva ljubezen do So- kolstva in duh udanega ter požrtvo- valnega dela za vi?je cilje naroda, na- predka, svobode, za idejale Človečnosti in borbe proti vsemu, kar zadržuje to delo. Načelo praktičnost, smisel za kontrolirano delitev dela in disciplinira- ne organizacije novo knjigo še posebe priporoča. Knjiga je izšla v zalogi So- kola 1. in se naroča pri br. Andr. Berce-tu, TiskovnaZadruga, Ljubljana,Sodnaul 6. Volilno gibanje. Zbor zaupnikov JDS za štajersko - prekmursko - koroško volilno okrožje se vrši v Četrtek 28. oktobra 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo o pol. položaju. 2. Postavitev kandidatnc liste. 3. Razno. Vabila se te dni razpošljejo. Izvrševalni odbor slovenskega dela JDS je imel 21. tm. dopoldne in popoldne mnogoštevilno obiskano sejo. Dr. Kramer je podal poročilo o zu- nanjem in notranjem političnem polo- žaju. Dr. Gr. Žerjav je podal glavne točke programa JDS za volitve v konstituanto. Ker so od SKS ponujena pogajanja za skupen nastop ostala brezuspešna, je izvršilni odbor JDS sklenil, da nastopi stranka v vseh volilnih okrožjih samostojno. Kot nosilce list je sklenil izvrševalni odbor zborom zaupnikov predlagati: dr. lv. Tavčarja za Ljubljano, dr. V. Ku- kovca za štajersko-prekmursko in dr. Qr. Žerjava za kranjsko volilno okrožje.Dozdajnim zastopnikom stranke v Nar. predstavništvu in v vladi se je izrekla zahvala in zaupnica za njih delo. V Bosnl In Hercegovänl je do- sežen sporazum za skupni nastop de- mokratske stranke, seljaške organiza- cije in muslimanske kmetske stranke ter deloma tudi hrvatske skupine »Obnove«, ki hoče v Mercegovini kan- didirati kot nosilca liste don Juraj Biankinija. Proti radikalcem se ppjavlja v celi deželi od dneva do dneva hujši odpor med kmeti zaradi njihovega postopanja v vprašanju agrarne reforme. Turistika in sport. Nogometne tekme v Celju. V nedeljo dne 24. tm. se vr§i na nogo- m.etnem prostoru pri skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med Athletik-Sportklubom Celje ter Šport- nim klubom »Celje«. Začetek točno ob ¦f 3. uyi popoldne. — Javljene so za to * sezono Se tekme Zmaj-Zagreb : Celje ter kot ziključna tekma s prvakom Dunaja Sportklnbom Rapid : Celje. Postava moštva Rapida se bode še pravočasno objavila. Stalno regentovo stanovanje. Zagrebška mestna občina je dala hrv. vladi v najem svojo palačo na Kata- rinskem trgu. da bo služila regentu Aleksandru v stalno stanovanje, kadar pride v Zagreb. Avslro- ogrska vojna posojila Finanfna delegacija v Ljubljani ob- javlja uradno, da je rok za prij-avo začasnih priznanic o vojnih posojilih in za prijavo rentnih knjižic podaljšan do 30. tm.. Klenkalni »resnicoljubi«. Urednik klerikalnega »Večernega lista« v Ljub- ljani je bi! 21. tm. obsojen na 10 dni zapora odnosno 1000 K globe, ker je v ostudnem napadu očital Ijubljan- skemu zupanu dr. lv. Tavčarju, da špe- kulira z nakupovanjem his in dela pri tern milijonske dob;čke. Urednik se je seveda izgovarjal, da članka pred na- tisom ni čital. Kako junaško se kleri- kalni blatilci časti vedno skrijejo, če se gre za dokaze! Za subvencljo slovenskemu gle- dallščii v Ptuju v zncsku 20000 K je poverjeništvo za uk iti bogočastje pred- ložilo prošnjo ministrstvu proisvete. Pred novo stavko rudarjev sto- jimo v Jugoslaviji. V Trbovljah zahte- vajo poviSek mezd za 133%. ' povišek rednega nabavnega prispevka za 100%. Pogajanja pri deželni vladi 20. tm. so se razbila. Rektorska inauguracija na vse- učilišču v Ljubljani se je vrSila danes ob 11. dop. v deželntMTi dvorcu. Od- stopajoči rektor dr. Plemelj je izročil posle novoizvoljenemu rektorju dr. Rih. Zupančiču, ki je imel na to slav- nostno predavanje. Gledališke predstave za voja&ke novlnce. Vojno ministrstvo ie pozvalo ministrstvo prosvete, naj ukrene pri vseh gledaliSčih kraljevine, da bodo uprizarjala brezplačne predstave za vojake-novince, da se v istih dviga narodna zavest. Vestnik invalidov. Pozfv invalidom, InvalidiS V krat- kem dobimo zvi^ane pokojnine. Do- segli smo to edinole potorn na§e or- ganizacije. Zaradi tega se pozivljate, da nemudoma pristopite k organizaci- ji, v kolikor 5e niste pri njej. Samo ako bodemo vstrajno delali in stopili v ozke stike, bodemo dosogli, da nam bo mogoče živeti. Stari Člani oig. se pozivajc-, da plačajo zaostalo članari- no, v kolikor še tega niso storili, ker bi jih v nasprotnem slučaju morali črtati. Na delo, tovariSi, organiziraj- ts se! TRGQVSNÄ, OBRT IN NA- RODNO 80SP0DÄRSTV0 Rezoluclje, sklenlene n& gospo- c ____Stran 5. Revolucija, ki je take naredbe opra- vičevala, je minuJa. Odrekamo deželni v]adi pravico, da brez sodelovanja osrednje vlado ustanavlja in premejuje riržavne made, ter nalaga državi raz- meroma ogromue in nepotrebue izdatke, in protestiramo proti določbi § 3 iste n-'iredbe celokupne deželne vJade, s ka'ero si lasti deželna vlada pravico, na'uiadati občini bremena in ji zaukazo- vati izdatke ; tudi ta določba je proti- zakonita in krši občinski red v po- Kledu samouprave obeine z njenim premoženjem in njoninii cdhodki. Zborüvalci zalitev.ajo od deželnc \iade v Ljubljana in od osrednje vlade v Beogradu, da to protizakonito na- ivdbo ukine. Zborovalci i/.rekajo prepričanje, da :e osnovanje državne policije za občini Ceije in del okolice celjske nepotrebno in v stvarnih odnošajih neutemeljeno. .Med tern ko ste obe občini dosedaj ¦.lorav'jali te posle s prilično ski.ipaj i i uradnimi močmi, se je sedaj po nepoircbnem za prilično 11-000 pre- bivalcev umetno ustvari! uradniški aparat z nad 50 uradniSkimi in re- darskimi močmi, ki stanejo letno do dva miljona kron. Prizadeti občini od- iočna odklanjata, da bi se le en del \?M nepotrebnih hiemen zvalil na rame ¦: '^ih občanov. Cena sladkorja in petroleja v Zu&rebu padia. Sladkor, ki je äe pred ndkoliko dnevi stal 70 kron za kg, se ctanes prodaja v nekaterih trgovinah že po 62 kron; tudi petrolej se je po- t:eni! za 2 K pri litru. Razlog temu padanju je najbrže uredba, po kateri bo država vzela vso sladkorno indu- strijo v svoj monopoi. IzdeJovanje modre gallce za državno potrebo.Gospodarsko-finančni odsek se je sporazumel v tern, da je treba pri borskem rudniku ustanoviti e posebno podjetje, ki bo izdelovalo /nodro galico za državne potrebe. Pod- jetje se ustanovi prihcdnjo pomhd Komisija, ki je bila nalašč za to ime- novana, izdeluje pripravc. »Adresar za Slovenijo«, katerega ;>e težko pričakujcjo vsi, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniSki krogi, je že v tisku in izide tekom prihod- njega meseca. h'niiga bo imela bogato vsebino in bo nudiia vsakemu brez ozira na stan in pokiic, zlasti pa kup- čijskim in obrtniškim krogom sploSno sliko našega gospodarskej^a razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspeSne oddajo svojega blaga in pa nnbave njemu potrebnili predmetov ter se vsem krogom topio priporoča. Knjiga lično vezana stane v prednaročbi K 240, proti takojSnemu predplačilu K 120 in se plača pri urodniStvu Adresarja, Ljub- ljana, Cankarjevo nabrežje 5. Gospodarska konfereuca n ino- nopolih. Dne 18. tm. se je sestala v Beogradu konferenca zastopnikov iz posamezuih pokrajinskih delegacij. Raz- pravl a o zakonskem načrtu glede u- vedbe monopolov v celi državi. Gre predvsem za tobačni, monopol, glede katerega je treba monopolski zakon izenačiti za vso državo. Sedaj imarno o tobačnem monopolu o različnih za- konov. Razpravc bodo trajale več dni. Nacijonalizacija falske elektrarne. Dne 18. t. m. je bila v Ljubljani pod- pisana pogodba Tried švicarskimi in jngoslovenskimi interesenti glede na- cijonalizacije faiske elektrarne. SrediSnja zadružna banka se snuje v Zagrebu pod vodstvom »lirv. Slav. Gosp. druätva kot središnje za- druge v Zagrebu«. Med osnovateiji so Se: Zadruga lirvatskih vinogradnikov, zadruga za proizvodnjo semen ter razni zasebniki. Delniški kapital bo znašal 20 milijonov kron. Naše žlto za NemČijo. Zadriji čas so. priSli trgovci iz Nemčije v našo državo, da kupujejo zlasti v Banatu 2ito za Neničijo, kjer je v tern oziru veliko pomanjkanje in bodo rnorali do pnnodnje želve uvoziti vsaj dva mi- i'jon» ton ijta (200.000 vagonov). P°»«a 2X o||t. Beogrsd: Funti 116-118 Hniarii w Zagreb: Berlin 196-199, Italija 51ö_ 520, London 0-485, Newyork 132-133 Pa riz 0-875, Praga 165-166, Syica 1900-n Dunaj 54.50-34.80, Valute: Dolarji 126 130' avstrijske krone 36.50—38. carski rublji 1U5 — 110, francoski franki 850—900, napoleon- dori 415-425, nem^ke marke 198—200, ro- nmn^ki leji 210-325, Svicarskifranki 0-210Q. Praga: Dinarji 245, ncmšUe marke 119.35, švicarski franki 1329.50, lire 315, francoski franki 538.50, funti 287, dolarji 82.25, avstrijske krone 20.27, poljske nuu- ke 25.50. Dunaj: Zagreb 293—323, Budimpcšta 95-105, Praga 473-497, VarSava 115-137, čežkosl. krone 470-494, dinarji 1200-1250. Po dinarjih veliko povpraševanje. Curili: Berlin 9. Newyork 634, London 21.80, Pariz 41, Milan 23.80, Praga 7.70, BudimpcSta 1.65, VarSava 2.27, Dunaj 2.10, avstrijske krone 1.65. Žitne c e n e. O s i j e k : PSenica 930—940, oves 250 -260, koruza 380-390. V u k o v a r: Pšenica 930-940, oves 260 —270, koruza 390—400, Nemčija kupuje ko- ruzo in fižol. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! RAZNE VEST!. Zaroka rumunskeprincezinje. Beo- grajska»Politika« javljaizDukarešte: Te dni se uradno razglasi zaroka rumunske princezinjeEllzabete zbivžimgrškirnpre- stolonaslednikom Jurjeni. Časopisje v Bukarešti ne prinaša posebnih komen- tarjev o zaroki, ampak trdi samo, da se sklene ta zakon iz ljubezni. Prince- zinja Elizabeta je izbrala za svojega soproga princa Jurja, ko je ta 2e leta 1913. z Venizelosom obiskal Bukarežto. Kuga na Reki je ponehala. Tako so ugotovile zdravstvene oblasii. Mali In otrok. ČeškoameriSki listi pripovedujejo pretresljivo dogodbo o če§ki materi, ki je izmed več tisoČ otrok svojega otroka spoznala, ki ga je bila ostavila kot drobno detece v stari domovini in ga ni viciela trinajst let. Ta mati, ki priča, kako globoko tiči obrazek otroka v materinem sreu, je Ana lianačikova v New Salem v Pensilvaniji. Trinajst mesecev star de- ček je ostal na Češkem, ko je mati odŠla v Amerika Po preteku 13 let so ga soro.'Jniki poslali za maferjo. Deček je prišel v Newyork v juliju tl. na par- niku Rochambeau. V imeniku prižlecev pa so njegovo ime tako pqpacili, da v njem ni bilo mogoče najti priimka Hanačik. Mati je večkrat prišia iz Pen- silvanije v Newyork, pa so ji vselej povedali, da deček tega imena ni prišel. Navsezadnje je mati prosila uradnike, da bi ji dovolili, ogledati si oddelek, v katerem so bill inladi prišleci, dokler se niso prijavili njih sorodniki. Uradniki so dvomili, da bi imela mati s tern kaj uspeha, pa so vendarle privolili. Ko je mati stopila v rivorano, polno otrok, ni trajalo dolgo, pa je pokazala mla- dega dečka in ga prisrčno stisnila k sebi. b.nenadeni uracjniki so dečka iz- pražali in so uvideli, da je to v istini mlpdi HanaČik. Materino sree je po dolgi dobi 13 let spoznalo svojega otroka, Štf isti dan se je vsa srečna mati odpeljala z dečkom na novi dorn. Pariške podgane. Pariz. preob- ljudeno mesto, ki ima še mnogo po- slopij iz 15., 16. in 17. stoletja, bije sedaj hudo borbo. Nek znani strokov- :ijak je izrači-nil, da je v Parizu nad 10 miljonov podgan, ki so se razpasle že tako, da ni 2e nobenega zidu več, katerega ne bi bile preglodale. Na ull- cah se jih vidi ob belem dnevu kakor tudi ponoCi. Tudi pariSka policija je sklenila, da začne intcnzivni boj proti tern neljubim gostorn. Vse prebival- stvo je pozvano, da sodeluje v tern boju proti podganarn. Za vsako pod- gano je določena nagrada 25 centi- mov. Italljanski fašsti hočejo s silo pre- prečftl jadranska pogajanja? Uvoz municije v Dalmacijo. Zagreb, 20. okt. Po vsej Dal- maciji se pripravljajo z italijanske strani veliki pogromi proti Jugoslo- vanom, če bi se jadransko vpraSanje ne reSilo • v smislu d'Annun?ijevih »idealov«. Šef italiianske špijonaže na Reki Terata je izjavil, da bodo sašisti preprečili pogajanja. — Preko Zadra in Šibenika so prepeljali Italijani že nad 100 vagonov municije in nad 20 vagonov bodeče žice y Dalmacijo. Kongres Macedoncev v Sofiji. Sofija, 21. okt. Dne 17. tm. se je tu otvoril macedonski kongres. V otvoritvenem govoru je predse^lnik na- glaSai, da so Macedonci zopet prišli v črno robstvo (?!). Niso pa obupali in se ne ustrašijo boja, ki jih čaka. Boj bodo vodili z zakqnitimi sredstvi. Italijanska nasilja v Slbeniku. Split, 21. okt. Italijanske oblasti r,o v razglasih po/.vale prebivalstvo Sibenika, naj se od 1. do 10. tm. javi občini. Odzval so ni od na$ih nihče. Karabinjerji so vsled tega I.udi po ce- stah lovili, delavce so čakali pred tvor- nicami. Vse so zaprli in kasneje s par- nikom odpejjali. Pomagalo je tudi o- stalo vojaStvo. Prebivalstvo beži v gore in gozde. ZJravje grškega kralja se boljäaV Beograd, 21. okt. »Politika« poroča iz Soluna: Iz Aten prihajajo povoljne vesii glede zdravstvenega stanja kralja. Trniperature je bilo vCeraj 39, dihanje 34. Mrzlica pojenjuje. Iz Rlnia Se ni odgovora glede ja- dranske konference. Beograd, 21. okt. Naša vlada je preteklo soboto obvestila italijansko vlado o imenovanju delegatov. Naši delegati bodo do torka 26. tm. pri- pravljeui, da se pedajo na pot. Iz Rima pa še ni prišel odgovor. Naredba glede izseljencev, ki se ho- čejo vrnitl. Beograd, 21. okt. Minister za notranja dela je izdal naredbo, da se izseljenci turSke narodnosti. ki so se po balkanski vojni svojevoijno izselili in se sedai vračajo, ne smatrajo več za državljane. Isto velja glede kristija- nov, ako niso tekom svetovne vojne zadostili svoji vojaSki dolžnosti. Ententa zahteva od Madžarske rati- ficlranje mlrovne pogodbe. Budimpešta, 21. okt. Na zbo- rovanju vladne stranke je min. preds. Tölöky poročal, da je vrhovni svet v Parizu poslal madžarski vladi zahtevo, da mora Ogrska do 1. nov. ratificirati mirovno pogodbo. Minister prosvete za analfabetske tečaje. Beograd, 21. okt. Minister pro- svete Pribičevič je naročil Solskim nad- zornikom, naj pozovejo učiteljstvo in katehete, da organizirajo, kjer je to potrebno, tečaje za analfabete (ne- pismene). Potovanja državnikov. Beograd, 21. okt. »Tribuna« javlja iz Bukarešte: Take Jonescu (rumunski minister za zun. zad.) pride v Beograd najbrže 4. nov. Če bi do takrat pogajanja z Italijo ne bila kon- čana, se njegov prihod odgodf. Beograd, 21. okt. Yerjetno je, da bo grški min. preds. Venizelos vsled zapletljajev na Grškem ter vsled bo- lezni grškega kralja odgodil obisk v Bukarešti. S Take Jonescom pa se vsekakor sestane pred 4. nov. Foziv! Dotlčna znana oseba, kl je 21. tm." zvečer v kavarni »Prešern«pomotorna vzela Črni moškl dežnik, se pozlvlja, da ne bo imela sltnosti pri sodniji, da ga nemudoma odda v upravn» Nove Dobe. f%f"| BffikA ve^ ne' naJ bo stara de- (Lm\B BISTRjf vojka, s katero bi se rad seznanil in dopisoval. če bo pridna, jo po- ročim. Naslov: »Domovina tnilih Uraj 66« poStno Ic2eče Celje. |S^* Zopet se dobi po/.nano dobro ptujsko Eisio zelje v vsaki kolitüini pri L. Bandeck, Cclje, 1413 Gosposka ul. 32. 2-1 flbonenfe sprejme : priv. kuh. Ozka ul. 3. Istotamscprodata tudi dive postelji. -w Frlzerski salost in zaloga di5av (Koštomaj, Pre.^emova ul. 19). Najboljša postrežba, prepričajte sell! Pisarniski vedja bilance zmožen knjigovodja, verziran kore- spondent vnemškem, ogrskem.srbsko-hrvat- skem, bolgarskem, ruskem in drugih nio- dernih jezfkih s 15 letno banfrio prakso in z zir.ožnostmi v raznih trgovskih strokah, z mnogostranskirni zvezami na iztoku in na zapadu, išče svojini anibicijam odgovarja- jočo prvorazredno mesto pri veliki banki ali trgovskem podjetju. Cenjene ponudbe na anončnoekspedicijo Smolka, PeČuh-Pecg, Apaca ul. 9. (Baranja) event, brzojavno. Proda se: Namizni servis za 6 oseb z 2 zajenialkama, 12 navadnih nožev 7. kovinastimi ročaji, 6 posrebrenih nožev in vilic, lepo delo v škatli, 12 malih glažcv za liker, 1 steklena vuza /.a rože, 1 zlati pečatni prstan z rude- čim ametystom. Vse novo. Ogleda.se lahko samö ob nedeljah od 8.—16. ure. Naslov se i^ve v upravništvu. 1411 1 Kupi se lokomobila od 15—20 HP. in pol- nojarem (Vollgatter). Naslov M. JOŠT, veieposestnik Ootovlje p.Žalec. 1409 2-1 W" IV PHdnega h konjem sprejme takoj M. Vrečko, žaga na Polzeli. Isti dobi hrarso in do- bro plačo. 1426 3-1 r?s)c^ča Med univ. mr^j(^<š Ir. Boleslav Bartt C^ž§) V C&ljU, M3H.3tSL31. I2XH l Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 ' za ženske, spoliie in splošne bolezni i Zdravljenje z neosalvarsanom in v. \ gonovaccino. 167 10—9 j \t^x^\ tzxn rzxn no r>s rxsi rrxsi i Prva južnoštaj. vinarsha zad^aga Cefljef Cankarjeva cest© priporoča svoja najboljša domača Stajerska pristna viua na dehefo in v buteljkah. "672 26-10 UmiPOfljeni državni ursdnih išče postranskega zaslužka v kakšni pisarni. Cenj. ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 1398 3-2 Petrolejske kante dve z zabojem placa'ino po K 581—, posa- mezne po K 22'— vsaka železniška postaja. 12—b Sever & Komp., Ljubljana. Trgovlna z južnim in domačim X sadjem, z kandlti in * iaščicami ^ R. DEBENJA« Celje, Kralja Petra eseta 85. Ivan Strelec tapetnik v Celju, Samoshnska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo žiinnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vrSujc točno in ccno. Točas v zalogi morska 502 trava, afrik in žima za modroce. 50-27 m V gostilni m Pri moss u se toti prlstno ljnto« vm~ mersUo lislodko lit bl- fx3h^ aielj3ko vino, vsaRi |Q7 dan svežd pivo. Vsali pgj C«b topi« Kuhlnla. — $$S Sprejmeloscludiabo f«^ __^ »©nil. Se pršpo.oča ML, flna Mikuš omož, Nalek] Stole, ijtiiHice, razno pohi$KYf«» in i«p«iniftke Szdelke ima v ;;r:ni: Marija BaumyaptnBr 156-155 Gospoeka uiica 25. NaroČila se izvräujejo točno in solidno. Učenec iz poštene liišc, močan in priden, s pri- me r n o naobrazbo in z lastno oskrbo razitn opoldanske hrane, se sprejme v trgovino v Celju. Kje, povc upravn. 1398 3-2 i™ Raunto ueletrgouina « Celje. Kupujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji to7 dnevni ceni. 100-94 Stran ti. »NOVA DO B A« Štev. 127. \ LJUBLJANA ^ H L JLataicg ^N-iü^i«^:-ü->* franko ^ 9Rud. Zontič Celje. Hocenova ulica 2 (v bltžtnl Kclodvoia). Ixclefovcnle vevh vrst CevJJev, o ^^W IP'^B (Metalldrahtlanipen) flbn ^^ n?ijboljše vrste, tudi 'A n—ni nfflW Watt, za 100, 120, 22Ö Volt od 16 10o sveč razpošilja po nizkih conah 1386 3-3 Karol Florjanči^ Celje, Glavni trg 16. Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo posebno stara, močna črna 1250 in bela 15 dolmotinska katera so vsied svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljšanje slabejših vrst vinn. Cene zmerne. Ivan IWaftkovic, zaloga da'matinskih win Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Kupujem po naiviSji dnevni ceni: suhw Jiob", laneno seme, kumno, orelie jaboika, vin- ski kanien, stiM, vosek, predlvo ter si>loh deželne 1195 priuelke. 8 JANKO ŠOSTER Celje, M Qübceva ul. j Proda se čevlfarsKt SIvalnS sfroj Cilinder-elastig pri čevljarju SKalG» 1393 3-3 Gsberje št. 20. Mm 0% U i» %S %X m% ! za pridelovanfe semen ! LÄ ZAGREB SSTTTi P Protf#ja semens 4 I vseh vrst žita, deteljnih, zelen- jadnih, cvetličnih itd. Seme je pr~ vovrstne kakovosti, pridelano in nabavljeno pod nadzorstvom stro- kovnjakov. Za v:speh in kalenje se jamči v vsakem oziru. Ilustro- vani ceniki se pošijejo z?. zahtevo. Naročila se izvršujejo po pošti v tuzemstvu proti povzetju ali proti I predplacilu. ¦¦¦¦¦ 1385 5-3 ?§g Gosiifina prt g§^ PX.Bračtč^ na Dečkovem ta*gu 6 i nasprotl Kralja Pr.ira vojaiulce " Točijo se pristna domača vjna, ysaki čas topla in mrzla jedi.'a. Sprejemajose abonenti po zni/anih cenah. na razpolago so sobe za tujce. Postrežba točna In _ 1329 soltdna. 52-4 JTnr>ij im IVI. Sane. | Slavbeno In galan« i a lerfsKo kieparsfvo 1 98 Ant. |o*i» nssl. *"' -------Celle —----- 26 firalfa «Pelra ce>sfa & na»proit „Belegn vula" 74 S Vrcviemn vsa v tiroko «pndaloCa m B deia lzvrAiiev koCna Im «otldna. H * Kdor ima na razpolago buko- wa in drup;a drv«, naj ponudi tvrdki z navedbo množine vagonov. Istotam se kupi vsako množina fižola, krompirja, suhih gob, medu, voska, vinskega kamna, lane- I nega semena i. t. d. i.t.d. J Sprejme se tudi knji- yovodj«! ali krajigo« vodk9if sveže pivo 50-42 HOTEL BALKAN, CELJE Dobra gorka in mrzla jedila 264 Sobe za pren&čišča F«ZAH6GERJ|e, I Specerijska trgovina | \ na debelo in drobno. | Maks ZnhuliQsBH v Ce!j«n Ca^karjeva u'tea !*e priporoča za točno in so- lidno izvrSitev oblek za go~ spode. 11 38 *^^--------------------------------------.......¦¦-¦¦¦ Ccnj. občinstvu naznanjam, da sem k;;pi! manufohturno in modno trgouino traun & Stiger naslednik ?r. fllossmann prcj Stallner na Glavnem trgu St. 17, kamor preseiim gvojo sedajno tr.^ovino na Kralja Petra cesti »t, S3. Za nsdaljno naklonjenost se priporoča naslednik tvrdke Traun & Stiger. 1.355 12-3 Prlporoča sc tvroSci ^ ; Jos. Pefelinc^ Ljubljaaia I ' Sv. lPeti»a iiasip 's. 1350 52-3 ^ ] TovarniSka zaloga šivalnih strojev in njih dclov, ter potrebSčine L r za krojače, čevljarje in šivlje na debelo in drobno. a ^b^^M w AJ'K prodaja prodajalna ttčevltarske zadiruge" Narodni W9 tf^^^Tl&mim Narodni JUaip nüJLf niEhasili Houa ulica St. 16. V zalGji so najboljša nova in stara kolesa, Una francoska in angleska pneumatika. Vsukovrstna pooravila so izvršijo Mao. ____. 770 "52—20 Orehe vosek : med : kumno kupi usako množino eksportna turdka Riiton IDocnik I Glauni PrX\r\ Glai>ni Irg 8 l^ClJfL Irg 8 I ________275 35___________ I \ Najcenejša in pristna • M*% ^..«^.^^^ _^i____ \ ^mäi'ä DU. GrSUMaU i in steer: staro vino liter K 201-- ?^3 Priznana je tudi najhoIjSa kuhinja, I vinski most » K 18— f^rj dobijo sc vsak čas gorka in mrzla jc- i jabolčnik « K 7"20 t?žl düa- 2a abonementc ugodm: cene. P'vo w K 7'20 ^ Sc priporoča Topalovšek, gostilničar. m i D iioieiu „union"! ...................Celje.................. OJ četrtka, di:e 21. oktobra 1920 • ¦ i priliubtjene godbe flliPVIIIfl RfHirPUT „Salost Trio-Bohemia" USl&HlIU IIUllUbB f brez vsakega povišanja cen. ======= Začefek ob 89» us«i. — ; Za mnogobrojno udeležbo se priporoča 1393 2_2 IH. Nlarfinoviči : holeltr. jPoaeor!; ]Pozor!| P. t. gostlltiičariem se naznanja | otvoritev trgovine z vinom ^ CELIE» Qosposka ul. 6, »Hotel Balkan«. sol gg V zalogi so prvovrst. banaška, dalma- äß tinska in vsakovrstna drugs vina. uo* 52 ft?' ^ g Ce.;;e zmerne. Possrežba točna. 35 a.lx^irsi,l a>. Povodom smrti naše nepozabne matere oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe Terezije Jezernik smo prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da nam ni mogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Izrekamo torej tem potom prisrčno zahvalo vsem,. ki so nas tolažili v naših težkih urah in nam na kakršenkoli način izrazili svoje | sočutje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem mnogo- brojnim spremljevalcem blage pokojnice k večnemu pocitku, sosebno J častiti duhovščini, zastopnikom oblasti in uradov ter »Celjskemu pev- skemu društvu«. V CELJU, dne 19. oktobra 1920. Rodbini min. dr. Kukovčeva in KruSičeva. Strazi 8. »NOVA DOBA« Žtev. 127. Delaunice: Razlagova ulica y Kamenolomi \* Cezlake Kamnosešha indostpijsha družba v Gelju izvršuje nagrobne spomenike, grobntee, oltarje, pohlštvene plošče, zJdne o'oklade i iz pohorskega granita In vseh vrst marmorja, dalje stopnice, podstavke, tlakovne ; kccke, robnike in vsa v to stroke spadajoča de!a. 1331 12—3 !( Edlna alovcnska specljalna I i trgovina z barvami in laki. I > Agensura in feoisiH- ; sifsko poctfeffe. 447156-65 ISsan^odL-cÄi dlora* | Delaunice: ^» Razlagoua ulica ; Kamenolomi ^ ; Josipdol c 1 Trgovlna z lesom In drvml na drobno in debelo. Kupuje jatnskl In ostail ies po najvlšjlli dnevnih cenali. Registrov. kreditna i.j stavbena xadrugazom.zav, f^gfrlaw "LaSTNI DOM" SpB»ejema hranilne ^5oge in js»% ®b3'aptuje no ^^Ol \ 401 St85°5 CSC! ©to ^¦TaBC |O# 156-68 *|p cistilo zo Wje čisti sveti in oliranja ttsitje SF 3 VI3" touarna kemičnih BW üeiefon 5-46. Zflslreb, SllCS 213. Brzojawi: „Cemia- »Zora« čevlji so najboljši in trpežni! Tovarniška zaloga \ Pf°APA f^pliA Narodni dorn v modni trgovint M» * * c^c) VivlJC tik trafike IS TrgqgiiiB špc^iisbep 133-2 blaga 3 GEL3E %\m\\ frg StBti. IQ. I32C Jos. Tabor nasi. Celje, -------—- Koceatova uSica fit. 8. ——------- Prlporočamo grobne nakite. ograje, podstavke za križe \n 1 1 cementne nagrobne spomenike. — j UPMI ^1 rlJskSmj mocis^Bii« iu kranjskiiiii isiSeBi&s 318 50-37 Pfetirä ßeöta TB Sill HP CiBBBiBiB Slovensko občinstvo naj blagavoü pri nakupovanju to vpoStevati SUKNO1 za moške obleke. t?o'. eno, parhant in flancl | za ženrke obleke, EtBobuke, fievljiss gotove ] obleke za fantc in gospode, blu^e, krila j in pEčSŠče za dame, razno periio za dame j in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa 1 v inozemstvu po na|n?ž^'?8i cenah v vele- 1 trgovini in razpošiljalni 40 —4 I •R. Stermecki, Celfe. Velik oenik z veö tlaoö siikami se pošlje vsakemu zastonj. ] 11 ' . in .. 1 ( Prva ceijska j^arnabarvarija in kemična člstilnica oblek itd ] Mariiti Taček tOVarna CEL*JE Gosposka ul. 21. 5»OI>ÄIJÄiKIIC^: ; I2ö9 14-4 Brežlce, Laško, Sevnlca, Trbovlje, SSov. Gradec, KrSko, Konjice, Slov. B«str!ca. Antikverične knjige luipilje knjigariia. *** ^ Goiičar & Leskovšok v Ceiju., _____________________________________________________________________________«e_________ Ä.^ole^c, Eisbacher, CvenKel in ^avnikar priporočajo po znižanih cenah: sienino, suipjsko mast, bučno olje, jedilno repično olje, inazilno olje, koruzne in psenicne mleuske izdeike, oues, ksuo, „Zlatorog" in slauonsko milo. Telefon šiev. 135. Brzojavni na?iov: Žito...... PstCLfl III HAlf^M 18 CEI 111 ¦^H 2|SB ^^V ^H H Ihm B^|B ¦ ^dP flnB W ^i^ Hsa Bbnc^P Qk9 ! USTAKOV. LETA 1880 MAKIfinill llfliM RESnf©ND 500*000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obresiuje od dne vloge do dne vzdiga floß« DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVÄRJÄ trgovske in obrine kredite. ,29 24-21 STANJE HRANILNIH VLOG ..............¦¦¦¦¦»¦••»'•»•'•••>> NAD 24S000.000 KR0N «»¦¦¦¦»¦¦«¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦•¦•¦¦¦¦¦¦"¦¦"