Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 40
Ljubljana, petek, 21. oktobra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marca trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci in kmetje vseh dežel) združite se!
S štrajkbreherji v delavskih vrstah je treba pomesti. Strokovne organizacije, ki nočejo pljuniti na razredni boj, morajo storiti edino pravilen sklep:
PROČ S ŠTRAJKBREHERJI IZ NAŠIH ORGANIZACIJ.
Rudarska konferenca v Zagorju za obnovo strokovnega gibanja.
Rudarji v Sloveniji so avantgarda v proletarskem osvobodilnem boju in skoraj vedno se je med rudarji začelo z gibanjem, ki je delavsko gibanje poživelo in mu dalo razmaha.
Posledice dejstva, da je strokovni pokret pod reformističnim vodstvom skrahiral, so občutili najbolj rudarji in zato je tudi iz rudarjev izšla inicijativa za obnovo razrednega strokovnega gibanja, ki je dovedla do zagorske rudarske konference, katero so sklicali sporazumno rudarji dekalisti in socialdemokrati. — Vodstvo JSDS v Ljubljani je potom »Napreja« sicer nastopilo proti zagorski konferenci,, toda ni je moglo preprečiti. Delavci socialdemokrati so se zavedali važnosti enotne rudarske strokovne organizacije, se niso dali zbegati od »Napreja« in so se konference udeležili.
Navzoči so bili izvoljeni delegati iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Hude jame. Iz Velenja, Mežice, Črne in Kočevja pa so poslali pismene predloge, ker se vsled finančnih težkoč konference niso mogli udeležiti.
Konferenci sta predsedovala ss. Pencelj in Regancin. V razpravi k dnevnem redu: Položaj rudarjev in njihove strokovne naloge so poleg delegatov iz Ljubljane ss. Hlebeca in Klemenčiča, ki sta zastopala prvi deka-liste, drugi centralo JSDS, govorili delegati iz rudarskih revirjev in gostje.	*
Vsi govorniki so se strinjali v tem, da je nujna potreba, da si rudarsko delavstvo ustvari močno razredno strokovno organizacijo.
Vodstvo JSDS je mnenja, da je najboljši način okrepitve strokovnega gibanja, če rudarji vstopijo v KDZ, ki že ima potrjena pravila in ki je že registrirana pri Delavski zbornici (DZ), ker ustanovitev kake nove organizacije bi po njihovem mnenju pomenila cepitev. Pravila KDZ bi se dala eventuelno spremeniti.
Dekalisti so pojasnili, da v KDZ ne morejo vstopiti, ker po svojih pravilih »deluje v okviru in po programu JSDS«, dekalisti pa se svojega političnega prepričanja ne mislijo odreči. KDZ je »politična, strokovna, gospodarska in kulturna« organizacija obenem, in v njej so organizirani delavci raznih strok. Če bi pravila KDZ spremenili za rudarsko strokovno organizacijo, bi ostali brez organizacije delavci drugih strok, ki so danes v KDZ. Najhujše zlo je neorganiziranost in če je položaj danes tak, da je ZRJ po krivdi vodstva SSJ skrahirala, je naravnost naša dolžnost; organizirati neorganizirano večino. Ne bi bilo seveda prav, če se vpostavi novo organizacijo zato, da se razcepi obstoječo ZRJ in KDZ, potreba organizacije pa izvira odtod, ker nobena od teh dveh organizacij ne more združiti večine rudarjev v sebi.
V	diskusiji o teh vprašanjih se je govorilo tudi o razmerju med strokovnimi organizacijami in političnimi strankami, o načelu javnosti, o razliki med politično in strankarsko neodvisnostjo, o čemur bo treba še diskutirati v časopisju.
Za JSDS je Klemenčič predlagal resolucijo, ki se obširno peča z gospodarsko situacijo v državi in ki vsebuje tudi akcijski program za strokovne organizacije. K vprašanju, radi katerega je bila sklicana konferenca, ima resolucija JSDS samo sledeči odstavek:
»V svrho enotne akcije za izvršitev tega programa predlagamo vsem organizacijam,~ki ga osvajajo, organizacijsko združenje in enotno akcijo vseh delavskih organizacij.
Če URSS (reformisti) in njegove organizacije nočejo združitve, naj CRSOJ (neodvisni) skliče skupno s KDZ konferenco v Ljubljano, ki naj postavi skupni centralni strokovni svet. V Sloveniji naj se KDZ, Unija stavbinskih delavcev in sekcije neodvisnih, ki so pri URSS, združijo v pokrajinski strokovni svet, ki naj v sporazumu s centralnim strokovnim svetom vodi vse strokovne akcije.«
Predlog dekalistov je bil sledeč:
Neznosne razmeie, v katere so nas spravili delodajalci s pomočjo vlade in kapitalističnih strank, so nas privedle na skupno rudarsko konferenco v Zagorju, katero so sklicali naši sotrpini iz Trbovelj. Vsi delegati smo si edini v tem, da je zadnji čas, da stopimo vsi izkoriščani in zatirani brez razlike strankarsko opredeljenost, v obrambo ogroženega življenjskega obstoja.
V privatnih in državnih podjetjih, povsod so zadnja leta na razne načine znižali naše mezde, ki ne zadostujejo za človeka vredno življenje. Poslabšali so nam akordne postavke in uvedli nam doslej nepoznane načine priganjaštva. 8 urnik se dejansko ne izvaja, od naših gladnih mezd nam odtegujejo davek na ročno delo in 'vedno hujše kazni. Obratni zaupniki so brez dejanskih pravic, pazniki in preddelavci nas bičajo z neverjetnimi šikanami. Naše tovariše se v množicah odpušča, od nas pa se zahteva, da pri znižanih mezdah in znižanem številu zaposlenih še več produciramo. Razstreljivo, orodje itd., vse to nam odtegujejo od naših nizkih prejemkov.
V takem težkem položaju pa smo danes popolnoma brez zaščite, smo, ko nam jemljejo in kradejo vse, kar smo si v dolgih letih priborili, brez moči.
Obstoja sicer Zveza Rudarjev Jugoslavije (ZRJ), ki je v rokah reformistov, demokrati imajo nekaj članov in tudi klerikalci; v Ljubljani obstoja Delavska zbornica, toda vse te organizacije ne delajo ničesar, niti poskušale niso braniti nas pred nikdar sitim kapitalom. Velik del krivde je tudi na nas samih, da smo držali križem roke in dopirstHi podjetnikom, da so delali z nami po svoji volji.
Konec mora biti pasivnosti in pasje ponižnosti, stopiti moramo na plan za naš življenjski obstoj.
Delegati iz rudnikov smo prišli do zaključka, da moramo obnoviti rudarsko strokovno organizacijo, ki mora vse rudarje zbuditi in združiti v obrambo naših razrednih pravic.
Rudarska konferenca v Zagorju pribija, da je reformistično vodstvo ZRJ (Arh, Ule, Krušič) z gaženjem demokracije, z izključevanjem celih podružnic in s tem, da je ZRJ postavilo v službo SSJ, privedlo to organizacijo do poloma in onemogočilo združitev vseh rudarjev v tej organizaciji. Rudarski delegati pa upajo, da bodo delavci, člani ZRJ, popravili te usodne grehe vodstva ZRJ in omogočili čimprej zedinjenje vseh rudarjev Jugoslavije v enotno razredno rudarsko strokovno organizacijo, ki bo sposobna odbiti vse navale kapitala.
Rudarska konferenca v Zagorju je izvolila Centralni akcijski odbor za obnovitev rudarskega strokovnega gibanja, ki
bo na shodih v vseh rudarskih revirjih pojasnil svoj akcijski program. Postavil si je za nalogo, da se
obnovi možna rudarska strokovna organizacija, katere naloga mora biti:
Združiti vse rudarsko delavstvo v privatnih in državnih podjetjih na principih razrednega boja, proletarske demokracije m strankarske neodvisnosti, ki se mora boriti za odpravo gori navedenega neznosnega položaja in storiti vse, da se zavaruje in ohrani pokojninsko zavarovanje, ki je po novem pravilniku obsojena v propast.
Rudarska konferenca pozdravlja rudarsko delavstvo na Hrvaškem, v Besni in Srbiji, in ga poziva, da se sklepom zagorske konference priključi in da pomaga v našem delu za vpestavitev enotne razredne rudarske organizacije po vsej državi. Poziva organizacije in vodstva CRSOJ, URSS in avtonomnih organizacij, da napnejo vse sile, da se razcepljeno strokovno gibanje zedini in združi v mogočno fronto za boj proti diktaturi kapitalizma.
Naj živi obnova rudarskega strokovnega gibanja!
Naj živi enotna rudarska organizacija za celo državo, živelo zedinjenje URSS-CRSOJ in avtonomnih strokovnih organizacij!
Zagorje, 16. oktobra 1927.
Predlog dekalistov je bil potreben že zato, ker bi po predlogu JSDS vse bodoče delo za obnovo strokovnega gibanja bilo preneseno na vodstva JSDS, CRSOJ in dekalistov, naše mnenje pa je, da morajo predvsem rudarji sami voditi tozadevne akcije, razume se v sporazumu z vodstvom.
Predlog JSDS je bil sprejet soglasno, za predlog dekalistov so glasovali vsi rudarski delegati, tudi socialdemokrati, proti je glasoval edini Klemenčič z motivacijo: »Brez odobrenja centrale ne morem glasovati za predlog dekalistov.«
V	Akcijski odbor pošljejo rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja vsak po 3 člane. Izvoljena sta bila deka-list in socialdemokrat, ki imata nalogo sklicati akcijski odbor za nadaljne delo v smislu sprejetega predloga dekalistov.
SLS izvaja nezaslišano obznano
nad delavstvom.
Onemogučuje delavskim zaupnikom delovanje.
NA JESENICAH.
Glavni zaupnik delavstva Kranjske industrijske družbe na Savi je bil pozvan od več delavcev, da nekaj ukrene za omejitev nevzdržnega položaja delavcev-najemnikov v privatnih stanovanjih, katerih hišni gospodarji v svoji samoljub-nosti zvišavajo mesečne najemnine v višino, ki presega v več slučajih dohodke enotedenskega delavčevega zaslužka.
Sledeč temu pozivu je glavni zaupnik — sklicujoč se na § 109, točka a), zakona o zaščiti delavcev — dne 26. avgusta t. 1. osebno predložil sreskemu poglavarju v Radovljici prijavo za javni shod z dnevnim, redom: »Poročilo o važni stanovanjski anketi v Zagrebu.« Shod bi se imei vršiti dne 28. avgusta dopoldne na Javorniku, na katerem bi poročal gosp. Ljudevit Vencajz, kot delegat na omenjeni konferenci v Zagrebu, o izgledih za podaljšanje stanovanjske zaščite.
Sreski poglavar gosp. Vavpotič v Radovljici je neglede na pojasnitev in poziv glavnega zaupnika, da se mu izstavi zadevno dovoljenje, kratkomalo izjavil, da mu kot poznanemu komunistu shoda ne dovoli, nakar je glavni zaupnik izjavil, da se je primoran obrniti do Delavske zbornice, da le-ta zadevno intervenira pri Vel. županu ljubljanske oblasti. Še isti dan popoldne pa mu je bil po občinskemu redarju dostavljen odlok sreskega poglavarja pod št. 5759, v katerem se mu iz ozirov »javnega reda in miru« shod prepoveduje. Takoj isti dan pa je glavni zaupnik telefonično obvestil Delavsko zbornico s predlogom, da zadevno intervenira pri Vel. županu, kar pa je bilo tudi brezuspešno.
Ker pa je bila ta prepoved le preočitno gaženje obstoječega zakona o zaščiti delavcev, in sicer s tem, ker je sresko poglavarstvo oviralo poslovanje delavskih obratnih zaupnikov, na drugi strani pa jasno dokazano, da sresko poglavarstvo ne pripoznava po zakonu o zaščiti delavcev izvoljenih delavskih zaupnikov, je glavni zaupnik vložil sledečo pritožbo:
Sresko poglavarstvo v Radovljici.
Prizivna stranka: Ravnik Franc, glavni zaupnik delavstva Kranjske industrijske družbe in predsednik obratno zaupniškega zbora v tovarnah na Savi, Javorniku in Dobravi.
Pritožba: proti prepovedi shoda, poslovnim oviram in nepriznavanja obratnih zaupnikov, na
Velikega župana ljubljanske oblasti.
V	smislu 5. poglavja zakona o zaščiti delavcev sem bil izvoljen od delavstva Kranjske industrijske družbe na Jese-
nicah kot glavni zaupnik. Obenem sem bil tudi izvoljen kot predsednik cbratno-zaupniškega zbora v tovarnah na Savi, Javorniku in Dobravi. Kot zaupnik je moja dolžnost, da opravljam funkcije, ki jih predvideva § 109 zakona o zaščiti delavcev.
Ogromna večina delavcev Kranjske industrijske družbe stanuje v privatnih stanovanjih in plačuje najemnine hišnim gospodarjem. V poslednjem času pa je postal položaj teh najemnikov delavcev po privatnih stanovanjih nevzdržen. Hišni gospodarji neprestano zvišujejo najemnine, tako da so te dosegle v mnogih slučajih že dohodke enotedenskega delavskega zaslužka. Vsled tega so me delavci pozvali kot glavnega zaupnika, da skličem shod, na katerem bi se razpravljalo o tem perečem socialnem vprašanju. To je bila tudi moja dolžnost v smislu § 109, točka a) in f), zakona o zaščiti delavcev.
Dne 26. avgusta sem osebno predložil sreskemu poglavarju v Radovljici prijavo za javni shod, ki bi se imel vršiti dne 28. avgusta ob pol 10. uri dopoldne na Javorniku pri Lovro Noču, gostilna »pri Čebularju«, z dnevnim redom': »Poročilo o važni stanovanjski anketi v Zagrebu«; na shodu bi imel poročati Ludvik Vencajz, kot bivši delegat stanovanjske konference v Zagrebu.
Gospod sreski poglavar v Radovljici pa moje prijave ni vzel na znanje in mi na to z odlokom št. 5759 naznanil, da se shod ne dovoljuje iz ozirov javnega reda in miru.
V radovljiškem srezu se je v poslednjem času uvedla praksa, ki bije v obraz vsem ustavnim določilom in določbam delavske zaščitne zakonodaje. En tak primer je tudi zabrana shoda, ki s politiko nima nobene zveze in na katerem shodu bi se bilo imelo razpravljati pereča vprašanja stanovanjskih najemnikov. S to prepovedjo se ni kršila samo ustava, marveč tudi določba § 109, točki a) in f), zakona o zaščiti delavcev ter je celo na podlagi prepovedi shoda jasno, da sreski poglavar v Radovljici ne priznava v smislu in določbah navedenega zakona izvoljenih delavskih obratnih zaupnikov. Ta praksa sreskega poglavarja v Radovljici vede samo delavstvo Kranjske ind. družbe in celega radovljiškega sreza do prepričanja, da so oni državljani druge vrste, da sploh nimajo nobenih pravic in da so zakoni, ki naj ščitijo delavstvo pred izkoriščanjem, samo na papirju.
V svojstvu predsednika delavskih obratnih zaupnikov v tovarnah Kranjske ind. družbe na Savi, Javorniku in Dobravi sem dolžan braniti avtoriteto teh, jih dovesti do uveljave in priznanja tudi pri oblastvih, ter se iz tega razloga pritožujem proti zabrani shoda, nepriznanja in oviranja v dolžnostih delavskih obratnih zaupnikov po sreskem poglavarju v Radovljici, katerega postopanje je protipostavno in protizakonito.
Predlagam, da se sreskega poglavarja v Radovljici pozove k spoštovanju tudi onih obstoječih zakonov, ki so izšli na podlagi ustave za zaščito in enakopravnost delavcev.
Jesenice-Sava, dne 9. septembra 1927.
Ravnik Franc
delavski glavni zaupnik v tov. K- I. D. na Jesenicah.
Na to je prejel glavni zaupnik sledeči odgovor:
Sreski poglavar v Radovljici, dne 6. oktobra 1927. — Štev.: 5759/3. Gospod Franc Ravnik, tov. delavec in delavski zaupnik, Jesenice- Sava.
Gospod Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom Pov. U. br. 517 z dne 30. 9. 1927 Vašo pritožbo zoper tuur. odlok z dne 26. avgusta 1927, štev. 5759, kot neutemeljeno zavrnil.
V	tem Vas obveščam s pristavkom, da proti tej odločitvi v rednem instančnem teku ni več pritožbe.
Sreski poglavar: (Podpis nečitljiv.)
K temu dodajamo samo to, da se je to zgodilo v dobi vladanja Slovenske Ljudske Stranke, katera se kaže pred volitvami delavstvu naklonjena, po volifvah pa pokaže svoje pravo lice sovraštva napram delavstvu s tem, da mu ne priznava nikakih pravic do zaščite, potom oblasti, ki so izvršujoči organi klerikalne protidelavske politike z navodili iz župnišč (Jesenice in Kor. Bela), kar lahko dokažemo v nekem drugem slučaju.	Opazovalec.
Preganja »Enotnost" in njene naročnike.
SV. BARBARA V HALOZAH.
Cenjeni sodrug urednik! Hočem ti izpolniti, kar želiš v zadnji »Enotnosti«, glede preganjanja čitateljev »Enotnosti«, odnosno dekalistov.
Prideta dva orožnika v spremstvu občinskega odbornika, ko je bila moja žena sama doma, s sporočilom, da morajo vršiti hišno preiskavo, ker baje posedujem vojaško puško — karabinko. Ko žena omeni, da me ni doma, ji ukažejo, naj gre po mene. Ko ona to odkloni, se začne preiskava. Nato preiščejo in zaplenijo nekaj listov »Enotnosti«, knjigo »Mezdno delo in kapital« ter prvi zvezek »Zapiskov Delavsko-Kmečke Matice« in nje pravila in še neka pisma v ruskem jeziku, katere mi je dal sodrug Štefan Nemcev rodom iz Sibirije kot spomin na njega, katere je prejemal od svojih bratov od doma. Ko napravijo zapisnik, še vprašajo mojo ženo, kje je puška. Žena jim v nevolji zabrusi, da takšne puške še videla ni, pač pa, da imam staro puško, katero sem sprejel po umrlem očetu letošnjo pomlad za spomin. To so mi zaplenili tretji dan po tem dogodku. Puška je enocevka na kapsel in nerabna. Bila mi je edini spomin na očeta. Je starinska posebnost in zato tudi nisem smatral za potrebno iskati orožni list.
Na zahtevo pri okr. glavarju so mi »Enotnost« vrnili, ne pa omenjenih pisem v ruščini. Nadalje izvabijo od mene fotografijo, kjer sva slikana z mojim bratom skupaj, katero sem že opetovano nazaj zahteval, a brezuspešno, ne vidim je več.
A sedaj pride najzanimivejše. Na dan preiskave, po odstranitvi od moje koče se vračata orožnika proti kasarni.-To je bilo na večer, ko sem jaz na potu proti domu. Najdem oba ob stezi sedeča, očividno na mene prežeča. Starejši mi izjavi, da so pri meni izvršili hišno preiskavo zaradi prepovedanega lista »Enotnost« (tukaj ne omeni puške popolnoma nič) in sedaj se začne opis mojega grešnega tela. Na vse se je spomnil ta gospod, samo to je pozabil vprašati in zapisati, zakaj sem tako slabo rejen in suh; najbrž od prevelikih dobrot, katerih smo vsi na tem pregrešnem svetu tako »krščansko« enakomerno deležni. Potem me povabita nazaj v mojo delavnico, rekoč, da je tudi tam potrebna preiskava. (Pečam se še s čevljarstvom, ker posestvo v hribih s 67 ari ne nosi, da bi človek po koncu glavo držal.) Med potjo me nagovarja, da Zakaj sem tako neumen, da sem na ta list naročen, da je drugih dovolj, kakor »Domovina« i. dr., da je prepovedan in se mi je bati zlih posledic. Ko mu povem, da list po pošti prejemam in da še do sedaj ni bil zabranjen in da sploh rad čitam vsak papir, pa da pride od božje ali vražje strani, mi pa pravi, da je že prav, da rad čitam, ampak ravno tega ne smem, ker je prepovedan. Na vprašanje, odkod ukaz za preiskavo, mi pravi, da od višje oblasti. O zaplenjenih stvareh mi ne daje nobenega potrdila. — Na tretji dan grem v orožniško kasarno zaradi puške, kjer mi komandant postaje poje isto pesem, samo da je bil toliko bolj ljubezniv in voljan takoj me »ekspedirati« v boljševiško Rusijo, da ne bo več s takimi nevarnimi' elementi posla v Jugoslaviji. Povedal mi je, da se vodi evidenca čez take baže ljudi, da me celo lahko aretira in tudi zgubim obrtno dovoljenje, ako lista ne opustim. Ko mu pojasnim, da je »Enotnost« cenzuriran list in ako ga državni pravdnik propusti, mislim, da potemtakem ga sme vsak državljan v Jugoslaviji čitati. A on venomer trdi, da je list prepovedan in da ga skrivaj prejemam in če še znam za koga, ki ta list ima. Tozadevno so se šli informirat na poštni urad. Ko so videli, da je tukaj brezuspešno, pa so se me lotili z neutemeljenimi ovadbami pri moji obrti, kjer so pa istotako propadli. Kakor opazujem, vrši orožništvo še zmirom detektivsko službo proti meni; sam postajevodja mi je izrazil, da me že dalje časa opazuje in zasleduje.
Ker je moje poročilo precej obširno, končam, a kmalu se zglasim s kakšno novico v naši »Enotnosti«. Delu čast in oblast!	M. Arbeiter.
PRIPOMBA: Okr. glavar mi je rekel, da ve za vse naročnike »Enotnosti« in simpatizerje in da do-tične zasleduje kot politične ZLOČINCE, ker, ako bi danes ali jutri bilo kaj, da jih imajo na — karti. — Rekel mi je. da se list najbrž v kratkem ustavi. -
M. A.
V	MARIBORU.
Dne 11. 10. 1927 se pojavi momentano v mojem stanovanju žandar, zahtevajoč od mene točni ličen popis na posebnih polah, ki sem jih moral na njegovo zahtevo tudi lastnoročno podpisati. Na vprašanje, zakaj se rabi od mene ličen popis, ko vendar nisem noben zločinec, mi odgovori: da tega ne sme povedati, ker se gre za neke tajnosti. Vprašam gospoda velikega župana, ali je to njemu znano in po čigavem naročilu žandarmerija popisuje delavstvo.
Maribor, dne 12. 10. 1927.	Karl	Koren.
PO POTI ZLOGLASNEGA PP. REŽIMA.
Vodstvo SLS je kapituliralo pred centralisti in prodalo avtonomijo za en ministrski stolček. V objemu z centralistično belgrajsko buržuazijo je SLS zavila popolnoma na pot PP. režima, katerega skuša celo prekositi.
Opozorilo.
VSEM SODRUGOM, -KI SMO JIM ZAČETKOM TEGA TEDNA POSLALI NABIRALNE POLE ZA TISKOVNI SKLAD.
Iz utemeljenih razlogov PODALJŠUJEMO NABIRALNO AKCIJO DO 10. NOVEMBRA, t. j. so-drugi-nabiralci morajo pole in denar poslati upravi do 10. novembra.
V	teh dveh tednih pa morajo sodrugi požrtvovalno nabirati v obratih, po delu, po kolonijah, na sestankih, v gostilnah, povsod, kjer pridejo skupaj s proletarci-sotrpini. VSAK PROLETAREC naj ob spominu na zmago ruskega proletariata pred desetimi leti žrtvuje svoj prispevek ZA NAŠ TISK, da postane to orožje njegovega boja močnejše in usoeš-nejše!
Za povečanje »Enotnosti".
Rezultat treh tednov kampanje 197 novih naročnikov in 2552 Din tiskovnega sklada.
500 novih naročnikov in 5000 Din tiskovnega sklada, to nalogo smo si zadali pri otvoritvi kampanje pred tremi tedni in to nalogo moramo dopolniti tekom prihodnjih 14 dni. Čeprav še niso poslali nabranih novih naročnikov iz večjih krajev in tudi še ne zbirk za tiskovni sklad, smo v zbiranju prispevkov dosegli že polovico, v zbiranju novih naročnikov pa dve petini zastavljene naloge. V zbiranju novih naročnikov je še vedno Trbovlje na prvem mestu z 64 novimi naročniki, za Trbovljami pride takoj Maribor - Studenci z 21, Kamnik z 17, Ljubljana z 16 in Hrastnik z 11 novimi naročniki. Drugi kraji so doslej ostali še pod 10. Za tiskovni sklad so doslej največ prispevali sodrugi iz Ljubljane, Rogaške Slatine in Hrastnika, pohvalno moramo omeniti tudi sodruge iz Švice in Holandije.
Uprava je razposlala pole za nabiranje naročnikov in tiskovnega sklada in če bodo šli sodrugi in sodružice v vseh krajih na delo, bomo zastavljeno nalogo ne samo dosegli nego tudi prekoračili.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
od 12. do 19. oktobra 1927.
Ljubljana: Neimenovan 10 Din; Pijonir 10, Sila 5, Grdadolnik 5, Vrtačnik 10, neimenovan 1, Kos 5, neimenovan 5, Zupan 10, Šušteršič 10. — Jesenice: Ravnik 70, »Za boljšo bodočnost« 36.50. — Sv. Pavel: Nemec 100. — Ruše: Halinič 10. — Velenje: »Za povečanje Enotnosti«. 75. — Vič: R. Furlan 5, Tone 4, Leopold 4. — Litija: Simončič 5. — Trbovlje: Es-Ta-Ta 10. —Boh. Bistrica: Šiljar 10. — Novo mesto: Zbirka 40. — Celje: Weissbacher 5. — Hrastnik: Perci Jože 10, Kališnik Andrija 2, Gotz Karl 4, Rancinger J. 4, Frankovič M. 7, Puffler L. 5, Gotz Jože 2, Perci Ant. 5, Blaži Vene. 2, Ranzinger Ivan 2, Just Josip 2, Petrič Štefan 3, Valentinčič Ivo 3, Strah Ivo 2, Lisec Ivo 5, Strašnik Vilj. 3, Maurer Rafael 7, Košir Anton 4, Kmetič Edi 5, Papp Peter 5. — Brun-sum Holandija: Kajtna Franc 21, Muc Blaž 21, Britovšek Leo 21, Mihelič Matia 21, Zore Franc 21, Zakošek Franc 21, Kau-šek Anton 21, Hribernik Mihael 21, Mlekuš Vincenc 10.50 Mle-kuš Matia 10.50 Resnik Jakob in Joseph 21. Skupaj 732.50 Din.
Skupaj v treh tednih kampanje 2552 Din. Od 4. septembra 1927 3625 Din.
SODRUGI! Prispevajte in zbirajte! Na razposlane nabiralne pole moramo zbrati še 2500 Din, da bo naloga, katero smo si pričetkom kampanje zastavili dosežena.
SODRUG, SODRUŽICA! VPRAŠAJ SE:KOLIKO NAROČNIKOV SEM PRIDOBIL? KOLIKO SEM PRISPEVAL IN KOLIKO ZBRAL ZA TISKOVNI SKLAD?
Strokovne organizacije, pozor!
Družinske doklade v nevarnosti.
Belgrajska vlada vprašuje vse delavske zbornice, kako stališče zavzemajo napram družinskim dokladam in kdo naj nosi breme teh doklad, podjetnik ali država. Tudi ljubljanska delavska zbornica je dobila tozadevno vprašanje. Jasno je, da pomeni tako vprašanje iz Bel-grada, da se pripravlja ukinitev še obstoječih družinskih doklad, za katerimi se bo ukinilo tudi obstoječe draginjske doklade. Delavska zbornica se je zadovoljila s tem, da je to vprašanje poslala delavskim listom in menda tudi strokovnim organizacijam. »Delavec«, glasilo reformistične strokovne komisije, niti besedice ni zinil o nevarnosti ukinitve družinskih in draginjskih doklad. Seveda, štrajkbreherji et Comp., ki so za komercializacijo, ne morejo drugače, ker ukinitev doklad je tudi komercializacija.
Opozarjamo delavstvo, posebno železničarje, da pravočasno nastopijo. Če bodo čakali na vodstva reformističnih organizacij, bo zopet prepozno.
Mi smo Delavski zbornici poslali sledeč odgovor:
Odgovarjajoč na Vaše pismo z dne 26. septembra 1927 oprav. štev. 2000/27, si usojamo najprej pripomniti, da iz njega ni razvidno, zakaj ministrstvo za socialno politiko zahteva zadevne podatke, zakaj konkretno gre, ali za odpravo ali za znižanje družinskih doklad, niti ni razvidno, v kaki zvezi se postavlja vprašanje, kdo naj te doklade nosi, država ali podjetje. Tako pojasnilo dati je bila brezdvoma Vaša dolžnost kot Delavske zbornice, da opozorite delavske organizacije na preteče nevarnosti.
Po našem mnenju se morajo vse delavske organizacije in zlasti tudi Delavske zbornice zavzeti za družinske doklade.
Z dosego družinskih doklad se je začelo polagoma uveljavljati načelo, da se je treba ozirati na potrebe delavca in nameščenca, ne samo plačati ceno njegove delovne moči. Ohranitev družinskih doklad je koristna za delavce, v kolikor se z njimi njihove plače boljšajo in v kolikor se utrjuje važno socialistično načelo, da se morajo pridelki razdeliti med ljudi-delavce po njihovih potrebah. Družinske doklade zlasti manjšajo gospodarske ovire porok.
Družinske doklade naj plačuje podjetnik, kajti delavec dela za podjetnika, njemu ustvarja bogastvo. Naposled je družinska doklada le del plače in skupaj s plačo tvori le del vrednosti delavčevega dela, le del zaslužka, ki ga delavec ustvari podjetniku. Ako bi država plačevala družinske doklade, bi bila to direktna podpora kapitalistom.
Obstoja bojazen, da je pri obstoju družinskih doklad delodajalec bolj naklonjen neoženjenim delavcem in da skuša jemati v službo le neoženjene oziramo take, ki nimajo otrok. Proti takemu postopanju bi morale voditi strokovne organizacije Specialen boj s ciljem, da podjetnika prisilijo, da sprejema v službo delavce po vrsti, po kateri mu jih pošljejo posredovalnice dela ali organizacije.
Pripominjamo še, da smatramo za dolžnost Delavske zbornice, da v takih slučajih izdela svoje predloge in jih pošlje vsem vprašanim organizacijam.
Ss. Puflerja Izpuščena iz zapora.
Ss. Janko in Leopold Puffler sta bila iz preiskovalnega zapora v Celju izpuščena, ker je bila ovadba neutemeljena. Dobila sta nazaj vse zaplenjene knjige in brošure. Denunciant, ki jih je denunciral in oblasti, ki so šle denunciantu na lim, so pred sodiščem skrahirale.
SODRUŽNA ZAHVALA.**
Podpisana se najtopleje zahvaljujeva ss. v Steklarni in drugim za nabrani nam denar 156 Din in druga darila za časa najinega 4 tedenskega preiskovalnega zapora. — Delu čast in oblast!
Hrastnik, 15. oktobra 1927.
Janko in Leopold Puffler.
DANAŠNJO ŠTEVILKO »ENOTNOSTI« ne bodo dobili oni naročniki, katere smo v pismih pozvali, da poravnajo zaostalo naročnino pa tega niso storili. Tistim, ki so poslali prvi obrok na račun zaostale naročnine, ali ki so pismeno sporočili, da bodo plačali pošiljamo list naprej.	Uprava.
Revolucionarne kulise avstrijske socialne demokracije razpadajo v prah.
Česa vse nam ni avstrijska socialna demokracija »prešveflala« o svoji »revoluciji«, o »mirnem razvoju« v socializem, o »zavzetju oblasti potom volitev in parlamenta« itd. Avstrijske in še zlasti dunajske delavske mase, odgojene v zablodah zloglasnega »avstromarksizma«, so ji to verjele. ter so se dale zapeljati. Naravna posledica tega je, da doživljajo sedaj razočaranje na razočaranje. Ko so bili dunajski reformistični voditelji izvršili avstrijskemu kapitalizmu zamorsko opravilo in potlačili ter »umirili« avstrijske delovne mase, jim je kapital dal brco in so morali v opozicijo. Odtlej izgubljajo pridobitev za pridobitvijo, pozicijo za pozicijo. Najbolj ponosni so bili avstrijski socialni patriotje na svoje vojaške in policijske strokovne organizacije. »Pri nas se ni bati, da bi buržuazija potlačila delavski razred s policijo in z vojaštvom« — nam so zatrjevali dunajski socialni demokratje ob vsaki priliki — »pri nas je vse organizirano v soc. strokovnih organizacijah«. No, pa prišel je 15. julij (dunajska vstaja proti krivični meščanski sodniji), pa smo videli, koliko so bila vredna ta zatrjevanja. Dunajska policija, odgojena v socialno demokratični ideologiji, je zvesto izvrševala »befele« policijskega (krščanskosocialnega) prezidenta Schoberja in streljala z vso vnemo v delavsko množico. Padlo je nad sto žrtev. Avstrijsko vojaštvo je na komando svojih meščanskih oficirjev brezhibno zasedlo vse odkazane mu pozicije in bi bilo potolklo, če bi bil »befel«, magari ves Dunaj. Taka je socialnopatrio-tična vzgoja mas, včlanjenih v njihovih organizacijah.
Toda, da je avstr, buržuazija že popolnoma na površju, so pokazale volitve zaupnikov v avstr, armadi. Avstr, vojaštvo si je volilo 254 zaupnikov, iz katerih se izvoli tudi personalna komisija. Še pri lanskih volitvah je dobila socialistična zveza 201 zaupnika, dočim so bili dobili meščanski nevtralci samo 49 zaupnikov. Letos SO' dobili nevtralci 129 zaupnikov, socialni demokrat-je 118 in fašisti 7. Proti 118 socialno demokratičnim ima torej meščanstvo 136 zaupnikov in Bauerjeva »mirna revolucija« je šla po gobe. Meščanstvo se je polastilo vojske in jo bo izrabljalo proti delavcem in kmetom kakor v vsaki drugi kapitalistični državi.
Avstrijski socialni demokratje tarnajo in prelivajo solze nad krivičnostjo buržua-zije. Njihova organizacija da je dobila 9400 glasov, pa samo 118 mandatov, dočim da je dobila nevtralna samo 6300 glasov in 129 mandatov. To da je nepošteno! Pomilovanja vredni reveži bi bili, če ne bi bili izdajalci. V razrednem boju odločuje moč in ne pravičnost in poštenje.
In med tem, ko se pripravljajo v Sovjetski uniji na to, da uvedejo sedemurni delavnik, da uvedejo starostno zavarovanje tudi za kmete in da osvobodijo nadalj-nih 10 % kmetov od davkov, razmotrivajo dunajski socialni patriotje o tem, kako bi napravili novo parlamentarno in vladno koalicijo z avstrijsko velekapitalistično buržuazijo. Prekrasna revolucija, ta Bauerjeva revolucija leta 1918!
Otto Bauer in njegova lepa socialno patriotična »avstromarksistiČna« kompanija, ki je žela toliko priznanja in simpatij tudi pri naših socialnih patriotih in pri Bernotu, je bila postavila v letih 1918 —1920 revolucionarne kulise, da je za njimi skrila razpadanje avstrijskega kapitalizma, da avstrijski proletariat ni videl njegove slabosti ter da se ni polastil oblasti nad njim v avstrijski republiki. Za temi kulisami si je avstrijski kapitalizem zopet pomagal na konja. In danes, ko kapitalistična reakcija v Avstriji trdno sedi v sedlu, ko katoliški prelat Seipel samozavestno vihti nad avstrijskim proletariatom svojo knuto, danes buržuaziji te teatralne kulise niso več potrebne. Seipel jim je dal brco in sesule so se v prah.
Dober nauk za ves proletariat to! To je sodelovanje z buržuazijo. -J fc .
Klerikalna ljubezen do brezposelnih.
Povečevanje brezposelnosti z vojaštvom.
»Slovenec« z dne 18. oktobra prinaša kot veliko zaslugo klerikalnih poslancev Hodžarja in Bedjančiča intervencijo pri vojnem ministru, da bi dovolil, da vojaštvo sodeluje pri poškodbah, ki jih je povzročil hudournik Hudinja. Vojni minister se je v začetku branil, potem pa je vseeno ugodil klerikalnim poslancem. To je s stališča brezposelnih delavcev in poškodovancev naravnost nezaslišano. Namesto da bi klerikalci, ki imajo danes z belgrajsko kama-rilo vso oblast v rokah, dovolili za popravo škode, ki jo je napravila Hudinja, državno podporo, da bi dobili brezposelni delavci delo in da bi si ponesrečenci za zimo kaj zaslužili, naženejo delavce in kmete v vojaški suknji, da garajo zastonj in povečujejo brezposelnost v deželi. To je pravi škandal! Ali bo Delavska zbornica protestirala proti vporabljanju vojaštva za odjedanje zaslužka delavstvu? Kaj pravita k temu Miha Cobal in Sedej kot predsednika DZ? Kaj pravi k temu tajnik DZ, Filip Uratnik? In Strokovna komisija? Ali se bo oglasila k temu vprašanju? Kje je naša organizacija stavbincev? Ta je izginila v Bernotovem »skupnem domu«! Vojaštvo ne sme povečevati brezposelne armade. Pričakujemo, da bodo zgoraj imenovani faktorji organizirali obrambno akcijo. Na delu jih bomo spoznali!
Naročajte in širite »ENOTNOST"!
SSJ, Strokovna komisija in Centrala SŽJ branijo svoje štrajkbreherje.
Strokovna komisija še ni prišla k sapi — »Ujedi-njeni železničar« pa sledi »Delavcu« in gre molče preko dejstva, da je predsednik ZŽJ Kovač vršil štrajkbreher-ske posle, kot da je to vsakdanja stvar v razrednih organizacijah. »Delavska Politika« pa prinaša zagovor, toda ne vodstva SSJ, kot bi bilo pričakovati, nego zagovor ravnatelja Delavske pekarne, ki je bil vrhovni štrajkbreher, ki je kovinarja Sveteka učil peči štruce, železničarja Kovača in druge pa vpeljal v umetnost mesiti testo.
S čim se zagovarja Koren v »Delavski Politiki«? On pravi, »da je Delavska pekarna bila takoj pripravljena vse njih zahteve sprejeti in na ta način podpreti zahteve pekovskih delavcev«. Ta trditev pa ni resnična, kar dokazuje originalna, od 11 mojstrov podpisana pogodba, ki nosi tudi štampiljko Delavske pekarne in Korenov podpis in ki ima na koncu sledeč dostavek:
»PODPISANI MOJSTRI SE ZAVEZUJEMO Z LASTNOROČNIM PODPISOM SPREJETI TO KOLEKTIVNO POGODBO S PRIDRŽKOM, DA SE (BO) PO KONČANI STAVKI ZENACl KAKOR SE BO V SPLOŠNEM SPREJELA.«
Ta zadnji odstavek uničuje vso pogodbo, ker njegov smisel je: delajte, dobili boste pri nas po stavki, kar bodo stavkujoči dosegli. Tako pogodbo je sklenila centrala živilskih delavcev še preden je bil izvoljen stavkovni odbor. Takoj po postavitvi stavkovnega odbora je ta spoznal ničevost pogodbe z navedenim pridržkom, ki uničuje vso pogodbo in odpoklical delavce iz pekarn.
Tako je ovržen edini argument Korenovega zago->ra. Vse drugo v Korenovem obrambnem članku samo itrjuje, kar smo objavili v prejšnji številki »Enotnosti«, ačunajoč na neinformiranost, je Koren v »Del. Pol.« i; ivko skrajšal za teden dni. Piše namreč: »Po poteku enonočne stavke v petek 7. oktobra ob 9. uri je prišel odposlanec stavkujočih Praprotnik s pogodbo, da naj jo podpiše Delavska pekarna, ker se je stavka ponoči proklamirala za splošno. Pogodba se je brez vsakega pridržka in obotavljanja podpisala.« Stavka pa je pričela že 30. septembra in ne 6. oktobra kot piše Koren, da bi pravil s sveta teden dni stavkolomstva v Delavski pekarni. Kar se tiče podpisanja pogodbe brez pridržka pa ugotavljamo, da še do danes 19. oktobra Delavska pekarna ni podpisala celotne pogodbe in da se ne dela po predlagani pogodbi v Delavski pekarni.
Obrnili smo se na s. predsednika stavkovnega odbora, ki je po prečitanju »Delavske Politike« dal sledečo izjavo:
30. septembra se je po sklepu centrale zveze živilskih delavcev začela 24 urna protestna stavka, ki se je drugi dan, vsled nastopa mojstrov, proglasila za splošno. Že, ko se je govorilo o 24 urni protestni stavki, se je z gotove strani, ki stoji blizu Del. pekarne zahtevalo, da se zadovoljimo z 2 urno protestno stavko, ker drugače bo trpela Del. pekarna. S pomočjo Makuca je bila sklenjena 24 urna stavka. 1. oktobra je bil izvoljen stavkovni odbor in po sklepu tega sem šel v Delavsko pekarno s pogodbo, da jo podpiše. Tu sem videl Sveteka pri štrucah in ostale: Kovača, Rakovca, Vrhunca in še par drugih. Koren je podpisal pogodbo z znanim pridržkom (glej zgoraj). Radi tega pridržka je stavkovni odbor odpoklical pomočnike iz vseh 11 pekarn, ki so pogodbo kot Delavska pekarna podpisale s pridržkom. Po straži stavkovnega odbora se je ugotovilo, da so v Delavski pekarni pekli kruh štrajkbreherji cel teden pod policijsko stražo, ki je s pendreki pregnala naše kontrolorje, ko so se približali Delavski pekami. Ce je Koren naročil policijo osebno, ne vem.
Štrajkbreherji so stanje stavke privedli v opasnost. To delo s štrajkbreherji je v Delavski pekarni trajalo od 30. septembra do ankete 7. oktobra.
Po tej anketi, o kateri ste v »Enotnosti« že pisali, je s. Pretnar od centrale telefoniral Korenu, naj brez pridržka podpiše pogodbo, kar pa je Koren odklonil, češ, da iz konkurenčno-trgovskih razlogov ne more.
Stavka je prišla še v težji položaj in stavkovni odbor je sklenil, da pošlje delavce v tiste pekarne, ki podpišejo vsaj deloma s pridržkom pogodbo. 9. oktobra je pogodbo brez 5. in 9. točke, o katerih ste tudi že pisali v »Enotnosti««, kot prva podpisala pekarna Dolinar in šele 10. oktobra tudi Koren za Delavsko pekarno z istimi pridržki kot ostali kapitalistični mojstri.
Za poznavanje in presojo se mi zdi važno povedati n. pr. tudi to, da sva 7. oktobra z Uratnikom prosila Korena, da bi dopustil peči v Delavski pekarni kruh stav-kujočim na svoj račun, da pa je Koren tudi to odklonil!
Stanje stavke.
Po vsem tem davljenju stavke pa voditeljih SSJ mora biti seveda stanje stavke kritično. Po pogodbi s pridržki radi 5 in 9 točke dela 40 pomočnikov. Štrajk-breherjev po vzgledu Sveteka je že 20, 45 pomočnikov pa je izprtih. Pekarne Bizjak, Kavčič in Vidmar so dale stavkujočim delavske knjižice, ki jih pa stavkujoči niso sprejeli. Podporo so doslej dali samo lesni delavci, ki naj v tem pogledu služijo drugim organizacijam v vzgled.
Diskusija s socialdemokratičnimi delavci.
ODGOVOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE JSDS IN KDZ
V	ŠTORAH NA OKROŽNICO DEKALISTOV Z DNE 30. SEPT. 1927. NA UREDNIŠTVO »ENOTNOSTI«.
V	javnem življenju je zmota greh; mali greh je, če je napravil zmoto na duševnem polju ročni delavec, ker ni strokovnjak, nezaslišan greh pa prisojamo strokovnjaku duševnemu delavcu, če je zmoto ročnega delavca še poglobil, dokazano resnico zatrl, zmoto spremenil v demagogijo in jo v javnosti proklamiral za resnico!
List »Enotnost«, kolikor smo mogli iz njega v dveh mesecih posneti, je res tudi proletarski list, kateri je še »Napreju« najbližji, toda konstatirati moramo, da za uničenje njegove vsebinske kakovosti pa pri mislečih čitateljih že zadostujejo tu pa tam neutemeljeni, oziroma demagoško utemeljeni spisi, kakor n. pr. med par drugimi v prejšnjih številkah najbolj blesti oni v predzadnji številki pod naslovom: »Za ali proti davku na ročno delo.« Potrudili se bomo z dejstvi dokazati, da je baš ono stališče, ki so ga na shodu zastopali dekalistični voditelji, iste obsodbe vredno, kakor so jo prisodili so-drugu Bernotu, in njemu pa za njegovo stališče ravno nasprotno.
Dejstvo je, da je ona pot, katero so zavzeli deka-listi, nedosegljiva, konfuzna in zmešana, pa četudi bi se TPD cedilo iz ust samo mleko in med, da bi priznala, da ona res lahko prevzame ono težko breme svojemu delavstvu na račun le malenkostnega znižanja svojih profitov. S tem korakom bi skočila svojim zastopnikom
v	parlamentu v hrbet, ker so oni dosegli, da so profiti neobdavčeni na račun obdavčenega brezeksistenčnega dela, to na eni strani, na drugi pa, ker TPD ni samostojna, temveč je članica kartela Zveze industrijcev, v tem primeru bi tudi kartelu skočila v hrbet, kar bi TPD pripomoglo, da jo kartel izključi. Kartel Zveze industrijcev pa bi prevzel ta davek le v tem slučaju, če bi napravil tako, kakor je nekoč neki trgovec, ko je državna upravo zvišala davek na petrolej pri litru za 1 Din, trgovec pa ga je podražil za 2 Din. V tem slučaju bi ne bilo zvišanje plač za 10 do 30 Din, temveč znižanje za 20 do 60 Din, in tega ne bi občutili le v Trbovljah, temveč po celi državi. Obenem bi delavstvo priznalo, da davek na ročno delo ni krivičen, temveč da je na mestu, če bi nenadoma izpremenilo dosedanje stališče, da se naj krivični davek na ročno delo odpravi.
Naglaša se, da gre za danes! Seveda gre za danes, in tudi dejstvo je, četudi gre za danes, ne more delavstvo zavzeti druge poti, kakor le ono, ki jo je od samega početka te delavske hibe zavzemala socialna demokracija in katero je naposled tudi trboveljsko delavstvo na shodu zavzelo, ker se mu je dokazalo, da druge poti ni. Seveda, tudi naravno je, da mora delavstvo to krivično hibo zavračati le po oni poti nazaj, po kateri je prišla. Delavstvo mora računati na moralo državnih poslancev, kljub temu, da so vsi le pripadniki meščanskih strank. Ne moremo verjeti, da bi niti polovica od njih ne priznala, da je davek na ročno delo brez poštenega eksistenčnega minimuma najbolj v nebo vpijoča krivica, ki se godi narodu. Ta pot je vsaj iz moralnega vidika danes dosegljiva.
Kar se pa tiče vašega poziva v okrožnici glede prispevkov v starostno in bolniško blagajno, je pa seveda
naša stara parola, če bi imelo delavstvo dovolj za-unosti in seveda tudi moči, da bi si priborilo za toliko
mja plač, kolikor prispevajo podjetja v omenjene gajne in bi oba prispevka prispevali sami, vsaj ne bi bui odvisni od podjetniške milosti, temveč bi vsaj s svojim denarjem sami odločevali, ker itak tudi sedaj za oba prispevka prisluži delavstvo samo, le da ima še za toliko nižje plače, kolikor znaša podjetniški prispevek.
Dolžnost delavskih voditeljev je in bo, da delavstvo k temu sposobno napravijo! Pa v doglednem času še seveda tega ne bo, ker še najbolj nezmotljivi in revo-' lcionarni voditelji se iz delavstva šalijo ter mu poši-„ajo okrožnice, naj bi le ono njih učilo abc-socializma. ^rav nič se ne čudimo, če vam »Naprejevo« tajništvo na takšne neslanosti ne odgovarja, saj bi niti nam Što-ranom ne. Naša parola je: ne frazarija in ne demagogija, pač pa le resno delo vodi k združenju in k zmagi. Upamo, da nam uredništvo »Enotnosti« v prihodnji številki naš odgovor objavi, sicer ga pošljemo »Napreju«. Sodružni pozdrav!
Krajevni odbor JSDS in KDZ v Štorah,'dne 4. oktobra 1927: M. Varmočnik 1. r„ Čehovin Edvard 1. r., Jos. Resnik 1. r., Iv. Vaš 1. r., Martin Zupanc 1. r., Ivan Flis 1. r., Jos. Florjančič 1. r., Karel Krajnc 1. r., Ivan Geršak 1. r., Roman Puhr 1. r.
ODGOVOR UREDNIŠTVA »ENOTNOSTI«.
Vaše pismo objavljamo, ker sklepamo iz njega, da imate dobro voljo premišljeno debatirati o vprašanjih proletarskega boja. Stališče, ki ste ga zavzeli, pa je po našem mnenju napačno. Zakaj?
Davek na ročno delo so uvedli kapitalisti zato, da proletariat še bolj pritisnejo in zasužnjijo. To čutijo vsi delavci, imenujejo ga »krivični davek« in iščejo načina, ua bi to breme s svojih ramen otresli. To breme je vladajoča buržuazija mogla natovoriti delavcem zaradi
tega, ker nimajo moči, ker nimajo močnih razredno bojevnih organizacij, ker so neorganizirani ali raztreseni po raznih meščanskih in laži-socialističnih strankah.
Naloga nas marksistov je, da proletariatu odpremo oči, da bo spoznal svoje naloge, da bo stopil na pot, ki vodi do osvobojenja dela izpod jarma kapitala. Zato moramo njegove interese zastopati pravilno, t. j. tako, da bo lažje in hitrejše prišel do razrednega spoznanja, do razredne zavesti. Iz tega izvirajo vsa naša načela, politična in taktična.
Vsled tega smo in moramo biti proti vsakemu davku, ki ogroža delavski zaslužek, torej tudi proti krivičnemu davku na ročno delo. Zahtevo po odpravi tega davka pa moramo zastaviti tako, da se bo delavstvo na njej lahko bolj združilo in svoje sile ojačilo. Le če jo postavimo tako, dobi zahteva — četudi ne zmaga takoj — pomen za proletariat in za življenje sploh, sicer ostane samo pobožna želja in formula brez življenja.
Vi pravite, da je treba davek na ročno delo zavreči po isti poti nazaj, po kateri je prišel, t. j. zahtevati njegovo odpravo, s čimer se izvršuje moralni pritisk na parlament in na meščanske stranke.
Brez dvoma moramo zahtevati njegovo odpravo in ta pritisk izvrševati. Toda znano vam je gotovo, kako se meščanske stranke prepirajo in medsebojno valijo krivdo za ta davek. Tej njihovi demagogiji je treba stopiti na prste in zastaviti zahtevo tako, da ne bo več mogoča, oziroma da bo brezuspešna. In to je mogoče storiti z minimalnejšo zahtevo — čeprav pri maksimalni še naprej vztrajamo — z zahtevo, naj se ta davek ne odteguje več od delavskih mezd, temveč od kapitalističnih profitov! Ta zahteva, ki so jo postavili trboveljski rudarji, je ne samo v skladu z našim bojem proti kapitalističnem izkoriščanju, temveč predstavlja parolo, za katero se lahko združijo delavske mase, s čimer bi se moč delavskega razreda ojačila. In to hočemo! Kajti koncem koncev je vprašanje vseh delavskih zahtev vprašanje moči, vprašanje dejanskega razrednega boja.
Omenjeno zahtevo so postavili trboveljski rudarji napram Trboveljski premogokopni družbi ne zato, ker mogoče mislijo, da bo ona priznala njeno upravičenost. Ne! Postavili so jo zato, da vsem rudarjem pokažejo potrebo združitve, organizacije za boj, da jih premaknejo iz mrtvila. Kajti jasno je, da je mogoče to zahtevo doseči le z bojem, le z močjo.
Kaj bi pa drugi kapitalisti storili, če bi TPD to zahtevo sprejela? Tako ste se vprašali. Kaj pa store drugi kapitalisti, če je en kapitalist primoran, da svojim delavcem zviša plače? Zadovoljni gotovo niso, ker s tem je dana njihovim delavcem možnost, da lažje uveljavijo svoje zahteve.
Nadalje pravite, da bi potem zvišali cene svojih produktov in povečali draginjo, ter bi delavstvo prišlo še na slabše. Če bi bilo tako, potem bi delavstvo sploh nikdar ne smelo zahtevati zvišanja plač, potem bi bili vsi štrajki brezpomembni. To popolnoma napačno mišljenje je Marx znanstveno pobil v svojem predavanju »Mezda, cena in profit,« ki ga je imel pred šestdesetimi leti v generalnem svetu prve internacionale. Že zadnjič smo vam svetovali, da priredite o tem javno predavanje z diskusijo, za kar je vedno na razpolago naš referent.
Razlogi, ki jih navajate proti našemu stališču glede davka na ročno delo, torej — kot smo utemeljili — ne držijo. Naše stališče nikakor ni konfuzno in demagoško, temveč jasno in odkrito. Če resno in brez predsodka »Bernot že mora imeti prav« vzamete v premislek tale naš odgovor in odgovor v prejšnji štev. »Enotnosti«, potem boste morali spoznati, da je naše mnenje pravilno in da nam ne gre ne za frazarijo, ne za demagogijo, temveč za to, da dvignemo spoznanje proletariata v njegovih nalogah, da se bo otresel socialreformizma, sek-taštva in sedanje slabosti ter stopil na pot, ki vodi k njegovi osvoboditvi.
Delu čast in oblast!
Opomba: Pismo socialdemokratov in naš odgovor bi moral iziti že v prejšnji številki, pa ni bilo mogoče vsled pomanjkanja prostora. »Naprej« se vsled tega po nepotrebnem razburja. Ko bomo izhajali dvakrat tedensko, ne bo takih zamud.
Delavsko-kmeiki dopisi.
VELENJE.
(Občinske volitve.)
V	nedeljo dne 2. oktobra se je vršil v gostilni Marn v Pesjem sestanek dekalistov in soc. demokratov, na katerem se je razpravljalo o enotnem nastopu vseh treh političnih delavskih strank za predstoječe občinske volitve. Za socialiste sta bila na sestanku Valenčak in Kralj. Po uvodni besedi s. Martinška se je oglasil k besedi soc. Valenčak, ki je izjavil, da so socialisti sklenili iti na skupno listo na podlagi popolne paritete, ^[ato mu je s. Polanc pojasnil, da so se na vseh konferencah, tičočih se volitev, socialisti posluževali ključa zadnjih volitev in da si usojajo sedaj tudi dekalisti in soc. demokrati poslužiti se istega in jim odstopiti na listi to, kar iim gre. DKRB je imel v občini Velenje pri zadnjih volitvah 194
glasov in SPJ pa 17 glasov in na podlagi tega rezultata bi socialistom pripadal en mandat. Toda mi vam damo dva, in sicer sedmo in dvanajsto mesto na listi. Nato se je čakalo, kaj bo rekel reformist Valenčak. Le-ta se je nekaj časa obotavljal, nato pa le izjavil, da reflektira vsaj za šesto in dvanajsto mejto. Nastala je precej bojevna atmosfera in končno se je pristalo na to. Toda Valenčak je hotel že zopet več. In dovolilo se jim je šesto, dvanajsto in štirinajsto mesto. In to je bil končni popust. Nato pa se je začelo listo podpisovati. In že bi jo bil Valenčak podpisal, a ga je odvrnil od tega patriot Kralj. In tako so ostali razbijači iz SSJ sami m mi smo jih čakali še štiri dni, če se mogoče domislijo na podpis liste — toda hoteli so biti razbijači in sedaj tudi razbijata Valenčak in Kralj enoten nastop s svojo razbijaško listo. Omeniti je še, da je s. Martinšek precej lojalno nastopil proti Valenčaku, ko mu je izrekel »pohvalno priznanje« za njegovo delo na občini. Proti temu priznanju pa sta odločno nastopila ss. Polonc in Koželj. Sodrug Polonc je v čisto drugi luči pokazal Valenčaka in njegovo delo na občini, ko mu je dokazal kako je, ko je še bil član stanovanjske komisije in hotel delavce metati iz stanovanj na cesto ter tako je vedno ščitil žepe premogovnika, kadar je le-ta prišel v stike z občinsko politiko.
Tukaj smo si zadobili jasen dokaz, da je treba delo vseh izvoljenih ljudi kontrolirati, posebno pa bo to dolžnost vo-lilcev zlasti sedaj po volitvah, da se bo začrtani program občinske politike za občino Velenje res prav izvajal.
Toliko za danes. Vam delavci in revni kmetje . občine Velenje pa kličemo: vsi na delo za »Listo združenih delavcev in kmetov«, da bo 27. november dan naše zmage. Dekalist.
SIBIRIJA.
Sibirija je	v Trbovljah na dnevnem kopu (Dobrni)	pri
podjetju Dukič	in drug.	Mogoče se	bo komu čudno zdelo,	da
pisec tega članka tako nazivlje ta pašaluk frb. premogokopne družbe. Toda	kar se	dogaja pri	tem podjetju pod samo-
paštvom gosp.	Gross-a	in Vacek-a	presega že vse meje.	la
gospoda sta država v državi. Sicer se hočeta zadnji čas malo poboljšati, to pa menda vsled opozorila inšpekcije dela. Ali gospoda naj ne mislita, da je že vse pozabljeno, kar se v tem pašaluku dogaja zadnja leta. Predvsem naj podjetje uredi zapisovanje ur. Človek gara in gara za tisto sramotno suženjsko plačo, končno ko pride plačilni dan, mu manjkajo ure. Ce potem intervenira pri šihtenšreiberju Vaceku, ga ta naj-prvo nahruli in če je njegova dobra volja, potem šele dobiš milostno svoj krvavi zaslužek. Podjetje se je glasom pogodbe z dne 1. aprila t. 1. obvezalo, da bo plačevalo nadure s 50 %, kar se ne izvaja. Del delavcev dobi plačane nadure, predvsem strojno osobje, drugi pa ne. Ce se misli podjetje sklicevati na to, da so se nekateri delavci podpisali, da bodo delali nadure brez 50 %, naj ne pričakuje, da to velja, kajti dobro je znano, da prisiljene izjave ne veljajo. Prisiljena stvar ni zdrava, to se je pokazalo na onih, ki prisiljeno delajo
brez odstotkov nadure.
Na takozvanem malem obratu je nameščen kot obrato-vodja neki gosp. Gross, madžarski Žid, ki brez vsake stro kovne izobrazbe nadzoruje ta obrat. Postopa z delavci tako ■brezobzirno in samopašno, da to presega že vse meje. Sploh je čudno, da ima ta gospod dovoljenje za zaposlitev, ker on ni nikak strokovnjak in kot tak je nepotreben v obratu. Je pa strokovnjak v šikaniranju delavcev.
Delavci, zaposleni pri podjetju Dukič in drug, zahtevajo od inšpekcije dela, da se ukine inozemcema Grossu in Vaceku dovoljenje za zaposlitev, ker slednja dva nista nikaka strokovnjaka in kot taka nepotrebna v obratu.
Vodstvo podjetja pa opozarjamo, da če ne prenehajo razne šikane, naj si posledice pripišejo sebi — končno bodo delavci prisiljeni poseči po samoobrambi.
Delavec iz slovenske Sibirije.
iz Maribora.
»Wahlgeheul.« — Die »Volksstimme« entlud sicli in einem Artikel gegen die Klerikalen. Was altes in die-sem Artikel zusammengebracht wird! Ein wahres Wahlgeheul! — Nebenbei wollte sich der Schreiber auch die Zumutung leisten, dass die Dekalisten als Verbundete der Klerikalen dienen. Dies gelang ihm aber nicht. Zu sehr ist in die Arbeitermassen die Ver-folgung der Dekalisten seitens der Behorden gedrungen. Fiir diese Taten ist SLS als Regierungspartei verant-wortlich. Auch darf nicht vergessen werden, dass Dr. Korošec seit dem Verrat an der Autonomie sich auf den Standpunkt des »narodno in državno edinstvo« stellte, auf welchem die Sozialistische Partei seit dem Ministerialismus verharrt.
Kaj pravijo demokratje o socialističnih voditeljih. Mariborski »Večernik Jutra« z dne 14^ oktobra piše med drugim: ». . . pač pa je med pristaši SDS splošno prepričanje, da naj v bodočem občinskem svetu SDS podpira socialiste, ako bodo na čelo mestne uprave kandirali v nacionalnem pogledu neoporečno osebo.« — Delavci! Vprašajte se, kako je sploh mogoče, da fašisti demokratje pišejo kaj takega. Po našem mnenju vodijo socialistični voditelji takšno nedelavsko politiko, da so jo pripravljeni podpirati celo orjunaški demokratje.
Klerikalci in demokratje so si v Mariboru zelo v laseh. Vendar bi se gospoda že zglihala, če ne bi bilo
v Mestni hranilnici preveč denarja. Za te milijone jim gre. Delovno ljudstvo Maribora ne sme pozabiti, da so hinavski klerikalci leta 1924 komaj par mesecev po krvavem juniju v Trbovljah šli skupno v volitve z morilci s. Fakina. Takrat so pokazali, da se prav nič ne razlikujejo od demokratov v zatiranju proletariata. Tudi danes si ne smemo dati metati peska v oči, da se je treba boriti samo proti klerikalni stranki. Proti vsem meščanskim strankam — to je naše bojno geslo.
Klerikalci obljubljajo privleči na dan razne afere, da se bo videlo, kako so demokratje goljufali občino in ljudstvo. Mi jih vprašujemo vnaprej: Zakaj pa govorite o tem šele zdaj, ko se lovijo kroglice? Ali niste tri leta sedeli skupno z demokrati v vseh odborih? Zakaj niste takoj pobijal? demokratskih svinjarij? Gotovo ste bili
vi sami prizadeti in skupno z demokrati nosite tudi \ i odgovornost za vse goljufije.
Štrajkbreherske žemlje. Delavci železniške delavnice se sprašujemo, ko smo čitali v »Enotnosti« blesteča imena »socialističnih« voditeljev med štrajkbreherji, kakšne so bile tiste štrajkbreherske žemlje, ki jih je pekel Kovač, predsednik Saveza. Vsi se zgražamo nad
takim izdajstvom.
Petejan kot poslanec oblastne skupščine je kmalu po izvolitvi predlagal oblastni skupščini, da se izreče proti zakonu o zaščiti države. Tega demagoga pa ni bilo pol leta pozneje sram, da je bil izvoljen s pomočjo letaka, na katerem se kliče zakon o zaščiti države na pomoč.
Mariborska občina je bila od leta 1924 in je se danes v rokah združenih klerikalcev in demokratov. Zdaj pri volitvah si sicer nasprotujejo, toda proletariat Maribora mora vedeti:	tamkaj	je	tabor meščanskih
strank, tukaj tabor razredno-zavednega proletariata; vmes pa nobenega kompromisa, temveč edino boj.
S. Janc Ivan, iz celjskih zaporov
pošilja vsem sodrugom in sodružicam pozdrave in piše: Ko sem čital v »Enotnosti« od ss. Sacco in Van-zettija sem stiskal pesti in sklenil sem, da bom še boli zvest proletarec in da ne bom nikoli skrahiral med so-cialpatriote in meščanske stranke, kakor so Sedej, Makuc in Štukelj, ki so se ustrašili zapora. Takrat, ko je Sedej sedel v zaporu, sem vzel z drugimi sodrugi nabiralne pole v roke in sem nabiral za njega in njegovo družino, katere je podpirala Rdeča Pomoč. Vsled tega sem prišel v preiskavo in bil obsojen in sedaj sedim tistih 10 mesecev, na katere sem bil takrat obsojen. Pa ne bom skrahiral kot je on (Sedej), ker vem, da mora proletarec dosti pretrpeti za idejo proletarsko, ki vodi v svobodo.
. Sodugi, sedaj ko sem sam med 4 stenami vidim, da smo premalo mislili in skrbeli za naše zaprte tovariše in da se nismo odzvali pozivu »Enotnosti«, ki vedno kliče na pomoč žrtvam reakcije. — Delu čast in oblast!
S. Janc sedi v celjskih zaporih. Pozivamo sodruge, da mu pišejo, ker vsaka karta je zaprtemu sodrugu dokaz solidarnosti in lažje mu je. — Naslov: Ivan Janc, okrožni zapori, Celje. Celjski sodrugi ga lahko obiščejo!
Sodrugi! Prispevajte in zbirajte za žrtve reakcije in razrednega boja!
NAŠI UJETNIKI.
Sodrugi! V mariborskih in celjskih ječah sedita ss. Globočnik in Janc. Ne pozabite na žrtve reakcije in razrednega boja! Zbirajte denarne prispevke po tovarnah in delavnicah.
Pred desetimi leti.
(Nadaljevanje iz št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 38 in 39.)
2. oktobra 1917 se je revolucionarni odbor v Taškentu, glavnem mestu v Turkestanu, polastil oblasti in izjavil, da ne priznava vlade. Vlada je sklenila takoj, da pošlje svoje čete, nakar je 3. okt. taškentski sovjet proklamiral generalni štrajk kot protest proti tej kazenski ekspediciji. 11. okt. je bila vstaja potlačena in revolucionarni odbor aretiran.
2. okt. je vlada sklenila razpust zveze mornarjev. Istega dne se je sestala skupščina delegatov vojnega brodovja in regimentov v Rivalu ter sprejela resolucijo, v kateri konštatira protizakonitost razpusta, kajti demokratično organizacijo razpustiti morejo le njeni lastni člani. Mornarska zveza bo svoje delo nadaljevala, vztrajala pri svojih zahtevah in mornarji si bodo svoje pravice priborili z orožjem, če bo treba. Socialpatriotski centralni odbor sovjetov je sklenil posredovati, češ, zveza mornarjev naj svoje zahteve umakne, vlada pa naj prekliče razpust.
5. okt. objavi centralni odbor zveze železničarjev svoj odgovor železniškemu ministru, socialpatriotu Ni-kitinu, kjer mu dokaže, da vlada ni držala svoje dane besede in imenuje njegove odredbe proti delno štrajku-jočim železničarjem provokatorske. Naslednjega dne sklene centralni stavkovni odbor splošni železničarski štrajk. 9. okt. ugodi nato vlada zahtevam železničarjev glede zvišanja plač in preskrbe s hrano.
8. okt. se izvoli novo predsedstvo petrograjskega sovjeta iz sedmih članov: 4 boljševiki, 2 esera in 1 menj-ševik. Za predsednika je izvoljen Trocki. — Trocki spra-
vi	na dnevni red v centralnem eksekutivnem odboru sovjetov sklicanje drugega sovjetskega kongresa, ki se tudi sklene, ker je bil zanj tudi del menjševikov.
9. okt. se izjavi vseruska konferenca tekstilnih delavcev za parolo »Vsa oblast sovjetom«.
10. okt. se vrše občinske volitve v moskovskem okrožju. V 17 občinah so dobili boljševiki 350 mandatov, kadeti 184, eseri 104 in menjševiki 31.
11. okt. Moskovski sovjet sprejme po referatu B u -h a r i n a boljševiško resolucijo s 346 glasovi proti 274.
13. okt. V novoizvoljeni sovjet v Saratovu so delavci in vojaki izvolili 300 boljševikov, 90 eserov in 53 menjševikov.
14. okt. Kako so narasle strokovne organizacije, nam pove število strokovno organiziranih v Petrogradu: 502.839.
Takšno je bilo vrenje med delavci in vojaki. Na drugi strani pa so se po vaseh vse Rusije vedno z večjo silo pojavljale kmečke vstaje. Kmetje so si delili zemljo in inventar pomeščikov. Po deželi je nastala »anarhija«. Provizorična vlada je sklenila ostre ukrepe in pošiljala vojaške oddelke nad kmečke vstaje.
«Ali more biti kdo« — je pisal; Lenin v članku »Kriza je dozorela« 12. okt. — »spričo teh dejstev še resničen pristaš proletariata in obenem zanikati, da je kriza zrela, da revolucija preživlja velik preokret, da bi zmaga vlade nad kmetskim uporom sedaj pomenila končnoveljavno smrt revolucije?
... Če boljševiki sedaj ne zavzamejo oblasti, bi bili izdajalci kmetskega ljudstva, kajti to bi pomenilo dopustiti potlačenje kmetskega upora in to pomeni izgubiti vsako zaupanje kmetov in pomeni smrt revolucije.
Boljševiki bi vzeli nase sramoto za stoletja in bi kot stranka izginili s površja . . .
Kriza je zrela. Cela bodočnost ruske revolucije je na kocki. Gre za vso čast stranke boljševikov. Cela bodočnost internacionalne delavske revolucije je na kocki.
Kriza je dozorela.«
Ti citati so iz članka, v kolikor je bil objavljen. Objavljamo kot zgodovinski dokument še sledeči odstavek iz onega dela istega članka, ki ni bil namenjen za objavo, temveč samo kot inštrukcija:
». . . Zmaga vstaje je sedaj zagotovljena: 1.) Lahko udarimo nenadoma s treh točk., iz Petrograda, iz Moskve, iz baltskega brodovja; 2.) imamo parole, ki nam zagotavljajo podporo: Proč z vlado, ki zatira kmečki upor, proti pomeščikom!; 3.) imamo večino; 4.) razpad menjševikov in eserov je popolen; 5.) imamo tehnično možnost zavzeti oblast v Moskvi (kjer bi celo morali začeti, da sovražnika nepričakovano napademo); 6.) imamo tisoče oboroženih delavcev in vojakov v Petrogradu, ki morejo obenem zasesti Zimsko Palačo, generalni štab, telefonsko centralo in vse velike tiskarne; od tam nas ne bi mogli pregnati — in agitacija v armadi bo takšna, da bo nemogoče, boriti se proti taki vladi miru, predaje zemlje kmetom itd.
Marx je rekel, da se mora vstaja obravnavati kot umetnost, prvi uspeh si moraš. priboriti in korakati od uspeha k uspehu, ne da bi prekinil ofenzivo proti sovražniku, izkoriščajoč njegovo brezglavost itd.«
Delavska kultura.
OKROŽNA KONFERENCA DTJ V TRBOVLJAH.
V	nedeljo dne 16. oktobra 1927 dopoldne se je vršila v- prostorih Delavskega doma okrožna konferenca DTJ Svobode. Navzoči so bili delegati iz Ljubljane, kot zastopniki centrale, nadalje sodrugi iz Hrastnika, Zagorja, Trbovelj, Celja, Šiške in Maribora. Podružnice Tržič, Mežica in Litija se konference niso udeležile, vendar se pridružujejo sklepom, ki jih bo rešila konferenca. Na konferenci se je razpravljalo o tem, kako se delavska telovadna organizacija učvrsti in začne zopet s podvojenim delom. Vprašanje kroja se bo definitivno rešilo na širši seji podzveze DTJ, ki bo dne 20. novembra t. 1. Razpravljalo se je nadalje o prostih vajah in o javnih nastopih, ki bodo drugo leto o priliki 10 letnice smrti Ivana Cankarja v Ljubljani in o priliki 10 letnice obstoja podružnice v Celju. Nadalje se je na konferenci sklenilo, da se bodo vršili vsako leto v Ljubljani vaditeljski tečaji za prepotrebno vzgojo delavskih telovadnih voditeljev, katerih žal delavskemu telovadnemu pokretu precej primanjkuje. Upajmo, da del. tel. gibanje pri nas zopet zavzame polni obseg, da na ta način odtrgamo delavsko mladino kvarnemu vplivu meščanskih telovadnih organizacij. — Delu čast in oblast! — Predsedstvo okrožne konference DTJ v Trbovljah.
Poravnajte naročnino!
V KAVARNi
JADRAN
V MARIBORU
KONCERT
VSAKO SREDO,
SOBOTO IN NEDELJO
MARIBOR
Koroška cesta 19
Nepremočljivi
KARO
Jesenski in zimski čevlji
BERNOT IN NJEGOVO NAČELO: »KDOR PLAČA, ODLOČUJE«.
Znano je, da so delavci v Mežici, ko so dobili občino v svoje roke, naložili popolnoma pravilno davke na kapital. Kapital, ki pa je v tej državi tako močan, da lahko gazi vse svoje zakone in svojo ustavo, je po kapitalističnem načelu hotel tudi ODLOČEVATI v mežiški občini, kjer on skoro vse plačuje in je zato tudi dosegel razpust občinskega sveta in postavitev komisarja.
Bernot pa se je v svoji koniuznosti sedaj postavil na stališče »Kdor plača, odločuje«. Dodal je še: »Povsod velja to« Na podlagi tega KAPITALISTIČNEGA načela, ki velja v KAPITALISTIČNI družbi, mežiški proletariat ni imel prav, da je davke naložil na profite kapitala, obenem pa sam hotel odločati.
Komentar je odveč. Samo eno vprašanje na s. Moderndorferja in mežiško organizacijo JSDS:
Kako morete DOPUSTITI, da v vašem glasilu najdejo prostora take kon-fuzne, protiproletarske izjave?
KLERORADIKALNI REŽIM VODI V VOJAŠKO DIKTATURO.
Za velikega župana bregalniške oblasti je vlada imenovala podpolkovnika Mihailoviča.
Pod vlado SLS postajajo ministri generali, veliki župani podpolkovniki, in če bo šlo tako naprej, bodo majorja postavili za komisarja na ljubljanski magistrat, kakega feldvebelna pa za gerenta v Zagorje.
DELAVSKI ŠPORT NAPREDUJE.
S. K. Amater - S. K. Trbovlje 3:1 (6:7).
Trbovlje, 17. okt. 1927. Prvenstvena tekma med S. K. Amater in S. K. Trbovlje je ob navdušenju delavske publike, ki je mnogoštevilno prisostvovala tekmi, prinesla delavskemu S. K. Amaterju zasluženo zmago. Med delavstvom, ki se zanima za delavski šport, je bil uspeh Amaterja tako navdušeno sprejet, kot lep rezultat pri državnozborskih volitvah, ko smo dobili absolutno večino nad vsemi ostalimi strankami.
Tekma je pričela točno ob 3. uri z močnimi napadi »Trbovlja«, ki so se pa razbili pred vratmi »Amaterja«. Kmalu pa preide v napad »Amater« in po levi spojki s. Ojsteršeku je dobilo »Trbovlje« prvi gol. Tudi v drugem polčasu je vodil »Amater«, »Trbovlje« je sicer parkrat uspešno napravil par predorov, ki jih je bilo pred vratmi konec.
»Amater« je zabil še dva gola in tudi četrtega, katerega pa sodnik gospod Oberlinder ni hotel priznati, kar je publiko razburilo. V drugem sodniku ni prigovarjati.
Moram pa poleg tega uspeha žigosati žalostno dejstvo, da se tudi med delavstvom proslavljajo take prilike z alkoholom, kar bo treba odpraviti, predvsem seveda v del. kulturnih organizacijah.
Mladim sodrugom borcem kličem: Naprej! Na plačilni dan pa moramo v akcijo za nabiranje naročnikov in tiskovnega sklada za »Enotnost« za našega bojevnega vodnika.
Druker Jur.
ENKRAT Z DEMOKRATI, DRUGIČ S KLERIKALCI - V DELAVSKI ZBORNICI PA Z OBOJIMI
se vežejo socialisti. Z ministrom za socialno politiko dr. Gosarjem so se »sporazumeli« (cena je še neznana) za okrožni urad za zavarovanje delavcev, iz katerega je Gosar napodil demokrate, dal klerikalcem večino in imenoval tudi Čobala in Ošlaga v ravnateljstvo. Govori se, da so se sporazumeli že tudi za volitve v OUZD, ki bodo spomladi.
ALI JE PRI NAS BOLJŠE?
»Jutro« piše, da se fašisti v Italiji bojijo ruskih filmov, ker so v 1 rstu prepovedali predstavo ruskega filma »Čolnar na Volgi«. Zakaj »Jutro« ne pove, da so ruski filmi tudi pri nas zabranjeni.
•
DOLARJI V JUGOSLAVIJI-
Poplava dolarskih posojil se ni ustavila v Italiji, kjer odločuje danes v gospodarstvu že 393 miljonov dolarjev ali 22 miljard dinarjev namreč je prodrla tudi v Jugoslavijo. 2e pred par meseci so javili časopisi, da znaša ameriških posojil že 46 miljonov dolarjev ali 2 miljardi 570 miljonov dinarjev.
Kolonialni kapital si podjarmlja Jugoslavijo.
NA KUMU*
Proletarci smo se zbrali in smo se na Kum podali.
Veliko število vas je šlo, zato je tudi veselo bilo.
Zjutraj, ko smo zgodaj vstal’, solnce nam je lepo sjal’.
Eden pozdravi: »Delu čast!«
Mi vsi v odgovor: »in oblast!«
Na travniku smo sedeli in smo več delavskih zapeli.
V	mislih sta bila nam Sacco in Vanzetti, ki sta oba nedolžna na drugem sveti.
S Kuma smo dol marširali in smo kapitalizem kritizirali:
Tako smo počasi s Kuma šli in smo vsak na svoj dom prišli.
Perci Jože, Hrastnik.
* Na tem izletu smo hrastniški sodrugi pridobili 14 novih naročnikov za »Enotnost«.
— Tehnična pisarna
Ing. D. GUSTINČIČ
Oblastno poverjeni inženjer kult. tehn. Oblast, poverjeni geometer.
Ljubljana, Resljeva c. 3.